Naš nadaljnji razvoj glejmo trezno, brez pretiravanja in brez panike
Intervju z glavnim direktorjem podjetja ing. Hugom Keržanom
Današnji gospodarsko-ekonomslci položaj nujno zahteva intenzivnejše iskanje novih ukrepov in rešitev za napredek in dolgoročnejšo gospodarsko politiko podjetja. To so tudi stvari, ki naše bralce najbolj zanimajo, saj je od gospodarskega položaja podjetja odvisen osebni dohodek vsakega člana kolektiva. Zato smo zaprosili našega glavnega direktorja ing. Huga Keržana, da odgovori na nekaj Vprašanj.
Glavni direktor se je vabilu rad odzval in nam odgovoril takole:
VPRAŠANJE: Zaključni račun v letu 1967 izkazuje zelo lepe in pozitivne rezultate. Mislim, da lahko to kolektiv zavede v napačno miselnost in prepričanje. Verjetno nismo letos _ tako sigurni v tak gospodarski in * ekonomski uspeh: kaj moramo storiti da se vsaj približamo lanskoletnim Uspehom, oziroma kakšni so pogoji za naš nadaljnji razvoj?
ODGOVOR: Nisem pesimist, sigurno pa realist, ki gledam na naš razvoj in perspektive trezno, brez Pretiravanja, pa tudi brez panike. Res smo v lanskem letu dosegli relativno ugodne rezultate, ki pa še vedno niso taki kot pri marsikaterem večjem podjetju, s katerim se srečujemo na tržišču. Ne smemo pozabiti, da je naš lanski uspeh pomemben predvsem v primerjavi z letom 1966, da Pa smo pri fondih še vedno pod poprečjem gradbenih podjetij v Sloveniji. Iz tega bi sledilo, da so tudi druga podjetja boljše gospodarila in dosegla lepše rezultate. Pri tem pa je zanimivo, da smo po fakturirani realizaciji v našem podjetju izvršili Predlanskim 10,5 %> deia vseh gradbenih podjetij, v letu 1967 pa 11,7 %>. Mislim, da ob koncu maja že lahko ocenimo naše letošnje naloge in njih obseg. Ugotoviti moram, da niso tako ugodne, kot bi si želel, zlasti še, če upoštevam rahlo rast števila zaposlenih, za katere je seveda ob isti ali še bolje večji produktivnosti treba najti predvsem zadosti gradbenih del. Ta količina novih del, ki jih še nimamo v roki, pa bi morala doseči ca. 5 milijard starih dinarjev. Kaj Pa to pomeni, nam je menda precej jasno! Zato bo potrebno še intenzivnejše iskati nova tržišča za naše kapacitete, pozabiti na to, da lahko sami bazeni, kjer že delamo, izpolnijo gornje zahteve, razširiti našo aktivnost zunaj republiških meja, četudi se zavedamo, da tudi tam niso brez gradbene operative in končno z boljšo organizacijo ter smotrnimi projekti doseči konkurenčne cene ob istočas-
nem zagotovilu dobrega poslovnega uspeha. Doseči moramo večjo mobilnost in s tem udarnost. Stremeti moramo, da bomo večali naš fond obratnih sredstev ,da bomo s tem omogočili plasiranje na tistih interesantnih tržiščih, ki jih še Vidimo. Skrb za sredstva ,pa ne more biti samo v tem, da namenimo znaten del skladov za obratna sredstva. Pozabiti ne smemo na modernizacijo naše opreme in strojev, da bomo dosegli večje učinke in s tem boljše rezultate. Tudi smotrnost nabave materiala, zniževanje zalog le-tega prav tako spada v kategorijo, ki nam omogoča posredno večja angažiranja pri akviziciji posla. Ves ta sklop nalog, ki so med seboj tesno povezne, upam, nam bo zagotovil ustvaritev primernega dohodka ter omogočil naš nadaljnji razvoj.
VPRAŠANJE: Če hočemo v teh težkih gospodarskih razmerah pro-
sperirati, mora biti naša celotna prizadevnost usmerjena na našo notranjo potrošnjo, varčno gospodarjenje in znižanje proizvodnih stroškov, kako in s kakšnimi ukrepi bomo to dosegli?
ODGOVOR: Ce govorimo o varčevanju, sem določene stvari povedal že v prvem vprašanju. Vsekakor pa je to področje, ki je predvsem odvisno od nas samih, od poslovnih enot in končno tudi od vsakega posameznika. Mislim, da še nikoli ni bilo potrebno tako dosledno in vsestransko posvetiti največjo pozornost vprašanju varčevanja, kakor sedaj v reformi. Zastonj so vsa ta tarnanja čez zunanje faktorje in objektivne težave! Mi moramo sami poiskati vse tiste možnosti, ki so še skrite v naši nepopolni organizaciji, slabem poslovanju, nedoslednem gospodarjenju, šibkih kadrovskih zasedbah itd. Na nedavnih sestankih sem pri tem že opozoril na povečanje mobilnosti naših enot, na iskanje najboljšega načina za premike naših delovnih brigad, na poštenejše odnose posameznih delovnih enot, zlasti v pogledu kvalitete kadrov, ki odhajajo na pomoč drugim enotam. Povedal sem, da bomo še nadalje delali za učvrstitev našega sistema poslovanja, za poenotenje in smotrnost vseh operacij, za čim večjo preciznost in brzino. Zato bomo čimprej zajeli z mehano-grafijo čimveč področij nase administracije, poenotili naše delo in ga tudi pospešili. Na področju samega gospodarjenja v podjetju si bomo morali prizadevati za njegovo celovitost, interesi enot bodo ob naporih za čimboljše uspehe morali upoštevati tudi, da je podjetje važen uspeh vseh enot, to pa zahteva dosti razumevanja pri sodelovanju. Mislim zlasti na odnose gradbenih poslovnih enot in naših obratov, ki sigurno še niso dosegli optimalnih dosežkov.
VPRAŠANJE: V kolektivu so se pojavile govorice (utemeljene ali neutemeljene), da obstaja resna nevarnost za redno izplačevanje osebnih dohodkov. Ali to drži, oziroma kaj moramo storiti, da do tega ne pride?
ODGOVOR: Mislim, da imamo v podjetju »Gradis« vsaj eno tradicijo in to je ta, da vedno ob roku izplačujemo osebne dohodke. Temu se vsekakor ne bi želeli odreči tudi v naprej, saj vemo, da veže določena si-
Nadaljevanje na 2. str.
Kitajski zid — ne, to so veliki silosi, ki jih je gradilo naše farmo bekonov v Turnišču.
podjetje za
<
Uspešno poslovanje
Poročilo predsednika upravnega odbora ing. Boruta Maistra o poslovanju UO podjetja v mandatni dobi 1967/68
Upravni odbor je obravnaval v svoji poslovni dobi vse probleme, ki so v tem času zadevali podjetja in tudi posamezne poslovne enote. Po določilih statuta je pri odločanju o nekaterih zadevah ukrepal in odločal sam, v večini primerov je pa obravnaval in pripravil predloge DS podjetja, ki je o tem dokončno sklepal.
Po konstituiranju je UO že na drugi seji sestavil predlog DS, da potrdi plan za vse smeri poslovanja, predvsem pa za delitev osebnih dohodkov. S predlogom komisije za plan je podejtje pridobilo praktične in stimulativne instrumente za proporcionalno delitev dohodka na osebne dohodke, sklade PE in podjetja. Prav tako je bil sestavljen predlog DS ?.a kritje režijskih stroškov pod jetja, ki bazira na participaciji stroškov na osnovi opravljenih efektivnih ur in vrednosti amortizacije.
UO je obravnaval vse periodične račune za polletje in tričetrt-letje in je po kritični obravnavi sestavljal predloge DS podjetja za potrditev teh računov. UO je dal iniciativo za čim hitrejše obračanje obratnih sredstev. Prav tako si je pridržal pravico do odločanja in angažiranja obratnih sredstev podjetja pri gradnji za tržišče ali pa pri financiranju določenih investitorjev.
Prav tako je bil sestavljen predlog za DS o načinu obračunavanja obresti na posameznih PE za vložena obratna sredstva, za uskladiščen material, gradnjo za trg, za kreditiranje in tudi za neplačane situacije. Istočasno pa je predlog upošteval bonificira-nje za vplačane avanse.
UO je pretehtaval vse investicije, razpravljal o nakupih mehanizacije, kakor tudi o gradnji lastnih obratnih in poslovnih zgradb in je sestavljal vsakokrat predloge DS. Za gradnje gradbenih objektov je pristal le na vlaganje tolikšnih sredstev, kolikor znaša amortizacija. Obratom smo odobrili uporabo celotne amortizacije za ohranitev kapacitet opreme. Za določene stroje, ki so bili nabavljeni za konkretno delo, je bila predvidena posebna povečana amortizacija.
Ob koncu preteklega leta je UO sestavil predlog za prehod na 42-urni teden, s tem v zvezi tudi na višje urne osebne dohodke, ki bi garantirali članom kolektiva vsaj enake mesečne dohodke kot prej.
Nadaljevanje na 2. str.
DS je razpravljal
Seja delavskega sveta dne 14, 5. 1968 je imela v prvem delu značaj konstituiranja, saj se je zamenjala polovica članov, katerim je potekel dveletni mandat. Izvoliti je bilo treba nov upravni odbor j'" imenovati stalne komisije, odbore in svete.
Na seji so prvič prisostvovali tisti člani, ki so bili izvoljeni na volitvah 26. aprila. Verifikacijska komisija je preverila potrdila o izvolitvi in poročala delavskemu svetu. Poročal je tudi član volilne komisije o izidu volitev v delavski svet podjetja. Volitve so bile po volilnih enotah in je bilo v vsaki izvoljeno določeno število članov v delavski svet podjetja. Vseh volilnih enot je bilo 20, glasovalo pa je 3830 volivcev, 11 °/o volivcev pa ni glasovalo v glavnem iz upravičenih razlogov.
Dosedanjemu predsedniku delavskega sveta tovarišu Francu Vovku je potekel dveletni mandat in je bilo potrebno izvoliti novega predsednika. Tovariš Vovk je opisal delo delavskega sveta v dveh letih in ugotovil uspešnost delovanja najvišjega organa upravljanja v podjetju v izvajanju poslovne politike. Izboljšali so se poslovni rezultati, dosežen je bil večji dohodek in višji osebni dohodki ter več sredstev za sklade, kar je vsekakor odraz pravilnega gospodarjenja v podjetju, ki ga je vodil ta organ upravljanja. Kljub težki situaciji na tržišču so bili zlasti v preteklem letu doseženi zadovoljivi rezultati. Delavski svet je posvetil veliko pozornost stimulativnosti notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov ter gospodarno reševal vprašanje enostavne in razširjene reprodukcije. Tov. Vovk je nadalje omenil, daje imel delavski svet vedno na razpolago potrebno gradivo
za odločanje pri izvajanju poslovne politike. Gradivo so vestno pripravljale strokovne službe in pravočasno predlagale ustrezne ukrepe.
Nato je bil soglasno izvoljen za novega predsednika delavskega sveta podjetja tov. Janez Kuštrin, za njegovega namestnika pa tov. Oto Roškar,
Predsednik upravnega odbora podjetja tovariš inž. Borut Maister je poročal delavskemu svetu o delu upravnega odbora v enoletni mandatni dobi. Upravni odbor je dajal delavskemu svetu predloge osnutkov samoupravnih aktov, obravnaval in predlagal periodične obračune in zaključni račun ter gospodarski načrt za poslovno leto. Dajal je svoje predloge glede osnovnih vprašanj delitve dohodka in osebnih dohodkov, razporeditve režijskih stroškov za obresti od obratnih sredstev in obravnaval analize poslovanja in predlagal delavskemu svetu ustrezne ukrepe glede poslovanja podjetja. Poleg tega je v svoji pristojnosti reševal vprašanja, ki zadevajo racionalizacije, odškodnine zaradi poškodbe pri delu, vprašanje razporeditve letnih dopustov, kakor tudi reševal prošnje in pritožbe, naslovljene na upravni odbor.
Delavski svet podjetja je nato izvolil nov upravni odbor. Po predlaganju kandidatov za člane upravnega odbora so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni naslednji tovariši: Leopold Ilovar, (namestnik Vinko Florjančič), Lado Janžekovič (Anton Gruden), Janko Košir (Vojteh Pečlin), Ivan Keršič (Ferdo Cvikl), inž. Jurij Klobučar (Marko Primožič), Alojz Lovšin (Drago Bilas), Marjan Orlič (Stanko Kostanjevec), inž. Boris Pečenko (Edo Pahor), Alojz Remec (inž. Ignac Brenčič), Ludvik Rizmal (Rajko Purmat), Oto Roškar (Miro Žorž), Mitja Smole (Franc Lesar), inž. Sašo Škulj (Edo Stare), Ludvik Šnaj-der (Lado Noviric) in Vladimir Šanca (Vinko, Čebašek).
Upravni odbor se je sestal takoj po seji delavskega sveta iri izvolil za predsednika Leopolda Ilovarja.
Nadalje je delavski svet podjetja imenoval stalne komisije, odbore in svete, katerim je prav tako potekel mandat.	'
V nadaljevanju seje je delavski svet obravnaval predračun za izobraževanje, predračun finančnih sredstev za varstvo pri delu, spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o sprejemanju pripravnikov, pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi delavcev, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo in oseb, ki vodijo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na teh objektih. Končno je še obravnaval dolgoročni program stanovanjske graditve za člane delovne skupnosti »Gradisa«.
Predračun centra za izobraževanje za leto 1968 je delavski svet po obrazložitvi sprejel. Predlog je dal upravni odbor centra za izobraževanje, ki je predračun sestavil skladno s programom izobraževanja in je upošteval glede na potrebe kadrov predvidena finančna sredstva za vsako vrsto izobraževanja. Za izpeljavo programa kadrovanja bo potrebnih letos skupno 1,356.574,00 N din, od česar je 540,000,00 N din namenjeno za financiranje jj strokovnega šolstva, drugo pa bo porabljeno za uresm-čitev internega programa izobraževanja v podjetju. Tako bo za štipendije in šolnine potrebno izplačati 161,922.00 N din, za izobraževanje odraslih, za izobraževanje na delovnem mestu in za razno dopolnilno izobraževanje 490,684,00 N din, za razno družbeno-polilično izobraževa- j nje, tečaje tujih jezikov, za ekskurzije in za stroške raziskav v zvezi s kadrovanjem pa bo potrebnih 163.968,00 N din. Predračun je sestavljen po obstoječem stanju in perspektivnih potrebah izobraževanja in upošteva vse- S bino izobraževanja, usposabljanja in vzgoje kadrov, naloge in izobraževanja in usposabljanja ter oblike in sisteme izobraževanja ali usposabljanja ljudi na delovnem mestu.	Nadaljevanje na 2. sfr.
ST?-—; "Ritmih*
&lktua&no
stanovanja je treba vzdrževati
ING. BRANKO VASLE:
DOHODEK PODJETJA
VPRAŠANJE: Že dalj časa se govori o uvajanju dohodkovnega sistema ter o novih merilih proizvodnosti dela na zaposlenega. Kako gledate an nov dohodkovni sistem? Kakšne so po vašem mnenju prednosti in kakšne pomanjkljivosti predvidenega sistema?
ODGOVOR:	Za razumevanje
novega dohodkovnega sistema je potrebno vsaj deloma prikazati dosedanji sistem z nekaterimi negativnostmi, ki so v ostrem nasprotju s proklamiranimj načeli družbenega samoupravljanja. Pozabiti ne smemo, da je preveč optimistično pričakovati, da bo novi sistem zadovoljil vse in vsakogar in da je to le ena izmed etap družbene in gospodarske reforme.
Jedro problemov v naši družbi leži v pravilni delitvi ustvarjenega narodnega dohodka.
— Kdo ustvarja dohodek? Gospodarske organizacije.
— Kdo je njegov potrošnik? — Ljudje in družba.
— Kdo določa nivo potrošnje? — Državna administracija.
Državna administracija (z močno birokracijo) nalaga gospodarskim organizacijam določene ob-.veznosti, ki pa so take, da mora danes vsaka gospodarska organizacija dati na en zase ustvarjen dinar dva za družbene potrebe. Gospodarska organizacija pa nima nobene možnosti na kakršenkoli način vplivati na potrošnjo tistih dveh dinarjev.
Drug problem, ki je dar.es še nerešen je v tem. da so gospodarske organizacije zaradi prevelikih neposrednih in posrednih bremen slabo akumulativne, vtem ko so banke, zavarovalnice, loterija in trgovina visoko akumulativne. Temu primerno so bili v večini teh organizacij visoki tudi osebni dohodki, ki so končno privedli do njhovega zamrznjenja.
Ves ta anahronizem je posledica izdanih predpisov državne administracije, ki so ustvarili določen privilegij bank, (od katerih kreditov je odvisno vse naše gospodarstvo v taki meri, kot nobeno drugo gospodarstvo v inozemstvu). Čemu, ni težko uganiti: ves denar je praktično pri roki za vo-
denje določene gospodarske politike državnega aparata, ki jo na kratko imenujemo — etatizem.
Iz tega sledi, da imamo kup nerešenih problemov v odnosih akumulacija — potrošnja, v osebni in družbeni potrošnji, nerešene probleme v odnosih med osebno potrošnjo v gospodarstvu in negospodarstvu ter med posameznimi panogami v samem gospodarstvu, kar je privedlo do določene stagnacije v razvoju našega gospodarstva in to v času, ko bi se moralo uspešno vključevati v svetovno gospodarstvo.
Novi zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka naj bi odpravil kopico teh nepravilnosti.
Ne bi se spuščal v strokovno-ekonomske diskusije o pravilnosti ali nepravilnosti izenačevanja dohodka gospodarskih organizacij z narodnim dohodkom, ki ga novi zakon predvideva.
Zakonodajalec utemeljuje to izenačevanje s tem, da bo tako definiran dohodek izhodišče za razširjeno reprodukcijo tako gospodarske organizacije kakor tudi celotne družbe. Na ta način naj bi neposredni proizvajalec dobil direkten pogled in vpliv na trošenje ustvarjenega dohodka. Kako?
Novi zakon predvideva to s pomočjo družbenih sporazumov v skladu z družbenim planom in smernicami ekonomske politike, s katerimi bi se ukvarjale tudi republike in občine in ne samo federacija.
Med ostalimi neposrednimi spremembami prinaša novi osnutek zakona odločbo, da se celotni dohodek podjetja ugotavlja na osnovi fakturirane realizacije in ne kakor do sedaj — plačane realizacije. To je vsekakor pozitivno, ker sta evidenca in obračun enostavnejša. Da pa ne bo možno zlorabljati na papirju ustvarjenih rezultatov (izstavitev računa ali situacije za določeno delo še ni denar, ker je višina zneska lahko sporna), novi zakon določa, da podjetje razpolaga in gospodari samo s tistimi sredstvi, ki jih ima na žiro računu. To pa bo spravilo mnogo podjetij — gledano z današnjih pogojev v zelo nezaviden položaj.
Drug udarec je z vrednotenjem zalog in nedokončano proizvodnjo, ki bodo vrednotene le po vrednosti materialnih stroškov in amortizacije ne pa s tržno vrednostjo ali pa vsaj še z družbenimi dajatvami in izplačanimi osebnimi dohodki za njihovo izdelavo.
To pomeni, da bi bili osebni dohodki delavcev izplačljivi šele po prodaji teh proizvodov. To pa je še ena izmed šibkih točk novega sistema.
Novi zakon bo odigral svojo pozitivno vlogo le, če bo omogočeno njegovo izvajanje v duhu reforme, spremljati pa ga morajo dosledno izvedena načela pravične delitve po rezultatih dela tako med posameznimi panogami v gospodarstvu kakor zunaj njega.
Nekaj misli z razprave na skup- opravljeno dovolj strokovno in je za- trajan stanovanjski objekt, deloma iz
to uprava prikrajšana na stanarini, amortizacijskega sklada in deloma s ščini delegatov stanovalcev uprave Slednjič je skupščina delegatov sta- sodelovanjem Obrata gradbenih pol-
-----------------------------_— ---- novalcev soglašala s sklepom delav- izdelkov pa bo treba oskrbeti dve
,	. .	...	.. ..	,. skega sveta uprave, da se v Ljubljani manjši stanovanji za sedanje stano-
stanovanjskih his podjetja »Gradis« na Smartinski cesti št. 100 poruši do- valce v hiši na Smartinski c. 100.
Nedavno je bila v Ljubljani skupščina delegatov stanovalcev uprave stanovanjskih hiš našega podjetja. Na skupščini so obravnavali poročilo o delu uprave v letu 1967 in plan del za investicijsko vzdrževanje v letošnjem letu, zaključni račun za leto 1967 in vrh tega še razne aktualne probleme.
Uprava stanovanjskih hiš našega podjetja je v letu 1967 dobila na stanarinah skoraj 120 milijonov S din, od tega je bilo za tekoče vzdrževanje porabljenih približno 12 milijonov, za investicijsko vzdrževanje pa skoraj 30 milijonov S din. Za leto 1968 je predvidenih skoraj 12 milijonov za tekoče in nekaj manj kot 30 milijonov S din za investicijsko vzdrževanje, torej približno toliko kot lani. Skupščina je potrdila tako zaključni račun za leto 1967 kot tudi plan del investicijskega vzdrževanja za letošnje leto.
Na skupščini smo med drugim slišali, da imajo nekateri stanovalci bolj ali manj malomaren odnos fio družbene lastnine, ki jo predstavljajo naša stanovanja. Skupščina se je zato strinjala, da bodo strokovnjaki letos pregledali vsa stanovanja, saj bo uprava le tako lahko točno ugotovila, kako ljudje vzdržujejo in skrbe za stanovanja. Vrh tega so se delesati strinjali s predlogom, da v tistih hišah, v katerih stanovalci ne bi pazili na red in bi sploh pokazali slab odnos do družbene imovine, vsa tekoča vzdrževalna dela (na primer slikanje, pleskanje sten v skupnih prostorih in podobno) bremenijo stanovalce.
Med drugim so načeli vprašanje nadaljnjega obstoja stanovanjskih enot pri delovnih organizacijah, saj so se v zadnjem času začele širiti govorice, da bodo delovne oragnizacije morale svoj stanovanjski fond prepustiti v upravljanje stanovanjskim podjetjem. Ta problem so obravnavali tudi v republiškem sekretariatu za urbanizem, stanovanjsko gradnjo in komunalne zadeve, na ljubljanskem mestnem svetu, v republiški gospodarski zbornici in pri združenju stanovanjskih podjetij SRS. Rezultat teh razprav in pogovorov je v tem, da se prej omenjeno vprašanje za nedoločen čas odloži, kajti tak ukrep bi vsekakor zelo škodil gospodarskim organizacijam in tudi terjal spremembo in dopolnitve zveznega zako-
V razpravi so med drugim obravnavali tudi probleme hišnih svetov in omenili, da ne bi ničesar pridobili, če bi hišnim svetom z zakonom spet priznali status pravne osebe. Nadalje so v razpravi opozorili, da je treba ! vse hiše' opremiti s hišnimi redi in da morajo vsi stanovalci pred even-fiifj tualnimi spremembami v stanovanjih — na primer zamenjave peči, manjše v- ■: prezidave, postavljanje TV anten na strehi itd. — o tem.-obvestiti upravo. i;:rj Glede stanovanj v Razlagovi ulici v Mariboru so odobrili novo točkovanje, ker.točkovanj e v letu 1965 ni bilo
NADALJEVANJA S PRVE STRANI NADALJEVA
Naš nadaljnji razvuj
gurnost za redna izplačila na podjetje mnoge ljudi, ne navdajajo jih skrbi, posvetijo se lahko polno svojemu delu, s tem pa dosegajo tudi primerno produktivnost. Od same želje pa do garancije za izplačilo OD pa je seveda treba izpolniti mnoge pogoje od odgovornih v poslovnih enotah, do naših služb na centrali.
Točen stvaren obračun je prva naloga enote; potrebna disciplina pri iz-vanju del, da so dela pokrita s finančnimi sredstvi, skrb za zajemanje prekoračitev del, tekoče ugotavljanje več del, nadalje izterjava položenih situacij in faktur ter pravilno obračunavanje obrtniških storitev. Ko govorim o izterjatvi, mislim na tiste storitve, za katere imajo' investitorji sredstva, mi pa ustrezno pogodbo. Pri kreditnih poslih moramo stremeti, da so po količini točno v planu odobrenega kreditiranja, da ne nastajajo tako imenovana "tiha kreditiranja«, ki bi nam ob sedanjih že kreditiranih delih lahko docela spraznila naš žiro račun. Tu sem govoril pravzaprav bolj o ukrepih, ki so potrebni za dosego določenih likvidnih sredstev, kj jih mora imeti podjetje na žiro računu, ko dviga plače. Treba pa je problem OD pogledati še širše. Treba je ugotoviti njegovo velikost v našem ce’otnem dohodku in našem dohodku. Ne smemo pri tem pozabiti, da smo z letošnjimi premiki samih startnih osnov v primerjavi z lanskim letom skočili za preko 20 %. Kako se to kaže, vidimo ob naši 4-mesečni bilanci, kjer smo sicer dvignili fakturirano realizacijo v primerjavi z lanskim letom za skoro 26 %, pri tem pa samih skladov nismo poveča'i prav nič. Prj tem ugotavljamo kljub tarnanju, da nimamo dovolj dela,še vedno po-
prečno nad 10 % nadur, v ekstremnih primerih pa celo 20 °/o!
Če pa stagnirajo skladi podjetja že v povprečju, potem nam je jasno, da slika po posameznih enotah še bolj odstopa. Tu pa nastaja problem za določene enote: Ali bodo z ustvarjenim dohodkom lahko pokrivale nove osebne dohodke po merilih, ki jih predvideva gospodarski načrt za leto 1968? Že po prvih štirih mesecih namreč vidimo, da se sicer gradbene enote prilagajajo delitvenim razmerjem, da pa so obrati že v celoti pripadajoča sredstva porabili. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo nove startne osnove uvedli šele s 16. marcem tako, da se pojavljajo v naših izračunih za 4 mesece samo v enem mesecu. Podrobnejše analize gornjih podatkov pa nam pokažejo, da bomo morali budno spremljati gibanje o-sebnih dohodkov predvsem v Celju in Ljubljani ter SPO. Prepričan Pa sem, da nam tekoče zasledovan'e teh gibanj in seveda takojšnji ukrepi lahko zagotove redno plačevanje OD tudi v naprej, seveda v mejah u-ustvarjenih sredstev!
VPRAŠANJE: Kakšne so naše perspektive glede del v tujini? (Nemčija, Avstrija, Francija in afriške države).
ODGOVOR: Glede del v tujini bi lahko rekel, da lansko leto ni bilo tako uspešno kot leta 1966, da pa se letos stvari jasnijo in si moremo obetati rahel dvig del v Nemčiji in tudi boljši finančni rezultat. V teku so tudi priprave za pričetek del v Franciji, medtem ko v Avstriji ne računamo na znatnejše angažiranje. O Afriki zaenkrat ne bi mogel reči nič konkretnejšega.
Uspešno poslovanje
UO je obravnaval poročilo o opravljenem popisu osnovnih sredstev, zalog materiala, terjatev in obveznosti.
Pri obravnavi zaključnih računov je UO naložil analitski službi analizo sorazmerno ugodnega finančnega poslovanja obratov. Analiza je pokazala, da gradbene poslovne enote zaposlujejo obrate le v mali meri ver daje dober finančni efekt obratov posledica iniciativnosti in njihovega ekonomičnega poslovanja. Poleg stroškov režije podjetja je potrdil pravilnost svoječasnega planiranja teh stroškov. Odstopanja od plana so bila malenkostna.
V zvezi z razpravo o zaključnem računu je bil sestavljen predlog DS za razdelitev dohodka.
UO je tudi sestavil predlog DS za spremembo pravilnika o osebnih dohodkih, pri čemer je upošteval zvišanje življenjskih stroškov.
Med drugim je UO odločal o predlogih PE za odobritev kilometrin posameznim članom kolektiva, postavil je viišno kilometrine, obravnaval prošnje in pritožbe ter usklajeval celotno upravno poslovanje podjetja. Skupno je imel UO 8 sej.



