Samo edinstvo detavskeea razreda more

preprečiti krvave vojne. Samo združenje

delavskega razreda more izboljšati življem
ske pogoje.

Št. - No.

NAPREJ

Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev

Svoboda govora, tiska in sestanka so ne-
razdružljivi členi svobode. Kadar kdo podira
enega, podira pravice in zmago ameriške
revolucije. Branimo svobodo in ljudske pra¬
vice!

London in Berlin pod ognjeni

ZRAČNE BITKE SE POOSTRUJEJO na OBEH STr a mitu
NEMČIJA PRIZNAVA UČINKOVITOST Tngle^

• ZRAČNE SILE. HITLERJEV BLITZKRIEG sf
JE ZAENKRAT IZJALOVIL

težko poškodovane, kakor pra¬
vijo poročila iz Londona. Angle¬
ški krogi računajo, da bo Hitler
sedaj poskušal s stalnim napa¬
danjem, da zlomi moralo angle¬
škega ljudstva, česar pa ne bo
dosegel, če bo Anglija vračala
udarec z udarcem, kajti ljudstvo
se je privadilo zračnih napadov
m je bolj optimistično, ko vidi
da je^ Anglija zanesla bitko na
sovražno ozemlje potom zraka.

Po vsej priliki je pričela de¬
lovati ^ tudi angleška blokada,
kajti če bi Hitler imel vsa po¬
trebna sredstva za blitzkrieg, bi
prav gotovo ne čakal, da si An¬
glija s pomočjo Amerike zgradi
jačjo zračno silo. Pa tudi meg¬
leno vreme bo Hitlerja oviralo
kmalu, zato računajo na dolgo
vojno.

London. — Na stotine nacij-
skih zrakoplovov siplje bombe iz
zraka širom Londona. V enem
samem zračnem napadu na Lon¬
don j e  bilo nad 700 nacij skih
bombnikov, ki so zmetali okrog
125  ton bomb na mesto in
okolico.

Vladno poročilo trdi, da je bi¬
la angleška zračna sila kos svoji
težki nalogi, da je supešno od¬
bila napadalce. Poročila govore,
da so nacij ski bombniki povzro¬
čili le malo škode, da so njihove
bombe padle izvzen cilja. V od¬
govor je angleška zračna flota
napadla večkrat Berlin. Nemčija
priznava učinkovitost teh napa¬
dov, a trdi, da je bila nemška
industrija nedotaknjena.

To je prvič, da je Berlin pri¬
znal zračni napad Angležev. Ve¬
dno je skušal zmanjšati zračne
napade, odkar pa so ti napadi po¬
gostejši in učinkovitejši, je bil
prisiljen to priznati. Htlier še
vedno napoveduje blitzkrieg, to¬
da po vseh znamenjih se je ta že
izjalovil. Hitlerjeva zračna sila
je bila znatno poškodovana v pr¬
vih napadih. Pa tudi letalske ba¬
ze v Franciji in Holandski so bile

Ali pride do miru

London. — Angleški krogi za¬
nikajo poročila, da je Hitler spet
predložil mirovni načrt. Nihče
tudi ne ve, na kakšen način je bi
la ta ponudba narejena. Seveda
je Hitler pripravljen dati mirov¬
no ponudbo na račun Anglije,
kar je v tem momentu izključena
stvar.

Zastoj v obrambnem programu

INDUSTRIJALISTI, KI POVZROČAJO VOJNO HISTERIJO
SABOTIRAJO VLADNI OBRAMBNI PROGRAM. OD KON¬
GRESA IN VLADE ZAHTEVAJO NEOMEJENE DOBIČKE

Ves vojni vladni načrt, za ka¬
terega je kongres brez obotavlja¬
nja ali razmotrivanja izdal ne¬
verjetne vsote, počiva na mrtvi
točki. Industrijalisti, pričakuje¬
jo po volitvah še večjo spremem¬
bo v kongresu, pritiskajo za večje
profite in nadaljrie koncesije. Iz
teh razlogov odklanjajo vladne
kontrakte in sabotirajo izdelo¬
vanje vojnega materiala.

Industrijalisti pa zvračajo
krivdo na kongres, ker je omejil
dobičke na vojnih kontraktih na
8-12%, med tem se pa še izgo-
varjajo, da imajo dovolj angleš¬
kih naročil, pri katerih ni nobene
meje. Poleg tega pa še hočejo,
da jim vlada zgradi velike in mo¬
derne tovarne, da kongres odpra¬
vi vse davke in da industrij alcem
popolnoma proste roke, da si za-
sigurajo naj večje dobičke in po
Polno kontrolo nad vojnim pro¬
gramom.

Mnoge družbe naredile ogromne
dobičke
Velike monopolne družbe so
naredile letos že toliko dobička,
da ne vedo kam ž njim. Gotov
del dobičkov so družbe dale na
stran-—za davke—da se izognejo
davkov! Sedaj se pa bojijo, da
k° kongres na podlagi teh og-
r °mnih dobičkov določil mero
davkov. Druge manjše korpora-
ci ie pa niso dale tako visokih
sv °t na stran za davke, ker so
vodile kompeticijo in so vseeno
dobile velika vojna naročila, ki
jim dajejo lepe dobičke. Torej
Ve s obrambni in vojni program
suče le okrog dobičkov in dav-
i ° v , ki so glavna briga kapita¬
la. Blagostanje ljudstva in
obramba dežele jim je pa deveta

briga.

bewis trdi, da industrijalisti
sabotirajo

. Ko je kongresni odsek za pota
'o sredstva razpravljal o davkih,
i e  ameriški monopol insistiral, da
odpravi Vinson-Trammell za-
k° n , ki omejuje dobičke na 8-
12%, Proti temu je vstal John
Le wis, načelnik CIO in premogar-
po unije in obtožil industrijalis-
te . da odkrito sabotirajo narodni
obrambni program. Lewisova

Cleveland, O., 30. AVGUSTA 1940

LETO - YEAR VI.

LABOR DAY 1940

Letošnji Labor Day bo morda zadni svobodni delavski praznik
aruzenih državah, ako bo še kongres potrdil Burke-Wadswor-
ow načrt prisilne vojaške službe. Delavstvo ga bo praznovalo
v znamenju največje nevarnosti, kajti do tega praznika se lahko
-go i da bo ves trud in dolgoletna borba ameriškega delovnega
y a  Pokopana pod vojno histerijo, katero sta administracija
m Vvall Street importirala iz Francije.

Delavstvo sicer odločno brani svoje pravice, toda ker ni str¬
ni o svoje ekonomske in politične sile v delavski stranki, ni moglo
te nevarnosti prej preprečiti, da bi bilo lahko z mirno vestjo sla¬
vi o etosnji Labor Day, da bi ta dan postavilo nove točke v svoj
program, temveč bo moralo svoje pridobitve braniti z mnogo več-
" lrt K^ rU( ^ 0m  ^ na P° rom ' zavzeti bo moralo bolj militantno stališče,
ce bo hotelo obvarovati Wag,nerjev zakon, socijalno zavarovalnino,
svobodo govora, tiska in sestanka, katerega krši zvezna vlada in
lokalne oblasti vsak dan v večji meri.

Vojna, ki uničuje delovno ljudstvo in njegove organizacije v
Evropi, vojna histerija, ki prinaša fašizem v svobodne Združene
države na repu militarizma, je dans največja nevarnost ne samo
za delavske organizacije marveč tudi za vse ljudstvo, ki je sto¬
letje živelo in gradilo to najbogatejšo deželo na svetu, da potom
militarizma spet izroči oblast mali skupini avtokratov, ki niso nik¬
dar prijeli za kako družbi koristno delo.

Letošnji Labor Day bo slavljen z paradami le tu in tam. V
Clevelandu bo velika parada, zvečer pa ples. Nikjer pa nismo opa¬
zili, da bi delavstvo organiziralo politične demonstracije za obram¬
bo svojih konstitucijonalnih političnih svobodščin, ki naglo izgi¬
njajo v metežu vojne histerije, med tem ko fašistične organiza¬
cije javno izzivajo ljudstvo in delajo propagando za fašizem. To
naj služi delavstvu kot najbolj resno svarilo, da ni več časa za
odlašanje lastne politične akcije, da mora prenehati biti prirepek
kapitalističnih strank.

Če delavstvo združeno nastopi proti prisilni vojaški službi in
vsem ostalim protidelavskm akcijam, ki so pred kongresom, še
lahko očuvajo svoje pravice in demokracijo.

Udeležite se delavskih parad in pokažite, da ste lojalen dr¬
žavljan in zaveden branitelj ljudskih pravic,
živel Delavski praznik!

obtožba je precej dregnila Wal
Street in peto kolono, ki spodko¬
pava delavsko zaščito in obram¬
bo obenem.

Kapitalizem deluje za fažizem
Zastoj v obrambnem progra
mu in vojna histerija, katero
podžigata Rooseveltova adminis¬
tracija in Wall Street, konskrip-
cija 42,000,000 mož in deklet, re
gimentiran j e vsega ljudstva za
vojno, je pozitiven znak, da bo
v Združenih državah kmalu za¬
vladala diktatura in ameriški fa¬
šizem, ako ameriško ljudstvo ne
prepreči vojne propagande in a-
meriških intrig v vojnem kotlu.

Wall Street hoče vojno, ker
mu obeta neomejene dobičke.
Administracija pa upa, da bo s
pomočjo vojne in diktature od¬
pravila brezposelnost in obenem
pograbila vsaj nekatere bogate
kolonije pod krinko, da gre v voj¬
no za poraz Hitlerja in hitleriz-
ma v zapadjii hemisferi, ki se
bori proti Hitlerju in Wall Stree-
tu enako. Tudi ni izključeno, da
ne bi prišlo do vojne se pred vo¬
litvami, ker obe kapitalistični
stranki se borita za kontrolo m
pozicije. Ameriški monopolisti
si želijo diktature. To priznavajo
javno. Njim je vseeno naj po-
stane diktator Roosevelt ah Wil -
kie- oni delujejo samo za tasi-
zem, ki bi strl demokracijo m or¬
ganizirano delavstvo.

Borba v kongresu je vedno kKilj
„ +T . a  ker ljudstvo odločno nas

Burke -Wadsworthovega ™

kljub opoziciji v kongres ,
opoziciji ljudstva.

Ljudske proteste^ proti ^
skripiciji v mirnem času j ir _

povečati. Tudi Slovenci kotin

• državljani morajo nastopi
mai z  ameriškim delavstvo
... svobodo ljubečim ^^tvo 0
Naše organizacije naj izrazl] ,°
naife mnenje potom glavnih od¬
borov, predno bo prepozno.

LONDONSKA KONFIEFKCA
OBSOJA VLADO

London. — Velika konferenca
angleških strokovnih unij in or¬
ganizacij, ki se je vršila v eni
naj večji londonski dvorani, je
apelirala na vlado, da vpostavi
civilne svobodščine in odpravi re¬
presivne zakone, ki so bili spre¬
jeti od pričetka vojne.

Na konferenci je bilo 1,553 de¬
legatov, ki so zastopali 1,851,000
članov. Ta konferenca je sledi¬
la prejšnjemu sklepu pred mesec
dni, da se skliče tako zborovanje,
na katerem se naredi pritožbe na
odgovorne osebe v vladi. Dele¬
gacija je poročala, da so Sir John
Anderson, C. R. Attlee in Duff
Cooper odbili sprejem njihove
delegacije.

Ko je konferenca slišala poro¬
čilo prejšnjega komiteja, da je
vlada odklonila pogovor z n j mi,
je delegacija dvignila glas in
vzklikala “sramota!” Konferen¬
ca je sklenila, da se organizira
lokalne konference, ki bodo vo¬
dile borbo z oblasti za civilne
svobode in demokratične pravi¬
ce. Poleg tega so odobrili stališ¬
če, da vlada ne sme ovirati svo¬
bode govore in tiska, da ne sme
ovirati pravic sestanka.

MADDENOV TERMIN
JE POTEKEL

Termin načelnika National La¬
bor Relation Boarda, J. Warren
Maddena je potekel. Odbor se se¬
daj nahaja brez načelnika in je
razdeljen na dva ostala člana
drugačnih nazorov o delavstvu.
Roosevelt molči in še ni dal no¬
benega znamenja, kaj namerava
storiti.

Reakcija je izvajala naj večji
pritisk na Maddena, ki je bil v
vseh delavskih sporih zelo ne¬
pristranski ter je odločeval v
največ slučajih v prid delavstva.
Proti Maddenu je najbolj ostro
nastopal William Green in nje¬
govi starokopitni poklicni vodje
kakor tudi vsa ostala banda ve¬
likih korporacij, ki delujejo na
tem, da se odpravi Wagnerjev
zakon ali pa se ga uniči potom
dodatkov, ki so sedaj pred kon¬
gresom.' Poleg tega hočejo mo¬
nopolisti imeti v tem odboru še
vse svoje ljudi, tako bi ta zakon,
ki je nekoč ščitil delavstvo pred
diskriminacijo, sedaj spet ščitil
korporacije pred delavstvom.

V kongresu je predložen za¬
konski osnutek, da se delavski
odbor razpusti in njegova funk¬
cija pride pod delavskega admi¬
nistratorja, ki bo seveda, če bo
zakon sprejet, prišel iz protide-
lavskih vrst.

če bo Wagnerjev zakon oslab¬
ljen, bo odgovornost za to padla
največ na rame delavstva, ki je
razdvojeno na vprašanju tega
odbora. CIO zagovarja odbor in
Wagnerjev zakon, William Green
in njegova banda pa hoče na
vsak način spremeniti zakon, da
bi bil samo njim v prid. Take
posledice so zelo drage za delav¬
stvo.

MEDNARODNI PREGLED

SPREMEMBE V ROOSEVELT¬
OVI ADMINISTRACIJI

Znani novo dealovci naglo od¬
hajajo iz Rooseveltove adminis¬
tracije. Njihova mesta zavzema¬
jo znani republikanci in vojni
hujskači. Poslednja resignacija
je prišla od Harry Hopkinsa, ki
je bil naj večji trn v peti reak¬
cije. Njegovo mesto bo baje vzel Washington. — Jesse Jones,
Jtesse Jones, mož Wall Streeta' administrator za vladna posoji-

VLADA DALA TREM
KOMPANUAM $78,000,000

in reakcije, ki je bil v uradu za
federalna posojila tudi sedaj.

Spremembe v Rooseveltovi ad¬
ministraciji so zelo značilne, ker
vse take pozicije dobivajo repub¬
likanci, kar je nadaljni dokaz, da
je prišlo med Rooseveltom in
Wall Streetom do sporazuma in
sodelovanja v vojnih načrtih. A
tudi volitve igrajo svojo vlogo
pri ameriški žaloigri, kajti
Roosevelt ve, da je izgubil za¬
slombo med delavstvom, ki je bi¬
lo na njegovi strani, zato si išče
zaslombe tudi pri republikancih.
Toda najbolj žalostno pri vsem
je, da ni nobene razlike med obe¬
ma kandidatoma, delavstvo pa še
ni zrelo, da bi volilo delavske
kandidate, marveč bo šenkrat
glasovalo za kandidate ameriš¬
kega monopola.

la, je odobril posojilo v znesku
$78,000,000 trem družbam, da
bodo lahko povečale svoje tova¬
rne za izdelovanje zrakoplovov.
Boeing Aircraft družba je dobila
$8,000,000; Curtis-Wright Man-
ufacturing družba pa bo dobila
$51,000,000, da poveča svojih par
tovarn. Bendix Aviation družba
je dobila posojilo v znesku
$17,000,000.

