Moja zavarovalnica
je zgomjevipavski časnik
Ml ATM K
PJ primorje
Ajdovščina / Avgust 2003 / številka 14 / 7300 izvodov / cena 0 sit
Sto let ajdovskih planincev, Čaven, 24. avgusta, stran 2
MORAMO V ŠOLO ?!
September. Zmeraj s svojstvenim vzdušjem, vonjem in okusom. Vsak ga gotovo nosi v svojem spominu zapisanega posebej in drugače. Eden kot težko pričakovani dan prvega stika s šolskimi klopmi in obetajočim se znanjem. Drugi kot pravi bavbav, ki se zlepa ne bo pobral iz našega življenja: Učitelji, zvezki, knjige, urniki, nov red, ki se ga ne sme kršiti... Trtji kot eden izmed septembrov, kije le nekoliko drugačen.
Letošnji se je vendarle najavil kot nekakšna odrešitev. Po zadušujoče vročim poletju, so ga končno zadnji avgustovski dnevi utirili (vsaj zaenkrat) z burjo in svežino, tako da je vsaj zasilno postal pravi prvi šolski mesec. Tudi prvi »devetletkam za večino slovenskih šolskih začetnikov.
Otroci, naj vam ostane »na zalogi« kot vznemirljiv, dolgočasen, nepredvidljiv, zagaten, osrečujoč,... kot je pač življenje. Gremo v šolo!!	Ivan Mermolja
Petega julija sta postala evropska prvaka v Louleju na Portugalskem______________
V Gozdu na Gori se je rodila nova prireditev, jahali konje in gorska kolesa, stran 2
Rigolettu sledi Figarova svatba, 27. septembra ob 20h v Domu kulture v Ajdovščini
Vipavskih kmetov apokaliptični jezdeci: pozeba,
toča, suša
stran 12
konec avgusta...
Stoti rojstni dan Planinskega društva Ajdovščina (1903-2003)
Upravni odbor Planinskega društva Ajdovščina je želel, tudi zaradi zgodovinskega dolga, slovesno praznovati sto let delovanja svojega društva. Aktivnosti so se začele že s prazničnim koledarjem na pragu letošnjega leta. V juniju so bili povabljeni na Čaven osmošolci ajdovske in vipavske občine, kjer so likovno in literarno ustvarjali pod vodstvom svojih mentorjev. V avgustu je bilo načrtovano slavje, praznovanje rojstnega dne z večjo ali manjšo torto. Mislim, da jo je bil deležen vsak, ki jo je želel pokusiti.
V	Pilonovi galeriji se je v soboto, 23. 8. 2003, zbralo veliko ljubiteljev planin in veselih pesmi. Odprtje razstave je počastil s svojo pesmijo oktet Castrum, solopevec Marko Kobal s spremljavo citrarja, mladinci Nina, Peter, Blaž in violinistka Beti. Spodbudna beseda ajdovskega župana Marjana Poljšaka je navdušila poslušalce. Zgodovinsko pot ajdovskega planinskega društva je opisal prof. Pavle Bogataj.
V	Pilonovi galeriji je postavljena razstava zgodovinskih dokumentov o bogati poti ajdovskih planincev. Razstavo bogatijo dela planincev, likovnikov, ki so postavili na ogled 'svoja dela, v katerih izražajo svoj odnos do naravnih lepot. Svoj prispevek so dodali tudi osmošolci, razstavljena so nekatera njihova dela, nastala na Čavnu.
Vesela pesem, praznično vzdušje in prijateljska beseda se je razširila v poznih večernih urah na ulico, kjer je napovedovala nedeljski praznik na Čavnu.
Planinci so ob stoletnici svojega društva izdali zbornik z naslovom Bom šel na planince. Zbornik je podoba želja, ljubezni in prizadevanja ajdovskih pohodnikov skozi čas. Knjigo dopolnjujejo fotografije o zanimivih poteh, pokrajini in naših ljudeh.
Zbornik je uredila Irena Šinkovec, s svojimi prispevki pa so sodelovali številni avtorji, člani Planinskega društva Ajdovščina in nekateri drugi, ki ljubijo naravo, lepoto in mogočnost.
V nedeljo, 24. 8. 2003, se je zbralo na Čavnu toliko pohodnikov, kot jih že dolgo ni bilo. Prihajali so že
v zgodnjih jutranjih urah, od blizu in daleč, v skupinah in posamezno. Slovanski pozdrav s kruhom in soljo jih je pozdravil pred prihodom. Veselje in navdušenje pohodnikov se ni skalilo cel dan, ki je bil res prazničen, počaščen s pomembnimi gosti.
Prisotne sta pozdravila župana ajdovske in novogoriške občine in številni planinci sosednjih planinskih društev.
Slavnostni govornik je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar.
Ob prazniku je Krajevna skupnost Ajdovščina podarila ajdovskim planincem prapor, ki gaje na Čavnu razvil Franc Rupnik.
Praznik na Čavnu bo ostal zapisan v spominskem obeležju, ki stoji na robu pred kočo. Izklesala sta ga planinca Franc Rupnik in Danilo Šapla.
Ajdovski planinci so si zaželeli miru in prijateljstva, kamor koli jih bo vodila pot. V ta namen sta predsednik planinskega društva iz Breze in predsednik ajdovskih planincev posadila lipo miru in prijateljstva.
V programu sta sodelovala pevska zbora Primorje iz Ajdovščine in Prjatli iz Sela, mladi recitatorji in Blaževa harmonika.
Ansambel Nanos je poskrbel za ples in razigranost v pozne popoldanske ure.
Irena Šinkovec
Rodila se je nova prireditev
Konjeniki in kolesarji tekmovali v Gozdu
Konec avgusta je bila Gora polna obiskovalcev. Na Čavnu so planinci proslavljali 100-to obletnico društva, na drugi strani vipavskega dela Trnovske planote, v Gozdu, pa se je rodila nova prireditev.
Organizatorji, smučarski klub Gozd, si lahko zasluženo pripnejo medaljo za odlično izpeljavo prvega srečanja gorskih kolesarjev in konjenikov. Obiskovalci, bilo jih je nekaj sto, so z navdušenjem navijali najprej za kolesarje, ki so se podili na sedem kilometrski, dovolj atraktivni krožni progi, kasneje pa še za konjenike, kr so svoje štirinožne lepotce bolj ali manj uspešno usmerjali po slalomski progi.
Dogodek so popestrili še zapravljivčki in lojtrnik, ki so
v začetku obiskovalce vozili od parkirišča do prireditvenega prostora, kasneje pa z vožnjami razveseljevali predvsem otroke. Seveda pa ne gre pozabiti niti ansambla Gorski cvet, ki je zbrano množico spravil na noge.
Čeprav je bilo srečanje konjenikov in gorskih kolesarjev bolj družabne narave, so bila tekmovanja izpeljana korektno in v pravem športnem duhu. Med 26-imi kolesarji je bil absolutno najhitrejši domačin, David Tratnik, ki je s sedem kilometrsko progo opravil v dobrih
Majda Vetrih iz Vitovelj in kobila Larisa. Majda je dobra jahalka, med ostalim je na poti do naziva Valvazorjev vitez, do koder ji manjka le še ena Valvazorjeva konjenica. Tudi konjeniki so več kot pohvalili izpeljavo prireditve, saj se tovrstnih družabnih prireditev manjka. Konjeništvo je vedno bolj popularen šport, poleg tega pa privabi veliko obiskovalcev. Čestitke Smučarskemu društvu Gozd za res izvrstno pripravljen športno-družabni dogodek.
Sanda Hain
15-ih minutah. Kolesarji so bili zadovoljni s progo, marsikomu pa je na koncu še ostajalo moči.
Obiskovalci pa so željno čakali predvsem konjske dirke. Na slalomski progi seje pomerilo devet konjenikov in štiri dame. Absolutni zmagovalec dirke, Nejc Stibilj iz Ajdovščine, je s svojim Dixijem oba teka predirjal najhitreje. Na drugo mesto seje uvrstil Tine Valič iz Plač s konjem Salimom, tretji pa je bil Franc Kodele iz Budanj, ki je jezdil kobilo Azro. Zenski del dirke je popestrila tekmovalka Milanka Neškovič iz Ajdovščine, ki je kobila Taura ni in ni hotela ubogati. No, s pomočjo vodiča si je kljub temu uspela priboriti tretje mesto (nastopile so štiri tekmovalke, od tega je ena odstopila). Na drugo mesto sta se uvrstile domačinka Janja Mikuž in kobila Miša, prvo mesto pa sta si zasluženo priborili
g ospodarstvo
POD LATNIKOM
v sodelovanju ^naravo
Z glavo na zabavo »pod Fructalovo marelo«
V soboto, 30. avgusta je na letališču v Ajdovščini potekala zaključna prireditev, s prepoznavnim imenom »Z glavo na zabavo«.
Trideset izžrebancev, na žurih po Sloveniji, ki so dokazali, da se da zabavati tudi brez alkohola, je za nagrado dobilo panoramske polete nad Vipavsko dolino. Logično je, da je bil pokrovitelj srečanja v Ajdovščini prvi proizvajalec sadnih sokov in nektarjev. Udeležencem iz vse Slovenije je spregovoril tudi predsednik uprave Dušan Mikuž.
Lani poslovali uspešno
Skupščina družbe Fructal
V četretk 17-ega julija je v prostorih uprave družbe Fructal živilska industrija d.d., potekala tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala predsednik uprave mag. Dušan Mikuš ter direktor nabave Dario Marc.
Skupščina Primorja d. d.
Dividende za 10 % višje
Na skupščini delniške družbe Primorje na Zemonu (ob prisotnosti predstavnikov 90.53 % kapitala družbe) so z veliko večino glasov sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da se del bilančnega dobička (dobrih 167 milijonov tolarjev) uporabi za izplačilo dividend delničarjem. Lastniki delnic bodo tako v roku 90 dni prejeli po 195 SIT bruto na delnico, kar je približno deset odstotkov več kot lani.
V	lanskem letu je družba Fructal izkazala milijardo SIT dobička. Dobrih 850 mio iz prejšnjih štirih let, bo ostalo nerazporejenih, medtem ko je bil sprejet sklep, da se del dobička iz leta 2001 v višini dobrih 220 mio SIT porabi za izplačilo dividend ter nagrad upravi in nadzornemu svetu. Tako bodo na delnico izplačali 89,00 SIT bruto dividende, nagradi upravi ter nadzornemu svetu pa znašata vsaka dobrih 2 mio SIT.
V	prvem polletju so prodali približno 60 milijonov litrov pijače, kar predstavlja slabih 50% načrtovanih letnih količin. V
mesecu maju pa je bila dosežena najvišja vrednost prodaje, saj sta bili preseženi 2 milijardi SIT. Na slovenskem trgu se je za 14% povečala prodaja vode, na tujih trgih pa za več kot 20% prodaja sadnih pijač in ledenih čajev, največ porast beležijo v Italiji. Skupna vrednost prodaje na slovenskem trguje bila v prvi polovici leta 4,5 milijarde SIT, na tujih trgih pa slabo milijardo višja, čeprav jim predvsem na trgih JV Evrope nagaja nelegalna konkurenca s šikaniranjem in kopiranjem njihovih proizvodov. Dobro se je odrezala tudi nova modra steklenička, saj se je samo
na slovenskem trgu prodaja sokov v 200 ml stekleničkah povečala kar za 17%.
Pomemben delež med Fructalovimi proizvodi nosijo tudi alkoholne pijače. Trendu zmanjševanja prodaje alkoholnih pijač se sicer tudi Fructal ni mogel izogniti, vendar pa je kakovost tista, s katero ostajajo med pomembnimi proizvajalci. Tako je na mednarodnem ocenjevanju vin in alkoholnih pijač v Ljubljani Prior Viljamovka zbrala vse možne točke in bila nagrajena s šampionom, zlate medalje pa si je prislužilo še pet alkoholnih pijač iz njihovega programa.
Borut Mermolja
Bilančni dobiček Primorja sicer znaša 850.621.514 SIT in je sestavljen iz čistega dobička za poslovno leto 2002 v višini 56.369.581 SIT in prenesenega dobička iz preteklih let. O uporabi preostalega dela bilančnega dobička naj bi odločali v prihodnjih poslovnih letih.
Družba Primorje je lani ustvarila za dobrih 41 milijard tolarjev prihodkov, investitorjem pa predala 120 dokončanih objektov. Bistveno so povečali obseg poslovanja ob enakem številu delavcev. Precejšen delež je družba ustvarila tudi na tujih trgih.
Ep
2007: Vipava - Razdrto
Slovenska vlada je le dan po obisku predsednika Antona Ropa na Črnem Kalu oblikovala nov predlog Nacionalnega programa izgradnje avtocest in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS. Po predlogu naj bi bila hrbtenica slovenskega avtocestnega omrežja - križ od Maribora do Kopra in od Karavank do Obrežja - dokončana do konca leta 2008, celotni osnovni program pa do konca leta 2013.
Na Gori bo kmalu vsak lahko odprl svojo pipo
Odločili so se prehiteti zimo
Potem, ko so ob ajdovskem občinskem prazniku Marko Slokar, državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, Bettina Kotzinger, predstavnica delegacije evropske komisije v Sloveniji - vodja oddelka PHARE/ ISPA in Marjan Poljšak, župan občine Ajdovščina na Kovku odkrili spominsko obeležje ob nadaljevanju vodovoda Gora, so dela zelo hitro napredovala.
in bi se nato posvetili gradnji v dolini. Sočasno so že zaropotali stroji tudi v pobočju Skola, kjer raste vodohran, ki bo poskrbel za nemoten pritok vode nekaterim predelom mesta Ajdovščina. Projekt, ki ga financirajo evropska skupnost, država in občina je namreč sestavljen iz štirih delov - poleg nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja na Gori še izgradnjo vodohrana Ajdovščina, vodohrana in vodovoda Dolga Poljana ter obnovo vodovoda Izvir Hublja - Lokavec. Rok za dokončanje vseh del maj prihodnje leto.	EP
V okviru tega bo avtocestna povezava od Maribora do Kopra dokončana najkasneje do turistične sezone 2005, do konca leta 2007 pa bo dokončana še hitra cesta skozi Vipavsko dolino, torej manjkajoči del od Vipave do Razdrtega. Da bo vlada držala besedo morda priča tudi že tretja pogodba za gradnjo tega odseka. Dars je 11. avgusta s podjetji Primorje, SCT ter SGP Kraški zidar (skupni nastop) sklenil pogodbo za izgradnjo 1,8 km dolge trase na spodnjem delu hitre ceste Razdrto - Vipava in sicer od priključka Vipava proti Podnanosu. Rok je kratek, vsega 5 mesecev od uvedbe v delo. Poleg izgradnje 1,8 km dolge trase hitre ceste vključuje
pogodba tudi izgradnjo prestavitev gozdnih in poljskih poti, izgradnjo podvoza ter začasne navezave hitre ceste na glavno cesto na območju Mlak.
Doslej so bile za izgradnjo hitre ceste čez Rebernice sklenjene že tri pogodbe, v vseh pa Primorje nastopa kot vodilni partner v skupnih nastopih. Primorje gradi tudi glavni objekt, viadukt Šumljak, ki lepo napreduje. Zgrajena je že večina pilotov, prav tako tudi 40 stebrov (od 42), na desnem pasu (v smeri navzdol) pa je s pomočjo drsnega opaža končana skoraj polovica voziščne konstrukcije. Viadukt Šumljak bo dolg skoraj 700 metrov.
Primorjeva mehanizacija se je zajedla v kamnito planoto in izkopala jarke tudi do najbolj oddaljenih domačij, med katerimi nekatere ležijo tudi nad 1000 metri nadmorske višine. Še posebno hitro se je skozi apnenec po Gori prebijala posebna freza, najeta iz Italije. Tako je bila zelo hitro oskrbljena Predmeja, nato Otlica,
zdaj je na vrsti Kovk, sočasno so tekla dela na trasi od Gozda proti Colu. Trudijo se, da bi še pred zimo vseh 2281 prebivalcev s tega območja lahko pilo vodo iz zajetja Skuk nad Lokavcem.
Gradbincem je bilo naklonjeno tudi stabilno vreme, ki zna biti na Gori zelo muhasto in kot vse kaže, bi lahko na Gori z deli prehiteli zimo
računalniški sistemi
ma-ko
d.o.o.
mako-slo@siol.net
-	računalniki
-	tiskalniki
-	internet
-	multimedija
-	črnila in tonerji
-	servis, prodaja in svetovanje
Za vašo željo vsako, Računalniški sistemi MA-KO
Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina, tel: 05/368-11-10, fax: 05/368-11-11
IX. mednarodna likovna kolonija
Od 18. do 22.avgusta je v organizaciji Škofijske karitas Koper na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala IX. mednarodna likovna kolonija UMETNIKI ZA KARITAS, ki je bila posvečena ostarelim in bolnim z geslom: »..tudi v starosti in osivelosti, o Bog, me ne zapusti..« Izkupiček prodanih del bo Karitas namenila
izobraževanju prostovoljcev za pomoč na domu.
V osmih likovnih delavnicah Umetniki za karitas se je zvrstilo kar 221 likovnih ustvarjalcev, nastalo je 420 likovnih del, od katerih je 316 že prodanih. Ostala so na stalnih prodajnih razstavah v prostorih Karitas, Nove KBM, področje Nova Gorica v Ajdovščini, v Mercator centru v Novi Gorici in v Galeriji Družine v Ljubljani. Organizacijsko kolonijo, skupaj s sodelavci Karitas, vodi Jožica Ličen ob pomoči strokovnih sodelavcev Anamarije Stibilj Šajn, Klavdija Tutta, Azada in Silve Karim, Primoža Breclja, Jožeta Bartolja in Toneta Seiferta.
Karitas, ob pomoči sponzorjev,
nabavi za udeležence barve, platna in drug potreben material, gostoljubna družina Vidmar iz Sinjega vrha pa poskrbi za prijetno počutje tako udeležencev, kot obiskovalcev.
Letošnji udeleženci: Igor Banfi, Germano Bernal, Rosa Bernal, Muhamed Ceif-Miha, Lojze Cemažar, Mira Ličen Krmpotič, Karol Kuhar, Alfredo de Locatelli, Nikolaj Mašukov, Janko Orač in Pavel Ščurk so v ta namen ustvarili 26 likovnih del v skupni vrednosti 4milijone tolarjev.
Ob ‘dnevu odprtih vrat’ se jim je za en dan pridružilo še 45 drugih likovnih ustvarjalcev, ki so darovali
62 likovnih del v skupni vrednosti 2,6milijona tolarjev.
Dan odprtih vrat se je zaključil s kulturnim programom, v katerem so nastopili mladi igralci z Otlice in MPZ Janez Svetokriški. Navzoče je pozdravil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ajdovski župan Marijan Poljšak in ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal. Udeležence je predstavila umetnostna	zgodovinarka
Anamarija Stibilj Šajn. Organizatorji in strokovni sodelavci kolonije smo z rekordno udeležbo in kvaliteto nastalih likovnih del prijetno presenečeni, kar potrjuje tudi obisk številnih ljubiteljev lepe umetnosti, pa tudi odziv kupcev je dober, saj je bilo v treh dneh rezerviranih kar 13 likovnih del v skupni vrednosti l,2rnilijona. Najbolj so kupce navdušila dela ruskega slikarja Nikolaja Mašukova, saj so od štirih nastali del, tri že oddana.
Nastala likovna dela bodo v ateljeju na Sinjem vrhu razstavljena do 15. septembra, nakar bo potrebno pripraviti katalog za prvo prodajno razstavo, ki bo na Dvorcu Zemono, 22. novembra. Potem bodo prodajne razstave potovale po Sloveniji in med ljudi nosile sporočilo umetnosti in dobrote hkrati.
Jožica Ličen
Selijo se kot »mačka mlade«
KAŠ-ev letni vrt
Ideja o letnem vrtu, ki bi popestril in prebudil, kar se zabave tiče zaspano Ajdovščino, seje pri tedaj vodilnih v Klubu ajdovskih študentov porodila pred sedmimi leti. Predvsem so si želeli, da bi mladim ponudili možnost zabave v domačem kraju, kar jim je tudi uspelo. Še več, KAŠ-ev letni vrt iz leta v leto vse bolj raste, njegova ponudba je vedno bolj pestra, tako da lahko rečemo, da je danes resnično namenjen mladim in starim, s takimi in drugačnimi interesi ter glasbenimi okusi.
Prvi letni vrt je zaživel, kot smo že zapisali, pred sedmimi leti. Najprej se je odvijal na terasi za Lavričevo knjižnico. Lokacija skoraj v središču Ajdovščine je bila idealna, žal pa ne sosedi. Z balkonov bližnjih blokov so bili namreč obiskovalci deležni tudi dobesedno mokrih sprejemov, tako da se je kasneje letni vrt s svojim programom preselil v Vipavo, natančneje k Podskalci. Prijeten hlad, ki ga je ponujal prostor ob izviru Vipave, je bil vsekakor dobrodošel, žal pa se je lokacija izkazala z malce odmaknjeno. Tako je moralo Kaševo poletno dogajanje spet vzeti pot pod noge. Nov dom je našlo na letnem vrtu Primorja, a so jim sosedje ponovno izrekli nedobrodošlico. Tako se je moral Kaš-ev letni vrt letos ponovno preseliti. Študentom selitve niso vzele volje, ampak je bil program in ponudba vsako leto boljši, kot da so s tem želeli kljubovati nerazumevanju lokalne skupnosti, ki jih je vsako leto prisilila, da seje letni vrt odpravil drugam.
