Iz iskre se je razžaril plane n. Osami jeni puš- kini streli v požganih poljskih vaseh ali na samotnih šumadijskih cestah ter kameni tih črnogorskih planinah so se pretvorili v mogočno grmenje, ki spravlja v obup grobarja Hitlerja in njegove pajdaše,širom krvave- čega kontinenta. Hitlerjeva »evropska trdnjava'? se je v resnici pretvo- rila v trdnjavo nepomirl jivega protihitler jevskega sovraštva in na j-glob- jih svobodoljubnih teženj zasužnjenih narodov. Fašizem, ki ni poznal me- ja svojim osvajalnim načrtom,je ugriznil kislo jabolko, grižljaj pa mu je ostal v grlu ali bolje, zgodba o žabi, ki je hotela postati vol,po- staj-v resnica, Evropa je kakor sod smodnika in treba je le še iskre, pa bo5o .,;-od razvalinami Hitlerjevega i,reicha" za večno pokopane sanj~ prus- kih kretenov, o svetovnem gospodstvu. ' Danes žanjejo,kar so sejali. Tisoči trdih kmetskih pesti; poljskega ljudstva tolče po pasjih sinovih,da se maščuje za krvave orgije,ki so jih oni prirejali in jih še prirejajo nad njim.Ponosni norveški ribič se s puško v roki bori za osvobodit.. ,« svojih divnih fjordov in da izpere s svojega naroda madež, da je rodil Quislinga. Francozi, mojstri borb na barikadah, pobijajo po mestih in vaseh trume fašistov, dokazujoč, da še živi v njih tisti jakobinski duh, ki se je vedno znal otresti sleherne tiranije. Strma pobočja Apeninov in zgodovinska italijanska mesta so prizorišče trajne borbe težko preizkušenega revolucionarnega . italijan- skega ljudstva, z bivšimi »zavezniki" in njihovimi domačimi hlapci. A- sturški rudarji in z njimi ves španski narod, rohneč dviga pesti proti Pranoovi fašistični bandi. Niso še zamrli kriki sestradanega Madrida, ne Toleda, Silbaa, Barcelone in stotine drugih grobišč španskega ljudstva. Nekdaj tako miroljubni holandski kmet in njegov danski tovariš sta poka- zala zobe tatovom njune svobode in blagostanja »Porušene tovarne, premnogi iztirjeni vlaki in iz zased postreljeni gestapovski agenti pričajo, da ima tudi njuna obče znana gostoljubnost svoje meje. Kaj pa na tajinstvenem, mračnem Balkanu, v tej obljubljeni deželi tu- jih izžemalcev? Hitler ne sme pomisliti na to svojo skelečo rano. Izgu- bljeni so zanj sadovi sončne Grčije.in albanski tobak, izgubljene bosan- ske rude ter gozdna bogastva Slovenije in Šumadije, Izgubljeno je naj- važnejše, milijoni hrabrih balkanskih borcev, na katere je računal nekoč, ča bodo predstraže njegovemu pohodu v Rusijo in Bližnji vzhod. Danes po vsem Balkanu po jo partizanski mitraljezi in vedno večji okupirani prede- li se otresajo tujčevega jarma. liačt vsemi svobodoljubnimi evropskimi narodi pa 3mo mi, sinovi Jugo- slavije prvi in najglasnejši klicarji osvete za storjene krivice.Hi smo Jcak«r olimpijski tekači, ki prinašamo z Balkana v samo osrčje„reicha"mo- goč^o plamenico, da z njo podkurimo krvniški golazni,Niso zaman ropotali naši Liitraljezi in grmeli naši topovi. Naš glas se je razlegel do neba lil našel mogočen odmev v vseh delih zemlje, Ve3 napredni svet danes po- S Jd Na c4 * OC4 not^a- 14a jaruai ja ,1941 i - ti t________________________SLOVENSKI _PGR OČEVALEC |. zna noč in pomembnost nase borbe, pozna našo domovino in zlasti njenega naJ- * boljšega- sina, voditelja osvobodilne borbe južnoslovanskih in vseh balkan- skih i -..rodov - tovariša Tita, Toda ne samo