Leto LXVm., št. 271
Ljubljana, četrtek, 28. novembra I935
Cena Din i>
'znaja vsak dan popoldne, izvzems' nedelje in praznike - Lnaerati a ati petu rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrsi a Din S.-, rečjt in .rati pettt trsta Din 4.-. Popust po dogovoru inseratni davek posebej — >Sloven9**j Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 2f>.-  Rokopisi se vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTV0 LJFBLJANA. Rnafljeva ilica *tev. 6
Telefon: 3122. 3123 312f> m 3126
Podružnice: MARIBOR Strossraaverjeva 3o — NOVO MESTO, LijubljimaK* c, telefon' st 26 — CELJE: cellsko uredništvo: Strosarnaverjeva ulica 1. teJefoD št Af» podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Jt»*tin pn postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351.
Ustrahovalni manever
Italije
Italija grozi z vojno, da bi preprečila poostritev sankcij in
izsilila njihovo omiljen je
London, 28. novembra, z. Italijanska vlada je zadnja dva dni »zaradi mednarodnih političnih dogodkov, ki jih je pričakovati v bližnjih dneh«, kakor pravi uradno italijansko pojasnilo, izvršila velike presjrupaei.je svojih čet. Obenem so bili preklicani vsi dopusti, ki so jih uvedli šele pred tednom dni in je bilo na novo vpoklicanih 100.000 mož, ki so bili že doma. da pomagajo pri gospodarstvu. Ti ukrepi so se sprva tolmačili kot posledica italijanskih porazov v vzhodni Afriki, toda današnji ane^eški listi jim dajejo povsem drugo, naravnost senzacionalno tolmačen ie. Londonski listi soglasno usjotavHajo, da gre pri VSe>j stvari za ncv zastraševalni manever Italije, s katerim hi hotela odvrnili velesile, zlasti Francijo in Anglijo od poostritve sankcij in i7S!Titi njihovo omi1 >n »o. VojaŠkj unreni. Id iih je izdala Italijanska, vlada, kažejo, da hoče s tem podkrepili svoje grožnje, da bi poostritev sankcij s prepovedjo izvoza premoga, petroleja, železa in jekla v Italijo pomenila novo evropsko vojno, ker da bi Italija smatrala to za vojaške sankcije, na ka te**e bi  odgovorila  z vojaškimi ukrepi.
V London«
nep0fS3s$t!!Ivl
A" vladnih krogih izjavljajo, da so vsi ti manevri Italije zaman. Anglija ne bo popustila in zahteva izvedbo sankcij do kraja, >Morning Post« piše. da je Anglija s svojim pristankom na kratkoročno odgoditev poostritve sankcij nudi'a Italiji dovolj prilike za mirno poravnavo. Če Italija te prilike noče izkoristiti, mora sama nositi posledice. Anglija vztraja na tem, da se sankcije razširijo na prepoved izvoza petroleja, premoga, jekla in železa, razen tega pa bo zahtevala, da se enake sankcije, kakor proti Italiji, izvajajo tudi proti vsem
tistim članicam Društva narodov, ki so se izvajanju sankcij uprle in se solidarizirale z Italijo, to so Avstrija, Madžarska m Albanija.
»Times« poročajo v zvezi s tem, da Angli»a ne more več nazaj ?e zaradi Amenke, ki se je ko* nečlaniea OruStva narodov doee*a so'ida rizi rala s sankcijami in sedaj sama zahteva, da se čimprej izda prepoved izvoza petroleja in premoga v ItaMjo. ker je ameriška vlada že izdala tozadevne ukrepe. Ce bi *edaj AngH;a oklevala, bi mog'a Amerika misliti, rla jo hoče pustiti na cedilu in da se hočejo angleške perroleiske družbe okoristit? na račun Amerike. V tem smisli? je sinoči ameriški odnravn?k poslov intervenira] pri znnaniem ministrstvu.
Vziiestmienjs v Parizu
Pariz, 28. novembra, z. Itafijanske grožnje z vofno kot odgovor na poostritev sa.okoH v zvezi z namovci^im? vo-»a^kimi ukrepi Ifalije so zelo vznemiH-le tukai^nie vladne in politična kro<re. Lava] je imel v zvezi s tem sinoči ponovno dolgotrajno konferenco z angTe-škim pos'anikom Clerkom. Lava! je pri tej priliki ponovno opozarjal na to, da bi poostHtev sankcij do skrajnosti poostrila mednarodno napetost, kai*i Iti I* jo bi po<male v obup in »o onsiJile. da a?i kapitulira ali pa pnčne obimno borbo. Xa kapitulacijo T+aliH* ni mi^VH. zato »e možna samo borba. Amr'ešk? pos'anik pa je po informacijah >^Onevra« zahteval, naj da Laval iasen odgovor, ali bo Francija podprla Anglik) v Sredozemskem morju, ako bi Italija neupravičeno naoadla anir'e^ko mornarico. Položaj ie sedaj tak. da Laval odgovora ne more več zavlačevati hi se mora odkrito izdaviti, ali je za A mrli jo in Društvo narodov, ali pa za Italijo.
D© S. decembra moraj® Italijani ii Abesinije!
Splošna abesinska ofenziva — Do obletnice incidenta pri Ual-Ualu hočejo Abesinci pregnati Italijane s svojega ozemlja
London, 28. novembra, z. Reuter po-•oča: Istega drne, ko je Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Vzhodni Afriki, z nalogo, da izvede naglo ofenzivo in zavzame vzhodno Abe-injjo. preden nastopi nova deževna doba, so ?^ vršile v Addis Abebi velike manifestacije spričo vesti o abe-sinskih zmagali na severni in južni sronti. Vesti o evakuaciji Makale se potrjujejo iz neodvisnih virov, Italijani niso mogli nikjer razviti nove aktivnosti, a tudi ne preprečiti koncentracije abesinske vojsk«. Verjetno je, da se bo na jugu v kratkem pričela velika bitka, ki so si jo Italijani toliko želeli, a -so se ji Abesinci cela dva meseca izogibali.
V Ogadenu še vedno močno dežuje. Nalivi zelo ovirajo italijanske operacije. Le italijanska letala so še aktivna.
Iz H ara r a poroča poročevalec agencije, da je izvedel od abesinskega vrhovnega poveljstva, da je ras Nasdbu j
premestil svoj glavni stan iz Džidžige v neki kraj južno Dagabura ter da se prodiranje Abesinc^v proti jugu nadaljuje. Značilno je, da so Abesinci prepričani, da bodo dc 5- decembra ob obletnici incidenta pri Ualualu pregnali Italijane z abesin-kega ozemlja in obnovili popolno suverenost Abesinije.
Italijanska letala neprestano bombardirajo abesinske vasi in skušajo za vsako ceno prepričati na daljno prodiranje abe^inske vojske. Pričakovati je, da se bo pričela večja protiofenziva italijanskih motoriziranih oddelkov. Baje so že izdana povelja. Toda Abesinci so se med tem že pripravili za obrambo in nameravajo za vsako ceno braniti svoje postojanke.
Iz Chartuma poročajo, da prihajajo iz AsmarC potniki, ki pripovedujejo, da v Asmari ni mogoče dobiti niti kaplje bencina, ker je ves bencin rekviriran.
Paničen beg Italijanov na jugu
London, 28. novembra, p. Kljub italijanskim demantijem vzdržuje Reuterjev urad na podlagi svojih najnovejših večernih poročil iz Abesinije trditev, dr se italijanske čete na južni fronti ne samo umikajo, marveč v paničnem begu zapuščajo svoje postojanke, ki jih drugo za
drugo zasedajo Abesinci. Italijanske čete se morajo umikati s toliko naglico, da niti ne utegnejo pobrati svojih ranjencev, za mrtve pa se sploh nihče več ne briga. Naglo prodiranje Abesincev je omogočilo deževje zadnjih dni, ki je tako razmehčalo ceste in sploh vso ogadensko
Vlom v rusko poslaništvo v Pragi
Praga, 28. novembra. AA. »Prager Tagblatt« poroča, da je bil v noči od torka na sredo izvršen vlom v rusko poslaništvo v Pragi Vlomrlci so odnesli miHjon čeških kron v čeških in tujih va-
lutah. Odnesli so tudi več važnih dokumentov. Policija je osumila vloma nekega poslanskega uradnika, ki je odpotoval iz Prage.
pokrajino, da Italijani ne morejo uporabljati svojih težkih avtomobilov, še manj pa tankov. Niti najlažji anki ne morejo na tem teren« priti iz blata, v katerega se j.ogrezaja tako, da so jih morali ItaSfjanJ po večini prepustiti Abe-sineem.
Italijani isprazni!? tudi Aclšgsrst
London 28. novembra, r. Po velikih uspehih Abesincev na južni fronti so v teku noči prispel« oenikgj veeti, rta zapuščajo ftalftftui svoje položaje toiH na severni fronti in se umikajo pr*d navalom abesin^kih čet. Abf* inri so na severni fronti mnogih krai'h t»r^d-Jr ske-^i prve ita^i-nn^ke linije in nr^'i italijanskim če*am 7a hrbet. t^ko da *e v nevarp*> ti zveča    / 7**'fl'"m. Jy
Makale so se že včeraj umaknile vse italijanske čete. V mestu so pu tili le bataljon a-karov, ki pa niso nič posebno navdušeni za borbo. Tuđi iz Adi grata so umaknili v»e italijanske evropske čete in pustili za po-adko samo domačine. V krogih abesinskega generalnega štaba mi-lijo. da so Italijani spremenili svojo taktiko- Dosedaj so pošiljali močne oddelke v notranjost Abesinije, toda izkazalo se je, da na velike daljave in zaradi slabih prometnih zv^z teh čet ni mogoče oskrbovati z živežem in municijo. Zato mislijo, da bo maršal Badoglio. ki je včeraj prev zel vrhovno povelj-tvo, to taktiko spremenil in začel borbo z manjšimi oddelki, ki -še hitreje in lažje gibljejo.
Italijani vse zanikajo
Rim. 28. novembra. AA. Agencija Šteta« ni pororn Agencija Reuter, Hav;^ in druge teknuiieio med seboj v ra7Sirjev;in.iu ve>ti o sijajnih abesinskili zmaiir.h. Po teh veFteh na i M nocuVv;) vojska ponovno zavzela (:-or:iho- in Gerloguhi 10TIOO0 volkov ri>.t I>estp naj bi prodrlo relih 90nkm djli»r* v i t 11 i N'n>ko Somalijo in zavzolo t -1 r i -io in J»a'doait- Ifaliian^k^ iVte na severni fronti naj bi bile zapustile M. kak) in M oniaknile proti Adiuratn \"-ok^.kor ni potrebno, dp se *::ke pretirano vesti doinni"'-tirajo. Stvarna situacija ie laka. da I tali iani :=ifTi!rno dominira,n ri do=tr>} savze po7ic*i iih
r*swo.
etih
Motranj
šizii
Zsrgidi bremen« ki tih nalaga itallja&sV^mu sif»r©;2i5, vedno bolj narašča s^ezadovol^^vo
Pariz, 28. novembra. AA. Agencija Hava? poroča: »Oeuvre« je da\i objavi! poročilo iz I.ondona, da vlada tam vedno večje zanimanje za italijan-ke notranjepolitične dogodke. Xeda\-na poročila iz Milana, l*i so jih objavili londonski listi in ki govore sicer zelo obzirno o vedno večjih težavah fašističnega režima, -;o izzvala pra\ posebno pozornost. Politični krogi ugotavljajo, da pripisuje MusSolini te notranjepolitične težave sankcijam, toda neupravičeno, ker Italija stvarno še ni pričela čutiti pravih učinkov gospodar-kih sankcij. Res pa je, da povzročajo velike nezadovoljstvo bremena, ki jih Mussolini nalaga narodu zaradi vojne v Vzhodni Afriki. Vsekakor *e ima italijanska vlada zahvaliti patriotski reakci-
ji, ki >o jo izzva!e >ankcije, da ni nule tela še na večje težave
G&seđno stanje v Italiji?
London, 2S. novemb a. r. »Times« poroča iz MiJana, da je prišlo zadnje dni tam in v raznih drugih večjih industrijskih centrih do velikih demonstracij proti režimu. Ljudje »o skrajno nezadovoljni, ker j^ zač*io primanjkovati živil In jih dobivajo večinoma le še na karte. Pri demonstracijah v Milanu je morala nastopiti policija z orožjem, da je demonstrante ukrotila. Mus-olini je izdal najstrožje odredbe, da se taki nemiri v kali zaduše- Kolovodje bodo postavljeni pred fašistični tribunal. Govori se tudi, da namerava proglairi Mu s-*) lini za vSo Italiio obredno stanje.
Laval pred padcem?
—anes se prične kritično zasedanje poslanske zbornice*
Laval bo zahteval razcisčenje
Pariz, 28. novembra, z. Danes popoldne se sestane poslanska zbornica k seji, ki bo odločilna za nadaljnjo usodo Lavalove vlade. Za današnjo sejo je vloženih nad 60 interpelacij o notranjem in zunanjem ter o f inančno-gospodarskem položaju. Laval bo zahteval, da se v prvi vrsti obravnavajo gospodarska in finančna vprašanja. Izkoristil bo to priliko, da apelira na zbornico, naj opusti v teh težkih časih politične boje in podpre vlado pri njenem prizadevanju za konsolidacijo državnega gospodarstva m za ohranitev miru. Postavil bo zbornico pred izbiro, da ali omogoči vladi nadaljevanje njenega dela ali pa da jo vrže. Ker pa zahteva opozicija, da se najprvo razpravlja o notranjepolitičnih vprašanjih, bo Laval zahteval zaupnico. V političnih krogih so prepričani, da bo Laval pri tej priliki dobil večino. Glavni govornik bo Herriot. ki se bo zavzel za vlado. Nato bo sledila flnančno-politič-na debata. Herriot je tudi za to priliko pozval svoje pristaše, naj glasujejo za vlado. Ker pa so v radikalnih vrstah razcepljeni, je že vprašanje, aH bo vlada pri drugem glasovanju, pri katerem bo Laval ponovno stavil vprašanje zaupnice, dobila večino. Slo bo morda le za par glasov. Nato šele bo sledila razprava o fašističnih organizacijah za katere zahtevajo levičarji razpust. Pri glasovanju o tem vprašanju pa nihče ne dvomi, da bo ostala vlada v manjšini, kar bo pomenilo padec La valoveča kabineta.
l^ist; so mnenia. da bo Lavalova vlad i odnesla oelo eiavo iz debate iz spornih finančnih vprašanj ter da bo zanjo nastala ■■ačja nevarnost pri politični debati o đec-
nicar&itia  borbenin organizacijf&h.
