FoiteiM »laSaiaa v gotovini.
38.	¥ Ljubljani, dne 24. aprila 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
#	-v; D- ' :■ ' . " . i
Vaielbi^as
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
167.	Pravilnik za centralni veterinarski bakteriološki zavod v Beogradu.
168.	Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za šumarsko praktično in administrativno službo šumarskih uradnikov II. kategorije.
169.	Postopnik za carinsko nadzorstvo nad petrolejem in ostalimi produkti iz nafte kakor tudi nad oljem za mazanje, ki se dobavljajo iz inozemstva zaradi uporabljanja pri ribji lovi na Jadranskem morju.
170.	Naredba glede jemanja bankovcev po 1000 Din in 100 Din državne izdaje iz prometa.
171.	Naredba o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Radincih.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
b „Službeni Novin kraljevine Srba,
Hrvata i Slovenaca“.
Številka 85 z dne 16. aprila 1926.:
Odlok ministra za notranje posle z dne 22. marca 1926.: V stanje pokoja je postavljen Kajetan Pogačnik, kanclist pri sreskem poglavarstvu v: Kamniku.
Odloka ministra za notranje posle z dne 15. februarja in z dne 27. marca 1926.: Sprejeta je ostavka, ki sta jo podala na državno službo dr. Dragotin Škrinjar, sreski komisar mariborske oblasti, in Adolf M o r i č, vladni tajnik v 7. skupini I. kategorije pri velikem županu v Ljubljani.
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 10. aprila 1926.: V naši državi sta prepovedana:
1.) komunistična brošura «Izveštaj Komisije za jugo-slovensko pitanje, izabrane na prvoj sednici prostrane Egzekutive Kominterne od 21. marta 1925. (str. 94)»; 2.) «Crveni Kalendar» (Chicago), katerega vsebina je komunistična.
Številka 86 z dne 17. aprila 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega marca 1926.: Odlikovan je z redom sv. Save III. vrste dr. Janko Šuma n, predsednik uprave za zaščito industrijske svojine.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. aprila 1926.: V stanje pokoja je postavljen po členih 135.,
139.,	234. in drugem odstavku člena 239. uradniškega zakona Ivan Lazar, komercialni tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 25ega marca 1926.: Za vodjo državne borze dela v Ljubljani v 3. skupini III. kategorije je postavljen po službeni potrebi Andrej Klanšček, dosedanji vodja državne borze dela v Mariboru.
Odloka ministra z a socialno politiko z dne 28ega marca 1926.: Pri invalidskem zavodu v Ljubljani sta postavljena po službeni potrebi: za upravnega uradnika v 3. skupini III.kategorije Alojzij Mra-m o r, dosedanji statistik ministrstva za socialno politiko; za ekonoma v 4. skupini II, kategorije Anton F. Tominc, dosedanji pisarniški oficial pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 28ega marca 1926.: Za učiteljico v Domu slepih v Kočevju v 2. skupini III. kategorije je postavljena po službeni potrebi Franica Klara Vrhunc, dosedanja učiteljica v Domu slepih v Zemunu.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 30ega marca 1926.: Za ekonoma Dečjega doma, oddelka L, v Ljubljani v 2. skupini IH. kategorije je postavljen po službeni potrebi Fran M. S1 a n a, dosedanji pisarniški adjunkt pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani.
Številka 87 z dne 19. aprila 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31 ega marca 1926.: Postavljena sta: pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Zagrebu za inšpektorja
v 1. skupini II. kategorije Alojzij Armelini, inspektor finančne kontrole v isti skupini iste kategorije na Jesenicah; pri sreski upravi finančne kontrole v Celju za inšpektorja finančne kontrole v
2.	skupini II. kategorije Aleksander Laba š, inšpektor finančne kontrole v isti skupini iste kategorije v Požarevcu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne Slega marca 1926.: Pri glavni carinarnici L vrste v Beogradu na Savi je postavljen na prošnjo za glavnega revizorja v 1. skupini II. kategorije pri centralni carinski blagajni Janko Jankovič, glavni revizor v isti skupini iste kategorije pri centralni carinski blagajni v Ljubljani.
Številka 88 z dne 20. aprila 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega aprila 1926.: Sprejeta je ostavka, ki so jo podali državni podtajniki: pri ministrstvu za agrarno reformo dr. Vlada A n d r i č, Bora M i 1 i v a n o v i 6 in Lazar Š u v a k o v i č; pri ministrstvu za šume in rudnike Bogoljub Kujundžić; pri ministrstvu za prosveto dr. Josip Pasarič; pri ministrstvu za -finance Mirko Neudorf er; pri ministrstvu za socialno politiko Juraj K r n j e v i č; pri ministrstvu za finance Andra Petrovič. Ti podtajniki se postavljajo na razpoloženje; obenem pa se postavljajo za državne podtajnike: pri ministrstvu za agrarno reformo dr. Vlada A n d r i č, Bora Milanovič in Lazar Šuvakovič, državni podtajniki na razpoloženju; pri ministrstvu za finance Andra Petrovič, državni podtajnik na razpoloženju.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 27ega marca 1926.: Za stalnega uradnika v 9. skupini I. kategorije s pravno veljavnostjo od dne 26. marca 1926. je potrjen Dragotin D o m a i n k o, uradniški pripravnik oblastne inspekcije dela v Ljubljani.
Številka 89 z dne 21. aprila 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. marca 1926.: V 3. skupino L kategorije je pomaknjen z dnem 27. novembra 1925. podpredsednik in višji de-želnosodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Fran Rekar, doslej v 4. skupini I. kategorije.
Odlok ministra za socialno politiko z dne 30ega marca-1926.: V stanje pokoja sta postavljena po členih 135,, 234. in 239. uradniškega zakona: Silvan Pečenko, pisarniški adjunkt v 3. skupini II. kategorije pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani, in Maks Reš, upravitelj Invalidskega doma v Celju v
3.	skupini III. kategorije.
______________________
Izpremembe v osebje.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 9. aprila 1926., Ad. br. 15.894, je bil premeščen po službeni potrebi Fran Novak, arhivski uradnik v 3. skupini III. kategorije, v isti lastnosti k zdra-
vilišču na Dobrni.
Dr. Katičić s. r.
Uredbe osrednje vlade.
167*
Na podstavi členov 2., 3., in člena 56., točke 2.), uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 8. junija 1919. in po izkazani potrebi predpisujem sporazumno z gospodom ministrom za narodno zdravje ta-le
Pravilnik
za centralni veterinarski bakteriološki zavod v Beogradu.*
ölen 1.
Naslov zavoda je: «Centralni veterinarski bakteriološki zavod v Beogradu».
Člen 2.
Zavod ima sedež v Beogradu, nastanjen pa je po pristanku ministrstva za narodno zdravje začasno v poslopju centralnega higienskega instituta.
Člen 3.
Naloga zavodu je: Zavod
1.	) preizkuša ustreznost cepiv za preprečevanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni s posebnim ozirom na jakost (titer) in količino imunnih edinic;
2.	) preiskuje poslani material (dele mrhovine, iz-metke,- eksudate itd.), ugotavlja na podstavi preiskovalnega dela kužne in invazijske živalske bolezni ter obvešča o rezultatu urade;
3.	) napravlja po potrebi bakteriološke in serološke diagnoze;
4.	) zasleduje znanstveno delovanje v bakteriologiji in serologiji;
5.	) opravlja tudi vse druge posle, ki mu jih od-kaže v; delo ministrstvo za poljedelstvo in vode;
6.	) v zavodu se smejo vršiti strokovne konference, tečaji in predavanja o bakteriologiji in kužnih boleznih za veterinarje po posebnih odredbah, ki jih izda ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 4.
Za izvajanje dolžnosti, navedenih v členu 3., daje ministrstvo za narodno zdravje zavodu na razpolago potrebne prostore, stranske prostore in laboratorije.
Posebne priprave, material in ostale potrebščine za njegovo poslovanje nabavlja ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 5.
Zavod preizkuša ustreznost cepiv, ki mu jih pošiljajo proizvajalci po predpisu člena 6. naredbe ministra za poljedelstvo in vode z dne 13. julija 1923.,
Vt. br. 5112, in podaja po rezultatu preizkusa ministrstvu za poljedelstvo in vode predloge, ali naj se puste cepiva v promet.
Člen 6.
Strokovnjaki zavoda odhajajo po potrebi in po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode v zavode, ki proizvajajo cepiva, kontrolirajo njih poslovanje ob izdelavi cepiv ter jemljejo sami ogledke za preizkuse. Razen tega odhajajo strokovnjaki zavoda po potrebi in po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode v okužene krajine, da zbirajo na licu mesta material za preiskovalno delo; po potrebi pa tudi sodelujejo pri zatiranju živalskih kužnih bolezni.
Člen 7.
Da zavod uradno ugotavlja ustreznost cepiv in da napravlja diagnoze, uporablja metode, ki jih smatra po sedanjem stanju znanosti za najprimernejše; kjer pa je treba in kjer to izrečno zahteva nadrejeno oblastvo, mora označiti uporabljeno metodo.
Člen 8.
Preiskave na zahtevo oblastev se fvrše brezplačno, na zahtevo privatnih strank pa proti plačilu takse, ki jo predpiše ministrstvo za poljedelstvo in vede.
Člen P.
Osebje zavoda se deli na strokovno in na pomožno osebje. Število osebja se določa po potrebi ter se dodeljuje zavodu v poslovanje.
Dokler bo posloval centralni veterinarski bakteriološki zavod v poslopju centralnega higienskega zavoda, se postavlja strokovno osebje tega zavoda sporazumno z ministrstvom za narodno zdravje; pomožno osebje pa se postavlja na predlog’ upravnika centralnega bakteriološkega veterinarskega zavoda sporazumno z direktorjem centralnega higienskega zavoda.
Člen 10.
Zavodu načeluje upravnik.
Upravnik zavoda mora biti diplomiran veterinar, znan po svojih znanstvenih delih v bakteriologiji in serologiji.
Upravnikov pomočnik in asistenti morajo biti diplomirani veterinarji, poleg tega pa po možnosti specialno izvedeni v bakteriologiji in serologiji.
Pomožno osebje (zvaničniki, služitelji itd.) morajo imeti kvalifikacijo, predpisano z zakonom.
Člen 11.