ammKamn tst&SBsamBaaaiMBuams
l—JimilJB—MMUlfrnLilUIHlU,,1.
DS je razpravljal
Precejšnja sredstva, ki jih vlagamo v izobraževanje kadrov,^ morajo biti dobro naložena, saj predstavlja to dolgoročno vlaganje v kadre in morajo sredstva dati tudi rezultate v boljši proizvodnosti.
Predračun finančnih sredstev za varstvo pri delu, ki So ^je odobril delavski svet, predvideva nujne nabave zaščitnih sredstev in druge izdatke v zvezi z varstvom pri delu, katere bo treba letos plačati.
Člani delavskega sveta so ob razpravi ugotovili, da je nujno nabaviti za delavce na terenu delovne čevlje, saj je zaradi nepravilne obutve veliko poškodb in zato tudi veliko izgub v proizvodnji. Vsaka enota naj bi krila 60% nabavne cene čevljev, delavec sam pa 40%. Vodje dela se morajo strogo ravnati po predpisih o varstvu pri delu in vsakega delavca, ki ne bo hotel uporabljati zaščitnih sredstev ali če bo neprimerno obut, odstraniti z dela ter proti njemu uvesti postopek.
Za pravilno zaščito delavcev pri delu so bili že lani organizirani posebni tečaji, ki se bodo tudi letos nadalje-vali, ter bo opravljen preizkus znanja o varnostnih predpisih, da bi se čimbolj zmanjšale poškodbe pri delu in s tem tudi izgube v proizvodnji zaradi nesreč pri delu.
Komisija za notranjo delitev je pripravila za delavski svet poročilo o odnosih v startnih osnovah med posameznimi delovnimi mesti in kvalifikacijami po uveljavitvi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Hkrati s spremembo startnih osnov bo potrebno prilagoditi tudi pravilnik o nagrajevanju organizatorjev pro-
izvodnje po delu. Komisija za notranjo delitev je pripravila predlog, po katerem bo osnova za ugotavljanje uspeha dela organizatorjev proizvodnje doseženi dohodek v vsaki enoti namesto sedanje osnove ostanek dohodka. Predlog bo predložen v obravnavo.
Dokler ne bo sprejeta sprememba omenjenega pravilnika, je sklenil delavski svet, da se pri mesečnih izplačilih organizatorjem proizvodnje po sedanjih merilih zadržuje 30 %, namesto 20 % zaradi neenakomernosti doseganja ostanka dohodka med letom. Pri končnem obračunu se bodo poračunale vse akontacije med letom.
Osnutek pravilnika o sprejemanju pripravnikov, katerega je delavski svet sprejel z nekaterimi popravki, je bil sestavljen po določilu temeljnega zakona o obveznem sprejemanju na delo pripravnikov tiste osebe, ki so končale visoko, višjo ali srednjo šolo. V pravilniku je bilo treba določiti postopek za sprejemanje pripravnikov, način spremljanja njihovega dela v pripravniški dobi In na koncu te dobe, da se bodo dejansko usposobili za uspešno opravljanje dela v svoji stroki na določenem delovnem mestu.
Delavskemu svetu je bil predložen v potrditev in sprejem pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi delavcev podjetja, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na teh objektih. Delavski svet predloga tega pravilnika ni sprejel, ker ni rešeno v njem vprašanje pooblastil za tehnike pri vodenju del in sestavljanju investicijske tehnične dokumentacije. Ugotovljeno je, da gradbeni tehniki že dalj časa vodijo zahtevna dela in da so s prakso dokazali sposobnost za vodenje takih del. Pravilnik bo ponovno predelan in usklajen s predpisi republiškega zakona. Potrebno pa bo vplivati
na spremembo republiškega zakona, ki ne predvideva možnosti za izdajo pooblastila gradbenemu tehniku za vodenje določenih investicijskih del na objektih in ui uskladen z dejansko prakso na terenu in v podjetjih glede strokovnega kadra.
Končno je delavski svet obravnaval še dolgoročni program stanovanjske gradnje za delavce podjetja in ga tudi sprejel. V februarju letos je bil sprejet novi pravilnik o stanovanjski gradnji, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno gradnjo ter o financiranju stanovanjske gradnje. V njem je predpisano, da se bo reševalo stanovanjsko vprašanje po dolgoročnem programu, katerega sprejema delavski svet. Program je bilo mogoče izdelati po opravljenem točkovanju prosilcev za stanovanja ali posojila kot pomoč pri individualni gradnji. Ugotovljene so potrebe in tudi višina finančnih sredstev, s katerimi bo mogoče postopoma rešiti pereč stanovanjski problem članov delovne skupnosti. Iz dolgoročnega programa je razvidno, da bo potrebnih čez 772 milijonov starih dinarjev. Napravljena je razporeditev namenskih sredstev stanovanjskega prispevka in dela najemnine obstoječih stanovanj. Tako bo mogoče bolj trdno računati, v katerem času bo predvidena rešitev stanovanjskega vprašanja in tudi po katerem vrstnem redu bodo prišli posamezni prosilci na vrsto Dolgoročni program predvideva, da bo to možno rešiti postopoma v štirih letih iz namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Vsako leto sprejme delavski svet še finančni načrt za financiranje stanovanjske gradnje v višini razpoložljivih sredstev v določenem letu. Za letos bo to sprejel na naslednji seji, ko bo na vrsti tudi sprejem gospodarskega načrta podjetja. To bo takoj v začetku junija.