>Petit Parisien« izraža prepričanje, da bo šele v torek, ko se prične razprava o predlogih levičarskih strank, da se razpusti organizacija ognjenih križ-ev jn Soro-1-ne oborožene formacije, pričela splošna politična debata. Vendar upa, da bo vlada tndj te<iaj dobila večino.
»Matin« sodi, da  bo že no<*oj Pri gria&tj-vanju o  predlosu  Lavala  g*led»e prvenstva finančnih vprašanj pred  politicniemi pre>] logi, ki so jih stavile levičarske stranke, vlada gotovo dobila  zaupnico parlamenta Sličnega  omenja  je   tudi   >Petit  Jo-: u čeprav smatra, da bo vkida dob>i*a le *dabO večino.
Levičarski strankarski ljeti pa objavljajo borbene članke pod ogTr»tnnLmi nasjovj »Opasnost desničarskih zvez«, »Vpliv bankirjev na narodne pos-lance«, i NarcdTi i Poslanci pod pritiskom obrnjenih križev<, »Mobilizacija špekulantov in ognjenih kri" žev« in sličnimi. Glavno slabilo socialistov Ponajviša nedavne trditve nekega dmge^a levičarskega tista v nameri polkovnifka De la Ro0qtie>a, da se izvrši prevrat
Nove poplave v Franciji
Pariz. 28. novembra. AA- Rhorie in njeni pritoki so v poslednjih dvPh dneh znova izredno narast li in ponekod presto, pili bregove. Vas Mnursine ob dolnjem toku reke so morali Izprazniti Polovico hiš je vodovje že podrlo.
Letalska zveza
Praga-Dubrovnik
1'raga, '28. novembra. AA. Ministrstvo gradb potrjuje vest. da se pripravljajo načrti za podaljšanje letalske zveze Praga-Zogreb do Splita in Dubrovnika,
Vojaška konferenca Male antante
BeogTad, 28. novembra, p. Včeraj je bla končana konferenca generalnih štabov Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije, ki je trajala tri dni. Češkoslovaška in rumunska delegacija sta *e dopoldne odpeljali na Oplenac. kjer sta položili na grob pokoi-negn krni je Uedanitelja krasne venec. Opoldne 'e načeln;k jugoslovenskega generalnega «»tnha priredil na čast udeležencem konference banket. Danes bodo odpo.
tovah v Kragujevac. kjer si bodo o^ed* li tr.mošne vojaške ustanove, po povratku v BeograJ pa bodo odpotovali v Prago, odnosno v Rtikarešto
Iz diplomatske službe
Beograd. 28. novembra. A A. PremeVepa stsr svetnik ziin«anjeg.i ministrstva Ilija Mila. kič za svetnika k poslaništvu v Bruslju in tajnik zunanjega ministrstva Voiislav Mit. ković k poslaništvu v Sanriagu. — CVH: kovan je z redom sv Save 1. stopnje Franjo Cvjetiša. poslanik v S^nt^agu
Novi argentinski poslanik
Beoprad. 28. novembra- p. Danes je prispel semkaj iz Bukarešte, k jer i rrv.i rvoi sta'ni sedež, novi argentinski poslanik na našem dvoru Oliver Dopoldne ga je sprejel predsednik vlade in zunanji tninister dr StojaJinov.O, v kratkrm pa bo izroči! «voh akreditivna p:sma na cIvot •
Tihotapstvo opija
Beograd. 28. novembra, p. N'a prijavo sušaške policije je odikrila beogTajska po. licija mednarodno < »remizariju ki se je ba^a s tihotapstvom opija. Poldja je aretirala doslej pet članov te orqranizac. je in zaplt-nila vel ko koLičino opija. Ujro. tovila je tudi p^Kirobne zveze- orgranizaci-je, ki je poslovala med Sušakom, Lijublja. nom, Zagrebom in Beogradom z ostalim inozemstvom Beograjska policija je o tem obvestila vse evropske policije., ker se zdi, da gre za vel'-ko mednarodno orga. ni žira no tihotapsko družbo.
Fuzija angleških liberalnih frakcij
London, 28. novembra, a a- Skupina po. slanc©v Laovda Georgea, ki šteje štiri člane, je sklenila^ da se priključi liberalni skupini sira Johna Samuela. Predsenink parlamentarnega k'uba zdruiendh libera-lov bo sir Arcibald Sinolaire. Ta skupina bo štela 20 članov.
Obtožba bolgarskih zarotnikov
Sofija, 28. novembra, t Državni tožilec Asem Karov je danes predložil obtožnico proti aretiranim zarotnikom. Za Damjana Velčeva in tri druge obtožence zahteva smrtno kazen. Obtožnica je bila danes izročena vsem obtožencem, ki morajo odgovoriti na njo v roku sedmih dni. SodiSče mora nato v zakonitem roku proučiti njihove ugovore ter razpisati glavno razpravo, ki se bo vršila najbrže sredi decembra.
Avtomobilska nesreča čsl. poslanika v Madridu
M dr.ti, 28. novembru. AA. CeAkosl.*-vaški poslan:tk, ki je akreditiran v Madridu in Lizboni, se je včeraj ponesrečil. Nje_ gov avto se je ziletel v ograjo na mostu pri Tala veru. Poslanik ima zlomljeni obe nogi^ njegova hči j*- dobila hude poškodbe na glavi, šofer pa je ostaJ nepoškodovan. Poslanika in njegovo hčer so prepe. ljali v neko privatno kliniko
Sklicanje sankcifskega odbora
Parit, 28. novembra, o. >Matwi objavlja izjavo predsednika odbora za sankcije V ase on celi osa, da namerava sklicati pri h odri jo sejo odbora, na kateri bodo razpravljali o poostritvi sankcij proti Italiji, že za o. ali 0. december. To Jem rok je odvisen od tega, kdaj bo m^-gel Laval glede na notranje politične tezkoče v FVanoiji priti osebno v ženevo
Sorzna poročila.
Ljubljanska b*rza
(Devize z všteto premijo 28.5%) Amsterdam 2977.12 — 2991-72, Berlin 1756.08 — 17G9.96. Bruselj 743.08 _ 748.tO. Curin 1421.01 — 1428.08, London 21677 — 218.83, New York 4364.33 -- 4400.64, Pariz 289.60 — 391.06, Praga 181.78 — 182.8©
Trst 353.87 _        356.96.    Avstrijski   šiling v
privatnem kliringu 8.70 — 8.80.
Inozemske b<
C uri h. 28, novembra- Beograd 7.0^, »'a-riz 20.38. London 15.29. New York :^00.f». Bruselj 52.34. Madrid 42.23. Amsterdam 300.50- Berlin 124.fiO. Dunaj 56.90, Praga 12J*>. VartRTj Bukarešta 9M>
TStran 2
OVF^?TTT  V A.ttOTV   četrtek. *>g  novembra 1935.
ev.
971
Nas kmet pred strašno
zimo
Tovorni kolodvori so prazni, prazne so tudi blagajno in
carinarnice
Ljubljana, 2S. novembra Zadnje Čase govorimo o krizi čedalje bolj sramežljivo, kakor da je v resnici že minila odnosno, da ni več tako ugodna za gospodarstvo. Ali res ne upa nihče odkrito povedati, da nas čakajo zelo budi zimski meseci, usodni ne le za sezonske delavce, obrtnike in trgovce, temveč tudi za kmeta ? In kmet se vprašuje, ali se naj zanaša da ga bo re&il le ta ali oni edino-. .  . . . a a. . j t Dandanes
so povsod v ospredju politična vprašanja, kakor da so na gospodarska povsem poz.) -bili. Glavno je, da ljudje verujejo v pravo politiko. O gospodarskih vpraš:injih no5e nihče govoriti. Seveda, zadeva je kočljiva.
Poslušamo razne ognjevite govore, čitamo poročila o njih . ...«,,,. Gre za politiko.    Vseeno je, kdo ploska, samo da Se trese dvorana    v temeljih od
Ves svet se bavi samo s političnimi vprašanji, nikjer ne govore o gospodarskih vprašanjih, zato bi bili tudi naivni mi, če bi pričakovali, da bi ta ali ooii govor, nik načel še kakšno >postransko. vprašanje. Kako naj upa kmet na zboljšanje, če govorniki povsem pozabljajo nanj?
Oglejte si nekoliko zdaj na zimo naše tovorne kolodvore! će so kolodvori prazni, prime blagajne in carinarnice je menda tudi to brez pomena. O tem smo že pisali, da je naša lesna trgovina povsem na tleh.
Lesa već ne izvažamo, pa tudi živine ne-Ali Je tocK to brez pomena? Dve najmočnejši kmetijski panogi slovenskega gospodarstva sta postali pasivni. Brez dela so nešteti lesni delavci, ki se je za nje sicer začela sezona na zimo, žage stoje in nikjer ne poje več sekira. Cena goveji živini je silno padla. Letos je bila huda suša skoraj po vsej Sloveniji in zaradi tega primanjkuje krme za živino.   Kaj naj stori
kmet? Živine ne more prodati niti pod ceno. Lani je lahko prodal kravo ie za S00—1500 Din. letos pa mora biti srečen, če jo proda za polovico te cene. Ko govorimo o našem kmetu, se moramo zavedati, da većino našega kmečkega prebivalstva tvorijo kočarji in da je nada banovina v splošnem pasivna, čeprav to ni uradno primano ter je ne štejejo med pasivne pokrajine. Kravica je za marsikaterega kočarja pravi zaklad Cela družina živi od krave in čes'.o mleko na dam es tu j p drugo hrano. Ko pa mora kočar prodati kravo ali jo zaklati, zavlada v družini prava beda. Ta beda ni tako očitna, kakor v predmestjih, odkoder prihajajo pozimi stradnjoči po podpore v mesto; nešteto revnih družin hira pozimi na kmetih skrito. Otroci umirajo in propadajo telesno. Kakšna generacij« bo iz tega naraščaja?
Iz mnogih krajev z dežele prihajajo glasovi, da so kmetje že zdaj začeli klati govejo živino ker je ne morejo prodati živ© in ker je tudi ne morejo krmiti In kaj bo šele pozimi?! Pomisliti pa moramo tudi na izredno usodne posledice, ker bodo ljudje poklali mnogo živine, kar ae bo poznalo še več let. Naj nas ne slepi optimizem, da je letos naš kmet prodal precej sadja zelo ugodno Sadjarstvo samo na sebj ne pomeni nič za naše kmetijstvo, ako so v popolnem zastoju najvažnejše kmetijske panoge. Pobrigajte se torej za nova tržišča za naš les in živino! Vedeti pa moramo tudi. da je zelo padel konzmrn kmečkih pridelkov doma, kar se še po. sebno pozna zdaj, ob zastoju izvoza. Naš kmet občuti že znatno zmanjšanje dohodkov uradnistva in delavstva. In naš kmet se tudi zaveda, da od obu božanja srednjih slojev nima nobenih koristi.
Pred hudo zimo smo. A,; n?»s bo rešila politična modrost?
Gostovanje Josipa Rijavea
Ljubljana, 28. novembra. Nas" rojak Josip Rijavec si je pridobil s svojim delovanjem v Zagrebu, Berlinu. Pragi in Beogradu u^led opernega tenorista nrednih glasovnih in pevskih kvalitet, umetnika, ka stoji v prvih vrstah srednje-evropskrrh pevcev. Ta u-pfled, ki je edinstven med jugoslovenslcimi pevci, je znan in pri-
snan tudi v Ljubljani, kjer imamo za lepoto gtasu in kulturo petja že od nekdaj posebno razvit in §e bolj prirojen čtrt.
Tako je bilo samo naravno in prav nič presenetljivo, da so se snoča ljudje rovali za vstopnice, da je bik) gledališče razprodano in da jc marsikdo odšel, ker ni našel ■v opernem gledališču več mesta zase.
Gospod Rijavec je gostoval v partiji
Fausta in je žel kajpak velik uspeh kot pevec največje pevske kulture, tehnične popolnosti in glasu izredne krasote in miline, topline in prisrčnosti. Rijavec stremi vse-skoz le za lepoto tonov in nikoli no isce efelctov s forsiranjem dinamičnosti. V tem pogleda gre tako daleč, da marsikoga, ki želi glasovne sile in izbruhov, morda celo razočara. Toda Riiavčevn metoda je pravilna, priznana po vsem kulturnem svetu, in navadili se je bodo tudi tisti, ki menijo, da mora pevec preklicati ves ansambel z orkestrom vred. Rijavec prekrasno stopnjuje in pada v svojem fraziranju, doseza na pravih mestih močne dramatske učinke, prinaša kantilene z vso skrbnostjo in izdeluje melodije do viška, vseskoz pa teži le za č;m popolnefšfcn izrazom čustva in lepote.
