26. september 1975 - leto XI. št. 37 (296) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks 4 \ + * 5 * * > * * * • Spet Petkovi kulturni večeri V prostorih velenjske knjižnice so se pretekli petek znova začeli priljubljeni Petkovi kulturni večeri. Ob tej priložnosti je imel prigodni govor podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje in v.d. direktorja Kulturnega centra Marjan Ma-rinšek. V kulturnem delu večera v nastopil Šaleški oktet, vmes pa je recitirala pesmi Anka Krčmar-jeva. Po končanem programu je profesor Lojze Zavolovšek spregovoril o razstavi grafik in plastik učencev velenjskih in Šoštanj skih osnovnih šol na temo Prvi koraki v svobodi. Razstava je odprta do konca tega meseca, Elfrida Ambrožičeva pa je v imenu občinskega odbora ZZB NOV Velenje ter komisije za obujanje tradicij NOB podelila knjižne nagrade vsem razstavljavcem ter njihovim mentorjem. V prvem Petkovem kulturnem večeru je nastopil Šaleški oktet, pesmi pa je Krčmarjeva. - ~ P i \ \ S J recitirala Anka J » PRIPRAVLJENO ZA II. SREČANJE AKTIVISTOV OF ŠALEŠKO-MISLINJ-SKEGA OKROŽJA: 'ozdravljeni v Turiški rs ' % vasi Slovenj Gradec, 26. septembra - To nedeljo, 28. septembra, bo v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu na letališču Koroškega aerokluba II. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško — mislinj-skega okrožja. Organizira poseben pripravljeni odbor. Srečanje, pričakujejo, da se ga bo udeležilo najmanj 600 aktivistov Osvobodilne fronte z ob-i obe ij Gr čelo ob 10. uri. Po pozdravu predsednika občinske konfe;rence Socialistične zve:ze Slovenj Gradec bo o vlogi in delu aktivistov Osvobodilne fronte spregovoril Tone Ulrih — Kristl, sekretar šaleško — mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte. Med priložnostnim kulturnim programom, v katerem bosta s delovala tudi moški pevski zbor Svobode Mislinja m Delavska godba Slovenj Gradec, bodo predstavili utrinke s prostovoljnih delovnih akcij. močja občin Velenje in Slovenj Gradec, se bo za- ZAPIS S SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAČRTOVATI V MEJAH MOŽNOSTI V ponedeljek, 22. septembra, so se delegati zbrali na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje. Predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun je govoril o aktualnih problemih nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti (povzetek njegovega govora objavljamo na tretji strani). Načelnik oddelka za finance Ivan Fece je opisal financiranje krajevnih skupnosti v lanskem in letošnjem letu. Prikazal je tudi spremembe, ki so nastale v zvezi s tem. Sledila je zelo živahna razprava delegatov. Sekretar občinske konference SZDL Tone Šeliga je posebej poudaril, daje treba gradivu posvetiti v bodoče večjo pozornost. V gradivu so namreč izpustili družbeno obrambo. Prav tako so izpustili področje kadrovske politike. Poudaril je tudi, da zbor krajevnih skupnosti svojo vlogo premalo odigrava. Bolj bi moralo biti poudarjeno, daje to zbor vseh občanov. V njem so zastopani tako delavci kot vsi ostali. Priporočal je, da bi pred sejo sklicali predsednike krajevnih skupnosti, tako da bi prišli delegati na sejo res z delegatskimi stališči. Mnoge delegate je motilo, da je letos ukinjeno financiranje dinar na dinar. To je prizadelo predvsem izvenmestne krajevne skupnosti. Na to je odgovoril načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kolar. Povedal je, da so morali letos vložiti ta sredstva v sofinanciranje sodišča, četrte osnovne šole, večnamenske hale, vrtca, telovadnice v Šoštanju ter vrtca v Pesju. Delegati iz posameznih krajevnih skupnosti so govorili o svojih težavah. Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank je opozoril, da morajo biti načrti krajevnih skupnosti v mejah možnosti. Zavedati se moramo gospodarske krize. Poudaril je tudi, da smo prišli z delom v krajevnih skupnostih že zelo daleč. Z uspehi, ki smo jih dosegli, smo lahko zadovoljni. Stabilizirali pa se bomo le, če bomo iskali notranje rezerve. Iskati moramo čim cenejše rešitve. Teh pa ne bomo, če bomo tako nadaljevali. V Velenju so na primer štiri tiskarne, ki bi lahko delale mnogo boljše, če bi bile združene. Prav tako je z gradbeništvom, trgovino in gostinstvom. To je razmetavanje denarja. Dosegli bomo . lahko še zelo veliko, če se bomo dogovarjali. Delegati so obravnavah predlog vrstnega reda gradnje objektov po krajevnih skupnostih iz sredstev samoprispevka občanov za obdobje 1975-1980. Odločili so se, da bodo o tem razpravljali po področjih (predlog vrstnega reda objavljamo). Na seji so obravnavah tudi poročilo samoupravne komunalne skupnosti Velenje v zvezi s problematiko financiranja krajevnih skupnosti. Poročilo je podal predsednik skupščine SIKS Drago Tratnik. Med drugim je dejal, da smo v velenjski občini glede izgradnje komunalnih objektov v zelo težkem položaju. Zaradi izko- pavanja premoga so prizadeti tudi mnogi komunalni objekti. Hiter razvoj terja mnogo novih zazidalnih okolišev in hitrejše reševanje vseh tistih dejavnosti, od katerih so v največji meri odvisne življenjske razmere ob- čanov in tudi nadaljnji razvoj gospodarstva. V reševanje teh problemov se bo moral vključiti tudi gospodarstvo, predvsem pa širša družbena skupnost, ki je zainteresirana za energetske vire iz naše doline. v • Seminar za člane samoupravnega delavskega nadzora Delavska univerza Velenje organizira seminar za komisije samoupravnega delavskega nadzora. Seminar je namenjen predsednikom, namestnikom in članom odborov samoupravne delavce kontrole iz temeljnih organizacij združenega dela, predsednikom, osnovnih organizacij sindikata, sekretarjem osnovnih organizacij zveze komunistov, predsednikom osnovnih organizacij zveze socialistične mladine in vodilnim delavcem. 7. oktobra bodo pričeli š seminarji za tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, pozneje pa jih bodo organizirali še za druga podjetja. Seminar bosta vodila Alojz Napotnik in Drago Tržan. Slušatelji se bodo seznanili z zgodovinskim, pravnim in političnim pogledom na delavsko kontrolo, z deli s področja samoupravne delavske kontrole, organiziranostjo in pristojnostjo samoupravne delavske kontrole, o metodah dela, obravnavali pa bodo -tudi pravilnik in delovni načrt organa samoupravne delavske kontrole- Kaj bomo pridobili s samoprispevkom? imi a Oddelek za gospodarstvo je na osnovi sklepa, ki so ga sprejeli predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih organizacij SZDL, pripravil predlog vrstnega reda gradnje objektov po krajevnih skupnostih iz sredstev samoprispevka za obdobje 1975-1980. Pri izdelavi obravnavanega predloga so upoštevali odločitve občanov. Najprej so upoštevali tiste krajevne skupnosti v občini Velenje, ki niso bile udeležene pri porabi sredstev iz prvega samoprispevka. Upoštevane so bile tudi krajevne skupnosti, ki so se To nedeljo je društvo humoristov iz Velenja pripravilo kolesarsko vožnjo na 7 kilometrov dolgi progi od slenja preko Šentilja. Na pot je odšlo več sto kolesarjev. Na cilju pa so odigrali rokometno tekmo med zmagale predstavnice nežnejšega spola. Več o velenjskem „bicikel rallyju" poročamo na notranjih straneh. odločile za ponoven samoprispevek zaradi določenih potreb ali zaradi začetih, toda še ne dokončanih objektov. Predlogi so navedeni v treh skupinah. In sicer za velenjsko, šoštanjsko območje in območje Šmartnega ob Paki. Zaradi gibanja cen pa v predlogu niso navedene predračunske vrednosti za posamezne objekte. Kakšen bo dejanski dotok sredstev posameznega obdobja, bomo videli šele ob zaključku vsakega leta. Za gradnjo posameznih objektov se je potrebno odločiti šele po zagotovitvi finančnih sredstev. Krajevne skupnosti se naj povežejo z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju gospodarstva in negospodarstva. Na tak način bodo obogatili sredstva samoprispevka še z drugim denarjem. Krajevne skupnosti naj pristopijo k izgradnji tistih objektov, za katere imajo zagotovljena sredstva. KAKO BOMO GRADILI NA VELENJSKEM PODROČJU Posamezne krajevne skup-, nosti so predložile predloge gra- denj. Na osnovi njih in na osnovi še nekaterih drugih okoliščin so izdelali predlog vrstnega reda gradnje objektov po krajevnih skupnostih iz samoprispevka za obdobje 1975-1980. Pričeli bodo z izgradnjo otroškega vrtca v Skalah. V Pesju je najnujnejša komunalna ureditev. Zatem nameravajo urediti makadamska cestišča v krajevnih skupnosti Paka. V Bev-čah in Cirkovcah so se krajani odločili za ureditev vodovoda. V naslednjem obdobju bodo krajani Šaleka sofinancirali četrto osnovno šolo, krajani Velenja pa posebno osnovno šolo. V Pesjem, Velenju in Šmartnem bodo gradili otroške vrtce. V Velenju bo kmalu potrebna že peta osnovna šola. Tudi ta je v programu. V Cirkovcih in Pod-kraju še vedno nimajo urejenih električnih napeljav. Uredili bodo tudi ceste na Plešivec, Podkraj, Šmartno, Staro vas in v Velenju. Podkraju je najbolj potrebna kanalizacija. V naslednjem obdobju naj bi uredili avtobusno postajališče v Ška-lah. V Velenju pa sta potrebni še dve otroški igrišči, in sicer v krajevnih skupnostih Velenje — levi breg in v Starem Velenju. V Velenju in pa Šmartnem bodo uredili še toplovod. KAJ POTREBUJEMO NA ŠOŠTANJSKEM PODROČJU? V krajevni skupnosti Druž-mirje-Gaberke najbolj potrebujejo dom družbenopolitičnih organizacij. V Šoštanju bodo del sredstev namenili sofinanciranju kulturnega doma in šolske telovadnice pri šoli Karla De-stovnika-Kajuha. V Topolšici nameravajo graditi novo šolo. Šoštanjski otroci bodo zelo veseli vrtca in igrišča, ki ga nameravajo graditi. Igrišče pa bodo uredili tudi v krajevni skupnosti Ravne. Na tem področju imajo še dokaj neurejene ceste. Uredili jih bodo v Šoštanju, Skor-nu, Zavodnjah in v Ravnah. V Zavodnjah bodo tudi razširili šolo. KAJ BODO DOBILI KRAJANI ŠMARTNEGA OB PAKI? Tudi na tem področju bodo s samoprispevkom precej naredili. V Šmartnem ob Paki bodo uredili vodovod in kanalizacijo. Kanalizacija je potrebna tudi v krajevni skupnosti Gorenje. V Šmartnem ob Paki bodo v tem obdobju uredili ceste. Zelo veliko bodo pridobili krajani Gorenja. Dobili bodo nekaj domov, avtobusno postajališče, razsvetljavo, popravili pa bodo tudi gasilski dom. NUDI VMESNICII ŠOŠTANJ LOLA RIBARJA4za hotelomKAJUH- ODRASLE GOVEDI CENEJE POVPREČNO ZA O.DIN • VEČ KOT STO ČLANOV ŠOŠTANJSKE SVOBODE NA OBISKU V GRUPADI IN NA PADRIČAH lioiiMMilar Iciliia ZADNjEDNI PO SVETU... • ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZN Medtem se je v New Yorku končalo izredno zasedanje (že sedmo po vrsti) generalne skupščine Združenih narodov in pričelo redno, trideseto. Značilnost enega in drugega je v tem, da na govornici -prevladujejo ekonomske teme, predvsem pa zahteva neuvrščenih in držav v razvoju, naj bi sedanji, zanje krivični gospodarski mednarodni red spremenili. Tej zahtevi se upirajo Združene države Amerike in nekatere druge visoko razvite industrijske države, ki želijo za vsako ceno ohraniti stare pozicije in so pripravljene le na manjše kompromise. Občutna je bila v teh dneh predvsem prisotnost in angažiranje neuvrščenih, ki so prišli v New York naravnost z zasedanja zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Limi, kjer so dodelali strategijo za nastop v Združenih narodih. Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi Miloš Minič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve, je po oceni večine odigrala izredno pomembno vlogo na pravkar minulem izrednem zasedanju, isto pa pričakujejo od nje tudi na rednem. • PRIHOD NEPALSKEGA KRALJA [ Na uradni obisk vjugoslavijo je prišel na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita ne-paiski kralj Birendra, ki s tem vrača obisk jugoslovanskemu voditelju od februarja lani v Nepalu. Nepal in Jugoslavija," obe neuvrščeni državi, plodno sodelujeta ne samo v gibanju, katerega ustanovni članici sta, marveč tudi v Združenih narodih in drugod. "Naš gost je po letih mlad državnik (rodil seje leta 1945), vendar pa ima mnogo mednarodnih izkušenj, saj seje, na primer, udeležil prve konference neuvrščenih na vrhu v Beogradu leta 1961 kot šestnajsletni spremljevalec svojega očeta, ki je tedaj vodil nepalsko delegacijo na beograjski konferenci. Pričakujejo, da bosta državnika govorila zlasti o neuvrščenosti in pri tem ocenila take rezultate nedavno končanega sestanka zunanjih ministrov ne- uvrščenih držav v Limi kot priprave na šesto konferenco neuvrščenih na vrhu v Colombu prihodnje leto. Prav tako napovedujejo v Beogradu podpis sporazuma o znanstvenem, tehnološkem in kulturnem sodelovanju med obema državama. • NOV KABINET V LIZBONI Portugalska nova vlada je v prvih nekaj dneh po zaprisegi začela takoj ukrepati, toda rezultati teh ukrepov za zdaj še niso kdove kako prisotni v vsakdanjem življenju. Stare težave so namreč ostale in jih nikakor ni mogoče odpraviti čez noč, kakor ni mogoče kljub novi vladi, v katen so zastopniki najmočnejših strank, doseči resnične enotnosti prevladujočih političnih smeri. Temu se pridružujejo še velikanske ekonomske težave, saj je zaradi napetega stanja gospodarstvo (ki na Portugalskem že tako ni bilo kdove kako razvito) zašlo v resno krizo. Toda kot obet, kot upanje je nova vlada vsekakor pomembna, čeprav ostaja še veliko, veliko ovir, predno bomo lahko o razmerah na Portugalskem poročali kot o normalnih. • BEJRUT V PLAMENIH Libanonska prestolnica še ni doživela mirnega dne v zadnjih nekaj tednih, saj se spepadi med falangisti in njihovimi nasprotniki nadaljujejo kljub velikim naporom vlade, da bi zagotovila red in mir v deželi. Ilustracija stanja je, na primer, podatek, da so morali bejrut-skim gasilcem priti na porrtoč celo njihovi kolegi iz Damaska, da so s skupnimi močmi pogasili požare, ki so izbruhnili v skoraj vseh četrteh tega milijonskega mesta na vzhodni obali Sredozemlja. Armada je povsem nemočna, saj nikakor ne more iztreliti (razorožiti) nekaj tisoč mož, ki jih imajo pod orožjem tako falangisti kot palestinski komandosi in druge oborožene skupine v državi. Velika nevarnost sedanjega položaja je tudi v tem, da lahko izzove zunanjo intervencijo -izraelsko na primer, ali kako drugo. V tem primeru bi se požar zelo verjetno še razširil in vprašanje je, kako bi ga potem pogasili. .IN DOMOVINI CENE - Cene in življenjski stroški ter splošna in skupna • •• *-----e,kc* poraba so letos hitreje rasle, kot je bilo predvideno. Avgusta na primer so bile cene za 24 odstotkov višje kot v avgustu lani. Poudariti je treba, da so po akciji ZIS u»otovili avgusta skupno zvišenje cen za 0,2 odstotka v primeijavi z julijem, kar je najnižja stopnja naraščanja cen v minulih 6 letih. Po podatkih iz Gospodarske zbornice Jugoslavije je vedno manj zahtev za višje cene. Trenutno je še 36 nerešenih zahtev in neodobrenih sporazumov o spremembni cen. POKOJNINE - V teh dneh potekajo še zadnje intenzivne razprave med podpisniki družbenega dogovora o uskladitvi pokojnin med letošnjim letom. Po skrbih in temeljitih prerešetava-njih možnih rešitev se je večina podpisnikov že opredelila za določila dogovora, po katerih bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) povečala pokojnine od 1. avgusta da^je poprečno za 6,5 odstotka z uporabo degresivnega načina povečala. Povečanje pokojnine pa naj bi (oziroma - bodo) začeli izplačevati s pokojninami 1. novembra. UNIVERZA - Z ustanovitvijo univerze v Mariboru je Slovenija dobila svojo drugo univerzo, Jugoslavija pa štirinajsto.-Svečane razglasitve nove univerze so se udeležili najuglednejši slovenski družbenopolitični delavci. PREDNOST - Skupščina interesne skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena v Celju je določila prednostni red gradenj v naslednjem obdobju. Na prvem mestu je tehniški šolski center, zatem telovadnica Ekonomskega šolskega centra in družbeni center na Golovcu. Šolski objekti v tem programu niso zajeti, ker jih gradijo po posebnem programu na osnovi referenduma. PREMOG - V jugoslovanskih premogovnikih so v minulih osmih letih izkopali 23,234.000 ton lignita ter rjavega in črnega premoga. Letošnji mesečni izkop je v primeijavi z istim lanskim razdobjem večji za 1,296.000 ton ah za 5,9 odstotka. Če razliko preračunamo v kalorije, pa ugotovimo, da se je proizvodnja v resnici povečala le za 4,7 odstotka. V rudnikih so nakopali največ lignita, medtem ko so nakopali črnega premoga le 385.000 ton, kar je manj kot lani. Tudi z izkopom rjavega premoga ni veliko boljše, saj se je izkop povečal le za 20.000 ton glede na lansko leto. JABOLKA - Cene letošnjih jabolk so v večini mest in potrošniških centrih neupravičeno visoke. V prodaji so najpogosteje kilogram, po 8 do 10 din za kilogram ponekod pa so še dražja. V posameznih prodajalnah na Reki, v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Beogradu in drugje prodajajo jabolka žlahtnih sort celo po 14 do 16 dinaijev. Družbene plantaže teh sort jabolk dobavljajo trgovcem sadje običajno po 4 do 5 din kilogram. Trgovina torej več kot dvakrat dvigne ceno. V Gospodarski zbornici Jugoslavije menijo, da je treba odločno nastopiti proti špekulacijam trgovcev, pri čemer naj bi imele občine odločilno vlogo. NADVSE PRISRČEN SPREJEM V Grupadi so nas nadvse prisrčno sprejeli številni domačini. svetnega društva Slovan Rafael Grgič, Evgen Kale in učitelja Evgen Dobrila ter Bruno Kralj. Med vožnjo do Grupade smo se ustavili med drugim tudi v Bazovici pred spomenikom »Bazoviških junakov", ki simbolizira trpljenje in junaštvo primorskega ljudstva pod fašizmom. 8. septembra leta 1930 je namreč posebno sodišče obsodilo na smrt štiri bazoviške junake. Šele po osvoboditvi so jim lahko tamkajšnji prebivalci postavili spomenik, ki pa je bil doslej že nekajkrat oskrunjen. . Pred spomenik smo položili šopek rdečih nageljnov in počastili spomin na prve žrtve fašizma z enominutnim molkom. Ob koncu pa je Šaleški oktet zapel dve žalostinki. Ko smo prispeli v Grupado, so bili v središču vasi pred spomenikom zbrani skoraj vsi pred spomenikom je ob zvokih šoštanjskih godbenikov krenila proti Padričam dolga povorka, v k&teri so bili poleg nas tudi domačini. Na sredi med Grupado in Padričami stoji slovenska šola, ki so jo na pobudo Evgena Kalca poimenovali po partizanskem pesniku Karlu Destovniku Kajuhu. Tudi pred Kajuhovim spomenikom, ki stoji pred šolo, so člahi Svobode pripravili kratek kulturni program. Spet je godba zaigrala nekaj borbenih koračnic, mešani pevski zbor je skupaj z oktetom zapel nekaj pesmi, mladinca iz Šoštanja Mihaela Verdnik in Alojz Kajba pa sta recitirala Kajuhove pesmi. Ob tej priložnosti je Viktor Kojc učencem Kajuhove šole prinesel prisrčne pozdrave od učiteljev in učencev Kajuhove šole v Šoštanju ter jim izročil V počastitev 30-letnice osvoboditve je nekaj pesmi zapel mešani pevski zbor iz Šoštanja. Tudi k spomeniku Karla Destovnika Kajuha, ki so ga domači pobudo Evgena Kalca postavili pred šolo, so člani šošta Svobode skupaj z domačini položili venca. Grupada in Padriče sta prijazni slovenski vasici pri Trstu, ki imata skupaj okrog 700 prebivalcev. Med predstavniki teh vasi in Šoštanjem je prišlo že pred leti do prvih stikov: najprej med učitelji, sodelovanje pa se je kasneje razširilo še med prosvetnim društvom Slovan in šoštanjsko Svobodo ter letos med športnima društvoma Gaj in Partizan. Tako v zadnjem času skoraj ni nobene prireditve, katere se ne bi udeležili predstavniki spo-prijateljenih krajev. Šoštanjčani so letos povabili predstavnike iz Grupade in Padrič najprej na proslavo ob otvoritvi kulturnega doma in 50-letnice godbe Zaija ter na turistični teden, ki so £a priredili v počastitev 775-letnice mesta Šoštanj. Ob zadnjem obisku predstavnikov iz Grupade in Padrič v Šoštanju pa so se dogovorili za sodelovanje članov šoštanjske Svobode (godbe, mešanega pevskega zbora, šaleškega okteta in recitatoijev ter ansambla Planika) na svečanostih ob 30-let-nici osvoboditve, ki so bile v Grupadi in Padričah v nedeljo, 21. septembra. Zgodaj zjutraj tega dne sta iz Šoštanja krenila dva avtobusa. Nekaj pred deveto uro smo prispeli na mejni prehod v Fer-netičah, kjer so nas nadvse prisrčno sprejeli in nam zaželeli dobrodošlico predsednik pro- prebivalci, ki so nas pozdravili z dolgim aplavzom. V imenu Svobode se je domačinom zahvalil za topel sprejem predsednik Tone Rep, mladinec Danilo Mil-kovič pa nam je zaželel dobrodošlico. ..Izredno smo počaščeni". je dejal med drugim, „ker ste se tudi vi hoteli pokloniti spominu padlih pred tem spomenikom." „Fantje, katerih imena so vklesana v spomenik, v ta kraški kamen, so nesebično in polni vere v svobodo šli v boj. da bi sovražnika za vedno pregnali s slovenskih tal." Toliko pričakovana svoboda je res prišla. Večina Slovencev je prišla pod svobodno Jugoslavijo, mnogo pa jih je ostalo izven nje. ; Med te spadamo tudi mi, dragi rojaki, ki se moramo še vedno boriti za najosnovnejše pravice, kot je pravica do uporabe materinega jezika. Za ta boj potrebujemo tudi vašo podporo in prepričani smo, da bomo te podpore zdaj in v bodoče deležni. Po svečanosti spominsko knjigo, katero je prevzel ravnatelj centralne šole Egidij Strnad. Kajuhove plakete pa sta prejela učitelja Dobrila in Kralj. Nekaj sto metrov dolg sprevod je nato krenil proti Padričam. Tudi tam so predstavniki šoštanjske Svobode položili najprej venec k spomeniku padlim za svobodo, nato pa so se zbrali na igrišču sredi vasi, kjer se je ob 16. uri začela glavna proslava ob 30-letnici osvoboditve in 4. športnem tednu v Padričah. Kulturnemu programu je sledil še koncert šoštanjskih godbenikov, ki so izredno navdušili domačine. Zvečer pa smo se skupaj zavrteli ob zvokih sambla Planika, ki je prispel Padriče že v soboto. Pozno zvečer se je bilo ti posloviti. Doinačini so se z hvaležnostjo zahvaljevali i nom Svobode, ki so oboga njihov program ob 30-leti osvoboditve, mi pa nismo mi najti besed zahvale za nad prijetno bivanje, ki so nam pripravili vaščani Grupade Padrič. In ob koncu je b izrečena obljuba, da se boso lovanje med Slovenci na di strani meje in Šoštanjčani prihodnje še poglobilo. Na sredi med Grupado in Padričami je osnovna šola, ki se ime po partizanskem pesniku Kajuhu. bolj pomembni tisti, ki jih narekuje ekonomska stabilizacija - se moramo ustrezno organizirati. Bolje: izkoristiti je potrebno obstoječo samoupravno organiziranost, vendar tako, da o aktualnih vprašanjih današnjika ne bo tekla beseda le v tako imenovanih političnih vrhovih — najsi bo republike ali občin - pač pa predvsem v organizacijah združenega dela, interesnih skupnosti in krajevnih območjih. Po starem ne gre več, je poudaril na portoroškem seminarju Mitja Ribičič, mislil pa je na uresničevanje ustave. To lahko naredimo le z nadaljnjim utrjevanjem fronte vseh socialističnih sil, je sklenil svojo misel predsednik slovenske Socialistične zveze. Sedaj je čas, da naredimo v vseh občinah in krajevnih skupnostih programe dela, ki Morajo zajemati vse naloge trenutne gospodarske aktualnosti in uresničevanja ustave, vendar tako, da se bo v njih videl vsak konkreten človek, da bo torej dejansko zainteresiran za razreševanje vsega tistega, kar ga najbolj tišči. Vendar bo treba probleme razreševati selektivno, kar pomeni, da nikakor nismo tako bogata družba, da bi lahko v enem samem mahu pričeli odpirati fronte dela povsod. Le tiste in le tam, kjer je to najbolj nujno. Kasneje pridejo na vrsto ostale želje. Tako je tuš prav, kajti tudi v preveliki dosedanji ambiciji, da prek noči razrešimo vse, tiči razlog, zakaj smo se znašli v neprijetni gospodarski zagati. Slovenska Socialistična zveza je imela te dni svoj seminar. Nič posebnega, seminarjev smo navajeni, vendar bi se ob portoroškem le pomudili nekoliko dlje. Srečanje predstavnikov SZDL iz vseh slovenskih občin je minilo v znamenju delovnega dogovora. O tem, katere naloge je potrebno razreševati v prihodnje, da bi v dnevni praksi še bolj utrdili načela nove ustave, da bi torej še poudarili vodilno vlogo delovnega človeka v slovenski in jugoslovanski družbi. Gre pa nam izključno za to. Da bi dosegli te cilje - in med njimi se trenutno naj- Z odejo se je potrebno pokrivati pač tako, da izpod nje.ne molijo bose noge. MILAN MEDEN ANALIZA O GIBANJU GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1975 Varčevanje in boj za boljše gospodarjenje Organizacije združenega dela so predložile poslovne uspehe prvega polletja, na podlagi katerih so strokovne službe razčlenile gibanja gospodarstva v občini Velenje. Rezultate so primeijali tudi s petmesečno razčlembo gospodarjenja. Ob analizi so primerjali polletne dosežke z občinskim planom za leto 1975. BORBA ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE Organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela so v letošnjih načrtih upoštevale težave, s katerimi se srečujemo pri njihovem izpopolnjevanju. Mnoge delovne organizacije so v težnji, da bi sedanje težave, ki se pojavljajo v gospodarstvu, čim lažje reševale, sprejemale stabilizacijske programe mnogo prej, kot je bila začeta akcija predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. V duhu stabilizacijskih ukrepov je bil sestavljen tudi družbeni načrt občine Velenje. V njem je posebej po-udaijeno, da je naša skupna naloga borba za boljše gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih družbenega življenja, skratka borba za zmanjšanje stroškov proizvodnje in vseh oblik porabe. Analiza gospodarskih gibanj v letošnjem prvem polletju je primerjava rezultatov z družbenim planom. Ta analiza kaže, da je stanje v gospodarstvu občine resnično težavno in da bodo potrebni veliki napori, da se dosežejo boljši rezultati. VELIK PORAST ZALOG Gospodarska rast v mesecu juniju je v primerjavi s prejšnjimi meseci znatno nižja in še nadalje upada. Industrijska proizvodnja se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim odbodjem lanskega leta „sicer povečala za 30 odstotkov" v primerjavi s petmesečnimi dosežki pa se je znižala za 2 odstotka. Temu so vzrok zelo velike zaloge, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečale kar za 56 odstotkov. Najbolj so porasle zaloge gotovih proizvodov, in sicer za 124 odstotkov, zaloge nedovršene proizvodnje za 9 odstotkov, zaloge materiala pa za 30 odstotkov. Od tega odpade na velenjsko Gorenje kar 62 odstotkov vseh zalog. Glavni vzrok porasta zalog je draga domača proizvodnja, ki zaradi visokih cen surovin in reprodukcijskega materiala, visokih družbenih dajatev in poslabšane produktivnosti ni konkurenčna na zunanjem trgu. Prav zaradi tega industrijska proizvodnja upada, kar pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjem obdobju. ZMANJŠANA EKONOMIČNOST POSLOVANJA • V prvem polletju letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani celotni dohodek povečal nominalno za 31 odstotkov. Prav toliko pa so se povečali tudi materialni in drugi proizvodni stroški. Če te podatke primeijamo s petmesečnimi, ugotavljamo, da se je ekonomičnost poslovanja zmanjšala, saj je v petih mesecih letošnjega leta vrednost proizvodnje porasla za 34 odstotkov, porabljena sredstva pa. le za 29 odstotkov. Materiala so porabili za 40 odstotkov weč, amortizacija po predpisani stopnji je porastla za 54 odstotkov, dnevnic in terenskih dodatkov so izplačali več kar za (62 odstotkov. Na povečanje porabljenih sredstev je v prvem polletju 1975 bistveno vplival popravek finančnega rezultata, saj so se odpisane terjatve zarade skrajšanja plačilnih rokov kupcev povečale od 528.000 din na 54,039.000 dinaijev. Dohodek gospodarstva je porasel za 31 odstotkov in znaša približno 80 milijonov dinarjev. Rast dohodka pa je v primeijavi s petmesečnim obdobjem za 20 odstotkov nižja. Pri razdelitvi dohodka zavzemajo največji delež sredstva za bruto osebne dohodke ter zakonske in pogodbene obveznosti. Tako so se v primerjavi z enakim obdobjem lani v letošnjem polletju povečale obveznosti za 21 odstotkov, zakonske za 25, bruto osebni dohodki pa za 48. Ostanek dohodka seje zmanjšal za 2 odstotka. Če pa primeijamo ostanek dohodka s petmesečnimi rezultati, ugotovimo, da se je ostanek dohodka zmanjšal kar za 57 odstotkov. Znižanje ostanka dohodka seveda vpliva na zmanjšanje sredstev v gospodarstvu. Tako so se sredstva za reprodukcijo zmanjšala za 7 odstotkov. Ta sredstva so nižja tudi zaradi zmanjšanja amortizacije. SLABŠA LIKVIDNOST Podatki kažejo, da se likvidnost velenjskega gospodarstva poslabšuje. Denarna sredstva na žiro računih organizacij združenega dela občutno padajo. Zmanjšala so se kar za 42 odstotkov. Terjatve do kupcev so porastle za 42 odstotkov v primeijavi z enakim obdobjem lani in dosegajo kar 50 odstotkov celotnega dohodka. Neurejeno medsebojno finančno poslovanje je vplivalo tudi na povečanje obveznosti do dobaviteljev. Medsebojna primeijava teijatev in obveznosti kaže v letošnjem prvem polletju presežek teijatev nad obveznostmi preko 100 milijonov dinaijev. Na račun odpisanih dajatev se je zmanjšal dohodek v gospodarstvu v prvih šestih mesecih za 5,4 milijonov dinaijev. Potrebno bo veliko naporov, da bomo dosegli predvideno rast industrijske proizvodnje oziroma celotnega dohodka. To je bil eden od sklepov, ki jih je sprejela skupščina občine Velenje v stabilizacijskih ukrepih. ZAPOSLENOST NI V SKLADU S PREDVIDEVANJI V letošnjem prvem polletju se je število zaposlenih povečalo za 2-355 novih delavcev. Glede na petmesečne rezultate pa lahko ugotavljamo, da se je stopnja zaposlovanja povečala za 0,3 odstotka. Na tako visok porast je vplivala visoka stopnja zaposlovanja v gospodarstvu. Takšen porast zaposlenih ni v skladu z našimi predvidevanji ter povzroča težave v gospodarstvu in na področju družbenega standarda. Povečano zaposlovanje ne daje ustreznih rezultatov v proizvodnji. PRODUKTIVNOST PADA Pioduktivnost se je slabšala že od začetka tega leta. Ob polletju znaša v občini 7 odstotkov, v prvem tromesečju pa 24,3 odstotka. Na to je najbolj vplivalo preobsežno zaposlovanje. Produktivnost je ob polletju v primeijavi z istim obdobjem lani za 7 odstotkov večja, osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu pa kar za 29. Takšna gibanja niso v skladu niti z občinskimi smernicami, niti z republiško resolucijo. Osebni dohodki bi morali naraščati počasneje jcot produktivnosti dela. Le tako bo gospodarstvo ustvarjalo več za sklade in reševanje likvidnosti. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju je v občini Velenje v prvem polletju letos 3.696 din in je za 29 odstotkov višji, kot je bil v enakem obdobju lani. Življenski stroški pa so se dvignili za 27 odstotkov. IZVOZ VEČJI OD UVOZA Odnosi med izvozom in uvozom blaga so boljši. V polletnem obdobju je bil izvoz večji od uvoza. V primeijavi z enakim obdobjem lani se je izvoz v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečal za 63 odstotkov. V naši občini izvažajo TGO Gorenje, REK, Lesna in tovarna usnja Šoštanj. V mednarodno menjavo blaga se bodo morale vključiti še nekatere druge delovne organizacije. NOVI STABILIZACIJSKI UKREPI Skupščina občine Velenje, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne in krajevne skupnosti so na podlagi razčlembe rezultatov za petmesečno obdobje letošnjega leta že sprejele nekatere nove stabilizacijske ukrepe. Ko primerjamo polletne rezultate z družbenim načrtom občine za leto 1975, ugotavljamo nekatera bistvena odstopanja od sprejetih nalog in ciljev. Svet za družbenoekonosme odnose pri občinski konferenci socialistične zveze bo razčlenil najbolj pereče probleme. To so brez dvoma zaposlovanje, ustvarjanje dohodka, angažiranje sredstev, naložbe, mednarodna menjava in izvajanje družbenega dogovora o osebnih dohodkih. Tudi vse temeljne organizacije združenega dela, interesne in krajevne skupnosti so dolžne, da same analizirajo omenjene težave in tako preveijajo izpolnjevanje svojih stabilizacijskih programov in ukrepov. Neprestane akcije v smislu doseganja stabilizacijskih ukrepov so potrebne ne glede na to, ali so družbeni rezultati dela dobri ali slabi. v NEDOSEGANJE DOHODKA V Velenjski občini je gospodarstvo doseglo le 41 odstotkov načrtovanega dohodka. To pomeni, da smo ustvarili skoraj 200 milijonov dinaijev premalo. Z rastjo osebnih dohodkov pa smo precej nad predvideno ravnijo. Zato imajo organizacije združenega dela, oziroma temeljne organizacije združenega dela veliko politično odgovornost, saj bi še nadaljnje poslabšanje rezultatov poslovanja imelo za posledico zniževanje osebnih dohodkov. Zavedati se moramo, da je doseganje boljših rezultatov odvisno od nas vseh in da še nimamo izkoriščenih vseh rezerv. » V VELENJSKI OBČINI NAMERAVAJO USTANOVITI Klub samoupravljavcev Na nedavni seji je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje razpravljalo o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih in nalogah sindikatov v zadnjih mesecih letošnjega leta. O tem so pred tem govorili tudi na posvetovanjih predsednikov in sekretaijev občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Znova so ocenili tudi potek akcije za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. V razpravi so poudarili, da litičnih organizacij in skup-poteka akcija za uresničevanje nosti, da bi omogočili in orga-ustavne vsebine samouprav- nizirali neposredno izmenjavo ljanja in družbenoekonomskih svojih izkušenj in izkušenj dele-odnosov v temeljnih organiza- gatov pri razvijanju vsebine, or-cijah združenega dela na ob- ganizacije in metod samouprav-močju občine Velenje zadovo- ljalske prakse. Združujejo se Ijivo. V nekaterih osnovnih or- tudi, da hi sprejeli skupen pro-ganizacijah sindikata pa bodo gram družbenopolitičnega iz-morali še okrepiti ta prizade- obraževanja in usposabljanja vanja. Komisija za samouprav- samoupravljalcev in ga z združe-ljanje in samoupravne odnose nimi sredstvi uresničevali prek pri občinskem sindikalnem sve- delavske univerze in drugih or-tu bo predvidoma pripravila do ganizacij. Upoštevali bodo do-25. septembra že prvo oceno govore v okviru socialistične ^ akcijskih programov za uresni- zveze delovnega ljudstva in za-čevanje ustavne vsebine samo- gotavljali usklajenost v pro-upravljanja ter stabilizacijo. gramiranju in uresničevanju Na šestnajsti redni seji je družbenega izobraževanja v ob-predsedstvo občinskega -sveta čini. Samoupravljalcem in nji-zveze sindikatov Velenje raz- hovim organom bodo skrbeli za pravljalo tudi o nalogah v zvezi svetovalno in drugo strokovno z načinom delovanja sindikal- pomoč pri uresničevanju ustavnih organov ter o pripravah za ne vsebine samoupravljanja, izdelava letnih delovnih na- Organom zveze sindikatov črtov. bodo dajali pobude in predloge Govorili so še o pripravah na za napredek samoupravljanja, in ustanovitev kluba samouprav- za reševanje vprašanj s tega pod- ljalcev. Imenovali so tudi ročja. 10-članski iniciativni odbor, ki Najvišji organ klubov samo- bo vodil priprave za ustanovitev upravljalcev je skupščina nje- tega kluba. govih ustanoviteljev. Ta se se- Klube samoupravljalcev usta- stane najmanj enkrat letno, navijajo temeljne in druge orga- Tekoče delovanje kluba samo- nizacije združenega dela ter upravljalcev vodi izvršilni odbor druge samoupravne delovne kluba samoupravljalcev, nad- skupnosti, osnovne organizacije zorni odbor kluba samouprav- sindikata, krajevne in samo- Ijalcev pa nadzira uresničevanje upravne interesne skupnosti, določb samoupravnega spora- občinske skupščine, občinska zuma o ustanovitvi in delovanju vodstva družbenopolitičnih or- kluba samoupravljalcev. ganizacij ter delavska univerza. Priprave za podpis samo- S samoupravnim sporazumom o upravnega sporazuma o usca- ustanovitvi in delovanju dolo- novitvi in delovanju kluba sa- .čijo podpisniki organiziranost moupravljalcev ter priprave za in delovanje kluba samouprav- začetek delovanja kluba samo- ljalcev. upravljalcev pa opravlja ni- V klube samoupravljalcev se ciativni odbor, ki ga imenuje združujejo delavci prek svojih občinski svet Zveze sindikatov samoupravnih in družbenopo- Slovenije. CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA # Z reaktivnim letalom DC-9 vas vabimo v ISITAN-BUL na zanimive in pestre 3 ali 4-dnevne izlete: 27. septembra, 30. septembra in 2. oktobra. 0 Ogled Graškega velesejma: 4. .oktober 9 5., 12., 19., 26. oktobra vas vabimo na 8-dnevna letalska potovanja v Grčijo. 