Družbe iščejo posojilo pri vla¬
di, ker jim te vsote ne bo treba
vrniti niti plačevati obresti. To¬
rej zanje bo vojna zelo dobičko¬
nosna.

Curtis-Wright družba je zad¬
njih 6 mesecev naredila vsak
mesec $1,000,000 čistega dobička.
Koliko pa ga bo naredila, ko bo
z vladnim denarjem zgradila in
povečala svoje tovarne? _

Angleški državniki se veselijo

tesnejše vojaške kooperacije med
Združenimi državami in Anglijo.
Tesnejša zveza in vojaške baze
v angleških kolonijah vežejo A-
meriko na vojno sodelovanje, o-
benem pa je ta koncesija pritisk
na kongres, da stojijo Združene
države v krvavi spopad, da se
vojna razširi in podaljša. Mili-
tarizirana Amerika pa bo potem
vsak čas lahko posegla po kolo¬
nijah.

Angleški krogi vestno špeku¬
lirajo, kaj je dovedlo do take na¬
gle spremembe angleške vlade.
Toda Churchil je že prej povda-
ril, da bo s ameriško pomočjo
drugo leto bolj pripravljena, v le¬
tu 1942 pa bo Anglija popolnoma
oborožena.

Angleške koncesije za vojaške
baze, ameriško sodelovanje s Ka¬
nado niso zastonj, to naglašajo
časopisi že sedaj. Kaj je prav
za prav pravo ozadje te nenadne
kupčije in sporazuma bo kmalu
razvidno iz tega, kam bo šel voj¬
ni materijal in denarna posojila.
Vsekakor si pa Anglija prizade¬
va pridobiti Ameriko na mesto
propadle Francije.

* * ♦

Na Daljnem Vzhodu se razvija
nova situacija, ki je v prilog fa
šističnega osišča- in daje Japon¬
ski prednost, da lahko podjarmi
Vzhodno Indijo in Indokino. An¬
glija je kapitulirala pred japon¬
skim imperij alizmom, potegnila
svoje čete iz Kitajske, zaprla va¬
žno pot Kitajski in sedaj mirno
gleda, kaj bo storila Amerika,
proti kateri Joponska brusi svoj
vojni aparat.

Združene države se zavedajo
tega nenadega preokreta, vendar
pa je to vprašanje zaenkrat
skrbno postavljeno v ozadje. Vsa
pozornost se obrača le proti Hit¬
lerju in Angliji, ker Wall Street
hoče takoj poriniti deželo v voj
no. Če vse te poteze dobro pre
motrimo iz ekonomskega stališ

ča, bomo prišli nehote do zaključ¬
ka, da se kapitalizem rešuje z
vojnimi načrti, kakoršnih zgodo¬
vina ni poznala do dvajsetega
stoletja.

Položaj na Balkanu je nespre¬
menjen, kljub temu, da je Mus¬
solini pričel rožljati proti Grčiji
in Egiptu. Po vsej priliki rožlja
Mussolini zato, da s tem dviguje
moralo v Italiji. Italija ni nika¬
kor v stanu raztegniti vojne
fronte, ker nima tozadevnih sred¬
stev. Vojaštva ima dovolj, toda
to ni dovolj.

Tudi ni težko razumeti smotra
italijanskih slavospevov ob pri¬
liki prve obletnice sporazuma
med Hrvati in Srbi. Italijansko
časopisje posveča temu dogodku
precej prostora, piše, da je Ita¬
lija vesela, da je nastala tako
lepa enotnost v Jugoslaviji! . . .

Toliko bolj pa občutijo Hitler¬
jevo in Mussolinije hvalo narodi
v Jugoslaviji, Romuniji, Bolga¬
riji in Grčiji, v katerih vlade
vestno izvajajo Hitlerjev pro¬
gram in metode, že to bi imelo
doprinesti k miru na Balkanu,
kajti Hitler bi bil neumen, če bi
pričel intervenirati na Balkanu,
dokler mu tamošnje vlade gredo
tako lepo na roko, dokler ga za¬
lagajo z hrano in vojnim materi-
jalom.

Balkanska sreča in bodočnost
pa je odvisna od Sovjetske Uni¬
je, kateri gre naj večja zasluga,
da ni prišlo do vojne iskre na
Balkanu, ki je navadno prelival
kri za njim nasprotne vlade. Obe¬
nem je treba priznati, da je tudi
Turčija vsled svojega neugodne¬
ga položaja prispevala znaten
del, ko se ni dala zapeljati v
vojno.

Situacija na Balkanu pa je
vseeno kritična. Vlade namreč
vedno bolj bredejo v fašizem,
ljudstvo pa je že desetletja vo¬
dilo borbo za demokratične pra¬
vice, vsled česar lahko pride do
notranjih komplikacij.

Balkan v varstvu ruskega medveda

m
skupaj
in

vzroka Hitlerju in Mussoliniju nove

12,000 PLESKARJEV NA
STAVKI V NEW Y0RKU

12,000 unijskih pleskarjev je
zastavkalo v New Yorku, ko so
kontraktorji odbili njihove po¬
goje. Stavkarji so dobili obljube
od vseh strani, da bodo deležni
vse moralne in finančne podpore
s strani ostalih unij pripadajočih
h ADF in CIO. Lokal 9, ki je
oklical stavko, je vodil dolgo let¬
no borbo za priznanje unije, če¬
sar ni mogel izposlovati, ker so
bili voditelji tega lokala korup-
tni. Končno se je militantom po¬
srečilo, da so odstranili te vodi¬
telje in sedaj bodo poskušali iz-
vojevati unij ske pravice in plače.

Sovjetska Unija zanika kro¬
ženje vesti po kapitalističnem
tisku, da je Rusija zahtevala, da
Turčija dovoli prosto pot skozi
Dardanele v slučaju, da pride do
vojne na Balkanu. Te vesti, pra¬
vi sovjetska agencija Tass, so
sfabricirane od začetka do konca.

100,000 avtnih delavcev bo
zastopano na konferenci
v Chicagi

Chicago. — Sto tisoč avtnih
delavcev iz detroitskega okrožja
bo zastopano na delavskem zbo¬
rovanju v Chicagi, ki se prične
v soboto dne 31. avgusta in se
bo končalo v pondeljek dne 2.
sept. Konferenca je bila sklica-
nu v namenu, da se mobilizira
vse sile, da Združene države o-
stanejo nevtralne in se ne vme-
šujejo v evropski vojni konflikt.

Konference se bo udeležilo 350
delegatov iz Detroita, Flinta in
Saginawa. Nekateri lokali bodo
poslali po več delegatov. Ply-
mouth lokal bo poslal 25 delega¬
tov. Ta lokal je eden od najbolj
militantnih v Detroitu.

. Madžarsko in Romunijo po- skrbi. Najbolj sta v
med M  - bi Rusija še bolj raztegnila svojega

vpliva na Balkanu, odkoder delovno
ljudstvo upira oči proti severu.

COUGHLIN ZAGOVARJA
NACIZEM

Ugibanje, če je rev. Coughlin
zagovornik fašizma ali ne, je se¬
daj popolnoma odpadlo. Njegovi
govori in članki v Social Justice
so vedno bolj očitno na strani
najcizma. Zlasti se veseli, da je
Francija tako naglo skrahirala.
Njegova propaganda po radio in
magazinu je do pičice povzeta po
naciskih metodah.

Prej so od časa do časa Cough-
lina obsojali nekateri visoki ka¬
toliški poglavarji, sedaj pa so
proti njemu utihnili vsi, kar po¬
meni, da se strinjajo z njegovimi
izvanji. Tako je Coughlin lepo
potegnil vse za nos.

MEHIKI GROZI REVOLTA

Nevarnost mehiške vstaje, ka¬
tero financirajo bankirji iz Wall
Streeta, še ni odstranjena. Vla¬
da je sicer oprezna in pazno za¬
sleduje kretnje generala Alma-
zana, ki snuje revolto, da bi str¬
li pridobitve mehiškega ljudstva.

Nevarnost je temvečja, ker je
baje tudi v vladni revolucijonar-
ni vladi nekaj sil, ki delujejo za
strmoglavljenje progresivne
stranke in njenega programa.
Vlada je namreč v marsičem po¬
pustila ameriškim in tujezem-
skim finančnikom, kar vzbuja
strah pri delovnem ljudstvu. A
tudi 1 j udstvo samo ni dovolj eno¬
tno, da bi lahko zatrlo revolto in
naredilo red v svoji deželi. Sa¬
mo čuječnost in edinstvo mehi¬
ških delovnih mas more to pre¬
prečiti.

C1TAJTE IN SIRITE “NAPREJ”.
NAROČNINA SAMO $1.00 NA LETO.

Stran 2

NAPREJ

PuMUhed Twlca a Month by "NAPREJ” Publishlng Companjr.
10811 VVATERLOO KJL)., CLEVELAND, OHIO

En te red u second-claas matter, March 15, 1940 at Post Office at
Cleveland, O., Act of March S, 1879

NAPREJ

-p IZHAJA DVAKRAT NA MESEC —

Naročnina za celo leto $1.50; za 6 mesecev 75c.

Dopisi In oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj.
Dopisov brez podpisa ne vpoš te varno.

Vse podiljatve naslovite na:

“NAPREJ” 15811 Waterloo Road, Cleveland, Ohio

Branimo Ameriko s tem,
da jo obvarujemo vojne!

V soboto, nedeljo in pondeljek dne 31. avgusta, 1. in 2. sep¬
tembra se vrši v Chicagi velikanska delavska demonstracija proti
vojni. Na konferenci bodo v prvi vrsti zavzemale vodilno vlogo
delavske organizacije in unije ter razne druge organizacije, ki se
borijo proti ameriški intervenciji v evropski vojni.

Ta konferenca se bo znatno razlikovala od one, na kateri je
govoril znani Hitlerjev častilec Lindbergh in peta kolona Wall
Streeta, ki deluje za brezpogojno kapitulacijo pred hitlerizmom v
Angliji in Združenih državah. Razlika je v tem, da bo ta delav¬
ska demonstracija izražala želje ameriškega delovnega ljudstva,
ki ima dovolj razlogov, da se bori za mir in da se obvarujemo voj¬
ne, ki nam prinaša militaristično diktaturo. Militarizem vsak čas
lahko potepta tradicijonalno ameriško svobodo in demokracijo. To
so razlogi, da je danes ameriško delavstvo enotno v borbi, da se
ohrani Ameriko izven vojne, to so razlogi, da je organizirano de¬
lavstvo v odločni borbi proti ameriški intervenciji za tuja posest¬
va, za kolonije propadlih evropskih držav.

Ta konferenca se bo razlikovala tudi po tem, da je za poraz
Hitlerja in hitlerizma ter vse ostale reakcije, toda vojna se ne
sme voditi na račun delavstva, na račun demokratičnih pravic in
civilnih svoboščin. Delavstvo ima dovolj razlogov in tudi vzgledov,
da ni mogoče misliti na poraz hitlerizma, ako nima delovno ljud¬
stvo tiste garancije za svobodo in demokracijo, ki je potrebna za
obrambo demokracije.

Sklepe, ki bodo narejeni na tej konferenci, je treba podpreti
brez pridržka, ker bodo vsebovali praktične zaključke in priporo¬
čila. To je treba storiti takoj, ker vsak zamujen trenutek je lah¬
ko zelo usodepoln tudi za ameriško ljudstvo, za ves ostali svet,
posebno pa za organizirano delavstvo, ki bo najbolj občutno pri¬
zadeto, ako pride do vojnega konflikta med Ameriko, ki ni niti pri¬
pravljena na vojno z fašističnimi diktatorji in domačo reakcijo.

‘NAPREJ”

Uspehi ruske industrializacije in kmetijtva

“Naprej” kot iskren delavski list podpira vse resnične de¬
lavske demonstracije in bo podpiral vsako akcijo, katere svrha
je obramba Amerike in zaščite delavstva pred domačim in tujim
fašizmom, ki dviguje svojo glavo med nami. Mi smatramo, da se
mora delavstvo v tem boju, v boju za demokratične pravice, še
bolj združiti, da moramo sodelovati v vseh delavskih akcijah kot
del ameriškega delavstva, zato urgiramo naše čitatelje, da povsod
sodelujejo z ameriškimi sodelavci in njihovimi organizacijami za
obrambo Amerike in za poraz fašizma.

Chicaška konferenca bo najbrž le pričetek organiziranega de¬
lavskega odpora proti administraciji, ki tira to deželo na milita¬
rističen pohod. Militarizem in delavstvo pa se ne more razvijati
vsponedno in obenem. Vsi vemo, kaj je militarizem prinesel s se¬
boj v Italiji in pozneje v Nemčiji, vemo tudi, da je militarizem
prvi korak v fašizem. Svrha chicaškega zborovanja je, da se boj
proti militarizmu in fašizmu organizira in enkrat oživotvori.

Uprava “Napreja” smatra, da je naša dolžnost in dolžnost
vsakega zavednega Slovenca, da deluje kljub vsem pretnjam za
zaščito delavstva, da pazno zasledujemo in sodelujemo v borbi
ameriškega proletarijata, ki se razvija pod zastavo CIO in ADF.
Ta borba je danes še legalna in možna, akoravno administracija
terorizira delavstvo in voditelje, preganja tujerodce in radikalce,
ker hoče streti odpor. Brez žrtev gotovo ne bo, toda pred očmi
moramo imeti, da brez boja ni zmage, da brez setve ni žetve, po¬
sebno v današnjih okolščinah, ko se odločuje usodo stoletne ame¬
riške demokratične oblike, ko fašizem trka na naša vrata z vso
silo.

Nam ni znano, če bodo Slovenci in njihove organizacije za¬
stopane na chicaškem zborovanju. Naravnost škandalozno bo, če
ne bo Slovencev zraven, ker naše številne in močne delavske orga¬
nizacije bi mogle mnogo doprinesti v obrambi ameriške svobode,
čas je, da pričnemo v resnici tudi delovati za obrambo in ne sa¬
mo besedičiti, da smo demokratično orijentirani in zavedni drža¬
vljani. Uprava “Napreja” in njegovi clevelandski prijatelji bo¬
do poskušali poslati svojega opazovalca, da prinese podrobno po¬
ročilo iz chicaške konference.

že proti koncu 1927. leta so bili ja¬
sno vidni odločilni uspehi politike so¬
cialistične industrializacije. V krat¬
kem času je industrializacija v razme¬
rah NEP-a utegnila resno napredova¬
ti. Industrija in celotno kmečko gos¬
podarstvo (vključivši gozdarstvo in
ribolov) sta v svoji celokupni produk¬
ciji ne le dosegla predvojno stopnjo,
temveč jo tudi prekoračila. Specifična
teža industrije v narodnem gospodar¬
stvu je zrastla na 42 odstotkov ter s
cem dosegla odgovarjajočo predvojno
stopnjo.

Socialistični sektor industrije je hi¬
tro rastel na račun privatnega sektor¬
ja ter se dvignil od 81 odstotkov v
letih 1924-25 na 86 odstotkov v 1.
1926-7, dočim je padla v istem času
specifična teža privatnega sektorja od
19 na 14 odstotkov.

To je pomenilo, da ima industrial¬
izacija v ZSSR ostro izraženi socija-
iistični značaj, da se razvija industri¬
ja v ZSSR po poti zmage socialistič¬
nega proizvajalnega sistema in da je
na poprišču industrije vprašanje “kdo-
koga” že rešeno v korist socijalizma.

