NOVI TEDNIK
Št. 9 - leto XLVI - Celje, 5. III. '92
Cena 60 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Pustna
veselica
Kako smo
pustovali
na Celjskem?
Strani 16 in 17.
Stran 10
I Bolno
radeško
I jabolko
Stran 19
Alkohol
podžiga
- travniki
gorijo
IZ
VSEBINE
Stran 5
Gramesova
egiptovska zveza
Stran 13
Ksenija Maček -
osmoljenka
velikih
tekmovanj
Stran 11
Zdaj žreb za
»100 kmečkih
žensk na morje«
Stran 12
Niko Mihelič
o formuli 1
Stran 25
Avtokotiček -
novosti letošnje
Ženeve
Stran 20
Naš gost -
New kids on the
block
V Evropo se ne
pride s tanki
Po cestah pa zelo težko, zato smo več pričakovali od okrogle mize o gradnji
Slovenike. Stran 6.
Golfbiznis po celjsko
... ali kako ie Aero »zatavšal« eolfe za plače. Stran 5.
a
Z UREDNIKOVE MIZE
Eno ali drugo
Minuli teden je slovenska vlada sprejela osnutek
zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije
s pridobitno dejavnostjo. Četudi gre šele za osnutek
vladnega zakona, ki ga torej čaka še usklajevanje in
potem parlamentarna razprava, gre za pomemben
dogodek. Prav pri tem pomembnem področju »vlada-
nja« je bilo namreč v minulih mesecih največ zadreg,
afer in sporov, tudi na našem območju in z »našim«
ministrom. Zato lahko le upamo, da bodo postopki
usklajevanja in sprejemanja imeli več sreče kot paket
lastninskih zakonov, ki ga še vedno ni in se tako
nadaljuje bolj ali manj (ne)legalna kraja družbenega
premoženja.
V mesecih mlade slovenske demokracije smo vse
prepogosto poslušali, da bodo voz napredka potegnili
naprej le sposobni podjetniki, ki bodo znali plemenitih
družbeni (in zasebni) kapital in to, da v tujini nikakor
ni nezdružljiva politična s podjetniško funkcijo. Pri
tem pa smo seveda pozabljali na ostra, tudi zakonsko
opredeljena pravila igre v tujini, kjer uspešnemu poli-
tiku - poslovnežu - še na misel ne pride, da bi svoj
ugled postavil na kocko z zlorabami položaja ali da bi
z uporabljanjem političnega vpliva zagotovil sebi in
svojemu podjetju večji kos pogače. V vsesplošni zakon-
ski anarhiji, smo pri nas, kar po balkansko, uporabljali
pač tiste norme in zakone, ki so bili komu za kateri
posel bolje pisani na kožo. In prav zaradi tega, se zdi,
bi bil hiter sprejem omenjenega zakona več kot le
dobrodošel. Namreč - res je, da potrebujemo novo
generacijo politikov, ki se bodo znali vrteti v mened-
žerskih vodah, ki bodo sposobni organizatorji in
ugledni še po čem, ne le po strankarski pripadnosti.
Toda, prav tako je res, da rabimo sposobne menedžerje
predvsem v podjetjih. In zakaj ne bi ljudje delali
tistega, kar najbolje znajo?
S tem nikakor nočem trditi, da podjetniki nimajo
mesta v politiki. Nasprotno - trdim le, da v času, ko se
ukvarjajo s politiko, v svojih podjetjih ne bi smeli
delovati. Ne zgolj zaradi možnosti zlorab in vplivanja
na pomembne odločitve, ki lahko prinesejo dobiček
njihovim podjetjem, tudi zato, ker odgovorno delo, ki
ga opravljajo, terja celega človeka, vse njegove mened-
žerske in druge sposobnosti, podobno kot podjetniško
delo. Torej - eno ali drugo - nikakor pa oboje. Tudi
v tej luči lahko gledate na vrsto prispevkov, ki jih je
Novi tednik objavil v minulih mesecih.
BRANKO STAMEJČIČ
Poslanci o delnicah
Štajerske banke
Skupaj z obravnavo lanskega proračuna
bodo v Celju poslanci za nazaj odločali
tudi o nakupu delnic
Poslanci celjske občinske
skupščine bodo skupaj
z obravnavo zaključnega raču-
na lanskega občinskega prora-
čuna odločali tudi o tem, ali
potrjujejo nakup delnic Šta-
jerske banke obrti in podjetni-
štva v višini 400 tisoč nemških
mark tolarske protivrednosti,
za kar se je lani odločil izvršni
svet. V izvršnem svetu so tak-
šen predlog oblikovali zaradi
nedavno sprejetih sprememb
občinskega odloka, ki razme-
juje pristojnosti občinske vla-
de in skupščine.
Člani celjske občinske vlade
so namreč na svoji zadnji seji
soglašali s predlogom odloka
o potrditvi zaključnega računa
lanskega občinskega proraču-
na, prav tako pa tudi z osnut-
kom odloka za sprejem letoš-
njega proračuna. Glede na do-
ločila občinskega odloka, ki je
izvršnemu svetu izrecno od-
vzel pristojnosti, da sam odlo-
ča o nakupu vrednostnih pa-
pirjev, pa zdaj v občinski vladi
želijo potrditev poslancev za
lansko odločitev. S tem naj bi
tudi pravno-formalno zadosti-
li določbam spremenjenega
odloka.
Žarko Mrovlje, ki je v celjski
občinski vladi zadolžen za fi-
nance, je pojasnil, da bo mora-
la občina Celje sicer delnice
prodati - s tem pa lahko ogrozi
tudi poslovanje Štajerske ban-
ke obrti in podjetništva. Di-
rektor te banke Harold Karner
je Mrovljetove besede zanikal
in pojasnil, da občina v banko
vloženega kapitala ne more
umakniti, lahko pa delnice
proda na trgu. Če bi se odloči-
la za takšno potezo, bi najbrž
morala - glede na veliko koli-
čino delnic, ki bi se pojavile na
trgu - le-te prodati po nižji
ceni. Dodal pa je še, da se je
občinski denar, vložen v na-
kup delnic, v tem času precej
oplemenitil.
IVANA STAMEJČIČ
Voda za Celje in Konjice
Konjiški izvršni svet je sprejel sklep o javni razgrnitvi
lokacijskega načrta za vodovod Stranice-Frankolovo.
Trije novi izviri, ki bodo skupaj dajali 50 litrov vode na
sekundo, naj bi napajali konjiško in celjsko vodovodno
omrežje. Občini se del lotevata skupaj, predvidoma pa naj
bi jih pričeli že letos.
Dražja konjiška stanovanja
S 1. marcem so se stanovanjske najemnine v konjiški
občini povečale za 10,5 odstotka. Prejšnja povprečna
najemnina je bila 16,29 tolarja za kvadratni meter in je
bila najnižja na območju, sedanja pa je 18 tolarjev za
kvadratni meter.	MBP
Šmarje ima župana
V šmarski občini, ki jo je
več kot tri mesece pretresala
skupščinska kriza, so po-
slanci občinske skupščine na
ponedeljkovi seji le izvolili
novega predsednika. Za edi-
nega kandidata Jožeta Čak-
ša iz Šmarja, direktorja De-
lavske univerze ter poslanca
občinskega zbora združene-
ga dela, po odstopu župana
Franca Potočnika pa tudi
županovega namestnika, je
glasovalo 55 poslancev.
Kandidata, ki je član Slo-
venskih krščanskih demo-
kratov, so z namenom, da se
skupščinska kriza končno
zaključi, predlagale vse
šmarske parlamentarne in
izvenparlamentarne stranke.
Jože Čakš je vse do med-
strankarskega usklajevalne-
ga sestanka vztrajal, da ne
bo kandidiral in je povedal,
da je na kandidaturo pristal
le zaradi rešitve dolgotrajne
šmarske skupščinske krize.
Po predpisanem postopku so
ga z desetimi podpisi podprli
tako poslanci levega kot des-
nega bloka: Igor Gobec,
Franc Jančič, Vlado Kučan,
Rozina Čugalj, Vlado Gobec,
Veljko Kolar, Danica Kna-
pič-Nagode, Branko Kidrič,
Jože Erjavec in Marjan Ara-
lica (sicer tudi predsednik
šmarske vlade).
Na ponedeljkovi redni
skupščinski seji so v seda-
njem skupščinskem manda-
tu volili šmarskega župan že
petič po vrsti. Najprej so iz-
volili Franca Potočnika iz
kmečke zveze in nato izgla-
sovali njegovo odstopno iz-
javo, potem pa se poslanci
niso odločili za socialista
Vlada Gobca, krščanskega
demokrata Marjana Drofe-
nika in prenovitelja Franca
Zidarja.
S ponedeljkovo, sicer tež-
ko pričakovano izvolitvijo,
ostajajo številne druge teža-
ve šmarske občine odprte, so
na koncu ugotavljali po-
slanci.
BRANKO JERANKO
Jože Čakš
Opravičilo
bralcem
Med tiskom prejšnje
številke Novega tednika
je prišlo v tiskarni do ok-
vare in del naklade Nove-
ga tednika je zato izšel
z osmimi slabo stiskanimi
oziroma tudi praznimi
stranmi. Napako so ured-
ništvu sporočili šele pri-
zadeti bralci in nemudo-
ma smo dotiskali večje
število izvodov 8. števil-
ke. Ker ni bilo mogoče
ugotoviti, koliko izvodov
je bilo z napako in kam so
bili poslani, je uredništvo
poslalo nov izvod vsem
naročnikom. Tako ste ne-
kateri minuli teden dobili
dva izvoda novega tedni-
ka. Če je morda v prosti
prodaji kdo kupil poško-
dovan izvod Novega ted-
nika, ga uredništvo na-
proša, da ga o tem obvesti
in nemudoma mu bomo
poslali neoporečen izvod.
Za napako v tiskarni se
iskreno opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Za narod bogatih
V celjskem občinskem odboru SDZ-
Narodno demokratske stranke so minuli
četrtek svojo letno konferenco združili
s proslavo ob tretji obletnici ustanovitve
občinskega odbora. SDZ je kot stranka,
ki je v Sloveniji zakoličila politični
strankarski pluralizem, svoj tretji občin-
ski odbor ustanovila prav v Celju.
Letne konference v Celju so se udeleži-
li številni predstavniki sosednjih občin-
skih odborov SDZ-NDS, predstavniki
ostalih celjskih strank ter celotno vod-
stvo stranke s predsednikom dr. Raj kom
Pirnatom in podpredsednikoma Andre-
jem Šterom in Antonom Tomažičem na
čelu. V kulturnem delu so nastopili go-
jenci šole za mlade glasbene talente pro-
fesorja Radovana Marvina.
Predsednik celjskega občinskega od-
bora dr. Aleš Demšar je zbranim podrob-
neje predstavil stranko in povedal, da sta
njena cilja - uveljavitev naroda in demo-
kracije - usmerjena v prihodnost. Zavr-
nil je očitke, ki jih je o SDZ-Narodno
demokratski stranki vse pogosteje sliša-
ti. Stranka po njegovih besedah ni kreni-
la ostro v desno, ampak vidi svoje mesto
v slovenski politični sredini, saj ne zago-
varja politične polarizacije na levico in
desnico. Čeprav so opredeljena volilna
baza stranke lastniki malega kapitala,
pa so odprti tudi za vse druge ljudi.
SDZ-Narodno demokrtska stranka je
stranka verujočih in neverujočih, zavze-
ma se za narod bogatih posameznikov,
podpira razvoj obrtništva in podjetni
štva, saj se zaveda, da le na takšnih te
meljih lahko sloni pravna in socialna dr
žava. Zavzemali se bodo za čimprejšnj
sprejem lastninske zakonodaje, poprav
ljanje povojih krivic in predvsem za za
gotavljanje lojalnosti do mlade slovenski
demokracije. V stranki so svoj odnos di
NOB že opredelili - priznali so njego'
pomen upora zopedr okupatorja, obsoja
jo pa zlorabo NOB v revolucijo in držav
ljansko vojno, zato se bo stranka zavze
mala, da zločinci pred sodiščem odgova
rajo za svoja početja.
IVANA STAMEJČI(
Podpredsednik stranke in vodja repu-
bliškega poslanskega kluba SDZ-NDS
Anton Tomažič je menil, da je delo po-
slanskega kluba po kongresnem odhodu
frakcijskega dela poslancev veliko bolj-
še. Poslanci se bodo zavzemali za odpira-
nje arhivov in v kar najkrajšem času bo-
do o tem sprožili parlamentarno raz-
pravo.
Podpredsednik stranke Andrej Štei
tudi poslanec v republiškem Zboru zdru
ženega dela, pričakuje od volitev takšni
rezultate, ki bodo omogočili izvolite'
stabilnega parlamenta s prav tako moč
no vlado. Ce bo parlament stabilen, bi
lahko čisto drugače funkcioniral kot do
slej. Ne bo več samo-blokad, v katerih p
Šterovem prepričanju prednjači pra
ZZD.
Pomota, ne pa oblast
»Ljudje, ki jim je bilo dovolj soci-
alizma in Jugoslavije, so se pred tremi
leti združili okoli SDZ. Stranka je po-
stala tudi jedro nove slovenske države.
Skupaj s koalicijo Demosa smo dobili
večino na volitvah in Demos je ob se-
stavi nove vlade mislil, da je prevzel
oblast«, je na letni konferenci celjske-
ga občinskega odbora SDZ-Narodno
demokratske stranke v Celju dejal
predsednik stranke dr. Rajko Pirnat.
»A to je bila pomota - saj so dejanski
vzvodi oblasti še vedno ostajali v po-
djetjih, bankah in medijih ter njihovih
skladih, tudi v tujini. Prav zaradi tega
- in zato, ker še vedno ni v celoti ures-
ničeno vse, kar smo pred volitvami ob-
ljubljali - se zavzemam za oblikovanje
nove predvolilne koalicije, ki ji bo
skupno zavračanje socializma in ko-
munizma«, je nadaljeval 'dr. Pirnat, ki
je v Celju podrobneje spregovoril
o stranki in zdajšnjih političnih raz-
merah v Sloveniji. SDZ je ocenil kot
stranko, ki je bila doslej v vsem prva,
tudi ko je šlo za profilacijo znotraj
članskih vrst, ki se je izkazala na lan-
skem kongresu SDZ.
Dr. Pirnat je še dejal: »Opozicija se
zdaj čuti zmagovalca volitev - kot da
45 let socializma ni bilo, kot da je
v dveh letih lahko vse pozabljeno. Mi
smo stranka, ki gleda v prihodnost,
a zgodovine ne bomo pozabili. In do-
kler ne dosežemo trdne demokracije in
tržnega sistema, ki bo temeljil na spre-
menjeni lastninski strukturi, tega tudi
ne smemo, saj je še vedno nevarnost
renesanse socializma.
SDZ-Narodno demokratska stranka
se zavzema za kombiniran volilni si-
stem, del svojih poslancev moramo iz-
voliti neposredno, del pa preko strank.
Volilno zakonodajo v Sloveniji je po-
trebno sprejeti z dvotretjinsko večino,
zato je potrebno o teh vprašanjih dose-
či širok družbeni konsenz, ljudem pa
omogočiti, da bodo na volitvah vedeli,
koga volijo.«
O zdajšnjih nestabilnih političnih
razmerah v Sloveniji pa je dr. Pirnat
dejal, da se vladi in poslancem odpira-
ta dve možnosti. Lahko se umaknejo
v opozicijo in čakajo, ali pa odgovorno
vztrajajo na svojih mestih. V tako tež-
kem položaju pa je Slovenija zato, ker
se hkrati ubada z dvema težkima nalo-
gama - slovesom od socializma in Ju-
goslavije.
Proračunska malha 92
Poldruga milijarda tolarjev za financiranje javne
porabe v Celju
V	okviru celjske občinske vlade je od
minulega tedna usklajen osnutek odloka
o letošnjem proračunu. Globalni indeks
povečanja znaša v primerjavi z lanskim
proračunom 182, celoten proračun pa bo
znašal nekaj več kot milijardo 465 mili-
jonov tolarjev.
V	proračunu je predvidenih 37 milijo-
nov tolarjev za najnujnejše investicijsko
vzdrževanje objektov, ki sodijo v resor
družbenih dejavnosti, podrobnejše obra-
zložitve pa za to postavko v sektretariatu
niso pripravili. Po prvih ocenah jo bodo
tudi izredno težko, saj so iz občinskega
proračuna zahtevali blizu 130 milijonov,
po lastnih ocenah pa bi za najnujnejša
dela letos potrebovali vsaj 90 do 100 mi-
lijonov tolarjev. Med negospodarskimi
investicijami je iz proračuna predvide-
nih nekaj več kot 30 milijonov tolarjev za
nakup osnovnih sredstev in vzdrževanje
(računalniška oprema in oprema za Ge-
odetsko upravo) ter 6 milijonov 800 tisoč
tolarjev za obnovo pročelja Narodnega
doma.
Precejšnja postavka v letošnjem prora-
čunu občine Celje, nekaj manj kot 13
milijonov tolarjev, je tudi odplačilo c<
lotnega posojila za nakup Emovih stane
vanj - odprte račune z Ljubljansko bar
ko-Splošno banko Celje naj bi poravna
v sedmih desetinah, 30 odstotkov vre«
nosti posojila pa bi krili s prenosom del
stanovanj v bančno last. Ce se poslar
ne bodo odločili za tako oblikovan pre
log, pa bo za vračanje posojila in obre:
(skladno z rastjo proračuna) potrebi
vseeno odšteti 65 milijonov tolarjev.
I. STAMEJČ
Če bodo poslanci podprli osnutek prc
računa za leto 1992, bo iz občinske malt
letos šlo tudi 15 milijonov tolarjev 2
premoščanje težav v izgradnji kabelsk'
ga razdelilnega sistema.
Še 112 dni do pričetka gradnje avtoceste
Št. 9 - 5. marec 1992
3
Nasprotnik, ne sovražniki!
Tone Peršak, podpredsednik Demokratske stranke Slovenije na ustanovitvi
občinskega zbora »pikapolonic«• v Šentjurju - Gregor Bezenšek predsednik
šentjurskih demokratov
»Danes se v svetu uveljav-
ljajo pragmatične stranke,
nas pa zdaj najbolj zanima
gospodarstvo,« je dejal Tone
Peršak, podpredsednik DSS
na petkovem ustanovnem
zboru šentjurskih demokra-
tov, kamor je prišel namesto
»obljubljenega« predsednika
Igorja Bavčarja.
Demokrati pragmatizem
utemeljujejo na tezi avtono-
mije gospodarstva nad poli-
tiko, pri čemer poudarjajo,
da je danes, ko so evropske
države, po katerih bi se radi
zgledovali, postale postindu-
strijske družbe, ključni raz-
vojni faktor znanje. »Zahod-
ne države, ko so v recesiji,
največ vlagajo v znanje in
britanski rudarji štrajkajo
takrat, ko je v državi gospo-
darska rast«, pravi Tone
Peršak. Predstavil je poda-
tek, da na zahodu investicije
v »software« prinašajo 60 do
70 odstotne profite, v kme-
tijsko proizvodnjo pa le
3 odstotne. H gospodarski
učinkovitosti mora prispe-
vati tudi novi lastninski za-
kon, ne pa da bi zagotovil
imaginarno pravičnost in
formalno »redistribucijo«
moči.
Temeljna usmeritev demo-
kratov na področju politič-
nega delovanja je načelo:
»lahko smo politični na-
sprotniki, nismo pa sovraž-
niki«, ob tem pa je Peršak
tudi pojasnil vzroke za raz-
kol v SDZ, kjer se narodni
demokrati niso mogli odreči
»zdaj že neaktualnemu forsi-
ranju« nacionalne pripadno-
sti in uveljavljanja sloven-
stva, medtem ko demokrati
poudarjajo »državljana, kot
subjekta političnih odločitev
ob predpostavki, da je Slo-
venija nacionalna država«.
Na socialnem področju od-
klanjajo enakost in usmilje-
nje in se zavzemajo za »plu-
ralizem socialne varnosti« in
da je državljana treba spod-
bujati, da si sam zagotavlja
blagostanje.
Gregor Bezenšek, pred-
sednik zaenkrat 18 šentjur-
skih pikapolonic je dejal, da
bo tem načelom sledil tudi
njihov občinski zbor, pri če-
mer je izpostavil posebne
naloge v občini: zmanjševa-
nje razlik med gospodarsko
močnejšimi in šibkejšimi
okolji, ustanovitev fonda za
podjetništvo in odpiranje
novih delovnih mest, poli-
centrični razvoj, enake mož-
nosti izobraževanja itn.
Ko je odgovarjal na vpra-
šanja, tudi članov drugih
strank, je Peršak dejal, da
njihov glas za Voljča ni bil
napad na krščansko demo-
kracijo, ampak da je to samo
uresničitev njihove kritike
vladi za slabo delo v gospo-
darstvu. Volitve bi lahko bile
junija samo teoretično, če bi
uspeli sprejeti vse volilne za-
kone v normalni proceduri,
kar pa je po njegovem mne-
nju nemogoče. Zavzemajo se
za proporcionalni volilni si-
stem z velikimi volilnimi
enotami, da bi lahko prišli
v parlament ljudje iz vseh
okolij in da lahko dobijo
možnosti tudi neodvisni po-
slanci. Na to je repliciral
predsednik šentjurskih na-
rodnih demokratov Franc
Kovač, ki je menil, da je pro-
porcionalni volilni sistem
katastrofa za podeželje, saj
se bo potem v parlamentu
znašla samo strankarska
smetana, zato se zavzema za
kombinirani sistem. Peršak
je še dejal, da ne bodo na-
sprotovali sprejemu prora-
čuna. Čeprav naj bi bilo za
obrambo in zaščito namenje-
nih samo 25 odstotkov.
ROBERT GORJANC
Pomoč pri
dohodnini
Posvet o izvajanju nove po-
kojninske zakonodaje ter o iz-
polnjevanju dohodninske na-
povedi za upokojence je v celj-
ski Narodni dom privabil nad
sto upokojencev.
Potem ko je direktor Skup-
nosti pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja, Janez
Prijatelj, predstavil stanje po-
kojninskega sklada in izvaja-
nje novega zakona, so med
razpravo ponovili zahteve
celjske Demokratične stranke
upokojencev o popolni samo-
stojnosti sklada in njegovem
od države neodvisnem vodenju
in upravljanju. Podpirajo
takšno financiranje sklada, ki
bo omogočilo redno plačeva-
nje pokojnin. Glede izplačeva-
nja pokojnin iz drugih repu-
blik je direktor povedal, da se
zadeve urejajo, izjema pa je
Srbija, ki na pobude niti ne
odgovarja. Neurejena pa so še
tudi posamezna vprašanja
z drugimi državami. Drugi del
sestanka so, s pomočjo občin-
ske davčne uprave, namenili
podrobnejšemu seznanjanju
o izpolnjevanju dohodninskih
obrazcev ter dogovoru, da bo-
do upokojencem pri tem po-
magali tako v društvih upoko-
jencev kot v krajevnih skup-
nostih (tu je mogoče obrazce
tudi oddati).
MARTIN ANDREJAŠ
Preoblikovanje se odmika
V JP Komunala Celje vse pripravljeno - Občinska vlada je
predlog ocenila za premalo jasen in konkreten
Celjska občinska vlada mi-
nuli teden ni dala soglasja
k nadaljnjim smerem razvoja
Javnega podjetja Komunala
Celje, na osnovi katerih bi lah-
ko komunalci skupaj z ljub-
ljanskim Zavodom za organi-
zacijo in planiranje pripravili
dokumente za ustanavljanje
novih podjetij. Po poldrugi uri
razprave so točko umaknili
z dnevnega reda, problemati-
ko Komunale pa bodo obrav-
navali na eni prihodnjih sej.
V grobem je gradivo o sme-
reh nadaljnjega razvoja JP
Komunala prinašalo predlog
za reorganizacijo, po katerem
naj bi novo javno podjetje
združevalo dejavnosti ključ-
nega pomena za življenje in
delo v občini, tri novoustanov-
ljena podjetja v mešani oziro-
ma zasebni lasti pa bi delo pri-
dobivala na osnovi koncesij in
javnih razpisov. Člani občin-
ske vlade in predstavniki poli-
tičnih strank, ki v Celju sode-
lujejo v razpravah izvršnega
sveta, so namreč v zvezi z reor-
ganizacijo Komunale opozar-
jali na nevarnost tihega lastni-
njenja.
Gradivu so tudi očitali, da je
premalo jasno in konkretno,
predlagatelj - Občinski sekre-
tariat za urejanje prostora in
varstvo okolja s sekretarjem
Juretom Sadrom in namestni-
kom Ivanom Pfeiferjem, ki sta
bila na seji - pa se je odločil za
preložitev razprave na eno
prihodnjih sej.
Opozorila komunalcev in
ljubljanskega ZOP-a, da je
gradivo zgolj zadnje fazno po-
ročilo o pripravah reorganiza-
cije in da z njim občinska vla-
da daje zeleno luč za nadalje-
vanje dela, niso zadoščala.
Prav tako so člani občinske
vlade s predsedujočim Jure-
tom Sadrom zaobšli tudi po-
memben podatek, da je JP Ko-
munala Celje sicer organizira-
na skladno z obstoječo zako-
nodajo, a glede na reorganiza-
cij sko študijo bi lahko stroške
poslovanja znižali za četrtino.
Po tej študiji je v Komunali 70
delavcev (od tega 30 v admini-
straciji) opredeljenih za teh-
nološke viške, v podjetju pa so
za vse že pripravili primerne
rešitve (dokup delovnih let,
prezaposlitve...).
Posplošene ocene predlaga-
teljev, da gre zaenkrat le za
reorganizacijo in ne za priva-
tizacijo državne ali družbene
lastnine ter poudarjanje pre-
hodnega obdobja, ki ga bomo
v Celju - če bomo čakali na
sprejem celotne zakonodaje
- pač začeli toliko kasneje, ve-
čine članov celjske občinske
vlade niso prepričale. Zavla-
čevanje - če bi z reorganizaci-
jo lahko prihranili kakšen to-
lar in omogočili zaposlenim, ki
vztrajajo v Komunali, konku-
renčen nastop na trgu - pa je
najbrž kaj slab argument za
občane. !yANA STAMEJČIČ
Direktor JP Komunala Celje
Jože Gabršček je poudaril, da
se komunalci - čeprav menijo,
da niso tisti, ki bi najbolj po-
trebovali svežega vetra v svo-
jih vrstah - strinjajo z reorga-
nizacijo. Še več, med delavci
že nekaj mesecev vlada ne-
strpnost in negotovost, kako
bo v prihodnje, zato si reorga-
nizacije želijo čimprej. Temu
v prid pa govori tudi študija,
ki bo novim podjetjem omogo-
čila konkurenčen nastop na
trgu.
Novi zakoni - stare pravice
S 1. marcem so stopili v ve-
ljavo novi zakoni s področja
zdravstva: zakon o zdravstve-
nem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju, zakon o zdrav-
stveni dejavnosti in zakon
o lekarniški dejavnosti. Kljub
velikim spremembam, ki jih
prinašajo (na primer obvezno
in prostovoljno zdravstveno
zavarovanje, zasebna praksa),
pa zaenkrat ostaja vse po
starem.
Z dnem veljavnosti nove za-
konodaje se je financiranje
zdravstva preneslo iz republi-
škega proračuna na Zavod za
zdravstveno zavarovanje. Pre-
livanje denarja, zbranega na-
mensko za zdravstvo drugam,
torej ne bo več mogoče. To pa
je tudi edina velika takojšnja
sprememba. Do priprave vrste
Podrobnejših izvedbenih ak-
tov je v veljavi dosedanji si-
stem - vsi smo zavarovani,
k cenam zdravstvenih storitev
Plačujemo participacije, razen
tistih, ki so tega oproščeni. Še-
do 1. 9. 1992 bodo predvido-
ma pripravili vse potrebno za
Prostovoljno zavarovanje.
S Z sprejeto zakonodajo pa so
°dprte poti za dokončno spre-
membo organiziranosti zdrav-
stvene dejavnosti, ki mora biti
zaključena v šestih mesecih po
uveljavitvi zakona. Do spreje-
ma plana zdravstvenega var-
stva, ki ga sprejme skupščina
Republike Slovenije prav tako
v šestih mesecih po uveljavitvi
zakona, deluje mreža javne
zdravstvene službe največ
v obstoječem obsegu, zato tudi
ni dovoljeno investirati v nove
prostorske zmogljivosti. Usta-
novitelji javnih zavodov (obči-
ne za osnovno zdravstveno de-
javnost in lekarniško ter repu-
blika za specialistično ambu-
lantno in bolnišnično dejav-
nost, klinik, inštitutov in dru-
gih pooblaščenih javnih zavo-
dov) pa so dolžni v tem času
odločiti, kateri javni zavodi
nadaljujejo z delom kot javni
zavodi. Tisti zavodi, organiza-
cije in podjetja, ki opravljajo
zdravstveno dejavnost in ne
bodo postali javni zavodi, si
morajo pridobiti koncesijo za
opravljanje javne službe.
MILENA B. POKLIČ
Za opravljanje zasebne
zdravstvene dejavnosti zakon
kljub številnim pripombam
uveljavlja pogoj, da zasebni
zdravstveni delavec ne more
biti v delovnem razmerju. Po-
glavje o opravljanju zdrav-
stvene dejavnosti upošteva ko-
dekse, vključil pa je tudi pra-
vico zdravnika, da odkloni do-
ločen poseg, če mu to narekuje
njegova vest. Zdravstveni de-
lavec pa je dolžan o tem obve-
stiti zdravstveni zavod, ki mo-
ra bolniku zagotoviti uveljav-
ljanje pravic s področja zdrav-
stvenega varstva.
Kaj bo z izgubami?
Javni zavod Zdravstveni center Celje je poslovno leto
1991 zaključil z 82 milijoni tolarjev izgube. Največ jo je
bilo v bolnišnici - 62 milijonov tolarjev. Izgube bi bile še
veliko večje, če lani ne bi v Zdravstvenem centru uveljav-
ljali strogih varčevalnih ukrepov.
Kot so ugotavljali na seji sveta javnega zavoda, so
največ naredili na področju kadrov. Število zaposlenih so
v letu dni zmanjšali za 114, vendar predvsem na nemedi-
cinskih področjih. Sočasno so izboljšali kadrovsko struk-
turo zaposlenih. Plane za leto 1991 so dosegli, čeprav se je
obseg dela nekoliko zmanjšal. Razlog za to naj bi bile
visoke participacije, na kar delavci v zdravstvu niso mogli
vplivati.
Neporavnane obveznosti se kopičijo tudi letos, še vedno
pa v republiki ni dogovora, kdo bo pokril lanske izgube in
izgube v prvih treh mesecih tega leta. S 1. marcem namreč
s prenosom denarja za zdravstvo iz republiškega prora-
čuna na Zavod za zdravstveno varstvo pričenjajo vse
znova.
MBP
Moda konferenc
Težko bi se spomnili,
kdaj je bilo na mednarodni
sceni toliko diplomacije.
Seveda ta stavek lahko
zveni zelo kontraverzno, če
ne celo nekoliko smešno,
saj so vendar mednarodni
odnosi in vsa politika na
svetu ena sama diplomaci-
ja. Pa vendar je danes toli-
ko »zveneče« konferenčne
diplomacije: konferenca
o Bližnjem vzhodu, konfe-
renca o Jugoslaviji, konfe-
renca o Bosni in Hercego-
vini. Trend v mednarodni
politiki je nesporen: pri-
pravljenost akterjev v kon-
fliktih za pogajanja postaja
vedno večja in konferenca
se sklicujejo mnogo hitreje,
kot so se v preteklosti.
Vojne za pogajanja: kon-
ferenca o Bližnjem vzhodu
morda ni najboljši primer
za to tezo, vendar je treba
upoštevati, da se je bil
Izrael prisiljen začeti poga-
jati, potem ko je z vojno
dosegel same zmage in raz-
širil svoj življenjski prostor
ter bi zaradi tega lahko še
naprej odlašal s pristan-
kom na pogajanja s Pale-
stinci. Vendar danes v poli-
tiki ni več dokaz moči samo
sposobnost vojaškega ures-
ničevanja političnih intere-
sov in obvladovanja terito-
rialnih pridobitev, cena za
te »dosežke« je previsoka,
tako ekonomsko kot poli-
tično, kajti trajna nestabil-
nost sčasoma resno oslabi
državo. Če priznavamo po-
jem »tihe okupacije«, in
»samookupacije« potem so
države nekdanjega vzhod-
nega komunističnega la-
gerja, sama Sovjetska zve-
za, pa Južna Afrika, Sever-
na Koreja, Kuba in sedaj
Izrael dokaz za tako tr-
ditev.
Enako pa o tem razmi-
šljata tudi Srbija in Hrva-
ška, ki sta privolili v pre-
mirje, čeprav nobena stran
ni dosegla svojih ciljev: Sr-
bi niso prišli na memoran-
dumske meje, Hrvati pa ni-
so osvobodili vseh ozemelj.
Cena bi -za eno in drugo
stran bila previsoka, nobe-
na stran pa ne bi mogla vo-
jaško zmagati. Čeprav je
nam jasno, kdo je agresor,
pa bi do tega, da bodo tako
mislile tudi velike sile in
OZN, ki bi lahko sprožile
mednarodno vojaško inter-
vencijo proti agresorju,
lahko preteklo nekaj let.
Nekdanji Carterjev sveto-
valec za državno varnost
Zbigniew Brzezinski je
v intervjuju za zagrebški
Globus dejal, da če se nekje
začne vojna, še ni nujno, da
se imenuje agresor in da
naj Hrvati ne pričakujejo,
da bodo Združeni narodi
za to obdolžili Srbijo.
»Mobilizacija« diploma-
cije: sodobne vojne so
pravzaprav vojne za poga-
jalske pozicije v času pre-
mirij in za današnji čas ve-
lja obrnjeno Clausewitzevo
načelo: »ne več vojna kot
nadaljevanje politike, mar-
več politika kot nadaljeva-
nje vojne.« Izhodišče za Sr-
bijo je »uti posseditis« (ob-
držati osvojeno), za Hrva-
ško - vrniti ozemlja.
Pričakovati je, da se bo
hrvaško-srbski konflikt re-
ševal v okviru konference
o Jugoslaviji, če ne bo prej
Carrington obupal, kar je
že vse bolj pogosto slišati.
Konferenca bi torej morala
teči v okviru trikotnika
tem: hrvaško-srbska vojna,
globalna ureditev odnosov
na prostoru nekdanje Ju-
goslavije in vprašanje suk-
cesije. Slednja tema še ni
postavljena na dnevni red,
zato mora tudi Slovenija
mobilizirati najboljše mo-
či, da uresniči svojo zahte-
vo, čeprav je mogoče tudi
pričakovati, da bi se priz-
nanje Slovenije sedaj kom-
penziralo s podporo Srbiji,
da bi v obliki mini Jugosla-
vije, tako kot Rusija, nasle-
dila vse ali največ pravic
nekdanje skupne države.
Pogajanja s Srbijo bodo
seveda še kako velika di-
plomatska bitka, še zlasti
za Hrvaško. Bivši svetova-
lec predsednika Tudmana,
sedaj pa najbolj ostri kritik
hrvaške oblasti, dr. Slaven
Letica, imenuje hrvaške
politike za naivne in otroč-
je, ko Jovičevo izjavo, da
»Vancov načrt omogoča
Srbiji, da obdrži to, kar je
osvojila z vojno«, interpre-
tirajo kot zavajanje srbske
javnosti. Letica namreč
meni, da Srbija računa, da
bo z diplomatskimi igrica-
mi, lažmi in zvijačami obli-
kovala eno ali več srbskih
držav (krajin) v Hrvaški in
zatrjuje, da se je od takrat,
ko se je Srbija odločila, da
svojo politiko ne gradi več
na vojni, ampak na »miru«,
moč njene agresije okrepi-
la, ne pa oslabila. Letica
tudi opozarja, da je od vseh
mednarodnih organizacij
OZN najbolj konzervativ-
na, saj v njej dominira po-
pulistična glasovalna ma-
šinerija in arbitraža v OZN
ima za Hrvaško to po-
manjkljivost, da OZN ne
priznava Hrvaške, prizna-
va pa Jugoslavijo in ker
Hrvaška ne obstaja, tudi ni
bilo vojne.
Pravično in realno: po-
gajalske pozicije so ven-
darle na strani Srbije, ka-
kor so na konferenci o Bliž-
njem vzhodu na strani
Izraela, ki si v procesu po-
gajanj dovoljuje tudi to, da
zapira člane palestinske
delegacije na konferenci.
Danes je v mednarodnih
odnosih res nesporno nače-
lo o »nespremenljivosti me-
ja s silo«, to je pokazalo že
discipliniranje Iraka zara-
di agresije na Kuvajt, ven-
dar Hrvaška ni Kuvajt.
Druga država pa bi lahko
imela »pod obliko medna-
rodne zaščite nacionalnih
manjših in skupnosti« ju-
risdikcijo tudi na ozemlju
druge države, kajti praksa
v mednarodnih odnosih, za
kar je primer tudi Izrael,
bolj ali manj kaže, da se
»uti posseditis« prej sank-
cionira kot pa odpravlja.
Zbignev Brzezinski je pri
napovedovanju razpleta
prepričan, da se nihče na
zahodu ni obvezal, niti
Nemčija, da bodo Hrvaški
vrnili vsak kilometer: »Re-
šitev ne bo v zadovoljstvo
niti ene strani!«
Piše: Robert Gorjanc
Št. 9 - 5. marec 1992
4
Ko so se blagovni tokovi v nekdanjem jugoslovanskem
prostoru začeli trgati, si nihče ni predstavljal, da bodo
s tem največ pridobili ravno kmetje in z njimi vred
kmetijsko predelovalna industrija. Kdor ne verjame, naj
si ogleda cenik osnovnih živil.
V Sloveniji smo se od nekdaj zavzemali za odpravo
monopolov, ne glede na panogo, v kateri bi se utegnili
pojaviti. Žal pa smo po svoji nerodnosti in po zaslugi
vladnih veljakov (beri: kmečkega lobija) ustvarili pri-
mat domačim kmetijskim proizvajalcem, ki so sicer
poprej bili v dokaj nezavidljivem položaju, ko jih stara
vlada ni znala primerno stimulirati.
Monopoli nastajajo praviloma po zaslugi enega moč-
nega proizvajalca, ki s konkurenčnostjo uniči preostale
v svoji panogi, vendar v takih primerih vmes poseže
država, saj marsikje omenjeni položaj na trgu ni dopu-
sten. V socialističnih družbah so države delovale ravno
v nasprotni smeri, torej so pripomogle k nastanku
monopolov. Podobna slika se zdaj zrcali pri nas.
Da ne bo nesporazuma - država mora zaščititi svoje
kmetijstvo, toda hkrati usmerjati pridelavo, po potrebi
stimulirati zmanjšanje oziroma povečanje količine pri-
delkov v končni fazi na trgu, saj se mora ravnotežje
obdržati. To je povezano tudi s cenami osnovnih živil, ki
naj bi bile med seboj v stalnem razmerju. Če to pove-
žemo v sklop celotnega gospodarstva, se da hitro opaziti,
da je hrana oziroma njena cena na trgu eden poglavitnih
dejavnikov stabilnega gospodarstva, na drugi strani pa
je tudi lahko močan generator inflacije.
Z izgubo jugo-trga smo se torej poslovili od cenene
hrane. Če primerjamo cene tovrstnih proizvodov s srb-
skimi in vrednost prevedemo v tolarje, je razlika zelo
očitna. Že sama tehnična opremljenost našega kmetij-
stva je na nizki ravni, da o kakšni specializaciji ne
govorimo. V kolikor je rešitev v malih, univerzalnih
kmetijskih in v veliki državni zaščiti, potem na tečajnih
listah kmalu ne bomo več imeli valut, temveč povrtnine
in poljščine.
