72. številka. Ljubljana, petek 30. marca. X. leto, 1877. If'iij* vnuk INI. O«! Drisve 24. marca. [Izv. dopis.) Čitavši v »Karutisches Sehulblatt" št. G. od dno 16. t. m. uvoden članek: nWio kann die Erlernung der deutschen Spracho in den kiir ntiseh - slovonisch en Schulon am ehosteus erzielt werden?H menil sem to bode uže zopet kaka „žvokljada" ali celo kaka ,ljubezenska izjava" a la „Ajiram." In dost:i se nijsem varal, kajti „Švabski afterpedagog" g. Valentinisch piše v tem članku tako abotnor da človek ne bi vedel, ali bi bo mu smijalr ali ga pomiloval. Kam so uže naši renegati — nemčurji zabredli — pokazala je „žvo-kljada" v ljubljanskej „Schl. Ztg." A tudi našV Janez so je oglasil in koroškej tetki poročal,, česar ne zna; povedal jo, da zna nekaj Teč, ko hruško peči. On namreč, kakor njegov odpadniški similis Žvokelj, povdarja, da bi so reklo „sovo v Atene nositi* hoteS dokazovati, kako je nemški jezik za koroške Slovence potreben „unumganglieh nothvvondig". Takoj v začetku omenja, da nekateri starši no puste svojih otrok hoditi v tako šolo, kjer se ni zadostno nemški ne nauče. Tedaj to jeden uzrok meni g. V. Ali jo to pravi dokaz, naj sodi naši čitatelji. Dalje se je naš Janez od g. Žvoklja naučil trditi, da je potrebno boljo gojiti nemščino v dvojezičnih šolah, ker imamo nemške srednjo in visoke šole. Čisto po g. Žvoklju citira naš Janez tudi uže v Liatek. Prižigalec. (Komati, v angleškem spisala M i as M. Cuuiiaiu« poslovenil J.) Šestindvajseto poglavje. (Daljo.) Jerica je molčala in gospica ArnoUlova je smeje nadaljevala: „Xdi se mi, da ga njegova nevesta preveč zanima." BAli veste kaj o tej gospe llollbrookovi V" vprašala je Jerica. „No dosta," odvrnil je gospod Arnold. „Včasih sem jo videl pri Klinlonovih. Gospa je, kolikor se spominjani, lepa in ljubi li>p za družbo." „Jaz pa sem jo zelo pogostoma videla," rekla je Anica. „Surova, nemirna in ropotajoča žena je in vsa vstvarjena tako, da bodo gospico Emilijo nesrečno delala." Žalost je spreletela Jeričiuo lice, gospod Arnold pa je grajljivo pogledal svojo hčer in rekel: nAna, kaj veš tudi, da govoriš resnico?" »Špela Klintonova je moja priča. Sodim le po tem, kar sem slišala v šoli o njenej teti Arabeli, kot jo jo navadno imenovala." »Kaj je Izabela tako slabo govorila o BTOJej teti V" „No nalašč," odvrnila jo Anica. „Mislila je, da jo močno hvali, a meni se nikdar nij dopadalo, kar jo o njej pripovedovala." „Nikar je ne obsodimo, dokler je ne bodemo sami spoznali in presodili," rekel je gospoil Arnold milo. „ Morebiti so pokaže ravno nasprotje temu, kar ti misliš." „Kaj mi veste kaj povedati o Emiliji?" vprašala je Jerica. „ AI i se bode gospod (Ira-liam kmalu vrnil V" „Ničesar,u odgovorila jo gospica Arnol-dova. „Naznanilo sem videla le v časnikih. Sedaj ste pa sami zadnjikrat slišali o njih V" Jerica je imenovala dan zadnjega lisi a, katerega jej je bila gospa Ellisova pisala, povedala je, kar jo poročila o veseli družbi iz severnih krajev, ter je omenila, da je sedanja gospa Grabamova prej ko ne v listu popisana vdova. „Kavno tista, nedvomljivo," rekel je gospod Arnold. Ker so tako malo poznali posaniezie razmere, nijso več dosta govorili o tej žo-nitvi, temveč nagovarjali so se o drugih rečeh. Jerici vendar nij bilo mogoče, misliti na kaj drugega. Stvar je bita za Emilijo tako zelo važna, da se jo zmerom povračavala k temu predmetu in da jej je bilo težavno dohajati misli in preohilo besede gospice Ano Arnoldove. Kavno