Upravnik ima te-le dolžnosti:
1.	) nadzira poslovanje podrejenega osebja; upravlja zavod po tem pravilniku in po naredbah ministrstva za poljedelstvo in vode; skrbi za čim intenzivnejše delovanje v zavodu po smernicah njegove naloge in njegovega razvoja ter podaja, da se doseže ta namen, ministrstvu za poljedelstvo in vode potrebne predloge;
2.	) skrbi za nabavo aparatov, reagencij in vobče znanstveno-tehničnega materiala kakor tudi materiala za pisarniške potrebščine v mejah proračunske možnosti;
3.	) vodi korespondenco zavoda s svojim podpisom;
4.	) vodi v evidenci vse naredbe trajne vrednosti;
5.	) skrbi za pravilno voditev zavodskih knjig (člen 14.);
6.	) daje odposlancem, ki jih pošilja ministrstvo za poljedelstvo in vode na inspekcijo, vse podatke in vsa potrebna pojasnila o stanju, poslovanju in potrebah zavoda;
7.	) izposluje od ministrstva za poljedelstvo in vode navodila v vsakem primeru, kjer to preseza njegovo pristojnost;
8.	) predlaga mesečno ministrstvu za poljedelstvo in vode poročila o svojem poslovanju.
Člen 12.
Upravnikov pomočnik in asistenti so v opravljanju uradnih dolžnosti podrejeni upravniku zavoda ter se morajo ravnati po njegovih navodilih in naredbah tako v administrativnih stvareh kakor tudi v opravljanju strokovno-tehničnih del. Prepovedano jim je, v imenu zavoda bodisi v laboratoriju, bodisi izven zavoda, ukreniti karkoli brez vednosti ali predhodne odobritve zavodskega upravnika.
Če je upravnik odsoten, ga nadomešča njegov pomočnik, ki se mora ob njegovi odsotnosti ravnati po navodilih, prejetih od njega.
Člen 13.
Pomožno osebje mora vestno in točno opravljati vse posle, ki mu jih odredi upravnik zavoda.
Administracija in knjigovodstvo.
Člen 14.
Pri zavodu se vodijo te-le knjige:
1.	) vložni zapisnik, register in knjige za ekspedicijo;
2.	) blagajniška knjiga;
3.	) knjiga o inventarju;
4.	) knjiga o evidenci preiskav in o evidenci materiala, doposlanega za preiskavo, kakor tudi o stanju, v katerem je ta material došel v zavod;
5.	) zbirka zakonov in naredb.
Člen 15.
Inventar zavoda, pa tudi vse stvari, ki se mu dajo na razpolago, se morajo hraniti kar najskrb-nejo. Občutljive aparate (platina, mikroskopi itd.) in štampilije hrani upravnik pod ključem ter jili daje strokovnim osebam v uporabo na njih lastno odgovornost.
Upravnikov pomočnik, asistenti in pomožno osebje so osebno odgovorni za oni del imovine, ki ga jim izroči upravnik zavoda v oskrbovanje ali hranjenje. Škoda, učinjena po očiti nepazljivosti ali namenoma, se izterja po nabavni ceni od onega, ki jo je učinil ali po čigar nepazljivosti je bila pro-vzročena.
člen 16.
Vse osebje centralnega veterinarskega bakteriološkega zavoda se mora strogo ravnati po predpisih hišnega reda centralnega higienskega zavoda.
V Beogradu, dne 11. februarja 1926.;
Vt. br. 1759.
Minister za poljedelstvo in vode:
dr. V. Jovanovič s. r.
163*	-
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita za šumarsko praktično in administrativno službo šumarskih uradnikov H. kategorije.*
Člen 1.
Na podstavi odredbe člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisuje minister za šume in rudnike naslednji pravilnik o opravljanju državnega gumarskega strokovnega izpita za šumarske uradnike II. kategorije.
Člen 2.
Vsak strokovni šumarski uradnik s kvalifikacijo II. kategorije po členu 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki vstopi prvič v državno službo, pride praviloma v najnižjo 5. skupino te kategorije ter ne more napredovati dalje, t. j. prestopiti iz te pripravljalne skupine v neposredno višjo pomožno skupino, dokler ne postano stalen, torej dokler ne opravi državnega strokovnega izpita po členih 53. in 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Pri tem izpitu morajo začasni šumarski uradniki II. kategorije dokazati, da imajo teoretične in praktične sposobnosti za izvajanje umnega šumarskega gospodarstva pod nadzorstvom višjih šumarskih strokovnjakov ali da so sposobni za upravljanje gozdnega gospodarstva, kjer se ne izvajajo važnejša tehnična dela.
Člen 3.
Opravljanje tega državnega strokovnega izpita je obvezno za Vsakega šumarskega uradnika II. kategorije v pripravljalni skupini; ta izpit sestoji iz strokovnih šumarskih predmetov in iz poznanja odredb lovskega zakona, gozdnega zakona, vseh uredb, predpisov in pravil o šumarski stroki kakor tudi osnovnih — glavnih — odredb onih zakonov, ki so v zvezi z gozdnim zakonom.
Člen 4.
K temu državnemu gumarskemu izpitu se smejo pripustiti samo oni šumarski uradniki pripravljalne skupine II. kategorije, ki so dovršili srednjo šumarsko šolo, so na njej opravili končne izpite iz vseh
predmetov (člen 6. uradniškega zakona) ter bili po tej dovršeni šoli dve leti v praktični šumarski službi bodisi pri državi v pripravljalni skupini, bodisi pri velikem privatnem, dobro vojenem gozdnem gospodarstvu.
Šumarski uradniki II. kategorije smejo zadobiti brez tega opravljenega izpita stalnost in napredovati dalje v stroki samo v primerih, navedenih v členu 17. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 5.
Državni strokovni izpit za šumarske uradnike II. kategorije se opravlja praviloma v Beogradu pri generalni direkciji šum pred komisijo, ki jo odredi minister za šume in rudnike s pismeno odločbo; funkcija in mandat te komisije traja tri leta.
Če dovoli minister za šume in rudnike upravljanje tega državnega izpita pri kateri izmed državnih direkcij šum, sestavi za ta posebni primer tudi posebno izpraševalno komisijo iz uradnikov te direkcije; za predsednika komisije in enega člana izpraše-vatelja pa se vzameta osebi iz izpraševalne komisije, ustanovljene pri generalni direkciji šum za opravljanje izpita II. kategorije.
Člen 6.
Izvoljeni člairi komisije morajo, če ne morejo sprejeti izvolitve, pismeno izjaviti ministrstvu za šume in rudnike, iz kakšnih vzrokov je ne morejo sprejeti.
Če članu komisije ni mogoče priti k izpitu, mora to o pravem času naznaniti predsedniku komisije, ki pozove v tem primeru enega izmed namestnikov.
Člen 7.
Komisija za opravljanje izpita za II. kategorijo šumarskih uradnikov je sestavljena iz štirih članov, in sicer: iz predsednika komisije in treh članov iz-praševateljev.
Predsednik komisije je generalni direktor ali njegov namestnik, člani izpraševatelji pa se jemljejo izmed strokovnih šumarskih uradnikov glavnih skupin I. kategorije s fakultetno izobrazbo.
Ko se sestavlja ta komisija, se odrede članom iz-praševateljem obenem namestniki, za zapisnikarja pa se odredi šumarski strokovnjak, da vodi administrativne posle.
Člen 8.
Ko se komisija konstituira, izvolijo člani komisije izmed sebe člane izpraševatelje za poedine skupine predmetov, predpisanih za opravljanje izpita. Po izvršeni razdelitvi je dolžnost vsakega člana iz-praševatelja, pripraviti iz svoje skupine predmetov pismene naloge, ki naj jih izdelajo kandidati pri pismenem izpitu, in izpraševati kandidate pri ustnem praktičnem izpitu iz svoje skupine predmetov.
Člen 9.
Državni strokovni izpit za. šumarske uradnike pripravljalne skupine II. kategorije se odredi enkrat na leto, in sicer v mesecu oktobru. Dan in kraj izpita določi predsednik komisije ter o tem obvesti kandidate.
Člen 10.
.Sestava izpraševalne komisije, imena učiteljev za poedine skupine predmetov in vsi predmeti po-edinih skupin, nadalje vse izpremembe tekom leta se objavijo kandidatom — prizadetim osebam — v «Šumarskem listu»; ta objava je za vsakega obvezna.
Člen 11.
Izpraševalna komisija posluje samostalno in njene odločbe glede kandidatov so izvršne.
Vse odločbe izpraševalne komisije o izpitih kandidatov objavi po končanem izpitu v «Šumarskem listu» personalni odsek generalne direkcije šum; te odločbe se zapišejo na prijavo kandidatov ter se po končanem izpitu izroče personalnemu odseku.
Te odločbe podpisuje vsa komisija z zapisnikarjem vred.
Člen 12.
Kandidati pripravljalne skupine II. kategorije pridobe pravico, opravljati državni izpit, po dveh letih šumarske praktične službe (člen 4. tega pravilnika); vendar pa ne sme biti rok za opravljanje izpita daljši nego tri leta (člen 54. uradniškega zakona) od dne, ko je kandidat vstopil v službo.
Če se kandidat iz utemeljenih vzrokov ne pripusti k izpitu ali če ga sam ne pride opravljat (člen 22. pravilnika) ali če ga ne opravi s povoljno oceno, se sme še enkrat prijaviti k prvemu prihodnjemu izpitu zaradi ponovnega opravljanja.
Kandidat, ki najkesneje v štirih letih od dne, ko je vstopil v službo, ne opravi tega državnega izpita, ne more dobiti v tem času višje skupine od 5.; po preteku štirih let pa se odpusti iz državne službe ali se prevede med šumarske pomožne uradnike lil. kategorije.
Člen 13.
Kandidat, ki se prevede po poslednjem odstavku člena 12. tega pravilnika iz II. v III. kategorijo, pride na ono stopnjo osnovne plače v III. kategoriji, ki ustreza številu službenih let, katera se mu po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih štejejo za osnovno plačo; tak usležbenec sme dobiti samo 4. pripravljalno skupino III. kategorije, v kateri ima vse pravice in dolžnosti uradnika III. kategorije šumarskih pomožnih uradnikov v pripravljalni skupini.
Člen 14.
