KAMNIŠKI OBČAN / 9. Julij 1979 3 obvestila za delegate in delegacije občine kamnik 9. julij 1979 št. 8 K HITREJŠEMU URESNIČEVANJU NOVIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV Uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu zajema vrsto vprašanj, ki jim bomo v tem in naslednjih letih morali posvečali veliko več pozornosti kot doslej. Med ta vprašanja sodijo ustrezna samoupravna organiziranost in doslednejše uveljavljanje delegatskih odnosov, planiranje in sprejemanje dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih programov razvoja s sočasnim planiranjem in izgradnjo celovitih sosesk, financiranje in združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, uresničevanje dohodkovnih odnosov na področju proizvodnje oz. gradnje stanovanj in potrebnih reprodukcijskih materialov, revitalizacija starih mestnih naselij in vzdrževanje obstoječih stanovanj, podiužhljanjc prostorske m urbanistične politike, itd. Uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je predmet javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih in hišnih svetih. Gradivo za javno razpravo je objavljeno v 12. št. »Poročevalca« Skupščine SR Slovenije od 14. maja letos, podlaga za njo pa so ugotovitve in stališča 8. seje predsedstva C'K ZKS od 13, 4. 1978. V naši občini te razprave potekajo že nekaj mesecev v bistvu pa slonijo na analizi stanja in izvajanja srednjeročnega načrta v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik, ki jo je že lani pripravila posebna komisija pri občinski konferenci ZKS. Rezultati kažejo, da se družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu prepočasi uveljavljajo. Ekonomske stanarine do leta 1985 Eden od bistvenih elementov za uveljavitev družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na tem področju je poseben prehod na ekonomske stanarine, ob uvejavljanju solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj. Ekonomska stanarina mora zagotavljati minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot l % valorizirane vrednosti stanovanja. V letih 1979 in 1980 velja izjema, ki je dovoljena z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78), ko se lahko določi nižja stopnja amortizacije. Z amortizacijo gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu s programi in plani razvoja. Ekonomska stanarina mora zagotavljati vzdrževnje stanovanjskih hiš in-stanovanj v skladu s sprejetimi normativi in standardi in na osnovi programa vzdrževalnih del hiše oziroma sklada stanovanjskih hiš v občini. Iz stanarine se oblikujejo tudi sredstva za upravljanje, iz teh sredstev pa se financirajo predvsem opravila, ki so vezana na delovanje samoupravnih organov delegatskega sistema ter strokovna opravila, ki jih opravlja strokovna služba stanovanjske skupnosti. V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da uveljavimo sistem enakomernega povečevanja stanarine, to pa pomeni, da bo v času prehoda na ekonomske stanarine le-ta za konkretno stanovanje odvisna predvsem od vrednosti t. j. od velikosti in kvalitete stanovanja in bodo praviloma vsi stanovalci za enako stanovanje plačevali enako stanarino (z izjemo tistih, ki bodo prejemali subvencijo). Razdelitev stanarine, kot je navedena v »sporazumu« temelji na sprejetem srednjeročnem planu 1976-1980 vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini Kamnik. S to razdelitvijo bi se omogočila enostavna reprodukcija stanovanj in izboljšalo investicijsko in tekoče vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada v družbeni lastnini. Na področju stanovanjskega gospodarstva smo že dosedaj izoblikovali sistem solidarnosti. V bodoče ga bo potrebno še dograjevati. S prehodom na ekonomske stanarine bo znatno večja potreba izpopolnjevanja sistema subvencioniranja stanarin. O subvenciji naj bi odločal skupen organ samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa za področje socialnega varstva, (odbora komisije ali sveta) v krajevni skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije mora biti čimbolj enostaven in vsklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic. V zvezi s prehodom na ekonomske stanarine predvideva osnutek stališč, sklepov in priporočil skupščine SRS, da morajo nosilci sprememb družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu med drugim pripra- viti ustrezne samoupravne sporazume o uveljavljanju ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine kot tudi druge spremljevalne ukrepe kot so potrebni računi, kriteriji za subvencije, programi del iz sredstev amortizacije in vzdrževanja, zagotovljeni izvajalci del za predvideni program in drugo. Izvršni svet je s ciljem usklajevanja predlaganih in sprejetih skupnih izhodišč s potrebami in pogoji v naši občini spremljal dosedanje priprave in skupno s stanovanjsko skupnostjo opredelil elemente za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik. Prisotni sta bili dve varianti za prehod na ekonomske stanarine: do leta 1982 oz. do leta 1985. V naši občini bomo uveljavili ekonomske stanarine do leta 1985. Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma, ki ga v nadaljevanju objavljamo, bo trajala do 30, septembra. Pripombe sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost, Cankarjeva 1, Kamnik. V skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji sklepamo stanovalci v zborih stanovalcev hiš (v krajevni skupnosti), delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. 2. člen Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določaja našteti in drugi dokumenti so zlasti: - ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitev na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hipšami v družbeni lastnini; - nadalnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva; - programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš; - usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; 3. člen Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotovili: - stanovalci v zborih stanovalcev hiš v Krajevni skupnosti, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti kot temeljni nisilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanj- Gibanje ekonomske stanarine po posameznih letih za razdobje 1980-1985 Stanar. od 1. 6. 1978 do 49% 43% 36% 30% 23% 18% 31. 12. 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 STANOVANJE BREZ CENTRALNE KURJAVE kv. m Ertosobno 30 254,35 379,00 541,95 737,05 958,15 1.178,55 1.390,65 dvosobno 51 428,85 639,00 913,75 '1.242,70 1.615,50 1.987,10 2.344,75 Trosobno 62 525,60 783,15 1.119,90 1.523,05 1.980,00 2.435,40 2.873,75 STANOVANJE S CENTRALNO KURJAVO kv. m Enosobno 30 400,50 596,75 853,35 1.160,55 1.508,70 1.855,70 2.189,75 Dvosobno 51 566,10 843,50 1.206,20 1.640,40 2.132,50 2.623,00 3.095,15 Trosobno 62 670,85 999,55 1.429,40 1.943,95 2.527,15 3.108,40 3.667,90 'zračun stanarine predstavlja čisto stanarino brez obratovalnih stroškov: ~ centralne kurjave ~ vodarine ~ skupne elektrike ~ kanalščine in smeti ~ prispevka za zaklonišče skih hiš v občini Kamnik in z razvijanjem informacij na tem področju; - skupščina občine Kamnik s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini. 4. člen S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki. 5. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem Druženega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. 6. člen Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterij: - ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978; - ekonomska stanarina v občini Kamnik bo uveljavljena najkasneje do 1985 leta; - dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto priračunano tudi potrebno povečanje zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanja stanarine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja; - za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj za obdobje 1981-1985; - nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; - v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako leto v mesecu januarju; - v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini. II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE 7. člen Osnovana merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev so: 1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša: za leto 1979 din 43,78 za leto 1980 din 51,66 za leto 1981 DIN 60,96 za leto 1982 din 71,93 za leto 1983 din 84,88 za leto 1984 din 100,15 za leto 1985 din 118,18 2. Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,05%; 3. Planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do letga 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk; 4. Predvideno poviševanje cen stanovanj za 18 %; 5. Predvideno 19 % rast osebnih dohodkov; 6. Določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, ŠT. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 12/73. Letna stanarina se izračuna po obrazcu: poprečna površpina stanovanja x poprečno število točk x vrednost točke x 3,05 x število stanovanj. 