bi bila imela odgovoriti na vprašanje, katerega >e trlo BliSala nij, vstopila sta nenadoma doktor Jeremija in njegova gospa ter jo rešila zadrege, Prvi jo v roki držal zapečaten list Da Jerico od gospoda t;rabama napisan; izročivši ga jej mel : i jo „SIot. Nar.' ©vrženi razlog, da pri vojaščini nemščine zmožni mladenič napreduje. To so vam tedaj dokazi a la Janez Valentinič et /kokelj. Dodal je članku tudi neki odlok koroškega deželnega šolskega sveta, kateri se glasi: „Der anfangliche linterricht bat in der Mutterspracho zu gcschohen, (euduo, da koroški svetniki Še to priznavajo. Pis.) mit der Krlernung der deutseheu Sprache ist sofort zu beginnen, dariu eifrigst fortzusetzen und es hat als 1! nterrichtssprac h e einzu-treten, sobald das genhgende VerstiLndniss hie riii vorausgesetzt vverden kanu." Temu ukazu ima učitelj „bei personlicher Verant-wortung nncbzukonunen." Itog pomagaj- — <3. Valentinič na to razklada, kako bi se dalo doseči. On pravi: 1. Pri uazornem poduku, naj se otroku vse slovenski, a poleg tega naj bodo tudi „Sprachtibuiigen" v nemškem jeziku. Kako ne u in no! Kaj bi pa nemški učitelji rekli, ko bi se terjalo od njih tudi slovenske „Sprecbiibungen" poleg nemških. In vendar bi moralo to biti, ako se v poštev jema število Slovencev in Nemcev. — Tako pravi g. V. vlove učenci vsak dan par nemških besedij. Tedaj hoče moderni pedagog g. V. zopet upeljati staro „reguljo": „miza=tisch ; riba=fisch, žaba=frosch" itd. Kar on dalje cveka, nij vredno opombe, kajti slamo mla titi je nehvaležno tlelo. Končno pravi naš Janez: „In der obern Abtheilung tritt dio deutsche Sprache als Unterrichtss prache auf. — Ali je naš Janez — velik pedagog naj sodijo — naši čitatelji. Celo smešno je pa, kar trdi vas Janez, (učitelj) „soli vielmohr das Hauptge-vvicht auf don mtlndlichon Gebrauch der deutseheu Sprache legen, das ist, er muss s e 1 b s t deu t se h sprechen und von den Schtllern die Antvvorten in deutscher Sprache for-dern und erhalt.cn." Ali nij to posiljevanje „Notzucht." Oft Velike Nedelje 24. marca [Izv. dop.j 19. t. in. pobrala nam je nemila smrt Kajmunda G o r i č a n a, mladeniča v 21. letu svoje starosti. Sin tukajšnjega usnjarskega mojstra in vrlega narodnjaka Forda Goričana je bil absolviran trgovinski akade-mikar. Lep pogreb, kakoršuega uže dolgo tukaj nij smo imeli, kazal jo, da je bil rajni res od vseh ljudij ljubljen, kateri so ga poznali, ker udeležilo so je pogreba poleg ž lah te, prijateljev in znancev, mnogobrojno število domačega in tujega občinstva. roke in jo Ano Arnoldovo pogledavši, vsklik-nil: nNo, gospica Ana, slišali bodemo na drobno o tej glasoviti žonitvi!" Ko jo videla Jerica, da hi njeni obiskovalci tako radi pozvedeli zapopadek lista, prosila jih jo zamero, razpečatila list ter ga na-gloma pročitala. V zavitku so bile tri drobno pisane strani od gospe Kllisove in tudi precej dolg stavek od gospoda Grabama. Jerica se je čudila, da jej je pisal mož, ki se jo bil jezen ločil od nje. Se bolj pa je hrepenela slišati o Kmi-liji. Zato je najprej čitala dopis oskrbnice, nadejajo se, da bode ta najbrže poročal o zaželenih novicah. Ta dopis so jo glasil tako-le: „V Novem Vorku 81. sušea 1852. Draga Jerica! Ker je bilo toliko Itostoncov v svatih, mislim si leliko, da ste uže slišali o gospod Grahamovi žeuitvi. Vzel je vdovo llollbroo- Njegqvi bivši kolegi iz .Maribora so mu poslali lep venec z tribojnim narodnim trakom, kateri je imel naslov: „V spomin Tebi zvestih