Vsi državni aktivni šumarski uradniki s predpisano strokovno šumarsko izobrazbo II. kategorije, ki so vstopili po osvoboditvi v državno šumarsko službo prvič v kateremkoli kraju naše države, kakor tudi oni, ki so bili v državni šumarski službi v krajinah, kjer je bil ta državni izpit predpisan tudi prej, pa ga še niso opravili, se morajo najkesneje v dveh letih od dne, ko se razglasi ta pravilnik, zglasiti k temu izpitu po predpisih tega pravilnika; samo na ta način morejo še dalje ostati v državni službi.
Ce se taki kandidati — uradniki — katerekoli skupine H. kategorije ne zglase k temu izpitu ter ga ne opravijo v dveh letih, je treba postopati z njimi takoj kakor s kandidati po poslednjem odstavku člena 12. tega pravilnika, t. j. ali se odpuste iz službe ali pa se upokoje, če imajo pravico do tega; če pa žele ostati v državni službi, se smejo prevesti v računske uradnike II. kategorije v isti skupini ali v pomožne šumarske uradnike III. kategorije z osnovno plačo po členu 13. tega pravilnika. Opraviti morajo državni izpit za stroko in kategorijo, v katero pridejo, ker brez tega ne morejo napredovati v višje skupine nove kategorije.
Člen 15.
Šumarski uradniki II. kategorije ne morejo na podstavi odredb člena '245. uradniškega zakona nikakor prestopiti v I. skupino in se tudi ne smejo pripustiti k izpitu, predpisanemu za I. kategorijo, po pojasnilu centralnih komisij za izvrševanje zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in po poročilu ministrstva pravde z dne 1. oktobra
1925.,	št. 26.072.
Ta prestop uradnikov II. kategorije se sme zgoditi samo, če povsem izpolnijo odredbe člena 65. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v zvezi z odredbami člena 64. istega zakona.
Člen 16.
Kandidat, ki je izpolnil vse pogoje členov 64. in 65. uradniškega zakona, pridobi pravico do prevedbe v I. kategorijo; toda ta prevedba se sme zgoditi takrat, ko se pokaže za to službena potreba.-
Takim prevedenim uradnikom se uredi osnovna plača v novi kategoriji po prvem odstavku člena 67. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 17.
Da se pripusti šumarski kandidat iz pripravljalne skupine II. kategorije k državnemu strokovnemu izpitu za IT. kategorijo, se mora prijaviti po odredbah tega pravilnika ter vložiti prošnjo po svojem neposredno nadrejenem šumarskem oblastvu pri generalni direkciji šum za izpraševalno komisijo.
Te prošnje se morajo vložiti najkesneje do konca meseca avgusta za izpit, ki se opravlja po členu 9. tega pravilnika v mesecu oktobru istega leta. Prošnje, vložene po tem roku, se ne vpoštevajo za prvi prihodnji državni izpit, nego samo za prihodnji drugi izpit, razen če ni nastopil primer iz člena 12., da bi kandidatu potekel štiriletni rok, v katerem mora opravljati ta izpit, in Če navede utemeljene vzroke, zakaj se ni mogel prijaviti o pravem času.
Te prijave morajo biti kolkovane po tar. post. 9. pod b).
Člen 18.
Vsak kandidat pripravljalne skupine II. kategorije mora priložiti prošnji, s katero zahteva pripustitev k državnemu izpitu, brezpogojno:
a)	izpričevalo o tem, koliko razredov srednje šole
je dovršil;
b)	izpričevalo o dovršeni srednji šumarski šoli s
končnim izpitom;
c)	potrdilo nadrejenega šumarskega oblastva o prebiti šumarski službi po predpisih člena 4. tega pravilnika; kandidati, ki so bili v nedržavni šumarski službi, predlože to potrdilo, overovljeno po državnem šumarskem strokovnjaku nadzorstvenega šumarskega oblastnega oblastva;
č) nravstveno izpričevalo, izdano po političnem oblastvu;
d)	potrdilo o dosluženem roku pri vojski;
e)	kratek popis svojega življenja in delovanja;
f)	potrdilo o državljanstvu; in
g)	popis dosedanje šumarske prakse v službi ali svoje strokovne opazke o celokupnem poslovanju v praksi; to mora overoviti neposrednji šef.
Člen 19.
Takoj, ko poteče rok za vlaganje prijav k državnemu izpitu II. kategorije po členu 18. tega pravilnika, pošlje tajnik izpraševalne komisije poedinim članom izpraševalne komisije pismene strokovne izdelke vsakega kandidata, da jih prečitajo in ocenijo. Ta pregled in ta ocena se morata izvršiti do konca meseca septembra, ko se mora tudi sestati izpraše-valna komisija, da odloči z večino glasov glede vsakega kandidata, ali naj se pripusti k izpitu ali ne. O teh odločbah se vodi zapisnik, ki ga podpiše vsa komisija z zapisnikarjem vred.
Komisijske odločbe iz te seje priobči tajnik vsakemu kandidatu po njegovem nadrejenem oblastvu ter obenem natančneje označi kraj in čas za opravljanje izpita.
Člen 20.
Če kandidat pripravljalne skupine II. kategorije na določeni dan ne pride pred komisijo opravljat izpita, a svojega izostanka ne opraviči z zadostnimi vzroki, se smatra, da je prostovoljno odstopil od izpita za to leto, in zadenejo ga vse posledice, ki izvirajo iz tega (člen 12. tega pravilnika). Izpraše-valna komisija izda o tem v plenarni seji odločbo ter jo priobči kandidatu po njegovem nadrejenem oblastvu. •
Člen 21.
Izpit je javen ter je sestavljen iz štirih delov, ki so:
1.	) kandidatova domača naloga v obliki popisa dotedanje šumarske službe in prakse;
2.	) pismeni izpit;
3.	) ustni izpit;
4.	) terenski praktični izpit.
Izpite vodi predsednik izpraševalne komisije; pravico ima, izpraševati iz vseh predmetov, člani izpraševatelji pa izprašujejo samo iz one skupine predmetov, ki jim je dodeljena po členu 8. tega pravilnika.
Člani izpraševatelji morajo prilagoditi svoja vprašanja strokovni šumarski izobrazbi kandidatov II. kategorije.
Člen 22.
Kandidatova domača naloga, ki jo priloži prijavi za opravljanje izpita, sestoji iz popisa podrobne kandidatove prakse med službovanjem ali pa je to njega specialni strokovni izdelek ali projekt. Neposrednji kandidatov starejšina mora potrditi na tej domači nalogi, ali in koliko se popis delovanja in prakse ujema z resničnostjo.
Člen 23.
Pismeni izpit se mora opraviti tekom enega dne in sme trajati najdlje štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne. Če iz kakršnegakoli vzroka ni mogoče opraviti tega izpita v enem dnevu, sme trajati najdlje dva dni ob istih gorenjih pogojih. Toda v tem primeru se ne smejo drugega dne nadaljevati dela, začeta prvi dan. Predsednik komisije mora poskrbeti o pravem času, da pripravi za drugi dan tudi druga vprašanja ali da porazdeli prejeta vprašanja po drugem odstavku člena 27. tega pravilnika.
Člen 24.
Izpraševalna komisija sestavi pred pismenim izpitom deset vprašanj iz kandidatove prakse, ne glede na skupine predmetov. Vsako vprašanje mora biti posebe zapečateno.
Predsednik komisije vzame na dan pismenega izpita izmed sestavljenih vprašanj tri ter jih pred začetkom izpita odpre vpričo vseh članov in kandidatov.
Ce bi trajal pismeni izpit dva dni, odloči izpraševalna komisija, koliko vprašanj naj se odpre prvi in koliko drugi dan.
Odgovor na vprašanja, prejeta enega dne, se mora dovršiti istega dne ali pa oddati nedovršen.
Člen 25.
Prejeta vprašanja sme izdelovati kandidat po redu, ki se mu zdi prikladen; toda ko izdela eno vprašanje, mora oddati dovršeni izdelek izpraše-valni komisiji ter nadaljevati izdelavo drugega vprašanja itd.
Ko poteče rok, določen za pismene naloge, mora kandidat svoj izdelek, najsi nedovršen, oddati iz-praševalni komisiji.
Vse koncepte in beležke morajo kandidati prav tako oddati s pismenim izdelkom vred.
Člen 26.
Ves čas pismenega izpita prisostvuje izpitu ter vodi nadzorstvo izmenoma po en član izpraševatelj; te člane odreja predsednik.
Kandidatom je dovoljeno, uporabljati pri pismenem izpitu kot pripomoček samo šumarski koledar; prejeta vprašanja morajo obdelati samostalno brez tuje pomoči. Vsako nedovoljeno ravnanje ima za posledico izključitev od nadaljnjega izpita za to leto, o čemer izda izpraševalna komisija odločbo v plenarni seji.
Člen 27.
Ustni in praktični terenski izpit se opravljata istočasno na terenu. Kraj, kjer naj se opravljata, se predlaga po sklepu izpraševalne komisije v odobritev ministru za šume in rudnike.
K tema izpitoma se pripuste samo oni kandidati, ki so povoljno opravili pismeni izpit.
Ker je opravljanje tega jako važnega izpita lahko združeno s krajšimi ekskurzijami, odreja minister za šume in rudnike kandidatom v ta namen tudi izvestne denarne podpore za potovanje.
Člen 28.
Vsak član izpraševalne komisije opravlja izpit na terenu posebe za svojo skupino predmetov; vprašanja, ki jih daje kandidatom, pa moiajo biti popolnoma praktičnega značaja.
Kandidatom se smejo dajati na terenu v izdelavo tudi pismena vprašanja, in sicer vsakemu druga.
Ustno izpraševanje enega kandidata mora trajati najmanj 1 (eno) uro.
Člen 29.
Predmeti, iz katerih morajo kandidati pripravljalne skupine II. kategorije opravljati izpit, so ti-le:
1.	) zasajanje in gojenje gozdov, z gozdno botaniko in zoologijo;
2.	) uporabljanje gozdov z znanstvenim ukorišča-njem gozdov; gozdna industrija;
3.	) izračunavanje vrednosti gozdov;
4.	) ureditev gozdov;
5.	) izmerjanje gozdov;
6.	) gozdno stavbinstvo (gozdna pota, drse, kotal-nice, leseni mostovi, vobče manjše prometne naprave);
7.	) gozdno varstvo;
8.	) lovstvo in ribja lov;
9.	) gozdno zakonodajstvo in organizacija šumarske službe, lovski zakon in zakon o ribji lovi.