N'a srečo je fmel partnerico, ki stremi za istim pevskim idealom: predvsem lepo in pravilno peti. Gdc. Fratnikove nasa nova Marjetica, je zato žela snoSi pole£ g. Rijavea velik, zaslužen uspeh. Vedno bolj se vživlja v svojo partijo. Z nakitno arijo je zopet dosegla aplavz in duet s Faustom je bil prav posebno srečen, dasi mu še ni
dala polne globine strasti; tudi prizor pred
cerkvenimi vrati še nima prepričovalnosti doživljanega obupa in groze. Ali za začetnico podaj« svojo partijo izredno močno in predvsem lepo; njena glasovna sredstva in njeno pevsko znanje nam zbujajo prepričanje, da se nam razvija s Fratnikovo pevka odličnih sposobnosti.
Ker sta bila tudi g. Primožič kot Me-fisto in g. Janko kot Valentin snoči v vsa k crn oziru prav dobra ter ga. K o g e-jeva kot Marta in gdč. I g 1 i č e v a kot Sicbel zelo ustrežljiva, zbori in orkester docela ustrežljivi, pa končno balet napeto ambiciozen in marljiv, je bila predstava res
prav dobra. Priznanja je bilo torej obilo in poslušalstvo zadovoljno.
Po Ljubljani pa se izprehaja veleuglodna baleteza, ka je ?ela v Parizu na prvi operni sceni sloves umetnice: gdč. Lidija Wissiflko_
va. Menim, da bi bila izredno dobrodošla našomu baletu, ki je premajhen m ki n. pr.
v \Valpurgini noči potrebuje močne, velike solistke. G- baletni mojster bi lahko ž njo dosezal večjih učinkov in zares umetniških Vre?cij Domin$rnfca ie. G.
—c O sueškem prekopu  bo  predaval g.
prof. dr. VaTter Bohinc iz Ljubljane v ponedeljek 2- decembra ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risal niči deške mescansike šole. Aktualno in zamimiivo predavanje bodo sprem Hale fikioptione flike.
—c Zavodno iidrnžonje »Korotan« na drž. dvora zredm/ trgovski šoli v Celin bo prire-diilo v soboto 30. t. m. ob 14.30 Miklavževo obdaritev v trgovski šoli.
—c V celjsko bolnico so prepeljala v torek zvečer 35-1 etno ženo brezposelnega na-dteirja Terezijo Lazrr'tkovo iz Celja, kri jo je njem mož doma udaril z vpo rilo 7- železnim loncem po glavi m jo pol M s kropom. Saro vež je žen: nalomi'! lobanjo in presekal uho a kropom pa jo je hudo ep okel po prsih im levi nofal. Vse to ii ie srtoril mož samo zato. ker je pfctSala Šivilji borilh dvajset dinarjev.
Mili Smrkcljevi v spomin
Ljubljana, 28. novembra. Na današnji dan poteka 8 dni, ko smo se poslavljali od nje. ki je odšla t avojim prirojenim p smehljajem, da 6i okrepi zdravje. Nib&e ni sJutil, da Je odšla iz svoje hiše poslednjič, <la Je h M« pos-lednjič v svojem ljubljenem domu, v krom tvojdi domačih — da je odala tja, od kodar n: povratka — kjer ni trpljenja, ne gorja in ne solza.
Kata lanova Milka, kakor Je bilo njeno dekliško Ime, rojena v Trstu 17. julija 1890 iz mane zavedne narodne rodbine Katalannve,  se  je  te  v   zgodnj; mJado*tt
posvetila Javnemu dedu kot zvesta in delavna članica rojamskega pevskega društva »Zarja*, kjer je naatopaJ« v ajegoveui zboru in tudi kot solistka, a ctramatičn; odsek društva jo je ^tei med svoje naj boljše moči. Neštetokrat je nastopila na tamošnjem odru v najtežjih vlogah naših narodnih iger Aktivno je sodelovala tud pri tržaškem Sokolu kot iskrena pobornica sokolske misli in ideje. Njen narodni Pono« ji je bil že takrat vzvišen nad vse.
Poročena z g. Albinom Sm^kodjem, sedaj ugrlednim veletrgovoam, je morala med vojno zapustiti s svojimi domačimi ljub ljeni solnčni Trst in domači Rojan. Do 1 1920 je ostala v Domžalah odnosno Ljutomeru, potem pa je prišla v Ljubljano,
Kakor v mladosti je posvetila tudi se daj že kot mati in gospodinja vse svoje moči naši narodni stvari: Sokol i. na Taboru jo je štel med svoje zveste članice in tuidj vsa druga naša narodna društva Da ne govorimo o njeni veliki ljubezni in Podpor; našim pevskim društvom, ki so miela v njej največjo zagovornico fcn pomočnico.
Njeno dobro in plemenito srce je pomagalo mnogim, razoumela je vsakogar, ki ji je potožil evo je gorje. Vrata njeme hiše &o bila od«prta vsakomur. Bila je zvesta slu-fciibujca poštenja, resnioe ta socialne pra-vioonsti, njen značaj kramenit in netzpro-eea, skratka,  d:«čile  so  jo vse  vrline naše
dobre aloreneke žene.
In baš njo je pogodila kruta, neizprosna ernrt in jo s svojim smrtnim objemom ugrabila družini, ki ji je bila dobra in 1 ju bijena žena, skrbna mati svojih ljubljenih otrok, bvaJežna hči svojih osivelih, se živečih staršev in dobra sestra Iztrgala jo je prav tz srede vsam njenim mnogobrojnim prijateljem in prijateljicam. S pesmijo se je Ponovila zadnji dan. Z vedrim, veselim in zaupanja polnim m smeh"
lj&jocim obrazom je odfela — ni se trnSa sama. U6o<3a jo je vroHa njeni družini za
kratek čas — mrtvo, a. n jesna dmša je splaval v večnost, da. dobi   plačilo za veo
dobro.
Draga MiHa — na&lo se je cvetje, fctjuib
temu, da si prejšnji dan izjavila, da ne bi rada umrla sedaj, ko ni rož — in je zaeau-1© Tvoje truplo. V Tvojo hišo, prej Polno veselja in petja ter zadovoljnega družun-sikga življenja, se je naselila žalost, ki se ne da popisati, ker boli in samo boli. Vsa
ko oko se j« zasolBilo oib poSledai na Tvoj mrtvi obraz v vprašanju — kako, zakaj:'
S pesmijo so Te položili k večnemu počitku na božji njivi pri Sv. Križu, kjer bos sanjala večni sen, trajno živeča v spolnu Tvojili domačih in vseh, ki so Te Poznali.
Slava Trajam« spomin«!
Zimsko športni koledar
Ljubljana. 26. novembra Vedno večji razmah zimskega sporta v naših krajih zahteva od nas iz leta v leto, da mu posvečamo več pozornosti in sicer z ono resnoto, ki jo ▼ vsakem pogledu zasluži. Različne publikacije za propagando zimskega sporta in predvsem smučarstva niti pri nas niso več redke, dasi zaradi naših skromnih  razmer  mnogokrat  zaostajajo za
podobnimi publikacijami drugih držav. Veliko pomanjkljivost smo doslej občutili zlasti zaradi tega. ker nismo imeli nobenega pravega, res priročnega zimsko - športnega koledarja.
Značilno za naše rasmere je, da je prvi tak koledar, ki je te dni izšel v samozaložbi in redakciji znanega športnika hi fotoamaterja g. Milana Žuna. takoj s prvim svojim letnikom dokazal, da je izdajatelj pravilno razumel in ocenil njegov pomen in njegovo nalogo. Morda nismo še i nikjer s tako odločnostjo zaorali športne
MARIJ  S KALAN
ROMAN
Po njegovi smrti se je moja blazna jeza | pomirila.    Postal sem bolj strašilo   za j otroke, kakor divji maščevalec. Vendar ; sem sovražil tudi bratovega sina Josipa, j njegovo ženo Marijo in hčer Sido. Priče' sem jih strašiti, dasi se nikoli nisem izdal. Josip Silan pa je vendarle vedel, kdo sem. Čudaški berač Habakuk ie stal nad Silavovino kakor prekletstvo in pogubo oznaniujoča senca in prekletstvo in poguba sta prišla. Kako divje sem rju? od zadovoljstva, ko se je Silanovina podirala. Kako se je grozotno razlegal v noc moj krohot, ko se je Sidin mož str-moglavil čez jez in so ga potem iskali po Jasnici mimo mojega domovanja. Jezil sem se samo, da ni planila za njim še Josipova hči. Toda prišlo je še večje prekletstvo:   stopila je na pot svojega blaznega starega očeta ...
Tako se izpolnjuje moje maščevanje in sedaj čakam samo se, da pade Josip Silan ...«
Tu so se zapiski nehali, na drugem novem listu je pa bil še novejši pripis, napisan z očitim naporom in muko:
»Taka je bila zgodba mojega življenja. Sedaj se bliža koncu. Določno čutim, da nove zime ne bom več preživel, zato moram skleniti svoje račune. Tudi pome prihaja smrt. Naj, ne bojim se je. Samo cLoša se mehča pod pezo njene ko-
i&wu>ua
ščene roke. Kakor slana v solncu kopni moje sovraštvo, ki mi je dajalo dolga desetletja moč. da nisem omagal in živel dalje to nečloveško življenje. Morda je bilo vse to kar sem počonjal res blazno in sem bil zares nor. Ako ne bi bil, bi si izbral drugačno usodo Moj oče in brat sta mrtva in Bog jima bodi milostljlv. Odpuščam jima. preden stopim pred njunega sodnika, našega Boga. Odpuščam tudi njunim potomcem, ki niso sami zagrešili nič drugega kakor to, da so bili rojeni iz njiju. Naj Bog, ki je edini upravičen sodnik, razli>3 novo milost na Si-lanov rod. da bo osvobojen strahot nečloveških grehov našel pravo pot v novo življenje.
Kakor sem živel vedno sam, tako bom tudi umrl. Nikogar ne bo pri meni v zadnji uri in morda nikdar nihče ne najde mojega zadnjega počivališča. Ce se pa Je zgodi, da pridejo ti zapiski kdaj v roke kateremu iz Silanovega rodu. ga prosim naj mi odpusti in naj moli za pokoj in zveličanje moje grešne duše Morda bo našel v tej molitvi tudi olajšanje svojih trpljenj in bolečin, katerih je vse polno življenje nas, ki si s tako mafhno nrnvico pravimo ljudje .. .c
XXXII
Ko je Sida prebrala zgodbo življenja Jakoba Silana, se je še bolj zaprla vase.
Misel, da je obsojena v pokoro za grehe svojih prednikov, ki je vstala v njeni du$i prvič ob materini smrti, se je razrasla v prepričanje, ki je napolnilo vso njeno notranjost. V tej misli se je utapljalo vse drugo kakor v neprodirni megli, ki je vedno bolj legala na njen razum. Po Habakukovi smrti je ostajala cele dneve v svoji sobi. sedela na divanu in strmela izgubljeno pred se, ali pa ob oknu ven v zimsko pokrajino, ki jo je ob Novem letu pobelil sneg. Govorila je malo in večinoma zmedeno. Do zdravnika je postala popolnoma hladna. V njeni bolni duši ni bilo več tiste ljubezni, ki jo je prej terala v krčevite boje z usodo in okoljem, [zginila je. kakor izgine zelenje ood belo odejo snega. In celo za lastnega otroka se ni brigala tako, kakor prve dni po porodu. Prepuščala ga je dojilji in stari Matildi. Samo včasih, v svetlih tre-notkih, ga je vzela v naročje, pritisnila k sebi in ihtela. Včasih pa ga je divje zibala in mu pela čndne, zmedene pesmi. Toda njena razpoloženja so se tako naglo menjavala, da jim je bilo težko slediti.
V sredini januarja je pa pričela postajati nemirna. Včasih je sredi belega dne nenadoma kriknila. planila kvišku in se prestrašeno umikala pred prividom svojih bolnih možganov. Grozotne halucinacije so se ponavljale vedno pogostokrat in v vedno močnejš obliki Zaman so *e trudili dr. Frange* dojilja Matilda. Helena in Mary ter Jasna, ki sta včasih prib-*'"»r na SiMrrnvino da bi jo pomirili
»Ne vidite,« je kričala v grozi, »kako
ELITNI KINO MATICA ^|
TELEFON 21-24 Dane* ob 4., 7% ba 9% uri premiera vele filma MADELEINE COBROL In CON RAD VKIUT
BILA SEM VOHUNKA
po resničnih doživljajih MAKTHE MC KENNE, znane »pljonhe na
belgijski fronti.
pftBMIKhM Bfg
ledine, kakor baš v zimskem sportu. Koledar, ki je priročne žepne oblike in res luksuzi t opremljen, prinaša mnogo važnih podatkov za viakega smuCarja in sploh zimskega športnika. Iz vsebine naj omenimo določila o praznikih, ob katerih imnjo izletniki pravico do znižane voznine. določbe o obmejnem turističnem prometu, pregled vseh avtobusnih prog v naši državi, izvleček iz poročila glavne dkupščine JZSS, seznam saveznih »muških učiteljev in gorskih vodnikov, seznam smuških skakalnic in pozimi oskrbovanih domov ter zavetišč, letošnji smuški program, glavne podatke o zimski olimpijadi v Garmisch-Par-tenkirchenu, Zoretov članek o opremi tu-rista-smučarja. skrbno sestavljen Članek istega avtorja o smulki tehniki, beležke o smučarskih šolah, Kvedrov »Povprečni pregled zimskih tur v Sloveniji, zanimivi Gre-gorinov članek o alpinizmu, zanimive podatke o prvih vzponih na naše zasnežene planine, višinski pregled najviljih naših vrhov. dr. Bevkov članek >Lovec in zima«, najpotrebnejši pouk o prvi pomoči v nezgodah. ?eznani reševalnih postaj, vremenske podatke, nekaj nasvetov planinskim fo-toamaterjem in pregledno karto smučarskih potov, planinskih postojank in prometnih zvez v Sloveniji. Koledar krasi tudi več umetniških slik. a enako je vsaka stran koledarskega dela okrašena s času primerno sliko.