bnitovskih dijakov"; iz Gradca, kjer jo višje kupčijske šole obiskoval, bo dohajali telegrami. Ker je bil rajni odločen narodnjak, izgubili smo Slovenci v tem nadepolnem izobraže-ueui mladcuiči veLiko, in potrebno je, da mu tukaj postavimo mali spominek. Po li mu lahka zemljica. ■ k celjalt«1* okolice 24. marca. (Izv. dop.) Vsak dan se bere o tatvini, roparstvu in o roparskih napadih; koliko pa se jih še zgodi, o kojih so niti poroča nel V našej okolici imamo tudi v kratkominulem času nekaj takih tatinskih slučajev zapisati. — Minoli se- . manji dan je v šentjurskej cerkvi pobožno kleče molila pred velikim oltarjem neka ženska, koja je zmuznila prt raz oltar ; nameravala jc skoro gotovo si še kaj več osvojit; a cerkovnik jo jo pred zasačil, in dejali so jo pod ključ, dokler so jo žandumii v Celjo odpeljali. Govori pa se, da ta hlinjena cerkvena obiskovalka nij bila tatica, ampak bil je tat v ženskoj obleki. Doma bi imol biti — kakor jo sam rekel v Vojniku, a drug pot jo dejal zopet, da je od Nove cerkve. — Od 18. na 19. t. m. po noči so v Št. Jurji pri trgovcu g. Š. v štacuno zid prekopali lopovi in ga okradli. — Kdo so bili, so še no ve. — V Hruševcu t. j. v nokej vasi nad Št. J ur jem in Celjem so hudobneži pri nekem kmetu ukradli vola, gnali ga doli blizu vodo Voglnjine, privezali mu glavo k nekem drevesu za rogo, ter mu odrezali raz eno pleče in eno stegno od 20—30 klgr. mesa in potem so ga ondi pustili. Vol je bil drugi dan so ve da mrtev; imel glavo za rogmi obsekano. — Pod Prožinom so minoli todon ondošnjomu oštirju N. tatovi v po-hišjo vlomili, ter mu od svinje, ki jo jo ravno pred ta dan kupil in zaklal, vzeli pol špeha, stegno in krače; vzeli so mu tudi nekaj vina in nekaj so ga po kleti izpustili. — Podoba jc, kakor bi so bila kaka tatinska četa v te kraje naselila, kor se taka zločinstva in tako pogosto gode. Kaj pa je temu uzrok ? Premalo kazni? Zlovoljna predrznost in lenoba — mr-zenjo do dela V Ali morda siromaštvo V Jz C»orlre 23. marca. [Izv. dop.] Deseda, ki jo je napravila naša čitalnica dne 19. t. in. bila je prav za prav dobro obiskovana. Tu si zapazil vse stanove in mej kovo, ono, o katerej se vam uže pisala. Ho-| tela ga je imeti in dobila ga je. Ki oz pre-mislika lehko rečem, da je sam pri tem največ izgubil. On rad mirno živi in upanje na to je izgubil, — ubogi mož! — kajti ona ljubi nad vsem veselo družbo. V Havani je gospodu Grahamu hodila za petami, a mislim, da se je bil sam zavedal ter res nij nameraval vzeti jo za ženo. Ko smo prišli v Novi Orleans bila je užo tudi sama v mestu, in ob kratkem rečeno, dosegla je svoj namen ter so jo poročila z njim. Emilija se je kaj lepo obnašala. Le besedice nij oporokla ter jo ravnala z gospo tako uljudno, kot. je le mogoče. A za milost božjo, kako se bode Da ;i Kmilija sprijaznila s tolikimi mladimi ljudini, ki se sedaj neprestano krog nas sučejo, in kako bode prenašala toliko suma in ropota? Tudi jaz uijsein temu vajena in nočem trditi, da se mi dopada. Nova gospa je precej uljudna j proti meni, odkar je dosegla svoj namen. njimi bil je zastopan tudi oni stan, kateri je prava podloga našega naroda — kmetski stan, stan, katerega v nekaterih krajih popolnem prezirajo in le mestjanstvo, ki je za nas — vsaj tam kjer jaz mislim, preveč uže izgubljeno. Prav dobro se še spominjam, kako se je v nekem mestu agitiralo, da je bila udeležba mestjanov živahna; celo vozove jim je dala narodna sranka na razpolago; mej tem ko se je