Prav tako hitro je bil potiskan iz
trgovine privatnik, čigar delež, ki je
znašal v trgovini na drobno v letih
1924-25—42 odst., je padel v letih
1926-27 na 32 odstotkov, da ne go¬
vorimo o trgovini na debelo, kjer je
v istem času padel delež privatnika
od 9 odst. na 5 odstotkov.

Drugačno sliko je nudilo kmetijst¬
vo, zlasti žitarstvo. četudi je kmetij¬
stvo v celoti sicer prekoračilo pred¬
vojno stopnjo, je znašal celokupni pri¬
delek njene glavne pridobitvene pano¬
ge žitarstva- le 91 odstokov pred¬
vojnega pridelka, tržni del žitarstva
pa, ki je bil namenjen za preskrbo
mest, je dosegel komaj 37 odstotkov
predvojne stopnje, pri čemer so vsi
podatki govorili, da preti nevarnost
nadaljnega padanja tržne žitne pro¬
dukcije.

To je pomenilo, da se je drobitev
velikih, za trg pridelujočih kmetij na
male, male pa na pritlikave, ki se je
pričela 1918 1. še sedaj nadaljevala,
da so postajale male in pritlikave
kmetije napol naturalna gospodarstva,
sposobna oddati le minimum blagov¬
nega žita, ter da je žitno gospodar¬
stvo iz leta 1927, ki je produciralo le
malo manj žita kot žitarstvo pred¬
vojne dobe, lahko oddalo za mesta le
nekaj več kot tretjino tiste količine
žita, ki jo je lahko prodalo predvojno
žitarstvo.

Ni bilo dvoma, da bi bili morali pri
takšnih razmerah žitnega gospodar¬
stva armada in mesta ZSSR trpeti
kronično lakoto. To je bila kriza ži¬
tarstva, ki bi ji morala slediti kriza
živinoreje.

Da bi se rešili takšne situacije, je
bilo treba preiti v kmetijstvu na vele-
produkcijo, ki je sposobna uporablja¬
ti traktorje in poljedelske stroje ter
nekolikokrat povečati tržni del žitar¬
stva. Dežela je imela pred seboj dve
možnosti: ali preiti na veliko kapita¬
listično proizvodnjo, kar bi pomenilo
upropaščanje kmečkih množic, pogubo
zveze med delavskim razredom in
kmeti, učvrstitev kulaštva in poraz
socijalizma na deželi, ali pa stopiti na

pot zedinjevanja malih kmetij v ve¬
lika socijalistična gospodarstva, v
kolhoze, ki se lahko poslužujejo trak¬
torjev in drugih modemih strojev, da
bi hitro povzdignili žitarstvo in njego¬
vo proizvodnjo.

Razume se, da sta mogli stopiti
boljševiška stranka in sovjetska dr¬
žava le na drugo pot, na kolhozno pot
kmetijskega razvoja. Pri tem se je
stranka opirala na sledeča Leninova
navodila glede neobhodnosti prehoda
od majhnih kmetij k velikemu, zadru¬
žnemu, kolektivnemu gospodarstvu v
poljedelstvu:

a) “Z malim gospodarstvom se
ni mogoče izkopati iz pomanjkanja;

b) “če bomo sedeli po starem v
malih gospodarstvih, čeprav kot
svobodni državljani na svobodni
zemlji, nam bo navzlic temu pretil
neizogiben pogin;

c) “Da bi se kmetijstvo lahko
naprej razvijalo, je treba čvrsto
zagotoviti tudi nadaljni prehod, a
nadaljni prehod obstoja neizogibno
v tem, da se najmanj ugodne in
najzaostalejše male, osebojne kme¬
tije polagoma združijo in organi¬
zirajo družbeno poljedelsko vele-
gospodarstvo;

č) “Samo tedaj, če se posreči v
praksi dokazati kmetu prednost
družbenega kolektivnega, sodjužne-
ga in zadružnega obdelovanja zem¬
lje, samo če se posreči pomagati
kmetu s pomočjo sodružnega, za¬
družnega gospodarstva—bo delavski
razred, ki ima v svojih rokah dr¬
žavno oblast, resnično dokazal kme-

strankinim kongresom, ki se je pričel
2. decembra 1927 in katerega se je u-
deležilo 898 delegatov z odločujočim
in 771 s posvetovalnim glasom, ki so
zastopali 887.233 strankinih članov in
348,957 kandidatov.

Stalin, omenjajoč v svojem poroči¬
lu uspehe industrijalizacije in hitro
naraščanje socijalistične industrije, je
postavil pred stranko sledečo nalogo:

“Razširjati in utrjevati naša soci¬
jalistična vodilna in odločilna sred¬
stva v vseh vejah narodnega gospo¬
darstva, tako v mestu kakor na de¬
želi, v pravcu likvidacije kapitalistič¬
nih’elementov v narodnem gospodar¬
stvu.”

Primerjajoč kmečko gospodarstvo z
industrijo in opozarjajoč na zaostalost
kmečkega gospodarstva, zlasti žitar¬
stva, ki jo je mogoče objasniti z ra¬
zpršenostjo kmetijstva, ne dovoljujo¬
čo uporabljati moderne tehnike, je
Stalin povdaril, da ustvarja tako ne¬
zavidljivo stanje v kmetijstvu neva¬
ren položaj za vse narodno gospodar¬
stvo.

“Kje je izhod?” je vprašal Stalin.
“Izhod,—je odgovoril Stalin,—je v
prehodu malih in razpršenih kmečkih
gospodarstev v velika in združena
gospodarstva na podlagi družbene ob¬
delave zemlje, v prehodu na kolektiv¬
no obdelavo zemlje na podlagi nove,
višje tehnike. Izhod je v združitvi
malih in najmanjših kmečkih gospo¬
darstev—postopno, toda neomajno, ne
s pomočjo pritiska, marveč s pomoč¬
jo dokaza in prepričevanja—v vele-
gospodarstva na podlagi družbenega;

tu, da ima prav, samo tedaj bo de- sodružnega, kolektivnega obdelovanja

lavski razred resnično pritegnil tr¬
dno in zares na svojo stran mnogo-
milijonsko kmečko množico.
Takšen je bil položaj pred XI.

zemlje, z uporabo kmetijskih strojev
in traktorjev, z uporabo znanstvenih
načinov intenzifikacije poljedelstva.
Drugega izhoda ni.”

KDAJ BO NA SVETU BOLJE?

Piše J. Jeklar

TROCKI ZAVRATNO UMORJEN

V razkošni mehiški vili, katero
mu je dal na razpolago Diego Rive-
ra, je bil zavratno umorjen zloglasni
Leon Trocki. Umoril ga je baje nje¬
gov najzaupnejši prijatelj in trockist,
ki je bil v Ameriki znan kot Frank
Jackson, ki ga je napadel in s kram-
pičkom zadal rano na glavi, kateri je
po enem dnevu podlegel.

Trockijeva vila je bila vedno moč¬
no zastražena. Okrog nje je bil zgra¬
jen 15 nog visok zid, na katerem so
bile pritrjene strojne puške, vrata pa
so bila močna iz jekla. Stražili so ga
njegovi ameriški trockistični znanci,
toda slabo, kajti to je bil že drugi na¬
pad tekom treh mesecev.

Za Trockijem žaluje ves kapitalis¬
tični ustroj, ki je nanj polagal velika
upanje, da bo zbral okrog sebe kon-
trarevolucijoname sile ter da bodo ob
priložnosti napadli Sovjetsko Unijo,
oziroma njeno delavsko vlado, ki ga
je razkrinkala in izgnala iz Rusije le¬
ta 1929. Trocki je organiziral TV. in-
ternacijonalo profesijonalnih politič¬
nih hinavcev in karijeristov, katere
naloga je, da se strmoglavi sovjetsko
vlado in odpre vrata kapitalističnim
izkoriščevalcem.

Trocki ima dolgo zgodovino v re-
volucijonamem gibanju, že v svoji
mladosti se je bil zvezal s revolucijo
narnim gibanjem v Rusiji, pozneje, ko
se je vstanovila boljševiška stranka
Rusije, je bil v stranki, toda vedno
v opoziciji Lenina in na strani menj-
ševikov. Pokojni Lenin ga je večkrat
odprto kritiziral in imenoval Judeža
Trockija, ki se pa je vedno potuhnil,
sprejel kritiko in obljubil, da ne bo
več oviral ruskih boljševikov, ki so
uspešno strli carizem in vpostavili
sovjetsko vlado. Toda Trocki je ve¬
dno soglašal in vodil menjševike, do
kler niso bili popolnoma razkrinkani
pred svetom za zločince in tuje agente,
nakar so bili obsojeni in ustreljeni.

Trockijeva banda koristolovcev je
povzročila nepopisno škodo v Sovjet¬
ski Unija, predno je bila odkrita kot
kontrarevolucijonama banda. Njegovi
pristaši so organizirali sabotažo in po¬
vzročali številne nesreče, da bi tako
prikrili fenomenalni napredek sovjet¬
ske industrije in kmetijstva pod vod¬
stvom boljševiške stranke, ki je do¬
sledno hodila po poti Marksa, Engel¬
sa, Lenina in Stalina. Vsako Lenino¬
vo potezo v pravo smer so ovirali in

zagovarjali bogate kulake, s pomočjo
katerih so ovirali socijalizacijo zemlje
in gospodarstva. To so delali tudi po¬
tem, ko je Stalin zavzel Leninovo me¬
sto, dokler niso bili likvidirani vsi os¬
tanki zločinske tolpe.

Trockisti so se z besedami v bolj.
platformi strinjali in bili za kolhozno
gibanje, dejansko so pa zasmehovali
politiko pritegovanja kmetov v socia¬
listično graditev, pridigali, da so “ne¬
razrešljivi konflikti” med delavskim
razredom in kmeti neizbežni ter po- I
lagali svoje nade na “kulturne zakup¬
nike” na vasi, to je na kulaške
kmetije.

Trockisti so zahtevali od boljševiš¬
ke stranke splošno strankino disku¬
sijo. V letu 1927, v trenutku, ko so
angleški konservativci pretrgali dip-
lomatične in trgovske odnošaje z
ZSSR, so začeli še bolj napadati
stranko. Skrpali so novo trockistično
“platformo 82ih” ter jo pričeli širiti
med strankinimi člani. Ta platforma
je bila preračunana na prevaro
stranke.

Centralni odbor je takojšnjo disku¬
sijo odklonil ter povedal opozicijonal-
cem, da je diskusijo mogoče začeti le
v soglasju s strankinimi pravili, t. j.
dva meseca pred strankinim kongre¬
som.

V oktobru 1927. t. j. 2 meseca pred
strankinim kongresom, je Centralni
strankin odbor objavil splošno stran¬
kino diskusijo. Začela se je diskusija
zborovanja. Za trockistično-zinovjev-
ski blok so bili rezultati diskusije več
kot žalostni. Za politiko Centralnega
odbora je glasovalo 724 tisoč stranki¬
nih članov. Za blok trockistov in zi-
novjevcev pa 4 tisoč, t. j. manj. kot
I odstotek. Stranka je z velikansko
večino enodušno odbila platformo
trockističnega bloka.

14. novembra 1927 je skupna seja
Centralnega odbora in Centralne kon¬
trolne komisije izključila iz stranke
Trockega in Zinovjeva,

V današnjih nemirnih časih, ko se
podira marsikaj, kar se je zdelo, da
je zgrajeno za vse večne čase, ko je
svet v marsičem postavljen na glavo
in ko zaradi tega premnogi ne vedo
ne kod ne kam, se nam je zdelo nad
vse potrebno napisati razpravico, ki
bi razsvetlila in pojasnila vsaj neka¬
tere važnejše pojave današnjih dni in
ki bi dala odgovor na vprašanje:
“Kdaj bo na svetu boljše? Ali bo
sploh kedaj boljše? Kaj naj storimo,
da bi bilo boljše?”

Skoraj ves svet tare že dolga leta
neznosna kriza. Čutimo jo v gospo¬
darstvu, ko delavstvu in vsem malim
ljudem znižujejo plačo, ko kmečki
pridelki nimajo cene, industrijski pa
vedno večje in ko je zaradi vsega te¬
ga tudi revščina najširših slojev ved¬
no večja. Krizo pa počutimo tudi v
odnosih med narodi. Vsa zadnja leta
so polna ražljanja z orožjem, polna
krvi in nasilja in možnost, da bomo
tudi mi potegnjeni v vojni vrtinec, je
kakor strašna mora nad nami.

Če vprašamo okrog sebe, kdo je
kriv tega nereda in nemira, tedaj bo¬
do mnogi naravnost ali pa po ovinkih
dejali, da je glavni krivec kapitalizem.

Da, res je, kapitalizem je glavni
krivec vsega današnjega zla.

Kaj je kapitalizem?

Kapitalizem je današnji način pro¬
izvajanja, izdelovanja ali pridobivanja
blaga. Ta način je razširjen skoraj po
vsem svetu in po svoji razširjenosti
prevladuje nad vsemi drugimi proiz¬
vajalnimi sredstvi.

Kaj pa je značilno za kapitalistični
način proizvodnje in zakaj je baš on
povzročitelj vsega zla?

V kapitalizmu so sredstva za pro¬
izvodnjo, to je: stroji, tovarne, rud¬
niki, zemlja itd., lastnina posamezni¬
kov ali privatna (zasebna) lastnina.
Z omenjenimi zasebnimi proizvajalni¬
mi sredstvi pa ne delajo lastniki sa¬
mi, temveč najemajo delavce. Majh¬
na skupina lastnikov tovarn, rudni¬
kov, zemlje itd, zaposljuje ogromno
človeštva kot industrijsko in poljedel¬
sko delavstvo in umno delavstvo ali
uradnike. Pri nas v Sloveniji in Jugo¬
slaviji, kjer je kapitalizem še bolj ma¬
lo razvit, je tudi delavstvo še bolj
malo (20-30%) in tvorijo večino pre¬
bivalstva bolj ali manj samostojni
kmetje. Toda v največji kapitalistič¬
ni državi sveta, v Združenih državah
severne Amerike, cenijo, da je bilo le¬
ta 1935 od vsega prebivalstva 60%
delavcev, 20% nameščencev, velepod-
jetnikov, ki imajo v rokah vso gospo¬
darstvo pa je bilo 0.7%. Ostale 19,3%
prebivalstva tvorijo samostojni kmet¬
je in manjši podjetniki ter višje urad-
ništvo. Odstotek delavstva je pa v
nekaterih državah, naprimer v An¬
gliji in Nemčiji še višji.

Delavci proizvajajo vse, kar člove¬
štvo potrebuje. V rudnikih kopljejo
premog, rude itd., v tovarnah proiz¬
vajajo rajrazličnejše izdelke, na ve¬
leposestvih žito, kavo, bombaž itd.
Plod njihovega dela pa si prilaščajo
kapitalisti—lastniki tovarn, rudnikov,
veleposestev. Za ves trud dajejo ka¬
pitalisti delavcem plače, ali mezde,
zato pravimo delavcem (ročnim in
duševnim) mezdno delavstvo.

Beležke o tem in onem

Doslej je šlo vse enostavno. Zdaj
pa moramo pogledati, v kakšnem ra¬
zmerju je mezda do vsega kar delavec
za kapitaliste proizvede. Kapitalisti
dajejo delavcem takšne mezde, da se
delavci preživijo in ohranijo svojo de
lovno silo, da ohranijo svojo sposob¬
nost za delo. Pri nas dajejo približno
20 Din. dnevno, če pa izračunamo,
koliko mora dajati delavec s svojim
delom kapitalistu, potem vidimo, da
je mnogo več.