Vsebina in oprenia koledarja to naše prvo, res odlično delo te vrste se sami priporočata. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva  cesta S.
Iz Trbovelj
— Lepo Miklavievo darilo revnim otrokom: V naši dolini je mnogo revnih otrok, ki bodrijo bosi v Sok>, ko že nadeteva «veg, ko pa nastopi rn^aa. pa eploh v Solo ne morejo. Staršem 6 številnimi otroci >e hudo, saj zaslužijo komaj za brano na obleko in obuterv številne družine pa ne morejo misliti. Zaradi iSOStajania *z Wa ne morejo sledit! neprediku pouka, kn.r otroJoom pote-m Skodii je v življenjoi. Ur»ožtev»sijio? težaic p^Jo-žai (iokrvcev s Stevilrcvnv  d»ruž;9isVi'mi fflđlM
je TrbovPl 'slca prew>aokoT>na družba nakazala 20.0o0 Din 7« nabavo obartev m*jrevno-j-šini otrokom ru<larn1c**s« HeVi-vsbv«. Tw1ovtŽ-n h* ?evl iarji an v torol: zvečer na sestanfcu sHe/ibli. da bodo izvtelaft čerlj^ za otroke pocenrf. vBndair po iz dobrega in rnočnejra nftllia, kakor je to za 75im<ki čas potrenno. Te dni bodo obT>itovods>tva pri-zodet-iim s*ar-5ean ;zrooJ1w naka7irr>e. ki jih bo Aprojornail zfcsbooniik tukajšnjih oevljarW g. Tvatn Ber-™or. On bo Starše naiooiil z otroki k posarm^-nwn čevljaTJtem. ki bodm oo meri obrokom maredtfn" *p<vlje. To ho nar n^iileiriže in naj-tSp darilo TPD romim delavskim otmicom. S čevlii bn obdfl<rovw<mn okroe 200 n^aTRkio otrok. Kakor se a*fff\ priornv-3ja ttarfi trrboveil i^ka r»b5i.na *HČ-no rtorterite-f, verKfa.t obaecr nfeme aikr»i>e Se ni znan.
— Proslava prainika narodnega in dr lavnega nedinjenja: Tudi v Trbovljah bo 17. obletnica onega zgodovinskega 1. decembra, ko so bih* po stoletnih naporih in težkih žrtvah združeni v svoji narodni državi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci, lepo proslavljena. Zlasti naš Sokol se pripravlja, da bo ta veliki državni in sokolski praznik dostojno proslavljen. V nedeljo 1. decembra ob 8. uri bo pred Sokolskim domom zbiraHšče vsega članstva in ostalih organizacij, korporacij in prebivalstva, nato pa se razvije povorka z godbo na čelu, ki odkoraka k službi božji, ki bo ob 9. uri v trboveljski  farni  cerkvi. — Zvečer ob 20.
uri pa bo v veliki dvorani sokolskega doma svečana telovadna akademija, pri kateri sodelujejo vsi telovadni oddelki, sokolski orkester in priznani oktet Društva rudniških nameščencev.
— Predajanje o Abesiniji: Le malo jih je danes med nami, ki bi se ne zanimali za Abesinijo in njeno usodo. To se najbolje vidi pri naročnikih listov, ki preči ta jo čam prejmejo list. najprej vesti iz Abosi-nije, potem šele se zanimajo za domače novice. Zato vlada med prebivalstvom veliko zanimanja za predavanje o Abeeiniji,
se odpirajo pred menoj neskončni prepadi $ črnimi žreli? Ne vidite, kako se iztegajo po meni roke mrllčev, ki sem jih umorila. Mojo kri in mojo dusc zahte vajo. Obvarujte me! Rešite me!«
»Nikogar ni,« so ji zatrjevali, a Sida se ni dala pomiriti:
»Ne vidite belih skeletov? Ne vidite za njimi peklenskih pošasti? Glejte, tule se premika Ervin Njegove oči so votle, glava je brez kože. zobje Šklepečejo. — Joj.. In tam.. Ne vidite Habakuka? Za njim Adolfa Rogana, moje matere, Simona Slana... Usmiliti 5e me! Odpustite mi!«
Zgrudila se je na kolena, dvignila sklenjene roke, prosila, rotila In klicala na pomoč. Nenadoma se J« pa blazno za-krohotala:
»Le pridite bliže, da vas pritisnem k sebi, saj vas ljubim, vi vsi. Saj ste moji m jaz sem vaša. Odpeljite me s seboj! Kam se umikate? Cemu bežjte. Ne pustite me same! Tam za vami vidim vrata v silne daljave, vse solnčne in zlate. Dovolite, da odidem z vami . .«
Dvignla se je in pričela bezat' proti vratom. Z nadčloveško močjo se je hotela osvobodit' rok ki so 1o zadržale.
Polagoma so pa postajal1 njeni prividi vse pogosteiš' ?n duševna depresiia je ni več zapustila Vendar se je njeno obnašan ie spremenilo Včasih ie hodila zunaj po zasneženih DOteh in stezah mimo. kakor da se sprehaja, zato nte« vf* h1 pazili na njo, ko pre'
Uaue prihodnjič
ki ga bo imel v soboto, 30. trn. ob 20
uri g. dr. Vrčon v tukajšnjem jokolgfcoaii domu.  Kol  izvrsten  poznavalec abesinskih razmer  bo  dr.    VrOon   nedvomno  v poln meri zadovoliii VI o poslušalce. Ker ni vstop
nine. so U>dr> predavanja lahko udeleži'i tudi  revnejši >loji prebivalstva.
KOLKI) \B
Danes: četrtek, 28. novembra k&toU. čani:  Gregor III.
I > A N A S N.J F  I* R11 KI > 1 i V |
Kino Matica: Bila sem vohunkn
Kino ideal: Rod Rotschildov
ZKD: I Volga v plamenu« ob 14*15 v Matici
Kino Sloga:  Zasanjane ustne
Kino Union; Mala lX>rr t
Kino šiška:  Živele žene
Jugoelov. če&ko*»lova&kn liga: predavi-nje priv. doc. dr. Via dimi rja Murka ob 20.30  v  dvorani   restavracije »Zvezda*
Ljudska univerza občni zbor ob 18 v državni  trgovski akademiji
DE2UKNK LKKARNE
Danes: Mr. Baknrčiči Sv. Jakoba trg 9 Ramor, Miklošičeva costn 20. Gartus, M*>_ ste —■ Zaloška cesta-
Iz Maribora
— Z davenc uprave. Rok za vtažUe-v d«rvo-iu.li prijav za zgi^ui&rino za leto 1936 ye> po-detijršan v smislu odloka fisiaoonega musi-fitrertva do konca novennora 19H5. Poraivami* hridne poseetniike. da vložijo prijave najjasneje do 30. t. m. v izogit) zAkonflkitn pnale-dLicani 51. 137. zakona o ne/posrednih davkriih.
— Pri sivem teleau je gnil. V nMtnborđkji Domojca je vfteiraj ponoči v »kklh mukan x dibml 60~totnu poseofcnik Franc Kodne m. Poljćan. Že d«v>e leti ran je noga tfivita. da so mu te dni odpaddi že vsi preti k-ve noge. Hesre&než je  bok"h<al na poap<nerrvju žil.
— 11 pred oltarja ji ja pobegnil. V D«tw&u v primorrin haoowifi bi e*e pred tedni mo-
raia poročate BranimT Hamer in M«ric;a. B. Veri «\ia±>e so biti he  v oenkvi  in mpoiftnca
(±r Ankarla ie Se duhovo ikoveca Ntecoftlov«. Pa se ie ženin prernislia in jx> uowil iz cenk-ve n&rvrmoai m kolotrvor ter se odpedjai \ Niaribor. O dogodiku, o katejrem je zelo ob šiiroo potroftnda JVbejti^ka >Tirf!lw*na<, ie bfkt obveSoeaaa tuda rnorihorska pohicija. bi f»l pobeglega ženine v Vetrinjđki u>ioi w»lerti-la. Pri zosriSanju >e Branim-ir iaipovedml, <k» je srvojn pov<y»ti z«vto pobecnaiL, ke«r te »-Jutila, oNa je mahi m apoauri )a, dn \r**> »iiižbe oe bo nwel pre*iivfljwtl d»nužioe..
— OtvoriteT slikarske rastave. Jutri, v peteflc bo otvorjetrva /»niimdva t#nV.wnsikxi iw. sftarv«  ^.rKirjrt'fflca   P"WptearjB. Iri  j« n* tww«Ji
po Evropi prifce! h>dn v Maribor, fc—BI finloar bo p»7st*v?l turniri olja v Wrv*j rV^o>i'-
flOrvu tr^ovTTV v marrfborškem gr&dn.
— ZaJiimi vo*>ti ir iH<Mlan5?a. M»n?o»«r«loi > oirf^msrvo or*onarjrvrnr> že dane« n« dva p>wJv na dbor«dBrar v <?Twdo 4. demrrbna rwMoTri sitavra tbjotpti^t ?rvl!t%i? kvartet t. >wtnffm lOfCertem gifeilaftigfrg. zn»ni kvj»n-tp< *e rhnw^i neive^lai r^rirnoTiin n« mnodh hiir-noWh rodii v inorenr^^vti. — IVioularna «-c*rčbSK* n+enaUk« MerpooVs Qoritz-Pwwe-M nartbopi t lafitnram rileanhm večerom In tOV> zaTriTn^Vrn sr»oredofn v uaftean cjfterte-rW55ti v soboto 7. decembra.
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob X). uj* 38. novembra, četrtek: Vesela božja pat
Premijera. Red B.
20. nov. petek: <*> 1*. Kr&rj SkUn. r«ja aka, predstava. Isven. Globoko m liane cene od 5 do 14 Dto.
00. novemibtna, sobota: VeeeOa boftja pot laven.
1. dec^tmtora, nedelia: ob 16. Bratoffaor na Metavt Izven. Ml cene od 24 Din navzdol. Ob 20. VeaeJa boOJa pot teveo
OFEAA
.-čotek Ob 30. osi
28. novenabra. Četrtek: Ples ▼ Savo ju. Red Četrtek
20. novermiira. petetc: aaculo.
20. noveanibra, aobota: Boocaiocio- Laven Globoko znižane cene od 24 Din navado!
1. dececntora, nerietfja: ob 16. MaJn FIq-raaiye. laven. Otobokio zniteme cene <>ri 24 Din navzdol; ob 20: SveH Anton, veeti zaljubljenim rAtron. Laven. CJOoboko zniža ne cene od 24 Djn navsdoi.
Petek, 20. novembra.
12.00:   KliavJrfiOt© eoJiBtifcoiie to^ke (plošče). _       12.45:  Vreanenefea na«wved, jkjro-
Cifta. — 12.00:  N««>ov*»i objaivia »per-
retJa, oOrestiJa, — 13.16: Strauae—FaU— ljekun (BTaidijaSu orkester). — 14.00: Vtre-men6iko poročilo, borznd teoa^L — 18.00: ženska ura: Ko se deOtle moAi (Angela V ode to vaj. — 16-20. V en ček an^leAkin vodaSkih popevk (jjfloSfte). — 18.40: DeJav-ako proda v.: Tirgovsfei ao^rudndk («. Sitar AJojBVj). — 19.00: Napoved ćasa, vremenska cBjpoveo, poročJaa, objava eiporeoa, obvestila. — 19.30: Nac unt: Kuiruroc mesečni preg-€*l — i« Beograda — 20.00: I Nastop ma^h harmoo Lkarjev. Vodi g. I prof. Pavel Rančigaj. — 21.00: Ura fran-cofike g*:asbe. Vokalni koncert g?e. Zaa',v Gjungjenac: Francoske peaana. Rartijaki orkester: Fanre: Maaguee et Bergacnae-ques. suita I. Vokalni koncert ge. Zlate GjUBgj^nac. Radios-ki orkeeter: Faune: Masguee et Bergamas^ue«, en Ha M. Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjeciac: De-buaev: Ariettee oublfees pri kiavtrjn: g-. NMro Stritof — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročala, objava sporeda. — 22.15:  Za p Ves in krate* ooc fra-
Štev. 271
»SLOVENSKI NAROD«  četrtek. 28. novembra 1935.
Stran 3
Nase je pozabil
On: Mislim, dušica, de bom prihodnje leto napredoval v elu&bi in potem 6e bova lahko vzela. Imel bom 1.500 Din mesečne  pdaiče in s tem boš ie Lshajala.
On«: Gotovo, dsra?ec. potrudi i la se bom, da bom s tem izhajala, toda od česa boš Uvel ti?
			
Zdravje Tvojih zob ohrani			KALODONT
		^          PROTI ZOBNEMU KAMNU	
DNEVNE VESTI
— Is državne službe. Premeščen je upravno paaamiški uradnik Pavle Ceanik od atreakega načelstva v Metliki k are. aki izpostavi fekofji Loki. V višjo skupino je pomaknjen policijski stražnik zvan:č_ nrik pri upravi policije v Ljubljani Ivan Smolnikar.
— Iz banovinske slnžbe. imenovan je za upravno pisarniškega pripravnika pri banski upravi Stanislav Kranje, premeščeni so po službeni potrebi banovinski ekonom, vrš lec dolžnosti sreskeg;i kme_ tijskega referenta v Gornjem gradu Josip Novak v lati službeni lastnosti k are. skemu načelsrtvu v Knormik, banovinski uradniški pripravnik sreski nadzornik pri areskem cestnem odboru v Ptuju Flori j an Uhl v isti službeni lastnosti k sreskcmu cestnemu odboru v Logatec in banovinski cestni nadzorniik rvaničnik Brhardt Lede. rer od areakega cestnega odbora Logatec k areakemu cestnemu odboru Ptuj; v ▼35jo skupino je pomaknjen banovinski sekretar pri komisiji za agrarne operacije v LJubljani dr. Robert Mnršič; aloižba je prestala banovinski uradniška pripravn; ri pri kmetijskih in goapndinjskih tečajih ▼ dravski banovini Anici Tumšek.
wmm Zvočni kino Ideal 9a^š
T>anes ob 4., 7. in 9.15 premiera velefilma
ROD ROTHSCHILDOV
pokaže nam kaj »nore sloga,  ljubezen in delo.