Tako kot mnoge reke tudi Mura deli dve državi — Jugoslavijo in Avstrijo. Reka je meja med narodi, saj na njenem desnem bregu žive Slovenci, na levem pa Avstrijci. Toda novi most, ki ga gradijo skupno naši in avstrijski delavci, bo to naravno mejo premostil in omogočil živahen tok ljudi z enega na drugi breg. Stari most čez Muro pri Gornji Radgoni je bil že davno pretesen, zato pa bo novi tem bolj na stežaj odprl vrata boljšemu zbliževanju, sodelovanju in prijateljskemu sožitju.
Že v dejstvu, da most gradita po eno slovensko in avstrijsko podjetje, je nekaj simbolike. Naše podjetje je že na licitaciji skupaj z graško firmo Mayreder kot najugodnejši ponudnik dobilo nalogo, da zgradi do konca letošnjega leta novi most čez Muro. In ideja, ki je bila že lani samo na načrtih, zdaj postaja stvarnost. Se približno pol leta — in nov, sodoben most čez Muro bo povezoval dve sosednji pokrajini, dva prijatelj-
ska naroda, omogočil bo boljši promet, večji razmah turizma in gospodarstva nasploh.
Novi most bo dolg 110 m, širok pa s pločniki na obeh straneh 13,30 metra. Nosilnost mostu bo praktično neomejena, vanj bomo vgradili okrog 3200 kubičnih metrov betona in okrog 90 ton armature Kot že omenjeno gradi most naše podjetje skupaj z graško firmo Mayreder. Na gradbišču je zaposlenih vsega 29 ljudi, od
Ing. Erich VVutte in ing. Adalbert Korberg.
Z Gradisom sio zadovoljni
Ob prihodu v Gornjo Radgono smo na prvi polivici novega mostu, ki se že dviga nad Muro, opizili ing. Ericha "VVutte j a ter dipl. ing. Adal-berta Koberga, ki sta nadzirala gradnjo. Dipl. ing. Adalbert Koberg je Pripravil statične načrte za novi most čez Muro, medtem ko ing. VVutte kot predstavnik graškega podjetja Mayreder nadzira celotno gradnjo. Seveda smo to priložnost takoj izkoristili in prosili ing. VVutteja za kratek intervju. Gospod ing. VVutte se je prošnji ljubeznivo odzval in izjavil naslednje:
»S sodelovanjem med našim podjetjem in Gradisom smo zelo zadovoljni,« je takoj in brez pomisleka poudaril g. ing. VVutte. »Vse delo teče točno po predvidenem planu Tudi delavci, ki jih je Gradis zaposlil ha tem objektu, so dobri, to lahko vsak vodja operative takoj ugotovi. Sicer pa to ni nič čudnega, saj je bilo precej Gradisovih ljudi dolge mesece zaposlenih v ZR Nemčiji — in če so tam bili uspešni — potem res ni razloga, da bi dvomili v njihove kvalitete. Tudi z vodstvom, ki ga je Gradis zaposlil na mostu, sem zelo zadovoljen.«
V nadaljnjem pogovoru je ing. Wutte še poudaril, da ima njegovo podjetje, ki ima sedež v Grazu, stalne stike tudi z vodstvom Gradisa, predvsem z enoto v Mariboru. Tudi glede tega nima nikakršnih pripomb, kakršnekoli probleme pa rešujejo v polnem sodelovanju in medsebojnem sporazumevanju. Ing. VVutte je med drugim še omenil, da so imeli letos Pozimi precej sreče z Muro, ki je bila dokaj nizka. Ta okoliščina pa jim je omogočila pozimi nemoteno delo Edino s priključki mostu na cestno omrežje je še nekoliko problemov, vendar to ne bo nikakršna resnejša ovira.
teh so skoraj vsi naši delavci, Avstrijci imajo tu le 2 tesarja in 2 že-lezokrivca, seveda pa še svojega inženirja, gospoda ing. Ericha VVutteja.
Ko smo zadnje dni v maju obiskali gradbišče, smo bili prijetno presenečeni. Objekta je že kar precej »videti«, saj je z naše strani zgrajena skoraj polovica mostu. V pogovoru z graditelji smo zvedeli, da material za ta objekt v glavnem dobavljajo Avstrijci. Cement je avstrijski, saj terja gradnja tega objekta zelo visoko kvaliteto cementa, kakršne naše cementarne ne morejo zagotoviti. Tako dosežejo že drugi dan po betoniranju znamke okrog 200, poznejši poskusi pa so pokazali, da dosežemo s tem cementom celo trdnost do 400(!). Tudi betonsko železo dobavljajo Avstrijci, ki so prevzeli vrh tega še nadzor.
V pogovoru na gradbišču smo zvedeli. da teče delo lepo po načrtih, celo nekaj dni naskoka imajo naši grdi tel j i, ki so prišli semkaj lani. Pozimi so imeli nekoliko sreče, ker je bila Mura lani in letos neobčajno nizka. Tako so lahko delavci hitro pripravili temelje in sploh zlezli iz vode. Čeprav je letos zima nekajkrat pošteno zaškripala z zobmi, mraz ni nikoli popolnoma zvrl dela na mostu, saj so betonirali z ogrevanjem betona celo pri 10 stopinjah pod ničlo.
Most čez Muro pri Radgoni sicer ne bo ravno poceni — vsa investicija bo prišla približno na pol milijarde starih dinarjev. Toda Avtrijci, ki so most projektirali, so se tudi odločili za poseben sistem, ki je pri njih precej vpeljan. V bistvu gre za neke vrste drsni opaž, ki ga med gradnjo vlečejo naprej tako dolgo, da se združita obe polovici loka, z desnega in levega brega. Značilnost te gradnje je tudi, da so kabli med seboj vijačeni. Zelo so se odrezali pri gradnji tega objekta tudi strokovnjaki, ki so zabijali pilote po sistemu Benotto. V 15 dneh so za temelje izvrtali kakšnih 450 lukenj, nekatere pilote so morali zabiti celo do globine 13 metrov. Čeprav je pilote zabijala le majhna skupina 4 ljudi, so vendar z najsodobnejšo mehanizacijo svoje delo opravili v najkrajšem času. Izredna mehanizacija in dobra organizacija dela sta se seveda pokazali tudi v dokaj nizki ceni, vsaj za naše razmere. Naši ljudje, ki poznajo podobna specializirana podjetja v Jugoslaviji, so povedali, da so bili tujci pri zabijanju pilotov vsaj za polovico cenejši od naših podjetij, seveda pa tudi hitrejši in bolje organizirani.« Pri nas 3 delavci zabijejo po en pilot na dan, tu pa smo videli, da lahko isto število delavcev v enem dnevu zabije 3 in celo 4 pilote na dan«, so povedali naši ljudje.	.
In kako so naši ljudje zadovoljni na tem gradbišču?
Delo teče od ponedeljka do^ četrtka neprekinjeno od jutra do večera, seveda je vmes po pol ure počitka, toliko, da lahko ljudje v miru zaužijejo dopoldne malico in opoldne kosilo.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
V petek pa vsi delajo le do 12. ure, potem pa gredo vsi domov, saj je večina zaposlenih doma v bližnjih krajih. Ob sobotah in nedeljah je na gradbišču vse tiho in mrtvo. Toda v ponedeljek točno ob sedmih gradbišče spet oživi in šele pred mrakom se ljudje odpravijo k večerji in počitku.
Tudi s prehrano in stanovanjem so ljudje zadovoljni, zlasti so vsi po-
hvalili dopoldanske malice, ki so obilne in tudi okusne, zato se marsikdo odloči za »repete«. Terenski dodatek je na tem gradbišču nekoliko višji in tako zaslužki najboljših delavcev s terenskim dodatkom vred včasih presežejo tudi 120.000 starih dinarjev. Ljudje delajo tu v skupinskem akordu, ki ga presežejo poprečno za 25 odstotkov.

Detajl iz gradnje mostu čez Muro v Gornji Radgoni, biti zelo precizno položena.
Armatura mora
Z Muro smo imeli srečo
Vodja naših delavcev, ki grade novi most čez Muro pri Gornji Radgoni, tovariš Robert Kancijan, je prav tako kot naši sodelavci iz Avstrije z delom kar zadovoljen. Sicer pa, kako ne bi bil, saj delo lepo teče po planu. Se več, slišali smo, da imajo graditelji radgonskega mostu celo nekoliko časovnega naskoka. Tako torej ni nikakršne bojazni, da most ne bi bil do pogodbenega roka, to je do 31. decembra 1968, popolnoma dokončan in predan v uporabo.
»Letos smo pa imeli tudi nekoliko sreče z Muro«, je med drugim v pogovoru omenil tovariš Kancijan. Vsi so namreč našim graditeljem obljubljali, da jih bo spomladi, ko se stopi sneg, Mura kar odnesla. Toda iz te »obljube« ni bilo nič, saj je bila letos Mura pozimi in tudi spomladi neverjetno nizka. To pa je bilo zelo ugodno za nas, saj so lahko naši delavci hitro in o pravem času pripravili temelje, zabili pilote v zemljo in tako srečno prestali najtežjo oviro.
V pogovoru je tovariš Kancijan še povedal, da računa že septembra na »združitev« mostu, tako da bo objekt v grobem končan in tudi prevozen. Pač pa je letos graditeljem nekoliko nagajal mraz, saj se je pozimi živo srebro večkrat spustilo pod 15° Celzija, Čeprav je nekajkrat pritisnil zelo oster mraz, so kljub temu betonirali vso zimo, saj so beton ogrevali 'in mu dodajali posebne snovi, potrebne za betoniranje v mrazu. Med drugim je tovariš Kancijan pohvalil odlično pripravljene načrte, ki so po njegovi izjavi zelo podrobni in solidni in nasploh bolje izdelani kot mnogi projekti pri nas. Tudi glede plačila obeh investitorjev — polovico prispevajo za most naši investitorji, polovico pa avstrijski —* ni nakakršnih pritožb, saj so vse situacije v najkrajših rokih poravnane.
tržne razmere v gradbeništvu naše republike, ko se podjetja borijo za svoj obstanek in prevzemajo delo- za vsako ceno. vsekakor ne vodijo do pozitivnega razvoja gradbeništva ter kolikor toliko primernih dohodkov gradbenega delavca. Boj za pridobivanje novih del in s tem zaposlitev gradbenih kolektivov v sedanjem obsegu izkoriščajo posamezni investitorji. da oddajajo dela pod normalno ceno, kar ne koristi niti gradbeništvu niti celotnemu gospodarstvu
Ce je podjetje zainteresirano prevzeti neko delo iz prestižnih ozirov ali da za vsako ceno obdrži ustvarjeno bazo na določenem teritoriju, bi v takem primeru glasoval za tak predlog,
Finančno poslovanje vsake enote je treba spremljati mesečno in se morebitni neuspeh ne more pojaviti v hipu ali pri zaključnih delih. Če je neuspeh objektivnega izvora, je stvar podjetja, da pomaga prizadeti enoti. Če pa sloni na subjektivni krivdi (nedelavnost, prekomerni osebni dohodki, slaba organizacija, kar vse bi morali komisijsko ugotoviti), bi glasoval za ukinitev take poslovne enote.
Mislim pa, da je uspešno poslovanje Gradisa v današnji organizacijski obliki možno le tako, da poslovna enota rentabilna in nerentabilna dela izravnava v svojem krogu, letni zaključni računi poslovnih enot, ko pridejo na centralo, pa bi morali biti vsekakor pozitivni in bi s tem bila zagotovljena rentabilnost podjetja.

»Zakaj pa ne uporabite za prevoz avtomobilov .Gradisa’, ampak rajši privatne?«
»Zato, ker nikoli nisem maral oranžne barve.«
IStFilA	- MAKI H UR;
Naše daiavve zanimajo
predvsem delovni uspehi
VPRAŠANJE: O čem bi po vašem mnenju morali biti delavci najbolj obveščeni? in sploh kaj delavce v proizvodnji najbolj zanima?
ODGOVOR: Uspeh dela organov samoupravljanja se odraža na samem delovnem mestu, predvsem pa vpliva na organizacijo in produktiv-nost dela Zato morajo biti naši delavci o vsem kar najbolj obveščeni. Najbolj pa delavce zanimalo perspektive podjetja, možnosti zaposlitve in delitev osebnega dohodka.
MIRO ŽORŽ — MARIBOR:
Ne prevzemajmo dela za vsako ceno
VPRAŠANJE: Ce bi stali pred odločitvijo, ali naj se enota, ki nima dovolj dela in ne dosega finančnega uspeha, ukine — ali bi glasovali za ukinitev enote, oziroma, kaj predlagate v takem primeru?
ODGOVOR: Smatram, da sta rentabilnost in uspešno finančno poslovanje osnovni načeli za dobro gospodarsko delovanje podjetja. Današnje
Med sekretarji OOZK iz ljubljanskih organizacij.
»Zakaj pa že celo leto niste imeli sestanka osnovne organizacije ZK?«
»Zato, ker ob reorganizaciji ZK čakamo na organizacijo.«
—	Saj dobro dela!
—	Samo pravega detergenta nimate!
ing. LOJZE ŠTOK — RAVNE NA KOROŠKEM:
Razširimo področje našega dela
VPRAŠANJE: Ce bi zaradi pomanjkanja del stali pred odločitvijo biti ali ne biti. kakšne ukrepe bi v tem primeru predlagali? Kakšna naj bo naša politika, da do tega ne bi prišlo in kaj predlagate za izboljšanje razmer na tržišču?
ODGOVOR: Biti ali ne biti pomeni za naše podjetje biti ali ne biti zaposlen. Bilo bi torej nujno naše tržišče razširiti v druge republike ali v inozemstvo, povsod tam, kjer razpolagajo z večjimi investicijskimi sredstvi. Zaradi pomanjkanja gradbenih del bi bilo potrebno predvsem zaostriti ponudbe, prevzeti dela tudi po lastni ceni ali z manjšimi izgubami. Manjše izgube se lažje prenesejo kot večje in bi nam omogočale daljšo premostitveno dobo, seveda na konto rezerv.
Gradbeništvo kot izvajalec investicijskih programov ima zelo malo možnosti vplivati na razmere tržišča
Enotna akcija gradbenih podjetij, ki bi eliminira'^ vpliv investitorjev, ki izkoriščajo težak položaj, v katerem se nahajajo gradbena podjetja, ter maksimalna uporaba bančnih kredi iov, predvsem na daljšo dobo, je tudi vse, kar lahko storimo za izboljšanje razmer na tržišču.
MIRKO KEMPKLE — JESENICE:
Stojimo pred odgovornimi nalogami
VPRAŠANJE: Kakšne naloge in cilje naj bi si postavil nov delavski svet in kakšna naj bo povezava med obratnim in centralnim delavskim svetom ?
ODGOVOR Prav gotovo stojijo pred nami odgovorne naloge, saj je letošnje leto odraz preokreta v vašem gospodarstvu. Občutimo lahko stagnacijo, kar posebno velja za gradbeništvo; zato bo naše delo še težavnejše. Na splošno pa mislim, da bomo morali vsi skupaj bolj uspešno izvrševati zadane naloge, boljše in predvsem hitreje. Tehnična in komercialna služba pa se bo morala še bolj boriti za delo.
Tudi povezava med centralnim delavskim svetom in delavskimi sveti poslovnih enot bi morala biti tesnej-
ša. Centralni delavski svet bi moral tudi bolj upoštevati predloge enot, predvsem pa, če je to v korist celotnega kolektiva.
LUDVIK ŠNAJDER — SPO LJUBLJANA:
Od povezanosti s članstvom je odvisna aktivnost sindikalnega dela
VPRAŠANJE: Kako kot član centralnega delavskega sveta gledate na delo sindikata in drugih družbenih organizacij v podjetju? Kje naj bodo stične točke skupnega dela?
ODGOVOR' Mislim, da je osnovna naloga sindikalnega odbora resnična povezanost - članstvom, saj je od tega odvisna celotna aktivnost sindikalnega dela v podjetju. Opažam pa, da le sindikalna organizacija v za<$-njem obdohin deloma izgubila svojo orentnei.jo oziroma se opaža rahla stagnacija To velja tudi za delo drugih družbeno-političnih organizacij, kot ZK mladinska organizacija itd. Res. da je sindikat sodeloval pri sprejemanju raznih pravilnikov ter pri važnejših sklepih delavskega svela Toda to je v današnjih spremenjenih pogojih gospodarjenja in političnega življenja dosti premalo. Prav v predkongresni aktivnosti bi moral biti sindikat vedno v prvih vrstah vseh dogajanj v podjetju, saj bo prisotnost sindikata na vseh področjih vedno bolj potrebna.
Pa tudi obveščanje o delu sindikata v poslovnih enotah kot podjetja je skromno, čeravno obstaja lepa možnost preko našega -Vestnika".
Po mojem mnenju naj bi bila osnovna, naloga sindikata, da vzbudi v članstvu pripadnost organizaciji ih kolektivu. V reformnem obdobju je nastala vrzel med organizacijo in delavci Pogreša, se direktna pomoč in sodelovanje.
Stične točke dela družbenih organizacij podjetja pa naj bi bile v tem:
—	da: uredijo dostojne in ustrezne življenjske razmere delavcev, kar se pa odraža v stanovanjih,, prehrani prejemkih, medsebojnih odnosih ter organizaciji, delai;
—	da bolj skrbe za počutje delavca na delu In zunaj njega:
—	da se vzbudi čut' dolžnosti in prizna pravična zahteva, članstva ali posameznika;
—	ožje sodelovanje s samoupravnimi organi in vodstvi pri organizaciji dela, da bi delavec več ustvaril z manj truda;
Za realiziran.ie tega majhnega dela oziroma nalog bo potrebna koncentracija vseh strokovnih in političnih sil v podjetju, kajti le tako bomo sposobni stopiti, v finale naše gospodarske reforme
IVAN BOŽIC — SEF NABAVNE SLUŽBE CENTRALE:
Tudi od pravilnega planiranja materiala je odvisen naš uspeh
VPRAŠANJE: Planiranje nabave materiala je važen element v ekonomskem poslovanju podjetja. Ali je naročanje materiala vedno pravočasno in sploh kakšno naj bo poslovanje nabavne službe v današnjih poostrenih gospodarskih pogojih? Kakšne ukrepe boste predlagali centralnemu delavskemu svetu za izboljšanje nabavne službe
ODGOVOR': Zaloge- materiala so glede na gospodarsko dejavnost podjetja važen činitelj. Te pogosto vežejo prekomerna finančna sredstva povečujejo stroške in zavzemajo preobširne skladiščne prostore. Večkrat smo razmišljali, kaj je vzrok takemu gospodarjenju: nepravilno planiranje, bojazen da ob potrebi ne bi
govore za nas
Uspeli naročil pravočasno realizirati, ali so naše želje mnogo prevelike.
Po vsej verjetnosti bomo našli pra-yi odgovor v neplanskem gospodarjenju.
Če resnici pogledamo v oči, ugotovimo, da smo zadnja leta popolnoma opustili planiranje nabave materiala ■z dobro znan-'h vzrokov, ker nam ni
znano, kakšne objekte bomo gradili, dalje, če bomo uspeli na licitaciji ali če bo imel investitor zagotovljeno Plačilo in podobno. Iz povedanega sledi, da je planiranje nabave res yelo otežkočeno in da je tu treba iskati glavne vzroke prevelikih zalog.
Ne morem pa se sprijazniti s prakso, da se za že sprejeto delo dostikrat zavlačuje z naročili kritičnih vrst materiala, ki jih ni mogoče nabaviti takoj ali zaradi samega postopka v Proizvodnji ali tudi zaradi naših specialnih zahtev.
Moje mnenje je, da bi morala glavne vrste gradbenega materiala nabavljati izključno centrala, ker le tako lahko izkoristimo vse ugodnosti proizvajalcev (rabati, kasaskonti, plačilni pogoji itd.) in zmanjšujemo zaloge.
ALOJZ GRGIČ — KOPER:
Sedanji delovni čas nam ustreza
VPRAŠANJE: Ali je nov delovni čas najbolj primeren za uspešno delo in sploh kako so delavci zadovoljni z deljenim delovnim časom?
ODGOVOR: O deljenem delovnem času je bilo že mnogo napisanega in izgovorjenega. Doživeli smo že vrsto sprememb.
Pri tem ugotavljamo, da je ta delovni čas, ki ga imamo sedaj, t.j. od 6- do 15. ure, mnogo boljši kot prej, ko smo delali od 7. do 16. ure. Prej je bila večina naših delavcev odsotna od doma polnih 12. ur, čeprav smo delali samo 8.5 ure dnevno. Tako so se močno povečali življenjski stroški, saj smo se morali hraniti kar na dveh krajih.
Pa tudi velika večina mojih sodelavcev je z novim deljenim delovnim časom zadovoljna.
ANTON PETROVIČ — CELJE:
V letošnjem letu so nam bile zaupane odgovorne gradnje
VPRAŠANJE: Kakšne so perspektive vaše enote, kje ste dosegli največje uspehe in kake.
ODGOVOR: Naša poslovna enota uživa zaradi kvalitetnega dela in izvršitve del v dogovorjenih rokih velik ugled v svojem območju in so ji
bile prav zaradi tega zaupane najbolj odgovorne gradnje v letošnjem letu. Prepričan sem, da nam bo s takim načinom dela uspelo tudi v prihodnje pridobiti investitorje.
Vsekakor pa je naša najbolj svetla perspektiva gradnja elektrarne Šoštanj in verjetno nekateri objekti celjske cinkarne.
Sodeloval sem pri večjih gradnjah naše enote: steklarna Hrastnik, papirnica Radeče, Hala B na razstavišču in investicijski objekt v Celju. Pri vseh gradnjah sem sodeloval z enako vnemo in odgovornostjo. Kot naj večji »časovni rekord" pa smatram v preteklem letu gradnjo industrijske hale v LIBELI Celje, katero smo zgradili v 45 dneh.
Glavno pa je, da smo Celjani enotni, da delamo kvalitetno in se držimo postavljenih rokov.
LUDVIK RIZMAL — UO MARIBOR:
Zagotovimo sredstva za razširjeno reprodukcijo
VPRAŠANJE: Znano je, da pod:et-je deli dohodek na dohodek delavcev in na sklade. Ali smatrate, da je pri nas ta delitev urejena, ali so sredstva za razširjeno- reprodukcijo zagotovljena? In kaj predlagate za izboljšanje?
ODGOVOR: Vprašanje je vseb n-sko precej zgoščeno in je malce težko odgovoriti nanj.
Glede urejenosti delitve dohodka, skladi — plače smatram, da je pri trenutni organizaciji v podjetju v redu.
V lanskem letu je podjetja v poprečju namenilo 15,7 % ustvarjenega dohodka za sklade. V skupnem znesku 10.261.659.— N din to sicer nekaj pomeni, vendar če upoštevamo velikost podjetja, menim, da je ta znesek prej premajhen kot prevelik.
Če so ali bodo sredstva za razširjeno reprodukcijo zagotovljena, je odvisno od nas vseh. Vsekakor bo potrebno v tem letu skrbno in smotrno gospodariti, če žalimo doseči lanskoletno vsoto sredstev za sklade.
Kar zadeva predolg za izboljšanje, si želim, da bi v podjetju dosegli boljšo organizacijo predvsem na re-
laciji podjetje—obrati, ker sem prepričan, da bi s tem dosegli — ob hkratni rasti osebnih dohodkov — nekaj več sredstev za sklade.
MAKS ARLIČ — CELJE:
Zavedam se velike odgovornosti
VPRAŠANJE: Produktivnost dela, ekonomičnost poslovanja in rentabilnost angažiranih sredstev niso samo rezultat trenutnega živega dela, temveč rezultat v preteklosti akumuliranega dela in znanja. Ali smo glede akumulacije znanja in sploh izobraževanja v preteklosti dovolj storili in kaj predlagate za prihodnje?
ODGOVOR: To je tesno povezano s človekom, ta pa mora ustrezati na svojem delovnem mestu — biti mora strokovnjak in dober organizator.
Z dobro organizacijo lahko dosežemo visoko produktivnost, ekonomičnost in izkoriščenost sredstev.
Da bi vse to dosegli, mora med ljudmi vladati zadovoljstvo, sodelovanje in pravično nagtajevanje. Vsi, ki zasedajo vodilna mesta, morajo postati osebno odgovorni, tako bi izboljšali organizacijo in s tem uspeh poslovanja.
novi predsednik delavskega sveta podjetja J. Kuštrin
V izobraževanje in kadrovanje smo vložili dosti truda in denarja, vzgojili smo veliko dobrih strokovnjakov. Žal pa ta kader nismo znali zadržati v kolektivu, nismo razumeli mladih ljudi in njihovih ambicij. Moje mnenje je, da je za stare in mlade do-
volj dela v kolektivu. Pri tem pa ne smemo biti sebični — tudi mlajše pustimo na odgovornejša mesta, naj pride v kolektiv nov duh in prenehajmo se bati za svoja delovna mesta. V kolektiv zdrave sile, dobro vodstvo in čvrsto roko, pa se ni treba bati ne starim ne mladim za prihodnost!
To so stališča, ki jih bo zagovarjal na sestankih delavskega sveta.
OTO ROŠKAR — MARIBOR:
Zavedam se velike odgovornoti
VPRAŠANJE: Letos ste bili prvič izvoljeni v centralni delavski svet. S kakšnimi občutki ste sprejeli to odgovorno nalogo in kaj predlagate za izboljšanje dela organov upravljanja v podjetju?
ODGOVOR:	Odgovorno nalogo
sprejmem z občutkom velike odgovornosti do celotnega podjetja in do svoje poslovne enote.
Prav sedaj, ko gradbeništvo doživlja obdobje stagnacije, je najvažnejše, da poslovne enote postanejo še bolj elastične druga do druge tako, da s tem dosežemo še boljše pogoje dela, kvaliteto in zaupanje investitorjev.
Samoupravljanje pa je nekakšen zvezni most, na katerem naj bi se to sodelovanje koordiniralo in izvajalo. Vsekakor pa bom na vseh sestankih zagovarjal stališča, ki bodo koristna za celotno podjetje.