9 25. novembra vas vabimo na 4-dnevni izlet v RIM. Prijave sprejemajo poslovalnice- CELJE, 2ALEC, VELENJE, MOZIRJE. PRIJAVITE SE, NE BO VAM 2AL! 9 V TQVARNI USNJA ŠOŠTANJ SO USMERJENA PRIZADEVANJA V IZBOLJŠANJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV TER V VECJ0 PRODUKTIVNOST: V pripravi srednjeročni razvojni načrt iteni ko v večjem številu temeljnih in drugih organizacij enega dela v občini Velenje ugotavljajo, da gospodarska rast v i letu ni takšna, kot sojo načrtovali, pa so rezultati 620-članske ovne skupnosti tovarne usnja Šoštanj, temeljne organizacije tega dela industrije usnja Vrhnika, lahko mnogim za zgled. Stanjska usnjarna je ob 10-odstotnem povečanju zaposlenih sčala v prvem polletju fizični obseg proizvodnje za 24 totka. Pri celotnem dohodku 92 milijonov dinaijev je ustvarila aj nad 2 milijona dinaijev ostanka dohodka, lani pa je imela ).000 dinaijev izgube. V primeijavi z lanskim letom so povečali kar za 54 odstotkov, s prodajo izdelkov na tuje v vrednosti 111.000 dolarjev pa so dosegli v prvem polletju tretjino celotnega ' )dka. •V tovarni usnja Šoštanj so posebej še lansko leto, podobno kot !di ob vključitvi v industrijo usnja Vrhnika, sprejeli več dolgo-pnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Ti že vplivajo na poslovanje delovne organizacije. Letošnja novost v pnzadevanjih za varčevanje in stabilizacijo pa so trimesečni akcijski programi, s katerimi si — v okviru letnega gospodarskega načrta — določajo povsem konkretne naloge, tako glede proizvodnje, kvalitete in stroškov poslovanja. Vsak mesec sproti zasledujejo podatke o fizičnem obsegu proizvodnje, izvozu, kvaliteti in v zadnjem obdobju tudi o zaposlenosti, saj so se dogovorili, da letos števila zaposlenih ne bodo več povečevali. Notranje rezerve iščejo v izboljšanju tehnoloških procesov in v večji produktivnosti, ne pa v zaposlovanju novih delavcev. Vse odločitve nasploh prevevajo stabilizacijska hotenja. Na uspešno gospodaijenje v šoštanjski usnjarni v tem lelu vpliva občutno povečan obseg proizvodnje, izboljšana kvaliteta in povečana prodaja na tuje. Izvozu namenjajo v tej temeljni organizaciji združenega dela posebno pozornost. Vse odločitve so podrejene osnovnemu cilju - nadaljnjemu povečevanju mednarodne blagovne menjave. Da bi lahko polno izkoriščali proizvodne zmogljivosti, morajo surovine tudi uvažati, saj jih doma ni. Uvoz sv r: vin in obseg proizvodnje pa spet zahtevata vključevanje v mednarodno blagovno menjavo. Letos bo tovarna usnja Šoštanj prodala na iuje za skoraj enkrat več izdelkov, kot pa bo uvozila surovrn in reprodukcijskih materialov. Na tuje prodajo kar 80 odstotkov izdelanega svinjskega ter 65 odstotkov vsega izdelanega junečjega usnja ter polovico proizvodnje lahke ženske -in moške usnjene konfekcije. Prizadevanja šoštanjskih usnjarjev za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja kaže odločitev, da bodo z novim letom oblikovali dve temeljni organizaciji združenega dela - usnjarna in konfekcija; Sicer pa prav sedaj pripravljajo srednjeročni program razvoja do leta 1980. To bo, kot pravijo v šoštanjski usnjarni, pravzaprav srednjeročni stabilizacijski program. Fizični obseg proizvodnje naj bi v prihodnje letno naraščal za 5 do 6, zaposlenost pa za 1 %. Na leto želijo v prihodnje pridobiti najmanj 10 družbenih najemnih stanovanj ter tudi sicer pospešeno reševati probleme družbenega standarda. Zaradi velikih obveznosti za odplačilo posojil v prihodnjih 3 letih bo treba -kar najbolj skrbno gospodariti. Da so to sposobni, so šoštanjski usnjarji v letošnjem prvem polletju že dokazali. • ^."sfjiSB bi is B9 £l b n • VELENJSKEGA »BICIKEL RALLYJA« SE JE UDELEŽILO VEČ STO KOLESARJEV IMAŠ ROMAIM 49 „Kar izvolite, kakor želite!" je veselo odgovoril Benvald. Zdaj je bilo letalo res nebogljeno. Prednji del je enkrat letel naravnost proti zemlji, nato pa se je naenkrat spet pognal proti nebu. Miller se je vrnil v zadnji del letala, od koder je prihajalo čudno mrmranje in glasovi razburjenja. Sicep pa je vladal popoln molk — kot v grobu. Yuki je bila radovedna če se bo letalo razbilo. Ko je opazovala Berwaldov obraz, se je spomnila na veliko kopico stodolarskih bankov- Ko je skupina histeričnih potnikov stekla k letališki stavbi, kjer je nanje že čakal reševalni avtomobil, je Bervvald stopil k Yuki in ogledoval, kaj je še ostalo od njegove Potovalne agencije. „Tako je to, gospodična Okano!" je rekel „Najbrž boste v prihodnje potrebovali novega upravnika!" „Zelo ste bili hrabri!" je odgovorila. „Srečno ste nas pripeljali na otok. Menite, da bi se letalo dalo popraviti? " „Letalo? Kakšno letalo? " je rekel Bervvald in z grenkobo na obrazu pokazal hrbet razbitinam, ki se jim je približal buldožer, da bi jih odstranil. ,,Pojdite, pričakujejo naju cariniki!" Ko sta šla proti glavni letališki stavbi, sta šla mimo vrste lepo pobarvanih modernih letal, stoječih pred velikim hangaijem. Benvald RONALD KIRKBRIDE cev, ki so bili zaprti v enem izmed praznih kovčkov in kakšna škoda bi bila, če bi se izgubili. Nato je pomislila, kaj bi se lahko zgodilo njej sami. Bila je visoko nad ženi ljo s skupino popolnih neznancev, okrog sedem tisoč milj od doma, na poti proti otoku ki ga ni še nikoli videla. Če bodo padli v morje in se potopili, za to nihče ne bo vedel. In če bodo našli njeno telo, plavajoče v oceanu, se nihče ne bo zmenil zanj, nihče je ne bo pogrešal ali celo prepoznal. Ni imela sorodnikov, ne dobiih prijateljev, nihče ne bi molil za njeno dušo ali jo priporočil spoštovani družini Ohaka. Pa vendar, kakor se ji je /.delo čudno, ni je bilo strah. Mogoče zato, ker ni bilo strah Benvalda — če pa gaje bilo, potem tega ni pokazal niti z najmanjšim gibom. Zelo mirno je rekel: „Otok ie pred nami, gospodična Okano. Čez deset minut bomo pristali." Ni izustil glasu, ko je eden izmed strojev pričel spuščati čudne glasove Yuki je pritisnila nos na okno in opazila, da se je odlomil propeler in pričel leteti proti njej. Umaknila je glavo ravno v trenutku, ko je kos jekla priletel skozi okno in obstal sredi kabine. Potniki so pričeli kričati. Yuki je zaklicala: »Gospod Bervvald ...!" „Nič zato, gospodična Okano! Odtrgano ohišje je poškodovalo hidravlične zavore. Morali bomo pristajati ročno. Razumete, kaj to pomeni? " „Da, gospod Benvald. Kaj naj Yuki stori? " „Pred vami je jeklenka s kisikom. Pritisnite na gumb - hitro ..." Yuki je storila, kot ji je bilo ukazano. Slišalo se je pošastno hreščanje, nato pa tišina. „Bojim se, da je pokvarjena! Pristati bom moral na trebuhu. Držite se trdno. Pristajamo na Seavvell letališču." Spustili so se tik nad morje. Drugi del ohišja motoija je odletel skupaj z anteno. Yuki je skozi okno opazila majhno polje, obkroženo s čudovitimi krošnjami tama-riskov. Močan veter je obrnil letalo na bok. Zdaj se jim je zemlja hitro bližala. Letalo se je umirilo, spet poletelo malce navzgor, nato pa s tre-" skom pristalo ter zaoralo globoko brazdo in se s prvim delom popolnoma nemočno zarilo globoko v pesek. se je pred njimi ustavil, glo-bok6 vzdihnil, nato pa odpeljal Yuki proti carinarnici. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da jima niso potrebne vize. Ko sta opravila formalnosti in bila cepljena proti tropskim boleznim, so ju prijazno pobarali, če imata dovolj denarja za srečno vrnitev. „Koliko časa želite ostati na Barbadosu?' je inšpektor vprašal Yuki zelo prijazno. „Imate s seboj kreditno pismo ali kakršnokoli finančno potrdilo, da boste plačali bivanje? Oprostite moji indiskretnosti, ampak mi moramo vedeti za to, drugače. .." Brez pojasnjevanja je Yuki odprla svoj kovček. Uradnik, globoko zamišljen v pomen svojih besed, je na sredi stavka utihnil, zardel in pričel jecljati: „T ... tto zadostuje," in jima pomahal v pozdrav. Vse želje, da bi se sprijate-ljila s skupino Američanov, ki so se pripeljali z njima, so ugasnile za vedno. Benvalda je bilo sram, ker je njegovo letalo zatajilo, Yuki pa po vsem, kar se je zgodilo, ni želela biti z nimi ne prijazna niti družabna. Najbolj si je želela, da bi našla hotel in sobo ter zaspala. DruštVo humoristov iz Velenja je to nedeljo pripravilo kolesarsko vožnjo na 7 kilometrov dolgi progi od Velenja preko Šentilja. Na pot je odšlo več sto kolesarjev. Takoj po končani vožnji smo se na cilju pri velenjskem kopališču pogovaijali z Venčeslavom Kristavčnikom, ki je bil zadolžen za promet in red med kole-saijenjem. Povedal je, da med potjo ni bilo nobene nezgode, čeprav so kolesarili tudi otroci. Vsi so upoštevali navodila in bili disciplinirani. Dolgo kolono kolesarjev pa je na začetku spremljalo službeno vozilo prometne milice. Kolesarska vožnja je bila še toliko bolj zanimiva, ker so prireditelji poskrbeli za humor. Šaljiv je bil tudi videz celotne kolone. Najstarejša udeleženca Jože Fijavž (68) in Ivan Mele (68) sta korajžno in nič kaj utrujena prikolesarila na cilj. Oba sta bila zadovoljna. Ivan Mele je povedal, da je takšno kolesarjenje zabavno in koristno. „Vsako leto se udeležim kolesarjenja zaradi kondicije in zdravja. Letos me je motilo to, da so bili zra- ven otroci izpod 15. leta. Nekateri se nisp držali reda." Jožetu Fijavžu pa je bilo letošnje kolesaijenje zanimivo zaradi veselja in humorja, ki je vladalo ves čas vožnje. Navdušena nad nedeljskim kolesarjenjem sta bila tudi Sla-vica Sadek (24) in Maijan Šumnik (27). Oba mlada in polna kondicije sta "pot prekolesarila z lahkoto. „Bilo je čudovito," je povedala Slavica. „Sicer vsak dan gonim kolo po velenjskih ulicah, vendar mi je bila današnja vožnja izredno všeč. Pot je bila zanimiva. Zato se bom prihodnje leto spet udeležila kolesarjenja." Tudi Marjan Šumnik veliko kolesari. Čeprav si bo kupil .avtomobil, na kolo Slavica Sadek in Maijan Šumnik na cilju. Na klop za rezervo so poslali predstavnice pravega ženskega spola. Da se ne bi zmotili pri naši trditvi, smo raje napravili posnetek. Zdravniški pregled je bil natančen. Tale ženska ali moški je moral(a) pred tekmo izprazniti črevesje. To sta najstarejša kolesarja Ivan Mele (levi) in Jože Fijavž (des-ni). Predstaviti moramo tudi prometnika Venčeslava Kristavčnika. Povedal je, da je kolesarjenje potekalo brez kakršnihkoli nesreč. nikoli ne bo pozabil. Pravi, se človek ne sme zapustiti, deljsko kolesarjenje pa mi bilo še posebno všeč, ker med potjo vseskozi vladal sni Po končani vožnji pa seje teniškem igrišču zbralo bi tisoč Velenjčanov in navduli spremljalo rokometno tek med moško in žensko eki Tudi to tekmo je pripravilo štvo humoristov. Resnici ljubo-moramo zapisati, daj ženski ekipi sodeloval „preo čeni"' ženski spol, sama mli brhka dekleta pa so sedela klopi za rezervo. Kljub temu so zmagale ženske z rezultati 6:4. KOMANDOSI BREZ BARETK In tedaj je nasprotnik sprožil svojo zimsko protiofenzivo. Sto svežih divizij, pripeljanih iz Sibirije, se je vrglo na Nemce z nepojmljivo sreditostjo in voljo do zrage. Nemci so bili povsem presenečeni, česa takega niso niti v sanjah pričakovali Medtem ko so si nemški generali razbijali glave, kako je nasprotniku uspelo po neverjetno obremenjeni transibirski železnici prepeljati toliko ljudi in opreme, so se nemške enote morale umakniti izpred Moskve. Samo izjemna disciplina in izurjenost je rešila umikajočo se vojsko pred popolnim polomom. Umikali so so presenetljivo organizirano, če pomislimo na okoliščine. Ustavili so se na položajih, ki jih je bilo moč braniti in se vkopali. Ves čas so jih napadali partizanski oddelki, ki so se pojavljali iz gozdov. „To je bilo tudi nekaj povsem nepojmljivega za nas," se spominja Skorzeny. „Ko smo prodirali in spotoma odpravljali v naše zaledje na stotisoče ujetnikov, smo bili prepričani da ni za našim hrbtom ostal noben za vojsko sposoben mož. Vse, kar je bilo zdravo in sposobno za puško, se je umikalo pred nami Toda pozimi ko smo se morali »mak ni ti so se kar nenadoma pojavljale v našem zaledju 'cele brigade, ki so nas napadale neusmiljeno in vešče. Tanki in topovi, ki smo jih pustili ležati, kjer so jih pustili umikajoči se Rusi, so nenadoma oživeli Letala so pripeljala v naše zaledje nove sovjetke častnike, ki so zbrali partizanske odrede in jih pognali v naš hrbet. Nekateri so pristajali z majhnimi dvokrilci, nekateri skakali s padali, nekatere pa so odvrgli počasno leteči avioni z višine nekaj metrov kar brez padala enega takih prizorov sem videl na lastne oči!" Vsak nemški vojak, ki je preživel to prvo rusko zimo, je bil lahko hvaležen čudežu, ki gaje rešil. tmmmmmmmmmmmmmmmmm Skorzeny se je mnogo naučil, predvsem pa je dodobra spoznali in začel ceniti svojega nasprotnika. Rdečearmajci so lahko, je uvidel, marširali dneve in noči skorajda brez počitka. Jedli so kar jim je prišlo pod roko. Medtem ko je morala nemška armada dovažati vodo na nekatera območja brez vodnjakov desetine iii desetine kilometrov daleč v cisternah, so v sovjetski armadi včasih živeli zgolj od redkih mlak in deževnice, ki so jo spotoma nabrali. Njihova komora je večinoma skrbela predvsem za strelivo, vse ostalo je bilo šele daleč na drugem mestu. Pred nekim napadom so nemški obveščevalci