Iz vseh teh predmetov se morajo izpraševati kandidati samo v obsegu predavanj na srednji šumarski šoli.
Člen 30.
Pri ustnem in praktičnem izpitu na terenu izprašuje vsak član komisije kandidate iz svoje skupine; sme pa dajati vsakemu posebe tudi poedino naloge, da jih samostalno ustno ali pismeno rešujejo na terenu.
Ko se ocenjajo kandidati pri tem izpitu, da vsak izpraševatelj oceno iz svoje skupine predmetov. Rezultat teh ocen da končno oceno o kandidatovi sposobnosti.
Za oceno kandidatove obče sposobnosti so odločilne vse tri ocene (pismene praktične naloge, pismenega izpita in praktičnega terenskega izpita). Občo sposobnost določijo člani izpraševalne komisije z večino glasov, če je razdelitev glasov 2 :2, odloči ocena, za katero je predsednik komisije.
Oceni, ki ju dajo člani komisije ob času izpitov samih, sta: «zadošča» (zadovoljava) in: «ne zadošča» (ne zadovoljava).
Člen 31.
Kandidatom, ki so popolnoma opravili ta državni izpit za II. kategorijo šumarske stroke, se izda o tem diploma te-le vsebine:
Diploma.
Podpisana izpraševalna komisija za usposobljenost za praktično šumarsko službo v kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev je izprašala po predpisih pravilnika o opravljanju državnega strokov-
nega izpita II. kategorije št.......iz leta . . . .
g..................................., rojenega dne
•......................v...................., ki je
dovršil šumarsko šolo v...........................,
ter je spoznala enoglasno (z večino glasov), da je sposoben za opravljanje praktične šumarske službe in za državnega šumarskega uradnika II. kategorije kakor tudi za opravljanje praktičnega šumarskega gospodarstva.
V	dokaz temu se mu daje ta diploma.
V	..................,
dne..................19 . .
Predsednik:	Člani komisije:
Člen 32.
Kandidat, ki se mu priobči komisijska odločba, da tega izpita ni opravil, ga sme ponavljati samo enkrat; opravljanje tega izpita pa se v ničemer ne razlikuje od prvega izpita, samo v komisijski odločbi mora biti označeno, kdaj näj se opravlja in ali je treba, da priloži kandidat prijavi iznova pismeno nalogo iz svoje prakse.
Člen 33.
Kandidat, ki pri ponavljalnem izpitu ne dobi zadovoljive ocene ali se brez utemeljenih vzrokov ne javi k temu izpitu na določeni dan, izgubi pravico do nadaljnjega izpita, o čemer izda komisija motivirano odločbo. Tak kandidat se mora kot uradnik pripravljalne skupine II. kategorije ali takoj odpustiti iz državne službe ali pa sme, če je treba, ostati v pripravljalni skupini računskih uradnikov z obvezo, da opravi ta izpit, ali pa se sme postaviti za šumarskega pomožnega uradnika HI. kategorije z obvezo, da opravi ta izpit.
Člen 34.
O	izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo vsi važnejši momenti, ki so se dogodili med izpitom, zlasti pa vsa posvetovanja in vse komisijske odločbe kakor tudi pripombe poedinih članov komisije.
Te zapisnike podpisuje vsa komisija z zapisnikarjem vred, predsednik komisije pa jih priobčuje v izpisku ministru za šume in rudnike s svojim poročilom.
V tem poročilu je treba posebe navesti, ali kaže ali ima kateri izmed kandidatov posebno sposobnost in nagnjenost za izvestno šumarsko grano, zaradi eventualnega specializiranja.
Člen 35.
Kandidati, prijavljeni za opravljanje tega državnega strokovnega izpita, morejo dobiti, če so državni uradniki, zaradi njega kakor tudi zaradi potovanja do kraja, kjer jim je opravljati izpit, potreben dopust največ mesec dni; zanj pa morajo zaprositi po redni poti in o pravem času. .
Člen 36.
Izpraševalna komisija z zapisnikarjem vred ima za ta svoj specialni trud pri ocenjanju strokovnih pismenih izdelkov prijavljenih kandidatov in za izpraševanje pri izpitih pravico do specialne nagrade, ki jim jo odredi minister za šume in rudnike v breme državnega proračuna, prav tako za potovanja zaradi terenskega* praktičnega izpita, če je kraj za opravljanje izpita daleč nad pet kilometrov, po specialno predloženih računih za ta potovanja.
Člen 37.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi drugi predpisi o opravljanju tega državnega šumarskega strokovnega izpita H. kategorije in za prestop v višje skupine te kategorije po členu 54. uradniškega zakona kakor tudi vse druge odločbe in naredbe, ki so bile izdane o opravljanju tega izpita.
Člen 38.
Ta pravilnik dobi moč, ko ga podpiše minister za šume in rudnike; v veljavo pa stopi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 16. februarja 1926.
Minister za šume in radnike:
i	dr. N. Nikič s. r.
169.
Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona predpisujem ta-le
Postopnik
za carinsko nadzorstvo nad petrolejem in ostalimi produkti iz nafte kakor tudi nad oljem za mazanje, ki se dobavljajo iz inozemstva zaradi uporabljanja pri ribji lovi na Jadranskem morju.*
člen 1.
Zalaganje s petrolejem, s produkti iz nafte kakor tudi z oljem za mazanje za potrebe ribje lovi na Jadranskem morju se vrši vedno z znanjem glavnih carinarnic. Dovolila za to se izdajajo samo ribarskim združbam ali lastnikom ribarskih priprav, ki se kot registrirani bavijo z ribjo lovjo. Vsak odhod naših ladij za take nabave se mora prijaviti eni izmed najbližjih glavnih carinarnic.
Te prijave podajajo ustno osebe in vozni objekti, ki odhajajo zaradi nabave.
Za to sprejme carinarnica ustno prijavo tako, da sestavi zapisnik zaslišanja, v katerem se mora podati izjava, za boga se zahteva dovolilo, za kakšne produkte in za kakšne količine (zlasti je treba označiti število in obliko tovorkov, vrsto blaga in težo). Razen tega je treba izreči v tej prijavi, kje se bodo hranili nabavljeni produkti, z označbo kraja in okoliša carinarnice, in v katerem objektu.
Vozni objekti, v katerih naj bi se hranilo zgoraj označeno blago, morajo biti registrirani.
Člen 2.
Po tabo prejetih prijavah dovoljujejo starejšine pristojnih carinarnic odhod za te nabave v isti uri, ko prejmejo prijavo. To dovolilo se izdapis-m e n o.
Če odide plovni objekt zaradi nabave v Zader ali na Reko, obvesti carinarnica, ki je prejela prijavo, o izdanem dovolilu v prvem primeru carinarnico v Preku, v drugem primeru pa carinarnico na Sušaku.
Če se vrši nabava kje drugje, obvesti o tem carinarnico ali carinski oddelek ali carinski odsek, ki je najbliže kraju, kjer naj se izvrši nabava. Razen tega poskrbi vselej za to, da se o tem nemudoma obvesti tudi oblastvo finančne kontrole, ki je pristojno za carinsko nadzorstvo v dotičnem okolišu.
Člen 3.
Če se nabavi blago, imenovano v členu 1., v Zadru ali na Reki, se mora plovni objekt z blagom po povratku prijaviti carinarnici v Preku na otoku Uljanu ali na Sušaku ter ji pri tej priliki pokazati manifest in dovolilo nabave. Zaradi tega si morajo preskrbeti vozniki za nabavljene produkte poseben manifest, overovljen po zadrskem ali reškem pristojnem oblastvu. Tak manifest morajo sestaviti sami ob odhodu z Reke ali iz Zadra.
Če se je izvršila nabava drugje, se mora postopati prav tako; vendar overavljajo v takih primerih manifest prodajalci blaga.
Na ta način se smejo vršiti tudi nabave iz tankov in vlačilnic, zasidranih na vodi.
Nabave iz tankov in vlačilnic, privezanih na obalo, se morajo vršiti samo vpričo organov carinskih oblastev. V tem primeru dotičnih količin ni treba obremenjati v voznikovem manifestu.
Člen 4.
Na podstavi pokazanega manifesta se uverijo carinska oblastva in organi finančne kontrole o tovoru tako, da ga vzporede z manifestom in da vpišejo v manifest, na kakšni podstavi se je nabava izvršila.
Člen 5.
Dovolila, da se sme tako nabavljeno blago iz člena 1. hraniti v voznih objektih na vodi, kakor tudi dovolila za kraj, kjer bodi shranjeno, izdajajo: carinarnica na Sušaku za okoliše vseh carinarnic, ki spadajo v pristojnost njene centralne blagajne, potem carinarnica v Preku za okoliše carinarnic proti zadrskemu ozemlju in carinarnice v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotora v svojih okoliših. Ta dovolila izdajajo omenjene carinarnice za količine blaga, katerih znesek carinskih davščin ne preseza vsote do vštetih 200.000 Din. Za količine, katerih znesek carinskih davščin preseza 200.000 Din, izdaja dovolila generalna direkcija carin.
Carinarnice morajo naznaniti generalni direkciji carin vsako dovolilo, ki ga izdado na podstavi tega člena.
Člen 6.
Carinarnice, ki so izdale dovolila, pošljejo s spremnicami prijavljene plovne objekte s tovori (člen 3. tega postopnika) v kraje, ki jih določijo za hranjenje dotičnega blaga. Zato morajo predložiti vozniki pristojnim carinarnicam spremnice. Te spremnice morajo .vozniki tudi izročiti najbližjemu pristojnemu oddelku finančne kontrole, čim prispejo v določeni kraj.
Člen 7.
Oddelek finančne kontrole dovoli na podstavi spremnice, da se shrani dotično blago na vodi v voznem objektu, ter določi pri tej priliki tudi kraj. ki mora biti za lastnika prikladen.
To dovolitev priobči oddelek finančne kontrole takoj tudi z dopisom najbližji carinarnici.
Tak vozni objekt sme biti zasidran, sme biti pa tudi privezan na obalo ali na drug vozni objekt.
Če je privezan na obalo ali na drug vozni objekt, ne sme biti z mostom ne posredno ne neposredno pristopen ter mora biti pod zanesljivo zaporo lastnika samega.
Člen 8.
