Št. 85 (14.831) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pd v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggo 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. RistOfi 28 - Tei. 0432/731190____
POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI SPB). IN AB& POST. GR. 1/50%
1300 LIR
Hranilna pisma
Varni koraki vašega gospodarjenja
y lirah,
ali mrka1’

'•90201
TOREK, 29. MARCm
A p,. 132.
Rojstvo z desno šepavo nogo
Bojan Brezigar
Druga republika je stopi-. Ea desno nogo. To vsaj Izhaja iz prvih napovedi o jzidu političnih volitev, iz katerih naj bi se rodila prenovljena Italija; v poslanski zbornici naj bi desni tabor osvojil absolutno večino Blasov. Ko Se ni prav shodila pa je desna noga že močno zasepala. To pa izhaja iz izjav enega izmed treh voditeljev desnice, liderja Se-y^ne lige Umberta Bossija, in je že nekaj minut po zaprtju voliSC rohnel proti svojima zaveznikoma Berlusconiju in Fini ju.
2e to potrjuje napoved, da volitve ne bodo prinesle razjasnitve, ampak bodo privedle državo v veliko zmedo. Ta bo Se večja, Ce se bo uresničila napoved, da bo v senatu vedna pripadla naprednemu taboru. Tako je preuranjeno vsakr-Sno predvidevanje o sestavi vladne koalicije, o imenu novega premiera in o sestavi vlade. Ce pa bodo rezultati res taki, bo ostala edina možnost institucionalna vlada, Id bi v najkrajšem Času privedla parlament do novih vohtev, seveda s spremembo volilne zakonodaje, Se zlasti po včerajšnjemu praktičnemu dokazu, da ta zakon ne jamči upravljivosti države.
V vrtincu volilne zakonodaje se je znašla tudi slovenska manjšina V Času, ko Poročamo, Se nimamo dokončnih izidov in ne ve-P10, ali je trii Darko Bratina izvoljen v senat ali ne. Po dosedanjih podatkih kaže, da je slovenskemu sena-tarju tokrat uspelo. To pa -P° Se nedokonCnih podatkih - ne velja za Hackovo m za Kneippa, Id sta ju kandidata desnice prekosila, iako je med kandidati naprednega tabora edino CJaudio Magris na Trža-7*® z izvolitvijo dokazal, da je v Trstu Illyjeva fbrmu-^ zopet zmagala.
, Kljub Magrisovi zmagi m zelo verjetni Bratinovi Uveljavitvi ni, da bi se ve-splili. Novi volilni red nikakor ne jamCi veC urav-Uovesenega zastopstva, v katerem bi bil zajamčen prostor za konservativni in 23 napredni tabor ter v tem okviru tudi za predstavnika slovenske manjšine. UOitno je tudi to odraz Šepavosti nove volilne zakonodaje. Pri popravkih Šepavosti te z desno nogo lojene druge republike bo treba misliti tudi na ta vprašanja.
Besedo ima sedaj parla-Utent Rekli so, da bo moral izgotoviti dobro in učinkovito vlado. Ob tem parla-toentu bomo lahko zadovoljni, ce bomo imeti vlado. Na pridevnike bomo morati Se počakati.
PO PROJEKCIJAH IN DELNIH IZIDIH PARLAMENTARNIH VOLITEV
Zasuk v desno
Berlusconi in Fini slovito zmogo, Bossi ju ostro nopodo - Zmeren uspeh levice, poroz centro - Liro in borzo norosti - Trst potrdil veljovnost »lllyjevego kortelo«
Magris izvoljen Bratina v vodstvu
TRST - Claudio Magris je novi tržaški senator, dokončnih podatkov o drugem senatnem okrožju, v katerem je kandidiral Darko Bratina, pa Se ni, Čeprav slovenski kandidat vodi. Na Tržaškem sta obe poslanski mesti osvojila kandidata desnice Gualberto Niccolini in Marucci Vascon, prav tako pa naj bi kandidatu desnice Lovisoniju pripadlo poslansko mesto na Goriškem, Čeprav tudi tu Se ni dokončnih podatkov. V drugih okrožjih naše dežele je bil prav tako potrjen nacionalni
trend: Severna liga naj bi izvolila tri senatorje (Fontaninija, Bosca in Visentina). Isto velja za poslansko zbornico, Čeprav glasov še niso prešteli.
Na 3. strani
RIM - V Italiji je veter zapihal v jadra desnice. Toda na poti z brega prve k bregu druge republike je Italija ostala sredi brvi v zelo labilnem ravnovesju, saj razkol med silami desnega kartela, ki ga je zmaga - kot kaže - še poglobila, ne jamCi upravljivosti. Italijanske volilce je očitno zamikal »Čudež«, ki ga ponuja Silvio Berlusconi, vendar jih ni očaral. Namesto jasnosti se zato obeta zmeda.
Silvio Berlusconi se- je kandidiral za novega italijanskega premiera. Toda upoštevati bo moral, da je prav temu rekel Ne lider Lige Umberto Bossi. »Senatur« je bil v tekmi z zaveznikom poražen, vendar ima dovolj moCi, da bi lahko pogojeval milanskega medijskega magnata.
Napovedi javnomnenjskih zavodov pripisujejo
desnici v poslanski zbornici absolutno večino, v senatu pa je veCje ravnovesje moCi.
Volilna preizkušnja je vCeraj prepričljivo potrdila trend, ki se je bil pokazal že v petek in pognala k višku tako liro kot borzne kazalce. Italijanska valuta je v razmerju do dolarja pozno popoldne pri-
dobila že skoraj 19, v odnosu do marke pa 17 lir, medtem ko je borza zaslužila skoraj 4 odstotke. Prepričanje, da je konec negotovosti in da bo z volišč konCno prišla upravljivost države, se je polastilo vseh finančnih trgov, borza pa je doživela rekordne izmenjave.
Na 2. in 27. strani
Aretaciji
zaradi
umora
Mirana
MOGADIS - V zvezi z umorom Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi so v Somaliji aretirali dve osebi, katerih imena sicer niso sporočili, za kateri pa trdijo, da sta elana klana Maru-sade. Kaže, da je šlo za spopad znotraj klana in da sta obe žrtvi bili ubiti po pomoti, kar je sicer v nasprotju s pričevanji očividcev.
Tornadi v ZDA terjali 42 življenj
Od Alabame do Misisipija in od Georgie do Severne Karoline so tornadi in neviht zahtevati 42 življenj in veC sto ranjenih.	Na 13. strani
SLOVENIJA / SKLEP DRŽAVNEGA ZBORA
Janez Janša razrešen
LJUBLJANA - Kljub vzklikanju večtisočglave množice v podporo obrambnemu ministru Janezu Janši pred poslopjem slovenskega parlamenta je pozno ponoči državni zbor na svoji izredni seji razrešil Janeza Janšo. Za razrešitev se je izreklo 49 poslancev, proti pa jih je bilo 39. Premier Janez Drnovšek se je za razrešitev odločil zaradi primera Smolnikar, ko je vladna ministrska komisija ugotovila, da je prišlo v nasprotju z veljavno zakonodajo do posega vojaških oseb proti civilistu.
Izredna seja državnega zbora se je zaCela z govorom predsednika Drnovška, ki je med drugim dejal, da je moral reagirati, sicer bi prevzel odgovornost za to, da se takšna dejanja lahko ponovijo ati da pride v prihodnosti še do hujših dejanj, do hujših obračunov in posegov v človekove pravice.
V večernih mah je pred poslanci nastopil tudi minister Janša, ki je zavrnil obtožbe na svoj raCun in poudaril, da gre za politični obračun z njim.
Se pred začetkom izredne seje
sta se sestala odbor za obrambo in komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb ali krajše Bučarjeva komisija. Pred obrambnim odborom se je predstavil kandidat za novega ministra Jelko Kacin, ki je ne glede na to, da je sejo zapustilo sedem elanov, od petnajstih dobil zeleno luC za nadaljnji postopek. Bučarjeva komisija pa je tako kot vladna komisija ugotovila, da so vojaške osebe prekoračile svoja pooblastila.
Majda Vukelič Na 13. in 14. strani
Umri je dramatik Eugene Ionesco
PARIZ - Včeraj je umrl dramatik romunskega porekla Eugene Ionesco. Star je bil 81 let. V grotesknih dramah je prikazoval samoto in tesnobo človeka. Med njegovimi najslavnejšimi deli so drame UCna ura, Stoli, Plešasta pevka in Nosorogi, napisane v 50. letih.
Na 13. strani
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Krvavi pohod privržencev Inkathe na sedež ANC v središču Johannesburga
JOHANNESBURG - Včerajšnji pohod nekaj tisoč Zulujev v središču Johannesburga se je sprevrgel v pravi pokol.
Policija poroča o 33 žrtvah krvavega pohoda privržencev Inkathe. Od teh je bilo osem ljudi ubitih med napadom na sedež Afriškega narodnega kongresa Shell house, 55 pa je bilo ranjenih. Protestni pohod so pripravili vneti zagovorniki suverenosti kraljestva Zulujev v provinci Natal, kjer je bilo ta konec tedna ubitih najmanj 55 ljudi. Predstavnik ANC Thabo Mbeki je dejal, da bo vlada zaradi nasilja najverjetneje razglasila izredne razmere v državi.
V Pretoriji pa so se včeraj sestali voditelji štirih najpomembnejših južnoafriških strank, ki bodo preučili razmere in ukrepe za omejevanje globoke politične krize v državi. (Reuter, Telefoto; AP)
Danes v Primorskem dnevniku
Odložitev za Richettija
Bivši tržaški Zupan Franco Richetti in bivši odbornik za javna dela Lucio Cemitz (oba KD), ki sta vpletena v preiskavo o Čistilni napravi v Zaljah, se bosta pred sodnika vrnila konec aprila. Včerajšnjo obravnavo so namreč odložili.
Stran 7
Gorica: še o bolnišnici
Odbor za enotno bolnišnico ne odneha in zahteva od Dežele, naj ustavi gradnjo bolnišnice v Tržiču in naj ponovno preuči zahtevo za gradnjo eno samo bolnišnico goriške pokrajine in sosednjih območij.
Stran 9
Uspešen niz
Openskih glasbenih srečanj
Na zadnji nedeljski matineji v openskem Prosvetnem domu sta nastopila violončelist Federico Magris in pianistka Patricia Turicchia, ki sta tudi s tem koncertom dokazala, da sestavljata duo, ki je dobro vpeljan v komorno muziciranje.
Stran 11
Spet evropski nogometni pokali
Danes in jutri bo v vseh treh evropskih nogometnih pokalih vrsta zanimivih srečanj. Ze danes se bo v prvi polfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov Parma v Lizboni pomerila z Benfico.
Stran 26
VOLITVE / PO NAPOVEDIH ZAVODOV ZA JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE
Desni kartel prevladal
Zaradi sporov, ki so prišli tudi sinoči jasno do izraza v desni koaliciji, upravljivost države ni zagotovljena - Silvio Berlusconije v Rimu premagal Luigija Spavento in Alberta Michelinija
Fausto Bertinotti (SKR)
RIM - Ali so zadeli poslovneži, ki so včeraj dopoldne na borzi in na valutnih trgih stavili vse na upravljivost Italije in na zmago desnega kartela? Napovedi javnomnenjskih zavodov snoCi na to vprašanje niso odgovorila. Povedala so sicer, da je desni kartel zmagal in da se mu v poslanski zbornici nakazuje večina (razpon možnosti pa je nihal od relativne do absolutne večine), medtem ko je bila situacija v senatu manj jasna, saj je sprva kazalo, da bo imel v senatu večino levi kartel, medtem ko so kasnejše napovedi pripisovale večino desnemu kartelu. Toda zmaga ni prispevala k temu, da bi desni tabor strnil vrste. Nasprotno. Razkorak se je Se poglobil, saj je v imenu
REAKCIJE / MED PREVIDNOSTJO IN VESELJEM h
Bossi greni zmago Berlusconiju
»Njegovi zasebni interesi mu onemogočajo vodstvo vlade«
Poraz progresisticnega zavezništva sta v prvih komentarjih priznala tako predsednik kot tajnik Komunistične prenove Cossutta in Bertinoti, ki sta glavno krivdo pripisala premalo odločnemu in izkristaliziranemu nastopu levice. Za Bertinottija je bila na primer napaka tudi ta, da niso za konec volilne kampanje priredili množično nacionalno demonstracijo. Del Turco, katerega nova PSI se po prvih podatkih ni najbolje odrezala (njen kvorum 5% za vstop v parlament je bil še pod vprašajem), je pozval k previdnosti in k Čakanju na dokončne podatke, ki da bi lahko prinesli tudi kaka presenečenja, medtem ko je lider Mreže-Rete Orlando naznanil, da iz te volilne preizkušnje prihaja še bolj razdrobljena Italija. Skrajno previden je bil tudi elan vodstva Occhettove DSL Petruccioli - kot sicer tudi vsi na sedežu progresistov -ki je izjavil, da je za vsek komentar treba poCakati na bolj zanesljive podatke. Kasneje se je nekoliko bolj razgovoril D’Alema, ki je izrazil dvom v absolutno večino desnega pola in tudi v pogoje za upravljivost države, zato se je zavzel za premislek o morebitni konstituantni vladi.
Za Maria Segnia so bili rezultati v dobri meri predvidljivi, dodal pa je, da ima DSL veliko zaslug za uspeh desnice, med drugim tudi zato, ker se ni znala izviti iz objema Komunistične prenove. Rezultat Uderju referendumskega gibanja nikakor ne ugaja, ker obljublja neupravljivost. Povsem nasprotnega mnenja so seveda bivši demokristjan, ki so se odcepili od Matinazzolijeve stranke in ustanovili Krščansko demokratski center CDD, ki so s Casinijem dali vedeti svojim bivšim strankarskim somišljenikom, da je bil njihov prehod k Berlusconiju pravilna izbira.
Dokončno veselje nad dokončnimi rezultati, ki bodo lahko ob koncu še boljši, je na tiskovni konferenci za vse TV mreže precej Gez polnoč izrazil lider Forza Italie Silvio Berlusconi. Italijani so po njegovih besedah izbrali »zajamčeno prihodnost demokracije in svobode«. Nato se je spustil v dolgo besedovanje, ki je bilo povsem enako tistemu, ki ga je bil uporabljal v volilni kampanji in ki ga je večina Italijanov očitno razumela kot«novo, obetajoče in konstruktivno«, svoj televizijski poseg pa je sklenil z »Viva Italia!«.
RIM, MILAN - Prvi komentarji Um-berta Bossija so bili usmerjeni predvsem proti Finijevemu Nacionalnemu zavezništvu (Alleanza Nazionale), niso pa manjkali niti ironični namigi na Berlusconia in njegovo Forza Italio. »Brez nje,« je izjavil v enem od intervjujev, »bi Severna liga osvojila vse sedeže na Severu.« Večkrat je tudi ponovil, da se bo za oblikovanje nove vlade treba vsesti za mizo potem, ko bodo na voljo vsi dokončni podatki in ko bo torej znano, koliko poslancev je dobila Liga. Berlusconija je vsekakor opozoril, naj dobro pripravi svoj program, Čeprav je priznal, da je zmagal Pol svobode in gre torej njemu naloga za oblikovanje nove vlade. PaC pa Bossiju Se naprej ne gre Berlusconijeva kandidatura za premierski stolček, saj »podjetnik, ki je vedno skrbel samo za lastne interese, ne more prevzeti mesta, ki bi ga vsak dan postavljalo v nasprotje s temi interesi«. Se vec, ligaški lider se je pritožil nad obkoljenostjo, ki jo je doživljalo njegovo gibanje, ker so ga hoteli nevtralizirati: »Priznati moram sicer, da na inteligenten naCin,« je pribil, »in sicer tako, da so za recildiranje starega našli zelo ustreznega podjetnika.« V vseh posegih pa je Bossi ostro zavrnil vsako možnost zavezništva s Fi-nijem, kot je to delal tudi ves Cas volilne kampanje.
Povsem nasprotnega mnenja kot Bossi je Fini, ki je z neskritim zadovoljstvom nad rezultati potrdil, da sprejema Berlusconijevo kandidaturo za premiera, ker so Italijani postavili njegovo gibanje Forza Italia na prvo mesto in se tako uprli zmagi progresistov. »Ce bi že imeli zakon o neposredni izvolitvi premierja, kot je hotel Segni, »je pribil, »bi nocoj že imeli novega predsednika vlade. Brez nas pa ni mogoCe staviti nobene vlade« Njegova somišljenica Alessandra Mussolini pa je dodala, da bo sedaj treba vladati tudi z Bossijem.
Lider Ljudske stranke Mino Marti-nazzoli se je omejil na izjavo, da vsi po vrsti razmišljajo povsem drugače od njega samega in da že vidi razpoke v zmagujočem polu. Bolj zgovorna je bila predsednica PPI Jervolino, ki je izrazila obžalovanje za napredovanje desnice in napovedala konstruktivno opozicijo svje stranke, član taništva Agrusti pa je dodal, da za pretiran volilni porast desnice nosi dober del odgovornosti tudi levica.
Severne lige Umberto Bossi rekel v vseh izjavah dva jasna Ne: Ne sodelovanju z Nacionalnim zavezništvom Gianfranca Finija in Ne kandidaturi Silvia Berlusconija za bodočega predsednika vlade.
Če bodo izidi potrdili napovedi javnomnenjskih zavodov bo upravljivost zelo vprašljiva. Ce je bil glavni cilj zagotoviti upravljivost, so volilna pravila, ki jih je sprejel parlament pred nekaj meseci, padla že na prvem izpitu. Italija pa se je. na poti od brega prve k bregu druge republike ustavila sredi brvi v zelo labilnem ravnovesju.
Napovedi (javnomnenjski zavodi so se prvič preizkusili z večinskim sistemom) so bile še zelo negotove, Ce si tudi Silvio Berlusconi, ki je vse svoje poteze osnoval na javnomnenjskih raziskavah, okoli polenih še ni upal dati dokončne ocene. Nedvomno pa so pokazali, da sta desno in levo krilo stisnili sredinski kartel v klešče in da izbira Mina Martinazzoli in Maria Segnija z volilnega vidika ni bila uspešna. Napovedi izidov za proporC-no kvoto so v Berlusconijevi Forza Italia nakazale najmočnejšo politično silo, takoj za njim pa je bilo v desnem kartelu Nacionalno zavezništvo, medtem ko se je Liga uvrstila na tretjo mesto, precej daleC od ostalih dveh partnerjev. Dejansko razmerje moči pa'bo znano šele, ko bodo znana imena izvoljenih v enoman-datnih okrožjih in ko bo jasno, za katero od treh sil se bodo opredelili.
Naprednemu zavezništvu, ki je s svojo koalicijsko sposobnostjo zmagalo na decemberskih upravnih volitvah, tokrat ni ponovilo podviga. V tekmi
Umberto Bossi je glede bodočih zavezništev v vladi bil zelo meglen
za poslansko zbornico je izgubilo precej gladko, medtem ko se je - vedno sodec po predvidevanjih -bolje uveljavilo v tekmi za senat. Očitno je bilo s svojimi predlogi privlačnejše za starejše kot za mlajše volilce.
Iz napovedi jasno izhaja, da je situacija skrajno zapletena in da bo vprašanje oblikovanja vlade zelo komplicirano. Po podatkih zavoda Cirm, ki je sodeloval z Raiem, naj bi napredni kartel
imel od 225 do 245 poslancev, center od 45 do 65 poslancev, desni kartel pa med 325 in 345 poslancev (kar naj bi mu dalo absolutno večino). Doxa, ki je sodelovala tokrat s Fininvestom je dajala podben razpon. Nekoliko drugačen in veliko bolj negotov trend pa so napovedi nakazovale za senat.
Javnomnenjske raziskave so tudi nakazovale izide nekaterih dvobojev v nekaterih enomandatnih
okrožjih za poslansko zbornico. Tako je Silvio Berlusconi v okrožju Rim 1 premagal proračunskega ministra Luigija Spavento (levica) in sredinskega kandiata Alberta Michelinija, ki je pred dvema letoma zbral največ preferenc. Prav tako je Gian-franco Fini v Rimu premagal Marca Pannello, Alessandra Mussolini pa v Neaplju Dacio Valent in Mario Fortuno Incostante. V Milanu je Umberto Bossi premagal Franca Bassa-ninija, Achille Occhetto v Bologni liderja Krščanskega centra Pierferdinanda Casinija. Od ostalih voditeljev je bil Mariotto Segni izvoljen v Sassariju, vodja Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti pav Turinu.
Do pozne nočne ure notranje ministrstvo ni sporočilo podatka o dokončni udeležbi volil-cev, vendar podatki po pokrajinah nakazujejo, da je bila nekoliko nižja kot pred dvema letoma.
Če bodo izidi potrdili napovedi, je oCitno, da je Berlusconijev Čudež zamikal Italijane, ni jih pa povsem očaral. Iz dvomov pa se je rodila nejasna in zmedena situacija.
Silvio Berlusconi in njegova Forza Italia sta bila nesporna zmagovalca
MANEVRI / SUMI IN GOVORICE
Kdo je širil izide sondaž?
RIM - Prvi sum se je zaCel širiti že dopoldne, ko je dejavnost na milanski in drugih borzah poskočila.
Od kod tolikšno zaupanje v delnice italijanskih podjetij in v liro? Od kod tolikšno zaupanje v možnosti upravljivosti Italije?
Takoj so se zaCele širiti domneve, da je borzna dejavnost poskočila, ker je kdo prišepetaval izide sondaž, ki naj bi napovedovale zmago enega - vse kaže desnega - od treh kartelov.
Posredno so te govorice potrdili nekateri poslovneži. »Očitno je, da je tržišče že videlo možnost, ki bi jamčila upravljivost Italije, kar je pozitivno vplivalo na borzo,« je izjavil poverjeni upravitelj Primi-gesta Francesco Taranto, medtem
ko je pooblaščeni upravitelj Fininve-stove Gestione Fondi Walter Otto-lenghi dodal, da »je tržišče imelo jasen občutek, da je eden od dveh kartelov zmagal«. To dejstvo je sicer nekoliko omilil s trditvijo, da je šlo »za bolj razčlenjeno in poglobljeno interpretacijo političnih porogra-mov«. Ottolenghi je sicer obsodil Sirjenje izidov sondaž, dodal pa, da »jih je težko prepovedati, ker je zakonodajalec pomislil na volilne aspekte, ne pa na finančna in valutna tržišča«.
Sum je postal skoraj gotovost, ko sta Demokratična stranka levice in Ljudska stranka formalno protestirali pri predsedstvu vlade in notranjem ministrstvu zaradi širjenja izidov sondaž. Ljudska
stranka je v sporočilu govorila o »manevrih, ki naj bi omogočili hude borzne in valutne špekulacije« in zahtevala odkritje ter kaznovanje storilcev.
Ljudska stranka je bila jasnejša. V svojem sporočilu je neposredno obtožila desničarske predstavnike in organizacije, da »kapilarno širijo glasove o dokončnih volilnih izidih«, to pa »je hudo motenje volitev«. Hrast je tudi trdil, da »so glasovi neosnovani, kot so potrdili zavodi za javnomnenjsko raziskovanje«.
Notranji minister Nicola Manci-no je takoj naročil prefektom, naj »vsako kršitev volilnega zakona prijavijo sodstvu, ki edino lahko hitro in učinkovito ukrepa«.
Sume in govorice bodo očitno morali preveriti v prihodnjih dneh preiskovalci. Ce se bo izkazalo, da niso bile neosnovane, bo to dokaz, kako globoko še segajo korenine italijanske politične družbe v močvirje prve republike.
VOLITVE / V SENATNIH OKROŽJIH TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE
Claudio Magris novi senator Bratina do zadnjega v dvomu
Slovenski senator tekmuje z Romali jem
V drugem senatnem ok-r, r U-’. ^ zajerna gorisko j Kajino, tri občine tržaške , ves vzhodni pas videm-sKe vključno z Beneško Slo-en!)0 in Rezijo, se na osno-' delnih volilnih izidov °beta prav do konca BorCen boj med Darkom ratino in kandidatom kate-P or?a haiia - Severna liga orejem Romolijem. Kan-^data Pakta za Italijo Stelio ardini in misovcev Sergio oanra sta izven igre.
Po prvih podatkih je Ro-
0	i na Goriškem zmagal v astu Gorici, zelo močno v radežu in z manjšo razliko
v turlanskih občinah onkraj , e/ Bratina se je močno veljavil v treh slovenskih občmah (vendar ponekod je kandidat Forza Italia prejel Presenetljivo veliko število glasov) v Tržiču in v večini .Cm trziskega okraja, ki so sicer tradicionalno bile vedno levičarske. Tam je bila ponekod Bratinova predno-st res močna, saj je v Staran-canu, Ronkah in Škocjanu z ral skoraj 50 odstotkov g asov, v Turjaku pa je celo presegel absolutno večino.
T Ireh občinah tržaške poKrajine, ki sodijo v to ok-jnzje. je Bratina bil v pred-n°sti s 3.668 glasovi pred Koniolijem, ki jih je zbral Z'Z53. V odstotkih je razlika znašala 48, 02 proti 29, 50,
seveda v korist Bratine.
y goriški pokrajini je bil Pn 222 voliščih na 229 v vodstvu Bratina. Zbral je :■/. 4 glasov, medtem ko l^JeRomoh 29.584. V od-otkih je bil Bratina v pred-0sti za 36, 39% proti Ro-n°h)evim 33,08%.
Ko poročamo, Se ni jasne rfe.iz občin videmske pn^Pne, ki bi seveda ute-
1	e tudi obrniti razmerje ed glavnima kandidato-
rig ^Posredno od nekate-j °. smo dobili sle-44i6 izida- Aiello: Bratina H’a’ ^nnioli 503. Terzo n^nileia: Bratina 1.022, 14?° * Čedad: Bratina pl77, Romoli 3'H4. Fiumi-8 do: Bratina 1.285, Romoli riP' d ' ®ovaimi al Natiso-1 n Bratina 493, Romoli 7!,^ • Manzano: Bratina 8> Romoli 2.424. German: Bratina 2.890, Ro-|pQl1 2.777. Razvidno je, da n;.v pocinah Spodnje Furla-]. e Bratina v prednosti, ze-p diočna razlika v korist ia v nekaterih drugih n. Ph (glej Manzano, San ovanni in Čedad) pa one-
vaJ?°Ca vsako predvidele prav do zadnjega v
tuPnem
°bcin
seštevku teh je Romoli zbral
j, jc rvumoii zurar 8 84n 3 8^asov' Bratina pa v' j • To je 5 tisoC manj kot Big - .at Forza Italia, s Ci-v je izničena vsa Bratino-4. Prednost (približno jj. A glasov) na Goriškem c i ržaskem oz. je Romoli u 0 v rahli prednosti; Vpp a i° Pa seveda se izidi desetin manjših občin v
Darko Bratina (foto KROMA)
videmski pokrajini.
Darko Bratina nam nekaj pred 1. uro ponoči Se ni mogel komentirati izidov in je soglašal z ugotovitvijo, da bo treba počakati prav do zadnjega.
Za goriško pokrajino smo dobili tudi nekaj dokončnih izidov. V mestu Gorici je kot rečeno zmagal Romoli. Zanj je glasovalo 9.051 vo-lilcev (35, 1%), medtem ko je Bratina zbral 7.128 glasov (27, 6%). Kandidat Pakta za Italijo Stelio Nardini je dobil 5060 glasov (19, 6%), misovski kandidat Sergio
Cosma pa 4581 (17, 7%) Bratina je gladko zmagal v treh slovenskih občinah. V Doberodbu je prejel 688 glasov (75, 19%), v Ste-verjanu 346 (70%), v So-vodnjah 813 (70, 4%). Njegov tekmec Romoli je v Doberdobu prejel 126 glasov (13, 77%), v Steverjanu 86 (17,4%) in v Sovodnjah kar 234 glasov (20, 3%). O teh rezultatih bo treba Se trezneje razmisliti, takoj pa bode v oCi dejstvo, da je marsikdo tudi med Slovenci glasoval za kandidata gibanja Forza Italia.
Za germanista odločilni glasovi v Miljah in Dolini
!V
Claudio Magris, nadstrankarski in neodvisni kandidat, ki se je predstavil pod simbolom ”Trieste“, je novi tržaški senator. V konservativnem in tradicionalno precej desničarskem okrožju je torej - Čeprav za las - zmagal kandidat odprtega in strpnega dela Trsta. Za njegovo uveljavitev so bili odločilni glasovi volilcev dolinske in miljske občine. Za Magrisa so se sodec po rezultatih množično izrekli volilci slovenske narodnosti.
Novoizvoljenega senatorja ni treba posebej predstavljati. Poučuje germanistiko na tržaški univerzi, redno piše v milanskem dnevniku "Corriere della Sera“ in se ukvarja tudi s pisateljevanjem. Pred leti je njegova knjiga Danubio (Donava) doživela izreden vsedržavni in mednarodni uspeh.