8. člen Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem vrednosti točke in 7. člena tega sporazuma. Ob upoštevanju določil 7. člena iz prejšnjega odstavka tega člena bomo predvidoma ekonomsko stanarino dosegli v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine za: v letu 1980 - 49 % v letu 1981 -43 % v letu 1982 - 36 % v letu 1983 - 30 % v letu 1984 - 24 % v letu 1985 - 18 % III. PORABA STANARINE 9. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo okvirno naslednjo notranjo delitev stanarine: a) 1 % (32,79 %) - za amortizacijo b) 1,30 % (44,26 %) - za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti c) 0,20 % - (6,56 %) - za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev d) 0,55 % - (16,39 %)- za stroške upravljanja in za funkcionalne stroške Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da ne bomo bistveno odstopili od notranje delitve stanarine iz prejšnjega odstavka tega člena Skupščina stanovanjske skupnosti po potrebi sprejme sklep o notranji delitvi stanarine za tekoče leto. III. PORABA STANARINE 10. člen Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni pogram za obdobje 1981-1985 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Kamnik. Za leto 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni pogram za obdobje 1976-1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skuščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 11. člen O uporabi amortizacije določa zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z letnim finančnim načrtom in terminskim programom vlaganj na podlagi sklepa, ki ga je sprejela samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik na podlagi 11. člena Zakaona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 22/78) ter sklepa seje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Amortizacija se ne mor uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanja lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja. 12. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili poprečno 44,26 % stanarine, ki se združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanje skupnosti. Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine,, so podrobneje določene s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma. Dokler udeleženci ne sprejmejo novega pravilnika uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih postorov v stanovanjskih hišah (Ur. I. SRS, št. 4/79). KAMNIŠKI OBČAN / 9. julij 1979 13. člen Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili poprečno 6,56 % stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetih programom vzdrževanja. Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabili za tekoče vzdrževanje naslednji % stanarine: -za I. kategorijo - za II. kategorijo - za III. kategorijo - za IV. kategorijo - za V. kategorijo -za VI x VII kategorijo 2 do 5 let 0,40 % 2 do 15 let 0,60% 16 do 30 let 0,90% 30 do 50 let 1,20% 5 Ido 75 let 1,50% 76 do 100 let 1,96% hiše starejše od 100 let bodo za tekoče vzdrževanje zadržale tudi amortiza cijo. 14. člen Za opravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnična in administrativna dela in druga dela v hišnih svetih, v zborih stanovalcev, temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter za kritje funkcionalnih stroškov bomo udeleženci tega sporazuma namenili 16,39 % stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne nicnjavc dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bo izvajala strokovna služba stanovanjske skupnosti in upravljanje stanovanjskega sklada. Del teh sredstev bomo namenili za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini med katere sodijo zlasti: zavarovalne premiji . proviziji bančne storitve članarine, prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudite obresti in tir. IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVI J ENSK EG A STAN D A R D A STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI 15 člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov / ni/kitni družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci lega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine. I (v člen Pravico do subvencije bo imel vsak občna, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. 17. člen Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pavice dolžan prispevati 20 % stanarine. 18. člen Imnetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z. odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik lahko znašala za: 1 družinskega člana 28 nr 2 družinska člana 42 nr 3 družinske člane 57 nr 4 družinske člane 66 m2 za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 nr. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 %. 19. člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov določena pa bo z lestvico, ki so jo delovni ljudje sprejeli z odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik (Ur. list SRS, št. 11/77). 20. člen Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Pravtako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše in vikenda. Podbrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti. 21. člen O pravici do subvencije ho odločal 5 članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali: - 2 delegata samoupravne stanovanjske skupnosti - z delegata skupnosti socialnega varstva (1 iz zbora uporabnikov in 1 iz zbora izvajalcev) -1 delegat krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec. Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij. Do sprejema posebnega pravilnika o subvencioniranju se uporabljajo določbe glede načina in postopka določila citiranega odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Ne glede na ostale kriterije, lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvenicjo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju. 22. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine. 23. člen Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške možnost zamenjave stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer so manjši obratovalni stroški. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. Uporablja pa se od 1.1. 1980 dalje. 25. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev. 26. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Kamnik, junij 1979. Višje cene komunalnih storitev Cene vodarine, pogrebne dejavnosti ter sejemskih in tržnih storitev se bodo povečale s 1. julijem, snaga in kanalizacija pa s 1. oktobrom letos. Tako je na zadnji seji sklenil izvršni svet in končno odobril komunalnemu podjetju, da poveča cene svojih storitev. Povišanje cen komunalnih storitev je podprla samoupravna komunalna skupnost in je predlagala, da se cene povečajo s l. julijem. V komunalnem podjetju sicer že dlje časa razmišljajo o razširitvi in-kvalitetnejšem opravljanju storitev, kar pa jim, kot kaže, dosedanje cene niso omogočale. S povečanjem cene vodarine od 3,20 na 3,50 dinarjev za kubični meter vode, v tej ceni ni vštet vodni prispevek, bodo letno pridobili 480.000 dinarjev, s povišanjem cen odvoza smeti pa 227.342 dinarjev. Odvoz smeti iz gospodinjstev se bo povečal od 22 na 25 dinarjev, iz poslovnih prostorov od 0,25 na 0,30 dinarjev od kv. m, odvoz smeti iz manipulativnih prostorov pa bo ostal nespremenjen. S povečanjem cen kanalščine od 1,40 na 1,50 dinarjev za kubični meter bodo letno pridobili 140.000 dinarjev. Cene pogrebnih storitev se bodo povečale za 20%, cene sejemskih in tržnih storitev pa za 15%, Ob koncu naj poudarimo, da o predlogih tako komunalnih kot linij drugih organizacij morajo pri povišanju cen predhodno sklepali skupščine samoupravnih interesnih sktipnosli. Prav tako morajo bili ob razpravah o cenah znani in upoštevani sprejeti sklopi o splošnih pogojih za dobavo proizvodov in storitev, kakor tudi proizvodni normativi na osnovi katerih so oblikovane cene TOMO MAI INARK SAMOUPRAVNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK KOMUNALNA Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik razpisuje ua podlagi določil odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS štev, 24/77) in sklepa 40. seje Izvršnega odbora Samoupravne komu-nalne"skupriosti občine Kamnik z dne 27. 6, 1979 naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš na območju zazidalnega načrta A KOMENDA II. v k. o. Kaplja vas in sicer: - pare. št. 71/1, njiva v izmeri 1127 kv. m - pare. št. 70/1, njiva v izmeri 644 kv. m - pare št. 70/2, njiva v izmeri 734 kv. m - pare. št. 70/3, njiva v izmeri 833 kv. m - pare. št. 70/4, njiva v izmeri 829 kv. m - pare št. 69/1, njiva v izmeri 850 kv. m - pare. št. 69/2, njiva v izmeri 985 kv, m - pare. št. 69/4, njiva v izmeri 602 kv. m - pare. št. 69/5, njiva v izmeri 650 kv. m - pare. št. 69/6, njiva v izmeri 735 kv. m - pare. št. 69/7, njiva v izmeri 682 kv. m - pare. št. 69/8, njiva v izmeri 669 kv. m - pare. št. 65/1, njiva v izmeri 706 kv, m - pare. št. 65/2, njiva v izmeri 688 kv. m - pare št. 65/3, njiva v izmeri 738 kv. m - pare. št. 65/4, njiva v izmeri 718 kv. m - pare št. 60/1, njiva v izmeri 887 kv. m - pare št. 66/2, njiva v izmeri 751 kv. m - pare št. 64/1, njiva v izmeri 778 kv. m - pare. št. . 