98. številka.
Ljubljana, v torek 30. aprila 1895
XXVIII. leto.
Izhaja vsak*dan ««"er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v a t r o - o g e r s ke dežele za vse leto l.r> glri., za pol leta 8 tfld.. M četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbc leto 18 gld., za četrt leta .'J gld. .'JO kr., za jeden mesec l pld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec po 30 kr. za četrt leta. — /..♦ tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od fttiristopne petit-vrste po »J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po ft kr., če se dvakrat, in pu l kr.. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopir.i bc ne vraiajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 19, Upravnifitvo nt»j se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administra'ivne Btvari.
Vabilo na naročbo.
Nl»tn» p. u. občinstvo uljadno vhMuio nn aevo aeroiho, »tare goapode iiHroenlkc p«, kit-t*rim bo potekla konceiu meneča naročnina, prMlmo, da Jo o pravem ča»u poaove, da po*l-G|anje ne preneha ln da dobe v«« Nt«vllke-
II
SLOVENSKI NAROD"
velja m I* i u b IJ ana k e naročnike bres po*il|»-
n|a na <loni: Vie leto . . .  Kld. ia*— I Četrt leta   . . aJd.S-ao f*«l leta ...     i,    ••SO I Jeden meiee.     ,, 1*10 Ca poalljanje na dom ae računa 10 kr. um meaec, SO kr. ia četrt leta. H poftll|anJeiu po po A ti veljat Vae leto   . . .   gld. 15'— I Četrt leta . . . »c Id.4* — ff*el leta  ... »•—| Jeden meneč .    „   I-to
flpV Naročaje nv lahko ■ vsakim duevoin« a h kratu Me mora pf>Nlatl  tndf naročnina, drugače ■e ne oilraunt na dotično uaročllo.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Državni zbor.
Na Dunaju. 29, aprila. Začetkom današnje seje je naučni minister M ade ys ki odgovarja! na razne interpelacije, mej temi tudi na nekatere tičoče ne Slovencev. Na interpelacijo poti. dra. Gregor ca gh de rešitve prošnje občine Tolsti vrh pri Velikovcu za slovenski učni jezik v ljudskih šolah, ležečih v tej občini, je minister rekel, da se je v tem občina Tolsti vrh razdelila in so se od nje odcepile vasi Gužtanj, Kotlje in Ceroviče ter ustanovile kot samostojne, občine. O rekurzn občine Tolsti vrh glede šole v Kotljah torej ni več razpravljati. Kar se dostaje sol v Gužtanju in v Čerovičnb, zahteva občina Gužtanj, naj v gužtanjski šoli ostane nemščina učni jezik, občina Libeliče pa zahteva, da bodi šola v Oero-vičah ufrakvistično urejena. Uvaževati bo torej, bi-li ne kazalo za občino Tolsti vrh ustanoviti posebno ljudsko šolo, urejeno v jezikovnem ozirn tako, kakor je primerno razmeram v Tolstem vrhu. Dotične obravnave še niso dognane. — Minister je odgovoril nadalje na interpelacijo posl. S p i nč i č a, s katero ae je zahtevalo, naj vlada novic preišče temeljito in nepristransko šolske razmere v Lovrani in na podlagi te preiskave razsodi, kako bodi on-
dotna šola urejena. Minister je rekel, da je šola v Lovranu zakonito urejena in da ne mora zaukazati novih preiskav, vzlic temu pa ni izključeno, da se razšiii hrvatski oddelek, če bode to potrebno.
Na predlog posl. dra. Kussa se je potem na dnevni red postavilo poročilo proračunskega odseka o nujnem predlogu posl. Pfeiferja glede državne podpore topliškim pogorelcem.
O predlogu je poročal posl. dr. Kathrein, ki je z oziroru na to, da je vsled potresa v Ljubljani in v drugih kranjskih krajih nastala beda vso privatno dobrodelnost obrnila nase, izjemoma predlagal, naj vlada ne glede na eventuvalno podporo od strani dežele in zasebnikov preišče v Toplicah po požaru nastalo škedo in dovoli primerno podporo.
Predlog se je vzprejel.
Zbornica je potem nadaljevala specijalno debato o davčni reformi.
Posl. dr. K r o n a w e 11 or je dokazoval, daje namen cele predloge, natovoriti mestom vsa bremena in razbremeniti agrarce. Razen njega so govorili še dr. Byk, dr. Dyk, dr. Lueger, finančni minister Plener in  dr. Stsinvvender.
Prihodnja seja bo jutri.
Katastrofa,
IVI. «•«'*«■• v IJiibljlliii.
Kakor smo že poručali, se bode Nj. Vel. cesar ustavil v Ljubljani, ko se bode peljal v Pulj in sicer bržkone dne IJ. maja. Xe koj po prvih vestih o katastroti je izrazil epsar željo, da se na lici mesta preveri o groznih posledicah elementarne nezgode. Ker jo bilo pa nemogoče dobiti za Nj. Vel. le količkaj primerno bivališče, morala se je vožnja odgoditi. Nj. Vel. cesar se bode torej, vozeč se v Pulj, ustavil v Ljubljani, si ogledal mesto, potem pa se odpeljal naprej. — Po programu Poljske sla vnosi i, ki ga prijavlja nN. Fr. Presse" bi se pa cesar odpeljal še le dne 7. maja z Dunaja in bi se ne ustavil v Ljubljani.
\oi i ooiniki.
Nocoj po noči sta se primerila zopet dva sunka. Prvi, po l/»2. uri je bil precej močau in je po hišah spavajoče ljudi tako prestrašil, da so nekateri bežali na ulice. Ljudje so se kmalu pomirili
in ae vrnili v svoja ležišča. Drugi sunek, ckolu 5. ure zjutraj, je bil dosti rahel.
Darilu.
Nadalje so darovali: (1. Karo I Neureutter, C. in kr. vojaški intendant v Pragi 10O gld.; administracija „Narodnih listov" v Pragi nabranih 97 gl.; gospa pl. Gariboldi, general-majorja vdova v Mariboru 10 gold.; Jttlea Huguenin v Gorici 20 go!d.; uredništvo ^Katoliškega lista" v Zagrebu nabrai.ih 88 gld.; gosp. Gustav Roller v dunajskem Novem mestu 5 gld ; gosp. Jan Pravda, c. kr. vrhovni inšpektor katastra v Pragi 2f> gld.; strelska družba v Brežicah 7 gld. 25 kr. : g. Pietro Rismondo v Pulju 40 gld.; g. Krnst Pernati, glavni ravnatelj strojne tovarne „Vulcan" na Dunaju "jO gld.; g. Josip Pogatschnig, tovarnar v Koblencu na Nemškem 100 mark; gospa Kliza Bonn v Trstu 20 gl.J g. Josip Gross či brat, tiskarja na Dunaju 10 gl.; administracija časopisa „ Ueichspost" na Dunaju vnovič 19 gld.; g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici 30 gld ; g. dr. Josip vitez Tonkli, odvetnik v Gorici 5 gld. ; županstvo v Ajdovščini-Sturji nabranih 152 gld.; administracija časopisa „Politik" v Pragi vnovič 38 gld. f>0 kr.; g. Jakob Gomilšak, c. kr. profesor v Trstu 25 gld.: g. V. Spirek. o, kr. rudniški inžener v Idriji (po g, inženerju I). Svobodi v Idriji) 8 gld.; g. Adolf Moser v Gorici nahranili .'50 gld.; o. kr. poštni urad v Boltenu na Moravskeiu 3 gld. 15 kr.; g. J. Winterlialter v Mariboru 30 gl. in delniška družba za električne naprave v Norini-berku (po svojem zastopniku g. inženerju Fischerjti na Dunaju) 200gld. Darovali ho nadalje: Obč. svet solnograški ."»00 gl., Vinko Majdič v Kranju 1000 gl., Ivan knez Liechtenstein 5000 gld., zavarovalnici „Phoni\" 1000 gld., gospa Marija Pongratz 1000 gl., H. vitez Preschern 500 gold., tominaki rodoljubi 102 gold., S. Partulski v \Viesbadenu 100 mark, Artur baron Apfaltrem v Kropi 100 gld.— Para P I a n i n a v logaškem okraju je darovala 200 k ro n za poškodovance vsled potresa.