Magris je torej v fi-nišu, Ce lahko rabimo, izraz iz lahke atletike premagal svojega tekmeca Roberta Antonioneja, kandidata Severne lige, Liste za Trst in Berlusconijeve stranke. Antonio-ne, ki je deželni svetovalec melonarskega gibanja (po poklicu je zobozdravnik), se je predstavil kot novi obraz konservativnega političnega bloka in pokazal veC simpatij do Manlia Ce-
covinija kot do Giulia Staffierija, Čeprav je bil do zadnjega njegov politični sponzor skrajni nacionalist Giulio Camber.
Magrisova zmaga je, kot rečeno, zmaga odprtega dela Trsta, ki na nek način s tem popravlja hud spodrsljal v obeh poslanskih okrožjih, kjer sta prevladala kandidata Bossija, Berlusconija in melonarskega gibanja.
Magris je zbral 61.244 glasov (37, 9 odst.), An-tonione jih je zbral 59.418 (36, 7 odst.), Sergio Dressi je dobil 31.093 glasov (19, 2)\ medtem ko se je kandidat radikalcev Salvatore Cusumanno uvrstil na Četrto mesto. Dobil je 9.788 glasov oziroma nekaj veC kot 6. odst.
Novoizvoljeni senator je zelo malo ali nic sodeloval v tej napeti in zelo živčni volilni kampanji. V glavnem ni odgovarjal na napade svojih političnih nasprotnikov, med katerimi sta bila najbolj ostra in žolčna Dressi in An-tonione. Očitala sta mu, da je prijatelj Slovencev, italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvatski ter da je svojCas podprl Osimski sporazum. Na te kritike Magris, podobno kot tržaški župan Riccardo Iloly, ni odgovarjal. Molk in razsodnost sta mu prinesla volilno zmago.
________TRST / VEČINSKI SISTEM ZA POSLANSKO ZBORNICO
Niccolini in Vasconova nova poslanca
Nekdanji direktor Telequattro gladko premagal Mačkovo - Renatu Kneippu ni uspelo
Gualberto Niccolini (Severna liga, Lista za Trst, Berlusconi) je zmagovalec v prvem tržaškem okrožju za poslansko zbornico, ki zaobjema strogo mestno središče. Nekdanji direktor zasebne televizijske postaje Telequattro je Se po neuradnih podatkih (185 volišC na skupnih 228) zbral nekaj veC kot 43 odst. glasov in z veliko razliko prehitel kandidatko naprednega tabora, znanstvenico Mar-gherito Hack, ki je zbrala le 24,3 odst. glasov, kar je precej manj od pričakovanj. Na tretje mesto se je uvrstil zastopnik MSI-Alleanza na-zionale Roberto Menia, ki je zbral nekaj veC kot 18 odst. glasov. Sledita kandidata radikalcev-Li-ste Pannella in Stranka naravnega zakona.
V drugem poslanskem okrožju je ob enih zjutraj krepko v vodstvu zastopnica "Kartela svo-
Gualberto Niccolini (foto KROMA)
Marucci Vascon (foto KROMA)
bošCin“ Marucci Vascon, ki ima nekaj manj kot 39 odst. glasov. Slovenski kandidat naprednega zavezništva Renato Kneipp je na drugem mestu z nekaj veC kot 30 odst. glasov, tretji pa je kandidat MSI-Alleanza nazio-nale Sergio Giacomelli, ki je dobil nekaj veC kot 16. odst. glasov.
Ce na hitro ocenimo te Se neuradne in za drugo poslansko okrožje morda Se nedokonCne rezultate lahko reCemo, da je v ožjem tržaškem srediSCu premočno zmagalo zavezništvo med Ligo, melonarji in Berluco-nijevim gibanjem "Forza Italia". Rezultati drugega tržaškega okrožja, ki smo
Novoizvoljeni tržaški senator Claudio Magris (f. KROMA)
jih uspeli zbrati pred zaprtjem redakcije, pa so gotovo nespodbudni za napredno zavezništvo. Novoizvoljeni poslanec Niccolini (po poklicu je novinar) se ima za liberalca, v preteklosti pa je bil politično gledano vedno zelo blizu mestnim oblastniškim krogom.
Senat;
kako so glasovali v okoliških občinah
DOLINA
V	dolinski občini je kandidat demokmtičnega Trsta Claudio Magris prejel kar 1.350 glasov več kot njegov neposredni tekmec, predstavnik Forza Italie in Severne Lige Roberto Antonione. Za Magrisa je volilo 2.274 volivcev, to je 54,8 odstotka vseh volivcev, medtem ko je Antonione prejel 926 glasov (ali 22,3 odstotka). Predstavnik Al-leanza nazionale Sergio Dressi je prejel 342 glasov (8,2 odstotka), predstavnik Liste Pannella Salvatore Cusumano pa 276 glasov (ali 6,6 odstotka).
V	dolinski občini je v enajstih voliščih volilo 4.145 od skupnih 4.724 volilnih upravičencev (ali 87 odstotkov).
ZGONIK
V	Zgoniku je na volitvah za senat prejel največ glasov kandidat progresistov Darko Bratina. Prejel je skupno 865 glasov, to je 62,8 odstotka. Predstavnik desničarske koalicije Forza Italia-Severna liga Romoli je dobil 299 glasov (ali 21,7 odstotka). Za kandidata Pakta za Italijo Stelia Nardinija je glasovalo 78 volivcev (5,6 odstotka), medtem ko je kandidat Alleanza nazionale Sergio Cosma prejel 135 glasov (9,8 odstotka).
Za senat je glasovalo 1453 volivcev od skupnih 1609 volilnih upravičencev (ali 90,3 odstotka).
REPENTABOR
V	repentabrski občini je zbral največ glasov kandidat progresistov Darko Bratina. Prejel je 321 glasov (ali 58,7 odstotka glasov). Njegov najhujsi tekmec Ettore Romoli (Forza Italia-Severna liga) je dobil 114 glasov (20,8 odstotka). Predstavnik Alleanza nazionale Cosma je dobil 59 glasov (10,7 odstotka), kandidat Pakta za Italijo Stelio Nardini pa 20 (3,6 odstotka).
DEVIN - NABREŽINA
V	devinsko-nabrežinski občini je prejel na volitvah za 2. senatno okrožje največ glasov predstavnik progresistov Darko Bratina. Zanj je glasovalo 2.482 volivcev. Predstavnik Forze Italia in Severne lige Romoli je dobil 1840 glasov, Nardini (pakt za Italijo) 499, Cosma (Alleanza nazionale) pa 926 glasov.
NOVICE
Alpe-Jadran: natečaj v Pordenonu
PORDENON - Deželni institut za študije o evropski problematiki sporoča, da je treba do 6. aprila vložiti raziskave univerzitetnih študentov, dijakov nižjih in višjih srednjih šol ter ufiencev osnovnih šol, ki nameravajo sodelovati na 17. natečaju delovne skupnosti Alpe-Jadran »Evropa in mladi«. Nagrajevanje zmagovalcev na natečaju, ki se odvija tudi pod podkroviteljstvom italijanske komisije evropskega parlamenta, bo 29. maja. Predlagane teme so povezane z aktualnostjo.
Deželni natečaj za karabinjerje o civilni zaščiti
VIDEM - Deželna odbornica za civilno zaščito An-na Sdraulig je včeraj uradno odprla natečaj za podčastnike karabinjerjev, ki so zadolženi za civilno in zaščito. Natečaj bo v operativnem centru v Palmanovi. Odbornica je ob tej priložnosti podčrtala važnost učinkovitosti operativne mreže, s katero razpolagajo karabinjerji v naši deželi. Ob tem je še dodala, da bi morali vsi upoštevati, da so karabinjerji prava referenčna točka za varnost in pomoč v vsakem trenutku.
Revija mednarodnega instituta za sociologijo
GORICA - Institut za mednarodno sociologijo iz Gorice ISIG je izdal drugo številko revije, ki je v celoti posvečena obmejni kulturi in medetničnim odnosom pri oblikovanju južnih slovanskih držav; v tem okviru je velika pozornost posvečena predvsem Bosni in Hercegovini. Glavni urednik revije je Alberto Gasparini, razni prispevki pa so objavljeni v italijanskem in angleškem jeziku. Med avtorji, ki sodelujejo v tej številki so zunanji minister Benia-mino Andreatta, Oleg Mandič, Srbodan Brankovič, Haled Fuad Allam in Alessandro Damiani
Primer Smolnikar jutri na seji tajništva SSk
TRST - Primer Smolnikar in predlog o odstavitvi slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše odmevata tudi med Slovenci v Italiji. Tako je v izjavi za tisk poudaril deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Dodal je, da si »po svoje razlaga del slovenskega italijanskega tiska v Trstu, saj smo lahko brali celo to, da je bil preprečen Janšev državni udar«.
»Zelo smo zaskrbljeni in upamo, da bo prišlo do razčiščenja ter do okrepitve demokratičnega ustroja,« je poudaril Jevnikar in dodal, da bo stranka Slovenske skupnosti jutri na seji deželnega tajništva razpravljala tudi o položaju v matični domovini.
TV Poper spet po 16. aprilu
KOPER - TV Poper odhaja na velikonočne počitnice. Ekipa Karst brothers pa sporoča, da bo s svojimi bodicami spet zbadalja od 16. aprila dalje. Vendar pozor! Do takrat jih bodo še bolj naostrili.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VIDEM / INICIATIVNI ODBOR
Zavzemanje za olimpijske igre ob tromeji
Pripravljanje gradiva za CIO
VIDEM - Včeraj zjutraj se je v Vidmu sestal iniciativni odbor za zimske olimpijske igle leta 2002, ki ponuja kandidaturo Trbiža skupaj z obmejnimi slovenskimi in avstrijskimi kraji. Na seji, ki jo je vodil deželni odbornik za šport Mauro Larise, so preverili, kako so bila doslej uporabljena sredstva, ki so bila nakazana lani za promoviranje kandidature območja ob tromeji.
Iz poročila koordinatorja odbora Piergiorgia Baldas-sinija izhaja, da je Trbiž med kandidati za zimske olimpijske igre leta 2002 skupno z drugimi osmimi, med katerimi Gradec v Avstriji, Salt Lake City v ZDA in Soči v Rusiji. Avstrijski olimpijski odbor pa naj bi po besedah poročevalca podpiral kandidaturo tromeje, medtem ko je mednarodni olimpijski odbor na nedavni seji 24. marca v Luganu določil, da morajo mesta kandidati do-18. avgusta letos predložiti svoje projekte za zimske olimpijske igre.
Iniciativni odbor, v katerem je tudi Dežela FJK, se je lotil pripravljanja gradiva za dosje, ki naj bi omogočil tromeji uspežno tekmovanje z ostalimi kandidati. Gre vsekakor za zahtevno delo, ker je treba določiti in načrtovati strukture, ki bodo na razpolago prirediteljem.
V odboru sta poleg drugih tudi predsednik deželne vlade Renzo Travanut in odbornik za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina, kar naj bi jamčilo tudi veliko pozornost za zaščito okolja.
^ KULTURNE DOBRINE ^
Umiki muzejev v Ogleju Čedadu in v Miramaru
Ob velikonočnih praznikih bodo muzeji ministrstva za kulturne dobrine v Miramaru, Ogleju in Čedadu odprti. Ministrstvo je nadalje sporočilo urnik muzejev.
V	Ogleju: Starokrščanski muzej vsak dan od 9. ure do 13.30; Državni arheološki muzej vsak dan od 9. ure do 13.30; območje arheoloških najdišč vsak dan od 9. ure do uro pred zatonom. .
V	Čedadu: Državni arheološki muzej vsak dan od 8.30 do 13.30.
V	Trstu: Miramarski grad vsak dan od 9. do 18. ure; park Miramarskega
grada od 8. do 18. ure; Galerija starinske umetnosti vsak dan od 8.30 do 13.30.
Nadalje so možni ogledi sledečih zgodovinskih stavb ali območij: Starokr-škanska bazilika ob sredah od 10. so 12. ure; Antkjuarimn v Ul. Donota ob četrtkih od 10. do 12. ure; rimski vodovod ob sobotah od 10. do 12. ure; Stivanska cerkev ob četrtkih od 11. do 13. ure.
Vodstva muzejev se je domenila s sindikalnimi organizacijami, da bodo podaljšala umik, ko bodo s terminskimi pogodbami -zaposlili nekaj novih uslužbencev.
_____ČEDAD / POBUDA DEŽELE__
Ta teden odločitev o usodi Mittelfesta
Festival bo lahko preživel, če se bodo Deželi FJK pridružili zasebni sponzorji
ČEDAD - Ta teden bo najbrž razrešena dilema o usodi čedajskega mednarodnega festivala Mittelfest, ki je bil organiziran prvič pred nekaj leti v Čedadu (na fotografiji pogled na Hudičev most čez Nadižo) kot ena osrednjih kulturnih prireditev delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Marsikaj je odvisno, kot je v soboto pojasnil na predstavitivi letopisa državnega arheološkega muzeja odbornik za kulturo Mario Pujatti, od tega, ali bo mogoče skleniti sporazum med projektantom - v tem primeru Deželo - in zasebnimi sponzorji - bankami in podjetji - ki bi bile pripravljene nekaj vložiti v kulturo.
Pujatti je predstavitev zbornika izkoristil', da je naslovil apel vsem morebitnim zasebnim sponzerjem, da bi bili skupaj z Deželo kos izzivu Mittelfesta in tej pomembni prireditvi ohranili dvele-
tno periodičnost. Ob vsakršnjem nadal" njem odlašanju, je menil deželni odbornik, bi Mittelfest neizogibno zamrl.
Odbornik je pojasnil, da je deželn3 uprava v proračunu predvidela 500 n11' lijonov lir za Mittelfest. Gre za znatn0 vsoto, ki pa ne zadostuje, da bi festival jamčili zaželjeno kakovost. Zato je p° treben prispevek zasebnih sponzorje^ Za ta teden je Puiatti napovedal srečanj® z vsemi morebitnimi zainteresiraniin dejavniki. Na srečanju naj bi ugotovil. ali prireditelji lahko računajo na usti6 zna finančna sredstva. Ce te gotovosti n^ bo, deželni odbor ne bo začel s pripra^ mi, ker noče načrtovati na nejasni osnovah ali neobvezujočih obljubah- .
Časa ni več veliko, toda pobuda lahko uspela, če bodo zasebniki poka#^ li dovolj interesa, da vložijo nekaj sre štev v kulturo.
VIDEM / PO ZAPLEMBI SEZNAMA VARČEVALCEV
Pod drobnogledom davčne uprave ljudje, ki so denar naložili na tujem
VIDEM - Italijansko davčno upravo zanimajo tisti državljani, ki so v zadnjem času svoj denar nakazali na hranilne knjižice v tujih bankah tudi na zakonsko dovoljen način, torej s posredovanjem tukajšnjih bank. Zanimajo jo vsakovrstne denarne transakcije, tako tiste, s katerimi so italijanski državljani svoj denar prenesli na račune tujih bank in jih seveda iz lir spremenili v marke, franke ali šilinge (teh je v naših krajih največ), kot tudi tisti, ki so pri tukajšnjih bankah (to je sicer dovoljeno) želeli svoj denar investirati v tuje denarne sklade ali delnice. Davčno upravo zanima predvsem to, ali so italijanski državljani te dovoljene transakcije vpisali v svojo davčno prijavo in s tem seveda
plačali tiste davke, ki jim jih nalaga zakon.
Znano je namreč, da lahko italijanski državljan ob vsakem izhodu iz države vzame s seboj do 20 milijonov lir, ne da bi bil podvržen omejitvam. Na tak način je v zadnjih nekaj letih veliko tukajšnjih varčevalcev denar neslo na Koroško in svoj denar naložilo v tamkajšnjih bankah. Znano pa je tudi, da je veliko ljudi izbralo bolj enostavno pot: za prenos denarja na tuje so izbrali tukajšnje banke, ki so posel opravile na preprost in dovoljen način. V več primerih so ljudem tudi svetovale, naj za svoj denar kupijo razne pakete obveznic. Prav tako torej, kot se dela doma.
Davčna uprava sedaj želi - in to seveda velja za vso državo - izvedeti
za vse te operacije, o katerih morajo tukajšnje banke voditi evidenco.
V Vidmu so mnogi zaradi tega zelo zaskrbljeni, še zlasti potem, ko so 20. januarja letos finančni stražniki stopili v tamkajšnje predstavništvo koroške Hypo Bank in iz njega odnesli seznam kakih tisoč oseb iz Furlanije. Dokumente so na zahtevo odvetnika te banke kmalu nato vrnili videmskemu sodniku, vendar so sezname fotokopirali. V banki trdijo, da je šlo le za seznam morebitnih klientov, v Vidmu pa trdijo, da so to ljudje, ki imajo svoje prihranke v omenjeni celovški banki, saj naj bi bili poleg imen navedeni tudi podatki o naloženih zneskih. Sicer pa se v Vidmu govori, da je tamkajšnji sodnik o vsej zadevi napisal 17
strani dolgo poročilo. S tega sodišča prihajajo tudi vesti, po katerih naj bi bilo treba preučiti položaj vseh oseb, ki so v seznamu ter ugotoviti, ali je bil iznos denarja narejen v skladu z zakonom.
V tem seznamu naj bi bilo tudi ime furlanskega industrijskega podjetja Cogolo, o katerem teče pravda o bankrotu pred videmskim sodiščem in v katero je zaradi nepremišljenih posojil vpletena tudi finančna družba Friulia.
Avstrijski časopisi o tem primeru niso veliko pisali. Iz Celovca pa se slišijo sicer nepreverjeni glasovi, po katerij naj bi se nekateri furlanski klienti celovške banke obrnili na nekega avstrijskega odvetnika. Ta naj bi imel nalogo prijaviti vodstvo celovške banke,
ker je dovolilo, da r
omenjeni seznam
tisoč
oseb šel iz ravnateljo^®
pisarne. V Avstriji naj bil v veljavi zakon, P“ katerem mora ravnat® J banke v svoji PjsaIA hraniti seznam z j1116,
tujih varčevalcev in
ta seznam ne sme iz n)
gove pisarne.
Da pa je ali je bn P jav varčevanja furlans oa denaria V avstrijSN1
jav varčevanja rmiay“ ,, ga denarja v avstrijski bankah nekaj normam
A^nieio tudi
bankah neka) noim»~-
ga, nam dokazujejo tu
oglasi drugih avstrijs*^
_0________gl-U a v o-j
bank, ki v zadnjem ca italijanske varčeva
vabijo, naj pridejo v Ijak ali Celovec na obisi--Tudi nekatere videms* banke so objavile ogla8 ’ s katerimi so varčevam
s Ratenmi so	.
obveščale, da je tudi F njih mogoče hraniti tuj valuto, ne da bi bii°
I '
■
f


DOGODIVŠČINE NA VOLIŠČIH
ZDRAVSTVO / SPET ŠKANDAL
Skrutinotor ali nespretni tatič?
Pogreb brez Internacionale in zastav
Milan: kupčija s srčnimi bolniki Dve aretaciji
\/ zaporu znani kardiolog
RIM - Nekoč so bili tatiči na preži pred volišči, posebno na Jugu, tokrat Pa so karabinjerji zasačili prijatelja tuje astnine kar na volišču. Zgodilo se je Pri Benetkah (točnega kraja in imena Prizadetih niso objavili), kjer je eden °u skrutinatorjev izmaknil listnico kar Predsedniku sodišča. Karabinjerji pa s° kmalu prišli na sled tatiču in ga odpeljali v zapor. Sodili mu bodo v prihodnjih dneh po hitrem postopku. V Mantovi je neka volilka hotela v volilno kabino kar s psom. Predsednik ji je Prepovedal, ženska iz protesta ni glasovala.
To sta samo zanimivejša dogodka, ki zaznamovala to volilno preizkušnjo Slrom p0 Italiji, kjer tudi tokrat ni nianjkalo manjših incidentov, prere-in čudnih zapletov. Pri Salernu je 8-letna A.C. zahtevala, naj ji zamenjalo glasovnico, čes da ima nekaj razpoznavnih znakov. Predsednik ni bil tega hrnenja, ženska je zato v jezi raztrgala glasovnico. Prijavili so jo sodišču, pred ^aterim se bo morala zagovarjati tudi 5-letna G.V., ki je (prav tako v Saler-
nu) skušala sežgati volilno žaro.
Do neverjetnega dogodka pa je prišlo v neki vasici pri Mantovi, kjer je bil včeraj pogreb 72-letnega bivšega partizana. Moški si je želel rdečih zastav, godba pa mu je hotela v poslednje slovo zaigrati Internacionalo. Prefekt pa je vse prepovedal, češ da je med volitvami strogo prepovedana vsakršna politična propaganda. Tudi na pogrebih. Milanski senator Severne lige Gian Luigi Roveda pa je po radiu in televiziji včeraj dopoldne izjavil, da je živ in da je pri dobrem zdravju. Nekdo (očitno politični nasprotnik) je razširil glas, da je Roveda umrl in zato naj volilci glasujejo za druge kandidate.
Do hujšega incidenta je prišlo pri Leccu, ko so ponoči neznanci skušali sežgati volilni sedež. Zaradi takojšnjega posega karabinjerjev je njihov "podvig" spodletel, saj je ogenj uničil le vhodna vrata volišča. V rimski šoli Virgilio pa je skupinica študentov, ki jo je potem popihala, zalučala petardo v skupino volilcev, ki pa so na srečo ostali nepoškodovani.
MILAN - Karabinerji so včeraj aretirali primarija kardiološkega oddelka bolnišnice Fatebenefratel-li Gian Pietra Sanno in lastnika privatne klinike Columbus Antonia Co-lomba. Sodniki ju obtožujejo, da sta obogatela na koži bolnikov, ki sta jih po nezakonitih poteh premeščala iz javne v zasebno bolnišnico.
Preiskovalci so ugotovili, da je Sanna pravzaprav ponarejal klinične izvide srčnih bolnikov v Fatebenefratelliju in odrejal njihovo premestitev v Colombovo kliniko. Za to kupčijo naj bi seveda dobival mastne denarje. Ilegalni posli naj bi se začeli pred šestimi leti, za to, da je afera prišla sedaj na dan, pa imajo zasluge nekateri zdravniki milanske
javne bolnišnice, ki so primarija Sanno prijavili policiji. V to afero je vpletena tudi Colombova žena Marina Guameri, ki pa se je iz zdravstvenih razlogov za sedaj izognila aretaciji.
Milanski sodniki so v zvezi s tem pred dnevi zaslišali tudi Adriana Ce-lentana. Znani pevec se je pred nekaj meseci sam oglasil na sodišču in povedal, da so neko sorodnico v čudnih okoliščinah najprej sprejeli v javno bolnišnico, dan potem pa brez utemeljenih razlogov "preusmerili" v kliniko Columbus. Colombo, ki je tudi sam kardiolog, je bil do leta 1988 eden tesnejših sodelavcev primarija Sanne, ki je v milanskih zdravniških krogih zelo znana osebnost.
__2NANOST / ŠIROK PROGRAM
Sokrates in Leonardo za posredovanje znanja v EU
RIM - V obdobju hitrih družbenih, političnih in gospodarskih sprememb, ki jih opažamo v McLuha-novi »globalni vasi«, je nujno potrebno, da pride tudi do vsaj tako hitrega »prenašanja znanja«, in to predvsem na najvišji, univerzitetni ravni. V ZDA in na Japonskem že delujeta vsedržavna sveta, ki skrbita za posredovanje novosti na znanstvenem in tehno-oškem področju. Po njiju, kaže, da bo sedaj tudi ■vropska unija stopila na to pot, in sicer s programo-jna, ki so ju poimenovali po dveh velmožeh iz preteklosti: Sokrates se imenuje program za posredovanje novosti na vzgojnem področju, Leonardo pa na področju izpopolnjevanja.
Prav o teh dveh programih je bil govor na mednarodnem zasedanju, ki se je začelo včeraj v Rimu. nvropa si hoče s tem pridobiti svoj prostor na podro-]n posredovanja znanja o znanosti in tehnologijah. 'Ja uradnem odprtju prireditve je komisar Evropske nnije Antonio Ruberti najavil ustanovitev Evropske skupseing za znanost in tehnologijo, ki jo bo sesta-Mjalo sto izvedencev iz držav EU.
BARI / PREKUPČEVANJE Z ORGANI
Zaplenjeni roženici
BARI -Kakšnen obseg ima prekupčevanje s človeškimi organi v Italiji? Doslej je bilo v odgovor na to vprašanje vehko domnev in nedokazanih obtožb, malo pa dejstev. Morda pa bo sodstvu uspelo nekoliko odškrniti zastor in omogočiti pogled v zakulisje, ki bi lahko bilo srhljivo.
Prvo je ozadje presajevanja človeških organov začelo raziskovati rimsko tožilstvo, ki je baje odkrilo, da v rimski bolnišnici San Camillo ni bilo vse v redu s presajanjem roženic. Včeraj pa so v Bariju na ukaz tamkajšnjega tožilstva zaplenili roženici, ki sta bili namenjeni bolnišnici Fallacara. Gre, kot kaže, za roženici, ki sta bili kupljeni v Rusiji in za katere naj bi italijanski kupec plačal nekaj milijonov lir.
Tožilstvo iz Barija sedaj raziskuje
morebitno vpletenost Šestih funkcionarjev krajevne zdravstvene enote in lastnikov podjetja, ki je poskrbelo za nakup in prevoz roženic v Italijo. Kaže, da za zdaj sodstvo ni poslalo osumljenim še nobenega jamstvenega obvestila, ker hoče prej preveriti, ali so bili spoštovani vsi zakonski predpisi. Italijanski zakon namreč ne prepoveduje uvoza nekaterih človeških organov, vendar postavlja jasne pogoje. Med temi je zdravstveno potrdilo, da gre za zdrav organ, ki ni okužen ne z aidsom ne z drugimi nevarnimi virusi.
Pred nedavnim so podobno preiskavo zaceli tudi v Capristu v okolici Barija, potem ko so odkrili, da so na truplu nekega italijanskega zdomca oči nadomestili s steklenimi kroglicami. Izkazalo pa se je, da so za prevzem organov poskrbeli v Franciji.
RAZISKAVA / KOMISIJA ZA ZAŠČITO ALP
Pojav tople grede močno ogroža rastlinstvo in živalstvo v Alpah
Višanje temperature povzroča hude posledice v goratih predelih
RIM - Številne raziskave d kujejo, da je ledenih vrh( yse manj. Tudi v Alpah je ta pi Jav zelo opazen, čeprav obstaj 1° Se sicer zelo redke izjeme, i aslotno področje Alp - in ne s zaradi gozdov in živali -de posledice pojava tople gi de usodnega pomena. Ko bi emperatura zraka dvignila za °dstotka, bi se vegetacijs Pas dvignil nad 2000 metro Srieg bi obstal samo tri mesec dJeja trajnega ledu pa bi se d^ §uila na 3.600 metrov (od sed dpR 2.900).
, Ta scenarij je predviden J^iigi Komisije za zaščito A Itjpra-Italia), razčlenjuje moži soloske posledice pojava top 8rede za alpsko področje, i muzbo Cipra so znaki večje t Plete v atmosferi po vsej ver mesti že vidni. Ce gremo v p mobnosti, ugotavlja družba C Pra, so bila zimsko-športna tu stična središča leta 1989
1990 skoraj brez snega. Leta 1990 - kot ugotavljata stoko-vnjaka Paul Ozenda in Jen Luc Borel, ki sta pripravila dokument - so bila vsa visokogorska (razen treh) zimsko-turistična središča v francoskih Alpah zaprta tudi med poletno sezono. »Tolpla greda« bi povzročila hudo škodo rastlinstvu, saj bi lahko izginilo kar 120 vrst od skupno 650, ki uspevajo v Alpah.
V primeru, da bi se temperatura zraka še dvignila, bi bile posledice občutne tudi na drevesih, ki bi začela postopoma izumirati. Povečalo bi se število bolezni, z njimi pa tudi število zajedavcev; drevesa bi bila vse manj odporna, kar bi tudi povečalo nevarnost požarov. Z višanjem temperature in istočasnim občutnim znižanjem količine padavin bi si predvsem v južne Alpe utrla pot »sredozemska fronta« s svojim rastlinjem, ki je
značilno za toplejša podnebja. Vse to pomeni, da bi v južno-zahodnih Alpah in v Pirenejih lahko izumrlo več rastlinskih vrst. S povišanjem temperature za skoraj 4 stopinje bi nižja gričevnata področja zadobila mediteransko floro. S tem v zvezi strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi se lahko ponovno »pojavile« zimzelene bukve in še nekatere druge rastline, ki jih sedaj ni več na tem področju.