Oglejmo si to trditev na primeru:

Nek bogataš, ki ima pletilne stroje,
kupi na primer lOOkg. volne, ki ga
stane 10.000 Din (Računamo s cena¬
mi, ki so bile pred sedanjo draginjo).
Nato najame 17 delavk, ki mu naj
izdelajo iz te volne jopice in jim o-
bljubi povprečno 24 Din. dnevne mez¬
de (kar so večinoma izučene delavke,
pletilje, šivilje). Delavke se lotijo de¬
la in v 6 dneh predelajo 100 kg. vol¬
ne v 300 jopic.

Koliko stanejo podjetnika, kapita¬
lista jopice? Njega stanejo jopice:

10.000 Din. ga stane volna; 1.000 Din.
ga stane uporaba strojev, elektrika,
parafin, olje itd.; 2.500 Din. pa mora
plačati na mezdah delavkam. Torej
skupaj plača 13.500 iDn.

Koliko pa kapitalist dobi za jopice ?
če jih sam prodaja, dobi za jopice
85 Din., za 300 jopic pa 25.500 Din.
Kapitalist ima torej 12.000 Din. čiste¬
ga dobička v tednu dni. (To je seveda
majhen kapitalist, zato ima “samo”

12.000 Din. dobička. Večje kapitalis¬
tične družbe imajo seveda večje do-
bike. |Tako je imela Trboveljska Pre¬
mogovna Družba (TPD) nad dva mi¬
lijona Din. dobička tedensko (po nje¬
nem poročilu), ena največjih avtomo¬
bilskih tovarn na svetu, General Mo¬
tors, ki zaposljuje 300,000 delavcev
pa tudi nad 200 milijonov Din. čiste¬
ga dobička v enem tednu ali 12 mili¬
jard v enem letu).

Kaj je ta dobiček in odkod izvira?
Ta dobiček je tisto neplačano delo, ki
ga delavec opravlja za kapitalista, ne
da bi se v večini slučajev zavedal, da
za to ni plačen. 17 delavk izdela iz
volne, (ki stane 10.000 Din.) ter s po¬
močjo strojev, parafina, olja itd., (ki
stane 1.000 Din.) jopice, vredne 25,-
000 Din. vrednosti. Delavke torej od¬
dajo s svojim deldm, vrednosti volne
itd. še 14.000 vrednosti. 14.000 Din.
dajo delavke kapitalistu, ki jim daje
za to v mezdah 2.500 Din.

Delavci in delavke, izračunajte na
sličen način, kako je v tem oziru v
vaših tovarnah. Videli boste, da je
zaključek vedno isti: vi dajete kapi-,
talistu mnogo več, kot kapitalist vam.

Delavstvo mora dajati kapitalis¬
tom mnogo več, kot dajejo kapitalisti
delavstvu. To, da daje delavec kapi¬
talistu mnogo več kot kapitalist de¬
lavcu, to, da si prilašča posameznik-
kapitalist proizvode družbe-delavstva,
to pa ima zelo važne posledice.

(Dalje prihodnjič)

Francoska fašistična vlada je se¬
daj, ko je izdala francosko ljudstvo,
vpokojila 152 generalov. S tem je
vlada nagradila svoje zveste sluge, ki
so izvedli program francoskega vla¬
dajočega razreda do pičice, po načr¬
tih. če bi bila Francija odstavila to
golazen, če bi bilo francosko ljudstvo
odstavilo svojo vlado* ko je videlo,
vlada pripravlja kapitulacijo pied na
cisti, bi bila imperijalistična vojna do¬
bila čisto drugačho lice, lice, ki M
lo opravičevalo vojno in omogočilo
poraz hitlerizma ne samo v Nemčiji,
ampak tudi v Franciji in Angliji. Ta¬
ko se pa nacizem jača z vsakim dne¬
vom v Franciji, Angliji in Ameriki.

Svetovni kapitalizem in njihovi ča¬
snikarski sluge pripisujejo poraz
Francije na Ljudsko fronto, kar je
deloma tudi pravilno, pravilno samo
zato, ker je delovno ljudstvo dopusti¬
lo Blumu, da je razbil Ljudsko fronto,
dal svoj blagoslov Monakovski kup¬
čiji. če bi bil Blum vodil Ljudsko
fronto po pravilnih poteh, če bi bila
njegova vlada izvajala želje francos¬
kega delovnega ljudstva, bi ne bila
Ljudska fronta nikoli strmoglavjena,
bi ne bila Francija kumovala pri iz¬
daji čehoslovaške v Monakovem, kjer
se je faktično zapečatilo usodo Fran¬
cije in morda tudi Anglije.

Tako je in nič drugače. Izkušnja
je bridka. Vprašanje pa je, če se bo¬
do gotovi elementi iz te šole kaj na¬
učili, če bodo vzlic temu še vedno v-
strajali pri svoji zmotni taktiki, če
bodo odslej bolj previdni pri vojnih
geslih kapitalističnih dežel kakor so
bili dosedaj. Zdi se pa, da vsa ta dra¬
ga šola ni izučila naših “socijalistič-
nih” voditeljev, ki so se znašli v šo¬
vinističnem močvirju, da ponavljajo
za Wall Streetom: “peta kolona!”

proti vsakomur, kdor nasprotuje nji¬
hovemu vojnemu načrtu, da izvedejo
francosko kapitulacijo v vseh demo¬
kratičnih državah, ki so ali se bodo
zapletle v imperijalistično vojno.

Petintridesetletne zmotne metode se
najbolj izrazito zrcalijo v polemiki
med johnstownskim Langerholcom in
Gardenom v Prosveti. Langerholc na¬
stopa v vlogi šovinista, med tem ko
ga Garden skuša postaviti na pravil¬
ni tir. Garden v svojih člankih in
odgovorih gleda bolj na posledice voj¬
ne kakor pa na imperijalistične vojne
ciljč, pri čem ima prav, kajti pogleda¬
ti je treba samo v Francijo, ki nam
daje klasičen primer. V Franciji je
bilo delavstvo močno organizirano in
na poti k nadaljnim uspehom, česar
ni mogel kapitalistični razred več gle¬
dati mirno. Isto je res tudi v Angliji
in Združenih državah. Kapitalizem
mora pričeti popuščati napram delav¬
stvu, ako hoče obdržati demokratično
obliko, ali pa sprejeti fašizem, kar
dela v polni meri tako v Angliji ka¬
kor tudi v Združenih državah, ker je
demokracija v takem položaju posta¬
la kapitalizmu preveč nevarna. Lan¬
gerholc tega seveda ne more zapopo-
sti, česar mu ne smemo zameriti, ko
še celo njegovi učitelji Molek in Kris¬
tan gazijo v temi in konfuziji.

ča. Takrat so brili norca iz

Delavskih kandidatov ne podphj^'
pot, ker so proti vojni, ker ^ J °
fašiziranju Združenih držav. T^ 0 * 1
si bo treba zapomniti. b

Nekateri ljudje vidijo precej i
v tem, da se mladi fantje in ^

lro m ic

odločno upirajo prisilni vojaški slu*
m eventuelni vojni. Tudi nam Se  P
dno zdi, da ti mladi ljudje iščejo °
ločišča pred oltarjem in zak 0I  **"
stanom, kajti vojni bogovi v kon
jim napovedujejo, da jim to
prav nič koristilo.

ne k

Toda mla^

skuša izogniti eni vojni fronti če pta ,
ve, da bo s zakonskim stanom

na edonomsko vojno fronto

na

pot

gladovanja in bede, ki je vsekakor bi
la doslej bolj ugodna od vojne i t0Ilte
bomb in granat. Doma bo k večjem
priletala le kaka posoda mimo, ki tla
ni tako nevarna kakor jeklena grana-
ta ali bomba. Poročen par se po pre
stani bitki spet pobota, rane se

zacelijo

in beda in pomanjkanje se jih ne  ^
nikoli odkrižala. In tako bo šlo iivijj.
nje naprej. Iz vojne fronte ni nobe.
ne sigurne poti.

Eni so mnenja, da nekatere ne¬
veste nikoli bile neveste, če bi ne bilo
zaradi vojne strahote. Vse to je mor.
da res, kajti tudi dekleta si ne želijo
takega zakona kakoršnega so prisilje.
ne sklepati, ko se bo tudi nje pogan-
jalo v vojno v ozadju, kjer ne bodo
žrtve nič manjše od onih na krvavih
poljanah. Torej boljše je biti prodana
nevesta nego vojna sirota, si mislijo
in stopajo v zakon. Mi jim želimo o-
bilo uspeha, naj vživajo srečo, vso sre¬
čo, na tem svetu. Mislimo pa, da bi
bilo bolj logično, da protestirajo pro¬
ti konskripcijskemu zakonu, ki jih
tira v drugi prisilni zakon, namesto
da stopajo pred oltar, ker to bi jim
veliko več pomagalo v njihovi borbi
za srečo in srečnejši zakonski stan,

TEŽKA NALOGA DELAVSKE
ŽENE-MATERE

Kdor noče slediti delavstvu v nje¬
govem neprestanem boju za izbolj¬
šanjem življenskega položaja, kdor ovi
ra delavstvo v njegovem vsakdanjem
boju za socijalizem, se bo znašel v is¬
tem pčložaju, kakor se je znašel Tro¬
cki in njemu podobni renegati. Trocki
je dolgo vrsto let paradiral pod krin¬
ko radikalizma, dokler ga niso njego¬
vi lastni ruski pristaši in iskreni mar-
sksisti razkrinkali kot najnevarnej¬
šega delavskega sovražnika in so¬
vražnika socijalizma. Nam se močno
dozdeva, da prihaja čas, ko bodo vsi
zavajaici delavstva razkrinkani pred
delavstvom in vrženi na cesto, ne v
mehiško vilo, da bi jih kapitalizem
pital in varoval za svoje nadaljne
eskapade.. žrtve trockizma v Sovjet¬
ski Uniji bodo njihov grobokop; te
žrtve jih bodo spremljale v njihov tra¬
gičen grob. To si naj zapomnijo tudi
slovenski uboževalci Trockija. Priha¬
ja čas, ko bodo ljudje bre? principov
in delavske lojalnosti ostali na cedilu
brez armade, kakor je Trocki, kate¬
remu pripisujejo nevenljive zasluge—
ker je hotel izdati in uničiti Sovjet¬
sko Unijo. Delavstvo se počasi toda
sigurno otresa otroške bolezni.

V ŠOLI

Katehet: “Ali mi znate našte¬
ti devet tujih grehov?”

Dijak: “Ne morem. Pri spove¬
di se še lastnih s težavo spom¬
nim.

VVilliam Green, predsednik Ameriš¬
ke delavske federacije, se v letošnjih
predsedniških volitvah ogreva za
Roosevelta, dokler je pa Roosevelt vo¬
dil borbo za izboljšanje življenskega
standarda in novega deala, pa mu je
nasprotoval. Greenovi glavni firarji
so stari zagrizeni republikanci in naj¬
večji nasprotniki demokracije v nji-
novih iastnih organizacijah. Roose¬
velta podpirajo tudi nekateri sloven¬
ski voditelji, ki ga niso podpirali v
prošlih dveh volitvah, ko je bil delo¬
ma Roosevelt vreden delavske podpo¬
re. Roosevelt jim je postal malik naj¬
več zaradi njegovega vojnega stališ-

128 STAVK JE BILO V
INDIJI PRVE 3 MESECE

Kabul. Indija. — Po razi*

Indija.

tekstilnih tovarnah je zastavka
lo mnogo delavcev. Tekom l )lV1
treh mesecev tega leta se je za
vršilo 128 stavk s 274,000 de¬
lavcih. V 92 stavkah se je s °
za višje mezde, v drugih ® ra _
toda samo v 23 s * aV

Pretežna večina moških neka¬
ko z omalovaževanjem gleda na
udejstvovanje ženske, zlasti če
se skuša uveljaviti v javnem ži¬
vljenju. Dejansko pa moški radi
prepuščajo ženskam najbolj te¬
žavna opravila oziroma vpraša¬
nja. Tako morajo matere skrbe¬
ti za gospodinjstvo in često z
naj skromnejšimi sredstvi preži¬
vljati številno družino. Istoča¬
sno jim je prepuščena tudi vsa
skrb za vzgojo otrok. Če pomi¬
slimo, da morajo številne mate¬
re vrhu tega^še delati v tovar¬
nah, da s svojim zaslužkom po¬
magajo preživljati družino, pač
ne pretiravamo, ako rečemo, da
so nekatere ženske naravnost
mučenice. Niti otroci, niti mož
pa v neštetih slučajih ne znajo
pravilno ceniti tega dela in brez¬
mejne požrtvovalnosti žene-ma-
tere, ki se žrtvuje dan za dne¬
vom za družino tiho in ponižno,
kakor suženj.

Tako otroci kakor mož pa se¬
veda še vrhutega stresajo svojo
nevoljo nad tem bitjem, ki k
dolžno le skrbeti za udobnost
drugih, dočim samo ne sme imeti
pobenih zahtev. Seveda ni h a
srečo po vseh družinah tako. b°
tudi družine ki vedo ceniti matei
ozir, ženo in ji ob vsaki pril 1 * 1
skušajo z ljubeznivostjo vsaj de¬
lno povrniti dobrote, ki jim J 1
izkazuje kot mati in skrbna ze¬
na. Samo v takih družinah vla¬
da potrebna harmonija, kjer ze-
na-mati ni sužnja svoje okob ce >
temveč ono bitje, okrog katere¬
ga se s poštovanjem in ljube® 1
jo zbira vsa družina v težkih P a
tudi veselih dneh življenja.

D.P-

v 39

zne svrhe,

kah je delavstvo zmagalo,
stavkah je delavstvo deloma
pelo, a v 55 stavkah so bik
lavci poraženi potom pohod®
ga in vojaškega terorja. e
tere stavke pa se še vedno
daljujejo.

{M

(ti

v u

MU*



.str

,vb

V

pode

il» Si

A°'°

flU* 1 ’

tra ci

1  “I

prd'

pn

du *


.sl

s 0 1

gist

zeis

reg’

odd

in 1
pre:
Kal
fcal

I!

JI

pt

lit

si,

1 111
di

P

vi

P

d

s i

V;

ri

k

s

v

30 AVGUSTA

uoietnci naj se varujejo
gistracijskih raketirjev

i Va shingt« n - — Earl G. Harrison, | prava
na telj * a  registracijo inozemcev v ' večjih poštnih namestiti  Drnače v
tftnem  departmentu, je svaril ino- hoče privest T ' Inozemec . ki
fL  naj se varujejo “registracij-1 sme  to s t„l ° j SV ° jega tol mača,
tl h  raketirjev”, ki utegnejo bahati naj bo ta  tol™ aasvetu N se jim pa,
^ s  ja so v stanu napeljati stva- jatelj.” a  ° lmaČ kak sor °dnik ali pri’
* e ' C . - da inozemcu ne bo treba re- u

da mu je bi-

Stran 3

D op

isi iz slovenskih naselbin v Ameriki

tako.

h  se Poudaril je, da ne-dr- lo

ltrira  k i bi se dali tako zapeljati, kateri Z  raznih strani > da ne-

r[

Lvlja 111

’ e li dvojno škodo. Prvič, bodo iim na™. ponu -J a j° inozemcem, da
trP  „oHnfom *a 3 m  opravijo prstotis za

takim goljufom za nekaj, kar
^morejo izvesti; drugič zapadejo
» e 111  ali  zaporu oziroma obem kaz-
S 10l,1 ako  poskusijo izogniti se regis-
P' .  y s i inozemci se morajo re-
tf* c T H

r‘ ikd0  se ne more za drugega pr i-
!■ z a registracijo oziroma odtis
j 4 **,, jir. Harrison naglaša. Za-
^določa, da se mora vsak inoze-

meo

O gebno prijaviti na poštnem ura-
° registracijo v roku med 27. av-
dU 23  jn 26. decembra, kjer bo poseb-
5 usta  ‘jen poštni uradnik izvedel re¬
to ozn a  _

gistracij 0

denar od njih, češ da se bodo
val) ! trira ii mesto njih oziroma oddali
J prstov za nje. Vsa postopanja
vsi papirji v zvezi z registracijo so
® lačni. Ako inozemec potrebuje
lo pomoč, mu bo poštni urad ali
!va socijalna organizacija rada po¬
lagala, kolikor je mogoče.