okoličan — kmet povabiti porabil. Vse drugače je pri nas. V okolici Goriškej bodeš pri vsakej veselici zapazil dve tretjini kmetskoga stanu pri čitalničnih zabavah in tudi Goriška čitalnica ima pri svojih besedah vedno lep broj posestnikov iz okolice. Prav tako sem radostnega srca zapazil i pri zadnji besedi 19. marca. I moli smo se prav po domače brez napetosti in delala se nij nobena razlika mej raznimi stanovi. Vsi smo bili zidane voljo do pozne ure. Igra „1. II. in III. poglavje" je bila dobro predstavljena, le nekateri gospodje so -se preveč na suflerja zanašali. Pevci so se dobro držali; posebno jo dopada! kvartet: „V pozni uri" in moral se je i ponavljati. Po .besedi so nas naši pevci do « pozne ure zabavali in razšli smo se prav veselega duha. i Tedaj naše lepe Gorice ulice so začeli prekrščavati. Naj bodel Travnik je bil, j« ia bode ostal pri našem ljudstvu vedno travnik, naj laški mestni očetje makari na sleherni hiši napravijo ploščo: „piazza grande" I 1 (veliki, trg). To naj nas Goriške Slovence nikakor ne žali, vsaj imena Gorica vendar ne morejo prekrstiti, akoravno bi ga radi polašili naši odpadniki. Minolo nedeljo so nepoznani tatovi se spravili nad kokoši in zavili 30 vratov. Kaj se hoče, velikonočni prazniki se bližajo in vsak si želi boljše juhe in slastnejšega vžitka ' nego ob navadnih dnevih. Politcija jim ne more druzega, nego voščiti dober tek! Kakor je uže po „Soči" znano, iskali so te dni zvijačni pohali ni in nekateri bedasti gorjani, ki so pobalinom na limanee šli in jim lepe svote v njihove sleparske želodce vrgli, zaklad ali „šac" v bližnjem Panovcu. A pobalinom bilo je le to, da so kmetom denar izpulili in prevarjeni, kmetje so si lase pulili, davši tom sleparjem svoje krvavo zaslužene novce. No c. kr. sodnija je vendar storila svojo dolžnost in dala sleparje tja, kjer nij j Zdi se mi, da jej je zato, ker sem bila tako dolgo v rodbini, s katero se je sedaj sama združila. A Jerica, gotovo ste se čudili, kaj je z nami, ter bodete strmeli, da vino na potu domov — ali reči moram, da sem na potu domov (ker jaz edina se bodem precej vrnila domov) prišla v Novi York. KesnNu jo, da sem vam v Novem Orleansu večkrat hotola pisati, a bilo je toliko dela, da nijsem imela prilike, in prišedši na odurnem tem parobrodu sem v Novi Jork, nijsem mogla celi teden ničesa storiti. Kmilija pa me je toliko silila, da nijsem smela dalje odlašati. Uboga Kmilija! ne počuti se prav dobro; ne pravim, da bi bila ravno bolna, a zdi so mi, da jo vsa potrta in razdraženih slabili čutnie. Kaj nagloma se utrudi ter se hitro razdražJ in vznemiri, kar se drugikrat nij zgodilo. Tomu je kriva, zdi se mi, nova gospa in vse nje sestričino in druge neprijetne reči. Nikdar so ne pritoži in vsak bi mislil, da so močno veseli, da se jo dočepa objektivnega opisa „Prijate i Ja*, W se piše in izdaje nalašč zaogerske Slovence „Prijatelj" izhaja v Ituda-Pošti; „podgovoren roditel" nm je: Agmtih Imre, cena nm je na Vi leta T»0 kr. — (napreplnča na Rtrttljek leta zndene 60 krov.): .izh.iin vsaki 1-i i 15-i don". Pred seboj Številko .T „teknia" (\Pi77) meseca „svedena", „stlšeca" i nmn-lepa travna".) Jezik tega časopisa je sicer slovensk; a od književne naše slovenščine se jako razlikuje; pisan je največ v narečji oger-skih Slovencev; nekatere oblike ro hrvatsko, in to osobito glagolovi tvorni deležniki minulega časa. K tem tečaju rabi gajčieo, a prej je pisal magjarski pravopis. Jezik ima obilo magjarizmov