Letos se je ustavil v stari vojašnici na Ribniku, s čimer je ta prostor po dolgih letih ponovno zaživel. Ob zgradbi, v kateri je sedež Kaš-a, ga je organiziral Zavod Prepih, dogajanje pa se raztezalo vsak poletni teden od srede do nedelje, vedno v večernem hladu, ki je bil letos še kako iskan.. Začelo se je že prvi teden v juliju s koncertom skupni B. R. Stylers iz sosednje Italije, končalo pa 24. avgusta, ko so
nastopili novogoriški Avtomobili. Kot že rečeno, je lahko vsakdo našel kaj zase. Sredine večere bi tako lahko poimenovali tematski, zapolnili pa sojih različna tekmovanja, koncerti pevskih zborov, projekcije video posnetkov in še česa. Četrtki so bili rezervirani za potopisna predavanja, obiskovalci pa so lahko spoznavali skrivnosti od domačega izvira Hublja do krajev v Južni Ameriki. Ob petkih je z odra odmevala glasba trenutno aktualnih glasbenikov, med katerimi omenimo velenjskega raperja Six Pack Čukurja in domače Roxone, ki so še kako znali predramiti publiko. Novost je bila tudi elektronska glasba ob sobotah, za katero so poskrbeli znani dj-ji. Nekoliko bolj umirjen pa je bil nedeljski program. Na sporedu so bile jazz, funk in podobne glasbene zvrsti, torej glasba za zahtevnejše okuse. Resnično pestra in bogata ponudba zabave.
Pa se še malce ustavimo pri novi lokaciji. Študentje so se potrudili in očistili prostor, ki je bil sicer že več let zaraščen, s čimer pa je stara vojašnica dobila novo dušo. Prav svež ambient s prijetno osvetljavo na drevesih je bil deležen marsikatere pohvale obiskovalcev. Teh je bilo kar veliko, obiskovalcev in pohval. Pogosteje bilo namreč za vse zabave željne premalo miz in stolov, kar pa naj bi se v prihodnosti uredilo. Z obiskom so zadovoljni tudi na Zavodu Prepih, še posebej če upoštevajo dejstvo, da pogosto spreminjanje	prireditvenega
prostora, ni najbolj dobrodošlo za organizacijo letnega vrta. Prav tako na Prepihu obljubljajo, da bo letni vrt zaživel tudi prihodnje, leto, ko bodo spet ponudili kaj novega, svežega in za obiskovalce zanimivega.
Terminator se vrača... tudi v naš kino
Ajdovski kino je zopet v akciji...ali komediji, drami, kriminalki - če hočete. Skratka zatočišče filmskih sladokuscev, zaljubljencev in samotarjev je po treh mesecih zopet odprlo svoja velika vrata v svet, kjer se nedvomno vsi včasih radi izgubimo in v tisti uri in pol pozabimo na vsakdanjik. Dvorana je spet polna smeha, šepetanja, skritih solz, mladostniškega hihitanja in cmokanja. Dvorana, ki nas domačine povezuje in zbližuje, nam vliva občutek človečnosti in sožitja, medtem ko vrhunska tehnologija z DVD-ji prinaša s seboj problem asocialno naravnane družbe. Ali smo res prisegli na lagodje domačega kavča in svoj pogled omejili na velikost zaslona?
Pozabimo raje na pesimizem, ki je tako značilno za Ajdovščino razsajal po mesnih ulicah ob zaprtju kinodvorane, češ da se bela železna vrata ne bodo nikoli več odprla. Kajti, če še niste opazili - vrata so odprta - odprl pa jih je pogum človeka, ki se z kinematografijo ukvarja že vrsto let. Ime mu je Zdravko Leban, doma iz Nove Gorice, kjer je dolga leta služboval zdaj že propadlemu kinopodjetju Nova Gorica in pod njegovim okriljem upravljal kinodvorano v Šempetru. V Ajdovščini sicer sodeluje že dobro leto in pol, 11. Julija pa seje začela njegova samostojna pot, po kateri stopa skupaj s sinom Emilom.
Tako program, kot tudi dvorana sama, sta klicala k spremembi. Potrebno je bilo pokrpati takšne in drugačne luknje preteklosti in vnesti tudi kakšno novost, ki bi povečala obisk. Tako je platno obnovljeno, sveže pobeljeno in je posledično seveda tudi slika čistejša in privlačnejša.
Projektorji so sicer še vedno isti, delujejo že več kot pol stoletja, a g.Leban pravi, da so celo boljši kot novejši modeli in da takih ne izdelujejo več. Le včasih potrebujejo kakšno obnovo - tokrat je nova optika.
Surround system je končno pravilno vklopljen in tako je poskrbljeno za vizualno kot tudi za zvočno podobo.
Novost je vsekakor tudi nočna predstava ( ob 22:30, jeseni se prestavi na 22:00) za vse ponočnjake in tiste, ki do zadnjega trenutka ne vedo kako pregnati dolgčas.
Ja kaj pa filmi? Saj zaradi njih pravzaprav obiskujemo kino, kajne? V Sloveniji je c.c.a. 12 distribucij, ajdovski kino pa po vseh preteklih težavah in spodrsljajih trenutno sodeluje le z dvema (Karantanija in Continental), vendar pa se ta krog povezovanja vztrajno širi, tako da lahko že jeseni pričakujemo zopet zadnje filmske uspešnice.
In kaj prihaja? Nekaj repriz: Čudoviti um, Ali G in da house, komedijanti pričakujte popolno nepopolnost medenih tednov v filmu Pravkar poročena, svojo jezo bo stresal v septembru na nas Hulk, Arni pa še vedno drži obljubo in se vrača kot terminator. Kaj pa vi? Se boste tudi vi vrnili... v kino?
Maja Vrabec
Etnološki tabor v Ložah prebudil zapuščeni grad
“Etnostep Lože 2003”
Lože so med 3. in 10. avgustom gostile že 3. etnološki tabor, ki ga za mlade od 15. do 21. leta pripravlja Zveza tabornikov Slovenije, kot dobri gostitelji pa so se izkazali taborniki roda Mladi bori iz Ajdovščine.
“Projekt Etnostep Lože 2003 je vključen v mednarodni program Evrokoraki. V okviru tega programa izvajamo etnološke tabore že od leta 2000. Pomembno se mi zdi, da tabor vsako leto gosti druga slovenska pokrajina - letos je prišla na vrsto Vipavska dolina,” pravi Andrej Rutar, vodja projekta in pomočnik načelnika za program za vejo popotnikov in popotnic na Zvezi tabornikov Slovenije.
Osnovni del tabora je bil namenjen raziskovanju značilnosti zgornje Vipavske doline. Odkrivanje običajev, prostorov in značilnosti je pod vodstvom študentov etnologije potekalo v štirih kategorijah: graščina Lože, kulinarika, igre nekoč in danes ter voda in vodni viri. Udeležencem iz cele Slovenije (vseh skupaj jih je bilo 25) pa je ostal v spominu tudi pester spremljevalni program. V osmih dneh so se tako zvrstile razne socialne igre, ki so jih za tabor pripravile študentke socialne pedagogike, udeleženci so si ogledali ekosistem Mlake, se naučili nekaj korakov tipičnih folklornih plesov, si preko diapozitivov ogledali minska polja, domačini sojih odpeljali na kopanje v bližnji bajer in še in še.
Najodmevnejši dogodek pa je bil prav gotovo zaključni večer, na katerem so mladi raziskovalci Ložanom in ostalim obiskovalcem
—	vseh skupaj jih je bilo okrog 200
-	predstavili svoja odkritja. Poleg pripravljene etnološke razstave so obiskovalci navdušeno sprejeli tudi degustacijo tipičnih jedi, ki so jih posebej za ta večer pripravili v Društvu kmečkih žena Lože. Za zabavni del večera so pa poskrbeli mladi Ložani - kmečke igre so pritegnile tako udeležence kot tudi obiskovalce. Izdelek s tabora je obsežna etnološka dokumentacija, katere izvod ostane tudi krajevni skupnosti Lože.
“Tabor je zelo dobro uspel, za kar gre zahvala tudi Krajevni skupnosti Lože, ki nam je bila v veliko pomoč. Mislim, da udeleženci tabora in Ložanov še dolgo ne bodo pozabili. Poleg naučenih raziskovalnih spretnosti jim je v spominu ostala predvsem gostoljubnost domačinov ter njihova velika pripravljenost za sodelovanje. In pa seveda vabilo, naj spet pridemo.” In ker obljuba dela dolg, organizatorji že razmišljajo, kako bodo naslednjič vdahnili življenje graščini Lože.
Tadej Beočanin
Razglednica
Dead line. Črta smrti.
Sliši se grozno. In včasih je zares grozno. Prazen list papirja. Ali pa nepopisan odprt nov dokument na ekranu računalnika, saj je vseeno. Dead line je fraza, ki v novinarstvu, oglaševanju in nekaterih drugih dejavnostih povsod po svetu označuje rok, do katerega je treba dokončati neko delo.
Napisati članek, denimo. Ob točno
določeni uri morajo biti vsi teksti nepreklicno v računalniku, če naj časopis jutri izide. Če članka ne bi bilo, bi tam zevala praznina. To se seveda nikoli ne zgodi. Tehnični urednik nekako pomaši zadevo, največkrat s kakšno fotografijo ali oglasom. Urednik pa rohni in to je lahko zelo zoprno. Zoprno na smrt. V oglaševanju je spoštovanje rokov še bolj smrtno resna stvar. Če prekoračiš dead line, lahko zgubiš posel. Včasih se naročniku še rohneti ne ljubi. Raje pokliče nekoga drugega. Tako je to.
Ljudje vsepovsod nenehno rišemo črte. In potem vztrajamo. Črta loči tu od onkraj, lepo od grdega, spodobno od nespodobnega, sprejemljivo od nesprejemljivega. Mnoge teh črt so potrebne, koristne v organizaciji našega življenja. Dogovori. Dane besede. Obljube. Praviloma so koristni tudi zakoni in predpisi, če le nimajo preveč lukenj in neživljenjskih določil. Ampak to je že druga zgodba. V teh avgustovskih pasjih dneh bolj razmišljam o tistih drugih črtah, ki so povsem nepotrebne. Celo take, da bi nas zanje moralo biti sram. Še zavedamo se ne, kdaj se oprimemo nekega mnenja in potem pri njem
vztrajamo, ne da bi kdajkoli vsaj za hip pomislili, če morda ne obstaja tudi kakšna druga resnica. Druga možnost. Drugačen pogled. Toleranca. Spoštovanje človeške drugačnosti.
Že s tem, da pišem o tem, tvegam, da bom risala nove črte. Ne gre drugače. Znanstveniki so odkrili, da z opazovanjem pojavov vplivajo na rezultat raziskave. Nič ni objektivno. Nič ni res in vse je res, ponavljajo avtorji knjig, ki naj bi nas učile bolje živeti. Stvari so torej take, kot verjamemo, da so. Prav zato bom tvegala.
Poletje naplavi v medije banalnosti. Priložnosti za opazovanje nesmiselnih črt je že v navadnih poročilih več kot dovolj. Nočem pisati o najbolj vpijoči nesmiselnosti vojn. Zato, ker nič ne pomaga. Nočem pisati o hrvaški objestnosti. Ta postaja že dolgočasna. Ravno takrat, ko jim Slovenci lepo zasedemo turistične kapacitete v Istri in Dalmaciji, vsako leto lansirajo nov meddržavni problem. In ne zdi se mi vredno pisati o slovenskih (in ajdovskih) političnih igricah, niti o pohodu Tita (kot ga podoživlja Ivo Godnič) po ajdovskih ulicah.
Poletje naj bi bilo čas sproščenih in naključnih druženj. Če le ne zapremo vseh oken in vrat. Brez dvoma, vročine ni dobro spuščati v stanovanja. Zvečer, ko se malce shladi, znamo vsi do zadnjega na široko odpreti vse možne odprtine v svojih brlogih in dovoliti prepih. Prezračiti. Da bi lažje spali. Nič drugega nam ne bi bilo treba narediti tudi v naših medsebojnih odnosih. Malce prezračiti. Spustiti na svojo stran mnenja z druge strani črte. Poslušati. Še enkrat premisliti, če ni to, kar trdi nekdo drug, dober argument. In potem v miru zaspati vedoč, da smo naredili prav. Ajdovščina je (zelo verjetno, nisem nalašč še enkrat preverila) edina občina v Sloveniji brez velikih plakatov. Ker je nekdo samovoljno potegnil črto, se drugi s tem strinjal in nekdo vse skupaj podprl. In zaradi te brihtne poteze smo prikrajšani za marsikatero informacijo, pa tudi, bodimo pošteni, varni pred kakšnim neumnim sporočilom. Poleti običajno usahne interes naročnikov za oglaševanje v javnih medijih, zato se tudi plakaterska podjetja znajdejo po svoje. Letošnje poletje nas je na velikih plakatih presenetilo sporočilo “Kdo mi
postavlja merila?”, s fotografijami normalnih (sitih) žensk okoli štiridesetih v spodnjem perilu. Nova črta ali poskus brisanja stare? So res rosno mlade najstnice, našminkane v odrasle ženske, edino zveličaven lepotni ideal? Plakati so poskrbeli za nov pogled. S starim bo moral (če bo hotel) opraviti vsak sam. Celo dr. Ihan, ki ga zelo cenim in piše meni najljubše kolumne, se ni zmogel vživeti v žensko dušo in ne prepoznava vseh posledic pretogo zarisanih estetskih meril. Je pa vsaj pisal o tem in tudi sam poskrbel, da se bomo nad črto vsaj zamislili, če že objektivno ne moremo kaj prida spremeniti.
Zoran Predinjezanesenjaško dregnil v eno od klasičnih slovenskih črt. S projektom Globoko grlo je razgalil bedo slovenske zabavne glasbe, predvsem kakovosti besedil.
In pogumno povzdignil kakovost, ne glede na to ali jo ustvarjajo stigmatizirani raperji ali pisci “govejih” besedil. Bravo Zoran. Siddharta je izdala novo ploščo. 13. septembra bo skupaj s filharmoniki nacionalne	radiotelevizije
prezračila preproščino ljubljanskega (nogometnega) stadiona. Slovenija gre vendarle naprej.
Lučka Peljhan
Preprečimo preden bo prepozno !
Dolgo sušno obdobje z rekordno visokimi temparaturami, v Vipavski dolini se je živo srebro dvignilo tudi preko 37 stopinj celzija, ni od zlih namer odvrnilo nepridipravov, da si ne bi primanjkljaja v okleščenem osebnem proračunu zapolnili kar pri sosedu, tudi pri najboljšem, čemur smo po svoje pripomogli kar občani sami, saj v naglici pred odhodom na zasluženi dopust pozabimo bolje zavarovati svoje premoženje.
Ksimeroni Verbetič in Marjan Bandelj, namestnik komandirja Policijske postaje Ajdovščina, med oddajo Preprečimo preden bo prepozno v studiu
Radia Nova
V minulem mesecu, avgustu, so policisti PP Ajdovščina obravnavali 13 vlomov: v podjetja, gostinske lokale, stanovanjske hiše in stanovanja, osebne avtomobile, ki so jih lastniki v večini primerov pozabili zakleniti ali pa so zaradi
vročine pustili priprta stekla, kar le še bolj pritegne; v trgovino Mercator v Ajdovščini, iz sefa, ključi so sc nahajali, kar poleg, so odnesli 1.300.000 sit, v trgovino Merkur v Vipavi iz katere je bilo odtujenih 6 mobilnih aparatov;
12 tatvin: denarja, nafte, koles, koles z motorjem, registrskih tablic, vrtnih miz in stolov in, verjeli ali ne, praznih kozarcev za vlaganje v Vipavi. Zaradi neupoštevanja prometnih pravil: vožnje preblizu roba cestišča ali preveč po sredini vozišča, neprimerne hitrosti, divjadi na cesti ali spregledanja so obravnavali 16 prometnih nesreč, ki so se končale z zvito pločevino, lažjimi poškodbami in enim pobegom z mesta nesreče. Ogledali so si kraj delovne nesreče na gradbišču trase hitre ceste Razdrto-Vipava, na strelišču na Mlakah, kjer je prišlo do eksplozije topovskega udara, pri čemur je bil poškodovan en delavec. Posredovali so pri štirih kršitvah javnega reda in miru, ogrožanju varnosti in dejanju neupravičenega odvzema prostosti ter povzročitvi lažje telesne poškodbe, bili navzoči pri dveh požarih: v gozdu ob lokalni cesti Planina-Gaberje, kjer je zagorelo suho listje in podrast na površini cca 1000m2 ter na Nanosu, v kraju imenovanem Lipe,
ITASY
POTOGBAFSm STUDIO
»> etsvijaoje /iJtaov in
itd&iava fotografij v 2 i «> razvijanju 4iapositivov S3> čraobale fotografij«
=»> digitalna obdelav« fotografij*
«> skeniranj« fotografij in diapozitivov **> preslikava Tfrirotugiranja starih fotografij
THGOVirn -V30DEN NAKUP IN VELIKA IZBIRA
\W^ mm
"TLfj&MTOiZJSKrH VLOŽ.KO*.'
I smnvoi' FTLTFtCr/
^ wmu: fmzGHAFSf® omm
fC
VIPEO STORITVE
*** šoomajtjo porok in drugih svečanih priložnosti a,> proseomavonjo in aontat« video kaset
m
FOTOGRAFIRANJE
•*> erpres fotografiranje xa osebne dokumenta ~> fotografiranje porok fotografiranje birm in obhajil
m> fotografiranje krstov m> fotografiranje
maturantskih plesov

Ajdovščina
Tovarniška 2B • tel.: 05/ 36643-56
fotofantasy.ajdovscirva@siol.net
ti mi mm ms
MSMtUMIVnaifUK
umustmrnmtm
mmitiintiiiifiiftit
Preventivna akcija policistov:
Šolske počitnice so se zaključile, zato bodo policisti PP Ajdovščina do sredine meseca septembra izvajali preventivno represivno akcijo,« VARNA POT V ŠOLO«, v sklopu katere bodo izvajali poostren nadzor nad udeleženci v prometu. Ugotavljali bodo: neupoštevanje omejitev hitrosti, kršitve obveznosti voznikov do pešcev ter kršitve pešcev, neuporabo varnostnega pasu in kršitve voznikov koles z motorjem, motornih koles in koles. O akciji, »Varna pot v šolo«, je bilo med drugim tudi govora v oddaji PPP, na radiu Nova, v sredo 27.8.’03, ko je bil gost namestnik komandirja PP Ajdovščina, Marjan Bandelj.
kjer je zaradi udara strele pogorelo okoli 0’5 ha gozda, oba požara so pogasili domači gasilci. Izsledili so 5 tujcev, ki so se odpravili boljšemu življenju naproti. Ogledali so si 4 poškodovanja osebnih vozil, prevrnjen panj s čebelami. Obravnavali so tudi poizkus samomora v Vipavi.
Na PP Ajdovščina hranijo najdeno
triglav
motorno žago znamke Husquarna, oranžne barve s sivim pokrovom, tam jo lastnik lahko prevzame.
Na nas samih je da poskrbimo za varnost: sebe in drugih.
Ksimeroni
Opozorilo:
S strani uprave RS za zaščito in reševanje še vedno velja razglas o veliki požarni ogroženosti v naravnem okolju, zato je prepovedano vsakršno kurjenje in sežiganje v naravnem okolju.
www.volkswagen.si
Polo. Bogatejši, a cenejši.
•	serijsko ABS
•	serijsko servo volan
•	že za 1.980.000 SIT
S
Avto Batič	Avto Batič
	Goriška cesta 41
	SLO - 5270 Ajdovščina
	Telefon + 386 5 36 61 369
	Telefon + 386 5 36 58 300
Slika je simbolna.	

6
klepet pod latnikom
LATN1K
.. .prostovoljno »pridemo in pošpricamo...«
Na pomoč-gori!
Za nekaj misli o prostovoljnem gasilstvu in varnosti sploh smo povprašali Iva Krušca člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Zgornje vipavske doline. Zanimalo nas je kako ta humanitarna strokovna prostovoljna gasilska organizacija deluje in kako se to delovanje odraža na Zgornjevipavskem in širše v slovenskem prostoru. Za tak razgovor je več kot dovolj razlogov, saj iz leta v leto beležimo v svetu in pri nas na splošno zaostrovanje varnostnih razmer, vse več pa je tudi požarov v naravi, ki pogosto dosegajo katastrofalne razmere.
Gospod Ivo Krušeč že vrsto let	nosilec kulturnega življenja in del
delujetevprostovoljnemgasilstvu.	narodne biti slovenskega naroda.