Uredništvu našega list a je poslal: G. Franjo B e r I e o , c. ki. ianđarmerijski stražmoj-ster v Ni »vem mestu za ljubljanske ponesrečence po potresu 1 krone, za one v kamniškem okraju 2 kroni, skupaj G kron ali 3 gld.
J^i^tek.
Slovenci, bratom na pomoč!
Po svetu vsem uže gorje je znano, Katero razdejalo je Ljubljano, In čut sožalja se budi povsodi, Kjer čuje o ljubljanski se nezgodi, Id širne Avstrije rodovi razni Postali so Ljubljančanom prijazni In blagodušno zbirajo darove, Da zlajšali nadloge bi njihove. Slovenci, kaj pa bomo mi storili, Da bomo, kar dolžni smo, izpolnili? Mar križem bodemo držali roke Ter brez sočutia poslušali stoke In tožbe bridke svojih bratov jadnih? In mar pustili bomo, da do zadnjih Se kamnov zruši nam Ljubljana bela, Da nje zidovje, naših dedov dela, Odene drevje, trava, mah prerase In zemlja ga naposled skrije va-se, Da v poznih časih več ne bo se znalo, Kje da je nade stolno mesto stalo ? 0 tega pač nas bode čast branila,
l
In bratoljubnost bode nas svarila Nalogo sveto vestno dovršiti! Slovenci, nam največ se je truditi, Da bo Ljubljana bedna spet ustala In ljudstvo njeno sreča obsijala. Na delo toraj, bratje, vsi hitimo, Prepire mejsebojne pozabimo In složno delajmo po svoji moči
V korist Ljubljani na pomoč kličoči! Povsod, kjer se slovenski govor sliši,
V palačah in v najzadnji kmečki hiši Vest o nesreči grozni razglašajmo
In vsmiljenje v vseh srcih obujajmo, In sleherni Slovenec naj, kar more, Podari za ljubljanske brate bore! Neimoviti krone skup nosite, Bogati pa se zlatov iznebite In odrecite vsaki se potrati: Kako zdaj mogli bi se s čim bahati Ter v svoji sreči še se veselili, Ko vidite, da je Ljubljana v sili In da slovenskih bratov na stotine Pod milim nebom v siromaštvu gine!
Fr. Selski.
Izvrstno staro mesto in njegova izborna stara gostilna
Angleški spisal K. Dikens. — Potlovenil L, (Dalje.)
Zdaj sta bila sama, on in nežna, plavolasa in modrooka deklica, ki je postala pozneje njegova nevesta.
Dal jo je v šolo. V samotni, mračni in starotfesnej hiši jo je izročil čuječi, brezvestni ženski v poduk.
„Moja čestita dama", govoril je, ttukaj je bitje, katero se mora olikati. Mi li hočete pomagati v likanji?"
Ona prevzame nalogo. Zahtevala pa je in tudi prejela plačilo v denarji.
Dekle se je vzgajalo v strahu pred njim in v prepričanji, da mu ne more ubežati. Starka jo je učila smatrati njega bodočim soprogom, za moža, kojega mora vzeti, za obsodbo, ki je izrečena nad njo. Ubogo dete je bilo v njenih rokah mehek vosek ter ohranilo podobo, kakorsna se mu je utisnila. Ta podoba se je s časom ž njo tako stopila, da je postala od nje neločljiva, iztrgati jo je mogla le smrt.
Jednajst let je preživela v mračnej hiši in na samotnem vrtu.   On pa je bil ljubosumen na vsak
PMlfl
Na Veliko noč opustošil je prozen potres naše cvetoče deželno glavno mesto Ljubljano in nje okolico na daleč okrog.
Že prvi sunek, ki je bil malo pred polnočjo, bil je toli silen, da so se vse hiše zmajale, mnogo ljudi pa je bilo žrtva grozne katastrofe. Nadaljni sunki so uničili še ostalo popolnoma. Milijone znaša škoda, ki jo je provzročil potres na hišah; preteča gospodarska bo Ia ne da se preračuniti.
Brez stunovališ.'a jih je na tisoče ljudi, ki bivajo v šotorih in barakah; mej njimi je otrok v najnežnejši dobi in bolnikov.
Prebivalstvo je vsled te najgroznejše vseh prirodnih sil upropaščeno. Zaupanje v Boga bode se pouzdignilo in ojačilo, vender mu morajo pomagati soljudje v obili meri, ako si hoče postaviti razdejane cerkve in šole, ako si hoče sezidati nova sta-iiovališča ter si tako zagotoviti pogoje svojega gospodarskega ustajenja.
Njega Veličastvo naš milostivi, dobrotni cesar priskočil nam je prvi na pomoč, kakor navadno, t.iko tuđi zdaj, z bogatim darom.
Nas pa, stoječe še vedno na tresoči se zemlji [ sinja le jedna misel, kako svojemu nesrečnemu prebivalstvu pomagati in pa rešiti, in zategadelj tlujemo v teh težkih in tožnih časih na sočutje in ljubezen do bližnjika po širnem svetu in prosimo pomoči.
V Ljubljani, aprila meseca 1805. Pomoč ni odbor za Ljubljano in okolico.
it i»iiii*ij*l4<> pregledoi anje poslopij«
Nadalje treba je glasom komisijskega zapisnika ; 'i Ireti: Hišo višjega poštnega kontrolorja Premka v Gradišči št. 12 in Zeschkovih dedičev hišo v Dolgih ulicah št. 3 in sicer prvo popolnoma, pri slednji pa trakt na ulico in prečni trakt. Tudi tako zvani „zatiški dvorec", v katerem se nahaja deželno sodišče, ter Fischerj»va hiša na Kongresnem trgu se mora podreti. Kaznilnica na gradu poruiena je tako, da se bode morala popolnem prezidati ali pa opustiti. Podreti je tudi stopnišče v poslopji banke „Slavije" v Gosposkih ulicah, hišo štev. I v Vegovih ulicah, Kaiserjevo hišo v Soteski, hiio štev. 4 v Židovski stezi, hišo št. 8 v Gradaških ulicah in hišo št. 21 v Krakovskih ulicah.