64/2, njiva v izmeri 759 kv. m - pare št. 62/0, njiva v izmeri 826 kv. m - pare. št. 63/1, njiva v izmeri 875 kv. m - pare. št. 379/2, njiva v izmeri 619 kv. m - pare. št. 379/3, njiva v izmeri 620 kv. m - pare. št. 379/4, njiva v izmeri 621 kv. m - pare. št. 379/5, njiva v izmeri 622 kv. m - pare. št. 379/6, njiva v izmeri 632 kv. m - pare. št. 379/7, njiva v izmeri 652 kv. m - pare. št. 379/8, njiva v izmeri 672 kv, m - pare. št. 379/9, njiva v izmeri 672 kv. m 1. Rok za pričetek gradnje šest mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta. 2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 65,70 dinarja za kvadratni meter. 3. Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje znaša za stavbno parcelo 230.738,55 dinarja. V stroških komunalne ureditve so zajeti: makadamska cesta, omogočen priključek na kanalizacijo, vodovod in nizkonapetostni kabelski priključek. 4. Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški izdelave lokacijske dokumentacije znašajo 13.570 dinarjev. 5. V stroških komunalnega urejanja ni vštet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 6. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalnega urejanja. 7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najpozneje v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroški lokacijsko tehnične dokumentacije pa se poravnajo ob prevzemu le-te. 8. Nastop posesti zemljišč, ki so predmet javnega natečaja, bo mogoč v treh mesecih po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 9. Vsak ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in izklicne cene stroškov komunalnega opremljanja na žiro račun štev. 50140-662-2401 I - Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik, do vključno 20. 7. 1979. 10. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina vrne brez obresti. 11. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. 12. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja kupnine, ponudniki z. nizkimi osebnimi dohodki, borci NOB, ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne razmere. 13. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine priznava, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze, izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik v skladu z,določili odloka o upravljanju,in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik. 14. Rok dokončnega komunalnega opremljanja se določi s pogodbo d oddaji stavbnega zemljišča. 15. Zoper odločitev o "oddaji stavbnega zemljišča lako vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v roku 15 dni od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik. Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 2(1. 7. 1979 ali priporočeno po pošti na naslov: »STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG po. KAMNIK, 61240 KAMNIK, Cankarjeva 11. p. p. 7«. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj v Komendi«. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v četrtek, 26. julija 1979 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, Cankarjeva 11. Vse informacije dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Cankarjeva 1 I, oziroma po telefonu štev. 831-067, Obnova električnega omrežja v starem delu Kamnika Stari del Kamnika ima v vseh letih po osvoboditvi izredne težave z električno enegijo, ker je obremenitev tako narastla, da nekdanji kabli za 3000 voltov niso več zdržali in so jih morali opustiti. S tem je ostalo središče mesta brez visokonapetostnega napajanja in je sedaj napajano z nizko napetostjo iz obrobnih transformatorskih postaj. Posledica tega so izredno številni, močno prepleteni nizkonapetostni vodi z neštetimi pomožnimi vezavami. Tako omrežje je tehnično skrajno nepregledno in ima zelo grd izgled, na kar je notranji, spomeniško-var-stveno zaščiteni del mesta še prav posebno občutljiv. Že pri najmanjših popravilih na hišah je treba izklapljati obsežne dele omrežja, in to doživljamo vsak dan. Te probleme ni mogoče rešiti v eni potezi, toda s sistematičnimi in daljnosežnimi posegi, ki jih laik niti ne opazi, je Elektro Ljubljana okolica začela izgrajevati po središču mesta novo kabelsko omrežje za 20.000 voltov. Kabelsko omrežje bo zgrajeno kot sklenjen obroč. Letos bo zgrajen v tem obroču zadnji odsek, lani pa je bila zgrajena prva močna transformatorska postaja tik ob občinski zgradbi v najožjem središču