Postaja nenadomestljiva sila na	Predstaviva	prostovoljno
področju gašenja in reševanja	gasilstvo danes?
oziroma varnosti sploh. Kaj je	V skladu z Zakonom o varstvu pred
razlog za to?	požarom in Zakonom o gasilstvu
Prav ste ugotovili. Gasilstvo	je organizirano v Gasilski zvezi
postaja nenadomestljiva zaščitno	Slovenije, ki je enovita organizacija
reševalna sila na področju gašenja	in povezuje nad 120.000 članov,
in reševanja ter varnosti sploh.	v 1300 prostovoljnih gasilskih
Dejavnikov ali bolje rečeno	društvih, z nad sto lokalnimi
razlogov za to je več. Prav gotovo	zvezami.
je osnovni razlog v tem, da ima	Na nivoju regij delujejo regijski
slovensko prostovoljno gasilstvo	sveti in poveljstva, katerih naloga
izjemno bogato tradicijo, saj	je povezovanje društev, ko gre za
uspešno deluje na tem prostoru že	intervencije gašenja in reševanja
135 let. Nastajalo je kot potreba,	na regijski ravni, torej ob večjih
ki so jo začutili ljudje, ko so bili	nesrečah in požarih, ko lokalne
ogroženi. Drug pomemben razlog	moči ne zmorejo same opraviti
so spremembe naše zakonodaje na	nalog. Sodelovanje ureja poseben
obrambnem področju, saj civilna	pravilnik, ki ga je sprejelo vseh
zaščita s spremembami nima v	sedem zvez, ki delujejo v Severno-
celoti urejene kadrovske baze in jo	primorski regiji,
bo treba še zakonsko urediti.	Gasilstvo	Zgornjevipavske
Iz virov naše bogate zgodovine	doline, ki je tudi med najbolj
povzemamo, da so prvo prostovoljno	ogroženimi območji v Sloveniji?
gasilsko društvo ustanovili leta	Število intervencij iz leta v leto
1869 v Metliki na Dolenjskem, po	narašča. Menda je leta 2002 na
katastrofalnem požaru, ki je uničil	našem koncu bilo čez 181 požarov
velik del mesta v nekaj urah.	in drugih nesreč.
Takih požarov je na Slovenskem	Res je, iz leta v leto narašča
bilo veliko, na primer Železniki	število nesreč, pa ne le pri nas,
in Kropa. Valvazorjeva Slava	tak negativen trend beležimo tudi
Vojvodine Kranjske opisuje	drugod po Sloveniji in tudi v svetu
tudi enega najhujših požarov, ki	sploh. Vse bližje nam je mednarodni
je 28.aprila leta 1668 prizadel	terorizem, narašča nasilje, žal tudi
Ljubljano. Ogenj je povzročila	med mladimi, vse več nesreč je v
strela, ki je udarila prav v mestno	prometu, pri prevozu in uporabi
smodnišnico na gradu. Silovita	nevarnih snovi, v kmetijski
eksplozija je porušila vso okolico	dejavnosti, zaostrujejo se ekološke
in povzročila silovit požar. Tudi	razmere, vse večje so suše, ...
mnoga druga evropska mesta so	Za obvladovanje takih razmer
med 17. in 19. stoletjem doživela	je potrebno imeti na razpolago
velike požare.	določene sile, opremo in znanje.
Prostovoljno gasilstvo je na Z zadovoljstvom lahko rečem, da Slovenskem svoje delovanje nekaj tega imamo. Predvsem imamo ohranjalo tudi v času vojn in	veliko volje pa tudi znanja,
političnega preganjanja. Verjetno	V sedmih društvih je cca 750
je prav zato imelo narodnostno	članov od tega je veliko mladih,
buditeljsko vlogo, ki je postala	kar kaže na to, da smo na pravi
poti in da bo prostovoljno gasilstvo na Zgornjevipavskem živelo tudi naprej. Zato pa bomo morali vsi skupaj, predvsem pa država, vložiti več sredstev v opremljanje gasilskih enot, za nabavo ustreznih gasilskih vozil, opreme in zaščitne opreme.
Posebno poglavje je status gasilstva in članov gasilskih organizacij. Glede na to, da je gasilstvo javna lokalna služba bo nujno čimprej urediti tudi ta vprašanja in tako urediti status članstva, ki je pripravljeno prostovoljno in brezplačno sodelovati v tej humani organizaciji . Žal je trenutno največja ovira prav nerešeno vprašanje statusa in financiranja. Kakšno je stanje opremljenosti v naših društvih in Javnem zavodu Gasilsko reševalnem centru v Ajdovščini?
Gasilska zveza Zgornjevipavske doline in društva imajo kategorizacijo društev glede na ogroženost in tudi program razvoja. Žal se le ta prepočasi uresničuje, ker ni dovolj sredstev.V skladu z Uredbo o organiziranju, usposabljanju in opremljanju v Republiki Sloveniji bi morali do leta 2009 društvom in javnemu zavodu zagotoviti predpisano opremljenost, kar pa bo glede na sedanji potek izvajanja uredbe verjetno težko.
V zadnjih desetih letih smo, ob izjemno velikih naporih vodstev prostovoljnih gasilskih društvih, uredili gasilske domove. Društva čaka še nekaj nalog, predvsem zaključitev gradbenih del in ureditev streh na gasilskem domu na Colu, Podnanosu, Šmarjah in v Vipavi. Težko bo zagotavljati sredstva za vzdrževanje objektov, glede na to, da društva niso v stanju zagotavljati sredstev amortizacije objektov. Čaka nas dozidava doma v Ajdovščini, za društvo in zavod. Imamo nekaj ustreznih gasilskih vozil, ki so jih društva nabavila, imamo tudi nekaj tehnične gasilske opreme in opreme za zaščito gasilca, kar pa je glede na vse večje zahteve premalo.
Kljub težavam se slišijo pohvale za vaše delo. Čemu pripisujete to dobro mnenje o gasilstvu na Vipavske?
Ne le vipavsko, ampak tudi slovensko prostovoljno in poklicno gasilstvo naši prebivalci cenijo. Spomnimo se le nekaterih dogodkov in tragedij, pa dobimo odgovor na to vprašanje.
Spomnite se nenadomestljive pomoči gasilcev ob potresih leta 1976 na Kobariškem, potresa leta 1998 na Bovškem, boja gasilcev iz Loga pod Mangartom in celotne regije ob plazu, naših naporov leta 1993 ob katastrofalnem požaru pod Kucljem ter plazu nad Lokavcem in še bi lahko naštevali.
Spomnite se katastrofalnega požara na Komensko - Kostanjeviškem Krasu, ki je v nekaj urah dne 29. julija 2003 uničil cca 1200 ha kraškega gozda. Prav zahvaljujoč 474 gasilcem, Severnoprimorske regije, ki so v prvih urah bili boj za vsako kraško vas in objekt gre zahvala, da niso zgorele cele vasi in ni bilo žrtev na spodnjem Krasu. Koliko manj je zla, ki ga prinašajo požari in druge nesreče, prav zaradi hitrega in učinkovitega interveniranja gasilcev vedo najbolj tisti, ki so to doživeli.
Poklicni in prostovoljni gasilci smo vedno pripravljeni pomagati. Naš slogan in pozdrav je “Na pomoč” vsem, ki so pomoči potrebni. Pri tem je še posebno pomembno to, da gasilci to delamo popolnoma brez plačila. Edino plačilo je občutek sreče, ki jo začutiš, ko si opravil
neko dobro delo, ko si pomagal sočloveku v stiski in si za trenutek živel tudi za drugega.
Ali ni to vaše razmišljanje nekoliko samoljubno?
Mogoče to tako čutite vi. Zato vprašajte nekoga, ki ji je bil deležen naše pomoči ob požaru ali drugi nesreči, kako on razmišlja o tem. Pa še to bi rad rekel, da podkrepim svoje misli. Mnoge države nam priznavajo izjemno dobro in učinkovito organiziranost in nas posnemajo. Poglejte, Madžari ponovno po našem vzgledu uvajajo prostovoljno gasilstvo.
Zadnja leta pogosto obiskujem razna praznovanja in obletnice delovanja gasilskih društev. Najpogosteje so ta praznovanja praznik krajev in vseh krajanov kjer društva delujejo, pogosto ta praznovanja združujejo s praznovanji občin. Tudi to je dokaz, da je gasilstvo vse bolj vseslovensko, da je nosilec zaščitno reševalnih aktivnosti in kulturnega življenja ter potreba časa v katerem živimo.
Tovariš Ivo Krušeč. Večkrat ste omenili zaostrovanje varnostnih razmer na področju varstva pred požarom in splošne varnosti. Ali nam lahko kaj več poveste o vaših pogledih na to problematiko? Rekli ste tovariš. Da najprej obrazloživa to besedo. Mi gasilci se v skladu s statutom Gasilske zveze Slovenije med seboj naslavljamo z besedo tovariš. S tem prisegamo popolno pripadnost ne le gasilstvu, ampak tudi obvezni pomoči drug drugemu, ko smo na intervenciji in smo si v skladu z gasilsko etiko dolžno pomagati tudi takrat, ko gre za biti ali ne biti. To torej nima nobene zveze s tisto besedo tovariš, ki ji nekateri dajejo nek namišljen politični naboj iz časov naše preteklosti.
O preventivi ,pa iz dveh zornih kotov tole. Čas v katerem živimo, je čas visokega rizika. Ravnotežje varnosti je zelo občutljivo, ker živimo v visoko razviti in civilizirani družbi in na splošno pod izjemnimi obremenitvami, v vseh pogledih . To, pa tudi dejstvo, da dajemo povdarek in prednost materialnim vrednotam življenja, potiska duhovni del naših aktivnosti v ozadje ter avtomatizira pehanje za več dobrinami za vsako ceno.
Tako prihaja do podcenjevanja dejavnikovtveganjainposploševanje oziroma poenostavljanja, češ meni se rte bo zgodilo. Na osebnem nivoju je preventiva, ali recimo varnostna kultura ,bolj stvar osebnih afinitet, kot pa rezultat sistematične vzgoje za varno življenje. Poglejte naše učne tvarine vzgojno izobraževalnega procesa na vseh nivojih in dobili boste odgovor. Pa ne le to.Tudi vrednoti zdravo in varno življenje sta na težki preizkušnji. Alkoholizem, razne droge in druge oblike pretiravanj hitro padejo ha preizkušnji, ko gre za tehtanje med zdravim in varnim življenjem in trenutnimi užitki. Drugi del preventive pa je tako imenovana splošna družbena
preventiva za zdravo in varno življenje. Kljub temu, da se vlaganja v preventivo bogato obrestujejo, tako trdijo ekonomisti, ni pravega interesa za izvajanje preventive tudi na institucionalni ravni. Ogrožen je ekološki sistem planeta . To najbolj verodostojno potrjuje izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, kisli dež, izumiranje gozdov, ozonske luknje, ogrevanje ozračja planeta in še bi lahko naštevali, a žal ni pravih rešitev. Tu gre za tisto globalno preventivo ohranjanja ekološkega sistema, izven volje posameznika, ki pa je prav zanj usodna.
Globoko sem prepričan, da je preventiva tista in edina, ki nam lahko olajša zlo, ki je že skorajda tu. Naj zaključim z mislijo, da bo potrebno veliko modrosti, volje in sredstev, da se ti negativni trendi vsaj zaustavijo. Bodimo optimisti. Se vam ne zdi , da ste preveč črnogledi?
Mogoče. A dejstva, ki sem jih navajal, mi vlivajo skrb. Končno poglejte, ko midva tu sediva, gori po vsej južni Evropi, sosednji Italiji pa tudi v Dalmaciji, velik del sveta ima izjemno sušo, priča smo izjemno visokim temperaturam zraka, voda postaja- strateška dobrina. Mogoče pa na to gledam nekoliko pod vtisi katastrofalnega požara, ki smo ga dne 29.07.2003 doživeli na spodnjem Krasu. Namreč tudi sam sem kot predsednik regijskega sveta tri dni aktivno sodeloval v štabu, ki je vodil gašenje ,in ko doživiš tak požar dobiš nekaj adrenalina pa tudi stresa.
O veliko stvareh razmišljate. Človek dobi občutek, da niste optimistični v pogledu na razmere v katerih je svet.
Po naravi sem optimist. To mi pogosto rečejo tudi moji prijatelji gasilci, ko kakšno stvar obljubim, a je potem ne morem uresničiti. Res je, a bolje je živeti v upanju na rešitev in se zanjo boriti, kot tavati v temi.
Mogoče me je prav ta optimizem in želja pomagati ljudem v stiski privedla med prostovoljne gasilce, za katere pravijo, da imajo v sebi veliko srce in občutek, da zmorejo živeti tudi za drugega. To pa je veličina, ki osmišlja naše delo v prostovoljnem gasilstvu.
Slišim, da ste napisali knjigo Osnove varstva pred požarom. Nam jo lahko predstavite!
Ko sem bil na 13. kongresu Gasilske zveze Slovenije v Sežani leta 1998 izvoljen v predsedstvo, sem bil zadolžen za področje vzgoje kadrov. Kaj hitro sem spoznal, da mladi kadri nimajo ustrezne literature, zato sem se odločil napisati to knjigo. Izšla je leta 2000, leta 2001 pa tudi delovni zvezek. Knjiga v 11 poglavjih na 296 straneh, likovno bogato opremljena s 150 barvnimi slikami, zajema učne tvarine, ki so primerne za usposabljanje gasilskih kadrov
Zadovoljen sem,daje dobro sprejeta. Pomeni popolnoma nov pristop podaje učne gasilske literature in uvaja priznane pedagoške principe.
Klepetal Ivan Mennolja
Ob izgubi naših najdražjih nam je vsem težko pri srcu.
_	,	.	..	Tako Vam v teh težkih in žalostnih trenutkih naše podjetje
r Ogrebne Storitve nudi prijazno in toplo besedo.
Žapuže 105
5270 Ajdovščina	BREZPLAČNO VAM SVETUJEMO IN UREDIMO
POTREBNE DOKUMENTE!
Nudimo vam vse pogrebne storitve:
-	prevoz doma in iz tujine
-	uredimo vam mrliško sobo (oder, zavese, sveče)
-	priskrbimo vam vse vrste cvetnih aranžmajev, pevski zbor...
-	nudimo prenosni hladilnik in pogrebno moštvo
-	opravimo izkop, zasip ter prvo ureditev groba
-	uredimo vse potrebno za upepelitev in ostalo po vaši želji Poleg tega se ukvarjamo tudi s pokopališko dejavnostjo: vzdržujemo pokopališča, čistimo stare in sprejemamo naročila za nove spomenike.
VSE TO VAM NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV!
^ Telefon 24 ur na dan 05 386 11 47, 041 390 771, 031 500 852
Dragocena voda na Gori
Vodooskrba Trnovsko-Banjške planote
....je najnovejsi naziv projekta, ki bo po dobrih 100 letih, odkar Gorjani čakajo vodovod, le-to dragoceno tekočino vendarle pripeljal na Goro. Iz predmejskih pip že teče, na Otlici pa bo prav kmalu, v tej vasi so namreč že zaključili z gradbenimi deli na hišnih priključkih.
Dela na priključkih se trenutno izvajajo na Kovku, v kratkem bodo končana tudi na Colu. Izvaja se razširitev vodohrama Predmeja, gradi se nov vodohram na Colu in vodohram »nizka cona« Ajdovščina, v novembru pa se bodo začela tudi dela za nov vodovod v Dolgi Poljani. Celoten projekt mora biti zaključen najkasneje do konca aprila 2004, to je namreč eden od pogojev Evropske skupnosti, ki je za projekt iz programa ISPA primaknila 40 odstotkov bruto vrednosti celotne investicije, le-ta pa znaša 900 milijonov tolarjev. 39 odstotkov denarja je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor ter davkoplačevalci, ki plačujemo takse za obremenjevanje voda, 21 odstotkov denarja pa so zbrali Občina Ajdovščina in krajani na Gori in na Colu. Da bodo krajani sofinancirali vodovod je bilo v
Občinskem svetu sklenjeno leta 1997, na takšen dogovor so pristale tudi vse tri Krajevne skupnosti. Revalorizirana vrednost prispevka krajanov je 450 tisoč tolarjev, kolikor morajo odšteti tudi potencialni novi naročniki vodovodnega priključka na tistem območju. (Za podrobnejše informacije naj se obrnejo kar na pristojne službe na Občini Ajdovščina.) Voda na Gori je torej precej bolj dragocena, kot v dolini. Žal pa je življenje brez nje nemogoče. Gorjani, pa se je zgodil »čudež«, voda bo zagotovo pritekla tudi gor.
Pa še to: vsi krajani, ki imajo morebiti pripombe ali vprašanja v zvezi z izvedbo vodovoda in hišnih priključkov, naj se obrnejo na svojega predsednika Krajevne skupnosti.
sh
Kaj se dogaja na plazu
Slano blato ne počiva
Kljub hudi suši je plaz Slano blatno nad Lokavcem ves čas aktiven. Odlomni rob se širi proti pobočju Čavna. Neposredne nevarnosti za okoliške prebivalce trenutno sicer ni, plaz je stalno pod nadzorom, sprotno pa se odvijajo tudi pogovori, sestanki in dogovori za dokončno sanacijo plazu (2004).
3. septembra bo na Ministrstvu za okolje in prostor potekala obravnava programa priprave lokacijskega načrta za plaz Slano blato nad Lokavcem. Z lokacijskim načrtom bo natančno opredeljeno vplivno območje ter ukrepi za varnost ogroženega območja. Ogroženo območje obsega ožje območje plazu ob potoku Grajšček (od Slanega blata do naselja Lokavec na območju križišča cest Cesta - Lokavec), znotraj tega območja je tudi del Lokavca ob cesti proti Ajdovščini.
Velik del sistema drenaž in odvodnjavanja na območju zgornjega dela plazu je bil ob intenzivnem deževju v zadnjih mesecih leta 2002 uničen. Stroka bo izdelala nov sistem zajema in odvodnje vode do struge Jovščka oziroma Grajščka. Zgrajen je že prelivni objekt (jez, preko katerega kontrolirano spuščajo blato v strugo Grajščka), regulirana bo sama struga potoka, s tem bo omogočen boljši pretok. Na Lokavškem polju bodo zgradili usedalnike
blata, s čimer se bo voda vsaj do neke mere očistila. Sproti in po potrebi se bodo odvažali tudi viški splazenega materiala na deponijo med Ajdovščino in Lokavcem, ki bo urejena kot trajni objekt (z potrebnimi odvodnjavami in dostopi). To je najpomembnejši del ukrepov, zajetih v načrtih za sanacijo plazu. Seveda pa je v stalni pripravljenosti Civilna zaščita, ki je zadolžena in pooblaščena za intervencijske ukrepe v primeru nepredvidene nevarnosti.
Plaz Slano blato nad Lokavcem je namreč večjega obsega, plazenje je že neposredno, s porušitvijo, ogrožalo štiri stanovanjske hiše v zaselku Kuši, posledice popolnega sproženja bi bile zelo hude, saj bi v najslabšem primeru lahko zasulo Ves Lokavec. Tamkajšnji prebivalci, Občina Ajdovščina in Civilna zaščita se teh dejstev zavedajo. Upamo, da bodo strokovnjaki iz Ljubljane, ki so pristojni za reševanje teh težav, hitro in učinkovito ukrepali.
sh
Foto Miha Ergaver
Se dva meseca do dokončanja del na prenovi Zdravstvenega doma
Dela potekajo po terminskem planu
Lanskega 18. septembra je bila na ajdovski občini podpisana pogodba med investitorji (Občina Ajdovščina, Zdravstveni dom in Lekarna Ajdovščina) ter izvajalcem (Primorje d.d.) o gradnji prizidka za razširitev Zdravstvenega doma, gradnji dvigala in nove lekarne.
Foto Miha Ergaver
Stroji so na terenu zaropotali v začetku lanskega novembra, konec letošnjega oktobra pa jih bodo pospravili. Do takrat bodo končana vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela, urejena pa bo tudi okolica. Največja pridobitev za uporabnike zdravstvenih storitev v Ajdovščini bo zagotovo dvigalo, ki bo omogočalo dostop do vseh etaž in medetaž celotnega zdravstvenega doma, od koder se bo dalo vstopati tudi v lekarno. Z novim prizidkom bodo v treh etažah pridobili skoraj tisoč kvadratnih metrov novih površin.
V	akciji je tudi vodstvo Zdravstvenega doma, ki že izbira dobavitelja za opremo novih prostorov, kamor se nameravajo naseliti takoj po dokončanju del. To je namreč nujno, saj je v zadnjem letu delo potekalo precej moteno. Nekatere ambulante so se, zaradi gradbenih posegov v obstoječem delu Zdravstvenega doma, selile po hiši, druge že komaj čakajo na primerne prostore. Počasi pa se stanje normalizira, tako so z rednim delom že pričeli patronažna služba, medicina dela in pljučni dispanzer.
V	septembru bo v prenovljenih prostorih z delom pričel rentgen.
V	tretji etaži prizidka bo nove prostore dobila ambulanta za otroke ter še nekatere druge službe Zdravstvenega doma. Spodnji dve
etaži prizidka sta namenjeni lekarni, ki se bo tja preselila predvidoma aprila prihodnje leto.
Še kakšna dva meseca bo mir Zdravstvenega doma motilo delo na prenovi. Tako obiskovalci, kot osebje bodo morali torej še malo potrpeti. Bo pa kasneje, v novih in prenovljenih, predvsem pa dovolj velikih prostorih, zadoščenje toliko večje. Občina Ajdovščina in Zdravstveni dom se opravičujeta za nevšečnosti ob obiskovanjih Zdravstvenega doma v zadnjih 10 mesecih in prosita za še malo potrpljenja.
sh
V začetku septembra bo Občina Ajdovščina objavila Javno dražbo za prodajo sedanjih prostorov lekarne. Prostori skupaj merijo 275,75 kvadratnih metrov, od tega pritlični del obsega 190,89 kvadratnih metrov, kletni del, kije s pritličjem povezan s stopniščem, pa 66,85 kvadratnih metrov. Cenitev je opravil zaprisežen cenilec. Izklicna cena pa je 45 milijonov tolarjev.