Po raziskavah Cipre za zdaj še ni znanstvenih dokazov, po katerih naj bi se višinska meja, v kateri uspevajo določena drevesa, že dvignila. Sicer pa se je flora na teh predelih v zadnjem stoletju vse bolj razvila. Na vrhovih Piz Linard (v Švici) in Hinterer Seelnkongel (na Tirolskem) so leta 1911 našteli 8 ra-tlinskih vrst, leta 1950 pa že 15. Na tako stanje - po mnenju Cipre - v veliki meri vplivajo klimatske razmere: stanje pašni-
kov se stalno spreminja, alpska močvirja se izsušujejo, tako da je vode v poletnem obdobju vse manj. Posledice »tople grede« bodo prav gotovo prizadele vsa gorovja srednje in južne Evrope, z izjemo ožjega področja v Pirenejih. Spremembam je mogoče slediti z opazovanjem živali, predvsem pa ptic in njihovega »obnašanja« v naravi. Prav ptice so glavni pokazatelj posledic pojava »tople grede«; v naravi se opažajo velike spremembe. Nekatere vrste ptic so v Alpe priletele 1 do 4 mesece pred običajnim obdobjem. Spremenjene klimatske razmere -predvsem malo snega in vode -morajo torej strokovnjaki dobro preučiti, ker ni dvoma, da se na tem področju v zadnjem času dogaja nekaj zelo resnega. Zaščita raznih živalskih vrst je torej neobhodno potrebna, od nje je namreč odvisen tudi celoten ekosistem.
Zbogom,
omonimo...
Miran Košuta
"Comment ga va-t, omonimo? " je pribu-rjil običajno s kamero v hladno, marmorno zetetejevsko vežo na ulici Montecchi in jo preiskril z svojim vedrim, duhovitim nasmehom, s svojim odsekanim, hudourniškim besedovanjem. Bilo je, kakor da bi kanila topljiva tableta v kozarec tihe, stoječe vode in jo hipoma razpenila v milijardo br-bljavih mehurčkov. Miran...
Najbrž nama je bilo zadregarsko klicati drug drugega s svojim imenom. Pa sva se zato ogovarjala s soimenjakom. Zafrkantsko, avtoironično. In se pri tem vselej nazabavala. Zadnje čase sva se po čudnem naključju (kdove, če ni imela prstov vmes njegova ki-smet?) pogosto srečevala v tistem preddverju: jaz po opravkih v stavbi, on s čelado pod pazduho, ko je ves kavbojski, športen, neformalen privihral v službo ali ko se je vračal z nevarnih potovanj po Bosni s tistim zvestim plastičnim psičkom za sabo - neločljivo operatersko prtljago, v kateri so bile shranjene najrazličnejše tehnične potrebščine: od zoomov, filtrov, in baterij do kaset zadnje, pretresljive reportaže. Zato ga je bilo lani prav nenavadno videti na počitnicah v Gradežu s francozom v desnici namesto kamere, ko je z rokohitrsko spretnostjo privijal matice na rdečem ženskem kolesu. Nekaj besed. O hladnem poletju. O bi-ciklu. O poceni trgovini. O dobri, stari Alpe Adriji. O mojih prvih, nerodnih prispevkih, ko mi je potrpežljivo svetoval, kako in kaj z mikrofonom. O sega-vosti, s katero je znal prijateljsko bodriti novinca pred zastrašujočim objektivom. O njegovem poklicu, ki da je tako očarljivo dinamičen: lep in nevaren. Slednje misli nisva poglobila. Miranu se je mudilo v gore, na sproščujočo turo. A ob njej bi se bila takrat najbrže razhajala. Meni se vse pogostejše smrti snemalcev in časnikarjev v jugoslovanski in drugih vojnah niso zdele poklicno vračunljiv krvni davek, ampak vnebov-pijoča krivica, posledica morbidne radovednosti občinstva, čedalje ogabnejše spe-ktakularizacije človeškega trpljenja, perverznega informacijskega škripčevja, ki sili poročevalca na barikade, v ospredje bojnih vrst za skrajno, nepojmljivo ceno lastnega življenja. Cernu bi moral snemalec zakockati svojo glavo za-
radi ostrejšega, drama-tičnejšega kadra? Zakaj naj bi žene doma prebledevale ob brnenju telefona in sinčki vznemirjeno spraševali po očetovi vrnitvi? Novinarji, snemalci vendar niso krivi za barbarske pokole na tržnicah, za klanovska krvoprelitja, za napake, deficitarnost in nemoč politike, diplomacije. Oni so le uho in oko sveta, prve žrtve naše tomaževske nevere, ki zahteva tudi za najokrutnejše otipljiv dokaz: pričevanje, dokument, posnetek. Med opravljanjem svoje poklicne dolžnosti bi morali biti zato vojaško zaščiteni, ograjeni od dogajanja, sem premleval v sebi.
Danes vem, da je imel Miran prav, da sta lepota in nevarnost tega poklica nerazdru-žljivi. Njegovi zadnji, ganljivi posnetki, tisto fokusiranje na oči so-malskega otroka, da bi z detajlom pripovedoval o splošnem, da bi v enem samem osuplem pogledu poosebil tragedijo tiste zemlje in njenih ljudi, mi zatrjujejo, da je nemogoče ostati ravnodušen, profesionalno hladen, od dogajanja ograjen, ob afriških, bosanskih in vsakršnih grozotah. Prej ko časnikar ali snemalec si namreč človek. Zato je sočustvovanje z bližnjim, vživljanje v trpljenje onkraj objektiva, neizogibno. Mi samo gledamo, toda oni snemajo. Tam so, na kraju samem in nobenega spota, nobenega zappinga ni, da bi prekinil nehumani absurd pred njihovimi očmi, da bi jih odrešil, iztrgal iz krute realnosti. In če ima časnikar
-	kakor Miran, Ilaria, Marco, Dario ali Saša
-	količkaj srca, bo skušal priskočiti ob bok trpečemu sočloveku z edinim, miroljubnim sredstvom, ki ga pač premore: z besedo in sliko. Ne zaradi škandalizma torej, ampak zaradi starcev, žena in otrok, ki tam umirajo, bo potoval v Sarajevo, Mostar ali Mogadiš, da bi s potrojeno vnemo poročal, snemal, pričeval. Nenadoma se bo njegov poklic prelevil v poslanstvo, postal bo lep in nevaren: poln humanitarnega idealizma, a tudi neslutenih tveganj in zahrbtnih, izdajalskih pasti. V eno izmed njih se je na pragu letošnje koledarske pomladi za vselej ujel soimenjak Miran Hrovatin. Zbogom, omonimo. Koliko bolj hladna, tesnobna bo marmorna veža brez tvojega nasmeha in koliko bolj plehka, mlakužasta voda v kozarcu naših življenj...
NOVICE
Zaskrbljenost na skupščini delavcev železarne
Delavci škedenjske železarne so se včeraj zbrali na skupščini ob prisotnosti pokrajinskega tajništva Fim, Fiom in Uilm, da bi našli izhod iz sedanjega težkega položaja. Dejansko ministrstvo za industrijo še ni pozitivno odgovorilo na zahtevo po podaljšanju mandata izrednemu komisarju, medtem ko banke še niso pokazale pripravljenosti, da bi krile urgentne potrebe za ohranitev produktivne dejavnosti. Vse to, so ugotovili na skupščini, oddaljuje vsakršno rešitev industrijskega tipa in lahko celo vodi v ustavitev obratov.
Delavci so na skupščini odločno zavrnili to možnost in pozvali vlado k spoštovanju sprejetih obvez. Če v prihodnjih dveh dneh ne bodo prejeli zadostnih jamstev, bodo za četrtek in petek sprožili široko mobilizacijo vseh delavcev, da bi položaj premaknili s sedanje mrtve točke.
Konferenca o tujih študentih v Italiji
Na italijanskih univerzah skokovito upada število študentov, ki niso iz držav evropske skupnosti: leta 1982 jih je bilo 30.651, deset let kasneje samo 19.616. O tem bo govor na jutrišnji konferenci na sedežu krožka Acii v Ul. Cologna 7 (pričetek ob 16. uri). Konferenco organizirajo deželne Acli s sodelovanjem centra za priseljence Acli-Caritas ter bolonjskim krožkom Acli.
Izšla nova številka »Trieste Economica«
V zadnjem trimesečnem fasciklu »Trieste Economica« so v celoti objavljena poročila z okrogle mi- ; ze, ki sta jo 13. novembra lani organizirali Trgovinska zbornica ter Združenje industrijcev s sodelovanjem zunanjega ministra Andreatte. Med drugim najdemo posege podtajnika pri zakladnem ministrstvu Colonija, podpredsednika Confindustrie Orlanda, podjetnika Riccarda Illyja, Agostina Bella Zonca ter evropskega poslanca Giorgia Rossettija.
Razstava »Zoom su ”Elettra”« bo odprta do 10. aprila
Fotografska razstava, ki so jo poimenovali »Zoom su "Elettra”«, bo odprta do nedelje, 10. aprila. Na njej so v fotografijah Elia Soverchija ter Elene To-masuolo zabeležene vse faze gradnje »Elettre«. Razstava, ki sta jo v PalaCi Costanzi priredila od-bomištvo za kulturo pri tržaški Občini ter Družba . sinhrotron Trst, je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure (ob praznikih od 10. do 13. ure; v ponedeljkih je zaprta).
SREČANJE SDGZ-DEPANGHER
Kako ovrednotiti edinstveni turistični potencial občine
Gospodarski operaterji izmenjali poglede z nabrežinskim županom
Suša delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je pred dnevi srečala z 'županom Giorgiom Depangherjem in z drugimi upravitelji občine Devin-Nabrežina, da bi razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih v zvezi z gospodarskim položajem in razvojem same občine. Predsednik gostinske sekcije SDGZ Lino Doljak in ravnatelj Vojko KocjanCiC sta z ostalimi elani delegacije - gostinci Niko Tenze, Irene in Patricija RadetiC, obrtnik Peter Doljak in trgovec Drago Kukanja - predstavila glavne težave, s katerimi se srečujejo krajevni gospodarstveniki iz vseh omenjenih področij.
V	ospredju je bilo vprašanje ovrednotenja edinstvenega turističnega potenciala, s katerim razpolaga občina Devin-Nabrežina, ki ne more mimo ureditve nekaj ključnih postavk, tako na ravni struktur (Sesljanski zaliv, Rilkejeva steza, Kraški park, mejni prehod Sem-polaj) kot tudi ponudbe (gostinstvo, trgovina, kmečki turizem in osmi-Carstvo). Prav tako so se dotaknili drugih argumentov, kjer se stikajo občinska upravna politika in interesi krajevnih podjetnikov.
V	prvi vrsti je potreba po posodobitvi regulacijskega načrta, v katerem bi morale biti predvidene
vse možnosti nadaljnjega razvoja, tako storitvenih kot proizvajalnih dejavnosti. Pri opredelitvi proračuna, ki skuša zapolniti velik občinski primanjkljaj, pa naj ne bi pretirano višali davkov in tarif. Krajevnih davščin je vedno več in v trenutku globoke recesije bi bilo kratkovidno vsako napenjanje tega vijaka, zlasti za mala trgovska in obrtna podjetja, ki so podudarom še drugih negativnih silnic: konkurenca velike distribucije in Cez mejo, višanje režijskih stroškov idr. V tem okviru so tudi opozorili na nevaren pojav zapiranja vaških trgovin in na važno dejstvo, da te odigravajo nedvomno družbeno vlogo s tem, da so v oporo starejšim odjemalcem brez lastnih prevoznih sredstev, ki ne morejo do trgovin v mesto.
Občinska uprava, ki so jo predstavljali še odbornik za kmetijstvo, trgovino in javna dela Dario Pertot in odbornik za finance in proračun Andrej Spetič, je obljubila, da bo obravnavala najbolj pereče od navedenih tem in še da bo v bodoCe ustrezneje obveščala vsa krajevna podjetja o dodelitvah in dražbah javnih del in storitev v pristojnosti občine: popravila šolskih poslopij, ogrevanje, razsvetljava, itd.
Davorin Devetak
r POMEMBNA SOCIALNO ZDRAVSTVENA PONUDBA
Rehabilitacijski paketi Kurta
Na razpolago 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Šmarješke toplice
KRUT je kratica pravno priznanega slovenskega krožka iz Trsta s sedežem v pritličnem uradu v ulici Cicerone št.8 (telefon 360072), katerega prvenstveni cilj je rehabilitacijsko usmerjenje vseh segmentov populacije civilne družbe, naj si gre za primere ugotovljene potrebe po terapevtskem zdravljenju z odpravljanjem posledic obolenj ali pa za preventivno preprečevanje patoloških izbruhov. Potrebo po tovrstni socialno-zdravstveni ponudbi je jasno pokazal izid ankete, ki so jo izvedli med članstvom določene starosti ustanovnih organizacij KRUT-a. Raziskava je potrdila nujo, da se z razvitjem strokovno zastavljenega obravnavanja posameznih primerov v okviru socialno-zdravstvene posvetovalnice zagotovijo kakovostne in predvsem Čimbolj učinkovite storitve. Taka strokovna usmeritev seveda ne pomeni, da se ta služba postavlja kot alternativa javnim strukturam, temveč si postavlja za cilj le dopolnjevanje in koordinacijo tistih storitev, ki jih javne strukture na socialno-varstvenem področju ne ponujajo oznoma ne zagotavljajo. Prav zato namerava KRUT nuditi zdravniško konzulenco in ponujati širokemu krogu interesentov zdravstvene rehabilitacijske pakete po dokaj ugodnih pogojih v specializiranih zdraviliščih v Sloveniji, primernih za razne tipe patologij, kot so	Strunjan,
Šmarješke toplice, Dolenjske toplice, Čatež in Radenci, sodelovanje pa nameravajo razširiti še na bolnišnico v Valdoltri in zdraviliški center v Gradežu. Zdravilišča imajo terapevtsko funkcijo in vsak pa-
KRUT
Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba
cient mora izbrati pravi rehabilitacijski center, sicer zdravljenje ni uspešno in postane lahko celo škodljivo.
Ustanoviteljice krožka KRUT so naslednje organizacije: Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, Zveza vojnih invalidov, Društvo slovenskih upokojencev in komisija za socialna vprašanja pri SKGZ, k sodelovanju pa sta pristopili tudi stanovski organizaciji samostojnih delavcev Kmečka zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje. Na nedavnem obenem zboru KRUT-a so ob začrtanju prej navedenega programa dela, izvolili tudi vodstveno strukturo, ki sloni v glavnem na strokovnih delavcih. Predsednica upravnega odbora je Nevenka PeCar, podpredsednik zdravnik dr. Renato Stokelj, tajnik Edi Bukavec, elani pa so Odila Bufon, Clara Bevilacqua in predstavniki organizacij Nadja Pahor (Društvo slovenskih upokojencev), ki je tudi blagajničarka, Jože Koren (Zveza vojnih invalidov) in Boris Simoneta (Zadružni center za socialno dejavnost). V nadzornem odboru so dr. Stevo KosmaC (predsednik), Alojz Debeliš in Vinko OzbiC, v razsodišču pa Silvana Malalan in Justina Race.
KRUT je že izdelal prvi zdravstveni paket in sicer 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Šmarješke toplice od 16. do 26. maja z rehabilitacijo, ki je primerna za vse vrste bolezni, še zlasti srčne bolezni in visok pritisk, krčne žile in druga obolenja ožilja, izvensklepni revmatizem, nevroza in nespečnost. Prijave sprejemajo na sedežu najkasneje do 8. aprila. (B)
Okrogla miza o obrtništvu
Zveza obrtnikov CNA bo pred pokrajinsko skupščino, ki bo 11. aprila v Trstu, priredila vrsto sreCanj in sestankov, na katerih bo predvsem govor o zaščiti in ovrednotenju obrtništva in malih podjetnikov, služila pa bodo tudi za razmislek o najbolj perečih vprašanjih obrtništva. Prvo tako srečanje bo v sredo, 30. marca, ob 18.30 v konferenčni dvorani na trgu Venezia 1 v Trstu. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil deželni tajnik CNA Roberto Cosolini, bodo predsednik Združenja obrtnikov Giorgio Ret, ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, predsednik Confe-sercenti Giuseppe Giovarruscio, predsednik Združenja trgovcev Adalberto Donaggio in pokrajinski tajnik CNA Fulvio Vallon razpravljali o novi politiki za majhna podjetja.
V KNJIGARNI ERA SERVI Dl PIAZZA
Na ogled grafični listi Gordane Radoševič
Danes bodo v knjigarni »Fra servi di piazza« v Ul. Venezian 7 odprli razstavo grafik Ljudje in kraji Gordane Radoševič. Umetnica se je rodila v Beogradu leta 1951, iz zgodovine umetnosti je diplomirala leta 1973 na Hunter Collegu v New Yorku, leta 1979 pa se je v grafiki izpopolnila na umetnosti fakulteti v Beogradu. Od takrat dalje redno sodeluje na raznih razstavah, tako je svoja dela predstavila v Splitu (’85), v Beogradu (’86), v Londonu, in sicer leta
1987 v prostorih »Apple Man Gallery«, na bienalu v Stipu (Makedonija), na vsakoletnih prikazih gra-fihe v Beogradu, razstavljala pa je tudi v Sloveniji. Letos so jo ponovno povabiti na skupinsko razstavo v London. Tržaška razstava Gordane Radoše-vic, ki kot svobodna umetnica živi v svojem rojstnem mestu, bo odprta do 16. aprila (ogled možen po umiku knjigam).
Na sliki eno od razstavljenih del Gordane Radoševič
NA SEDEŽU SDD
Študentom podelili štipendije iz Flajbanovega sk ada
Prijetno in toplo nam je bilo pri srcu, ko smo na podelitvi študijskih štipendij in podpor iz sklada Mihaela Flajbana, ki je bila konec preteklega tedna v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavelli, slišali toliko lepega in pozitivnega o naših mladih.
Ze sedmič je namreč omenjeno društvo podelilo nekaterim našim študentom štipendije za študij na univerzi, kot tudi'podpore za nadaljevanje tega študija.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali prof. Franko Pisani, prof. Vera Vesel-Cok in učiteljica Ondina Pavletič, je imela letos veliko dela, saj je prejela kar lepo število prošenj za štipendije, oziroma podpore iz sklada priznanega slovenskega dobrotnika Mihaela Flajbana. Vseh seveda komisija ni mogla upoštevati, je pa priznala, da je bilo med prošnjami toliko mladih, ki bi si takšno podporo, zaradi svoje pridnosti pri študiju, pa tudi izven njega, prav gotovo zaslužili.
Prof. Pisani je na kratko obrazložil, po kakšnem, kriteriju so bile letošnje štipendije in podpore dodeljene, kaj vse je komisija pri dodeljevanju teh upoštevala in nato navedel še imena tistih, ki so letos te štipendije oziroma podpore prejeli.
Prvič sta jih za začetek študija na fakulteti za medicino prejeli Metka Kodrič iz Trsta in Vesna GešCut-Gescutti iz Sovodenj na Goriškem. Vsaka je prejela po en milijon lir v denarju in en milijon v zlatnikih.
Martin Pertot, ki že četrto leto študira agronomijo v Vidmu, in Katja Tomasi, ki študira tretje leto ekonomije, bosta še nadalje prejemala štipendijo do konca študija, medem ko sta bila študijske podpore deležna Miran Devetak in Marko Germani.
Ko je Vera Vesel-Cok prebrala kratke življenjepise tokratnih dobitnikov, smo lahko ugotovili, da ne gre le za izredno pridne študente, ki so tudi nižjo in višjo srednjo šolo opravili z zelo dobrimi uspehi, temveč za mlade, ki se udejstvujejo tudi na glasbenem ali športnem področju in tudi sicer v drugih dejavnostih svojih domačih društev ali ustanov. »In prav ta ugotovitev,« je dejala Veselova, »nam daje zaupanje v naše mlade rodove in nam utrjuje zavest, da rase ob nas nov rod mladih, ki se bo lahko uspešno uveljavljal na vseh področjih.«
Lepo prireditev je začel predsednik Slovenskega dobrodelnega društva inž. Aljoša Vesel, ki je povabil številne udeležence lepe prireditve še na zakusko in na prijeten razgovor.
Neva Lukeš
V Križu umri Viktor Sirk
V Križu so se prejšnji teden poslovili od domačina Viktorja (Toja) Sirka, ki je umrl v starosti 72 let. Ob odprtem grobu je v v slovo spregovoril predsednik vaške sekcije Zveze partizanov ANPI Ferdinand Bogateč. Pokojni je pri dvajsetih letih oblekel vojaško sunknjo kot rekrut italijanskega letalstva, po kapitulaciji Italije pa je pristopil k partizanom in sicer v elitno edinico udarne 2. brigade 9. korpusa, ki ji je poveljeval Dušan Furlan-Bric. Postal je podčastnik, se udeležil številnih bojev z Nemci, tudi tistega v Vol' ceh pri Tolminu, kjer je padel bratranec Marjan Tence. Tojo Stik je bil celo življenje zelo ponosen, da je kot partizan prispeval k porazu nacifašizma.

_DANES SEJA SKUPŠČINE
Tržaška uprava: v statutu najbrž tudi občinski ”super“ direktor
Tržaški občinski svet i °° na drevišnji redni seji vzel v petres osnutek revizije občinskega statuta, ^ ga je oblikovala uprava župana Riccarda II-Tja. Odbor predlaga Uvedbo nekaterih spre-uaemb in nekaterih novosti, ki zadevajo razne aspekte upravnega življenja in delovanje pbcinske uprave. Zupan 111 sodelavci med drugim Predlagajo tudi uvedbo neke vrste ”super“ ravnatelja Občine, ki bi posloval ramo ob rami z odborom in z občinskim tajnikom, ki je formalno tudi gef občinskega osebja. Za to po zakonu direktno odgovarja pre-ekturi. Predlaganim spremembam statuta bo občinska skupščina najbrž posvetila veC zasedanj.
Svetovalci imajo drevi
i
Uoyd: lani izguba in večji iztržek
Tržaški Lloyd, ki sodi v grupo iRI-Finmare je lansko poslovno leto zaključil s Cisto izgubo v višini 1,2 milijarde, potem ko je v amortizacijske sklade odrinil 40,4 milijarde lir. Kljub rdečim številkam je bil obseg lanskega prometa precej večji od Predlanskega in je 8 347,9 milijard lir vrednosti leta 1992 lani narasel na 400,6 milijarde.
Začasne lanske bilančne podatke je odobril upravni svet plovne kom-Panije, 21. aprila pa bodo o njih razpravljali na skupščini delničarjev.
Iz lanskega poslov-uega obračuna iz-■ baja tudi podatek, da je Lloyd lani Popeljal 137.454 kontejnerjev (leto Prej 136.883), z vključitvijo dveh uovih kontejnerk v svoj plovni park (Nuova Trieste in Nouva Genova) pa je okrepil svojo floto.
Naj dodamo, da je Lloydova »se-stra«, genovska Italia di Navigazio-Ue - s katero bi se moral po še vedno veljavnih načrtih družbe Finmare hžaski ladjar zdru-2iti - zabeležila bistveno večjo izgubo, ki dosega okrogle 3 milijarde lir, medtem ko so v rezervne sklade odlili 32,2 milijarde
na dnevnem redu tudi sanacijo in obnovitev vodnjaka ”OvCjak“ na Opčinah na osnovi projekta, ki ga je izdelal inZ. Vladimir Vremec, šef občinskega oddelka za zelene površine. Za ta dela namerava Občina zaprositi za finančni prispevek Kraško gorsko skupnost. Na seji bo morda tudi tekla beseda o imenovanju občinskega pravobranilca oziroma zaščitnika občanovih pravic. Na osnovi statuta mora biti na to mesto imenovan pravnik ali odvetnik.
Večinska koalicija je za to funkcijo že zdavnaj predlagala upokojenega sodnika Oliviera Driga-nija, ki je trenutno načelnik deželnega urada za državljanove pravice. Desna opozicija (predvsem Lista za Trst) pa se ogreva, da bi bil na to mesto imenovan nekdanji tržaški javni tožilec Alessandro Brenči. Slednji, ki je politično gledano blizu melonar-skemu gibanju, je bil nekaj tednov tudi pokrajinski odbornik v upravi predsednika Paola Sardosa Albertinija. Zupan baje kaže zanimanje za Brenclja, svetovalci, ki ga podpirajo, pa vztrajajo pri Driganiju. Zadeva se vleCe že nekaj tednov, občinski svet pa bo moral prej ali slej najti neko ustrezno rešitev.
PROSEK / PRI TRBIŠKI CESTI
Goro kamenja so skoraj odstranili
Podjetje Plače Moulin bo moralo sedaj še poskrbeti za bonifikacijo zemljišča
Kraška gmajna ob Trbiški cesti pri Proseku bo kmalu spet zgledala kot... kraška gmajna. VeC kot desetletje je tam, v neposredni bližini prodajalne pohištva Lanza, stala gora kamenja, ki so ga nagrmadili tovornjaki podjetja Plače Moulin med gradnjo predora hitre ceste pri Proseku. Proseški jusarski odbor si je že od takrat prizadeval, da bi podjetje spoštovalo najemninsko pogodbo, po kateri bi morali kamenje odstraniti do konca 1986. leta, a vsa zadeva se je zavlekla, vse dokler se ni zgoniška občina, pod upravo katere spada zemljišče, obrnila na deželno upravno sodišče TAR. SodišCe je pred vec kot letom dni odredilo, da mora Plače Moulin odstraniti kamenje in poskrbeti za bonifikacijo zemljišča.
Pred nekaj meseci se je odstranjevanje končno zaCelo. Na zemljišče 53.000 kvadratnih metrov so pripeljali bagre in nakladalnike, s katerimi so natovorili tovornjake, ki so zaceli odvažati težki tovor. Ta dela bi se morala zaključiti do 30. aprila letos, a so že sedaj dejansko skoraj dokončana.
Podjetje Plače Moulin bo imelo zatem še dva meseca Časa (do 30. junija) za bonifikacijo zemljišča (podobno tako, kot je bonificirala območje nad pro-seškim predorom hitre ceste).
Prav bonifikacija bo predmet današnjega sestanka med predstavniki odbora, tržaške občine, podjetja in gozdne straže. Na srečanju se bodo domenili, kako bodo'bonifikacijo izvedli, da bi dobilo zemljišče tak videz, kakršnega je imelo predno so ga izmaličili z nanašanjem kamenja in drugega materiala nanj.
Pretekli teden so se predstavniki proseškega jusarskega odbora sreCali s predstavniki tržaške občine, da bi se domenili o vprašanju izplačila najemnine. Podjetje Plače Moulin je dobilo jamstvo in bo tako lahko poravnalo najemnino za uporabo zemljišča. Doslej je poravnalo le najemnine do začetka devetdesetih let. Po izteku takratne pogodbe ni prišlo do podpisa nove, kar bodo sedaj nadoknadili, da bi proseški jusarji končno dobili tisto, kar jim po zakonu pritice.
ODPRTO PISMO
Starši s Peska nasprotujejo zaprtju šole
Pisali so šolskemu skrbniku, županu, ravnateljici in prefektu
Vprašanje krčenja osnovnošolske mreže v dolinski občini z morebitnim zaprtjem treh slovenskih osnovnih šol je zarezalo v Živo v slovensko vaško skupnost na Pesku. Starši otrok tamkajšnje osnovne Sole so o tem vprašanju poslah pismo tržaškemu šolskemu skrbniku, dolinskemu Zupanu, dolinskemu odborniku za šolstvo, dolinski didaktični ravnateljici in tržaškemu prefektu, v katerem pojasnjujejo, zakaj nasprotujejo zaprtju šolskega poslopja.
»Starši otrok osnovne šole na Pesku, zbrani dne 23.3.1994 bi Vam radi posredovah svoja stališča glede možnega zaprtja poslopja OS na Pesku.
Šolsko poslopje, s prostornim dvoriščem, se nahaja na Pesku, lepi kraški planoti, ob vznožju hriba Kokoš. Obdano z zelenjem in z lepim razgledom na bližnjo okohco je primeren prostor za zdravo šolsko življenje, za razne športne dejavnosti in za spoznavanje narave. Poleg tega tudi notranjost, še pred kratkim preurejena, nudi možnost za razna raziskovanja, opazovanja in za ostale šolske dejavnosti, ki so za pravilen razvoj otrok pomembne.
Upoštevajoč varnostne norme, je bodisi učno kot neučno osebje vedno
z resnostjo in odgovornostjo izpolnjevalo predpise šolskih pravil.
Ta šola, ki deluje že od leta 1952, ima pomembno vlogo, ker združuje uCence in bližnjih okoliških vasi v skupnost, ki skrbi za ohranitev slovenske kulture. Otroci so med sabo dobro povezani in v odličnih prijateljskih odnosih. Velika škoda bi bila, Ce bi se ti otroci porazgu-bili in obiskovah tiste šole, ki jim ne pripadajo. Pretrgala bi se tako tista vaška nevezanost, ki jo sedaj otroci doživljajo.