zatrjevali štabu, da je sovjetski transport na tleh in da bo napad le kratkotrajen, saj nasprotnik nima vozil, da bi si zagotovil nemoten dovoz streliva. Toda na njihovo presenečenje so rdečearmajci napadali nekaj dni in videti je bilo, da imajo neizčrpne zaloge streliva. Šele kasneje so ugotovili, da je bila sleherna granata in sleherni naboj, ki so ga izstrelili proti Nemcem, prcnešen nekaj deset kilometrov daleč dobesedno z rokami Nekaj tisoč prebivalcev bližnjih vasi se je postavilo v dolgo vrsto in tako je potovala municija iz rok v roke desetine kilometrov daleč na fronto. Sliši se neverjetno, pa je vendar res, daje dobil to mesto prav zato, ker je bil povsem brez konvencionalnih prednosti. Resnica je namreč bila, da je bilo generalom, ki so bili zadolženi za vodenje vojne, ustanavljanje posebnih sil čisto odveč. Zanje je bila to samo ena izmed neštevilnih Hitlerjevih muh, ki se je čedalje pogosteje vtikal v podrobnosti, ki so sodile, tako so mislili generali, v njihovo iključno pristojnost. In ko jim je ukazal, naj začnejo s pripravami na ustanovitev posebnih sil, so le na videz pohlevno pritrdili. V mmmmmmmm IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA resnici pa so storili vse, da bi se te naloge čimprej otresli m to tako, da bi z njo ne imeli opravka ne oni, ne poveljstvo vojske. S to trapasto idejo naj se ukvarja kdor se hoče, mi poklicni vojaki se bomo kar se bo dalo manj! Tako je bilo i približno njihovo stališče. Skorzeny je nenavadno dobro ustrezal večini teh meril. Bil je sicer inteligenten, sposoben, energičen in delaven, j imel je tudi nekaj bojnih izkušenj in celo odlikovanj- zato pa nobenega imena, ni bil pripadnik poklicnih vojšakov, ni bil nekdo, ki bi mu pripisovali prevelike ambicije v vojski Bil je skratka le sposoben anonimnež, amater. Zato je izbor padel na njega. Generali so brž pozabili na to, da imajo v svojih vrstah tudi komandose. Mislili so nekako takole: če smo se lahko štiri leta bojevali brez njih, se bomo pa še sedaj. Hitler, ki je bil v čedalje večjih stiskah zaradi porazov na bojiščih, je mislil drugače. Stalingrad je bil izgubljefi, Rommel se je moral kar naprej umikati, sovražne armade so se čedalje bolj bližale mejam rajha. Nikjer nikogar, ki bi lahko pomagal. Položaj je postajal vse obupnejši in kaj je bolj primernega za tako situacijo kot operacije komandosov, ki so same po sebi dostikrat le obupen poskus doseči nekaj izrednega. Sicer pa je imel podobne težave tudi Churchill na oni strani Kanala, ki je dolgo časa prav tako zaman prepričeval generale, da so lahko komandosi koristni Toda sele pri Dunquerquu, ko je začela Angležem voda teči v grlo, so generali rekli „da" in privolili v ustanovitev komandosov,ki so se šele potem lahko odpravili s sajatstimi obrazi in noži v rokah nad Nemce. 20. aprila 1943 je bil poročnik Otto Skoizeny imenovan za komandanta nemških Posebnih sil, obstoječih in tistih, ki jih bodo šele ustanovili. Da bi dali njegovemu mestu vsaj majhno veljavo tudi na zunaj, so ga povišali v kapetana. Tudi to po svoje priča, kako malo so generali pričakovali od Posebnih sil... menili so, daje čin kapetana več kot dovolj za poveljujočega častnika nove enote. Kolesarjenje in smeh Kolesaiji iz Vinske gore so kolesaijenje vzeli za šalo. Vendar ni bilo tako. Na cilju so takoj poiskali okrepčilo. Pred začetkom rokometne tekme sta se obe ekipi skupaj z zdravnico in bolničarko ter seveda vodjem tekmovanja zbrali pred našim objektivom in požirali. V ŠALEŠKEM ŠTUDENTSKEM KLUBU DELA NE ZMANJKA IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC ——— ""IBftifffl* r Počitnice bodo kar prekmalu minile in zopet se bo začelo ' Studijsko leto. Tisti, ki imajo „na dolgu" še kak izpit, bi jih najraje podaljšali še za kakšen mesec, žal pa počitnice niso raztegljive kot guma. Torej bo zopet treba pljuniti v roke, premleti „tono" skript in knjig, polnih učenosti, obračati štipendijo čim bolj veleumno, da je ne bi prehitro zmanjkalo in premostiti kup drugih težav, ki spremljajo tako znan stavek: Študent naj bo! (pravzaprav njegov ebek). HHHHHi Tako smo se člani predsedstva Šaleškega študentskega kluba prejšnjo soboto - po daljšem premoru - zopet sestali. Z [ veseljenrsmo ugotovili, da predsednika morski pes ni pojedel in bo delo lahko steklo s polno Lahko rečemo, da smo program za študijsko leto 1974/75 bolj ali manj uspešno izvedli. Seveda je bilo nekaj težav, pa tudi kakšen neuspeh, vendar pa sta to le izkušnja ali dve več za uspešen start v novo študijsko leto. Novi program smo sestavili že pred počitni- cami, pa tudi kar se tiče finančnih sredstev se čimbolj trudimo, da bi olajšali delo novega predsedstva. Tako sc bomo pozanimali o možnosti nižjih cen za bazen in sauno, pa tudi za smučanje v Šaleku (če bo seveda zima dovolj radodarna s snegom). Enega od najbolj zagrizenih športnikov smo zadolžili za organizacijo športnega srečanja s trboveljskimi študenti v mesecu oktobru, poskušali pa bomo vso športno in kulturno dejavnost koncentrirati v Velenju, kar bi nas študente bolj povezalo. V ta na- VEDNO ŽIV, POSEBEJ ŠE MED MLADIMI Skupščini občin Slovenj Gradec in Velenje sta lansko leto ob občinskih praznikih podelili domicilni listini aktivistom Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja. V Slovenj Gradcu so podelili listino 9. junija 1974 v priznanje za veliko delo, ki so ga aktivisti opravili med narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo, v spomin vsem padlim, ustreljenim in preminulim tovarišem ter z namenom, da bo lik aktivista Osvobodilne fronte ostal med nami vedno živ in da bi se njegove vrline prenašale na mlado generacijo. Skupščina občine Velenje pa je na slavnostni seji 5. oktobra 1974 podelila listino kot priznanje za veliko revolucionarno in politično delo z naimenom, da se širijo, utrjurjejo in ohranjajo tradicije inarodnoosvobodil-ne borbe iin da ostane vedno prisoten lik aktivista Osvobodilne fronte. POMEMBNA VLOGA AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE t- Šaleško-mislinjsko okrožje je med vojno zajemalo območje sedanjih občin Velenje in Slovenj Gradec. Na tem območju so imeli partizanski aktivisti izredno pomembno vlogo pri organiziranju in razvijanju narodnoosvobodilnega in oboroženega boja proti terorju in nasilju nemškega okupatorja. Komaj mesec dni po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bil ustanovljen I. pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Štajersko. Poleg vseh težkih udarcev, ki jih je okupator prizadel osvobodilnemu gibanju na tem področju, se je mreža partizanskih aktivistov nenehno širila in prehajala v organizirane oblike narodnoosvobodilnega boja. Osvobodilna fronta je prerasla v mogočno organizacijo, ki jo izvežbami in moderno opremljeni nemški stroj z zloglasnim gestapovskim aparatom na čelu ni mogel nikoli zlomiti in omajati vere v dokončno zmago nad fašističnim okupatorjem. ZNANILCI IN ORGANIZATORJI OSVOBODILNEGA BOJA TER GRADITELJI NOVE LJUDSKE OBLASTI Aktivisti Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja so bili znanilci in organizatorji osvobodilnega gibanja ter graditelji nove ljudske oblasti. Širili so plamen vstaje, postavili mrežo osvobodilnega gibanja, ustanovili odbore Osvobodilne fronte ter bili tesno povezani z rastjo in dejavnostjo partizanskih enot na tem področju. Zato tudi ni naključje, da sta že lansko leto skupščini občin Slovenj Gradec in Velenje podelili aktivistom Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja listini o domicilu. Za okrog 1.200 aktivistov Osvobodilne fronte v občinah Velenje in Slovenj Gradec pomeni podelitev domicil nih listin tudi veliko obvezo, saj si morajo stalno prizadevati, da bo lik aktivista Osvobodilne fronte vedno živ, posebej še med mladimi. Prvo povojno srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja je bilo lansko leto 5. oktpbra v Velenju v okviru prireditev ob občinskem prazniku Šaleške ' doline. Drugo srečanje, ki ga pripravljajo v počastitev 30-let-nice zmage nad fašizmom in osvoboditve, pa bo prihodnjo nedeljo, 28. septembra, v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. ■■■■■■ men bomo rezervirali ob sobotah prostor nekje v Velenju, pa tudi v telovadnico bi radi kdaj pokukali. Naša naloga je tudi, da se z delovnimi organizacijami v občini dogovorimo za organizacijo pogovorov s svojimi štipendisti. Na srečanju bi bili poleg štipendistov prisotni tudi ostali člani kluba. Pogovarjali bi se o politiki štipendiranja v podjetjih in počitniškem delu. No, pred nami pa je tudi organizacija vsakoletne letne skupščine študentov, ki bo letos prvič v Velenju. Na njej bomo pregledali enoletno delo kluba, ne nazadnje pa v svoje vrste sprejeli vse tiste, ki že „težko" čakajo na svoj brucov-ski staž. Pa tudi novo predsedstvo kluba bomo izvolili. Skratka — dela v Šaleškem študentskem klubu nikoli ne zmanjka. Sicer pa - namen našega kluba je, da združuje študente v družbenopolitični dejavnosti, športu in kulturi in največje veselje vsakega izmed nas je, če na koncu leta ugotovimo, da smo zastavljeni program izpolnili. MELITA VOVK V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ Sodoben obrat družbene prehrane Pred dnevi so s priložnostno slovesnostjo predali svojemu namenu nov sodoben obrat družbene prehrane v Termoelektrarni Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela Rudarsko elektroenergetskega' kombinata Velenje. Stara menza, kakor so imenovali obrat družbene prehrane, je že zdavnaj doslužila: prostori so bili premajhni in neprimerni. Zato so se samoupravni organi šoštanjske Termoelektrarne odločili za postavitev sodobnega obrata družbene prehrane, ki ima jedilnico s 300 sedeži, v kuhinji pa lahko pripravijo kar 600 toplih obrokov. Objekt, skupne površine 1.200 m2, ki ga je postavilo G1P „Vegrad" Velenje, je veljal okrog 7 milijonov dinaijev. Samoupravni organi Termoelektrarne Šoštanj so novi sodobni obrat družbene prehrane predali v upravljanje temeljni organizaciji združenega dela Družbena prehrana in gostinstvo Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. SEKRETAR REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL MILAN KUČAN OBISKAL MISLINJSK0 DOLINO Uresničiti celovit družbeni smoter stabilizacije Sekretar Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Milan Kučan je 18. septembra obiskal Slovenj Gradec. Najprej se je sešel s predstavniki Medobčinskega sveta SZDL koroških občin ter občinskih konferenc SZDL, pozneje pa je obiskal temeljno organizacijo združenega dela „Tovarna gumirane žime in penastih mas" slovenjgraške Tovarne usnja. Po ogledu proizvodnega procesa se je sešel s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vodstva temeljne organizacije združenega dela, ki so ga seznanili z razvojem te temeljne organizacije združenega dela in z načrti za prihodnji razvoj. Med pogovori je Milan Kučan poudaril, da nobena delovna skupnost, tudi tista, ki dosega rezultate nad poprečjem, ne sme biti zadovoljna z doseženo stopnjo razvoja, če želimo v celoti uresničiti celovit družbeni smoter stabilizacijskih prizadevanj. Tam, kjer jih ne pestijo gospodarske težave, pa morajo s še večjo zavzetostjo v akcijo za poglabljanje samoupravljanja. Nasploh pa,gre v prizadevanjih za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike in uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela za enovit proces oziroma akcijo. SKUPNA SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL ZA KOROŠKO IN MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS ZA KOROŠKO V SLOVENJ GRADCU: Priprave na veliko slavje V petek, 19. septembra, je bila v Slovenj Gradcu seja medobčinskih svetov Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze komunistov za Koroško. Na seji so predstavniki organizacijskega odbora dr. Drago Plešivčnik, prof. Karel Pečko in prof. Tone Turičnik poročali o pripravah na slavje ob 30-letnici OZN, na velike mednarodne kulturrfc prireditve „M1R 75 - 30 LET OZN", posebej še na osrednje slovesnosti, ki bodo 19. oktobra. Takrat bo v Slovenj Gradcu osrednja slovenska proslava 30-letnice ustanovitve OZN, združena z odprtjem velike mednarodne razstave likovnih del angažirane figuralike. Pokrovitelj tega enkratnega pregleda angažirane umetnosti vsega sveta, ki bo imel tudi velik študijski in znanstveni pomen, je generalni