in germanizmov in več neslovnn-skih besedij. Pisatelj rabi H, kateri si v mnogih krajih po Slovenskem govori, in zlasti med Prokmurei čisto izgovarja. Ako bi se pisatelju to v greh no Štelo, a pisanju o mu čisto nič pritrditi ne moremo. Duh „Prijateljev" jo pa skozi in Rkozi neslovansk, marveč izključiiivo magjarsk in turšk ter proti-rusk. rC!islajtanija" mu jo nemška polovica, n „Transi« jtanija" ogerska polovica naše države. Macjarsko velikane jako slavi; nKošut" in „I)eaktt sta tudi „Nemagjarom" pravična moža, pravi on. Magjarom so Nemci v nagodbi premalo privolili. — Sliko, koje prinaša, svedočijo še bolj njegov magjarizem. V njem nahajamo Košuta in njegov hram na Kaskom; izročitev sablje ogerskih dijakov Kerimpaši", M i d h at-pašo, „Ed-hem-pašo" itd. O kmetijstvu no prinaša nijednih spisov; politični članki so preobširni, popularno-znanstveni spisi nerazumljivi. Naj ga čitajo ogerski Slcvenci, da se slovensko besede ne odvadijo, ali pa naj ga ne čitajo, da se njegovega duha no navzemo. — /a slovenskega novinarja je ta časopis zanimiva prikazen, za to sem ga vam Opisal. Koristen pa je za slovanskega jezikoslovca v zadevi naročja ogerskih Slovencev. v slovenskem jeziku na svitlo dala. Mi to le podpiramo. Še le potem so bode bolj razkrila v doželi. — (Roparji.) Iz Oplotnice sc nam piše: IV noči 20, t. m. pred polunočjo so roparji deklo tukajšnjega trgovca z lesom .1. z nožem vrat. in sicer štirimi ramuni prerezali, tako, dn jo v postelji v krvi bila o pohmoči najdena. Trgovec in žena sta bila v krčmi, in roparji so deklo umorili in denarjev za l.r>0gl„ puško in pištolo odnesli. — Hranilnične bukvico in dolžna pisma so pustili. Donos do O. uro Se nij sledu za roparji, kam so ali kdo so. Razne vesti. * ((hidna zenitov.) Na Poljskem se nek kmetski fant poroči s 10 letnim dekletom in živela sta zadovoljna v zakonskem stanu dvo leti. Le nekaj je mladega moža peklo, namreč, da potomstva nij bilo. To toži enkrat svojemu prijatelju, ta pa mu svetuje, naj da svoio soprogo preiskati. In pokazalo so ie, da je bil mladi kmet prod dvema letoma vzol za ženo —^ šestnajstletnega fanta. * (Zasuti.) Na Švicarskem jo mala gorska vas, ki se zove Plonen, z enajstero hišami. Ifi. t. m. šlo je šest mož v les v grapo, ki jo v znožji fforo. Vrh gore jo vlekel strašen vihar, zdolej pa so možje dobro volio sekali drva. Opoludno gredo vsi pod neko napu^čeno skalo, da bi jedli, kar so soboj prinesli. Naenkrat so čuje grmenje in edon gro gledat ven, kaj jo, pa vidi, da se vali strašen plaz. I loče ubožati, a puh ga vržo na tla in sneg ga za vselej podsptV Ko znupije, hote* drugi gledat iti, kaj jo, a naenkrat jih zasuje sneg od vseh strani j. Ilopotanjo valu se je daleč slišalo, in takoj, so Je zbralo iz več vasi okolo dvesto mož, ki so šli zasuto odkopavat. Vso klicanje jo bilo zastonj, snega pa toliko, da nijso vodoli, kje bi začeli sekati. K sreči so nekateri dobro vedeli, kje so oni možje sekali. Začeli so odkopavati in čez nekaj ur so res prišli do ob-sutih mož. Dili so vsi živi, sovoda na pol mrtvi od mraza. Kako hitro jo plaz prišel, vidi so iz tega, da je olon 6e držal v levej kos krnha. v desnoj pa nož, kakor je pri obedu sedel. Šestega podsutoga nij bilo moč najti. - muh. Obsodbo vam bom ob Bvojem času naznanil. Gorica dobi novo pokopališče in dotična zidarska dela so bila oddana '20 t. m. pojavnoj dražbi za 21.420 gold. Torej Gorica postajo vedno lepša ; nove hiše se množijo, nova pota oziroma ulice