PRIMOŽ ŠKERL
Nova ekološka
naprava
V začetku tega tedna so de-
lavci Kovinske industrije
Vransko začeli montirati na-
pravo za sežiganje tehnoloških
ostankov proizvodnje v žal-
skem Emteksu. Naprava bo
poskusno začela obratovati
konec marca, prvi rezultati pa
bodo znani sredi aprila. S seži-
galno napravo naj bi v Emtek-
su rešili problem odpadkov, ki
so jih doslej vozili na deponijo,
hkrati pa pridobili še dodatno
energijo.
Zahtevajo programe
- V celjskem Emu trenutno
razrešujejo problem viškov
delavcev v treh družbah:
Energetski opremi, Vzdrževa-
nju teh družbi Inte. Svobodni
sindikat ob tem zahteva kon-
kretne programe razreševanja
viškov delavcev, ki jih morajo
vodstva družb pripraviti do
10. marca. V nasprotnem pri-
meru bodo vsakih sedem dni
organizirali enodnevno preki-
nitev dela.
Podpirajo stavko
Na četrtkovi seji območnega
odbora sindikata delavcev ko-
vinske in elektroindustrije
v Celju so podprli predlog re-
publiškega sindikata o dveur-
ni opozorilni stavki, ki'naj bi
jo organizirali 18. marca.
V posameznih sredinah na
Celjskem so konkretne odloči-
tve sprejemali v začetku tega
tedna.
Na tržišču domači
sušilniki
V Gorenjevih Gospodinjskih
aparatih so te dni začeli ku-
pcem prodajati nov izdelek,
tokrat so to sušilniki perila.
Testno serijo so izdelali febru-
arja, naložba v ta proizvod pa
je veljala milijon in pol nem-
ških mark.
Korak naprej
z Makedonijo
Kljub sklepu srbske vlade,
da se morajo vsa podjetja iz
drugih republik preoblikovati
v družbena podjetja, v Gore-
nju Servis nimajo večjih težav.
Njihovih trinajst poslovnih
enot v Srbiji posluje normal-
no, dokaj uspešni pa so v zad-
njem času dogovori o obliko-
vanju mešanih podjetij z Ma-
kedonijo in Črno goro.
Jožefov sejem
Kmetijska zadruga Savinj-
ska dolina oziroma njena za-
družna organizacija Petrovče
bo tudi letos organizirala Jo-
žefov sejem, ki je zadnja tri
leta privabljal veliko obisko-
valcev. Sejem bo v četrtek, 19.
marca v okolici zadružnega
doma v Petrovčah.	IB
HAMURABI ODGOVARJA
V katero moneto bi se na
pustni torek preoblekli?
Ko razmišljamo o tem, mo-
ramo poznati razmere na
svetovnih deviznih borzah in
razpoloženje ljudi pri nas.
V svetu prevladujeta dolar in
marka, v Sloveniji pa tolar,
ki je še vedno precenjen in
lipa. Ko razmišljamo o inve-
stiranju, je stvar bolj kom-
pleksna. Če nekdo svetuje
večim ljudem, kam naj inve-
stirajo in ti ljudje upoštevajo
nasvet, je efekt lahko ravno
obraten od zaželjenega. Pa-
pirji oziroma valuta pridobi-
jo na vrednosti, banke oziro-
ma menjalnice pa se lahko
na to pripravijo in jih pravo-
časno umaknejo ali same od-
kupijo. Investicija tako pro-
pade, ker je potrebno ravno-
vesje. Nasploh se še vedno
splača investirati v nemške
marke, še bolje pa v nemške
vrednostne papirje.
Ali občani že lahko zaupa-
jo bankam glede deviznega
varčevanja?
Za ponovno pridobljeno
zaupanje morajo banke jas-
no pokazati in objavljati
svoje bilance, opredeliti mo-
rajo, na kakšen način so vlo-
ge zajamčene, določene mo-
rajo biti posledice v prime-
rih, ko banke ne morejo iz-
plačati deviz in podobno. Pri
nas so banke pobrale devize
varčevalcev in za to niso bile
deležne nobenih sankcij, kar
je nezaslišano. V pogovoru
s tujimi finančniki so mi vsi
dejali, da bi v takšnem pri-
meru na banko vrgli bombo.
Mi tega seveda ne bomo po-
čeli, zahtevati pa moramo
da se sanacija bank res
v okviru premoženjske bi
lance. Preden se to ne izpol
ni, je vsako vlaganje v našf
banke rizično.
Ali ste glede zdravljenj;
bank optimist?
Lahko se pozdravijo z ra
cionalnimi ukrepi, ali pa sa
me od sebe, s tem da eno
stavno razpadejo.
Ali poznate še katero dru
go obliko vezave denarja, k
se trenutno izplača?
Splača se investirati v do
ločeno proizvodnjo ali aktiv
nost, torej postaviti podjetji
na noge - vlagati bolj rizič
no. Na primer trgovcem gro
sistom posodimo denar z
nakup blaga, le-ti pa ga bo
do vrnili z 7 odstotnimi real
nimi obrestmi glede na nem
ško marko. Banke sicer š
vedno poizkušajo pritegnit
varčevalce z visokimi realni
mi obrestnimi merami, ven
dar je jasno, da jih ne bod
mogle izplačati.
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Šolanje bodočih
menedžeriev
Preti dobrega pol leta zaživela
Poslovodna šola Gorenja
V Poslovodni šoli Gorenja
sta šolanje doslej končali dve
skupini mladih strokovnjakov,
pri njihovem izobraževanju pa
so sodelovali vodilni delavci
koncema ter nekateri drugi
slovenski predavatelji, med
drugim tudi s centra za uspo-
sabljanje vodilnih delavcev
z Brda pri Kranju.
Koncem Gorenje je med pr-
vimi v Sloveniji, ki je v okviru
projekta internacionalizacije
ter ob sodelovanju z dansko
svetovalno firmo Lisberg začel
uveljavljati sistem razvoja ka-
drov in načrtovati kariere za-
poslenih delavcev. Sredi lan-
skega leta je zaživela tako
imenovana Poslovodna šola
Gorenja, ki je namenjena
predvsem usposabljanju bodo-
čih menedžerjev. Organizirana
je v treh modulih in ima 16
vsebinskih tem, kjer bodoče
menedžerje seznanjajo s stra-
tegijo in kulturo koncema, po-
slovnimi običaji in organizaci-
jo delovnih procesov ter psiho-
socialnimi vidiki sposobnosti
vodenja sodelavcev. Pomemb-
na vsebinska tema Poslovodne
šole Gorenja je nadalje razvoj
človeških potencialov, spozna-
vanje metodologije za načrto-
vanje karier, pri čemer je
v ospredju priprava slušate-
ljev na vodenje letnega razgo-
vora s sodelavci. Poslovodno
šolo Gorenja, ki je bila v To-
polšici, sta v pol leta obiskova-
li dve skupini, šolanje je kon-
čalo 28 bodočih menedžejev,
tretja skupina slušateljev pa
naj bi začela z delom jeseni.
IB
Absolventi prvih dveh gene-
racij Poslovodne šole Gorenja
so minuli petek uradno zaklju-
čili šolanje z obiskom Gorenja
Handels ter Gorenja Beteili-
gungs na Dunaju. Razen tega
so se pogovarjali z avstrijskimi
menedžerji v podjetju Anker
Brot. To je preko 100 let staro
pekarsko podjetje z 2573 za-
poslenimi, v Avstriji pa velja
za fenomen zadnjih let.
Z učinkovitim marketinškim
pristopom in dobro organiza-
cijo dela ter vodenja je Anker
Brotu uspel izjemen prodor na
tržišče, zaradi tega pa so nji-
hove izkušnje dobrodošle tudi
dragim menedžerjem. In kak-
šen je bil nasvet avstrijskih
menedžerjev bodočemu mana-
gementu Gorenja? Predvsem
je treba imeti posluh za timsko
delo in treba je biti komunika-
tiven.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJ t
la: puloverje, jakne, volnene
izdelke, moške obleke, svilene
rute, jeans itd. Informacije
CIS GZ_
Povpraševanje:
-	Podjetje Infotel d.o.o. išče
zaradi kompenzacije, sloven-
sko podjetje, ki iz Hrvaške več
uvaža kot izvaža. Informacije
-	Petar Manojlovič, Postojna,
Cankarjeva 6, tel. (067) 23-
659;
-	Zasebnik želi kupiti novo
ali rabljeno Unijo za proizvod-
njo čipsa. Informacije - Tomo
Nastran, Radomlje, tel. (061)
727-281;
-	Igrače Jurček - povpraševa-
nje po metražnem blagu za ku-
hinjske serviete, bombaž ali
bombaž-lan. Informacije
-	Srečko Leskovar, Šentjur,
Ul. 14. divizije 6, tel. (06
742-421 (od 14.30 ure dalje;
- po zastopniku za proda
Hohnerjevih harmonik, orgl
kitar, klaviatur, metromer
Seiko, otroških ter drugih i
strumentov iz Hohnerjevei
programa. Informacije CIS C
DOHODNINO
vam izračunamo in izpišemo
na predpisanih obrazcih
vključno z izpisom za vašo
osebno uporabo.
CTI d.o.o.
Celje, Titov trg 3
II. nadstropje
(nad kinom Union, vhod
s strani železniške postaje).
Tel.: 063/21-132, 26-828.
gggggggggggggog«^
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 4. 3. 1992
Št. 9 - 5. marec 1992
Ena marka
- 20 krompirjev
Ponudbe:
-	Podjetje ECO TIP d.o.o. nu-
di zastopanje podjetja na po-
dročju Slovenije in Jugoslavije
-	konsignacija in prodaja in-
vesticijske opreme in rezerv-
nih delov. Prednost ima opre-
ma in rezervni deli s področja
ekologije, posebej filtri za kli-
matizacijo, industrijsko od-
praševanje, filtracija tekočin
in specialni filtri. Informacija
-	Ivan Skok, Slovenske Ko-
njice, Vinogradna 4, tel. (063)
754-232;
-	Biljardne mize vseh vrst in
vseh velikosti ter drugih mi-
zarskih uslug. Informacije
-	Montaža mizarskih izdelkov
Domžale, Stane Cencelj, tel.
(061) 711-517;
-	Angleško podjetje nudi rab-
ljena rekondicionirana oblači-
5
Golfbiznis po celjsko
V minulih desetletjih socialističnega
zanosa smo v naši deželi s prezirom
govorili o tistih kapitalističnih drža-
vah, kjer menda manjšina ljudi bogati
na račun večine golih, bosih in vse bolj
lačnih. Toda bržkone smo zanemarili
dejstvo, da je manjšina vsaj v večini,
za to bogatenje umno, trdo in dolgo-
trajno delala. Dandanes se zgodovina
ponavlja, toda z bistvenim poprav-
kom. V mladi in neodvisni državi Slo-
veniji peščica ljudi bogati na račun,
res da ne golih, bosih in lačnih, ampak,
milo rečeno, revnih, nespretnih, nein-
formiranih, nepokvarjenih..., toda
brez trdega in dolgotrajnega dela, pač
pa z bistro glavo in brez kakršnihkoli
etičnih predsodkov. Zraven so poveza-
ni še pojmi, kot so nelojalnost, nepo-
štenost. Vse to namreč čudovito funk-
cionira v pogojih neurejene (nespreje-
te) zakonodaje. V takšni situaciji se
niti državne institucije kontrole in or-
gani pregona ne znajdejo najbolje.
Oglejmo si primer nekega celjskega
poslovanja, trgovanja in posledično
poceni zaslužka. Aero, nekoč ugledna
celjska firma, se naenkrat znajde v po-
ložaju, ko svojim delavcem ne more
zagotoviti denarja za mesečno izplači-
lo plač. V krčevi tih poskusih reševanja
nastale situacije Aero pritisne na neko
bosansko firmo, na enega svojih dolž-
nikov, ki je ravno tako povsem nelik-
vidna. Zato se podjetji dogovorita za
verižni, kompenzacijski posel, s kate-
rim Aero pride do 20 Tasovih vozil
znamke Golf. Za eno vozilo je Aero
plačal od 1,245.840 do 1,385.660 di-
narjev (v tolarjih je ta vrednost pri-
bližno 20 odstotkov manjša, kar znese
nekaj manj kot milijon tolarjev po vo-
zilu), saj Aero s ceno pokriva tudi pre-
voz iz Sarajeva v Ljubljano in carino.
Ker se v Aeru z bliskovito naglico bli-
ža plačilni dan, je bilo seveda potreb-
no golfe hitro prodati. Ne da bi v Aeru
iskali najboljšega kupca, se kar naen-
krat pojavi celjsko podjetje Selmar, ki
odkupi vseh 20 golfov po neverjetni
ceni 650 tisoč tolarjev. Potemtakem
Selmar nakaže Aeru 13 milijonov to-
larjev, golfe pa mora seveda čimprej
spraviti v promet. To pri ceni 760 tisoč
tolarjev, kar je izrazito nelojalno do
drugih prodajalcev, firmi Selmar pa
kljub temu pri prodaji vseh 20 vozil
prinese več kot 2 milijona tolarjev či-
stega dobička, ni prav nikakršen pro-
blem. Da bi bil posel »popoln«, podjet-
je Selmar naloži vsakemu kupcu še 20
tisoč tolarjev prevoznih stroškov iz
Ljubljane v Celje, čeprav jih vsi drugi
prodajalci v Celju zaračunavajo le 5 ti-
soč tolarjev, kar prinese Selmarju še
dodatnih 400 tisoč tolarjev. Zaslužek
je torej več kot fantastičen, dasiravno
je potrebno odšteti znesek, ki ga je ali
so ga dobili sklenitelj ali sklenitelji
posla v Aeru. Menda gre kar za enega
golfa, da vse skupaj ne bi bilo preveč
zakomplicirano.
Tak je torej poznozimski golfbiznis
po celjsko. Kdo je potegnil najdaljši
konec, je odveč poudarjati. Da so naj-
krajši konec potegnili kupci omenje-
nih golfov, ki sedaj tekajo od enega do
drugega serviserja, ker imajo avtomo-
bilih kar precej pomanjkljivosti in le-
potnih napak, je žal tudi res. Vsekakor
pa drži dejstvo (berite zadnje številke
Novega tednika), da verjetno tudi v pi-
onirskih časih kapitalizma ni bilo mo-
goče tako lahko obogateti kot v naši
deželici Sloveniji. Še dobro, da po vsej
verjetnosti kupci golfov niso goli, bosi
in lačni.
VOJKO ZUPANC
»Ničesar ne privatiziram«
Direktor Gramesa Vladimir Podbregar o poslovnih stikih z Egiptom
Vladimir Podbregar uradno
niti ni več direktor žalskega
Gramesa. Podjetje se je pred
dnevi začelo reorganizirati in
deliti na več samostojnih po-
djetij, duhove pa burijo posli
v daljnem Egiptu. Delavci oči-
tajo direktorju privatizacijo,
sam pa očitke zavrača s ko-
' mentalnem, da gre za navadna
gostilniška obrekovanja.
Žalski Grames je lani skupaj
z švicarsko firmo Interhall in
v sodelovanju z mariboskim
podjetjem Hidroing na licita-
ciji dobil velik posel, gre za
razsoljevanje tal v delti Nila in
sicer na površini 15 tisoč hek-
tarov. Posel je vreden milijon
in pol USD, z deli so pričeli
januarja letos, pogodbo naj bi
izpolnili v dveh letih, projekt
pa delno financira tudi Sve-
tovna banka.
Vladimir Podbregar je na
nedavni tiskovni konferenci
pojasnil, da so v Gramesu za te
posle z Egiptom odprli poseb-
no stroškovno mesto, po deli-
tvi Grames bodo pravni na-
slednik poslov vsa novonasta-
la podjetja. Egiptovski posli so
Grames doslej veljali 4 milijo-
ne tolarjev, namesto lastnih
zaposlujejo v glavnem tam-
kajšnje delavce, ker so tride-
setkrat cenejši kot naša doma-
ča delovna sila. S posli v Egip-
tu se ukvarja šest ljudi, iz Gra-
mesa pa so tja poslali dva stro-
ja. V kratkem naj bi iz Egipta
dobili v Žalec priliv v višini 20
tisoč USD, s čimer naj bi delno
pokrili nastale stroške. Po
Podbregarjevih ocenah je
Egipt pihava Meka za sklepanje
poslov. Svetovna banka je že
namenila 120 milijonov USD
za drenaže, Grames pa se kon-
kretno pogovarja o poslih, po-
vezanih z namakanjem. Egip-
čani načrtujejo, da bi puščavo
med Kairom in Aleksandrijo
spremenili v oazo, Grames pa
že sodeluje s svojo ponudbo in
upajo, da bodo pridobili posel
v višini 5 milijonov USD. Sku-
paj z Nivojem, Agrostrojem,
Emono, Hidroingom in še ka-
terim podjetjem načrtuje Gra-
mes skupno podjetje, kajti de-
la je po Podbregarjevih ocenah
v Egiptu dovolj, treba se je le
organizirati, takšne projekte
pa bi morala po njegovem
podpreti tudi država.
S posli v Egiptu in direktor-
jevo vlogo pri njih pa se mnogi
delavci ne strinjajo. Podbre-
garju očitajo privatizacijo. Na
tiskovni konferenci je ta očit-
ke zanikal, češ da hočejo tako
posamezniki izničiti njegova
prizadevanja. V zvezi s podjet-
jem Grames International je
pojasnil, da je podjetje usta-
novljeno, da pa ne deluje. Na
vprašanje, kakšna je poslej
njegova vloga v Gramesu, ki
razpada na pet podjetij, pa ni
bilo slišati nobenega pravega
odgovora.	ffiENA BAŠA
V žalskem Gramesu so tre-
nutno najbolj kritične razmere
v podjetju Servis. Primanjkuje
jim rezervnih delov, delavci pa
niso najbolj navdušeni nad se-
danjim vodstvom. Rešitev raz-
mer v Servisu vidijo tudi
v takšni možnosti, da bi po-
djetje kupila ena izmed slo-
venskih zavarovalnih hiš, ven-
dar zaenkrat ostaja samo pri
načelnih dogovorih.
Celjske Mesnine brez direktorja
Januarja je Vlado Jurančič ponudil odstop, po nekaterih informacijah pa so njegov
odhod zahtevali sami delavci
V Celjskih Mesninah so tre-
nutno prisotni inšpektorji
Službe družbenega knjigovod-
stva in oddelka za gospodarski
kriminal. Dela še niso končali
in zaenkrat ni uradnih po-
jasnil.
Po informacijah, ki so pri-
curljale v javnost, inšpektorji
Pregledujejo podatke o tem,
kako so v Mesninah poravna-
vali prispevke in kako je z go-
voricami o dvojnem sistemu
plač. Zaradi omejitev pri iz-
plačilih so menda delavcem iz-
plačevali del plače v gotovini
oziroma na roko. Nenad Dro-
njak, vršilec dolžnosti direk-
torja, ob tem pojasnjuje:
»Direktor je dal odpoved na
svoje delovno mesto 6. januar-
ja letos, v podjetju so določeni
konflikti in zato smo obliko-
vali posebno komisijo, ki pri-
pravlja gradivo in preverja
stvari, za katere velja ocena,
da niso bile pravilne. Dokler
ni končnega rezultata, je težko
dajati kakršnekoli izjave in
ocene. Ne vemo natančno, kaj
se je v resnici dogajalo.«
Slišati je predvsem trditve
o utaji davkov in prispevkov
ter da je podjetje s tem oško-
dovalo državo. Kako to ko-
mentirate?
Podjetje ni oškodovalo drža-
ve, svoje dajatve smo redno
plačevali. Nekatere stvari še
preverjajo, to ugotavlja kon-
trola službe družbenega knji-
govodstva, ki bo po opravlje-
nem delu tudi poročala.
Kako ste se v podjetju orga-
nizirali po odhodu direktorja
Vlada Jurančiča?
Kolektiv trenutno vodi
prejšnji kolegij, oblikovali
smo kolektivno vodstvo, navz-
ven predstavljam podjetje jaz
kot vršilec dolžnosti. Kolek-
tivno vodstvo sestavljamo štir-
je ljudje, to so poleg mene še
vodje maloprodaje, marketin-
ga ter hladilnice.
Kakšne so trenutne razmere
v Mesninah in kako ste zaklju-
čili lansko poslovno leto?
Razmere so v tem trenutku
gotovo najtežje v zadnjih dese-
tih letih, ker so pretrgane vezi
pri oskrbi s surovinami, pred-
vsem s svinjskimi polovicami
s Hrvaške in Bosne ter Herce-
govine. Prvo tromesečje je bilo
za nas vedno težavno zaradi
manjše prodaje. Dokaj dobra
je prodaja naših izdelkov na
Hrvaškem, ob tem pa je prepo-
vedan izvoz surovin tako s Hr-
vaške kot tudi Bosne. O proda-
ji v tujino je težko govoriti,
prihajajo sicer tuji partnerji,
ki se zanimajo za uvoz govedi-
ne. Vendar so njihovi pogoji
takp glede cene kot tudi kvali-
tete za nas skorajda nespre-
jemljivi. Za lansko poslovno
leto pa lahko povem, da smo
zaključili s pozitivno ničlo.
Kljub sedanjim gospodarskim
razmeram menim, da je kolek-
tiv sposoben dobro delati in da
se znamo prilagajati. Pred ča-
som smo imeli zaposlenih 540
ljudi, zdaj nas je 365 in s takš-
nim številom ljudi v nomral-
nih razmerah ne bi smeli imeti
težav.
Imate v podjetju še kakšne
stike z bivšim direktorjem?
Direktor podjetja Vlado Ju-
rančič je trenutno na dopustu,
slišimo se po telefonu, če je
potrebno. Kot sem povedal že
prej, stvari še niso povsem jas-
ne, upam pa, da bodo čimprej
zaradi samega vzdušja v ko-
lektivu. To je trenutno zado-
voljivo in želim si, da takšno
tudi ostane.
IRENA BAŠA
€2? cz Kir^ EZ
IZZ. I \| % j1 izz-
NA SONČNI STRANI ALP
LJUDJE ISTI, ŽRTVE
DRUGE - Zgodovina se po-
navlja, to očitno velja tudi za
obrekovanja. Zdaj je tarča
govoric predsednik sloven-
ske vlade Lojze Peterle.
Zlobni jeziki trdijo, da si na
račun svoje funkcije gradi
hišo, kupuje draga stanova-
nja itd. Peterle je javno zani-
kal, da bi bil na tem kanček
resnice, kar mu lahko mirne
duše verjamemo. Uradniček
v nekdanjem komunističnem
režimu prav gotovo ni imel
možnosti, da bi si bil pridobil
osnovni kapital, krščanski
etos pa Peterletu tudi ne do-
voljuje, da bi grabil zase iz
državne blagajne.
Obrekovanja se torej Slo-
venci tudi po »slovenski po-
mladi« niso odvadili. Res pa
je, da so prav sedanji oblast-
niki spet spodbudili obreko-
vanje, saj so se začeli dajati
med sabo. Spomnimo se na
podtikanja o »Bavčarjevem
mercedesu kot podkupnini«,
ki se je izkazalo kot golo na-
tolcevanje. Stara navada
- železna srajca, pravimo...
DIMSI-SAN POD ME-
ČEM - Slovenski zunanji mi-
nister dr. Dimitrij Rupel (v
prijateljskih krogih tudi
Dimsi ali Rupsi) je bil z veli-
kimi častmi sprejet na Kitaj-
skem in Japonskem, ni pa
mogel prepričati gostiteljev,
da bi takoj priznali Sloveni-
jo. Dimsi-san, kot bi ga lah-
ko imenovali gostitelji, je po
vrnitvi v domovino (mimo-
grede je še ob povratku učin-
kovito nastopil v Bologni,
kjer je bil gost italijanskega
kolega Giannija De Micheli-
sa) doživel prav nasprotno
dobrodošlico, kot jo je od
prijaznih, vljudnih in uglaje-
nih Kitajcev in Japoncev.
Alojzij Peterle namreč še
vztraja, da je Rupel prvi na
spisku za »odstrel« (ob Bav-
čarju, Kacinu, kmetijskemu
ministru dr. Ostercu in dru-
gih). Ta teden se premier
s predlogom za razrešitev
ministrov sicer še ni bil poja-
vil v parlamentu, obljublja
pa, da bo to naredil, takoj ko
bo mogoče.
Med Peterletovimi očitki
Ruplu sta tudi ta, da je »delal
napake v preteklosti« in da
tako pogosto leta k sloven-
skemu nadškofu in metropo-
litu dr. Alojziju Šuštarju, da
ta nima pravega časa za Pe-
terleta. Rupel tudi eden od
»krivcev za razpad Demosa«,
ko je »začel s podtikanji
o klerikalizmu krščanskih
demokratov«, kot je Peterle
povedal Slovenski tiskovni
agenciji (STA).
POLITIČNA KUHINJA-V
slovenski politični kuhinji
v loncih na veliko prekipeva.
Potem ko je postalo jasno, da
Peterletova vlada nima več
večinske podpore v parla-
mentu, se zdaj rešuje z iska-
njem novih koalicijskih part-
nerjev. Peterle ponuja roko
Žakljevim socialistom, pa
tudi navezi liberalnih demo-
kratov Školč - dr. Drnovšek.
Namesto da bi bil priprav-
ljen častno končati na ščitu,
kot so bili srednjeveški vite-
zi, bi se bil predsednik vlade,
da bi si rešil svojo kožo, sko-
raj pripravljen povezati s sa-
mim hudičem. Ne čisto dobe-
sedno, saj krščanski demo-
krat Lojze Peterle odločno
zavrača možnost, da bi se
kdaj povezal s prenovitelji
dr. Cirila Ribičiča (po krš-
čanskih demokratih in sodeč
po pisanju skrajnega desni-
čarskega tiska prenovitelji,
ki so bili omogočili »sloven-
sko pomlad«, ne sodijo niti
v vice), toda tudi liberalni
demokrati so bili doslej na
spisku »grešnikov« oziroma
»hudičevih učencev«. V sili
pač volk žre tudi muhe.
SMARČANI SE PRITO-
ŽUJEJO - Začetno slavje, ki
so ga prebivalci Šmarja pri
Jelšah delili s Slovenci ob
priborjeni samostojnosti in
neodvisnosti države, je
splahnelo, skrbi je vsak dan
več. Tristo Šmarčanov (obči-
na šteje 31.704 prebivalce, od
teh več kot 29.000 Slovencev)
je namreč zaposlenih na Hr-
vaškem, kjer prejemajo plače
v HRD (hrvaških dinarjih),
ki so v Sloveniji podcenjeni.
Zavarovani so na Hrvaškem,
zato so v domačem kraju sa-
moplačniki zdravstvene
oskrbe. Inž. Marjan Drofe-
nik, podpredsednik šmarske-
ga izvršnega sveta predlaga
rešitev, da bi slovenski dr-
žavljani, ki so zaposleni čez
mejo, dobivali plače prek
slovenskih bank, IS pa si bo
prizadeval tudi, da bi Roga-
tec dobil status mednarodne-
ga mejnega prehoda. Zaradi
nove meje imajo hude težave
tudi dvolastniki in pa turi-
stični delavci. Samostojnost
očitno ne pomeni samo ugod-
nosti in veljave.
CELJANI OB DENAR?
- Bliža se 11. marec, ko naj bi
se razpletla afera Elan. Do
tega dne mora namreč KO-
ME L (Komitenti Elana,'
združeni največji upniki)
vplačati 31,800.000 DEM
v tolarski protivrednosti, ko-
likor je bila njegova zmago-
vita ponudba na dražbi. Te-
žava je namreč v tem, da mo-
ra predstavnik Komela pri-
nesti stečajnemu upravitelju
Elana Franciju Perčiču vso-
to, ki presega 1,6 milijarde
tolarjev, v gotovini, torej
v bankovcih. Poznavalci de-
narnih razmer v Sloveniji tr-
dijo, da je kaj takega nemo-
goče, saj gre za poln železni-
ški vagon tolarjev, ki jih pa
na denarnem trgu ni. Če pa
bi se po naključju Komelu
posrečilo zbrati toliko tolar-
jev, bi s tem popolnoma po-
rušil slovenski denarni trg in
zatrl prav vse Slovence, ki ne
bi imeli s čim plačevati.
Če se Komel 11. marca ne
bo pojavil z vagonom ban-
kovcev, potem je ves njegov
denar (v terjatvah) propadel
in na vrsti je nova dražba
(medtem je vrednost Elana
zrasla že na 104 milijone
DEM). Elanovi upniki so na-
mreč kot poroštvo za dražbo
združili terjatve, ki jih je za
22,500.000 DEM, bodo pa tu-
di obnje, če ne bodo izpolnili
obveznosti. To pomeni, da se
pod nosom lahko obrišejo tu-
di Cinkarna Celje (za
23,936.507 tolarjev), NIVO
Celje (za 5,101.945 SLT) in
Hmezad Agrina Žalec (za
11,019.867 SLT). Res pa je,
da so Elanu nasedli tudi ne-
navadni upniki špekulanti,
kot so Gospodarska zbornica
Slovenije (več kot 5 milijo-
nov SLT), Dom upokojencev
na ljubljanskem Taboru (več
kot 2 milijona SLT) in časo-
pis Družina (za skoraj 3,5
milijona SLT). To pa so le
nekateri od 38 upnikov,
združenih v Komelu. Tem se
zna zgoditi, da bodo še ob ta
denar, ki naj bi ga bili dobili
nazaj v prihodnjem tisoč-
letju ...
Št. 9 - 5. marec 1992
e
V Evropo se ne pride s tanki
Po cestah pa zelo težko, zato v Celju okrogla miza o izgradnji Slovenike
»•Začetki prometne strategi-
je v Sloveniji segajo v petdese-
ta leta, prvi programi so bili
narejeni pred več kot 35 leti,
sredi šestdesetih pa je bil na-
rejen elaborat o izgradnji hitre
ceste, ki so ga v Skupščini Re-
publike Slovenije v letu 1969
razširili v projekt za celotno
cestno omrežje Slovenije«, je
v uvodu okrogle mize o izgrad-
nji Slovenike - integracijske
osi Slovenije - dejal Jože Zim-
šek, donedavna še minister za
promet in zveze slovenske vla-
de v senci.
Nekako sredi sedemdesetih
let se je z izgradnjo dvopasov-
ne hitre ceste Hoče-Ar j a vas
uresničevanje prometne stra-
tegije za celjsko območje in
dobršen predel Štajerske kon-
čalo. Šentilj m povezava mej-
nega prehoda z Mariborom sta
le kapljica v morje predvidene
infrastrukture v tem delu Slo-
venije. Ob tem pa se je potreb-
no zavedati, da so predeli z do-
bro cestno in ostalo prometno
infrastrukturo tudi gospodar-
sko najrazvitejša območja
- Prekmurje ter celotna Šta-
jerska s celjskim območjem pa
vse bolj capljajo za razvitimi.
Okroglo mizo o izgradnji
Slovenike je v Celju pripravila
iniciativna skupina z Želj kom
Ciglerjem in Jožetom Zim-
škom ter Mariborčanom Bori-
som Sovičem, ki zdaj še s šesti-
mi republiškimi poslanci ozi-
roma predstavniki zainteresi-
ranih občin sestavljajo inici-
ativni odbor za nadaljnjo pro-
mocijo Slovenike. Le-ta je bila
v Sloveniji ves čas opredeljena
kot cesta Al, torej cesta s prvo
prioriteto izgradnje, a doslej
žal le v besedah. Samo besede
pa 36,8 odstotka celotne povr-
šine Slovenije in nekaj več kot
dvema petinama Slovencem
niso prinesle ničesar.
Prepričevanje
prepričanih
»Pomisleke, da gre s pripra-
vo okrogle mize za »prepriče-
vanje prepričanih« smo v ini-
ciativni skupini hitro odpravi-
li z dejstvom, da je treba to
prepričanost, staro od leta
1969, preprosto in enostavno
uresničiti«, je v uvodu dejal
Zeljko Cigler, ki je nujnost iz-
gradnje slovenskega avtocest-
nega križa, s poudarkom na
Sloveniki, utemeljeval z go-
spodarskimi potrebami.
Infrastruktura je - tudi po
besedah ministra Marjana
Krajnca - temelj za gospodar-
ski razvoj, v primeru sloven-
ske geografske lege pa še ne-
koliko več. Sloveniji se namreč
z močno prometno infrastruk-
turo obetajo neslutene možno-
sti v povezovanju zahoda
s spreminjajočim se in gospo-
darsko vse bolj zanimivim
vzhodom. Z luko Koper ter
Sloveniko (s podaljškom Pa-
nonike do meje z Madžarsko)
bi bilo to doseženo. Pa bomo
znali te priložnosti izkoristiti?
V uvodu in ob zaključku
okrogle mize so člani iniciativ-
ne skupine oblikovali nekaj
zahtev in zaključkov. Vse so
vezali na gospodarske temelje
- zaokrožili pa bi jih lahko
v en sam stavek: »Investicijski
ciklus v nosilno slovensko av-
tocesto Sloveniko bo postal
eden od najvažnejših vzvodov
tako želenega razvojnega cikla
suverene države.«
Minister v kotu
Minister za promet in zveze
Marjan Krajnc se je v Celju
hudoval nad poslanci in izja-
vil, da bi bile razmere v slo-
venskem cestnem gospodar-
stvu povsem drugačne, če bi
poslanci v skupščinskih klo-
peh izrekli samo desetino ti-
stega, kar so v veliki dvorani
celjskega Narodnega doma.
Slovenski proračun je lani
resorno ministrstvo za promet
in zveze po deležu pripadajo-
čega denarja uvrstil na 14. me-
sto, vsega skupaj pa so imeli
na voljo 11 milijard tolarjev.
Če bi vseh 30 odstotkov, s ka-
terimi je obremenjena malo-
prodajna cena goriv v Sloveni-
ji, namenili v cestno gospodar-
stvo, bi razpolagali s 16 mili-
jardami tolarjev - in prav toli-
ko jih v predlogu letošnjega
proračuna ponujajo celotnemu
ministrstvu za promet in zve-
ze. Ostalo, pravijo v vladi, pa
naj ministrstvo pridobi s tuji-
mi vlaganji.
Minister Marjan Krajnc je
ob tem še opozoril, da so tuja
posojila in podeljevanje kon-
cesij precej nehvaležno in ne-
gotovo delo. Predstavniki
Evropske banke so ga ob obi-
sku v Sloveniji še posebej opo-
zarjali, naj bomo v Sloveniji
previdni, da si ne »pljunemo
v lastno skledo« - denarja do-
ma pa niti za lasten vložek
v skupna dela s tujimi part-
nerji nimamo.
Problem ni samo
denar
Ministru za promet in zveze
Marjanu Krajncu so v Celju
obljubili vso podporo in po-
moč v parlamentu (v zahtevah
za namensko uporabo cestne-
ga denarja) in tudi v dogovar-
janjih z drugimi resornimi mi-
nistrstvi, saj je Krajnc kar ne-
kajkrat potožil, da mu v vladi
nagajajo. Ob tem je še dejal:
»Nobena slovenska vlada do-
slej infrastrukturi ni namenja-
la potrebne pozornosti, tako
mačehovskega obnašanja pa
v zgodovini tudi še nismo za-
beležili.«
Piko na i v razpravah, ki so
se na trenutke zapletale v po-
vsem strokovna dokazovanja
in zagovarjanja različnih sta-
lišč, pa je postavil tisti raz-
pravljalec, ki je opozoril, da
v izgradnji avtocestnega
omrežja v Sloveniji ni problem
samo denar. Z retoričnim
vprašanjem, kako bi se v Slo-
veniji dogovorili za etapnost
izgradnje avtocest, če bi imeli
na voljo dovolj denarja, je pre-
senetil vse - od samega mini-
stra do strokovnjakov iz Repu-
bliške uprave za ceste.
Neodgovorjeno je ostalo tu-
di vprašanje, kako je z izdela-
vo projektov za celotno traso
Slovenike, ki so se začeli že
ničkolikokrat izdelovati, do-
končno pa še vedno niso nare-
jeni. Prav tako pa v večini ob-
čin, skozi katere bo šla trasa
Slovenike, še vedno niso pri-
pravljeni na načrtovane pose-
ge v prostor.
In zaključki?
Pravzaprav jih ni bilo
- kakšnih novih pa bi se v Slo-
veniji tudi težko kdo spomnil.
O Sloveniki, ki že več kot 20
let velja za prvo prioriteto
v izgradnji avtocestnega
omrežja, bi tudi težko kaj no-
vega povedali.
Zato tudi le načelne oprede-
litve, da bo iniciativni odbor
za nadaljnjo promocijo Slove-
nike deloval, si prizadeval vsaj
za izdelavo vse potrebne do-
kumentacije, podpiral mini-
stra Marjana Krajnca glede
namenske porabe cestnega de-
narja in iskal tudi predloge
morebitnih finančnih rešitev.
IVANA STAMEJČIČ
Baba le napaka!
V imenu poslancev, ki so
v republiški skupščini naspro-
tovati rekonstrukciji Babe in
strokovno neutemeljenim pro-
metnim rešitvam (ki so se ob
zaključku del tudi pokazale),
je Janez Lampret opozoril tudi
na poslansko peticijo o odsta-
vitvi Andreja Levičnika. Od-
govora poslanci niso nikoli do-
bili, prav tako pa jim do danes
še nihče ni pojasnil, kdo in ko-
liko denarja je bilo odobrene-
ga za rekonstrukcijo Babe in
Črnega kala.
Slovenija In naftovod
Predsednik republiškega
DPZ dr. Ludvik Toplak je
v Celju predstavil svojo zami-
sel o povezanosti izgradnje
Slovenike s podaljškom Pano-
nike do Lendave in hkratno
izgradnjo naftovoda ter rafi-
nerije v Lendavi. Po njegovem
je le takšen poseg na zahodno-
vzhodni slovenski osi {od luke
Koper do Lendave) finančno
zaključen projekt.
V Žalcu nič novega
Minulo sredo je do začetka
gradnje avtoceste od Arje vasi
do Vranskega manjkalo še na-
tančno 120 dni. Seveda v to
niso verjeli več niti največji
optimistL
So pa lanskega 29. oktobra
verjeli obljubam premiera
Lojzeta Peterleta in ministra
Marjana Krajnca (le-ta se je
ob našem odštevanju dni do
začetka gradnje v celjskem
Narodnem domu le kislo na-
smehnil), ki sta med drugim
povedala tudi to, da bo za ce-
sto namenjenih 340 milijonov
tolarjev in — Če se bo podražil
bencin - še več. Takrat so se
tudi dogovorili, da se bo do
aprila končala javna razprava,
junija in julija bi naj bila kon-
čana vsa pripravljalna dela za
začetek gradnje, septembra pa
naj bi cesto začeli graditi. No,
doslej niso v Žalcu prodali ali
zamenjali še niti ene parcele
na predvideni trasi - kar po-
meni, da se dela kljub temu, da
bi se denar res našel, ne bodo
mogla začeti.
Smrt pobira svoje
V zadnjih petih letih (od
1987 do 1991) se je na magi-
stralni cesti Celje-Zalec-Zaje-
sovnik zgodilo 38 prometnih
nezgod s smrtnim izidom,
v katerih je izgubilo življenje
41 ljudi.
Na odseku magistralne ceste
Ruše (ob izstopni postaji hitre
ceste v Arji vasi) - Žalec-Zaje-
sovnik se je samo predlani
zgodilo 43 prometnih nezgod,
v katerih je bilo 84 ljudi lažje
ali huje telesno poškodovanih,
lani pa se je na istem odseku
zgodilo 49 prometnih nezgod,
v katerih se je poškodovalo 85
ljudi Številke same zase pove-
do dovolj.