Janez Kuštrin novi predsednik delavskega sveta podjetja
Za novega predsednika osrednjega delavskega sveta je bil soglasno izvoljen tovariš Janez Kuštrin, višji gradbeni tehnik.
Janez Kuštrin je bil rojen 8. 6. 1933. Študiral je v Ljubljani in leta 1953 končal študij na tehnični šoli.
Po končani šoli se je takoj zaposlil v našem podjetju. Ker je bilo njegovo strokovno delo na izredni višini, je hitro napredoval in leta 1955 je bil že imenovan za sektorskega vodjo na objektu mesne industrije v Zalogu.
Zaradi nastalih potreb in organizacijske sposobnosti je bil leta 1953 premeščen v Črno goro, po vrnitvi pa je prevzemal vedno bolj odgovorne funkcije. Tako je vodil gradbena dela na jeseniškem železniškem vozišču. Po preselitvi v Ljubljano pa je vodil dela na objektu nove »Name«, šole v Vodmatu, klinične bolnišnice, objekte na gospodarskem razstavišču, itd., skratka tam, kjer se je zahtevalo izredno odgovorno in kvalitetno delo.
Tovariš Kuštrin je znan kot dober strokovnjak, zvest sodelavec in dober tovariš.
Na odgovornem mestu predsednika delavskega sveta mu želimo obilo gospodarskih in poslovnih uspehov.
Novi predlog tovariša Kozamurnika o deljenem delovnem času.
—	In kakšen je?
—	»Tri dni prosto in veliko denarja.«
Predlog je kar dober, toda kake dolgo bo to šlo.