sekretar OZN, dr. Kurt VValdheim. • Delegacija medobčinskega sveta ZKS za Koroško v Avstriji V soboto, 20. septembra, se je mudila delegacija Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško, vodil jo je sekretar sveta Ivan Bošnik, na enodnevnem obisku v VVolfsbergu v Avstriji, na povabilo tamkajšnjega okrajnega komiteja KP Avstrije. Med obiskom so izmenjali mnenja o aktualnih vprašajih ter se dogovorili za prihodnje sodelovanje. ' < Tako bo že v začetku oktobra obiskala delegacija okrajnega komiteja KP Avstrije VVolfsberg Ravne na Koroškem in se v tamkajšnji železarni seznanila z razvojem delavskega samoupravljanja pri nasj MIŠLJENJA, SPODBUDE, PREDLOGI Kdaj bomo dobili stanovanje? Taka in podobna vprašanja so na dnevnem redu delavcev na vseh zborih delavcev v vseh TOZD širom po naši domovini. Vsi, ki sodelujemo v reševanju tega zelo hudega družbenopolitičnega problema, poznamo njegovo velikost. Bolj ko planiramo, kako to zadevo reševati, več nerešenih stanovanjskih vlog se nabira v naših evidencah. Vsi vemo, da dolgo tako ne bo več šlo. Resnica je, da mora človek najprej jesti, spati, šele nato filozofirati. Ta resnica nas pri nerešenem stanovanjskem problemu močno zavira pri nadaljnjem razvijanju humaninih -socialističnih odnosov in graditvi pravične demokratične družbe. Ko smo se z delavci pogovaijali o tem, kakšne so možne rešitve, so z veliko natančnostjo in čutom pravičnosti povedali naslednje krivice. Ni prav, da dobijo pod enakimi pogoji stanovanje tisti delavci, ki so s svojim zaslužkom zmožni sodelovati pri nakupu stanovanja, kakor tisti, ki to niso zmožni. Ni prav, da si nekateri delavci z boljšimi OD kupujejo drage avtomobile, denar zapravljajo na dragi notranji opremi, gradijo celo vikende, od podjetja pa zahtevajo lepo stanovanje, ne da bi sami kaj zraven prispevali. Ni prav, da za take delavce solidarnostno zbirajo denar vsi delavci v DO (stanovanjski prispevek najmanj 6 % od brutto OD), le ti pa svoje zaslužke v veliki meri potrošijo za luksus. Zahtevajo, da tisti delavci oz. družine, ki zmorejo glede na zaslužke, sodelujejo s svojim denarjem pri nakupu stanovanja, pa je potem tisti del stanovanja njegova last. Zahtevajo prav tako, da tiste družine, ki ne zmorejo soudeležbe pri nakupu stanovanja, hitreje dobijo stanovanje kot doslej in se morajo financirati iz solidarnostnega sklada, ki ga v ta namen ustvaijajo vsi delavci. Ni prav, da se gradi toliko zasebnih hiš, bogato opremljenih s krediti družbe, ker je to predrago. Zahtevajo usmeijeno izgradnjo, velikoserijsko, kjer je možno graditi ceneje in se s tem reši več stanovanjskih problemov. Zahtevajo, da se postavijo družbeni kriteriji, kdo mora sodelovati s svojimi sredstvi pri nakupu in kdo dobi solidarnostno stanovanje. Zahtevajo sprejem družbenega dogovora o stanovanjski politiki, kjer bodo dovolj jasno rešene omenjene krivice in onemogočeno izkoriščanje človeka po človeku. Zahtevajo, da se tak dogovor sprejme v slovenskem merilu in nato razširi na vso državo. Zahtevajo, da banke pomagajo reševati ta problem s stimulativnimi pravilniki o kreditiranju stanovanjske izgradnje. Zahtevajo, da sindikat na nivoju republike in občine takoj pristopi k reševanju navedenih problemov in da je nosilec akcije za vzpostavitev pravičnejšega sistema. To je le nekaj krivic, ki jih nosimo s seboj v sedanjem sistemu. Lahko bi jih našli še več, vendar so že te tako kričeče, da res ne moremo več mimo njih. V nadaljnjem iskanju rešitev je samoupravni organ „Odbor za medsebojna razmerja" v nekem podjetju že poskušal nekaj napraviti, sprejel je'naslednji sklep: Vse družine, ki imajo nad 1/2 poprečnega OD v SRS na družinskega člana, so dolžne, če žele stanovanje, prispevati pri nakupu 1 /2 vrednosti stanovanja. Z grobimi izračuni so ugotovili, da je taka družina zmožna prispevati 1/2 vrednosti stanovanja, če 34 leta namensko varčuje pri banki. Delovna organizacija je dolžna, da iz sklada za stanovanjsko gradnjo kupi drugo polovico stanovanja in to tako, da se tudi da sredstva oplemenitijo pri banki. Delovna organizacija je dolžna, da iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo izdvoji vsaj 20 % za nakup solidarnostnih stanovanj. To je za tiste delavce, ki skupnega nakupa niso zmožni. Lastništvo na sodišču urediti tako, da bo dvolastništvo stanovanja (delavec kot pravna oseba do 1/2 in DO kot pravna oseba do 1/2) s tem, da ima delavec iniciativno pravico prodaje, DO pa predkupno pravico. Predlagajo spremembo zakonodaje v zvezi s prometnim davkom ob priliki prodaje stanovanja, in sicer tako, da se oprosti prometnega davka, če delavec ta denar ponovno vloži v nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše. Od vseh sredstev za stanovanjsko izgradnjo se lahko oddvoji za kreditiranje individualne gradnje največ 20 %. Iz tega se vidi, da prvi poskusi rešitve nastalih problemov so in da delavci žele to čimprej rešiti bolje in pravičneje. Popolnoma jasno pa je, da tak nov sistem lahko da boljše rezultate samo, če se vanj vključijo vsi delovni ljudje v republiki, še bolje v državi. Analitiki bi kmalu ugotovili, da bi nam novi sistem prinesel vsaj 1/4 več sredstev za stanovanjsko izgradnjo, kar pomeni 25 % več stanovanj, kot jih gradimo sedaj. Nekaj bi morala doprinesti tudi nova tehnologija pri gradnji stanovanj, saj se bo gradilo velikoserijsko zato ceneje. RADO SIVKA • VAŠI PRISPEVKI ZA P. P. 89 Odgovor na članek, objavljen v tedniku »NAŠ ČAS« Delavski svet Projektivnega biroja Velenje je na svoji izredni seji dne 22.9.1975 obravnaval članek z naslovne strani Našega časa z dne 19. septembra 1975 z mednaslovom posamezniki zlorabljajo svoj položaj!" in izjavlja sledeče: 1. Pri primerjavi zapis- nika seje komisije za ugotavljanje izvora premoženja in članka v Našem času je ugotovljeno, da v zapisniku ni navedeno kot v članku ime Projektivni biro Velenje, temveč samo projektivni biro. 2. Projektivni biro Velenje do danes še ni oddajal dela gradbenim podjetjem, še manj pa zasebnim obrtnikom. Zato smatra, da se obtožbe, razvidne iz članka, ne nanašajo na naše podjelje in kot take škodujejo poslovanju Projektivnega biroja Velenje, Prešernova 3/a. Predsednik delavskega sveta MARJAN AMBROŽ Izlet Zveze borcev Velenje Sonce je kdaj pa kdaj pokukalo izza oblakov, ko smo se člani in svojci članov zveze borcev Velenje odpeljali na izlet proti partizanskim krajem naše ožje domovine. Prvi naš postanek je bil Polhov Gradec. Predsednik zveze borcev Polhovega Gradca nas je popeljal v lepo šolo. Tu sta nas pričakala ravnatelj šole in tajnik občinske skupščine. V avli so nas seznanili o dejavnosti kraja med narodnoosvobodilno borbo, o uspelih operacijah Dolomitskega odreda, po katerem nosi ime šola. Tov. ravnatelj je povedal, v kako neugodnih razmerah so delali učitelji in učenci, preden so se vselili v nove sodobne in funkcionalne prostore verjetno ene najlepših šol v Sloveniji. Polhograjčani so skromni, delavni, kar pričajo številni pokali v vitrinah, red in snaga v vseh prostorih šole. Poslovili smo se kot stari znanci. Tovariši iz Polhovega Gradca, prisrčna hvala za topel sprejem! Nadaljevali smo pot po ozki in serpentinasti cesti. Naš šofer nas je varno pripeljal do Škofje Loke, kjer so nas že čakali tamkajšnji predstavniki zveze borcev. Na prostoru, kjer prirejajo vsako leto izseljenski piknik, so nas seznanili z zgodovino od naselitve Slovanov, fevdalne dobe do današnjih dni. V drugi svetovni vojni je mnogo ljudi s tega predela Gorenjske žrtvovalo življenja, kar priča bogata zbirka fotografij in originalnih dokumentov v muzeju narodnoosvobodilne borbe na gradu. Zgodovinsko mesto Skofja Loka nam sedaj po tem izčrpnem orisu kraja mnogo več pomeni. Iskrena hvala tudi vam tovariši, saj ste nam posvetili več ur nedeljskega, dragocenega prostega časa. Prijetno razpoloženi smo se proti večeru mimo Brnika, Moravč, Izlak, Trojan vrnili proti Velenju. Vsi udeleženci izleta si želimo še več takšnih srečanj. ANICA TAMŠE Velenje, Rudarska 2 Premalo o turističnem tednu Čakala sem 36. številko Našega časa in bila prepričana, da bo v tedniku kaj več napisanega o turističnem tednu v Šoštanju. Vendar zaman. Zakaj niste pisali o prireditvah, ki so se v tem tednu odvijale v Šoštanju? Šoštanj praznuje letos pomemben jubilej in ni vreden niti ene napisane besede v Našem času. Žalostno, da tako malo prostora posvetite dogodkom v Šoštanju. Prosim za odgovor. ERNA PEUNIK (upokojena učiteljica) Šoštanj, Tekavčeva 16 ODGOVOR: Resnično kratek odgovor naši zvesti bralki, tovarišici Peunikovi. O turističnem tednu smo v NČ objavili naslednje sestavke: v številki 33, „V Šošta- nju jutri začetek turističnega tedna", v številki 34, „Ob 755-Ietnici Šoštanja turistične prireditve" (2 fotografiji) in v številki 35, „V Šoštanju razstava J. Svetine" (fotografija). Ne trdimo pa, da smo o prireditvah najbolje poročali, to tudi zavoljo tega, ker nas šoštanjsko turistično društvo o vseh prireditvah ni obvestilo. Urednik Gostilničarja ne briga V nedeljo, 7. septembra, sva se s tovarišem okrog 9. ure zvečer peljala po cesti II. reda od Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki pri Velenju se je pripetila prometna nesreča. Tam naju je ustavil preplašen moški, veijetno je bil voznik. Prosil je, da pokli-čeva rešilni avtomobil ter obvestiva o nesreči postajo milice. Na cesti je ležal ponesrečenec, sprednji del avtomobila pa je bil popolnoma razbit. Zato sva hitro odpeljala proti Mislinji. Tam sva odšla v gostilno „Gojko", ker sva vedela, da ima gostilničar telefon. Povedala sva, kaj se je zgodilo in da bi rada telefonično obvestila postajo milice. Gostilničar je najprej dejal, da nima telefona, v isti sapi pa je začel pripovedovati, da ga ne brigajo prometne nesreče, ker je pač zasebnik. Vsakemu ne more pustiti telefonirati, ker ne ve kdo bo plačal. Povedala sva mu, da bova telefonski pogovor midva plačala, ker želiva, da bi čimprej pomagala ponesrečencu. Gostilničarju sva morala za pogovor plačati 7 di- naijev. Nisva pa mogla razumeti njegovega ravnanja, saj je dolžnost vsakega, da drugemu pomaga v nesreči. Ravnanje gostilničarja iz Mi-slinja ni bilo takšno, kot si vsi vozniki želimo. Nihče ne ve, kdaj ga bo doletela nesreča in bo njegovo življenje v rokah kakšnega zasebnika, ki bo iskal dobiček celo na račun telefonskega pogovora. Zato je ravnanje gostilničarja vredno obsodbe. A. J., Slovenj Gradec • Delavke Gorenja na Koti 21 Prejšnjo soboto sc je 33 delavk in delavcev TOZD elektronika spustilo globoko v nedije Šaleške doline. Dve ločeni skupini so spremljali Avgust Terglav, Ivan Drev in še dva izkušena rudarja. Sli smo prav do čelnih odkopov. Srečali smo črne in prepotene rudaije. Po dveh urah hoje po deloviščih velenjskega rudnika smo znova stopili v dvigalo, ki nas je dvignilo ni površino. Ena od udeleženk, žena rudarja, je po ogledu dejala: „Sedaj ne bom godrnjala, če sc bo po jedi zteknil po kavču. Počitek si resnično zasluži " Vsi smo se z njo strinjali. » Vsem, ki so nam omogočili ogled jame, se iskreno zahvaljujemo. L.O.,Gorenje, TOZD ^ elektronika Financiranje krajevnih skupnosti V preteklih letih so krajevne skupnosti v občini Velenje urejale svoje krajevne probleme predvsem z lastnimi viri dohodkov. Te so v obliki denarnih in materialnih dohodkov zbirale od občanov in delovnih organizacij. Pri izgradnji in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav je imelo pomembno vlogo prostovoljno delo, v katerega so se v velikem številu vključevali občani. NOV SISTEM FINANCIRANJA Tak sistem zbiranja sredstev za uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov" v krajevnih skupnostih ni zagotovljal enake materialne osnove vsem krajevnim skupnostim. Podvržen je bil najrazličnejšim vplivom objektivne in subjektivne narave. Da bi to stanje izboljšali, so lansko leto pristopili k bolj sistematičnemu načinu financiranja krajevnih skupnosti. Opredelili so ga tudi v posebnem poglavju družbenega plana občine Velenje za lansko leto. Vse dohodke občinskega proračuna in komunalnega sklada so opredelili kot dohodke krajevnih skupnosti in jih tudi prikazali po krajevnih skupnostih, v zneskih, ki so jih te prispevale k ustvaijenim skupnim dohodkom. Upoštevali so razne pokazatelje, kot so vplačani davki iz osebnih dohodkov, vplačani drugi davki, takse in dopolnilna sredstva ter vplačani