zasužnjeni narodi} temveč tudi nemški in narodi vacsJrJ.h dr- žav steoajo polagoma na pravo pot~tINe bo se povrnilo leto 1918 nja fronta je danes močnejša kot kdajkoli4" tuli blazni grobar Hitler po e- tru nevernemu in posmehujočemu se svetu. Še celo „njegovi'' se z razočarani- mi obrazi odvračajo od zvočnikov :> časopisnih desk. Dobro vedo,zakaj^ so gestapovske mučilnice prenapolnjeno z izpametovanirai Nemci, zakaj požirajo krematorl'i vsak dan na stotine trupel, pred nedavnim še tako navdušenih Hit- ler jevcev^ javno i.a tajno postreljenih od Gestapa in samo zato,ker so upali preveč naglas; povedati svoje mr en je in zakaj se vedno večje množice nemških vojakov predajajo zmagovitim rdečim divizijam,- In to imenuje Hitler, vele- mojster laži, trdno notranjo fronto. Toda kaj je povzročilo silni prevrat pri zadržanju evropskega Človeka? Kdo je ohladil vroče pruske butice, kdo dvignil glavo obupanemu holandskemu kmetu in norveškemu ribiču? Odkod je vzel sentimentalni Italijan moč za svoj popolni odklon od nevarnega „sobojevnika", kje je vzel moč, da z borbo pro- ti njt-mu izpere madež svoje preteklosti? Kdo je dal možnost poljskemu kmetu, maščevati se za storjene zločine in francoskemu delavcu opravičiti sloves tradicionalnega revolucionarja? Kdo je dal nam samim poguma in moči, da smo zdržali v najtežjih trenutkih naše osvobodilne borbe? Veličastne zmage Rde- če armade in brezmejno zaupanje v nezlomljivo moč in sigurne zmago tistega ljudstva, ki se je prvo iznebilo jarma izkoriščanja., je bila ta gonilna si- la. Stalingrad, Harkov, Smolensk, Kijev in Leningrad niso samo mogočni spo- meniki heroizma rdečega vojaka. temveč so tudi jasni mejniki gigantske bor- be zasužnjenih narodov proti nosilcem teme in barbarstva, Vsi njihovi veli- ki podvigi so nerazdružljivo zvezani z imenom Stalin, ki nedvomno predstav- ila danes najvidnejšega in najzaslužnejšega voditelja vseh zatiranih v bor- bi za njihovo svobodo. Strah pred takozvano hunsko nevarnostjo je in ostane samo za Hitlerja in njegove vazale, za krvaveče evropske narode pa levzpod- buda in neomajno jamstvo za rešitev0 Tam na prostranih ruskih stepah in po- rušenih mestih so poginila resnična hunska strašila, tolpe pobesnelihSS-ov- Evropa gori. Vedno večji ognjeni zublji objemajo fašistično stavbe in blizu, prav blizu je čas, ko si bodo morali Hitler in njegovi . izdajalski podrepniki poiskati na Marsu svoj življenski prostor, „Vse čez Nemčijo !"gr- mi širom Evrope kot v posmeh nacistični himni. Stavba tiranije gori m bo pogorela do tal. Ha njenih razvalinah si bodo svobodni evropski narodi sami brez krvavih diktatorjev in brezpomembnih lutk.kovali novo, boljše življe- nJ" °' Hafner Vinko j-j \ /1 V industrijskem mestu na Gorenjskem naznanja sirena konec dela v tovarni. Mimo tovarniških straž hiti stotine delavcev, možje vseh starosti,žene,mla- dina - skoro še otroci. Vse je znal okupator vpreci v svoj stroj.Na vseh o- brazih čitaš naveličanost. To enolično delo iz dneva v dan,pnganjanje nem- ških nadzornikov in njihovih slovenskih „žandarjev",razna zaslisevanja, če delo ne gre od rok kot bi moralo, vse to mori te ljudi. Mlad delavec stopa iz tovarne. Globoko je .zamišljen« Po resnem obrazu lahko sodiš, da njegove misli niso vesele. „Lado, kaj si se tu", ga nagovo- ri delavka« „Saj si dobil poziv