mesta. V naslednji fazi je bila predvidena obnova celotnega nizkonapetostnega omrežja. Glede na našo 750-letnico in splošna obnovitvena dela po mestu pa smo povabili Elektro Ljubljano, naj se pridruži našim delom na obnovi mosta. Elektro Ljubljana je imela veliko razumevanje za naše želje in njen delavski svet je pristal, da se obnovi omrežje v starem delu mesta že letos. Obnovljeno bo celotno nizkonapetostno omrežje v Kidričevi ulici, Titovem trgu, Medvedovi ulici, Maistrovi ulici, Prešernovi, Japljevi ulici, Trgu svobode, s klanca proti kolodvoru, Sadnikarjevi ulici in na obrobnih odsekih navedenih ulic. Kasneje bo omrežje obnovljeno tudi v drugih predelih starega mesta. Novo omrežje bo izvedeno z najsodobnejšimi polno izoliranimi samonosnimi kabli, ki bodo z objemkami pritrjeni na fasade. Instalacijski projekti so bili izdelani v najtesnejšem sodelovanju s spomeniškim varstvom, pri čemer so bili izredno koristna podlaga posnetki mesta, ki so jih napravili študentje arhitekture pod vodstvom profesorja Fistra. Odstranjene bodo vse žice, vse konzole po hišah in vsa strešna stojala. Na teh ulicah ne bo nobenega križanja vodov preko cest. Kako grdo izgledajo taka križanja, nam kaže križanje vodov na Sutni med Šinkovčevo hišo in župniščem. Samonosni kabli so na fasadah praktično neopazni. V tej tehniki so bila že obnovljena središča Škofje Loke, Kranja, Novega mesta, trenutno delajo v Radovljici in kaže, da so te rešitve resnično dobre, saj vemo, da je spomeniško varstvo zelo zahtevno. V tehničnem pogledu je ta sistem temeljito preizkušen. Ker bo novo omrežje popolnoma izolirano, ne bodo več potrebna izklapljanja zaradi popravil na hišah. Istočasno bo preurejena javna razsvetljava na dvo-krožni sistem. En del razsvetljave bo prižgan vso noč, drugi del pa se bo avtomatično izklopil, ko se bodo po 22 uri delavci vrnili z dela in vklopil, ko bodo šli zjutraj na delo. S tem bodo veliki prihranki na električni energiji, ki se ponoči po nepotrebnem trosi. Nočna razsvetljava namreč ne pozna nočne tarife in je treba vso noč plačevati cestno razsvetljavo po enotni tarifi. Na dvokrožni sistem pa gremo tudi zaradi elastičnosti v primeru redukcij. Ob redukcijah moramo sedaj izklopiti celotno razsvetljavo, po novem pa bomo izklopili samo en krog in bo mesto še vedno dovolj razsvetljeno. Ko smo pripravljali predloge za izdelavo projektov, smo pri detajlnem ogledu omrežja ugotovili, da ima velik del hiš v starem delu mesta dotrajane ali pa izredno šibke hišne priključke Taki priključki onemogočajo dovod zadostne moči v hišo, so pa tudi požarno nevarni in ogrožajo nemoteno obratovanje omrežja. Razen tega ti priključki ne ustrezajo sedanjim zelo ostrim predpisom o priključkih. Ne bom opozarjal, da nevarne priključke dobavitelj električne energije lahko odklopi, želim pa opozoriti, kaj pomeni za hišo zadostna moč dovoda. Današnji enofazni števci so obremenljivi z 40 amperi. Če trenutno takega števca v hiši še ni, ga dobavitelj električne energije avtomatično zamenja najkasneje, ko poteče veljavnost plombe kontrole števcev. S takim števcem je možen priključek 8,8 kW , kar zadostuje za veliko elektrificirano gospodinjstvo. Tak priključek omogoča istočasni vklop več termoakumulacijskih peči in s tem zagotovljeno ogrevanje celotnega stanovanja. Težave s kurilnim oljem in premogom očitno niso prehodnega značaja in bomo morali vedno bolj uporabljati za ogrevanje popoldanski in nočni električni tok. Ob sedanjem obnavljanju omrežja je zato edinstvena prilika, da občani na enostaven in cenen način uredijo hišne priključke, to je vod od zunanje mreže na hiši do glavnih hišnih varovalk. Če je to enofazni priključek, je treba urediti cev, ki je sedaj najbrž premajhna in potegniti dva nova vodnika. Obnovo zunanjega omrežja bo Elektro Ljubljana okolica izvedla na svoje stroške, hišni priključki pa so zadeva hišnih lastnikov. Dokler ni bilo zgrajeno novo 20.000 voltno kabelsko omrežje in transformatorska postaja v najožjem središču mesta, še niso bili dani osnovni pogoji za obnovo nizkonapetostnega omrežja. To se je zgodilo šele sedaj in z obnovo, ki je bila predvidena v daljši bodočnosti, začenjamo takoj. Še preden so bili gotovi celotni projekti za obnovo omrežja, so bili dani podatki za kabelske prekope, da bi se ti izvedli še pred obnovo cest. Zal pri podjetju, ki bi moralo izvesti te prekope, ni bilo primernega razumevanja in tako bo treba komaj popravljeno cesto na nekaj mestih znova odpirati. Dr. ing. Albert ČEBULJ Medvedova 28