• Za dobnost inozemcev se poštna u-

I0J.

%

%

'odo

»vih

lata

%
0 0'
sre.
a bi
pro-

»

esto

jta

iorbi

itaa.

;ke

in prstotisk. Svarim ino-
pred ludmi, ki bi skušali iz-

RUSIJA IN
JUGOSLAVIJA

Droti o- t Prstotis za registracijo

poročila e rV laČilU - ‘' D ° biU

denar od 0 ^ ^ P ° SkUSih izvaW ti
enar °d mozemcev”, pravi Mr. Har-

son, m toplo priporočam vsem dr¬
žavljanom m vsem onim inozemcem
ki niso pristopni takim goljufijam’
naj sodelujejo z nami. da se take prt
vare preprečijo. Naši uradniki že  pt

iskujejo nekoliko takih drznih sluča-
jev .

Mr. Harrison je tudi izjavil, “da ne-
a ere neznane osebe v nekih mestih

približujejo tujerodcem, da ugoto¬
vijo, da-Ii so državljani ali ne. Preis-
ra^ a te vrste ni pooblaščena od ju-
stičnega departmenta in je morda za-
četeč kakega raketa za prevaranje
inozemcev.

Registracija inozemcpv je v rokah
federalnega justičnega departmenta
m poštne uprave. Posebne tiskovine,
ki vsebujejo vprašanja, na katera bo¬
do inozemci morali odgovoriti ob re¬
gistraciji, so že na razpolago v pošt¬
nih uradih. Nasvetuje se inozemcem,
naj si priskrbijo tako tiskovino, na¬
pišejo ročno odgovore doma ali dru¬
gje in potem vzamejo izpolnjeno tis¬
kovino s seboj, ko se na poštnem u-
radu prijavijo za registracijo.

Kdo je prodal evropsko democracijo?

;ka-
. na
i če
i ži-
radi
te-
aša-
rbe-
;o z
•eži-
oča-
vsa
lini-
ate-
var-
po-
pač

, d a

nost

mož

najo

irez-

-ma-

dne-

ižno,

i se-
voj«
i i«

nost

meti
i P

.  S«

ia ter

0
j de-
l  jih

iže-

vla-
r ž«'
,lice,
tere-
pP'
h P 9

Ljubljanski dnevnik “Jutro

P1 y e st o obnovi diplomatskih od-
j jiošajev med Jugoslavijo in Ru¬
sijo je napravila v vsej domači
“ tudi v vsej tuji javnosti izre-
10  velik vtis.

“Pravda” obeležuje razvoj do¬
godkov zadnjega časa, ki so do¬
vedli do obnove diplomatskih od-
nošajev in list pri tem naglasa,
da je politika miru in nevtralno¬
sti ter dobrega prijateljstva z
vsemi sosedi od Jugoslavije na¬
ravnost zahtevala, da uredi dip¬
lomatske odnošaje tudi s Sovjet¬
sko Rusijo. Sovjetska unija je
vodila politiko miru in je ob vs¬
aki priliki pokazala svojo nev¬
tralnost kakor tudi svojo voljo,
ne sodeluje v sedanji vojni.
Razen tega je, kakor je izjavil
Molotov, sovjetska Rusija želela
vzpostaviti dobre odnošaje z vse¬
mi državami. Politika miru in
nevtralnosti, ki jo izvaja Jugo¬
slavija, je bila z vzpostavitvijo
diplomatskih odnošajev s Sovjet¬
sko Rusijo samo še utrjena. Vz¬
postavitev odnošajev s Sovjetsko
Rusijo bo Jugoslaviji omogočila,
da še bolj poglobi svoje dobre od-
nošaje tudi z drugimi sosedami.
Skoro vsi sofijski listi objav¬
ljajo komentarje o tem dogodku.

^ njih naglaša j o, da bo obnova
diplomatskih odnošajev med Ju¬
goslavijo in Rusijo, da se bo po-
miru in nevtralnosti na
nu in v Podunavju še bolj
stablizirala.

bližnja bodočnost bo poka¬
la, kako pametno je Jugosla-
J Vl ia postopala, ko si je ob pra-
j 'om. času uredila svoj e diplomat¬
ih odnošaje s Sovjetsko Rusijo,

1  ie postala zelo važen faktor
I ^opski mednarodni politiki.

. Usi j a  je dokazala tudi že z de-
l an Ji, da želi miru in da želi, da
Se  ne razširi na Balkan in

, a  Rodujiavj^. "'To svojo politiko

a  Sovjetska .zveza izvajala tudi

e  jebila prisiljena z en-,

lenimi ukrepi skrbeti za več-
! ar nost svojih meja. Ureditev
°niatskih odnošajev med Ju-
LVi .j° in SSSR bo znatno u-
•,, y a  JUgoslovenski zunanje-po-

(j JUbUSLUVANSM«

IKlUKNAKJtV St Jt UFRLO

V new yorškem pristanišču seje
uprlo 6 jugoslovanskih mornar-
jev, Ki zahtevajo plačo od svoje¬
ga gospodarja princa Djerdijaza,
ki je z njihovo pomočjo prepoto¬
val precej morja.

Princ JJjerctijaz misli, da lah¬
ko mornarje vara za plačo, ker
so daleč od doma. Grozi jim z
raznimi represalijami, toda mo
žje, ki upravljajo z prinčevo ja¬
drnico po odprtem širokem mo¬
rju, se ne dajo zlepa ugnati v
kozji rog. V New Yorku so usta
vili jadrnico in šli v urad fede¬
ralnega maršala, da posreduje v
tem slučaju. Princ Djerdijaz je
tudi maršala hotel zapoditi iz
jadrnice, misleč, da je v Jugo¬
slaviji ali njegovi bivši carski
Rusiji.

Mornarji trdijo, da jim princ
dolguje $6,253.00. Najeli so od¬
vetniško firmo, da ta denar iz¬
terjajo od princa. Princ se peni
jeze, toda vsa jeza mu ne bo po¬
magala, ako se bodo oblasti zme¬
nile za pravice uprlih mornarjev.

Mornarji so, sodeč po imenih
vsi Jugoslovani: Slavko Levačič,
Ivan Segarich, Dinko Babjanko,
Ante Herman, Peter Levačič in
Vjekoslav Barabic. V New York
so prispeli 25. julija, ko se je pri¬
čela njihova borba z princem.
Dubrovnik so zapustili 24. apri¬
la kar pomeni, da ima vsak, do¬
biti več kot 3 mesečno plačo.

Mornarji so privezani na bai-
ko, med tem ko princ stanuje v
Waldorf-Astoria hotelu.

,rv*

d«'

>

>

jsB e '

jeK*'

Položaj omogočila pa bo
'Slaviji tudi, da si preskrbi
h , ono bla go, ki ga ji Rusija
„ I  nu ^i, a ki ga sedaj zaradi
Turh drugod ne more uvažati.
•sir! 1 turški tisk ob J avl ja že
ae  komentarje o najnovej-
, dogodku, o katerem pravi,

frilit meni znatno  konsolidacijo

da Balkanu. Ni dvoma, da
>o nf/^tskem terenu že dol-
tej d storjen korak, ki bi v
W mer * Pripomogel h konsoli-
C kakor prav ta vzpos-
, v  diplomatskih odnošajev
dgoslavijo in Rusijo.

^ P °ZDRAV

^ a ‘ '‘Zakaj pes maha z re¬
li?!) Ka dar vidi znanega člove-

l^ er ; ( "^° kar povej!”

■ da k-  ^ a ^ 0, ker  nima klobu-
bl  »e mu odkril.”

ANGLIJA “DELUJE”

V AMERIKI

Washington.—Senator Wheel-
er je povzročil precejšno senzaci¬
jo ko ie odkril delovanje m pn-
angleškega mešetaga
Paisha v Združenih dijavah. S
Palah se je bahal pred <“>

je on največ

riško intervencijo v zadnj
[‘ti iojni ter upa. danemu^

"urttrShj.

ameriške nevtrataoati. ^

intrigant “f " enftorje, da
vplival na raane^ ^ Ro

porinejo to d tarec  prišel v
pa je ta »nglesta?^ jn ?a

urad senatoija S e je zmotil,

nagovarjal za voj , v  jav-

ker Wheeler je da ^ ; tali vis oki

nost. med tem ko 0  za -

vladni funkcijonarji vse

"S je zelo aktiven ^

ska 'f,mTr S v 0 e dTjetoUVO-

cijo takoj, ker . m  dostaV1 -
,,„a poteza v ™i^ nomlsf  • Pa-
mo še to. c < j n trigant na

ish edin f^ eS “gWki propS'
delu, sodec 1 rn osti vojaških

gandi in ™tgS h
baz v raznih angie

Chesvviik, Pa.-Bilo mi je 12 .

m j Vl brUhu VOjne med Ay stri-
^ f leta 1914 - in še da nes

po 26 letih mi silijo misli v gla-
vo o takratnem pogovarjanju
[' Venskega kmečkega ljudstva
n njlb  akcije. Spominjam se, ko
so odhajali v prvi mobilizaciji
krepki možje in fantje na vojne
Poljane. Ali proti 1917 je prav
Pnsel vsak do 55 leta, pa če tudi
Je bil nekoliko pohabljen.

Delavci skoro celega sveta so se
klali med seboj cela 4 leta, neza-
vedajoč se, da so bile lepo done¬
če besede vojnih hujskačev na
delavsko klavnico, da se isti pro¬
dajajo v smrt za vero-dom-ce-
sarja, da je bila ta parola le vo¬
da na mlin “trgovcev s smrtjo.”
Povojna zgodovina to faktično
potrjuje.

Dokazano j e, da ni zmagal nik-
do drugi, nego le svetovni baroni
bogatstva, ki so prodajali moril-
no orožje tako sovražniku kakor
zaveznikom. Milijonske armade,
nezavedene delavske mase, so pa
poklale okrog 11,000,000 svojih
lastnih bratov delavcev.

Po prenehanju tega krvavega
cirkusa se je pa rodilo neko dete,
katerega so krstili za “Ligo na¬
rodov” in to dete naj prepreči
vse bodoče vojne in ohrani evrop¬
sko demokracijo. Ker so pa sede¬
li na stolčkih okrog zibelke tega
otroka možje naj večjih (meše-
tarji) evropskih demokratičnih
držav, iz Anglije in Francije in
če ni šlo vse po njih volji, so pod
masko delavskega prijateljstva
začeli z “kravjo kupčijo”, ker so
se zavedali, da prihaja delavstvo
do prevelikega zastopstva, in ker
je bil tem hinavskim voditeljem
sedanji krivični sistem bolj pri
srcu kakor delavski interes, so
pričeli vojno.

Iz strahu pred organiziranim
delavstvom so javno in seveda
tudi tajno začeli prodajati demo¬
kracije—fašizmu, ki je zadnje
upanje kapitalističnega sistema.

Ti “oskrbniki” demokracije so
dopuščali,—da tudi vodili javno
trgovino merilnega orožja z Hit¬
lerjem in Mussolinijem. Ko sta
pa prišla bolj k sebi z pomočjo
oskrbnikov” demokracije, sta
pričela udrihati nazaj po tistih,
ki so slepili svoj lastni narod, da
je to bilo za blagor demokracije.
Takoj je torej po vojni leta 1914-
1918 rojeno dete postalo “Figa
narodov” in dobilo brco od last¬
nih pestunj.

Prodali so Španijo, Avstrijo,
Čehoslovaško, Poljsko in Etiopi¬
jo, kjer se je kravja kupčija pri¬
čela. Padle so še druge demo¬
kratične države in končno tudi
Francija. In vse to je bilo za
blagor zadnje bilke krivičnega
sistema.

Danes pa kakor situacija izble-
da, tudi Angliji ter njenemu me-
šetarju Chamberlainu, nemški
naciji pošiljajo marelske pozdra¬
ve za češko s češkimi topovi in
seveda tudi smrtne strele potom
bombnikov, če se bo ta ig ra na_
daljevala, bo tudi angleški narod
kmalu prisiljen, da poljubi brči¬
ce Hitlerju ter se poda po poti
svojih prodanih evropskih demo¬
kratičnih bratov —prodani po
svojih lastnih voditeljih.^

“Oskrbniki” demokratične Ev¬
rope so s..tem svojim prej dobro
premišljenim postopanjem ne sa¬
mo prodali in'izdali demokracijo
fašizmu, nego so s tem tudi po¬
tisnili organizirano delavstvo na-
zai za mnoga leta.

Zadnje dneve čitamo, da so s
še pred letom dni v Franciji ve-

[kanske delavske umje umrfe

7 « vrat iim je stopil »4 letni
starček Petain, ki je sluga fran-
sta f a  Hitlerieve in Mussolinije-
“talfc5rTo.se Pa ni zgodijo

^rHitlerj^aasedenem kontinen-
^ “žgoTse lahko v Angliji »

svoje lastne brate, pa takozvani
voditelji mase, grade visoka gne¬
zda za sebe in trgovce s smrtjo.

Pisec je večkrat trdil, da niso
ameriški fantje rešili demokraci¬
je v letih 1917-18 in kakor izgle-
da jo pojdejo še reševat na ško¬
do celokupnega svetovnega de¬
lavstva, za dobiček mednarodnih
bankirjev.

Toliko za danes.

John Matekovich.

NARODNA OBRAMBA

tU ' Ameriki, ker le to

seveda tudi  Unigiti  hočejo

je njihov , u _. aria  n^avske pra-

priborjene delavske pra

vice '- 4 -- mbnp-a delavska nezaved-
°maša' Kolikor moraš žrtvo-

na ma  organiziraš, potem s e

te pa tvoj'

šijo- da bl „ ^udeževe srebrnike,

■>  -r sve-

s krvjo

vati ’ ^ Ti lastni voditelji ustra-

n i rvrišla na krmilo, te
da bi P ^

prodajo za n ^ pOŠljejo v SV e-

TTrnklavnico. Ko delavec ubija

Buffalo, N. Y. — Ali se more
katera dežela pripraviti, da bo
branila svojo neodvisnost in de¬
mokratične pravice s tem, da od¬
vzame svobodo delovnemu ljud¬
stvu ? Ali sie sme delavstvo klasi¬
ficirati za “peto kolono? Kje je

v Nemčiji in oborožil deželo za
nas važna vprašanja, na katera
si je treba razlagati v smislu z-
godovine, ki se je odigravala te¬
kom zadnjih nekaj let.