Zadnja leta je v vasi izvenšolsko kulturno udejstvovanje precej okrnjeno. Pred nekaj leti je bila srenjska hiša primeren prostor za razna srečanja, sedaj pa nam preostaja samo še šolsko poslopje na Pesku, kjer lahko potekajo vsako šolsko leto različne prireditve.
Ali nas hoCejo prikrajšati še z zaprtjem šole?
Z zaprtjem šole na Pesku se nam pripadnikom slovenske manjšine, kršijo pravice, ki so zajamčene z Londonskim memorandumom in Osimskim sporazumom.
V pričakovanju na neko pozitivno rešitev Vas vljudno pozdravljamo.«
Sledijo podpisi staršev.
V ZVEZI S POŠILJKO 300 KG HEROINA
Aretirani Turek pred sodniki
Njegova zagovornika trdita, da so ga zaprli po pomoti
Cez kakšen dan bo znano, kaj so sodniki odločili glede 47-letnega Hasana Cakmaka (na sliki se na tržaškem sodišCu skriva pred objektivom), avstrijskega državljana turškega porekla, ki so ga aretirali v zvezi z doslej naj-vecjo pošiljko heroina v Italiji, katero so pred dnevi odkrili na nekem tovornjaku v Trstu. Cakmakova zagovornika trdita, da gre za veliko pomoto: aretirani moški naj bi vodil neko avstrijsko podjetje in je v Trst prišel zaradi težav, ki naj bi nastale pri pošiljki strojev za mešanje asfalta. Stroji naj bi bili namenjeni v Turčijo, za kar so zadolžili neko avstrijsko prevozno podjetje. Cakmakova nesreča je bila, da je v Trst prišel skupaj z osebo, ki naj bi bila vpletena v nedovoljeno trgovino in ki je pravočasno zbežala. Zato sta na
včerajšnji obravnavi zahtevala, da ga izpustijo na svobodo. SodišCe ima nekaj dni Časa, da se odloči.
»Zadeva se mi zdi zamotana, gotovosti ni nobene,« je dejal Maniacco, »agenti so zanesljivo odkrili odgovorno osebo, vendar ni Cakmak, temveč nekdo drug, ki je bil res pri nas, a je tudi zbežal.« Iz tega bi lahko sklepali, da je tisti »drugi« vodja prevoznega podjetja. Morda gre za isto osebo, ki so jo kasneje aretirali v Avstriji (v celotni operaciji so za zapahe spravili dva moška). Prevec pa je še vprašanj, ki so brez odgovora, kot na primer, kam so končali šoferji tovornjakov, zakaj sta v Trst zaradi dveh tovornjakov dopotovala kar odgovorna človeka obeh podjetij (bolj logično bi bilo, Ce bi tovor pričakala v Turčiji), itd.
PODKUPNINE / ČISTILNA NAPRAVA
0 Richettiju in Cemitzu bodo odločali konec aprila
Bivši tržaški župan Franco Richetti in bivši odbornik za javna dela Lucio Cernitz (oba KD) bosta morala znova pred sodnika za predhodne preiskave. Na včerajšnji obravnavi namreč ni bilo javnega tožilca Antonia De Nicola, ki je bil zaseden, tako da so obravnavo odložili na 21. april.
Tako Richetti kot Cernitz sta skupaj s številnimi drugimi politiki ter podjetniki vpletena v preiskavo o Čistilni napravi v Zavljah. Osumljena sta korupcije ter motenja dražbe, vendar sta doslej vztrajno proglašala svojo nedolžnost in njuna zagovornika sta zahtevala oprostitev.
Zakon predvideva samo dve možnosti: ali sodnik za predhodne preiskave ugotovi, da so sumi neutemeljeni in sprejme zahtevo obrambe ali pa določi datum procesa.
Slednje se je že primerilo nekaterim drugim, kot na primer Giuseppu Zac-cherii (predsedniku podjetja Ecologia SpA, ki je zgradilo mehanske dele Čistilne naprave),
Mariu Cividinu in njegovemu sinu Donatellu (proces bo 7.11.).
Drugi spet (demokri-
Bivšl tržaški župan Franco Richetti (foto KROMA)
stjan Antonio Coslovich, socialista Augusto Se-ghene in Gianfranco Car-bone ter inž. Doriano Del Monaco) so se odločili za »dogovarjanje«, ki zagotavlja za tretjino nižjo kazen, vendar je De Ni-colo jasno povedal, da morajo prej vrniti denar, ki so ga neupravičeno prejeli. Zanje je javni tožilec tudi zavrnil možnost skrajšanega postopka, po katerem se proces odvija le na podlagi zbrane dokumentacije, torej brez prič.
29.3.1993	29.3.1994
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Evgenije
se te spominjamo tvoji dragi Praprot, 29.3.1994
29.3.1992
29.3.1994
Dve leti sta minili, odkar si nas zapustila draga
Natuška Sirk por. Tul
Z neskončno ljubeznijo se te spominjamo
mož Dušan, sinova Igor in Miloš ter ostali sorodniki
Mackolje, 29.3.1994
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
29. marca 1994
AMADEJ
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 12.37 - Luna vzide ob 21.28 in zatone ob 6.39.
Župnijski pastoralni svet Sv. Jerneja - OpCine
sporoča, da bo zaradi velikega zanimanja
Razstava župnijskih rokopisov raznih dokumentov in panojev
odprta še ta teden od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, razen v soboto, ko bo razstava odprta samo dopoldne.
Jutri, SREDA,
30. marca 1994
MODEST
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1024,9 mb, brezvetrje, vlaga 37-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ales-sandra Albanese, Marisol Mongiovi, Kevin Korenika, Nicolo Leone.
UMRLI SO: 55-letni Giorgio Bole, 55-letni Lu-cio Vascotto, 73-letni Bruno Zulian, 71-letni Scien-ziato Rende, 79-letni Antonio Borghesi, 52-letni Giorgio Genuzio, 69-letni Ramo Adzovic, 69-letni Mario Cividin, 89-letni Giovanni Milloch, 73-letni Giuseppe Benci, 89-let-na Giovanna Pobega, 42-letni Emilio Puddu.
E LEKARNE
Od ponedeljka, 28. marca, do nedelje, 3. aprila 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel.633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Vene-' zia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična, od 8. do 20. ure.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PRISPEVKI
V	spomin na Valerijo ■Krevatin darujejo Elva Daneu 30.000 lir, Silvia Volpi 75.000 lir in Marija Daneu 20.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na dr. Igorja Franka daruje družina Marši 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
KINO
ARISTON - 14.30, 18.05, 21.40 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EXCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Sister Act II«, i. W. Goldberg.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 19.30, 22.15 »Quel che resta del gior-no«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pacu-la, i. Julia Roberts, Denzel VVashington.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sfida tra i ghiacci«, r.-i. Števen Seagal, i. Joan Chen, Michael Caine.
NAZIONALE 3 -17.00,
19.30,	22.00»Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson.
NAZIONALE 4 - 16.45,
18.30,	20.10, 22.15 »II si-lenzio dei prosciutti« r-i. Ezio Greggio, i. Dom De-luise, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula.
GRATTACIELO
17.30,	19.40, 22.00 »Philadelphia«, i. Tom Hanks, Denzel VVashington.
MIGNON -	16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Free Willy - Un amico da sal-vare«.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Aliče nel paese delle pornomeraviglie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	15.45,
17.45,	20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »L’albero, il sindaco e la mediateca«, r. Erič Rohmer, i. Fabrice Luchini, Pascal Greggory.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Uova d’oro«, r. Bigas Luna, i. Alessandro Gassman. Prepovedan mladini pod 14. letom.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Časa d’appuntamento, puttana dalla testa ai pie-di«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
[3 OBVESTILA
MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ce se želite predstaviti širši publiki z
vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na št. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka.
KRUT prireja za elane 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Šmarješke toplice od 16. do 26. maja. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8 do 8. aprila, tel. št. 360072 ali 360324 vsak dan, razen sobote v uradnih urah.
60-LETNIKI iz Proseka, Kontovela in Gabrovca sklicujejo sejo v gostilni na Lokandi jutri, 30. t. m., ob 20. uri.
UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 38. OBČI NSKI RAZSTAVI VIN, ki bo v Dolini od 7. do 10. maja, naj se prijavijo v občinskem tajništvu do 31. marca, v uradnih urah, tudi po tel. št. 228127, 228392 in 228110.
SEKCIJA VZPI-ANPI
OpCine, Bani, Ferlugi - V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah 50-LETNICA USTRELITVE 71 TALCEV. Spregovorila bosta sen. Mario Lizzero in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec. Predsedoval bo Drago Gorup, sodelovala bosta Godba na pihala Prosek pod vodstvom Aljoše Starca in TPPZ P. Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET SV. JERNEJA - OpCine sporoča, da bo zaradi velikega zanimanja RAZSTAVA ŽUPNIJSKIH ROKOPISEV RAZNIH DOKUMENTOV
IN PANOJEV odprta še ta teden od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, razen v soboto, ko bo razstava odprta samo dopoldne.
SPDT vabi ob 90-LET-NICI OBSTOJA na ELITNI PLANINSKI PLES, ki bo v Hotelu Jolly v Trstu, Korzo Cavour 7, v soboto, 16. aprila, z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel Adria kvintet, na sporedu kulturno-humo-risticni program in večerja. Vstop samo z vabili. Rezervacija miz in informacije vsak delavnik od 17.00 do 20.30 na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20/III - tel. 368094 do vključno 11. aprila 1994.
M_____________IZLETI
KRUT prireja za elane 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prekrasnem zalivu Cikat od 20. do 30. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 ali 360324 vsak dan, razen sobote v uradnih urah.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Naše bralce, ki so se prijavili na KRIŽARJENJE PO JADRANU in na potovanje v SIRIJO obveščamo, da lahko poravnajo zadnji obrok na upravi našega dnevnika v Ul. Montec-chi 6, in sicer danes, 29. marca, od 9. do 14. ure.
Udeležence križarjenja tudi prosimo, da ob tej priložnosti najavijo morebitno udeležbo na fakultativnih izletih v Bari in za San Marino.
;J PRIREDITVE
SKD IGO GRUDEN
prireja v sodelovanju z vaškimi gospodinjami ODKRIVANJE VELIKONOČNEGA PLENIRJA. Dobimo se 3. aprila po slovesni velikonočni maši ob 10. uri na župnijskem borjaCu.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da
je šolsko skrbništvo v Trstu ponovno razpisalo redni natečaj za vstop v stalež učiteljev v tržaški pokrajini. Rok za vložitev prošenj zapade 26. aprila. Kandidatom, ki so prijavili k natečaju s prot.štev. 10183-bl2, z dne 7.7.1993, prošnej ni treba vložiti. Pisna naloga bo v ponedeljek, 2. maja, ob 8. uri na pedagoškem	liceju
A.M.Slomšek, ul. Caravaggio 4 v Trstu.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da so razpisane nove pokrajinske lestvice za začasno namestitev upravnega, tehničnega in pomožnega osebja na šolah, veljavne za triletno od-bobje (š.l.	1994/95,
1995/96 in 1996/7) Rok za vložitev prošenj zapade 23.aprila. Obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. št. 370301, vsak ponedeljek 17.30-18.30, torek 11.30-13.00, sredo 15.30-
17.00	in Četrtek, 9.30-
11.00.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča elanom, da bo urad zaprt od 1. do 5. aprila. Vsem svojim elanom, šolnikom in šolskemu osebju vošči vesele velikonočne praznike.
MALI OGLASI
ŠTEVERJAN / NATEČAJ KD BRIŠKI GRIČ
Kulturni večer v znamenju tradicije
Pevski in glasbeni nastopi - Zvečer tudi razstava pirhov in pokušnja domačih jedi
BERTO TONKIC je na Tržaški ul. 25 v Doberdobu je odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter ponuja domač prigrizek.
DREJCE OD VIKTORJE je na vrtni ulici v Doberdobu odprl osmico. Gostom nudi pijaCo in okrepčilo iz družinskega hrama.
KMEČKI TURIZEM
Radikon na Oslavju je spet odprt. Cenjene stranke lahko kličejo za rezervacije na tel. št. (0481) 32804.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja.
OSMICO je odprla Mavrica Peric - Medja vas 10.
OSMICO je odprl Milic v Zagradcu.
OSMICO je odprl Milic - Repen 49.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Sempolaju.
KMEČKI TURIZEM Žbogar - Samatorca 47 obvešCa, da je odprt od Četrtka do nedelje.
V BORŠTU je odprl osmico Diko Žerjal.
OSMICO ima odprto Ladi Kocijan, Dolina 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino.
PRODAM moped Ga-relli VIP 3 - 50, rdeCe barve, v odličnem stanju. Tel. št. 212133 od 17. do 20. ure.
PRODAM ritmo 60 cl, letnik 86, v dobrem stanju. Tel. št. 829014.
PRODAM fiat 126 bis, letnik junij 90, rdeče barve, 25.000 prevoženih km, za 3.000:000 lir. Tel. ob uradnih urah na št. (0481) 536930 ali po 19. uri, tel. št. (0481) 31264.
PRODAM lesen model ladje Halifax (vel. 60x48x10), Čudovito izdelan. Cena po dogovoru. Tel. št. 723232.
IŠČEMO mehanika, ki je konCal višjo srednjo šolo ter opravil vojaščino. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 229122 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure od ponedeljka do petka.
ZDRAVA HRANA! Ne obotavljaj se! Teža ni veC problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maščobe, krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo več ogrožale	tvojega
zdravlja.	Zajamčen
uspeh. Tel. št. (0481) 882172 ob uri obedov.
Kulturno društvo Briški grič je v soboto priredilo v Kulturnem domu na Bukovju pevski in glasbeni veCer, ki se lepo uokvirja v velikonočni čas. Poleg pevskih in glasbenih točk, so priredili tudi natečaj v krašenju pirhov, števerjanske gospodinje pa so za udeležence pripravile pokušnjo tradicionalnih velikonočnih jedi, od kuhanega pršuta, du fulj in hubance ter seveda hrena.
Natečaja v barvanju pirhov se je udeležilo osem otrok (del skupine je v fotografeki aparat ujel tudi reporter - foto Studio Reportage). Prvo nagrado je prejela Andreja Pittoli, drugo Manuel Cozzucoli, tretjo pa Elizabeth Mik-luz. Vsak udeleženec natečaja je zveCer prejel še meniha - posebej oblikovan kruhek z jajcem.
______________KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-21.30 »Schindler’s list«. Rež. Števen Spielberg, igrajo Liam Neeson, Ben King-sley. Dobitnik 7 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.00-19.30-
22.00	»II rapporto Pelican«. I. Julia Roberts.
3 ŠOLSKE VESTI
SOLSKI SINDIKAT
UIL obvešCa, da je do 15. aprila Cas za predložitev prošenj za opravljanje nalog ravnatelja v šolskem letu 1994-95.
Lepo okrašene pirhe so razstavili v dvorani na Bukovju, kjer je bila zveCer pevska in glasbena prireditev. Zal so morali program v zadnjem trenutku, zaradi bolezni v ansamblu gledališča iz Škofje Loke, nekoliko spremeniti. Namesto otroški igri, so poslušalci sledili nastopu otroškega pevskega zbora KD Oton Zupančič iz Standreža. Zatem je na klavir igrala Neva Klanjšček. Zadnji del sporeda je izpolnila pevska skupina Akord iz Podgore pod vodstvom dr. Mirka Špacapana.
Naj omenimo še, da se je v soboto mudil na obisku v Steverjanu župan iz Škofje Loke, Peter Hawlina s sodelavci. V opoldanskem Času je bil tudi na obisku na županstvu, kjer ga je sprejel župan Ivan Humar s elani odbora.
E KONCERTI
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU, danes ob 20.30 nastop pianista Louisa Lortieja in igralke Giulie Lazzarini. Koncert je v okviru abonmajske sezone. V sporedu so skladbe Straussa, Liszta, VVagnerja, Schuberta in Schumanna.
SREČANJA Z JAZZOM, v Četrtek, 31. marca, ob 21. uri v dvorani UGG koncert John Sco-field Quarteta (ZDA). Predprodaja vstopnic v agenciji Appiani v Gorici, v trgovini Angolo della Musiča v Vidmu in agenciji Utat v Trstu.
□ OBVESTILA
OBČINA SOVODNJE
sporoča, da bosta danes, 29. marca, anagrafski in matični urad odprta samo popoldne in sicer po običajnem urniku od
15.30	do 17.30.
ZDRUŽENJE ASCOM obvešCa, da bodo zaradi bližnjih velikonočnih
praznikov jutri vse jest-vinske trgovine in cvetličarne odprte tudi v popoldanskem Času.
UPRAVA OBČINSKEGA GLEDALIŠČA V TRŽIČU sporoča, da bodo v Četrtek, 31. t.m., zaceli vpisovati abonmaje za pomladasnki ciklus koncertov glasbene sezone “Danubio. Una civilta mu-sicale.” Od 31. marca do 14. aprila je rok za potrditev lanskih abonmajev. Rezervacije sprejemajo pri blagajni gledališča, v Gorici v turističnem uradu Appiani, v Trstu v agenciji Utat, v Vidmu v trgovini Discotex.
H RAZSTAVE
V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE v Gorici je do 14. aprila na ogled razstava mladega goriškega slikarja Hermana Kosiča. Ogled je možen po umiku delovanja knjigarne.
lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, UL S. Michele, tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul Rosselli 23, tel. 410340
POGREBI
Danes ob 10.30 Elvira Lutman iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Giorgina Perissutti vdova Russian iz splošne bolnišnice v Krmin, ob 13.15 Irene Brandolin iz splošne bolnišnice v Koprivno.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Naše bralce, ki so se prijavili na KRIŽARJENJE PO JADRANU in na potovanje v SIRIJO obveščamo, da lahko poravnajo zadnji obrok na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1, in sicer danes, 29. marca, od 8.30 do 12.30.
Udeležence križarjenja tudi prosimo, da ob tej priložnosti najavijo morebitno udeležbo na fakultativnih izletih v Bari in za San Marino.
GORICA / STALIŠČE ODBORA ZA ENOTNO BOLNIŠNICO
Dežela naj spet preuči odločitve o bolnišnicah
Ustaviti je treba dela v Tržiču - Sumljivi kriteriji?
Vlado Klemse
Odbor za enotno bolnišnico ne odjenja. V 1 paljšem sporočilu za javnost sporoča, da se bo v prihodnjih dneh začela razprava o novem deželnem zdravstvenem dačrtu, razkriva pa tudi 0zadje novih kriterijev za razvrščanje javnih bolnišnic. V istem sporočilu Odbor zahteva, da Dežela ustavi izgradnjo bolnišnice v TržiCu, da Ponovno preuči kriterije Po katerih je bil izdelan drugi deželni naCrt zdravstva in da se kon eno preverijo vsi razlogi za morebitno izgradnjo nove - vendar ene same
bolnišnice na Goriškem.
Sporočilo obsega tudi Poziv, da je treba za do-sngo teh ciljev zagotoviti Cimvecjo enotnost in odločnost ter se v splošno korist odpovedati raznim pobudam, v korist 1	1® ali one skupnosti.
Prav tako se je treba odpovedati zlorabi yprašanja organizacije javne zdravstvene službe v politične namene.
Sporočilo Odbora, ki ga je podpisal Mauro Pe-ressini, navaja, kako smo ob sočasnem dekla-sificiranju bolnišnic v Gorici in TržiCu, priča Potenciranju teh ustanov v Vidmu, kjer so v ^adnjih nekaj letih zgradili Univerzitetno kliniko, v brk vsem kriterijem o številu bolniških Postelj in drugim predpisom o omejevanju javnih izdatkov.
Za deklasificiranje bolnišnic na Goriškem Se je najbolj zavzemala ^adnja deželna uprava, ki jo je vodila Severna biga. Tak namen izhaja
iz "novih kriterijev” glede vrednotenja bolnišnic, ki so jih upoštevali ob izdelavi osnutka novega deželnega načrta za zdravstvo. Bolnišnice naj bi namreč razvrščali glede na število potencialnih pacientov. Po teh kriterijih naj bi dostojno raven uslug in specialističnih oddelkov imele le bolnišnice, ki bodo razpolagale z dokaj velikim zaledjem, z oziroma na število prebivalstva namreč.
To je opredeljeno na vsaj 150 tisoC. Za bolnišnice z manjšim in številčno šibkejšim zaledjem so predvidene le nekatere osnovne službe. Ce upoštevamo da
imata bolnišnici v Gorici in TržiCu zaledje med 50 in 60 tisoC prebivalci, ni težko napovedati, v kakšno smer bo šla bolnišnična oskrba v prihodnjih letih. Ob vsem tem je treba upoštevati še z zakonom predpisane kriterije glede števila postelj.
Edina možnost, da se na Goriškem zagotovi solidna raven zdravstve-neih uslug, je v gradnji ene same nove bolnišnice za celotno območje pokrajine in s pritegnitvijo pacientov nekaterih sosednjih območij (Devin - Nabrežina, Cer-vinjan itd). Goriško zaledje naj bi nekako ustrezalo meji goriške
nadškofije. Tako bi nova bolnišnica dejansko razpolagala z zaledjem okrog 150 tisoC prebivalcev, kar bi omogočilo ohranitev določene ravni.
V tem je tudi razlog treh zahtev, ki jih odbor postavlja Deželi in ki smo jib uvodoma že omenili.
Odbor je pripravil tudi drugi sveženj stališč glede organizacije bolnišnic na Goriškem in z njim bo seznanil javnost v prihodnjih dneh. Gre za takoimenovani dosje št. 2 o zdravstvu na Goriškem. Odbor je tudi napovedal konkretne ukrepe (legalne narave), da se zagotovi spoštovanje zakonskih in drugih predpisov ter naCel o smotrnem upravljanju.
Včeraj popoldne še nizka volilna udeležba
Ob 13. uri je bila 11% nižja kot 92.
Tudi včerajšnji drugi dan volitev je na Goriškem potekel dokaj mirno in brez posebnih zapletov. O prvih volilnih izidih in končnih podatkih o volilni udeležbi poročamo sicer na drugem mestu našega dnevnika (zaradi urnika zapiranja strani pišemo te vrstice, ko so volišCa še odprta). Podatki o volilni udeležbi ob 13. uri, ko je bilo edino preverjanje pred zaprtjem vo-lišC, so še potrjevali nedeljske ugotovitve o skromni udeležbi. V pokrajinskem merilu je bil namreč po teh po-, datkih padec vec kot 11-odstoten: včeraj do 13. ure je glasovalo 74, 07% upravičenčev, leta 1992 pa jih je ob 11. uri (takrat smo glasovali samo do 14.) že 85, 33%.
Padec je precej enakomerno porazdeljen po vseh občinah pokrajine. V Gorici je glasovalo 72, 21% (leta 92: 84, 02), v TržiCu pa 69, 06 (81, 31). V treh slovenskih občinah je bilo stanje ob 13. uri sledeče; Doberdob 76, 94 (89, 19), Sovodnje 79, 64 (89, 21), v Steverjanu 80, 16 (86, 51). Zanimiv je števerjanski podatek, saj so v tej občini zabeležili enega najvišjih odstokov v pokrajini, kar se navadno ni dogajalo.
GOSPODARSTVO / DEŽELA ODOBRILA PRAVILNIK
Prispevki za zaposlovanje
Za vsako novo delovno mesto 3,6 milijonov lir letno
Posebni sklad za spodbujanje zaposlovanja, ki ga je že pred Časom odobrila Goriška trgovinska zbornica, je te dni konCno zaCel delovati. Deželni nadzorni organ je namreč pred kratkim vzel v pretres in odobril pravilnik o izplačevanju prispevkov za zaposlovanje, za katere se denar Črpa iz sredstev Goriškega sklada. Denarna sredstva, ki se stekajo v sklad iz prelevmanov na ceni bencina proste cone, naj bi po novem finansirala izplačevanje prispevkov za pridobivanje novih delovnih mest v vseh gospodarskih dejavnostih, medtem ko je bila doslej ta ugodnost predvidena za pridobitev novih delovnih mest samo v nekaterih dejavnostih.
Po odobrenem pravilniku znaša prispevek za vsako novo delovno mesto 3
milijone 600 tisoC lir letno za dobo dveh let. Izplačljiv je za vsako novo delovno mesto, ki se uvede v primerjavi s številom zaposlenih dne 1. julija 1993 in najkasneje do 30. junija letos. Za prispevek lahko zaprosijo podjetja v terciarnem sektorju (trgovina, storitve), kmetijstvu, obrtništvu (tako proizvodnem kot storitvenem) in industriji. Prispevek ne pride v poštev za osebke, ki nimajo stalnega bivališča v goriški pokrajini, delovne pogodbe pa morajo trajati vsaj tri leta. Prav tako ne pridejo v poštev pogodbe part-time in pogodbe za delovno usposabljanje mladih.
Postopek za izplačevanje prispevkov je precej poenostavljen. Obrazci in dodatne informacije so na razpolago na Trgovinski zbornici in na sedežih posameznih gospodarskih združenj.
NOVICE
Konec tedna nabirka za boj proti AIDS-u
Goriška skupina ljubiteljev bonsai bo ob koncu tedna pripravila pobudo za zbiranje denarnih sredstev za raziskave na področju AIDS-a. Pri ljudskem vrtu, v sluCaju slabega vremena pa na trgu sv. Antona, oziroma na Korzu Italia, bodo ponujali originalne kitajske bonsai. Rastlino bo prejel vsakdo, ki bo prispeval za združenje ANLAIDS. Pobudo bodo izvedb v petek, soboto in nedeljo.
Fotografski natečaja na temo “Vino”
Dvajsetega aprila letos poteCe rok za sodelovanje na fotografskem in dia natečaju na temo “Vino”, ki bo ob letošnjem sejmu Fotostik, od 25. do 28. maja v Ljubljani. Natečaja se lahko udeležijo poklicni in ljubiteljski fotografi, sodelujejo pa lahko s fotografijami v cmo beli tehniki, barvnimi fotografijami in diapozitivi. Vsak avtor lahko pošlje največ šest fotografij, oziroma šest diapozitivov, oziroma kolekcijo največ štirih fotografij. Prispevke je treba poslati na naslov Ljubljanski sejem d.d., Dunajska cesta 10 - 61000 Ljubljana v zaprti ovojnici.
Za Štiri mesta se poteguje nad tristo kandidatov
Nad 300 kandidatov bo sodelovalo na natečaju za štiri mesta administrativnega uradnika v tajništvih šol na Goriškem. Natečaj je bil razpisan za štiri prosta mesta, od katerih so tri za šole s slovenskim uCnim jezikom. Pisna preizkušnja bo 14. in 15. septembra letos. V vsej državi - nateCaj je bil namreč razpisan tudi v drugih deželah, ob upoštevanju stanja na posameznih šolah - se za razpisana mesta poteguje nad tristo tisoC prosilcev. Največ jih je v Neaplju, kjer se je prijavilo veC kot 40 tisoC kandidatov.
Natečaj za šest stanovanj zavoda IACP v Turjaku
Avtonomni institut za ljudske hiše (IACP) je z včerajšnjim dnem objavil razpis natečaja za dodelitev šestih ljudskih stanovanja v Turjaku. Interesenti dobijo obrazce za prošnje na županstvu v Turjaku in na sedežu IACP v Gorici (Korzo Italia 116), kjer je treba predložiti prošnje najkasneje do 27. maja letos. Podrobnejše informacije nudijo v tajništvu IACP na istem sedežu, ki je v ta namen odprto za stranke vsak delavnik razen sobote od 9. do 12. ure in ob sredah tudi od 15. do 17. ure.
Zapora na pokrajinski cesti št. 2
Pokrajinska uprava je 4. aprila odredila popolno zaporo pokrajinske ceste št. 2 med Pierisem in Tržičem in sicer na odseku v dolžini 250 metrov pri Pierisu. Zapora bo veljala od 9.30 do 12. me in je v zvezi s kolesarsko tekmo.
Nesreča v Dolu
V goriški splošni bolnišnici so vCeraj, nekaj po 17. uri nudili prvo pomoč 41-letnemu Giuseppeju Fi-garju iz Fare. Figar se je laže poškodoval v prometni nesreči, na državni cesti v Dolu. Z avtom je zavozil s ceste. Okreval bo v tednu dni, zdravil pa se bo doma.