se odpirajo kljubu nasledkom „kraha" in občnej mizeriji. Oft Nlajcr*iko-o^ci«*ke mol<» 23. marca [Izv. dop/J Slovenci imamo obilo, še celo preobilo slovenskih časopisov. Slovenski časopisi izhajajo v 0 avstrijskih mestih, namreč v Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Građen, Gorici, Trstu, Zagrebu, P»eču in v — lluda-Fe&ti. Od vseh različnih, potrebnih in nepotrebnih slovenskih listov je najzanimiveji „Prijatelj", kojega sto užo omenjali v „Slovenskom Narodu". „Prijatel" je namenjen najsiromašneji, mjzanemarjeneji, naj bolj zapuščeni panogi slovenskega naroda, t. j. ogerskim Slovencem ali Prekmurcem. Ta veja slovenskega debla šteje okolo 55.000 duš, ki bivajo ob levem bregu Mure na štajerskoj meji, od tako zvanega Medjimurja do sv. Gottharda. Siromašno je to ljudstvo, rokel sem, kajti imajo le malo zemljišča, bogatinov mej njimi nij, razen magjarsk i h graščakov; zanemarjeno je v omiki, o kateroj se po Ogerskom sploh veliko govoriti ne more; zapuščeno je, kajti nij ga mej njimi moža, ki bi jih napeljeval do večjega materijalnoga blagostanja, ali ki bi je navduševal za večjo omiko, in to zlasti v slovon-sko-narodnom duhu. Njih duhovniki nijso narodnjaki v tem smislu, kakor jih imamo mi Slovenci drugod obilo - slovenskih novin čitajo malo ali nič; njih učitelji so vočinom malo izobraženi, toda z duhovni vred v toliko večjem strahu pred Mag j ari. Za razširjenje slovenskega duha, jezika in knjig mej ogerskim i Slovenci je bil v poslednjem času naj več storil č. g. G., ki jo bival v sosedstvu teh našiti bratov, v lt., a se lani žalibog preselil v daljni T. -- V tem žalostnem stanji bi ogerskim Slovencem sigurno največ koristil slovenski časnik, pisnn v razumljivem slovenskem jeziku, obdelujoč kmetijstvo in zmerno politiko, razširjujoč narodno zavest, popularno znanost itd. Tak časnik bi ondotnega seljaka vnemal za svoj jezik, učil ga, da je veja slovenskega in slova'iskega debla in branil ga zatiravanja oholih Magjarov. V koliko iz-polnujo to nalogo časopis, ki je namenjen tem Slovencem, razvideli bodo čitatelji iz sle- oče Zopet oženil; a celo zimo nij se videla posebno vesela in sedaj me vznemiruje, da je časih tako nejevoljna. Zmirom govori o vas ter je strahovito trpela, da nij dobila več nobenega lista. A naj vam omenim glavno stvar, da bodo vsi potovali v Evropo, Kmilija in vsi. Dozdeva so mi, da to jo sprožila nova gospa. Ta naj si jo zmislil to kdor koli, sedaj je za trdno določeno. (Jospod (Jrabam je hotel, da bi potovala ž njimi, a jaz nijsem hotela ničesar slišati o tem. Kavno tako rada so bi dala obesiti, kot bi šo enkrat, šla na morje, in povedala sem mu to naravnost. Tako je pisal vam, da bi spremljali Emilijo. Če so ne b.ijite iianiorske bolezni, upam, ne boilete mu odrekli; ker strahovito bi bilo za Emilijo, ko bi morala najeli si tn|Uo, in lo veste, da zarad slepoti- zmirom katerega potrebuje. Ne mislim, dn bi jo le količkaj veselilo potovanje; a prositi nij hotela, tla bi doma ostala, boje* SO, da bi oče mislil, da nema rada nove /ene. Domače stvari. — (Denes, veliki petek) bodo ae pele v stolni cerkvi ob polu 8. zvečer skladbe, katere so zložili: Martini, dr. Fr. \Vitt, Uorlichs, A. Foerster, Palestrina, A. Hieder. — (Vreme) so nam je zjasnilo in imamo sedaj užo drug lep sol učen dan. — (Za v rt Ar je.) G. F. Seholmajcr priporoča v „L. Ztg.u, da bi se DUrrova knjiga o pridelovanji sočivja, izšla pri Damborgu, tudi Kakor hitro odjadrajo — to bode zadnjega