Vstopnina  4.50, 6.50  in  10 Din V nedeljo ob  11. matineja
— Ostavka idravniške sbornice. Našo notico o ostavki g. univ. prof. dr. Alija Koširja na predeodnoAkio nie^to v zdnarvniSkd zborn-:-oi za dtravsko banovino popravljamo v toliko, da so podali ostavko na svoje funkcije t*o£laano upravni i.n nadzorni odbor ter dri-sciptoosiki svet, torej vsi funkcionarji hkrati. G2- dr. Meršol. Tiocir in Dereand ao bdrti imemovaoi od mitiiert-rstva za soc. pol. iti nar. zdravje, da vodijo začasno zborni črne posle, iih^nem so 'imemovnni fjospod.ie iz$reono prejeli tudi volntni mandat.
n imiMnini um milimi
NATAŠA
Moskovske noči
i
— Povečanje »lat© podlage za 166,000.000 stabilizacijskih dinarjev. Včeraj je imel uprta vrvi odbor Na.podme baoke pod pfredsed-stvorn 2tuvemerja dr. \fetema Radnsavljeviica redmo eejo. Po podatkih, ki jih je iznesel izvršni odbor upravnega od^bora, znaša povečanje podJase izključno v zlatni im zlatiih de-viizah od 22. jaoiuairje do 15. decembra 156 000.000 đtabiiElzacijskih dinarjev. Od te?a odpade oikjnog 90°'« 'z^ijucno na zlato, v porodita se na^kiša popolna sosrlia^nosrt vlade in Narodne banke o neobhodnosrti obfflfr-nitve stabilnosti nase valute v interesu gospodarstva im državnih f i name.
— Gasilska zajednica dravske banovine naroča po odredbi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije vsem gasilskim četam, odnosilo župam. da se na spominski dan našega osvobojenja in uedinjenja, dne 1. decembra udeležijo poln ost evilno ali vmaj po odborih cerkvenih sveeanoFrti in morebitnih drugih prireditev v počastitev tega narodnega praznika.
mM*
Zakaj je
razirna krema .,Ei A   TOJ A44
edinstvena na svetu?
IO.) Po raziranju je koža mehka in prožna, zato odpade uporaba alkohola in galuna, oziroma razirnega kamna.
zanke zaključujejo redakcijski del lista, kateremu *o na 32 straneh priloženi programi evropskih radijskih oddajnih postaj. >NAS VALt je najcenejši slovenski tednik. Mesečna naročnina tnala koma i Din 1*2.—. Zahtevajte se danes brezphičro in brezob-vezno eno številko na ogled. PiJite na naslov: Radijska revija VAL.. Ljubljana.
— Naši izseljenci bodo slišali po-zdra.ve dvojih bratov, očetov in mater v nedeljo 1. iJeeombra po 23 uri. Ka-iiofonoka oddajna pt>s»Lajii v Ljubljani bo omogočila to stvar na ta način, da bo'^' lahko dotični, ki bodo želeli poziravju svojce v tujini, stopili v tenn času prt-.] mikrofon naše kukavice in uae>!ovili nanje nekaj bese«!. Pozdravi bod<» morali biti kratki jn oe bodo smeli vsebovati oblike kakršnega koli poročanja Vsa besedila, ki bi prišla v pošte v, je treba predložiti vodstvu Postaje v pregled najkasneje do petka, 29. t. m. zvečer. Pristojbina za kritje režijskih stroškov je 10 Din V izjemnih primerih pa se bo na po«eDno prošnjo dovolila Luii brezplačna objava, če bo za to dovolj tehtnih razlogov Kdor bi ob 23. uri ne mogel priti osebno pred mikrofon, naj se zglaa: pred te<m tesen v studiju, kjer se bo njegov pozdrav posnel na ploščo- Snemanje na ploščo stroškov ne bo zvišalo. Na to izredno prireditev opozarjamo vse naše izseljence širom svota, ki naj se 1. decembra ob 22. urj podaiošteviLno zberejo okrog radijskili aparatov itn poslušajo oddajo, ki bo namenjena izkljaično njim. Studijo radgonske odidajne postaje, od koder se bo ta oddaja vršila, se nahaja na BIeiweisovi cesti 54.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. 11. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v savski banovini 1 (2). v zetski — (1). Beograd. Zemun, Pan-čevo — (4). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4
v sav&ki 4 (2), v drinski 1 (—), v dunavski 1 (2). v moravski i (—). Končana kon-aurzna postopanja: v dravski banovini 2 (2), v &avski 2 (—). v primorski 2 (1), v dunavski — (3), v moravski 3 (3). v vardarski — (1). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 3 (2). v savski 4 (1),
v primorski  —  (3).  v  drinski _        (2). v
zetski 1 (—), v vardarski 1 (—), Beograd, Zemun,  PanČevo 1  (—).
— Stavka rudarjev v premogovniku Stanovsko končana, v ponedeljek je prišlo končno do sporazuma med rudarji premo, govnika Stanovsko pri Poljčanah in lastništvom rudnika in tako je bila več dni trajajoča stavka končana. V nedeljo se je vrnilo vseh 118 rudarjev. Podjetje Je glavnim zihtevnm delavstva ugodilo
9 ljube
NATAŠA
ljubezen in balalajke
— Nadomestilo za izgubo, ki so jo nam
prinesle sankcije. Vse države, ki yih je zadela prepoved ui\T0za v Italijo, iščejo sedaj novih tržišč za svoje blag*). Posebno si prizadeva snanija. ki sflcufca navezati čim "temnejše trgovske atike z Jugoslavijo. Te dni se :e mudilo n<a Susaku 10 zastopnikov španskih izvoznikov, ki so odpotovali dalje v Zagreb Un Beogirad, da prouče možnost prodaje >panskega južnega sad jo, riža in drugih pridelkov v naš^i d-rzavi. K nom pr;hajn posebno mnogo Španskih pounaranč. Na drugi strani ie pa poras-te-1 tudi naš izvoz v Španijo. Kontingenta leea. ki $ja nam je dovolila Španija, lani nic?mo mocrli iziCirpa.ti- Španski nvcmvSd si prizadevajo izvoz v Ju£0- ; slabijo kompenzirali z našim izvozom, tako da bi se kontingent načela b^aga. ki gre v špan<:.io poveJSM. V Jugo>9la»vBJi se mudi španski novi»nn/r Ponce. ki de3a v &paaniji proraerando za naše blaeo.
— Konferenca o sanitetna službi v prometnih u>tanovah. Včeraj zjutraj so prispeli v Split šefi sanitetnih odsekov- pri oblast- j rtih že.lezaiiš\iciih direkcijah na konferenco o sanitetni službi v našem prometu. Iz Ljub- i ljane  prisostvuje konferenci  dr. Tiear. Obravnaval se bo poseben praviiLniik o samitiet- j ni službi v prometniih ustanovah ter pravil- j nih o sanitetni službi na pamnkiih in želez- j nicah v privatni eksploatacija.
— ^Edeninštirideseti« ie najnovejši roman iz dobe ruske revolucije in ga naša javnost pozna s filmskega plaina. Sedaj izhaja ta roman v izvrstnem prevodu v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film in modo »NAS VAL<. V novi številki prvega slovenskega magazinskega tednika, ki je pravkar izšla, najdemo v prilogi za ljudske odre Še nadaljevanje klasične Goldonijeve komediie »Krčmarica Mi randolina«. v beletrističnem delu pa Jero-me Rebouxovo črtico »Bedasta ženac in roman vSequoia«. Zanimivosti iz domače in svetovne  radiofonije,  modne  skice  in kri-
— Ti smemo svetovati? Pripravljaš se na Miklavža in božične prazuike? Potem ne pozabi svojega duha, vrni se h knjigi in se razgovarjaj z domačimi in tujimi duhovnimi velikani. Obogateli te bodo in te osrečili. Ne pozabi v tem primeru Tavčarjevih zbranih spisov, pomisli, da dobiš že pol Shakespearja v slovenskem prevodu, v prevodu Otona Župančiča in da je ta prevod eno najmogočnejših besedil slovenskega je-zika in slovenskega duha. Imena Steven-son, Duhamel, StendhaL Adamič Luis. Štefan Zvveig, Andre Guide. Zola Emil, 01-bracht Ivan, Tabore Rabindranath, Conrad Joseph, Baroja Pio, Voltaire. Flaubert Gustave, Jurčičevi zbrani spisi. Jenkovi zbrani spisi in drugo so imena piscev, ki jih je izdala Tiskovna zadruga v mogočnih pre-vogih Levstika Vladimirja, Otona Župančiča in drugih ali pa kritičnih izdajah. Tu izbiraj in boš dobro zadel! Oglej si te knjige v knjigarnah Tiskovne zadruge.
—Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 95. z dne 27. t- m. objavlja navodila za uporabo uredbe o izrednem delnem odpisu davčnega dolga, objavo o cestnih in tržnih pravicah v sreau femoj-je pri Jelšah in raane objave iz »Službenih Novin«.
— Preden se odločite za knjižna darila in si jih nabavite, pojdite v knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru, kjer si boste lahko ogledali najpestrejš? zaloge mladinskih in drugih knjig. Lahko tudi pišete Tiskovni zadmsri v Ljubljani. Miklošičeva cesta št 1671. ki vam takoj dostavi najnovejše sezname svojih knjižnih zbirk in sporoči obenem vse izjemne ugodnosti, ki  iih d^ie za svoje knnGfe
— Smuka na Planini na Krajn. Kočo na Planini na Kraju so dviiznil v enonadstrop-no tako, da ima sedaj 13 sob s po 2 dx> 4 fjosteljaimri in skupnim ležiščem tako da bo lahko premoči)]© v nji do sto smučarjev. Sne-era je naipadlo 80 oni in je to smuko irbo-re»n. Res ga je še nekoliko premalo, t^a vneti smučarji že laih'ko pridejo na svoj rta-Tim.
— Vreme. Vremenska napoved p ran-i. da bo stailno, hladno, večfcioma oblačno in megfleno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Skapdju- Najvišja teanfperatuira je znašala v Spi itn 12. v 9arajevn 7, v Ro_ srajški Slatini, Beograda in Skopi ju 6, v Marfboni 4, v L.jmbljanii l, v Zagrebu 0. Davi je kazaJ barometer v Ljubljani 767.7. temperatura je znašala —2.2.
— Razne tatvine. Na Livadi 23 je v noči od ponedeljka na torek nekdo vlomil pri čevljarskem mojstru Antonu Kaolin. Vlomilec je odnesel 7 parov novih moških in ženskih čevljev, več komadov usnja in templancev v skupni vrednosti 1300 Din. Pred dnevi se je podjeten tat splazil tudi v stanovanje uostilničprke RavVarjeve v Staničevi ulici 2 in odnesel tam u^lužheni blagainičarki Justini Kovačevi 300 Din vreden plnšč. domaČi hčerki n;i črn plašč vreden 200 Din in svilen l^l Šal v vrednoMi 100   Din.   —   Posestnik   Toniej   Kovačič iz
Sekirče vasi je te dni z zanimanjem ogledoval Krisperjeve izložbe v Stritarjevi ulici. V gneči mu je spreten lat izmaknil listnico s 560 Din.
— Rudar ubil inieajerja. V rudniku Trep-ča je rudar lija N'ešković včeraj popoldne ubil v pisarni prometnega uradnika in£« Muika Jurjevič«. Nešković je nedavno Zapustil rudnik, ker ing. .Jurjevič ni ustregel njegovi prošnji glede povišanja mezde. Ne-skovič je eam odpovedal službo. Te dni je pa prišel v pisarno in prosil Jurjeviča naj ga sprejme nazaj, kar je pa inženjer odklonil. To je rudarja lako ujezilo, da je inženjerja ubil.
— Pozimi oskrbovane planinske posto-janke SPD: Koča pri Triglave-kih jeze rih je preure.cna za zimski čas ter ima n,i razpolago razen skupnega ležišča tudi to-p^.j kurjene sobe, »»skrbovana bo ob božičnih ;>raznikih, ako se predhr>dno prijav: \"saj deset tinenesent<,'v, sicer pa bo staln<i oskrbovana o-i 15. marca do 16. maja. Staničeva koča na Trig-iavu bo na vsali način oskrbovana od 20 decembra do 2 januarja 19*6 ter kasneje od 15 marca do 15. maja 1936, Triglavski dom na Kredarici bo oskrbovan od 15. marca do 15. ma. ja 1936. Opozarjamo planince smučarje, da je v čaisu. ko imenovane postojanke pozami ne bodo stalno oskrbovane, dovoljen Poset le v spremstvu grors^kega vodnika ali oskrbnika dotične planinske postoja.nkc Član SPD, k: hoče *a»m brez vodnika obiskati navedene postojanke pozimi, mora dobiti v pisarni SPD v Lju/bljani od predsednika Osrednjega društva podpisano dovoljenje, a sme poseliti planinsko kočo ter mora predhodno položiti kavcijo. Stalno ®o oskrbovani Dom na Krvavcu in koča na Veliki Planini. Smučifiča v okolišu teh postojank so znana SPD bo imelo v teh kočah stalnega črnuškega učitelja in črnuške tečaje. Oenen o-Mih nudita planincu poz'ani hotel Zlatorog In Sv. Janez ob Bohimi-skem jezeru. Erjavčeva koca na Vršiču je pdnrta ob nedeljah in prazniikih ter dan prej.