To ne gre! Ribičev je vedno več, rib pa vedno manj. Pa še brez dovoljenja jih lovijo.
Telefonski poziv, iz SPO: »Ali je v veljavi še pravilnik, ki dovoljuje nakup posebnega darila 50-Ietnikom?«
»Se! Zakaj pa sprašuješ?«
»Imam nov predlog.«
???
»Vsem 50-letnikom bi lahko darovali 50 litrov moške vode.«
H$3
maja je bila v Mariboru ustanovna skupščina novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih or-
/ZSCTJ^M.	TTvrvHnn nnenniln	--—	-- •	__j i j	x
Zabijanje Benotto pilotov v Celju.
Ob visokem jubileju Boruta
Ob življenjskem in delovnem jubileju ing. Boruta Maistra bi morali napisati mnogo toplih in prisrčnih besed, toda čas, v katerem živimo, je brezobziren, trd za take stvari in nima posluha za toplino človeških čustev. Je sicer čas, ko se osebnost podreja višjim ciljem skupnosti, je pa tudi čas, ko dosega človek neslu-tene zmage tehnike, drznosti, razvoja in gospodarskega napredka.
Temu razvoju je posvetil del svojega življenja tudi ing Maister. Že v rani mladosti mu je delo postalo življenjska vsebina. Kot ditok in štur dent je bil vedno v vrslah napredne mladine.
V	njegovi prvi službi pri železnici in pozneje na občini Maribor je pokazal velike strokovne in organizacijske sposobnosti. Sugestivna moč njegovega dela in uspehov ga je sprem!iato vse življenje in mlajši so ga rad’ posnemali.
V	težkih čas'h zadnje volne, je moral takoj po prihodu okupatorja pobegniti na ljubljansko področje. Vojni dogodki so hiteli z bliskovito naglico dalje, V tej vihri so se sledi za človekom izgubljale Toda ing. Maister je hitro našel svoje mesto. Vključil se je v OF, oziroma bil zaradi sodelovanja z NOB kmalu aretiran, zaprt in pozneje poslan na prisilno delo, ali ing. Maister ni klonil.
Takoj po končani vojni se je vrnil v svoj'Maribor in se aktivno vključil v obnovo porušene domovine. Bil je
med prvimi gradisovci in prvi šef poslovne enote ob severni meji. Vse od 1945 leta dalje je njegova enota dosegala uspeh za uspehom in to prav po zaslugi njega samega, ki je s svojo strokovnostjo, vestnostjo, disciplino, lastnim zgledom predvsem pa orga-
nizacijskimi prijemi dosegel, da je postal Maribor to, kar danes je.
Če pomislimo, da je bilo pod njegovim vodstvom zgrajenih v času njegovega službovanja preko 450
gairzachhk.
gradbenih objektov, od tega večina ključnih industrijskih objektov, kot so industrijski objekti v Kidričevem, Impol v Slovenski Bistrici, TAM v Maribo, u. Metalna v Mariboru, Tovarna dušika Ruše, Mariborska livarna, vinske kleti v Kapeli, Ljutomeru in Ormožu, farma bekonov in perutninarska farma v Turnišču, silosi v Mariboru in Turnišču, objekti družbenega standarda, mostovi in ‘vrsta javnih stavb v Mariboru itd., lahko ugotovimo, da je pri vsakem objektu bilo vloženega tudi ogromno dela neutrudljivega delavca ing. Maistra.
Prav tako je bil od vsega začetka1 uveljavitve delavskega samoupravljanja vedno pobudnik za čim večjo demokratičnost in čim širše sodelovanje delavcev v organih upravljanja. Njegov visoki humanizem, ki ga kaže na vsakem koraku do slehernega . delavca, ga je postavil na čelo vodilnih ljudi v podjetju glede priljubljenosti in spoštovanja. Zaradi svoje poštenosti, razumnosti in pravičnosti je bil tudi večkrat izvoljen za predsednika UO podjetja, prav tako tudi za člana delavskega sveta.
Se in še bi lahko naštevali uspehe in zasluge inženirja Boruta Maistra, toda prostor nam je preskromno odmerjen.
Želimo samo eno, da bi inženir Maister še dolgo deloval med nami. Na splošno pa mu želimo obilo zdravja in poslovnih uspehov ter kličemo: še na mnoga leta!
L. C.
Kar sami si kuhamo...
Strojnik Ludvik Šiftar je bil nekoč naš tečajnik, ki se je v posebnih tečajih izpopolnil za strojnika. Zdaj je že od tonskega novembra v Radgoni, kjer s svojim »Waitzem« pomaga pri gradnji novega mostu čez Muro.
*>Hrana je še kar dobra. Jaz se hranim v gostilni »Pri mostu.-« Čeprav je kosilo za nas, gradbince, nekoliko drago — 600 starih dinarjev — pa je vsekakor vredno tega denarja«, je pripovedoval Ludvik Šiftar.
Tudi glede spanja ni imel pripomb. Nekaj ljudi spi v stavbi carinarnice, drugi pa v hiši, ki jo je »Gradis« vzel v najem.
--------v uciuvnm ui-
Uvodno poročilo v razpravo je podal tov. Mitja Švab,
»Z delom smo kar zadovoljni«, je še povedal mladi strojnik. »Začnemo zjutraj ob 7. in z vmesnimi kratkimi presledki za malico in kosilo delamo skoraj do večera. Ob petkih pa končamo že opoldne, potem pa smo vsi prosti. Sobote in nedelje večina preživi na svojih domovih, saj so skoraj vsi, ki delajo na tem gradbišču, doma v bližnjih krajih.«
Tudi tesar Jože Herman je na novem mostu čez Muro zaposlen od lanskega novembra.
»Točno 8. novembra smo prišli sem in takoj začeli delati«, je povedal Jože Herman.« Delali smo vso zimo, celo v najhujšem mrazu.«
Na vprašanje, kako je zadovoljen s hrano, je povedal, da si večji del kuha kar sam. Hrana v gostilni »Pri grozdu« je namreč za mnoge predra-
ga, da bi si jo lahko privoščili, čeprav imajo tu ljudje nekoliko zvišano terensko — visoko kvalificirani 170, kvalificirani 140 in pol- oziroma nekvalificirani pa 104 stare dnarje na uro.
»Sicer pa gremo vsi že v petek po*-poldne vsak na svoj dom«, je pripO« vedoval Jože Herman, »Jaz stanujem v Vidmu ob Ščavnici, torej' prav bln-zu, drugi pa v Prekmurju in bližnjih krajih.
Tako se lahko vsak doma v. soboto in nedeljo temeljito naje in s tem nekoliko nadoknadi tisto, za kar je morda prikrajšan pri hrani od ponedeljka do četrtka. Sicer pa so že dopoldanske malice prav izdatne, vsak si pa tudi kaj prinese za pod zob od doma, tako da menda nihče ni to'"'-- -
Levo: strojnik Ludvik Šiftar, desno pa je tesar Jože Herman.
Sklepi novinarjev
SKUPŠČINE ZDRUŽENJA NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV INFORMIRANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Vse večje število delovnih kolektivov in organov upravljanja spoznava, da je nujno zagotoviti najbolj objektivno obveščanje članov o delu organov upravljanja, družbeno-političnih organizacij, o vseh dogajanjih s področja življenja in dela v delovni organizaciji. Da bi dejavnost vseh činiteljev bila čimbolj povezana, usmerjena in organizirana, sprejema ustanovna skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, naslednje sklepe:
Glasila delovnih organizacij in druge oblike komuniciranja v delovnih organizacijah se morajo zavestno razvijati v smeri da bodo neposredni proizvajalci vedno manj objekt informiranja in vedno bolj njegov aktivni subjekt.
Komuniciranje v delovnih organizacijah naj bo graieno ne osnovi samoupravnega dialoga med enakopravnimi subjekti, v katerem naj bo informiranje le del procesa družbenega komuniciranj3/	če hočejo biti delavci dejanski samoupravljavci, morajo
biti informirani o vsem. Zato ni odveč, da tudi v statute delovnih organizacij vnesemo konkretna določila o tem: kdo, koga in kdaj mora obveščati.
Urejanje družbenega komuniciranja in sredstev informiranja v delovnih organizacijah naj bo grajeno na samoupravnem sistemu, ker le tako se je mogoče izogniti individualnemu »krojenju« in prilagajanju informacij posameznim težnjam
Združenje si bo, prek svojih organov, družbeno-političnih organizacij in samoupravnih teles trajno prizadevalo, da komuni-ciranje v delovnih organizacijah preraste v resnično samouprav-ljalsko komuniciranje, zgrajeno na družbenem javnem mnenju.
Združenje in odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih se bosta prek sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij zavzemala, za samoupravno komuniciranje (ne samo informiranje) ter, da v statutih delovnih organizacij dobi komuniciranje svoje mesto in vlogo, ki ga terja nadaljnji kakovostni razvoj samoupravljanja.
Gdbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri republiškem svetu Zyeze sindikatov za Slovenijo bo deloval na področju informiranja zaposlenih v delovnih skupnostih in skrbel, obravnaval ter predlagal izboljšave glede položaja in vsebine sredstev informiranja. Hkrati bo seznanjal urednike glasil s političnimi dogajanji v sindikatu. Zvezi komunistov, Socialistični zvezi, Zvezi mladine ter z drugimi pomembnejšimi prizadevanji naše družbe.
Združenje si bo s pomočjo Društva novinarjev Slovenije in prek ustreznih izobraževalnih institucij prizadevalo za stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, ki v delovnih organizacijah skrbijo in odgovarjajo za samoupravno komuniciranje, da bo le-to čimbolj izkoriščeno in resnično služilo nadaljnjemu kakovostnemu razvoju glasil delovnih organizacij.
Sindikat in Zveza komunistov v delovnih organizacijah mo-' rata zastaviti vse svoje sile, da bi bili vloga tiska v delovnih organizacijah in informiranost vsakodnevna potreba in nujnost vseh zaposlenih
Člani združenja se bodo zavestno zavzemali, da bodo prek sredstev obveščanja v delovnih organizacijah resnično objektivno obveščali javnost. Pri tem delu naj jih vodi in usmerja kodeks jugoslovanskega novinarstva ter zakon o tisku.
, . ..9*an*, združenja prevzamejo vse moralno-polilične obveznosti, ki jih natoga kodeks jugoslovanskega novinarstva. Pri svojem dela se bodo člani združenja trajno zavzemal! za uresničevanje načela javnosti, ki jih proklamirn naša ustava.
Z. vso doslednostjo si je treba prizadevati za preprost in razumljiv način pisanja ter za čistost, slovenskega jezika. Na to naj ?lash pazijo odgovorni uredniki glasil v delovnih organizacijah. • Odločno je treba odklanjati tujke ali popačenke.	.<•.
Gruzija je dežela sonca, morja in planin. Ni slučajno, da so Gruzinci od vseh številnih narodov Sovjetske tveze najbolj blizu našim narodom — po gostoljubnosti, borbenosti in svobodo!jubnosti.
Na sliki vidimo gorsko cesto čez Kavkaz — prelaz Darija!.
PO DOLGEM IN POČEZ PO SOVJETSKI ZVEZI
Na povabilo sovjetskih sindikatov gradbincev oziroma »profsojuza«, kot se imenuje sovjetski sindikat, je odšla v sovjetsko zvezo 10. aprila tričlanska delegacija jugoslovanskega sindikata gradbenih delavcev.
Obiskali smo Moskvo in občutili njen delovhi ritem. Videli smo njen kulturni, zgodovinski in slavnostni obraz. Nato smo spoznali del vzhodne Sibirije — mesto J Vernovega carskega sla — Irkutsk s pravljičnim Bajkalskim jezerom. Spoznali smo pionirje v Bratsku — v kraju z naj večje hidrocentralo na svetu. Na-to pa smo- poleteli še v starodavno Gruzijo, v glavno mesto Tbilisi in v rojstno mesto Stalina, v Gori. Celotna pot je bila dolga nekaj čez 22.000 kilometrov.
V	nekaj nadaljevanjih bomo po ‘skusili prikazati sedanjo Sovjetsko zvezo kot jo je videl in dojel član delegacije, naš delavec Stane Uhan
V	Sovjetski zvezi (SZ) imajo 21 strokovnih sindikatov' (pri nas šest), V njihov sindikat gradbincev, ki je tretji po številu članov, je vključeno šesl in pol milijona članov. To je dvakrat toliko, kolikor imamo mi v Jugoslaviji vseh članov sindikata. Njihov sindikat se ukvarja na eni ■strani s klasičnimi nalogami sindikata. kot so plače izobraževanje. HTV, na "drugi strani pa je zelo aktiven na področju družbenega standarda. Sem sodijo oddih, socialno varstvo in zdravstvo, kultura, šport.
Posebno skrb posvečajo tudi tako imenovanemu komunisbčnemu tekmovanju. Polen materalne stimulacije, ki se vse bolj uveljavlja, se dokaj vneto ukvarjajo tudi ? moralnimi oblikami spodbude.
Skoraj v vsaki tovarni, na vsakem gradbišču so ob vhodu veliki panoji. Na njih lahko prečilale delovne rezulta!e posameznih brigad in celotnega pod vetja . Poleg leh prikazov so velike srke najboljših delavcev. Vse skupaj je, opremljeno z velikimi pai'6'ami in zastavami. Taki prikazi učinkujejo zelo svečano
Posamezniki, brigade, obrati, gradbišča. pa tudj podjetja se v takem tekmovanju borijo za posebne naslove, udar ni kov in junakov komunističnega," dela, Kadar ima podjetje več kot 70 "/d. takih udarnikov — kar se zelo težko doseže — podeli ustrezni Partijski forum takemu podjetju naslov udarnika komunističnega dela. Poleg primerne publicitete dobi podjetje za tak naslov tudi denarno nagrado
Mj smo se živo zanimali za uspešnost take oblike stimu’acije pri delu, saj, je. že precej odmaknjen čas, ko smo tudi pri nas tekmovali in se potegovali za naslove udarnikov.
Rekli so nam. da imajo uspehe s tem načinom delovne spodbude O-menili so nam tudi poseben moralni kodeks komunističnega tekmovanja. Ta ne obsega le delovnega področja, marveč posega globie v lik delavca v-komunistični družbi. Vsak delavec je dolžan širili svoje znanje, tako splošno kol strokovno Mlad človek, ki ne konča 8 razredov in nb kaže zanimanja, da bi to napravil kasneje kot delavec, se obravnava tudi z moralnega stališča. Pri tem ima sindikat nemajhno vlogo.
Mi seveda nismo gledali na komunistično tekmovanje z istimi očmi ket oni. No, v eni stvari pa smo si bili edini. Pri nas z veliko vnemo iščemo spodbudne oblike nagrajevanja. hkrati pa zanemarjamo, če ne celo pozabljamo na mnogovrstne oblike moralnega priznanja. Ustno ali pismeno priznanje pred brigado ali kolektivom je človeku večkrat pomembnejše kot dinar, ki skopni; medlem ko priznanje ostane kot o-kras človeku, njegovemu delu.
V SZ imajo tudi gospodarsko reformo. Najbo.j pomembna novost je v tem. da so dali podjetjem več samostojnosti, to je pravic pri razpolaganju z delom dohodka. Predvsem gre za fond za materialno stimulacijo.
Doseči morajo planirano količino proizvodnje in odvesti družbene dajatve. Del za plače se določa po osnovah. ki so enotne za celo SZ. Osnove se razlikujejo po panogah in pokrajinah. Gradbeništvo ima približno 8% višje: osnove kot industrija (pri nas je obratno). Sibirija ima 20—60 procentov višje osnove, odvisno od kraja. Na primer v Irkutsku so osnove višje za 20 °/o, v Bratsku za 40 procentov. Terenskih dodatkov in dodatkov za ločeno življenje ne pozria-jo.
Za vso SZ je določena minimalna plača 60 rubljev. Poprečna plača v gradbeništvu znaša nekaj manj kot 120 rubljev — v Moskvi nekaj, čez 100 rubljev, v Sibiriji nad 140 rubljev.
Ko podjetje pokrije stroške, družbene dajatve in plače vključno z a-kordnimi presežki, lahko preostali del delijo. Za strokovni kader in za plačane politične funkcionarje, to je za predsednika sindikalne podružnice. partijske organizacije in komso-mola. se delijo premije. Te so odvisne od preseganja plana, kvalitete iz-
delkov, prihranka materiala, od rentabilnosti poslovanja in še od drugih kazalcev. Premija ne more znašati več kot 25 % osnovne plače.
Gradbena operativa je v SZ med zadnjimi panogami gospodarstva, ki se bo vključila v reformo. Ko smo se zanimali za vzroke, so nam našteli težave, s katerimi se morajo ubadati gradbinci. Te težave so znane tudi nam, pa še v večji meri.
Gre za nestalnost gradbišč, za precejšnjo fluktuacijo delavcev iz gradbeništva v industrijo (kljub višjim plačam), za manj dodelane plane kot v industriji in za podobne težave naše »obrti«.
V SZ so gradbinci zelo cenjeni. V osvajanju Sibirije npr, so gradbinci tisti pionirji, ki napravijo iz divjine civiliziran svet. Spet so gradbinci tisti, ki dajo prve in najbolj verne kadre tistim tovarnam, ki so jih malo prej zgradili. In spet so gradbinci tisti, ki delajo v najtežjih okoliščinah.
Orjejo ledino, ko še niso zgrajena naselja in mesta ob novih tovarnah, ko še ni prometnih zvez, ko še ni kulturnih ustanov in vsega tistega, kar spada v vsakdanje življenje poprečnega državljana.
Vse to sovjetski ljudje vedo, zato primerno visoko cenijo gradbince oziroma »strojitelje«, kot jih imenujejo v SZ. Cenijo jih tako, kot cenijo v vojski borce, ki so stalno v prvi črti fronte.
To smo po vsej naši poti tudi občutili. Ko so nas predstavljali domačinom. rekoč: To so, »strojite!ji« iz Jugoslavije, smo jim bili vedno dragi gostje. Prvič zato, ker smo bili' »stroji tel ji«, drugič pa zato. ker smo bili iz Jugoslavije, iz dežele, ki jo v SZ poznajo kot demokratično deželo in domovino priznanih ter upornih bojevnikov.
O vtisih iz posameznih krajih SZ pa kaj več v naslednjih številkah.
ip«
Na letališču Irkutsk — s katerega je posnetek — je vedno nekaj desetin letal, ki so ravnokar pristala ali pa se pripravljajo na vzlet. Zračni promet je zelo gost. Potovanje z letali v Sibiriji ni posebnost. Z letali potujejo delavci, otroci, inženirji, stare mamice, vojaki — skratka vsi, saj je tako potovanje najhitrejše, najcenejše, nemalokrat pa edino mogoče. V 600 km oddaljeni Bratsk smo leteli ene uro, medtem ko vozi električni (!) vlak po nekaj daljši poti 24 ur.
V LIDIJ
1OMMIISSIK