sjui i i urne naredbo«
V sinočni seji  permanentnega odseka poročal j.* gosp. dr  Zupane  o zdravstvenih razmerah v 1 .jubijani ter naglas d,  da te utegne  prvi nesreči, groznemu potresu, pridružiti še druga, namreč kužne bolezni,   ako  se koj v začetku   ne  stori  vse, kar mogoče, da se odvrne ta nevarnost.   Okolo 10.000 prebivalcev  ljubljanskih   nima svoje strehe; mnogo jih je pač  odpotovalo,  večji del pa bode delj časa moral prebivati v barakah in šotorih.   In tu ravno je nevarnost v zdravstvenem oziru velika; že sedaj pokazujejo se slučaji plačnice in revmatizraa. Treba bo torej skrbeti v barakah za največjo snažnost, za ivdno odvažanje  lV-kalij in posebno za dobro pitno vodo, ker drugače bi bila legar in griža neizogibna. Kjer je to mogoče,   naj   se  poleg barak napravijo javni vodnjaki,  tako na pr. v „Zvezdi" in ob La-rermanovem drev redu;   drugod naj se dobra pitna voda v sodih dovaža.   Treba je sestaviti sanitarno-
policijski red ter za barake strog hišni red. Na-dalnja nevarnost za sanitarne naše odnošaje so delavci, ki bodo iz raznih dež-l sedaj hiteli v Ljubljano dela iskat; treba bode torej posebno pozornost obračati na to, da ti delavci ne zanesejo k nam nalezljive bolezni ter da bodo od raznih podjetnikov dobili primernih prenočišč. Konečno pa je treba tudi javnih stranišč za boljše slojeve, ki se bodo lahko uporabljala proti majhnemu plačilu, ka-keršna so bila lani postavljena v Pragi povodom tamošnje izložbe. Odsek je pritrdil po kratkem razgovoru nasvetom g. dr. Zuptnca ter sklenil, da se je glede javnih stranišč telegrali "no obrniti na dotično firmo v Pragi. Glede določitve sanitarno policijskega reda sklical se bode mestni zdravstveni svet.
Vuriio*liia«
Permanentni odsek bavil se je sinoči povodom neke špecijelne [nošnje tudi z vprašanjem, kaj je storiti v onih slučajih, kjer hišni gomodarji nimajo sredstev, da bi dali izvršiti po komisiji določena nujna varnostna dela. Sklenilo se je, da bode v takih slučajih dela dal izvršiti mestni magistrat, ki pa se bode seveda moral pozneje oškodovati. V pojasnilo glede postopanja nekaterih stavb Muh mojstrov se je naglašalo, da se kot varnostna dela ne smatrajo samo podpiranja s tramovi in koli, nego tudi nujne poprave pri dimnikih in strehah ter vezanje s ključi. Glede šute, ki se v toliki množini nahaja po ulicah in dvoriščih, nasvetovalo se je, da bi jo morebiti kazalo odvažati na čolnih na barje. Deti niti ven sklep pa v tem oziru ni bil storjen.
l»<->4-|lM» <MMl«M€*e
se je, kakor smo poročali, preselilo z deželno knjigo in vsemi pomožnimi uradi — razun registrature — v poslopje, kjer se sicer vrše porotne obravnave. Tako pa za le-te koncem majnika ne bo prostora. Zategadelj se misli baje na to, da bi se prihodnja porotna sodba tukajšnja premestila v Novo mesto.
lliiiiaJ*ko rezilno «lru*<vo
je dež. predsednika barona Heina in načelnika gasilnemu društvu ljubljanskemu, g. Prstna Dohrleta imenovalo častnima članoma. ■ 4.)nl»ljaii*kt»iiiii ffaoll ur m n društvu
je deželni predsednik baron Hein pismeno izrazil svoje priznanje na neumornem delovanju za časa katastrofe ter za podpore potrebne člane in za pokritje režije nakazal primerno svoto.
Ait barji
je potres pomnožil že obstoječo bedo prebivalcev. Orna vas, Ilovica, Havptmanica, Lipe, Karolinška zemlja itd. so bile prišle, kakor znano, pod vodo. Ljudje nimajo, da bi kaj sejali ali sadili, in po nekod stradajo. Potres je mnogo itak slabih prebivališč popolnem razdejal. Ze poprej je ljubljanski magistrat tu in tam pomagal. S"daj pa je deželna vlada prav izdatno prišla na pomoč. Njen komisar gosp. baron Schnnberger je koncem prošlega tedna vršil po navedenih krajih trudapolne in natančne poizvedbe. Včeraj pa se je pod njegovim nadzorstvom pričela razdeljevati podpora. Popoludne pa do pozne noči se je za Črno vas, Lipe in Karolinško zemljo razdelilo 88 met. stotov krompirja, 23l/a met. stotov ovsa in 27 met. stotov fižola. Oseminštirideset hiš, odnosno rodbin je dobilo na ta način tri četrtinke
žarek, ki je i--i.il nanjo, na zrak, koji je ddiala, zato sta jo oba čuvala strogo pustil je bršlin, da se je samovlastno popenjal po hiši; po sadnem drevji je rastel dolg, rujav mah, po gredicah visoko obzidanega vrta se je bohotno šopiril plevel in stezice so bile opuščene in s travo obrasle. Tako jo je obdal z žalostnimi in obupnimi slikami. Skrbel je za to, da se je groze stresla pred krajem, kjer se pojavljajo duhovi in strahovi; nato sta jo pustila ostrašeno v temi samo na takem kraji, da je strahu trepetala po vsem telesu. Tedaj je stopil k njej on iz temnega skrivališča, ter se ji tako pokazal kot jedina hramba in zatočišče.
Tako je dobil do nje moč ukleniti in jo spet osvoboditi ter si zagotovil upliv na njeno brezmožnoat.
Bilo ji je jedenindvajsel let in toliko duij, ko jo privede na svoj mračni dom, svojo plavolaso, na pol blazno nevesto.
Tedaj je odslovil tudi vzgojiteljico, ker je sam ložje privel vse do konca.
Nekega temnega, viharnega večera, ko so deževne kaplje le polagoma ali glasno padale v meden žleb poleg okna, obrne se ona prestrašena k njemu ter ga vpraša:
„() gospod, bije meni smrtna ura?"
„Dobro", odgovori on, „in ako?tf
„0 gospod", jeclja ona, »glejte me prijazneje ter imejte usmiljenje z menoj. Prosim Vas odpuščanja, VBe hočem storiti, ako mi odpustite".
Pri tem položi bledo roko na prsi in plavi lasje se usujejo po njih. To je bila njena vsakdanja pesem: „Prosim odpuščenja, oprostite mi!"
Sovražiti je ni bilo vredno; zanjo je imel samo zaničevanje. Tako sta živela precej časa in dan se je nagibal k večeru, samo završiti je bilo še treba.
„Prismoda", reče on, „idi gori!"
Uboga ga s tresočo uaglostjo šepetajo samo: „Yse bodem storila. Oprostite mi!u Ko sam kmalu na to — zapahniti je moral samo še velika vrata — stopi v nevestino sobo, najde jo klepečo v jed nem kotu sobe, kamor ho je bila stisnila v straha ; lasje so ji v neredu opletali po bledem obrazu, kakor bi ga obsevala luna, in njene velike, modre oči strme z divjim strahom na njega.
„Kaj se bojiš? Pojdi, sedi k meni!* nVse bodem storila, kar  zahtevate od mene, samo odpustite mi", de ona ter sede njemu nasproti. (Dalje prih.)
toga, česar je neobhodno potreba za obdelanje polja. Danes se deli jednaka podpora v Havptmanici in Ilovici, samo da nekateri dobe tudi moke, ker drugače nimajo ob čem živeti.