— Milijonske poneverbe. V tehničnem oddelku na Cetinju so odkrili milijonske poneverbe ter aretirali iehnika Asaturova in bivSega šefa kemičnega oddelka Gavro Cemoviča. Obeta se zopet velika afera. Oblasti so odredile strogo preiskavo.
—Zločinec ušel vešalom. V Bjelovaru je bila včeraj končana senzacijonalna obravnava proti Viktorju Vrhovskemu iz Zagreba, ki se je zagovarjal zaradi umora Ane I>orovec iz Zagreba. Državni tožilec je zahteval smrtno kazen, sodišče je pa obsodilo Vrhovskega zaradi roparskega umora r.a dosmrtno ječo. Splošno je prevladovalo prepričanje, da bo Vrhovski obsojen nn <mrt.
Iz Liublfaue
—lj Praznovanje 1 decembra. Kraljevska banska uprava dravske banovine sporoča: »1. decembra praznujemo kot dr_ žavni praznik zedinjenj:) troimenega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Kara. djordjevićev- V ta namen bo tega dne ob 10. v stolnici sv. Nikolaja zahvnlno cerkveno opravilo, kjer se no zapeki zah_ valna pesem z ustremim! molitvami. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja istega dne ob 9. uri. evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in t'-gih pa morajo vad lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne sprejema g. ban dravske ban o. vine od 11. ure naprej v banski palači poklonitve in čestitke.
NATAŠA
ciganska pesem in strast
—lj Mladinski pCvaki zbori in mali har. monikarji so že povsod, kjer nastopajo, tako priljubljeni, da spremlja naše občinstvo z veseljem vsako ve«st o njihovem nastopu Naše >Trboveljske slavčke« in Mariborske harmonikarje« poznajo dobro že tudi kzven mej JuSosdavije, a pole« njih imaimo tudi druge odlične mladinske z>b0-re. Na letošnjem novinarskem koncertu bomo slišali ^Jadranske stražarje« [z št. Vida nad Ljubljano Pod vodstvom svojega neonnornega učitelja M. Jovana, ki so se n-edavTio tako dobro odrezal^ ko so pe-
ti na svetovni prireditvi radio postaj. Poleg njih nastopi naš znani glasbeni pedagog pror. Pavle RančigaJ m svojimi ma4-mi pevci In harmonikarji. Nad 120 goj«nć* kov svoje šole postavi na oder In pokale nam kako lepo te da oblikovati otr0ška duša tudj v pevskem in glasbenem pojedu. Od otrok seveda ne moramo zahtevati dovršenosti, vendar nam pa naši mladinski zbori ja«no kažejo, da doseže .-mo-treno, vztrajno delo tudi pri njih .ej-e uspehe. V zboru prof. Ranč i gaja «o večinoma dijaki C dr*, gimnazije.
—lj Zaradi spremembe vremena in mraza so se osušile ceste in ulice v mestu, kakor tudi v okolici. Blato ie domala povsem izginilo kar pride prav tako pešcem, kakor voznikom in avtomobilistom. V mestu so posuli tudi stranske ulice z drobnim peskom in so pričeli nekam bolj skrbeti tudi za preje zanemarjene prehode.
—lj   V  slavo  ceste  pod   Golovcem loP*1 Lahko govorimo. Cesto so nedvomno n«&ai li rato, da bi ljudje lahko proslavljali njihovo skrb za javni bLagor. Za nasipni ms terjal   pri  na«   nismo  v  zadregi,  k^r uporabljamo  tudi blato   in   kamenje   za   n-isipanje.   Takšnemu  materialu  se na spoštljivo tudi gramoz. Hradezkega 06*4 je zdaj  nasuta  s  takšnim   iimtfisJom. da vozniki  vozijo  prj  kraju, kjer s<>  ivrej ho dili pešci, ker se boje, da bi jim volovi os'tali v  blatu, pešci ee  pa  morajo izogibati   voznikom   na   eredo   cesfce,   kjer se navdušujejo nad nasuto cesto. Pravijo, da je menda z^nanjkalo  za boljši nasipni mu terial Z Din in 20 par, kakor za novj mo*1 natančno 11 Din. Veseli eo pa voceno la!h" ko za ta prelepi dokaz, da niso na občini Povsem  pozabili na nje_
f™     KINO UNION Telefon 22-21 Danes spet prelestno filmsko delo iz bližnje tat gleške preteklosti MALA DORRIT Anny Ondra Po romana t harlesa Dicken-a Zadnji  Merkurjev šurnal Pred prodaja od 11— l'J.30 in od 15, ure dalje
—lj Tržaško cesto raseli napipati. Tržaška cesta je ena najproiuetnejših žil. ki veže mesto s podeželjem. Cesta /aradi |»ro-meta, posebno 9 tovornimi vozovi in avtomobili, zelo trpi in je zato vedno precej razrvana. Te dni so pričeli cesto posipati in sicer na predelu nad Vičem. Na cesto so navozi li velike količine gnunoza, ^' '-r;1 zdaj tare in uravnava cestni valjar. S posipavanjem bodo menda nadaljevali tudi na Glincah ter dalje v smeri proti Rimski cesti. Tu bi bilo treba cestišče temeljito popraviti, ker je zdaj vse kotanjasto in je cesta že tako izrabljena, da je hi in tam vsa vegasta.
—lj * Legi (»nar j i«, Govekarjevo EJodBSCo igro s petjem ponove posle-imjiš v sezoni v Sentjakubs-kem gđedaJišču v nedeljo 1. decembra ob 15.15 kot poPoldan«sko predstavo. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Igra je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Kdor se hoče nasmejati vsem prigodam legionarja — kro" jača Ježa, ki uzvrstiuo pc^laja gos<po»l L#avrjč in njegovi hudi ženi Barbi ^Bučarjevi) naj poleti predstavo. Predprodta-ja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in eno mro pred predstavo.
—lj Velika niodna revija v propagando domaČih izdelkov pod pokroviteljstvom župana g. dr. VI. Ravniharja bo prihodnje dni v veliki dvorani Tr£ovskep;a doma. Priredi jo Obrtniško društvo v okviru obrtniškega tedna- To pomembno prireditev oo* mo videli v soboto ob 20.30, v nedeljo L decembra ob 16, v ponedeljek, torek in sredo pa ob 16. in 20.30. Prireditelji vabijo občinstvo, da si modno revijo v čim večjem številu ogleda- Prepričani smo, da bo odziv velik.
—lj AH že veste, kdo je Nataša in kaj so Moskovske noči? Ce hočete vedeti, oglejte si velefiLm »Natašo-. SUaali boste opojne Ijiuibavne pesmi, cigansko godbo in balalajke. Vse to vas bo očaralo. Film »Nataša; je »vetovno čudo filmske tehnike, a tudi po vsebini prekaša vse dosedanje filme svetovne produkcije. predvajal ^e bo v Elitam kinu Matici.
—Ij Dan^s oh pol 3. predvaja ZKD znamenito rusko deJo v neonšk«on jeziku. Film »Volga v plamenih« je poln velikih m redkih doživljajev. Zanj vlada že sedaj veliko zanimanje. FUin je režlral slavni Turžansky, ki ga upravičeno štejemo med največje' tvorce modernih fjlmov
—lj >Bila sem vuhunka< je gotovo eden od onih tiLniov, ki zadivljo gledalca, Conrad Veit je v tem filmu tak, kakršnega is nismo videli. Daje, kar morejo dati ie veliki umetniki. Za njim ne *ac*taja Ma delfine Carroll, slavua in lepa igralka. Film   predvajajo   v   Biitnom   kinu -tn.
— lj Druitvl »Soca< — matic« in »Tabor< v Ljubljani bosta  prihodnjo  soboto HO. t. m. ob pol deveti uri zvečer v salonu »Pri levu« primerno   proslavil   17. letnico svo-bojenja in narodnega  ter  <lriavnega ue.i njenja. O velikem ix>menu našega narodni ga   praznika   uedinjenja   nam   bo govor priznani  i>redavatelj  —  pisatelj   prof. dr. Ivan Lah. Na tem večeru, ki lo obenen tudi   manifestacija   vseh   emigrantskih dni Stev v Ljubljani in okolici za naše ued njtnje; nastopi pevski zbor bratskega dn; štva >Tal>or< jx>d vodstvom M, VsntariAlia. Na   dnevnem   redu   bodo   vnVru pttesSCi deklamacije.   Vse  Sooane   in   člane drugih bratskih   društev   ter  na^e   prijatelje vabi ino. da se ptdnoštevilno BdsiSJS te pro-l.i ve. Vstop vsakomur  prost, vsi dobrotli)-;
—lj   Redni   sestanek    pripravljalnega »»' bora   za   podružnico   FilatelUtičnega klub.i Ljubljana v i?iški  bo v petek 2i>. t. in. ob 2& v gostilni Pri raci. Vabljeni vsi. ki k zanimajo za filatelijo!
—lj   Ali   že  veste,   da   se   bo  ogla**M I klavž z vsem svojim sijaj<n:.ni spremM^offii v četrtek  f*. c]e<vmbra  poPoMne o>b  15. \ operi, ko se  bo  vzrizoril  balot  »Od bajk« do bajke«.  Darila >tfe  sprejemajo  pri vr.i ta.rju  oPenieea glotlalisča.
— li Neznan divjak ua t«olovcu. i'roiov^k gozd ni prijetno  sprehajališče  samo v po mladanskih ali  poletnih dneh. lentvei »"adi zahajajo tja ljudje, potrebni oddiha in iv* žoga  zraka,  tudi  jozimi.    Sprehajalcev po gozdnih poteh na I olovcu je vedno pret-ej. zahajajo  I"»a  tja   tudi  sumljivi   tipi.  Te dni se je primerilo, da je neki <\tpin napade] dve dami in se jima vsiljeval na *urov n;i čin. Ker sta jeli klicati na pomoč, «o kma lu  prišli  ljudje, ki  so nesramneža zaposlili.   I>auii  sta  obvestil]  }«olirijo in  zdaj zasledujejo  capina,  ki   je   nadlerov.il   ze več žt*n-k.
—lj II. koncert v vrsti intimnih komer tov  moderne  sda^be  je namenjen i/ključno le   avstrijskim   sodobnlaa   skla<lateljeni. S svejimi deli so zastopani na tem koneefta znani veljaki:   Amohl   Sehonberg, Alhan
Herg, dalje Pi^k. Pless in AposteL !n1<4r.« ^antno to spoznati dela avstrijskih modernistov, zato vabimo in (>p»/arjiin • na t.i koncert, ki bo v jKUieileljek. dm* -. «h>r. v lIuha<lovi dvorani. Sede/.i jk» 10 in ~> 1 >in. ^toiisča  v  M.-.tični knjiuarni.
—lj Banovinska tkalnica ^ Splitu b.   \ n< del jo dne 1. deceimbra otvor i b v L: ubijani svoj:') stalno |x>slovalnioo z razstavo prepfOg im drug. h roonih izdelkov. Poslovni prasteH Nf>do v He.tžetn\>i hi>-»i v FranSsksnsid sUdi.
_ Proslava 1. decembra se bo vrsil.t a
službo božje v prostijski cerkvi ob 9. uri dopoldne. Ob 11. uri dopoldne pa bo v prosvetni dvorani -»Mladike« slavno.stnn seja Sokola, kjer bo tudi saebljalM novih članov Pri slavnosti bo sodeloval pevski zbor Glasbene Matice. Popoldne <>b 15 uri bo v mestnem gledališču akademija, pri kateri nastopijo telovadni odseki vseh kategorij. Pri akademiji bo sodeloval tudi klavirski tri<> (a Kabajev i ledesbSUST in Hasl). prof. Rus in pevski zbor Glasbene Matice. — Trgovine ostanejo ve.s dan zn,prte.
— Pogrešani 68 letni železniški mJanr v pokoju Podgoršek Martin se je vrnil domov. Mož je bil pet dni odsoten in je taval po ptujski okolici. Orožniki, ki so ga stalno iskali, so ga našli v Krčev ni pri Ptuju v hlevu na slami. Mož je izgubil zaradi živčne bolezni spomin m se ne mogel or jen tira ti -
— Proslava 100 letnice Davorina Jenka se je vršila v torek v mestnem gledališču kjer je nastopil moški in mešani pevski zbor Glasbene Matice. O Jenku je predi, val u-Mtelj g. Hasl. Gledališče je bflo polno zasedeno in so se proelnve udeleži'«• razne ugledne osebnosti.
— Na svinjski sejem dne 27. t. m. je bilo pripeljanih 211 svinj, prodanih pa je bilo 62. Cene svinja do tri mesece starim so se gibale od 90 do 110 Din za komad. Pršutarji po 4.50 do 5. debele svinje po 5 do 5.75 in plemenske avinjepo 4 do 4.50 Din za kg žive teže.
3tXXXJCXXJCXICXJCXJtJCXJOCXc<
MALI OGLASI
beseda 0.50 para. davek Din S.—, beseda 1 Din, davek 3 Din,
preklici
'.a pismene odgovore glede malin jglasov }e treba priložit] znamko  — Popustov za male oglase ne priznamo.
*KXM*KK*KHK*M*KX*UX*
PES.   mlad erdejterjer,
RAzno
Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din
HUBERTUS
moški in damski oepremočljiv, 250 Din. otročki - kapuco 145 Din trenčkot imp'-aniran sa mo *20 D*n. pum parite od Din «8 - naprei dobite pri Presker m.  Sv   Petra  c  št  14 74
ZA ZIMO VAM NUDI
pernate odeje po Din 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov-Ijene pernice od 230 do 450, odeje iz vate. volne in puha po najnižjih cenah Pred nakupom dmerje. poglejte pri meni.
RIDOLF SEVER
Marijin trg 2.
an-
gleške pasme se je zatekel, dobi se pri Cigli«, Mestni trg 11 I. nadstr. 3313
kavarna   stritab vsak
večer koncert salonski orkester, pjevačice. 76/L.