Lastniki takega blaga, ki se hrani na vodi v plovnih objektih, smejo razpolagati s tem blagom svobodno samo za porabo pri ribji lovi. Koncem vsakega meseca morajo obvestiti o porabljenih količinah carinarnico, v katere okolišu hranijo blago. Ta obvestila predlagajo najbližjemu oddelku finančne kontrole in ta jih odpremi k carinarnici, ki je bila obveščena po predhodnem členu tega postopnika.
Pristojne carinarnice morajo napraviti in voditi posebno knjigo zaradi evidence o stanju blaga, ki se hrani v teh objektih. V to knjigo vpisujejo količino in vrsto blaga, vloženega v plovni objekt, ter raz-knjižujejo one količine, ki se vzamejo iz objekta za porabo.
Lastniki takega blaga morajo ob povratku z ribje lovi količine petroleja in ostalih produktov, ki jih vračajo, prijaviti najbližjemu carinskemu oblastvu ali organom finančne kontrole; ti morajo imeti take količine pod carinskim nadzorstvom ter ukreniti vse, česar je treba, da se ne uvozijo čez obalo v državo.
Neporabljene količine se smejo vrniti v vozni objekt, iz katerega so bile vzete, toda samo vpričo organa carinskega oblastva ali finančne kontrole.
Člen 9.
Vozni objekti, v katerih se hrani tako blago na vodi,, morajo biti opremljeni s posebnimi signalnimi znaki. Vrsto teh znakov določajo carinarnice, ki izdajajo dovolila, da se sme blago hraniti v njih.
Petrolej in ostalo smejo jemati iz voznih objektov samo lastniki za ribarske potrebe ali legitimirane osebe iz njih posadke, in sicer samo z ladjami in čolni, ki vrše ribjo lov.
Člen 10.
Samo ob pogojih, predpisanih s tem postopnikom, je dovoljeno, hraniti inozemsko blago v voznih objektih.
Za prekrške in nepravilnosti v izvrševanju tega postopnika je treba odgovarjati po odredbah carin-sko-pomorskega pravilnika.
Člen 11.
Ta postopnik stopi v veljavo takoj.
V B e o g r a d u, dne 12. marca 1926.; C br. 9702.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
170.
Naredba glede jemanja bankovcev po 1000 Din in 100 Din državne izdaje iz prometa.*
Gospod minister za trgovino in industrijo je izdal pod I. br. 840 z dne 14. aprila 1926. to-le naredbo:
Kakor je priobčila Narodna banka z dopisom z dne 1. aprila 1926., št. 39.449, je sklenil njen upravni odbor, da ne more vzeti bankovcev iz prometa tako, kakor je določeno z zakonom in odrejeno z odločbo
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. aprila 1926., št. 87.
ministra za trgovino in industrijo VI. br. 1159 z dne 27. marca 1926. Na podstavi člena 38. zakona o Narodni banki in člena 99. statuta Narodne banke, v zvezi s členom 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo, sklicevaje se na člen 21. zakona o Narodni banki in na člen 35. statuta Narodne banke in na člen II. prehodnih odredb zakona o Narodni banki, s katerim so bankovci državne izdaje proglašeni za začasne bankovce Narodne banke, nadalje na člen 15. zakona o Narodni banki, potem zato, ker obračunavanja z ministrstvom za finance, o krajšem roku ne morejo izpremeniti zakonske odredbe o dolžini roka, v katerem se morajo bankovci vzeti iz prometa, ter zaradi tega ne more za Narodno banko pred potekom roka, določenega z zakonom, prestati obveza, zamenjati bankovce, predložene v zakonskem roku, odrejam:
Sklep upravnega odbora Narodne banke, s katerim se zato, da bi se vzeli dokončno iz prometa pravilni bankovci po 1000 Din in po 100 Din državne izdaje, določa rok, ki je v protislovju z rokom, katerega določa zakon o Narodni banki v členu 21., se razveljavlja; Narodni banki pa odrejam, da se mora glede jemanja rečenih bankovcev iz prometa strogo držati petletnega roka, predpisanega z zakonom, dokler se ta zakonska odredba ne izpremeni po zakonodajni poti.
Ta naredba naj se priobči Narodni banki in naj se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 14. aprila 1926.; I. br. 840.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
171.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Radincih.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani:
Veljavnost tukajšnje naredbe z dne 14. aprila
1925.,	Uradni list z dne 30. aprila 1925., št. 144/40, odnosno naredbe z dne 12. aprila 1924., Uradni list z dne 22. aprila 1924., št. 115/34, o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Radincih se podaljšuje do konca leta 1926. s pristavkom, da odstopi občina po sklepu občinskega odbora z dne 18. marca 1926. i5 % te davščine velikemu županu za tujskoprometno organizacijo* v mariborski oblasti.
V Mariboru, dne 16.aprila 1926.:
U. br. 17.718/4—25.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
---------------------
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. br. 501.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. aprila 1926.
Srez	S 3 "to o	Na novo obolelih	l-s <3?	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tiiumih bolezni.					
Brežice		1		a	.	1
Kranj		1	1	.	•	2
Laško ....	2		1	,	1
Novo mesto ...	1	•	•	•	1
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Kastav		3	2		.	5
Laško 		.	1			1
Ljubljana, mesto .	4	.	,		4
Novo mesto . . .	1	.	.		1
1 Radovljica ....	1	•	1		. 1
Srez	- Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kamnik		1	1			2
Kranj		2	.	2		,
Krško		4	2			6
Laško 		1	1			2
Ljubljana, mesto .	6	,	1		5
Novo mesto . . .	4		3		1
Radovljica ....	1	•	•		1
Ošpice. —		Morbilli.			
Brežice		36		15		21
Krško		3	8			11
Ljubljana, mesto .	5	1	1	•	5
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj. . . . .	57	7	24	2	38
Kastav		2	.			2
Kranj		.	1			1
Ljubljana, srez . .	1				1
Ljubljana, mesto .	.	5			5
Radovljica ....	5				5
Šen. — Erysipelas.					
Brežice .....	1				1
Krško		1		1	,	
Laško 		1	,			1
Ljubljana, srez . .	.	3	1	1	1
V	Ljubljani, dne 17. aprila 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Vet, br. 315.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 12. do do dne 18. aprila 1926.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garje konj.
Novo mesto: Crmošnjice (Črmošnjice 1 dvorec).
Steklina.
Črnomelj: Podzemelj (Otok 1 primer). Svinjska kuga.
Krško: Čatež (Velike Malence 1 dvorec), Št. Jernej (Dolenja Stara vas 2'’dvorca). Litija: Gradišče (Kremenik in Stara gora po 1 dvorec). Logatec: Dolenji Logatec (Dolenji Logatec 3 dvorci, Brod 1 dvorec), Gorenji Logatec (Gorenji Logatec 1 dvorec), Lož (Lož 1 dvorec), Stari trg (Babna polica 1 dvorec). Novo mesto: Ajdovec (Veliki Lipovec
1	dvorec), Dobrniče (Rdeči kal in Vrbovec po 1 dvorec), Mirna peč (Golobinjek, Ivanja vas, Malenška vas, Orkljevec in Veliki Kal po 1 dvorec), Žužemberk (Građene 2 dvorca, Klečet in Žužemberk po 1 dvorec), Trebnje (Dečja vas 1 dvorec), Zagradec (Marinča vas 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kočevje: Jurjeviča (Jurjeviča 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Zgornja Rečica 1 dvorec), Laško (Laško
2	dvorca). Ljubljana, okolica: Šmarje (Tlake 1 dvorec), Vrhnika (Mirke 1 dvorec). Radovljica: Begunje (Begunje 1 dvorec), Gorje (Spodnje Gorje 1 dvorec)
V	Ljubljani, dne 21. aprila 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
P. br. 1214/10—26.	3—1
Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti.
Na osnovnih šolah v mariborski oblasti se razpisujejo nastopne stalne službe, in sicer:
I.	Srez mariborski, levi breg:
a)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Ani v Slovenskih goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah eno učno mesto za učitelja;
c)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah tri učna mesta za učiteljice;
č) na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Duhu na Ost/em vrhu z ekspozituro v Gradišču eno učno mesto za učitelja;
d)	na petrazredni osnovni šoli z eno nemško vzporednico v Št. liju v Slovenskih goricah eno učno mesto za učitelja;
e)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah eno učno mesto za učiteljico;
f)	na petrazredni osnovni šoli z eno vzporednico pri S v. Juriju v Slovenskih goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
g)	na dvorazredni osnovni šoli z eno vzporednico pri Sv. Križu nad Mariborom eno učno mesto za učiteljico;
h)	na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Lajtersbergu- Krčevini eno učno mesto za učiteljico;
i)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah eno učno mesto za učitelja;
j)	na štirirazredni osnovni šoli pri Mariji Snežni eno učno mesto za učiteljico;
k)	na trirazredni osnovni šoli v Sladkem vrhu eno učno mesto za učiteljico;
l)	na trirazredni osnovni šoli v Svečini eno učno mesto za učiteljico;
m)	na štirirazredni osnovni šoli pri S v. T r o j i c i v Slovenskih goricah eno učno mesto za učiteljico.
H. Srez mariborski, desni breg:
a)	na petrazredni osnovni šoli v Laporju eno učno mesto za učiteljico;
' b) na šestrazredni osnovni šoli v Makolah eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti*za učiteljici;
c)	na štirirazredni osnovni šoli v Zgornji Polskavi eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico.
HI. Srez dravograjski:
a)	na enorazredni osnovni šoli pri S v. A n t o n u na Pohorju mesto šolskega upravitelja;
b)	na petrazredni osnovni šoli v Crni z dvo-razredno podružnico v Podpeci dve učni mesti za učiteljici;
c)	na enorazredni osnovni šoli pri Sv. Danijelu mesto šolskega upravitelja;
č) na petrazredni osnovni šoli v Dravogradu eno učno mesto za učitelja;
d)	na štirirazredni osnovni šoli na Kapli mesto šolskega upravitelja;
e)	na šestrazredni osnovni šoli vMarenbergu z enorazredno podružnico pri S v. Trehkraljih eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
f)	na štirirazredni osnovni šoli na Muti eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
g)	na trirazredni osnovni šoli na Remšniku eno učno mesto za učiteljico;
h)	na enorazredni osnovni šoli na S t r o j n i mesto šolskega upravitelja;
i)	na dvorazredni osnovni šoli v Trbonjah eno učno mesto za učiteljico.