C« r hm KI Slovani za LJubljano. Za pomoč po potresu poškodovanim prebivalcem ljubljanskim sestavil se je, kakor že poročano, odbor, kateremu so izbrani načelnikom visjesodni svetovalec Hren, njega namestnikoma dr. Žižek in major Smola, blagajnikom pa okr. sodnik HraŠovec; v odbora so zastopana tudi vsa tukajšnja slovanska akademična društva in sodelujejo v njem razni drugi odličnjaki. Koncert bode se vršil 11. maja t. I. v dvorani „ Annensale". Načelnik je prevzel nalogo, sestaviti primeren poziv na vse tukajšnje prebivalstvo, ki se bode po večjih nemških in naših časnikih razglasil. Dal Bog obilnega uspehal Hrvali xn IJ u n o. Slavni občinski svet, v Petrinji je daroval za Ljubljano 200 gld. Gosp. dr. L. Vidrić* je nabral 180 gld. Petri n j s ki rodoljubi so nabrali 112 kron. Koncert v gostilni g. Ivana Schnei-derja je dal čistega dobička 70 gld. Vrh tega pa nabirajo malone vsi hrvatski listi, na čelu jim „Obzor- in „Hrvatska", milodare. Gosp. prof. Lenarčič nabral je v K riževe i h 80 gld., koncert v „Narodni čitalnici" istotam pa je imel čistega dohodka 180 gld. 80 kr. Dalje je darovala „Križe-vačka dionička štedioua" 100 gld., mestni zastop pa tudi 100 gld. — Pevsko društvo „Jadranska Vila" na Sušaku in tamburaški zbor hrvatske gimnazije na Reki priredita dne 2. maja v „ G ran d hotel Continental" koncert na korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom.
Društvo  .Sokol"  prejelo je  iz Zagreba nastopno pismo:
Milo nam bratsko družtvo! Prigodom nesretnog udarca, koji je zadan naj strasnijom razarajućom prirodnom silom srcu dičnoga slovenskoga naroda, s kojim se mi Hrvati čutimo „jedno",  izrazujemo Vam  draga  braco Sokoli, a preko Vas i cielom dragom nam bratskom narodu slovenskom našu najtopliju sućut.   Bog pravednika, koji je naš jedini i najveći zaštitnik, ne će dopustiti, da i mi, koji štujemo njega, i tolikim žarom ljubimo svoju domovinu, propadnemo, pak kao što je i naš Zagreb,   poduprt   ljubavju   tolikih srdaca, koja drbću za svoj  kulturni i politički centrum, kao i drage nam braće srodnih plemena, pregorio slični udarac, i iz te nepogode preporodjen i ojačan kao fenić ptica izašao, tako će, ako Bog da, i biela Ljubljana iza dana nesreće i kušnje takodjer uzkri-siti još ljepšim sjajem i  tim još jače zasvjedočiti svoju snagu, koja izvire iz plemenitog zanosa naroda, koji ne samo shvaća, nego se i znade žrtvovati za ideale. „Hrvatski Sokol" učiniti će sve što može,   da  pomogne  zacieliti  tu  našu zajedničku ranu, a preko toga smo uvjereni, da će Onaj, koji naše molbe uslišava, proizvesti i više, nego što nam naše materijalne sile omogućuju.  U ime upravnoga vieća  „Hrvatskoga Sokola" :  I. Halper, starješina. Dr. L. Car, tajnik.
lir li h %a 1^1 ubijano. Javlja se nam,  da je  komite  za nabiranje r.iilodarov v prid Ljubljani že zbral nad COOO gld. V tem komiteju delujejo v lepi slogi najodličnejši reški Hrvati in Italijani.
Iz Iga. Zadnji potres je trirazredno šolo na Igu toliko pokvaril, da je v učnih sobah pouk nemogoč. Da pa otroci saj nekaj pouka dobe, je na prošnjo nadučitelja g. Trošta gospod Anton Kocmur, posestnik in trgovec tu in v Ljubljani, prepustil brezplačno svojo prostorno sobo v gradiču Turnik v učue namene. Ćast otrokoljubnemu gospodu!
V I Jlibljaiil, 30. aprila. Volitve v Istri. Z velikim veseljem poročajo liberalni časopisi o izidu volitev v poreškem okraju. Tega pa seveda ne povedo, kako se je volilo. V Verzaru zmagali so pri volitvi Italijani s (il proti 31 glasom. Tukaj so volile davčne občine Verzai, Sveti Lovrenc, Gradina, Lira in Fontane. V Verzaru je lo 32 volilcev, a še ti niso vsi Italijani, v drugih občinah so pa skoro vsi slovanski volile i. Kako se je dosegel omenjeni izid, ve le komisija. Od italijanske stranke so glasovali mnogi, ki jih ni bilo v seznamu volilcev. Slovanov bo mnogo izpustili iz volilnega seznama, naj plačujejo tudi 10 ali še več goldinarjev davka. Seznam volilcev ae ni predložil v pregled, da ni kdo reklamoval. Voliti
niso prišli Bodružniki slovanskih Ivrdk, češ, da ne plača vsak za-se 12 gld. davka. Več slovanskih glasov so zavrgli in zastonj je ugovarjal vladni zastopnik. Volilci, ki so prišli od daleč, so morali do pozno popoludne čakati na trgu brez jedi in pijače, kajti vse gostilne so bile zaprte. Volitve vršile so se prav po madjarskem receptu.
Davčni zakon. V nekaterih koalicijskih krogih se že bojč, da z davčnim zakonom ne bode nič. Pri tretjem branju bi utegnil propasti, posebno nevarno je zanj to, da so ga zapletli s političnimi vprašanji. Govori se pa, da do tretjega branja niti up pride, ako se vladi ne posreči zagotoviti si gotove večine. Postavila se bode kaka druga stvar na dnevni red in davčni zakon ostane nerešen. Posebno ugodno je za vlado, da ima načrt kazenskega zakona na razpolago. Lahko postavi nadaljevanje razprave na dnevni red, kadar je ravno potreba, da se kako drugo stvar za nekaj časa ali pa za zmiraj postavi z dnevnega reda.
Državni železniški svet se v kratkem snide, da se bode pesvetoval o povišanju osobnih tarifov za vožnjo po železnicah Govori se, da misli vlada kar upravnim potom povišati tarife in ne bode nič vprašala državnega zbora. Opozicija bode to pač porabila za napade proti vladi, ker sedanji pojasni tarif se je bil sklenil v državnem zboru in bi se dosledno tudi le v državnem zboru mogel prem i-njati. Samo na sebi pa ni dosti ležeče na tem, če vlada zahteva dovoljenje parlamenta ali ne, ker bi sedanja dršavnosborska večina gotovo vladi povišanja železniških tarifov ne odrekla.
Protest proti japonsko kitajskemu miru.
Rusija, Nemčija in Francija so protestovale proti mirovni pogodbi, ki se je sklenila mej Japanom in Kitajem. Gotovo pa nikakor še ni, da bi te države zares napovedale vojno Japoncem. V Parizu BS je velik del časopisov jel oglašati proti vojni z Japanom« Mnog1 m Francozom ne gre v glavo, da bi Francozi in Nemci v kakem boju se vkupno vojevali in morda Francozi pri tem še branili nemške koristi. Japonci Se niso ničesar hudega storili Francozom, Nemci so pa jim vzeli dve deželi. Poleg tega ima Francija dovolj dela na Madagaskaru In j^j vojna na skrajnem azijskem vzhodu gotovo ne more biti po volji. Največji francoski časopisi pišejo, da se bode zveza Rusije, Francije in Nemčije proti Japanu razdrla takoj, ko poči prvi strel. Francija bode izstopila iz te zveze. Najbrž pa tudi v Peterburgu in Herolinu zgube veselje za boj, če bodo videli, da Francija in Anglija se vedno bolj kažeta prijazni Japanu.