Član našega kolektiva in stalni sodelavec našega lista tov. Milan Arnež, dipl. inž. arh., je pred dobrim letom dni odšel kot ekspert UNESCO v Libijo. Ob prvomajskih praznikih smo ga obiskali in zvedeli marsikaj zanimivega o njegovem sedanjem delu, življenju in okolju, v katerem, sedaj deluje.
Libija, ta mlada severnoafriška država, je kot prejšnja kolonija podedovala vse »specifičnosti« kolonialnih razmer, katere posledice še danes močno občuti. Celotna družba ima še vedno plemenski karakter, posamezne kabile vodijo svojo politiko in jo predvsem močnejše formirajo v končno državno politiko. Domače arabsko prebivalstvo je večinoma nešolano in žal še tehnično nesposobno obvladati močan družbeni razvoj, katerega omogoča tej državi vse večje izkoriščanje njenega pri-rodnega bogastva — nafta. Cela država daje vtis velikega gradbišča, kajti ni ga naselja, kjer ne bi gradili, niti ulice v mestih, kjer ni več gradenj hkrati. Razumljivo je torej, da imajo gradbeniki in arhitekti obilo posla.
Kolega Arnež je bil razporejen v Benghazi, kjer dela v občinskem urbanistično-projektivnem biroju. Njegove naloge so urbanistično urejanje, zazidalni in ureditveni načrti ter priprava ustrezne urbanistične dokumentacije za bodoče gradnje. Ob sprehodu skozi mesto nam je pokazal tudi že izvedbe trgov in parkov, pravkar pa urejajo tudi glavno obalo po njegovih projektih. Na njegovi delovni mizi v biroju pa so nadaljnje ureditve hitro rastočega Benghazija. Probleme hitro in stihijsko rastočega mesta želi občina čimprej razčistiti in urediti ter je zato tudi osnovala svoj urbanistično-projektantski biro, v katerem poleg našega kolega delajo še trije drugi jugoslovanski arhitekti-urbanisti.
Seveda je v Benghaziju in drugih krajih Cyrenailce kot Beida, Barce najti vse mogoče slovenske strokovnjake od nadzornih organov investitorja — gradbenikov in arhitektov do geometrov, kmetijcev, strojnikov in električarjev. V Agedabri pa je večje gradbišče Slovenija cest, kjer gradijo večji odsek severnoafriške ceste in novo bolnišnico. Tako ni redka slovenska govorica na ulicah Benghazija.
Ob slovesu smo našemu kolegi Milanu zaželeli še mnogo uspehov pri njegovem sedanjem delu in si seveda zaželeli čimprejšnje svidenje ob njegovem povratku v naš kolektiv.	M. S.
Opomba: Tem željam se pridružuje tudi uredniški odbor.
Benghazi.
Težko bolan čakam in čakam, rešitve pa ni
Kaj pravi Ivan Mesič, kvalificirani miner z Raven na Koroškem
je ki
kruh kjerkoli. Navezal sem stike s tujino in odšel delat l. 1939 v južno Francijo. Zaradi velikih priprav na vojno se je v Nemčiji bolje zaslužilo, zato sem kmalu odšel na delo tja. Delal sem n Miilhansnu, Bitereru. kasneje pa v Miinchenu. kjer sem ostal do leta 1930. Naveličal sem se samo-vanja. zato sem se vrnil v domovino. Nekaj časa sem delal na svoji zemlji, dokler ni zmanjkalo prihrankov, kajti ta me ni mogla preživljati. Dela je bilo povsod dovolj, zato sem se odločil, da se zaposlim. Zvedel sem, da je »Gradis* solidno podjetje in da se pri njem dobro zasluži. Zato sem se leta 1939 zaposlil na avto cesti Ljubljana—Zagreb pri Veliki Loki Ko so potrebovali minerje pri gradnji ceste v Podvelki, sem bil premeščen tja, zatem pa na gradbišče v Kranj. Ko se je to gradbišče razpustilo, sem prišel s skupino delavcev na Ravne, kjer sem še sedaj.
Minerska dela so izpostavljena veliki množini prahu, zato ni čudno, da sem dobil silikozo. Posledica tega pa je bila. da sta se mi razvila tumorja na pljučih. Po slan sem bil na Golnik, kjer sem prestal hudo operacijo. Dolgo sem se boril za življenje, vendar sem le okreval toliko, da sem sposoben za lažja fizična dela. Bolezen me večkrat hudo muči. zato bi rad čimprej v pokoj. Moje prošnje za priznanje delovne dobe za čas. ko sem delal o inozemstvu pa se prekladajo od Karlovca do Maribora. Da šem bil resnično zaposlen, sem predložil ose dokaze, zato zelo zamerim občinskim službam o Karlovcu, da so mojo delovno dobo preverjal kar 4 leta. preden so akt odstopili Mariboru. Na pismene urgence sploh niso odgovarjali, zato sem moral večkrat oseb-n» posredovati, da se je zadeva le počasi premaknila z mrtve točke. Če bi mi vsaj sporočili
lalo pred drugo svetovno vojno -> Liki, kjer sem rojen, zmanj-
ozruk zastoja, bi imel vsaj občutek. da se zanimajo zame. Moram povedati, da so mi pri PE na Ravnah vsestransko pomagali in tudi službeno urgirali, pa kljub temu niso odgovarjali Sedaj je končno moja manjkajoča delovna doba priznana in je bila vsa dokumentacija poslana komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Maribor v dokončno rešitev. Graje vredno je, da moram svoje pravice iskati tako dolgo. Če bi bil zdrav, bi to ne bilo tako hudo. Jaz pa š pljuči životarim in le velika volja me še drži pokonci, '/.ato si zelo želim, da bi bil proces okoli moje delovne dobe dokončno rešen.
Če bi si delovno dobo uredil že pred leti. bi imel veliko manjše težave. /ato svetujem vsem, da posebno pazijo na vpis svoje delovne dobe n delovno knjižico, da na stara leta, ko bodo želeli o pokoj, ne bodo imeli podobnih težav kot jaz.
Lepo pozdravljam vse bralce Gradisovega vestnika.
»GRADISOV VESTNIK« * Stran *
večno mlade športnice.
Gradis - 2. mesti v SFRJ
Naše kegljačice so na ekipnem prvenstvu le za malenkost zaostale za najboljšo ekipo v Jugoslaviji
Letošnje državno ekipno prvenstvo v kegljanju, ki je bilo v Ljubljani, je prineslo naši ženski ekipi presenetljiv uspeh: med 14 vrstami se je »Gradisova« ekipa uvrstila na zelo dobro drugo mesto, komaj 21 kegljev za zmagovalno vrsto iz Zrenjanina. Ta pomemben športni dogodek nas je skorajda prisilil, da smo intervjuvali tri naše tekmovalke, ki že dolga leta zastopajo našo ekipo na kegljaških stezah po Sloveniji in Jugoslaviji.
»Vse premalo smo se pripravljali, največ enkrat tedensko, predvsem na kegljišču v domu »Maksa Perca«, včasih pa tudi na drugih kegljiščih,« je pripovedovala Ljuba Tome. »Vrh tega so keljišče v domu »Maksa Perca« letos preuredili oziroma opremili z avtomatskimi napravami, tako da nas je tudi to nekoliko oviralo, saj smo na prvenstvu prvič tekmovali na avtomatiziranem kegljišču.«
»Čemu potemtakem pripisujete svoj uspeh?«
»Rekia bi, da smo se vse, od prve do zadnje, nepopustljivo borile in med tekmo medsebojno spodbujale. Seveda pa smo imele najbrž tudi nekoliko šporlne sreče. Saj pravijo, da je žoga okrogla. In krogla pri balinanju je torej prav tako varljiva kot žoga, Skratka — borbenost in nekoliko športne sreče — (o sta po mojem dejstvi, ki sta nam prinesli v državnem merilu drugo mesto.«
Tovarišica Ljuba je nato še povedala, da se lani sploh niso uvrstile med najboljše ekipe, ki so se borile za naslov državnega prvaka. Tudi letos jim na republiškem prvenstvu, ki je neke vrste selekcija za nas lop na državnem prvenstvu, ni šlo vs? gladko, zlasti nevaren nasprotnik jim je bilo moštvo Fužinarja iz Raven in pa ekipa Ljubljane, Slednja je tudi na državnem prvenstvu prav malo zaostala za našo vrsio.
Naša ekipa — Erjavec Francka, Klemenčič Dora, Minka Remec, Majda Rus, Ančka Satler ter Ljuba Tome — se po pripovedovanju Liube Tometove že nekaj časa ni mogla solidno pripravljati predvsem zavoljo pomanjkanja kegljišč. Kot vemo, smo naše kegljišče v upravni stavbi lani preuredili v pisarniške prostore, zato morajo naše kegljačice gostovali na tujih kegljiščih. Najemnina pa je zelo visoka, naši kegljači in kegljačice pa seveda ne morejo nastopati brez treninga. Zalo gre zdaj ves denar, ki ni tako majhen, za na;emanje kegljišč, da lahko športniki sploh trenirajo in tekmujejo.
Za konec pogovora smo pobarali tovarišico Ljubo še glede mladine. »Zakaj je v kegljaških vrstah tako malo mladih?« smo jo vprašali.
»Kaj vem, zakaj jih ni? Morda se mladina hitro naveliča, če ni takoj uspehov. Kegljanje je šport, ki terja veliko vztrajnost in dolgoletno vad-
bo. Marsikdo misli, da nekaj zna, pa šele po dolgih letih treninga in nastopov spozna, da pravzaprav zna — bore malo,« je razmišljala naša dolgoletna tekmovalka. -Morda med mladino tudi sploh ni ambicij in vztrajnosti za ta šport, morda se jim zdi kegljanje dolgočasno. Ali pa se mogoče mlajši pripadniki teže vživijo v okolje, v katerem pač prevladujejo odrasli, že starejši športniki. Vsekakor drži, da imamo v Gradisu še kar Precej_ mladine in mlajših ljudi, v kegljaških vrstah pa jih skoraj ne v:d:mo,«
S Računale smo le na 5. mesto
Dora Klemenčičeva se je v naši vrsti na letošnjem državnem ekipnem kegljaškem prvenstvu odrezala najbolje: zaos-aia je samo 4 keglje za najboljšo tekmovalko. Vsekakor je rezultat 815 kegljev, ki ga je dosegla tovarišica Dora na ekipnem prvenstvu kot posameznica, že zelo solidna znamka, vredna polnega priznanja.
“Na letošnjem republiškem prvenstvu nismo kaj dosti dosegle, saj smo osvojile komaj 6 mesto,« je pripovedovala Dora Klemenčičeva. »Polena pa je tako naneslo, da se je ena izmed ekip, ki bi morala nastopiti na letošnjem državnem prvenstvu v Ljubljani, odpovedala nastopu. In tako je ostalo eno mesto pravzaprav Prosto, nezasedeno. Tako smo se pc zaslugi našega tehničnega referenta Pavla Satlerja tako rekoč skozi ši-vankino uho — uvrstile med 14 najboljših ekip, ki so se borile na državnem prvenstvu.«
»Torej sploh niste računali na takšen uspeh?«
»Seveda ne, saj smo se zavedale, da so naše priprave dokaj pomanjkljive in da so mnoga druga moštva trenirala precej več kot naša ekipa Po nravici povedano, na tihem smo upale, da se bomo morda uvrstile na peto mesto.« je pripovedovala tovarišica Dora Se zlasti smo se bale ravenskega Fužinarja, ki ie bil na re publiškem prvenstvu naiboHši. Nevaren nasprotnik je bila tudi Ljubljana. seveda pa še ekipa Zvenianina. ki ima v svoii sredini dve državni reprezentantki.«
Čeprav se na ekipnem prvenstvu oficialno ne računajo uspehi posameznih tekmovalcev in tekmovalk, je vsekakor rezultat tovarišice Dore zelo dober in pomeni tudi precejšnje presenečenje. Za našo tekmovalko so namreč ostale vse državne reprezentance, ki so se morale tokrat zadovoljiti s tem, da so naši Dori »gledale v hrbet.«
Tako kot Ljuba Tometova je tudi tovarišica Dora poudarila, s kolikšnimi težavami se mora boriti kegljaški klub zdaj, ko nima več lastnega kegljišča. »Skoraj vsi tekmovalci, ki so prišli v Ljubljano iz vseh krajev države,« je pripovedovala Dora, »niso mogli razumeti, da smo ob tako lepo kegljišče. Po splošnem mnenju je bilo namreč naše kegljišče eno izmed najlepših in najboljših ne samo v Sloveniji, marveč v celi državi.«
S Kje je mladina — sama ne vem?
Francko Erjavčevo vsaj med kegljači menda ni treba posebej predstavljati, saj si je — kot sama pravi v »davnih časih« — priborila naslov svetovne prvakinje. Seveda je tudi lelos. kot že vsa leta doslej, nastopila v naši ekipi in pripomogla k lepemu uspehu — drugemu mestu v državi.
»Zakaj ni v naših kegljaških vr-s.ah več mladine ?« je tovarišica Francka ponovila prvo vprašanje. »Veste, lo se tudi sama vpra»'"'em in ne vem. kje so vzroki. V našem kolektivu je precej mladine in tudi tistih. ki so se komaj izvili iz vrst mladinske orgamzaciie. Ampak svežih, mladih sil ie klivb temu — bore malo.«
Potem sva prešla na tekme, treninge in druge stvari.
»Kaj jaz vem, včasih smo imeli več časa, bolj smo bili prosti kot danes.« je razpredala svoje misli tovarišica Francka. »Zdaj pa se nam vedno nekam mudi, vsak ima polno obveznosti, opravkov. Morda se je te splošne nervoze in dirkanja po raznih opravkih največ nalezla mladina?«
»Kako pa bo kaj na gradbeniških športnih igrah? Se nadejate prvega mesta ?«
»Ne vem, če bo šlo vse tako gladko,« je odvrnila. »Precej dobre tekmovalke ima tudi celjski Ingrad, pa še novomeški Pionir. Vsekakor se bomo morale pošteno potruditi, ne bo na odveč tudi nekoliko športne sreče.«
Vprašali smo še, kako bo v prihodnje s treningi.
»To že veste, da so zdaj precejšnje '«žave, ko nimamo lastnega kegljišča.« j e odgovorila. »Velikn nas stane najemnina, sploh na tudi v Ljubljani ni Inliko kegliišč na volio. da bi lahko trenirale vsaj trikrat tedensko. Vnorahimn vsak nrnct termin, da naiamemo tula kegljišča, seveda pa to komaj zadošča za en, največ dva treninga v tednu.«
II
lla simpoziju o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu smo slišali vrsto referatov in predlogov o izboljšanju samoupravnega sistema, poslovanja in vodenja podjetja. Tokra objavljamo nekatere misli iz razprave tovariša Pavla Kogeja.
Bistvo demokratskega vodenja je, da se vodja, šef ali direk tor te ali one službe pred vsako važnejšo odločitvijo pogovori : podrejenimi, ki jih v sistemu samoupravljanja imenuje za svok Pr0St° bi lahko rekli, da so v tem sistemu odnos; med vodstvom in sodelavci obojestranski. Vendar pa demokratsko vodenje se zdaleč ni tako enostavno, kot se zdi marsikom-
n?hPfaV1 P°g.le<?: V™0?3 vodenja je sestavljen iz vrste zelo zahtev mh faz. Naj jih na kratko opišemo.
1. Sodelavec je tisti, s katerim lahko sodelujemo Sodelujemo pa lahko z osebami, ki zadevo, ki jo obravnavamo poznaio
sesrtASv1nJe7rtZU™e:i0 V VS?h sestavinah ali v velikem delu njegovi! Iknleeif' 3® P^7a naloga’ da vodja podrobno seznani sodelavce Tu w m « odbor delavski svet itd.) s predmetom obravnave pil 23 grobo mformiranje, ki je lahko zelo enostron .Problem moramo osvetliti z vseh strani. Pri zahtevne-ši!
nrobllm zl° Ja nn n® b° kos temu' da bi z vseh strani obdela' problem. Za osvetlitev problema bo moral pritegniti na pomo-posamezne strokovnjake.	5	p m
lnao2'cDr»Ea n®iga vod-*e Je’ da aktivno zbere mnenja in pred orPnčitvp3lh ,s?delavcev* Praviloma se ta faza pri »oblikovanji -tve*i odvi]a na. sestankih oziroma sejah. Osnovno pravilo t
s svojci predlog?330 * V°d]em Wed VSi Sodelavci enakopravne
fnrei JS011®113, odlocitev ni seštevek mnenj in predlogov. Vodja rjr°4aven, zblratel3 mnenj niti ne selektor po svojen nretehtanfhTr ii Sk 0zir0ma Postavljeni cilj mora biti plod cRski mndPiP naEg°T ln arSumentov, sestavljenih v optimalni ak-fnrmni^ td L °dlo®ltev mora z vso odgovornostjo »sestavili« ir vodja. Čeprav je ta odlocitev plod skupnih prizadevanj cesar se morajo vsi sodelavci m vodja tudi zavedati, ji daje ven-dar vodja, sef ali direktor končno kvaliteto.
imravhbfnuL0 Za d.®mokratski sistem vodenja (pri katerem je samo-36 na]v?s:,a obllka) je, da so vse enote oziroma celotni eradktme8	V-Cfl0i°' Ce je tako’ Potem ne more biti pre-
Eknnn,™fndcVOdlln-1,mi-^aEr! m sodelavci. Cilji podjetja so tore-kupni in si vsi elani kolektiva enotno prizadevajo ,za dosego te) ciljev. Energije podjetja se v takem sistemu upravljanja in med-sebojnega sodelovanja ne trošijo v neprestanih konfliktih, temve-cnje86 USmer;,eno k Pozitivnemu prizadevanju v borbi za skupm
. . Pol°žaj vodje v resničnem demokratskem sistemu je zelo zahteven. Njegove sposobnosti, znanja in osebnostne lastnosti so neprestano na preizkušnji. Od njega zahtevamo jasna, razumljiva tolmačenja problemov, ki jih rešujemo, ne pa fraz, jecljanja in d®™a°oskegfl opletanja. Hitro spoznamo, ali je sposoben kreati no sprejemati m se prej razumeti naše predloge in razlage, pa na! r°.° na visokem strokovnem nivoju in izražane v strokovnem Pra,,Utav P,a nedorecene ln izražene v jeziku preprostega delavca Frav tako kmalu ugotovimo, ali je to oseba, ki je sposobna res-
Sposobnosti, znanje in osebne lastnosti vodje so neprestano na preizkušnji
ničnega sodelovanja ali ne. Iz nalog, ki so postavljene vodji v demokratskem sistemu, izhaja tudi zahtevani profil vodilne osebe Kakšen naj bo torej dober vodja?
1.	Vodja, predvsem na ključnem mestu, mora biti intelektualno nadpoprecno sposoben. S to sposobnostjo se mora vezati tudi visoka stopnja kreativnosti. Poleg splošnih intelektualnih sposobnosti mora imeti tudi spsobnost jasnega izražanja tako v govorjen-kot v pisani besedi,
2,	Vod’a. m°ra imeti visok nivo splošne in strokovne izobrazbe (Strokovna izobrazba mu je še posebno potrebna zato, da se ne oklepa vodilnega položaja, ker bi mu izguba tega položaja pomenila padec na nižje delovno mesto ) Ne glede na poklic oziroma stroko si mora vodja pridobiti široka ekonomska in organizacijska znanja Prav tako mora biti dobro seznanjen s funkcijami in metodami dela v vseh sektorjih, ki jih vodi. Poleg vsega tega pa mora osvojiti tudi metode vodenja in dela z ljudmi.
,	3' osebnostnimi lastnostmi so za vodja najpomembnejše
■vomunikabvnost, sociabilnost, emocionalna stabilnost, vztrajnost in družbena angažiranost, s katero mora biti povezana tudi pote~a revolucionarnosti (progresivnosti, nekonformnosti).
.	kot v kateremkoli drugem družbenem sistemu bi morali
izbil ati, solati in vzgajati kadre po tem profilu pri nas, če hočemo resnično razviti najvišjo stopnjo demokratskih odnosov — to ie samoupravljanje.
Med odmorom.