v nemško vojsko, ali ne?" „Sem, toda opro- ščen sem začasno, ker izvežbanih, specialnih delavcev manjka. Oproščeno je bilo še nekaj drugih, če bi nas poslali k vojakom, bi stroji stali najbrže precej časa, ako bi nas sploh mogli nadomestiti sedaj, ko tako manjka iz- vežbanih moči In vendar sem dobil danes pri izplačilu tako malo, da nevem, 3._z_ 14. januarja _19441St12. SLOVAŠKI PORpČ^VAISC____ ^ako"bom izhajal do prihodnjegatedna.Pardni sem bil bimc za bolniške dneve, ves sama.Ze prvi dan je prx z težavo ki obveščevalec pogledat,kajje z "gjJ-g J«; J rda morarao zastavi- • šel zopet v S povečf?i produkcijo. Obdolžiti se ti vse moči, podpreti „naso vojsko in p napeti vse sile,da ko- moram za zaupanje, da me je tov r.a obdržala in nape 'hlapci, ristim čim več tu, namesto v vojsko grla sem sit ze s , slabši kot psi smo. Samo za garanje na s imajo Kanoi.M nas £ ^ krompir in bič, 5e si upas ^ovarjati da si človek, J9^^^ slu. lepo avtomobilsko vožnjo do prvega strašeči čaju Begunje", lado g se prewmo m pa S£} vrši obhod okrog podjetja. Bekle njem mox x siJnaVeli5an garanja v skoro prezirljivo ruisnehM.^vte si r^el, g ^ tovarni. Kdo te vendar sili, da ostaneš tu. I^erpavas s oj ^ rist okupatorju, zato pa ne aac • r^-is niti xoj.iko , « " jim'ti in vek. Poglej Jvabom takoAli ne tvoji tovariši, ki so bili istočasno , stroii v tovarni, M Žile Sidapno, *0 bi cda.lefcjL Haša veste bo s tam dobila ~ atleta pa, tt^daa oŠrSelvSIv S^m & ooraze »jvaoov. o -na-se mu ie poznalo, da ji priTr^uje. mili." Lado je molčal, na obrazu pa se imu j * akci'ie gorenjskega o- ,Slabe volje si danes? tu imas nekaj za citati^ akcije g ^ slcle. S^s S v tovarišev žep Slovenskega i^tovarilice iz g;,renJ^fig^g * vsa Svropa stresa od ~a topov xn brnen a Jate! in raz. strojih in mrzlično izdelujete,pregleauGe^^ j ^ industri ja.da vsa j pošiljate materijal in dele, ki Din r.oi neims*« j posebno na delno nadomesti ogromne iz^be v mterijalu, ki jih do^iviD^ P a vzhodni fronti» Pod ostrimi potihne brnenje v brezčutne stro3e. Toda,ko se _ ini vra zanimanjem prislu- strojev, se oglasx v vas razum, Ki se nx ou u zmagovita Rde- hnete najvažnejšim vestem z vzhodnega b<^isoa^ k j® b _ ca armada? Katera mesta ^J^J^LfVeŠSite se uspešnih parti- he je dosegla Harodno-osvobodilna vo ska? Veselxt^ zanskih akcij na Gorenjskem, z veseljemoxxa^e, * t ^^ mobilizirani Srbi in bolgarske čete Prihajajo v ■ rase^ sabotažami v poročila kroži jo med vami. Navdusuje e s^ ^uspesnimi^ S !Tbo ll^ollkfn z gorečo lavo «1- zem in Hitlerjevo Nemčijo. a^^ž v edinstveni borbi narodov Toda kaj delate vi? fk,en je vnš dele^ v^dinstv.ni vi Jugoslavije in vseh svobodo J^ubnih na:*?Zvfle aokratični Jugoslaviji? pri težki gradnji lenelji so postavljeni na žrtvah LIS 3&PSE gaZtVeX Sanj vsaka oPeka je prepojena s 3l°5n^°ne pomagate svojemu celo pod- pirate okupatorja. Ko stojte topo ob 3tro3i£ vo jno-industri jskega u- irtrojafki ga j^^žSik™sefna okupirano cenijo, da ga zava^« • iq< » o ... 4 . SLOVENSKI_PORQg^ '•.SBC 14, januarja 19-+4»__________„.„3.-.