aprila, — vrnila so bodem domov v D— ter jim bodem gospodinjila, dokler bodo potovali. Pisati imam vam še dostavok od Emilije. Zdi se mi, da druzega nemam šo pristaviti, kot da silno težko pričakujemo vašega odgovora. So enkrat ponovim svojo mulo, da no bodeto odrekli ter spremljali Kmilijo. Vaša, kaj odkritosrčna Sara 11. Kllisova. Dostavok se je glasil tako-le: „Nij mi treba dragej svojoj Jerici povedati, kako zelo sem jo pogrešala iu kako močno sem hrepenela, da bi so zopet Bešla z njo; kako sem po noči in po dnevi mislila na njo ter prosila Boga, naj jo okrepi za mnoge izkušnje in bolečine. List, pisan kmalu po siniti gospoda Oooperja, je zadnji, ki mi je došcl, in )az no vem, ali gospa Sullivanova še živi ali ne. Drago mi dete! odpiši mi pro- UH. uiaroa: «w*op»- Berger iz Oradca. — p). Lusclmn is Dunaja. Pri Nl«nu* Zoeliini ii Dunaja. — Grllndner is Kočnvia. — Wintnriiian iz Dunaja. — Ravnikar iz Moravč. — Papa i/. Koiovia. Pri llakllAl: Giegi it Dunaja. — Urbantiič it Turna. — Cbico is Celja. — fltalor i/. Gradca. — Fink iz Kofovja. — Golob \r Vrhniko._ Dunajska borza 29 marca. (Izvirno tnlagranćno poročilo.) Enotni dri. dol? v bankovcih . 68 gld. «5 kr. Enotni driL dol? v »rohni «8 „ — „ Zlata ronta....... 77 . 80 „ cej, če ne moreš priti sama k nam. Oče ti bode naznanil naše načrte, ter to povabil, da nas bi spremljala v Evropo. Srce mi bode veselja igralo, čo morem drago Jerico vzeti sč soboj, ne pa, ko bi kakovo drugo dolžnost zarad tega zanemarila. Zanašam se na tobo, draga moja, da boduš pravo določila. Slišala si, da so je oče oženil. To je uzročilo mnogo sprememb za nas vso, a najbrže bodo te srečne za nas. Gospa (Jrabamova ima dvo sestrine, ki ste z nami v veliki gostilni. Na potovanji nas bodete blezo spremljalo in sto, kol slišim, kaj zali devojki, zlasti Špela Klin-tonova, ki si jo pred leti videla v Ilostomi. (iospa P'. 1 liso vil je sita pisanja in sklepa, predraga mi Jerica. Zagotovivši ti najsrčnejšo svojo ljubezen, ostanem tvoja Emilija Grahamova." (Daljo j.rili.) 1860 dri. posojilo . . . . . 109 ■ 50 , Akcije narodne banke 81H Kredi:ne akcije 151 n 20 „ London 123 n n Kap L C. v . cekini 9 m 83 B n 7* Sr. bro '09 . 70 „ Piv.ivno m^rko . . r,o . 45 „ Viem bolnim noć in zdravje hre* iek* in brei stroškov po izvrstni Bevalesciere ti Barry 30 let mže je nij bolezni, ki bi jo ie bila uidn - vila ta prijetna zdravilna branu, pri odraščenih i otro« .u brez medicin in stroškov; adravi vse bolezi ▼ ielodcn, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; ilov. I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepn bavljenje, zaprtje, prohlajenje, neBpanje, slabosti, zlal-lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmi-nje v ušesih, slabosti in blevanje pri noseči! OtoinoBt, diabet, trganje, shujšauje, blediČico in prt hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljo, nego .iouiii'-.no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »priče val zdravilnih, brez vsake medicine, mej ojimi spri eevala proteHorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Boneka, pru vega profesorja mediciuo na vseučilišči v Maribori. sdruvilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoroland* Ifr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Častit ■tuart, Markize de firehan a mnogo družili imenitni! psob, se razpošiljava na poBebno lahtevanje r.astonj. Kratki izkas ii 80.006 tpričevalov. Na Dunaj i, 13. rprila 1872. Prešlo je nže sedem