Ing. Anton Gunde iz Cestnega inženiringa pri Republiški uprai
za ceste: »Hja, tudi v oblakih je ne vidim, te nesrečne Slon
nike.«
Minister za promet in zveze Marjan Krajnc: »Pa te menda ja i
boli glava? Refren o Sloveniki sva že tolikokrat ponovila, da *
znam na pamet.«
Pa bi bilo vseeno boljše, če bi zamenjala vlogi in bi kovček
denarjem) odpiral minister, prometni strokovnjak pa bi raza
šljal o projektiranju avtoceste.
Foto: EDO EINSPIELl
Šentjurski
sklad za
podjetne
Šentjurska vlada bo
v sklad za razvoj drobnega
gospodarstva vložila 3 mi-
lijone tolarjev, da bi pripo-
mogla k razvoju obrti in
podjetništva.
Odlok o ustanovitvi tega
sklada je vlada obravnava-
la na torkovi seji: denar za
sklad bodo namenili iz pro-
računa, z njim pa naj bi
beneficirali obrestno mero
in tako spodbudili podjet-
nike za »aktivnejše posle«
in odpiranje novih delov-
nih mest.
Predsednik Šentjurskega
izvršnega sveta Ladislav
Grdina je povedal, da se
zaveda, da gre za malo vso-
to, vendar pa je sedaj po-
membno začeti, sicer pa se
bo o tem morala izreči tudi
občinska skupščina, ko bo
sprejemala letošnji prora-
čun. Grdina je še povedal,
da naj bi s prestrukturira-
njem nekdanjega obrata
Aera v Loki pri Zusmu
v kratkem zaposlili 45
ljudi.
R. G.
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Deveti marec v senci Sarajeva
Beograjski neodvisni tednik
Vreme v najnovejši številki ni
posvetil niti enega članka mi-
tingu, ki ga Vuk Draškovič že
dolgo napoveuje za 9. marec
kot spomin na lanskoletne kr-
vave demonstracije v Beogra-
du. Vreme je s tem pravzaprav
povedalo vse, več kot bi s ko-
pico prispevkov na to temo,
predvsem pa to, da niso možne
nikakršne napovedi o letoš-
njem devetomarčevskem po-
skusu opozicije, da zruši Milo-
ševičev režim. Res je, da zgo-
dovine ni mogoče napovedo-
vati, kot piše Aleksandar Tija-
nič v tedniku Nin. Srbski re-
žim sicer upravičeno opozarja,
da se lahko opozicijski miting
sprevrže v prelivanje krvi in
strahotne nerede, ne pove pa
seveda, da bi jih utegnili zane-
titi prav tisti, ki jih je sam
povzdignil v politično in obo-
roženo silo: prostovoljci s hr-
vaških bojišč vseh vrst, privr-
ženci radikalnikh in desnih
strank (npr. Šešljeve), ki se jim
trenutno dobro godi pod Milo-
ševičem. Tega se dobro zave-
dajo tudi glavni organizator
mitinga Draškovič ter njegovi
privrženci in se morda po ti-
hem nadejajo, da bo med mno-
žico res vržena kakšna bomba,
kar bi bil povod za strahovit
stampedo po Beogradu, ki ga
ne bi mogla zaustaviti nobena
policija in vojska.
Še najbolj zanimivo pa je, da
je Draškovičevo Srbsko giba-
nje za prenovo edina stranka,
ki (zaenkrat), figurira kot or-
ganizator mitinga. Previdni
Mičunovič (Demokratska
stranka) se še vedno ni izrekel,
ali bo pozval svoje privržence,
naj se ga udeležijo, predsedni-
ki drugih (Mirko Jovič, Milan
Paroški) pa so užaljeni, ker jih
Draškovič od samega začetka
ni povabil k pripravi mitinga.
Draškovič pravi, da bo to
miting »sveč in cvetja« in da
na njem ni potreben nikakršen
govor, »ampak« je dovolj, da
ljudje pridejo, da bi Srbija in
Evropa videli, koliko nas je. Ni
znano ali je kakšen režim na
tem planetu zrušen s pomočjo
»sveč in cvetja«, gotovo pa je,
da Draškovič računa na
»stranske« učinke mitinga, ki
jih je skoraj z gotovostjo mo-
goče pričakovati (izpadi pro-
vokatorjev, prostovoljcev, re-
zervistov).
Nekako bi lahko pogoltnili
trditev režima v času vojne
s Hrvaško, da ni čas za med-
strankarske razprtije in borbo
za oblast, prav smešna pa je
zgodbica, ki jo vrtijo pred mi-
tingom, češ, sedaj je vojna mi-
mo, zato se moramo posvetiti
gospodarskim problemom,
o (ne)primernosti sedanje
oblasti pa se bomo pogovarja-
li, ko se izvlečemo iz težav...
In čeprav trdi, da je vojne ko-
nec, režim prav te dni izvaja
mobilizacijo novih rezervistov
velikih razmer, pri čemer opo-
zicija trdi, da so vpoklicani
prav njeni privrženci.
Za nameček se je zgodilo še
Sarajevo (Politika ga že kar
zlovešče primerja s tistim, ki je
zaneslo prvo svetovno vojno)
in srbski režim ga bo prav go-
tovo dodatno zlorabil v svoje
propagandne namene.
Edina možna napoved v tem
trenutku je, da bo ta režim en-
krat moral oditi. Največ, česar
bi se smeli od njega nadejati
pa je, da bo to storil brez preli-
vanja krvi. Sodeč po tem, koli-
ko mu je do oblasti, brez tega
očitno ne bo šlo...
ŠTEFAN NOVAK
Vse o dohodnini
Na pobudo celjske strani
Demokratične prenove bo di
nes ob osemnajstih v Naro<
nem domu v Celju posvet o di
hodnini. Organizatorji so k s<
delovanju povabili predsta*
nike uprave za družbene pr
hodke, ki bodo udeležence;
pomagali pri izpolnjevan]
obrazcev za napoved odmei
dohodnine. Obrazci bodo t
voljo v dvorani Narodne^
doma.
1.1
Vse manj
beguncev
V laški občini je po zadnj1
podatkih samo še 24 begune'
Položaj se umirja in v vi
slednjih dneh bodo v dogovoi
z Republiškim štabom za civi
no zaščito premestili begun'
iz Zdravilišča Laško v en$
od republiških zbirnih cel
trov. Tako bo v občini Last
ostalo samo še 13 begune«'
Pri Občinski organizaciji $
Laško so se na predlog Rep1
bliške koordinacije za begun'
dogovorili, da bodo vsem dr-
žinam, ki so imele begunce, i*
stavili potrdilo o stroških *
morebitno uveljavljanje dav*
ne olajšave. Strošek je 100 t'
larjev za oskrbni dan.
T.
Št. 9 - 5. marec 1992
7
V pomoč Hrvaški
Dražba v celjski galeriji Mozaik lepo uspela - Hrvaški 470
tisočakov pomoči
Dražba, ki jo je vodil Oli-
ver Mlakar, je minuli petkov
večer v celjski galeriji Moza-
ik izredno lepo uspela. Obi-
skovalci so kupili 12 umetni-
ških del, doslej pa so v gale-
riji skupno prodali 22 del.
Tako so v Odboru za hu-
manitarno pomoč Hrvaški
doslej zbrali 470 tisoč tolar-
jev, ki so jih namenili v po-
moč z vojno prizadetim lju-
dem sosednje Hrvaške. V ga-
leriji Mozaik v Zidanškovi
ulici pa bodo ostala umetni-
ška dela, ki jih je prispevalo
blizu 70 avtorjev in donator-
jev iz Slovenije, Hrvaške in
Avstrije, razstavljali in pro-
dajali še naprej. V razstavo
je vključenih tudi nekaj
umetniških del, ki jih je
v posebni akciji za pomoč
Vukovarčanom prispevala
Narodna galerija Hrvaške.
Dražba v galeriji Mozaik
se je minuli petek spremeni-
la tudi v prijeten družabni
dogodek, ki jih Celjani še ka-
ko pogrešamo. Tatjana Dre-
melj in Vita Mavrič-Ruic sta
s šansoni prijetno poživili
dogajanje, obiskovalci pa so
dokazovali, da si resnično
želijo posamezna dela. Naj-
dražje prodano delo je bilo
olje na platnu Burja zagreb-
škega slikarja Daliborja Pa-
rada, za katerega je celjski
Cetis odštel 126 tisoč tolar-
jev, najdlje pa je trajalo dra-
ženje zlate folije Ciril in Me-
tod Petra Zrinskega (privat-
na donacija Lorene in Duša-
na Hus iz Celja), ki se je po
začetni ceni 15 tisoč prodalo
za 50 tisoč tolarjev.
I. STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Pokrovitelji avkcijske raz-
stave Mi za Hrvaško celjskega
Odbora za humanitarno po-
moč Hrvaški so bili: Skupšči-
na občine Celje, NT&RC, Cetis
in galerija Mozaik.
Negotovost ostaja
V Celju in Velenju si še vedno prizadevajo za ohranitev vseh
izobraževalnih programov
Na Celjskem so v tistih sred-
njih šolah, ki jim je ministr-
stvo za šolstvo in šport s pred-
logom racionalizacije sloven-
ske srednješolske mreže ukini-
lo izobraževalne programe, še
vedno v negotovosti. Ministr-
stvo je namreč konec minulega
tedna objavilo sklep o razme-
stitvi programov in obsegu
vpisa, v njem pa niso zajeti
»sporni« programi.
Pogajanja med šolami (gre
za Srednjo šolo Borisa Kidri-
ča, Srednjo tehniško šolo in
velenjski Center srednjih šol),
ki jih podpirajo tudi občine,
ter ministrstvom za šolstvo in
šport še trajajo, zadnja beseda
pa doslej še ni bila izrečena.
Na šolah pa se po besedah rav-
natelja celjske Srednje tehni-
ške šole Jožeta Geršaka bojijo,
da bodo izobraževalni progra-
mi za poklice frizerjev, elek-
trikarjev-energetikov in elek-
trotehnikov-energetikov po-
časi resnično postali sporni,
ker se osmošolci ne bodo upali
odločati za vpis. Na šoli so se
tako odločili, da bodo osmo-
šolcem do zaključka pogovo-
rov z ministrstvom ponudili
pogojni vpis, če pa bo ministr-
stvo vztrajalo pri ukinjanju
programov, bodo za pogojno
vpisane učence našli mesto tu-
di v drugih izobraževalnih
programih.
Po besedah psihologinje
Mojce Ceglar iz službe poklic-
nega usmerjanja celjske ob-
močne enote Zavoda za zapo-
slovanje pa Celje in Velenje
z objavljenim razpisom izgub-
ljata skupno 9 oddelkov prvih
letnikov, ob tem pa še oddelka
administratorja in upravnega
tehnika. »V Celju je še posebej
zaskrbljujoče ukinjanje frizer-
ske šole, saj gre v tem primeru
za izredno problematično in
zaradi pomanjkanja primer-
nih izobraževalnih programov
skorajda nemogoče preusmer-
janje deklet s povprečnim uč-
nim uspehom,« pojasnjuje Ce-
glar jeva.
Kako se bodo zapleteni vozli
šolsko-ministrskih dogovar-
janj razpletli, je težko napove-
dovati, a malo posluha mini-
strstva bi upravičeno pričako-
vali. Podatki o slabi izobraz-
beni strukturi Slovencev so ob
padanju socialne moči prebi-
valstva namreč še toliko bolj
zaskrbljujoči. Ministrstvu za
šolstvo in šport pa ljudje naj-
bolj očitajo ukinjanje izobra-
ževalnih programov, ki nudijo
precejšnje možnosti samoza-
poslovanja.
IVANA STAMEJČIČ
Vse srednje šole bodo infor-
mativne dneve s podrobnejši-
mi informacijami o vpisu in
pogojih šolanja pripravile ju-
tri, v petek, 6. marca, ob 9. in
ob 15. uri, dodatno pa še v so-
boto, 7. marca, ob 9. uri. Sred-
nje šole bodo prijave za vpis
(vsak osmošolec pa lahko po-
šlje samo eno prijavo) spreje-
male vključno do 28. marca,
do 28. aprila pa bodo lahko
kandidati prijave prenašali na
druge šole.
V ponedeljek je Območna
gospodarska zbornica v Vele-
nju pripravila posvet s pred-
stavniki gospodarstva, ki so
ocenili, da je izobraževanje
elektrikarjev-energetikov in
elektrotehnikov energetikov
vitalnega pomena za njihovo
okolje. Argument več za ohra-
njanje programov je tudi
izredno malo brezposelnih
s tema poklicema - v velenj-
skem Centru srednjih šol pa so
se odločili, da bodo v oba izo-
braževalna programa pogojno
vpisovali novince.
Neučinkovita kaznovalna politika
Inšpekcijske službe v šentjurski občini odkrile precej nepravilnosti
Poročilo šentjurskih občin-
skih inšpekcijskih služb potr-
juje nedavne ugotovitve izvrš-
nega sveta, da so se v občini
razpasle »divje dejavnosti«:
nelegalne in pollegalne obra-
tovalnice, zaposlovanje »na
črno« in nespoštovanje pred-
pisov. Inšpektorji so to pod-
krepili še z ugotovitvijo, da
^k temu prispeva mila kazno-
valna politika.
Ob pregledu trgovin je tržni
inšpektor ugotovil, da je mno-
gim živilom že potekel rok tra-
janja, mnoga pa so bila orga-
noleptično neustrezna, zato so
jih izločili iz prodaje. V zaseb-
nih trgovinah večkrat niso bili
izpolnjeni minimalni tehnični
pogoji pri prodaji kruha in
mesnih izdelkov, zasebni tr-
govci pa so tudi razširjali svoj
predmet poslovanja brez
ustreznih dovoljenj. V marsi-
kateri zasebni trgovini so brez
dovoljenja točili alkoholne pi-
jače, zato je izdal odločbe
o prepovedi, kršitelje pa pred-
lagal v postopek sodniku za
prekrške. Ti ukrepi so popiva-
nje v prodajalnah omejili.
V gostinstvu je bilo največ te-
žav, ker niso upoštevali dolo-
čenega obratovalnega časa.
P6sledica tega so bile večkrat-
ne kršitve javnega reda in mi-
ru. Nekatere obrtne dejavnosti
(avtoličarstvo, žagarstvo,
strojna zemeljska dela) se
opravljajo brez dovoljenja.
Največji problem za občin-
skega tržnega inšpektorja pa
je neustrezna kaznovalna poli-
tika. Za primer navaja sodbo
temeljnega sodišča, ki je zara-
di prodaje živil s pretečenim
rokom trajanja kaznovalo tr-
govino s 500 tolarji, poslovo-
djo pa z 10. Poleg tega se tudi
prepočasi rešujejo prijave pri
sodniku za prekrške.
Na slabosti kaznovalne poli-
tike opozarja tudi gradbeni,
urbanistični in cestni inšpek-
tor. Občinski skupščini očita,
da je ravnala zelo neodgovor-
no, ker tako dolgo ni imenova-
la sodnika za prekrške, saj ka-
zen izrečena po enem letu za-
radi inflacije nima več pome-
na, postopek proti podjetju, ki
ga je prijavil aprila leta 1990,
pa se sploh še ni začel. Pri tem
»trojni inšpektorat« v poročilu
navaja, da je v Sloveniji po
ZUP kazen za neizvršeno od-
ločbo 500 SLT, v Avstriji pa
300 tisoč ATS.
ROBERT GORJANC
Kmetijski inšpektor je ugo-
tovil, da ima največ težav za-
radi krompirja. Pridelovalci so
sadili kupljeno seme, ki je ob
pregledu ustrezalo vsem za-
konskim normam, pridelek je
bil visok, krompir, predvsem
sorte Petland, pa ni bil prime-
ren za prehrano ljudi. Po mne-
nju biotehniške fakultete naj
bi se na gomoljih petlanda, ki
ga uvažajo iz severnih dežel,
»deformacije« pojavljale zara-
di naše občutno toplejše klime.
V letu dni do plina
V Laškem se pripravljajo na
začetek gradnje napeljave pli-
novoda za potrebe naselja in
okolice. Če se bodo pametno
dogovorili, naj bi v Laškem
plin dobili že v letu dni. Naj-
prej je treba rešiti problem
z ljubljanskim Petrolom, ki je
pripravljen v Laško potegniti
plinovod iz Štor. Tam imajo
plina dovolj, saj je poraba
močno padla, pa tudi plače-
valci niso najbolj redni.
Ob tem imajo Laščani tudi
dve ponudbi za napeljavo
plinske mreže v naselju. Eno je
ponudil Elektroprojekt iz
Ljubljane, drugo pa je pismo
o namerah upravnika Gianni-
ja Dondija z vsemi pooblastili
Družbe Costruzioni Dondi
S.p.a., s sedežem v Rovigu
v Italiji. Ta družba nudi izred-
no dobre pogoje za zgraditev
omrežja za distribucijo ze-
meljskega plina.
Izvršni svet občine Laško se
strinja zlasti z italijansko po-
nudbo, čeprav bo posebna
strokovna komisija, ki so jo
imenovali, pregledala in oce-
nila oba projekta. V Laškem se
želijo stvari lotiti resno in
predvsem strokovno. Italijani
so za delo izredno zainteresi-
rani, ter so ga pripravljeni
opraviti v letu dni. Ob tem so
pripravljeni tudi plačati nape-
ljavo plinovoda iz Štor do La-
škega.	T. VRABL
Za zeleno dolino
Mnogo nalog za zelene v Spodnji
Savinjski dolini
Zeleni Spodnje Savinjske
doline si bodo med drugim
prizadevali za to, da v občini
ne bi bilo več divjih odlagališč,
na torkovi ustanovni skupšči-
ni v dvorani gasilskega doma
v Žalcu pa so si zadali še mno-
go drugih nalog.
Ena izmed teh bo ureditev
zelene cone v Žalcu, kar med
drugim pomeni ukinitev pro-
meta v mestnem jedru. Zani-
miva je bila njihova pobuda,
naj bi bila pri vsaki novograd-
nji obvezna saditev drevja. Po-
seben sklop nalog zavzema va-
rovanje vode, pri čemer bodo
sproti spremljali stanje vodo-
tokov, skrbeli za urejanje
obrežij voda in preprečevali
spreminjanje obale ob Savinji
zaradi izkopa kamenja. Zeleni
bodo ugotavljali tudi možnosti
zdravstvenih okvar, ki so
vzročno povezane z ekološki-
mi razmerami v življenjskem
okolju, sodelovali bodo z insti-
tucijami, ki se ukvarjajo z me-
ritvami onesnaženega zraka
ter določili merilna mesta za
merjenje snovi v ozračju na in-
dustrijskih področjih in nase-
ljih, ki negativno vplivajo na
zdravje prebivalstva. S tem
v zvezi velja omeniti tudi stro-
kovno seznanjanje ljudi o pri-
delovanju hrane na biološki
način, brez kemičnih sredstev.
Precej časa bodo namenili še
vzgoji in izobraževanju, sode-
lovanju s hortikulturnimi dru-
štvi, gozdarji, ribiškimi in lov-
skimi družinami.
O programu Zelenih je zbra-
nim govoril tudi Vane Gošnik,
za predsednico zelenih Spod-
nje Savinjske doline pa so iz-
volili Natašo Jan. Še pred pri-
četkom skupščine so Zeleni
predvajali filme o ekologiji,
pripravili so razstavo otroških
risb na temo ekologija ter de-
gustacijo zdrave hrane. Žal pa
je bila udeležba na skupščini
izredno skromna.
J. VEDENIK
Nataša Jan, predsednica zele-
nih Spodnje Savinjske doline:
»Politika nas bo zanimala le
v tolikšni meri, da bomo sku-
šali preko občinske skupščine
izpeljati naloge, ki so velikega
pomena za vso občino.«
0 zdravi prehrani
Kmetijsko svetovalna služba Žalec organizira danes
predavanje z naslovom Zdrava prehrana. Srečanje bo
v sejni sobi kmetijske zadruge v Šempetru, začenja se ob
petnajstih, predavala pa bo profesorica s celjske gostinske
šole Jožica Struk.	IB
Št. 9 - 5. marec 1992
8
Večno
mlad Igor
Samobor
Ljubljanska Drama se je
v soboto, na Dnevih komedije,
predstavila z delom Ariana
Suassune Testament blagega
psa. Predstavo je celjsko ob-
činstvo dobro sprejelo. Igor
Samobor, ki je v predstavi odi-
gral glavno vlogo, je po njej
dejal, da je ta predstava dobro
sprejeta tudi v Ljubljani, še
posebej pri mladem občinstvu,
kar ocenjuje za vzpodbudno.
Igorja Samoborja smo vaje-
ni videti, ko upodablja resnej-
še like, čeprav, kot pravi sam,
zelo rad igra tudi v komedijah.
Lani je prejel Severjevo na-
grado za vloge Razkolnikova
v Zločinu in kazni ter Peera
Gynta v istoimenskem delu ter
za vlogo Georgeja v Kdo se
boji Virginije Woolf. Je tudi
dobitnik letošnje Prešernove
nagrade.
Za Dneve komedije pravi,
da bi se v Celju morali obdrža-
ti in da bi pravzaprav vsako
gledališče moralo imeti nekaj
podobnega, nekaj, kar bi bilo
kot injekcija v teh težkih
časih.
Igor Samobor se v Sloveniji,
kot igralec, ne počuti utesnje-
nega. Pravi, da je slovenski
prostor dovolj širok za igral-
sko ustvarjalnost, da se bo
v prihodnosti gotovo ponovno
odprl jug, meje pa bo treba
razširiti tudi na Zahod.
Trenutno je v Sloveniji razv-
pito Pandurjevo gledališče
v Mariboru, toda Igorja Samo-
borja ne mika, da bi se kot
igralec dokazoval tam: »To je
gledališče, ki se ukvarja
s spektaklom, ni pa poudarka
na igralcih. Jaz se vendarle ču-
tim igralca, ki je sposoben odi-
grati tudi zahtevnejše dram-
ske like. In če tega v Mariboru
ni, potem nimam tam kaj dela-
ti. To kar želim, lahko počnem
v ljubljanski Drami ali v kate-
remkoli gledališču, ravno
v Mariboru pa ne.«
Igor Samobor, ki trenutno
sodi v vrh slovenske mlade
igralske generacije, si ne more
popoloma predstavljati sebe
čez dvajset let, pravi pa:
»Upam, da takrat ne bom pre-
več siv, preveč star, da se bom
še vedno trudil raziskovati
stvari, s katerimi se ukvarjam,
upam, da bom še vedno znal
videti razne detajle v življenju,
da bom še vedno zaljubljen,
skratka, da bom še vedno
mlad.« NATAŠA GERKEŠ
Teater komedile
na Slovenskem
Posvetovanje v gledališču: slaba komedija se sama razkrinka
Na temo »komedija danes«
so minuli petek v celjskem gle-
dališču pripravili posvet
v sklopu Dnevov komedije, ki
so se ga udeležili kritiki, pisci
in poznavalci gledališča.
Uvodničar je bil Tone Partljič,
komediograf, ki je pozdravil
Dneve komedije v Celju in de-
jal, da je komedija na Sloven-
skem že dolgo »blagih sapic
pogrešala«. Delovno srečanje
v Celju je to potrdilo, hkrati pa
dalo nekaj zanimivih pobud in
zamisli ter mnenj o komediji
v slovenskih gledališčih.
Zamisli, kaj narediti, da bi
»beseda res meso postala«, je
bilo več, med njimi tudi Part-
ljičeva pobuda, da bi ustano-
vili gledališče komedije na
Slovenskem, po zgledu drugih
narodov, ki je pri večini pri-
sotnih naletela na odobrava-
nje. »Slovenci se ne znamo
smejati,« je dejal Tone Partljič
in se na glas vprašal, ali zaradi
lastne majhnosti ali zaradi za-
mude. Gledališče komedije
nas bi naučilo smejati se in
otresti misli, da je komedija
lahko blago, in da je zato ni
potrebno resno obravnavati.
Pa vendar imamo na Sloven-
skem žlahtne komedijante in
v vsakem gledališču, v vsakem
ansamblu je zmeraj nekaj
igralcev, ki so rojeni za kome-
dije.
Teater komedije bi marsikaj
rešil, saj bi si lahko gledališča
igralce, komedijante, izmenje-
vala bolj kot je to zdaj v na-
vadi.
V slovenskem prostoru
manjka tudi izvengledaliških
nastopov igralcev ali dela an-
sambla, je bilo tudi slišati na
posvetu, kar je v tujini že dav-
no uveljavljena praksa, pa tu-
di pri nas je nekoč že bila.
Tone Peršak pa je menil, da
je treba dati komediji pravi
status in ji priznati zmago-
slavje igre in funkcijo, ki se
odraža v množičnosti obiska.
Miloš Mikeln pa se je spomnil
na številne pisce (tudi sam je
med njimi) in na humorno pro-
dukcijo na Slovenskem, ki je
pravzaprav nadpovprečno vi-
soka. Zavzel se je tudi za nate-
čaj, razpis za izvirno komedi-
jo, ki naj bi jo nagradili prav
na celjskem festivalu. Festival
naj bi nagrajeval tudi najbolj-
šo komedijo, oziroma predsta-
vo v celoti.
Prisotni so se zavzeli, da
celjsko gledališče še naprej go-
ji Dneve komedije, ki bi lahko
postali svojevrstna institucija
tudi za teater komedije. Ker je
bil na posvetu tudi Albert Kos
z ministrstva za kulturo, ki je
tudi podprl celjske dneve sme-
ha, je upati, da se bo pri mini-
stru Capudru zavzel za festi-
val v Celju in predvsem za
kakšen tolar, da bo festival
lahko nadaljeval pot, ki si jo je
letos gmotno utrl s pomočjo
številnih pokroviteljev.
Dnevi komedije v Celju se
jutri, v petek, s podelitvijo na-
grade za žlahtnega komedi-
janta in komedijantke ter
s predstavo primorskega
dramskega gledališča iz Nove
Gorice s predstavo Poskrbi za
Amelijo, končujejo. Prireditev,
ki želi biti v prihodnje še obo-
gatena, je letos shodila in po-
trdila, da komedija lahko da
gledališču veljavo in da lahko
napolni dvorano. »Če pa je ko-
medija slaba,« je bilo slišati na
posvetu, »se bo razkrinkala
sama.« MATEJA PODJED
Spomeniki pod steklom
V Likovnem salonu v Celju
je minuli četrtek konzul av-
strijskega veleposlaništva
v Ljubljani gospod Walter Si-
mon odprl razstavo faksimilov
Znameniti evropski pisni spo-
meniki, ki bo na ogled do 12.
marca.
Za faksimile je najpomemb-
nejše, da je brezhiben, tehnič-
no popoln, celovit in tudi
v formatu in barvi zvest izvir-
niku. Takšni, brez dvoma, so
primerki, ki zbujajo pozornost
in občudovanje pod stekli vi-
trin.
Med njimi je nekaj še pose-
bej zanimivih, kot na primer
o Vaclavovi Bibliji, katere ro-
kopis je nastal v letih
1389-1400 v Pragi. Vaclavova
Biblija je najpomembnejši ro-
kopis iz Vaclavove dvorne
knjižnice, ki je ob francoski in
italijanski najobsežnejše to-
vrstno hranilišče knjig v sren-
dji Evropi.
Pred celjsko javnostjo je s to
razstavo na izviren način raz-
grnjena informacija o pozno-
antičnih in srednjeveških spo-
menikih.	MP, foto: EE
0 domačih godcih
Nova knjiga Aleksandra Videčnika
V	Občinski matični knjižnici
Mozirje so slovesno predstavili
novo knjigo Aleksandra Vi-
dečnika, »Iz roda v rod«, ter
hkrati odprli razstavo glasbil
in drugega gradiva iz prete-
klosti domačih godcev.
V	imenu Zavoda za kulturo
Mozirje je zbrane pozdravil
Anton Venek, nekaj uvodnih
misli pa je nato povedal prof.
dr. Matjaž Kmecl, sicer avtor
uvoda nove Videčnikove knji-
ge. Tam je med drugim zapi-
sal: »Aktualna etnološka veda
skuša vrzel zapolniti, kolikor
je pač to še mogoče, in Videč-
nikov popis stanja v Zgornji
Savinjski dolini se odlično
vključuje v ta prizadevanja
- še posebej, ker vsebuje obo-
je: odslikavo godčevstva kot
socialnega in kulturnega poja-
va ter zapise osebnih pričevanj
in še posebej značilnih besedil.
Toda vse to, kar je zbrano, je
še zmeraj izjemno dragoceno
in svojevrstno pričevanje ljud-
ske kulture polstandardnega
in substandardnega tipa,
predvsem pa govori o izjemni
ustvarjalnosti Savinjčanov, ne
glede na njihovo gorsko zapr-
tost ...« Novo slovensko knjigo
je podrobneje predstavil mag.
Lojze Plaznik, ki je poudaril
njeno ohranjanje spomina na
zgornjesavinjske domače god-
ce ter da je avtor Videčnik zbi-
ral snov že od leta 1984.
Med kulturnim programom
so zaigrali domači godci
z Ljubnega, Franci Kotnik pa
je prebral nekaj godčevskih
zdravic in zbadljivk. Založnik
knjige je Mercator-Zgornjesa-
vinska kmetijska zadruga.
T. TAVČAR
Aleksander Videčnik, mag. Lojze Plaznik in prof. dr. Matjaž
Kmecl med pogovorom o novi knjigi.
ZAPISOVANJA
Samostojnost
in neodvisnost
Pred kratkim se je v Štihovi
dvorani Cankarjevega doma
v Ljubljani sestalo Združenje
samostojnih kulturnih delav-
cev Slovenije, ki je razpravlja-
lo na temo ustanovitve kultur-
niške zbornice Slovenije. Ker
je Združenje neke vrste kolek-
tivnega mnenja, da je že skraj-
ni čas za sestop iz pasivne faze
golega kritiziranja, opazova-
nja dogodkov in užaljenosti
v fazo aktivnega koncentrira-
nja in organiziranja stroke kot
izvirnega nosilca zavesti
o nujnosti preživetja in avto-
nomnega razvoja kulture, je
v okviru ekspertnih delovnih
skupin pripravilo nove temelj-
ne programske smernice ter
program dela. Z drugimi bese-
dami, ustanovitev kulturniške
zbornice, ki bi presegala okvi-
re Združenja, ki bi združevala
vsa stanovska oziroma stro-
kovna društva (npr. Društvo
slovenskih pisateljev, Društvo
skladateljev Slovenije, Dru-
štvo muzejskih delavcev Slo-
venije, itd.) je nujna toliko ko-
likor bi nastopala kot »enako-
vreden partner« z Ministr-
stvom za kulturo, z njim sode-
lovala, se dopolnjevala, pa naj
bo na ministrskem stolčku ta
ali oni minister; v trenutku, ko
bi prešla v opozicijo - kot ne-
posreden nasprotnik Ministr-
stva - bi bile njene funkcije
izničene.
Zbornica bi torej naj delo-
vala le kot organizacija, ki bi
zaobjemala vsa stanovska
društva - vkjučno z Združe-
njem - ki bi Ministrstvu pari-
rala ne v ideoloških, pač pa le
v strokovnih sferah. Kakorkoli
že, pobuda za ustanovitev kul-
turniške zbornice je bila so-
glasno sprejeta (kakor tudi ne,
ko pa na področju kulture in
umetnosti že temeljito škrip-
lje, ko je slehernega umetnika
že dodobra udarila nova
»davčna perverzija«, ko je npr.
pisatelj izenačen z navadnim
gostilničarjem), o sami usta-
novitvi pa se bo razpravljalo
na eni prihodnjih sej Združe-
nja ter najbrž tudi v okviru
skupščinskega odbora za na-
ravno in kulturno dediščino
Slovenije.
Vse lepo in prav, toda skrb
vzbujajoča sta pridevka samo-
stojni in neodvisni; gre prav-
zaprav za neko zelo paradok-
salno situacijo, v kateri se je š(
pred ustanovitvijo znašla kul-
turniška zbornica. Na kratko
zbornica bo neodvisna in sa-
mostojna le v tolikor, v kolikoi
si bo sama odrejala datume se-
stankov, sej, zborov, itd., nje-
no neodvisnost in samostoj-
nost pa bo kratila vsakokratni
finančna injekcija s strani Mi-
niststva, najemanje prostorov
ki jih zbornica vsekakor ot
članarini 10 DEM na vsaki
tromesečje ne bo zmogla po-
ravnavati, njene akcije bodi
seveda prav tako financiran <1
iz »žepa« Ministrstva ali bol
konkretno iz državnega prora
čuna. Zbornica bo skratki
lahko delovala le v primeri
»dobre volje« Ministrstva it
ministra, kar pa je absolutni
nesprejemljivo. In nesmiselno.
Moje skromno mnenje je, d;
se z ustanovitvijo takega tele-
sa počaka vsaj dotlej, doklei
ne bo na področju kulture it
umetnosti sprejeta nova zako-
nodaja; iluzorno je seveda h
potezo pričakovati od Ministr
stva, ki ima po še vedno ve
1 javni zakonodaji absolutni
oblast nad področjem kulturi
(odkar so bile pred šestimi let
ukinjene Kulturne skupnost
so vse njihove pristojnosti pre
šle na republiko, torej na Mi
nistrstvo). In ker se nova zakc\
nodaja mimo Ministrstva i
piše v skupščinskih telesih, k
imajo tudi po definiciji na skr
bi kulturne »stvari« (o zakonil
seveda odloča edinole skupšči-
na), se zna zgoditi morda tud.
to, da o subvencioniranju kul
ture ne bo odločalo zgolj mini-
strstvo, ampak tudi skupščina
v takih razmerah pa bi bili
organizacija kot je kulturni
ška zbornica, organizacija, k
bi združevala tako instituci
onalizirane kot tudi neinstitu
cionalizirane kulturnike ii
umetnike, še kako dobrodošla
No ja, gre le za predpostavke
Sicer pa je tudi zbornica nav
sezadnje zgolj predpostavka.
Piše Tadej Čater •
Večer z Gershwinom
Revijski tamburaški orkester Akord, ki
ga vodi dirigent Matjaž Brežnik, je za po-
mladansko koncertno sezono namenil po-
slušalcem tri tematske koncerte: Večer
z Gershwinom in filmsko glasbo, Dunajska
opereta in Strauss ter Operne zgodbe. Prvi
koncert je bil v petek, 28. februarja v dvo-
rani Narodnega doma in je prinesel sklad-
be G. Gershwina in nekaj znanih filmskih
melodij.
G. Gershwin je bil ameriški pianist in
skladatelj, zgodaj popularen kot avtor za-
bavne, posebej plesne glasbe. Skladbo
Amerikanec v Parizu je napisal na počitni-
cah v Evropi. Želel je upodobiti živahnost
in veselje Pariza, še bolj pa je hotel pokaza-
ti Amerikančevo domotožje, ko se sprehaja
po pariških bulvarjih. Orkester Akord je
z odlomkom te skladbe na začetku koncer-
ta pričaral vseskozi živahno, iskrivo in lah-
kotno delo.
Svetovno slavo je G. Gershwin dosegel
z Rapsodijo v modrem za klavir in orkestre.
Skladba je skoraj čez noč postala najslav-
nejše ameriško delo za simfonični orkester
in tudi najbolj priljubljleno. Prirejena je za
klavir, za dva klavirja, osem klavirjev, za
harmoniko, za orkester mandolin in za
zbor. Kupili so jo za film, postavili so jo na
gledališki oder. Na petkovem koncertu jo je
z orkestrom Akord izvajal Hinko Haas (Ce-
lje 1956), ki se uvršča med najvidnejše
predstavnike mlajše generacije slovenskih
pianistov. Poleg bogate koncertantne de-
javnosti deluje tudi kot predavatelj na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. Rapsodija
v modrem, ki se giblje od začetne misli
v klarinetu do vznemirljive kode, ki jo pri-
pelje do konca, je skladba, polna veselja in
sproščenosti, miline in očarljivosti. Piani-
sta Haasa odlikuje tehnična spretnost, le-
pota tona in prefinjena muzikalnost. Izka-
zal se je tudi orkester, ki je solistu natanč-
no sledil, tako da je bila inerpretacija iz-
vrstna.
Temo Mavrica iz filma Čarovnik iz Oza je
predstavil še en odličen in obetaven solist
na harmoniki, Aleš Praznik. Je redni uče-
nec Srednje tehniške šole v Celju, hkrati pa
redno študira tretji letnik Srednje glasbene
šole Maribor, oddelek za harmoniko. Že
zdaj kaže Praznik izvrstno tehniko in do-
ka jšnjo muzikalno invencijo. V dialogu
z orkestrom Akord se je že večkrat izkazal.
Za koncertno izvajanje Gershwinovih
skladb kakor tudi za izvajanje odlomkov
filmske glasbe je s svojimi aranžmaji po-
skrbel Albert Završnik, učitelj glasbe na
Glasbeni šoli v Celju. Znane in priljubljene
melodije je priredil z zanimivimi zvočno-
inštrumentalnimi rešitvami, ki omogočajo
mladim inštrumentalistom virtuozno izva-
janje in kvalitetno potrjevanje.
Dirigent Matjaž Brežnik je z idejo temat-
skih koncertov popularne glasbe poskrbel
za poživitev v celjskem glasbenem dogaja-
nju. Da je uspel, je pokazal že prvi koncert,
ki je pritegnil v popolnoma zasedeno dvo-
rano veliko število mladih poslušalcev.
DRAGICA ŽVAR
Št. 9 - 5. marec 1992
91
KOMENTIRAMO
Kje le premier?
Delo celjske vlade smo poldrugo leto nazaj še nezaup-
ljivo in s strahom, da pohvala ne bo preuranjena, ocenje-
vali kot izredno obetajoče. Redni tedenski sestanki so bili
primer učinkovitega in načrtnega dela - premier Mirko
Krajnc pa je zablestel s svojim načinom vodenja sej.
Razprave na sejah so bile vsebinske, člani vlade in
predstavniki političnih strank si dolgovezenja in mlatenja
prazne slame niso drznili privoščiti, saj jim je premier
odvzel besedo. Za razliko od župana, ki je v celjskem
parlamentu svoj čas poskušal narediti red z gledanjem na
uro, je premier ubral drugo pot. Sledil je vsebini sicer tudi
časovno omejenih razprav, odmike v levo in desno po
sistemu »kje pa mene čevelj žuli« pa je že v kali zatrl. Tudi
prepirali se njega dni v celjski vladi - vsaj javno, na sejah
- ziiso, saj so kategorijo replik na premierovo zahtevo
hitro osvojili.
Kakšno pa je stanje v celjski vladi danes? Strah, da so
bile pohvale za način dela celjski vladi preuranjene, se je
' izkazal za še kako upravičenega.
V	zadnjih tednih se namreč vse pogosteje dogaja, da
tedenske seje vodi kateri od podpredsednikov vlade, saj je
premier zaseden. Če Bojan Kolenc še poskuša slediti pred-
sedniku in razpravljalce kdaj pa kdaj spomni na to, kaj
izvršni svet sploh obravnava, mu reda vseeno ne uspe
vzpostaviti. Le kakšen sočen prepir z neprikritimi izrazi
užaljenosti se izrodi iz takšnih poskusov.
Drugi podpredsednik Jure Sadar pa je kot predsedujoči
na sejah celjske vlade še bolj nemočen. Klasičen primer
njegove »tolerantnosti« je seja minulo sredo, ko so govorih
o smereh nadaljnjega razvoja Javnega podjetja Komunala
Celje. Sadar je (kot predsedujoči in hkrati tudi predlaga-
telj gradiva) s strani sledil razpravi, posegel vanjo z opo-
zorili, da gre za potrebnost sprejema dokumentov, če naj
reorganizacija zaživi, in po poldrugi uri razprave celotno
gradivo umaknil z dnevnega reda. Nelagodno presedanje
in nemoč argumentirano pojasniti predlog, neplodne raz-
prave pa prekiniti, ko je za to še čas, v takšnih primerih
prav gotovo niso v čast delu občinske vlade.