IV. Srez slovenjgraški:
a)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Andražu pri Velenju eno učno mesto za učiteljico;
b)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Florijanu v Doliču eno učno mesto za učiteljico;
c)	na šestrazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Slovenjgradcu eno učno mesto za učitelja;
č) na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Šoštanju z ekskurendno šolo v R a v -nah eno učno mesto za učitelja;
d)	na šestrazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Velenju eno učno mesto za učitelja;
e)	na enorazredni osnovni šoli v Št. Vidu nad V a 1 d e k o m mesto šolskega upravitelja;
V. Srez' konjiški:
a)	na šestrazredni osnovni šoli v Čadramu eno mesto za učiteljico;
b)	na trirazredni osnovni šoli v K e b 1 j u eno učno mesto za učiteljico;
c) na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Kuni-gundi na Pohorju eno učno mesto za učiteljico;
č) na enorazredni osnovni šoli v Kesniku mesto šolskega upravitelja.
VI. iS r e z gornjegrajski:
a)	na štirirazredni osnovni šoli v Gornjem gradu z ekskurendno šolo v S o k a t u eno učno mesto za učiteljico;
b)	na štirirazredni osnovni šoli v Ljubnem eno učno mesto za učiteljico;
c)	na štirirazredni osnovni šoli v-Rečici ob Savinji eno učno mesto za učitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti eno učno mesto za učiteljico;
d)	na štirirazredni osnovni šoli v Šmartnem ob Paki eno učno mesto za učiteljico.
VII. Srez celjski:
a)	na dvorazredni osnovni šoli v Cemšeniku mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na štirirazredni osnovni šoli v Dramljah mesto šolskega upravitelja, eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
c)	na petrazredni osnovni šoli z eno vzporednico v Grižah eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
č) na trirazredni osnovni šoli pri S v. L o v r e n -cupodPrežinom eno učno mesto za učiteljico;
d)	na dvorazredni osnovni šoli v Letušu mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
e)	na dvorazredni osnovni šoli v Lokah mesto šolskega upravitelja;
f)	na šestrazredni osnovni šoli pri S v. Pavlu pri Preboldu eno učno mesto za učitelja;
g)	na dvorazredni osnovni šoli v ZgornjiPo-n i k v i mesto šolskega upravitelja;
h)	na šestrazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Vojniku eno učno mesto za učiteljico.
VIII. Srez š m a r s k o-r o ga š k o-k o z j an s k i:
a)	na trirazredni osnovni šoli v Bučah eno učno mesto za učiteljico;
b)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Florijanu eno učno mesto za učiteljico;
c)	na dvorazredni osnovni šoli vKoprivnici mesto šolskega upravitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli v Kostrivnici eno učno mesto za učiteljico;
d)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Petru pod Svetimi gorami eno učno mesto za učiteljico;
e)	na štirirazredni osnovni šoli v Pilštanju eno učno mesto za učiteljico;
f)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Roku ob Sotli dve učni mesti za učiteljici;
g)	na štirirazredni osnovni šoli v S1 i v n i c i eno učno mesto za učiteljico;
h)	na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Šmarju pri Jelšah eno učno mesto za učiteljico;
i)	na trirazredni osnovni šoli v Št. Vidu pri Planini eno učno mesto za učiteljico;
j)	na enorazredni osnovni šoli v Ž u s m u mesto šolskega upravitelja.
IX. S r e z ptujski:
a)	na šestrazredni osnovni šoli pri 6 v. Andražu v Halozah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na sedemrazredni osnovni šoli z eno vzporednico pri Sv. Barbari v Halozah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
c)	na šestrazredni osnovni šoli v Cirkovcah eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
č) na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Duh u v Halozah mesto šolskega upravitelja;
d)	na štirirazredni osnovni šoli pri S v. L e n a r -tupriVeliki Nedelji eno učno mesto za učiteljico;
e)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju eno učno mesto za učiteljico;
f)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah dve učni mesti za učiteljici;
g)	na štirirazredni osnovni šoli v Majšpergu eno učno mesto za učiteljico;
h)	na šestrazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama pri Sv. Marku niže Ptuja eno učno mesto za učiteljico;
i)	na petrazredni osnovni šoli z eno vzporednico vNovi cerkvi eno učno mesto za učiteljico;
j)	na štirirazredni osnovni šoli na Ptujski gori eno učno mesto za učiteljico;
k)	na trirazredni osnovni šoli na R u n č u mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
l)	na trirazredni osnovni šoli v Svetinjah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
m)	na šestrazredni osnovni šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu eno učno mesto za učiteljico;
n)	na trirazredni osnovni šoli v Vurbergu dve učni mesti za učiteljici.
X. Srez ljutomersko-radgonski:
a)	na trirazredni deški osnovni šoli z dvema nemškima vzporednicama v Apačah eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
b)	na trirazredni osnovni šoli na C v e n u eno učno mesto za učiteljico;
c)	na šestrazredni osnovni šoli pri ‘Sv. Juriju ob Ščavnici eno učno mesto za učiteljico;
č) na šestrazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama pri Sv. Križu pri Ljutomeru dve učni mesti za učitelja;
d)	na enorazredni osnovni šoli s štirimi nemškimi paralelkami v M i e t h s d o r f u (jStogovcih) eno učno mesto za učiteljico;
e)	na štirirazredni osnovni šoli v Negovi eno učno mesto za učiteljico;
f)	mesto okrajnega pomožnega učitelja za srez ljutomersko-gornjeradgonski.
XI. Srez murskosoboški:
a)	na trirazredni državni osnovni šoli v Rakovcih eno učno mesto za učiteljico;
b)	na enorazredni občinski osnovni šoli v B u-đ i n c i h mesto šolskega upravitelja;
c)	na štirirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Cankovi eno učno mesto za učiteljico;
č) na dvorazredni državni osnovni šoli v Ger-linčih mesto šolskega upravitelja;
d)	na dvorazredni evangeljski osnovni šoli z dvema vzporednicama v Križevcih eno učno mesto za učiteljico;
e)	na dvorazredni državni osnovni šoli v Kup-š i n c i h eno učno mesto za učiteljico;
f)	na dvorazredni državni osnovni šoli v Mačko v c i h mesto šolskega upravitelja;
g)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v M a r t j a n c i h eno učno mesto za učiteljico;
h)	na štirirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v P e r t o č i mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
i)	na trirazredni državni osnovni šoli v Sredici mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
j)	na enorazredni evangeljski osnovni šoli v Strukovcih mesto šolskega upravitelja;
k)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli pri Sv. Juriju eno učno mesto za učiteljico;
l)	na dvorazredni državni osnovni šoli v Š u -linčih mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
m)	na enorazredni državni osnovni šoli v Vido n c i h I. mesto šolskega upravitelja;
n)	na trirazredni državni osnovni šoli v V i d o n -c i h II. mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico.
XH. Srez dolnjelendavski:
a)	na šestrazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Bogojini dve učni mesti za učiteljici;
b)	na trirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Crenšovcih dve učni mesti za učiteljici;
c)	na trirazredni osnovni šoli s tremi madžarskimi vzporednicami v Dobrovniku eno učno mesto za učiteljico;
č) na štirirazredni državni osnovni šoli s štirimi madžarskimi vzporednicami v Dolnji Lendavi eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
d)	na dvorazredni- državni osnovni šoli s tremi madžarskimi vzporednicami v Dolgi vasi eno učno mesto za učiteljico;
e)	na trirazredni državni osnovni šoli v G a n-č a n i h eno učno mesto za učiteljico;
f)	na enorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli z dvema madžarskima vzporednicama v Gornjem L a k o š u eno učno mesto za učiteljico;
g)	na trirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Hotizi mesto šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
h)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Ižakovcih eno učno mesto za učiteljico;
i)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Kobilju mesto šolskega upravitelja;
j)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Lipi eno učno mesto za učiteljico;
k)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Mali Poljani mesto šolskega upravitelja;
l)	na štirirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Odrancih eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
m)	na enorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli s tremi madžarskimi vzporednicami v Petešov-c i h mesto šolskega upravitelja;
n)	na štirirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v SrednjiBistriei eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
o)	na dvorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Trnju mesto šolskega upravitelja;
p)	na šestrazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Turnišču dve učni mesti za učiteljici:
r)	na trirazredni rimsko-katoliški osnovni šoli v Veliki Poljani mesto šolskega upravitelja;
s)	na enorazredni rimsko-katoliški osnovni šoli z eno madžarsko vzporednico v Z a m o s t j u eno učno mesto za učiteljico.
Opomba. Za službe, razpisane pod č), d), f), m) in s), imajo prednost učitelji in učiteljice, ki so usposobljeni, poučevati madžarski jezik.
*
Prošnje naj se opremijo, kakor se to zahteva v zadnjih treh odstavkih tukajšnjega razpisa P. br. 45/3—26, Uradni list 21 z dne 6. marca 1926.. ter vlože pri pristojnem šolskem upravitelju
najkesneje do dne 8. maja 192 6., sreski poglavarji pa naj jih predlože
najkesneje do dne 18. maja 192 6.
V Mariboru, dne 14. aprila 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 2316/pr. B ex 1926.
Razglas glede živinskih potnih listov.
Ker se predpisi tar. post. 110. taksne tarife neenako tolmačijo, je izdala generalna direkcija po-srednjih davkov z razpisom z dne 9. maja 1924., št. 19.737, na podstavi člena 43. taksnega zakona to-le pojasnilo:
Za potrdila o lastnini ih zdravju živali (živinski potni list), s katerimi občinski uradi potrjujejo, da je vpisana žival lastnina imetnika živali, da je zdrava in da v dotični občini in v sosednjih občinah ni nobene živinske bolezni, se plačuje samo taksa iz tar. post. 110. taksne tarife.
Ker pa veljajo ta potrdila za dokaz lastnine leto dni, a za dokaz zdravja 10 dni, morajo občinski uradi, če zdravstvene razmere niso izpremenjene, brezplačno podaljšati v državnem in občem interesu veljavnost teh potrdil glede zdravja živali.
Taksa za ta potrdila se plačuje tako-le:
1.	) Če se izda potrdilo za žival, ki jo je imetnik odgojil, se plača taksa po predpisih točk 1.), 2.) in 3.) tar. post. 110.
2.	) Če se izda potrdilo za kupljeno žival kakor tudi za prenos lastništva, se plača taksa po predpisu točke 4.) pod a) in b) tar. post. 110.