GORICA / DEBATNI VEČER O PROBLEMIH MLADIH
SOVODNJE / PREDAJA NOVEGA VOZILA
Mladinska problematika je stvar celotne družbe
Pogosto se mladi in njihove težave obravnavajo kot stvar zase, a to malo pomaga pri iskanju režitev
Pred kratkim 114 grupacija “i P® P Isontino” ] debatni večer c sLi problema ^eceru se ni zg bena pretresljiv v Gorici se še ve 8°vori, ve in p dela na podrocj shiiške politik Poenostavi in m ?a problemati 111 dela
V1 aven ten diso le proble ^ke sfere, amj d^žbe. Kratki 'd lastnih izku
Cevenini in ruednarodni diskih ve ' ~
'-'duruzni bi po besed
torjev bilo eno od možnih izhodov iz delovne krize za mlade, ker naj bi zaradi svoje specifike nudilo veC možnosti v iskanju zaposlitve. Človeški pristop do problematičnih posameznikov in njihovo vpeljevanje v delovne odnose in družbo naj bi po drugi strani zadrugi omogočalo, da rešuje trenja, ki jih družba sama s svojimi mehanizmi ni uspela omiliti.
Tudi študentje iz drugih predelov Italije ne najdejo v Gorici pravega okolja. Njihovo bivanje v našem mestu je, po besedah Paole Agati, vse prej kot goliardicno in razposajeno naprezanje za dobre ocene in za še boljšo zabavo. Oddaljen od mesta, na vrhu semeniškega grička, se študiarjoci ži-
velj poCuti odtrgan od mestnega utripa. Organizacijski problemi univerze in neverjetno visoke stanarine izostmjejo odnose in pripomorejo k temu, da bodoči mednarodni izvedenci zapuščajo naše mesto, ne da bi ga spoznah in vzljubili.
VeCer, kjer naj bi se govorilo samo o mladini in njenih problemih, je pustil vprašanje, koliko so podobne pobude umestne. Mladi so sestavni Člen družbe, ki deluje interaktivno. Govoriti o njih kot o odcepljenem delcu, ki slabo deluje in povzroča same preglavice, je brezpredmetno. Mlajša generacija je sad prejšnjih, njeni problemi pa so problemi celotne družbe, (et)
Sovodenjska občina nabavila nov tovornjak za odpadke
Investicija naj bi omogočila izboljšanje te občinske storitve
V Sovodnjah so vCeraj izročili občinski upravi nov tovornjak za pobiranje in prevoz odpadkov. Vozilo je občina naročila pri nekem podjetju v Mo-deni, ki tovornjake iveco 150 predeluje in opremlja prav za pobiranje odpadkov. Investicija je veljala skoraj 230 milijonov lir, ki so jih Črpali delno iz deželnega prispevka in delno iz ugodnega posojila državnega zavoda “Cassa depostiti e prestiti”. Z novim tovornjakom naj bi se izboljšalo delovanje občinske službe za odpadke, predvsem pa naj bi se zmanjšali skupni stroški za upravljanje te storitve.
Na sliki (foto Studio Reportage): predaja novega tovornjaka sovodenj-skim upraviteljem.
JAVNO PODJETJE KOVOD / VODOVOD IN KANALIZACIJA
ZAČETEK RIBIŠKE SEZONE / RIBOGOJNIŽTVO
Izgube vode potrebno zmanjšati za desetino
Porajajo se tehnične, ekonomske in sanitarne težave
Ribji zarod iz lastne ribogojnice
Vzgojili naj bi 200 tisoč potočnic za zarod in mladic soške postrvi in lipana
Z uresničitvijo omenjenega programa del v Ko-vodu pričakujejo, da bodo do konca leta uspeli poleg zmanjšanja izgube zagotoviti tudi kakovostnejšo vodo predvsem na področju Planine in v Košan-ski dolini, zmanjšati stroške elektrike na kubični
POSTOJNA - Po načrtih za letošnje leto naj bi javnemu podjetju Kovod, vodovod, kanalizacija uspelo zmanjšati vodne izgube, ki znašajo zdaj skoraj polovico dobavljene vode, za najmanj desetino odstotkov.
Samo za sanacijo izgub in modernizacijo sistemov bodo porabili prek 8 milijonov tolarjev, za vse naloge pri vzdrževanju in posodabljanju vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v tej občini pa bodo namenili dobrih 26 milijonov tolarjev.
Toliko sredstev naj bi namreč zbrali iz naslova komunalnega prispevka, ki so ga v občini uvedli lansko leto. Predvideni program del, h kateremu naj bi danes dal soglasje tudi izvršni svet, vključuje poleg sanacije izgub tudi popravila
in vzdrževalna dela na obeh sistemih. Tako naj bi letos prišlo na vrsto nujno popravilo in delna rekonstrukcija varnostnega sistema proti hidravličnemu udaru v tlaCnem cevovodu Črpališča Maku in popravilo cevovoda. Z nadaljnjim odlašanjem te naloge bi v skrajnem primeru lahko prišlo do loma cevovoda, s tem pa do popolne prekinitve dobave vode za nekaj dni. Med letošnjimi nalogami je tudi popravilo in rekonstrukcija sistema kloriranja pitne vode za Planino, s Čimer bodo v pitni vodi zagotovili stalno potrebno varovalno količino klora in s tem izboljšali sanitarno varnost.
- Zmanjšanje ogromne izgube vode na postojnskem vodovodnem sistemu je prednostni cilj javne-
ga podjetja Kovod, saj predstavljajo skupne izgube polovico vse dobavljene vode v sistemu. Tako velika izguba vode povzroča resne ekonomske, tehnične in sanitarne (predvsem zaradi možnosti infiltracije onesnaženosti v cevovode) težave pri oskrbi z vodo. Vzroki tako visokega deleža izgube so predvsem posledica preteklih skromnih vlaganj v obnovo sistema, saj je bila vse do zdaj prednost le izgradnja in širitev vodooskrbe na vododefici-
IDRIfA - Idrijskim meščanom je nekdanja »Mej-ca« z gostinskim objektom, sprehajalnimi potmi, zelenimi površinami in nogometnim stadionom na nasprotnem bregu Idrijce že od nekdaj veliko pomenila.
Z zaprtjem rudnika je tudi nekdanji objekt, ki je bil v njegovi lasti zaCel propadati, njegova okolica pa je postajala vedno bolj neprivlačna. Zato so se idrijski mestni možje že pred leti odločili, da Mejci povrnejo nekdanji izgled in urejenost. Izdelan je bil celovit ureditveni projekt, ki pa je zaradi precejšnjih finančnih sredstev ostal nedokončan.
PRODAJA ABK
Pripravljajo
drugo
javno
dražbo
NOVA GORICA - Tukajšnje temeljno sodišCe bo 12. aprila opravilo drugo javno dražbo za prodajo tovarniškega kompleksa ABK (Armiranobetonske konstrukcije) iz Šempetra pri Gorici. Prodajo opravlja sodišCe v izvršilnem postopku na podlagi predloga hipotekarnih upnikov. Na njej se namreč ni pojavil noben ponudnik. V skladu z zakonskimi določbami je sodišCe prejšnjo izklicno ceno za prodajo ABK znižalo na 367 milijonov in 334 tisoC tolarjev, se pravi na dve tretjini prvotne vrednosti (551 milijonov tolarjev). Hipotekami upniki ABK so štirje: Hit, Hit invest, SIB Ljubljana in LB Komercialna banka Nova Gorica. Po izjavah sodišča bo kupnina zadoščala za poravnavo dolga. (V. C.)
tarna območja občine.Kovod meni, da je zdaj skrajni Cas za odločnejše posege pri odpravljanju tega problema, zato so iz dosedanjega »intervencijskega« načina odpravljanja izgub s pomočjo sodobne opreme pristopili k sistematičnemu. Prehod bo postopen, njegova hitrost pa bo odvisna od vloženih sredstev, vendar naj bi po naCrtih sedanjo 50-odstotno izgubo vode v 6-8 letih zmanjšali na zadovoljivih 10-15 odstotkov. Mateja Godejša
V tem Času so bila zgrajena teniška igrišča in delno urejeno obrežje reke Idrijce, vendar pa so z deli obstah na sredi poti. Velik del levega obrežja Idrijce je neurejen in kot opozarjajo krajani nezavarovan. Zato so nekateri delegati na zadnji občinski skupščini sprožili pobudo, da bi v Mejci dokončali predvidena igrišča, uredili in zavarovah prehode ter pešpoti, ki so zdaj za sprehajalce celo nevarne. Hkrati naj bi v okviru dogovora o gospodarjenju s športnimi objekti poskrbeh tudi za vzdrževanje Modre dvorane in njeno okolico.
Roman Bric
IDRIJA - Po mnenju mnogih ribičev je Idrijca za ribolov ena najprivla-čnejših rek. Da so idrijski ribiči tudi dobri gospodarji pa pove že bežen ogled njihove ribogojnice, kjer poleg lepo oskrbovanih bazenov raste tudi nov večnamenski objekt, ki so ga začeli graditi pred dvemi leti.
V	njem so poleg društvenih prostorov tudi prostori za vzgojo zaroda in vzdrževanje potrebne opreme, s stanovanjem v zgornji etaži za mladega ribogojca Uroša Štucina, ki so ga zaposlili pred dvemi meseci. Idrijska ribiška družina je lani s prihodki od Članarin, vpisninami, turističnimi dovolilnicami in s prodajo rib ter dragimi viri ustvarila nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev prihodka. Za gradnjo večnamenskega objekta so porabili dobrih 5 milijonov, pri tem pa so pridobili tudi dodatna sredstva, s Čimer so gradnjo z izdatnim prostovoljnim delom elanov pripeljali do Četrte gradbene faze.
V	letošnjem letu naj bi z ureditvijo zunanjosti in drugimi zaključnimi deli investicijo dokončali.
Sicer pa idrijski ribici poleg lastne vzgoje ribjih mladic veliko skrb posvečajo tudi izboljševanju življenjskega okolja rib in drugim tovrstnim ukrepom. Tako so lani v gojitvene potoke vložili 161 tisoC potočnih postrvi za zarod in veC kot 40 tisoC mladic potočne postrvi, lipana, soške postrvi in šarenke različnih velikosti.
Vrednost vloženih rib v gojitvene potoke in ri-
bolovne vode ocenjujejo na veC kot 7 milijonov tolarjev. Na slab stalež rib in ribjega zaroda pa kot ugotavljajo ribici zelo vplivajo nizki vodostaji, ki imajo tudi slab vpliv na življenjske pogoje rib. Med glavnimi vzroki so tudi različni gradbeni posegi in urejanje vodotokov, s katerimi graditelji dolgoročno posegajo v življenjsko okolje rib.
Idrijski ribici so lani in tudi letos opravili veC Čistilnih akcij, za vsa divja odlagališča, ki so jih evidentirale občinske stroko-
vne službe pa predlagajo, da naj s sredstvi države najprej sanirjo tista ob potokih. V lanskem letu so idrijski ribici zabeležili tudi precejšen padec prodaje turističnih ribolo-vnic.
Med glavne razloge za to štejejo padec vrednosti lire in slabše ekonomske razmere v Italiji, od koder je na Idrijco vsako leto prihajalo veliko ribičev, pa tudi prepoved blinka-rjenja, slabe vremenske razmere in nenazadnje visoke cene ribolovnic.
Roman Bric
OBALNE NOVICE
Manjšinsko sodelovanje
PIRAN - Piranska skupnost Italijanov Giuseppe Tartini je navezala stike s sorodnimi skupnostmi iz hrvaške Istre in v okvir tega sodelovanja sodijo tudi gostovanja kultumo-umetniških skupin iz Pirana pri italijanskih skupnostih v Istri in obiski tamkajšnjih skupin v Piranu. V soboto so imeli Pirančani v gosteh predstavnike skupnosti Italijanov iz Galažane pri Puh. Tamkajšnja dramska skupina je nastopila z izvirno komedijo RaCun brez krčmarja, ki sta jo napisah Gale-žanki Marija BudiC in Mariucci Balbi. Komedija je bila nagrajena na lanskem natečaju Istria nobilissima. Pevsld zbor in folklorna skupina iz Galežane pa sta se predstavila z istrskimi pesmimi in plesi in sta s svojim nastopom navdušila občinstvo.
• i«
iva Pečaričevih risb
PIRAN - V galeriji Meduza 2 so minuli konec tedna odprli razstavo risb Hermana PeCariCa, ki je živel in ustvarjal prav v Piranu in po smrti leta 1981 zapustil del svojega obsežnega opusa slik piranski občini. Vendar Pirančanom še vse do zdaj ni uspelo najti primernih prostorov, kjer bi lahko bila ta dragocena zbirka na ogled. PeCariC je v svojih slikarskih delih pravi pesnik istrske krajine.
Ustanovili turistično društvo
POMJAN - V začetku meseca so v vasi Pomjan ustanovili turistiCno-kultumo društvo, da bi popestrili kulturni utrip v kraju in ga naredih turistično zanimivega Gojiti nameravajo predvsem etnološki turizem, kajti v teh krajih je Se najti pričevanja o zanimivi kulturni dediščini istrskega podeželja. Izdati nameravajo tudi prospekt in razglednico Pomjana in organizirati različne kulturne prireditve. V petek so v vaški cerkvi že pripravili koncert resne glasbe.
Novo vodstvo piranskih SKD
PIRAN - Na rednem obenem zbora piranske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov so med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Presednica bo zdaj dr.Saša Zuzek-Režek, podpredsednik pa Matjaž Jevše-var. Piranski odbor SKD ima nekaj vec kot 50 elanov.
Kdo bo upravljalec tržnice Lonka?
IZOLA - Na razpis za oddajo tržnice Lonka v najem sta se prijavih podjetji Graffit line iz Izole in Intour iz Kopra. Izolski izvršni svet bo na današnji seji odločil, katera ponudba je ugodnejša. Intopur namerava postaviti šotor, podoben tistemu na portoroški tržnici, pod katerim naj bi bilo 40 odstotkov gostinske ponu-
letno najemnino so pripravljeni odšteti 12 tisoč nemških mark. Izolsko podjetje ima projekt, v katerem ponuja izbor hitro pripravljene hrane, predvsem ribjih jedi, pri čemer bi sodelovali tudi podjetje Delamaris in izolski obrtniki. Računajo tudi na pomoč ministrstva za kmetijstvo, ker je njihov projekt vreden nekaj sto tisoč mark. Koliko nameravajo dati občini, v ponudbi niso navedli. Izolski IS je zadevo obravnaval že na prejšnji seji in elani so menih, da bi morala tržnica dobiti »streho«, da bi lahko imeli tu med letom razne prireditve.
Novice zbral Boris Vuk
Reja koz in ovac je lahko donosen posel, lahko pa je tudi v veliko zadovoljstvo
TOMINJE - Ovčereja in kozjereja sta na področju ilirskobistriške občine iz leta v leto vse bolj donosni za ljudi, ki imajo radi te štirinožne domače živak. Med maloštevilnimi rejci je tudi družina Jenko iz Tominj 6. Upokojenca Vinko in Zora Jenko imata ovce že leta, poleg njih pa tudi pet koz. Med njimi je tudi koza sanske vrste z imenom Rjavka, ki je pred kratkim dobila pet zdravih kozličkov (na sliki), ki zbujajo pozornost mimoidočih na sle-menski cesti iz Tominj v Brkine. O tem nevsakdanjem dogodku govorijo po vaseh ilirskobistriške občine, poleg tega pa so konec prejšnjega vikenda kozo rekorderko obiskali mimoidoči iz Pivke, Postojne pa tudi iz Kopra. O Rjavki in petih kozličkih gospodinja Zora pravi. »S soprogom nisva pričakovala, da bo ravno v našem hlevu
Koza Rjavka je s petimi mladiči je postala rekorderka (Foto: Petar Nikolič)
koza rekorderka, no pa se je to le zgodilo. Bilo me je strah, da ne bi vsi kozlički preživeli, toda tudi to je minilo zahvaljujoč otroški dudi in steklenički, s kate-
ro sem jih hranila že od prvega dne pa še danes. Rjavka daje dnevno po pet litrov mleka, kar je za ko-zliCe premalo, zato moram vsak dan »ukrasti« hter ah
dva od ovac.« Do zdaj je bila družina Jenko znana po okusnem ovčjem siru, zdaj pa je še po Rjavki - mami kozi in petih kozličkih. (P- N.)
REKREATIVNI PARK / OBNOVA
Krajani zahtevajo ureditev in zavarovanje pešpoti
KULTURNI DOGODKI
Torek, 29. marca 1994
GLEDALIŠČE / SEZONA V TRŽAŠKEM CRISTALLU
SKD TABOR / OPENSKA GLASBENA SREČANJA
Skupina Dalla Rancia dobra tudi v kriminalki
Spoprijela se je z znanim delom Fredericka Knoffa
Bojana Vatovec
Micol Pambieri v vlogi slepe Susy
V dvorani Cristallo je j' okviru letošnje sezone Contrade spet v go-steh gledališka skupina ornpagnia della Rancia lz Tolentina, ki je v Zadnjih letih zaslovela z Nadvse uspešnimi postavitvami ameriških pausicalov. Pravzaprav J® njen umetniški vodja averio Marconi doka-n i. da je mogoče tudi v taliji odlično uprizoriti a izredno zahtevna odrska dela, saj od nastopajočih ne terjajo samo tgralske nadarjenosti, emveC tudi dobršno ttiero talenta v petju in Plesu. V tem pogledu se le skupina tako dobro odrezala, da si je že trik-ra\ Priborila priznanje »Biglietto d’Oro« (Zlata vstopnica) za najbolj obiskano predstavo sezone.
Tokrat je skupina Ueila Rancia svoje zani-oianje za tipično angloa-meriske gledališke zvrsti usmerila k drugačnemu žanru, k detektivskemu thrillerju, ki je prav tako dokaj neobičajna za italijansko pbcinstvo, medtem ko ima na angleških in ameriških odrih Častno mesto, z odličnimi avtorji, kot je, denimo Pe-t6J Shaffer, in prav tako odličnimi igralci, od katerih naj omenimo Ala-^a Batesa in Michaela Laina, celo veliki Lau-rence Olivier se je spoprijel s to zvrstjo, ki ima vekakor kot prvenstveni cilj kratkočasenje občinstva, kar pa se marsika-oremu gledališkemu velikanu nikakor ne zdi nečastno in nevredno njegovega talenta, pa naj resnidni kulturniki še
tako vihajo nos nad pomanjkanjem »sporočilne note«.
Za prvi poskus v tej smeri je režiser Saverio Marconi izbral klasično delo izpod peresa Fredericka Knotta, pravega strokovnjaka te posebne zvrsti, ki je doživel veliko uspeha tudi s filmskimi verzijami svojih dram, saj so zamikale celo Hitchcocka. Tudi delo z italijanskim naslovom Gli occhi della notte (Oci noči), ki ga ta teden uprizarjajo v Cri-
stallu, je gledalcem dobro znano s filmskega platna ali verjetneje s televizijskega ekrana, zlasti zaradi interpretacije nepozabne Audrey Hepburn v vlogi glavne junakinje, slepe Susy, ki se ji z različnimi pretvezami v stanovanje vtihotapijo trije neznanci.
Drama v okviru tega žanra spada v posebno podzvrst, ki ji Angleži pravijo »hedunnit« in v kateri gledalci že na začetku poznajo krivca ali, kot v tem primeru,
nevarnost, ki preti glavnemu junaku, vsa napetost pa sloni na pričakovanju, kako ju bo odkril protagonist.
Ker je delo precej znano in zato redkokdo od gledalcev ne pozna razpleta, ustvarjanje napetosti za režiserja ni bila lahka naloga, vendar se ni zatekel k posebnim, kričečim inovator-skim trikom, temveč se je zadeve lotil bolj prikrito. Na prvi pogled se skoraj zdi, da je zvesto sledil filmu. Celo scena Alda De Lorenza, ki prikazuje kletno stanovanje, kjer bivata Susy in njen mož Sam, in oprava igralcev moCno spominjata na film, kljub temu vsa dvorana od začetka do konca trepeta za življenje nebogljene Susy, ob koncu, ko so se že vsi oddahnili zaradi srečnega konca, pa režiser gledalcem pokloni še resnični trenutek prave groze, da se vsem iz grla izvije prestrašen krik. Zasluga gre nedvomno hitremu ritmu in dobri igralski zasedbi od prepričljive Micol Pambieri v vlogi slepe Susy, ki se kljub težkemu handicapu trudi, da bi živela normalno življenje, do Massi-ma Romagnolija v vlogi zlobnega in nepopustljivega Roata, Andrea Spi-nija kot dobrosrčnega zlikovca Mika in Luca Violinija kot tretjega zločinskega pajdaša Crockerja. Enako dobra je Sarah Salvucci kot problematično dekletce Gloria, ki Susy pomaga, da se izvleče iz težav. Giorgio Carosi je Su-syjin mož Sam.
Dober nastop dua Magris-Turicchia
Predstavila sta se violenčelist Federico Magris in pianistka Patrizia Turicchia
V nedeljo je slovensko kulturno društvo Tabor v okviru Openskih glasbenih srečanj svojemu zvestemu občinstvu ponudilo kvalitetni koncert dua, ki ga sestavljata violončelist Federico Magris in pianistka Patricia Turicchia (foto Križmancic).
Druga sonata op. 117 francoskega skladatelja Gabriela Faureja je bila prva skladba na sporedu: v uvodnem Alle-gru sta instrumentista uspešno vodila dialog med Celom in klavirjem s poudarjanjem izrazne moCi glasbenih linij. Zelo ekspresivno sta tudi izvajala An-dante, ki ga je skladatelj uglasbil kot melodijo Cela, ob kateri je klavir za glasbeno spremljavo: v Andanteju je torej predvsem izstopal violončelist Federico Magris, ki je zelo spevno speljal melodijo. Tretji stavek Allegro vivo pa je bil v primerjavi z drugima dvema manj dovršen; violončelist je zašel v občasne intonanCne negotovosti, kljub temu pa sta bila instrumentista ritmično zelo blizu.
Prvi del koncerta je sklenila Faureje-va Elegija op. 24, v kateri sta glasbenika predvsem podčrtala poznoromanticne elemente, ki se nahajajo v skladbi. Bodisi violončelist, kot tudi pianistka, sta
zelo dobro prikazala dinamično razliko med fortejem in pianom; le-tega je violončelist s pomočjo pianistke zelo dobro izvedel in obenem izrazil ekspresivno napetost Elegije. Drugi del sporeda je zapolnila Sonata op. 19 Sergeja Rahmaninova. Prvi stavek, ki ga sicer sestavlja vec delov, je zahteval od kon-certistov, ob obvladovanju tehničnih problemov, tudi zelo natančno skupno izvajanje. V drugem stavku Allegro scherzando sta Patricia Turicchia in Federico Magris brez obotavljanj podala skupno ritmično pulzacijo; pianistka se je v določenih trenutkih zelo izkazala s podajanjem smisla glasbenih stavkov. Po solističnem uvodu klavirja v tretji stavek je nato tudi Čelist pripomogel zelo poudarjeni spevnosti tempa. Tudi zadnji stavek Allegro mosso je kljub hitrejšemu ritmu zelo dobro izvenel.
Splošen vtis z glasbene matineje lahko samo potrdi, da je nastopil zelo dober duo, ki je vpeljan v komorno muziciranje. Federico Magris in Patricia Turicchia sta pokazala, da sta solidna interpreta in sta tako ponudila openskemu občinstvu prijeten koncert.
Luisa Antoni
PLOŠČE / NOVA PLOŠČA SKUPINE SOUNDGARDEN
Neminljivi sound Seattla
Na svojem četrtem albumu skupina predstavlja nekakšno potovanje po rock glasbi
Aleš Waltrusch
»Mislili ste, da so leta sedemdeset že mimo, pa ste se krepko motili. Iz Seattla prihaja skupina Soundgarden, ki nam ponuja pristni, nemetalni rock, ki nas spominja na glasbo velikih skupin ob koncu šestdesetih let in kontestatorjev sedemdesetih let, poslušanje njihove plošCe Louder than Love nas spominja na glasbo Led Zeppelinov, Grand Funkov in skupine Moun-tain. Stari lepi Časi so znova tukaj.« Tako je o skupini Soundgarden napisal leta 1990 neki ameriški glasbeni kritik, ki je v številnih skupinah, ki so se rojevale v Seattlu, videl pravi preporod rock glasbe.
Mesto na zahodni obali ZDA je v zadnjih letih postalo pravo središče svetovne glasbene scene. Tam je nastal grunge ( ki ni samo glasbena zvrst, temveč tudi naCin življenja, ki je v popolnem nasprotju z neverjetnimi ritmi drugih ameriških
velemest), tam je svojo pot zaCela cela vrsta sedaj svetovno znanih skupin. Med temi je tudi skupina Soundgarden, ki je sedmega marca izdala Četrti album svoje kariere Superunknovvn, ki je že na vrhu svetovnih top lestvic.
Sound prve skladbe nove plošCe Let me down nas popelje v najboljšo tradicijo trde rock glasbe. Začetek je pravi rock, poln energije, ki nas spremlja pri poslušanju vseh skladb. Poleg trdega, delno skoraj metalnega rocka, zasledimo sedaj že tradicionalne zvoke iz Seattla, ki se pogosto pretakajo iz ene skladbe v drugo. PlošCa je pravo potovanje skozi zagodovino rocka: Led Zeppelin, Black Sabbath, Aerosmith, Grand Funk, Stooges, Cult; vpliv vseh teh skupin je prisoten na tem albumu, katerega skladbe so, v pristni tradiciji rocka, vsaka posebej, vsaj potencialno, pravi hit.
Pevec in vodja skupine Chris Cornell izžareva energijo na vsaki noti, basist Ben Shepard in bobnar Kirn Theyil ustvarjata odlično ritmično bazo, kitarist Matt Cameron izvaja zelo dobre in prepričljive motive. Superknown vsebuje petnajst skladb, kar znese za dobro uro trdega rocka. Skladba Like Suicide nadaljuje tradicijo brezbrižnosti in negativnosti seattleske scene, Head down in Half pa predstavljata novo smer, v kateri se tradiciji rocka in grungeja prenavljata v nekaj novega; skladba Spoonman, ki je izšla tudi na mali plošCi, nam ponuja preprosti in Cisti rock.
Čeprav smo le na začetku leta, lahko trdimo, da bo album Supe-mnknovvn med najboljšimi glasbenimi proizvodi leta. Soundgarden v teh dneh začenja svetovno turnejo, proti koncu poletja pa naj bi skupina prišla tudi v Italijo.
NOVICE
Papež Janez Pavel II. bo leta 1996 obiskal Avstrijo
DUNAJ - Na Avstrijski škofovski konferenci je bilo sporočeno, da bo papež Janez Pavel H. leta 1996 obiskaj Avstrijo. Kardinal Groer je dejal, da je željo po obisku izrazil sam Sveti oče, obisk pa bo že njegov tretji v teku zadnjih 12 let. V okviru svojega obiska da je načrtovana tudi beatifikacija pomembnih osebnosti, možni kandidati so cesar Karl, kapucinski pridigar Marco d’ Aviano, leta 1943 od nacističnega režima obglavljena redovnica Maria Resti-tuta, bojevnik proti nacizmu pater Jakob Kem ter pater Anton Maria Schvvartz, ustanovitelj reda Ka-lasantincev. Poleg tega praznuje leta 1996 zvezna dežela Nižja Avstrija svojo 1000-letnico.
Iz Vranitzkyjevega stanovanja ukradli nakit za milijon šilingov
DUNAJ - Kljub stalni observaciji je doslej neznanim storilcem uspelo vlomiti v zasebno stanovanje družine Vranitzky v dunajskem predmestju Dob-ling. Storilci so vlomili samo nekaj ur potem ko je kancler s svojo soprogo zapustil stanovanje in se podal na velikonočni dopust v Italijo. Po podatkih Vranitzkyjeve hčerke je vlomilcem uspelo odnesti lepotine v vrednosti skoraj milijon šilingov, poškodovali pa so tudi pohištvo. Vlom v najbolj varovano stanovanje v republiki - vilo varuje špecijal-na anti-teror enota »Cobra« - je medtem sprožila razpravo o učinkovitosti te enote, notranji minister Loschnak pa je menil, da gre pri storilcih za profesionalce, ki so izrabili trenutek mnenjave straže.
Ceska o Evropski uniji
DUNAJ - Predsednik avstrijske Zveze industri-jalcev, Ceska, je v zvezi z morebitnim pristopom Avstrije k Evropski uniji zahteval finančno pomoč države predvsem za živilsko industrijo. Dejal je, da so potrebne nujne reforme, le-te pa so predpogoj, da se ta industrijska panoga lahko uveljavja tudi v EU. Denar zato pa naj bi prišel iz proračunskih postavk, ki so predvidene za pospeševanje kmetijstva, je menil Ceska. K problematiki brezposelnosti v Avstriji je predsednik Zveze industrijalcev dejal, da Evropska unija ne bo ponujala posebnih rešitev, dejstvo pa je, da so okvirni reševalni pogoji v EU boljši kot da bi Avstrija ostala zunaj nje.
KPA bo nastopila pri državnozborskih volitvah
LINZ - Malo vidnih sprememb, zato pa tem več notranjih kontroverz in obračunavanj - tako je potekal 29. partijskih kongres avstrijskih komunistov (KPA). Stranka, ki je že v času pred preobratom v nekdanjih socialističnih državah v avstrijskem povprečju nagovarjala samo še dober odstotek avstrijskih volilcev, ni našla niti novega skupnega idejno-političnega imenovalca za vrsto čedalje bolj razcepljenih frakcij in skupin, niti perspektivne or-ganizacijsko-politične rešitve svoje strankarske krize. Za predsednika zvezne KPA je bil ponovno izvoljen dosedanji poslovodja Walter Baier, kljub strankarski krizi in faktični neizglednosti pa se je kongres odločil, da bo stranka nastopila pri letošnjih državnozborskih volitvah, pri katerem se misli opirati predvsem na svojo odklonilno pozicijo napram načrtovanemu avstrijskemu pristopu k Evropski uniji.
AVSTRIJA / PO KOMPROMISNEM PREDLOGU MINISTROV EU
Boljši izgledi
Zunanji minister Mock in državna sekretarka Ederer sta prepričana, da bo referendum še junija letos
DUNAJ - Avstrijski politiki so spet bolj optimistični glede pravočasnega pristopa k Evropski uniji: zunanji minister Alois Mock je kompromisni predlog, katerega so zunanji ministri konec tedna izdelali na srečanju v grškem kraju loannina, označil kot »korak v pravilno smer«.
Minister, ki se je prvi udeležil sestanka ministrov EU, je še dejal, da so to bili prvi obetajoči premiki po treh tednih tako da je tudi upravičen določen, čeprav še previden optimizem.
Pozitivno oceno srečanja je potrdila tudi državna sekretarka za vprašanja EU Brigitta Ederer, ko je menila, da bo časovno le še mogoče izvesti referendum o pristopu
Ivan Lukan
Zunanji minister Mock.
k Evropski uniji (predvidena sta 12. ali 19. junij - op. ured.).
Državna tajnica Ederer.
Rešitev problema veta v ministrskem svetu EU je predpogoj ne le za iz-
vedbo referenduma o EU v Avstriji, temveč tudi odločilnega pomena za datum morebitnega avstrijskega pristopa. Dunaj slej ko prej hoče postati polonopravni član Evropske unije s 1. januarjem leta 1995.
Kot smo že poročali, so se zunanji ministri konec tedna dokopali do kompromisnega predloga, po katerem naj se bi število glasov, ki so potrebni za izglasovanje veta, sicer zvišalo od trenutno 23 na 27, hkrati pa bi uveljala ureditev, da bi pri določenih problemih zadostovalo 23 glasov, da bi se morala zadeva še enkrat preučiti oz. da bi se izdelal nov predlog.
Kompromis še ni potrjen, dokončna odločitev naj bi padla še danes.
AVSTRIJA / PO ANKETI NAJVECJEGA AVSTRIJSKEGA DNEVNIKA:
Klestil ni več tako priljubljen
DUNAJ - Po anketi največjega avstrijskega dnevnika »Neue Kronen Zei-tung« je popularnost zveznega predsednika Thomasa Klestila v zadnjih mesecih močno upadla.
Medtem ko je septembra lani - torej preden so Avstrijci izvedeli za njegovo afero z diplomatko in sodelavko Margot Loff-lerjevo - 66 odstotkov izjavilo, da je Klestil »odličen zvezni predsednik«, zdaj to trdi samo še 56 odstotkov anketirancev. Hkrati se je zvišal tudi odstotek tistih, ki menijo, da Klestil ni več najbolj primeren za predsedni-
ško funkcijo (od 9 na 19 odstotkov). Na vprašanje, ali je Klestil s tem, da je v volilnem boju postavil v ospredje intaktno družinsko življenje, slepil javnost, je pritrdilno odgovorilo kar 41 odstotkov, 58 odstotkov je izjavilo, da do ni storil zavestno.
Kot znano, se je začetek leta Klestilova soproga izselila iz predsed: niške vile , vzrok pa je bila afera njenega moža s svojo sodelavko. Loffler-jeva je medtem zapustila predsedniško pisarno in prevzela vodstvo generalnega sekretariata v zunanjem ministrstvu.
Priljubljenost predsednika Klestila je močno upadla.
SPOse
šeni
odrekla
funkciji
glavarja
CELOVEC - Koroški socialdemokrati da se - kot še vedno najmočnejša stranka v koroškem deželnem zboru in v deželni vladi - niso odrekli zahtevi po zasedbi položaja deželnega glavarja. To je včeraj po seji deželnega strankinega predsedstva izjavil designirani predsednik SPO Michael Ausserwinkler. Pogajanja se bodo nadaljevali v torek po Veliki noči, cilj pa da je doseči model sodelovanja, ki bi v-klučil vse tri v koroške deželnem zboru zastopane stranke.
Predsedstvo SPO je sprejelo tudi nekaj personalnih odločitev. Nova zastopnika SPO v zveznem zboru dosedanja deželna poslanca Josef Pfeifer in Georg Kerschbau-mer, dosedanjega deželnega tajnika Rein-harda Rohra bo nadomestil Harald Repar. Preselitev Pfeiferja je zagotovila dosedanji predsednici deželnega zbora Kdvarijevi sedež tudi v novem deželnem zborni, Slovenka Ani Blatnik, ki je prav tako bila v igri za funkcijo v zveznem zboru pa bo po besedah Aussemin-klerja še tesneje v-ključena v strankine strukture. Blatnik je bila kandidatka SPO na volitvah, poraz stranke pa ji je preprečil vstop vdeželni zbor. (I.L.)
AVSTRIJA / OBRAMBNO MINISTRSTVO SE JE ODLOČILO ZA PROIZVOD STEVR DAIMLER PUCH AG
vojska bo kupila »Panduija«
Domače podjetje uspelo kljub mednarodni konkurenci - Naročilo za 530 milijonov šilingov
DUNAJ - Tank avstrijskega proizvajalca Steyr-Daimler-Puch AG (SDP) je bil favorit pri nabavnih načrtih avstrijske zvezne vojske - in uspel. Obrambno ministrstvo se je konec preteklega tedna dokončno odločilo za ponudbo domačega podjetja in naročilo 68 transportnih oklepnih vozil za mednarodne akcije zvezne vojske. Odločitev ministrstva mora še potrditi finančni minister, kar pa je več ali manj formalna zadeva, čeprav gre za naročilo v vrednosti 530 milijonov šilingov.
Za naročilo avstrijske vojske se je potegovalo kar šest podjetij, med drugim švicarska MO-WAG, nemško podjetje
Thyssen-Henschel ter francoska VAB, zadnja ovira za SDP pa je bilo dokumentirati ustrezno razmerje med ceno in
zmogljivostjo proizvoda, posebno izvedbo transportnega tanka na kolesih, ki je naslonjen na »Pandurja«, prototipa iz
družine Steyrovih uspešnih izvidniških oklepnih vozil.
Razvoj tega Specialnega izvidniškega tanka je
Steyr-Daimler-Puch stal okoli 200 milijonov šilingov, oklepna vozila, ki jih avstrijska vojska zdaj želi nabaviti za uresničevanje svojih mednarodnih misij (npr. v okviru mirovnih enot OZN) pa stanejo nad 7 milijonov šilingov na komad. Pri montaži in opremi oklepnega transporterja bodo sodelovala tudi druga avstrijska podjetja, sedanje naročilo pa velja kot izhodišče za nabavo nadaljnjih oklepnih vozil - govor je o 1000 komadih v vrednosti sedem milijard šilingov.
Vendar to ni edino naročilo avstrijske Steyr-Daimler Puch AG.Tako je švicarska vojska šele pred kratkim sporočila,
da bo pri podjetju SGP v Gradcu kupila 1200 teT renskih vozil v vrednosti nad 500 milijonov šilingov. Gre za večnamensko terensko vozilo G 230 E, ki ga bodo Avstrijci dodatno dostavili v okviru že poprej sklenjenega naročila skupno 5.300 terenskih vozil. Na posle na področju vojaške opreme v dimenziji milijardnih vsot pa čakajo tudi tuja podjetja. Avstrijska vojska namreč želi izboljšati in posodobiti svoje radarske sisteme.
Poleg stalne radarske opazovalnice »Goldhau-be« na Golici naj bi do 1998.leta avstrijski zračni prostor nadzorovalo šest novih in - zlasti glede na nizko leteča letala
- špecijaliziranih ter 16 mobilnih radarskih naprav. Mobilni radar na] bi bil sposoben sodelovati s francosko raketo »Mistral«, kar naj bi onesposabljalo nizko leteče napadalce.
Kot eden izmed najbolj izglednih ponudnikov se je odzval švedski elektronski koncem Ericsson. Napram ostalim sotekmecem ima švedsko podjetje važno prednost: njegov mobilni radarski sistem - zaradi podobe je v vojaških krogin dobil vzdevek »Žirafa« -> je trenutno edini, ki je tehnološko kompatibilen z raketami »Mistral«. Prl omenjenih napravah gre za posel v višini ene mi -lijarde šilingov.
I.Sdhellander/I. Lukan
FRANCIJA / VELIKA IZGUBA
ZDA / NEPRIČAKOVAN METEOROLOŠKI POJAV PRIZADEL AMERIŠKI JUGOVZHOD
Umri je Eugene Ionesco
PARIZ - Včeraj je umrl dramatik romunskega porekla Eugene Ionesco. Star je bil 81 let. Poleg Becketta, A-uamova, Albeeja in Pin-terja je bil eden najpomembnejših predstav-nikov gledališča absur-da. V grotesknih dra-mah je prikazoval sa-moto in tesnobo človeka. Med njegovimi najslavnejšimi deli so drame Učna ura, Stoli, PleSasta pevka in Nosorogi, napisane v 50. letih. Drame, ki so nastale istočasno kot Beckettovo delo Čakajoč na Go-dota, so v začetku osupnile občinstvo, ki ni bilo vajeno navidezno nesmiselnih dialogov.
Ionesco se je rodil leta 1912 v Romuniji. Njegova mati je bila Francozinja. Kmalu po Eugenovem rojstvu se je družina preselila v Pariz, po 13 letih pa se je
vrnila v Romunijo. Na univerzi v Bukarešti se je uCil francoščine, pozneje je postal učitelj in literarni kritik. Leta 1936 se je znova odselil v Francijo, kjer je delal pri nekem založniku. Svojo prvo dramo je napisal šele leta 1950, pred tem pa gledališča sploh ni cenil, saj je bil prepričan, da igralci uničujejo tekst. Delo je sprva imelo zelo skromen uspeh. Sele nekaj let zatem, ko je napisal Ze vrsto dram, so ga sprejeli kot enega najdrznejših evropskih
dramatikov. Dokončno je zaslovel z dramo Nosorogi leta 1960. Ionescova ustvarjalnost je v 70. letih usahnila, aktivno pa je začel pisati za francoske Časopise, v katerih je med drugim neutrudno obsojal diktatorski režim Ceause-sca v Romuniji.
Tornadi so terjali 42 življenj in ogromno gmotno škodo
Najhuje je bilo v Piedmontu, kjer je pod ruševinomi cerkve umrlo 19 oseb Izbruhnile so že polemike, ker oblasti niso pravočasno sprožile preplaha
NEW YORK - V 300 kilometrov širokem pasu od Alabame do Misisipija in od Georgie do Severne Karoline se je cvetna nedelja spremenila v pravo grozljivko, ki je zaradi tornadov in neviht zahte-vala 42 življenj in veC sto ranjenih.
Kar 19 mrtvih in 80 ranjenih je nenaden tornado povzročil v metodistični cerkvi v Piedmontu, kakih 150 kilometrov od Birminghama. Cerkev je bila za cvetno nedeljo napolnjena z verniki. Ko se je zaCela procesija otrok, ki bi morali zapustiti cerkev, je zagrmelo. V nekaj sekundah se je zrušila streha, takoj nato še nosilne stene, tako da ni nikomur uspelo zbežati iz poslopja. Tornadi so porušili še dve cerkvi v Alabami, in sicer v Gal-sdenu in Annistonu. Verniki pa so imeli veC sreCe kot v Piedmontu, saj se je v prvem primeru maša že končala, tako da je bila cerkev prazna, v drugem primeru pa je župnik nekaj trenutkov pred mašo poslušal po radiu vremensko napoved in vernike takoj poslal v zaklonišče. Kljub temu je ena oseba izgubila življenje, osem pa jih je bilo ranjenih.
Iz Alabame so tornadi nadaljevali svojo smrtonosno pot proti severu. V Georgii je umrlo 15 oseb, v Tennesseeju dve, prav toliko pa tudi v Severni Karolini. Povsod so tornadi za seboj pustili nepopisno razdejanje in ogromno gmotno škodo. Prizadeta so predvsem kmetijska območja, kjer so.hiše dobesedno eksplodirale, ko se je nad
njimi pomikal tornado.
Po neurju pa so že zaCele deževati polemike. Meteorološki službi očitajo, da ni pravočasno obvestila prebivalstva o nevarnosti. Resnici na ljubo je tornade za razliko od orkanov težko predvideti, vsaj v njihovi začetni fazi. Ko se začnejo pomikati s hitrostjo od 30 do 60 kilometrov na uro, lahko oblasti pravočasno sprožijo preplah. Ljudem ne preostane drugega, kot da se zatečejo v zaklonišča, ker se v teh ozkih zračnih vrtincih zrak pomika s hitrostjo tudi do 600 kilometrov na mo. Zaradi izredne razlike v zračnem pritisku hiše dobesedno eksplodirajo, tako da so relativno varna le podzemska zaklonišča.
Ruševine metodistične cerkve v alabamskem Piedmontu, kjer je umrlo 19 vernikov (AP)
VELIKA BRITANIJA / PRETRESLJIVO ODKRITJE
Našli so Einsteinove možgane
Znanstvenikovi možgani so izginili leta 1955 med obdukcijo
LONDON - Najslavnejših možganov stoletja, možganov Alberta Einsteina, morda niso pokopali z znanstvenikom; prav tako jih ne razkazujejo v žari s formaldehidom v mračnih sobanah kakega muzeja.
Einsteinove možgane, ki so baje izginili med avtopsijo leta 1955, hrani v plastični posodi na svojem domu osemdesetletni Thomas Harvey, ki včasih komu podari košCek »relikvije«. Do pretresljivega odkritja je prišla BBC, ki ji je po dolgem pogajanju uspelo posneti dokumentarec na starčkovem domu. Seveda se je takoj vnela polemika o tem, kako je sploh kdo mogel odnesti Einsteinove možgane in zakaj zadeva ni prišla prej na dan.
Novinar BBC Kevin Hull ter japonski znanstvenik Kenju Sugimoto sta na Har-veyevem domu v Lawrenceu v ameriški zvezni državi Kansas videla možgane shranjene -v skromni plastični posodi v le-
penkasti škatli na tleh in posnela dokumentarec, ki ga bodo predvajali v petek. Starček, ki je dejal, da je nekoč delal v bolnišnici (ni še jasno, ali kot zdravnik ali kot bolničar), je novinarju z žepnim nožičem odrezal košCek možganov in mu ga podaril.
Harvey je bil z drugimi dvajsetimi osebami prisoten pri Einsteinovi avtopsiji v kliniki princetonske univerze. Uspelo mu je odnesti večji del znanstvenikovih možganov. (Delček možganov je menda odnesel doktor Diamond z univerze v Berk-leyu.) Okoliščine je potrdil tudi Einsteinov okulist Harry Abrams, ki je izjavil, da po opravljeni avtopsiji o oCeh ni bilo sledu. Tudi nekdo med takrat prisotnimi je potrdil Harveyeve trditve, poudaril pa je, da je Harvey Einsteinove možgane pozneje izgubil in sedaj razkazuje možgane nekoga drugega.
LONDON
»Maček« je lagal?
LONDON - Nekdanji hotelski tat Peter Scott, znan z imenom Plenilec, je včeraj demantiral svojega konkurenčnega »Mačka« Raya Jonesa, ki je pred dnevi izjavil, da je leta 1960 ukradel dragocenosti italijanski fimski igralki Sofiji Loren. Podvig naj bi izvedel »Plenilec«, ki je nato ves izkupiček od tatvine zaigral v neki igralnici v Palm Bea-chu. Ker je zločin zapadel, policijo ne zanima, kdo je pravi tat.
ZDA / AVTOCISTERNO ZANESLO-S CESTE
ZDA / NASILJE V LOS ANGELESU
NOVICE
V nesreči 5 mrtvih
SAN FRANCISCO -Voznik avtocisterne, natovorjene z mlekom, je na neki hitri cesti v San Leandru pri San Franciscu izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom. Av-tocistemo je zaneslo z vozišča, tako da je življenje izgublo pet oseb, 14 pa jih je bilo ranjenih, med njimi lažje tudi voznik avtocisterne. Policija ga je že aretirala pod obtožbo umora, ker sumi, da je upravljal težko vozilo pod vplivom mamil. Med mrtvimi so tudi 3 prestopniki in njihov paznik, ki so Čistili rob ceste, ker niso imeli denarja, da bi plačali globo zaradi lažjih prekrškov. Peta žrtev je 9-letna deklica, ki je v parkiranem avtomobilu Čakala na svoje starše. Težko vozilo je dobesedno strlo parkirani avtomobil.
Na sliki (telefoto AP); avtocisterna se je ustavila ob zidu, potem ko je pregazila skupino ljudi.
Clinton se oprošča zaradi umora dveh japonskih študentov
Ubil ju je neznanec, ki jima je pred tem ukradel avto pred neko veleblagovnico
LOS ANGELES - Na Japonskem in med številno japonsko skupnostjo v Kaliforniji je globoko odjeknila nedeljska smrt dveh 19-letnih japonskih študentov, ki ju je s streli v glavo smrtno zadel neznanec pred neko veleblagovnico pri Los Angelesu. Ameriški veleposlanik v Tokiu VValter Mondale je v Clintonovem imenu izrazil obžalovanje zaradi tragičnega dogodka in zagotovil, da bodo ameriške oblasti storile vse, da bi izsledile krivca, ki je oba študenta ubil, potem ko se je polastil njunega avta.
Dvojica je študirala na Marymount Collegeu, eden je bil japonski, drugi pa ameriški državljan japonskega rodu. Po sprejemu v univerzitetno bolnišnico Harbor Ucla v Torrenceu so
zdravniki izvedli zapleteno operacijo, v soboto pa so zdravniki oddelka za intenzivno nego ugotovili, da sta klinično mrtva, a so ju umetno držali pri življenju. V nedeljo so starši obeh nesrečnih fantov dovolili, da so zdravniki izklopili vse naprave, ki so ju držale pri življenju.
To je že tretji umor mladih Japoncev v zadnjem obdobju. Prvi se je zgodil lani na hallovveensko noc, ko je 16-letni Japonec pomotoma potrkal na napačna vrata v louisianskem Baton Bou-geu. Ameriški vrstniki so ga povabili na zabavo, ker pa mesta ni poznal, se je zglasil na napačen naslov. Ko je lastnik pred sabo zagledal Japonca, ga je pri priči ustrelil. Za Japonce je to le dokaz, da v ZDA raste mržnja proti njim.
Ruski airbus strmoglavil zaradi tehnične okvare?
MOSKVA - Tiskovna agencija Itar-Tass je včeraj sporočila, da je ruski airbus 310 prejšnji teden strmoglavil v Sibiriji zaradi tehnične okvare. To naj bi agenciji sporočili »zanesljivi viri«, ki se sklicujejo na prve ugotovitve preiskovalne komisije. Reševalci so do sedaj med razbitinami letala našli 74 trupel od 75 oseb, ki so bile na krovu letala. Cmo in rdečo škatlo s podatki poleta in magnetofonskim posnetkom glasov v kokpitu so že poslali v Francijo.
Na Kitajskem 200 tisoč otrok živi kar na cesti
PEKING - Po podatkih kitajskega ministrstva za družbena vprašanja je na Kitajskem kar 200 tisoč zapuščenih otrok od 4. do 5. leta starosti, ki živijo na cesti. Po raziskavi, ki jo je financiral Unicef, je 38% otrok, zapustilo dom po razporoki staršev, 23% jih je zbežalo, ker so starši z njimi slabo ravna-li, 23% jih je šlo z doma, ker jih je privabilo »lahko življenje« (hazard in tatvine), 8% umsko omejenih otrok so starši zapustili na cesti in 5% otrok je moralo na cesto zaradi bede.
Na nižji srednji šoli ubil 12-letno dijakinjo
LONDON - V Middlesbroughu (clevelandska grofija) je 29-letni moški vdrl v nižjo srednjo šolo in ubil neko 12-letno dijakinjo, dve dijakinji je ranil, ena pa je zadobila le lažje praske. Prve agencijske vesti so navajale, da je moški streljal v otroke, kasneje pa je policija navedla, da je dijakinje napadel z nožem.
IZREDNA
SEJA
DRŽAVNEGA
ZBORA
V dvorani polemično, novih spremembah
LJUBLJANA - V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke je poslansko razpravo zaCel Jože PuCnik. Dejal je, da Drnovškove argumentacije ni razumel, trditve o prekoračitvi pooblastil pa niso dokazane. Premieru je očital, da je postal orodje v rokah ekonomskih elit, ki se spopadajo, saj gre v ozadju tega bolj za ekonomske interese. Po Pučnikovem mnenju gre za restavracijo nekaterih elementov prejšnjega režima. Razmerje glasov v parlamentu pa ni odraz argumentov niti odraz realnega razmerja v slovenskem narodu.
Ignac Polajnar (SKD) je izjavil, da je pred glasovanjem o razrešitvi treba celovito raziskati primer Smolnikar. To je pomembno tudi zato, da se sprostijo politične napetosti v Sloveniji. Pred poslanci pa naj nastopi tudi predsednik KuCan in pojasni besede, M jih je izrekel v Novi Gorici. Pri razrešitvi Janše pa krščanski demokrati ne bodo sodelovali.
Franc Zagožen (SLS) je menil, da je primer Smolnikar, ki ga Drnovšek navaja kot glavni razlog predloga za zamenjavo ministra, le izgovor za politični linC. To ni izraz demokracije. Razrešitev pomeni prikritje resnice o orožju, najdenem v Mariboru, pa o primem Safti, Elanu, bankah in prodaji podjetij. Zagožen je Drnovšku predlagal, naj odstopi sam ali pa celotna vlada, ki je očitno podlegla pritiskom. Jožef Skolc (LDS) je v imenu poslanske skupine podprl predlog za razrešitev, ker je po njihovem mnenju vsako poseganje vojske v civilno sfero
nedopustno. Delavci ministrstva za obrambo so prestopih ustavni okvir. Tudi Miran PotrC (ZLSD) je podprl predlog za razrešitev Janše zaradi kršitve Človekovih pravic. Njihova poslanska skupina pa obžaluje, da postopek razrešitve ministra ponovno razdvaja slovenski politični prostor. Z ugotavljanjem odgovornosti se povezujejo vprašanja, ki žele ta dogodek politizirati.
Irena Oman (SPS) je
predlagala razpis predčasnih vohtev, elani njihove stranke pa pri razrešitvi Janše ne bodo sodelovati.
Tone Peršek (DS) pa je opozoril na širši pohticni spopad, ki je v ozadju razrešitve ministra. Zato se bo o razrešitvi mogoče odločati po temeljiti razpravi.
Z besedami »je danes in bo jutri« je minister Janez Janša zaključil svoj nastop pred državnim zborom. Janša je skušal zavrniti naročilo vladne komisije o primem Smolnikar ter nekatere ocene, ki jih je navedel premier Drnovšek. Janša je razloge za svojo odstavitev iskal predvsem v trenutnem razmerju političnih moči, kot neutemeljene pa je zavrnil očitke o prekoračitvi pooblastil ter sklicevanje na pravna in moralna naCela. Minister Janša je naštel vrsto primerov, v katerih je po njegovem mnenju tudi prišlo do prekoračitev pooblastil, pa ni nihče zahteval odstopov odgovornih oseb. Navedel je tudi nekaj Členov in zakonskih določil, ki naj bi jih vladna komisija spregledala, in opozoril, da mi-
nistrska komisija sploh ni bila korektno imenovana. Podvomil je tudi v obljube, da bo primer Smolnikar raziskan do konca, saj po njegovi odstavitvi za to ne bo veC potrebe. Minister je šel pri iskanju ozadja tudi v zgodovino in opozoril na Cas Četverice in svojo aretacijo. Omenil je tudi veliko izgubo letalske družbe Adria, za katero ne odgovarja nihče, kar velja tudi za orožje v Mariboru in druge neraziskane afere.
Minister Miha Kozinc je v svojem nastopu pojasnil, kako je bila ustanovljena vladna komisija za primer Smolnikar, in poudaril, da so poročilo podpisali vsi dani, tudi minister Peterle. Kozinc je tudi dejal, da je treba pravna določila navajati v celoti in ne le deloma, kot je to storil Janez Janša.
Notranji minister Ivan Bizjak pa je pojasnil nekatere očitke, ki jih je izrekel Janez Janša: za kupovanje dokumentov, o Čemer je govoril Janša, je pristojen le notranji minister, ki ni podpisal niti enega takšnega dokumenta. Povedal je, da so bila skrivnostna vrata, skozi katera naj bi stopil, preden je odšel na tiskovno konferenco, vrata pisarne predsednika vlade, tiskovno konferenco pa je sklical le zato, ker se mu je zdelo potrebno pojasniti dejstva o prevzemu poškodovanega Smolnikarja. Bizjak je dejal, da bo storil vse, da bo zadeva Smolnikar raziskana z vseh vidikov. Ko zaključujemo redakcijo, so v parlamentu nastopili tudi Lojze Peterle, Igor Bavčar in drugi poslanci. Matjaž Albreht, Boštjan Lajovic
ODBOR ZA OBRAMBO / KANDIDATURA ZA OBRAMBNEGA MINISTRA
Sedem poslancev je zapustilo sejo, na kateri so potrdili kandidaturo Kacina
Od »zaslišanja« Kacina se je distanciral tudi predsednik odbora Kopše
LJUBLJANA - Odbor za obrambo je na včerajšnji seji »zaslišal« Jelka Kacina - kandidata za novega obrambnega ministra - in ugotovil, da je primeren za predlagano dolžnost. Razprava in glasovanje sta minila brez navzočnosti sedmih poslancev Franceta Bučarja, Iva Hvalice, Ivana Omana, Franca Černeliča, Alojza Metelka, Stefana Matuša in Marjana Staniča, ki so sejo zapustili po uvodnih proceduralnih zapletih. Odbor sicer šteje 15 elanov.
Alojz Metelko, podpredsednik odbora za obrambo, je takoj na začetku opozoril na poslovniško določilo, ki predvideva, da seje delovnih teles pripravljata skupaj predsednik in podpredsednik, kar se v tem primem ni zgodilo, hkrati pa teCe tudi seja komisije za poslovnik, na kateri odločajo ravno o postopku razrešitve in imenovanja ministra za obrambo. Metelko je predlagal, da bi sejo prestavili, njegov predlog so podprli Se nekateri elani. Ivo Hvalica je ocenil, da gre pri zamenjavi obrambnega ministra za
kršenje koalicijske pogodbe, zato je predlagal, da naj bi sejo odbora za obrambo prekiniti za eno uro, da se bodo koalicijske stranke dogovorile kako in kaj. Predsednik odbora Jožef Kopše ga je opozoril, da to ni seja vladne koalicije, temveč parlamentarnega odbora, pri glasovanju pa se je ponovil prejšnji rezultat: sedem za, osem proti. France BuCar je nato dejal, da pri političnih igrah, kakršna je zamenjava obrambnega ministra, ne namerava sodelovati. Z njim so sejo zapustili tudi drugi poslanci, vendar
je odbor še naprej ostal sklepčen. Pred Kacinovo predsta-vitvijo pa je predsednik odbora Jožef Kopše izjavil, da bo sejo sicer vodil do konca, da pa kandidatu ne namerava zastavljati vprašanj in se od »zaslišanja« distancira. Vprašanja, ki so jih poslanci zastavljali Jelku Kacinu so bila klasična, od politizacije vojske do pristojnosti pri vodenju in poveljevanju ter odnosa do približevanja Slovenije zahodnim vojaškim formacijam. Kacin je dejal, da bodo temeljni okvir za njegovo morebitno ministrovanje ustava in ustrezni zakoni in da je obramba stvar cele države, ne pa strank ali vladajoče koalicije. Glede tajnih služb se je zavzel za samostojno vojaško obveščevalno službo, ki naj bi delovala zlasti na protiobveščevalnem področju.
Boštjan Lajovic

Kljub odhodu sedmih poslancev seje niso prekinili
Premier o predlogu za zamenjavo Janše
Predsednik vlade Janez Drnovšek je na začetku izredne seje poslancem predstavil predlog za zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janše. Dejal je, da je razrešitev predlagal, ko je vladna komisija ugotovila, da je v primeru »Smolnikar« vojska v nasprotju z obstoječo zakonodajo posegla na civilno področje. Odločitev je bila težka, je nadaljeval Drnovšek, zaradi vprašanja, ali je mogoče ta pri- j mer ločiti od spremljajočih dogajanj. Sklenil je, da primera ni mogoče povezovati z ostalimi dogajanji, ker bi s tem pristali na tezo, da je v določenih primerih mogoCe utemeljiti razloge za prekoračitev zakonitosti.