prispevki v komunalni sklad. V letošnjem letu so sistem financiranja krajevnih skupnosti nekoliko dopolnili in sicer v tem smislu, da so v dohodke in izdatke krajevnih skupnosti vključili še samoupravne interesne skupnosti in sklad za negospodarske investicije. Na osnovi te spremembe je predvideno, da bodo znašali skupni dohodki 265,436.000 dinarjev, izdatki 258,126.020 dinaijev in razlika v sredstvih med dohodki in izdatki po pokritju skupnih potreb 7,309.780 dinaijev. S to vsoto naj bi letos razpolagale krajevne skupnosti. VIŠEK DOHODKA ODVAJAMO V letošnjem letu pa je prišlo do nekaterih sprememb, ki bistveno vplivajo na financiranje potreb splošne in skupne porabe in s tem tudi na financiranje krajevnih skupnosti. Ustanovljena je bila samoupravna interesna komunalna skupnost, ki je v upravljanje prevzela sredstva bivšega komunalnega in cestnega sldada in s temi sredstvi tudi samostojno razpolaga. Sredstva občinskega proračuna so omejena, zato je treba razne stvari financirati tudi iz drugih sredstev. Občinski proračun mora bišek dohodkov nad dovoljeno porabo odvajati za solidarnostno pokrivanje potreb tistih slovenskih občin, pri katerih ustvarjeni dohodki ne zadoščajo za pokrivanje potreb dogovoijene porabe. SAMOPRISPEVKI OBČANOV Zaradi sedanje gospodarske in finančne problematike lahko vidimo, da bodo tako letos kot tudi prihodnje leto najpomembnejši vir sredstev krajevnih skupnosti predstavljala sredstva samoprispevka občanov. Skupni dohodki krajevnih skupnosti so za letošnje leto predvideni v višini 9,600.000 Ste že naročeni ha tednik Naš čas? dinaijev. Od tega je dohodkov iz občinskega proračuna 500.000 dinaijev, dohodki samoupravne interesne komunalne skupnosti 300.000 dinaijev, dohodki iz samoprispevka o čanov 7,000.000 dinaijev, c dohodkov iz sklada za negosp darske investicije pa 1,800.000 dinarjev. Odbor za medsebojna razmerja TOZD »ELEKTRONIKA« Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje razpisuje prosto delovno mesto VODJA TOZD ELEKTRONIKA Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo. — ima 5 let delovne dobe, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v delovni organizaciji združenega dela, — je moralno in politično neoporečen, — da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD hi cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije. Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potrdilom o nekaznovanosti pošljite na naslov »Gorenje« TGO Velenje — kadrovska operativa. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavljeni kandidati bodo v 8 dneh po zaključku razpisnega postopka obveščeni o rezultatih razpisa. ' SKLAD ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE OBČINE VELENJE razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za ime večnamenske hale v Velenju Dejavnost: a) RAZSTAVE IN SEJMI b) ŠPORTNE PRIREDITVE C) DRUŽABNE PRIREDITVE Posebna komisija bo izbrala najboljši predlog in ga nagradila s 1500 din. Predloge pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Ime večnamenske hale« na naslov: ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, TOMŠIČEVA 16. CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI NOVINARJA in NOVINARJA PRIPRAVNIKA v uredništvu tednika Naš čas in Radio Velenje POGOJI — končana višja ali srednja izobrazba ustrezne $meri. Prošnje z opisom delovnih izkušenj na področju novinarstva in končno šolsko izobrazbo pošljite na naslov: CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAlGAiNDO IN ZALOZNlSTVO VELEiNJE, p p. 89. J Velenjski atleti četrti Na velenjskem štadionu je bil letošnji finale adetskega pokala za starejše mladince. Sodelovali so najboljši mladi adeti iz 12 slovenskih klubov. V skupnem seštevku točk so bili najboljši adeti celjskega Kla-divarja, ki so zmagah s precejšnjo prednostjo pred Olimpijo iz Ljubljane. Adeti iz Velenja so osvojili četrto mesto. Med posamezniki velja posebej omeniti Velenjčana Režka, ki je zmagal v troskoku z rezultatom 13,88 m, v skoku v daljino paje bil s 653 cm tretji. Prav tako se je izkazal Rošer, ki je v metu diska zmagal z rezultatom 42,30 m in bil za več kot 7 m boljši od drugouvrščenega. Tudi v metu kopja je bil izvrsten -tretji z rezultatom 59,58. Le-meš je v hoji na 5 km osvojil 2. mesto. Pomembno atletsko prireditev so zelo dobro organizirali atletski delavci Velenja. Rezultati — 110 m ovire: 1. Pangeršič (Kladivar) 15,7; 2. Rener (Kladivar) 15,8; 3. Grbec (Olimpia) 16,4. Troskok: 1. Režek (Velenje) 13,88; 2. Križman (Novo mesto) 13,73; 3. Čop (Kladivar 13,70; 6. Jamnikar (Velenje) 12,83. Kopje: Kopitar (Kladivar) 61,08; 2. Globevnik (Maribor) 60,58; 3. Rošer (Velenje)-59,14. Palica: 1. Cvetkovič (Triglav) 3,80; 2. Tener (Kladivar) 3,70; 3. Juteršek (Olimpia) 3,50. Kladivo: 1. Prajnc (Maribor) 47,98; 2. Rojnik (Kladivar) 42,70; 3. Rojnik Niko (Kladivar) 41,08. Hoja 5 km: 1. Ocvirk (Kladivar) 26:21,2; 2. Lemež (Velenje) 26:34,6; 3. Lokovšek (Kladivar) 27:20,6. Daljina: 1. Piculin (Gorica) 6,78; 2. Horvat (Kladivar) 6,58; 3. Režek (Velenje) 6,53. 4 X 100 m: AD Kladivar 45,0; 2. AK Nova Gorica 45,1; Novo mesto 45,2; 9. Velenje 46,4. Višina: 1. Čop (Kladivar) 2,00; 2. Čulap (Olimpija) 1,95; 3. Šuštar (Novo mesto) 1,95. 100 m: 1. Kržan (Novo mesto) 11,0,2. - 3. Horvat (Maribor) 11,2; in Sagadin (Triglav) 11,2; 1500 m: 1. Gartner (Triglav) 4:02,0; 2. Struc (Ravne) 4:04,6; 3. Glavan (Olimpija) 4:04,6; 6. Hižar (Velenje) 4:12,4; 8. Britovšek (Velenje) 4:16,3. Krogla: 1. Prajnc (Maribor)-12,73; 2. Petek (Olimpija) 12,15; 3. Koprivnikar (Olimpija) 12,10. 400 m: 1. Prstec (Ptuj) 49,2; 2. Kržan (Novo mesto) 49,6; 3. Kopitar (Kladivar) 50,5. Disk: • 1. Rošar (Velenje) 42,30; 2. Okleščen (Novo mesto) 35,18; Grozlj (Triglav) 34,74. 3000 m: 1. Solina (Ptuj) 8:57,0; 2. Škof (Olimpija) 9:01,4; 3. Nabernik (Ravne) 9:12,6; 7. Miklavžina (Velenje) 9:26,2. USPEH VELENJSKIH INVALIDOV Društvo telesnih invalidov Velenje je bilo prireditelj letošnjega republiškega prvenstva invalidov v plavanju. V zimskem bazenu se je pomerilo med seboj za koline blizu 50 tekmovalcev iz Kranja, Kamnika, Ponikve, Ljubljane, Maribora, Laškega in Velenja. Največ uspeha so imeli plavalci Velenja, ki so osvojili kar 13 kolajn. Najboljši je bil Jože Tajnik, ki je zmagal kar v štirih panogah. Rastko Lah je osvojil zlato kolajno v prsnem plavalcu, kar trikrat pa je bil drugi. Kolajne pa so osvojili še Jože Angelo, Tone Tratnik in Tone Osojnik. Prvenstvo je bilo pod pokroviteljstvom tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki je nastopajočim poklonila spomin-, ske majice in skupno kosilo v stavraciji Gorenja. Občinska P telesnokultuma skupnost pa | vsakemu udeležencu podelila simbol Velenja - miniaturno rudarsko svetilko. L Rezultati: žemske ;, 25m prsno — 1. Maijana Gri-čar (Kamnik) 11.000, 2. Miijana Pavlin (Kranj) 895, 3. Hilda Šu- Jože Tajnik je prejel kar štiri zlate medalje bic (Kranj) 800; 25 m prosto — 1. Vera Ceglec (Laško) 646, 2. Miijana Pavlin (Kranj) 568, 3. Jožica Drev (Maribor) 260; 25 m hrbtno — 1. Biserka Krmelj (Kranj) 515. Moški 25 m prosto — 1. Jože Tajnik (Velenje) 1.211, 2. Jože Bamfi (Ljubljana) 1.156, 3. Tone Tratnik (Velenje) 1.066, 5. Tone Osojnik (Velenje) 1.031; 25 m prsno — 1. Rastko Lah (Velenje) 1.345, 2. Jože Bamfi (Ljubljana) 1.280, 2. Jože Angelo (Velenje) 1.220, 4. Tone Tratnik (Velenje) 1.185, 8. Tone Osojnik (Velenje) 1.085; 25 m hrbtno — 1. Jože Tajnik (Velenje) 1.400, 2. Rastko Lah (Velenje) 1.275,3. Jože Angelo (Velenje) 1.230, 6. Tone Osoj- Poraz Šmarčank Rokometašice Šmartnega so tekmo s Slovanom v Ljubljani izgubile z rezultatom 25:13 (15:6). Ljubljančanke so brez težav premagale rokometašice iz Šmartnega, ki se niso mogle uspešneje zoperstaviti izkuše-nejšim domačinkam. Najuspešnejša je bila Franja Kolenc, kije dosegla 7 golov, ostale zadetke so dosegle Podjavoršek, Šmerc, Krevzel in Jeraj po enega nik (Velenje) 1.135, 7. Tone Tratnik (Velenje) 1.005; 25 m delfin - 1. Jože Tajnik (Velenje) 1.450, 2. Rastko Lah (Velenje) 1.325, 3. Tone Osojnik (Velenje) 1.140; 100 m mešano — 1. Jože Tajnik (Velenje) 1.233, 2. Rastko Lah (Velenje) 1.035, 3. Tone Osojnik (Velenje) 988. Remi v Šmartnem Preteklo nedeljo so se nogometaši Šmartnega na domačem igrišču pomerili z ekipo Pohoija iz Ruš. Srečanje se je končalo brez zadetkov in z delitvijo točk. Takoj na začetku se je videlo, da so gostje prišli v Šmartno z željo, da osvojijo točko, saj je bila njihova igra izrazito obrambna, napadali pa so le z redkimi protinapadi. Toda do- Vsak četrtek od 15.30 in vsako nedeljo dopoldan poslušajte Radio Velenje na UKV frekvenci 88,9 mega-hercov mačini so takoj po začetnem žvižgu silovito napadali in skušali najti pot skozi čvisto obrambo Pohoija. Igra se je skoraj vso tekmo odvijala na polovici gostov, toda napadalcem Šmartnega ni uspelo iz nekaterih lepih priložnosti doseči zadetka. Najzrelejšo priliko je imel Prašnikar v 65. minuti, potem, ko mu je Hribernik lepo podal preko živega zidu, toda njegov strel je na žalost kakih tisoč gledalcev za las zgrešil cilj. Izredno borbena igra gostov in zanesljiva obramba njihovega vratarja Grlocija so rodili sadove in uspelo jim je zadržati neodločen rezultat do konca in iztržiti točko. ŠMARTNO: I. Podgoršek, Pokleka, Hanžekovič, F. Podgoršek, Kompan, Omladič, Žalig (Denžič), Hribernik, Prašnikar, Benetek. J. Krajnc S težavo zmagali V slovenski rokometni ligi so Šoštanjčani na svojem igrišču s težavo premagali ekipo Tržiča z rezultatom 18:15 (5:10). Pred več kot 400 gledalci so v prvem delu bili boljši gostje, ki so dvakrat vodili s petimi goli prednosti. Po odmoru so domačini zaigrali precej boljše in uspeli zmagati šele v zadnjih minutah igre. Največ zaslug za zmago ima Kompan, ki je dosegel kar 10 zadetkov. Gole so dosegli še: Jančič in Metličar 3 ter Vačovnik 2. Po tretjem kolu je na vrhu lestvice moštvo Minerve iz Griž, ki je kot novinec v ligi presenetilo svoje nasprotnike in v vseh srečanjih zmagalo. V četrtem kolu se bodo Grižani doma pomerili s Šoštanjem. Četrta zmaga Rudarja Nogometaši Rudaija so v četrtem kolu gostovali in premagali moštvo Aluminija z rezultatom 2: 0. Velenjčani so bili ves čas boljši nasprotnik in so zasluženo osvojili obe točki. Zanimivo je, da sta oba zadetka dosegla obrambna igralca Rudaija Oljača in Hudarin. To je bila že četrta zaporedna zmaga Rudaija, ki je na vrhu lestvice. Mariborski Branik je drugi z dvema goloma slabšo razliko (Rudar 13:1, Branik 13:3) danih in prejetih golov. Tesna zmaga Velenjčank Tokometašice Velenja so v tretjem kolu doma premagale igralke Kamnika z rezultatom 16:15 (9:9) V enakovrednem srečanju so večji del tekme imele pobudo gostje. Šele v zadnjih minutah so Velenjčanke dosegle odločilne zadetke, izkazala pa se je tudi vratarka Lučka Hleb, ki je ubranila nekaj nevarnih strelov. Gole so dosegle: Podpečan 10, Jan, Borha, Tkavc in Podbregar po enega ter Planinčeva 2. Občinsko prvenstvo v plavanju V bazenu v Šoštanju je bilo 16. septembra občinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Rezultati: kravi — letnik 1966, 67: 1. Samo Zakeršnik, hotel Daka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje OBVEŠČA IN PRIPOROČA da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored, v katerem nastopajo: - DUO BALATONIS (Madžarska) — metalci nožev In žongliranje v duetu - MILICA KOVAČEVIČ — strlp-tease - DUO WALCZAK (Poljska) — plesni show - Igra ansambel »DOMINANTA« iz Poljske. - Kegljišče hotela »PAKA« posluje vsak dan od IO. do 2.30 ure, ob ponedeljkih in nedeljah od IO. do 1.30 ure. - V RESTAVRACIJI »JEZERO« GLASBA VSAK DAN, IGRA KVARTET THE LECHITAS IZ POLJSKE, OB TORKIH ZAPRTO. osnovna šola Biba Roeck Šoštanj; 2. Nemanja Lubarda, 2. Franc Pleterski (vsi trije osnovna šola Biba Roeck Šoštanj); prsno - dečki: 1. Iztok Melan-šek, osnovna šola Anton Aškerc Velenje, deklice: 1. Natalija Slabo (Biba Roeck), 2. Barbara Terglav, 3. Lidija Majcen (obe Anton Aškerc); kravi - letnik 1964, 65 - dečki : 1. Miha Oštir (Miha Pintar Toledo Velenje), 2. Boris Martinšek, 3. Matjaž Kočevar (oba Biba Roeck), 4. Jože Stropnik, 5. Boris Škri-njar (oba Anton Aškerc); deklice: 1. Mirica Kmetič (Anton Aškerc), 2. Ana Pečovnik (Biba Roeck), 3. Maja Meh (Anton Aškerc); prsno - letnik 64,65 - dečki: 1. Robi Dolanc (Biba Roeck), 2. Igor Potočnik (Biba Roeck); deklice: L. Vita Kolšek (Anton Aškerc), 2. Suzana Dvornik (Biba Roeck), 3. Nataša Zakeršnik (Biba Roeck), 4. Urška Salobir (Anton Aškerc), 5. Nevenka Kajba (Biba Roeck); štafeta (4x33 m) - letnik 64, 65 - dečki: 1. Biba Roeck (Potočnik, Kočevar, Dolanc, Vlartinšek). 