Ameriško ljudstvo ima še v
svežem spominu, kako je Hitler¬
jev nacizem uničil demokracijo

vi Nemčiji in oborožil deželo za
“mir”. Sedaj ves svet lahko vidi,
da je to povzročilo vojno. In na¬
ša dežela hodi po istih poteh, po
poti v vojno, v agresivno vojno.
Administracija Wall Streeta, de¬
mokrati in republikanci so na de¬
lu, da uničijo demokracijo in ci¬
vilno in politično svobodo ame¬
riškega delovnega ljudstva, ko
aplicirajo anti-trustne zakone
proti delavskim organizacijam
mesto proti trustom, proti kate¬
rim je bil zakon originalno name¬
njen, ko mečejo delavske vodite¬
lje v ječe, ko razpihujejo gonjo
in teror nad delavskim razredom,
kakor je delal vladujoči razred
v Franciji.

Leta 1776 so bili ameriški de¬
lavci in farmarji prvi, ki so žrt¬
vovali svoja življenja za svobodo.

V civilni vojni leta 1861-65 se
je ameriško delovno ljudstvo bo¬
rilo proti suženjstvu južnih ba¬
ronov, kjer so bili črnci naj večje
žrtve fevdalistov. Ljudstvo je
šlo prostovoljno v boj, ker se je
zavedalo, da se je bila vojna za
svobodo in demokracijo. Ves de¬
lavski razred je bil enoten v o-
brambi svojih pravic.

Pozneje smo videli, da si je
špansko ljudstvo postavilo v vla¬
do svoje zastopnike, ki so razteg¬
nili svobodo vsem slojem in de¬
lavcem, so izdajalci španskega
ljudstva, španski kapitalisti in
cerkveni poglavarji povabili Hit¬
lerjeve in Mussolinijeve krvnike,
da so ipvadirali Španijo in strli
mlado demokracijo v prah. Toda
špansko ljudstvo je mahoma or¬
ganiziralo močno prostovoljno
republikansko armado, ki se je
dve leti borila uspešno skoro go¬
loroka, ko so takozvane demokra¬
tične dežele potom embarga ak¬
tivno sodelovale na strani Hit¬
lerja in Mussolinija.

Tukaj je treba pripomniti, da
je špansko ljudstvo ves čas voj¬
ne uživalo svobodo in demokraci¬
jo, vsled česar je ljudstvo nudilo
državi in lojalistični vladi vso
moralno in življensko podporo.
Fašizem je zmagal, ker niso de¬
mokratične države dale španske¬
mu ljudstvo orožja in municije,
nikoli pa ni manjkalo vojakov
prostovoljcev. Taisti evropski
in ameriški vladarji, ki danes vo¬
dijo vojno za kolonije, pa so ta¬
koj udarili po svobodi in demo¬
kraciji.

Naprimer v Franciji je bila
demokracija uničena še pred voj¬
no. To je omogočilo 200 fran¬
coskim vladajočim družinam, da
so izdale domovino in ljudstvo,
ko so zatrli iskreno delavsko
stranko, ko so porinili Francijo
v vojno in odprli vrata hitleriz-
mu. Vse to je delo pete kolone
vladajočega razreda—infrancos-
kega Bluma.

V Arrieriki imamo sedaj slično
situacijo. Tukaj imamo samo 60
vladujočih družin, ki uničujejo
svobodo in demokracijo, in če us¬
pejo, bodo uničili temeljno pod¬
lago narodne obrambe. Te diu-
žine poskušajo spraviti pod oro¬
žje 42,000,000 oseb obojega spo¬
la da bi šli v vojno za kolonije
da bi naredili več profita za 60
peto kolonskih družin. Mi mo-

ZA OBRAMBO TUJERODCEV

Kongresman Marcantonio, ki
je obenem tudi predsednik Inter¬
national Labor Defense, je na¬
znanil/da se je na isti dan, ko
se je pričela registracija inozem¬
cev, pričela tudi velika kampan¬
ja za odpravo tega zakona.

Marcantonio je naznanil, da
bodo razposlane peticije na vse
kongresmane zvezne vlade, na
organizacije in državljane s pro¬
šnjo, da podpišejo peticije za od¬
pravo tega drakoničnega zakona,
ki je v navskrižju z ameriško
tradicijo. Na ta način bo kon¬
gres opozorjen, da je bil leta
1798 tak zakon odpravljen, ko je
vodil borbo za odpravo slavni A-
merikanec Thomas Jefferson, či¬
gar slika bo na peticijah.

International Labor Defense
je uverjena, da bodo to gibanje
podprle vse progresivne in demo¬
kratično usmerjene organizacije,
cerkvene in bratske, beli in črni,
domačini in tujci, ki so drža¬
vljani.

Marcantonio bo tak predlog
sestavil in ga predložil kongresu
V bližnji bodočnosti, če je ame¬
riško ljudstvo podpiralo tako
stvar leta 1798, bo to storilo tudi
Rta 1940 za obrambo demokra¬
cije.

Gonja na tujerodce je začetek
diskriminacije in bo imela težke
posledice za inozemce, ki niso
mogli doslej postati državljani.
Ta gonja je v prvi vrsti naper¬
jena pa proti organiziranemu de¬
lavstvu, kjer sp se tujerodci ve¬
dno čvrsto udejstvovali, že se¬
daj vidimo, da je vlada spet pod-
vzela korake, da deportira zna¬
nega delavskega bori tel j a Harry
Bridgesa. Temu bodo sledile dru¬
ge represalije, če tega ljudstvo
ne ustavi.

VZROKI DELAVSKIH NEZGOD IN DRUGO

PODPORA LISTU

Mr. in Mrs. M. Lučič darujeta
v podporo listu svoto $2.00, ker
se nista mogla udeležiti našega
popoldanskega izleta na farme.
Hvala lepa!

Brezposelni v Clevelandu
bodo spet stradali

Cleveland, O. — Major Burton
je spet dal brezposelnim nepoza¬
bno darilo, da bodo morali dobi¬
ti delo ali pa stradati. Vsi za de¬
lo zmožni ljuje bodo vrženi na
cesto takoj, ker Burton je mne¬
nja, da vsak lahko dobi delo, če
hoče! Nihče pa ni povedal, kje
se dobi kako delo. Relifa ne bo
dobival nobeden samski delavec.

Burton grozi, da bo isto nare¬
dil tudi z brezposelnimi delavka¬
mi in tem bo sledilo masno čišče¬
nje z relifa. Budžet za relif bo¬
do znižali do skrajnosti, kajti po¬
tem bo lahko Burton kazal na
svojo ekonomijo pri relifarji,
kar mu bo pomagalo priti v se¬
nat, ker brezposelni in relifarji
itak ne volijo rejublikancev.

Za oboroževanje in politične
graf tar j e je dovolj denarja, za
brezposelne družine pa se ne do¬
bi niti skorjico kruha. Hrana bo
rajši gnila v skladiščih kakor da
bi jo dali revežem, med tem pa
Hoover hoče pomagati pregan¬
jati lakoto po Evropi.

Johnstown, Pa. — Ko prebi¬
ram majnerski letak, katerega je
izdala komunistična stranka po¬
vodom strašne eksplozije v Por-
tage, Pa., me objema strah in
groza. Iz letaka je razvidno, da
je za premogarske nesreče odgo¬
voren današnji profitni sistem,
ki tira delavstvo v smrt zaradi
večjih dobičkov. V tem letaku
je našteto število ubitih premo-
garjev od januarja 1940 pa do
eksplozije v Portage, ki znaša
brezpirimerno število 1,538. To¬
da predno se bo leto zaključilo
bo gotovo še enkrat toliko nepo¬
trebnih žrtev.

Da je za premogarske nesreče
odgovoren današnji krivični sis¬
tem vemo vsi premogarji, kajti
družbe nas vedno bolj priganja¬
jo, za varnost premogarjev pa
se nihče ne zmeni, celo naše last¬
ne delavske organizacije prepuš¬
čajo svoje člane črni usodi.

V kongresu je predložen osnu¬
tek, ki je znan kot Neeley-Kel-
ler Bill, ki predpisuje strogo nad¬
zorstvo vseh maj n. Ta osnutek
je bil položen na mizo in čaka
smrti, ker kongres smatra voj¬
no v Evropi za bolj važno kakor
varnost ameriških premogarjev.
John Lewis še vedno pritiska na
kongres, da odobri ta zakon, to¬
da ostale delavske organizacije
se ne zmenijo, da bi pritisnile na
kongres za sprejem tega prepo
trebnega zakona, akoravno de¬
lavstvo apelira nanje, da storijo.
Tudi slovenske napredne organi¬
zacije spijo spanje pravičnega v
kolikor se zaščite delavcev tiče,
svoj čas in vpliv pa vporabljajo
za podžiganje vojne histerije in
šovinizma.

To je dovolj žalostno, toda za
to in tako brezbrižnost je krivo
največ naše časopisje, ker se ne
zmeni za delavske interese, za
interese in varnost tistih, ki jih
vzdržujejo. Za nas vedo le te¬
daj, ko je treba list plačati, ko
zahtevajo od nas, da podpiramo
njihove zasebne in politične am¬
bicije. Naši slovenski listi niso
nikdar pravilno učili delavstva,
ker so nas vzgajali na ozkem du¬
hu, da se moramo brigati samo
za slovenske podporne organiza¬
cije, za nekakšno kapitalistično
kulturo in prosveto, ki se je v
sedanjem času izkazala za čist
šovinizem, za patriotizem, ki ne
pozna več nobene meje dostoj¬
nosti.

Namesto, da bi nam delavski
listi razlagali vzroke, ki so nas
privedli do vojne, nas hujskajo

za vojno v popolni harmoniji z
ostalimi najbolj reakcijormrnimi
pubiikacijami. Namesto, da bi
oam kazali pravilno pot, nas za¬
vajajo in varajo, da je ta vojna
za obrambo demokracije in svo¬
bode. In tako časopisje podpira
slovenski proletarec!

Gustinčič je res zadel, ko je
oplazil in razkrinkal social demo¬
krate, da so le sluge buržuazije.
Takih vernih služic imamo Slo¬
venci v naši okolici precej. Jaz
pa ne zamerim njim marveč nji¬
hovim učiteljem Kristanu, Mo-
leku in Zaitzu, ki so jih vzgajali
v takem duhu, da ne vidijo dlje
nosa. Naši naprednjaki se vsled
pomanjkanja pojmovanja in uče¬
nja nahajajo v zelo mučnem po¬
ložaju, iz katerega si ne znajo
najti druge poti kakor da para¬
dirajo z šovinizmom—v vojno
histerijo. Langerholc je napri¬
mer že tako zastrupljen, da ne
more razlikovati med Gardeno-
vimi članki in peto kolonarji
Wall Streeta, kar je slabo spri¬
čevalo za omenjene učitelje. To
je nadaljni dokaz, da je imel
Gustinčič popolnoma prav.

Vojna histerija ni slučajen
pojav med našim časopisjem
marveč je posledica social demo¬
kratičnih napačnih nazorov, ki
so vtelešeni na važnih položajih.
Molek in Kristan vemo korakata
za svojimi glavnimi lakaji Blu-
mom in angleškimi laboriti. Baš
te dni čitam, da se Blum trudi
prilagoditi francoskemu fašizmu,
kateremu se ponuja v službo, ker
ve da ga bodo potrebovali še ne¬
kaj časa, oziroma tako dolgo, da
ne bo francosko delavstvo total¬
no podjarmljeno kakor v Nem¬
čiji in Italiji. Isto je storil nji¬
hov social demokrat Otto Wels
v Nemčiji, ko je v parlamentu
ponižno prosil, da mu Hitler do¬
voli voditi “častno opozicijo,”
kar mu je bilo dovoljeno le tako
dolgo, dokler ga je Hitler potre¬
boval.

Vzgajanje delavstva je eno,
toda pravilno vzgajanje delav¬
stva je drugo vprašanje. Ko pre¬
biram naše liste, vidim, da je
polno napačnih pojmov o vojni
in Rusiji. Ti reveži si ne znajo
razlagati najbolj enostavnih v-
prašanj, ker njihovi učitelji Mo¬
lek in Kristan nista nikdar bila
iskrena in globoka učitelja, torej
ne smemo pričakovati od njiho¬
vih učencev, ki jim še slepo sle¬
dijo, ničesar kakor da ponavlja¬
jo njihove zablode.

J. P.

Mnenje clevelandskih Slovencev

OBISK IZ PITTSBURGHA

V uradu “Naprej a” so se ta
teden oglasile tri obiskovalke in
prijateljice iz Pittsgurgha, in
sicer Mrs. Anna Klun, Sylvia
Fabec in Olga Cavanaugh, ki se
je prej pisala Golobič. V Cleve¬
landu so na- kratkem obisku pri
svojcih. Potujejo z avtom Mrs.
Klun. Hvala za obisk.

IZVRSTNO SREDSTVO

— Ne morem drugače, kakor
da se vam zahvalim za vaše iz¬
vrstno sredstvo proti pleši. Prej
sem imel na glavi dve goli me¬
sti, zdaj imam samo eno . . .

ramo poraziti konskripcijski na¬
črt in njeno peto kolono, mi se
moramo boriti in raztegniti svo¬
bodo. če to storimo, bomo ohra¬
nili Ameriko svobodno in pora¬
zili ameriško peto kolono vladu¬
jočih 60 družin, ki nas tirajo v
vojno, da bi dosegli to kar so do
segli v Franciji.

A. S.

Cleveland, O. — Strašna vro¬
čina je ponehala in tudi ostra
polemika med Chicago in Cleve¬
landom je za nami. Mnogi lju-
Ije, ki so čitali očitkovanje za in
proti, so naredili svoje zaključ¬
ke. V Clevelandu so ljudje mne¬
nja, da je bilo dovolj bosiranja
iz Chicage, da bodo svoje zade¬
ve znali tukaj bolj pravilno
reševati.

Polemiko imajo ljudje radi a-
ko je konstruktivna in objektiv¬
na. Eni so videli v chicaških na¬
padih poskus, da se Cleveland
poniža, da ni Cleveland napreden
in dosleden. Dosleden morda ra¬
vno ni v vseh ozirih, vendar pa
so vsi mnenja, da iz Clevelanda
ne izvira noben strupen duh, ni
podžiganja nestrpnosti in cepa-
nja naših sil. Ker je to resnica
in ker resnica boli, je bil sloven¬
ski Cleveland že večkrat pred¬
met zapostavljanja, kajti tudi v
Chicagi je nekaterim znano, da
bo slovenski Cleveland prej ali
slej center slovenskega življa tu¬
di v politični areni, da bo mora¬
la Chicaga odstopiti svoje vodil¬
no vlogo, ali pa zavzeti drugačno
stališče v marsikaterem oziru.
To je gotovo, kajti preko sloven¬
skega Clevelanda ne^ bo mogla
nikakor iti.

Hvalisanje in samoljubje je že
marsikoga pokopalo. Lepo je da¬
ti ljudem priznanje za njihovo
požrtvovalnost. Med Slovenci se
je marsikaj storilo, marsikdo
ima velike zasluge, toda vse to
je že za nami. Tudi ne sme ni

hče trditi, da se ni nekaterih oseb
že preveč poveličevalo. Brez
dvoma je bilo slavospev preveč,
ker ako gledamo na sedanjost,
vidimo, da sedaj vsi počivajo pod
lavorjevem vencem in se samo
še trkajo, kaj so naredili pred
35 in več letih. Oni so bili vse,
masa, ki jim je tedaj še sledila,
‘podpirala in gradila slovenske
institucije na desno in levo, pa
je ostala v ozadju in jo je še da¬
nes težko ganiti zaradi pretira-
vanih hvalisanj in povzdigovanja
nekaterih posameznikov.