Sivaine »trote
Durkopp
za dom, » šivilje, » krojače, » Čevljarje,
» industrije itd. Vam dobavi najugodneje
(faaraga JLudv.
Ljubljana ■ Nebotičnik
ZA PINAR.\0
se išče 6 — 8 sob v sredini mesta. Ponndbe na upravo »Slov. Naroda« pod »STALNI NAJEMNIK«.
16.
Narodna
tisk ar na
LJUBLJANA
#tran 4
»SLOVENSKI NAROD«   četrtek- 28. novenifara 1935.
Ste*. 27 i
Zmagovita pot naših
pevcev po ČSR
čeSki Hrti o ku>ncei'Uh Slovenskega vokalnega kvinteta
f
f
Lj-ubijana, 28. novembra
Z velikim zanimanjem je naša javnost spremljala prvo koncertno turnejo članov Slovnskega vokalnega kvinteta po Češkoslovaški, od koder so pred enim tednom prispeli venrani s trofejami in vsestranskimi uspehi zop«_d nazaj v Ljubljano. Ze lani osorej so imeli v načrtu 1o pol. a žaloigra 9. oktobra jim [e za eno leto prekrižala načrte- Tem temeljiteje pripravljeni so se leto? v z.ičetku novembra od pravil i na 14 dni trajajočo pe\>ko turnejo. k|cr so v sedmih mestih (Brno, Pardubice. Turnov. Traga. Tabor. Plze^ in CeS Budjejoviee) priredili samostojne koncerte umetnih in ■M rodnih pesmi.
Kritike čeških Listov, katere so pevci prinesli s seboj, oziroma prihajajo sedaj za njimi \ Ljubljano, hvalijo en glas |K>sre-čeno sestavo kvinteta in njegova izvajanja. *Brm\t-k-"' Svoboda »>. novembra piše med drugim: Pred leni pev.-kim peterolistkom js* šel dober glas, kateremu .-njo lahko s polno pravico verjeli. Mesto in taborišče, kjer je vzuikla slavna tvorba mešanega pevskega zbora »Glasbene Matice«, nam je bilo porok izrednih kvalitet ki ne varajo tradicije Še celo več sum slišali, kakor smo pričakovali. Pel simpatičnih, bojnih, svežin, prožnih, naravno fundiranih in umetniško kultiviranih glasov je doseglo s smo-trenioi delovanjem, z odkritosrčno ljubeznijo in veseljem do petja ter narodne miselnosti tako posebi osi in tak izraz v pod r janm, da jiii smemo uvrstiti med najboljše gojilelje tega komornega stila. Važno je posebno. d:i ie ta mladi, a vendar zreli peterolistek samozavesten privrženec poli-fonega -^"l:.! ki doseza uspehe s prirojenim «.i oni iu glasbeno inteligenco komornih pevi \ Pevci so prijetno presenetili številno občinstvo tako( z u\ .ninii pesmimi in so e pozneje izkazali pozneje v umetnih, k.;ix)f iudi narodnih pesmib Slovenci so pravi mojstri v petju in stalno se nam oglas; min n.. Glasbeno Matico., ker se ti nje črpa značilni del tega pevskega >sistem. katerega smo t>ili v ponedeljek (i. XI -.' ;••> 'I Ijšem presledku zopet deležni.    !. l. d
»Narodni ii>t\ /. dne i*. Um. pišejo: S. V. K. so sprejeli na koncertih v važnejših
Atestih naše repni like z živim razumeva-njtm iu zanimanjem Koncert v Mestni osrednji knjigarni v Pra<zi pa le bil vrhunec umetniškega uspeha in ovacij, katere je naše občinstvo pripravilo slovenskim pevcem /j njih krasno, plemenito petje. Po državnih himnah obeh sorodnih narodov so sledi if razkošne skladbe Kajdriha, Mirka, Savina. Prelovca, Adamiča. Jereba in narodu* pesmi Vsem umetnim skladbam je skupna ljubka melodičnost, prirodni muzikalni i/raz. odgovarjajoč podloženemu besedilu in končno čista oblika- Harmonska oprema ima smer k zvočnemu dojmu, a je polna domislekov in se pogosto poslužuje tudi solistov, da Id °ila dosežena večja razno'i kost in učinkovitost \ skladbah se izraža okusna moderna orientacija, nad vsem p;i je narodni značaj in osobitost. Najbolj so učinkoval« Završki fantje*:, »Oženil se boni m >Serenada« E. Adamiča, >Zapoj mi pe-»m. dekle* in »Sedem si rož« Z. Pre-lota. četudi bi lahko dali vsem ostalim skladbam prvenstvo, kajti vse so zanimale ne le jKi glasbenem delu. temveč tudi po |>oeziji besedila - Reprodukcija zasluži |>ohio hvalo, ker komorno pevsko telo S. \ . K |e na taki stopnji glasovne kulture iu pred nasanja da prenese najstrožje merilo Prijetno barvani glasovi se spajajo v plemenito sozvočje, pevci varujejo najstrožjo intonacijo in dinamični odtenek. Izvajanje je v detajlih in v celoti izdelano ne le na spodobni umetniški višini, temveč
tudi na cuvstvenem, toplem podajanju, ki mora izzvati namerni dojem.c
Nalašč smo pustili govoriti kritike, da bodo bralci pravilno seznanjeni z moralnimi uspehi naše komorne pevske petorice na njenem prvem inozemskem pevskem poletu. Ako strogi češki kritiki tako govore o naših pevcih, jim že smemo zaupati. Našo javnost pa zanima tudi materialna stran te lepe poti. Kvintetovci se v -obenem pogledu s pohvalo ne prenaglijo, zato tudi te strani ne obešajo na veliki zvon. vemo pa, da so bili koncerti v Brnu. Plz.rii in CeS. Budjejovicah zelo dol.ro obiskani, ker so v teh mestih oblastne če=koslov. jugoslo-venske lige. ki so organizirale pot našim pevcem po vsej Češkoslovaški, najvestnej-še pripravile vse potrebno za vsestranski u peh koncertov, drugod pa tudi ni bilo slabo, a se je le nekoliko čutilo- da so li-gine organizacije še mlade, neizkušene in za prirejanje koncertov nezadostno podprte od vseh slojev naroda. Ako upoštevamo še splošno stagnacijo in pešanje kulturnih prireditev, kar tudi našim severnim bratom ni pri Zaneseno, tedaj smejo biti člani S. V. K. *udi s to stranjo svoje uspešne I turneje zadovoljni. Nagrajeni pa so bili tu-j di s tolikim in tako pristnim slovanskim J gostoljubjem, kakor so ga zmožni samo naši severni prijatelji in bratje ter naši ožji rojaki, ki so v Češkoslovaški našli >vojo novo domovino in hraniteljice.
Svet. ki so ga občudovali naši pevci na svoji pevski i>oti. naprave in prireditve, ki so jih videli jim glasno pričajo, kako zelo ljubijo naši severni bratje svojo osvobojeno domovino.
Edenova soproga
Sliko Edenove soproge najdete v vseh angleških ilustracijah. Ne mine teden, da bi se njeno ime in njena slika ne pojavila ob tej ali oni priliki, ob tem aH onem družabnem ali športnem dogodku. Soproga letečega odposlanca, kakor imenujejo Edena, je v družbi dobro znana kot ena naj-elegantnejših Angležinj, toda o njenem intimnem življenju, o delovanju in načinu življenja vedo Angleži zelo malo. Edenova soproga je tretja hči sira Gervaisa Be-ckettsa in omožila se je s sirom Anthonv-jem Edenom, ko ji je bilo 18 let. Zdaj ima Bea trice Edenova dva sina, 10-letnega Simona in 4-letnega Nikolaja Potuje zelo mnogo kakor njen mož.
Ko je bil Eden lani na propagandnem potovanju po   Skandinaviji, je odpotovala
njegova žena v Južno Ameriko, kjer je proučevala deželo in ljudi. Edenova soproga je verna pomočnica svojega moža in ni nič kaj zadovoljna, da mora toliko potovati po svetu. O nji pravijo, da je prav tako dober državnik, kakor njen .nož in da zna enako duhovito govoriti o vsem, kar more zanimati človeka naše dobe.
Kako vroče je solnce
Inozemski iieti so priobčili nedo'vno veet, <k ee >e posrečilo na zemlji doseči tako visoko temperaturo, kakor je najbrž na somč-ni povr&iinri. Vedeti pa moramo, de se ta toplota som ene površine sicer v splošnem točno meriti, o vročini v notranjosti soinca pa namerno pojma- Toploto na soinon; povr&ind menimo speJetposkopično. V notranjosti aoln-ea se pa sploh ne da meriti. Tja lahko prodre samo fizikalna domneva. A če hočemo, da se nam bo zdela taka domneva verjetna.
nam mora pojasniti, od kod .
ni vročinski pritisk, kri ga sotoce neprestano pošilja v eto v je, od kod neprestana atonomaka energija, ki je potrebna, da nastane izžarevanje aokooa. Jasno, da mom imeti oboje svoj vir v solnčni notranjosti, kjer mora bili gmota tako razbeljena, da zadostuje njena toplota za oba proceaa.
Angleški rvezdoslovec sir .Arthur Edding-ton je cenil solneno toploto na 20,000.000 stopinj C in trdil, da zadostuje to za vse solnone funkcije. Drogi engiečk1: zvezdoslo-
vec sir James Jaana je pa izračunaj, da mora biti v notranjosti soinca najmanj 50.000.000 stopinj Cefeija. Kako ogromna vnočkia je tO, I jo poka-zal na glavici bučke. Ce bi bik gHa-vica tako vroča, bi izžarevala iz nje energija pod pritiskom treh kvadriljonov konjskih sil in samo s pritiskom tega izžarevanja bi 1 lahko ponizili oe»k> trdnjavo. Fizrk barard-ake univerze T. E. Sferne pa pravi, rfe mora imeti notranjost navadnih zvezd, med
kaitere spada tudi aoJnce, najanami 20O0 milijonov stopanj Ceirija.
Kdo bo svetovni prvak v
šahu?
Aljehinu se pozna, da ima močno zrahljajte Živce in da
je potreben daljšega počitka
Ljubljana, 28. novembra Nihče se ne čudi več. da je Euwe že drugič izenačil borbo. Pri stanju 5:5 in petih remijev si je svetovni prvak z dvema zmagama ponovno priboril naskok, kar pa ni niti malo zmanjšalo borbenosti žilavega nasprotnika Prav kmalu je Euwe zmanjšal razliko in dosegel stanje 7:7 pri 7 remijih. Te, same po sebi suhe številke, so pa zelo pomembne za obe stranki. Zlasti velja to za Euweja, ki je s tem prekoračil mejo šestih zmag. ki so potrebne za zmago na svetovnem prvenstvu. Po tekmovalnem pravilniku namreč ne, zadošča, da
doseže eden izmed obeh večino točk od 30 partij, temveč mora biti med njimi najmanj 6 zmag. Holandskem profesorju Euweu zadostuje tore i za končno zmago, ako bo v preostalih osmih partijah dosegel 4Vs točke ali z drugimi besedami, 7 remijev in 1 zmago. Neglede na to po* meni žc dosedanjih 7 zmag nad svetovnim prvakom uspeh, ki ga doslej še nihče pred njim ni dosegel. Ko sta se I 192° Aljehin in Bogoljubov prvič spopadla za naslov svetovnega prvaka, je Aljehin doživel le 5 porazov, nasproti katerim se je pa lahko postavil z 11 zmagami V drugem srečanju z Bogoljubovom je izgubil samo trikrat, pravtako 1927 s Capablanco Vsakdo bo torej razumel, da je njegovo srečanje z Eu\vejem doslej najostrejše. kar jih je doživel in da. presenečanje v /adniih partijah še niso izključena
Naše čitatelje bo gotovo zan-malo. kako je prišlo do izenačenja Ko smo zadnjič poročali o dvoboju, sta oba mojstra odigrala 17 partij. Aljehin je imel tedaj naskok ene točke. Osemnajsta partija se je po kratki zamenjalni varianti končala 7 remijem. Naslednja partija je prinesla važno teoretično novost Dc> sedme poteze je bila istovetna prvi partiji v dvomatehu med Aljehinom in Bogoljubovom Slednji je takrat kot črni napravil s konjem potezo, ki se je izkazala slaba in je hitro izgubil. Teoretiki so kajpak potezo analizirali m predlagali drugo ki jo jev tej par tiji Euvve prvič praktično uporabil Alj. je tudi to potezo sijajno ovrgel in ko je nje-
gov nasprotnik napravil še eno napako, je zmagal v krasnem stilu. Svetovni prvak je igral brez napake in je njegov naskok znašal že 2 točki. Lahko si mislimo, da je tisti večer angoreka muca zadovoljno predla, kajti že v tumimki dvorani je bila deležna — tako v«aj je napisal v tvojem hudomušnem komentarju Tartakower — najrazličnejših slaščic. Baje ao jo zaradi tega dva dneva boleli zobje. Zobobolu nesrečne muce pa se je kmahi nato pridružila še druga nadloga — glavobol. Holandsfci velemojster je namreč 30. m 21. partijo odločil v svoj prid rn je bil tako ves Alje-hmov trud zaman. Stanje je bik» ponovno izenačeno.