V	časih, kakršne živimo, so številne poti iz Celja v Ljub-
ljano potrebne, prav tako tudi ostalo sestankovanje, dogo-
varjanje in pogajanje. A nekaj premierovih popoldanskih
uric ob sredah postaja za nemoteno delo občinske vlade
v Celju že pogoj. Zato - kje ste celjski premier?
IVANA STAMEJČIČ
Kdaj zastave?
Na eni izmed sej Izvršnega
sveta občine Laško so se člani
tudi poigrali z vprašanjem,
kako in kdaj naj visijo državne
zastave. Na tem področju zdaj
vlada popolna zmeda, saj za-
stave izobešajo in tudi pustijo
izobešene, kakor se pač komu
zdi. To pa seveda ni prav. Čla-
ni Izvršnega sveta so povedali,
da je bil sprejet zakon o praz-
nikih in prostih dnevih, ne pa
kdaj ob teh dnevih visijo za-
stave in koliko časa.
Odločili so se, da bodo dali
ustrezno pobudo pravosodne-
mu ministrstvu, ki naj ta pro-
blem reši, da pač ne bo vsaka
vas delala po svoje. Zakon ali
odlok mora veljati za vso drža-
vo, kajti gre za simbol, ne pa
za reklamno ali društveno kr-
po, ki lahko plapola kjerkoli in
kadarkoli. Snemanje zastav pa
bo tudi omogočilo, da ne bodo
prehitro propadale, saj so ne-
katere že takšne, da si ne za-
služijo, da z visenjem obeležu-
jejo samostojnost države Slo-
venije in njene praznike.
T. VRABL
Zrak v Celju
Od 25. februarja do 2. marca
je bila onesnaženost zraka
v Celju podobna kot pred ted-
nom dni.
Najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo žveplovega di-
oksida v zraku smo pretekli
teden izmerili v četrtek 27. fe-
bruarja (220 mikrogramov
S02/m3 zraka), najnižjo pa
v ponedeljek 2. marca (110 mi-
krogramov S02/m3 zraka).
V preteklem tednu je bil 2. ma-
rec edini dan, ko mejna kon-
centracija, ki je predpisana za
24-urna povprečja (125 mikro-
gramov S02/m3 zraka), ni bila
prekoračena.
Najvišje izmerjene enourne
povprečne koncentracije so
v preteklem tednu presegle
mejno koncentracij 350 mi-
krogramov S02/m3 zraka 4 x in
sicer 25, 26, 27., in 29. februar-
ja. Največje enourno povpreč-
je smo izmerili 27. februarja,
ko so med 11.00 in 12.00 izme-
rili 440 mikrogramov S02/m3
zraka.
Navedeni podatki o stopnji
onesnaženosti zraka veljajo za
merilno mesto v Miklošičevi 5,
kjer meritve izvaja Zavod za
zdravstvenoa varstvo Celje.
Dvig komunalnih cen
Zadnja podražitev v Celju lanskega novembra
V Celju so začele 1. marca
veljati nove, višje cene komu-
nalnih storitev. V Javnem po-
djetju Komunala Celje ter se-
kretariatu za družbeno-eko-
nomski razvoj občine Celje so
pripravili predlog, ki je uskla-
jen z Odlokom o načinu obli-
kovanja cen komunalnih stori-
tev Izvršnega sveta Republike
Slovenije, na svojem zadnjem
zasedanju pa ga je sprejela ob-
činska vlada.
Nove cene so oblikovane ta-
ko, da skupna rast cen vseh
komunalnih storitev ne prese-
ga dovoljene, ki je določena
s 25 odstotki. Za podražitev so
se v občini odločili zaradi viš-
jih cen energentov, pa tudi za-
radi tega, ker so še vedno ve-
ljale na oktobrski osnovi izra-
čunane cene komunalnih sto-
ritev. Sicer pa tudi po podraži-
tvi pri nekaterih komunalnih
storitvah s ceno ne bodo v ce-
loti pokrivali vseh stroškov.
Cene ogrevanja so se poviša-
le za 28,6 odstotka, od tega
v Celju v povprečju za 26,7,
v Štorah pa za 89 odstotkov.
V stanovanjih oziroma poslov-
nih prostorih, kjer se ogreva-
nje obračunava po kvadratnih
metrih površine, so tako v Ce-
lju cene višje za 10,5, v Štorah
pa za 46,3 odstotka. V Celju od
1. marca naprej plačujejo za
ogrevanje kvadratnega metra
stanovanjske površine 34,38
SLT in za poslovne prostore
51,57 SLT, v Štorah pa 28,24
oziroma 42,36 SLT.
Voda se je podražila za 24,9
odstotka (kubični meter za go-
spodinjstva in družbene de-
javnosti stane dobrih 13, za
ostalo potrošnjo pa blizu 25,5
SLT), kanalščina za 49,8 od-
stotka (6 oziroma nekaj manj
kot 12 SLT), odvoz smeti za
gospodinjstva za 9,9 odstotka
(2,33 SLT po kvadratnem me-
tru stanovanjske površine), za
družbene dejavnosti in ostalo
potrošnjo pa za 10 odstotkov
(3,51 oziroma 5,58 SLT). Ra-
zen druge cenovne tarife ze-
meljskega plina, ki se je po-
dražil za polovico, so se cene
plina za široko potrošnjo dvig-
nile za 49,9 odstotka. Kubični
meter mešanega plina za ce-
lotno oskrbo gospodinjstev
stane 14,24, za gospodinjstva
in ostalo potrošnjo pa 23,38
SLT, kubični meter zemeljske-
ga plina za celotno oskrbo go-
spodinjstev 18, za gospodinj-
stva ter ostalo potrošnjo pa
29,68 SLT.
I. STAMEJČIČ
Direktor Javnega podjetja
Komunala Celje Jože Gabrš-
ček je povedal, da so za plače-
vanje cen ogrevanja v občini
uvedli položnice, razliko viso-
kih novembrskih podražitev
pa so stanovalci za november
poravnali v januarju, za de-
cember pa v februarju. S pred-
logom novih cen so se načelno
strinjali tudi člani obeh kuril-
nih odborov (za DOT Celje in
Štore), čeprav so podražitev
obravnavali po zasedanju ob-
činske vlade.
Še en hotel?
Oporekalo je Društvo prijateljev Rogaške
Slatine
Pred novimi posegi v občut-
ljivo okolje zdraviliške Roga-
ške Slatine, kjer načrtujejo za
hotelom Dona t še enega, so te-
mu posvetili veliko pozornosti.
Šmarska vlada je na ljub-
ljanski fakulteti za arhitektu-
ro naročila strokovno oceno
ureditvenega načrta, ki ga je
avtor, prof. Peter Gabrijelič,
ocenil ugodno, strinjali pa so
se tudi ekologi. Pred novo na-
ložbo je svarilo le Društvo pri-
jateljev Rogaške Slatine, Id je
trdilo, da naložba ruši sozvoč-
je med naravo in civilizacijo.
Na seji šmarske vlade, v za-
četku februarja niso imeli po-
sebnih pripomb. Ta teden so
sprejeli odlok, ki zajema tudi
gradnjo hotela s 300 postelja-
mi, še poslanci šmarske skupš-
čine. V Zdravilišču Rogaška
Slatina opozarjajo na ugotovi-
tve posebne organizacije OZN,
UNIDO, da je 300 sob opti-
malna rentabilnost ter na iz-
kušnje največjih evropskih
zdravilišč. V Rogaški Slatini
so najbolj zasedeni prav (naj-
dražji) hoteli, ki so povezani
s Terapijo, tako kot bo tudi
novi hotel.
Z gradnjo novega hotela
predvidevajo v Zdravilišču
v prvi fazi gradnjo podzemne
garaže, v drugi novega hotela
z bazenom in parki, v tretji pa
pcenovo in dograditev sedanje
Terapije, apartmajskih vil in
večnamenske športne dvorane.
V preteklih letih je bilo v Ro-
gaški Slatini več grobih, ne-
premišljenih posegov v okolje
(gradnja nebotičniške Terapi-
je, odstranitev podrtije edine-
ga pokritega sprehajališča
v Sloveniji, »vandelbana«, ter
črne gradnje). S sprejeto do-
kumentacijo bodo Terapijo
znižali ter jo skušali z rašče-
nim zelenjem in s čim več ste-
klenimi površinami vklopiti
v siceršnjo podobo klasicistič-
ne Rogaške. Tudi lokalno cesto
med Spodnjim Sečovim ter
Ločendolom nameravajo pre-
staviti pod zemljo.
BRANKO JERANKO
V Vojniku
ravnateljica?
Kaže, da je do konca voj-
niškega osnovnošolskega
brezvladja zdaj resnično le
še nekaj dni. Člani celjske
občinske vlade so namreč
na svoji zadnji seji soglaša-
li z mnenjem komisije za
kadrovska vprašanja, ki
poslancem občinske skup-
ščine predlaga imenovanje
Majde Roje za ravnateljico
javnega zavoda osnovne
šole Vojnik. Svet zavoda, ki
sprejema odločitve o ime-
novanju, je namreč v so-
glasje ustanoviteljem po-
slal dva predloga - ob Maj-
di Roje je za mesto ravna-
telja kandidiral še Marjan
Pojavnik, ki pa v predhod-
nem razpisu ni dobil pod-
pore ustanoviteljev.
IS
Gasilci v Libojah
Po ukinitvi industrijskega gasilskega dru-
štva v Keramični Liboje so pred dnevi ustano-
vili krajevno gasilsko društvo. To je bila že
večletna želja krajanov, saj gre za prostorsko
izredno veliko krajevno skupnost z mnogimi
oddaljenimi zaselki. Novo libojsko gasilsko
društvo je dobilo staro opremo industrijskega
društva, deset let pa bodo lahko tudi uporab-
ljali dosedanje gasilske prostore, dokler ne bo-
do prišli do svojih, novih.
Izvolili so tudi vodstvo novega društva.
Predsednik je Tone Ožir, poveljnik Jože Baloh,
tajnik Slavica Založnik in gospodar-orodjar
Jani Markovič. Novo vodstvo in več kot tride-
set članov so si na ustanovnem občnem zboru
22. februarja zaželeli čimmanj požarov, za to
pa bodo poskrbeli tudi s preventivnim delom.
TONE MLINARIC
Približevanje
rekordu
Tudi letos je med
kmečkimi ženskami
izredno zanimanje za so-
delovanje na 20. jubilej-
nem izletu, ki bo 10. in
11. aprila v Portorožu. Do
torka dopoldne smo dobi-
li že 1526 prijav, tako da
je lanski rekord (preko
2000) v nevarnosti, saj
bomo kupone sprejemali
še do petka, 6. marca.
Med kandidatkami je več
zanimivih primerov. Ta-
ko je najstarejša prijav-
ljenka stara 88 let, imamo
kmečko žensko, ki je ro-
dila deset otrok, nekaj jih
je že imelo zlato poroko
itd. Med posebnostmi pa
je kandidatka iz Celja, ki
je svojo kmetijo postavila
v rubriki »nadmorska vi-
šina kmetije« kar na 1000
metrov!
Ob prvem žrebanju, ki
bo v nedeljo, 8. marca ob
10. uri v zdravilišču La-
ško, bo še ena aktivnost
vezana na izlet. V torek,
10. marca, pripravljamo
srečanje vseh, ki so pri-
spevali svoje skladbe za
kaseto, ki jo bomo izdali
ob jubilejnem izletu z na-
slovom	»Pozdrav
z morja«. T. VRABL
Novi časi
Območni policijski sin-
dikat in podjetje Sindi sta
na Gledališki 2 v Celju (v
nekdanji Rdeči hiši) odprla
nov lokal, ki skuša postavi-
ti trafiko na višjo raven.
Običajna ponudba trafike
je obogatena tudi z napitki.
Foto: E.E.
Valčkov ples
Turistično in zdravniško
društvo v Celju sta sklenila, da
oživita tradicionalno plesno
prireditev v Celju - Valčkov
večer. Ta bo v Narodnem do-
mu v soboto, 7. marca. Organi-
zatorja, ki sta to znano celjsko
plesno prireditev po treh letih
premora spet spravila na noge,
obljubljata več družabnih iger
in primerno vzdušje. Glede na
omejitve zaradi dvorane v Na-
rodnem domu pa bo treba ime-
ti nekaj sreče pri iskanju
vstopnic. O tem se je mogoče
pozanimati v Turističnem dru-
štvu na Tomšičevem trgu.
UM
Št. 9 - 5. marec 1992
11 (
Bolno Kislo jabolko
Kdo bo rešil predimenzioniran zdravstveni dom v Radečah, kjer se je gradnja
ustavila - Neaktiven gradbeni odbor - Neresen investitor
Pred petimi leti so v Rade-
čah začeli graditi zdravstve-
ni dom, ki so ga zgradili do 4.
faze z instalacijami. Zdaj
gradnja stoji, nastopila pa je
tudi vrsta težav in zapletov.
Najtežje bo razrešiti vpraša-
nje, kaj vse storiti, da bi
gradnjo obnovili, zagotovili
denar in dom usposobili do
faze, ko bo lahko začel služi-
ti namenu.
Nov zdravstveni dom je
prevelik in je začel nastajati
v obdobju, ko so takšnim
gradnjam bili vsi naklonjeni.
Bilo je še kar dovolj denarja
in nihče ni posebej pazil, ko-
liko se ga bo porabilo. Potem
so se finančne pipe začele
zapirati, in težavam zdaj ni
videti konca.
Pri laškem izvršnem svetu
so hitro uvideli, da to ne vodi
nikamor in da morajo vajeti
vzeti v svoje roke, kajti dru-
gače bo škoda z vsakim
dnem večja. Ko so stvar
prevzemali, so sproti ugo-
tavljali, da se je objekt gradil
preveč po domače, brez
ustreznega strokovnega nad-
zorstva in pod geslom »kar
bo pa bo«. Predsednik Izvrš-
nega sveta občine Laško Ro-
man Matek meni o nastali
situaciji naslednje:
»Gradnja Zdravstvenega
doma v Radečah je potekala
v sisovski organiziranosti in
brez točno določenih investi-
torjev. Formalno je bil inve-
stitor takratni tozd Zdrav-
stvena postaja Radeče
Zdravstveni center Celje, pri
gradnji pa je sodeloval tudi
gradbeni odbor, ki je bil ak-
tiven dve leti. Objekt se je
financiral iz samoprispevka
in prispevka delovnih orga-
nizacij, ki so takrat relativno
dobro poslovale, kar še pose-
bej velja za Papirnico. Zdaj
je treba narediti korake za
dokončanje objekta. Na Iz-
vršnem svetu smo se dogovo-
rili, da bo posebna operativ-
na skupina posebej podrob-
no pregledala to gradnjo in
skušala določiti nov pro-
gram za ta objekt, skladno
z normativi, ki veljajo za
javno zdravstveno službo.
Za prostore, ki so odveč,
bomo poskušali zagotoviti
novo namensko izrabo, tako
da bomo dobili nove predra-
čune za dokončanje objekta.
Investicijo bo prevzel Izvršni
svet oziroma občina Laško
kot ustanovitelj javnega za-
voda za osnovno zdravstve-
no varstvo. Ker v občini sami
verjetno ne bomo zmogli te
investicije, bomo za pomoč
zaprosili Republiško upravo
za zdravstveno varstvo. Na-
ša želja je, da objekt skuša-
mo racionalno dokončati, ta-
ko da bo poskrbljeno za vse,
kar zdravstveno varstvo na
tem področju potrebuje. Od-
večne prostore pa bomo dali
v najem drugim podjetjem in
posameznikom, pa tudi za-
sebni zdravstveni praksi.«
Imenovali so tri člansko
komisijo, ki bo koordinirala
delo. V njej so Bojan Cerar,
Franci Lipoglavšek in Ro-
man Matek. Najprej bo treba
končno razrešiti relacijo
z Zdravstvenim centrom Ce-
lje, ki mora takoj izročiti vso
tehnično dokumentacijo.
Bolno kislo jabolko v Ra-
dečah bodo tako v prihodnje
namesto zdravnikov reševali
politiki. Ti so res botrovali
rojstvu in zdaj menda čutijo
moralno dolžnost, da se loti-
jo dela tam, kjer so drugi ne-
razumljivo odnehali.
TONE VRABL
Peter Hrastelj, član IS obči-
ne Laško: »Žal gre za velikega
nedonošenčka, ki naj bi zdaj
prišel v oskrbo občine. Prav je,
da pomagamo pri ureditvi,
vendar se je treba z Zdravstve-
nim centrom o vsem dobro po-
govoriti.«
Franc Lipoglavšek, pod-
predsednik skupščine občine
Laško: »Dobro je, da so se ak-
tivnosti začele. Škoda, da do
tega ni prišlo že prej, kajti
marsikaj bi bilo tako že reše-
no. Je pa zdravstveni dom
v Radečah izrednega pomena,
saj je do najbližje bolnišnice
več kot 30 km. Torej je treba
v njem poskrbeti tudi za bolni-
ke, ki jih ni mogoče takoj pri-
peljati v bolnišnico.«
Boško Šrot, podpredsednik
IS občine Laško: »Dosti stvari
je bilo hudo površnih in jih bo
težko izpeljati preko občin-
skega proračuna.«
Kol da so Piitvice
Slovensko ministrstvo za turizem in gostinstvo je
izdalo nov turistični prospekt Slovenije, s katerim se
predstavljamo tudi na raznih promocijskih sejmih
v tujini. V prospektu skušajo seveda kar najbolj lepo
predstaviti deželico na sončni strani Alp in res je
prospekt lep, ponaša se z mnogimi izvrstnimi fotogra-
fijami in tudi z zanimivim besedilom, ki ga je v dobršni
meri napisal doktor Matjaž Kmecl.
Ima pa ta prospekt veliko napako, na katero so
opozarjali že tudi na tujem. Na naslovni strani je
namreč lepa fotografija nekega slapa, ki na prvi pogled
močno spominja na Piitvice. Ob tem se jim na tujem
pač pojavljajo asociacije na vojno, na žrtve in nevarno-
sti, ki še vedno prežijo tam okrog. Vedeti namreč
moramo, da Slovenijo na tujem še vedno premalo po-
znajo. Slike, kakršne so na naslovnici prospekta, jih
prav gotovo spominjajo na vse, kar so lahko tolikokrat
videli na televiziji. To pa seveda ni tisto, kar bi jih
spodbujalo k množičnemu obisku, pa četudi jim na-
knadno še tako pojasnjujemo, za kaj gre.
JANEZ VEDENIK
Vodotoki se spreminjajo v kanale
Celjske ribiče najbolj skrbi gradnja drugega mehkega jezu na Savinji
»Ko ocenjujemo delo, pro-
bleme in uspehe Ribiške dru-
žine Celje v .preteklem letu, ne
moremo mimo osnovne ugoto-
vitve, da smo bili pri delu
uspešni. Kljub zaostrenim go-
spodarskim odnosom, inflaci-
ji, nesorazmerju v cenah ter
ekonomski nestabinosti nismo
upočasnili dela,« je v svojem
poročilu na zboru delegatov
poudaril predsednik družine
Franc Vitanc.
Lani so celjski ribiči največ
truda vložili v sanacijo vodot-
kov in v nadomestno vlaganje
rib v uničeno Savinjo in Hudi-
njo po novemberski poplavi
leta 1990. Kakšne večje za-
strupitve v vodah, ki jih
upravljajo celjski ribiči, lani
ni bilo. Še najbolj jih je priza-
dela junijska vojna, zaradi ne-
nadnega izpusta skoraj dveh
metrov vode iz Šmartinskega
jezera. Vodo so izpustili zaradi
varnostnih razlogov, izpust pa
je onemogočil drst krapov, ker
je ostal večji del drstišč brez
vode, poginilo pa je tudi
150 kg plemenk krapa. Turi-
stični ribolov je v dnevih vojne
popolnoma upadel, tujcev,
predvsem Avstrijcev, pa še tri
mesece po vojni ni bilo ob
Šmartinsko jezero.
Celjske ribiče predvsem skr-
bi gradnja drugega mehkega
jezu na Savinji, ki ga gradijo
brez njihovega soglasja. Slabe
izkušnje imajo s prvim jezom
na Savinji in Hudinji, ki sta
onemogočila preseljevanje rib,
kar je najbolj opazno v času
drsti podusti. Gradbeni posegi
v vodotoke slabijo pogoje za
naselitev rib. Najbolj je priza-
deta Hudinja. Poplava je raz-
dejala brežine in izvajalec je to
saniral s kamnitimi oblogami,
tako da so izginili vsi tolmuni
in drevje, kar pa ni nadomeš-
čeno s pragovi, niti z drugo
zaščito za ribji živelj.
Na zboru so tudi ugotovili
da članstvo v družini upada.
Še pred štirimi leti je bilo
v družini več kot 700 članov,
sedaj pa jih je 536.
Letos praznuje Ribiška dru-
žina Celje 40-letnico obstoja.
Vsem srečanjem, tekmova-
njem in prireditvam bodo zato
pridali prizvok jubileja. Še po-
sebno skrb bodo posvetili delu
mladinske sekcije, organizirali
bodo mladinsko prvenstvo
Slovenije v ribolovu, poostrili
nadzor in kontrolo ribičev ob
vodi, ter nadzor nad onesnaže-
valci voda in drugimi uporab-
niki.
FRANJO BOGADI
Lani so celjski ribiči ulovili
16.206 komadov raznih vrst
rib, ki so tehtale 10.436 kilo-
gramov. Vložili pa so v svoje
ribolovne vode 12.300 kg rib,
od tega v Šmatinsko jezero
10.050 kg, 2.250 kg pa v Savi-
njo in Hudinjo.
Na področju varstva voda in
okolja se žal križajo interesi
kmetijstva in ribištva, čeprav
vsi pridelujejo hrano. To se že
odraža z mnogimi ravnimi ka-
nali prehitrega odvodnjava-
nja, kar je lahko usodno za ri-
be v sušnem obdobju, ob po-
plavah pa katastrofa.
Franc Vitanc, predsednik Ri-
biške družine Celje
Pomagaj si sam...
Mnogi preroki slovenske
prihodnosti napovedujejo,
da nam bo še slabše, preden
nam bo bolje.
Bodo nova politika in pro-
grami, kakršne je zasnovala
vlada, znali iti v korak z eko-
nomsko razvojno politiko in
vse bolj profitno usmerjenim
gospodarstvom tako, da bo-
do kljub vsemu ohranjali so-
cialno integriteto prebival-
stva? Manevrski prostor bo
ob tem silno ozek.
Bistvo nove socialne poli-
tike naj bi bil zasuk od tako-
imenovanc societalne politi-
ke, ki se je namesto s social-
nimi programi posamezni-
kov ukvarjala s kolektivno
socialo in z vnaprej zamišlje-
no družbeno strukturo, v ka-
teri je vladala globalna ena-
kost. Zdajšnji zasuk od vna-
prej načrtovane sociale naj
bi uveljavil tudi drugačne
medsebojne odnose in raz-
merja med državljani, javni-
mi službami in državo.
V dokumentu, ki nosi na-
slov Socialni program, so za-
pisana štiri temeljna načela
teh razmerij. Prvo načelo go-
vori o tem, da si mora social-
no varnost zase in za svojo
družino vsak posameznik
zagotoviti sam, seveda
v skladu s svojimi sposob-
nostmi. Država je dolžna
ustvariti le ustrezne razmere
za to. Drugo načelo pravi, da
je v okviru proračuna država
dolžna oblikovati take naci-
onalne programe in njim
ustrezno institucionalno
mrežo, da bo zagotovljena
minimalna socialna varnost
ljudi, hkrati pa v te progra-
me vključevati tudi razvojne
cilje in pobude. Tretje načelo
določa, da so se posamezni-
ki, ki imajo redne vire pri-
hodkov, dolžni obvezno za-
varovati proti vsem znanim
in predvidljivim rizikom ter
si tudi na tej podlagi zagoto-
viti lastno socialno varnost.
Država naj bi namreč (četrto
načelo) zagotavljala socialn
varnost le tistim posamezuj,
kom, ki si je sami dejansk
ne morejo zagotovoti.
Iz načel izhaja, da se fc
socialna politika odslej vod,
la na dveh ravneh. Na pr\
ravni je aktivna država, j
z ustreznimi nacionalnin
programi skrbi za to, da j
slehernemu državljanu zi
gotovljena določena rave
materialne in socialne vai
nosti, zdravstvenega vaj
stva, izobrazbe, otroškeg
varstva itd. Zadovoljevali]
potreb, ki so nad temi nac.
onalnimi programi, pa drži
va prepušča posameznikon
njihovemu samoorganizin
nju in dobrodelnim usti
novam.
V današnjih zaostren,
razmerah zveni poudarjan
načela - sam poskrbi zase, i
lastno socialno varnost, d.
žava ti bo zagotovila le ra
mere, da ti bo to omogočei
- najbrž nekoliko nepreprh
ljivo, predvsem pa neobvlai
ljivo. Samo število brezpi
selnih je pri nas že dosegi
številko sto tisoč, tako da t
kritična številka, 135 tisa
ki so jo predvideli za le I
1993, ko naj bi pili po neki
terih projekcijah odpuščei
vsi presežki, gospodarsi,
razmere pa bi omogočale pc
novno rast števila delovni
mest, dosežena veliko prej.
Brezposelnost bo v našla
njih letih očitno največja ti
žava nove socialne politik
Če ne bo socialnega patt.
dovolj hitro, bodo ljudje i!
na ulice, pri tem pa jim boc
programske usmeritve i
novo zastavljene politike k,
malo mar. Nekateri se i
sramujejo priznati, da jim r.
vrata trka revščina, drugi p
že pridno zahajajo v dobn
delne ustanove, ki trenutn
pomagajo, ni pa to prava s.
stemska rešitev.
ZDENKA STOPA
Obiskali najstarejšo Polzelanko
Marija Ocvirk, po domače
Kačeva mama iz Ločice pri
Polzeli, je s svojimi 96 leti naj-
starejša krajanka v KS Polze-
la. Za rojstni dan so jo poleg
domačih, ki so se tokrat zbrali
v velikem številu, obiskali tudi
predstavniki krajevne skup-
nosti Stanko Novak, Danica
Antloga in Slavko Resnik.
Jubilantka je za svoja leta še
dovolj čila, predvsem pa še bi-
strega duha. Z njo se je prijet-
no pogovarjati, njen spomin
seže daleč nazaj in niza prijet-
ne in težke trenutke njenega
življenja. Rada pove, da pred-
vsem zadnja leta, ko delati ne
more več, veliko bere, redno
gleda televizijo, pa tudi ročna
dela so bila njena velika strast.
Kačevi mami so vsi zbrani za-
želeli predvsem zdravja in do-
brih oči, da bi lahko še naprej
prebirala knjige, hčerki Marici
pa, da bi še naprej tako lepo
skrbela zanjo.
Na sliki: slavijenka Marija
Ocvirk s hčerko Marico, Stan-
kom Novakom in Slavkom
Resnikom.
T. T.
Zlatoporočenca Kočevar iz Matk
V Matkah, na manjši od-
maknjeni kmetiji, sta v soboto
praznovala 50 letnico skupne-
ga življenja 79 letni Filip in
prav toliko stara Pavla Koče-
var. Oba izhajata iz kmečkih
družin in oba sta se morala že
zelo mlada, še skoraj otroka,
spoprijeti s trdim delom za
vsakdanji kruh. Kljub temu
sta ob svojem zlatem jubileju
čila in predvsem polna dobre
volje in življenjskega optimiz-
ma. Na Filipovo domačijo se je
poročila Pavla. V zakonu so se
jima rodili štirje otroci, sedaj
pa kmetujeta v glavnem sama,
veliko pa jima pomaga si
Karli. Na njunem domu je i
posebno veselo, ko se zbere vi
družina, ki je večja že za osč
vnukov in dva pravnuka. -
dve stvari osrečujeta očeta F
lipa. To so čebele, ki jih goji;
od svojega štirinajstega leta i
pa godba na pihala. Ko nami
povedal, je bil več deseti^
član zabukovške, nato pa '■
preboldske godbe.
Obred zlate poroke v ZaK
je opravil Edmund Božiče'
v preboldski cerkvi pa doma1
župnik Franc Serec.
T. TAVČA
Št. 9 - 5. marec 1992
11
Nenavadna umetniška skulptura
Da ne bi bilo samo središče Savinjske doline, kakšen kilome-
trček iz Žalca, preveč dolgočasno, lahko odlično poskrbi takšna
umetniška skulptura, kot jo vidite na fotografiji. Sestavljena je
iz zvitih in potrganih železniških drogov, zlomljene klopi,
obsuta z raznoraznimi kamni in za pestrost barv - še z raznote-
rimi smetiščnimi odpadki. Resničen ponos vznesene savinjske
umetnosti pri samem prihodu v prestolnico Savinjske doline.
Umetnini še posebno dviguje njeno umetniško vrednost prepri-
čanje mnogih poznavalcev umetnosti, da je podobna nečemu
takemu kot je lokalna avtobusna postaja. £er imamo v Žalcu
prenovljen Savinov salon, bi kazalo omenjeno umetnino morda
prestaviti kar tja.	VOJKO ZUPANC
Kam s kiateškimi živalmi?
Velenjski izvršni svet je sprejel načrt veterinarsko-higienske
službe za rešitev težav, ki jih povzročajo klateške živali. Odlo-
čili so se namreč za gradnjo zavetišča, kar bo stalo okrog 4,5
milijona tolarjev. Zdaj morajo še izbrati primerno lokacijo.
Dokler zavetišče ne bo zgrajeno, bodo težave reševali tako kot
jih sedaj: klateške živali najprej odpeljejo na veterinarsko
postajo Šoštanj, kjer pa lahko ostanejo le tri dni, saj nimajo
primernih prostorov. Ce jih lastniki v tem času ne pridejo iskat,
jih odpelje konjaška služba v Celje.
MIŠA GAJŠEK
Zaščita pred spomladanskimi požari
Toplo, suho in včasih tudi vetrovno
vreme je kot nalašč za izbruh gozdnih in
travniških požarov. Teh je bilo v zad-
njem času precej tudi na območju Celja
in okolice. Da bi v bodoče preprečili
takšne požare, so pri Občinski gasilski
zvezi Celje skupaj z občinskim odborom
za obrambo in skupščino pripravili po-
žarno preventivne ukrepe, ki naj bi jih
upoštevali vsi, ki ob čiščenju površin tu-
di kurijo.
Tako na gozdnih in travniških površi-
nah oziroma v prigozdnem pasu 50 me-
trov ni dovoljeno uporabljati odprtega
ognja.
Za odprt ogenj se smatra požiga-
nje rastlinskih odpadkov, igra otrok
z ognjem, kurjenje v provizoričnih og-
njiščih in kuriščih ob izletih v naravo ali
taborenju in kampiranju itd. Posebno
nevarnost predstavlja tudi kajenje in ne-
odgovorno odmetavanje cigaretenih
ogorkov.
Gasilci ob vsem tem predlagajo, da je
treba ogenj uporabljati v brezveterju in
ga obvezno nadzorovati, žerjavico pa te-
meljito pogasiti. Ob večjem ognjišču je
obvezno poskrbeti za prisotnost gasil-
skih sredstev oziroma gasilske straže. Za
nasvete in gasilsko stražo se je treba obr-
niti na krajevno gasilsko društvo.
T. VRABL
Gasilci brez denarja
Do sredine marca bodo
v celjski občini končani občni
zbori gasilskih društev. Letos
se, po besedah Toneta Sentoč-
nika, največ pogovarjajo o po-
manjkanju denarja za redno
dejavnost in obnovo opreme.
Sredstev je premalo za nor-
malno dejavnost, saj jim ob-
činska zveza zagotovi samo
eno tretjino, dve tretjini pa
morajo zagotoviti sami, kar je
izredno težko. To je še posebej
problematično v primeru, ko
je treba kupiti gorivo, da se
odpravijo na intervencijo.
Gasilci so ob tem opustili
vsako razmišljanje o novih in-
vesticijah, obnovi ali gradnji
domov, problemi pa so tudi
z nabavo ali zamenjavo dotra-
jane opreme. Tako se lahko kaj
hitro zgodi, da bodo v kakšni
intervenciji neučinkoviti. O tej
neprijetni situaciji bodo spre-
govorili tudi na občnem zboru
občinske gasilske zveze, gradi-
vo pa bodo posredovali tudi
občini in republiški gasilski
zvezi. Ta problem bo treba
čimprej rešiti, kajti gasilci sa-
mo z dobro voljo ne bodo mo-
gli biti dovolj aktivni pri gaše-
nju požara ali v kakšni drugi
preventivni intervenciji.
T. VRABL
Za pasje spretnosti
V Šempetru že nekaj časa uspešno dela psarna Tarza-
nova, ki skrbi za šolanje in vzrejo psov. Šolanje vodi
izkušen kinolog Silvo Antloga iz Šempetra, ki je med
drugim tudi trener tekmovalne ekipe kinološkega društva
iz Pliberka v Avstriji.
Pse šola na vežbališču pri Šeškem mostu. Šolanje je
razdeljeno na dva dela. Psi, stari od 6 do 12 mesecev,
imajo malo šolo, starejšim psom pa je namenjen tečaj
poslušnosti, sledenja in obrambe. Po 60-urnem tečaju
imajo udeleženci izpit. Pse je mogoče prijaviti tudi samo
za določen del tečaja - na primer obrambe, ali pa tudi za
čuvanje objektov. Tečaj je prijeten tako za pse kot za
njihove lastnike, ki z njimi preživljajo urice v naravi.
Prihodnji tečaj se bo pričel 9. marca na vežbališču pri
Šeškem mostu.	PETER KOŠTOMAJ
Kogoj in Hlupič v Špitalu
Celjsko gostišče Špital, ki ga
odlikuje svojevrstna ureditev,
je minuli teden povabljenim
gostom predstavilo novo serijo
kozarcev Steklarne Rogaška
Slatina, ki jo je oblikoval
umetnik Oskar Kogoj, ter iz-
brana vina enega največjih za-
sebnih slovenskih vinarjev Ju-
rija Hlupiča iz Maribora.
V Špitalu pričakujejo ta te-
den tudi z novim delovnim ča-
som, saj bo lokal poslej odprt
vsak dan, razen nedelje od 12.
do 24. ure, tako kot do sedaj pa
bodo konce tedna popestrili
z umetniškimi večeri. Zvone
Sotošek, ki je v obnovo tega
lokala razen sredstev vložil tu-
di veliko svojega dela in entu-
ziazma, si želi, da bi ta del
Celja postal središče kulturne-
ga utripa mesta. Poleti bodo
na trgu med gostiščem Špital
in Vodnim stolpom razne kul-
turne prireditve, v Vodnem
stolpu pa naj bi pripravljali
zabavna srečanja za mlade.
Foto: E.E.
Št. 9 - 5. marec 1992
12
Vecm poraženec
Košarkarjem Polzele že trikrat ni uspelo v končnici II. slovenske lige - Vseh
neuspehov se edini spominja kapetan Mitja Turnšek
Košarkarji Polzele bodo po-
jutrišnjem začeli četrti naskok
na uvrstitev v slovensko ligo,
kar se jim je doslej ponesrečilo
v letih 85, 87 in 91. V vseh treh
drugoligaških končnicah je
edini igral 30-letni Mitja
Turnšek, ki skupaj s soigralci
pričakuje, da bo žalska občina
naposled dobila košarkarske-
ga prvoligaša, potem ko je
pred dvema desetletjema Ža-
lec igral v tedanji I. B. SKL.
»V končnico vstopamo
z zmago in porazom proti Mi-
klavžu, v dveh tekmah z naj-
boljšima ligašema z zahoda
Kokro in Idrijo pa moramo iz-
tržiti čimveč, kajti do končne
odločitve bo prišlo šele v play-
outu in po tekmah z ekipama
spodnjega dna rdeče skupine
SKL. Prvo ali drugo mesto
nam morebitno tretjo tekmo
zagotavlja na Polzeli. Seveda
bo najlažje prvaku, saj se bo
pomeril s Celjem, ki za drugi-
mi precej zaostaja,« pravi ka-
petan Polzele Mitja Turnšek,
ki je v sezoni 1985/86 igral za
Rogaško in se z njo uvrstil
v SKL.
Prav Celje vam je jeseni za
35 tisoč DEM prodajalo status
prvoligaša.
Zamenjava ni prišla v po-
štev. Denar ni bil problem,
marveč smo bili z Urbanijo in
Vasiljevičem premalo uigrani.
Zaradi takšne odločitve v klu-
bu in med navijači ni bilo no-
benega razočaranja. Na derbi-
jih smo imeli polno dvorano,
prodali smo tudi več kot 400
vstopnic in tudi v končnici ne
bo nič drugače.
Jeseni ste se okrepili z Urba-
nijo, Vasiljevičem in trenerjem
Zrinskim ter za 20 let najeli
dvorano. Vse to kratkomalo
terja uvrstitev v SKL?
Leta 1986 smo se odločili za
korenite spremembe, kajti do
tedaj smo bili klub igralcev, ki
pri Celju niso prišli v poštev za
prvo ekipo. Z obema novince-
ma smo pred prvenstvom po-
krili igralni mesti krila in cen-
tra, kjer smo bili najbolj šibki.
Rus Vasiljevič ni bil najbolj
posrečena okrepitev in jeseni
ga bomo zamenjali z drugim
igralcem iz nekdanje SZ. Na-
predovanje v sedanjih razme-
rah ni pogoj, kajti Polzela je še
vedno mali kraj, ki je bil dolgo
v senci Celja.
V končnico sta se z zahoda
znova uvrstila Kokra in Idrija,
ki sta že lani ostala praznih
rok. Kakšna je vaša napoved?
Z Idrijo smo obe tekmi izgu-
bili, s Kokro pa je bilo tesno:
doma smo izgubili za točko,
v Kranju dobili za dve. Toda
vse štiri tekme niso bile pravi
kazalec razmerja moči, saj
smo po uvodnem porazu
z mlado ekipo Olimpije ostali
brez možnosti za napredova-
nje in igrali smo brez pravega
motiva.
Sistem je letos spremenjen:
vse štiri ekipe čaka še play-
out, do lani pa sta dve izmed
šestih ekip neposredno napre-
dovali. Kaj je bolj pravično?
Noben sistem ni pravičen,
letošnji še najmanj, ker favori-
zira prvoligaše. V naši mini-
ligi štartamo praktično z ničle.
Nobene hipoteke ni iz pred-
tekmovanja. Na zahodu so
imele pred zadnjim kolom štiri
ekipe povsem enakovredne
možnosti za napredovanje in
tudi naša liga ni bila slaba,
čeprav smo si že sredi prven-
stva zagotovili naslov.
Polzelo že spremlja prizvok
velikih poražencev. Do kdaj?
Navadil sem se živeti s pora-
zi. Težko se je uvrstiti v SKL,
razlike med klubi so minimal-
ne. Tudi Pivovarna Laško ali
Bistrica ne zaostajata za veči-
no klubov rdeče skupine. Na
Polzeli smo optimisti, z mladi-
mi delamo dobro in s svojim
zaledjem bodo kmalu dober
prvoligaš.
ŽELJKO ZULE
Košarka
Slovenska liga
Moški: 10. kolo - zelena
skupina: Triglav-Rogaška
71:66 (44:29), strelci: Ritonja
21, Kalinger 15, Sušin, Tabak
10, Cerar 7, Tišma 3. Vrstni
red: S. Olimpija (s tekmo
manj), Postojna 18, Helios (s
tekmo manj) 15, Rogaška,
Medvode 14, M. Marcus, Tri-
glav 13, Unicom 12. Rdeča
skupina: Comet Podbočje
74:83 (34:48), strelci: Šmid 30,
Železnikar 23. Nerat 12, Kožar
6, Mlakar 3; Slovan Elektra
92:85 (43:38), strelci: Gole 37,
Pipan 17, Pečovnik 8, Plešej,
Ki tek 6, Lesko všek 5, Lipnik
4, Dumbuya 2; Ježica-Celje
88:69 (43:22),strelci: Pučko 21,
Kahvedžič 15, Tkalec 10, Ki-
tek, Starovasnik 8, Herman 6.