Premier je mnenja, da minister Janša sicer ni neposredno odgovoren za to dejanje, paC pa je odgovoren za celotno delovanje ministrstva, zato njegova rezrešitev predstavlja model, ki bo pomemben za nadaljnje delovanje pravne države v Sloveniji. Janševa zamenjava Drnovšku politično ne ustreza, saj to verjetno pomeni odhod socialdemokratske stranke iz koalicije. Vendar se je kljub temu odločil zanjo, ker je ugotovil, da so simbolni pomen tega dejanja in njegove posledice za razvoj pravne države pomembnejše od trenutnega razmerja političnih sil. Dejal je, da je bil že večkrat izpostavljen pritiskom, naj Janšo zamenja, vendar je temu vedno nasprotoval, ker je Janša v vladi korektno in dobro deloval. Za nadaljnji demokratični razvoj Slovenije pa je nujno razčistiti vsa vprašanja, zato je predlagal, da se v to vključi parlamentarna komisija.	Matjaž Albreht
Iskanje poti iz poslovniških zagat
LJUBLJANA - Ce razrešitev prejšnjega ministra Mihe Jazbinška in predvidena razrešitev ministrice Jožice Puhar nista sprožali takšnih in drugačnih poslovniških dilem, potem je drugače z napovedano razrešitvijo obrambnega ministra Janše. Zato se je morala na pobudo predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika včeraj sestati komisija za poslovnik in poiskati odgovore na vprašanja, ki zadevajo razrešitev ministra in imenovanje novega. Če poskušamo na kratko povzeti temeljna napotila poslovniške komisije, ki naj bi seveda veljala tudi za morebitne nadaljnje spremembe v vladni ekipi, potem so ta takšna. Ce predsednik vlade DZ hkrati predlaga razrešitev določenega ministra in imenovanje novega, to ne pomeni, da je mogoče z eno potezo opraviti obe dejanji. Ali povedano drugače: imenovanje novega ministra ne pomeni, da je s tem avtomatično prenehala funkcija j prejšnjemu. Oba postopka je nameC treba opraviti ločeno. Poslanci morajo ministra najprej razrešiti, zato da bi lahko potem imenovali novega. Ce predlog za razrešitev ne dobi zadostnega števila glasov, potem je seveda predlog za imenovanje novega ministra brezpredmeten. Ce je po poslovniku jasno, da se mora kandidat za ministra predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ, ki nato oblikuje mnenje, takšna rešitev ne velja za tistega, ki ga DZ razrešuje. Toda komisija je menila, da lahko pristojno parlamentarno delovno telo razpravlja tudi o predlogu za razrešitev. Čeprav je glasovanje o razrešitvi in imenovanju ministra tajno, poslancu ni mogoCe odvzeti pravice, da obrazloži svoj glas.	Majda VukeliC
Pravosodni minister o primem Smolnikar
LJUBLJANA - V primeru Smolnikar ne gre toliko za vprašanje prekoračitve pooblastil, ampak so si vojaški organi vzeli pooblastila, ki jih nimajo, je na današnji novinarski konferenci liberalne demokracije Slovenije (LDS) v osebnem imenu ocenil pravosodni minister Miha Kozinc.
Kozinc je pojasnil, da zunanji minister Peterle ni nasprotoval poročilu vladne komisije o primeru Smolnikar, kot je zatrdil Janez Janša na novinarski konferenci v soboto, 26. marca. Peterle je bil takrat, ko je komisija izročila predsedniku vlade svoje poročilo, prisoten. »V tem izvodu, ki ga imam jaz, je zaznamek gospoda Janka, da so dne 24. 3., ob 13. uri s poročilom soglašali vsi elani, podpisovanje tega poročila pa je bilo dne 25. 3.1994,« je pojasnil Miha Kozinc. Po njegovih trditvah je poročilo podpisal tudi Peterle z besedami: »Poročilo podpisujem z dopolnitvami in vprašanji.« Kozinc je pojasnil še pravno podlago za oceno dogodka pri Depali vasi. V svojem osebnem imenu je ocenil, da tu ne gre za vprašanje prekoračitve pooblastil, ampak da gre prej »za to, da so si vojaški organi vzeli pooblastila, ki jim ne grejo.« Skupaj z ministrom Jankom pa je za strokovno mnenje zaprosil tudi profesorje kazenskega prava Pravne fakultete v Ljubljani: Ljuba Bavcona, Alenke Selih in Petra Kobeta, ki menijo, da so bile v primem Smolnikar določbe zakona o kazenskem postopku očitno kršene. (STA)
SLOVENIJA
Torek, 29. marca 1994
za njo pa pogovori o v vladnem kabinetu
LJUBLJANA - Premier je seveda vedel, da bo njegov pre-dlog razrešitve ministra JanSe sprejet, tudi Ce bodo vsi poslanci SKD glasovali proti. Preprosta parlamentarna ari-bnetika namreč pokaže, da ima »protijanSevska koalicija« 30 glasov nove liberalne demokracije, 13 glasov ZL, štin glasove SNS in najmanj en glas iz vrst »nove« DS. Skupaj torej 48 glasov. Seveda so vCeraj stranke poskrbele, da so na zasedanje prišli prav vsi poslanci, tudi opozicije - SLS, SPS in SDSS, ki skupaj dosežejo približno 30 parlamentarnih glasov. Neznanka je ostala SKD, ki je v soboto na seji sveta stranke doživela doslej najhujsi razkol.
Zelo pomemben del elanov (in celotno krilo NDS) je namreč zahteval izstop SKD iz koalicije, Ce bo Jan-ša razrešen. Dokončnega sklepa niso sprejeli, dogovorili pa so se, da bodo nji-novi poslanci glasovali »po svoji vesti«. Tudi zato, ker tokrat 15 glasov SKD pac ni odločalo. Predsednik SKD Lojze Peterle je sicer vCeraj presenetil s pozivom Drnovšku, naj zahteva parlamentarno glasovanje o zaupnici celotni vladi. Gregor Golobic, generalni tajnik LDS, je omenjeno pobudo komentiral kot »vprašanje, ki je izven konteksta dosedanjih pobud premiera« in dodal, da pa bi bilo - ce glasovanje o razrešitvi ne bi uspelo - »glasovanje o zaupnici premieru in celotni vladi popolnoma logično dejanje«.
To seveda pomeni, da Drnovšek ni imel nobenih namenov »širiti« svojega predloga na morebitno odločanje o zaupnici, Čeprav bi glede na razmerje sil tudi to glasovanje uspejo. Pac pa naj bi - po naših informacijah - desnici spet obljubil, da bo »uravnotežil« razmerje sil. Kaj to dejansko pomeni, ta hip še ni jasno, v opozicijskih krogih pa napovedujejo nove menjave v vrstah ministrov ZL (Tajnikar, morda tudi Kračun). V tem smislu bi tudi Peterletov predlog glasova-
nja o zaupnici lahko razumeli predvsem kot enega od manevrov za pomiritev razdvojenih poslancev, elanov in volilcev. Zgodba sicer še ni končana, saj bo svet SKD danes ponovo odloCal o vprašanju ali ostati v koaliciji. Rezultat je težko predvidljiv, poznavalci pa vendarle menijo, da bo SKD ostala v vladi in morda v zameno za obstanek osi LDS-SKD skušala zasesti še kakšen resor.
Precej jasno se je vCeraj tudi pokazalo, kako bo organizirana desna opozicija. SLS je namreC sklicala razširjeni sestanek poslanskega kluba, ki so se ga udeležili tudi elani nekdanjega Demosa (Starman, Starc,...), Civilne iniciative (Aplenc, Lampič) in obeh »sestrskih« klubov SDSS in SPS. Na sestanku so sklenili zastaviti vprašanje Rigelniku, ali v parlamentu nastopa kot predsednik državnega zbora ali predsednik države. Toda bolj pomemben kot sklep sestanka je bil očitno namig o tem, kakšen bo »novi Demos«. Njegov vodja bo gotovo Janša, ki naj bi se namreč odrekel poslanskemu mandatu in ga prepustil Ivu Hvalici, sam pa naj bi se aktiviral v stranki (pa tudi v morebitni koaliciji) in se s potovanji po Sloveniji pripravljal na lokalne volitve.
Tanja Starič
Z jajci nad parlament v podporo obrambnemu ministru
Na Prešernovem trgu so demonstrirali tudi obritoglavci (Foto: B. P./B+D)
LJUBLJANA - Nekaj gnilih jajc, poteptani in strgani plakati z napisom LDS ter Številni transparenti proti KuCanu, Drnovšku, komunistom in udbomaliji so najkrajši povzetek vsebine včerajšnjega protestnega shoda -najprej pred Prešernovim spomenikom ob ljubljanskem Tromostovju in nato se pred poslopjem slovenskega parlamenta.
V podporo Janezu Janši se je zbrala nekaj tis oCglava množica, ki je s protestnim zborovanjem začela v zelo majhnem, a kljub temu glasnem številu, že uro pred uradnim začetkom shoda. Zbrali so se ob 15. uri pred parlamentom in vzklikali gesla v podporo Janši - »edinemu poštenemu ministru« - kot so med drugim zapisali na enem izmed transparentov. Pravzaprav so predstavljali svojevrstno zvočno kuliso njegovemu pojasnjevanju zadev v zvezi z dogodkom v Depali vasi na državnozborovski komisi-
ji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Shod so organizirale Slovenska domoljubna stranka, Slovenska nacionalna desnica, SDSS in SLS. Dobro mo so trajali nagovori njihovih predstavnikov množici (Ludvik Klavs, Marjan Podobnik, Branko Grims, Vane Gošnik, Danijel Malenšek), v katerih je bilo zaznati naslednjo rdeCo nit: slovenski narod se ne bo vdal v usodo, uprl se bo komunistom in njihovem hlastanju za oblastjo. Janeza Janšo, heroja slovenske pomladi, pa ne dajo. Zamenja naj Kučana, zamenja naj Drnovška. In tudi parlament naj izglasuje nezaupnico vladi, ljudstvo pa naj gre na predčasne volitve.
Protestni shod se je zavlekel do poznih nočnih m, Čeprav se je proti večeru množica sicer glasnih, ne pa tudi nasilnih ljudi (ce odmislimo nekaj prerivanja), moCno razredčila. Ves Cas pa so želeli videti tudi Janšo. (I. M.)
KOMISIJA ZA NADZOR NAD DELOM TAJNIH SLUŽB
Vojaški obveščevalci so v Depali vasi prekoračili svoja pooblastila
^ 8 glasovi »za« in 7 »proti« so sklenili, da je šlo za kršitev 80. čl. zakona o obrambi
'tanez Janša in Dušan Mikuš prihajata na sejo (Foto: B+D)
LJUBLJANA - VCeraj se je na javni seji sestala komisija državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb ter sprejela sklep, da je Varnostni organ ministrstva za obrambo v primeru Milana Smolnikarja kršil 80. člen zakona o obrambi in prekoračil pooblastila.
Seje so se udeležili vsi elani komisije, navzoči pa so bili tudi obrambni minister Janez Janša in v. d. direktorja Voma Dušan Mikuš s tremi pravnimi svetovalci, notranji minister Ivo Bizjak, direktor kriminalistične službe Mitja Klavora in namestnik direktorja Sove Drago Ferš.
Predsednik komisije France BuCar je po razpravi predlagal, da bi sprejeli sklep, po katerem naj bi obrambno ministrstvo po lastnem prepričanju imelo utemeljen razlog za poseg v Depali vasi, saj so menili, da gre za udar v obrambno ministrstvo. Toda takšnemu sklepu so nasprotovali nekateri elani komisije.
Nekoliko pozneje so po-
slanci z glasovanjem zavrnili tudi možnost, da bi jim prvi človek Voma Dušan Mikuš pojasnil stališče pravnih strokovnjakov obrambnega ministrstva, ki so dokazovali, da njihovi uslužbenci v primeru Smolnikar niso lušili omenjenega člena zakona. Dokazovali so tudi, da so imeli vsi navzoči v Depali vasi pooblastila za to, kar so storili, saj so bili madne osebe obrambnega ministrstva, pri tem pa ni pomembno, kateri enoti pripadajo. Poslanci pozicije so menili, da imajo za pravna tolmačenja lastno pravno službo v državnem zboru.
Med sejo je prišlo tudi do dialogov med Janšo in Bizjakom. Prvi je namreC trdil, da je šlo za poskus udara v obrambno ministrstvo, da za tem stoji neka neimenovana organizacija, o dejstvu, da se pri vsej zadevi pojavlja uslužbenec notranjega ministrstva Drago Kos, pa je Janša dejal, da to še ne pomeni, da je vpleteno celotno notranje ministrstvo ali Sova.
Ivanka Mihelčič
Med sejo je Janez Janša dramatično obvestil navzoče, da so prejeli obvestilo, da so vsi telefoni v vseh vojašnicah »pod prisluhom«. Zaprosil je, naj se to preveri. Tako Bizjak kot Ferš sta zanikala, da so njihove službe kaj takega sploh naročile, poslanec ZLSD Jože Jagodnik pa je vso zadevo ocenil kot nedopusten poskus manipulacije s strani obrambnega ministrstva.
Nasvidenje v naslednji vojni, (mi) je rekla Vida P.
Jelko Kacin
2e nekaj mesecev pišem kolumne za ta Časopis in vedno je nedelja zvečer trenutek, ko je potrebno besedilo iz računalnika preliti na papir.,
Ponedeljki so tako zasedeni in ni nobenega jamstva, da bo pi-sanje dopoldne še mogoCe.
Torej je treba biti pameten. To še toliko bolj velja za ta prispevek, saj noben bralec ne bi verjel, da sem v ponedeljek,
28. marca, ob »hearingu« na matičnem delovnem telesu in izrednem zasedanju državnega zbora, imel Cas misliti še na Republiko.
Bolj ko se bliža trenutek izrednega zasedanja, večji je medijski pritisk na javnost, naj se ob vprašanju Janša razde-li na Janševe in Nejanševe. Čeravno je dogodek, zaradi katerega so se sprožili vsi postopki v skladu z naCeli demokratičnega parlamentarnega odločanja, star dober teden, se zdi, da se je vse skupaj zgodilo že zdavnaj. Razlagalci noCe-jo govoriti o samem dogodku, ampak razplamtevajo Čustvene reakcije v stilu: »Saj ga je res tudi lomil, ampak on je storil toliko dobrega, da bi mu morali to odpustiti, pa Četudi bi bilo dokazano še kaj bolj neprijetnega.« Edino, kar me je prijetno presenetilo, je bil izostanek nastopa predsednika Sveta RTV g. Rudija Šelige, in sicer s podnapisom Nekdanji predsednik društva slovenskih pisateljev.
Skoraj vsa opozicija, vključno z izven-parlamentamimi strankami, je zagnala vik in krik in opozorila na »restavracijo komunizma, konec približevanju Evropi, utapljanje v blato Balkana, apokaliptične jezdece in tedenski pregled slovenske TV zaključila z besedami Vide Petrovčič: »Nasvidenje v naslednji vojni.« Dvomim, da bi ravnali enako, Ce bi bil oboževani ne-minister in bi kot vodja opozicije sedel v klopeh opozicije, pa morda želel postati minister, torej del pozicije. Bi tudi v tem primem končali pregled z besedami nasvidenje v naslednji vojni? Stvari so torej relativne in Ce jih hočeš spolitizirati, lahko vedno zato, da bi dosegel Čustven odziv, napišeš za konec nasvidenje v naslednji vojni, zdramiš ljudi in zahtevaš logičen odgovor. Nikar nobenih sprememb, vse kar se bo zgodilo, bo zagotovo slabše, kot pa je to, kar imamo danes. Zato bo ob takih »primerih Smolnikar« in podobnih, vedno dovolj prostora za Čustva, ki naj razum porinejo na stran.
V ta kontekst sodi tudi izjava sedanjega vodje opozicije g. Podobnika, ki se je na radijskih valovih Čudil moji odločitvi, da sprejemam ponudbo g. Drnovška. Ni pričakoval, da se bom odpovedal prijateljevanju z Janezom in nastopil kot njegov možen naslednik. Torej bi se moral pogledati v zrcalo in reci sam sebi: »Ti, ti Jelko, kar si storil, je kak. To je zelo fuj, sram te bodi!« In Ce bi pri tem opazil še rdečico sramu, bi bilo to zagotovo zaradi restavracije komunizma.
In ravno v tem, v kandidaturi, pa naj se sliši še tako Čudno, je mogoCe videti tudi mojo večletno naklonjenost do Janeza. Resnica boli in nekateri še vedno trdijo, da je samo ena, drugih ni ali pa so neresnične. So neresnice, so Nejanezove resnice in so zato nevarne, zlovešče, politikantske, nemoralne in kar je se podobnih »resnic«. Nic kolikokrat doslej sem moral v intervjujih odgovarjati na vprašanja, ali bom Janeza nasledil. Tri leta sem vedno znova zanikal in dokazoval, da se nikoli nisem z mandatarjem pogovarjal o prevzemu te funkcije. Tokrat sem se prvič pogovarjal in razumel stisko in potrebo mandatarja, ki se ni odloCal Čustveno. Pristal sem in s tem tudi Janezu neposredno povedal, da je šel predaleč. So meje in so kršitve mej. In Ce nekdo namesto priznanja napake v obrambo samega sebe preide v tako grob napad na vse okrog sebe, je razlog za moj pristanek in kandidaturo še toliko bolj premišljen in dobro-nameren. Lahko bi ostal ob strani in se sončil na tretjem mestu priljubljenosti slovenskih politikov. Pa se ne morem in se ne smem.
Gre za deset tisoč ljudi, ki nas bodo v uniformah branili oziroma se redno urijo, da bi nas ne bilo treba braniti. Zato so incidenti pripadnikov vojske, pa naj jih storijo ah se vanje zapletejo, škodljivi, nevarni in lahko največ škode povzročijo prav vojski sami.
Obstajajo neke vrednote, zaradi katerih so se ljudje bili, se in se bodo pripravljeni boriti zanje. To je svoboda, to je demokracija, to so človekove pravice, pravni red in država. Se pred tremi leti so ljudje umirali zaradi ter za državo in zato moramo ugled države ohranjati.
Velikokrat sem slišal pridušanje NekuCanovih simpatizerjev, Ceš da vedno spretno igra vlogo majhnega, skromnega, toplega oCeta naroda in s tem slepi volilce in predvsem volilke. Ampak Ce je temu tako, potem tudi Janez J. kot buldožer trasira svojo avtocesto po ozemlju kogarkoli, brez soglasja kogarkoli, z opremo in tehniko, ki je ni odobril nihCe. In ko ga varuhi okolja zalotijo, joče kot Kalimero in pravi: »NihCe me ne mara, vsi so hudobni, vsi so bolj ali manj rdeCi, zapustili so me vsi prijatelji, z menoj so samo še tisti, ki nimajo nikamor ali pa me imajo tako radi, da se bojijo oditi od mene. To je krivica!«
Prebral sem sporočilo veC kot 80-ih »razumnikov«, njihov protest, opozorilo in sporočilo. Sam štejem sebe med tistih nekaj sto tisoč »nerazumnikov«, skoraj »bumba-rjev«, ki se nismo poistovetih z njihovim sporočilom. In tega mojega nepodpisa me ni prav nic sram.
NA KRATKO
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča na Poljskem
LJUBLJANA - Ansambel Slovensega mladinskega gledališča se je 22. marca vrnil z gostovanja na Poljskem, kjer je v mestnem gledališču iz Bialystoka 21. marca na Mednarodnem tednu gledališča (na katerem so se predstavile še skupine iz Litve, Belorusije, Velike Britanije, Nizozemske, Slovaške in Hrvaške) z izjemnim uspehom predstavil tamkajšnjemu občinstvu Gospodično Julijo v režiji Eduarda Milerja. Predstavo, ki je pred kratkim doživela premiero v Celovcu in Ljubljani, je poljsko občinstvo pospremilo z dolgim aplavzom in ovacijami, direktor festivala Andrej Jakiminec, ugledni režiser, ki je uveljavljen tudi v mednarodnem prostoru, pa jo je označil kot enega najveCjih gledaliških doživetij, kot »izjemno subtilno in do skrajne krutosti prignano gledališko novo branje Strindbergove igre, ki priCa o izjemnih igralskih dosežkih Nataše Barbare GraCner, Pavleta Ravnohriba in Maruše Oblak.« Tudi prve radijske kritike in televizijski komentarji so bili izjemno ugodni; omenimo samo komentar kritičarke Poljskega radia: »Prvo srečanje bialistoške publike s slovenskim gledališčem se je izteklo v oCaranje prve in triumf drugega.« Umetniški direktor festivala in Zupan mesta Bialystok pa sta na sprejemu, ki sta ga priredila za slovenske igralce, povabila SMG, naj se udeleži tudi naslednjega tedna evropskega gledališča. PR
Četrti Okarina etno festival
LJUBLJANA - Letošnji, tokrat Četrti, Okarina etno festival, na katerem načrtujejo 21 koncertnih veCerov na sedmih prizoriščih po Sloveniji, bo potekal med 12. in 21. avgustom, so sporoCih njegovi organizatorji. V njegovem okviru bodo trije različni koncertni veCeri - keltski, ciganski in večer sosedov - s po dvema nastopajočima skupinama. Ti veCeri se bodo zvrstili na vsakem od sedmih prizorišč, kar pomeni 21 koncertnih večerov oziroma skupaj 42 posamičnih koncertnih nastopov izvajalcev ljudske glasbe.Kon-certi bodo na Bledu, v Bovcu, Ljubljani, Mariboru, Metliki, Murski Soboti in Portorožu. Udeležbo na koncertih so potrdile skupine Paul 0’Shaughnessy band iz Irske in Bleizi Ruz iz Francije, ki se bosta predstaviti v oviru keltskega veCera, skupina Sukar iz Slovenije in Kaly Jag iz Madžarske, ki bosta nastopili na ciganskem veCeru, na veCeru sosedov pa se bosta predstavili Nova skupina iz Slovenije in Com-pagnia Strumentale Tre Violini iz Italije. (STA)
Velikonočna razstava slovenskih likovnikov
LJUBLJANA - Oba ljubljanska Lions kluba (Tivoli in Ljubljana) sta 23. slovenskim likovnim umetnikom razdelila velike lesene jajčne forme s prošnjo, da jih poslikajo in jih namenijo za dobrodelno razstavo in dražbo, katere izkupiček bodo uporabili v korist slepe in invalidne mladine. Razstavo poslikanih jajčnih form bo pod naslovom Rojstvo novega danes ob 18. uri v avli World Trade Centra odprl slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, rezultate dražbe in celotne akcije pa bodo sporoCii na prireditvi v Cankarjevem domu 16. aprila, ko bodo »okrogle slike« tudi predati novim lastnikom. Ob otvoritvi razstave bodo eksponati naprodaj po enotni ceni 1500 nemških mark v tolarski protivrednosti, na dražbi pa jih bodo ponuditi po višji izklicni ceni. PR
GLEDALIŠČE / TUJA GOSTOVANJA V SLOVENIJI
Cica, uporniška junakinja, ne »lepo vzgojeni« otrok
LJUBLJANA - Sinoči je v Mali drami SNG Drama Ljubljana nastopila angleška gledališka skupina Ma-nia Productions z dramo Evalda Flisarja Tomorrow (Jutri bo lepše), v Četrtek pa bo na velikem odru gostovala gledališka skupina Compagnie Libellule iz Francije z dramatizacijo Queneaujevo Zazie dans le metro (Cica v metroju).
Britanska premiera Flisarjevega besedila Jutri bo lepše, za katerega je dramatik in prozaist prejel nagrado Prešernovega sklada in Grumovo nagrado ’92, je bila konec novembra lani v Co-urt Theatru v Londonu v izvedbi skupine Mania Productions in v režiji Sladjane Vujovič. Predstava »duhovite zgodbe o konfliktu med slo po osebni svobodi in željo po varnosti, kakršno za-
gotavlja družbeni red« je na Mednarodnem festivalu v Edinburgu prejela dve prvi nagradi za režijo, zato je bilo vCerašnje gostovanje v Mali drami ponoven dokaz za to, da so slovenska dramska besedila po svoji umetniški moCi enakovredna sodobnim evropskim.
Francoska gledališka skupina La compagnie Libellule, ki je bila ustanovljena 1988, po gostovanjih v različnih evropskih državah, Japonski, Kitajski, Kanadi, Maroku, Vietnamu itd. prihaja tudi v Ljubljano. Augejeva in Levasseu-rjeva dramatizacija Quene-aujevega romana (v slovenščino ga je prevedel Aleš Berger) ostaja zvesta literarni predlogi, vendar pa je režiserka Silviev Van Cleven dogajanje postavila v nedoločen Cas in prostor, nami-
šljeno postajo metroja, kjer se sreCata avtor in junakinja dela - Queneau in Cica. Uporniška junakinja, ki ji niso mar vrednote in konvencije sveta odraslih, junakinja, ki negira status »lepo vzgojenega« otroka, v svoji potovalki prenaša predmete iz romana in z avtorjevo pomočjo skuša gledalcem dokazati, da lahko obstaja tudi drugačen svet, svet sanj in poezije in nenazadnje tudi svet sovraštva in arogance. Priredba besedila ohranja Queneaujev jezik, ki je osrednji predmet njegovih del in ki ga je Que-neau v ustvarjalni igri vedno znova spreminjal, parodiral in neprisiljeno povezoval na različne ravni in ga skušal obnoviti in prikazati v pesniškem, šaljivem ati grotesknem kontekstu. Miha Trefalt
POVEZOVANJE / MED ŠVICO IN SARAJEVOM
Za sodelovanje so se prijavile mnoge organizacije in posamezniki
ŽENEVA - V petek so sredo iz Berna, bodo do 7. vzpostavili načrtovani kul- aprila v Sarajevo prišli pevec turni most med Švico in Sa- linard Bardih, klovna Olli in rajevom. Kot so sporočili v Ursus Nadeschkin ter Trio
Kajo: Sarajevo '93 (Grafit s piranskega Ex Tempera)
da Besto in tam nastopiti. Spodbudo za ta projekt je dal kabaretist in pisatelj Franz Hohler. Sestavil je ustrezno peticijo, zbral kar 18 tisoC podpisov in jo nato predal švicarski vladi. S kulturnim mostom naj bi pretrgali izoliranost Sarajeva in Bosne od sveta. Na poziv so se odzvale številne organizacije in se prijavile za sodelovanje pri kulturnem mostu, na primer pen klub, KTV, združenje umetnic in organizatork ter društvo pisateljev. Potovanje sarajevskih umetnikov v Švico po podatkih švicarskih organizatorjev zaradi precejšnjih težav še ni zagotovljeno. (dpa)
Operni premieri v Trstu
Drevi bo v dvorani Tripcovich v Trstu na sporedu premiera dveh krajših opernih del: II segreto di Suzanna E. Wolf-Ferrarija ter Španska ura Mauricea Ravela. Dirigent bo Giuseppe Grazioli, za sceno pa je poskrbel Lo-renzo Mariani. Obe operi sodita v abonmajsko sezono Teatra Verdi.
1. mednarodni klavirski natečaj Clara Schumann
Med 23. in 30. majem bo v Diisseldorfu (Nemčija) prvi mednarodni klavirski natečaj Clara Schumann. Prireditev bo del 5. Schumannfestes, v žiriji pa bodo trije slavni pianisti: Martha Argerich, Alexis VVeissenberg in Vladimir Ashkenazy.
Teresa Berganza v Avstraliji
SinoCi je imela recital v koncertni dvorani v Brisbanu v Avstraliji slavna španska mezzosopranistka Teresa Berganza. Pri klavirju jo je spremljal Antonio Alvarez Pere-jo. Spored je obsegal dela španskih mojstrov ter operne arije.
Sowallisch - rekorder v dunajskem Musikvereinu
»Čutim veliko spoštovanje do Musikvereina, dvorane z najveejo glasbeno tradicijo na Dunaju,«je pred kratkim izjavil dirigent Wolfgang Savvallisch, ki je v tej hiši dirigiral rekomih 500 koncertov. Med letoma 1960 in 1970 je bil šef dirigent Dunajskih simfonikov, s katerimi je imel marca štiri odmevne koncerte. Savvallisch, ki je danes na Čelu orkestra iz Philadelphije, je tudi glavni glasbeni direktor Bavarske državne opere, kjer pa je stal za pultom veC kot 1.200 predstav.