Slovenci smo ponižen narod,
toda dovolj samosvoj, da vsaj
na tihoma sodi in deluje. Težko
je danes slepiti slovenske delav¬
ce, težko jim je metati pesek v
oči leto za letom. Danes smo od¬
rasli in mnogi se zanimajo za
delavsko politiko. Tukaj se kri¬
žajo mnenja, kar je dobro zna¬
menje. Dokler bodo slovenski
delavci znali odklanjati napačne
nazore, je znak, da znajo zdravo
misliti. Tukaj deluje narava in
evolucija v naš prid in nihče ne
more obrniti toka nazaj v dobo
pred 35 leti, ko se je slovenski
delavec pričel otresati starokraj-
skih prisiljenih navad. Danes je
slovenski delavec že daleč naprej
od raznih voditeljev, zato bi bil
že skrajni čas, da se bi preneha¬
lo s podcenjevanjem delavstva.

Cleveland je povedal svoje
mnenje dokaj dobro in stoji na
stališču, da ni nezmotljiv, če bi
pa še v Chicagi priznali, da so
zmotljivi, pa bi bilo gotovo manj
nesporazuma med ameriškimi
Slovenci.

Frank Petavs

PETEK 30

Stran 4

‘NAPREJ”

ŽALOSTEN KONEC HRSTOVE DRUŽINE

John Matekovich, Cheswick. Pa.

V prijazni dolini pod gorjanskih
hribih se je leta 1889 rodil Hra¬
stovi družini prvi sinček. Kot je
v tistih krajih navada, da prvo¬
rojeni sinček dobi očetovo ime,
tako je tudi ta prvorojenec dobil
ime svojega očeta: krščen je bil
za Jureta.

Kmalu po njegovem rojstvu se
je moral oče podati v Ameriko,
kakor na tisoče drugih, in to iz
razloga, ker “ljuba domovina” ni
imela kruha za družino. V Ame¬
riki se mu je posrečilo dobiti sta¬
lno delo z primerno dobrim za¬
služkom. Radi tega je dobil dru¬
žino za seboj, tisti kos kameni-
tega posestva je pa oddal sorod¬
niku v starem kraju v najem.

Po odhodu družine v novi svet
je skelnil oče Hrast, da se nič več
ne povrne v stari kraj. V Ame¬
riki se je bil že privadil, kjer si
je mislil, da se boljše živi in la¬
žje izhaja. Imel pa je smolo s
svojim sinom Juretom, ki se ni
mogel privaditi tuje zemlje in
novega podnebja. Bil je vedno
bolehen, tako da so mu končno
zdravniki svetovali, naj se povr¬
ne nazaj v Slovenijo, kjer je bolj
zdravo ozračje, v nasprotnem
slučaju si v mladih letih nakoplje
jetiko in smrt.

Hrastova družina je dobila v
Ameriki še enega sinčka Fran-
celja in zalo hčerko Emico. Ta
dva otroka sta se pa počutila po¬
polnoma drugače kot Jure, kar
se jima je tudi poznalo. Rastla
sta kot bi ju vlekel in bila vedno
veselega, da še celo preveselega
značaja.

Z Juretom je imela družina
samo skrb in stroške. Težko se
je bilo odločiti, ali končno so pri¬
šli po dolgem razmotrivanju vsi
do zaključka, da enkrat se tako
ali tako morajo posloviti eden od
drugega, torej je najbolje, če se
Jure povrne v stari kraj na po¬
sestvo, kjer mu bo zrak bolje
ugajal, ki bo gotovo toliko bolj
vplival nanj, da se mu izboljša
zdravje. Vsi skupaj so mu ob¬
ljubili, da mu bodejo finančno
pomagali, kolikor jim bodejo do¬
puščale razmere.

Prvorojeni sin Hrastove dru¬
žine se je torej sicer nerad, ali
moral posloviti. Odšel je v stari
kraj na posestvo, v nadi, da se
še kedaj vsi skupaj srečajo.

Prešedši v stari kraj se je pri¬
čelo Juretu zdravje vračati. Na
pismeno prigovarjanje svojih iz
Amerike si je leta 1914 dobil de¬
kle in se oženil. Za doto je do¬
bil nekaj njiv in denarja.

Prišel pa je dan umora avstrij¬
skega prestolonaslednika Ferdi¬
nanda habsburškega meseca ju¬
nija 1914 v Sarajevu, radi ka¬
terega je Avstrija napovedala
vojno Srbiji. V to vojno je bil
pozneje zapleten celi svet. Ce¬
sarska vlada je klicala fante in
može pod orožje za blagor do¬
movine. Končno je prišla vrsta
kmalu po poroki tudi na Jureta
Hrasta, kateremu se je v tem ča¬
su zdravje popolnoma povrnilo.

še dobro se ni privadil ženice,
že je moral uzeti žalostno slovo
in se podati v strelske jarke, kjer
smrt nikomur ne prizanaša.

Jure se je vežbal v Judenbur¬
gu na štajerskem šest tednov,
potem pa se je devet mesecev bo¬
jeval na raznih frontah. Leta
1915, meseca oktobra ga je v Ga¬
liciji zadela krogla v čelo, in
konec je bilo njegovega mlade¬
ga življenja.

Njegova žena se je pozneje po¬
ročila z nekim Rusnjakom, ki je
bil v avstrijskem ujetništvu in
ji je pomagal obdelovati pose¬
stvo.

Ko je še Amerika napovedala
vojno Nemčiji 1916 je bilo Fran
celju 22, Emici pa 20 let. Fran
cel j je delal z očetom v železnih
plavžih, Emica pa je bila krasna
bolničaska strežajka. Ker je bi¬
la živa deklina in veliko slišala
o življenju v Franciji, se je upi-
sala v oddelek bolniških stre-
žajk Rdečega križa ter odpoto¬
vala s ameriškimi fanti na Fran¬
cosko.

Polna mladega dekliškega živ¬
ljenja in lepa kot prvi cvet po¬
mladanske cvetke, njena lica za¬
lita, polne grudi in zapeljive oči,
so marsikaterega vojaka zape¬
ljale. Emica si je poželela in pri¬
čela čezmerno občevati s vojaki.
Kmalu so pričela veneti njej prej
lepa ličeca, oči so pa postajale

da je
je še

vodenične. Reva ne samo,
zanosila, nego povrhu si
nakopala spolno bolezen. Pričelo
jo je skrbeti. Premišljevala je:
postala bom mati bolnega neza¬
konskega otroka. . . Bolezen jo
je vedno bolj mučila, šele sedaj
se je pričela spominjati besed
svoje matere, ki jo je mnogokrat
s solznimi očmi prosila, naj se
ogiblje zapeljivih mladih fantov.

Videla ni nič kaj prijetne bo¬
dočnosti za sebe in v sebi nose¬
čega otroka. Sklenila je, da iz¬
vrši samomor, kar je tudi stori¬
la nekega ranega jutra, k\> je
skočila iz četrtega nadstropja
neke bolnišnice v Parizu.

Med tem časom je tudi Fran¬
celj moral k vojakom. Tudi on
je moral v strelske jarke na
Francosko, kjer se je bojeval sa¬
mo tri tedne in bil ubit v bitki
pri Verdunu.

Tako je vojna pograbila sino¬
va in hči Hrastovih.

Grozne so bile te novice za
stara dva. Mati je neprenehoma
jokala, oče se je pa od žalosti
večkrat napil in hodil na delo kot
muha brez glave. Sodelavci so
se bali, ko je prišel pijan na delo,
da bi ne padel v kotel vrelega
železa. Prihranke je začel ra¬
zmetavati na levo in desno.

Hrastovi niso imeli svoje hiše
v Ameriki, nego so bili vedno
kje v najemu. Končno je pričel
stari Hrast še špekulirati z pri¬
hranki na borzi in v letu poloma
1929, ko mu je bilo 69 let, je iz¬
gubil vso družino razen žene.
Prihranke pa je zaigral na borzi.
Nekega dne je vzel s seboj v to¬
varno žganja, se pri delu napil
in skočil v kotel vrelega železa,
kjer je končal svoje mukapolno
življenje.

Hrastovo mater pa je zadela
še ameriška depresija. Ostala je
popolnoma sama, brez moža, brez
otrok in brez prihrankov. Poli¬
cija jo je najdla pod mostom,
kjer je reva od lakote in mrazu
izdihnila svojo dušo.

Tako je izumrla Hrastova dru¬
žina izpod gorjanskih hribov za
večne čase. Na njih posestvu v
starem kraju pa gospodari sedaj
Rusnjak, poročen s ženo prvo¬
rojenega sina Jureta.

PRISILNO UČENJE ITALIJANŠČINE V JUGOSLOVANSKIH ŠOLAH

Korošec, minister
prosvete v Jugosla¬
viji, uvaja fašizem
in prisilno učenje
italijanščine v šolah.
Lep minister!

Nekaj zanimivosti o ženskah

v • \Tn AACtlrA«* " _

na ži-
Še bolj

The Common Council for American Unity

ZAHTEVAJO, DA HILLMAN
SPREGOVORI 0 DRAFTU

Delavstvo v oblačilni industriji
je zelo nezadovoljno z Sidney
Hillmanom, ki se noče izraziti
glede konskripeij.e Članstvo nje¬
gove unije bi rado vedelo njego¬
vo stališče napram vojni, ko je
znano, da se organizirano delav¬
stvo bori z vsemi silami proti
ameriški intervenciji, ki bo sle¬
dila militarizirani Ameriki.

Predsednik Roosevelt je ime¬
noval Hillmana v obrambni od¬
bor samo zato, da bo dal utis, da
je delavstvo reprezentirano v
vladnem vojnem programu, kar
ni res, ker delavstvo noče imeti
najmanjšega opravka z vojnimi
načrti. Hillman zastopa interese
kapitalistov, ne interesov orga¬
niziranega delavstva. Doslej še
ni pokazal ali se potegnil za de¬
lavske pravice, kar vzbuja pre¬
cej nezadovoljstva v unijskih
krogih.

KINEMATOGRAFI V
JUGOSLAVIJI.

V Jugoslaviji imajo skupaj
432 kinematografov, in sicer 397
zvočnih in 35 nemih. Vsi ti ki¬
nematografi imajo skupaj 130,-
326 sedežev. V Beogradu je 27
kinematografov, v Zemunu 3, v
Pančevu 3. Po banovinah so ra¬
zdeljeni kinematografi: donav¬
ska 121, savska 21, dravska 63,
moravska 28, vardarska 23 drin-
ska 21, primorska 16, vrbaska
14, zetska 12 kinematografov. V
Ljubljani imajo 8 zvočnih kine¬
matografov s 3981 sedeži Zag¬
reb pa 18 zvočnik kinematogra¬
fov s 10,565 sedeži. Potujočih
kinematografov je v Jugoslaviji
skupaj 27, vsi nemi.

V ŠOLI

Učitelj: “Mihec, po čem bi so¬
dil, da je bila puščava Sahara
nekoč morje?”

Mihec  (premišljuje): “Po

tem, da nosijo zamorci še danes
samo kopalne hlače.”

Nekateri izmed Vaših čitateljev so
morda že opazili, da je Foreign Lan-
guage Information Service ali skrat¬
ka F.L.I.S. pred nekoliko tedni spre¬
menil svoje ime v Common Council
for American Unity. Hvaležen Vam
bom, ako mi dovolite, da v Vašem
cenjenem listu razložim, zakaj se je
izvedla ta sprememba in kaj pomenja.

Ko je Foreign Language Informa¬
tion Service začel delovati 1. 1918,
največje preseljevanje modernega ča¬
sa, morda vseh časov, je bilo ravno¬
kar doseglo svoj verhunec. Tekom de¬
setih let pred Svetovno vojno je pri¬
seljevanje znašalo povprečno več kot
miljon duš na leto. V dobi ene same
generacije od 1. 1880 naprej je 23,-
000,000 priseljencev bilo pripuščenih
v Združene Države. Večji del tujerod-
cev, ki so bili tukaj 1. 1914, je ob¬
stojal iz novodošlecev, ki so znali le
malo angleški in ki se niso bili pri¬
lagodili ameriškim navadam in usta¬
novam.

Razmere so dandanes povsem dru¬
gačne. Novodošlee prejšnje generaci¬
je se je ponajveč tukaj zakoreninil in
je postal ameriški državljan. Njegovi
otroci so se večinoma rodili tukaj. Ta
dežela je omejila priseljevanje. Nova
imigracija se je znatno skrčila. V de¬
setletju 1930-39 je znašala povprečno
69,938 duš na leto.

Preostaje še mnogo konstruktivne¬
ga in potrebnega dela v prid inozem-
cu in novemu priseljencu. Nastala pa
je nova vrsta problemov. Združene
Države, ki so nekdaj bili razmeroma
precej enoličen narod, so postale de¬
žela mnogih narodnosti in veroizpo-
vedanj. Teh 38,000,000 priseljencev
zadnjih sto let—dejanski vse naše ra¬
zne plemenske, verske in kulturne
skupine so sprejele osnovno anglo¬
saksonsko dedščino te dežele. Uvedle
pa so istočasno razlike značaja in
kulture, ki nekoliko predrugačajo to
dedščino in obliko ameriškega življe¬
nje. Mnogi Amerikanci starega kova
nimajo radi teh sprememb. Tujerod,-
ci in njihovi otroci so čestokrat pod¬
vrženi, gospodarski in socijalni diskri¬
minaciji. Predsodek je naperjen pro¬
ti njim v raznih oblikah in posledica
je, da desetine miljonov Amerikancev
čutijo, da niso tukaj popolnoma doma.
žalibog tudi mnogo priseljenih skupin
je prineslo s seboj mržnje in sovrašt¬
va, podedinjena iz ljutih nacijonaliz-
mov Evrope. Mnogi izmed njih se ni¬
so čustveno popolnoma istovetili z A-
meriko, marveč imajo nagon, nekje
več nekje manj, da se osredotočijo o-
kolo sebe in držijo stran od glavne
struje ameriškega življenja.

Posledica vsega tega je, da vzlic
vsem našim idealom je preveč pred¬
sodka in diskriminacije med nami, da
je tega vedno več in da to je slabo
za Ameriko. Res je, da miljoni A-
merikaneev imajo občutek, da niso
popolnoma dobrodošli, da se ne čutijo
povsem doma kulturno in duševno.
Tak predsodek in razkol škoduje na¬
rodu. Provzroča needinost, zmanjšu¬
je narodno izdatnost, zadržuje naše
stvarilne sile in zavlačuje dosego bolj¬
šega in prijetnejšega življenja za
vsakega državljana. *

Ta je oni širši problem—problem
ameriške edinosti—, s katerim se bo
ukvarjal Common Council for Ameri¬
can Unity. Vojna je napravila ta
problem še bolj nujnim. Naše prebi¬
valstvo vsebuje miljone ljudi, ki ima¬
jo tesne vezi z vojskujočimi se narodi.
Ako se ne čuvamo, bo bojazen in sum-
nja o stališču in delovanju teh skupin
zasejala neprijateljstvo in razdor. Ta¬
ka obtoževanja in sumničevanja bodo
večinoma izvirala iz predsodka in ne¬
znanja. Nevarnosti so pa prav oči-
vidne in potreba edinosti in medse¬
bojnega poznavanja ni bila nikdar ta¬
ko nujna, čas je, da se preneha govo¬
riti o “Jugoslavo-Amerikancih”, “Ita-
lo-Amerikancih”, “Nemško-Amerikan-
cih”, “žido-Amerikancih” itd. Vsi
smo Amerikanci, naj bo izvir še tako
različen. Vsi moramo skupno koraka¬

ti naprej. To je osnovna resnica. Na¬
ravno je, da je narodnostno in ple¬
mensko ozadje stvar, ki je zanimiva
in vzbuja ponos, ali ne sme se dovo¬
liti, da bi zatemnilo bolj važnih stva¬
ri. Common Council for American
Unity bo odločen pristaš one Amerike,
ki sprejema vse svoje državljane, ka-
kmokoli naj bo njihovo narodnostno
in plemensko ozadje. Napadalo bo in
skušalo razganjati vso ozračje pred¬
sodka, ki je v kvar vzajemnemu spoš¬
tovanju, razumevanju in edinosti, ka¬
tera bi morala obstojati med ameriš¬
kim ljudstvom.