Dopisi.
*/. 'V v i, t <•-•«, 28. aprila. (V megli smo!) Poročali ste že, da je bila tretja občinska volitev v našem trgu dne 17. t. m. razpisana na dan 26. t. m., da pa je tudi mej tem ta razpis dne 22, t. m. brzojavnim potem preklican bil. Kaj ne, kako čudno I „Ks ist etvvas faul im Staate Daneniark". Volitev, to je davčne izkaze in volilne imenike, je več pripravljal okrajui glavar Kranjski, kakor pa v to poklicani tržiški župan, vsaj za petami je bil temu vedno g. dr. Gstettenhofer. „Stranka redu" je mnogo ugovorov in rekurzov vložila; ugovori oziroma vzkhci ho bili rešeni in gosp. okrajni glavar je svoje rešitve označil kot delinitivne za to volitev, kakor je rekurz z.istran poglavitne točke zavrgel, češ, da zakon ne dopušča takega pravnega sredstva. Tedaj je bilo vse vsaj v formelnem redu? Vse — po mnenji gospoda dra. Gstettenhoferja. S hitrostjo kurirnega vlaka se je določil dan volitve. Pa telegraf je bil še hitrejši in je dejal: „ne boš!u Tedaj vendar ni bilo vse v redu pri pripravah te volitve! Kdo je torej pokazal svojo sposobnost in zmožnost? — „Stranka redu«je mislila, da bo dne 2(1. t m. zopet morala iti za „špasu volit. Sedaj je pa začela upati, da pride res nekaj tiste „popolne objektivnosti" do veljave, katero je za to volitev bil obljubil gospod deželni predsednik baron Hein v deželnem zboru. Bomo še vse dočakali. — Drugi dan potem, ko so bili zvečer vsled brzojavnega preklica nesli razpis volitev — bil je v zlatem okviru — „ad acta", videti je bilo po Tržiči mnogo tekanja. Od Kranja sem se je bil pripeljal g. dr. Gstettenhofer, od sv. Ane doli pa znani ravnatelj Rieger. Na jedenkrat so bile vse „glave" vkupe. Khj so »tuhtale? Nič se ne ve, ker pravi politikarji samo niej sabo „in camera caritatis- govore. Tako nekako po zraku pa se je razširila novica, da je šlo pri konferenci zopet za neko davčno vsoto, in golo naključje je seveda bilo, da se je ta svota tikala ravno tistega volilca, zaradi katerega so tekli vsi ugovori in vsi vzklici proti volilnim imenikom. Vse pnde na dan in tudi to ae bo dalo konstatirati, kakšen najnovejši volilni manever naj reši življenje vladajoči stranki,  katere  rešiti  ne more
zakon. Sedaj  pa ^stranka redu"  prav mirno čaka, ! kaj se pokaže iz megle. Ce bo zopet kaj rogatega, prijela bo to z obema rokami!   Bomo že pisali o vsem iz — interesantnega Tržiča.
Dnev ne vesti.
V Ljubljani, 30. aprila.
— (Gg.   odbornike   „Pisat, podpornega društva") vabim k seji, ki  bode jutri   1. maja ob (i. uri  popoludne v čitalnici,  da  se potrebno ukrene zaradi društvene, nekdaj Gestrinove hiše, ki je po potresu hudo poškodovana. Predsednik.
— („Slovenska Lizbona".) Prekrasno pesem Stritarjevo „Slovenska Lizbona", katero smo priobčili minoli teden, preložil je g. Bogoljub Kernic jako spretno in točno na hrvatski jezik in jo obelodanil v „Obzoru" in v „Hrvatski".
— (Policijske vesti.) Od včeraj do danes zjutraj aretovala je mestna policija 15 oseb, mej temi 12 zaradi postopanja in beračenja. Tatvina se je ovadila jedna in sicer je bil ukraden dežnik, Po noči so se obdržavale običajne patrole. V straž-niški službi bilo je 8(i mož. — Zadnje dni se opaža, da ljudje v strahu pred tatovi, brezmiselno streljajo na ljudi, ki ponoči pridejo blizu hiš. Tako sta se v nedeljo zvečer dva vojaka prepevaje vračala z Rožnika v Ljubljano in s<* je iz neke vile ob potu streljalo na nju. Ker bi tako postopanje utegnilo imeti hude posledice, treba je tudi v tem oziru več previdnosti.
— (Vsa društva ložke doline) prirede v korist po potrt su poškodovanim prebivalcem ljubljanskim dne 5. majnika t. 1. v prostorih ljudske šole v Starem trgu veselico z nagovorom, petjem, gledališko predstavo, loterijo in prosto zabavo. Začetek točno ob polu s. uri zvečer. Vstopnina 80 kr. za osebo.
— (Poštna jezdnina) Za dobo od 1. aprila do 80, septembra se je določila za Kranjsko jezdnina 1 gld. 7 novč. za jednega konja in jeden mi-riameter za izredne vožnje in 80 novč. za erarične ježe.
— (Štrajk ) V premogi.kopu v Velenju je 300 delavcev ustavilo delo. Okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu je o iposlalo na 'ice mesta politič-neg i uradnika, da posreduje mej delavci in lastnikom premogokopov.
— (.Cesarjevič Rudolf ovo sadjerejsko društvo) za Spodnji Stajer bode imelo evoje glavno zborovanje dne ',). maja ob 9. uri dopoludne v $t. Jurju ob južni železnici. Po zborovanju bode predaval gosp. Fran Matjašič o požlahtojevanju ameriških trt.
— (Imenovanja.) Okrajnega sodišča pristav dr. Henrik Turna v Ajdovščini je imenovan sodnim pristavom pri okrožnem sodišču v Gorici, okrajnega sodišča pristav extra statum dr. Fr. Andrič in avskultant Josip Minio pa sodnima pristavoma pri deželnem sodišču v Trstu; pristav dr. Hugo Pan-grazi premeščen je iz Tolmina v Ajdovščino, avskultant dr. Valentin I so p p pa imenovan pristavom pri okrajnem sodišču v Tolminu.
— (Črnogorska kneginja v Trstu) Včeraj opoludne se je pripeljala črnogorska kneginja Milena v spremstvu pobočnika Gjarkovid.il Lloy.lovim parobrodom „Thetis" v Trst. Ker potuje ineognito, sta jo pričakovala Samo črnogorski i i ti. minister Matanovič in črnogorski agent Kutu'-. Popoludne se je odpeljala z železnico v Karlove vari.
— (Umrl je) minulo soboto v Brdovco na Hrvatskem v 7l). letu svoje dobe g. Štefan Z a -gozda, učiteljvoditelj v pokoju, oče bivšemu članu našega slovenskega gledališča g. A n i d u -Z ago z d a, sedaj članu nar. gledališča zagrebškega. Naše sož.tlovanje !