Davčna uprava pripravlja položnice
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
O nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč smo pisali že v prejšnji številki Latnika, tokrat pa napovedujemo »položnice«. Davkoplačevalci - lastniki, najemniki in neposredni uporabniki hiše, stanovanja ali poslovnega prostora bomo v kratkem prejeli odločbe iz Davčnega urada.
Letos jih bomo, za razliko od lani, ko so jih najprej prejeli meščani, potem pa še vaščani, dobili vsi hkrati. Po zaslugi dobrega in sistematičnega dela pristojne občinske službe, ki je vložila ogromno energije v dopolnitev podatkov, pa jih bomo dobili prav vsi, ki smo (po zakonu) dolžni plačevati ta prispevek. Načeloma sicer zakon obvezuje občane, da sami sporočajo točne podatke, kar
pa ni običajna praksa. Do sedaj namreč na ajdovski občini beležijo malo takšnih primerov - letos sta bila to le dva vestna občana. Nadomestilo je ovrednoteno še po starem odloku, spremenila se je le vrednost točke, ki bo višja za okoli 5 odstotkov. Kako bo prihodnje leto pa je še hudo pod vprašajem. Zakonska določila so namreč precej nejasna, zato je mnogo občin od Ministrstva za
okolje in prostor zahtevalo dodatna pojasnila. Ministrstvo je pripravilo »avtentično razlago« za Državni zbor, ki pa zaradi enakih razlogov (nejasnosti) ni bila sprejeta. Kako se bodo uradniki znašli in si razložili zapleten način zakonskih določil, bomo še videli, vsekakor pa ne gre upati, da bodo na nadomestilo kar pozabili.
sh
Objavljen Javni razpis za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava
Ugodni krediti za obrtnike
Občini Ajdovščina in Vipava ter domača Obrtna zbornica so stopile skupaj in s proračunskimi prispevki za refundacijo obrestne mere posojil nabrale nekaj manj kot 20 milijonov SIT (Ajdovščina 16 milijonov, Vipava 2,5 milijona in Obrtna zbornica 1 milijon). Sredstev za kredite pa je za skoraj 623 milijonov SIT.
Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu 80-81 (18. 8. 2003). V nadaljevanju pa na kratko nekatera najpomembnejša dejstva za pridobitev ugodnega kredite. Upravičenci do posojila so majhna podjetja (s.p, d.o.o.), občani, ki imajo vloženo vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika in male gospodarske družbe z vloženo zahtevo za vpis v sodni register. Posojila se bodo odobrila za nakup, urejanje in opremljanje zemljišč, pridobivanje potrebne dokumentacije, nakup, graditev ali investicijsko vzdrževanje
poslovnih prostorov, nakup opreme. Pripravljena so tudi merila za prednostno dodeljevanje posojil, med njimi kar precej točk prinese vlaganje v investicije z visoko stopnjo donosnosti, vlaganje v ekološko čiste in energetsko varčne dejavnosti, zaposlovanje brezposelnih, pa tudi višina lastnega vložka. Okvirna najvišja višina kredita za posameznega prosilca je 10 milijonov tolarjev, odplačilna doba je največ 5 let, subvencionirana obrestna mera je TOM + 1 odstotek letno. Prejemnik pa za investicijo, s katero kandidira.
ne sme prejemati druge vrste pomoči. Posojila bodo razdeljevali dokler ne bodo porabljena sredstva, oziroma, najkasneje do 19. 12. 2003. Prosilci pa bodo odgovor prejeli najkasneje v 60 dneh od oddaje popolne vloge.
Več informacij, kot tudi obrazce, zainteresirani dobijo na tajništvih obeh Zgornjevipavskih občin, na sedežu Obrtne zbornice v Ajdovščini, ali pa na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si.
sh
Novosti prometne ureditve v Ajdovščini	Občina Ajdovščina naklonjena učencem, ki vstopajo v prvi razred devetletke
Da bo red v mestu... Vzgojiteljice v vseh prvih razredih
Oddelek za okolje in prostor na ajdovski občini je pripravil p redlog prometne ureditve na dela Prešernove ulice v Ajdovščini. Po predlogu naj bi od križišča z Lokarjevim drevoredom (od stolpa na ajdovski tržnici, kjer ima prostore TIC Ajdovščina), pa do izhoda na Lavričev trg promet potekal le v eni smeri, proti trgu.
S takšno »preureditvijo« prometa bi pridobili 10 bočnih parkirnih mest ob pločniku na levi strani. Po predlogu naj bi bila označena kot območje kratkotrajnega parkiranja (omejitev parkiranja ob delavnikih med 08.00 in 16.00 do 2h). Na dvorišču pred fotokopirnico pa naj bi že urejena parkirišča prebarvali v »modro«. Pobudniki modrih con (strogo omej enega parkiranj a) so bi 1 i predvsem lastniki bližnjih lokalov, ki imajo nemalo težav z »na črno« in po liniji najmanjšega odpora
parkiranimi avtomobili, ponavadi prav pred vhodom. Prav tam (na dvorišču pred nepremičninsko agencijo) bo na posebnem mestu za krajši čas (15 minut) omogočeno tudi parkiranje za dostavo.
Na Oddelku za okolje in prostor bodo veseli predlogov, pripomb in pobud, ki jih imajo občani v zvezi s predlagano spremembo prometne ureditve Prešernove ulice. Predlog bo realiziran šele potem, ko se bo z njim strinjal ajdovski Občinski svet.
Druga sprememba prometne ureditve v Ajdovščini pa se nanaša na Trg 1. slovenske vlade. Pravzaprav gre za strikten ukrep sicer že z znakom določenega pravila - prepovedanega parkiranja - ki pa ga žal nihče ne upošteva. Trg 1. slovenske vlade bodo za štirikolesnike prav v kratkem (v prvem septembrskem tednu) zaprli z ličnimi količki in ga namenili pešcem in kolesarjem, predvsem pa kulturnim prireditvam.	sh
Prostorski plan Občine Ajdovščina
Predlogi pripravljeni
V lanskem letu so na ajdovski občini zbirali predloge in pripombe za spremembe in dopolnitve Srednjeročnega in Dolgoročnega prostorskega plana Občine Ajdovščina. To je zapleten in obsežen dokument, s katerim bodo predvidena nova poselitvena območja v naši občini.
Povod za vso dolgo proceduro, ki jo za seboj povleče spreminjanje prostorskega plana, je bila najprej potreba po širitvi odlagališča v Dolgi Poljani, pa želja Lokavčanov po novi večnamenski dvorani ter še nekaj drugih, bolj ali manj nujnih posegov v kmetijska zemljišča. Na Oddelku za urejanje prostora se je v razpisanem času nabralo preko 1500 predlogov za spreminjanje namenske rabe zemljišča. Večina želja bo upoštevana, prav vsem pa po vsej verjetnosti ne bo moč ustreči.
Trenutno so v izdelavi strokovne podlage sprememb za posamezna naselja. Nekaterim Krajevnim skupnostim so bile že predstavljene. Stroka namreč računa na mnenja predstavnikov Krajevnih skupnosti. Predlog sprememb bo najprej pod drobnogled vzel ajdovski Občinski svet, potem pa se začenja pridobivanje soglasij nekaterih ministrstev, prav na koncu pa bo nov Srednjeročni in Dolgoročni prostorski plan Občine Ajdovščina potrdila še vlada.

%

OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA
s podporo OBČINE AJDOVŠČINA
KER NAM NI VSEENO
ZA NAKUP
KOMBIJA
IN
ELEKTRIČNEGA
VOZIČKA
POLOŽNICE SO NA V0L|0 NA VSEH BANKAH V AJDOVŠČINI IN VIPAVI
TRANSAKCIJSKI RAČUN 04751 - 0000963988 pri Nova KBM
INFORMACIJE 368 11 96
Humanitarna akcija pomoči dvema ajdovskima družinama dobro poteka
V humanitarni akciji KER NAM NI VSEENO se je do sedaj nabralo za 3.500.000 tolarjev, torej smo na polovici. NI NAM VSEENO, pomagajmo!
Rdeči križ se vsem, ki jim ni vseeno, vsem, ki so pomagali, zahvaljuje!
V letošnjem šolskem letu bo v vseh osnovnih šolah v državi uvedena devetletka. Ajdovske šole so, z večjimi ali manjšimi težavami, pripravljene. Občina je za zagotovitev minimalnih prostorskih pogojev šolam v letošnjem letu namenila 4.800.000 SIT.
Poleg sredstev za ureditev prostorskih pogojev pa bo občina zagotovila tudi dodatna sredstva za strokovni kader v prvem razredu devetletke. Pravilnik ministrstva o normativih in standardih za organizacijo in financiranje devetletke določa, da je do vzgojiteljice upravičen oddelek prvošolcev z najmanj 15 učenci, oziroma 12 učenci v kombiniranem oddelku. Mnoge podružnične šole seveda ne dosegajo takšnega normativa. Posebej velja omeniti OS Dobravlje, kjer bi bili v primeru skupnega obravnavanja vseh sedmih podružnic upravičeni do vzgojiteljice, ker pa se podružnične šole obravnavajo vsaka posebej, jim vzgojiteljica ne pripada. Ravnatelji so se po pomoč obrnili na Občino Ajdovščina in občinske svetnike, ki so na zadnji seji sprejeli sklep, da šolam pomagajo pri zagotovitvi dodatne strokovne pomoči.
Tako je bil normativ ministrstva znižan, kar pomeni, da bo poleg učiteljice za šestletnike skrbela tudi vzgojiteljica v razredih z 10 učenci ter v primeru kombinacije v razredu s 7 učenci.
Upoštevaje tako normativ ministrstva kot znižan normativ, ki ga je sprejel občinski svet
bo vzgojiteljica prisotna v vseh oddelkih Osnovne šole D. Lokarja Ajdovščina, Col, Otlica ter na
podružnicah Črniče, Vipavski Križ in Vrtovin.
SOLA STURJE
Nadaljujejo se aktivnosti za izgradnjo nove šole v Sturjah. Med počitnicami je Občini Ajdovščina uspelo od RS kupiti prostore v bivši kasarni Srečka Kosovela, tako daje skupaj z lani kupljenim zemljiščem kompletni prostor, kjer bo stala nova šola, v lasti Občine Ajdovščina. Dela se nadaljujejo tudi na projektni dokumentaciji. V kratkem se bo sestala pristojna komisija, ki bo pregledala vsa vprašanja, mnenja in pripombe na projekte, izbrane iz natečaja za Šolo Šturje. Po spomladanski javni obravnavi so bili projekti predstavljeni še nekaterim posameznim ciljnim skupinam, nekaj komentarjev pa seje v kasnejšem času nabralo tudi na Oddelku za urejanje prostora, ki vodi aktivnosti v zvezi s projekti. Komisija bo po pregledu vseh mnenj nadaljevala pogajanja z vsemi štirimi nagrajenimi projektanti.
Župan Občina Ajdovščina, Marjan Poljšak, želi vsem učenkam, učencem, dijakinjam, dijakom, še posebno pa tistim, ki bodo prvič prestopili šolski prag, veselo, varno in uspešno obiskovanje šole.
»Želim vam, da bo vaše pridobivanje znanja ne le teoretično, pač pa tudi praktično uporabno! Ob šoli pa ne pozabite na razvedrilo v naravi in telesno-kulturno aktivnost, kajti vemo, da je dobro upoštevati geslo ZDRA V DUH V ZDRAVEM TELESU.«
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak
\s
Športni park Pale vedno bogatejši
Urejena igrišča in igrala
Če smo še nekaj let nazaj zmajevali z glavo nad propadajočim bivšim poligonom v Palah, potem danes ni več vprašanje, kam naj se ajdovci odpravijo na rekreacijo. Športni park Pale, ki ga v poletni vročini prijetno hladi Hubelj, je živahno pribežališče rekreativcev, športnikov, otrok in drugih mimoidočih.
Tenisači, košarkaši, skaterji, nogometaši, balinarji so zadovoljni z urejenimi športnimi površinami tik ob reki, ki jih bodo v letošnjem letu še obogatili. Urejene so manjše tribune nad igrišči, ki so opremljena tudi z lučmi, dokončane so površine ob že nameščenih otroških igralih, v parku nad igrišči pa je postavljeno veliko kombinirano igralo in manjše trim orodje. Športno rekreativni park Pale tako počasi dobiva končno podobo in
nič nenavadnega ni, da se tam gor odvija zelo živahno življenje. Poleg športnikov in rekreativcev so ga namreč za svojega vzele tudi mlade družine, saj bi v Ajdovščini težko našli bolj prijeten, varen in ustvarjalen kotiček za najmlajše, pa tudi starejši, ki jim prija posedanje na klopcah v parku.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje - kaj narediti s prostori bivših tankovskih garaž, ki so v lastni občine. Idej se sicer ne manjka, zelo priročno bi bilo tam urediti
sanitarije, fitnes, morda manjši gostinski lokal,... . Vendar pa Občina ne zmore vlagati v tako obsežne investicije. Za takšne vrste dejavnosti bo potrebno pridobiti zunanje vlagatelje. Glede na to, da se na Palah zbira vedno več ljudi, da se tam odvijajo tudi različna tekmovanja in srečanja, da se mimo sprehajajo pohodniki na Gozdni učni poti do izvira Hublja ter da je točka zelo privlačna za turiste, se bo prej ali slej našel tudi podjetnik, ki bo v urejanju zadnje »črne pike« na tem območju uvidel »dober biznis«. Sh
SAPARD
Javni razpis Ur.l. RS št. 75/03
Predmet javnega	razpisa je
dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD za doseganje splošnih ciljev kmetijske politike in sicer za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva ter celovitega razvoja podeželja.
Za dodatne informacije smo Vam na voljo na Razvojni agenciji ROD.
Sprehod po ajdovskih krajevnih skupnostih
Latnik je zgornjevipavski časopis, torej je prav, da piše tudi o tem, kaj se dogaja po naših vaseh. Saj pišemo, pa vendar nam nikoli ne uspe zajeti prav vseh dogajanj, ki bi jih radi prebrali naši bralci - tudi prebivalci vasi, oziroma Krajevnih skupnosti. Pa smo se odločili, da bomo vsak mesec pokukali v dogajanja Krajevnih skupnosti in pred nami je že prvi sprehod. Nekateri kraji, ki smo jih iz takšnih ali pa drugačnih razlogov preskočili, zagotovo pridejo v naslednji Latnik.
PREDMEJA: Na Klečetu bo sredi septembra manjša slovesnost. Krajani okoliških zaselkov so namreč že pred časom dali pobudo za ureditev avtobusne čakalnice, namenjene predvsem šolarjem, ki so do sedaj na milost in nemilost narave na avtobus čakali brez strehe nad glavo. Streho pravzaprav že imajo, čakalnici manjka le še »pikica na i«, kot se je izrazila predsednica Krajevne skupnosti Predmeja, Zvonka Blaško, zunanja ureditev s cvetjem in vsem, kar spada zraven. Denar za material je prispevala Krajevna skupnost, avtobusno čakalnico pa so zgradili krajani s Polanske sami.
VRTOV1N:	Vodstvo Krajevne
skupnosti Vrtovin je zadnje mesece v napetem pričakovanju, predvsem pa v trdem papirnatem delu. Pripravljajo se namreč na velik projekt - gradnjo večnamenskega prostora poleg šole. Prostor bo namenjen potrebam šole (predvsem za telovadnico, ki bo povsem ustrezala pogojem devetletke), v popoldanskem času pa bo na voljo za vse ostale krajevne dogodke: od kulturno-zabavno-turističnih prireditev, do rekreacije in ostalih športnih aktivnosti. V drugi fazi bo prav tam dobila svoje prostore tudi Krajevna skupnost, tretja faza, ki je še precej daleč, pa naj bi večnamenski prostor povezala
s šolo, ki jo nameravajo v tem sklopu tudi obnoviti. Vrednost investicije do tretje faze je okoli 66 milijonov tolarjev, stroške pa naj bi si tretjinsko razdelile Krajevna skupnost. Občina Ajdovščina in država (v prvi fazi Ministrstvo za šolstvo in šport, v drugi pa računajo na sredstva iz Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo). Prvi del gradnje bo končan do konca leta, do takrat je namreč potrebno porabiti denar, ki ga je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Za konec pa ne smemo pozabiti omeniti tudi volje krajanov, ki bodo že v prvem delu izgradnje večnamenskega prostora med ostalim prispevali tudi kar za 5,5 milijona tolarjev prostovoljnega dela.
ŠMARJE: Tudi krajani Šmarij imajo voljo za delo. Prav na sredi med Vrtovčami in Šmarjami je namreč star vodnjak, ki ga čistijo in obnavljajo. Vodnjak, ki mu skoraj nikoli ne zmanjka vode, so včasih uporabljali za napajanje živine. Voda vanj prihaja s hriba. Vodnjak bodo prenovili in mu namestili pipico, da se bodo ob njem lahko odžejali in osvežili tudi mimoidoči popotniki. Zagotovo pa bo obnovljen vodnjak še kako dobrodošel v takšnih poletjih, kot smo ga preživeli letos.
SELO: V Selu pa se trenutno ukvarjajo z urejanjem krožne poti skozi vas. Del poti po vasi je že urejen, manjka še asfaltacija nekaj sto metrov priključka med Batujami in Selom. Vas bo tako imela več vpadnic. Dela so za letos končana, kajti denar za ta projekt so izčrpali. Do konca leta nameravajo v Selu še obnoviti podporni zid pri pokopališču in javno razsvetljavo do pokopališča.
GABRJE:	V Gabrjah se že
pripravljajo na veselo in slovesno praznovanje vinskega svetnika. Zaenkrat zelo delavno, saj so si zastavili, da bodo do Martinovega prenovili večnamensko dvorano v stari šoli. Služila bo predvsem družabnim srečanjem, ki jih v Gabrjah zvesto goji predvsem zelo aktivna mladež. Tako kot povsod, jih tudi v Gabrjah pesti huda kronična bolezen - pomanjkanje denarja. Ampak Gabrci imajo voljo, zato verjamemo, da jim bo uspelo.
DOLGA POLJANA: Dolgopoljci bi želeli urediti večnamenski prostor, ki ga sicer že sedaj (»na črno«) uporabljajo za balinišče. Do legalizacije jim manjka lastništvo. Ker je to daleč prevelik zalogaj za tako majhno KS kot je Dolga Poljana, računajo na pomoč občine. Po besedah predsednika Krajevne skupnosti, Karla Lemuta jim je
obljubljeno, da bo v prihodnjem proračunu tudi postavka za nakup objekta. Dolgopoljci pa zagotavljajo, da imajo voljo in zagnanost ter da bodo, kolikor se bo le dalo, delali sami in tako prispevali svoj del k lepšemu družabnemu življenju v vasi.
ČRNIČE: Zanimivo, da smo samo iz KS Črniče dobili vest o na novo postavljenih ekoloških otokih za ločeno zbiranje odpadkov. Poleg tega so v Črničah v letošnjem letu obnovili podporni zid dovozne poti do pokopališča, uredili mladinsko sobo, ki ji sicer do končne podobe manjka še kakšna udarniška ura, skupaj z Razvojno agencijo Rod pa so uredili tudi rekreacijsko pot »Po grapi«. Med vsemi ostalimi deli je bilo potrebno za ureditev te poti v začetni fazi organizirati kar precej obsežno čistilno akcijo, ki je dobro uspela. Rekreacijska pot »Po grapi« je pripravljena, Črničani pa vabijo, dajo preizkusite.
CESTA: KS Cesta je najmlajša ajdovska Krajevna skupnost, saj šteje komaj 12 let (1991 se je odcepila od skupne KS Vipavski Križ). Trenutna postava vodstva KS si je zastavila 5 milijonov težak plan del, ki jih nameravajo opraviti do konca leta. Najprej so končali dobrih 50 metrov podpornega zidu ob igrišču, postavili štiri betonske
drogove za razsvetljavo le-tega in namestili luči javne razsvetljave, zgradili 80 metrov nove kanalizacije v vasi, uredili okolico spomenika, postavili tablo za plaketiranje, kupili 20 stolov, uredili otroško igrišče ter ga opremili z igrali. Zadnjo nalogo so vzeli še kako resno, saj so vsa dela za ureditev otroškega igrišča opravili krajani prostovoljno, tudi nekaj igral so izdelali, nekaj rabljenih pa so odkupili od vipavskega Centra. Skrb za dobro počutje krajanov je ena od pomembnejših nalog KS. Tako za tiste najmlajše, kr so jim namenili otroško igrišče, kot za ' tiste najstarejše. Saj vse krajane, starejše od 75 let, obiskujejo ob njihovih rojstnih dnevih in jih obdarijo s simboličnim darilom. Pred krajevnim praznikom (v začetku junija) pa jih povabijo na družabno srečanje s prigrizkom in kozarčkom. Kot je povedal predsednik KS Cesta, Albert Kravos, je želja njihovega sveta, da bi mladino, ki je v vasi ni tako malo, povezali in navdušili za sodelovanje, saj na mladih svet stoji. Kot je še povedal, bo to, kar v kraju napravijo, ostalo njim, kar bo zamujenega, pa bodo prav mladi občutili še bolj, kot mi, starejši.