Vrstni red: Slovan, Ježica, Co-
met 17, Podbočje, Elektra 15,
Maribor, Olimpija ml. 14, Ce-
lje 13.
Ženske: zelena skupina - 20.
kolo: Kranj-K. Afrodita
86:115 (37:57), strelke: Pešič
46, Virant 17, Jurše 16, Kokolj
14, Cujež 10, C. Jezovšek, A.
Vodopivec 6. Vrstni red: Ježica
40, K. Afrodita 36, Apis 35,
Odeja 34, Kranj 30, Ilirija 28.
Rdeča skupina - 2. kolo: Co-
met-Induplati 74:75 (30:45),
strelke: Sporar 31, Koželj 13,
Baraga 12, Zdovc 8, Kranjc 6,
Groleger, Pantič 2. Vrstni red:
Ježica ml, Jesenice 4, Indupla-
ti, Slovan 3, Comet, Cimos 2.
Območna liga
Moški - 6. kolo: Prebold-
Kočevje 93:99, Jelša-Črnuče
80:92, Starše-Janče 80:83.
Vrstni red: Prebold 11, Črnuče
10, Kočevje, Janče 9, Jelša 8,
Starše 7.
Nogomet
Slovenska liga
22. kolo: Primorje-Publi-
kum 0:0, Slovan-Rudar 2:2
(2:1), strelca: Goršek, Omero-
vič; Mura-Steklar 5:1 (1:1),
strelec: Kidrič. Vrstni red:
Maribor 33, Izola 30, Olimpija,
Naklo 29, Koper 27, Gorica 26,
Mura, Publikum 25, Slovan,
Ljubljana, Steklar 22, Zagor-
je, Svoboda 21, Rudar (V) 19,
Potrošnik 17, Primorje 15, Ru-
dar, Nafta 14, Medvode 12,
Domžale 10, Jadran 7.
Rokomet
Super liga
Moški - 13. kolo: P. Laško-
N. Opr™ma 30:16 (12:11), strel-
ci: Čater 8, Pungartnik 6,
Franc, Jeršič 4, Šafarič, Tom-
šič, Leve, Šerbec 2; Duka-Ve-
lenje 20:20 (10:11), strelci:
Vrečar 7, Voglar 5, Cater, Pla-
skan 3, Rozman 2. Vrstni red:
P. Laško 25, Slovan 18, Rudar
16, Velenje 15, Jadran 14, N.
Oprema 13, Pomurka 12, Dra-
va 11, Presad, Duka 10, Predd-
vor 7, Inles 5.
Slovenska liga
Moški - 15. kolo: Mokerc-
Eurodas 17:33 (9:12), strelci:
Novak 13, Vešligaj 6, Ocvirk 4,
Begovič, Dujič 3, Cvetko 2, Le-
skovšek, Potočnik 1. Vrstni
red: Eurodars 27, Dobova 25,
Šešir 20, Grosuplje, Krško 18,
Kamnik 15, Črnomelj, Krog,
Radeče 14, Ormož 12, Izola, V.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga: ženske - 18. kolo:
Emo-Gorica 2606:2377 (Emo:
Šeško 421, Grobelnik 430,
Tkalčič 408, Lesjak 447, Kar-
dinar 445, Petak 455); 19. ko-
lo: Emo-Triglav 2576:2408
(Emo: Lesjak 419, Grobelnik
420, Tkalčič 416, Gobec 433,
Šeško 428, Petak 460). Vrstni
red: Emo 38, SCT 24, Adria 18,
Triglav 17, Gorica 10, Kon-
struktor 7.
I.	liga: 17. kolo - moški: Hi-
dro-Žalec 5114:5063; vrstni
red: Fužinar 30, Rudar, Tri-,
glav.22, Gorica, Žalec 16, Ko-'
čevje, SCT 14, Proteus 10, Hi-
dro 10, Domžale 8. Ženske:
Rudar-Emo II 2313:2392,
Vrstni red: Fužinar, Emo 26,
SI. Gradec 24, Rudar, Tekstina
18,	Izola, SCT, Korotan 16,
Slovan 6, Impol 2.
II.	liga: 13. kolo - moški: In-
grad-Radenska 5202:5081,
Emo-Hrastnik 5221:5198.
Vrstni red: Emo 22, Radenska
20, Branik 16, Hrastnik, In-
grad 12, MTT 10, Korotan 8,
Krško 0.
Območna liga
Moški - 13. kolo: Emo II-
Rogaška 4980:4862, Konus-
Dobrna 4942:4895, Ljubno-
Šoštanj 4741:5008, Kovinar
RŠD Emo 4767:4826, Metka-
Izletnik 4519:4500; 14. kolo:
Rogaška Šoštanj 4661:4663,
Ljubno-Konus 4855:4763, Do-
brna Metka 4876:4758, Izlet-
nik-Kovinar 4726:4762, RŠD
Emo-Emo II 5011:4866. Vrstni
red: Šoštanj 26, Kovinar, Do-
brna 20, Konus 16, Metka 15,
Ljubno 12, Emo II 10, RŠD
Emo 9, Rogaška 8, Izletnik 4.
Odbojka
Super liga
Ženske - 13. kolo: YU STIP-
Gorica 3:0 (8, 5, 10). Vrstni
red: Paloma 22, YU STIP 16,
Koper 14, Bled 12, Kočevje 6,
Gorica 4, Tabor 2.
Slovenska liga
Moški - 15. kolo: Šempeter
-	Bled 1:3, Pomurje - Vizura
3:0, Emona - Topolšica 3:1.
Vrstni red: Brezovica 26, Po-
murje 24, Bled, Šempeter, Ži-
rovnica 20, Topolšica, Emona
16, Črnuče 12, Vileda ml. 11,
Vizura, Izola 6, Mislinja 2.
Ženske - 15. kolo: Ljubno
-	Krim 1:3, Topolšica - Preva-
lje 3:0. Vrstni red: Krim 28,
Topolšica, Ljubno 18, Paloma
ml. 16 itd.
Hokej
Prvenstvo Slovenije
Končnica za uvrstitev od 5.
do 8. mesta: Cinkarna - Slavi-
ja 23:5, Slavij a - Cinkarna
3:14._
Namizni tenis
Super liga
Moški - 10. kolo: Novoteh-
na-Ingrad 5:4 (Maras 2. Hor-
vat, Bezjak 1). Vrstni red: Ko-
vina 20, Potrošnik 18, Strojna
16, Radgona, Ingrad Merkur,
Novotehna 6, Ilirija 2.
Umetnostno
drsanje
Prvenstvo Slovenije
Celje - mladinke: 3. Eber-
linc; pionirji A. 1. Špoljaf; pi-
onirke A: 9. Hutinski; pionirke
B: 3. Kranj c, 10. Pfeifer: pi-
onirke C: 4. Peunik, 5. Bratec,
13. Kolar, 18. Krklec; pionirji
D: 1. Meža, 2. Vizjak; pionirke
D: 3. Germadnik, 4. Šolinc, 5.
Vizjak, 6. Beškovnik, 9. Piki,
19.	Gorišek, 21. Feldin, 28.
Krivec.
Judo
Pokal Lendave
Pionirji - do 28 kg: 2. L5
kner; do 31 kg: 1. B. Holer, 4
46 kg: 2. Mahmutovič, do 5
kg: 3. M. Holer, do 55 kg: •
.Lakner-Bevc, do 67 kg: j
Bednjički, nad 67 kg: 2. Cer9]
ekipno: 2. I. Reya: mladij
- do 65 kg: 3, Rudolf do 71 k
3. Beltram, do 78 kg: ;
Sadžak.
Maii nogomet
Prvenstvo Celja
Zimsko prvenstvo - I. lig;
Skavti 27, Penal 25, Pelikan
Klateži 23, T. Aškerčeva 2]
Marinero, Aero 18, Trigla\
Cetis 15, Azzuri 14, Zlatoroj
Adsalute 13, Izletnik 12, Do
11, PTT 10, Prijatelji 9, Dram
lje 6; II. liga: Umetniki, Par.
terji 22, Mlekrana, Veflon 21
Sokoli 20, Bulls 19 itd; IH.
fa: Loče 29, Šmartno 2l
korpioni 23, Štraus 22, Vel
tins 21, Opekar Nova vas 2
itd.
Smučanje
Prvenstvo Celja
Zmagovalci - veteran
Cvahte, Četina, Uršič; vet<
ranke: Zgoznik, Grobelnik.
Sobota, 7. 3.
Judo
Celje: 1. Reva-Gorišnica !
kolo SJL, 17 na OŠ F. Roš)
Kegljanje
Ljubljana: SCT-Emo (2
kolo A ženske lige, 13.30).
Košarka
Celje: Celje-Podbočje (IS
Velenje: Elektra-Maribo
Ljubljana: Slovan-Comet, R<
gaška Slatina: Rogaška-Heli<
(12. kolo moške SKL, 20), I
Afrodita-Ilirija (18), Sežan
Cimos-Comet (3. kolo žensl
SKL, 17), Polzela: Polzeli
Idrija (19, 1. končnice 1
SKL).
Namizni tenis
Celje: Ingrad-Merkur (1
kolo super lige, 16).
Odbojka
Ljubljana: Tabor-YU STl
(14. kolo ženske super lige)
Rokomet
M. Sobota: Pomurka-P. L<
ško (18), Velenje: Velenje-Sl<
van (14. kolo moške super lig
19), Velenje-N. mesto (16. kol
ženske super lige, 17).
Tek na smučeh
Rogla: 7. pokal Rogle in ali
ski pokal, od 9. ure. Se jutri
Nedelja, 8. 3.
Kegljanje
Celje: Emo II-Korotan (1;
kolo I. ženske lige, 10).
Nogomet
Celje: Publikum-Izola, B<
gaška Slatina: Steklar-J*
dran, Velenje: Rudar-Naf
(23. kolo SNL, vse ob 15).
Rokomet
Celje: Eurodas-V. Nedelj
(16. kolo I. moške lige, 11).
Št. 9 - 5. marec 1992
13
Slaba uteha
za Celjane
jeseniške hokejiste izključili iz
prvenstva
V ponedeljek je v Ljublja-
ni na svoji izredni seji pred-
sedstvo Hokejske zveze Slo-
venije iz končnice državnega
prvenstva izključilo Acroni
Jesenice in drugo ekipo Jese-
nice.
To je bila kazen, ker minu-
li petek obe moštvi nista ho-
teli nastopiti proti Hertzu
Olimpiji oziroma Bledu Pro-
molini, če bi jima sodili re-
zervni sodniki, jeseniški sod-
niki namreč niso dopotovali.
Takšen sklep je predlagal
celjski tehnični vodja Adolf
Rozman, sprejeli pa so ga
s štirimi glasovi za, tremi
vzdržanimi in enim proti.
Tako bosta v finalu na dve
dobljeni zmagi igrala Hertz
Olimpija in Bled Promoline.
Na seji so tudi izvolili nove-
ga predsednika sodniške or-
ganizacije, nekdanjega med-
narodnega sodnika Romana
Jakiča iz Ljubljane.
Tehnični vodja hokejistov
Cinkarne je ob tem dejal:
»To bi se moralo zgoditi že
takrat, ko smo opozarjali na
kuhinjo, ob srečanju Acroni
Jesenice - Jesenice, zaradi
katere smo mi potem izpadli
iz končnice.« No, za Celjane,
ki bodo prvenstvo v tolažilni
skupini v soboto zaključili
s srečanjem proti drugi ekipi
Olimpije, je to slaba uteha.
Na seji so tudi izbrali no-
vega selektorja slovenske
hokejske reprezentance. To
je nekdanji veliki as Rudi
Hiti, ki bo najboljše sloven-
ske hokejiste že vodil na pri-
jateljskih tekmah proti Av-
striji 2. marca in proti Nizo-
zemski 28. in 29. marca.
V najboljšo ekipo je Hiti iz-
bral tudi dva celjska hokeji-
sta, Žoleka in Bulatoviča, za
mladinsko do 18. let pa bosta
nastopila Kolar in Rozman.
R.G.'
Nogometni
drobir
Nogometaše Partizana
Hmezad bo v spomladan-
skem delu prvenstva II.
SNL-vzhod po odhodu Jo-
sipa Vogrinca vodil dose-
danji trener mladinske eki-
pe Kladivarja in zatem še
nekaj časa vodja strokov-
nega štaba Janko Benčina.
Že jeseni bo prišlo do ko-
renitih sprememb sloven-
skih nogometnih lig. Prva
bo imela 18 klubov, enotna
druga pa 16 in se bo popol-
nila po naslednjem ključu:
pet ekip, ki bodo izpadle iz
SNL, ekipe od 2. do vključ-
no 5. mesta iz obeh II. SNL,
boljši iz kvalifikacij šesto-
uvrščenih ekip II. SNL ter
prvaka kvalifikacij pod-
zveznih prvakov. Obenem
bo jeseni tudi vzhodna in
zahodna 3. liga s po 12
klubi.
Že v torek, 10. marca, pa
se bo nadaljevalo pokalno
tekmovanje MNZ Celje.
Para sta Rudar (V)-Svobo-
da in Dravinja-Publikum.
Alpos izključen
Košarkarje Alposa je po ne-
odigranem drugem polčasu
prvenstvene tekme H. SKL
proti Pivovarni Laško doletela
najhujša kazen: izključitev iz
tekmovanja. Prvak končnice
območne lige se bo zato nepo-
sredno uvrstil med drugoliga-
še, ekipe od 2. do 4. mesta pa
bodo igrale v play-outu.
Odbojkarice še niso v Evropi
V končnico odbojkarskega prvenstva bo ekipa YU STIP štar-
tala s štirimi točkami, vodilna Paloma s šestimi, preostali ekipi
pa z dvema oziroma brez točk. Udeleženec pokala mednarodne
odbojkarske zveze CEV bo znan šele po razpletu končnice.
Mali nogomet za 60 ekip
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Celje do torka, 10.
11 marca, sprejema prijave in štartnino 5500 tolarjev za letno
prvenstvo v malem nogometu. Število ekip je omejeno na 60 in
bodo razdeljene v pet lig (igralci SNL nimajo pravice nastopa).
Osmoljenka velikih tekmovanj
Najboljša slovenska strelka
zadnjih dveh let Ksenija Ma-
ček iz Rečice pri Laškem po-
staja osmoljenka velikih tek-
movanj. Lani je na evropskem
prvenstvu za mladinke
v Manchestru z zračno pištolo
zasedla 4. mesto, v nedeljo pa
je v Budimpešti za samo dva
kroga znova zaostala za bro-
nasto kolajno, ki pa jo je po-
tem dobila v ekipni konku-
renci.
»Z rezultatom 374 krogov in
4. mestom sem kljub vsemu
zadovoljna, kajti v zadnjih
tednih sem bila v krizi in celo
na domačih tekmovanjih sem
ostajala brez zmage,« je po vr-
nitvi iz Budimpešte pripove-
dovala 19-letna strelka druži-
ne Dušan Poženel in bodoča
tekstilka Ksenija Maček, ki je
v ekipni konkurenci skupaj
z Dolenčevo in Toroševo osvo-
jila bronasto odličje.
Mačkova se je z lanskimi do-
sežki uvrstila med potencialne
kandidatke za olimpijske igre
v Barceloni. Na zadnjih tre-
ningih je že zadela blizu 390
krogov in tako napovedovala,
da bi lahko izpolnila olimpij-
sko normo, kar je doslej izmed
slovenskih strelcev uspelo le
Debevcu. »V Budimpešti je bi-
lo na strelišču v dvorani NEP
zelo vroče, obenem pa me je
pošteno zdelala trema in roka
se mi je kar preveč tresla. Na
treningih je drugače. Strelci se
vživimo v okolje, svetloba je
vseskozi enaka in neobreme-
njeni dosežemo tudi rezultate
svetovne veljave,« pravi Mač-
kova. BERNARDA STOJAN
Foto: EDO EINSPIELER
Največji magnet
Niko Mihelič o formuli 1 letos
Smo na začetku nove tek-
movalne sezone v formuli 1. Za
nami je že prv a preizkušnja za
Grand Prix Južne Afrike, ki se
je končala z zmagoslavjem
moštva Williams Renault (1.
Mansell, 2. Patresse), solidni-
mi uvrstitvami McLaren Hon-
de in poloma Ferrarija.
Nika Miheliča smo še pred
pričetkom prvenstva ujeli
v Mariboru na promociji tek-
movalnega vozila Daihatsu
Charade TS in ga poprosili za
mnenje o sezoni, ki je pred
nami.
»Prvenstvo bo zanimivejše
od vseh dosedanjih. Veliko no-
vosti je predvsem pri Ferrari-
ju, kjer imajo novo vodstvo,
k njim pa se je vrnil tudi Niki
Lauda, toda ne kot dirkač, pač
pa bo s svojimi izkušnjami po-
magal voznikoma Jeanu Alesi-
ju in Ivanu Capelliju. To mo-
štvo je še vedno največji mag-
net v formuli 1, toda urediti
morajo odnose med ljudmi ter
koordinacijo in vodenje mo-
štva. Zanimivo bo videti, ali
lahko kombinacija McLaren
-Senna-Honda letos ponovno
zablesti, kajti Williams Rena-
ult ima odličen avto in velike
izkušnje iz lanske sezone,
predvsem pa izvrstna Nigela
Mansella in Ricarda Patresse-
ja. Benneton ostaja na prejš-
njem nivoju. Glavna zvezda
tega moštva je Michael Schu-
macher in od njega se največ
pričakuje, saj je po Ayrtonu
Senni edini mladenič, ki je že
na prvih dirkah pokazal toliko
talenta kot domala nihče drug.
Med pomembnejše lahko uvr-
stimo še tri moštva. Tyrell žal
že tone, Jordan je kot debitant
zablestel lani, vprašanje pa je,
ali bo Eddie Jordan lahko pri-
pravil team z enakimi motiva-
cijami, ki bo sposoben za nova
presenečenja. Tu je še Brab-
ham, ki se je odločil za zanimi-
vo potezo. Kot drugega dirka-
ča je angažiral žensko Joanno
Amatti, ki ni noben poseben
talent, saj je v preteklih sezo-
nah dosegala zgolj povprečne
rezultate v formuli 3000. Pote-
za ima komercialni pomen, saj
bo Brabham ako deležen veli-
ko večje medijske pozornosti,
kot bi je bil sicer.«
PRIMOŽ ŠKERL
Št. 9 - 5. marec 1992

Gunsi v glavo, Mojcej v srce
Ta nepokorna, svojegla-
va mladež! Še na misel ji
ne pride, da bi si v svojem
programu vrtela kaj - četu-
di tako žlahtnega - kot je
denimo Slovenski oktet ali
kaj podobnega iz slovenske
glasbene zakladnice. Ne,
oni ti nabijajo Gunse in
Scorpionse, da je veselje in
se tistim, ki so že prerasli
prag mladostne zaletavosti
lasje postavljajo pokonci.
Poslušamo jih pa šefi.
Češ, ali smrkavci res nima-
jo več nobenega odnosa do
lepe, slovenske pesmi. (Pri
čemer sogovornike sumim,
da niti niso mislili na kaj
izvirnega, ampak bolj na
kakšne Don Juane, Helence
in podobno slovensko »bo-
gastvo«). Skratka, krivi
smo, da bomo čisto pokva-
rili mladino. In kaj bi se
zgodilo, če bi se, recimo, na
Radiu Celje, res odločili, da
odslej mladini v njihovi od-
daji serviramo kaj žlahtne-
ga, domačega, takorekoč
vzgojnega? Mislite, da bi
pokovci nasedli našim do-
brim namenom in pridno
odposlušali, kar bi jim na-
menili? Figo, vrteli bi po-
staje, da bi se kar kadilo,
dokler ne bi na kateri spet
ujeli svojega ritma. Ali pa
bi radio kar izklopili in si"
na svojih napravah zavrteli
kakšno primerno, angle-
ško, seveda.
Sploh nočem reči, da bi
naši otroci morali biti in
ostati nekakšni glasbeni
samorastniki, prepuščeni
svoji volji in okusu. Naro-
be: naučiti bi jih morali ce-
niti in ljubiti tudi tisto, kar
je prvobitnega v naši glas-
beni skrinji. Ampak ali ni-
ma tukaj svoje besede in
dolžnosti še kdo drug? Pra-
vijo, da Slovenci ne znamo
dobro zapeti niti ene slo-
venske pesmi. Zase tega že
ne priznam. Znam jih vsaj
polovico iz knjižice Tristo
narodnih, pa še kakšno po
vrhu. Ampak prisežem, da
se niti ene same nisem na-
učila preko radijskih valov.
Uresničevanje programskih usmeritev H{
Na današnji seji radijskega in časopisnega sveia NT & RC tudi o izboljšani
slišnosti Radia Celje
Že v poudarkih radijskih
usmeritev za konstitutivno se-
jo sveta NT&RC smo podčrta-
li, da je Radio Celje za svojo
strateško opredelitev izbral
pot medijsko angažirane, pro-
fesionalno orientirane in poli-
tično neodvisne ter nadstran-
karske regionalne radijske po-
staje. RC bo negoval prvo me-
dijsko prednost - to je hitrost
in z njo povezano aktualnost,
ki bo v informativnem smislu
zlasti še bazirala na lokalno
- regionalni informaciji. Tem
opredelitvam je podrejena tu-
di radijska shema.
Stalno in dinamično pre-
navljanje radijske sheme je
stalnica našega dela, zlasti še
od leta 1990, ko je bilo postav-
ljeno temeljno ogrodje veljav-
ne radijske sheme. Prvi del in-
tenzivnejšega prenavljanja ra-
dijske sheme se je začel lani
pod redaktorstvom Nataše
Gerkeš, nadaljuje pa se še po-
sebej letos, ko je posle pro-
gramske urednice prevzela
Nada Kumer.
Decembra lani smo »rodili«
jutranji program Radia Celje,
ki se je v relativno kratkem
času izjemno dobro prijel,
z njim pa smo na slovenskem
radiofonskem nebu - naj se ne
sliši neskromno - promovirali
prvi poslovni radijski pro-
gram. Hkrati se je zaradi tega
časovni programski lik RC
raztegnil na 13 ur in pol na
dan, tudi sicer smo dobili tri
programske turnuse - jutra-
njega od približno 5.40 do
8.00, dopoldanskega od 8.00
do približno 13.20 in popol-
danskega od približno 13.20
do 19.00. Po treh mesecih oce-
njujemo, da se je jutranji pro-
gram RC torej dobro prijel, za-
to ga s soboto, 7. marcem 1992
razširjamo še na soboto (prej
samo od ponedeljka do petka).
Načelno je program RC
opredeljen kot informativni
- razvedrilni program. Za prvi
prilastek smo 6. januarja uve-
ljavili ob 12.00 nov termin za
dodatna poročila; prizadeva-
mo pa si tudi, da bi marca
v popoldanskem programu
uveljavili še BBC NEWS, za-
radi česar smo montirali tvi(j
ustrezen satelitski antenski sj
stem. Radio Celje bo poslej po
leg treh prenosov informati\
nih oddaj Radia Slovenija svo
jim poslušalcem ponudil j
osem lastnih informativni
oddaj. Pri tem ni odveč pn
pomniti, da nas bo samo pred
videna informativna navez
s STA, Slovensko tiskovn
agencijo, kot enim izmed na
pomembnejših virov infornu
cij, stala 2.500 DEM mesečni
Sami nudimo informativj
oddaje brezplačno, brez spon
zorjev.
Februarja smo v radijsl
program vrnili oddaje za mlaj
še poslušalce. Najstniški T{
EN VAL je na sporedu vsak
soboto. Na ta način smo »pc
krili« najstniško generacij
poslušalcev, ki ponavadi ce]
v radijskih shemah zahodneg
tipa ne predstavlja posebn
ciljne publike. V naših razme
rah pa je takšna oddaja dt
načrtne kadrovske politike hi
še NT&RC.
MITJA UMNI
Osmi januar 1992 bo v kroniki Radia Celje zapisan kot datum,
s katerim smo začeli odštevati dneve za realizacijo našega
velikega projekta - nadaljevanje druge faze izboljšane slišnosti
RC. Prvo fazo smo leta 1989 zaključili s postavitvijo pretvornika
na Maliču (frekvenca 95,9 MHz) in z oddajanjem v stereo-
tehniki. Kljub temu, da je bilo že opravljenih veliko pogovorov
na pristojnih ministrstvih za promet in zveze ter za informiranje
in na RTV Slovenija, Oddajniki in zveze, je problem v tem, ker
uradno še vedno velja moratorij za podeljevanje radijskih frek-
venc. Tako imenovani Kacinov zakon o javnih glasilih še ni niti
začel skupščinske procedure, zakon o zvezah pa ni zagledal luč
sveta niti še ne v prvem osnutku. Dveletni moratorij je baje na
nekaterih mestih že bil »prebit«, vprašanje je, ali se ga bo dalo
tudi v našem primeru, ali pa bo potrebno čakati na konec
moratorija.
Pust, Pust, krivih ust...
Ni bil sicer karneval, bil pa je svojevrsten radijsko-ulični Pust. Naj se ne sliši neskromno, če
povemo na glas, da so se pod zastavo NT in RC in ob izdatni podpori sponzorjev Zavoda Golovec,
Pivovarne Laško, celjskega Klasja, Celjske turistične zveze in drugih, to pot zbrale mlade in stare
maškare. Naši najbolj radijski novinarki Mateja Podjed in Nataša Gerkeš, ki preživljata zadnje
čase vikende sploh bolj v Talijinem hramu - SLG Celje zaradi Dnevov komedije, sta zakulisni in
odrski imidž prenesli kar na prostor pred Muzejem novejše zgodovine. Tam sta kot maškari
animirali, pa hkrati pustni vrvež z besedami risali v mavrične loke radijskega programa, ki je bil
praktično ves dan posebej pustno prirejen.	Foto: EDO EINSPIELER
Pust tudi
združuje
Točno! In to radijske lo-
kalne in regionalne posta-
je, saj smo pod zaščito ra-
dijskega Pusta ustvarili ne-
posredne radijske kontakte
kar s petimi radijskimi po-
stajami: Koroškim radiom
Slovenj Gradec, Murskim
valom iz Murske Sobote,
Studiem D iz Novega me-
sta, Radiom Trbovlje in
Radiom Ptuj. Če je bil to
pot Pust »kriv« za te stike,
naj bo drugič kdo drug.
Upamo!
UM
REVIZIJA RUMENEGA CE
Sex shoping,
v sodelovanju z naravo
Najprej je bila dežela vzha-
jajočega Erosa. Nič pretreslji-
vega. bog mu pomagaj. Toda
potem, ko se je taisti Eros pri-
čel nekoliko tržno obnašati, ko
je pravzaprav spoznal, da zanj
ni mej, in da naj bi bila dolina
Šentflorjanska že programira-
na za svoboden pretok ljudi in
kapitala, se je nekemu pro-
svetljenemu absolutistu v eni
od komun zazdelo, da tej Doli-
ni grozi pohujšanje. Sam hu-
dič. Razlaga je preprosta: raz-
merje moči med dobrim in
zlom je ključnega pomena za
ohranitev naravnega ravno-
vesja. In dobro mora zmagati
(kot v vseh solzavih komedi-
jah). Tako si je v Domažalah,
na pragu.21. stoletja, župan
Schwarzbartl omislil odlok
o javnem redu in miru, ki med
drugim prepoveduje opravlja-
nje storitev ponujanja uslug in
prodajanje stvari na način, ki
ogroža in žali javno moralo ter
kvari mladino. Domžalski
Erotic bar s sex shopom kljub
vsemu šiba naprej, le da so
obiskovalci malce bolj pazljivi
pri uživanju alkohola, saj jih
nekaj sto metrov stran čakajo
policaji. Svojevrsten paradoks
pri tej smešni inkviziciji je tu-
di v tem, da je prav bitka za
nepokvarljivo moralo podalj-
šala rok trajanja že razpadli
koaliciji Demos, ki se je ob tem
dogodku čudežno pobrala. Si-
cer pa sam župan veselo de-
mantira boječe očitke, da naj
bi prepovedal tudi mini krila
in tesno oprijete poletne halje.
Medtem ko so Domžale
zdrav primer bolnega humor-
ja, so se nekateri ostali lokalni
veljaki očitno sprijaznili s to
erotično nadlego. Celo nekoli-
ko manj urban (pa zato nič
bolj zakompleksiran) Pred-
dvor pri Kranju se že lep čas
ponaša s Sex barom, kjer se
slači nekaj povprečnih Ukra-
jink. Pa tudi dosegljive so za
200 DEM. In pred kamero po-
žirajo zastonj.
Mlada poslušalka Irena, ki
se sleče le pred soncem, jih
pravgotovo ne ceni, saj (kot
sama pravi) striptizete ne ce-
nijo svojega telesa, ga celo
prodajajo in jih ni nič sram. Če
nič drugega, na lahek način
hitro zaslužijo, a ne? Moram
priznati, da me je presenetil
občan Boris. »Bi ti vzel napih-
njeno lutko v posteljo,« je bil
zloben. Ja, Boris, če sva zelo
konkretna, se to dogaja. Saj
veš, najde se kakšna, ki je vse-
skozi napihnjena, ko jo pa po-
ložiš, ugotoviš, da je res lutka.
Sodeč po odzivu na dotično
temo v zadnjem Rumenem CE
je tudi Celje s širšo okolico do-
besedno pripravljeno na od-
prtje kakšnega pravega Sex
bara, Sex shopa ali celo kuple-
raja. Zadnjo besedo bodo se-
veda imeli politični inštruk-
torji, ki bodo zopet tehtali med
dobrim in zlom, med pohujša-
njem in vzgojo mladih skavtov
ter nenazadnje - med likom
deviškega poslanca in perso-
no, ki ji nič človeškega ni tuje.
Piše Bojan Krajnc
VABIMO K
POSLUŠANJU
Sobota, 7. marec, ob 5.40:
JUTRANJI PROGRAM. Od
marca naprej vas bomo zgodaj
zjutraj prebujali tudi ob sobo-
tah. To je bil že od vsega začet-
ka, torej od takrat, ko smo za-
čeli oddajati naš jutranji pro-
gram, naš cilj, vsako soboto pa
so nas s takšnimi željami zasi-
pavali tudi poslušalci. Prvo
marčno soboto bomo željam
prvikrat ustregli.
Nedelja, 8. marca, ob 10.05:
JAVNO ŽREBANJE ZA
IZLET 100 KMEČKIH
ŽENSK NA MORJE. Žrebanje
za tradicionalni izlet, ki ga or-
ganizira naša uredniška hiša,
vsako leto vzbudi veliko zani-
manja. Tokrat smo se odločili
za žarebanje na javnih radij-
skih oddajah, ki bodo štiri po
vrsti. Prva bo v nedeljo,
v Zdravilišču Laško, in jo bo-
mo tucu v živo prenašali.
Torek, 10. marca ob 16. uri:
PROMOCIJA KASETE. Ob le-
tošnjem izletu 100 kmečkih
ženska na morje smo izdali tu-
di posebno kaseto, ki bo nek-
danjim in letošnjim udeležen-
kam gotovo lep spomin na do-
živetje. V torek se bo naše
uredništvo zahvalilo vsem so-
delujočim, nekatere pa bomo
povabili tudi pred mikrofon.
Sreda, 11. marca, ob 9. uri:
DOHODNINA. Bliža se da-
tum, do katerega moramo od-
dati napovedi dohodnine. Ker
je letos to v naši državi novost,
je še vedno precej stvari nejas-
nih. Zato bomo v naš studio
znova povabili strokovnjake,
ki bodo pripravljeni odgovar-
jati na vprašanja poslušalcev.
Pogovor bo vodila IRENA
BASA.
Št. 9 - 5. marec 1992
15
ODMEVI
Pismo Celjskim
demokratom
Spoštovani g. Ivo Jakop!
Dovolite nam, da se Vam
najprej opravičimo zaradi za-
kasnelega odgovora na Vaše
cenjeno pismo, naslovljeno na
predsednika celjskih demo-
kratov. Zgodi se pač, da so pri-
sotni tudi drugi neodložljivi
opravki. Dovolite pa nam tudi,
da se Vam zahvalimo tako za
Vašo prisotnost na našem
ustanovnem sestanku kot za
zadevno Vaše pismo. Iz oboje-
ga je razvidna predvsem Vaša
zaskrbljenost za nadaljno uso-
do Slovenije in Celja, kar je
nedvomno hvalevredno.
Ugotavljamo pa, vsaj tako je
razvidno iz Vaših trditev in
nam zastavljenih vprašanj, da
gledate na t. i. razcep v bivši
SDZ skozi napačno optiko.
Svoboda in demokracija, ki
smo si ju skupno priborili v le-
tu 1990 in dokazali z junijsko
vojno 1991 in ki ju poizkuša-
mo v miru in strpnosti uživati
v materialni in duhovni blagi-
nji, pa sta žal hudo komplici-
rana zadeva. Svobode in de-
mokracije ne more nadomesti-
ti noben, pa čeprav pred leti še
tako demokratično zamišljen
koalicijski sistem.Demosa, na-
čin podrejanja »višjim« ciljem,
saj bi to pomenilo vračanje na
enoumje. SDZ se ni nikoli, kot
nam je poznano, zavzemala za
koalicijo t.i. narodne enotnosti
(in rešitve) za vsako ceno. Če
kaj ne gre več skupaj, ne več
tega za božjo voljo držati sku-
paj na silo, še manj pa za ve-
kov veke!
Vprašati pa se moramo seve-
da, kdo je že pred več kot le-
tom dni pričel s sektašenjem
v Demosu, kdo je celo stran-
karske interese'postavljal nad
državne; včasih so »naši« poli-
tiki hodili po nasvete v BG (in
še prej v Moskvo), sedaj pa se
n.pr. vladni premier sklicuje,
da so mu tako svetovali »zu-
naj«! Vladni in parlamentarni
člani naše stranke, tudi ko so
še bili člani »enotne« SDZ, te-
ga niso počeli nikdar. V do-
brem letu je vodjem desnega
bloka Demosove koalicije
»uspelo«, da so razbili parla-
ment in celotno družbo, da je
na robu državljanske histerije.
S širjenjem paranoje o ponov-
ni vzpostavitvi komunistične
diktature in skupščinskem
udaru je Demosova desnica
dobesedno zakuhala delitev
slovenske družbe in to danes,
ko potrebujemo slehernega
človeka, ki je pripravljen in
zna dobro delati, če se že hoče-
mo izkopati iz gospodarske
krize. Ne delajmo iste napake,
kot so jo storili komunisti v le-
tu 1941: v času, ko je bila po-
trebna maksimalna nacional-
na enotnost, so se šli revolucijo
in oblast za vako ceno.
Kaj vse se nam očita! Izgle-
da pa, da se vsa nemoč besa,
užaljenosti in nam nerazumlji-
vega sovraštva zgrinja le na
nas. Seveda pa se nihče od
proizvajalcev vseh teh polres-
nic in laži ne vpraša, kdo je
z razbijanjem začel - prepri-
čani smo, da n.pr. Jelko Kacin
že ne, pa ga premier Peterle
kljub temu odstavlja. Njegova
krivda je le v tem, da je član
stranke, ki predsednika vlade
ne podpira več.
Zato Vam, spoštovani g. Ja-
kop, sporočamo, da bomo
ostali Celjski demokrati takš-
ni, kot smo vedno bili: strpna
in izrazito sredinska stranka,
ki bo tudi v Celju onemogočala
nevarne delitve na levo in des-
no, kar nam je že v preteklosti
povzročilo toliko gorja. Zave-
dajmo pa se tudi že enkrat, da
je t. i. »velike« politike konec
in da se je treba ukvarjati
s pragmatičnimi nalogami.
Potrebni so nam graditelji in
raziskovalci, ne pa veliki vodje
in preroki.
prof. SLAVKO DERŽEK
TOMAŽ M. JEGLIČ
Še o Štajerski
banki
Ker sem v svojem zadnjem
»odmevu« neskromno omeni-
la, da mi bančna stroka ni či-
sto tuja, se seveda moram spo-
takniti ob članek - Kaj bo ob-
čina naredila z delnicami?
(Delo, 28. 02. 1992). Upam, nič
takšnega kar bi ogrozilo Šta-
jersko banko in s tem »premo-
ženje Celjanov« v njej (s tem
mislim na 400.000 DEM x 53 je
21.2, mio SLT). Razvojno gle-
dano pa je od odnosa do sred-
stev lastnikov banke še po-
membnejši odnos do sredstev
komitentov, tj. upnikov banke.
Odgovornost odločitve je toli-
ko večja, ker gre za novo ban-
ko, ki jih naš zmonopoliziran
bančni sistem še veliko potre-
buje.
Zato: Nobene hitre in nepre-
tehtane poteze, ki bi ogrozila
obstoj Štajerske banke. More-
bitne protizakonitosti in »pre-
livanje« družbenega in držav-
nega premoženja v privatne
roke naj raziščejo »tisti, ki so
plačani za to«. V nadzorni or-
gan Štajerske banke se naj
čimprej imenuje predstavnik
celjskega parlamenta, ne pa
vlade, ki bo »bdel« nad »celj-
skim premoženjem« v banki.
Parlament zadolži svojega
predsednika, da z ustreznim
finančnim strokovnjakom pri-
pravi program postopnega
oziroma obvladovanega umika
iz tako visokega solastništva
banke, ki ga mora potrditi
parlament, seveda.
Sama sem namreč prepriča-
na, da so zaradi nujnosti vse-
obsežne LB po visoki bančni
marži (tj. razliki med aktivni-
mi in pasivnimi obrestmi ban-
ke) ter trenutni večji moči od
slovenske vlade, nove banke
»obsojene« na profitanosno
poslovanje. Razlika med po-
trebno maržo npr. neke evrop-
ske banke in potrebno maržo
npr. LB predstavlja »manevr-
ski prostor« novih bank.
Poleg tega je potrebno upo-
števati specifičnost vrednote-
nja bank, pri katerih se ugo-
tovljenemu čistemu premože-
nju po tekočih cenah doda cca
10% vrednosti bančnih depo-
zitov in varčevanja. Ne bi sme-
li dovoliti morebitni manever,
ki je na splošno sicer že dobro
uigran, da bi z različnimi na-
migovanji omogočili obstoje-
čim delničarjem Štajerske
banke, v ki imajo gotovo pred-
kupno pravico, neupravičeno
ceneni odkup delnic, ki so
v lastništvu Celjanov.
Je pa že bolje, da ostane kot
trajna naložba celjskega pre-
moženja v Štajerski banki. Da
bo dobra, pa naj preko ustrez-
nega nadzora skrbi celjski
parlament. Tako bo vsaj pre-
moženje, ki se ne bo izgubilo
v megli »podzemne prvotne
akumulacije kapitala na bal-
kanski način«.
TINA SVET,
Ljubljana
Gala lumparija II
Prve demokratične volitve
po drugi svetovni vojni smo
Slovenci dočakali v letu 1990.
Demokratske stranke opozici-
je združene v Demos, smo to-
krat »zmagale« z malo večino.
Zmagale in »osvojile«
oblast. Volitve smo stranke
Demosa sicer dobile, nismo pa
dobile oblasti. Dobile smo le
delček od »sladke oblasti« in
tako postale v določenem smi-
slu hkrati dežurni krivec za
vse stranpoti v zadnjih dveh
letih. To v istem smislu ned-
vomno drži, vendar z opombo:
Del oblasti smo sicer dobili,
vendar le manjši del. Politična
oblast brez svoje osnove v eko-
nomski sferi je namreč dokaj
revna in celo karikirana. Če-
mu taka izjava, boste porekli,
mar niste krščanski demokrati
na oblasti? Že, vendar so naši
temelji dokaj šibki.