------------------------------- . „ . . , A-i,- rps na zavedate. cla vsajs dan.vsa~ 1e pred zavezniškimi bombami<. se n- - • t1 * «■• iX«o IzdoJujete orožje, s ica-serim se fl^uOi • P* ko noč bil sli ono ^u. svobodoj. JuUnim silam vsega sve- našemu narodu, proti sa^iu-o • oc - a ^ življenje oku- ta? Ali se res ne ^aveaato, d ki terja vsak dan tisoče bič nad lastniia narodom, Žad samim aouoj .Sok rivl ota, da o^-or se . * o ^, « -1- ^ *»« o o? a a^ATH ! lil • C " \ fo b t. !JIu »jv -i-Cauj- wwx vedno lahko izvaja ? S«j» ScSi, ki bi Jih ^i^^rSzS vojafa, >^ite otaPa- ^u. tovariš"'ce' Pomislite na borca Narodno-osvobodilne voj~ ske ki^e bori jo za svobodo in lepšo bodočnost naše domovino, za lep- ske, ki^so Dorij mesecev. Oni niso pomislili, ko So bodočnost nas /sah zc, •e> i-u. j zadržalo doma imetje, jih je klicala domovina in jrpeci — gnel sa"i so vedeli, da če osta- hiše, posestva, niso ^^t^^^^Lve družine, ampak vse nejo, so zapisani propasti ^ | n*iveč, kar so imeli^o- slovensko ljudstvo Mnogi a w J .n se'borili orvi bor- ja življenja, Pomislite pod, jaco jim je tako pttrOb t« taka kot danes Poleg tega sosano, kako huda je pore, veckratlačniin-_abocoieo - Ia malih 8dinic so zrast- bila zima 1941. leta. in vcnaa- Vorpusi. Zavezniški svet da- li bataljoni, odredi, ^igade, divizij, J^^ kot važnega či~ nes priznava Narodno - osvobooilno vo^Lc0 se sprašujejo nitelja na Balkanu,_ Ves a ve. ^Vi^jeml^ svoje nepremagljive sile. ^ 6fs lln^l&rtZV^i S&fftŽ 3e drgnila iz vseh elojev jugoslovanskih narodov L črpa svoje sile iz naroda. Nasa vo.ska je prava ljudska vojska vodno omahovali? Ne, ko In vi -bovarisx in ^f^Jf bitjL ne omahljivcev in ne sla- vstopamo v leto iy44.> neu voiako. zato--, bičev. Mobilizirajte vse svoji - -e za naso voj^o, I' a p r e >0d oešed k dejanjem! vsi V HARODiO -OSVOBODIMO VOJSKO JUGOSLAVIJE ! ■ ~š1Ztri^'mrst ne IaS JT jevMf St ki jo kot izdajalci lastnega naroda edine, s*s!uSl30 vseoovsod. Vr- Tisti pa, ki ne moreče v !pSve izdajalce pi- šite sabotaže vedno in povsod. Razkrinka 31 e ^ o e x P obveš- rajto podatke o sovražnih si^n in f^^^raši svobodi.Skupno se Sor^ ~ d6lal Zato naprej, naprej v boroo - do zmage i ^^ tr rm-rnrnTT" T TI TAVOJŠ^JIK P3JANJEM, K OBCKU^Hl KI : OBOROŽENI BORBI POZIVAMO VSE, TURA, 2SM0KRACI JA, VSE ,KI SLOVANSKI 'POR OČITALE C _ . .. a.« »•« '*• mm • •• •• ••• —* mm - 5 - tfVfCMOC,NARDIM)-OjVGB0DIIN1 VOv IH Na istem mestu z velikimi uspehi Rdečo armade, zaveznikov Amerike in An-iiip iavliajo vse zavezniške radio-odda jno postaje poročilo /ihov- nega štaba Narodna osvobodilne vojske in partijskih odredov ^osjanr je? No stoje ruske čete na poljski me ji, ko se ^vozniške armade bivajo Rimu in zavezniška letala neprestano krožijo na o Nemčijo in nemokimi vojaškimi objekti v Franciji, grmijo topovi neprenehoma tudi na Bc- tonu. "Balkan5 problem, ki ga Hitler že dve in pol leti zaman slrusa rešiti, Balkan ki ^a Hitlerieve horde z vso svojo brutalnostjo ne morejo pox.o- rfti? je bojišče, na katerem izvaja Hitler še šesto ofenzivo na naso vojsko. Toda tudi šesta ofenziva propada, nasa vojska prehaja iz de.en- zive v ofenzivo in zadaja sovražnim divizijam take udarce, da se oudi ves svet. Dejstvo, ki ga priznavajo vsi svobodoljubni naroai sveta je da je poleg Sovjetske Rusije jugoslovanska Narodno-osvobodilna vojoka doprinesla največji delež v osvobodilni borbi prcwi lasizmu. ..... Slovenci! Pomislimo, kako odločilnega pomena je osvobodilna b, ;ba in naša vojska za nas. Mali narod, kakršen smo, bi \2mago fasizma .;£^il z zemljevidov in s površja zemlje. Slovenski jezik bi