— (Razpisane službe.) Mesto učitelja in voditelja na jednorasredni ljudski šoli pri sv. L o -rencu z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 10. maja okr. šolskemu svetu v Novem mestu — Mesto učitelja na jednorazrednici v Kolovratu poleg Medijskih toplic z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 15. maja okr. šo'skemu svetu v Litiji. — V moški kaznilnici v Gradcu (Karlau) mesto kontrolorja v X. čin. razredu, prostim stanovanjem itd. Prošnje do dne 12. maja višjemu državnemu pravdništvu v Gradcu.
* (Prememba v nazivanji postaje Strun-kovvitz na VVolinki ) Dosedanje nazivanje postaje „Strunkovvitz na \Volinkiu na progi Strakonitz-\Vmterberg se z dnem 1. maja 18'J5. premeni v „Ćestic".
* (Trgovinska in obrtna zbornica v Dubrovniku) je sklenila v svoji seji dne 22. t. ni. e 15 hrvatskimi glasovi proti 5 srbsko-italijanskim, da bode odslej uradni jezik zbornice izključno le hrvatski.
* iSpomenik Aleksandra III. v Moskvi.)
Za spomenik, ki se bode postavil pokojnemu carju Aleksandru lil. na glavnem trgu Moskve, ae je nabralo samo v Moskvi 450 000 rubljev.
* (Mlad morilec.) Pred dunajskimi porotniki stoji danes ltJletni zidarski vajenec Jakubek, ki je koncem februvarja v hiši, kjer je stanoval, ubil staro žensko in jo oropal ter denar zapravil v družbi 2 kletnega soobtoženca Maverja. Ko sta hotela menjati tisočak prišla jima je policija na sled.
* (Poneverjanje v davkariji) V Tamopolu na Gališkera je policija te dni zaprla štiri davčna eksekutorje, ki so že dlje časa vzprejemali od strank večje vsote, katere pa niso oddajali v bi agaj nico. Zaprli bodo btje le nekatere eksekutorske pomočnike.
* (Iz Rima na Dunaj na biciklu.) Kolesar A<1. Sehmal hoče postaviti v prvih dneh maja rekord za progo Rim-Dunaj, ki znaša 1300 kilometrov. Sehmal hoče to daljavo prevoziti v najdalje petih dneh. Avstrijski in italijanski kolesarji se živo zanimajo za to vožnjo.
* (Najmanjša država na svetu) je republika Kavolara. C-elo geograti in zgodovinarji vedo rnalo o njej. Kavolara se imenuje otočič, ki leži kakih 12 kilometrov od otoka Sardinije. Otok je 2 štiri-jaška kilometra velik in ima 5"» prebivalcev. Leta \S'M) je pa ta otok podaril pijemonteški kralj Karlo Alberte rodovini Bartolomei, katere načelnik je to državico vladal do I. 1882. Imenoval se je kralj Pavel 1. Na smrtni postelji je izrekel željo, naj postane njegovi država republika in to se je tudi zgodilo. Laška vladajo priznala 1. Is8ii. neodvisnost te republike.
Darila:
Uredništvu našega lista je poslal:
Za pogorelce v Toplicah    Gosp. Franjo
Berlec,   oes,   kr.  žandarmeiijski   stražinojster v
Novem mestu 2 kroni.
Hl si jI i >Jl o \r n o 11 * •
— „Ljubljanskega Zvona" 5. številka izi i jutri s ])ol pole izredne priloge in to-le vsebino: 1. A» Aškero: Zakaj je v brlogu nastal nemir. Basen. 2, R.: (»roga in drugi. (Dalje.) 3. Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. 4. Garmen: Smrtni klic. o. Josip Stare: Pisma iz Zagreba, 6 Krazem : Sakun-tala. 7. Fr. Smolnikov: 0 raznesilih. (Dalje.) a Pavlina Pajkova: Koman starega samci. (Dalje.) 9. Alenka: Lovec. It). Ivan Vrbovec' Iz »lomače zgodovine. II. Od k loj stoje ljubljanski mostovi. (Dalje.) n. Slavomir: Slike iz rudarskega življenja. VI. Moj Lojze. 12. Steklasa : Osvojitev Kaniže po Turkih leta 1600. (Dalje) 13. V. Oblak: Književno poročilo o Glaserjevi Zgodovini slovenskega slovstva. 11. M. Valjavec: K petemu Bešitku VVolfovega slovarja. (Konec.) 15. Listek: [ljubljanski potres. — Raspis častnih nagrad. -- Karnek-Kamnek. —Lo calchronik der Edlinge von Tuohern. — Slomše-kova pesem.  — ('vetje.  — Slavische Anthologie.
— Tretji koncert „Glasbene Matice". — Dr. V Oblaka s|»is;i. — Južnoslovanski časopisi in knjig
— V pojasnilo. — lli.stoire de I' Autriche-llongne
— Napravnik. — Gribojedov. — Leskov. — M»-saiyk. — Češka književnost. — Popravek. Na platnicah: Oc>'ii" m nazu,mila novo nam došlih knjig.
Dunaj 30. aprila. Poljski klub je za Ljubljano nabral 116."» gl. Grofinja W o d z i c k a je stopila na čelo komiteju, ki namerava v celi
Gidiski prirediti koncerte in Blavnosti Ljubljani v korist. Avstrijsko uradniško društvo je darovalo 1000 gid.
Dunaj 30, aprila. V odseku za volilno reformo je grof Fran Coronini, odgovarjajoč na vprašanja poslancev H r z o r a d a in Roman-čuka, rekel, da bo pododsek dognal svoja posvetovanja prav v kratkem, če kaj vmes ne pride. Pri volit vi novega člana pododseka namesto Dipaulija se je opozicija absentiraln, tako da odsek ni bil sklepčen. Volilo se je vse jedno, a Lupul, ki je dobil 15 glasov, je volitev odklonil, ker je bila volitev nezakonita.
Dunaj 30. aprila. Šestintrideset članov HohenwartOVega kluba se je pismeno zavezalo, glasovati zoper pododsekov načrt o volilni reformi.
Dunaj 30. aprila. Delavci se pripravljajo za veliko demonstracijo. Zbrali se bodo ob 2. uri popoludne na Ringu, da demonstru-jejo pred parlamentom za splošno volilno pravico. Proslava 1. maja utegne biti velikanska, če se vreme ne prevrže.
Niš 30. aprila. Skupščina je baje soglasno vzprejela adnso ter jo po posebni deputaciji dala vročiti kralju.
Pariz 30. aprila. Tukajšnjim listom se poroča, da so Združene države sklenile, vzdržati se vsake intervencije mej Kitajsko in Japonsko in nikakor ne podpirati korakov, katere so v tem oziru storile Francija, Nemčija in Rusija.
Avstrijska spseljalltata. Na želodcu bolehajodim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mell-erega Seidliti-pračka". ki je prcsknSeno domaće zdravilo in upliva na ielodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpofiilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj. DUNAJ, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (4—6)
Iz uradnefjrtft lista.
Itvrnilne tali eknekutlrur dražbe: Marije Mar inč posestvo v Moravi, cenjeno 450 gld. dne 1. maja v Kočevji.
Antona Butare zemljišče v Gorenji Vasi, cenjeno 2780 gld., dne 2. in 80, maja. v Zatičini.
Janeza Zajca zemljišču v Zagradcu, due 3. maja v Žužemberku.
Andreja Zadu posestvo v Knežaku, (v drugič) dne 3. maja v Ilirski Bistrici.