Varsivo pri delu in uporaba izrazov v predpisih
Delovna organizacija je dolžna organizirati varno in zdravo delo v takem obsegu, da bodo njeni ljudje na delu varovani pred možnostjo poškodb in zdravstvenih okvar ter da se bodo ob varnih delovnih pogojih počutili čim udobnejše na svojih delovnih mestih in pri delu.
Vame delovne pogoje mora delovna organizacija ustvarjati s sodobnimi tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi in drugimi ukrepi sama in s pomočjo ustreznih institucij in družbeno-političnih skupnosti.
Pomembno je zlasti dejstvo, da novi zakon izrecno poudarja, da je organizacija glavni nosilec nalog in zadev, s katerimi se izvaja in pospešuje varstvo pri delu. Uresničujoč pravico samoupravljanja pa imajo ljudje na delu v organizaciji ne samo pravico, temveč tudi dolžnost organiizrati varstvo pri delu in skrbeti za napredek vseh članov delovne skupnosti.
Varstvo pri delu je sestavni in neločljivi del samega delovnega procesa ter s tem element dobre organizacije dela, ki neposredno vpliva na učinkovitost proizvodnje in na produktivnost dela. Zato zakon izrecno poudarja, da se varstvo pri delu uresničuje in pospe'uje vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem produkcijskega, tehnološkega in proizvodnega procesa. To napotilo mora postati hkrati tudi vodilo tehničnemu kadm delovnih organizacij pri organiziranju in vodenju proizvodnje in vsakega dela.
Delovna organizacija, njeni organi upravljanja in zlasti njeno vodstvo mora za dosledno izvajanje varstva pri delu po specifičnih potrebah njene organizacije zlasti:
3	— podrobno proučiti zahteve temeljnega zakona o varstvu pri delu;
—- podrobno proučiti zahteve republiškega zakona o varstvu pri delu;
—	podrobno proučiti vse predpise o varstvu pri delu, ki jih mora Upoštevati;
'	— izdelati ustrezni pravilnik o varstvu pri delu;
'	_ organizirati in izvajati stalno in sistematično vzgojo vseh kadrov
o varstvu pri delu s preverjanjem znanja:
—	izde.ati sanacijski program ukrepov za varstvo pri delu;
—	organizirati strokovno in učinkovito službo za varstvo pri delu.
To so nekatere temeljne naloge, ki jih mora organizacija uresničiti
in stalno izvajati, če hoče zadostiti zahtevam današnjega varstva pri delu, hkrati pa so tudi osnove za vse podrobne naloge varstva pri delu za vse delovne organizacije.
Zaradi lažjega razumevanja zahtev varstva pri delu in zaradi pomanjkanja enotne terminologije, se lahko poslužimo opisov uporabnosti nekaterih besed in izrazov:
— HTV — higiensko in tehnično varstvo — ta pojem opušča sedanji novi zakon in uvaja »varstvo pri delu«. Samo higiensko in tehnično varstvo je bilo utemeljeno takoj po osvoboditvi, ko je bila potrebno obnoviti porušeno domovino in ni bilo mogoče nuditi delavcem ustreznega varstva pri delu kot danes;
—	»Varstvo pri delu« označuje celokupnost tehničnih, zdravstvenih, socialnih in drugih ukrepov in sredstev, s katerimi se ustvarjajo varni, delovni pogoji in odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar ljudi pri delu;
—	»Varni delovni pogoji« se ustvarjajo s sodobnimi tehničnimi, zdravstvenimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar pri delu;
—	»Oseba na delu« ali »ljudje na delu« je izraz, ki bolj široko zajema vse osebe na delu v delovni organizaciji ne glede na to, kakšen je njihov status, pa jim mora biti zagotovljeno varstvo pri delu. Tako Uživajo varstvo pri delu tudi študenti, osebe na prostovoljnih akcijah, zaporniki na delu'in podobni, ki niso delavci v smislu zakona o delovnih razmerjih;
B. Bambič

i'ONzcf/v.
SUM ATI
STANKO.
IGMEC
iAHOVsk
FIGURA
VPIS HA
univerzo
VESENJAK
NAM/ZN.
TENISA
(SRBMRi
(vil im)
DELAVEC