Toliko za tokrat. Morda le še povabilo k sodelovanju. Predsedniki	Krajevnih
skupnosti, naprošeni ste, da se z informacijami, ki bi jih želeli objaviti v tej rubriki, obrnete na TIC Ajdovščina, telefonska številka 05/36-63-900 ali 051-304-607 ali celo tic.ajdovscina@siol.net. Hvala in veselo delo vam želim!	SH
Organizatorjem prireditev in ponudnikom turističnih storitev na Vipavskem
TIC Ajdovščina sporoča
TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8b, 05/36-63-900, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net.
Sanda
Poletje je skoraj za nami, pred nami pa za turiste najbolj aktualna sezona v Vipavski dolini. Po informacije se na TIC Ajdovščina obrača vedno več ljudi, veliko je takšnih, ki nas pokličejo, vedno več pa tudi takšnih, ki nas poiščejo. Vsem, tako tujim gostom, kot tudi domačinom, bi radi ponudili kar se da celostno ponudbo dogajanja na Vipavskem. Zato prosimo vse organizatorje prireditev, ponudnike turističnih storitev, društva, ki se ukvarjajo z ohranjanjem izročila in turističnimi dejavnostmi, rokodelce in umetnike, da nam dostavljajo informacije, ki bi bile zanimive za naše obiskovalce.
Poleg osebnega komuniciranja s potencialnimi obiskovalci doline in njenih prireditev organizatorjem lahko ponudimo tudi drugačne vrste pomoči, saj kontakti ramo praktično z vsemi TlC-i po Sloveniji, mediji.
agencijami in drugimi. Naj se vaš glas sliši še dlje in naj Ajdovščina dobi zares kvaliteten informacijski servis.
Sem in tja (vsaj enkrat na 10 let) se v Ajdovščini ustavijo tudi tako prestižni gostje, kot je gospod John Kennedy iz Nove Zelandije. Pričujoči štirikolesni lepotec ima častitljiva leta, saj je prvič peljal skozi Ajdovščino že pred 90 leti, na znamenitem rallyu Alpenfarth. TIC Ajdovščina je v začetku julija pripravil sprejem za posebne goste, ki se ga je udeležilo tudi veliko drugih ljubiteljev starodobnih vozil.
foto Bojan Bizjak Zakawsky
Naravne katastrofe med drugim povzročile tudi zastoj tekočega dela
Takšnega poletja pa še ne....
Kmetje bodo letošnji pridelek pobirali z grenkim priokusom; naravne katastrofe so bogato plenile v vseh obdobjih rasti, tako da skorajda ni kulture, ki bi jim uspela nepoškodovano uiti.
Najprej je zgodaj spomladi udarila pozeba in na območju Ajdovščine ponekod popolnoma uničila predvsem nasade jablan, češenj, marelic, sliv, pa tudi breskev. Tako sušnega poletja, kot je letos, Vipavci ne pomnijo. Po trenutnih podatkih bo zaradi suše na ajdovskem od 30 pa celo do 80 odstotkov manj pridelka, odvisno od kulture, najbolj pa so jo skupili žitarice, poljščine, zelenjava, travniki, pa tudi nekatere vrste sadja. Za nameček je po naši dolini klestila še toča in pobrala predvsem podlage za vinsko trto, sadike in cepljenke, vrtnine, delno pa tudi žita in nekatere poljščine, daleč največjo škodo pa je toča prizadejala vinogradnikom.
Na ajdovski občini so sproti zbirali podatke o škodi zaradi naravnih katastrof. Oddelek za okolje in prostor, ki pokriva tudi kmetijstvo, je imel tako obilico sprotnega dela, zaradi česar so nekateri drugi opravki morali počakati. Med ostalim tudi odgovori na majski javni razpis Občine Ajdovščina za subvencioniranje investicij v kmetijstvu. Sklepi bi morali biti izdani do konca julija, vendar zaradi prej omenjenih razlogov to ni bilo mogoče. Pristojna služba se vsem prizadetim opravičuje, sklepi pa bodo pripravljeni do konca septembra.
Sh
© Projektno učenje za mlade -PUM AJDOVŠČINA, tel.:05 368 91 46 © Prostori Društva Jutro (pod Lavričevo knjižnico)
© Za mlade od 15 do 25 let, ki niso zaposleni in ne obiskujejo šole
Vsak dan se vsi zaspani dobimo in se nekaj časa gledamo. Če se komu da, lahko skuha kavo in s tem razveseli marsikoga, tudi mentorje. Potem pa na delo: riši, piši, barvaj, povej kaj, fotografiraj, vadi za predstavo, govori z novinarji, brskaj po internetu, uči se za izpite, pokliči po telefonu, spet skuhaj kavo, smej se, išči ideje, vprašaj za čik-pavzo, reči mentorjem naj se malo umirijo, poslušaj glasbo, lahko bi tudi kaj pospravili... (še se kaj najde)!
Ljudska univerza Ajdovščina, E-pošta: pum_ajdovscina@yahoo.com
Koalicijski rompompom
Članek župana objavljen v Latniku številka 13, junij 2003, med drugim omenja tudi našo stranko in mene osebno, zato dajemo naš pogled na trenutne razmere v Občini Ajdovščina.
Županu smo hvaležni, ker v javnosti tako lepo propagira našo stranko. Boljše reklame si resnično ne bi mogli želeti. Po lanskih lokalnih volitvah smo bili, kot stranka, s strani župana odrinjeni daleč na zadnje mesto, v pravo ilegalo. V opoziciji smo se zelo lepo ujeli s strankami, ki so na volitvah podpirale dobrega županskega kandidata mag. Otona Lahajnarja. Večina volivcev se je pač odločila, da želi za župana še naprej g.Poljšaka, kar smo sprejeli kot povsem legitimno dejstvo.
Kot realisti smo vedeli, da županova koalicija ne bo dolgo zdržala, vendar je koalicija razpadla še prej kot smo pričakovali. In najbolj zanimivo je, daje razpadla zaradi kadrovskih težav in mešetarjenja, ne pa morebiti zaradi vsebinsko razvojnih dilem. Kar naenkrat je bilo konec blažene idile in uvedeno je bilo nekakšno obsedno stanje. Poslušali smo lahko o nekih bojih, spopadih, sovražnikih in podobno vojaško izrazoslovje.
Sami	smo v	predpoletnem
času ugotavljali,	da razpad
županove koalicije ne pomeni nič pretresljivega za Občino Ajdovščina in se v nastale kadrovske zdrahe nismo vključevali.
Potem ko je koalicijo zapustila
LDS in g.Poljšak v novo koalicijo ni mogel pritegniti niti ZZP in Prepiha-liste mladih, se je kot na očitno zadnjo stranko v občini spravil na našo stranko.
Ko smo županu povedali, da ne bomo reševali po nepotrebnem ustvarjenega kaosa ob imenovanjem direktorja Komunale, je začel pravo gonjo proti meni. Tudi v naši stranki nis(m)o ravno navdušeni nad novim direktorjem . Vendar ob neokusnem onemogočanju ter očitnem namenu neimenovanja Miroslava Geržine za nov štiriletni mandat, je bila, glede na prijavljene kandidate, to pravzaprav edina rešitev, da se vsaj nehamo vsakodnevno ukvarjati s Komunalo.
Občinski odbor Nove Slovenije je ob tem dogajanju sprejel stališče, da zaenkrat ne bo sklepal nobeno koalicijo z županom niti proti županu. To stališče je županu očitno dobro poznano, zato si je tudi privoščil kar nekaj nenavadnih potez v želji po moji odstranitvi oziroma očrnitvi.
Najprej je mimo občinskega odbora poskušal na svojo stran pridobiti naše štiri svetnike.
Ko to ni zaleglo, me je poskušal »disciplinirati« s pritiski na vodstvo stranke v Ljubljani. Označen sem bil za edino oviro pri nesodelovanju
V koalicijo so sli »s figo v žepu«
Iz besedila Izjave občinskega odbora LDS Ajdovščina v Latniku številka 13, junij 2003 je razvidno, da so decembra 2002 v občinsko koalicijo z mano vstopili »s figo v žepu«.
Meni niso navedli svojih pomislekov o mojem značaju, mojih metodah dela, o vlogi ob prevzemu Fructala in to z mano razčistili, kot se pri vstopanju v novo zvezo spodobi. Sedaj je očitno, da so prikrivali svoj namen, da maksimalno, daleč preko obsega vpliva, ki so jim ga določili volivci, uveljavijo vpliv in interese svoje lokalne strankarske organizacije. Kakšen značaj tistega, ki vodi tako politiko, se iz tega razkriva, je očitno! Prijazno so počakali, da sem imenoval podžupana iz njihovih vrst in potem začeli z nasprotovanji. Če bi že v začetku pokazali svoj namen - brezobzirno uveljavljati svoje interese - do bivše koalicije z njimi sploh ne bi prišlo.
Kaj pa jim ni všeč na mojem značaju, ki pravijo, da je svojeglav in nepredvidljiv. Katera so tista moja dejanja, ki naj bi bila osnova za take oznake? Kot zgleda so predvidevali, da se bom uklonil njihovi politiki, pa se to ni zgodilo. Dolžnost imam voditi politiko, ki je bila potrjena na županskih volitvah. Če bi oni hoteli na županski funkciji uveljavljati svojo politiko (politiko lokalne LDS), potem bi morali na teh volitvah zmagati. Ko pa nekoga obtožiš nepredvidljivosti in svojeglavosti moraš v razumljivem besedilu navesti primere, sicer je tvoje pisanje le propagandno nakladanje.
Tako propagandno nakladanje proti meni je njihovo namigovanje češ, da naj bi se strinjal s prevzemom Fructala. Takoj po prevzemu županske funkcije, julija 2000 sem vzpostavil stike z vodstvom in sindikatom Fructala, jim ponudil svojo pomoč in vodstvo vprašal: »ali delate vse, kar je v vaših močeh, da
Fructal ne bi menjal gospodarjev, da zaenkrat niste še močno ogroženi, da situacijo obvladujete in da boste, če bi se nevarnost povečala, obvestili občino, da bi skupaj iskali dodatne načine obrambe.« Odgovor je bil: »Ker smo ocenili, da povezava, kot jo predlaga Union ni v interesu družbe, delamo v skladu z zakonskimi pooblastili vse, da najdemo rešitev, ki bo v dolgoročnem interesu družbe Fructal, njenih delničarjev, zaposlenih in širšega okolja (Ajdovščine, Primorske).« V tej bitki bi moja pomoč bila lahko le politična, šel bi lahko na čelo štrajka, ki bi zasedel tovarno, za to sem se tudi ponudil. Toda neposreden ali posreden, legalen ali sporen nakup delnic Fructala bi moralo voditi vodstvo Fructala. In to se ni zgodilo! Ni si težko razlagati zakaj. Toliko na kratko. Ne vem pa kakšne poteze so glede Fructala tedaj peljali tisti, ki bi mi radi sedaj naprtili nekaj grdega?! Občinska LDS je dolžna pojasniti svojo obtožbo proti meni češ, da naj bi »Ajdovska občina, zlasti na račun dela sedanjega župana (mene), v preteklosti preveč izgubila tako v gospodarskem, kot političnem pomenu.« Pero (računalnik) v roke, besede na dan!
Seveda lokalna LDS zanika, da so bila pri zbiranju podpore kandidatu za direktorja KSD uporabljena politična sredstva in kriteriji. Toda o tem je bilo že dovolj napisanega v Latniku številka 13. in občani lahko presodijo, kaj je res. Razumljivo, da se lokalna LDS trudi izbrisati politični značaj te akcije in s propagando uveljaviti javno mnenje, daje »vse v redu«.
Bomo še videli!
Zupan Poljšak Marjan
Vetrišče
Ni kaj, slekoprej se bomo morali sprijazniti z našo državico, ki nam ponuja neko sobivanjsko osnovo. Tradicionalno se avgust razvleče v počitkovanje, kar se seveda odrazi tudi na politični sceni. Ampak politična mašinerija je vedno v nekakšni delovni temperaturi in nam popra vsakdanji obrok. In tako se nam obeta še kako vroča politična jesen.
Obeta se nam davčna reforma. Obvdačili naj bi nepremičnine, pa tudi vezane vloge v bankah, pa še kaj. Hja, iz vidika državne ekonomije, je tako obvdačevanje vsekakor nekaj normalnega in za potratno državno funkcioniranje, še kako nujno. Vzdrževanje državnih instituciji pač nekaj stane. Jasno je, da majhne države veliko stanejo, saj so njeni upravni členi in vsi državni resorji prav tako potratni kot v velikih državah, le da je v velikih tudi davčni priliv mnogo večji. Zdaj pač prihajamo v obdobje, ko se adaptacija na evropsko povezovanje začenja zares. Mnoge državne strukture pospešeno reorganizirajo svoje službe, pa celo zakonodaja se polagoma utirja v evropski pravni red. Vem, mnogi boste bentili nad temi davčnimi novotarijami, kar je pač normalana reakcija povprečnega državljana. Ampak to je žal tako, da si smemo državo predstavljati kot nek najet prostor in
za ta prostor pač moramo plačevati najemnino. Naš življenski prostor bo del Evrope in ta bo zahtevala svoj davčni red. Ni kaj, davki so nuja. Drugo vprašanje pa je, kako je z racionalizacijo davčnega priliva. Kdo bo strateško upravljal in razdeljeval denar, ki se bo z davčnimi dajatvami stekal v državno blagajno. Tukaj se država pač obnaša dokaj lagodno - denar pobira tam, kjer ga je najlažje pobrati. Zakonodaja in obstoječi politični kontekst ji to dovoljujeta. No, nekaj medijskih leporečnih razlag je že bilo, za kaj vse naj bi bil ta denar porabljen, ampak na politčne pravljice smo že kar nekako navajeni. Bojim se, da ta država nima trenutne transparentne finančne strategije in pač gasi finančne požare s sredstvi, ki najprej dajo rezultate. Zdaj smo nedvomno v obdobju, ko moramo državljani znatno več investirati v državo kot pa lahko država investira v državljane. Mnoga področja družbenega ustroja so finančno podhranjena in podvržena kruti tržni zakonitosti, ki pozna le kratkoročne strategije. Državne institucije niso v finančnih težavah. Državljani so si torej dolžni plačati oblast, ostalo pa lahko počaka, kajne. Kaj bi s kulturo, kaj bi z rekreativnim športom, kaj bi z novimi šolami, kaj bi investirali v znanost; pomebno je, da imamo vladno elito, ki z zunanjimi atributi( avtomobili,gala sprejemi pojavljanje v politčnoekonomskih centrih sveta) dokazuje, da vemo, kaj je svetovljanstvo, kaje politični snobizem in kako se pobira davke. Normalne demokracije nimajo instrumenta oblasti, ki bi državljanom omogačal konkreten nadzornadporabodavčnegadenarja. Skozi parlamentarne procedure se sicer sprejme državni proračun, a to je le groba masa denarja, o katerem se sme razpravljati, veliko pa je takih resorjev, ki so nedotakljivi in se skrijejo pod etiketo državne varnosti in razne strategije razvoja. Demokracija ureja le del političnega življenja, ostalo ureja država s
naše stranke v novi koaliciji Višek nedopustnega vmešavanja v stranko pa je bil županov pisni POZIV vsem članom občinskega odbora NSi in kandidatom stranke za občinski svet na lanskih lokalnih volitvah. Poziv je bil poslan v začetku avgusta, v času »kislih kumaric«, ko so politiki običajno na počitnicah. V njem je zahteval moje linčanje oziroma odstranitev.
Takšni pritiski niso vredni posebne pozornosti.Pričakujemo	pa
razgibano politično jesen, v kateri bi se Občina Ajdovščina morala nehati ukvarjati sama s seboj. V zadnjem obdobju izgleda, da naša občina ne ve, kam bi se umestila v slovenskem prostoru in nima nobene vizije utrjevanja lastne prepoznavnosti.
Zato upamo, da bo po koncu vroče pomladi in poletja prišlo do ohladitve pregretih političnih glav in bomo iz izrednih razmer prišli v prepotrebno normalno razvojno ustvarjalno obdobje.
In predvsem v smer demokratičnega in odgovornega dogovarjanja v interesu razvoja naše sredine, kjer bomo znali ločevati med osebnimi in skupnimi interesi.
Zavedamo se odgovornosti, ki so nam jo zaupali volivci. S svojo glasnostjo bomo podpirali pozitivne predloge v korist Občine Ajdovščina.
Alojz DURN, NSi
svojimi birokratskimi institucijami, ki tvorijo neko sooblast. Hierarhija je tu zelo jasna. Politični centri narekujejo tempo razvoja in določajo kako se bo trošil skupni davčni denar. Nekaj se ga seveda razporedi tudi na lokalni ravni, a to je le manjši del, pa še tu se včasih zgodijo državne administrativne prepreke. Najbrž smo še vedno premalo enotni, da bi zmogli skupno politično strategijo, da bi lahko pravilno usmerila davčni denar. Razlike med regijami so velike, zelo velike. Vem, zdajle boste najbrž zmignili z rameni in rekli: kaj pa mene brigajo neki Prekmurci ali pa Belokranjci. Najbrž bi oni rekli podobno: kaj me brigajo Primorci. In tuje glavni problem za državno enotnost, ki je, vsaj po mojih zapažanjih, že nekoliko nakrhana. Hočemo to našo državico, torej spoštujmo celo. Spoštovanje drugih regij pa bi se najbrž skrhalo še bolj, če bi država zakonsko prisilila bogatejše regije, da bi financirale revnejše - to že poznamo, to smo že preživeli. Zato bi potrebovali neko zelo konkretno vizijo razvoja cele države in potem bi lahko zasnovali tudi primerno finačno strategijo. Zdaj se dogaja, da določene projekte sofinancirajo tudi že evropske institucije, kar bo seveda vplivalo na regionalizacijo bodoče Evrope. Zmotno bi bilo misliti, da je ta denar nekakšno prijateljsko sofinanciranje razvoja. To je premišljena taktika, ki
zasleduje dolgoročne cilje, o katerih bi bilo dobro kaj več napisati, ampak pustimo za drugič. To, da bomo v Evropo vstopili s tako različno razvitimi regijami, vsekakor ni dobro. Gre pač za odraz dolgoletnih političnih zdraharij in taktik, ki niso zasnovale enotnega razvoja države. In pri tem bodo davščine zadele tako tiste, ki jim je država že sedaj ponudila del svojega fininačnega izplena, kot tudi tiste, ki jih je prezrla. O, to bo še kregarij in bentenja. Smisel davkov naj bi bil splošna korist vseh davkoplačevalcev, ne pa samo krepitev in elitizacija državniških struktur.
Politično jesen bomo pričakali z neko jezljivo radovednostjo. Menda že veste, da se zdaj prostitucija ne kaznuje več kot prekršek. No vidite, majčken poperček v politični mineštri. Ampak referendum o nedeljskem odprtju trgovin, hej, s čim nas zabavajo. Mar nismo svobodna demokratična družba.
In če nekdo hoče prodajati v nedeljo, naj pač prodaja, mar ne. Ali pa hočemo narediti nedeljo za nekakšen ideološki praznik, ki bi bil še državniško zapovedan. Spoštujem sodržavljane, ki jim je nedelja svet dan, dan za družinsko kosilo in za nedeljsko mašo in vem, da so mnogi sposobni gojiti neko tolerantnost do tistih, ki si pač svojo eksistenco udejanjajo tudi na račun nedelje. Zakaj, recimo, se politični marketing ne zapiči v nedeljski delovnik gostiln, saj tam tudi delajo ljudje, ki imajo družine, pa vsa nujna dežurstva, promet, mediji. Seveda je eksploatacija trgovskega osebja poseben problem, ki bi zahteval kvalitetnejšo politično afirmacijo, ne pa da se jih izkorišča samo kot politični barometer. Mislim, da bo dovolj tvezenja. Upam, da vam bo jesen vendarle postregla s kakšno dobroto. Če ne drugega, imejte vsaj fige v žepih in pozabite na davčno reformo!
Bojan Bizjak - Zakawsky
#		BON BON RENAULT
		
Vsi Renaulti
s GDI motorjem 50000 km brezplačno
Slika je simbolična.
A.B.C. Nova Gorica d.o.o. 05/335-44-11
Blatnik______________________________________________________koledar
Fosili-naša naravna dediščina-13
V zadnji številki Latnika smo pisali o hiputitih- najbolj znanih, pa tudi najbolj cenjenih rudistnih školjkah Nanosa. V tej številki pa predstavljam najbolj redke in tudi najmanj znane fosile z Nanosa_ korale.
Ko sem v letih 1996-1999 stikal po Nanosu in Hrušici sem naletel na vse mogoče oblike fosilov s tega področja, le koral nisem našel. Tudi strokovnjaki nanje na Nanosu niso naleteli, kot da jih ni. Toda v začetku februarja 1999 meje poklical Janko Vehovar iz Vipave. Odšla sva v
skale tik nad Gradiščem pri Vipavi in v steni sem zagledal korale. Nekaj kosov seje od stene odlomilo in že na prvi pogled je bilo videti, da so koraliti dobro ohranjeni. Doma sem primerke zbrusil in že kar sam ugotovil, da gre za koralo Calamophylliopsis fotisalensis, kar je kasneje potrdila tudi dr. Dragica Turnšek. Na prečnem, zbrušenem preseku koralitov se je lepo videla struktura in značilna septa. Fotisalensis je ena najlepših koral iz rodu Calamophyliiopsis.
Premer koralitov je od 3-6 mm, naš primerek iz Gradišča pa ima premer 5,5 mm. To je kolonijska korala, pri nas najdena na Dinarski karbonatni platformi. Časovno sodi v zgornji del spodnje krede.
Prav zanimivo je, da so me nato najdišče kasneje opozarjali tudi drugi. Nekdo je zaradi razporeditve koralitov v skali mislil, da gre za fosil ribe. Drugi primerek s koralami sem, povsem nepričakovano, našel na parkirišču pod Vojkovo kočo na Nanosu. Kljub
Lavričeva knjižnica Ajdovščina
SEPTEMBER 2003 v Lavričevi knjižnici
Lavričeva knjižnica v Ajdovščini: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00
sobota od 8.00 do 12.00 Oddelek Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 14.30 do 18.00 petek od 12.00 do 16.00 Oddelek Podnanos: sreda od 11.00 do 14.00 petek od 17.00 do 19.00 Oddelek Dobravlje: torek od 16.30 do 18.00 sobota od 9.00 do 11.30 Razstave:
Netopirji med knjižnimi policami. V sklopu projekta “Evropska noč netopirjev 2003”, ki ga pripravlja Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev bo septembra na ogled	razstava	fotografij
netopirjev.
7.	september, Otlica
Angelska	nedelja,	srečelov,
ansambel Hram Društvo Gora, www.gora.si
8.	september ob 21.00, Galerija v Vipavskem Križu
Odprtje likovne razstave dijakov SŠ Veno Pilon, TD Vipavski Križ, Marija Bat 368-88-03 19. september, Pilonova Galerija Ajdovščina
Razstava zbirke del Pilonovih prijateljev ob 30. letnici ustanovitve, Pilonova galerija, 368-91-77 Od 15. do 20. septembra, Domačija Sinji vrh Delavnica Metropol - Slovenija odprta za umetnost, Hieronim
Vidmar, 36-49-608
20. september ob 20.00, Dvorec Zemono
Koncert Akademskega zbora Collegium musicum (Beograd). Zbor spada med najboljše ženske zbore doma in po svetu, za seboj ima preko 2500 nastopov., SLKD Ajdovščina, 364-30-72 20. september, dopldan, Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina 34. BOLŠJA TRŽNICA, Zdravko, 031-822-132
27. september ob 18.00, Vipavski Križ
Večer ustvarjalne govorice. Udeleženci in gostje VI. Srečanja ustvarjalcev - invalidov »Jaz sem ta biser našel kar v sebi«, se predstavljajo kot literarni, likovni in glasbeni ustvarjalci. Ga. Vlasta, 36-47-507
program:	odprtje	individualnih
samostojnih razstav in skupinskih razstav likovnih del in fotografij v galerijskih prostorih in prostoru grajske kleti- ogled do 15. oktobra; poezija, proza in glasbena govorica udeležencev in gostov srečanja, organizator: Društvo animatorjev NORMA7.
Društva:
BRJE: galerija Društva animatojrv NORMA 7, Brje 71 - mesec september- rastava akrilov na platno z naslovom Preludij žlahtne barvne skrivnosti avtorice Mihaele M. Tihelj.
Ogled po predhodnem dogovoru po telefonu 05 36 47 507 KINO (predstave v ajdovskem kinu so na sporedu ob petkih, sobotah in nedeljah ob 20.30 in 22.30):
Od 5. do 7. septembra ob 22.30
-	ČUDOVITI UM
(v tem terminu tudi predstava ob
20.30,	naslova še ni)
Od 12. do 14. septembra ob 20.30 in ob 22.30 - TERM1NATOR Od 19. do 21. septembra ob 20.30
-	1 NA 1 (drama)
Ob 22.30-HULK
Od 26. do 28. septembra ob 20.30
-	ALI G INDEHOUSE (komedija) (v tem terminu tudi predstava ob
22.30,	naslova še ni)
Info: Zdravko 031-822-132 Organizatorje prireditev iz Občine Ajdovščina naprošamo, da informacije o njihovih prireditvah posredujejo v TIC AJDOVŠČINA. Napovedi bodo objavljene v Latniku ter posredovane medijem in turističnim organizacijam po Sloveniji.
Info: Sanda, 36-63-900, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net"
Dogodki:
BUDANJE:
6.	septembra organizirajo peš romanje na Sveto Goro.
Start ob 17.00 izpred cerkve Sv. Nikolaja v Budanjah.
Vabljeni vsi!
Nedelja, 28. september, cerkev Sv. Nikolaja - blagoslov novih Močnikovih orgel Blagoslovil jih bo škof Metod Pirih, slovesnost pa bo potekala v popoldanskem času.
Razstave:
KUD GORIŠKA PALETA:
Do sredine oktobra bo v Galeriji Norma 7 na Brjah na ogled samostojna razstava akrilov na platnu Mihaele M. Tihelj z naslovom »Preludi žlahtne barvne skrivnosti«.
1.	septembra ob 19.00 v centru TOČKA v Novi Gorici - odprtje likovne razstave z recitalom »Čustva mojega življenja« članice KUD-a Vlaste Peršolja 12. septembra v okviru prireditve Vipavska trgatev 2003 - otvoritev razstave likovnih del članov KUD-a »Žlahtni dar vinograda - tihožitje« 27. septembra v Vipavskem Križu v okviru literarnega srečanja invalidov Slovenije - razstava likovnih del nastalih na Ex-temporu »Horizont kamna - Vipavski Križ 2003«. Članica KUD-a, Tanja Poljšak, pa bo obenem imela samostojno razstavo grafik.
Info: Mihaela Tihelj, 366-51-15 Društva:
RAZMETANO PODSTREŠJE
PREMI«
NEPREMIČNIN Et/.o.o.
PE AJDOVŠČINA Prešernova 7 tel.: 05 36 80 456 fax.: 05 36 80 457
GSM: 031 376-100
e-mail: gtomol@siol.net www.premiknet.com
NUDIMO UGODNE KREDITE IN LEASING
www.premiknet.com
u
temu, da sem, vsaj tako miskim, vse okrog natančno preiskal, sem našel res le ta primerek. Upam, da bo še kdo imel to srečo. Na Pleši sem pravzaprav iskal rudistne školjke in nekaj lepih tudi našel. Korala pa je bila res lepo, prijetno presenečenje, ko sem pod Vojkovo kočo junija 2000 parkiral.
Premer koralita te korale je 4 mm. Še ni določena, torej ne vemo imena, vsekakor pa je redkost že zaradi kraja najdbe.
Pri iskanju hipolitov sva s Tonetom Mislejem 1.12.2002, tik ob poti na Nanos , našla kar nekaj primerkov. Bili so odlomki hiporitov, nekateri kar lepo ohranjeni. Ko sem brusil njihove prečne prereze, se je na enem primirkov pokazala čudna struktura. Pogled skozi lupo je pokazal, da gre za korale. Majhne, drobne, lepe »zvezdice« so bile v družbi s hipotitom. To je bilo res lepo presenečenje, saj kaj takega pač nisem pričakoval. Premer koralita je komaj 1,5 mm, struktura pa izjemno lepa »zvezdica-snežinka«. Primerek sem odnesel dr.Turnškovi, ki ga je določila. To je kolonijska korala Actinastraea ramosa. Zelo
zanimiv je pripis dr. Turnškove na določevalnem listku. Zapisala je: Doslej edina na Dinarski platformi. Torej zelo redka, tudi malo znana korala, do katere so mi pomagali hipuriti. Par koralitov sem našel še na drobnem primerku, ki pa je najbrž odlomek večjega, na katerem je bilo več koralitov.
Pri vsem je zanimivo to, da so korale na Nanosu tako redke, čeprav je poln fosilov, pravzaprav so tako gosti, da kar hodimo po njih. No, morda pa le niso tako redke, samo našli jih še nismo. Tako nam ostaja še naprej iskanje najdišča velikih hiporitov in morebitnega najdišča koral. Verjetno pa oboje kar težko. Kakorkoli že, na Nanosu so korale sicer redke, toda zelo, zelo lepe.
Stane Bačar Korala Calamophylliopsis fotisalensis, Gradišče pri Vipavi
Vipava:
Novo šolsko leto - nova podoba Razmetanega podstrešja... delavnice pričnejo konec septembra!
Info: Martina Naglost, 366-53-43
FOLKLORNO DRUŠTVO VIPAVA:
7.	septembra gostujejo v Ribnici na Dolenjskem.
Info: Anton Goričan, 366-58-28
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Ajdovščina:
6. septembra - Srečanje upokojencev Primorske v centru parka Škocjanske jame 13. septembra - popoldansko kopanje v Izoli
Vsak torek in četrtek balinanje v Palah!
Info: Marija Makuc, 366-13-83
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vipava:
Od 3. do 13. oktobra - 10-dnevno letovanje na Rabcu Prijave sprejemajo v knjigarni in papirnici »Črtica« v Vipavi!
Info: Stane Jež, 366-52-50.
Šport in rekreacija:
PLANINSKO	DRUŠTVO
Vipava:
28. september - Kamenjak - Istra - enodnevni izlet
Prijave sprejemajo v trgovini Cajna
v Vipavi,
na izlete pa se lahko prijavite tudi preko e-maila: pd-vipava@hotmail.com,
Info: Jurij Nabergoj, 368-70-56 Leon Kodre, 366-51-73. OBVESTILO:
PD Vipava obvešča, da bo od 6. do 9. septembra potekala obnova zavarovane poti »gradiška tura«. Zaradi navedenega odsvetujejo obisk!
PLANINSKO	DRUŠTVO
Podnanos:
12.	oktobra - gorski tek na Nanos
- spominski tek Furlan Fabjana Vodje:	Jože Kodre, Benjamin
Andlovec
Info: Martin Žvanut; 031-349-124
KOLESARSKI KLUB IZVIR Vipava:
13.	septembra - 8. cestna kolesarska dirka VIPAVA - NANOS 2003 Start ob 10.00 na Glavnem trgu v Vipavi.
Prijave od 8.15 do 9.40.
Startnina 2.500,00 SIT.
Info: 041-330-542 Branko Česen; 041-455-200 Lucjan Premrn Prijavnice dobite tudi na spletnih straneh Kolesarskega kluba Izvir Vipava; www.izvir-klub.si
AJDOVŠČINA
Komunalno stanovanjska družba d.o.o. AJDOVŠČINA
Goriška cesta 23b	5270 Ajdovščina
Telefon: 05-365-97-00 Telefax: 05-366-31-42 E-mail: ksda.tajnistvo@siol.net
OBVESTILO
Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina obvešča občane občin Ajdovščina in Vipava, da bo s 01.09.2003 na DEPONIJI NENEVARNIH ODPADKOV pod Dolgo Poljano pričel veljati nov obratovalni čas in sicer:
-	ponedeljek, torek, sreda in petek od 7.00 do 15.00 ure
-	četrtek-zimski čas 16.10. do 28.02. od 7.00 do 17.00 ure
-	četrtek-poletni čas 01.03. do 15.10. od 7.00 do 19.00 ure
-	sobota	od	9.00	do	13.00 ure
-	nedelje in prazniki	ZAPRTO
Razlog za spremembo obratovalnega časa je nizka frekvenca lastnih dovozov občanov v popoldanskem času.
Hvala za razumevanje.
Posledice - škoda po pozebi, toči in suši v kmetijstvu na območju občin Ajdovščina in Vipava v letu 2003
V začetku aprila, natančneje od 6.do 8. aprila je pozeba prizadela območje Vipavske doline ter precej škode povzročila predvsem v sadovnjakih. Kasneje se je škoda v kmetijstvu še stopnjevala ob veliki suši in ob pojavu toče, ki je bila najmočnejša 4. julija, na velikem delu obeh občin, predvsem pa občine Ajdovščina. Toča se je še enkrat pojavila v začetku avgusta in prizadela še ostala območja.
V celotnem rastnem obdobju rastlin se je pokazalo veliko pomanjkanje padavin, saj je v obdobju od začetka januarja pa do 20.avgusta padlo na območju Slapa 427,2 mm padavin ter na območju Šmarij le 286,8 mm padavin (podatki so povzeti po avtomatski agrometeorološki napravi tipa Adcon Telemetry). Podatki so zaskrbljujoči saj je dologoletno povprečje padavin za enako obdobje 884,5 mm padavin, celoletna količina padavin pa naj bi dosegla 1518,8 mm na našem območju.
Sušno obdobje traja že celo rastno obdobje, padavin ni dovolj za normalno rast rastlin, temperature so izredno visoke, veter še pospešuje izsuševanje zemlje, stanje je iz dneva v dan slabše in bolj zaskrbljujoče. Katastrofalne razmere so najbolj prizadele sadovnjake, pa tudi poljščine, travnike, pašnike in vrtnine ter celo vinograde. Škoda v sadjarstvu, ki je bila ocenjena s strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je bila največja na marelicah, ki jih ni bilo, prav tako je bil izpad pri češnjah skoraj 100 %, jablane in hruške so bile oškodovane 90 %, medtem, ko je bilo breskvam na posameznih legah ter za posamezne sorte nekoliko prizanešeno in je bi izpad ocenjen na 60 %.
Velik izpad pridelka je na travnikih in pašnikih, saj druge košnje ni bilo. Ob tem, da še vedno pričakujemo vsaj tretjo košnjo, je bila do konca julija ocenjena škoda na travinju na 70 % izpada pridelka voluminozne
krme. Trenutno pa je škoda še večja, saj povzroča vsem rejcem živali, še posebej govedorejcem, veliko skrb za pripravo zadostnih količin zimske krme. Pokosili so tudi površine, ki so bile že nekaj let opuščene in dokaj neprimerne za strojno obdelavo. Stroški naprave krme so bili že do sedaj neprimerno večji od povprečja. Poleg tega pa se je vsa krma izredno podražila, kar bo imelo velike posledice v povečanih stroških prireje. Veliko živali bodo zaradi pomanjkanja krme moralo oddati v zakol, saj krme za vse živali ne bo dovolj, jesensko zimski čas pa se iz dneva v dan bolj bliža. Škoda se je sicer ocenjevala v obdobju trajanja suše in zato so podatki za pridelke koruze in škodo v vinogradih po takratnih ocenah mnogo nižji. Vsi še vedno pričakujemo vsaj nekaj dežja, ki pa ga na žalost v rastnem obdobju ni in ni hotelo biti. Prireja mleka in mesa bo zato veliko dražja kot v normalnih razmerah. Največja težava pa je v tem, da voluminozne krme niti ni mogoče nikjer dobiti, saj je suša prizadela prav vsa območja pri nas in tudi preko meja naše države. Zato je cena sena že sedaj prekoračila vse normalne meje.
Poleg že omenjene pozebe in suše pa je bila na posameznih območjih še toča, ki pa je največ škode povzročila v vinogradih in na koruzi. Toča je na različnih območjih povzročila škodo od 20 do 80 %. Poleg tega je v zadnjem času bolj opazna tudi škoda zaradi
suše in jo lahko ocenjujemo okrog 30 %. Pridelek bo manjši in po veliki verjetnosti tudi nekaj slabše kakovosti.
Sušne razmere v tako dolgem obdobju so novost za naše kraje.
V zadnjih letih smo sicer vajeni »klasičnih poletnih suš« (v drugi polovici julija in v avgustu), z izjemo lanskega leta, ki je bilo tudi v poletnih mesecih nadpovprečno deževno, vendar je letošnje leto prav gotovo nekaj posebnega. Temperature so izredno visoke in trajajo zelo dolgo obdobje.
Stanje v kmetijstvu je dokaj kritično. Ponekod so posledice pomanjkanja vode že nepopravljive (travinje, poljščine in zgodnje zelenjavnice) medtem, ko se stanje pri ostalih kulturah z vsakim sušnim dnem slabša. Pričeti smo morali celo s
trgatvijo, ki se je pričela vsaj 14 dni prej kot običajno, saj je grozdje doseglo tehnološko zrelost in vinogradnike prisililo v predčasno trgatev, da se tudi v vinogradništvu ne bi stanje le še poslabšalo.
Zelo so prizadete tudi druge »nekmetijske rastline«, med katerimi velja poseben poudarek parkovnim rastlinam, ki jih ni mogoče namakati. Na vseh se že kaže prizadetost zaradi suše. Kot pokazatelj resnosti razmer velja omeniti podatek, da opažamo povečano sušenje in odpadanje listov (prehod rastlin v mirovanje) tudi pri črniki (Quercus ilex) in oleandru (Nerium oleander), ki sicer izvirata iz sušnih območij in sta za take razmere dobro prilagojeni. Alarmantno je tudi to, da je bilo v prvih petih mesecih letos zelo
malo deževnih dni in da je večina padavin padla v obliki nalivov, tako da je večino vode odteklo po površini in ni izboljšalo vodnih razmer v tleh - kot navaja Ivan Kodrič, specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici.
Trenutno še vedno ne moremo oceniti dokončne škode, kajti problem utegne postati še večji, če se bo suša nadaljevala in bodo usahnili vodni viri. Bolj so prizadeta višje ležeča območja na plitvejših tleh, kjer za namakanje ni razpoložljivih vodnih virov.
Na Kmetijski svetovalni službi pri Kmetijsko gozdarskem zavodu trenutno spremljamo razsežnosti suše in spremembe s terenskimi ogledi in predlagamo, da sc namaka tam, kjer je to mogoče. V trajnih nasadih se priporoča mulčenje, oziroma plitvo obdelavo tal, da se tako prepreči izgubo.
Predlagamo, da občine in država v programe prestrukturiranja kmetijstva vgradijo in finančno podprejo dolgoročne ukrepe za zmanjšanje škode in njenih posledic po naravnih nesrečah v kmetijstvu. Predvsem pa si moramo vsi skupaj še naprej prizadevati za realizacijo nacionalnega programa namakanja, kar je po dosedanjih izgledih že nekaj let edini izhod in rešitev za kmetovanje na našem območju.
Marta Koruza
Moja njivca...tokrat o gobah!
V srednjem veku so gobe pomenile hrano revnejšim slojem prebivalstva in predvsem v pičlih letinah pomemben vir prehrane. Od naših dedkov in babic marsikdaj slišimo kako je kmečko prebivalstvo s podeželja prodajalo posušene gobe in druge gozdne sadeže mestnim trgovcem in si tako zaslužilo za šolske potrebščine ali obutev.
Zdaj je drugače, saj gobe pomenijo še mnogo več: enim prijeten razlog in cilj za sprehod po gozdu, drugim pomemben vir priložnostnega prihodka, tretjim pomemben trgovski artikel...
Vse večje je povpraševanje po gobah in vse več je gobarjev nabiralcev. Vsi nabirajo, nabranih gob ni nikoli dovolj. Povpraševanje po njih je vedno večje in pred tistimi “ta pravimi” gobarji ne ostane skrita niti zadnja gozdna jasa niti najbolj skrita in odročna globel ali kotiček v gozdu.
Ko stopamo v gozd, se zavedajmo, da smo prišli na obisk in ne motimo gozdnih prebivalcev z vpitjem in lomastenjem. Raje v tišini odprimo oči in ušesa.
Med gobarjevo opremo sodi dobra obutev in obleka, košara, nož in palica. Proti klopom in ostalemu nadležnemu mrčesu je priporočljiv tudi repelent. Če pa se podajamo globlje v gozd, sta priporočljiva tudi kompas in mobilni telefon, ki nas, če le nismo izven dosega omrežja, reši iz zagate takrat, ko odpove vse ostalo.
Gobe rastejo vse leto, najbolj pa poleti in jeseni. V tem času je namreč dovolj vlage in toplote, ki jo gobe potrebujejo za rast. Gobe rastejo v gozdu, na poljih in
travnikih, v sadovnjakih in parkih, na vrtovih in še kje. Določene vrste gob rastejo bolj v iglastih, druge bolj v listnatih ali mešanih gozdovih. Rastejo lahko na deblih, odpadnih vejah, štorih ali celo na drugih gobah; rastejo posamično ali v skupinah, nekatere vrste gob pa lahko tudi umetno gojimo.
Vsak, ki nabira gobe, mora le te dobro poznati, spoštovati naravo, biti primerno oblečen in obut, poznati in vedeti za nevarnosti, ki ga lahko doletijo v gozdu in se primerno zaščititi.
Pravila za nabiranje:
1.	Gobarjenje je učenje in to učenje brez napak!
2.	S kričanjem in hrupom ne moti divjadi!
3.	Ne nabiraj gob v okolju, ki je onesnaženo!
4.	Nabiraj le gobe, ki jih dobro poznaš!
5.	Ne nabiraj prestarih, črvivih ali razmočenih gob!
6.	Ne nabiraj gob, ki so komaj pokukale iz zemlje, ker lahko užitno zamenjaš s strupeno!
7.	Ne brcaj neznanih in strupenih gob!
8.	Očisti jih že v gozdu, saj bodo tako trosi ostali v gozdnem okolju!
9.	Zlagaj jih v košaro!
10.	Ne nabiraj gob, ki so v naravi vse
bolj redke in zato tudi zavarovane! Pri nabiranju in uživanju gob moramo biti zelo previdni, saj je v Sloveniji kar okoli 2000 vrst gob. Med njimi so užitne, neužitne in seveda tudi strupene gobe. Te so življenjsko nevarne. Najbolj znane užitne gobe so: jesenski in poletni goban, užitna sirovka, dežnik, travniški kukmak, navadna lisička, mavrah. Med najbolj strupenimi gobami pa so: zelena, rdeča, panterjeva in pomladanska mušnica, vražji goban, karbolni kukmak.
In kako razpoznamo užitno od strupene vrste? Včasih so veljala pravila za razpoznavanje užitnih od strupenih gob. Žal ta pravila ne veljajo, vsekakor pa ne do te mere, da bi se z njimi lahko izognili zastrupitvam. Pri večini strupenih gob, predvsem pa pri najbolj strupenih mušnicah, ni nobenega splošnega pravila, ki bi nas lahko obvarovalo pred zastrupitvijo.
Edina varna pot je temeljito poznavanje gob, ki jih nabiramo. Sele preko spoznavanja vrste pridemo do podatkov o tem, ali je goba užitna ali pa ne.
Spoznamo jih lahko preko dobrega gobarskega priročnika, vendar je še mnogo bolje, da nas o njih praktično pouči dober poznavalec, ki nas vzame s seboj v gozd na
ekskurzijo.
Znaki zastrupitve z neužitnimi ali strupenimi gobami so: slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, vrtoglavica, žeja ter srčni krči.
Za konec pa še nekaj za gurmane...tole je po receptu moje mame:
VLAGANJE GOB V KIS
Gobe očistimo in narežemo na majhne koščke. Položimo jih v vrelo slano vodo in jih kuhamo približno
15 min. Kis za vlaganje razredčimo z vodo v razmerju Idcl kisa : 2dcl vode oziroma v razmerju, ki nam najbolj prija (če želimo zelo kisle gobe ga pustimo nerazredčenega). Gobe nato naložimo v kozarce za vlaganje, zalijemo z vročo mešanico vode in kisa, dodamo lovor in poper v zrnju (oz. že pripravljeno mešanico začimb posebej za vlaganje gob) ter še vroče trdno zapremo in postavimo v hladno shrambo. Pa dober tek!
Pripravlja Jana Stefančič
-----1*-—
marlin
d.o.o.
vodovod
centralno ogrevanje sanitarna oprema
PE INSTALACIJE Ajdovščina Goriška c. 66, 5270 Ajdovščina tel.: 05 365 36 54, fax: 05 365 36 58, gsm: 041 424 215 e-mail: martindoo@siol.net, http://www.martin.si
IZDELKI PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK
#L1V GiCALIFFI
inda
CATALANO
ssgggfifaatiro'
^PODGSfflSSS
(8>
PCIZZI-GITNORl
.!< t<‘«» s i T
kolpa-san ■ GEBERIT
BVRAL
SSkS&ES	Mfamka dolomite
Akcija v septembru! Keramične ploščice, granitogres za zunanjo uporabo, velikost 30 cm x 30 cm, različne barve, tudi tip porfido ... Cena za
2
gotovinsko plačilo: 1.699,00 SI77m
URNIK: 8 -12 in 13 - 17, sobota 8 -12.30
L
JTlatnik	aktivni, da je kaj
13
Kopalne sezone še ni konec
Uspešen planinski tabor
Mladi Vipavci v Tolminskih ravnah
Kopalno sezono smo pričeli 6. 6.2003 za osnovne in srednje šole , sredi junija pa tudi za širšo javnost. Vreme nam je bilo veliko bolj naklonjeno kot lansko sezono ( le 7200 obiskovalcev ) tako, da je obisk
doslej okrog 12.000 obiskovalcev.
Bazen bo odprt do 15. septembra in gotovo bo ta številka še večja. Stroški obratovanja bazena bi se pokrili nekje pri številki 17.000. Leta 1991 je bazen obiskalo skoraj 24.000 obiskovalcev. Že letos smo se trudili z raznimi aktivnostmi pritegniti večje število obiskovalcev, vendar je, kot pri vsaki novosti potreben čas, da jih ljudje sprejmejo. Organizirali smo dva enotedenska termina celodnevnega varstva za otroke starosti 6 do 11 let, ki sta naletela na dober odziv staršev. Sodelovali smo s športnimi klubi iz Ajdovščine in okolice, tako, da smo otrokom predstavili različne športe kot so; rokomet, jamarstvo, košarko, mali nogomet, prosto plezanje, shotokan, kajak, gimnastiko in še kaj. Od 4. do 9.avgusta smo organizirali kopališki avtobus, ki je otroke pobiral po vaseh od Črnič proti Ajdovščini in iz Podnanosa do Ajdovščine, popoldan pa odpeljal
domov. Ta akcija ni obrodila sadov, saj smo v enem tednu uspeli pripeljati le 17 otrok. 1. septembra prehajamo na popoldanski urnik obratovanja, to je od 13.00 do 19.00, saj z začetkom šole dopoldanski obisk močno upade. Problem, s katerim smo se največ ukvarjali to poletje je bil zagotavljanje čiste in neoporečne vode. Druga težava s katero se vseskozi srečujemo so »vdori« posameznikov in skupin na bazen preko ograje, v času obratovanja bazena in v nočnih urah. Na žalost za to nimamo ustrezne rešitve, zakonodaja na tem področju ni učinkovita ,sami pa, razen, da kršitelje opozarjamo, nimamo pristojnosti. Verjetno bo potreben čas, da bodo nekateri spoznali, da ni vse naše, kar je družbeno in če že je, da je za to potrebno še bolj skrbeti.
Robert KRKOČ
Upokojenci na Mašunu
V soboto, 9. avgusta so imeli ajdovski upokojenci redno letno srečanje članov društva na Mašunu. Vsako leto se je zbralo za avtobus udeležencev, letos pa na veliko presenečenje kar za tri avtobuse. Vreme je bilo čudovito za druženje v lepem, mirnem in hladnem kotičku snežniških gozdov.
Potovanje je potekalo brez Problemov, po kratkem počitku in Prigrizku na Mašunu, smo pričeli s športnimi in družabnimi igrami: balinanje, pikado, briškola, bližanje okroglih ploščic in vlečenje vrvi. Tisti, ki se v igre niso vključili 'n niso bili med navijači, pa so se odpravili na krajši pohod po gozdu 'n proti Sviščakom.
P° kosilu in kratkem počitku smo nadaljevali z našimi dejavnostmi. ^ tem času smo se spoznali tudi z našimi »vrstniki«-upokojenci 12 Pirana, ki so zbežali neznosni Vročini. Želeli so, da bi se vključili v naše športne aktivnosti. Tako smo se z njimi pomerili v balinanjujmešani ®kipi) ter vlečenju vrvi in sicer ena ženska in ena moška posadka. Vseskozi je za pestrejše vzdušje skrbel naš harmonikaš Roman ^nnc, ki se mu je pridružil še harmonikaš iz Pirana.
P° končanih igrah smo razglasili zmagovalce, ki so prejeli sicer skromna, vendar praktična darila, ^oram pohvaliti vse udeležence, ker so športno in po svojih močeh sodelovali v igrah, obenem pa še Premagali »kolege« iz Pirana. Prav tako zaslužijo vso pohvalo vodje Posameznih iger, ki so svoje delo zelo strokovno in vestno izpeljali od
začetka do konca.
Ko se je zmračilo so se Pirančani odločili, da odpotujejo, ker jih čaka daljša in bolj naporna pot zaradi gostega prometa. Iskreno so se nam zahvalili, ker smo jih vključili v naše dejavnosti ter izrazili željo,, da se še kdaj srečamo oz. pridemo k njim na morje.
V programu smo sicer imeli tudi karaoke, menili pa smo, da so nekateri že zelo utrujeni, zato smo s programom zaključili, nakar sta nas prijetno presenetila Nives in Vojteh Ferjančič iz Lokavca, ki sta nam ob spremljavi harmonike zapela tri čudovite pesmi. Nagradili smo ju z močnim aplavzom, škoda, daje bilo to že tik pred odhodom, ko so nas šoferji že čakali v avtobusih. Uspešno izpeljano srečanje je samo še en dokaz, da se v društvu upokojencev ukvarjamo z vsem, kar krajša čas in osrečuje človeka, in da se vedno bolj zavedamo, kaj nam v današnjem času in v tretjem življenskem obdobju pomeni druženje.
Vera Kodrič

je zgornjevipavski časnik
LATNIK
Mladi vipavski planinci so imeli planinski tabor v Tolminskih Ravnah od 19. do 26. julija 2003. Udeležilo se ga je 42 osnovnošolcev, srednješolcev ter tehnično osebje. Skupaj jih je bilo 66.
Svoje enotedensko bivanje pod fef".	]Fr~~T'—............................................———
šotori smo imeli na travniku nad
vasjo Tolminske ravne s pogledom na Tolminski Migovec, planino Razor in Vogel. Po urejanju šotorov ter drugih stvari za bivanje v taoru smo prvi večer odšli na nočni pohod, ki je potekal v okolici Tolminskih Raven. Med hojo smo poslušali planinske vodnike, ki so nam pripovedovali o gibanju v gorah ponoči in marsikaj novega izvedeli.
Nedelja je gospodov dan. Peš smo se odpravili k maši v Tolmin (cca 14 km). Ob povratku smo si ogledali znamenita Tolminska korita, Hudičev most ter počofotali po mrzli vodi Tolminke. Popoldne smo v taboru izkoristili za športne aktivnosti ( odbojka, badbinton...). V ponedeljek smo se odpravili h koči na planini Razor (1332 m) ter se nato povzpeli na Vogel (1922 m). V torek je sledil še en planinski izlet, tokrat na planino Kal (1490 ) nato pa vzpon na Tolminski Migovec (1881 m). V sredo je sledil prosti dan za športne aktivnosti kot so odbojka, tekmovanje v šahu, briškoli... Popoldne pa smo
namenili predavanjem in učenju: preživetje v naravi, planinski vozli, orientacija, plezanje na bližnji skali, ki so jih pripravili naši planinski vodniki. Naslednji dan smo se podali na planinski izlet in osvojili Vrh nad Škrbino, 2054 m visoko.
V petek so sledile zabavne igre: taboriada, iskanje skritega zaklada, ocenjevanje šotorov, priprava bivaka... Zvečer smo se ob tabornem ognju zbrali ter
mlade planince, ki so bili letos prvič na taboru krstili : udarec z vrvjo po zadnji plati Sledil je družaben večer s pesmijo, pečenjem krompirja v žerjavici.
En teden bivanja v naravi seje iztekel za vse udeležence planinskega tabora PD Vipava kot si ga lahko samo želimo. Drugo leto se konec julija spet dobimo na planinskem taboru, da preživimo nove nepozabne dneve v naših gorah.
Leon Kodre
Prejahala pot Lokavec - Bohinj
Oče in sin Drejc in Matic sta strastna ljubitelja konj. Konji so pravzaprav že zelo dmga in resna zadeva družine Gruden. Prihajajo iz zaselka Kompari pri Lokavcu, konjski hlev, ki je premogel tudi že pet živali, imajo na Slatnu, danes sta V njem žrebca Foks in Benč.
Družina Andreja že deset let preživlja letni dopust ob Bohinjsken jezeru, letos so se odločili, da svoje konjske prijatelje odpeljejo s sabo. Seveda so bile potrebne intenzivne in skrbne priprave, nabiranje kondicije ter temeljita in natančna izbira najprimernejše trase, postankov ter prenočevanja za oba jahača in konja.
Na pot sta se odpravila zgodaj zjutraj 25. julija. Iz Lokavca čez plaz Slano blato ma Predmejo, čez Lokve do Čepovana. Postanek, napajanje in strm spust do Bače pri Modreju: malica in počitek ob bistri vodi. Pot se je nadaljevala do Koritnice, kjer sta s Foksom in Benčem penočila na ranču »Divji zahod« pri gospodarju Viliju Šorliju.
Drugi dan sta se mimo Podbrda povzpela na Soriško planino. Tu sta si vzela dovolj časa za opoldanski počitek, do večera pa sta prijahala do cilja. Bohinjske Bistrice.
Sledil je desetdnevni aktiven dopust ob jezeru in na konjskih hrbtih. Bila
sta prava turistična zanimivost.
Za pot nazaj sta izbrala bolj »civilizirano« varianto po glavnih in stranskih makadamskih cestah, seveda sta ubrala tudi kakšno bližnjico in gozdno stezo. Ponovno dva dni ježe in občasno pešačenja.
Številni radovedneži in novi znanci so jih spremljali ob poti,
z mobilnim telefonom pa sta bila v stalnem stiku z logistično podporo: družino in Radovanom Blažkom ter veterinarjem Antonom Lavrenčičem. Na koncu vsi štirje utrujeni in zadovoljni:	Andrej-Drejc,Matic,
Foks in Benč.
Ivan Mermolja-Iče
Velo d.d., Ljubljana
posl. AVTOHIŠA
Štrancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina Tel. 05 36 63 177
Bogata izbira avtomobilske opreme in rezervnih delov
POSEZONSKA RAZPRODAJA V AVTOHIŠI,
AJDOVŠČINA___________________
•	gotovinski popust 15 % na vsa kolesa
•	motoristične čelade SERIA samo 9.950,00 SIT
•	kolesarske čelade MANGO Escape samo 8.880,00 SIT
SE PRIPOROČAMO!
Zmaga in tretje mesto »ultralahkašev«
Uspeh pilotov kluba »Josip Križaj«
Od 4. do 6. julija 2003 se je na vzletišču Mostje pri Lendavi odvijalo že deveto Državno prvenstvu v letenju z ultralahkimi letali za enočlanske posadke. Po začetnih nevšečnostih z vremenom in skorajšnjo odpovedjo prvenstva seje v Mostjah, kot dokaz, da letalski šport postaja vse bolj popularen, zbralo doslej največ pilotov tekmovalcev: 11 v kategoriji motornih zmajev in 9 v kategoriji pilotov ultralahkih letal.
Na mladih balinarjih balinarski klub stoji
Balinarski klub Petrič - Planina je v soboto, 18.08.2003 organiziral na domačem balinišču mednarodni balinarski turnir trojk. Poleg desetih domačih ekip st sodelovali še dve ekipi iz Italije.
Po razbeljenem pesku in v izredno vročem dnevu, so balinarji že od devete ure zjutraj cel dan dokazovali, da balinanje pripomore k hujšanju. Tako so najbolj vitki postali domačini, balinarji BK Petrič-Planina II, ki so zmagali pred ekipami Idrije, Kanala in Ozeljana. Se posebej zanimiva so bila tekmovanja posameznikov v bližanju in zbijanju. V članski konkurenci je najbolje bližal kroglo k balinčku Erik Vončina s Planine, sicer picopek v piceriji Na placu v Vipavi, zbijal pa je najbolje Jakob Jelinčič iz Kanala. V kategoriji dečkov so začeli bližati od najmanjšega do največjega dečka, verjetno zaradi preračunljivosti starejših, da je bolje bližati bolj pri zadnjih. Pri tem so se ušteli, saj je
prav najmlajši in najmanjši, šele sedemletni Miha Božič iz Planine ( na sliki) gladko pometel z vsemi in navkljub športnemu upiranju starejših, prepričljivo zmagal. V izbijanju je brez zgrešenega meta, na sicer nekoliko krajši razdalji izbijanja, zmagal Nejc Furlan, tudi s Planine. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem in sproščenem vzdušju, tekmovalce so domačini lepo pogostili s pasuljem, postrvmi ter jedmi z žara. Domači vinarji so prispevali vino. Daje bilo res vroče, dokazuje tudi dejstvo, da vina, v sicer 80 litrskem hlajenem sodu, ob desetih zvečer ni bilo niti kapljice več. Priprave balinarjev s Planine na novo sezono torej potekajo brez zapletov, po načrtih.
(mt)
Med njimi SO bili tudi člani aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine; Robert Rijavec in Miran Vister sta letela z motornim zmajem ter Ivo Boscarol in Tine Tomažič z ultralahkim letalom.
Vsi so leteli na plovilih proizvajalca Pipistrela. Motorni zmaj tipa Spider in ultralahko letalo Virus 912, na katerih so Ajdovci tekmovali, sodijo v sam vrh ponudbe tovrstnih plovil. V soboto nas je organizator presenetil z zahtevno, skoraj 100 kilometrov dolgo ruto, speljano preko celotne prekmurske ravnice, delčka Prlekije in Goričkega. Natančna navigacija je pri letenju nad takim terenom izjemno zahtevna, saj ni prav veliko markantnih točk, na katere bi se pilot lahko oprl. Vasica je podobna vasi, cesta cesti, še cerkve in križišča se naenkrat zdijo vsa enaka! Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo se na celotni ruti meri časovna točnost posameznega letala. Ne samo, da je potrebno celotno ruto obleteti v natančno predvidenem času, ves čas letenja je potrebno biti nadvse točen, štejejo sekunde! Vzdolž rute so namreč postavljena skrita mesta merjenja časovne točnosti, za katere pilot seveda ne ve. Povrh vsega mora pilot, ki je edini človek na zmaju oz. v letalu, iskati in vrisati
na zemljevid motive, ki mu jih pred vzletom na fotografijah predloži organizator. No, sem že povedal, da je vmes potrebno še varno leteti in paziti na ostale tekmovalce v zraku?
Isti dan zvečer smo izpeljali drugo disciplino, točnost pristajanja. Z letalom ali motornim zmajem se na višini, ki ne sme biti višja od 300 m, nadleti vzletno-pristajalno stezo, UGASNE MOTOR in nato jadra na tla. Na stezi je označeno 100 metrov dolgo polje - deck, katerega začetek je razdeljen na 5-metrske pasove. Piloti se trudimo zadeti pas čimbolj na začetku deck-a, saj pristanek vanj prinese največ točk, hkrati pa prinaša večjo rezervo - motorni zmaj ali letalo se mora namreč znotraj deck-a popolnoma ustaviti. Nedeljsko dopoldne je bilo rezervirano za verjetno najbolj atraktivno disciplino za nas - letalce. Disciplina na jutranji pripravi za letenje se je glasila: »Hitrostni trikotnik 50 kilometrov v kombinaciji z navigacijo«. Leteti hitro, natančno in obenem iskati in vrisovati na zemljevid motive na fotografijah, ni ravno enostavno. Poleg znanja pilota pridejo v tej disciplini do izraza kvalitete tekmovalnih plovil.
Domači Pipistrel d.o.o. je vnovič
potrdil svoj sloves proizvajalca hitrih in varnih zračnih plovil. Direktor Ivo Boscarol je na letalu Virus 912 postavil nov hitrostni državni rekord pri preletu 50-kilometrskega trikotnika; nova rekordna znamka še ni uradno potrjena, znaša pa nekaj nad 209 km/h.
Prvenstvo v Mostjah pri Lendavi je bilo tudi eno bolj napetih, do samega konca namreč ni bilo jasno, kdo bo stal na zmagovalnih stopničkah. O vsem je odločala zadnja predstava v točnosti pristajanja.
V kategoriji motornih zmajev sta na koncu ajdovska zmajarja Robert Rijavec in Miran Vister v izenačeni konkurenci pristala na 8. in 9. mestu. Boljši izkupiček sta v kategoriji ultralahkih letal odnesla Tine Tomažič s tretjim mestom in Ivo Boscarol z zmago.
Letalci sekcije pilotov ultralahkih plovih aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine pa sedaj ne počivamo. Vneto namreč že potekajo priprave na državno prvenstvo v letenju z ultralahkimi plovili za dvočlanske posadke, ki bo od 5. do 7. septembra na letališču v Ajdovščini. Vabljeni tudi Vi!
Tine Tomažič
»Prekratki« za oblet planeta Mavrica nad Lijakom
Matevžu Lenarčiču tudi letos ni uspelo. Prelet zemeljske oble z ultralahkim letalom Sinus, ajdovskega proizvajalca Pipistrela, se je zapletel že pred vzletom. Potem, ko so pridobili vsa dovoljenja za prelet preko Azije, Japonske in severnoameriškega zračnega prostora, se je
zapletlo pri zavarovanju letala.
Obstoječa zavarovalna polica je namreč zajemala celo traso preleta, z izjemo teritorija ZDA in Kanade. Številne evropske zavarovalne hiše so zavrnile zavarovanje projekta zaradi specifičnih zavarovalniških zahtev onkraj luže.
Vendarle se je nekaj dni pred predvidenim startom odprla zadnja možnost zavarovanja, ampak z nenormalno visoko premijo, saj je znašala kar 18.000 ameriških dolarjev. Predračun projekta
vsekakor ni predvideval tako velike vsote, zato so bili organizatorji prisiljeni prestaviti celoten podvig na pomlad prihodnjega leta.
Pilota in avanturista Mateja Lenarčiča ter podjetnika Iva Boscarola poznamo kot trmasta človeka, zato smo lahko prepričani, da boste vsi, ki ste jima že letos priskočili na pomoč pri pripravi in organizaciji zahtevnega projekta, z njimi tudi pri zaključku poleta v letu 2004.	I.M.
PLAV®
Lavričev trg Ajdovščina
Nova jesenska kolekcija ženskih in moških modnih oblačil
Trgovina Play preseneča z ugodnimi cenami modnih artiklov
urnik:
ponedeljek - petek 09:00 -12:00 in 14:00 -18:00 sobota 09:00 -12:00, nedelja in prazniki zaprto Tel.: 05 36 80 126
VUUDNO VABUENI !!!
V soboto, 9. avgusta se je v Šmihelu z zaključno slovesnostjo in podelitvijo priznanj najuspešnejšim, zaključilo 2. svetovno prvenstvo v natančnem pristajanju z jadralnimi padali Lijak 2003. Slavili so domačini. Slovenski padalci so namreč med deseterico najboljših spustili le drugouvrščenega angleža Andya Shawa in Čeha Miloslava Pokornya, kije zasedel deseto mesto.
Za najnatančnejšega se je izkazal Matjaž Ferarič, tekmovelec doma iz Dravograda. Prav tako so Slovenci blesteli v ekipni konkurenci, saj so z ogromnim naskokom 2876 točk nadrkrilili drugouvrščene Angleže in tretjeuvrščeno ekipo Litve. Da so padalci preprosti ljudje, ki se radi zabavajo, so pokazali po koncu uradnega dela sobotnega programa, ko so se priključili ogromni množici ljudi, ki je še dolgo v noč žurala skupaj s skupino Tabu.
Svetovno prvenstvo bo vsem udeležencem in obiskovalcem zagotovo ostalo v spominu po zelo natančnih skokih, odlični organizaciji in seveda zelo vročemu vremenu. Visoke temperature so tako tekmovalcem kot tudi opazovalcem povzročile nemalo težav. Nevihte, ki je prizorišče zajela tretji dan tekmovanja so se tako razveselili predvsem tekmovalci, manj pa organizatorji, saj so bili sunki burje tako močni, da so prevračali šotore, ruvali ograde, glavni oder pa je za nekaj metrov spremenil lokacijo, katero mu jo je namenila tehnična ekipa tekmovanja.
Kljub vsemu pa so organizatorji tekmovanje spravili pod streho še pred napovedanim rokom, tako daje med samim svetovnim prvenstvom brez večjih ovir potekal tudi bogat spremljevalni program. Med zanimivejše dele lahko štejemo tudi polete v tandemu, ki so se odvijali tekom tedna. Svobodo letenja so
tako preizkusili slepi in slabovidni, s padalom pa se je na zemljo spustila tudi slovenska televizijska zvezda Lorella Flego. Adrenalin so vsem prisotnim zagotovo pognali po žilah akrobatski piloti, ki so vsak dan popestrili dogajanje s svojimi zanimivimi Akro Showi.
Za atraktivnost tekmovanja pa so poskrbeli tudi padalci sami. Gledalce so zabavali predvsem (ne)namerni pristanki v koruzo, po katerih je slovela predvsem reprezntantka Srbije in Črne Gore. Pogumno se je izkazala tudi korejska ekipa, ki je v času svetovnega prvenstva slovela po ekstremistični padalski opremi, zavezani z vezalkami. Kljub natančnemu pristajanju čez dan, je angleški reprezentanci natančnost popustila takoj, ko je na zemljo
padel mrak, saj so zaradi pivskih podvigov imeli precejšnje težave z določitvijo lokacije prenočišč. Padalci pa se niso merili samo v natančnem pristajanju. Športni duh jim ni dal miru, tako da so se preiskusili tudi v malem nogometu. Športna zagnanost slovenske reprezentance je v četrtek presegla vsa pričakovanja. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da jim zmaga še ni pobrala dovolj moči, zato so si organizirali dodatni medsebojni večerni mnogoboj. Kdo je požel tokrat slavo, se ne ve... Na žalost pa je bila utrujenost tujih reprezntanc v petek prevelika, tako da so tekme predali v korist domačinov. Svetovno prvenstvo je potekalo v organizaciji Društva za prosto letenje Polet iz Nove Gorice, za promocijo je profesionalno poskrbel CuBiST Inštitut, številne čestitke pa so bile namenjene tudi ajdovskemu zavodu Prepih, ki je poskrbel za zabavni del programa. Z uspešno izpeljanim prvenstvom pa je bil zadovoljen tudi predsednik organizacijskega	odbora
Damjan Pregelj. Ali so Turki, ki so organizatorji naslednjega svetovnega prvenstva v natančnem pristajanju z jadralnimi padali, že vprašali slovenske kolege za kakšen dober nasvet, še nismo izvedeli, vendar jim to toplo priporočamo.
Gregor Bolčina
Po začrtani poti...
Košarka gre naprej
Pravzaprav je šla naprej že spomladi, ko so napredovali v 1. B slovensko košarkarsko ligo. Okostje ekipe bodo tudi v višjem rangu sestavljali domači igralci, podprti z nekaterimi novimi imeni, kjer je mogoče najpomembnejše pravzaprav v strokovnem štabu: nekdanji prvi strateg Ježice, Zoran Romih.
Za več kot 25 reprezentančnih nastopov je Primož Bačar, iz rok predsednika Košarkarske zveze Slovenije Dušana Sešoka, prejel srebrno
košarkarsko žogo.
V sezono 2003/04 bo krilno pozicijo ajdovskih košarkarjev pokrival eden najboljših iz domačih logov Boris Čretnik, ob pomoči rekonvalescenta Saša Grahovca in Petra Krapeža. Pravzaprav imajo na krilnih igralnih mestih kar obetavno prihodnost, na vrata prve ekipe ifamreč trkata mladinca Radoš Vidmar in Davor Čretnik ter kadet Jernej Vidmar.
Morebiti je pričakovati največ težav na t, i. »bekovski« liniji, kjer največ obetata Jakob Koruza in Blaž Černigoj, ki imata preddispozicije vrhunskih igralcev, edini problem je mladost. Tako ostajajo pri Gregorju Zagorcu, izjemnemu strelcu, ne pa
tudi organizatorju igre. Tu so torej potrebne okrepitve. Lani sta največ pokazala Saša Kavčič iz Idrije in Sežančan Borut Sila, letos pa si dosti obetajo od starega prvoligaškega mačka Aleša Kastrina (prihaja iz Idrije) ter od novogoriške osvežitve Mitje Šuligoja. Svojo minutažo si bosta poskušala izboriti še dva Idrijca: Miroslav Jurjavčič in Aleš Primožič.
Raketo bo »polnil« Likar Jurij ob standardno dobrem, 208 cm visokem, prekaljenem Primožu Bačarju, s pomočjo novincev Gašperja Golje in Marka Kogoja, oba prihajata iz košarkarskega oporišča v Vipavi. Nejasno je
zaenkrat sodelovanje tolminskega ostrostrelca Boštjana Vouka, ki želi kariero nadaljevati v domačem drugoligašu ter Davida Zalaščka iz Nove Gorice, ki zaradi težav s hrbtom razmišlja o koncu kariere. Poseben status v ekipi ima Vasja Mihelj, član ajdovske ekipe, ki pa je lani, zaradi službenih obveznosti, pomagal le na dveh tekmah. Kako bo letos?
Poleg prve ekipe v Ajdovščini dosti in dobro delajo z mladimi. Pomladek šteje kar 70 fantov, z njimi se trudita Primož Bačar in Jan Zavrtanik. Strokovna in igralska trasa za naprej je torej začrtana.
Kaj pa uprava in finančni temelji? Podpredsedniško funkcijo je v klubu prevzel Andrej Marc (podjetnik in gradbenik), nad njim pa stoji mož, ki je na novo zagnal igro pod košema na našem koncu, tudi sam (ob bratu Marku) eden od stebrov nekdanjega KK Fructal, ki se je dokopal do takratne medrepubliške jugoslovanske lige, podjetnik Andrej Slokar (mimogrede: njegov neček je mladi Uroš Slokar, eden od upov slovenske košarke, ki je že v Subotičevem izboru za državno reprezentanco; letos je ljubljanski Slovan zamenjal za ugledni italijanski Benetton).
Letošnji cilji: obstanek v L B ligi in uvrstitev v sredino lestvice. Z mladimi močmi in trdnimi finančnimi temelji pa, v ne tako daljni prihodnosti, naskok na elitno slovensko košarkarsko druščino. Srečno, veliki fantje!
Ivan Mermorlja
RADIO
NUVA
94,8 Mhz
Dejavnosti Teniškega kluba Ajdovščina
Tenis vleče
Teniški klub Ajdovščina je v letošnjih počitnicah izvedel več začetniških tečajev tenisa za osnovnošolce in mlajše otroke. Pomagali so si z obveščanjem preko šol in bili prav presenečeni nad izrednim odzivom. Začetne šole tenisa se je udeležilo preko 50 otrok v petih skupinah.
Klub ima preko 80 članov, pred kratkim je bil registriran tudi najmlajši, Patrik iz Dobravelj, ki bo 5. septembra dopolnil 6 let.
Letos so na teniškem igrišču v
Palah potekali že trije večji turnirji: tekmovanje ob prazniku Ajdovščina v maju in dva klubska turnirja v moški in ženski kategoriji. 22. in 23. avgusta je klub organiziral teniško prvenstvo za člane kluba v ženski in moški kategoriji ter družabno tekmovanje v mešanih dvojicah. Udeležilo se ga je preko 50 članov, kar kaže na izredno priljubljenost tega športa. In rezultati:
Ženske: prvo mesto Kristina Kobal, drugo mesto Andreja Likar Ivanov, tretja je bila Herta Šega, četrta pa Neva Uršič. Moški: prvo mesto Vili Durnik, drugi je bil Robert Grbec, tretje mesto je pripadlo Dominiku Rodmanu, četrti pa je bil Slavko Uršič. V tolažilni skupini pa so se fantje odrezali takole: prvi Marko Šega, drugi Miloš Rosa in tretji Aleš Krečič. Čestitamo! SH
O^ELTRA d.o.o.
Cesta 15/a, 5270 Ajdovščina
telefon: 05/ 36 888 63, GSM: 041 647-632
Znižajte
stroške ogrevanja z učinkovitimi .ogrevalnimi
sistemi
Buderus
Nudimo vam
udobje v vseh letnih časih!



mil
UCIJA
lilll

ime prijazne ponudbe
VAM ZA USPEŠNO TRGATEV PREDLAGA POSEBEN JEDILNIK
2390.00
PRŠUT ČETRTINKE UVOZ Ikg
1290,00
SIR EMENTAL Ikg
230.00
KISLO ZELJE RINFUZA Ikg
99,00
SOK FREDY 1,5 l (razni okusi)
990,00
SLR OLIVER Ikg
559,00
DIMLJENE KLOBASE - STRAŠEK Ikg
169,00
ROLADE
SWEET250g
299,00
TESTENINE BARILA - PERESNIKI Ikg
1190,00
MESO Z// GOLAŽ (ml.gov.vrat + pleče) Ikg
299,00
DETERGENT ZA POSODO KEO 1,51
LJUBLJANA
POLICIJA	£
S
- * POSTA	~
O
GASILCI
TOVARNIŠKA CESTA
NOVA GORICA
^Trgovina Lucija d.o.o.
Tovarniška 5a 5270 Ajdovščina Tei : 05 36 43 600
Odprto vsak dan, razen nedelje od 7. do 19. ure Akcije v mesecu septembru ob sobotah od 8.00 -12.00
ZDRAVILO V OBLIKI PLOŠČICE, KROGLICE
ZVEZDAV ŠKORPIONU
LEVI PRITOK RENA V ŠVICI
KRINKA,
SKRITI
NAMEN
ZELENICA
V
PUŠČAVI
ANSAMBEL
DVEH
IZVAJALCEV
NEKDANJI
SRBSKI
ČASOPIS
(DELO)
DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI
TOPLA
KREPČILNA
PIJAČA
SESTAVIL
DRAGO
BRECEU
POVRŠIN.
MERA
GLAVNO
MESTO
KENIJE
INDONEZIJ. IME ZA OTOK BORNEO
VRSTA
NOVEJŠE
AFRIŠKE
BOLEZNI
VULKAN
NA
FILIPINIH (2965 m)
GALILEO
GALILEI
LUKA V ALBANIJI
IME NEMŠK. TENIŠKE IGRALKE HUBER
REKA V BRAZILIJI (2600 km)
ENAKI ČRKI
NEKD. AVST POLITIK (JULIUS)
VRSTA SVIN. MESA
MESTO V PERUJU
STAROSL.
PIJAČA
KEM. ZNAK ZA TANTAL
BIVŠI HRV. BOKSARSKI ZVEZDNIK (MATE)
PREB.AFR. DRŽAVE Z GL.MESTOM LUANDA
CANKAR
IZIDOR
VRSTA
DRŽE
ZMIKAVTKA,
KRADLJIVKA
MESTO V FRANCIJI
ZUPANČIČ
IVA
POMLADAN.
MESEC
POLOŽAJ
ORIGINAL. IME ZA RIM
GLAVNO
MESTO
GANE
'IME
PEVKE
VRČKOVNIK
IME BELG. TENIŠKE IGRALKE CLIJSTERS
ANTON
JANŠA
ZASLON,
TUDI
ŠPANSKA
STENA
SREDNJEV. ISLANDSKA PRIPOVED V PROZI
NEKD. NBA KOŠARKAR (LARRY)
MARINC
ANDREJ
MOŽGAN.
UDAR
MEJNA REKA MED HRVATSKO IN BIH
IME FRANC. PISATELJA ROLLANDA
HUDA
BOLEZEN
(BELO-
KRVNOST)
TUJE Ž. IME
ŠPACAPAN
IVANKA
ŠPORTNI
DOGODEK
SLOV. FILM. IGRAL OTA}
NAPRAVA V JEDRSKI ELEKTRAR.
HRVAŠKA
GLEDALIŠ.
IGRALKA
(NINA)
STARA
JAPONSKA
PRESTOL-
NICA
TONE
ŠKARJA
ORGAN
VIDA
KLADA,
ŠTOR
NAVJE,
POKOPAL.
VRSTA
SEVER.
JELENA
PRISTANIŠ. MESTO V SZ NEMČIJI
ORGANIZAT.
OZIROMA
LASTNIK
OSMICE
ENAKA
SOGLASN.
KEM.ZNAK ZA RADIJ
IME
MANEKEN. IN MIŠICE ŠUKALO

ZA VAS
PRIPRAVLJAMO:
20 vrst pizz, narezke, hamburgeije, burek, čevapčiče, pleskavice, kalamare, mešano meso na žaru, razne solate, palačinke. BOGATA PONUDBA VIN, BREZALKOHOLNIH PIJAČ IN NAPITKOV !!!
za šolarje in dijake posebna ponudba v mesecu septembru: PEČENI HRENOVKI V PICA TESTU - 500,00 SIT za še posebej lačne šolarje in dijake PEČEM KLOBASI V PICA TESTU - 600 SIT SONČNA URA - HRENOVKE "DIJAK"
SONČNA URA - KLOBASE "MOŽAK"
Novo, hitro in hrustljavo, za vsako bistro glavo !!!
ODPRTO VSAK DAN RAZEN OB TORKIH od 9.00 do 23.00.
Ime in Priimek:
Naslov:
Nagrajenci iz 13 številka Latnika so:
1.	Robert Vidmar, Male Žablje 34, 5263 Dobravlje
2.	Justina Simonič, Vipavski Križ 44, Ajdovščina
3.	Izidor Kobal, Ivana Sčeka 8, 5271 Vipava
Nagrade prejmete v Kleti Vipava, pri Davidu Kodeletu, tel.: 041 693 097.
Rešitve križanke pošljite do 16. 9. na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška 17, 5270 Ajdovščina.
TRAJNO NIZKE CENE
I I*GgmjflgQft KRILA IN
LfJjiJj&LijJ T£ii UUUaBJI
INDUSTRIJSKE TRGOVINE
AJDOVŠČINA Goriška c. 23a (C2) 05/368 05 56
OKLOV M ČASc
8-19
SOBOTA:
8-13
NOVA GORICA Kidričeva ulica 18 05/333 37 17
DU.OVMČAS:
8-19
SOBOTA:
8-18
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: ska, Dol, Palmira, Voviland, mena, Akad, Oblak, skot, AK, Kreta, lan, orgle, laks, RR, Asirec, eta, EP, lot, pir. Ra, kivi, SN, arzenik, sla. trta, DP, Ta, Vidmar, AP, IV, napis, Anhovo, Karavanke, dolar, avans, Slade, češarek, memento, Neal, LA, AK, sani
V uredništvo je prišlo 96 rešitev.
APTA
TRGOVINA GOJAČE
Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-92 fax: 05/364-38-93
Vaš prodajalec gradbenega materiala In kmetijskih potrebščin
VELIKA IZBIRA MATERIALOV IN OPREME ZA GRADNJO, KMETIJO, VRT IN DOM, PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV.
-	strešnik MEDITERAN TONDACH (33 let garancije)
akcija -15%
-	betonski tlakovci INDE Salonit Anhovo, popust 5%
In brezplačna dostava do 30km
-	porfido plošče mozaik mix sivo/viola, sive. rdeče in
zeleni serpentin	-5%
-	betonske pohodne plošče MASPE popust -5%
Popusti veljajo za gotovinsko plačilo.
V času prodajne akcije skupine TOPDOM vam do 13.09.2003 oz. do razprodaje zalog nudimo:
-	estrudiran polistiren URŠA FOAM 3crn 959,00 SIT/m2
-	izolacijski file URŠA LlF 50	249,00 SIT/m2
-	izolacijski file URŠA LIF 100	496.00 SIT/m2
-	BAUMIT Thermoputz omet 50 L 927,00 SIT/kos
-	vobitekt SV/4-60	379,00 SIT/m2
-	mavčna plošča 12,5mm l,2x2m 1.036,00 SIT/kos
-	kritina ONDULINE črna 200x95cm 1.690,00 SIT/kos
-	NiVEDUR S lepilo za keramiko 1.396.00 SIT/kos
-	JUPOL notranja zid.barva 15L	3.290,00 SIT/kos
-	SPEKTRA notranji zidni kit 25kg 2.090.00 SIT/kos
-	krep trak AERO 50mmx50m	299,00 SIT/kos
V cenah je vključen DDV. Prikazan je samo del naše ugodne ponudbe.
ENOLOŠKA SREDSTVA, SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, KRMILA...................
MOŽNOST BREZGOTOVINSKEGA NAKUPA BLAGA PREKO HRANILNO OBRAČUNSKIH KNJIŽIC HKS VIPAVA.
Umik:
PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15,00
DOBRODOŠLI V TRGOVINI APiA V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA -NOVA GORICA
1894
m VIPAVA
Komite provizije
•	vplačil
•	izplačilo'
•	izplačila
•	vpis nalogo
www.posta.si
ez plačila
ca opravite:
tjizico.
'CF POŠTA SLOVENIJE
Latnik sprejema vaše prispevke tudi na e-mail naslovu: radionova@siol.net. Če radi pešačite in hodite po stopnicah, nas dobite v Rizzatovi vili v Šturjah (onkraj ali tokraj mostu čez Hubelj) na kašči. RADIO NOVA IN ČASOPIS LATNIK - vaši medijski očesi v svet oglaševanja. Oglaševanje na radiu in v časniku nosi izdatne popuste.
Pokličite na tel.: 368-05-05 ali 041-630-311.
Klimi
GAJEV 2(03
TOP PROST
četrtek. 11. septembra - trg Pavla Rušta
•	ob 20. uri - predstavitev vasi Slap in Manče s kulturnim programom petek, 12. septembra - tra Pavla Rušta
•	ob 19. uri - otvoritev razstave slik KUD Goriška paleta
•	ob 20. uri - otvoritvena slovesnost VIPAVSKA TRGATEV 2003 s plesno skupino
NASMEH iz Komna in kvintetom VENTUS sobota. 13. septembra - glavni trg
•	ob 10. uri - gorsko kolesarska dirka na Nanos za državno prvenstvo
•	ob 17. uri - atraktivna nogometna tekma
•	ob 20. uri - ODTRGATVENI ROCK ŽUR z ansambli
IS__________ROXON, ALJA in TABU ^
V/
šoli
f
Ttt
* V:
'S'1 • i
v ■)
/
nedelja. 14. septembra - glavni trg
« od 8. ure dalje SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA
razstava ptic, grozdja in dobrot Aktiva kmečkih žena v stari šoli športna tekmovanja v balinanju in košarki
*	od 15. ure dalje TRADICIONALNA POVORKA
bogat SREČOLOV, otroški ŽIV-ŽAV, zabavna tekmovanja, godba na pihala Vrhpolje-Vipava z mažoretkami, podelitev priznanj nagrajenim pridelovalcem vin, razglasitev rezultatov športnih tekmovanj •od 18. ure dalje ansambla
_______puma i. PTUJSKIH 5
•	ob 22. ti VELIKI OGNJEMET
VSE DNEVE LUNA PARK
generalna pokrovitelja	^
AGROIND VIPAVA 1894 VIPAVA d.d.l§ „ OBČINA VIPAVA P
«iS KERAMIKA

•KOPALNIŠKA KERAMIKA •KOPALNIŠKO POHIŠTVO •KOPALNIŠKE GARNITURE
• SAVNE IN MASAŽNE KADI	im
•TALNAKERAMIKA	SALON K«***«* *" NA
Cest* 4a, Ajdovščina Tel,: 05/368 04 33 E-mail: metis.Mca&slol.net
IIKS IN
Kupon salona METIS d.o.o.
5% popust in breiplafcen prevoz
Sr\|
KOMPAS
NOVO V AJDOVŠČINI!
NV



Kompas d.d., Poslovalnica Ajdovščina, Goriška 25č,5270 Ajdovščina
tel.: 05 3664 000, fax: 3664 005, e-mail: ajdovscina@kompas.si, www.kompas.si
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Primož Bačar - Šport, Jana Stefančič - Hortikultura • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 ♦ e-mail: radionova@siol.net