Janeza Ž logarja posestvo v Krasnom Vrhu, cenjeno 995 gld., dne 4. maja in G. junija v Metliki.
Umrli »o v Ljubljani:
28. aprila: Šimen Rtester, krojač,82 let, Gradišče fit. IO. — Drfinla Jerič, kuharica, f>3 let, Sv. Petra cesta St. 53. — Jera Mohar, vdova, tiO let, Tržaška cesta St. 19. — Matija ĆeSiiovar, mizarjev sin, 1 leto, Tržaška cestu St. 28.
V o t r o S k i bolnici:
28. aprila: Josip Kupler, ključarjev sin, 2 meseca. — Karol Karneval, delavčev sin, G let.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo
'S	7. zjutraj	730 7	62° C	si. sev.	obl.
C ca	2. popol.	7332	11 1«C	m. svz.	obl.
ti	9. zvečer	7342	9-5° C	si. svz.	obl.
Mo-krina v mm.
101 gld. 50			kr
101		50	rt
123	n	70	n
101	»	50	
123	n	25	n
99	n	05	n
	■	—	rt
397	*	75	■
122	*	25	
59	n	72«	i n
11	n	94	*
9	n	70	n
4«	n	05	m
5	■	73	
000 dežja.
Srednja temperatura 8 9°, za 2"2° pod normalom.
ZD-cLaaaosIra, "borza
dnć :S0. aprila 181)5.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4° 0 .   .   . .
Ogerska zlata renta 4°'„......
Ogerska kronska renta 4 .... Avsti-o-ogerske bančne delnice    .   . .
Kreditne delnice........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
Poslano.*)
„Slovenec1 St. 95 z dne 2U. aprila t. 1. izbruhnil je zopet vso jezo na nas pohlevne.
Njegov poročevalec baje nima družeča dela, kot dražiti in hujskati zdaj proti temu, zdaj proti onemu Manu. Ni čuda, da smo prišli tudi krčmarji na vrsto. Fo dolgem postnem času odprli smo veliki ponedeljek svoje goBtilno v zabavo. Će je tu in tam tudi kdo z nogo malo podrncal, ne smelo bi se mu Šteti v greh. Tako je bilo — je in bo. Po prestanem strahu potresa, kdo bi ne bil vesel, saj smo bili, hvala Bogu, vsi nepoškodovani ostali.
O straSni nesreći v Ljubljani zvedeli smo natančno Se le v torek, vzprejeli smo grozno poročilo i vsaj tolikim sočutjem, kot Vi g. dopisnik. Svoje sočutje pokazali smo i mi dejansko. Kakor je videti, ni g. dopisniku n» drugem, kot na tem, da se nemir razširi na vse in v vse stanove. Je-li to prav? Pretečeni teden bilo je do (50 prič pri kazenskem sodišču v Postijini. Če stvar temeljito preiščemo in zasledujemo, pridemo do zaključka, da je vseh teh intrig kriv nek dopisnik v .Slovencu". Pustite nas že jedenkrat v miru — pa bo mir, katerega mi gotovo bolj želimo, kakor Vi g. dopisnik. Le ne vse na veliki zvon! Svetujemo Vam, g. dopisnik, držite se svojih stvarij, policijske stvari pa prepustite Blavnemu županstvu, katero bo, kakor o \saki stvari, tudi v tej storilo, kar je prav.
Pedantov pa ne potrebujemo. S tom končamo ter se ne \tikamo v daljno polemiko. (515)
Št. Peter, dne 28. aprila 1895.
Fran Jak«, Fran Torkar
gostilničar in posestnik. gostilničar in posestnik.
•) Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon.
0/tr~  Prev/aiiie fS«» <itl<o)  >-  mi |ein "•ll
prodajal niča
h Mp«m-<-rl|Mkiiii blagom bodisi na deželi ali v mestu. Ponudbi pod šifro ,,S5©" upravništvu „Slov. Nar.u. (608*8)
C. tr |lani ranateljmi avstr. đrt Jelenu
Izrod iz voznega reda
tr«l* ■v-rm.f)**  od  1. aaa.a.3r5.ilE!», 186 5.
RMtopno otn.njeni prihajali! |n odbajalnl ciniI o-uacnui io t 0r»4nJ*avi opaken. immu. Sradnjeavropihl ču jo krajnamn oaau r Ljub-(Jaal m 1 minuti naprej.
Odhod iS LJubljane <jnž. kol.)
O* IH. uri 6 Mito. po noM oaehnl vlak t TrM«, PonUbel, Heljnk. ( V-loreo, Fr.natnaf.tte, Ljubno, £•>■ Helzthal ▼ Auaaen, I.chl, (Jrnun-den, Solneirrmd, Hieyr, Lino, Rud«te*i< n, Pisanj, Marijina vare, Kger, Karlova   vara, Francnve rara,  I' ;i/i>, tdp.jjo, DuuaJ via Amatetten.
Ob fl. uri IO min. njutrttf metani vlak v Noto mtito, Kočarja.
Ob 7. url 10 min. »JutntJ o.abut vlak v Trhla, Potitatiel, Beljak, Ce-lovao, Franaen.fe.to, I.julmo, nuuaj, do« Salathal t KeluoKrad, nunaj Tla Amatetton,
Ob 11. tirt St) mita. dojtaludn* oaohnl vlak t Trhl*. Pontahal, Ueljak, Celoveu, Franteu.foato, Ljubno, Selathal, Solnograd.
OA lil. uri SS »nirt. dopoluttn* mešani vlak v Novu mesto, Kočevja.
Ob 4. Mri fNipo/MaliM onnl.ni vlak v Trhu, Boljta , Olovne los Selathal v Bolnofrrad, Lanil- Gaateln, Zeli na Jeaeru , Innmost , Hregnlc, Curili, Oimevo, Parla, Htsjrr, Idoo, Orauniten, I.chl, Bndejerloe, PlseuJ, Marijina var«, K«or, Prnnaovo vare, Karlov« vare, Prago, Idpsko, Dunaj vi* Arattetten.
Or> T. uri itO min. »if^rr metani vlak V Novo meito, Kocavja.
Prihod v LJubljano fjnž. kol.),
Ob S. uri Sit min. tfutrn) oiebni vlak a Dnnaja via Amitetten, l.ip-aljo, Praga, Francovih varov, Karlovih varav, Kgra, Marijinih varov, Planja, Buiiajevlo, Solnogrnia, IjIiioh. Htavra, t)niui>l«ua, Uclila, Aua-• ee»,   Ii)nli[ieo», Celovoa, lleljnka, Franientfeate, Trbisa.
Oh 8. uri 19 min. mjutruj moaani vlak Ia Kocovja, Novega meata.
Ob 11. wrl HO min. Hapotftlne oaabni vlak a Dunaja via Ainstettan, LipiUa, Prag«, FrancovUi varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budajoviu, 8olnograda, lanoa, Bterra, Pariaa, Oenuve, Ouriha, Bregnioa, Inoaaoata, Zella na jeaeru, bend-Oaateina, LJubnoga, On lovca, Pontuhla, TrhU*.
Ob V.  uri Sil min. popoludne meRanl vlak Ia Kočevja, Novega mesta,
Ob 4. uri '>.~> mir«. jtopoluitrM eaebnl vlak a Dunaja, Ljubaega, Helithula, Beljaka, Oelovoa, Vranr.eaafeate, Pitutabla, Trblaa.