Ta problem pa ima v sebi mnogo
več pozitivnih in kreativnih pogledov
kot one, ki jih vojna poudarila. Iz
samih obstoječih razlik more čas in
svoboda in nadarjenost ter generozno
uvaževanje, ako le hočemo, ustvariti
bogatejšo in srečnejšo civilizacijo, kot
jo je Amerika kedaj poznala. Daši
Združene Države so bile dedič vseh
dežel Evrope in onkraj Evrope, so se
dolgo časa zadovoljevale prikrojevati
svoje življenje po puritanskih in an-
glo-saksonskih vzorcih. Ni pa prekas-
no, da se popravijo pogreški pretek¬
losti. Ena posledica povečanega na¬
cionalizma in zmanjšanega priselje¬
vanja je obnovljeno zanimanje s stra¬
ni vseh skupin za svoje lastno ozadje.
Mnogo mladih ljudi vprašuje, kako so
njihovi roditelji ali pradedje prišli v
to deželo, kako civilizacijo so zapus¬
tili za seboj in istočasno prinesli s se¬
boj. Brskajo po koreninah svoje ded-
ščine—pa se seznanjajo z njenimi le¬
gendami in literaturo, vadijo v njenih
pesnih in plesih, častijo njene junake,
proslavljajo njene običaje in se dosti¬
krat tudi učijo jezika svojih očetov.
Isttočasno pa ti mladi ljudje hočejo
biti “pripoznani” kot Amerikanci, ho¬
čejo prispevati in igrati vlogo v glav¬
ni struji ameriškega življenja. V teh
miljonih mladih ljudi, v njihovem ži¬
vahnem zanimanju za minulost in bo¬
dočnost, za soje roditelje in pradede,
v kulturnih virih naših črncev, v naši
dedščini od Meksikancev in Indijan¬
cev, v vsem tem imamo elemente za
ustvaritev bogatejše, bolj raznolične
in vzadoščujoče kulture in civilizacije,
kot jo je svet kedaj poznal.

Ozkosrčno naziranje o edinosti mo¬
re zlahka zatirati te razlike. V tem
svetu, prešinjanem s strahom in ra¬
zdrtem po vojnah, je nevarnost edi¬
nosti, ki hoče enoličnost, jako realna.
Common Council for American Unity
pa veruje, da edina trajna edinost mo¬
re priti le, ako se dovolijo razlike,
ako sprejemamo drug drugega, kakr¬
šni smo. Mora biti seveda skupna ve¬
ra v demokracijo in ideale svobode.
Glede teh osnovnih načel ne more biti
kompromisa. Ali znotraj kroga te
skupne vere je svoboda biti različen
ne le edino postopanje, ki je v skladu
z demokracijo in svobodo, marveč edi¬
ni mogoči način, ki utegne dovesti do
prave in trajne edinosti.

Novo ime ne označuje le spremen¬
jene narave problema, marveč širše
polje sodelovanja in prizadevanja.
Common Council for American Unity
bo, kot upamo, pridobil mnogo širše
sodelovanje kot Foreign Language
Information Service, dasi je ta imel
mnogo prijateljev in podpornikov. Do¬
datno k svojemu upravnemu svetu
(Board of Directors) in odboru pri-
poročiteljev (Committee of Sponsors)
bo Council ima širok Narodni odbor
(National Committee) ki bo vseboval
zastopnike iz raznih delov dežele in
iz raznih narodnostnih in plemenskih
skupin, novih in starih, ki tvorijo a-
meriško ljudstvo.

Vse delo, ki ga je F.L.I.S. opravljal
do sedaj, bo nadaljevalo, njegovi
članki za časopise, njegova pomoč ne¬
štetim novodošlecem, njegovo pri¬
zadevanje proti predsodku in diskri¬
minaciji. Vse to delo bo nadaljevalo,
ah bo šlo naprej kot del širšega pro¬
grama, prilagojenega spreminjajočim
se razmeram in potrebam.

Eden izmed prvih komadov novega

dela bo izdajanje magazina “Common
Ground’’ ki začne kot četrtletnik v
septembru. Količina dela mora biti
seveda odvisna od gmotne podpore, ki
se bo prejemala. Taka podpora mora
priti od splošnih članarin in prispev¬
kov. Splošna članarina bo $1 na leto.
Vsi prispevki od $3 ali več bodo vklju-
pevali splošno članarino in naročnino
za Common Ground.

Morajo-li Združene Države s prebi¬
valstvom od 130,000,000 s tolikimi na¬
rodnostnimi in plemenskimi ozadji, z
raznimi simpatijami in stališči, izve¬
sti efektivno edinost? Moremo-li ra¬
zviti tako razumevanje in sodelovanje,
ki bo pomenjalo večjo in boljšo civi¬
lizacijo za našo lastno deželo in kakr¬
šno ves svet tako veliko potrebuje?
Common Council for American Unity
veruje, da moremo, in upa prispevati
k temu cilju. V to svrho bo Council
skušal premagati nestrpnost in dis¬
kriminacijo v Združenih Državah iz
razloga tujega rojstva ali pokoljenja,
plemena ali narodnosti. Pomagal bo
tujerodcem in njihovim otrokom rešiti
njihove posebne probleme prilagoditve
in popolne ter konstruktivne vdeležbe
v ameriškem življenju. Zagovarjal bo
skupno državljanstvo, skupno vero v
demokracijo in ideale svobode. Pospe¬
ševal bo pripoznavanje onega, kar je
vsaka skupina prispela k Ameriki.
Bo zagovarjal svobodo biti različen,
med tem ko bo postavljal skupno dob¬
ro pred interesi posamezne skupine.
Po vzbujal bo rast ameriške kulture,
ki bo zares predstaviteljica vseh ele¬
mentov, ki tvorijo ameriško ljudstvo.
Pred vsem bo deloval za to, da se vsi
državljani brez razlike narodnostnega
ali plemenskega izvira dejanski in po¬
stavno sprejemajo kot enaki drugi v
ameriški družbi.

Vsem, ki verujejo v te ideale in
svrhe, Common Council pošilja vabi¬
lo da pristopijo kot člani in sodelo-
vatelji.

Vsa vprašanja o delu in programu
Council-a so dobrodošla in se bo na
nje radostno odgovorilo.

READ LEWIS, Eksekutivni ravnatelj
Common Council for American Unity
222 Fourth Avenue,

New York City.

Pričujoči podatki so glede
vljenje žensk zares zanimivi,
bi bili zanimivi, če bi mogli e p
ke primerjati s podatki o Slaven***
Mogoče se bo dalo kdaj tudi to

doseči?

Koliko žensk se poroči

Na češkem se od 100 žensk omoži
41 žensk; na Nemškem 55, na Fran¬
coskem 57, na Angleškem 52, v Ame-
' riki 61 in na Japonskem 62.

Koliko se jih loči

Na češkem se loči od 143 poroče¬
nih žena 1 žena. |Na Nemškem od
200 1, na Francoskem 1 od 30 v
gliji 1 od 80, v Ameriki 1 od 8 m na
japonskem 1 od 1300 poročenih zena.

Kakšno starost dosežejo ženske

Na češkem 49 let 10 mes. (pov-
preč.); na Nemškem 49 let 8 mes.,
na Francoskem 47 let 4 mesece, v
Angliji 49 let 9 mesecev, v Ameriki
48 let 5 mesecev in na Japonskem 42
let 1 mesec.

Koliko alkohola, čaja in kave popijejo
ženske na leto

Na Češkem popije na leto vsaka
ženska povprečno 1 Yz  1 vina, 40 1 pi¬
va, 35 gramov čaja in 4% kg kave.
Na Nemškem pa 4 1 vina, 50 1 piva,
100 gramov čaja in 1 kg 860 g kave.
Na Francoskem: 100 1. vina, 5 1 piva
% kg čaja in 4 kg kave. V Angliji:
70 stotink litra vina, 25 1 piva, 5 kg
čaja in 350 gramov kave. V Ameriki
pa: 30 stotink litra vina, 20 1 piva,
2 kg čaja in 5 kg 340 g kave. Na
Japonskem: hič vina, 2 1 piva, 4 in
en četrt kg čaja in 400 g kave.

Koliko ženske pojedo

Na češkem poje na leto vsaka žen¬
ska povprečno 100 kg kruha, 49 kg
mesa in 22 V*  kg sladkorja. |V Nem¬
čiji: 130 kg kruha, 34 kg mesa in 22
kg sladkorja. Na Francoskem: 190
kilogramov kruha, 43.3 kg mesa in
20 kg sladkorja. V Angliji pa: 105 kg
kruha, 55 kg mesa in 39 kg sladkorja.
V Ameriki pa: 155 kg kruha, 54 kg
mesa in 50 kg sladkorja. Na Japon¬
skem: nič kruha, 25 kg mesa in 20
kg sladkorja.

Koliko obleke si kupijo ženske
na leto

Na češkem si kupi povprečno vsa¬
ka ženska na leto 1 obleko, 1 plašč,
1 klobuk in 2 para čevljev. V Nemčiji:
1 obleko, 1 plašč, 1 klobuk, 1 par
čevljev. Na Francoskem pa: 3 oble¬
ke, 1 plašč, 3 klobuke, 2 para čev¬
ljev. V Angliji: 2 obleki, 1 plašč, 2
klobuka, 2 para čevljev. V Ameriki:
4 obleke, 2 plašča, 4 klobuke, 4 pare
čevljev. Na Japonskem: 1 obleko, no¬
benega plašča, nobenega klobuka, 1
par čevljev.

Rojstvo otrok in poroke

čehoslovakinje rodijo na leto 280,-
000 otrok. Nemke 1,279,000, |Fran-
cozinje 630,000, Angležinje 600,000,
Amerikanke 2,1500,000 in Japonke 2,-
190,000 otrok.

Na češkem je na i 0o

1.6 novoporočencev; v  N Prebi '

v Franciji 1.34; v Anglijn^
meriki 3 in na

v  Angliji i
m na Ja ponskein  ‘‘•i
poročencev na ioo  prebij ' 6  \
LepotUa CeV '
Čehinja si kupi na l e t 0
no) 60 din lepotil. Nemka^ H
Francozinja za 400 dinari ^ 50  dfc
žinja za 150 din, AaJJ’V
3000 din in Japonka 2a  ^
Koliko žensk na ioo °

Na čehoslovaškem log
107, na švedskem 103, V ’J %
110, v Angliji 109, y N
USA 98, na Japonskem 99 ^

106, v Argentiniji 87, v  l !
gu, 94, na Holandskem
105, na Bolgarskem |ioo ' V  H

in na Letonskem ju

108

najmanj žensk v Arg eJltini
več na Letonskem.

V

POLITIČNI SHOD
STRANKE

Cleveland, O. — y .
čer dne 6. sept. se vrši v !f ^
litičen shod kom. strank ^
sic Hall-Public Auditori u l V  ^
shodu bo govoril Wm
in Ella Bloor, 78 letna >
ki jie še vedno energično
za politično svobodo,

VIGILANTIZEM NA
JUGU RASTE

New Orleans, La. — Vigilanti-
zem, desna roka ameriškega fa¬
šizma, se naglo razvija v južnih
državah. Tukaj je bil aretiran
Črnec Clinton Clark, organizator
farmarjev, kateremu so zagro¬
zili, da ga bodo linčali, ako ne
preneha z svojim organizatorič-
nim delovanjem med farmarji.
Z njim je bil aretiran tudi Er¬
nest Wright, urednik New Or¬
leans Sentinel, ko sta šla na far-
marsko zborovanje, da posvarijo
ljudstvo pred vigilanti.

Oblasti v južnih državah do¬
cela posnemajo fašiste v boju z
delavstvom.

NOVA GOSTILNA

Pred nekaj dnevi je odprl go¬
stilno naš splošno znani rojak
Joseph šeme in sicer na 6507 St.
Clair Ave. Prostori so zelo če¬
dno opremljeni z vsemi gostil¬
niškimi pritiklinami. Lastnik
pravi, da bo vsem hvaležno po¬
stregel, zato se priporoča roja¬
kom za obisk.

tem značilnejši, ker s
pričela kampanja z a
kandidate v državi Ohio.
na shod, ki je živi j enake »Z
za delavski razred. ^
Kampanjski odbor.

SUPER HIGHWAY V
P EN NS Y LVANIJI

Pittsburgh, Pa. — 170

broječa armada uradnikov si;
ogledala takozvano super' '
waj med Pittsburghom in Ha,
risburgom. Vsi so se pohval«
izrazili o lepi cesti. Armadt
častniki trdijo, da bo
šla posebno prav v vojni,
sta je brez posebnih hribov
roka za štiri avte, ter ena m
ših v Ameriki.

niti

John Mihelich

DRY C00DS
CON FECTI0NERV

1170 E. 74th St. CleveMU

HEnderson 1920

SEDMAK M0VI1

Coal & Wood

6506 ST. CLAIR AVE.
15022 SARANAC RD.

ENdicott 4371

A. MALNAR

CEMENT W0RK

j A11 \Vork Guaitanteed—Ea»yl #l
1001 E. 74TH STREET

I

CI.EVELAND, 0.

20421 AR BOR AVE.

JOHN ROBICH

general buildinc contractor

BUILDINC & REMODELING

KEnmore 5500

NEMŠKI UJETNIK SPET
PRIJET V KANADI

Ottawa, Kanada. — Gunther
Lorez, nemški vojni ujetnik, ki
je pobegnil koncentracijske kem-
pe v severnem Ontariju, je bil
prijet in sicer v Montrealu. Po¬
licija trdi, da je bil zelo prevze¬
ten, ni se mu pa poznalo, da je
trpel kake posebne'posledice na
potovanju po divjih pokrajinah
predno je prišel v Montreal. Ob¬
lasti ga bodo spret poslale v kem.
po za internirance.

PRI POSREDOVALCU

ženin: “Rad bi imel mlado
lepo, bogato in pametno ženo.’

Posredovalec: “Oprositite, go¬
spod, mnogoženstvo je pri’nas
prepovedano.”

drenih/

KEntno«

ERIN BREW and DUQUESNE BEER & ALE

Clevela " 1


i. . ...... ...

ENdicott 3142

CLEVELAND P0ULTRY CO., INC

4323 Superior Avenue

Poultry and Eggs

WEDDINGS, BANQUETs‘ C°LAMBAKES, ^

r.niuiniiiii,i„ lulllllllllll . . . ltm)i . Wholesale Retail .

__ _ ,i| iii'i , hiihhiiiiii I „i I ,ii II „i„i I i„ III | I hi I „i II ,„ I iii I i III i„i,imii' ,,,,w

gradimo delavsko
USTANOVO!
kupujte IN VARčUJTE PRI

THE \V0RKERS’ CO-OP.

mmms — Schumacher — S. Porcupine -
Kn-kland Lake — Larder UW