2. Anton Aškerc (Grobelnik, Rednak, Trdin, Špegel), Deklice: 1. Biba Roeck (Szabo, Pečovnik, Dvornik, Zakeršnik); kravi (33m) dečki, let-' nik 61,62,63: 1. Iztok Tratnik (Anton Aškerc), 2. Boris Vr-hovšek (Biba Roeck), 3. Marko Meh (Anton Aškerc); deklice: 1. Marjeta Herlah (Miha Pintar Toledo), 2. Romana Vrhovšek (Biba Roeck), 3. Vesna Szabo (Biba Roeck); štafeta (4x33 m), dečki: 1. Anton Aškerc, 2. Biba Roeck, 3. MPT. Prsno - letnik 61,62,63 - dečki: 1. Igor Tesovnik (Biba Roeck), 2. Vojko Vah (Anton Aškerc) 3. Mitja Bajec (Biba Roeck); deklice: 1. Jana Božič (Biba Roeck), 2. Suzana Cesar (Miha Pintar Toledo), 3. Helena Hliš (Karel Destovnik Kajuh). ZAHVALA Kruta usoda je ločila od nas našega nadvse dobrega in nepozabnega moža, očeta, sina, brata in strica Ivana Črepa Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Toplo se zahvaljujemo kolektivu REK Velenje za pomoč, cvetje in tako lepo slovo od njega. Posebna hvala njegovim najožjim sodelavcem. Hvala vsem govornikom, pevcem, godbi in duhovščini za obred. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga tako številno spremljali do njegovega preranega groba, ali se kakorkoli poslovili od njega. Žalujoči: žena Terezija, hčerke Romanca, Marjanca in Cvetka, mati Fanika in sestra Terezija NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci fMazovec - Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotog-afij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. MALA ANKETA # MALA ANKETA • MALA ANKETA # MALA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA KATICA ZALEZNIK . Vs ■ MARIJA TAMŠE DANICA HRASTNIK ROMANA PUČNIK Z. DESTOVNIK JOŽICA GOUCNIK ANTONIJA KOVAČ Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-13/1975-1 Datum: 18. septembra 1975 Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) sklicujem 12. sejo družbenopolitičnega zbora 13. sejo zbora krajevnih skupnosti in 11. sejo zbora združenega dela skupščine občine Velenje, ki bodo v torek, dne 30. septembra 1975 ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter poročila teh komisij; & Poročilo o izvršitvi sklepov skupne seje zborov z dne 23. vn. 1975 in odobritev zapisnika te seje; 3. Predlog družbenega plana občine Velenje za leto 1975; 4. Analiza o gibanju gospodarstva v občini Velenje v I. polletju 1975; 5. Predlogi sklepov in stališč v zvezi s stanovanjsko in ostalo izgradnjo v občini Velenje; 6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Velenje; 7. Predlog odloka o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč; 8. Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanj v družbenem lastništvu; 9. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij; 10. Predlog sklepa o pobratenju občine Velenje z občino Split v SR Hrvatski; 11. Predlog soglasja k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Celju; 12. Informacija o praznovanju letošnjega občinskega praznika; 13. Vprašanja delegatov; 14. Razno. Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl ŽGANK, s. r. BODICA ZA NA ZADNJO STRAN # »Le daj jo.,.« Okrog dveh sem se vračala iz službe. Stopala sem po pločniku Kidričeve ceste, nasproti tržnice. Nenadoma sem zaslišala ženski krik. Ozrla sem se. Preko ceste je skočilo triletno dekletce. Slišati je bilo zavore dveh avtomobilov. Obema se je posrečilo ustaviti vozili le nekaj centimetrov od otroka. Vsi prisotni smo si oddahnili. Takrat pa je,stopil k deklici moški (verjetno'oče) in jo pričel pretepati. Pretepanja ni bilo konca. Nekdo seje oglasil: „Tako, takoje treba, le daj jo!" Je mar to res? Je to dekletce sploh vedelo, kaj je storilo. Bilo je zelo prestrašeno. Tepeno je bilo zaradi malomarnosti moškega, ki nanj ni pazil. Prepričana sem, da se tudi ni zavedalo, zakaj jo pretepa. obiščite če ste se odločili za nakup TV sprejemnika in bi radi imeli pregled, kaj nudijo domači proizvajalci (Ne)glasne Šoštanjčanke Žena ima ob prihodu iz službe še mnogo dela s pripravo kosila. Prav zato je tudi najbolj nejevoljna, če v trgovini ne dobi stvari, kijih potrebuje. Nekaj Soštanjčarik smo povprašali, kako so zadovoljne z zalogo blaga v njihovih trgovinah. KATICA ZALEZNIK: V Šoštanju je trgovin kar dovolj. Tudi izbira je precejšnja. Zelo me pa moti, da so ukinili kiosk, ki je tako zelo potreben. V Šoštanju je zelo težko dobiti zelenjavo in sadje. Pred to trgovino je vedno takšna vrsta, da najraje sploh ne bi čakala. MARIJA TAMŠE: V Šoštanju je sicer dovolj trgovin, vendar pa je konkurenca mnogo premajhna. Izbire skoraj ni. V Šoštanju je zelo težko kupiti konfekcijske izdelke, ker je izbira tako majhna. Tudi drugače se pogosto zgodi, da stvari ki jo želiš nabaviti, zmanjka ali pa da je sploh nimajo. DANICA HRASTNIK: S šoštanj-skimi trgovinami sem kar zadovoljna. Izbira je v zadnjem času kar precejšnja. Vseeno pa so tudi stvari, ki jih v Šoštanju ne moreš kupiti. Takšno je na primer pohištvo. Uredili pa bi lahko tudi boljšo prodajo sadja in zelenjave. ROMANA PUČNIK: Trgovin v Šoštanju ne primanjkuje. Imeli pa bi lahko tudi stroje. Drugih stvari pa je v Šoštanju dovolj. ZDENKA DESTOVNIK: Trgovine so v Šoštanju kar dobro zložene in jih je za naše potrebe dovolj. Uredili pa bi lahko prodajo bolj kvalitetnega sadja in zelenjave. Sedaj se moramo že za tega, ki je pogosto zelo slabo, prerivati. Tudi trgovke v naših trgovinah bi lahko bile mnogo bolj prijazne. JOŽICA GOLICNIK: Mislim, da je v Šoštanju premalo trgovin. Zelo težko je dobiti krmila za živino. Pogosto se zgodi, da v naših trgovinah ne najdem stvari, ki jo potrebujem. ANTONIJA KOVAČ: Jaz dobim v Šoštanju vse, kar potrebujem. Trgovine so zelo dobro založene. Tudi Marija Krajšek, Marija Preč-nik in Zofka Turinek so nam povedale, da so s trgovinami sicer zadovoljne, le da bi imeli v Šoštanju večjo izbiro sadja in zelenjave. Teh treh gospodinj pa' nikakor nismo mogli prepričati, da bi se fotografirale. Ugotovili smo, da Šoštanjčanke zelo nerade govorijo za javnost. Prepričani smo, da so drugače toliko bolj glasne. Kot smo videli, je v Šoštanju nujno potrebna trgovina s sadjem in zelenjavo. Gospodinje zapravljajo tako dragocen čas, zato da čakajo v dolgih vrstah. Poleg tega pa največkrat dobijo zelo slabo sadje in zelenjavo. M. TAMŠE NAŠ ZNANEC llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll^ Stari obrtniški poklici izumirajo. Tako je tudi s ko-vaštvom. Ivan Soln je edini kovač daleč naokoli. Te obrti se je naučil od očeta, ta pa od deda. Zelo žal mu je, da nima sina, da bi se ta obrt ohranila v njihovem rodu. Včasih je bil Ivan Šoln delavec v tovarni usnja v Šoštanju. Ves ta čas pa se je zimo v vsakem udarcu po železu. Človek dobi občutek, da se mu železo, ki ga spreminja v določeno obliko, sploh ne upira. Ko Ivan nekajkrat udari po njem, se že spremeni v zaželeno obliko. Ko vzame v roke kladivo in začne mahati z njim, jmaš obču-tek, da ne stojiš pred človekom, ampak pred velikanom. Njegovi udarci po kovini so krepki... Vzel je košček železa in udarjal po njem. Po nekaj udarcih se je ta košček spremenil v žareč o Ivan je bil vedno vesel in tak je tudi danes. Zna premagovati težave. Kadar pa se zgodi kaj neprijetnega, se odpravi v svojo delavnico. Tam pa pozabi na svet, pozabi na vse. Vidi le svoje orodje in kovino, ki jo spretno spreminja. Kadar pa je posebno vesel, pa rad premišljuje in rezultat takšnega premišljanja je običajno pesmica. Njegove pesmi so vedre, ne poznajo žalosti. Ivan gleda v njih življenje v svetli luči IVAN ŠOLN ukvarjal tudi s kovaštvom. Zdaj je že deset let v pokoju. „Imam zelo veliko dela, ljudje mi ne dajo miru." pravi Ivan razdraženo, v resnici mu je pa všeč in je ponosen na to, da je tako. Opravlja vsa kovaška dela in tako podkuje tudi konje. V njegovi delavnici lahko vidimo vse, kar dela. Povsod leže se-kači, lopate ... Ivan je dejal: „Da ne boste tega slikali, ker je povsod tak nered." Pa ne da bi bil res nered, to je pač delavnica kovača. To je prostor, v katerem dela Ivan cele dneve. Rad ima ta prostor. Živi s kovaškim delom, ki pa zanj sploh ni delo, ampak razvedrilo. Opravlja ga z veseljem, kar lahko opa- gmoto. Zdelo se mi je precej nenavadno, Ivan pa mi je povedal, da znajo to le.kovači. Po železu ni le udarjal, ampak gaje ves čas tudi vrtel. Povedal je, da je sedaj delo kovača precej lažje. Ima tudi nekaj električnih pripomočkov. Svojega dela pa prav gotovo ne bo nikdar opustil. Takoj ko prestopi prag svoje delavnice, se njegov obraz spremeni Preda se delu. Ivan je že včasih zelo rad bral pesmi Mnogo se jih je učil tudi na pamet. Nekaj pa jih je sestavil tudi sam. Zelo meje presenetilo, da Ivan ni napisal niti ene same pesmi, ampak sf jih enostavno zapomni. Nekaj mi jih je tudi povedal. Ena takih je tudi pesem, v kateri predstavlja sebe. Na zunaj črn, znotraj bel, kuje kovač vesel. Kuje konje in kobile, dela prelce, pa tud vile, zdaj je šel že v pokoj, pa doma še kida gnoj. IVAN ŠOLN Ce boste rabili kovača, ga v Šoštanju ne bo težko najti, saj ga vsi Šoštanjčani prav dobro poznajo. Sicer pa je njegova hiša ob cesti Velenje - Šoštanj. Na njej je spominska plošča. Štirje njegovi bratje in sestra so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Rudi, Slavko in Fani so bili že pred vojno revolucionarji, Karel in Milan pa sta se pozneje vključila v partizane. Ivan je zelo ponosen nanje. On je preživel vojno v Srbiji in zelo rad pove, da je takrat podkoval konje partizanom. Tak je Ivan. Vedno lahko vidiš nasmejanega. Rad ima svoje delo, drugega pa tako in tako ne potrebuje. M. TAMŠE • PO LEVI Voznik osebnega avtomo CE 716-28 JOŽE PINCUL« 14. septembra vozil po cesti Zavodenj proti Šoštanju. V vem ovinku je vozil po levi sti vozišča in je tako trčil v nasp vozeči avtomobil MB 565-ki ga je vozil Jože OREŠN Škode je za okoh 7 000 dinarji • BREZ VOZNIŠKE IZPITA Voznik osebnega avtomi CE 768-03 IBRO JUKlC je ljal 16. septembra po cesti jašku v Prelogah. Tam je zap< preveč v desno in trčil s njim desnim blatnikom v ose avtomobil CE 294-08 last S NETA PIRTOVŠKA. Ta ar mobil je bil parkiran ob ce Jukič je kazal znake vinjei in je bil pr stom. Vozil pa je tudi brezi ruškega izpita. Materialne f pa je okoli 6000 dinaijev. • NEPRAVILNO PREČKALA CEST Pri avtobusni postaji v lenju je 15. septembra K TAJNIK prečakal cesto prit no šest metrov od prehoda na a prehoi pešce in to v času, ko je i maforju gorela rdeča luč. Rai takrat pa je pripeljal avtobus 763-15, ki ga je vozil VILI LEVAR. Kljub temu daje U močno zaviral, nesreče ni m( preprečiti. Tajnikova je dol rahel pretres možgan in pra na obrazu. • PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA Voznik osebnega avtomoi CE 415-79 ALOJZ SUŠNIK 16. septembra vozil po Prei novi cesti za voznikom osebt avtomobila LJ 467-75 JO; TOM MUSARJEM. Vozil je prekratko varnostno razdaljo ko se je Musar ustavil, je trčil Sušnik. Škode je za o 600 dinarjev. I VINJEN MOTOM Voznik inštruktor Ji BLEKAČ je s kandic ZDRAVKOM NEDICEM peljal 16. septembra po čevi cesti proti križi&u s leško cesto. Po cesti je prip voznik mopeda FRANC 1 TER, ki ni vozil v zadostni i nostni razdalji in tako trčil j avtomobil Po pregledu so u( tovili, daje PINTAR močnon jen. Škode je za okoli 500 i narjev. • TRČIL V OSEBNI | AVTOMOBIL Voznik motornega kolesa Ij 74-876 Anton BOROVNI 16. septembra vozil po i cesti proti TGO. Vozil je j. strani vozišča in zaradi tega ti v osebni avtomobil CE 353-ki ga je vozil FRANC KRA Krajnc je močno zavrl, a ne™ ni mogel preprečiti. Škode je« okoli 900 dinarjev. 1 > TRČIL V ZADNJI | DEL AVTOMI Voznik osebnega avtomoi CE 649-27 ANTON RELČNIK je vozil po cesti ij Šoštanja proti Velenju 18. X tembra. Vozil je s prekratko« nostno razdaljo za voznikoj osebnega avtomobila 396-92 STANETOM ZARJEM. Ko se je Cevzar I vil je prišlo do trčenja. Škodi| je za okoli 700 dinaijev. VELEBLAGOVNICO nama VELENJE ki vam nudi obširen asortiment BARVNIH IN ČRNO-BELIH TV APARATOV * tudi na potrošniški kredit 234853534853482323532348482348534801535323532353909023534848482353482348480148535353234823534823020148234848 02235348230102012348532348535348534823235323235348232353532323232353