Ob 9. uri 4 min. mv***r oaebni vlak a nnunja prako Amitettora in i .J o im .■»!"%. Reltaka. Oalovoa, Pontabla, Trhiaa.
Ob 0. uri iiS min. mvečor moianl vlak ia Kočevja, Novega Meata.
Odhod lx LJubljane (dri. kol.;.
OD   T. uri »3 min. mjutrn)        v Kamnik. ,     9.   •   OA    „    tlopolutin* „ n
.      t.    „    gfl      n     mverrr , m
„ tO.   ,,   IO uvrrrr „        ,, (alednji vlak le
ob nedeljah in praanikih.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   d. «rt S« min. rlutntj        \r Kamnika
s   11.   ,    1K     m     aopalu'lno   n „ (5—£6)
lili „
(alednji vlak le ob  nedeljah In praanikih )
-Do"bxo olnLrgizclj eno
pohištvo
tudi oola sobne Oprave, se po pošteni ceni proti takojšnjemu plačilu kupujejo. — Več pov«'> Ivtiik . FiimoIc, Sv. Jakoba trg, kavarna Maloth. (548- 1)
Dobro, belo, pnoiorsto m
posebno za delavcu priporočljivo, 1 liter po 24 Irr., pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča polet; boljih vrst (504-4)
Kranjska v in ar na v Ljubljani
Slonove ulice 52, vhod poleg slonove kavarne.
ICuLpItl želim
dobro ohranjeno
mostno tehtnico
z vso pripravo, ki vleče 5000 kil ali več.
Ponuilbe  naj  se  pošljejo  upravništvu „Slovenskoga Naroda". (534 — 1)
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
psn, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih sellftč ln lahko raztopljl-vega vapnenega žoleza.
Steklenica z navodilom o poralii r>(> kr., 12 stoidrajc 5 glu1.
Dobiva se pri (1880>fi7
Ulhal<lii p I. 8 i iil4tM*/>-mi
lekarnarju v Ljubljani.
I*4»*lljr%  h*" S   oUrnlllll |»ONt<».
Lekarna Trnk6czy v Gradci.
Dr. Julij Schuster
stanuje do dalj Sega
f Elizabetini otroški bolnici, Streliške ulice štev. 11
in ordinnje tam od 8. do O. ure dopoludne m od 2. dO 3. ure popoludne.
Rventuvaina naročila se lahko oddado v Kastuer-Jovl trgovini na Kongresnem trga. (64fi :
Turbina
čisto nova, prav nič rabljena, na tri metre rodnega pi , prav pripravna zu vodno žago, in
vseJs© Tratrs-fe© s-feiroji
se dobe takoj po nizki coni pri
E, Š i m n i c u v Kranju. (642—1
Pa se /ničle v okorn nctpdčnemu tol-mačenju, si usojam s tem nctzTianjati, da nisem od daril, namenjenih ponesrečen* cent, ničesar zahteval, niti prejel.
Čin L č/lcioncz
(f>43) ''. hi kr. jtolkovnijski krojite.
RONCEGNO
najmočnejša naravna «ii'Ken in /<fclr/» sodržujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporab!, po zdravniškem predpisu pri »anemiji, klorovi, poltitih. /iKiiili In /.«'■!> U i li Im.U'/iiiIi. iiiialariji itd.
Pivno zdravljenje uporablja se skozi celo leto.
Ktalogtt v VMelt   I rjro» IiihIi   e  tu i u«* ritinu   vodu lu lekHrnHii.
Kopališče Roncegn
(JiiAiio Tirol teli«)
3 ure oddnljeno od Tridenta. mineralna, blatna, |iarmi kopelj, popolno zdravljenje z mrzlo voib>. elektroterapija, ma-a/it, eiiravilna <;inimistika. ViSina nad morjem 685 mel prekrasna lega zaSčičena od vetrov, difteč, suh zrak. brer vnega prahu, »talna temperatura 1« "J'2 stopinj ^«li-n-•\-11 iAc%,«"i prve v rute 7. obširnim lepim parkom, prekrasen razuled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnk'C in bralne sobe. zdra\ iski salon. Povsod električna razsvetljav.! zdravi&ka godba, lavvn-tennis. Senčnata izprehajališča, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje ku« puliM^uu rHvnHiel|Htvu v Itou <•,—»<►• (627
Strešni prevleček
v  svalkib  po   10  Q metrov  \\r\ jgld. l*!I."p «cl«l. I*ftO. tflil. lito«
Strešni katran
neobhodno potreben /,i iueiiia^l%- ~sftr3'V »Jtk krovov \w. Nlrt^ncfctt prcvloekta!
Nastavki m kamine
iz kamenine v vseli velikostih.
Traverze
so v zalogi pri (.r)J-2—*2
Filipu Supančiču
:ESIzm.©1c2l cesta. št. 1*3-
OO4O«>OOOOOOOOOOO>Ol0O<
Primarni zdravnik
dr. E. ŠLAJMER
ordinuje samo od 12. do 1. ure
(sBOMtJrill <loni).
Eventuvalna obvestila naj se do 4. ure popoludne pri bolničnem vratarju oddajo. (539—2) A.
oooooooooooooooooooooooooo
Starcslavno  žvepleno kopališče ■ia II    o t h in
Železniška \ pošta in
postaja
Varaždinske toplice
brzojav
Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec).
Atiallaa po dvornem svetovalcu i>rofi!HorJu dr. Ij ml w i k u 1. 18»«. 5M " V. »Mi*' vrelw, «»«*■ |»I«>bo iieilu»o«ljlvii v avojem duluviinji prJ nilMičiil Mkrnlnl in ktiuleiiliii v fltanklli.
iMilt-vnili v m|(|l>lli in oir|>non|l |»o milio in KlInvoNtl. pr.nliiu. alv«-ntli ltuleauili. bolCKiilli v kolki it d., BfiiMklli bnloaiiili . poMnlh in tmjnlli bol«aiilli . kroiilt-nlli lif»lt>Killli oklNlIJ, iniliiiriiiMii kHtiarn. ski ott-liilli nuirltfMkl liol.vni. kovillll <IIm-K rini 1 it It. n. |ir. .- ihIi u i • l umi li po iivom arohru ali irinuu i. t. d.
DiuNA   -rrlrauliania   Pri b»l«'aulli v arolu, jitliolkii. na prMlh. pirili.
r*ivno zaravijenje y m«iu«icu m «revih, pn iimi >m 1.1, a. i. ta. Elektrika. — Masaža.
ZtlmvillNt-c* m »■»»■m koniliirloiii. oolo loto odprto ; .o«.1na trnju od 1. maja tlo 1. oktolira.
1'rekraaeu velik park, lepi nasadi, lepi ialeti, .talna nlraviaku goillm, plcaue r.nhavn, konoertl i. t. d.
Na po.tuji Varaadiuaku toplice pričakuje ilehernl dan omuiliua gostu. Tmll ao na razpolago po.ebni vozovi in ao je zarad latili prej obrniti na oakrlmtttvo kopali.ta.
/ilruvinika pojasnilu, daju kopaliacni .dravnik dr. A. l.<>iiKliin<>. (BIH—D
1'ro.pekte in broinro raspo.i()a aa.tonj in poituino pro.to
»Mkrbuliilvo Ko|iulH«»-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskamo".