OB DNEVU BORCA IN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Državni praznik 4. julij je posvečen borcem-delavcem, kmetom, študentom, izobražencem — vsem, ki so se z orožjem ali kako drugače borili proti okupatorju. Začeli so neenak boj s številnejšim in bolje oboroženim sovražnikom. Toda zavedali so se, da se borijo za svobodo, za svojo svobodo, za svobodo svojega tlačenega naroda. Nemogoče je postalo mogoče. Narod si je napisal sodbo sam. Danes borci niso več mladi. Svoja najlepša leta so pustili v gozdovih, zaporih in taboriščih. Marsikomu je vojna pustila posledice, načeto zdravje. • Temeljni kamen za novo tovarno v TOZD TEN V ponedeljek, 18. junija, je predsednik skupščine SOZD IMP Stane Vrhovec pritrdil simbolično ploščo na temeljni kamen za novo tovarno TOZD TEN. Več o tej slovesnosti lahko preberete na 3. strani. Zato moramo danes reševati nekatera vprašanja njihove socialne varnosti. Skrb zanje je naša dolžnost. Letošnji jubileji so priložnost, da se jih posebej spomnimo. V naši organizaciji združenega dela združuje delo okrog 50 udeležencev NOB. Večkrat so že sami razmišljali pa tudi družbenopolitične organizacije, da bi se organizirali. Na žalost ta ideja do danes še ni bila uresničena. Dvaindvajsetega julija se spominjamo dneva, ko je počila prva partizanska puška. Sklep Centralnega korniteja komunistične partije Slovenije in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot o načrtnem prehodu osvobodilnega gibanja k oboroženim akcijam, je bil tako uresničen. Danes si že težko predstavljamo, pomen te odločitve. Fašizem v Evropi je začel svoj » veliki« pohod. Pred njegovo neustavljivo silo so padale armade kot domine. Vse je kazalo, da ni sile, ki bi ga zadržal'’ Sredi tega »triumfa« so se v razkosani Jugoslaviji pojavile oborožene skupine in začele boj za osvoboditev, za nove družbene odnose. Iz majhnega plamenčka je nastal požar in štiri leta pozneje je zasijala svoboda. S prvimi partizanskimi akcijami naj bi v Sloveniji preprečili razseljevanje. Zgodovinarji so dokazali, da so akcije tudi po tej plati rodile določene uspehe. Na temeljih NOB gradimo naš sistem splošnega ljudskega odpora. Ne ogrožamo nikogar, gojimo dobre odnose s sosedi, ne bomo pa dovolili nikomur da bi posegel po naši neodvisnosti, po naši svobodi, po pridobitvah naše revolucije. OSREDNJA LJUBLJANSKA PROSLAVA JUBILEJEV V soboto, 17. junija je bila v Tacnu pod Šmarno goro osrednja proslava Ljubljane v spomin na partijske jubileje. Krajevna skupnost Tacen, ki sedaj nosi ime po revolucionarju Edvardu Kardelju, je sprejela nepregledno množico Ljubljančanov in okoličanov, ki so proslavili 60-letnico ustanovitve KPJ in enotnih sindikatov ter 40-letnico vsedržavnega posvetovanja vodilnega aktiva KPJ v hiši domačina Miha Novaka. Slavnostni govornik na proslavi je bil sekretar Komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen, ki je orisal zgodovinski pomen posvetovanja KPJ. Na tem posvetovanju je položaj v partiji ocenil tov. Tito ter postavil temelje za čvrsto 'in enotno KPJ. Zgodovinski dogodki izpred štirideset let imajo svoj pomen tudi še danes. Na fotografijah: ugledni gostje na tacenski proslavi in naši delavci, ki odhajajo na proslavo izpred Trate, oz. prihajajo na proslavo. INTERVJU SKUPNOST TOZD ZA KLIMATIZACIJO JE ZAŽIVELA V avgustovski številki Glasnika smo lani objavili Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti združitve DO Klima Celje v SOZD IMF Ljubljana. V tem elaboratu je pod točko 3.9.3. predvidena tudi ustanovitev skupnosti TOZD za klimatizacijo. Tudi o ustanovnem sestanku smo že pisali. Danes lahko ugotovijo, da je začetna ideja že rodila prve sadove. Prvi rezultati so pozitivni, izkušnje pa dragocene. Zavedati pa se moramo, da na tem področju orjemo ledino in da je stvari, ki so leta in leta tekle po svoje, večkrat težko urediti, jih sistemizirati, jim dati njihovo pravo mesto. Da bi kaj več izvedeli o skupnosti TOZD za klimatizacijo, smo za razgovor prosili koordinatorja skupnosti TOZD inž. Janeza Zavirška, da nam odgovori na nekaj vprašanj. — Kaj je osnovni namen skupnosti TOZD za klimatizacijo (STK)? »Skozi razvojno usmeritev moramo ob dejstvu, da je proizvodnja elementov za klimatizacijo or- DEMOKRATIČNI ODNOSI NE DOVOLJUJEJO NEPOTRPEŽLJIVOSTI IN NERAZUMEVANJA »Ko govorim o demokratičnosti, mislim predvsem na to, kakšen je naš odnos do delavca, Resda je mogoče boljše rezultate doseči z boljšo organizacijo dela, z angažiranjem strokovnjakov in vodstva. Tega nam ni potrebno dokazovati, saj to vidimo na Zahodu, kjer jim gre bolje kot nam, vendar ima delavec majhen vpliv na gospodarjenje. Pri nas hočemo doseči oboje: dobre ekonomske rezultate in angažiranje delavcev za njihove interese. Tudi pri nas imamo nekaj direktorjev, ki pravijo: dajte mi pooblastila, pa bom hitro napravil red. Vsi ugotavljamo, da samoupravljanja ni brez težav in nerazumevanja, brez različnih interesov, zato se moramo pogovoriti, poiskati pot do najboljših rešitev. To pa ni mogoče na enem sestanku. Sprejeli smo ustavo in zakon o združenem delu. Mislite, da je bilo to mogoče z enim samim sestankom? Edvard Kardelj je, recimo, vložil ogromno napora, veliko se je angažiral in prepričeval ljudi, da so povedali svoje mnenje. Pri nas pa se včasih zdi, da nam ni všeč, če ljudje povedo svoje mnenje. Kakor hitro to ni v skladu z našim mnenjem, smo že hladni, nekako nezadovoljni, užaljeni,« je dejal predsednik CK ZKS France Popit na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Ajdovščina sredi letošnjega junija. ganizacijsko v treh delovnih organizacijah in štirih TOZD, doseči moramo evropski nivo kakovosti. Zato je nujna programska usmeritev, povezovanje z vodilnimi tujimi proizvajalci, osvojitev temeljnih principov industrijske proizvodnje, kar bomo uspeli ob enotnih internih standardih, medsebojnih izmenjavah polizdelkov in skupnimi viri in elementi za zunanjo kooperavijo. Prav tako moramo zagotoviti približno enake proizvodne pogoje, kot jih imajo sorodni tuji proizvajalci ter ustrezno razvojno službo, končno moramo poenotiti in utrditi prodajne poti. Tuje mišljeno vprašanje projektiranja, prospekti in ostalo dokumentacijsko gradivo, sejmi in propagandna dejavnost. Druga naloga STK, če jo lahko tako imenujemo, je ohranitev in okrepitev vodilnega mesta med jugoslovanskimi proizvajalci opreme za klimatizacijo. To je potrdila tudi pravkar zaključena Inter-klima v Zagrebu. Čaka nas še tretja naloga — nudenje kompleksnih poslov pri prodaji proizvodov. Skupnost sama bo tu težko uspela, lažje pa preko TOZD Inženiring. Na tem področju je ena glavnih nalog izpopolnjevanje projektive in vključevanje na mejna področja — toplotno, hladilno-hidravlični del, elektroregulacijski in kontrolno nadzorni del, kasneje pa je zanimiva tudi montaža. To pa so tudi glavna določila Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti TOZD klimatizacija.« — Kdaj pa bo ta sporazum sprejet? »Sproti, ko smo razčiščevali proizvodne programe, smo tudi pripravljali posamezna določila sporazuma. Pripravljen je čistopis za širšo javno razpravo.« — Katere temeljne organizacije naj bi ga sprejele? »Klima proizvodnja iz Ljubljane, TIO iz Idrije, Montaža Maribor in Industrijska proizvodnja iz Celja. Možnost vključitve imajo vse TOZD v okviru IMF, ki imajo v proizvodnem programu elemente za klimatizacijo. Vprašanje ostaja odprto za montažne TOZD. Lahko se vključijo tudi vzgojnoznanstvene institucije, oz. TOZD.« — Kaj pa tiste TOZD, ki ob svojem programu tudi mimo dogovorov posegajo na področje klimatizacije? »Dogovorjenih programov se moramo tudi držati. Vemo pa, kako se stvari začnejo. Skromno, z enostavnimi elementi, ki jih hitreje sam narediš, kot pa dobiš kje drugje in to se počasi razvija. To je praksa, ki je preživela.« — Ali ste že razdelili proizvodne programe in postavili osnovo za specializacijo? »Smo. Iz Elaborata o priključitvi Klime izhaja, da so si proizvodni programi sorodni, oz. se prekrivajo v štirinajstih skupinah proizvodov. Ker so bili znotraj IMF že prej dogovorjeni, so sestanki potekali vedno med dvema temeljnima organizacijama in moram reči, da so bili dokaj uspešni. Ob tej delitvi smo izoblikovali dvoje načel: L Pri delitvi proizvodnega programa TOZD, IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko" montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni učednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila 'temeljnega davka do prometa proizvodov. ki izdelek ali skupino izdelkov opušča, oz. ga odstopa drugi TOZD, ne sme priti do zmanjšanja obsega proizvodnje. 2. Pri prehodu proizvodnje izdelkov iz TOZD v drugo TOZD pa mora TOZD, ki izdelek opušča, dobiti pokrite vse neposredne in posredne stroške. Tako smo se dogovorili, od posameznih delavcev pa je odvisno, kako bmo dogovorjena načela tudi oživili. Lahko rečem, da so s tehničnimi službami vprašanja že rešena, precej več dela pa bo na komercialnem področju. Toda, če hočemo uspeti, moramo razrešiti tudi te težave.« Inž. Janez Zaviršek — Ali bo skupnost TOZD nastopala tudi navzven? »To je vprašanje, ki ga je treba še doreči. Moramo pa čimprej priti do enotnega komercialnega nastopa in prospektno-propagandnega gradiva.« — Kako bo z razvojnimi službami? »Z velikimi napori smo organizirali razvoj v DO Klimat. Kakšna bo njegova pot pa je odprto vprašanje. Edina možnost je krepitev STK. Zato je bila tudi imenovana tehnična komisija, v kateri so vodje razvoja delovnih jorganizacij in pa tehnični direktorji TOZD.« T. ŠTRUS POPRAVEK V junijski številki glasnika nam jo je na 12. strani v članku »Interne informacije DO Livar« zagodel tiskarski škrat. Predzadnji odstavek se pravilno glasi: »Če ne bi upoštevali vseh potreb in obveznosti, ki se nam vsakodnevno pojavljajo ter če ne bi delali na tem, da omogočimo delovnim ljudem čim večjo informiranost in jim istočasno tudi omogočali, da zagospodarijo nad celotnim ustvarjenim dohodkom, bi istočasno tudi kršili osnovne samoupravne norme.« Bralcem in avtorju se opravičujemo. . Delavci TOZD TEN in gostje ob postavitvi temeljnega kamna TEMEUNI KAMEN ZA NOVO TENOVO TOVARNO Ljubljana, 18. junija: Danes je predsednik skupščine SOZD IMF Stane Vrhovec pritrdil spominsko ploščo na temeljni kamen bodoče nove tovarne TOZD TEN. Svečanosti so se poleg delavcev temeljne organizacije, predstavnikov naših ljubljanskih delovnih organizacij in sestavljene organizacije, udeležili še: predsednik skupščine občine Bežigrad Janez Rigler, predsednik izvršnega sveta Jože Bučar, sekretar občinske konference SZDL Ljubljana-Bežigrad Vili Guček, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Bežigrad Marko Kocijan, predstavniki izvajalcev in drugi. Zbranim sta spregovorila predsednik delavskega sveta TOZD TEN Martin Vidergar in predsednik občinskega sindikalnega sveta Marko Kocijan. Kulturni del programa pa je izpolnil moški pevski zbor IMF. Predsednik delavskega sveta je med drugim dejal: »S to gradnjo se začenja uresničevati dolgoletna želja našega kolektiva, da vendarle začnemo proizvajati v prostorih, ki bodo zagotavljali nemoten proizvodni proces, ki je v obstoječih neustreznih prostorih zelo razdrobljen in otežen ter nas ovira pri doseganju še boljših delovnih uspehov. Novogradnja obenem pomeni začetek izpol- njevanja ene od investicijskih nalog, ki jih je IMP kot nosilec razvoja sprejel v srednjeročnem planu mesta Ljubljana in občine Ljubljana-Bežigrad. S pričetkom izgradnje pa se bo začel razreševati tudi problem celotnega kompleksa v Vojkovi ulici, saj je dokončanje te investicije pogoj za nadaljnje gradnje v Vojkovi ulici... Z novo investicijo zasledujemo naslednje cilje: — pospešen razvoj in rast obsega proizvodnje elektroenergetskih aparatov in naprav, ki mora po končani investiciji omogočati TOZD TEN prodor med vodilne proizvajalce v Jugoslaviji; — zagotovitev materialnih pogojev za prehod na serijsko proizvodnjo; — tehnološko izpopolnitev in razširitev programa telekomunikacijskih in regulacijskih naprav, katerih vodilni jugoslovanski proizvajalec je TOZD TEN; — zagotovitev zadostnih proizvodnih in skladiščnih prostorov do leta 1990 (razen galvane); — povečanje produktivnosti dela po najmanj 6-odstotni letni rastni; — povečanje obsega izvoza TOZD TEN, da bo sposoben sam pokrivati potrebe po uvozu; — uveljavljanje dohodkovnih odnosov z ostalimi TOZD v DO EMOND in SOZD IMP ter trgo- vinskimi OZD, ki so najpomembnejši partnerji TOZD TEN pri nabavi in prodaji; — zagotavljanje pogojev za zaščito delavcev v primeru vojne.« Predsednik občinskega sindikalnega sveta Marko Kocijan je med drugim dejal, da se s tem IMP vključuje v proslavljanje praznika občine Ljubljana-Bežigrad. Poudaril je pomen združevanja sredstev v okviru SOZD IMP in tudi izven IMP. Čeprav se pripravljajo sistemski ukrepi za uravnavanje investicijske potrošnje, bodo še naprej dobile vso podporo investicije, ki nam bodo dajale ^boljši in večji jutrišnji kos kruha. Izvajalci pa prevzamejo odgovornost do delavcev in družbene skupnosti, da bo proti koncu prihodnjega leta proizvodnja stekla. Skupna vrednost investicije bo znašala 204,2 milijona dinarjev, od tega za osnovna sredstva 154,2 milijona in obratna sredstva 50 milijonov. Poleg sredstev TOZD TEN so združili sredstva še: Elektronabava in Elektrotehna ter Elektromontaža, Montaža Maribor, Projektivni biro in Zastopstva v okviru IMP. Za zaklonišče so združile sredstva še TOZD Elektromontaže, Klima-proizvodnja, Klima- montaža. Komercialne kredite so prispevale TOZD Elektromontaža in SGP Grosuplje, manjkajoči del pa kreditira Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana. Prve rezultate nove investicije pričakujejo leta 1981, odločilen vpliv pa bo imela v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. Novi prostori bodo omogočali uvedbo nove tehnologije, ki bo omogočala povečanje serij in bistveno vplivala na povečanje produktivnosti. Z dograditvijo teh prostorov bo dana možnost dokončne zgraditve naših objektov ob Vojkovi ulici. T. ŠTRUS Gradbišče nove hale TOZD TEN. Ob postavitvi temeljnega kamna je delavcem in gostom govoril predsednik delavskega sveta Martin Vidergar • NAŠA GRADBIŠČA HOLUDAV INN V LJUBLJANI Lani jeseni smo v prizidek, oziroma novi hotel Union (nosi sicer zveneče ime Holliday Inn — kar bi se slovensko reklo Počitniška gostilna), začeli vgrajevati tri osebna dvigala in pomagali pri montaži tovornega dvigala. Z deli smo morali večkrat čakati gradbince. Dela pri dvigalih, ki jih je izdelala firma Haushahn, so v glavnem končana, potrebna je le še fina nastavitev. Tovorno dvigalo je izdelala firma Klemann in ga tudi montirala, sodelovali pa so naši monterji. Vrednost del, ki smo jih opravili na tem objektu je 1,6 milijona dinarjev. Monterji TOZD Dvigalo so opravili edino delo, ki smo ga dobili na tem ljubljanskem objektu! SODOBNA DVIGALA Srečali smo se pri vratih. Skupina monterjev, ki jo vodi monter Jože Fortuna se je ravno vrnila iz restavracije Triglav, kjer so malicali. Z dvigalom smo se odpeljali do zgornje postaje in nato odšli v strojnico. »Dvigala imajo 13 postaj, njihova potovalna hitrost je 1,6 m/s. Strojnica in kabine so povezane s telefonom, enako tudi z vratarjem. Elektronika, . • I M Kontrola dvigal v strojnici ki vodi dvigala, je naravnana tako, da se klicu vedno odzove dvigalo, ki je najbližje ali pa že potuje v isto smer,« je pripovedoval Jože Fortuna. — Ali so to najsodobnejša dvigala v današnji dvigalotehniki? »Pri firmi Haushahn in v naših razmerah so. V svetu obstajajo še sodobnejši sistemi, ki omogočajo večje potovalne hitrosti. So pa tudi ta dvigala dokaj hitra.« Kljub temu, da precizna regulacija še ni bila opravljena, je njihov tek miren. — Kako pa je bilo z dobavo opreme? »Redno smo dobili vse, kar smo rabili. Delo smo morali večkrat prekiniti, ker smo morali čakati gradbince. Tako smo vzporedno montirali dvigalo še na enem od ljubljanskih objektov.« — Dvigalotehnika se hitro razvija, kako se vi izpopolnjujete? » Kar tu na gradbišču. Na žalost nimamo navodil prevedenih v slovenščino in se moramo sami znajti. Tudi kakšen tečaj ali pa obisk proizvajalca bi bil dobrodošel.« Vodilni monter Jože Fortuna je delal pri Elek-trodvigalu in potem pri Dvigalotehni in danes ugotavlja, da je nekdanje rivalstvo že preživeto. Zadnje ostanke, če jih je še kaj bilo, je odnesla preselitev v nove proizvodne prostore. »Trenutno res ni najboljše, bo pa bolje. Preselitev in začetek dela v novih prostorih sta se poznala tudi na posameznih objektih. Nam sicer zelo malo, drugod pa bolj. Računamo, da se bodo razmere kmalu normalizirale,« je dejal monter Jure Korinšek. »Delo je zanimivo in nevarno, hitro se ti lahko kaj zgodi. Kakšno je delo na terenu, ne bi posebej govoril. Najtežje je, če vedno nekaj manjka in ne moreš delati tako, kot bi lahko. Učil sem se za monterja dvigal in dobro poznam problematiko mladih. Na žalost mladinska organiza- Skupina monterjev dvigal v strojnici hotela Holli-dav Inn cija ni najbolj delavna, a kaj veliko se ne da storiti, ker mladi delamo večinoma na terenu,« je pripovedoval Goran Kapitan. Elektrotehnik Janez Jaklič se je decembra lani zaposlil v TOZD Dvigalo: »Tu si nabiram prakso. Jasno, da monter ne bom ostal, je pa to dobra osnova za delo v drugih oddelkih temeljne organizacije. Delam vse, kar je pač treba delati. V skupini, kjer delam, se zelo pripovedovanje o delu na terenu ne more biti boljša šola, kot je delo doma. Skupina teh štirih monterjev se je »dobro ujela«, kot lahko zapišemo po domače. Zato tudi uspeh pri delu ne more izostati, kar so ponovno dokazali na hotelu Holliday Inn v Ljubljani. T. ŠTRUS dobro počutim.« Res je. Nobeno Holliday Inn, kjer smo vgradili dvigala Elektronika usmerja dvigala SKIPOVA NOVOGRADNJA V PODPEČI NAPREDUJE Prvi fazi se priključuje druga, prostori že dobivajo dokončno podobo (zgoraj levo) Gradnja spremljajočih objektov (zgoraj desno) Prostori so že skoraj pripravljeni za proizvodnjo (spodaj levo) Drugi del hale bo »gradbeno« kmalu gotov (spodaj desno) # ZANIMIVOSTI 00 IZVIRA 00 IZLIVA DONAVE S ČOLNOM Skoraj 3.000 km dolgo pot namerava julija in avgusta letos prepluli s kajakom dvosedom Janez Jaklič, monter dvigal v TOZD Dvigalo. Janez je po poklicu elektrotehnik in se je v TOZD Dvigalo zaposlil decembra lani. Kajak dvosed si je napravil sam — to je že njegov četrti čoln. S čolnom se je prvič srečal že v osnovni šoli, ko je izdeloval modele različnih plovil. Tudi izkušnje s čolnarjenjem si ježe nabral. Lani sta s kolegom v šestnajstih dneh priplula po Savi od Ljubljane do Beograda. Do štarta v Nemčiji bo Janeza in čoln in mogoče tudi njegovega kolega pripeljal sodelavec. Računa da bo plovba trajala skoraj dva meseca. Glede na to, da je Donava počasna reka in skoraj v celoti plovna, računa na kakšno vleko, da mu ne bo treba vseskozi veslati. Za podvig so Janezu v TOZD odobrili mesec dni neplačanega dopusta, izkoristil pa bo še svojega. Težko je reči, kako daleč bo v tem času priplul. Nič tragično se mu ne zdi, če bo moral potovanje zaključiti predno bo zaplul v Črno morje. — Janeza smo vprašali, kakšno opremo bo vzel s seboj. »Vse kar je potrebno za taborjenje in pa konzervirano hrano. Kolega, ki je veliko potoval, mi je nekoč dejal, da se najbolje potuje z malo denarja in brez orožja.« — Kaj lahko povzroči prekinitev potovanja pred ciljem? »Predvsem težave z oblastmi ali pa kakšna nesreča s čolnom. Računam, da bom srečno priplul v Črno morje.« — AH se boste vrnili s čolnom, ko dosežete dlj? »O tem še nisem razmišljal. Če ne bo »vozovnica« za čoln predraga, ga bom pripeljal nazaj, sicer ga bom pa tam prodal.« Tako se Janez Jaklič podaja na dolgo pot. O tem kako je potoval in kaj je doživel, bomo še pisali, Janezu pa želimo srečno plovbo. PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNO ORGANIZACIJO EMONO Decembra leta 1977 je bil podpisan Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo EMOND. Združile so se: TOZD Elektromontaža, TOZD Tovarna elektrona-prav, TOZD Dvigalo in TOZD Industrija stikalne opreme. Po podpisu sporazuma so začeli pripravljati vse potrebne samoupravne akte delovne organizacije. Delovna skupnost je vse bolj dobivala zaokroženo podobno. V delovni skupnosti je sedaj zaposlenih 139 delavcev, od teh jih je 19 v centralni kuhinji, ki je enota s samostojnim obračunom in dela po posebnem sporazumu, ki so ga podpisali vsi koristniki njihovih storitev. V delovni skupnosti so organizirali pet sektorjev: splošno-kadrovski, razvojni, prodajni, plan-sko-analitsko-organizacijski in finančno-računovodski. Današnji zapis naj bi v grobih obrisih prikazal sedanji trenutek in pa načrte DO EMOND. Franc Kumše: »Delovna skupnost še ni kadrovsko v celoti zasedena. Vendar je nove delavce težko zaposliti, ker nimamo ustreznih prostorov in smo raztreseni na več mestih: na Titovi, v Vojkovi, v Smoletovi in v Slovenskih Konjicah. Računamo, da bomo kmalu tudi to vprašanje vsaj delno rešili, s preselitvijo TOZD Dvigalo v Črnuče bomo dobili nekaj prostorov v Smoletovi. VELIKE RAZVOJNE MOŽNOSTI Franc Kumše: »Glede na potrebe tržišča in razvoj tehnike v svetu načrtujemo širitev proizvodnih zmogljivosti posameznih TOZD. Indivi- dualna proizvodna programa jakega toka v TEN in ISO služita za zadovoljevanje potreb montaže znotraj Emonda, približno 80 % proizvodnje pa gre kupcem širom Jugoslavije. Dela na tem področju imata dovolj obe TOZD. Program serijske in tipizirane proižvodnje je v TOZD TEN nekoliko zavrt zaradi pomanjkanja prostora. V novih prostorih, ki jih TEN začenja graditi bo stekla proizvodnja družine nizko in srednje napetostnih stikal za lastne potrebe in za trg. Za investicijo se pripravlja TOZD ISO. Tokrat uvajajo nov proizvodni program. To bo delno licenčna proizvodnja, delno pa rezultat našega razvoja. TOZD Dvigalo je s preselitvijo v Črnuče združilo celotno proizvodnjo in jo bo lahko bolje organiziralo. To je šele prvi korak. Že so se začele priprave za zgraditev tovarne dvigal. Tako naj bi v novi industrijski coni BP-10 v Črnučah zgradili proizvodne prostore za tiste elemente dvigal, ki jih uvažamo — mišljena je oprema za strojnice. V prvi fazi TOZD DVIGALO ostane na sedanji lokaciji v Črnučah, ob zgraditvi .celotne tovarne, pa bodo pre !selili tudi to proizvodnjo. TOZD TEN začenja novo investicijo. Konec maja smo pridobili vsa potrebna soglasja, dovoljenja in jamstva. Jeseni leta 1980 naj bi v novih prostorih proizvodnja tudi 'stekla. TOZD Elektromontaža je kot TOZD dosegla vrh. Razmišljanja pri njih gredo v 'smeri ustanovitve še ene j TOZD — delitev naj bi bila energetika — instalacije. Na drugi strani naj bi z dobro opremo odpravili čimveč fizičnega dela, v delavnici pa naredili čimveč, vendar moramo vedeti, da je delavniška predpriprava tu drugačna kot pri ostalih montažnih TOZD.« industriji, vodovodne siste- Razvojni oddelek teleko-me, črpalne postaje. Za tako munikacij dograjuje že osvo-intenziven razvoj bo pa po- jene sisteme, predvsem pre-trebnih precej domačih sred- tvornike za vse vrste kanalov. štev, lastna akumulacija je Če ne bi imeli prostorskih premalo, da bi lahko pokrila težav, bi verjetno premagali vse potrebe.« — Kako pa je organizirana razvojna služba. tudi finančno prepreko in kupili opLemo za proizvodnjo elementov kabelske televizi- Franc Kpmše: »Razvojna je. Računamo na proizvodnjo služba je organizirana v de- kabla, ki se vgrajuje v zgradbi lovni skupnosti in v njej zdru- in vseh potrebnih spremljajo-žuje delo 40 delavcev, do čih elementov. Razvijajo se konca leta računamo, da jih tudi še naprej skupinske an-bo 45. Razvojna služba ima tenske naprave, TV in UKV - pet oddelkov. Razvojni odde- oddajniki ter ojačevalci. lek za dvigala pripravlja Oddelek za signalne na- lastno dvigalo. Le tako bomo prave in mikroprocesorje je uspeli na tržišču. Kooperacij- opravil že nekaj nalog na svo- ska pogodba s Haushahnom jem področju. V sodelovanju ni zaživela. Sedaj TOZD z inštitutom Jožef Stefan pa Dvigalo kupuje vse elemente bodo osvojeni sistemi za voza dvigala, ki jih sami ne mo- denje dvigal, katerih glavni rejo narediti. proizvajalec naj TOZD TEN. bi bila Za letošnje leto so v Emondu planirali 1.015,000.000,00 din celotnega prihodka, ki naj bi ga ustvarilo 1539 poprečno zaposlenih delavcev in 258 učenecev. Od skupno zaposlenih 1539 delavcev naj bi jih bilo 155 v delovni skupnosti. V POGOVORU SO SODELOVALI: Dipl. inž. Franc Kumše, glavni direktor DO EMOND Dipl. iur. Karel Miklavc, pomočnik glavnega direktorja za prodajo proizvodov in storitev Dipl. iur. Boris Krist, direktor splošno-kadrovskega sektorja DO Dipl. oec. Borut Gržinič, direktor plansko-analit-sko-organizacijskega sektorja DO Dipl. oec. Silvo Zaman, direktor finančno računovodskega sektorja DO Dipl. inž. Mirko Jankovič, predstavnik družbenopolitičnih organizacij Miro Koželj, predsednik delavskega sveta delovne organizacije — V SOZD IMP so elek-troinstalacije prisotne tudi v DO PMI. Kako je z usklajevanjem programov. Franc Kumše: »Delovna organizacija PMI želi celostno nastopati na tržišču. Zato bodo elektroinstalacije obdržali v TOZD Blisk tudi v bodoče. Menim, da mora biti glavna usmeritev TOZD Elektromontaža nekoliko drugačna od Bliskove. Njena usmeritev pa zahteva trafo postaje, instalacije v procesni Razvojni oddelek tipiziranih in energetskih naprav jakega toka dopolnjuje in razvija nove izvlačljive sisteme, kar je na zahodu že dokaj 1 :£ rD7\/itn ' J razvito Razvojni oddelek za aparate razvija družine stikal za lastne potrebe in za tržišče. Zadnja .moda' so vakuumska stikala, ki jih bomo osvojili tudi pri nas. Z dokončanjem investicije v TOZD TEN se bo proizvodnja vseh vrst sti- Stroški razvoja so veliki. Zato smo Raziskovalno skupnost zaprosili, da nam pri teh stroških pomaga s‘svojimi sredstvi vsaj v obliki kreditov. Razvoj je lokacijsko v TOZD, da je sodelovanje s tehničnimi službami TOZD kar najboljše. Odprto pa je še vprašanje prototipnih delavnic. Vemo, da jo je TEN nekdaj imel in da ima danes na voljo le del teh prostorov. Za izdelavo ,nulte' serije določenega novega proizvoda, pa prototipna delavnica nujna.« KOMERCIALA USPEŠNO DOSEGA PLANE Karel Miklavc: »S podpisanimi pogodbami v prvih petih letošnjih mesecih smo lahko kal močno povečala, s tem pa zad°v°ljni- Če prištejemo še tudi potrebe po razvoju novih Prenos >z lanskega leta, do-vrst. bimo naslednjo uresničitev prodaje v petih mesecih letos: Elektromontaža 65 %, Dvigalo 62 %, TEN 71% in ISO 43%.« — Zakaj tolikšna razlika med TOZD ISO in ostalimi? »Prepričan sem, da je to samo trenutno in da je delni vzrok prekrivanje individualnega programa jakega toka in pa dejstvo, da je bila komerciala prej locirana v TOZD TEN.« — Se konjunktura dviga ali pada? »Letošnje leto bo še ko-njunkturno, vendar nas to ne sme uspavati. Investitorji vedno pogosteje oddajajo dela tistim, ki jim ponudijo ugodnejše kreditne pogoje — tudi do 50% pogodbene vrednosti. V Emondu načrtujejo naslednje investicije: TEN jo že začenja v Vojkovi. Ob izselitvi Klime — proizvodnje naj bi del objektov odkupila TOZD Elek-tromonataža. TOZD ISO bo razširila sedanje proizvodne prostore na isti lokaciji. Tovarna dvigal naj bi zrasla v industrijski coni BP-10 v Črnučah. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja pa predvidevajo tudi zgraditev poslovne stavbe. Eden od problemov, ki tarejo komercialo je tudi raztresenost. Računajo pa, da bodo celotno prodajno službo (razen prodaje dvigal) organizirali na sedežu delovne organizacije EMOND na Titovi 37 v Ljubljani. NEKATERA PODROČJA SO ŠE SLABO OBDELANA V kadrpvsko-splošni službi je odsoten tajnik samoupravnih organov, socialna delavka (to bo prva v IMP, ki bo opravljala dela in naloge so- formativnega značaja. Ugodalnega delavca — op. pisca) tavljamo pa, da predvsem pri in pravnik za blagovni pro- delegacijah informacijski si-met. stem ne funkcionira. Informi- Boris Krist: »Največ smo ranost delegatov je slaba, podelali pri nastajanju, spre- vratne informacije skoraj ni. membah in dopolnitvah sa- Tu bo najbrž treba poiskati' moupravnih aktov. Naša želja širše sistemske rešitve.« je, da oživimo in začnemo ra- Miro Koželj: »Vodje dele-zvijati vse funkcije našega gacij bi morali biti prisotni na sektorja. Računamo, da sejah samoupravnih organov bomo do konca letošnjega in spremljati problematiko v leta začeli delati na vseh po- sredini, ki jo kot delegati za-dročjih za vse TOZD. Tre- stopajo v eni od skupščin.« nutno pripravljamo enovit sistem pripravništva, uvajanja KUHINJA JE novih delavcev, izobraževa- SAMOSTOJNA nja ob delu in štipendijske po- OBRAČUNSKA ENOTA litike za celotno delovno or- V centralni kuhinji združuje ganizacijo.« delo 19 delavcev in slučajno .. ., imajo tudi toliko koristnikov nji- Vecjo pozornost bomo mo- hovih storitev> s katerimi so sk/e„ rali posvetiti cenam. Vsi nili samoupravne sporazume. V vemo, da so visoke. Kako kuhinji prihaja do minimalnega torej pridobiti delo v hudi ostanka dohodka, ker ustvarjanje konkurenci? To so predvsem dohodka tudi ni njen namen, sprejemljivi roki in dobra Ofgim centralne kuhinje je svet, kvaliteta. Toda roke smo že katerega delo pa glede na dogo-začeli podaljševati. Računam, vorJeno zasnovo šepa. da bomo z dobro obdelavo tržišča, boljšo povezavo s posameznimi TOZD in s TOZD Inženiring tudi v bodoče za- Normalne delovne oje ■ gotov''' našim TOZD dovolj dobila tudi p|ansko-analitsko-or-dela doma in na tujem. Se po- ganizacijska služba. Trenutno so sebej želim poudariti potrebo štirje zaposleni, v planu za letos naj bi sprejeli še do konca leta. Po preselitvi TOZD Dvigalo se bodo preselili v Smoletovo. Silvo Zaman: »Kaj dela naša služba? Opravljamo finančno-ra-čunovodske posle za Delovno skupnost in Centralno kuhinjo, za Elektromontažo in TEN vodimo glavne knjige,, evidenco orodja, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, saldakonte kupcev in dobaviteljev, za TOZD ISO vodimo evidenco orodja, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, medtem ko ima Dvigalo celotno računovodstvo. Poleg tega pripravljamo zbirne in konsolidirane bilance, smo nekakšna povezava med TOZD in Interno banko. Če pogledamo Emond glede doseganja dohodka, ugotovimo, da smo precej he-j terogeni. Glede likvidnosti lahko Gradivo prejmejo delegati pravočasno, sodelovanje med delegati je dobro. Nekoliko večjo aktivnost delavskega sveta je povzročil nesprejem nekaterih aktov v TOZD TEN. Delegati delavskega sveta delovne organizacije niso delegati delavskega sveta TOZD, pa naj bi zaradi neposredne povezave to bili.« Borut Gržičič: »Delegati bi morali prenašati stališča.« Boris Krist: »Glede na to, da je dobra poprejšnja obravnava in gradivo strokovno dobro pripravljeno, najbrž ni potrebno, da so isti delegati v obeh delavskih svetlih. To bi bila tudi prevelika obremenitev za iste delavce. SPROTNO SPREMLJANJE DOSEŽENIH REZULTATOV po tesnem TOZD.« sodelovanju s so predvideli Borut še enega delavca. Gržinič: »Če pregle- — Kako ocenjujete sode- damo izpolnjevanje plana v petih lovanje s TOZD Inženiring? letošnjih mesecih, ugotovimo, da ga TOZD Elektromontaža in D , ., ,. . TOZD TEN v redu izpolnjujeta, Pričakujemo pridobitev vec- Dvigalo in ISp pa st£ pod pla_’ »Sodelovanje je dobro. jih del tudi preko njih. Res je, nom prj Dvigalu so glavni vzroki da je bila prodaja proizvodov naslednji: plan je bil sestavljen slabša — vzrok pa je, da je na novi proizvodnji* selitev je tra-prodaja v TOZD premalo jala štirinajst dni, prvi učinki pre- vključila predstavniško s®!it]ve s,° se pokazali v maju, ju- „ nijski plan bodo dpsegli v celoti. J V TOZD ISO je prišlo do pre- Kaj načrtujete ob enot- cejšnjega povečanja plana (za nem uvajanju novosprejetih 48% v letošnjih petih mesecih, v delavcev? primerjavi z enakim obdobjem »Strokovne seminarje, ki lani). Drugi razlog pa je ta, da je v naj bi jih izpopolnili predv- TOZD ISO primanjkovalo ESilteEl rečemo, da smo najbolje stoječa Poudarjam še enkrat, da delovna organizacija in to predv- manjka predvsem povratna sem po zaslug, TOZD Elektro- informacija.« montaže. Zavedati se moramo, ... . ' . ,v _. ... da se bo položaj poslabšal. Če . Mirko Jankovič: »Sindikat ocenjujem sodelovanje z Interno Je organiziran v okviru de-banko, lahko rečem, da kratko- lovne organizacije, ZK pa v ročno združevanje sredstev ne skladu s statutom ni. Vendar teče tako kot bi moralo, TOZD bi pa je treba kontinuiteto dela na splošno morale pokazati več ohraniti, zato se po potrebi TJ™' R^ganizacija je po- sestajajo sekretarji. To niso sem domači predavatelji.« — Kako skrbi vaša služba za obveščanje? »Delne zbore imamo že v TOZD dela.« — Kako ste s pripravo planskih dokumentov? »Naredili smo analize razvoja TOZD od leta 1975 do leta 1980. vseh TOZD in delovni skup- Ugotovili smo, da sta bili leti nosti. Trudimo se, da bi bilo 1976 in 1977 zelo konjunkturni in gradivo razumljivo. V načrtu da smo leta 1977 dosegli vrh, lani imamo bilten Emonda, ki naj Je sledil rahel korak nazaj. Raču-bi za začetek izhajal enkrat namo da bosta letos boljši rezul- četrtletno in bil predvsem in- Hek.romontažamToZD ?EN. V celoti kasnimo s planskimi dokumenti za približno dva meseca. Računamo, da bomo v okviru sprejetega rokovnika celotne SOZD IMP, akcijo zaključili novembra na referendumu.« — Ali predvidevate tudi kakšne organizacijske spremembe? »V prvi vrsti nameravamo ustanoviti TOZD skupnega pomena, dve montažni TOZD (v okviru TOZD Elektromontaža), še eno v sedanji TOZD TEN, verjetno pa bodo pogoji izpolnjeni tudi v TOZD Dvigalo.« RAČUNOVODSTVO BO V SMOLETOVI V finančno-računovodskem ! slabšala položaj za dolgoročno združevanje sredstev. PMI in Promont sta imela precej pripomb na pošteno zamišljen sistem združevanja sredstev in to v trervitku, ko so vse investicije pogojene z združevanjem.« — Kaj pa težave sektorja samega? »Posebnih problemov ni. V zadnjem času se pojavljajo fluktua-cijske težnje skoraj v vseh računovodskih sektorjih. Dogovorili smo se za enotne startne osnove osebnih dohodkov in ostali smo na repu, ker smo se edini med delovnimi organizacijami držali dogovora. Tako se je zgodilo, da delavci, ki so do včeraj enako delali in skupaj sedeli in imeli enake osnove OD, še vedno delajo isto delo in sedijo skupaj, imajo pa različne osnove osebnih dohodkov.« DOBRA ODMEVNOST DPO problemske konference, ampak samo iskanje skupnih rešitev, Sodelovanje med organizacijami je dobro. Edino odprto vprašanje je delovanje mladinske organizacije, kjer ne najdemo prave rešitve. Ugotavljamo, da naloge mladinske organizacije niso predvsem mladinske, medtem ko imajo mladi veliko svojih problemov. Ob takem delu pa interes upada. Zato bi bila za oživitev mladinske organizacije bolj specifične akcije, saj vse ostale probleme enakopravno rešujejo v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih. Lahko rečem, da je odmevnost DPO dobra. ZK je tista, ki naj bi iskala nekaj novega, nekaj boljšega. S kritiko Miro Koželj: »Delegatov ne uničuje, ampak opozarja, delavskega sveta je 17. Šesta- bi bilo negativnosti manj.« jamo se na dva do tri mesece. T. ŠTRUS “ Kam pa bežiš štempel ura? “Na svež zrak,ko pa imate na Trati toliko prahu. “Ih pa kaj jaz moram vzdržati brez popravila do upokojitve!” ******** -------- --------- ii j "M Elementi za difuzijo zraka Večconska klimatska naprava — Klimat — je vzbudila veliko zanimanja. Udeležence seminarja je na Otvoritvena beseda na dnevu dnevu »IMP« pozdravil gene- »IMP« — dr. Peter Novak ralni direktor Stanko Krumpak ENOTEN NASTOP IMP NA INTERKLIMI 79 Na ITERKLIMI ‘79 so razstavljale naslednje DO, oziroma njihove TOZD: — KLIMAT Ljubljana (TOZD Klima — proizvodnja, TIO, PANONIJA) — KLIMA Celje (TOZD Industrijska proizvodnja) — PMI Maribor (TOZD Montaža, Elektrokovinar, Blisk) IKO Ljubljana (TOZD Trata, ITAK) Strešni in aksialni ventilatorji Ventilator in tipizirani jermenski nrenosi ter element' za regularno It,,tilniki zvoka m indijctriicki te«»|ri ter h|n