Razlika v taksi se mora doplačati v kolkih, ki se nalepijo na živinski potni list.
Z določilom v pripombi 1. k tar. post. 110., da se more vršiti prenos na enem potrdilu, dokler je na tem potrdilu še kaj prostora, ni prav nič izpre-menjen rok veljavnosti in trajanja potrdila; zato se morajo vršiti ti prenosi tekom enega leta.
Nadalje je odredila generalna direkcija posred-njih davkov z razpisom z dne 10. marca 1926., št. 17.991, da morajo občinski uradi v bodoče na vsakem živinskem potnem listu označiti, ali je imetnik dotično žival sam odgojil ali pa jo je pridobil z nakupom. To se mora označiti v poslednji rubriki vsakega novoizdanega živinskega potnega lista.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 17. aprila 1926.
Za delegata: Kostanjevec s. r.
Razglasi drugih uradov in oblast».
Preds. 1656/18/25—9.
Razglas.
Za drugo redno porotno zasedanje v letu 1926. imenujem:
I.	pri deželnem sodišču v Ljubljani: 1-.) za predsednika: Frana Rekarja, predsednika deželnega sodišča;
2.) za njega namestnike: podpredsednika deželnega sodišča Petra Keršiča, višja deželnosodna svetnika Antona Mladiča in drja. Adolfa Kaiserja in deželnosodne svetnike Jakoba A n 11 o g o, Mihaela Vehovarja in Josipa Janšo;
II.	pri okrožnem sodišču v Novem
mestu:
1.	) za predsednika: drja. Jurija Polenška, predsednika okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: deželnosodne svetnike Antona K u d r a, drja. Ščitomira Dolenca in Josipa Fischingerja;
III.	pri okrožnem sodišču v Mariboru:
1.	) za-predsednika: drja. Frana Žihra, predsednika okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: višje deželnosodne svetnika Josipa Stergerja, drja. Frana P e i 11 e r j a, Frana P o s e g o in Janka G u z e 1 j a in deželnosodne svetnike Oskarja Deva, drja. Frana P i c h -1 e r j a in drja. Frana Vidoviča;
IV.	pri okrožnem sodišču v Celju:
1.	) za predsednika: drja. Josipa Kotnika, dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Friderika Bračiča in drja. Ivana P r e m s c h a k a in deželnosodnega svetnika Valentina Devičnika.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. aprila 1926.
Dr. Babnik s. r.
Nc II 20/26—1.	777 3—2
Oklic.
Višje deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da je dognalo okrajno sodišče v Ptuju na predlog finančne prokurature v Ljubljani v imenu državnega zaklada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poizvedbe zaradi dopolnitve tamošnje zemljiške knjige z vpisom nepremičnin, ki še niso vpisane v nobeno javno knjigo, in sicer:
I.	zemljiških parcel št. 367 (gozd), št. 368 (pašnik), št. 369 (nerodovitno zemljišče), katastralna občina Zgornji Breg;
II.	zemljiških parcel št. 809, 810 in 811 (nerodovitno zemljišče), katastralna občina Hudoše;
HI. zemljiških parcel št. 998/26 (gozd), št. 998/27 (pašnik), št. 998/28 (nerodovitno zemljišče), št. 998/30 (gozd) in št. 998/31 (nerodovitno zemljišče), katastralna občina Krčovina — ad 1. v novi vložek št. 217, katastralna občina Zgornji Breg, ad H. v novi vložek št. 244, katastralna občina Hudoše, ad
III.	v novi vložek št. 306, katastralna občina Krčovina, ter odredilo vpis teh nepremičnin v zgoraj označene vložke zemljiške knjige.
Zaradi tega se določa po zakonu z dne 25. julija
1871.,	drž. zak. št. 90, dan 1. aprila 1926. kot dan otvoritve teh vložkov glede označenih nepremičnin in se splošno objavlja, da je moči od tega dne nove lastninske, zastavne in druge knjižne pravice na* teh nepremičninah pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati samo z vknjižbo na te nepremičnine.
Obenem se otvarja zaradi uravnave teh vložkov zemljiške knjige, ki se sme vpogledati pri okrajnem sodišču v Ptuju, glede omenjenih nepremičnin postopanje, predpisano v zgoraj navedenem zakonu. Pozivljejo se torej oni:
a)	ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem 15. marca 1926., da bi se predrugačili vpisi, ki so v teh vložkih in se tičejo lastninskih ali posestnih razmer glede omenjenih nepremičnin, bodisi s tem, da se odpiši, pripiši ali prepiši, da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles, bodisi s čim drugim;
b)	ki so si pridobili že pred dnem 1. aprila 1926. zastavne, služnostne ali druge za knjižni vpis sposobne pravice do teh nepremičnin ali do njih delov, kolikor bi bilo te pravice tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom,
naj vlože svoje zglasitve najkesneje do dne 15. julija 1 9 2 6. pri okrajnem sodišču v Ptuju, in sicer zglasitve, ki se nanašajo na obremenilne pravice pod b), na način, označen v § 12. zgoraj imenovanega zakona, ker izgube drugače pravico, uveljavljati zahtevke, ki se morajo priglasiti proti takim drugim osebam, ki so si pridobile v dobri veri knjižne pravice na podstavi spisov, ki stoje v teh vložkih zemljiške knjige in ki se niso izpodbijali.
Dolžne priglasitve nič ne izpreminja, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki stopa iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da je ukrenila stranka kaj drugega zaradi te pravice, glede katerih oblastvena rešitev še ni izšla.
Upostavitve v prejšnji stan proti zamudi oklic-nega roka ni; tudi ni dopustno, ta rok za posamezne stranke podaljšati.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 24. marca 1926.
Preds. 1076/16/22—52.	832 3-4
Razglas o licitaciji.
Na podstavi členov 82. do 105. a zakona o državnem računovodstvu in pravilnika se razpisuje na dan 2 9. maja 1926.
ob enajstih pismena ofertna licitacija za dobavo 20.000 kg črnega in 1200 kg belega kruha ljubljanski jetniščnici.
Licitacija se bo vršila v pisarni ravnatelja jet-niščnice v Ljubljani, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo kruha ponudnika N. N.» na dan licitacije od
10.	do 11. ure v roke predsedniku dražbene komisije.
Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje, ter mora položiti do vštetega dne 28. maja 1926. pri blagajni jetnišč nične uprave v Ljubljani predpisano kavcijo, ki znaša 5 %, za tuje državljane pa 10 % skupne vrednosti razpisane dobave.
Kavcija se mora položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu). O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično potrdilo, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem, toda posebe, se mora predložiti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovsko-obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je dražitelj plačal davek za tekoče trimesečje.
Ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo, dražiti po njih.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 20. aprila 1926.
S 3/26—55.	831
Oklic.
V konkurzni stvari Rudolfa Brunskoleta v Semiču se obveščajo upniki, da se bo sklepalo na preloženem I. zboru upnikov tudi o tem:
1.	) ali naj se prepusti prezadolženčev avto njegovemu upniku Emanuelu Rosi v Ljubljani v prodajo iz proste roke ali ne;
2.	) ali naj se ugodi zahtevku, ki ga je priglasila firma Ivan Jax in sin v Ljubljani, za izločitev baje njej lastnega pisalnega stroja, proti vračilu že plačanih obrokov kupnine.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 19. aprila 1926.
A 241/25—16.	837
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Marija Repenšek, prej vdova Bezovšek, rojena Piki, posestnica v Šmiklavžu št. 3, je dne 19ega septembra 1925. umrla. Poslednja volja se ni našla.
Zapustničin vdovec Franc Repenšek in zapustni-čina hči Frančiška Slemenšek sta vpoštevna kot dediča.
Franc Repenšek in Frančiška Slemenšek, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, naj se v enem letu od današnjega dne zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči m s Francem Tesovnikom, posest-
nikom v Štangrobu št. 33, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 8. aprila 1926.
E 1021/25—13.	835
Ustavitev dražbenega postopanja.
Izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Drenovec, vi. št. 65, 66 in 67, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom opr. št. E 1021/25—2, je po § 200., št. 3, i. r. ustavljena.
Pred potekom ppl leta po ustavitvi se zaradi te terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 15. aprila 1926.
E 383/25—21.	606
Dražbeni oklic.
Dne 8. maja 1 9 2 6. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Sv. Magdaleno, I. vi. št. 95 do Vt in II. vi. št. 275 do
Cenilna vrednost: ad I. 204.577 Din 05 p za vso vlogo, ad II. 127.200 Din, torej za zavezancu lastnih 6/s5 znesek 56.884 Din 65 p; vrednost pritekline: 50 Din; najmanjši ponudek: 28.442 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gle.de nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 18. marca 1926.
Popravek.
Pri vpisih v trgovinski register, priobčenih v Uradnem listu 35 z dne 16. aprila 1926., se mora glasiti zadnja vrsta razglasa pod zaporedno številko 255. pravilno:
Ljubljana, dne 22. februarja 1926. (ne: 1922.).
Št. 63.031/26.	762 3—3
Natečaj.
Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in naslednjih členih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika z dne 18. novembra 1921. ponoven pismeni natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Novem mestu.
Licitacija se bo vršila dne 15. maja 1926. ob
11.	uri dopoldne pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije (Ljubljanski dvor, IH. nadstropje).
Uporaba se prične dne 1. junija 1926. in traja tri leta, t. j. do konca meseca maja 1929.
V uporabo se oddado: točilnica, 1 restavracijska soba, 1 kuhinja, 1 klet, 1 shramba za jedila in 2 sobi za stanovanje v poslopju na postajnem prostoru, ki je last sedanjega restavraterja. To poslopje se mora dogovorno s sedanjim lastnikom odkupiti.
Ponudnik mora dokazati svojo strokovno kvalifikacijo in sposobnost za vodstvo kolodvorske restavracije z večletnim samostojnim vodstvom kolodvorske ali druge restavracije.
Ponudbe, kolkovane s kolkom za 100 Din in opremljene z nravstvenim izpričevalom (ne čez šest mesecev starim), obrtnim listom, domovnico, potrdilom o plačanem davku za tekoče trimesečje in zdravniškim izpričevalom, je treba vložiti zapečatene in z oznako na zavitku: «Ponudba k št. 63.031/26 za kolodvorsko restavracijo na postaji v Novem mestu» najkesneje do dne 15. maja 192 6. do 11. ure pri podpisani direkciji.