utihnil za /edno. ^orda M se kdo od nas spomnil, ko bi poslušal svabske psovke kje v -- a 01 36 - ■ - — ga je nekdaj slišal okrog sebe, zveni amo grenki spomini. Nemci znajo in bi bi slovenski jezik za vedno utihnil. spomnimo se Selitve streljanje, plakati z dolgimi vrstami imen ustreljenih. Pozivi za „Arbeitsdienst» ki se je končal z vojaško uniformo in transportom na fronto, V tist:th zgrabili za orožje najboljši sinovi našega naroda da ™ čast in obstoj. Par.tizani-Prostovol jci so fop: tali male«edinic, ki so rastle z vr-kim dnem. Namesto na ruski fronti so zgrabili nasi borci za puške naftni zemlji, proti svojim krvnikom, Vztrajali so pod najtež- jimi pogoji, ob slabi hrani, slabo oblečeni, v dežju, snegu in ^raju. Niso štfdili z žrtvami! Preprečili so masovno izse!LJevanje in uničevanje vsega, kar je slovenskega, Iz teh vrst f ^rastla vojska ki se nesebično bori za bodočnost svojega naroda, zato ima tudi P^1™ pravico do vse možne podpore svojega naroda. Dolžnost vsakega, ki se lahko ponosno imenuje Slovenec', je, da nudi čim večjo podporo nasi voj- SklSlovenci ' Bodimo iskreni in vprašajmo se odkrito, kaj srno žrtvovali za našo vojsko° Ali ni med nami še mnogo takih, ki kopičijo doma zaloge hrane blaga, obleke obutve in denarja. Ali ni Še^mnogo takih,ki niso d opr inesli nit i najmanjšega deleža v težki borbi čera vno ima*o mnogi tisoč možnosti in imajo mnogo vec od onih, ki so dali svoji vojski vse, ki so delili sleherni, še tako borni grizljaj s svojimi borci, ki vemo, ^ i^.o:kpre|esnko!ičenjem zalog, preč z egoizmom, na delo>^mujte med seboi v nabiralnih akcijah. Zbirajte hrano, obleko, obutev, pa tudi tehnični materijal. ničesar, kar rabi naša vojska ne smete Pobiti.lla- a vojska, ki nam je garancija za lepšo bodočnost , ne sme trpet. po Šleziji, da slovenski jezik, ki mnogo mehke je, toda to bi bil: znali uporabiti vsa sredstva, g Spomnimo se leta 1941. in 1942. v o manjkanja Na rorpni^em ne sme biti hiše. ki ne bi delala za naše borce. Skoro Gorenjskem ne sme u± u x ixx ,x w ^ h hn mnogo v«ak od vas ima'po več oblek in več parov čevljev, ki jih bo laž je pogrešal, kot naši borci na položajih, v snegu m mrazu ]Jaše geslo naj bo samo eno: VSE 2A ITAŠO VOJSKO! Ambrož D03RO OPREMLJENA VOJSKA LAHKO USPE 3110 BIJE SOVRAŽNIKA, ZATO JE IN MO. RA BITI NAŠE GESLO: VSE, PRAV VSE ZA NASE BORCE! Vi I V O i VOB ODI LNO F ROMT O ■ 1 , = boSstvih, po n:,4 bogatih rudnikih, naših ogromnih po naših narav ih oogasTvin^ p i:1iihf I)a3a zemlja je tembolj budila Žiihov pih^fkS lelfna lažnem icrilišču. Mi zapiramo pot do morja, za- ^^Krvoločni^tujci lo^^SlH^ žn3iti In iztrebiti jugoslova— rodt"gg .ru od so tudi na SlovenjS«^« 'S zveSnsto «ISi in pobi ali. S peklensko zlobo 'so požigall naše do- In mle vasi, metali s. žive ljudi na ogenj,.povezovali jih h kolom inf^^jv^™ga\^l1e^i^1vel5^pSižkušenj, se je znašel slo- venski narod osami jen i'n krožen Njegovi voditelji so ga ~*no Salnfs?rSnsoated^ ^k^ voje ?,Svo iieerSzkfiK gnilobo ter doživelo popoln org^i^aato.po- SSSS obraza^ ki ni^nikdar^satajila svojih nažel, pa že tudi je mm-ain + roeti zaradi "bega najhujša preganjanja. n nobudo ip bila takoj po prihodu okupatorjev ustanovljena O- ^^ffS? katere namen je bil obramba narodnega obstanka ter o~ svobodilna 4roda, v tej narodno-osvobodilni organi- ^aSjf