mes< cev, od'ar sem bil v breiupnem stanji. Trpel Bern vslod prsnih iaču ničnih bolečinah, in sicer tako, da som od dne d dne Tidno gnil, in to zaprečilo je dolgo časa moj študije. Cul sem od Vaše čndapolne Revalesciere priiei sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutiu Ito mesečnim užitku V* še tečne in okusne Reva escičre popo nt in zdrav, tako, da brez najmanjeg tresinja mortm zopet pisati. Zaradi tega priporoČ uu ▼sem boli. i m to primerno prav cei.6 m o k tu o brano, kot l»jboljši pripomoček, ter ostanem V«s adaui Gabri el Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vslod neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje huj sanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse cutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter soui trpela vedno na razdraženji čutuic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusiti so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v ■tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega Bpoštevanja. Markize de Brehan. St. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. Revalesciere je 4 krat tečne j sa, nego meso, tet se pri odraščenih in otrocih prihrani 60 krat več ns ceni, ko pri zdravilih. V pleh as ah puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 tunt 'i gold. kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., & mrtev IG gold., iil funtov SK) gold., 24 fantov St> gola. — i-.t--.alotL.ioit- Biteuiten v pušicah in Revalesciere Chocolatee v prahu 12 tat 1 gld, 50 kr., 24 ca« i gi 50 ai., 4& t&s • gl. 60 kr., v prahu st 120 uu 10 .; i Prodaje: Da liarrv & Comp. uu Ou-^ji, W»U-nt«iikte»ke it. 3, kakor v vseh mestih pri dobrih lekurjih ;n tpeoenjakih trgovcih, radi razpošilja dunajska bisia na - »o kraje po poiouu <r. KoNa tiživljavno mazilo zailostujo vsem terjatvam najpopolnejle, ono oMv\ja celo delavnost prebitrenja, ustvarja zilrueo ui čittto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo moč in /dravjo. — Ono jo za vae bolezni prebavonia, posebno za zarinji n»vni zalogi nare* Jalta B. Fraguerja, lekarna pri „črnem orlu" v Pragi, ogel spornerake ulice št. 205—3. V LJubljani: pri lekarjih Gabriel Piccoli, Josipu Svobodi, Erazmus Uiraičii; v Xoitm uieatu: pri D. Riz-zoliju, .ekarju; v KoCetjl: pri Andreju B r a u u u. Vse lekarne v Avntriji, kakor tudi večjidel materijalne štacune imajo zaloge tega oživljeval-nega mazila. Tamo se tudi dobiva: Praško univerzalno hišno mazilo, gotovi in poskušeni pripomoček za ozdraveuje vseh prisadov, ran in oteklin po zb kr. in 35 kr. Mazilo za oglušenje. Poskušeno in zaradi mnogo zdravniških posktišonj znano kot uajgotovojši pripomoček za ozdravenje močno oglušouih, ter za pridti-bitev popolnem izgubljenoga sluha. 1 steklenica 1 gold. av. velj. (7U—1) iihsbb,v:u Vina prodaja! •Jakob lladl prodaje iz svojib kletij v Krapinskih toplicah na Hrvatskem (najbližjo železniške postaje Zaprešie ali Toličane) 3<3>00/ veder: vina večjidel lastnega pridelka, izvrstne kakovosti in zlatorumene barve, od lut 1868, 1SGU, 1872 in 1875, avstr. vedro = 56 litrov od 8 goldinarjev viAje. Krapina-Toplice v marcu 1877. (69-2) M. Lentsclie, prodajalnica špecerijskega in mate-rijalnega blaga, Preširnov trg, tik železnega mostu, priporoča svojo veliko zalogo !>«&■*\ za sobne malarje in mastilce, kakor tudi €'0|iči'C vsake velikosti, na drobno in debelo po najnižjej ceni. (7__i) Iziatelj in ureumk .. . J urcic. LaBUUO« iu Uhk a^ttIudne tiskarna*. 620077