Za jamčevino se mora položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do dne 15. maja 1926. do 10. ure 5 % ponujene vsote.
Natančnejša pojasnila in podrobni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji (soba št. 91, Ljubljanski dvor) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
O ponudnikih se domneva, da poznajo vse pogoje za podeljevanje kolodvorskih restavracij in okrepčevalnic in da pristajajo v celoti nanje, kar se mora v ponudbi izrečno navesti.
Ponudbe, ki ne obsezajo gorenjih pogojev, se ne jemljejo v poštev. Pripominja se, da pristoji direkciji pravica, izbrati najpovoljnejšega ponudnika.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 8. aprila 1926.	j
Št. 63.032/26.	763 3—3
Natečaj.
Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in naslednjih členih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika z dne 18. novembra 1921. ponoven pismeni natečaj za uporabo kolodvorske okrepčevalnice na postaji na Rakeku.
Licitacija se bo vršila dne 15. maja 1926. ob 11. uri dopoldne pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije (Ljubljanski dvor, m. nadstropje).
Uporaba se prične dne 1. junija 1926. in traja tri leta, t. j. do konca meseca maja 1929.
V uporabo se odda lesen paviljon s prizidkom, ki je last sedanjega bufetirja. Ta paviljon s prizidkom se mora dogovorno s sedanjim lastnikom odkupiti.
Ponudbe, kolkovane s kolkom za 100 Din in opremljene z nravstvenim izpričevalom (ne čez šest mesecev starim), obrtnim listom, domovnico, potrdilom o plačanem davku za tekoče trimesečje in zdravniškim izpričevalom, je treba vložiti zapečatene in z oznako na zavitku: «Ponudba k št. 63.032/26 za kolodvorsko okrepčevalnico na postaji na Rakeku» najkesneje do dne 15. maja 1926. do 11. ure pri podpisani direkciji.
Za jamčevino se mora položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do dne 15. maja 1926. do 10. ure 5 % ponujene vsote.
Natančnejša pojasnila in podrobni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji (soba št. 91, Ljubljanski dvor) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
O ponudnikih se domneva, da poznajo vse pogoje za podeljevanje kolodvorskih restavracij in okrepčevalnic in da pristajajo v celoti nanje, kar se mora v ponudbi izrečno navesti.
Ponudbe, ki ne obsezajo gorenjih pogojev, se ne jemljejo v poštev. Pripominja se, da pristoji direkciji pravica, izbrati najpovoljnejšega ponudnika.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 8. aprila 1926.
Št. 290/3.	828
Razglas.
Potni list št. 290, ki ga je izdala dne 3. februarja 1926. policijska direkcija v Ljubljani na ime: Tönnies Rudolf, se proglaša za izgubljenega ter se s tem razveljavlja.
Policijska direkcija v Ljubljani, dne 16. aprila 1926.
Št. 1338/2.	»49
Razglas.
Potni list št. 1536/3, ki ga je izdala dne 6. decembra 1924. policijska direkcija v Ljubljani na ime: Polič Dragotin, se proglaša za izgubljenega ter se s tem razveljavlja.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 16. aprila 1926.
Št, 1970/8.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1926.:
1 listnica, v njej 40 do 60 Din in 1 garderobni listek; 1 srebrna damska zapestna ura na jermenčku; 5 bankovcev po 100 Din; 1 listnica s srebrnim mono-gramom «E. B.», v njej 90 Din, 1 častniška legitim akcija, 1 poročni list, 7 do 8 slik, 1 legitimacija športnega kluba «Ilirije», 1 legitimacija društva «Sokola», vse na ime: Bežek Etbin, prokurist; 1 damska zapestna ura na jermenčku, na njenem pokrovu mo-nogram «F. M.»; 1 torbica za spise, v njej nekaj računov in platnena denarnica za kovani denar; ena zlata damska zapestna ura; 1 zlata ovratna verižica z zlatim štirioglatim obeskom, na katerem je mono-gram «A. J.», in 1 zlat prstan s tremi rdečimi kamenčki; 1 črna usnjena listnica, v njej 150 Din, razni računi in razna potrdila; 1 damski dežnik; en usnjen pasji ovratnik in pasja znamka št. 253/26, Ljubljana; 2 sivi konjski odeji; 1 temnorjava usnjena listnica s 1400 Din in 45 lirami; 1 briljantni kamenček (vreden 2000 do 4000 Din); 1 češkoslovaški potni list na ime: Suhanek Marta, izdan po češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1926.:
1 damska ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 denarnica, v njej 1 žepni robec in 1 listek zlatarja Černeta; 1 mlad pes volčje pasme; 1 otroška čepica z napisom: «Jugoslavija»; 1 ščipalnik; 1 listnica z manjšo vsoto denarja; 1 srebrna verižica s petimi obeski; 1 obrabljen damski dežnik; 1 par starih visokih damskih čevljev; 1 usnjen otroški klobuk; ena listnica s srednjo vsoto denarja; 20 Din; 1 kovinska cigaretna doza; 1 denarnica s srednjo vsoto denarja in 1 voznim listkom: 1 dežni plašč; 1 siva konjska odeja; 1 manjša vsota denarja; 1 damsko ogrinjalo; 1 del zlate zapestne verižice; 1 črna odeja iz velblodje dlake; 64 trakov za čevlje. — V železniških vozovih so so našli ti-le predmeti: 4 dežniki, 7 palic, 1 kotliček za peči, 3 suknjiči, 1 torbica jestvin, 2 športni čepici, 1 zavitek perila; 1 toplomer, 1 zavitek papirja, 1 ravnilo, 1 moški klobuk, 1 fotografsko stojalo, 2 ključa, 1 zavitek obleke, 1 naočniki in razni strojni deli.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 20. aprila 1926.
Št. 4681.	834 3—1
Razglas.
Lova občin Nasovčev in Stranj se bosta oddajala v torek dne 1. junija 1 926. ob desetih pri podpisanem sreskem poglavarju na javni dražbi v zakup za dobo od dne 1. julija 1926. do dne 31. marca 1932.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju v Kamniku.
V	Kamniku, dne 20. aprila 1926.
Sreški poglavar: dr. Ogrin s. r.
Št. 6345.	820
Razglas.
Dne 2. j u n i j a 1 9 2 6. ob devetih se bo oddajal pri sreskem poglavarju v Logatcu na javni dražbi v zakup lov občine Žirov za dobo od dne 30. junija 1926. do dne 1. aprila 1932. in lov občine Hotedršice za isto dobo.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri sreskem poglavarju v 'Logatcu.
V	L o g a t c u, dne 10. aprila 1926.
Sreski poglavar: Poklukar s. r.
Razne objave.
850	Stanje Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. aprila 1926.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 433,411.712'92
Posojila . ............. ’ • • L323,832.730 01
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.151,923.315-49
Račun začasne zamene . . • •	349,936.705‘35
Dolg države................... 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163'— Saldo raznih računov. • • •	562,992.002'04
Pasiva:
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni fond.................
Novčanice v tečaju............
Državni račun začasne zamene. Terjatve države po raznih računih
Razne obveznosti..............
Terjatve države za založene domene ........................
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde ••••_!
8.926,828.662-81
28,862.000' — 7,665.583'58 5.662,494.230' — 349,936.705-35 178,753.627-17 482,599.211'71
2.138,377.163' —
78,140.142' — 8.926,828.662-81
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Vabilo na redni občni zbor delničarjev Slovenske banke v Ljubljani,
ki bo dne 12. maja 1 926. ob pol dvanajstih v družbenih prostorih v Ljubljani (Stritarjeva ulica št. 9).
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta in predložitev bilanc za leti 1924. in 1925.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilanc za leti 1924. in 1925.
4.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5.	) Sklepanje o absoluforiju upravnemu svetu in ravnateljstvu.
6.	) Volitev enega člana v nadzorstveni svet.
7.	) Slučajnosti.	830
* * *
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj osem dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic. Vsak delničar je upravičen do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po 10 delnic.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1926.
Upravni svet.
'5	Računski zaključek
Kolinske tovarne hranil,
d. d. v Ljubljani.
Bilanca za upravno leto 1925.
Aktiva, z dne 31. decembra 1925. Pasiva.
-	Din	P		Din 1 p
1. Gotovina: v blagajni. .	21.863	55	1. Delniška glavnica. .	2,000.000-
v poštni hranilnici . . .	24.803	43	2.	Naročniki. . 3.	Dobavitelji	58.928;- ! 1
2. Naročniki. .	703.071 i91		in upniki .	5,396.336 47
3. Dobavitelji in upniki .	2,022.32651		4. Denarni zavodi ....	187.850-
4. Denarni zavodi ....	996.108	70	j 5. Fondi: za kritje iz-	
5. Zaloge . . .	1,299.743	77	j	gub ... .	32.500-i
6. Nepremičnine 		1,559.500	□	uslužbencev 6. Dobiček za	55.181 |-i
7. Premičnine .	1,125.740		poslovno	1
8. Ustanovni stroški. . .	47.230	_!	leto 1925. —	88.476.40,
9. Vrednostni papirji in kavcije . .	18.884			J
	7,819.271:87			;7,819.27l|87!
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1925.
Izguba.	Dobiček.
Din p
1.	Pogon in ob-
ratni material .....
2.	Mezde pri fa-
brikaciji . j 3. Vzdrževanje naprav in investicij .
4.	Ambalaža. .
5.	Prodajni
stroški. . .
6.	Režijski in S upravni
stroški. . .
: 7. Trošarina, takse in davki . . . 8. Amortizacijski odpisi. ! 9. Dobiček . .
102.355 43 277.380 9d
106.7657^ 515.466 29
511.319 07
1,493.675 84j
270.813 84
117.760'-88.476 40
3,484.01355
1. Kosmati donos pri fa-brikaciji. .
Din p
3,484.013 55
||3,484.013!55;
Bilančni zaključek je bil na predlog računskih revizorjev na občnem zboru odobren.
Objava.
Po sklepu občnega zbora z dne 16. aprila 1926. se ne izplačuje nobena dividenda.
A. Tosti s. r.,
predsednik upravnega sveta.
822	Objava.
Izgubil sem demisorij medicinske fakultete v Ljubljani, izdan dne 14. oktobra 1925., št. 8, na ime: Vladimir Milavec iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavnega-
Vladimir Milavec s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.