srbSi1StopanibvsfSo ji^ne'glede Jna politično in svetovno na^ Z°rSovSfiaS"se je dvignil v oborožen iS ~ boT-bi ie ustvaril silno orožje - svojo Narodno- 0oV0~. •■-J-"J vSskf; v tem žas>t It je tudi organizacija Osvobodilne fronte silno raz- širila in zajela slf^rno alovensko vas. „ i, hočete biti enakopravne , I^lsSS LASaUi ^rr^&^^n^ da o Meta Si072iJhEI_PgRgČBVAlEC____________-_______lit^m^ J^Al^iIs. ; v o žavljan. Poškodovala je ------- . . . . , _ x.... „ ki služil za oogon obrata.Namen te akcije je bil,preprečiti o lasa, katerega je lastnik žage dostavljal okupatorju in s temi ov. ; • ■<; naše narodno "premoženje: Akcija je popolnoma uspela. Pri _ tem je ^ ~ ričila tudi 400 m telefonskega kabla. Med tem je zaseaa isoe oeue opa- zila nemško zasedo pod nekim kozolcem, odprla nanje ogenj iz mi ,ralje- zov, nakar so jo Nemci jadrno odrarili. , Hrii ■ Dne 1.12.43 je minerski vod Triglav" miniral progo Jesemce-3omnj, Tzti*r1pni in poškodovani so bili trije vagoni tovornega viaica.i-roga je bila" močno poškodovana. Prekinjen je bil "budi telefonski kabel; Promet je bil ustavljen za 8 ur. . -- _ rn +fimn Dn^ 2 -'2.45 le isti vod rhiniral progo Jesemce-^esce. kljuo temu, oa progo precej raztrgalo je vozila lokomotiva in dva vagona preko,nato so skočili s tirnic trije vagoni. Promet je bil prekinjen za 7 ur. Dre 5 12 4^ je isti vod miniral črpalko • bencina fia Bledu,katera je bila popolnoma uničena.Pogorel je tudi ves bencin v črpalki> Dne 17.12. Je minerski vod „Grintovec" miniral proge pri posta jioko- f ja Loka. iztirjen je bil tovorni vlak. Eksplozija je bila tako silna, da je lokomotiva popolnoma razbita. Promet na progi je bil ustavljen Za DneU22.12. je patrola l.čete G.O. tik pred Poljanami napadla osebni avtomobil, v katerem so se vozili Nemci. Avto je bil dobro radetinra j bit. Patrola ni mogla izvršiti juriša na avtomobil, ker je :qbvsk0 divizile^omusa vtt udarna b^ia-ada ..Franceta Prešerna" je izvršila napad na utrjene s ovražnikove bunker j e v Praprotnem. Vsled silnega ognja s strani Nemcev se je morala umakniti. Ista brigada je imela spopad z Nemci pri vasi Pevno pri katerem je imel sovražnik po zanesljivih podatkih 3 mrtvih, 1 t6ŽX?l!nbSsadf l!nSni?em^ja Vojka je imela; spopad s sovražnikovo pa- trolo dne 11.12.43 med Gorenjo vasjo in-Hotavl jami ter pri tem ubila 6 sovražnikov, 2 Pa ganila udarna ^ brigada Ivana Gradni- ka namd na belogardistično postojanko v Hotederscici, v kateri se je nahajalo okrog 100 belogardistov. Postojanka ni bila likvidirana,pac pa ^ brigada večie uspehe v zasedah. Po poročilih, katere smo do seda^ prejeli^ je imel Sovražnik, ki je skušal priti napadeni_poštojan. kfna nonoč okrorr 80 mrtvih ter večje število ranjenih. Po pripovedova- njiciSov je bilo sovražnikovih izgub še več in sioer okrog 200. Dne 9.12.43 je napadla večja skupina nemških granioarjev in ^lo-^avVa banditov Pokrajinski komitet za Gorenjsko, ki se je nahajal na^ p tiku v škofioloških hribih. Sovražnik je zjutraj se v temi ookol^ hi- Sn so o?inočevali, misleč, da se mu bo posrečilo zajeti vse sku- paj .Toda z ?diSčS?m jlrišem in'brez izgub je bil prebit sovražni obroč. Sovražnik je imel 2 mrtva in 7 težje ranjenih. r VELTKim " ŽRTVAMI ~IH~NAP0RI" JE " Ž VEZANO IZDAJANJE SLOVENSKEGA POROČE- VALCA^ Z2 ZATO NAJ VELJA: Ko-precitasdaj naprej!