Zavedati se moramo, da smo
se v Demos združevali pred-
vsem tisti, ki nas je komuni-
stična oligarhija potiskala
v ozadje. Tako se je lahko zgo-
dilo to, da smo oblast sicer
osvojili, vendar »bosi in goli.«
Edan izmed dokazov je zadnji
zapis v Novem tedniku z dne
27. 2. 1992, ko smo kot člani
stranke »na oblasti« iz našega
lokalnega časopisa izvedeli za
»Gala lumparijo«. Bivši tova-
riši in današnji gospodje bodo
porekli: čemu se krščanski
razburjajo, saj smo vendar de-
lovali v skladu z zakonom. Res
-	in to v skladu z zakoni bolj-
ševističnega režima, ki nam jih
je pustil kot obremenilno doto.
Naša napaka je, ker te zakono-
daje še nismo odpravili, če-
prav lahko rečemo v opraviči-
lo, da nam to ni uspelo ob iz-
datni asistenci zbora združe-
nega dela Republiške skupš-
čine.
In tako bivši oblastniki izi-
gravajo »sedanje« oblastnike,
tudi z našo pomočjo (podobno
kot se gredo nekateri ministri
privat biznis ipd... Naloga
oblasti ni namreč, da bo samo
producirala in izvajala zako-
ne, ampak da bo tudi odprav-
ljala očitne napake in odstra-
njevala očitne krivice, ki jih
zakoni niso predvideli.
In »Gala lumaprija« je ena
izmed teh krivic!
Sicer v skladu z zakonom,
nikakor pa ne v harmoniji
z dušo in občutkom za pošte-
nje. Problem divjega lastninje-
nja Merxovega Blagovnega
centra tako res ni stvar zakona
in nikakor ne more biti stvar
bivše komunistične in danes še
vendo veljavne zakonodaje!
-	Zato občinski odbor Sloven-
ski krščanski demokrati v Ce-
lju apelira na vse organe obla-
sti, da v primeru Blagovnega
centra Celje zaščitijo interese
državne lastnine, interese de-
lavcev in preprečijo zlorabo
položaja sedanjih vodilnih lju-
di. Le ti hkrati v najbolj črnem
odslikujejo svoj »blef« v zašči-
ti delavcev. Zato delavce
hkrati pozivamo, da takšnemu
sindikatu obrnejo hrbet! Go-
spoda Kaluža in Zalezina bo-
sta tako lahko brez motečih
elementov morda še zadnjič
prevarala »svoje« delavce.
JANEZ LAMPRET,
SKD, Celje
Delavcu, kar mu
gre...
Sredino marca bi naj Slove-
nijo ponovno zajeli stavkovni
nemiri. Ti štrajki niso samo
klic, so krik...
Številke same po sebi ne
morejo biti demagoške, vendar
govorijo že o stotisoč brezpo-
selnih, od tega kar o polovici
tistih, ki so mlajši od 26 let.
Mar je lahko mlada demokra-
cija mlade slovenske države
tako kruta do svojih aktivnih
volilcev v njihovih najlepših
letih, do svojega izobraženega,
vendar nezaposlenega pod-
mladka? Ljudje pravijo: v ko-
munizmu sicer nismo imeli
pravic, imeli pa smo kruh...
Ni je politike, ki bi se lahko
ob tem dejstvu sprenevedala.
Pravijo - in verjamemo, da
nam bo bolje... Zato so ljudje
tudi na marsikaj pripravlje-
ni..., vendar vsak ni sposoben
za »biznis«, in »biznis« bo mo-
ral kalkulirati z majhnim ne-
podjetnim volilcem, ki pa je
sicer prizadeven in uspešen,
vendar tudi zahteven delavec.
Stari rek pravi: daj Bogu, kar
je božjega, cesarju, kar je ce-
sarjevega in dopolnimo ga lah-
ko z mislijo: Tudi delavcu
omogoči normalno preživetje,
če mu že ne moreš dati, kar
je...
Nenazadnje - kolektivne
pogodbe so bile podpisane!
Kako so jih lahko najvidnejši
predstavniki Slovenije podpi-
sali: menda ne s figo v žepu?
Poleg velih tem in usodnih ko-
rakov postaja socialno vpraša-
nje velika in usodna tema za
Slovenijo in njeno politiko.
Zavzemanje za socialo tudi
v nobenem primeru ne pomeni
odmika od poti v tržno ekono-
mijo. Tržna ekonomija pa bo
vsekakor morala dokazati svo-
jo tržnost v odnosu do brezpo-
selnih.
Ta odnos se ne more zožiti
(samo) na vprašanja sociale,
ampak predvsem na zagotav-
ljanje poklicne in življenjske
perspektive tudi nezaposlenih
kot tudi na vodenje smotrne in
učinkovite ekonomske in
davčne politike za tiste, ki
imajo delo. Nobena družba
namreč ne more reči, da je
učinkovita in uspešna, če ni
sposobna konstruktivno voditi
aktivne socialne politike in
aktivne politike zaposlovnja.
Neizpolnjeni dogovori na
papirju so ob vsem tem hujši
od ironije!
SILVESTER DREVENŠEK,
Celje
Odprto pismo SO
Celje in
uredništvu
Novega tednika
Občinski odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Celje
je na razširjenem sestanku
skupaj s poslanskim klubom
SKD Skupščine občine Celje
ugotovil, da vrsta pobud, ki jih
poslanci podajo na sejah vseh
zborov skupščine, ne doseže
željenega učinka. Pri tem ne
gre samo za pobude, ki jih po-
dajo poslanci SKD, ampak po-
dobno usodo dočakajo tudi
pobude ostalih poslancev.
Prva največja napaka je
v tem, da se o podanih pobu-
dah v javnosti nikoli ne govori
in ne piše. Običajno so pobude
in vprašanja poslancev zadnja
točka dnevnega reda skupne
seje vseh zborov Skupščine
občine Celje. Pri tej točki niso
več prisotni novinarji, čeprav
prav pobude in vprašanja po-
slancev odražajo veliko dejav-
nost in zavzetost poslancev, da
bi pereče probleme posredova-
li skupščini z namenom, da bi
se določene zadeve obrnile na
bolje. Ne vemo po čigavi di-
rektivi te pobude in vprašanja
niso posredovana celjski jav-
nosti. Nasprotno obnašanju
celjskih lokalnih medijev je
obnašanje slovenskih dnevni-
kov, ki le nekaj pobud in vpra-
šanj posedujejo slovenski jav-
nosti z vsake seje zborov repu-
bliške skupščine.
Občinski odbor SKD Celje
je zato sklenil postaviti javno
vprašanje SO Celje in Uredni-
štvu NT Celje, zakaj o pobu-
dah in vprašanjih poslancev
na seji zborov podrobneje ne
seznanjata občane Celja. Če bi
o tem bila celjska javnost ob-
veščena, bi verjetno že bile re-
alizirane že davno dane pobu-
de o višini in porabi sredstev
sklada stavbnih zemljišč,
o razvoju telefonije, kabelske
TV, o izvedbi referenduma
o usodi Cinkarne in drugo.
Občinski odbor SKD Celje
je prav zaradi neobveščanja
javnosti o danih pobudah
sklenil s tem odprtim pismom
posredovati Skupščini občine
Celje pobudo, da se v mestu
Celje organizira javna kuhi-
nja, ki bi vsaj enkrat na dan
nudila ljudem v stiski topel
obrok. Možnosti za organizi-
ranje javne kuhinje je dovolj.
Ena takih je tudi opuščena vo-
jašnica na Mariborski cesti
v Celju, kjer je gotovo primer-
na kuhinja. Javne kuhinje so
organizirane tudi drugod po
svetu, kjer ekonomska kriza ni
tako velika kot pri nas. Zato je
akcija organiziranja javne ku-
hinje izredno pomembna. Po-
slanci SKD bodo to pobudo
podali tudi na seji zborov SO
Celje. Občinski odbor SKD je
prepričan, da bodo pobudo
podprli tudi poslanci oziroma
klubi drugih političnih strank.
Občinski odbor
SKD Celje
Predsednik
JANEZ LAMPRET
Ob odstopu
»nekega«
direktorja
Naslov pravzaprav sploh ni
primeren, saj ne gre zgolj za
»nekega« direktorja, ampak za
človeka, ki je bil na čelu naj-
večjega slovenskega podjetja
- šolstva. Po podatkih Zavoda
za statistiko je v Sloveniji kar
818 osnovnih šol s 14.454 za-
poslenimi učitelji in 142 sred-
njih šol, v katerih je zaposle-
nih 6534 učiteljev. Govora je
torej o 960 šolah s skupno
20.988 zaposlenimi učitelji, ki
imajo v glavnem višjo in viso-
ko izobrazbo. Teh, recimo
21.000 učiteljev pa poučuje
221.826 učencev v osnovnih in
96.722 dijakov v srednjih šo-
lah. Glede na število šolajoče
se mladine lahko damo pri-
bližno oceno, da je »vpletenih«
v problem šolstva še okoli
450.000 staršev, kar nam pri-
nese skupaj približno 750.000
do 800.000 državljank in dr-
žavljanov Slovenije ali pri-
bližno dobro tretjino vseh ži-
večih v Republiki Sloveniji.
Če pogledam na odstop dr.
Srečka Zakrajška z očmi ne-
prizadetega opazovalca s stra-
ni, bi si kaj lahko mislil, da je
pri vsej stvari prišlo do krat-
kega stika in da bo moral mi-
nister za šolstvo in šport hitro
najti ustrezno zamenjavo, pa
bo stvar rešena in čez čas tudi
že pozabljena. Ker pa nisem
samo naključni opazovalec,
saj sem prosvetni delavec, po-
vrhu vsega pa še ravnatelj os-
novne šole, gledam na omenje-
ni odstop v povsem drugačni
luči.
G. minister za šolstvo in
šport dr. Peter Vencelj je
v svojem komentarju odstopa
(Delo, 28. 2. 92) izjavil: »Zavod
je ob spremljanju razvoja
v svetu oblikoval vizijo razvo-
ja in druge strokovne podlage.
V času, ko ga je vodil dr. Za-
krajšek, se je marsikaj prema-
knilo v to smer, za to mu gredo
vse zasluge. Zavod je rešitve
prenašal v šolo, stvari so tekle,
morebiti pa bi se dalo narediti
več... Bolj sem mislil, da bo-
sta svojo vlogo pri tem odigra-
la odraslost in razumevanje,
ne pa le vizionarnost. Ni mo-
goče priti do denarja, ker smo
vpeti v stvarnost, ki je takšna,
kot je.«
Dr. Zakrajšek je s timom
svojih sodelavcev res pripravil
Koncepcijo in strategijo raz-
voja izobraževanja v Sloveniji
Nadaljevanje na 18. strani
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v pone-
deljek, 9. marca ob 12. uri uprizorili Črno komedijo,
režiserja Vinka Moderndorerja, zaradi izrednega zanima-
naj pa bodo to isto delo za izven ponovili ob 19.30 uri.
Predstavo Petra Shafferja Črna komedija bodo uprizorili
tudi v torek, 10. marca ob 10. uri dopoldan.
V	Likovnem salonu v Celju so minuli teden v sodelova-
nju z Avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani in Oddel-
kom za kulturo odprli razstavo faksimilov: »Znameniti
evropski pisni spomeniki«. Razstava bo na ogled do 12.
marca.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko
ogledate razstavo »Predstavitve grafičnih tehnik« različ-
nih avtorjev, iz zbirk starih grafik donatorja Kurta
Miillerja.
V	razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri,
v petek 6. marca ob 20. uri odprli razstavo »Dnevi kera-
mike«, na kateri se bodo predstavili različni avtorji izdel-
kov iz keramike in gline. Razstava bo na ogled do 27.
marca.
V	prostorih železniške zobne ambulante na Aškerčevi
1 v Celju, si do 24. marca še vedno lahko ogledate razstavo
likovnih del - olj in akvarelov Monike Černe-Pahor, čla-
nice likovne sekcije železničarsko prosvetnega društva
»France Prešeren« iz Celja.
V	Galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
razstavlja barvne risbe akademski slikar Štefan Planine,
eden redkih slovenskih nadrealistov in ilustratorjev.
V	poslovalnici Kompasa v Celju je na ogled razstava del
unikatnega oblikovanja na naravni svili, avtorice Amalije
Hribar iz Matk.
V	Knjižnici v Velenju bo danes, v četrtek 5. marca ob 19.
uri kulturni večer, na katerem se boste srečali s slovensko
gledališko igralko in pesnico Milo Kačičevo.
V	osnovni šoli Vrh nad Laškim bo v nedeljo, 8. marca ob
15. uri gostovala gledališka skupina Pivovarne Laško
s predstavo »Vdova Rošlinka«.
V	Kulturnem domu v Velenju bo v soboto 7. marca ob
10. uri dopoldan plesna predstava za otroke, v izvedbi
Plesnega »Foruma« Celje, avtorice Jane Stržinar z naslo-
vom »Kapljica«. Koreografijo, režijo in izbor glasbe je
prispevala Goga Stefanovič-Erjavec.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri
v petek, 6. marca ob 11. uri zaključena predstava avtorice
Sue Townsend z naslovom »Skrivni dnevnik Jadrana
Krta«. Predstavo je režirala Duška Škof. Ob 19.30 istega
dne pa bo v SLG Celje gostovalo Primorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice. V okviru »Dnevov komedije«
bodo za izven izvedli delo G. Feydeauja »Poskrbi za Ame-
lijo«. Delo je režiral Boris Kobal.
V	Hali Golovec v Celju bo v soboto, 7. marca ob 10. uri
dopoldan plesna skupina »Igen« studia za ples Celje,
izvedla predstavo »Potovanje v modro«, v koreografiji
Igorja Jelena.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri v petek,
6. marca ob 20. uri koncert učencev Glasbenih šol Celjske
regije. V torek, 10. marca ob 20. uri zvečer pa bo na istem
mestu večer slovenske folklore, v izvedbi folklorne sku-
pine »Vinko Korže« iz Cirkovec.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 10. marca ob 20.
uri III. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra,
pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta in solista Zorana
Miteva. Izvajali bodo dela J. S. Bacha »Umetnosti fuge« in
A. Dvoraka »Serenado za godala v E-duru«.
V	koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju bo
v soboto, 7. marca ob 19.30 uri nastopil Komorni orkester
Slovenicum, pod vodstvom dirigenta in idejnega vodje
ciklusov oTMozartu Uroša Lajovica.
V	Domu svobode v Grižah bo v soboto, 7. marca ob 19.
uri dramska skupina II. Prosvetnega društva Tabor
izvedla gledališko igro »Deseti brat«. Isto delo bodo pono-
vili v nedeljo, 8. marca ob 16. uri v Gasilskem domu
Trnovo pri Veliki Pirešici.
Radoživi pust in
pepelnični mački
Pust je minil - za ene tako,
za druge pač drugače. Kakor
je kdo želel, hotel in pred-
vsem, kolikor je bil priprav-
ljen sam sodelovati. Pusto-
vanja so se zvrstila v skoraj
vseh večjih krajih na celj-
skem območju, nekaj zelo iz-
virnih pa so pripravili tudi
v manjših krajih.
V Celju je bilo simpatično
norčavo dopoldne, ko so se
na ulicah zbrali malčki iz
c,eljskih vrtcev. Bonboni in
druge sladkarije so še po-
sladkali dopoldne, ki so ga
malčki res znali narediti. Po-
poldne pa se je na celjskih
ulicah zbralo okoli tri tisoč
radovednežev, mask pa je bi-
lo, žal, precej manj. Se pose-
bej smo pogrešali malo več
izvirnosti. Toda - začelo se je
po daljšem premoru vendar-
le. In če je NT pred kratkim
vrgel rokavico, da se v Celju
nič ne dogaja, jo je to pot
tudi pobral in vsaj poskusil
premakniti voz mrtvega me-
sta v bolj vesele vode.
Veselo je bilo, že po tradi-
ciji, tudi v Mozirju, kjer so
pustnjaki po tradiciji za en
dan zamenjali oblast in stva-
ri »poštimali« po svoje. Mo-
zirjani resnično nosijo pust-
no zastavo na območju. Prav
nič slabše ni bilo v Šoštanju
in Velenju, izkazali pa so se
tudi v Novi cerkvi in v števil-
nih drugih manjših krajih.
O večernih veselicah in go-|
stilniških pustovanjih in po-
pivanjih pa to pot najbrž m
treba posebej pisati. Bolj
zgovorni so bili pepelnični
mački, ki so jih ljudje trumo-
ma vlekli s seboj na delo. Za
konec le to - pusta smo očit-
no težko čakali. Prinesel je
kanček (grenkega) nasmeha
v pust in siv, z vsakodnevni-
mi težavami obarvan vsak-
dan. Naj bo prihodnji vese-
lejši'
Fotografije:
EDI MASNEC,
EDO EINSPIELER,
LOJZE OJSTERŠEK
Žabe na Žabjem plesu in hkrati inspiracija za množično masko, kije dobila pr\o nagrado v Celju.
Pustnjaki so obredli celo dolino, tudi v MGA Gorenje v Nazarjah so bili.
Oblast mora biti, so si rekli mozirski pustnjaki, vrgli obstoječo in postavili svojo, ki ji je
dobrodošlico igral orkester Boj se ga. Veljko Kadijevič s partnerko je bil le častni gost.
Največ domišljije so, kot vselej, pokazali najmlajši.
Celjska atrakcija - Zeleni Jožef, ki je, kot je povedala maska,
dodobra napolnil svoje žepe - iz zelene blagajne, se ve.
Beneške maske so pač beneške maske - v to se je prepričalo
izredno veliko Slovencev, ki so obiskali ta prelep karneval.
Ob polnoči so sneli maske - ljudje seveda, maskam to ni uspelo
Št. 9 - 5. marec 1992
16,17
norčij v Celju je dodobra napolnila množica zijal, mnogo manj pa je - žal - bilo mask. Zasluge za to,
h kaj zgodilo, gredo Novemu tedniku in Radiu Celje, Pivovarni Laško, Klasju Celje, Zavodu Golovec
mi, Celjski turistični zvezi in žal vse preredkim in premalo izvirnim maskam.
<uji so stočili več kot tisoč vrčkov piva, Klasje pa je razdelilo med množico tisoč krofov. Brezplačna
fdina se je prilegla.	.
bu prijazen »raufnk«, spremenjen
Posodo - o, da bi bilo res.
S hlaponom na
borovo gostiivanje
Spet je enkrat hlapon s svojim premogovim dimom
dražil nosove vse od Ljubljane do Murske Sobote in
tudi nazaj seveda. Agencija treh Ljubljančank »Vesta«
je popeljala okoli sto močvirnikov z nekaj primerki
plemenitejše slovenske sorte na Borovo gostiivanje na
Goričko. Knežje imeniten sem se zdel sam sebi, ker je
»Luka - Matija« zaradi mene v Celju ustavila, edini
sem vstopil.
Protestniškim Kurentom iz Markovcev dam trikrat
prav. Na Pragerskem smo ob desetminutnem postanku
videli najmanj deset polkurentev, hudičevo zmantra-
nih, niti eden med njimi ni imel razgretega obličja
pokritega z grozljivo larfo. »Čoha Mica« nas je privle-
kla do Murske, ki bo odslej le Sobota in tam so nas
sprejeli zelo lepo. Pojbarji no dekline so plesali po
ravensko in seveda po mužikaških vižah, mi pa smo
planili po glažkih imenitne palinke.
Borovo gostiivanje vam je ena velika vaška veselica
sredi hoste ob gradu v vasi Grad, ki je eden najstarej-
ših, pa menda največjih, za gotovo pa največja sloven-
ska sramota, ki se nam pred v Evropo zročimi očmi
- podira. Gostiivanje tu traja od jutra v noč nasled-
njega dne. Bilo bi gotovo zelo imenitno, da ni bilo nas,
tisočev firbcev, ki smo bili na poti domačinom, ki bi se
med seboj imenitno imeli; sami sebi igravci in občin-
stvo. Žal so na Slovenskem vse podobne prireditve. Od
prevelike množice ne vidiš bistva. Pred Marijino cerk-
vijo v Gradu je bil ob poroki tak direndaj, da ne vem za
gvišno, ali je bilo več bolečin pri fantih, ki so se
bunkali zaradi vrha bora, ki so ga kot »nevesto« možili,
ali med pohojenimi gledalci. Se dobro, da smo med
vožnjo bili deležni vinske poskušnine (Peneči šipon,
Sauvignon, Renski rizling in Chardonney) in ob
dodatku palinke v Soboti mogli v Gradu kakovostni
vinski uvod tudi količinsko dopolniti, pa so takšne
nevšečnosti takoj bolj rožnato videti.
JURE KRAŠOVEC
Okupatorska vojska na pustni povorki v Novi cerkvi (Strmec).
V vrtcih pa so malčki in vzgojiteljice rajali in rajali.
Velenje je med svojim pustovanjem doživelo visok vladni obisk.
Velenjskemu županu Pankracu Semečniku kot da gre ples z razuzdanimi kurenti bolje od rok kot
županovanje.
Št. 9 - 5. marec 1992
118
Nadaljevanje s 15. strani
za 21. stoletje, in to na zahtevo
Ministrstva za šolstvo in šport,
in ko je bilo to pripravljeno, je
šlo vse skupaj v pozabo. Kon-
cepcija ni nikoli uzrla luč na
dnevnem redu katerega koli
zasedanja slovenske vlade, še
manj slovenske skupščine. Ta-
ko ta razvojni projekt, ki je
programsko in konceptualno
zasnovan v skladu z najsodob-
nejšimi trendi v svetu, sploh ni
prišel do poslancev slovenske
skupščine, kjer je gotovo zelo
veliko takih, ki so s šolo pove-
zani preko svojih otrok ali
vnukov kot starši ali stari
starši. Vlada ali minister za
šolstvo in šport tako nista dala
možnosti, da se na demokrati-
čen način odloči, kaj je za mla-
do in samostojno Slovenijo
bolj pomembno: vzdrževati
propadle programe propadle-
ga gospodarstva in narediti
čim več ljudi enako revnih po
duhu in materialni plati ali pa
(.. ,)»kljub vpetosti v stvar-
nost, ki je takšna kot je«) vla-
gati v znanje in razvoj, ki edi-
na vodita kakršnokoli družbo
v napredek in boljši jutri. To
trdim zato, ker ne vidim nobe-
ne možnosti, da nam bo šlo
z leti bolje, če bomo danes vse
sile in denar usmerjali v voj-
sko, velike izgubarje, stran-
karske razprtije ipd.
Vidim pa izhod v boljši šoli,
prijaznejši, taki, ki bo dala
možnost tudi slovenskemu
človeku, da se uveljavi ne sa-
mo na domačem, ampak tudi
v svetovnem merilu. Vse to pa
se da doseči* z obilo truda
s strani izvajalcev - učiteljev
- in z veliko mero pomoči vse
slovenske javnosti, še posebej
parlamenta.
Kakor je dr. Zakrajšek
s svojimi sodelavci zastavil
svoj program, ki je po standar-
dih primerljiv z razvitim sve-
tom in ko so začeli s prenovo
slovenske šole, smo ga po šo-
lah začeli z veseljem tudi izva-
jati. Z veseljem pravim zato,
ker nas niso posiljevali z uni-
formiranostjo in predpisovali
en recept za vse šole v Sloveni-
ji hkrati, ampak so nam ponu-
dili v okviru koncepta eksperi-
mentne možnosti, da vsaka šo-
la sama izbere poti in načine,
kako priti do t. i. boljše šole.
Tako smo si lahko vsako leto
izbrali tista področja razvoja,
ki so nam bila dosegljiva glede
na značilnosti vsake posamez-
ne šole: kader, prostorske
zmožnosti, vpliv okolja, star-
šev ... Z veseljem pravim tudi
zato, ker se je v zadnjih letih
premaknilo na bolje tudi pri
pripravi učbenikov, gradiv za
učitelje, izobraževanju učite-
ljev in ravnateljev, pripravi
katalogov znanj ipd.
Pozdravljam tudi zaključno
preverjanje znanja za osmo-
šolce cele Slovenije z enakimi
testi in nalogami, saj je bil že
skrajni čas, da se enotna in
obvezna osnovna šola spravi
na isti imenovalec in da bo
lahko sčasoma nudila enake
pogoje napredovanja otrokom
ne glede na to ali prihajajo iz
Ljubljane, z Obale, s Haloz ali
z Gorenjske. Le takšna pri-
merljivost bo odpravila tre-
nutno velike razlike v osnov-
nem izobraževanju.
Dr. Zakrajšek je uspel vklju-
čiti Zavod republike Slovenije
za šolstvo in šport v vrsto pro-
jektov na mednarodni ravni,
nekaj mladih sodelavcev pa se
dodatno izpolnjuje v tujini.
Še bi lahko našteval stvari,
ki so se v tem času premaknile
na bolje ali zagledale luč sve-
ta, pa se obenem sprašujem,
kakšen smisel bi vse to imelo.
Dr. Zakrajšek se je odločil za
odstop zaradi pokončnosti, za-
radi načel, ki jih je zagovarjal
in ker »... v tem trenutku slo-
vensko šolstvo ne more več
vzdrževati niti minimalne rav-
ni, ki smo si jo skupaj postavili
kot spodnjo mejo, kjer je še
mogoče zagotavljati osnovne
razvojne prodore in s tem te-
meljno primerljivost s podob-
no evropsko šolo.«
Šolstvo je z odhodom direk-
torja ZRSŠŠ izgubilo velikega
vizionarja in predvsem člove-
ka, ki je znal ljudi navdušiti za
delo, ki je bil sam zgled marlji-
vega in študioznega delavca,
ki je videl dlje od razmajanega
plota, ki oklepa Slovenijo in ki
je bil toliko pošten do samega
sebe, da je odstopil, ko so nje-
govo delo v celoti zablokirali.
Zdaj pa se mi postavlja reto-
rično vprašanje: kdo bo tisti,
ki ga bo doletela »božja mi-
lost«, da bo lahko na čelu naj-
večjega slovenskega kolek-
tiva?
Ali bo tak, ki bo upošteval
»... zahtevo Ministrstva za
šolstvo in šport, ki temelji na
prepričanju, da mora ZRSŠŠ
strokovno podpirati in zago-
varjati tiste rešitve, ki se vladi
zdijo v določenem trenutku
prave in jih lahko plača,« se
vprašujem.
Eno je gotovo: takšen, kot je
bil dr. Zakrajšek, ne bo »ta
pravi«. Če bo sledil njegovo
idejo in vizijo, potem bo nale-
tel na enak odpor kot pred-
hodnik in mu ne bo ostalo dru-
gega kot da bo tudi on odsto-
pil. Če pa bo takšen, da bo bolj
po volji vlade in bo »... zago-
varjal in strokovno podpiral
tiste rešitve, ki se vladi zdijo
v določenem trenutku prave in
jih lahko plača«, potem se nam
bo vsem slabo pisalo. »Ker to
pomeni tudi nadaljnje nazado-
vanje slovenskega naroda na
vseh področjih, kjer brez zna-
nja ne gre. To je pot v splošno
revščino«
Prosvetni delavci so še ved-
no imeli dovolj moči, da kljub
bednim plačam, ki so nam jih
še znižali za dvajset odstotkov,
vztrajamo v viziji, ki nam je
bila blizu in ki se nam je zdela
uresničljiva. S takšnim kleste-
njem programa in blokiranjem
dela ZRSŠŠ, ki je povzročil
odstop njegovega direktorja
dr. Srečka Zakrajška pa so
nam vzeli še tisto, kar nam je
bilo vedno v ponos: voljo do
dela v poklicu, ki smo si ga
izbrali, ne glede na to, da je bil
slovenski učitelj vedno odri-
njen na rob dogajanj in pozor-
nosti, ne glede na poslanstvo,
ki ga opravlja. Verjetno ne bo-
mo stavkali zaradi odstopa
»nekega« direktorja, smo pa
izgubili upanje, da bo Sloven-
cem v doglednem času šlo na
bolje.
Verjetno se tudi tista tretji-
na vseh tako ali drugače vple-
tenih v šolstvo na sončni strani
Alp ne bo dvignila proti dis-
kriminaciji in zapostavljenosti
vitalnega in življenjsko po-
membnega sistema. In
v Skupščini bodo še naprej
dvigovali roke, se kregali,
podtikali vse možne umazani-
je, se bedno obnašali, brali
med razpravami časopise,...
kaj pa njim mar šole? Vsi, ki
tam sedijo, so jo že tako davno
končali. In v njihovi samoza-
dostnosti ne vidijo več sveta
v pravi luči. Kako tudi bi, ko
pa je elektrika draga, ko so
prisotne redukcije, SONCA
PA NA NAŠI STRANI NI
VEČ. Je mrknilo in vprašanje
je, kdaj bo zopet zasijalo.
Po mojem ne tako kmalu.
Prof. IGOR TOPOLE
Spet stavka
učiteljev?
Ali bodo delavci v šolstvu
morali spet stavkati, če naj se
slišijo njihove zahteve in pred-
logi. Sindikat vzgoje, izobra-
ževanja in znanosti (SVIZ) je
šolskemu ministru ter vladi
napovedal stavko, če ne bo še
ta mesec mogoče doseči dogo-
vora. Po preteku polovice za-
konodajne dobe se razmere
v šolstvu še niso izboljšale,
učitelji imajo le nekaj obljub
ter precej več brezplačnega
dodatnega dela.
Ureditev plač je bila npr.
obljubljena lani aprila, priza-
devanja za ureditev normati-
vov so potekala od 26. avgusta
lani, do spremembe normati-
vov 25. januarja pa je prišlo
v glavnem le za to, ker so stro-
kovne službe ob pripravi prvih
normativov pozabile, da ima-
mo v Sloveniji manjšinsko šol-
stvo, vse druge ključne predlo-
ge pa so ignorirali. Šele
s skrajno zaostritvijo zahtev je
SVIZ dosegel obljubo, da bodo
nekatere stvari nekoč rešene.
Po nekajmesečnem čakanju
predstavniki šolskih oblasti
niso predstavili nobene reši-
tve, pač pa so pričeli v javnosti
izjavljati, da bodo spremembe
postopoma pričeli uvajati
s prihodnjim šolskim letom ter
da bodo nekatere stvari rešili
z novimi zakoni o osnovnem in
srednjem šolstvu. Med tem se
je pol mandata sedanje zako-
nodajne dobe že izteklo, ne da
bi se v šolstvu kaj bistveno
spremenilo, položaj delavcev
v vzgoji in izobraževanju pa se
je med tem še poslabšal.
Kljub podpori zahtevam
SVIZ, ki so jo dali strokovni
organi in javnost, šolske obla-
sti pač vztrajajo pri svojih
omejevalnih predpisih, ne da
bi spodbile argumente, s kate-
rimi smo zagovarjali svoje
zahteve. Takšen odnos ni niti
pogovor z gluhimi.
Stavkovne zahteve:
Dosledno spoštovanje pod-
pisane kolektivne pogodbe za
negospodarske dejavnosti,
imenovanje organov za izvaja-
nje njenega izvajanja; proti
podaljševanju 20% zmanjše-
vanja osnove za izračun plač,
saj zaradi tega delavcem spod-
njih treh tarifnih razredov
s plačami ni mogoče več pokri-
vati minimalnih življenjskih
stroškov.
Opustitev nedomišljenih in ra-
dikalnih posegov v šolsko
mrežo ter nepremišljenega
ukinjanja delovnih mest. Ti
ukrepi prizadevajo tudi starše,
ker jih bo šolanje otrok stalo
bistveno več kot doslej, ker
bodo prisiljeni otroke pošiljati
v večja središča, kjer je že se-
daj premalo učnih mest; uki-
nja pa tudi še eno zadnjih
oblik socialne pravičnosti
- splošno dostopnost do izo-
brazbe, ki bo dosegljiva le še
naj premožnej šim.
Zagotovilo, da se delavcem
v šolstvu ne bo vedno znova
nalagalo novih neplačanih de-
lovnih obveznosti in da bo pla-
čano vsako na novo uvedeno
delo. Zahtevamo zagotovilo,
da bo plačano delo, ki smo ga
imeli plačanega tudi do sedaj.
Zakon o plačah v šolstvu naj
vsebuje določilo, kaj spada
v učiteljevo delovno obvezo,
da dobi z zakonom predpisano
plačo.
Zakon o plačah v šolstvu naj
delavce v šolstvu dejansko ize-
nači z delavci v državni upravi
in drugimi delavci v javnih
službah.
Predstavniki delavcev
v vzgoji in izobraževanju naj
imajo možnost vplivanja na
sprejemanje najpomembnejših
šolskih predpisov, ki bistveno
vplivajo na njihov položaj.
SVIZ bo stavko razglasil,
-	če ne bo mogoče razrešiti na-
vedenih problemov na demo-
kratičen način z dogovorom
med sindikatom in šolskimi
oblastmi
-	ter če se bo za stavko odloči-
la večina zaposlenih v šolstvu.
Najprej bo razglašena enod-
nevna opozorilna stavka, nato
pa njeno nadaljevanje, če ne
bomo uspeli s svojimi zahte-
vami.
Vodstvo SVIZ je istočasno
izpolnilo tudi sklep o nadalje-
vanju prizadevanj, da pozove
k stavki tudi učitelje, ki mora-
jo popravljati šolske naloge,
pa so jim plačilo za to delo
z novimi normativi ukinili.
ZOLTAN JAN
ZAHVALE,
POHVALE
Prijaznemu
vozniku!
Človeku je toplo pri srcu, ko
vidi, da solidarnost še ni
»umrla«. 27. februarja, proti
večeru, mi je v Celju odpove-
dala moja »bolha«. Zahvaju-
jem se prijaznemu vozniku
(CE 288-688 - če sem v mraku
prav videla), ki me je pripeljal
do mehanične delavnice. Prav
tako gre vsa pohvala mlademu
mehaniku pri AMZ Šlander za
prijazno, hitro in učinkovito
pomoč. Še bom prišla v prijaz-
no Celje.
MILENA KUMAE,
Ljubljana
POLJUBI SMRTI
Spomini Celjana Karla Kuneja
Prišli smo na drugo stran gozdička. Pred nami se je že
dvigal vrh hriba, na sončni strani posejanega z vinogradi.
Tam je bilo vse polno partizanov. Kolona se ustavi in jih
opazuje, izpod oficirskih plaščev so privlekli celo daljno-
gled. Nato so me vprašali:
»Ti! Dali znaš, koliko ima gore partizana?«
»Ja neznam koliko. Toliko vidim, kao vi.«
Potem sem jih vodil ob robu gozda po nekaj metrov široki
travniški razi med vinogradom in gozdom, dokler nismo
prišli do nekega vinograda. Iznenada mi je šinila v glavo
misel: če že moram voditi kolono, pa pojdimo proti partiza-
nom. A oficir, ki je pazil name, je takoj uganil, kam jih
nameravam peljati. Stegnil je svojo težko roko in mi prima-
zal tako vročo klofuto okoli ušes, kot mi je ni še nihče
dotlej. Kar zavrtelo me je, da sem komaj ulovil ravnotežje.
Rezko je zasikal:
»Tamo, hajde!« in pokazal z roko na malo nižje ležečo
travniško razo, ki se je vlekla za gozdom, kjer smo že prej
hodili.
In spet smo hodili po travi za gozdom. Tedaj se je zgodilo
nekaj posebnega. Vod partizanov na vrhu hriba je opazil
gibanje naše oborožene kolone, prepričani so bili, da jih
obkoljujemo. Poslali so nekega partizana proti nam. Ko je
prišel kakšnih petdeset metov do nas, je zaklical:
»Neka dode jedan vaših momaka gore, a jedan naših če
dole, pa da se dogovorimo!«
Že je kazalo, da so četniki predlog sprejeli, ko je glavni
v koloni izdal povelje za pripravljenost. Vsa kolona se je
vrgla na tla in namerila svoje orožje. Tudi tisti, ki me je ves
čas držal, je moral leči, zato me je izpustil in mi strogo
ukazal, naj ležem poleg njega. Legel sem dva koraka proč,
da me ne bi mogel spet zgrabiti, nekoliko sem se oddaljil še
leže. Ko je opozoril, da sem predaleč stran, mi je ostro
zažugal. Vedel sem: zdaj ali nikoli. Premeril sem razdaljo.
Do gozda je bilo dobrih pet metrov, potem pa se je bilo
treba strmo spustiti v ozek graben. Bliskovito sem se odle-
pil od tal in stekel proti gozdu, gnan od smrtnega strahu.
V nekaj sekundah sem ga dosegel in se izgubil v strmini. Pri
skoku v breg sem se sicer precej udaril v glavo, a to ni bilo
nič - da sem le odnesel celo kožo. Hitel sem po ozkem
grabnu, polnem kamenja in listja. Nenadoma sem s peto
stopil na še posebej oster kamen. Prešinila me je silovita
bolečina, nekaj trenutkov sem kar stal in čakal, kaj bo, nato
pa sem si odlomil palico in odšepal dalje. Na srečo me
četniki niso iskali in tudi za mano ni nihče streljal, saj niso
smeli uporabiti orožja, dokler so trajali razgovori s parti-
zani.
Kmalu sem prišepal do našega gozda. Poiskal sem bun-
ker, ki sem si ga pripravil na skritem in varnem kraju in se
zavlekel vanj. Dokler so se po vrhovih nad menoj pomikale
čete črnogorskih četnikov, nisem mogel nikamor, čeprav mi
je noga čedalje bolj otekala. Šele zelo pozno sem se privle-
kel domov, kjer me je vsa v skrbeh čakala žena.
Kasneje sem izvedel, kaj se je zgodilo s preostalimi doma-
čini, ki so jih četniki zajeli. Sosed Robnik se je rešil tako, da
je neopazno skočil v neko čevljarsko delavnico, ko so šli
mimo nje, vzel v roke čevelj in ga začel popravljati. Po
poklicu je bil čevljar, zato mu to ni bilo težko. Kurir
Wagner, ki so ga tudi ujeli zato, ker je mislil, da so parti-
zani, je prepričal poveljujočega oficirja, da je bil prijatelj
z Dražo Mihajlovičem, ko je bil le-ta komandant vojaške
garnizije v Celju, zato so ga izpustili.
Kolona pa je nadaljevala pot in pozno popoldne prispela
v Teharje. Pri kmetu Gorišku je oficir zahteval konja, da
mu ne bi bilo treba pešačiti, vendar mu ga domači sin ni
hotel dati. Toda upirati se do zob oboroženi, a zaradi
poraza besni divji bandi, je bilo res nespametno dejanje.
Oficir je potegnil revolver:
»Daš ili ne daš?«
»Ne dam,« je dejal fant in oficir je sprožil. Fant se je
zgrudil, zadet v prsi. Pritekel je drugi sin in zavpil:
»Kaj pa delate? Mi ne damo konja!«
Oficir je še enkrat potegnil revolver; padlo je še eno
mlado življenje, na domačem pragu in na pragu svobode.
Ko bi bila fanta bolje premislila, bi ohranila svoji življenji,
konja pa so tako ali tako vzeli, saj je imela njihova oboro-
žena sila v tistem trenutku še dovolj moči. S takimi oboro-
ženimi hordami se ni bilo igrati, ker so bili neusmiljeni in
krvoločni, posebno njihovi poveljniki, saj so sprevideli, da
so izgubili boj in da je tudi njihovo življenje na tehtnici.
Meni pa je noga, ki sem si jo poškodoval, ko sem stopil na
oster kamen, še dolgo nagajala. Pretrgane vezi se niso in
niso hotele zarasti, dolgo je trajalo, da so se vsaj za silo
utrdile. Zdaj sem zaradi tega civilna žrtev vojne s 30-
odstotno okvaro, kar pa je premalo, da bi lahko uveljavil
pravico do invalidske rente.