Dvajseta partija je v marsičem zanimiv«. Do 11. poteze je bila namreč lde-n.ticna t prvo partijo dvoboja, ko je Al j en in kot beli zmagal. Tokrat pa je genijalni Rua, ki je imel črne figure, igral drugo in po za« trjevanju teoretikov boljšo varianto, ka-kakor pred njim v isti poziciji Euvve. Navzlic dobri igri je izgubil m torej poraza ni zakrivil. Poizkusil je pač obramibo nasproti otvoritvi, ki jo do danes še ni nihče ovrgel in je izgubil tako, kakor bi izgubil vsak drugi mojster, ki bi igral z nasprotnikom, kakršen je Euvve. Aljehin je bil prvi, ki je Euvveju čestital ter njegovo igro zelo pohvalil. Povsem drugačna je bila 21. partija- Takoj v začetku je treba poudariti, da jo je igral Holandec neprenosljivo in da je zmago pošteno zasluzil. Bila je to obenem prva njegova zmaga v tem dvoboj« kot črni. V nasprotju z njim je igral Aljehin, kakor ne bi od svetovnega prvaka nihče pričakoval. Ni delal hudih napak, kakršne se obieajmo porajajo v šibkejših turnirjih, in ki tudi v tem dvomatehu niso izostale Vsa njegova igra je bila tako slaba, da je napravila vtis, kakor da bi si sedela nasproti učenec in učitelj. Tragikomično pri tem je, da je Aljehin izbral isto otvotv-tev kakor Euwe v prejšnji partiji Četudi jc imel ta le en dan počitka, mu je postregel z novostjo, ki je ni pričakoval m ki je dovoljevala črnemu najmanj enakovredno igro. Prvič v teku dvoboja se je zgodilo, da je dobil črni v tej silno težki otvoritvi dobro pozicijo, igral pa jc Euwe, umetnik v otvoritvah.
Slaba Aljehinova igra v tej partiji potre* buje pojasnila. Samo njemu jc pripisati, da je celo prišlo do neljubega incidenta. Partijo sta igrala pretekli torek v Ermeru. Ko je Aljehina pred hotelom v Amsterdamu čakal avto, da bi ga odpeljal na kolodvor, ga jc odklonil. Zaradi tega je zamudil vlak in se je pripeljal v Ermelo eno uro prepozno. Sprva sploh ni hotel nastopiti in je celo vložil protest, ki ga ie pa pozneje umaknil Navzoči so takoj opazili, da je močno vinjen. Videti jc bil zelo utrujen in nepriseben, kar se je prav kmalu pokazalo tudi v njegovi igri. Etrwe, ki je opažu nasprotnikovo slabost, je po 15. potezi zahteval, da se partija prekine, čemur pa turnirski odbor ni ugodil, češ, da edino bolezen upraviči odgoddev. Naknadno je svetovni prvak predložil zdravniško izpričevalo, da je njegovo srce bolehno. Turnirski odbor je na podlagi tega odredil, da se je 22 partija igrala šele preteklo nedeljo. Aljehin ne samo. da je izgubil važno točko, temveč si je zaradi svojega vedenja zapravil   vse  simpatije.   Ves   holandski tisk
M Je joMfc— bavil t tam incidentom.
Kakšne posledice bo imel ta poraz na na> daljni potek dvoboja, še ni znano, je pa najbrž hudo prehodnega značaja in na na daljno igro ne bo vplival. Spominjamo se, da je imel Aljehin že pri srečanju s Capablanco muke xaradi vnetja pokostnice. je pa nadlogo s sik) svoje volje premagal. Vae kaže, da danes te sile nima več. Osem let napornega šahovskoga udejstvovanja na naštetih turnirjih, dvobojth. simultankah in rekordih v slepili partijah je /natno zrah Ijalo njegove živce. Nujno je potreben daljšega počitka, da bo spet postal tisti Al j ob m. za katerega »e je še nedavno navduševal ves šahovaki svet. Preostalo mu je se 8 partij (dvaindvajseta je bila po 17. potezah remis). ki bodo spričo sedatiiega stanja 7:7:8 odločile, kdo bo nosil naslov svetovnega prvaka v šahu.
Bila sem vohunka
Ljubljana, 28. no^^robra V vodi vojnah, slast: pa v sveAovrri so i^raiti \oburri in rzdajokr najvažnejšo vlogo Iz z^odov'nne nam je znanrih na stoti.n*» primerov izdajstva, a povojna otkritja o delovanju vohutoov po vseh državah, na fronti 4n za njo. o irešnđh vohunskih oetrrtTabo v &N»ici tor d*pugvfl nevtralnih dnfriivah, «o naravnost aenzarijoria&M. Bolj nevtume in boli spretne na ta posel so se v svetovni vojni ziaati izkazale ženske. Znama j> uaodei silovite lepota o? plesalke Maib? Ha ri, ki je več let voh urniki v 'k»ri»t raznih draH-v. prvino «o jo naalcninknAi. Svojo kak*minost po d-e-imrju je plačala % življenjem. Po voin. so izsTd rodi spomini slovite belciistke vohunko Marthe Me Kenne, ki pa ni bila mliW#M m koristolovstv«. tenrvef iz ftovnaMv^ do N'emeov. a vodih" so jo hirli idealu nasrbi« rKKnajssti ogrožena dcanovrni. Ko so Nemoi (vdrrfli ▼ BeiLeijr> in znsedili hidi Roul-ers. j> bila Marta bolnrioanka v nokecn feizaTshj. Lepa bolničarka je kmaihi omrežki mnoc** nsmfiks castn.'ke in un^bljala iz n>in vojaške tajnost«, ki jih je pošiljala AagMan, d>nfldsr je naposled Nemci ni» razkrirJcaJi in obstxrfln na smrt. Zanjo se je žrtvovali tasnoSrtfi MAl Stertan, ki je vso krivdo pnervzol nase. Nje<ra so usrrefliii, a Marta je učakaSa ha— w>jne in mmeha&e «m>j> do-mome.
Iz teh spominov je nastal pomemben f dri >Biia sem vohunka«. ko ga predvtaja od včeraj dalje Elitni kino Matica. Po dolženi fa-sn voddono na platnu aopet Con rada V enota, poleg Janningsa najpom^mbneršesa uetuSke ga i^rnadca. a njegova partnerica je ljubko Madelein« Carroll, ena najbolj nadarjenih igralk mlajše generacije. P.lm je [m-M • l vzbudil veliko px<z»rrxxs4..
Z Zidanega mosta
_ Proslava   driaviiega   praznika. Sokol
sko društvo na Zidanem mostu se priprav lja z vso vnemo na svečano proslavo n.i rodnega praznika, ki bo v nedeljo 1. decm bra ob 15. uri v Sokolskem domu. Na pro gramu je nagovor starešine br. Razpotni ka, zaprisega čLaiistva in več lepih telov.i 1 nih točk ter deklamacije- Sodeloval bo tu di priznani železniški orkester. Agilne na U društvu želimo obilo uspehu.
Lion Feuchtn'agner:
92
Jll«f Suss
iioman
Ta samozavestni, napihnjeni mož je preživel pri vojvodin ji vsako uro, ki jo je smel prebiti pri nji- Zahajal je k nji že zjutraj v pose t©; kadar je bila v kopeli, je sedel na lesenem pokrovu, ki je pokrival kad in kozi katerega je molela samo glava kopajoče -0 ženo. Deklamiral je neumorno in poln ognja, velike oči v debeli cesarski glavi so se mu svetile, bodalc-e mu je ritmično nihalo ob boku in iz ust so mu prihajale lepo zveneče besede Tako je sed^l ta švabski Demosthenes in stresal veliko glavo, da se mu Je kar kadilo iz lasulje. Razlagal je vojvodi nji vse mogoče vital ji je rokopise namenjene za časnike, pa tudi večja dela. bogoslovske. pravniške in narodnogospodarske brošure, elanke o dnevni politiki pa tudi članke o estetiki, botaniki i u minera-1 >giii. kajti Johann Jakob Moser jo bil zelo učen. Vse to je recitiral z enako vnemo in velikim povdarkom Marija Avgusta ga je poslušala navadno samo na pol uSeea, včasih je pa čitala tudi rMercnr° ralantc in često bi niti ne
mogla povedati, ali ji je čital nemške ali latinske članke. Toda enakomerni glas. s katerim je čital ta Cicero tako vneto, je prijetno božal njeno uho in rada je videla pred ^eboj krepko, gibčno postavo razvnetega moža, podobnega bolj igralcu, nego državniku. In dražilo jo je. da občuje ta demokrat in vladarjev nasprotnik z njo kakor mlečnozobi sanjač, čeprav se zato j< zi sam nase Često, kadar je uprl v njo hrepenečo in pomembno svoje veliko nekoliko prazne oči. mu je odgovorila s počasnim in dolgim pogledom in se zasmejala videč, kako zaideva in lovi sapo On je pa opisoval doma svoji ženi zelo obširno lepoto Marije Avguste, češ, kako mu je naklonjena, da je pa njegovo srce zavarovano 9 trojnim oklepom In vedno, kadar je govoril vpričo ženo o Mariji Avgusti, je padol na kolena in molil skupno z ženo vroče in v izbranih besedah, ria bi mu dal bog tudi v bodoče moč. da bi mogel pustiti svoj plašč pri vnjvodinji. Ce hi bilo to potrebno
Izmeti žensk se jo zanimala voivo-dinja samo za eno, za Magdaleno Si-bvlo Izkazovnla ji je svojo nnklonje-nost in govoriln z njo kakor naivna deklica z vsevedočo -tirejšo s^tro Ah, Magdalena Siby!a k .»ko resni, pametna  'n  ''/kiirr<o  ic1 V  njeni vojvn
dinjini. drobni glavici se vse prepleta v pestrem vrtincu, vse drsi po nji kakor voda, nič se je ne prime Magdalena Sibvla si pa skrbno zapomni vse, kar je bilo izgovorjeno in kar se je zgodilo, razmišlja o tem in obrača vse v svoj prid.
Zato ima tudi toliko življenske modrosti^ in izkušenj, doeiir. je ->m. * oj-vodinja, v primeri z njo čisto majhna in neumna, čeprav nosi na glavi krono, čeprav je zdaj mati "svojega naroda v najožjem pomenu breede in čeprav  nosi  malteški red
Magdalena Sibvla je občevala z n.io prijateljsko, toda nekam hladne in pri zadevala si ie pognati to vihravo bitje Včasih Jc je obšla groz < o?ed fo lahkomiselnostjo Ali je Im žena. ki je nič ne zanima, ne nož. no dežela, ne dete, ki se ne di ni nikogar prikleniti, ki živi samo za svojo telesno lepoto, ali je ta £e n resničnost tli pa samo privid. ods?.~ na vodni _iadim, barvasta ^enca?
Veliko dekle za^r>relib. mo^aro smelih lic je bilo utrnem Zatemnil se je globoki lesk oien'b modr'h >či. tako neresničen in neve-ieten pod temnimi lasmi Kretnje napetih udov so postale bolj lene in ženske Borila se je in Mla poraženi Zdai ic bila tiha in ni vp"  iiecln  mo-"i   dn Vi   divio   in c-gor-
eeno vzpiamtela. j
Sla je bila -kozi pokoro in navdušenje verske občine, sveto pismo je imelo za njo zvok in zrnisel, videla je boga. apostoli so sedeli pri njeni postelji in se pogovarjali z njo. Potem je zagledala v gozdu hudiča in * rgla se je v boj z njim kakor baklja in živ plamen Potem sta pa prišla vojvoda in žid, ki sta zalila in opustošila njen vrt kakor velika poplava močvirja. \ se rože, plodovi, drevesa in zelenje je bilo uničeno in ko je voda odtekla, je ostalo samo vlažno, nerodovitno blato.
Potem ji je začel dvoriti .^Uss. Navzlic svojemu prvemu i azočaranju ga je smatrala za veliko, življenj" prinašajoče solnce in odprla B6 mu je vsa, vse pore svojega tel asa in duše mu je odprla rade volje in z zavedno, neskončno udanov^o Toda to je bilo solnce. ki ni grelo bledo solnee. ki je šlo svojo pot brezbrižno in v nedo-gledne dalje Osredotočila j^ vso »vo:o voljo na to. da bi ga razumela, ogrela se je zanj in holj kakor kdorkoli ie čutila vse njegove bridkosti boli.kakor kdorkoli ie razumela njegovo o^amlie-nost. njegove hoje niegov poraz in nov vzhod njesrnve srrčne zvezde To da njeno plaho in neprtkrto ogrevanj* zani je o=talo hrez odgovora Ime! je ta njo zelo prijazno in tonlo prii.'tel-
stvo, toda vos moški ogenj je bil uganil v njem.
To pot ni obupala- Pomirila se |6 Razmišljala je jasno, trezno in stvarno Bila je dobra žena posestniku, mor 1 • bi bil za njo pravi mož večji podež« l-/*k% plemič, ki se ne zapira pred tveto vendar M pa čuti najtrdnejšega in na bolj varnega na lastnih tloh Toda zl \ zvezda jo je bila pognala v varijo 9vot. Ona sama pri tem ni brci krivd ) Belcebuh -o nikoli ne prikaz«', ne da bi ga klicali, a kdor ga zagleda, kak't ga je ona takrat v goaaht fln izoto\» hrepenel   po  njem  v  inJilTtTnrjftr a
kotičku   SVOJe  duše   Nni  Ho ie k;ikor koli, brez   pomenu jc o   tem BC razm -šljati   Zdaj je navezana na ta dvor. ' se ji zdi kakor ucamLisloc vrve/-.« <V da  pestrih  živali  in edini človek  m d njimi, h kateremu jo rlcča i s<>    \< / je s svojim toplini   ucrbiienim prijate! --tvom tisočkrat boli ol.ilen od n,r<\ n^ go je bil takrnt hudič v gozdu pri Ilir
Baron
Zahajala jc zop<»i pogOatO ^ Fc.jti Sturmovi Slepi svetnici ~e ji ni zdela več prismuknjeni stara devata Tišin»
v kateri ie Uvela ~.i;na. ni biln v ni vzočnosti mirne  pobožne božič milosti polne žene tako pu-tn  ;n obnpin po gosto ic čutila to t'šino *l-o-ai fiz;č:io kot topel, mehak pla-e
Ureni^e Jcatp ft~T-'*-M'V — Za. »Narodno c<akarno< Fran Jczerfiek. — Za opravo to lnseratJU del llflta O to D Cbristot. — V si v Ljubljani.