[________i
kNDONEZ ŠAHOVSKI MOJSTER
SLOVENSKI
TEDNIK
OBISKOVAT!
GRUDEN
ANTON
letovišče
PRI
OPATIJI
PRIPADNIK/ VOJ. RODU
BOLGAR.
knj/žev.
(STE F AN) 1SD- ms
ZADNJI
ZELENICA
L_ _
SAM0G1AS.
HRIB PRI !BEOGRADU
SRB.KHJ/t.
ŽIVALSKA
NOSNICA
ZNAMENITO
IVAN
TRAFELA
IČLANDSP
STIL IZ
m
STOLETJA
LJUBU.
GRADBENO
PODJETJE
MOŠKO
IME
GRADBEN!
MATERIAL
PREDLOG
MNOGIMI
BIVANJE (.SRBOHRVj
METER
DEL
STOPALA
V REDU
NAJVEČJI
name-
ravan/
UDAR!
ITALIJAN-
KONCERN
HODITI
SRBSKO M. IME
RAZSUTO
OSEBNI
ZAIMEK
LIBIJSKI
KRALJ
KAPITU-
LACIJA
RODITI
DELAVECi 1 ENOTE \ JESENICE]
IME FILMSKE IGRALKE (RtNA)
Po statističnih podatkih je v Sloveniji 4442 tovornih avtomobilov v zasebni lasti. Od tega je 1658 tovornjakov v lasti delavcev, obrtniki imajo 1835 kamionov, kmetje 437. 160 kamionov posedujejo uslužbenci v go-spodarstvu, gospodinje imajo 93 tovornjakov, inženirji in tehniki prav tako 93, uslužbenci javne uprave 33, študentje 23, zdravstveni delavci 7, prosvetni delavci 6 in celo neki duhovnik ima svoj tovornjak. Drugih 97 tovornjakov pa je v lasti raznih drugih poklicev. Tudi naše podjetje ima 71 kamionov, samo da ti niso polno izkoriščeni. Na sliki naši šoferji: Hrženjak, Zevnik in Zakojšek med odmorom.
poino izKorisceni
Sklepi organov samoupravljanja
S K L E F t
XVIII. zasedanja delavskega sveta podjetja,
ki je bilo dne 14. maja 1968 v Ljubljani.
1.	V verifikacijsko komisijo se izvolijo naslednji tovariši: tov. Alojz Gregorič, Ivan Keršič in Leopold Ilovar.
2.	Poročilo o izidu volitev v delavski svet Podjetja GIP »Gradis«, ki so bile dne '^6. aPrila 1968 se vzame na znanje.
3.	Poročilo verifikacijske komisije se sprejme.
4.	Za predsednika delavskega sveta se soglasno izvoli tov. Janeza Kuštrina, za njegovega namestnika pa tov. Otona Roškarja.
5.	Poročilo predsednika upravnega odbora Se vzame na znanje,
6.	Delavski svet soglasno sprejme razrešilo upravnega odbora podjetja.
7.	Po določilih temeljnega zakona o volit-vah delavskih svetov in drugih organov uPravljanja v delovnih organizacijah je bil izvoljen naslednji upravni odbor podjetja:
-Člani: Leopold Ilovar, Lado Janžekovič, Janko Košir, Ivan Keršič, ing, Jurij Klobu-čar, Alojz Lovšin, Marjan Orlič, ing. Boris Pečenko, Alojz Remec, Ludvik Rizmal_, Oto Roškar, Mitja Smole, ing, Saša Škulj, Ludvik Šnajder, Vladimir Sanca in namestniki: Vihko Florjančič, Anton Gruden, Vojteh pečlin, Ferdo Cvikl, Marko Primožič. Drago Bilas, Stanko Kostanjevec, Edo Pahor, Ignac Brenčič, Rajko Purnat, Miro Žorž, P^anc Lesar, Edo Stare, Vinko Novinc, Vin-^o Čebašek.
3. Delavski svet podjetja imenuje nasledil komisije in odbore ter svete.
I- Komisija za perspektivni program in razvoj podjetja ter letni gospodarski načrt: lnS- Branko Vasle, predsednik; člani Miro ^orž, ing, Alfred Peteln, Albin Bačer, Franc
Vovk.
2.	Kadrovska komisija: Miro Žorž. predetim k; člani. Vinko Čebašek, Lado Janžekovič. Rajko Zupančič, Anton Martinšek.
3.	Komisija za notranjo delitev: Ludvik Rizmal, predsednik; člani1 ing. Dragovan Sever. Martin Zajšek, Stane Uhan, Vlado Sanca.
4- Komisija za zdravstveno in tehnično Varstvo: Ludvik Šnajder, piedsednik; člani: ^e‘:n Cipot, Janez Škofič, Alojz Turel. Mar-Juvančič.
5 Komisija za prevzem, odprodajo in od-osnovnih sredstev ter "redst-ev skupne Porabe: Ivan Božič, predsednik; člani: Vin-Gartner, Janez Zupan, Franc Merhar.
d tvuniiS.ja za racionalizacijo: ing. Alojz Stok, predsednik; člari: ing. Franc Marinčič, ing Mitja Kilar, ing. Milan Pajk, ing. Jože Bertoncelj.
7 Komisija za investicije: Jože Zaje, predsednik; člani: Anton Martinšek, ing. Alfred Peteln, Iko Ravnikar, Oto Roškar, Božo Lukač, Vinko Brglez, Berto Praprotnik.
8.	Komisija za skupno potrošnjo: Janko Košir, predsednik; člani: ing. Dragovan Sever, Ivo Leben, Bogomil Korbar, Milan Galič.
9.	Komisija za prošnje in pritožbe: Anton Marc, Vlado Osolnik, Ljuba Tarman, Maks Petrovič, predsednik; člani: Milka Kloboves-Arlič
10.	Komsija za prevzem lastnih investicij: Božo Lukač, predsednik; člani: Jože Lipovec, Iko Ravnikar. Jenda Stoviček, ing. Mirko Breznik,
1L Komisija za sklepanje o vstopu na delo in prenehanju dela:	ing. Ignac Brenčič,
predsednik; člana:	Mila Capuder, Mitja
Smole.
Namestniki:	Anica Lenščak, Ivan Božic,
Vinko Gartner.
12, Komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti: ing. Pavel Vodopivec, predsednik; člana: Peter Kunej. Nuša Piškur.
Namestniki: Milka Kloboves-Marc, Stane Uhan, ing. Janez Pogačnik.
13	Strokovni svet za razvojno tehnično dejavnost in projektiranje: ing, Borut Maister, predsednik; člani. mg. Jože Uršič, ing. Franc Marinčič, ing. Alfred Peteln, ing. Štefan Mesarič, ing. Boris Pečenko.
14	Upravni odbor počitniških domov: Leopold Ilovar, predsednik; člani: Lado Janžekovič, Rajko Zupančič, Ivanka Pogačnik, Anton Demšar
15.	Upravni odbor Centra za izobraževanje: Oto Roškar, predsednik; člani: Franc Vovk, Jože Repše, Alojz Cepuš, Anton Gruden.
16 Ure d nišk odbor Gradisovega vestnika: Alojz Cepuš, odgovorni urednik; člani: ing. Jože Uršič, Rajko Zupančič, Anton Martinšek, ing. Boris Vede
17. Arbitraža: Ivan Keršič — namestnik Vojteh Pečlin, Peter Kunej — namestnik Milka Klohoves Marc.
Za overovatelja zapisnika se izvolila ing. Ignac Brenčič in Janko Košir,
Za zapisnikarja se izvoli Nuša Piškur.
9,	Potrdi se predračun Centra za izobraževanje za leto 1968 v skupnem znesku N din 1,356.574,00.
l slini naši soierji: HrzenjaK, Zevnik m Zakojsek med odmorom.
V Predračunu se črta pod III/4 skupina tesarjev šola Doboj v znesku 29.340,00 N din in znesek prenese pod XII/4. Razne strokovne ekskurzije. Nadalje se črta pod IV/3. Tečaj za tesarje v predvidenem znesku 4,700,00 N din in se ta znesek nameni za nabavo kino-projektorja.
10.	Delavski svet podjetja sprejme predračun finančnih sredstev varstva pri delu za leto 1968: kakor je bil predložen. Za delovne čevlje priporoča DS podjetja v smislu 27. člena pravilnika podjetja o osebnih zaščitnih sredstvih, da nosi vsaka enota 60 °/o nabavne cene čevljev, 40 %> pa delavec sam.
11.	Delavski svet vzame na znanje poročilo komisije za notranjo delitev o izvedbi popravljenega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
12.	Delavski svet podjetja sprejme spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov od tč. 1 do 11 predloga o spremembi z dne 24. 4 1968, kakor je bila v obravnavi in popravek v seznamu delovnih mest, kakor sledi:
črta se delovno mesto upravnika uprave stanovanjskih hiš in stanovanj »Gradis« pod zap št. 66 in prenese pod zaporedno št. 9 »vodilni delavci« s fiksno startno točko 5,80 točk/h;
pod zap- št, 46 »višji planer — statistik« se v koloni 3 seznama delovnih mest spremeni označba za določitev startne osnove za delovno mesto tako, da se glasi: VS šef sektorja l 3,00—3,60 I 1,60 = 4,60—5,20;
pod zap. št. 111 »sam referent za HTV« se v koloni 3 označba za določitev startne osnove za delovno mesto spremeni tako, da se glasi- VIS sam, referent, izpit 2,50—3,00 -r 0,60 *- 0,55 = 365—4,15;
pod zap št, 289 se v koloni 2 pravilno glasi besedilo: »priučen delavec vseh strok«;
zap. št 292 »telefonist PK« se črta
Popravki pod tč. 12 tega sklepa veljajo od 16. maja 1968 dalje.
13 Sprejme se Pravilnik n pripravnikih z naslednjimi dopolnitvami:
v 4. členu pod a) se pripiše »projektant — sodelavec« in pod d) »skladiščnik«;
8. člen se spremeni tako. da se glasi: »pripravniška doba traja 9 mesecev efektivnega dela pripravnika«;
črta se 9 člen in 17. člen predloga pravilnika :
v 13 členu . 2. odst. se namesto »8 dni« vpiše »30 dni«,
v 14. členu predlog« pravilnika se namesto »3 dni« vpiše >8 dni«;
v besedilu osmtka nai se namesto »Šola II stopnje« vpiše besedi »srednja šola« in namesto besed »za samostojno delo v stroki« V{5iše »za uspešno opravljanje dela v stroki« oz. »na delovnem mestu«.
14.	Delavski svet podjetja zavrne piedlog pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev, ki čiejajo tehnično dokumentacijo ali vodijo dela na investicijskih objektih, s tem da se uskladi 16, čl. z določili republiškega zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Ur. list SRS št. 10. z dne 18. 3. 1968).
15.	Zaradi predvidene spremembe pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu, se v smislu 10. člena omenjenega pravilnika zadrži ob mesečnih obračunih 30 %>, dokler ne bo sprejet popravljen pravilnik.
16 Na podlagi 4. člena pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupno s ti Gradis, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dodeljevanju posojil za individu alno stanovanjsko gradnjo, sprejme delavski svet podjetja dolgoročni program stanovanjske graditve za člane delovne skupnosti Gl P »GRADIS«, kakor sledi:
li.	za dodelitev stanovanj in za odobritev posojil za individualno stanovanjsko grad • njo je po podatkih enot in po opravljenem točkovanju prosilcev za rešitev stanovanj skega problema potrebno 7,725.500,00 N din;
2. glede na razpolo ljiva sredstva in predvidena sredstva za stanovanjsko gradnjo bo možno gornje potrebe financirati postopoma
in sicer:
N din
v letu	1968	v	višini............... 2,678.827,73
v letu	1969	v	višini................ 1,943.204,00
v letu	1970	v	višini.............. 1,943.204,0.0
v letu	1971	v	višini................ 1,160.264,27
3. Na podlagi opravljenega točkovanja prosilcev za dodelitev stanovanj in prosil cev za posojila za individualno stanovanj sko gradnjo oz. nakup stanovanj bo sprejel delavski svet podjetja finančni načrt stano> vanjske graditve za vsako leto skupno z gospodarskim načrtom za poslovno leto;
4	z letnim finančnim načrtom se bo določila za vsako enoto višina razpoložljivih sredstev za rešitev stanovanjskega problema delavcev enote glede na vrstni red prosilcev po opravljenem točkovanju v skladu z določili pravilnika o stanovanjski gradnji;
5	organi upravljanja v enotah sprejmejo sklep o dodelitvi stanovanja oz o odobritvi posojila za individualno stanovanjsko gradnjo oz. nakup stanovanja posameznim prosilcem po vrstnem redu, določenim s točkovanjem In v okviru sredstev, ki bodo s finančnim načrtom za stanovanjsko gradnjo vsako leto na razpolago posamezni enoti. Za delavce centrale sprejme sklep o dodelitvi posojil za individualno stanovanjsko gradnjo oz. nakup stanovanj delavski svet podjetja;
»GRADISOV VESTNIK. ^ Stran 9
Takole smo jih ujelL
Udeleženci seminarja za novinarje urednike industrijskih glasil, in dopisnike. Seminarja sta se udeležila naša nova sodelavca Ivan Gajšt in Ludvik Lihtineger, V ospredju vodja seminarja tov. Dušan Rebolj.
Betoniranje na stolpnici,
Trdnost betona je odvisna od dobre vibracije.
Na tekmovanju za '>ztaio puščico« sta se najbolje odrezal« Franjo Kavo in Jože Humek, oba iz KO Maribor.
6. sestavni del tega dolgoročnega programa je: pregled stanovanjske graditve za člane delovne skupnosti, rekapitulacija dolgoročnega programa potreb za stanovanjsko gradnjo po stanju 30. 4 1965 in pregled razpoložljivih sredstev za stanov, gradnjo za leto 1968.
16.	Od 16 3. 1938 dalje veljajo za gradbena dela v podjetju tele bruto kalkulacijske postavke za osebne dohodke: NK 3,70 N din na uro, PK 4,30 N din/uro, KV 5,40 N din/uro in VIC 6,20 N din uro. Faktor na gornje bruto kalkulacijske postavke znaša od 2 do 3,2, odvisno od lokacije objekta, vrste del in obsega ter stopnje mehanizacije in obsega pripravljalnih del,
17.	Delavski svet GIF »Gradis« sklene, da se podjetje udeleži na mednarodni licitaciji za izgradnjo vseh betonskih in drugih del (brez železnih konstrukcij) na izgradnji mostov v pododseku »Kolašin«, odsek Moj kovač—Mateševo in mosta ha pododseku »Bra-tonožiči«, odsek Mateševo—Titograd železniške proge Beograd—Bar, kakor tudi za naslednje odseke, ki bodo razpisani za dela na omenjeni progi.
18.	Odloži se obravnava prenosa uporabe zemljišča na pare. št, 190, 191/1, 193, 500 1 vlož št. 919 k. o. Moste do predložitve podrobnejših podatkov s strani pravne službe podjetja.
19 Odobri se dotacija sindikalni podružnici centrale v višini 475.00 N din za prispevek k zdravljenju člana kolektiva.
20.	Delavski svet podjetja sprejme povišane minimalne stopnje amortizacije za naslednjo strojno opremo •
avto dvigalo Lorein 636.047,93 min. stop. 12 % poveč stop 20 */»,
nakladač goseničar 353 282 85 min. stop. 12% poveč, stop 20%,
pretvorniki W a c ker 292.652 £7 min. stop. 10 % poveč. stop. 20 %,
osebni avtomobili 412 205,41 min. stop 12% poveč. stop 25 %.
21.	Potrdi se končni obračun zaključka št.
1	za pogodbena dela s firmo »Universa<e< Wien, ki je bil prijavljen z dne 28 8. 1S57. Skupna vrednost izvršenih del znaša AS 2,365.377,50, obračunano po fa. z dne 12. 2. 1968. Dosežen neto devizni priliv po končnem obračunu v višini AS 264 016.50 se prenaša na matično podjetje v korist poslovnega sklada.
22.	Potrdi se končni obračun zaključka št.
2	za pogodbena dela s firmo A. Poor, Wien, prijavljena dne 15. 10. 1967. Skupna vrednost Izvršenih del v znesku AS 222.994,50 je obračunana po fa z dne 4 3. 1968.
Končni obračun, izkazan z negativnim deviznim uspehom v znesku AS 7953,50 pokriva matično podjetje iz deviznih sredstev s svobodnim razpolaganjem.
23 Na podlagi odločbe službe družbenega knjigovodstva št. 06-984-3-32/68 o pregledu zaključnega računa za leto 1967 sprejme delavski svet naslednjo ponovno razdelitev dohodka po zaključnem računu za leto 1967, Dohodek se zmanjša za 82.855,80 N din za neobračunani prometni davek in poveča za 23.879,94 N din za preveč plačane obresti na poslovni sklad od gostinske dejavnosti tako, da je razdelitev dohodka naslednja:
N din
za rezervni sklad podjetja za skupne rezerve gospod, org
za poslovni sklad..............
za prispevek Skopju .... za osebne dohodke .............
800.543,75 540.344,81 9,800.000.00 200.000,00 57,786 783.28
Skupaj
69,127.671,84
Razlika v popravku v višini 52.975.86 N din se izvrši v breme kta 250,
Predsednik DS podjetja: Kuštrin Janez
Važnejši sklepi mganov samoupravljanja poslovnih enot
8 V, seja delavskega sveta Jesenice. — Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov, Franc Polajnar, za namestnika pa tov. Tine Plemelj
Za upravni odbor poslovne enote so bili izvoljeni
član: Jože Bertoncelj, Ivan Fabič, Mirko Kempeile, Božidar Lukač, Franc Polajnar, Stane Simeonov, Vlad Sanca, Maks Tušek in Franc Vovk.
Namestnik’: Stane Matjašič. Anton Soko-lovič. Aleks Potočki, Janez Makovec, Jože Ferjan, Stjepan Labot ec, Marica Abrožič m Anton Mekš.
Imenovane so naslednje komisije DSE m strokovne komisije sektorjev:
Komisija za varstvo pri delu: Božidar Lukač - predsednik, člani so vsi sekt. vodje.
Komisija za pravilnike in notranjo delitev: Stane Kramar — predsednik in člani B< Žida r Lukač, Franc Vovk, Vlado San ca Ljuba Tarman
Komisija za sklepanje o sprejemu m prenehanju dela . Stane Simeonov, Viljem Z.rim, Ljuba Tarman.
Komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti: Viljem Z rim — predsednik, Janez Makovec — namestnik predsednika, Maks Tušek — član, Marko Sokolovič — namestnik člana; Aleks Potočki — član; Jože Zupan — namestnik člana.
»■GRADISOV VESTNIK« * Stran 10
Stanovanjska komisija:	Jože Bertoncelj,
Ivan Koračin, Marica Abrožič.
Komisija za »razhodovanje« materiala: Božidar Lukač, Janez Makovec, Stone Kramar. Strokovne komisije sektorjev:
Sektor Hrenovica: Mirko Kemperle, Avgust Skrt, Adem Bešič, Jože Ferjan, Ftar.c Polajnar, Tine Plemelj, Janez Makovec.
..Sektor Kranj: Anton Mekiš, Marko Mabič, Gaši Saljih, Božo Čad, Vinko Čebašek, Blaž Cedilnik, Janez Dimnik Sektor Bled: Ladislav Abruč, Albin Mau-ser, Franc Hočevar, Franjo Kos Sektor stolpnice: Jože Bertoncelj, Vlado Marolt, Janez Cop, Maks Mulec, Mijo £ivic, Sejfo HasanagLč, Valent Crnčič.
Mehanična delavnica in betonarna Stane Simeonov, Stane Krama:, _udv5k Srpik, Franc Škrlec, Tine Markež DUR — Naselje: Justi Mekiš, Maii.ja Mlakar, Alfonz Kočar, Daniela Kokošar.
Uprava; brane Vovk, Vlado Sanca, Ljuba Tarman, Božidar Lukač Zeiezokrivci. Viljem Zr ini, Ivan Fabič, Anton Sokolovič.
Tesarska delavnica, Ivan Koračin, Jože Zalokar, Ivan Habinc, Vink > Anderle.
65 XV. redna seja delavskega sveta. Ma-ribov - Za predsednika delavskega sveta je b:l izvoljen tov Janez Ferlinc, gradbeni delovodja, za njegovega namestnika pa tov. Jože Grebenc, gradbeni tehnik.
V	delavski svet gradbenega vodstva »o bili izvoljeni za mandatno dobo dveh let naslednji: Zlatko Koten, Stefan Kolarič, Janez Ferlinc, Ferdo Filipič, ^ Janez Cigulo, Miro Svehla, Avgust Kerman, Stefan Cikač, Janez Pili, Bogomir Črnko, Anton Mohorko, Roman Mernik, Mijo Mileč, Vinko Hanžei, Jože Balent.
V	novi upravni odbor so bili izvolčeni Člani; Albert Špindler, Jože Grebenc, Zlatko Koren, Stefan Kolarič, Roman Mernik, Stefan Spevan, Rajko Pernek, Aleksander Škerla lu
Namestniki J .že ppkšič, Jože Tteplak, Avgust Kerman, Ivan Čeh, Mijo Mileč, Ferdo Filipič, Ančka Kavčič, Josip Kristo!.c.
V	komisije DS »Gradis« g, v Matiboi so bili izvoljeni naslednji tovariši
Komisija za sklepanje in prenehanje delovnega. razmerja. Viktor Pernat, Ivan Gajšt, Tobija Orehek.
Komisija za tarslvo pri delu:	Roman
Mernik, Havel, Biitvič, Andrej Mah« rič Komisija za notranjo delitev: Miro Svehla, Oton Roškar, I ado Janžekovič.
Komisija za izrekanje n ki epov zaradi kršitve delovnih dolžnosti: Zla'tk Koren, Jelica Ozvaldič, Jože Puk- \
Komisija za stanovanjska vprašanja: Bogomir črnko, Martin Zajšek, Franc Štuhec
Komisija za reševanje prošenj in pritožbi Jože Grebenc, Alojz Lisjak, Jože Stanglo* Sklenili so, da se sklad skupne porabe na šega GV razdeli nit to:
za dotacijo sindikalni podružnici 35 000.000 za dolgoročna posojila graditeljem individualnih stanovanjskih hiš 185.500 81) povavanava dolga na račun K-15 . 160 000,00 saldo (nerazporejena sredsl\ a) . .	61 500 00
skupaj .	.	.	450,000,00
Potrdili so predlog komisije za stanbvanj ska vprašanja v zvezi odobritve dolgoročnih kreditov prosilcem za individualno stan" vanjsko gradnjo, kot sledi:	^in
1	Marjan Starovasnik	....	30.000	l‘
2. Stanko Kirbiš	.	......	Jfi.UOO'"
3	Alojz Zoiec .	......	30.0d0.ev
4	Martin Kozlar ....... ll.btiO1
5	Alojz Vaupotič .................22 UOO.O
6.	Janez Pagolič	......	16 000,o
7.	Janez Ferlinc .......	20 000. o-
8 Jože Janžek .......	20.000,1
9. Oto Sekol....................... 14 080 1«
10	Franc Kolar ........ H iitiOJ
11	Ferdo	Habjanič................ 3 uOOJ'
12	Erna Pokiežnik...........14.500J,
13	Ludvik Javemik..................3u utitiJ
11 Stanku Vesenjak..................3u.ir00.t-
15	Zlatku	K"ten .................. 2.500,1'
16	Jože C očko..................... 4.0O$i,v«.
17	Anion	Prelog ................. 3 Q(:U/
18	Borut Zupančič	251104-0-
19	Avgust Fekonja.................. 5 (-GG «
20	Franjo Mihalič ......	30 000'
21	Vinko Valentan	......	4juhi,‘
22	fvarr 1 etiČ ...................... 4.5V0
skupaj . , , . 35*1.6(10
i reuna seja delavskega sveia Upi a delavskih domov in naselja »G-a.lis« - < e= trala Ljubljana.
Za predsednika delavskega sveta enote e zivoljen Ivan Palf:, za namestnika piedse* nika pa Maks Mlakar.
V komisijo za skh vanjp v vstopu hi prt* nehanju tte? so izvoljeni; za člane. Mak; Mlakar, Avgust Poc«dič in Til»u. Ko.ač. v.a
namestnike pa Ivanka Tiobcc, Marija ,-t-hdi’ in Viktorija ...icič,
V komisijo za izvedbo nkiep«v zaradi kr-šitve delovne do-žimsn so izvoljeni: elan Ivan Palfi. Tončk« Kos in Penke Tiultr, 2» namestnike pa Alekr Ci.yiei, Tetezija Ki« kar in Maii.ja pnijčik,
' Komisijo za ocenjevanje Viavcev so izvoljeni: za člane. Maks Mlal-ai, |.a, Padi in Ana Zrimšek, za tiamesltike pa Tib«l Kovač, Tončka K«s in Ivanko Tinl.ec v komisijo za varstvo pri delu s<’ izvoljeni: Tibor Kovač, Franc Pajk in Ivan Vučkovič.
Ojačitev železotietonske plošče i " ,
-v.	■	(T
Neko gradbeno podjetje.v Franciji je moralo lansko jesen rešiti tale zanimiv problem: Na kakšen način naj se 14 cm debela betonska plošča, ki naj bi nosila koristno obremenitev 300 kg/m2, tako okrepili, da bo lahko prevzela obtežbo 800 kg/m2.
Do tega problema je prišlo zato, ker je bilo treba preurediti klet, ki je služila za garažo, v skladišče za papir sosednje tiskarne
Ena izmed rešitev je v tem, da porušijo ploščo in nato zabetonirajo novo, močnejšo. Druga rešitev je, da ploščo okrepe s kovinskimi nosilci in stebri. Obe rešitvi sta dovolj komplicirani in dragi, zato nista prišli v poštev. Podjetje se je lotilo tretje, še malo znane metode, ki je v tem, da na staro betonsko ploščo zabetonirajo novo ploščo, obedve pa medsebojno zlepijo z epoksidno smolo. Pred samo gradnjo je bilo treba izbrati pravilno epoksidno smolo, izračunati dodatno armaturo, projektirati beton in sestaviti kalkulacije za vse mogoče rešitve.
Ko je bilo vse to pripravljeno, je gradbišče hitro zaživelo. Najprej je bilo treba površino stare plošče dobro očistiti in odstraniti prah, nakar so nanesli sloj epoksidne smole (Rox-TP).
Svojevrstna konstrukcija in izvedba silosa
Za prekladalni prostor tovarne cementa »Ideal Cement Company« v pristanišču Palm Beach Florida so zgradili silose na nenavaden način — 4 silosi so zgrajeni v nadstropjih drug nad drugim. Visoki so po 8,55 m in je vsak silos sestavljen iz 7 montažnih obročev, visokih po 1,24 m, deb. 14 cm in imajo notranji premer 4,80 m. V vertikalni smeri so silosi prednapeti s šestnajstimi sedemžilnimi kabli, ki so v kanalih premera 3,3 cm. Napenjanje kablov so opravili na strehi silosa s pomočjo hidravličnih naprav v dveh etapah.
Montaža sten silosov je bila zaključena v štirih dneh, pri čemer so odpadli na efektivno montažo trije dnevi. Cena transporta do gradbišča je znašala za vsak obroč 500 dolarjev. Stroški montaže obročev, vključno s stroški za žerjav, napenjalke, kable in drugi material so znašali 6570 dolarjev. Skupna cena z napravo elementov pa je znašala 20 570 dolarjev oziroma 33,7 dolarja (ca. 400 novih dinarjev za m2 ,silosne površine.
Inž. S. E.
Most »Cascada-Orchards«
Montažna fasada za stanovanji blok
Most pri Orchards slapovih
Pol ure nato so nanesli prvi sloj betona v debelini 2—3 cm. Ta beton je vseboval več cementa kot normalno uporabljeni beton; doza je bila 400 do 500 kg portland cementa.
Preko cele površine so nato položili dve varjeni mreži iz betonskega železa. Končno so zabetonirali še drugo debelino plošče in vložili negativno betonsko železo. Skupna debelina plošče je zdaj 20 cm in prenese koristno obtežbo 800 kg/cm2.
Preureditev prostora je bila po tem načinu zelo hitra brez kakšnih večjih gradbenih del in z minimalno uporabo strojev, zato lahko pričakujemo, da se bo ta sistem oja-čenja plošč kmalu uveljavil.
Inž. Milivoj Šircelj
Strni za dela v nenasilnem terenu
Za dela v zeiu »labem terenu, tj. v močvirju, barju in na plitvinah so skonstruirali poseben stroj, ki se lahko uporablja kot žerjav, bager ali pa traktor. Štiri ogromna gumijasta kolesa mu omogočajo, da se giblje po takem terenu, kjer se ne bi mogel niti goseničar, čez jarke, podrto drevje in po nizki vodi. Ročica stroja je prirejena tako, da se lahko montirajo razne delovne naprave, kakor jih zahteva delo.
Konstruktorji so imeli prvotno namen skonstruirati le stroj za izkopna dela pri melioracijah, v končni obliki pa je nastal vsestransko uporaben stroj.
Gradnja hntela „Rusiia“ v Moskvi
Gradbena dela na hotelu »Rusija« so sedaj že skoraj dokončana. Hotel je začel delno obratovati 1967. leta. Gradnja oziroma montaža se je začela 1964. leta. Celotni hotel obsega kompleks v izmeri 160 X 240 m. Štirje bloki, ki obdajajo ta kompleks, so predvideni za hotelske sobe in za dve restavraciji. V posebnem objektu pa se nahaja koncertna in kino dvorana za 3000 obiskovalcev.
Gradbišče samo je bilo zelo utesnjeno. Skladiščni prostori niso zadoščali za neprekinjeno montažo elementov Predvideti je bilo treba tehnološke pavze, da so v tem času lahko pripeljali montažne elemente. Ureditev gradbišča je prikazana na sliki.
Montirali so s 6 žerjavi. Vse zgradbe so iz prefabriciranih betonskih ali jeklenih elementov. Montažo jeklenih veznikov za kino in koncertno dvorano z razpetino 42 m in težo 22 ton so opravili v dveh delih. Za montažo so uporabili dva žerjava.
Inž. S. E.
Montaža silosov
Varnostna naprava za delu
na nevarnih mestih
Švicarska tvrdka Jaquet SA je skonstruirala pocebno napravo, ki zagotavlja varno delo na nevarnih mestih. Naprava je podobna zaprtemu škripcu in se pritrdi na varno oporo, na drugi strani pa je prek jeklene žice pritrjena na varnostni pas delavca.
Žica, ki je navita v napravi, omogoča neovirano delo in tudi počasno spuščanje ali vzpenjanje Sele pri brzini 2 m/sek, torej pri padcu, se sproži varnostna naprava, ki zavre padec. Velikost zavorne sile je mogoče regulirati in prilagoditi teži delavca.
Organizacija gradbišča hotela »Rusija- v Moskvi
1	Ureditev, ki ne pripada k hotelu	9 Hotelska zgradba
2	Deponijski prostor za elemente	10 Kino in koncertna dvorana
3, 4, 6, 7, 8 in 11 žerjavi	12 Gradbiščna cesta.
5 Restavracija
V Troyu (ZDA, New York) so zgradili stolpnico, ki je dobila ime po Johnu Kenne-dyju Stolpnica ima 21 nadstropij, je okrogle oblike in ima 264 prostorov — dnevni prostori in enoposteljne sobe. Namenjena je predvsem za stanovanje starih ljudi.
Za vsako nadstropje je bilo potrebno 21 montažnih okenskih elementov šir. 4,55 m, vi-š(jie_2,72 in deb. 46 cm Elementi za dnevni prostor so bili težki 5,5 tone in elementi za spalnice 4,5 tone Tretja vrsta montažnih elementov je bila potrebna za stropove Za celotno fasado in strope je bilo potrebno napraviti le 3 različne kalupe
Polirani plastični kalupi — opaži so omogočali veliko točnost izdelanih elementov in so se izkazali kot neobčutljivi za vpliv padavin in spremembe temperature. Razen tega so bili izredno pripravni za delo. V vsakem kalupu so naredili 80 elementov in jih po 7-dnevni negi v tovarni betonskih elementov transportirali na gradbišče in jih montirali. Montaža in vgraditev elementa v betonski skelet zgradbe je trajala le 20 minut. Za celotno montažo so potrebovali 50 delovnih dni, za izdelavo vseh elementov pa 3000 ur. Cena celotne zgradbe je znašala 3 milijone dolarjev.
Inž. S. E.
Pogled na 21-nadstr. stanovanjsko stolpnico
-- rnsmrnem.'Mmm "-r„	$ #94^
Montaža elementa za dnevni prostor
Montaža fasadnega elementa za spalnico
»Lep primer uporabe prednapetega betona pri gradnji mostov, ki se popolnoma sklada s svojo okolico,« je dejala ameriška komisija Inštituta za prednapeti beton, ko je ocenjevala most v planinah pri Orchards slapovih.
Most je 9,8 m širok z 8 m voziščne plošče. Za srednji del, ki ima razpetino 53,4 m, so pripeljali iz 260 km oddaljene tovarne betona prefabricirane nosilce, dolge po 33,6 m. Za montažne nosilce so uporabili beton marke 490 kg/cm2, ki je bil napravljen s hitro vezočim portland-cementom. Celotna 119 m dolga mostna konstrukcija je bila istočasno prednapeta tako, da so dobili monolitno konstrukcijo. Nad deročo gorsko reko ni bilo potrebno zgraditi nobene podporne konstrukcije in so bili stroški za most zaradi tega ca. 20 °/o nižji kot pri drugih petih variantah.
Televizijski stolp v Hamburgu
Televizijski stolp v Hamburgu je 270 m visok in ima v višini 135 m restavracijo. Temelji so 13 m globoki in imajo 40.000 m3 betona. Temelj je razdeljen v tri etaže, ima obliko polkrogle, ki leži na okroglem pasovnem temelju s premerom 41 m in širino pasu 8 m.
Skupna količina zemeljskih mas, ki jih je bilo treba premakniti, je znašala 50.000 m3 in od tega je bilo 20.000 m3 izkopa.
Za transport materiala je služil plezajoči žerjav z nosilnostjo 1,25 tone pri ročici 25 m.
Priprava dela in terminski plani za groba gradbena dela so bili narejeni s pomočjo mrežnega planiranja

Pogled na TV stolp v Hamburgu
»GRADISOV VESTNIK- * Stran 11



'
i

UL
:::v>.'l' "ji

Gradnja »bloominga« s trato postajo, ki je podaljšek valjarne železarne
na Ravnah.
Pogled na del pristanišča Koper. Vsi zgrajeni objekti so delo našega kolektiva.

•..<	'..•• • »i«	'  
Ob zadnjih volitvah v organe samoupravljanja. Med prvimi je volil sekretar podjetja Rajko Zupančič.
S,#;:
, l
Objekt nove zlatarne v Celju, Objekt je bil izredno hitro in kvalitetno izgrajen.

j? '
MmL.
Mrtvi nasadi, ki so danes že ozeleneli. Kompleks hmelja, izdelek naše betonarne.
lin m f>r #2
v a i M*wm *zxf	t
lllfc i h mu:
< • .<
^ :
Na objektu VINAG TALIŠ v Mariboru. Nova velika pivovarna bo dajala po dokončni zgradbi 300.000 hek tolitrov piva. Na sliki baterija 10-celičnega silosa. Do vrha manjka še polnih 8 metrov.
Nedavni uspeh poslovne enote Ljubljana.