Kari Kunej z otrokoma
Poljubi smrti tudi
v knjižni obliki
Bralce, ki v NT prebirate feljton »Poljubi smrti«, avtorja
Karla Kuneja, obveščamo, da namerava avtor feljton
izdati tudi v knjižni obliki, če bo naročnikov vsaj 500.
Knjiga bo obširnejša od v tedniku objavljenjega feljtona
vsaj za tretjino. Interesenti lahko svoje zanimanje potr-
dite z dopisnico na naslov Založba Karantanija, Stari
trg 21, Ljubljana, po telefonu pa na številko 061 216-
540 vsak dan od 11. do 13. ure. Ko bo zbiranje intere-
sentov končano, bo založba sporočila ceno knjige, kije
odvisna od števila naročnikov.
19
•	V sredo, 26. februarja
popoldne so poklicali za-
skrbljeni stanovalci iz hiše
v Opekarniški ulici. Dom-
nevah so, da gre pri sosedih
za zakonski pretep, saj je
po bloku odmevalo žensko
vpitje. Policisti so hitro
ukrepali in se potem pre-
pričali, da zadeva le ni bila
tako zelo nevarna. Zakon-
ski prepir je namreč sprožil
frizer. Ženka se je hotela
polepšati, možek pa je me-
nil, da ima zanj čisto lepo
frizuro. Ker s to oceno žen-
ka ni bila zadovoljna, je
glasno protestirala. Ali je
potem smela k frizerju, ne
vemo, znano je le, da je bil
v hiši spet ljubi mir.
•	Isto popoldne so je
celjski policisti mahnili
v stanovanjsko hišo v Ri-
barjevi ulici. Tam je stano-
valce motil neznosni hrup
iz radijskega sprejemnika.
Ko so dečki v modrem po-
zvonili pri Franciju, jih je
ta prav debelo pogledal in
jim povedal, da si je kupil
nov radijski sprejemnik, ki
ga je treba preizkusiti. Po-
licisti so mu potem poveda-
li, da je radio čisto dovolj
glasen in da je sosedom ve-
liko bolj dopadljiv, če se
bolj potiho obnaša. Franci
je obrnil gumb v levo in
sosedom ohladil živce.
•	Minuli četrtek po-
poldne je na policijsko po-
stajo poklicala Anica M., ki
je bila vsa nesrečna, ker so
bili njeni sosedje pijani.
V takšnem stanju so raz-
grajali po dvorišču in ji
uničevali vinsko trto.
Hamdi M., Celjan, je bil za-
res pijan in res je rezal Ani-
čine trse. Za sekarijo bo šel
na sodnijo.
•	V četrtek ob pol enaj-
stih ponoči pa je poklicala
prestrašena ženska, ki je
povedala, da se v bloku
v kleti nekaj zelo čudnega
dogaja. Policisti so bili ta-
koj na »ogroženem« mestu,
kjer pa so našli Mojco, ki je
šla v klet po drva, ta pa so
bila zložena tako, da so se
sesula po tleh in, seveda,
glasno zaropotala. Mojca je
šla pozno spat, ker je mora-
la drva spet zložiti.
•	V petek, deset minut
čez eno ponoči, so poklicali
stanovalci iz bloka v Nuši-
čevi ulici. Pri sosedih je bi-
lo namreč zelo hrupno. Po-
licisti so vso zadevo rešili
v kopalnici, kjer je ata
Ivan, vinsko zadet, poprav-
ljal pralni stroj. Ker je sin
Sandi menil, da človek, ka-
dar je pijan, ni najbolj pri-
praven za tovrstna stro-
kovna dela, je hotel ata
pregnati od stroja. Ker pa
se ata z njim ni strinjal, so
bili sosedje jezni. Utišali so
ga šele možje postave.
•	Na neki lokalni avto-
busni postaji so policisti
v petek zvečer našli obne-
moglega Francija M. Bil je
tako zelo alkoholno zdelan,
da so poklicali rešilca, ki
ga je odpeljal v bolnišnico.
Ko pa je Franci prišel malo
k sebi, je začel po bolnišni-
ci vpiti in razgrajati, zato
so ga čez nekaj ur policisti
pobasali v moder avto in ga
peljali na alko detoksika-
cijo.
M. A.
Alkohol podžiga
Javni red in mir je bil lani najbolj ogrožen v občini Velenje
Varno in mirno počutje državljanov
je glavni cilj policije, je pa to področje
izredno široko in razvejano ter zgolj
parcialno in nesistematično obdelano
s pravno normativnega in policijsko
strokovnega vidika.
Odnos med represivno in preventiv-
no dejavnostjo na tem področju ni
ustrezen, saj predlogi za sankcionira-
nje prekrškov izvirajo predvsem iz
policijskih intervencij. Zato je vpra-
šanje, kolikšno je t.im. »sivo polje«
oziroma kakšna je realna podoba na
tem področju.
Največ prekrškov so obravnavali
v Policijski postaji Velenje, na drugem
mestu je celjska policijska postaja,
kateri sledita občini Žalec in Konjice.
Prav v konjiški občini pa so lani zabe-
ležili skokovito rast prekrškov, po-
dobno kot v policijskem oddelku
v Rogaški Slatini, nekoliko nižji od-
stotek rasti pa beležijo v Velenju in
Šmarju pri Jelšah. Manjše število pre-
krškov je bilo v Laškem, Celju, Šent-
jurju in Mozirju.
Med tistimi dejanji, ki po rasti iz-
stopajo, je drzno vedenje, kjer je po-
sebno zaskrbljujoč podatek, da število
tovrstnih prekrškov narašča med mla-
doletniki oziroma med šolsko mladi-
no. Med kršitelji je precej povratni-
kov, pri skoraj 60 odstotkih kršitev pa
je storilce prekrškov podžigal alkohol.
V porastu so tudi kršitve zakona
o orožju, zakona o osebnem imenu in
zakonodaji o gibanju in prebivanju
tujcev. Enako velja za ukrepe, ki se
nanašajo na mamila, tej problematiki
pa se, kot ocenjujejo v UNZ Celje,
posveča še vedno premalo pozornosti.
V gostinskih objektih so lani na
Celjskem zabeležili za 2 odstotka
manj prekrškov kot predlani, zato pa
jih je bilo za 10 odstotkov več v zaseb-
nih prostorih in za 19 odstotkov več
na ulicah, cestah in v trgih, kršitelji
pa so bili »aktivni« predvsem v noč-
nem času. Največ kršitev je bilo stor-
jenih v času od 16. do 24. ure, petki in
sobote pa so, kot kaže, najprimernejši
dnevi za kršitev javnega reda in miru.
Od skupno 2589 kršiteljev, ki so jih
predlagali v postopek o prekršku, je
zaskrbljujoč trend rasti med mladino
(za 32 odstotkov) in osebami, starimi
od 18 do 21 let (za 30 odstotkov). Med
kršitelji je za 6 odstotkov manjši delež
zaposlenih oseb, zato pa je, kar za 20
odstotkov, več kršiteljev med ljudmi,
ki so brez zaposlitve. Za 56 odstotkov
se je povečalo število dijakov in štu-
dentov, za 36 odstotkov obrtnikov ter
za 14 odstotkov kmetov.
Lani so delavci Uprave za notranje
zadeve Celje obravnavali 3282 kršitev
javnega reda in miru, kar je za 3 od-
stotke več kot v letu 1990. Po zakonu
o prekrških zoper javni red in mir je
bilo lani v obravnavi 2685 prekrškov
ali 7 odstotkov več kot predlani.
Kršitve javnega reda in miru so po-
goste na javnih prireditvah. Proble-
matične so predvsema prireditve v di-
skotekah, kjer organizatorji oziroma
lastniki diskotek ne zagotovijo ustrez-
nega števila redarjev, ki bi prepreče-
vali kršitve.
M. AGREŽ
Travniki gorijo
Pričela se je sezona čišče-
nja travnikov in vrtov, žal pa
ta spomladanska opravila
vse pogosteje spremlja ogenj.
Travniški požari se vrste in
povzročajo veliko material-
no škodo. Ogenj se namreč
s travnikov širi na gozdne
površne, da o stroških, ki jih
imajo pri gašenju gasilci niti
ne govorimo. Zato naj ne bo
odveč opozorilo, da je pri
spomladanskih opravilih na
prostem potrebna previd-
nost in obzirnost do narav-
nega premoženja.
V	sredo, 26. februarja po-
poldne je prišlo do travni-
škega požara na območju
Brdc nad Dobrno. Pri čišče-
nju travnika je Srečko Štra-
us iz Brdc zakuril suho tra-
vo. Ogenj se je hitro širil pro-
ti bližnjemu gozdu, zato ga
sam ni mogel pogasiti. Požar
so lokalizirali gasilci prosto-
voljne gasilske brigade iz
Celja ter domačini.
V	petek, 28. februarja
v času od 11. do 14. ure, so na
našem območju zabeležili
pet travniških požarov.
Okoli 11. ure je zagorelo
v Kolenovem grabnu, ob 12.
uri v Primožu pri Šentjurju,
istočasno pa v Matkah. Ob
13.50 uri se je vnel električni
drog ob Žarovi cesti v Vele-
nju, kjer so pred tem kurili
suho travo. Ob 13.25 uri je
manjši požar v kraju Pustike
na Šmarskem povzročil
otrok, ki je pomagal pri kur-
jenju suhega listja in odpad-
kov. V vseh primerih so po-
žari nastali zaradi neprevid-
nega kurjenja oziroma zaži-
ganja odpadkov.
Naslednji dan so na ob-
močju UNZ Celje zabeležili
kar 9 travniških požarov.
V noči od petka na soboto
je neznanec zanetil požar
s kurjenjem suhe trave na
travniku ob stavbi Nevropsi-
hiatrije v Vojniku. Zaradi
gorenja trave je pričel goreti
tudi dvosistemski električni
drog daljnovoda Trnovlje-
-Vojnik-Ljubečna Okoli 12.
ure je zagorelo v Zavodnjah
pri Velenju, ob 13.45 uri pa
v Zgornjem Sečovem pri Ro-
gaški Slatini. Ob istem času
so zabeležili in gasili travni-
ški požar tudi ob hitri cesti
v bližini Arje vasi, ob 14.15
uri pa je nevarno zagorelo še
v Vršni vasi na travniški po-
vršini v obsegu poldrugega
hektarja. Travniški požar so
v istem času zabeležili tudi
na Trnovem hribu nad La-
škim. Od 15. uri se je ogenj
s kupa odpadkov razširil na
gozd in grozil z veliko mate-
rialno škodo v Zbelovem na
Konjiškem. Nekaj pred 16.
uro je zagorela še podrast
v Slatini ob lokalni cesti
Šmartno-Ostrožno.
Pri gašenju omenjenih po-
žarov je sodelovalo 88 gasil-
cev z 18 vozili, in 18 obča-
nov. Zoper dve osebi bodo
podali kazensko ovadbo za-
radi suma, da sta storili kaz-
nivo dejanje povzročitve
splošne nevarnosti, zoper tri
osebe bodo policisti napisali
predloge za uvedbo postop-
ka pri sodniku za prekrške.
V štirih primerih pa povzro-
čitelje požarov in škode še
iščejo.
V nedeljo, 1. marca po-
poldne je Peter Perovič iz
Celja v Libojah kuril suho
travo v bližini gozda. Ogenj
se je s travnika razširil
v gozd. Zgoreli so trije hek-
tarji mešanega gozda, ki je
s tem 80-odstotno uničen.
Lastniki gozda, ki jih je uni-
čil omenjeni požar, so oško-
dovani za okoli milijon to-
larjev.
Šola ni
šla v zrak
Prejšnji teden naj bi eksplodiralo kar v dveh
celjskih osnovnih šolah. Potem ko so policisti
v torek »prerešetali« vse prostore v 4. osnovni
šoli in ugotovili, da je šlo za lažno prijavo, je
v petek, 28. februarja ob 9.25 uri nekdo telefo-
niral na osnovno šolo Fran Roš in sporočil, da
sta v šoli dve bombi.
Sporočilo je sprejela ena izmed učiteljic.
Neznanec je povedal, da bosta bombi eksplo-
dirali v naslednjih desetih minutah. O tem je
vodstvo šole nemudoma obvestilo celjsko
UNZ. Ker je bil to čas odmora, je bila večina
učencev na dvorišču, sicer pa je bilo časa za
beg sila malo.
Tudi tokrat so policisti, kriminalisti in dva
inšpektorja UNZ pregledali vse prostore in
tudi v tem primeru bombe niso našli. Z zbira-
njem obvestil pa so še istega dne prijeli mlaj-
šega mladoletnika R. K. iz Celja, ki je priznal,
da je lažni prijavitelj, obenem pa povedal, da
je tudi tisti, ki je nekaj dni prej sporočil, da je
bomba v 4. osnovni šoli.
Pes napadel psa
V soboto, 29. februarja so na celjski policij-
ski postaji dobili obvestilo, da je prejšnji dan
pes pit buli terier ugriznil manjšega psa. Vanj
se je zakadil v bližini kipa splavarja ob Savi-
nji. Napadeni pes je bil na povodcu, napadal-
ski pit buli terier pa je bil prost in brez na-
gobčnika. Ugriz je bil tako močan (in glede na
buli terierjevo čeljust specifičen), da je bil
potreben poseben postopek, da so lahko psa
nasilno ločili. Lastnik napadalskega psa, ki je
poznan tudi po vzdevku »morilski pes«, je
Bojan P. iz Celja.
M. A.
Okradenci, pozor!
Kriminalisti in policisti iz Celja so se te
dni ukvarjali s Predragom S. iz Celja, ki je
osumljen, da je storil vrsto vlomov in ta-
tvin, vlamljal in kradel pa naj bi na ob-
močju Celja. Predmete, ki naj bi jih ukra-
del, so policisti zasegli. Med temi predmeti
so avtoradiokasetofoni, zvočniki, gorsko
kolo colis idr. Na fotografiji je le nekaj teh
predmetov, če je kateri izmed njih vaš, pa
se oglasite na UNZ v Celju.
M. A.
mini KRIMIČI
Prisilna izterjava
Prejšnji teden se je na po-
licijski postaji v Žalcu ogla-
sil Aleš K., ki je povedal, da
sta mu dva neznanca dne 19.
februarja zvečer izpred sta-
novanjske hiše v Šilihovi uli-
ci v Žalcu vzela avtomobil-
ske ključe in odpeljala nje-
gov neregistrirani športni
avto fiat X-l, vreden okoli
250 tisoč tolarjev. Prvega
marca pa so prometni polici-
sti iz Celja to vozilo izsledili
ter ga zasegli Hilariju P. in
Simonu K. iz Celja, ki naj bi
ta avto ukradla po naročilu
prejšnjega lastnika Andreja
L. iz Žalca. Vse kaže, da gre
za zasebno reševanje dolžni-
ško-upniških odnosov.
Neporavnani računi?
Janez M. iz Dravograda je
prejšnji teden prijavil, da sta
ga 24. februarja dva neznan-
ca na Industrijski ulici v Ve-
lenju prisilila, da je izstopil
iz tovornjaka, nakar sta od
njega zahtevala, da jima
izroči 100 tisoč DEM. Dva
dni kasneje sta ista neznanca
grozila Janku P. iz Raven na
Koroškem in ga spet prisili-
la, da je v Velenju zapustil
svoje vozilo, nakar sta ga od-
peljala na avtobusno posta-
jo, z njegovim tovornjakom
pa sta se potem odpeljala
neznano kam.
Kasneje so policisti k prei-
skovalnemu sodniku prived-
li osumljene Adolfa S., Dar-
ka Z. in Franca O., vsi pa so
doma iz Velenja.
Zasegli municijo,
orožje
Policisti iz Laškega so 28.
februarja našli pri Draguti-
nu K. v Rimskih toplicah
preko sto najrazličnejših na-
bojev, celjski policisti pa so
istega dne Pavlu B. iz Celja
zasegli pištolo crvena zasta-
va kal. 7,65, za katero ni imel
ustreznega dovoljenja.
Ukradel golfa
V noči na 2. marec je nez-
nanec s parkirnega prostora
v Ulici Veljka Vlahoviča
v Velenju ukradel osebni av-
to golf diesel, sivometalne
barve, lanski letnik, vreden
okoli poldrugi milijon tolar-
jev. Avto z reg. št. CE 295-
111 je last Mojce K. iz Ve-
lenja.
M. A.
PROMETNE NcZGODE
Čez zimo so motorna kolesa
in kolesa z motorjem počivala,
s prvimi sončnimi in toplimi
dnevi pa so jih lastniki spet
izvlekli iz kleti in garaž ter se
podali na vožnje. Na ulicah in
cestah je zdaj spet vse polno
teh vozil, vozniki pa si dajejo
duška, ne meneč se za cestno-
prometno varnost in ostale
udeležence v prometu. Veliko
teh vozil je na cestah neregi-
striranih in tehnično neiz-
pravnih. V tednu dni, od 24.
februarja do 1. marca letos, sta
se na Čeljskem pripetili dve
nezgodi, v katerih sta bila
udeležena dva voznika teh vo-
zil, od katerih je eden umrl,
drugi pa je končal v bolnišnici
s hudimi telesnimi poškod-
bami ...
Trčenje pri
prehitevanju
Na magistralni cesti v nase-
lju Šentjur se je v nedeljo, 1.
marca zvečer pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana, na
vozilih pa je škode za približ-
no 100 tisoč tolarjev.
Janez Stenovec (37) iz Gor-
nje vasi, je vozil motorno kolo
iz smeri Grobelnega proti Vrb-
nem. Pri bencinskem servicu
v Šentjurju je prehiteval oseb-
ni avtomobil, ki ga je vozil
Srečko Ocvirk iz Dol pri
Šmarju, ki je zavijal v levo
proti bencinski črpalki. Vozili
sta trčili, pri tem pa se je hudo
telesno poškodoval motorist
Stenovec.
S ceste v jarek
Na magistralni cesti v nase-
lju Črnova se je v sredo, 26.
februarja opoldne pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be, materialna škoda pa znaša
okoli 150 tisoč tolarjev.
Iz smeri Velenja je proti Arji
vasi vozila kombinirano vozilo
voznica Blanka Cigler iz Pre-
bolda. Na ravnem delu ceste je
v kraju Črnova zapeljala s ce-
ste v jarek in se pri tem hudo
telesno poškodovala.
Smrt v križišču
V soboto, 29. februarja se je,
ob 11.40 uri pripetila nezgoda
na lokalni cesti v naselju Lju-
bečna, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Andreja Saberl je vozila
osebni avto iz smeri Trnovelj
proti Ljubečni. V križišču
s Kocbekovo cesto je zavijala
v levo, v smer Arclina. V tem
trenutku je iz smeri Arclina
proti Proseniškem pripeljal
voznik motornega kolesa, 28-
letni Iztok Smendrovič iz Viš-
nje vasi. V križišču je prišlo do
trčenja, ki je bilo za voznika
Smendroviča usodno. Na kra-
ju nesreče je poškodbam pod-
legel.
Št. 9 - 5. marec 1992

Ne pozabite prebrati!
Pust veselih in mastnih ust je za nami. Ste se najedli
slastnih krofov in drugih dobrot? Prav gotovo so imele
vaše mame polne roke dela. Sedaj, ko je tega konec, je
prav, da spet poprimete za delo. Dve nalogi imate do
naslednjič!
Osmošolci! Pošljite dopisnice z naslovom vašega
razreda za akcijo Zadnjič skupaj, da vas bomo lahko
obiskali. Ni vam potrebno sestaviti nobene lestvice, ali
pa pisati karkoli drugega. Lani je pošta kar deževala,
letos pa ste se malce polenili.
Vsi ostali Vrtiljakarji pa pošljite kupone za gosta, po
kakšne nove ideje bi nam tudi prišle prav. Danes imate
NKOTB in prosim vas, da bo sedaj nekaj časa mir
z njimi. Poslali ste nam celo predloge, da bi objavili
kakšen poster, a žal to ni mogoče, saj izhaja časopis
v črno beli tehniki, pa še prostora je bolj malo. Mojca
Atkina zanka
Za rešitev ni potreben ZNOJ,
če veš, da je velik ptič,
ki ne leta---.
Odvzemi črko in dopolni tekst! Rešitev pošlji na dopis-
nici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje,
do torka, 10. marca.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je ŽABA, saj je to edina
dvoživka, ostale napisane živali pa plazilci.
Nagrado prejme: Simon Košir, Glinsko 7, 63211 Škofja
vas.
Naš gost... NKOTB
Leta 1985 so se New Kidsi združili pod
imenom Nynuk v Bostonu. 1986. leta so
izdali svojo prvo ploščo Dance ali Day,
Dance ali Night, sledile so IJangin
Tough, Merry, Merry Christmas in Step
by Step. Njihove turneje so že vnaprej
razprodane. Leta 1990 so bili razglašeni
za bend leta v Nemčiji. So res bend sto-
letja?
JOE McINTYRE:
Vzdevki: Joey, Joe - Bird, Little Joe
Rojen: 31. 12. 1972 v Bostonu (Needham)
Velikost: 168 cm
Teža: 55 kg
Oči; modre
Lasje: temno blont
Hobi: košarka, kegljanje
Naj jed: mehiška kuhinja
Naj pijača: coca cola
Posebnosti: najbolj priljubljen med pu-
bliko, dobi največ pošte od oboževalcev
DONNIE WAHLBERG:
Vzdevki:Denis Cheese
Rojen: 17. 8. 1969 v Bostonu
Velikost: 179 cm
Teža:70kg
Oči: zeleno rjave
Lasje: temno blont
Hobi: risanje, vožnja z motorjem
Naj jed: hamburgrji
Naj pijača: voda, jabolčni sok
Posebnosti: znan po aferah
JORDAN KNIGHT: 1
Vzdevki: Jay
Rojen: 17. 5. 1970 v Worcestru
Velikost: 179 cm
Teža: 70 kg
Oči: temno rjave
Lasje: temno rjavi
Naj jed: kitajska hrana
Naj pijača: vroča čokolada
Posebnosti: ima najvišji glas v ansamblu,
rad piše grafite po mestu
JON KNIGHT:
Vzdevki: GQ
Rojen: 29. 11. 1968 v Worcestru
Velikost: 180 cm
Teža: 70,5 kg
Oči: lešnikovo rjave
Lasje: temno rjavi
Hobi: košarka, potovanja
Naj jed: fast food
Naj pijača: čokoladno mleko
Posebnosti: ima najboljši okus in se naj-
lepše vede
DANNY WOOD:
Vzdevki: Puff McCloud, Woody the
Woodpecker, Horse (konj)
Rojen: 14. 5. 1969 v Bostonu
Velikost: 171 cm
Teža: 65 kg
Oči: temno rjave
Lasje: temno rjavi
Hobi: košarka
Naj jed: piščanci, kitajska hrana
Naj pijača: voda
Posebnosti: najboljši plesalec NKOTB
TEST
Ali bi bil dober pop reporter?
Danes intervju s priljublje-
nim zvezdnikom v luksuznem
hotelu, jutri super party. Iz
dneva v dan se srečuješ s sve-
tovno znanimi pevci, igralci in
drugimi zvezdicami. To mora
biti super delo, si večkrat mi-
sliš. Čeprav je življenje takš-
nega novinarja na prvi pogled
lepo, zanimivo, polno dožive-
tij, obstaja tudi druga plat te-
ga poklica.
Novinar ima opraviti tudi
z manj simpatičnimi umetniki.
Ali pa: kako naj reče menad-
žerju, da je njegov bend slab,
da bralcev ne zanima? V tem
testu se lahko preizkusiš, kako
uspešen pop reporter bi bil!
1. Pravkar si prišel z eks-
kluzivnega intervjuja z Ma-
donno. Usedeš se za mizo, ker
hočeš pogovor zapisati in ga
objaviti v naslednji številki
časopisa. Vendar ugotoviš, da
magnetofon pogovora ni pos-
nel. Kaj boš storil?
a)	Ves paničen sem in po-
skušam dobiti nov termin za
intervju z Madonno.
b)	Paničen sem. Brez da bi
povedal šefu, se dogovorim za
nov intervju.
c) Izognem se paniki in eno-
stavno prepišem iz časopisa
star intervju.
2.	Čakaš na klic svojega
press agenta, ki naj bi ti pove-
dal senzacionalno novico, ki bi
se nanašala na nekega pop
zvezdnika. Vendar te prosi, da
novice ne daš takoj v javnost.
Kako se boš odločil?
a)	Mislim si: »Tega ne mo-
rem obdržati zase. Novica mo-
ra v javnost.«
b)	Z zgodbo zaenkrat še po-
čakaš, da se ne bi zameril
agentu.
c)	Posvetuješ se s kolegi, kaj
storiti. Skupaj se odločimo, da
naj objavim zgodbo šele, ko se
bodo govorice polegle.
3.	Sef ti je dal nalogo, da
napraviš intervju z Jasonom
Donovanom. V luksuznem ho-
telu. Nisi pripravljen, obleče-
ne imaš kavbojke in mikico.
Kaj boš storil?
a)	Odpovem se dopoldanski
malici in si kupim kakšno no-
vo oblačilo, samo, da bi ugajal
Jasonu.
b)	Grem kakršen sem, ven-
dar se Jasonu opravičim in mu
povem, da sem za intervju iz-
vedel šele pred eno uro, da se
nisem mogel primerno obleči
in pripraviti.
c) Mislim si: »Na noben na-
in me ne sme videti takšnega«,
in se z njim pogovoriš kar po
telefonu.
4. Menadžer nekega punk
benda te povabi v drago resta-
vracijo na kosilo, da bi te pre-
govoril, da napraviš intervju
z njegovim bendom. Vendar pa
tvoj časopis ni posebno zainte-
resiran zanje. Kaj boš izbral?
a)	Greš na kosilo, izbereš
najdražjo jed, intervju pa vse-
eno odpoveš.
b)	Greš na kosilo, izbereš
najdražjo jed, ker pa se hočeš
obdolžiti za kosilo, napraviš
kratek intervju z ansamblom.
Že vnaprej pa veš, da iz vsega
skupaj ne bo nič.
c) Enostavno odpoveš kosi-
lo, ker nočeš zapravljati časa
- svojega in menadžerjevega.
5.	Založba plošč ti je uredi-
la vse za intervju z neko heavy
metal skupino v Ameriki.
Prevzela je vse tvoje stroške.
Medtem pa izveš, da bodo
v istem hotelu, kjer si tudi
sam, prenočili NKOTB; Rad bi
napravil intervju z njimi, ven-
dar pa moraš nazaj v redakci-
jo. Kako se boš odločil?
a)	Namenoma zamudiš po-
let domov in sporočiš šefu, da
ne prideš prej, preden ne pri-
deš v stik z New Kidsi.
b)	Pokličeš šefa v redakcijo,
da ti da dovoljenje, da lahko
ostaneš... Vendar se s tem ne
strinja, ker te potrebuje v re-
dakciji, kjer imaš dovolj dru-
gega dela. Ker si ubogljiv, na-
polniš kovčke in odletiš
domov.
c)	Rečeš si: »Res bi rad pos-
nel intervju z Jonom, Jorda-
nom, Donnyjem, Joeyem in
Dannyjem, vendar moram dr-
žati besedo in se vrniti
domov.«
6.	Na seji redakcije ti dajo
nalogo, da napraviš intevju
z indijskim bendom. Težko de-
lo, saj ti odgovarjajo le z da in
ne. Kaj boš storil?
a)	Misliš si: »Mogoče so
imeli slab dan« in vseeno pišeš
pozitivno o skupini.
b)	Misliš si: »Kakšni idi-
oti!« In jih »raztrgaš« v svojem
članku.
c)	Jezen greš v redakcijo, se
pritožiš šefu, ki potem uredi
stvar z njihovim menadžerjem.
7.	Povabljen si na zabavo,
ki jo pripravlja Sandra. Ko
prideš tja, se ji želiš osebno
predstaviti. Že dolgo si član
njenega fan-cluba.
a)	Rečeš ji, kako zelo jo ob-
čuduješ, jo zasipaš s kompli-
menti in jo dolgočasiš v ne-
skončnost s svojimi pogovori.
b)	Podaš ji roko in se ji
predstaviš. Nasmehneš se ji, če
pogleda proti tebi.
c)	Obnašaš se tako, kot, da
ti je čisto vseeno, da se popol-
noma osmešiš pred vsemi.
8.	Na vsak način hočeš pos-
neti intervju z znanim ben-
dom. V založbi plošč izveš, da
je skupina v tujini. Vendar si
izvedel, da so doma, ker pri-
pravljajo nastop na televiziji.
Kaj boš storil?
a)	Greš v TV studio, posna-
meš intervju, saj je bend pri-
pravljen govoriti s tabo, isto-
časno pa se jezijo, da so ti v za-
ložbi povedali, da so v tujini.
b)	Se enkrat pokličeš v za-
ložbo, jim poveš, da je bend
doma in se domeniš za termin.
c)	Pokličeš v založbo, jim
pojasniš, da si izvedel, da bend
snema na TV. Dovolijo ti in-
tervju, a odkloniš, češ, da je
prepozno.
Rezultati:
Točke:
0-25:
Oh, oh, ti že nisi pravi pop
reporter. Mogoče se nagibaš
bolj k možganski kirurgiji kot
k novinarstvu. Kdor želi biti
iznajdljiv, mora biti popolno-
ma lojalen z zvezdniki, me-
nadžerji in ljudmi, ki delajo
v založbah.
26-55 točk:
Ni slabo, a lahko bi bilo bo-
lje. Več moraš tvegati, v stres-
nih situacijah pa moraš ohra-
niti trezno glavo. Vendar novi-
narsko življenje ni naslonjeno
le na tovrstne reportaže. Po-
membnejše so: spontanost in
dobra vprašanja intervju-
vancu.
56-80 točk:
Si na poti, da postaneš do-
ber pop reporter! Dobro znaš
pretehtati situacijo. Veš kaj,
kdaj, s kom in kako napraviti.
Svoje delo in termine jemlješ
resno. Znaš pa tudi povedati,
da bend v tem trenutku nima
možnosti, da bi prišel na tvojo
stran, četudi je bila večerja še
tako okusna. Delaš hitro,
spontano, svoje osebno mnenje
pustiš ob strani, kadar je
treba.
MOJCA KAPUS
ZADNJIČ SKUPAJ
Zadnjič so se postavili pred naš objektiv učenci 8. razreda OŠ
Šempeter. Če želite, da obiščemo tudi vaš razred, nam to
sporočite.	edi masnec
Št. 9 - 5. marec 1992
21
Bahnhol drvi na sceno
Tisoč poti v svet in nazaj za skupino, ki obožuje železniške postaje
Za nič strašnega ali pusto-
lovskega ne gre, nova ročk
skupina si je takšno ime nade-
la samo zato, ker eden njenih
članov obožuje potovanja.
Bahnhof je mlada, uspešna
skupina z našega konca, ki si
že uspešno utira pot in zago-
tavlja spodobno mesto na naši
glasbeni sceni.
Bahnhof sestavljajo Rafael
Zupane in Matjaž Zakošek iz
Kozjega ter naša sogovornica
Nena Zmajde iz Celja.
Kako bi predstavila vašo
skupino?
»Skupina Bahnhof obstaja
že štiri leta, tri leta so jo se-
stavljali trije fantje in v tistem
času posneli samo en komad.
Potem je skupina razpadla,
ostala sta le Raf in Matjaž, po-
vabila sta me k sodelovanju in
bend se je obnovil. Sedaj igra-
mo v takšni zasedbi že približ-
no leto dni, posneli smo pet
svojih glasbenih komadov in
reklamni spot za televizijo.«
To je bila reklama za mleko
za mlade?
»Ja, šlo je za reklamni spot
za Celeia mleko. Povabili so
nas k sodelovanju, pristali smo
in bilo nam je zelo všeč. Šlo je
za pesem »S tabo«, v kateri se
prvič pojavljam kot solistka.
Nastopili pa smo tudi že v Vi-
deo noči.«
Bahnhof je čudno ime, še
posebej za slovensko skupino.
Kje ste ga našli?
»Naše ime gre res marsiko-
mu na živce, res je nenavadno
in ni slovensko. Vendar smo to
ime izbrali samo zato, ker
eden naših članov, Raf, zelo
rad potuje. Še najbolj obožuje
železniške postaje. V Nemčiji
železniški postaji rečejo
»Bahnhof« in od tod ime. Pra-
vimo, da je to tisoč poti v svet
in nazaj.«
Kaj meniš o zvrsti glasbe, ki
jo igrate, kako bi jo oprede-
lila?
»Menim, da je naša glasba
nekakšna mešanica med ro-
ckom, popom in romantiko.
Tudi posamezni komadi se
med seboj zelo razlikujejo. Ra-
fael, ki je sicer študent na
strojni fakulteti v Ljubljani
(torej mu nihče ne bi pripisal
ravno veliko romantičnosti)
piše besedila, ki jih potem be-
remo in poslušamo skupaj,
vsak da še nekaj idej in tako
nastane tudi glasba.«
Tudi vadite na zanimiv
način...
»Ne gre drugače. Rafael in
Matjaž študirata v Ljubljani,
jaz sem zaposlena v Celju. Uk-
varjam se s fotografijo. Ko Raf
kaj napiše, onadva to posna-
meta na kaseto in mi pošljeta.
Doma jo poslušam, da ugoto-
vim, kaj mi ni všeč, se učim
besedila in vadim. Vsake toli-
ko časa pa se le dobimo in ta-
krat vadimo malo bolj.«
Kakšni so načrti skupine?
»Kmalu bi radi posneli prvo
kaseto. Do sedaj smo delali sa-
mo studijsko, spomladi name-
ravamo začeti tudi s koncerti.
Ponudb imamo dovolj. Kmalu
se nam bosta pridružila še dva
člana. Naš največji cilj pa je,
da bi nam našo glasbo uspelo
predstaviti čim širšemu krogu
ljudi.«
NINA-MARUŠKA
' SEDLAR
Bahnhof: Matjaž Zakošek - bas kitara, Nena Žmajde - vokal in
Rafael Zupane - solo kitara, vokal.
Voščilo s fronte
Koper je plaval v meglenem
mleku, ko smo s krško ekspe-
dicijo zapuščali od sonca prez-
godaj zapečeno celino in se je
ob prihodu kar kadilo od nas.
Da Javna traja še misli trajati
je bilo potrjeno to pustno so-
boto na odru Mladinskega
kulturnega centra, edinega in
še kako živega kluba na obali.
Društvo prijateljev zmernega
napredka zagrizeno in junaško
drži kontinuiteto klubskih de-
javnosti in požrtvovalno po-
mlajuje vrste delujočih z neiz-
prosnostjo zmernega napred-
ka. V prostoru, kjer les vztraj-
no izpodriva in prekriva be-
tonska tla, stojijo table z aktu-
alnim stenčasom, ki kaže širok
informacijski vpogled v doga-
janje in globoko osveščen in
plemenit literarni slog poroče-
valske sekcije Marko Brecelj
in Gregor Belušič, ki ji lahko
sledite tudi na straneh Pri-
morskih novic, saj se najdejo
tudi v Celju. Vztrajno se boju-
jejo tudi na Ilirsko-bistriški
fronti, poroča Gregor, kjer je
MKNŽ-jevcem koprsko delo-
vanje vlilo novega poguma in
je složno delovanje dveh klu-
bov vzoren dokaz o zrelosti
obeh kolektivov, o čemer pri-
čajo tudi programski rezultati.
Dan pred nami so v Kopru
na maškaradnem žuru nasto-
pili Kmechka godba, mlad
ljubljanski corovski ansambel,
o katerem sem od domačih sli-
šal dosti pohvalnih besed na
račun svežine in življenske
energičnosti. Kje bi takšne
bende zaenkrat lahko videli
pri nas, se bo moralo dokonč-
no razjasniti, saj tisti ki imajo
za to možnost, vehementno
razkazujejo svoj obstoj, ven-
dar ni potrebno imeti posebno
izvežbanega nosa, da bi ugoto-
vili kdaj je že potekel rok tra-
janja. Je že res, da so okoh in
okoli nas hribi in planine, ven-
dar so za njimi tudi doline in
nižine, hudiča.
Z dolenjske pripoveduje Oli
o koncertu v Novem mestu, ki
so ga brutalno preprečili iz
Ljubljane podprti novomeški
skinheadi in kjer je kot pona-
vadi plava konjenica pri tulila
ziheraško prepozno in je Orju-
na že napravila nepozabno
škodo. Z nacisti v prvih bojnih
vrstah dirigirano zatirati vsak
poskus neodvisnega in svo-
bodnega delovanja je znana
politika že iz ne tako davne
preteklosti, dvigajoči se črni
prapor ji v okrvavljenih rokah
pa hočejo svoj prostor tudi
v sedanjosti. Tudi za naše kra-
je pojav fašistoidnega nasilni-
štva bolj ali manj obritoglavih
strahopetcev, ki delujejo le ka-
dar so v hordnem številu, ni
neznanka, čeprav je dobro
skrito za obzidjem krajevnih
skupnosti, ki seveda o tem ni-
majo pojma.
V Celju smo se prejšnji teden
veselili novorojenčkov, ki jim
tako kot njihovim srečnim
staršem želim miru in zdravja,
ter iskrivega otroštva polno
hišo. V ta namen si bom ob
koncu natočil en šnopček in ga
eksal, da boja držalo. Adijo!
Piše Aleš Jošt
RAZPIS
za izbiro in imenovanje
direktorja podjetja
VARTEKS TMS, d.o.o.
Celje, Prešernova 8
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev in z zakonom predpisanih pogo-
jev mora kandidat izpolnjevati posebne pogoje:
Visoka šolska izobrazba ekonomske, komercialne ali
pravne smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na
vodilnih delih - sposobnosti in strokovna znanja organi-
zacije poslovanja podjetja - da ponudi kratek program
dela.
Direktorja imenuje Upravni odbor lastnika - ustanovite-
lja Podjetja Varteks Trgovina d.o.o., Varaždin za svoje
lastno podjetje na ozemlju Republike Slovenije s sede-
žem v Celju.
Plača (OD) se določi s pogodbo med upravnim odborom
in direktorjem.
Prijave poslati na naslov: VARTEKS TRGOVINA, d.o.o.,
Varaždin, M. Tita 94, kadrovska služba, v roku 8 dni od
objave razpisa v dnevnem tisku (javnem glasilu).
S prijavljenimi kandidati bodo izvedli pogovor, ki bo
pisno določen.
Št. 9 - 5. marec 1992
22
PISMO IZ
LONDONA
Zelena tema
Nadaljevanje in konec
Poleg časopisnega in dru-
gega papirja porabijo Bri-
tanci vsak dan tudi neizmer-
ne količine plastike. V neka-
terih tukajšnjih trgovinah
-	na primer na živilskem od-
delku sicer priljubljene in
ugledne trgovine Marks
& Spencers prodajajo sadje
in zelenjavo vedno na stiro-
pornih pladnjih in zavito še
v prozorno folijo za gospo-
dinjstvo, drugod vsilijo
strankam plastično vrečko,
tudi če kupijo samo jabolko
ali pomarančo. Nasploh so
plastične vrečke še vedno
izredno priljubljene; »lepe
vrečke iz papirja«, ki so pred
leti preplavile vso Slovenijo,
se v Britaniji niso obnesle
-	morda tudi zaradi vlažne-
ga vremena. Otočani prav
tako niso navajeni uporab-
ljati vrečk več kot enkrat,
ker jih je pač povsod dovolj
(vrečk namreč; pa Britancev
tudi).
»Neosveščeni«
V tukajšnjih prodajalnah
z obleko in obutvijo vam
blago večinoma avtomatično
predajo v vrečki, tudi če jim
prijazn pojasnite, da je ne
potrebujete. Še posebej grdo
znajo pogledati v trgovinah
s spominki, kjer jim niti na
misel ne pride, da bi vam
lahko izročili kupljene raz-
glednice brez obvezne papir-
nate vrečke. Podobno je na
londonskem letališču Gat-
wick - uslužbenci v tamkajš-
njem duty freeju so prepri-
čani, da boste njihovo vrečko
s ponosom ponesli v beli
svet.
V eni izmed največjih tu-
kajšnjih verig supermarke-
tov Sainsbury (lastniki so
med drugim tudi omogočili
izgradnjo novega - Sainsbu-
ryjevega - krila londonske
Narodne galerije) so se pred
dobrim letom odločili, da
bodo poskušali prevzgojiti
svoje kupce in spremeniti
njihov potratni odnos do
vrečk. Lahko bi se sicer od-
ločili za neusmiljeno metodo
in začeli vrečke zaračunava-
ti, toda s tem bi lahko izgu-
bili preveč strank, zato so
raje obljubili, da bodo vsa-
kemu, ki bo s seboj prinesel
(njihovo) rabljeno vrečko,
plačali po en peni (malo več
kot tolar). Dobronamerni
načrt je v celoti spodletel: ne
samo, da so se stranke po-
žvižgale na obljubljeni »ho-
norar«, celo blagajničarke so
pozabile nanj in so tiste red-
ko posejane osveščene kup-
ce, ki so v trgovino prišumeli
s starimi vrečkami, pospre-
mile z dolgim, začudenim in
ne prav bistrim pogledom.
Toda pri Sainsburyju se ne
vdajo kar tako. Sredi lanske-
ga leta so začeli obveščati
svoje stranke o »zelenih« ar-
tiklih, ki jih prodajajo, na-
tisnili so celo seznam bio
hrane, okolju prijaznih pral-
nih praškov, sprejev, ki ne
tanjšajo plasti ozona, izdel-
kov iz predelanega papirja,
in tako dalje, vse pod geslom
»Sainsbury daje dober
zgled«. Šele čas bo pokazal,
koliko ljudi jim je prisluh-
nilo.
»Novodobne
trgovine«
Pravo nasprotje teh trgo-
vin so prodajalne, ki sledijo
duhu tako imenovnae »Nove
dobe«. Sem sodijo knjigarne
z literaturo o področjih na
robu znanosti, kot so astro-
logija, palmistrija, numero-
logija, nevrolingvistično
programiranje in podobno,
prodajalne poldragih kam-
nov in kristalov, kaset in
plošč s pomirjevalno novo-
dobno glasbo, trgovine z bio
hrano ter prodajalne kozme-
tike iz naravnih sestavin.
V teh trgovinah morate sami
prositi za vrečko, ker sicer
sklepajo, da je ne potrebuje-
te. V zdaj že svetovno zna-
nem Body Shopu, verigi pro-
dajaln z naravnimi izdelki za
nego telesa, so se poleg tega
še resno lotili prevzgoje svo-
jih strank, iz leta v leto večji
dobiček pa dokazuje, da jim
kupci še preradi sledijo.
Body Shop
Začetki Body Shopa sega-
jo v leto 1976, ko so v obmor-
skem Brightonu odprli prvo
prodajalno s kremami in olji
za nego obraza in telesa,
v poldrugem desetletju so se
razširili po vsem Združenem
kraljestvu, kjer prodajajo
zdaj že občutno razširjeno
paleto izdelkov v več kot 150
trgovinah, znani pa so tudi
v 37 državah drugod po sve-
tu, od Nizozemske do Nove
Zelandije, od Švedske do
Singapurja, od Amerike do
Avstralije.
Lastnica in ustanoviteljica
Body Shopa Anita Roddick
je znala spretno izkoristiti
vedno očitnejšo pozornost,
ki so jo Britanci v poznem
dvajsetem stoletju začeli po-
svečati okolju in zdravju ter
svoje podjetje ustrezno po-
vezati z lastnimi prizadeva-
nji za varstvo narave. 48-let-
na podjetnica je sponzorira-
la že vrsto dobrodelnih akcij
(od zaščite kitov do pomoči
romunskim sirotam), kljub
dobremu finančnemu polo-
žaju nima v svoji garderobi
niti enega krznenega plašča
(»ogabno«) in tudi ne čevljev
z visoko peto (»ker me upo-
časnijo«), Neutrudno potuje
po Južni Ameriki in Indiji,
kjer išče starodavne naravne
recepte, ki jih domačinke
s pridom uporabljajo iz ge-
neracije v generacijo in ki bi
ustrezali tudi utrujenim za-
hodnjakinjam z utrujeno ko-
žo. Body shop se zavzema tu-
di za ohranitev tropskega
pragozda in tamkajšnjih ži-
vali, nasprotuje testiranju
kozmetike na živalih ter od*
ločno zavrača uporabo nepo,
trebne embalaže. Njihovi iz,
delki so naprodaj v prepro-
stih plastičnih stekleničkah,
stranke jih lahko po uporabi
prinesejo nazaj v trgovino,
kjer jih še enkrat napolnijo.
Kupec dobi pri vsaki vrnjeni
plastični steklenički po 20
penijev popusta.
Akcijo z geslom »Enkrat ni
dovolj« so začeli pred do-
brim letom dni; v tem času
so se stalne stranke že po-
vsem navadile na »pravila
igre« in se s praznimi, teme-
ljito oplaknjenimi steklenič-
kami disciplinirano vračajo
v trgovino. Zakaj je Body
shopu uspelo, kar so v Sains-
buryju poskušali zaman?
Odgovor je preprost: Body
shop je za vrnjeno embalažo
ponudil dvajsetkrat več, po-
leg tega pa so njihove stran-
ke večinoma že tako ali tako
naravnane v zeleno smer in
jih ni bilo treba posebej
prevzgajati.
Neumorna Anita Roddick
odločno nadaljuje svojo oko-
lju prijazno kampanjo.
V kraju Littlehampton, kjer
je sedež Body Shopa, se je
začela dogovarjati s tam-
kajšnjim mestnim svetom,
da bi skupaj ustanovili Cen-
ter za predelavo materialov.
Njen moto so postale besede
»Reuse, refill, recycle« (še
enkrat uporabi, še enkrat
napolni, predelaj).
Piše Mojca Belak
Piše
FRANCI HORVAT
1. nadaljevanje
Simboličen je tudi taksi.
Prtljago zloživa na zadnji se-
dež, za naju ostane le še en
sedež spredaj. Nič ne pomaga.
Jocu, sedem na kolena. Najin
taksist je iz daljne Kitajske,
prijeten možakar, v Peruju ži-
vi že štirideset let. Pripelje na-
ju na avtobusno postajo »OR-
MENO«. Znana je po boljših in
bolj varnih avtobusih; pa tudi
manj kraj je tu, ker je prostor
za avtobuse ograjen. Kupiva
vozovnici za HUARAZ, ki je
oddaljen štiristo kilometrov,
in zanju plačava kar pol manj
kot prejšnji večer za taksi, ki
naju je peljal le nekaj kilome-
trov. Ker imava še čas, se spre-
hodiva okrog postaje. Tu je
pravzaprav tržnica, kjer dobiš
vse. Posebej zanimivi so pro-
dajalci »starin«. Pri njih si
lahko dobil zvit vijak, dotra-
jan vodovodni material ali pa
ponošene čevlje. Vmes je bilo
najbrž tudi kaj ukradenega,
čeprav se, kot sem kasneje iz-
vedel, ukradene stvari proda-
jajo na posebni »tržnici«. Za-
dišale so mi banane. Več bra-
njevk sem povprašal, koliko
stanejo, saj sem se to doma na-
učil, kupil pa nisem ničesar,
ker nisem razumel odgovora.
Moral sem si pomagati druga-
če - branjevki sem ponudil li-
stič, da je lahko napisala ceno,
in tako sem končno ugotovil,
kje so banane najcenejše.
Počasi sem se naučil, da je
v teh krajih neobhodno baran-
tanje. Cene so namreč postav-
ljene precej visoko. Če jih pre-
poloviš ali še kaj več, si še ved-
no potegnil krajši konec. Opa-
zil pa sem, da obstaja nek mi-
nimum, preko katerega ne gre-
jo. Zelo previden sem bil tudi
pri menjavi denarja. Zaradi
visoke inflacije sem zamenjal
le toliko, kolikor sem nujno
potreboval.
Avtobus pripelje z dveurno
zamudo. Pri vhodu še enkrat
pregledajo vozne karte, da se
ne bi pretihotapil kakšen ne-
pridiprav. Natovarjanje pote-
ka dokaj hitro, zato kmalu za-
pustimo postajo. Potem se še
več kot pol ure vozimo po se-
vernem delu Lime, a še ni vi-
deti konca. Mesto ima namreč
osem milijonov ljudi, ogromno
je in temu primerno tudi uma-
zano. Ponekod so še hiše iz
blata ali celo iz trstike. Ljudje
v takšnih kočurah živijo na ro-
bu eksistence, zato ni čudno,
da v teh krajih razsajajo kole-
ra in podobne bolezni. Hranijo
se na najcenejši način, pred-
vsem iz morja. Higiena je na
zelo nizki ravni. Mesto se duši
v umazaniji, temu primeren je
tudi smrad. Končno se pripe-
ljemo do Pacifika, žal pa je
tudi morje zelo onesnaženo.
Kraji se menjavajo, prav ta-
ko puščava in oaze. Oaze so
lepo obdelane. Precej imajo
bombaža in zelenjave. Ko se
zmrači, naša pot zavije na des-
no proti goram. Ustavimo se,
da se malce okrepčamo, in se
nato odpeljemo proti prelazu
na višini štiri tisoč metrov.
Vožnja me že utruja, zato za-
spim. Zbudim se tik pred Hua-
razom. Strah pred teroristi, ki
naj bi na tej poti napadali
predvsem ponoči, je bil torej
odveč. Mesto je povsem opuš-
čeno, saj je ura že polnoč. Toda
na avtobusni postaji je druga-
če. Ko izstopim, se name vsuje
množica otrok. Ponujajo mi
vse mogoče, eden izmed njih
tudi »Galaksijo«, penzion pri
»mami Ines«, ki so nama ga
najini prehodniki toplo pripo-
ročali. Mladenič naju torej od-
pelje tja, a lastnica naju sprej-
me nekako začudeno in hlad-
no. Tudi darovi, ki sva jih za-
njo prinesla od Zlate, je niso
ogreli. Dobila sva sobo zraven
sanitarij. V tistem trenutku mi
je bilo pravzaprav vseeno, kje
bom spal, samo da bi se konč-
no lahko naspal.
Spim dobro, le proti jutru
me tlači mora. Sanjam, da sem
v obljubljeni deželi. Za to sem
moral precej žrtvovati in sedaj
iščem nadomestilo. Sprašujem
se tudi, ali je bilo vredno tru-
da, ki sem ga vložil, in če je
prav, da se izpostavljam takš-
nemu tveganju. Kaj bo potem,
ko pridem domov? Bom še imel
službo? Se bom vrnil takšen,
kot sem šel?
Zbudim se ves prepoten in
malce zmeden od sanj. V sa-
mih spodnjicah grem na stra-
nišče, ki je le nekaj korakov
oddaljeno od sobe, in mimo-
grede stopim še na teraso. Po-
nudi se mi čudovit pogled na
Cordillero Blanco. Obstanem
kot vkopan in z odprtimi usti
gledam proti Huascaranu, Co-
pisalquiju, Huandoyu. Foto-
grafije, ki sem jih občudoval
že doma, se z resničnostjo
sploh ne morejo primerjati.
Toliko tako drzno oblikovanih
vrhov na kupu nisem videl še
nikjer. Že se vidim, kako se
vzpenjam. Ko si malce opomo-
rem od šoka, stečem po Joca.
Tudi njega gore nad Huara-
zom povsem prevzamejo. Fo-
tografirava jih, čeprav veva,
da slike ne bodo najboljše za-
radi nasprotne svetlobe.
Nadaljevanje prihodnjič
Avtobusna postaja v Limi, od koder se odpeljem proti Huarazu
Št. 9 - 5. marec 1992
23
Št. 9 - 5. marec 1992
124
DOBRO JE
VEDETI...
Kopel za mirno
spanje
Če ne moremo spati ali če
se nenadoma- zbudimo in
ne moremo spet zaspati,
pojdimo v kopalnico in po-
topimo noge za deset ali
petnajst minut v zelo mrzlo
vodo. Ponavadi je dobro
pojesti še kocko ali dve
sladkorja, kajti želodec je
tudi kriv nespečnosti.
Spirajmo usta
Včasih zanemarjamo či-
sto preproste stvari, ker ne
verjamemo, da nam lahko
koristijo. Spiranje ust je že
nega: koristi dlesnim, sluz-
nici, zobem tudi mandljem
in prihrani kakšen obisk
pri zobozdravniku. Prepre-
čuje tudi alfe, tiste majhne
ranice, ki nastanejo v sluz-
nici in ki jih pogosto zakri-
vajo umazanija in ostanki
hrane, skratka legla mi-
krobov.
Poklicne bolezni kože
Iz ambulante za poklicne bolezni kože in alergološkega
laboratorija v celjski bolnišnici
V	delno razvitih, kakor tudi
v visoko industrializiranih de-
želah predstavljajo poklicne
bolezni kože pomembno in ob-
sežno področje v okviru skup-
ne obolevnosti. V teh deželah
je razvoj tehnologije hitrejši
od preventive, katere naloga je
zaščita delavca pred vplivom
škodljivih snovi in s tem pre-
prečevanje razvoja bolezni.
V	Celju je bila ambulanta za
poklicne bolezni kože v pove-
zavi z alergološkim laborato-
rijem na dermatološkem od-
delku ustanovljena leta 1984
(kot druga v Sloveniji). Takrat
je bil alergološki laboratorij
izpopolnjen z mednarodnimi
tablicami za vehikle in kon-
centracije testnih snovi, s či-
mer je celjski alergološki labo-
ratorij stopil v krog drugih na-
ših in tujih laboratorijev.
Ustanovitev ambulante so na-
rekovali rezultati raziskav
v industrijskem bazenu širše
celjske zdravstvene regije,
kajti poklicne bolezni kože
v ožjem smislu so najpogostej-
še industrijske kožne bolezni.
Tabela
S poglobljenim delom v smi-
slu organiziranega spremlja-
nja bolnikov, ogroženih s po-
klicnimi kožnimi boleznimi,
osnovanim na dispanzerski
metodi dela, na najožjem po-
vezovanju službe medicine de-
la z dermatološko službo, ka-
kor tudi s strokovnjaki para-
medicinskih strok, potrjujemo
Štamparjevo stališče:
»Ne moremo si zamisliti
pravilne industrializacije neke
dežele, če ta ne zajema tudi
humani element, skrb za de-
lovnega človeka, ne samo
z ekonomskega in socialnega,
ampak tudi z zdravstvenega
stališča.«
mag. sci. KAROLINA
GODINA, dr. med.
BIOENERGETIK
ODGOVARJA
Slabo spim
Stara sem 38 let, mož pa
43, imava štiri otroke, ureje-
no družinsko življenje, ven-
dar imam občutek, da bi bilo
dobro, če bi se lahko dogovo-
rili, da bi nam v stanovanju
opravili meritve. Zelo slabo
namreč spim in zjutraj se
včasih zbudim bolj utrujena
kot sem šla zvečer spat. Te-
žave imam tudi s hrbtenico
in krčnimi žilami.
Marija
iz Rogaške Slatine
Vaše težave očitno izvirajo
iz napačne lege postelje, žal
pa moram povedati, da ne
utegnem priti k vam v Roga-
ško Slatino zaradi meritve
stanovanja. Zato še enkrat
ponavljam kaj je treba stori-
ti za zdravo spanje. Slabo je
če spite z glavo obrnjeni pro-
ti vzhodu ali jugo-vzhodu.
Večina ljudi naj bi spala
z glavo v smeri severa. Naj-
manj meter okrog postelje ne
sme biti električne napelja-
ve, niti električne vtičnice.
Zelo slabo vpliva na spanje
elektronska budilka, zato jo
umaknite od postelje ali jo
obrnite v steno. Škodljiv
vpliv imajo tudi ogledala,
zato jih prekrijte z naravni-
mi materiali ali jih odstrani-
te iz sobe. Ko boste vse to
storili počakajte nekaj časa
in če bo vse v redu potem
moje pomoči ne boste potre-
bovali, če pa kljub nasvetu
ne bo nič bolje, pa me pokli-
čite. Številka je v imeniku.
Moževe težave
Moža je pred dvema mesece-
ma zadela možganska kap,
dalj časa se je zdravil v celjski
bolnišnici. Priklenjen je na po-
steljo, zato ga moram hraniti,
toda pri tem nastajajo težave,
saj ničesar ne more pojesti, tu-
di pasirane hrane ne. Zdravni-
ki so mi svetovali naj ga dam
v kakšen dom upokojencev,
s tem pa se ne strinjam. Sama
hočem skrbeti zanj. Zaveda se
vsega kar se dogaja okoli nje-
ga, le govoriti ne more, rad bi
tudi kaj pojedel, pa ne more
požirati. Kljub temu ima voljo
do življenja in se tu in tam celo
nasmeje. Večkrat pride na
obisk tudi zdravnik, obenem
pa mora mož jemati zdravila
za astmo, ki jo ima že dalj ča-
sa. Naj zapišem še, da je mož
star 71 let. Prosim, če bi lahko
možu kako pomagal bioener-
getik.
Stanje vašega moža je res
kritično, vaša požrtvovalnost
pa vredna občudovanja. Pokli-
čite me, da se dogovoriva kdaj
naj vas obiščem, takoj pa mo-
rate prestaviti moževo poste-
ljo. Vzglavje prestavite za do-
brega pol metra proti vznožju,
obenem pa vzglavja ne sme
imeti na vzhodu najbolje bi bi-
lo, če bi bilo na zahodu.
Marjan Knez
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
V soboto, 29. februarja, smo
v Modnem klepetu Opoldan-
ske mavrice Radia Celje izžre-
bali nagrajenca naše rubrike
za iztekajoči se mesec. Iz škat-
le s kopico pravilnih odgovo-
rov je naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik izvlekla
dopisnico, ki nam jo je poslal
Marjan Brečko, Prežihova 5,
Žalec.
Marjan bo sredi marca v taj-
ništvu našega uredništva lah-
ko dvignil ročno pleten pulo-
ver ali jopico, izdelek pa bo
Vlasta Cah-Žerovnik spletla
v kombinaciji sive in črne bar-
ve, ki sta našemu nagrajencu
najbolj povšeči.
Na radijsko nagradno vpra-
šanje je pravilno odgovorila
Jana Čater, Zadobrova 84 a
Škofja vas. Za Jano bo Vlasta
Cah-Žerovnik ročno poslikala
svileno ruto, nagrada pa jo bo
v tajništvu našega uredništva
prav tako čakala sredi marca.
Z današnjim modnim pri-
spevkom pa smo že v svetu po-
mladansko-poletne mode.
Zanj so še posebej značilni
vzorci, ki dajejo oblačilom pe-
čat najnovejše mode. Pike in
črte v takoimenovanih geome-
trijskih vzorcih so v letošnjih
spomladanskih mesecih pre-
vladujoč modni element. In
prav o tem je za današnjo šte-
vilko pripravila Vlasta Cah-
Žerovnik obširnejši prispevek.
Uredništvo
Z geometrijo v pomlad!
Seveda se bomo s to znan-
stveno vedo ukvarjali v našem
klepetu le vizualno - letošnja
moda se je namreč kdo ve koli-
kič, vendar znova in na sveže,
zagledala v geometrijske
efekte!
Z največjim navdušenjem
prisega na črte, a ne na tiste
ozke in sramežljive, temveč
kar bolj zajetne! Prav nič
manj je ne veselijo pike, ven-
dar znova - velike, že prav ve-
likanske pike, ki se včasih
znajdejo v veseloigri z nekoli-
ko manjšimi.
Če dodam, da sta v tej pred-
stavi najpomembnejši bela in
črna barva, že veste, da teče
beseda o tisti večni modni te-
mi, ki si je že zdavnaj prisluži-
la rezervacijo za vstop v sle-
herno modno sezono. Črno-be-
lo torej, ali pa belo-črno, ka-
kor vam je ljubše, lahko pa je
tudi črno-rdeče ali belo-rdeče,
najpomembnejši je vselej le
motiv. In kaj si bomo ukrojili
iz pik in črt?
Ce ste mlade - nabrano mini
krilce, v kakršno so nekdaj
oblačili porcelanaste lutke!
V vsej svoji enostavni veličast-
nosti bodo črte in pike zasijale
tudi kot zakrpe na zbledelih
kavbojkah ali na novi srajčni
bluzi, ki je v pasu duhovito
zavozlana.
Če pa je vaša rojstna letnica
že skrivnost, bosta klasičen čr-
tast blazer in svilena pikasta
bluza prav tako zgovorno pri-
čala, da sledite modnim
trendom.
VLASTA
Nagradno vprašanje tega tedna:
KAKŠEN GEOMETRIJSKI VZOREC TVORIJO
NAVPIČNE IN VODORAVNE ČRTE?
ELKROJ - KONFEKCIJA,
konfekcija p.o., Mozirje
Komisija za prodajo osnovnih sredstev objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo proizvodnega obrata v Lučah, ki leži
v k.o. Raduha, pare. št. 156 in vsebuje naslednje
nepremičnine:
-	zgradba v izmeri 765,19 m2
-	zemljišče v izmeri 3.385 m2.
Obrat je zelo primeren za proizvodno dejavnost.
Izklicna cena je 25.679.426,13 SLT.
Javna dražba bo v ponedeljek, dne 23. marca .1992,
ob 12. uri v kolekcijski sobi
podjetja Elkroj Mozirje. Ogled nepremičnin in seznanitev
s podrobnejšimi pogoji prodaje je možen isti dan od 7.
ure dalje in en dan pred javno dražbo po predhodnem
dogovoru.
Na javni dražbi lahko pod enakimi pogoji sodelujejo
pravne in fizične osebe.
Interesenti morajo pred pričetkom javne dražbe plačati
10% varščino od začetne izklicne cene. Varščino je
treba nakazati na žiro račun št. 52810-601-20561 ali
plačati pri blagajni podjetja. Prometni davek in druge
stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec mora
nepremičnine plačati takoj ali obročno po posebnem-
dogovoru. Kupec prevzame nepremičnine po opravlje-
nem prepisu v zemljiški knjigi.
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila
varščine.
Prodaja bo po načelu »videno - kupljeno«.
V primeru neuspešne prodaje je možen dogovor o naje-
mu oz. zakupu.
OBRAZ
- OGLEDALO VAŠE
OSEBNOSTI!
V KOZMETIČNEM SALONU
JIN JANG V HOTELU
MERX,	•
vam s strokovno nego
obraza, akupresuro, telesno
masažo ter drugimi
kozmetičnimi storitvami,
omogočamo, DA STORITE
NEKAJ ZASE, BOLJ
SAMOZAVESTNI BOSTE!
Pokličite 21-917, od 12. do
20., soboto, od 7. do 13.
ure.
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
Št. 9 - 5. marec 1992
25
Daihatsu Charade pokal
Slovenskemu avto moto
športu se obeta nova vrsta tek-
movanja v cestno-hitrostnih
preizkušnjah. Gre za povsem
nov pristop in za novo vozilo.
Daihatsu Charade TS je sicer
že nekaj časa znan našim kup-
cem, kot tekmovalno vozilo pa
se pojavlja prvič. Ne glede na
predelave, ki so obvezne in
strogo predpisane (višina vozi-
la in glave motorja, dolžina in
profil izpušne cevi, sedež in
varnostni pasovi, amortizerji,
gume, zavorne ploščice in dru-
go) se lahko uporablja tudi za
normalne cestne namene. Od-
govarjati mora le homologiza-
cijskemu listu za Daihatsu
Charade TS, grupa »N«.
Gledano s tekmovalne plati,
je Daihatsu Charade pokal
prava osvežitev, predvsem pa
profesionalno zastavljen, saj
skušajo z denarnimi in blagov-
nimi nagradami privabiti čim
več tekmovalcev zvenečih
imen in s tem pritegniti pozor-
nost javnosti. Od letošnjega
maja do septembra se bodo
zvrstile 4 dirke, ki bodo štele
tudi za državno prvenstvo Slo-
venije. Trije prvouvrščeni
v posameznih preizkušnjah
prejmejo pokal in denarne na-
grade v višini 500, 300 in 200
DEM, skupni zmagovalec pa
novo tekmovalno vozilo Dai-
hatsu Charade TS, drugouvrš-
čeni motorno kolo Kawasaki,
tretji pa tekmovalni KIT kom-
plet za te vrste avtomobil.
Zasluge za organizacijo no-
vega tekmovanja ima v celoti
ADAM RACING TEAM iz Ma-
ribora. Klub deluje dobrega
pol leta, za izpeljavo zamisli
pa so pridobili še močnega
sponzorja - Jeklotehno Mari-
bor. Prvi dirkač in hkrati
predsednik kluba Peter Adam
nam je povedal: »Prva naloga
kluba je izpeljava Daihatsu
Charade pokala, ponovno pa
bomo pripravili tudi turistični
rally. V klubu imamo še nekaj
sekcij, kot so enduro, hitrostni
motoristi in motoristi veterani
ter carting za podmladek. Po-
udarek dajemo zlasti sposob-
nosti in znanju posameznih
tekmovalcev in ne tehnični
opremljenosti vozil. Z našim
sponzorjem Jeklotehno dobro
sodelujemo, trudimo pa se čim
bolj približati evropskemu na-
činu organiziranosti.«
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: EDI MASNEC
Domnevne novosti v letošnji
avtomobilski Ženevi
Bližnji ženevski medna-
rodni avtomobilski salon (od
5. do 15. marca) je zanesljivo
ena najpomembnejših to-
vrstnih prireditev na stari
celini in nasploh. Letos no-
vosti morda ne bo toliko kot
prejšnja leta, a jih kljub vse-
mu ne bo malo. Ker je Švica
pač ob Nemčiji, kaže začeti
z njihovo avtomobilsko in-
dustrijo. Evropsko premiero
bo v Ženevi doživel Merce-
des 500/600 SEC, kar pome-
ni pri Mercedes Benzu kupe
najvišjega razreda z dvanaj-
stvaljnim ali osemvaljnim
motorjem. Kupe 600 SEC (na
sliki) so sicer že predstavili
v ameriškem Detroitu pred
dobrim mesecem. Nemški in
bavarski BMW si je za pred-
stavo ob Ženevskem jezeru
omislil dva nova osemvaljna
motorja, ki bosta zapolnila
praznino med sedanjimi še-
stvaljnimi agregati in dva-
najstvaljnikom. Oba motorja
bodo vsaj za začetke name-
njali seriji 7 (730 i in 740 i),
kasneje pa tudi seriji 5. Dru-
ga novost iz Miinchna je M 5,
kar je pri tej tovarni oznaka
za športnost. M 5 so namenili
nov in zmogljivejši motor.
Volkswagen si je Ženevo iz-
bral za sejemsko predstavi-
tev novega venta, limuzinske
različice golfa III. Italijan-
ska avtomobilska tovarna
Alfa Romeo prihaja z novo
alfo 155 (o kateri smo že pi-
sali) in upa, da ji bo novi
izdelek pomagal k boljšim
poslovnim uspehom v letoš-
njem letu. Alfa 155 naj bi
bila pri nas na prodaj sep-
tembra ali kakšen teden kas-
neje. Francoski renault pri-
haja s safrane (na sliki), li-
muzino višjega razreda in
zamenjavo za ostareli rena-
ult 25. Serijska izdelava tega
avtomobila bo stekla v drugi
polovici leta, za razvoj in za-
četek izdelave pa so pri Re-
naultu porabili kar osem mi-
lijard francoskih frankov.
Japonska avtomobilska
industrija se bo v svetovljan-
ski Ženevi pojavila s kupom
novosti, ki pa so bile večino-
ma že predstavljene na salo-
nih v ZDA ali na Japonskem.
Honda se bo postavila
s športno izvedenko honde
civic z oznako CRX. Gre za
targo obliko, s prostorom sa-
mo za dva in dvema motorje-
ma s 124 in 160 KM. Mazda
napoveduje znova velik na-
skok na ameriški in evropske
avtomobilske trge. Mazda
xedos je luksuzna limuzina
srednjega razreda z izrazito
zaobljeno linijo, veliko zalo-
go različne opreme in še-
stvaljnim motornim agrega-
tom. Novost je tudi prenov-
ljena mazda RX-7 z dvojnim
Wanklovim motorjem (265
KM) in upanjem, da bo všeč
predvsem mlajšim in petič-
nejšim kupcem. Nissan se bo
pojavil s sereno, večnamen-
skim avtomobilom kot za-
menjavo za vanette. Toyota
carina je novost iz največje
japonske avtomobilske to-
varne, vendar bo avto nasta-
jal v Veliki Britaniji. Daihat-
su X 021 (na sliki) je še ved-
no prototip z minimalnimi
merami: 360 centimetrov
v dolžino, 700 kg teže in mo-
torjem, ki bo zmogel kar
140 KM. Omeniti je treba še
lamborghinija diablo, šport-
nika od prvega do zadnjega
konca (5,7-litrski motor in
492 KM). Je pa na dlani: no-
vosti bo še nekaj in o tem več
prihodnji teden.
Pri dizelskih
motorjih
s katalizatorjem ni
nižje davčne
stopnje
Zakon o prometnem dav-
ku, ki velja že skoraj mesec
dni, nima pravega posluha
za avtomobile z dizelskim
motorjem in katalizator-
jem. Pri avtomobilih z ben-
cinskim motorjem in kata-
lizatorjem namreč omogo-
ča 20-odstotno znižanje os-
novne davčne stopnje,
medtem ko to za dizelske
motorje s katalizatorjem ne
velja. Zaradi ekološke pro-
blematičnosti dizelskega
izpuha pa je vse več avto-
mobilov, ki so serijsko
opremljeni s katalizator-
jem, kajti ekološko zavzeta
Evropa noče poznati izjem.
Očitno je, da novi zakon
o prometnem davku tega ni
upošteval oziroma nihče ni
opozoril na zapisani ne-
smisel. Sedaj zakona goto-
vo ne bo mogoče hitro spre-
meniti, kar tudi pomeni, da
ekološko osveščeni Sloven-
ci ne bodo kupovali avtov
z dizelskim motorjem in
katalizatorjem.
Št. 9 - 5. marec 1992
2e
Št. 9 - 5. marec 1992
27
Št. 9 - 5. marec 1992

Št. 9 - 5. marec 1992
29
Št. 9 - 5. marec 1992
30
Št. 9 - 5. marec 1992
31
Št. 9 - 5. marec 1992
3?
Šef SDZ-NDS in pravosodni minister dr. Raj ko Pirnat je bil
na letni konferenci celjskih narodnjakov tako nasmejan, da so
nekateri pomislili, da je premier Peterle zahteval tudi njegov
odstop. Kaj si ob tem misli podpredsednik slovenske skupščine
Vitodrag Pukl, ostaja skrivnost.
Bilo je prvič
Novopečeni dramski igralec
Tomaž Gubenšek se je v sobo-
to prvič predstavil pred doma-
čim, celjskim občinstvom. Po
predstavi Testament blagega
psa je izjavil: »Joj, pa ata in
mama sta me gledala!« Tudi
prvič...
Volilec več!
Med upokojence je odšel
znani turistični delavec, sindi-
kalist v Gorenju in predsednik
Delavske stranke Slovenije
Vlado Rančigaj, ki si bo na vo-
litvah prizadeval za mesto
v slovenskem parlamentu.
Bojda se je upokojil predčas-
no. Njegov odhod med upoko-
jence pa je morda tudi premi-
šljeno dejanje, saj si prav nje-
gova stranka prizadeva za kar
največjo podporo upokojen-
cev. En glas več na volitvah
tako že imajo...
Stranka brihtnih
Bavčarjevim in Ruplovim
demokratom ne more odslej
nihče več očitati, da se gredo
nekakšno elitno stranko samih
intelektualcev. Razlog za to:
ustanovni zbor občinskega od-
bora Demokratske stranke
v Šentjurju!
Vane Gošnik na ustanovni skupščini Zelenih Savinjske doline: »To je pa res čudno - v Velenju
spravim skupaj polno dvorano poslancev, da bi zrušili premiera Franja Bartolaca, pa mi ne uspe,
v Žalcu pa ustanovim Zelene v skoraj povsem prazni dvorani...«
Za prebivalce ste naredili vse,
kar ste mogli - brez milosti.
Skrivanka
Če je v vinu resnica, si najbtž mislita natakar Tonček in
občasni pianist v gostišču Špital profesor Nenad Firšt, potem bo
že držalo, da vrhunsko vino sodi v vrhunsko oblikovane kozarce
Oskarja Kogoja. V gostišču, kjer so pripravili demonstracijo le-
teh, vsekakor stavijo na umetnost. Čemu drugemu bi sicer še
lahko veljal zadovoljni nasmeh obeh - morda vinu?
Župan v mišji luknji?
Mozirski premier Alfred Bo-
žič je letos mirno in dostojan-
stveno predal oblast Pustu.
(Lani mu je udar hudo zame-
ril!) Zato pa so pustnjaki po
občinski zgradbi zaman iskali
župana Andreja Presečnika.
Le-ta se je očitno nekam skril.
Pa ne, da je letos župan prev-
zel vlogo užaljene veličine?
Pedantni premier
Gospod Alfred Božič je
pustnjake, ki so ga prišli v to-
rek strmoglavit okaral, češ da
zamujajo za cele 4 minute.
Pustni župan je bil do premi-
era veliko bolj prijazen. Poh-
valil ga je, ker se je na pamet
naučil vse 3 stavke, ki jih je
povedal ob predaji oblasti.
Prisotno občinstvo je gospodu
Božiču za ta govorniški podvig
burno zaploskalo.
Trio BAB
Trio BAB (Bačko, Alujevič,
Bermež) si je po petkovi uspeli
Črni komediji zasluženo pri-
voščil mini družabni večer
v gledališkem bifeju. Janezu
Bermežu so se sicer gledalci
smejali - toda, ko bi vedeli,
kako zelo trpi zaradi malo-
marnosti komunalcev, ki v Ce-
lju ne postavljajo posebnih
zbiralnikov za steklo, bi prej
sočustvovali z njim. Še v petek
ni imel miru! Ko je zagledal
kozarec v rokah Marjana Bač-
ka, se je rajši kar stran obrnil.
Bog ne daj, da bi padel na tla
- kam bi pa potem s steklom?
Spolitizirana
veterina
Z razpadom Slovenske de-
mokratične zveze na narod-
njake in »pikapolonice« je pri-
šlo do razkola tudi v šentjur-
skem živinozdravstvu. Pred-
sednika občinskih odborov
obeh konkurenčnih strank sta
namreč po poklicu veterinarja.
Uboga kozjanska živinčeta...
Skok iz kože
»Program SDZ-NDS je pi-
san na kožo večini Sloven-
cev!« smo slišali prejšnji teden
na letni konferenci celjskih
narodnjakov. Podobne izjave
prihajajo v predvolilnem času
tudi iz drugih strank. Ko jih
človek posluša in potem opa-
zuje razkorak med besedami
in dejanji, mu pride, da bi iz
kože skočil...
Pozabljena
Primorska
Velik poznavalec vin, nel
danji šef žalskih komunisto\
Kraigherjev nagrajenec ,,
nekdanji direktor Sipa, ki j
njega dni pod streho te šemp^
trske firme spravil tudi Kraj
metal iz Sežane, Leopold Raji
je znova direktor. Sedež firia
Lerra ima v novi hiši v Preboj
du, gre pa za prvo, zares dobt,
založeno vino teko v tem kraji
Le da v bogati ponudbi ni vt
s Krasa in Sežane. To je pra\
zaprav čudno, če vemo, kolik,
prijateljev je imel včasih Raji
v Sežani in okolici...
Željko Cigler (SDP): »Zad-
nje čase imam pa res same te-
žave z desnico. Tisto v gipsii
bom že nekako porih tal, am-
pak ono v parlamentu...«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Žena ju vara
Dva prijatelja se pogovarjata o svojih že-
nah. Prvi pravi:
»Veš, da sem ugotovil, da me žena vara
s petelinom!«
»Kako?«
»V postelji sem našel petelinje pero.«
»Meni pa se zdi, da me žena vara s tovor-
njakom.«
»Kako pa to veš?«
»Vpostelji sem našel šoferja.«
Jože Marčič, Mozirje
Neznanec
»Dragi, pod posteljo leži neznan moški!«
»Pusti ga.«
»Saj sem ga, pa hoče še enkrat.«
Hedvika Krulej, Šmartno
Klobasa
Dva revna fanta sta vsak dan hodila k bo-
gatemu kmetu na delo. Neki večer jima je
gospodinja za plačilo dala le eno klobaso.
Fanta sta se prepirala, kdo bo klobaso poje-
del, dokler ni naredila miru njuna mati.
Napodila ju je spat in jima rekla, da bo
klobaso dobil tisti, ki bo imel ponoči boljše
sanje. Ko ju je mati zjutraj vprašala, kaj sta
sanjala, pravi prvi:
»Tako lepe sanje sem imel. Angelci so me
vzeli in me nesli v nebesa.«
Drugi pravi:
»Meni se je tudi sanjalo, da so te angelci
' v nebesa vzeli, pa sem mislil, da te ne bo več
nazaj. Zato sem ponoči vstal in klobaso po-
jedel.«
Edi Peter, Griže
Lovska
Ko je šel lovec na lov, je ženi obljubil
zajca. Ker ga ni ujel, je prosil prijatelja, kije
imel več sreče, da mu ga da. Ta je z delom
pohitel in je zajca že odri.
»Kolikor se spoznam, bi moral imeti zajec
kožo,« pravi žena lovcu. On pa odgovarja:
»Vse sem prehodil, zajca pa nikjer. In ko
sem že šel proti domu, sem ob potoku srečal
tega, ko seje ravnokar slekel in šel na kopa-
nje. Pa sem ga kar poknil.«
Jožko Mlinar, Ljubno
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Gobec, ne godec
»Kljub temu, da sem Stare,
me ima žena izredno rada. To
pa zato, ker sem muzikant in
sem veliko zdoma. Če grem
igrat na ohcet, je dvakrat vese-
la: ko grem in še bolj, ko pri-
dem nazaj - predvsem zaradi
denarja,« se rad pošali tudi na
svoj račun Ivan Stare iz Brega
pri Polzeli.
»Sicer pa me na zabavah,
ohcetih in podobnih lumpari-
jah, kjer sem s svojo harmoni-
ko prisoten polnih 28 let, nihče
več ne kliče godec, ampak go-
bec. Lahko še tako dobro
igram, ljudje pa se še najbolj
zabavajo, če kaj povem. Meni
to sicer in težko, saj jih imam
nešteto za rokavom. Si jih pa
tudi sproti izmišljam. Preko
500 ohceti je za mano, pa vse iz
Slovenije. In poznam veliko
običajev, vendar je eden, ki ga
nimajo niti Primorci, niti Go-
renjci ne Prekmurci. Razširjen
je le pri nas na Štajerskem.
Tisti, ko nevesto ukradejo.
Običajno jo skrijejo na gruntu
in le muzikant ve, kje je. S pe-
smijo in plesom jo svatje poiš-
čejo. To se zgodi pred polnoč-
jo. Ta običaj se hoče obdržati,
vendar so v zadjem času vaški
fantje precej nestrpni in pride-
jo do kraja še po svetlem. Ne-
kateri so zaradi tega potem
slabe volje in jih niti muzikant
ne more razvedriti. Časi se
spreminjajo, ugotavljam pa,
da na bolje. Ljudje ga bolj po
pameti pijejo, pa tudi dlje zdr-
žijo.«
Ena iz Starčevega rokava
Fant in punca sta se odločila, da se vzameta. Seveda sta
šla najprej vprašat župnika, če ju je pripravljen poročiti.
Radovedni župnik je najprej vprašal malce zmedeno punco:
»Pa je vaš fant pred tem dejanjem že kaj grešil?«
»Oh, gospod župnik. Prvič je zgrešil, zdaj pa že kar za-
dane!«
Št. 9-5. marec 1992