Zgodovinski posnetki v živo
Založba Bongiovanni je iz svoje serije Golden age of opera na CD plošCah predstavila nekaj zgodovinskih posnetkov v živo, mednjimi tudi posnetek Adriane Le-couvrer (Cilea) iz leta 1966 v Teatru San Carlo v Neaplju. Glavno vlogo je pela Leyla Gencer, dirigiral pa je Olivero de Fabritiis. Prav tako iz Neaplja je predstava Verdijeve opere Moč usode z izjemno pevsko Cetvorico: Renata Tebaldi, Franco Corelli, Ettore Bastianini in Boris Christoff. Dirigira Francesco Molinari Pradelli. Tretji posnetek v živo pa je iz Philadelphije leta 1966. Flavia-no Labo, Mireha Freni in Franco Iglesias so peli La Bo-heme pod taktirko Antona Guadagna. Pripravil: Mi. K.
Jubilejna predstava Dimitrija Damjanova
LJUBLJANA - Nocoj bo Dimitrij Damjanov v SNG Opera in balet Ljubljana že stopetdesetic interpretiral Cava-radossija v Puccinijevi Tosci. S to vlogo je debutiral pred 25. leti v Vami, kmalu nato pa je postal tudi elan sofijske opere. V Dunajski državni operi je prav v Tosci nadomestil obolelega pevca in z vlogo Cavaradossija dosegel uspeh, s katerim so se mu odprla vrata opernih odrov po vsej Evropi. V Ljubljani je v vlogi Cavaradossija prvič nastopil 1972 (dirigiral je Bogo Leskovic, v vlogi Tosce pa je nastopila Vilma Bukovec), istega leta pa je tudi postal redni elan ljubljanske operne hše. PR
NASA (NE)ZNANA BOGASTVA / MUZEJSKA ZBIRKA V GORNJEM GRADU (22)
Škofijski mernik z gornjegrajsko zvezdo
Etnološka zbirka, edina tovrstna na gornjegrajskem območju, je razstavljena v nekdanjem obrambnem stolpu zdaj le še delno ohranjene graščine iz leta 1578. Večino razstavljenih predmetov je zbral domačin Janez Mavric, veliko pa jih je prispeval tudi Zoran Tratnik iz Celja. Predmete sta zbirala na območju Gornjega Grada in okolice, Nove Štifte, BoCne in Za-dreCke doline.
V Gornjem Gradu si lahko obiskovalci ogledajo predvsem stalno etnološko zbirko. V pritličju ostanka graščine pa je na ogled tudi stalna razstava starih podobic. Med lončarskimi predmeti v muzejski
zbirki hranijo t.i. predmete zadreckega lončarstva, ki je konec prejšnjega stoletja (z dvema izjemama 11931) izumrlo. Ohranjeni predmeti imajo zato velik pomen za gornjegraško dolino.
Med najdragocenejše predmete (zlasti zaradi avtohtonosti) sodi, kot nam iz muzeja sporoča Janez Mavric, škofijski mernik. V Gornjem Gradu ga je za merjenje žitne desetine uporabljala ljubljanska škofija, ki je bila takratni upravljalec gornjegraške-ga območja. Pravzaprav so škofje do jožefinskih reform (1783) škofijo upravljali prav iz Gornjega Grada. Da gre res za mernik, ki ga je uporabljala škofija, pričajo trije vanj vžgani žigi. Odtisnjeni so na obeh
straneh dna in na zunanjem obodu. Narejeni so ročno, saj so hrastov les najprej izdolbli, nato pa ožgati z žarečim železom. Zig predstavlja gornjegraško zvedo (v samostanskih listinah se pojavlja že v 14. stoletju), ki pa ni izdelana natančno. Namesto šeste-rokrake ati vsaj osemkrake (v tej različici se sicer pojavlja redkeje) ima zvezda na merniku kar sedem krakov. Izdelovalec jo je obdal s krogom. Nad tem je oblikoval škofovsko kapo, ob mitri pa sta na vsaki strani mec in škofovska palica, ki predstavljata simbola posvetne in cerkvene oblasti. Ob straneh sta vtisnjeni še dve osmerokraki zvezdi. Z vžganimi znaki na zgornjem robu mernika pa so lastniku oziroma škofu za-
gotoviti, da mu njegovega položaja ne bodo znižati in ga s tem oškodovali pri desetini.
Podobnih mernikov je bilo na Slovenskem verjetno veC. Škofijski mernik, ki ga hranijo v muzejski zbirki v Gornjem Gradu, pa se je ohranil na kmetiji Kožlakar v bližnjih Rorati. Čeprav je bil nekdaj škofijski, mu pri hiši niso namenjali nobene posebne pozornosti. Ob kolinah so v njem "garbali" svinjske noge in glave. Kljub temu je še kar dobro ohranjen, pa Čeprav je star že dobri dve stoletji.
Naslov: Muzejska zbirka v Gornjem Gradu, Attemsov trg 2, 63342 Gornji Grad, tel. 063/843-335. Odprto: po dogovoru.
Pripravlja: Tanja Fajon
Mernik, s katerim so škofje merili desetino (Foto: Justina Ugovšek - Bastl)
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA TUGA SUSN1KA
IZ TUJINE
Nagrobniki, nosilci spomina in duha
V Galeriji v mestni hiši in Mali galeriji v Kranju so do konca aprila na ogled najnovejša, v zadnjih dveh letih nastala dela znanega slovenskega slikarja Tuga Sušnika. Razstavo je avtor pripravil skupaj z Damirjem Globočnikom.
Sušnikove slike so nagrobni kamni, nosilci spomina in duha. Slikar jih postavlja trenutku v Čast, zato ker je trenutek "Centralen", vse v njem je v navideznem redu. Pomeni mu nenehno dejavnost. Pred slabim letom je bil trenutek še ujet v okvire slik. Naslovil jih je High Velocity. StereometriCna telesa, ki jih je tedaj z veliko hitrostjo rotiral, so zdaj prebila meje okvira (ta ne nastopa vec v vlogi omejevalen slikovnega
polja] in se kažejo v transformirani obliki, še vedno geometrijski, a statični. Ce je to mogoCe razložiti s kognitivnim, zavestnim, je ono drugo, materialno, bolj otipljivo, odprto oblikovano in potem podzavestno, primarno. To je dvojnost, kontrast med rdeCo in zeleno barvo. Kot kontrast ga začutimo zato, ker jukstapo-niramo. O jukstaponira-nju avtor meni, da bega in otežuje razumevanje. Trenutek je torej jukstaponi-ranje neskladja. Pri vsem tem pa moramo upoštevati še simultanizem, ki ga slikar redno poudarja. Zanj pravi, da je pojav proste jukstapozicije delov, trenutkov, in da hoCe zajeti (nad) moment, ki presega normalno perce-piranje Časa in prostora.
Torej ne gre za preprost sekvenCni redosled. IšCe torej tranzicijo, ki slikarju pomeni rdeCo nit, predstavlja mu trenutek v svoji posledični zvezi s predhodnim. Zato so slike, nastale v ponovnih transformacijah, kazalec tokov veCno se spreminjajočega in razvijajočega ter minljivega. Tako so slike nagrobni kamni, materije se ne da doumeti in duh je neotipljiv.
Klavdija Figelj

MNENJA...
POLEMIKE... PISMA... ODMEVI
Odprto pismo z apelom
Gospod Anžlovar je naslovil že veC odprtih pisem v zvezi z delovanjem Ministrstva za kulturo pri vsakoletnem odloča-nju o podpori filmskim projektom. Ker gospod Anžlovar v navedenih in drugih pismih ter v pogostem kontaktiranju z odgovornimi v ministrstvu za filmsko področje ter v razgovo-fih z menoj neprenehoma odta ministrstvu, da dela narobe celo krši ustavo, sem dolžan s tem v zvezi podati ustrezno Pojasnilo.
Praksa, ki jo Ministrstvo za kulturo že vrsto let izvaja pri odločanju o tem, katere filmske projekte bo podprlo, je taka, aa minister imenuje strokovno ekipo, sestavljeno iz javnih kiltutmih delavcev. Le-ta nato na osnovi pravil, ki so za vsa-, Področje kulture posebej določena, nato izbira izmed pri-lovljerdh projektov tiste, za katere meni, da so najkvalitetnej-& v umetniškem smislu in tudi uresničljivi z organizacijsko finančnega vidika. Minister nato predlog komisije upošteva dahko tudi ne) in podpre, glede na razpoložljiva sredstva, Ustrezno Število najbolje ocenjenih projektov. Za program v ktu 1993 sem kot novoizvoljeni minister prevzel predlog ekspertne skupine, Id jo je pred menoj imenoval gospod Suklje. ker je bilo na delo komisije veliko pripomb - predvsem od tistih, katerih projekti so bili slabo ocenjeni, pa tudi od Druš-tia filmskih delavcev - sem imenoval komisijo, da preveri, a i so bili projekti izbrani v skladu s sprejetimi ustreznimi Pravili. Komisija je ocenila, da se je svetovalec g. Prodnik dr-Zal navodil.
Po podobnem postopku sem tudi sam imenoval strokoma komisijo za oblikovanje predloga programa za leto 3 "4. Skupaj z Društvom filmsldh delavcev so bila izobliko-vana merila, po katerih bo izbor filmov potekal. V Času, ko komisija Se dela, je prišlo s strani nekaterih filmskih ustvarjalcev do ponovno pogostih obiskov na ministrstvu v zvezi z nj>hovimi projekti. Med njimi je bil reden gost tudi gospod mižlovar. Vse pripombe, ki so bile podane na delo komisije, sfrn posredoval le-tej tako, da bi bile odpravljene morebitne kršitve dogovorjenih pravil v delu komisije. Pred odločitvijo
0	tem, kateri filmi bodo dobili letos podporo, bom seveda Preveril, Ce je izbor potekal po dogovorjenih pravilih. Gospo-uu Anžlovarju pa predlagam, da naj bo malo bolj strpen in tidi samokritičen ter pusti komisiji, da delo opravi. Ko bo Postopek končan, pa lahko sproži vse postopke da zavaruje s.Voie pravice proti odgovornim na ministrstvu, Ce bomo krši-
1	zakone in ustavo.
Vsekakor pa z gospodom Anžlovarjem ne morem sogla-Safi, da je njegov projekt že a priori najboljši in da ga zahte-kar 150.000 davkoplačevalčev. Verjetno si je njegov film babica gre na jug ogledal tudi kakšen mladoletnik, ki davka fiu plačuje. V tem smisu moje besede o tujih režiserjih. Bese-,e’ ki jih gospod Anžlovar navaja, je iztrgal iz konteksta na-fnega razgovora, iz katerega je izhajala moja ugotovitev, da 1® veliko odvisno od sposobnosti režiserja filma, ki lahko iz dobrega scenarija naredi slab film in obratno. Po tej logiki, sfm. dejal, bi moral potem izbirati kot minister seveda le naj-^ulitetnejse tuje režiserje (npr. dobitnike Oskarjev). Da s tem soglašam, je dokaz tudi to, da sem izbral ekspertno komi-S1i°. Pustimo ji, da konča delo.
Sergij Pelhan, minister za kulturo
IZŠLO JE / REVIJE
k
r’. «t.
Primorska srečanja
Štev. 155/94, letnik XIX, izdaja Društvo sociologov in politologov severnoprimorksih občin, 71 strani, 600 tolarjev.
Uvodni intervju Tonija GomšCka z Joškom Sirkom, gostilničarjem z Goriškega, je nov dokaz, da se Srečanja odpirajo temam, ki doslej niso bile ravno v čislih. Vsebinski okop je v celoti namenjen Gradniku. O njem pišejo Denis Poniž, Ervin Dolenc, Bojan Go-deša in Aleš Gabrič. Za zanimivimi prispevki v stalnih rubrikah sodelujejo Petar StarCiC, Darja Skrt in Anton Prijatelj. Leposlovje prinaša izide natečaja kratke proze iz preteklega leta. Komisija v sestavi Vida Mokrin Pauer, Andrej Blatnik in Matej Bogataj je prvo in tretjo nagrado prisodila Aleksu StuliCu (za deli Inventura in V svetu epa), drugo pa Bariči Smole (za Postajo). Rubriko tokrat zaokrožujeta ciklusa pesmi Nataše Velikonja in Magde Vremec. V rubriki Literat, lovljen na trak, se je Ines Cergol Bavčar pogovarjala s pisateljem Marjanom Tomšičem, ki predstavlja tudi novelo Koše-nice. V Oknu v svet je predstavljenih nekaj pesmi italijanskega pesnika Silvia Dominija v prevodu Jolke Milic. V srečanjih je še vrsta stalnih rubrik, likovno prilogo pa je prispeval Milko Bambič.	(A. Ž.)
2000
Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, 73/74, izdaja društvo 2000, Ljubljana, 1994, 212 strani, 1.000 tolarjev.
Rubrika Slovenske dileme, v kateri tokrat sodelujeta Neven Bo-rak in Denis Poniž, je v celoti posvečena političnim in gospodarskim problemom, ki tarejo malo samostojno državo, avtorja v v prispevkih skušata najti prostor, ki bi ga Slovenija lahko zasedla v Evropi in svetu. Rubrika Patologija družbe je tokrat zajela en sam prispevek, v katerem Vlado Kresnik piše o kolektivnem sovraštvu. Peter KovaCiC - Peršin piše o romanju k spravi, v rubriki Leposlovje pa z literarnimi prispevki sodeluje sedem avtorjev. Literarna tema se osredotoča na gledališče, Zoran Miloševič pa v razdelku Aktualno iz zgodovine piše o odnosu rimokatoliške cerkve do slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Svoja stališča do različnih tem so tokrat prispevali Milan Meden, Samo Resnik in Neva Miklavčič - Predan, v zadnji rubriki Zapisi pa Borut Korun primerja gledanje slovenskega filma z obiskom živalskega vrta in opazovanjem opic. (V. S.)

- taft liai&tfoattMSHHa&a
Časopis za kritiko znanosti
Očetov delež; številka 162-3, letnik XXI, izdaja Študentska orga-nizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1993,1575 tolarjev.
V letu družine, za kar je proglašeno 1994., se človekov pogled po mnenju odgovornega urednika Igorja Pribca vrača v bližino tradicionalnega sveta. »Razglasitev leta družine je konservacijska kampanja, ki jo lahko vključimo v okvir boja za ohranitev kulturne dediščine.« Zato je tudi dvojna številka Časopisa za kritiko znanosti posvečena družini: tako ali drugače o družini pišejo Zoja Skušek, Tanja Rener, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Mateja Končina Peternel, Bogdan Lešnik, Bronislaw Malinovvski, Jože Vogrinc, Rastko Močnik in Iztok Saksida, poseben blok pa je posvečen filozofu Richardu Rortyju oziroma prevodu njegovega »pogovora« s teorijo Johna Rawlsa iz knjige Prednost demokracije pred filozofijo (1991). »Uvodnemu« bloku sledijo še rubrike Civilizacija kultov, Dnevnik, Pos: tmoderne figure telesa ter močan recenzentski blok. Kot dodatek Časopis za kritiko znanosti prinaša tudi kompletno bibliografijo objav v taistem od začetka v letu 1973 do danes. (T. V.)
Elektronska enciklopedija po londonskem zgledu
WASHINGTON - Po zgledu londonske National Gallery bo tudi washingtonska National Gallery of Art do leta 1995 uredila prvo obsežno mikro galerijo v ZDA. Gre za neke vrste elektronsko enciklopedijo, s pomočjo katere se bodo obiskovalci lahko podrobno seznanili z 2.500 deli stalne zbirke in si glede na lastno zanimanje oblikovali in izpisali pot skozi razstavne sobe. Barvne slike, teksti in grafike še izpopolnjujejo ta multumedijski sistem, so v torek sporočili iz Washingtona. Londonski zgled je bil zgrajen leta 1991. (dpa)
Akvareli in risbe Egona Schieleja
ASCHAFFENBURG - Kot prvovrsten umetniški dogodek predstavlja tukajšnja mestna galerija razstavo akvarelov in risb nemškega slikarja Egona Schieleja. Razstavo so ameriški figovci z umetninami in strokovnjak za Schieleja Serge Sabarsky postavili posebej za to južnonemško mesto, obsega pa okrog 100 del iz ameriških zasebnih zbirk. Egon Schiele (1890 - 1918) sodi med najpomembnejše umetnike 20. stoletja. Razstava v galeriji Jesuiten-kirche bo na ogled do 26. junija, (dpa)
Razstava, imenovana Vemissage 94
CHICAGO - V Muzeju modeme umetnosti bodo 4. maja odprli razstavo z naslovom Vemissage 94, na kateri bodo na ogled dela iz veC kot 130 umetnostnih galerij, zasebnih zbiralcev in nekaterih umetnikov. Razstava naj bi bila nekakšen uvod v pomembnješe razstave, zato tudi ima naslov Vemissage, kar v francoščini pomeni »dan pred odprtjem slikarske razstave. »Razstava, katere pobudnice so ženske Članice muzejskega vodstva, bo odprta le do 9. maja. (dpa)
Prečkanje - Durrenmattova razstava
BERN - Rokopisi, osnutki, knjige, slike, fotografije in avdio-vizualni dokumenti Švicarskega pisatelja Diirren-matta so na ogled na razstavi z naslovom Querfahrt (Prečkanje), ki so jo v torek zveCer odprli v švicarskem Lite-raturarchivu v Bernu. Leta 1990 umrli pisatelj je svojo celotno literarno zapuščino zapisal Švici, ki jo je predala bernski knjižnici Landesbibliothek. Razstava bo odprta do 30. julija, njen moto pa je po besedah predstavnika Archiva prikazati pot samostojnega, nedogmatiCnega misleca, ki se je politično opredelil kot »ne desni ne levi, temveC prečen«. Razstavljene so tudi fotografske reprodukcije Durrenmattovih Študentskih slikarij v naravni velikosti, ki jih je slikal na stene in strop svoje mansardne sobice v Bernu. Literaturarchiv je dal restavrirati slike, ki so jih v petdesetih letih prebelili, (dpa)
SREČKO KOSOVEL / V ITALIJANŠČINI
Celostno dojemanje Pesnika v eseju Pahorja
Srečko Kosovel je v italijanskem svetu malo poznan, saj slabo pozna slovensko ustvarjalnost Primorske s tržaškim območjem vred. Poglobljeni esej Borisa Pahorja, ki je pred nedavnim izšel pri pordenonski založbi Studio Teši v zbirki Kultura spomina, predstavlja italijanskim bralcem Srečka Kosovela in slovenski ustvarjalni utrip v pesnikovi dobi. Istočasno pa avtor v eseju, ki je za zdaj izšel samo v italijanskem originalu, razkriva nove razsežnosti Kosovela kot pesnika in človeka. Zanimivi knjigi so zadnje Čase na Tržaškem posvetili vec srečanj, zelo poglobljeno pa je o eseju na predstavitvi, ki jo je prejšnji petek v svojih prostorih pripravila Narodna in študijska knjižnica, govorila Ivanka Hergold. V zelo izčrpnem poročilu je želela predvsem naglasiti pomen novosti v pristopu k razumevanju Kosovela. Na sliki Ivanka Hergold in Boris Pahor (Foto Ferrari)
RUSIJA / JELCINOVA VRNITEV
Predsednik je čil in zdrav
Govorice o zaroti zoper ruski vrh zanika tudi ameriški obisk
MOSKVA - Med Jelcinovimi Štirinajstdnevnimi počitnicami v Sočiju ob Črnem morju, ko si je celil rane po hudih političnih spopadih in si nabiral moCi za nova soočanja, so po prestolnici krožile govorice o tem, da nasprotniki kujejo zaroto zoper predsednika, in o domnevni hudi predsednikovi bolezni.
V	nedeljo je Jelcin take trditve najprej ovrgel z izjavo, ki jo je javnosti posredoval njegov tiskovni predstavnik, v ponedeljek pa se je Boris Jelcin tudi sam, očitno zadovoljen in spočit, pojavil pred kamerami, ko je v Kremlju sprejel kazahstanskega predsednika Nazarbajeva.
V	nedeljski izjavi je Jelcin med drugim povedal, da se je vsak dan ukvarjal s prihodnostjo domovine, med drugim je pripravljal listino z naslovom Sporazum o državljanskem miru, ki naj bi jo podpisale vse politične in socialne skupine v državi in ki naj bi zagotovila trdno podlago za predsednikovo nadaljnje politično delo. Jel-
cina so na sprejemu spre-mjali premier Viktor Cer-nomirdin, obrambni minister Pavel GraCev in zunanji minister Andrej Ko-zirjev.
Strahove o negotovoih političnih razmerah v ruskem vrhu bo morda pomagal odstraniti obisk ameriškega ministra za trgovino Ronalda Browna, ki je ob prihodu na enotedenski obisk v Moskvo dejal, da v Washintonu niso nic veC zaskrbljeni za usodo ruske gospodarske reforme ter da je nedavna odločitev Mednarodnega denarnega sklada o milijardo in pol dolarjev vrednem posojilu »izredno pomemben korak«.
Browna niso prepričala zatrjevanja nekdanjega finančnega ministra Fjodo-rova in premierovega namestnika Gajdarja, češ da je premier Čemomirdin zapustil načrtovano gospodarsko politiko. Ronald Brown je Moskvo obiskal na Čelu »predsedniške poslovne skupine«, v kateri so tudi Številni vplivni poslovneži.	(Reuter)
NOVICE
Demonstracije Kurdov v Nemčiji
MANNHEM - Kljub prepovedi mestnih oblasti se je v ponedeljek v Mannheimu okoli tisoč Kurdov zbralo na demonstracijah v spomin na Kurdinji, ki sta se prejšnji teden zažgali v protest proti turski represiji. Pobcija je morala demonstrante, ki so prišli v Mannheim z veC kot 130 avtobusi iz vse Nemčije in sosednjih držav, razgnati z vodnimi topovi. Približno dvesto Kurdov iz Belgije, ki jim nemški cariniki niso dovolili vstopa v Nemčijo, pa je v nedeljo za dve uri zaprlo nizozemsko-nemski mejni prehod Bocholt. (AFP, STA, Telefoto: AP)
Alžirski skrajneži ubili namestnika ministra
PARIZ - Trije oboroženi neznanci, po mnenju alžirske policije muslimanski skrajneži, so včeraj pred njegovim domom v Bordž El Kiffanu na vzhodu Alžirije ubili namestnika vodje afriškega oddelka pri ministrstvu za zunanje zadeve Belka-cema Tuatija, njegovo ženo pa ranili, je sporočila državna tiskovna agencija APS. Alžirski Časniki pa so vCeraj poročali, da so alžirske vladne enote odbile napad upornikov na vojaški konvoj in pri tem ubile vodjo prepovedane stranke Oborožene islamske fronte. (Reuter)
Nadaljevanje mirovnih pogajanj vse bliže
JERUZALEM - Izrael in PLO sta Čedalje bliže nadaljevanju pogajanj o prevzemu palestinske avtonomije na zasedenih ozemljih, je vCeraj izjavil namestnik izraelskega zunanjega ministra Jossi Beilin, ki bo tudi vodja izraelske delegacije na multilateralnih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih, ki se bodo začela prihodnji mesec v Omanu. Beilin je še povedal, da bosta Izrael in PLO najverjetneje že danes sklenila sporazum o varnosti oziroma o tem, koliko palestinskih policistov in mednarodnih opazovalcev bo nameščenih v Hebronu. Prepričan je tudi, da bo umik izraelske vojske iz Gaze in Jeriha samo vprašanje nekaj tednov, ko bo enkrat dosežen sporazum o Hebronu. (Reuter)
FRANCIJA / PO VOLITVAH
Balladurjev prvi pelin
Premierje ob prvi obletnici vladanja doživel prvo razočaranje
SpoCit in zadovoljen je Jelcin v Moskvi sprejel kazahstanskega predsednika (Telefoto: AP)
UKRAJINA / PARLAMENTARNE VOLITVE
Zmagovalca ni, poražen je Kravčuk
KIJEV - Ukrajinskih volitev se je udeležilo presenetljivo veliko volilcev, po doslej znanih podatkih približno tri Četrtine, kot kažejo prvi neuradni rezultati pa se prepad med nacionalistično razpoloženim zahodom države in prorusko usmerjenim vzhodom in jugom (Krim) Se povečuje.
Volitve so bile kljub manjšim pomanjkljivostim in nedoslednostim uspe-
šne in v skladu z veljavno zakonodajo, je zapisano v poročilu slcupine opazovalcev Parlamentarne skupščine Evropske konference o varnosti in sodelovanju (Kevs), objavljenem v ponedeljek v Kobenhavnu.
Analitike, ki so napovedovali precej slabo volilno udeležbo in neenakomerno razdeljenost glasov, je presenetilo dejstvo, da je bilo že v prvem krogu izvoljenih vsaj 47 od 450 poslan-
ke za koga je glasovala tale veteranka? (Telefoto: AP)
cev (pred volitvami so napovedovali za polovico manjši izid). Med izvoljenimi v prvem krogu je tudi najverjetnejši »izzivalec« predsednika Kravcuka in njegov nekdanji premier Leonid Kučma. Za Kučmo, ki je KravCukovo vladavino označil kot »nevarno za Ukrajino in njene prebivalce«, je v Cemihivu ob meji z Rusijo glasovalo kar 91 odstotkov volilcev. »Čeprav končni rezultati volitev Se niso znani, je že jasno, da bo najveCji poraženec Kravčuk,« je menil nekdanji premierov namestnik Vladimir Lanovij. V osrednji in zahodni Ukrajini so se najbolje odrezali zmerni nacionalisti, na vzhodu, v premogovniškem bazenu Donbas in na Črnomorskem polooto-ku Krimu, pa so se pretežno prorusko usmerjeni volilci na vzporednem referendumu izrekli za veCjo neodvisnost od Kijeva. Drugi krog volitev bo 10. aprila. (Reuter, AFP)
Francoski premier Edou-ard Balladur, znan predvsem po tem, da že leto dni podira vse rekorde priljubljenosti, je na tokratnih volitvah v departmajih okusil prvi pelin. Vse dosedanje raziskave javnega mnenja so izpuhtele, prvi konkretni preizkus priljubljenosti in potrditev njegove politike je pokazal povsem drugačno podobo Francije.
Desnica je računala, da bo od socialistov prevzela oblast v vsaj osmih departmajih, vendar jim to Se zdaleč ni uspelo: od socialistov so prevzeli le enega, ti pa so od desne koalicije prevzeti dva. Kljub temu bo desna koalicija vladala na treh četrtinah ozemlja, levica pa na Četrtini. Neogotisti so za 11 odstotkov povečati število svojih sedežev, vendar je desnosredinska stranka DDF izgubila 57 odstotkov. Kljub temu da Številke kažejo na zmago desnice, imajo največ sedežev še vedno socialisti (514).
Premier Balladur, ki prav danes praznuje leto dni vladanja, se je moral spustiti na tla in sprevideti, da so njegova dejanja tesneje povezana z njegovo priljubljenostjo, kot si je doslej domišljal. Nedavne demonstracije, ki so jih
mladi pripraviti zaradi njegove odločitve, da je mlade delavce do dopolnjenega 25. leta starosti dovoljeno plačevati manj kot izkušene, so močno vplivale na izid volitev. Balladur je popustil: ne bo sicer spremenil svojega stališča, kot so namigovali nekateri francoski mediji, z mladimi pa se je pripravljen pogovarjati in poiskati rešitev, sprejemljivo za vse. Morda prepozno, ugiba desnica in upa levica. Vodja socialistov Michel Rocard je celo dejal: »Francozi so znova začeti poslušati levico.«
Morda ima Rocard prav, morda pa so se Francozi naveličali svojo naklonjenost neprestano dokazovati nekomu, ki svojih ambicij še ni potrdil z dejanji. Balladur je dokazal le, da je izvrsten diplomat. Spretno je zavrnil vsa namigovanja o predsedniški kandidaturi, saj se za to mesto poteguje tudi njegov strankarski voditelj Jacques Chirac. Francoski volilci so potrditi, da ni dovolj, če je politik prijazen, olikan in uglajen, biti mora tudi sposoben, njegova dejanja morajo dokazovati, da žeti ljudstvu, ki mu vlada, le dobro. Merilo za to pa je le občutek ljudstva	Ana KovaC
Balladur se je že srečal z demonstranti (Telefoto: AP)
EVROPSKA UNIJA
Švedi so prepričani, da se bodo odločili za Evropo
STOCKHOLM - Večina Švedov, dobrih 45 odstotkov, meni, da bo na referendumu o priključitvi Švedske k državam Članicam Evropske unije, ki bo predvidoma 13. novembra, prevladal »da«. Približno 37 odstotkov jih meni ravno nasprotno, 18 odstotkov pa je nevtralnih, je pokazala javna raziskava konservativnega dnevnika Svenska Dagblaget.
Raziskava, ki je zajela tisoč ljudi, je pokazala, da se je »taboru« neopredeljenih pridružilo Se pet odstotkov anketiranih. Februarja je bilo zagovornikov pozitivnega izida na referendumu kakih 47 odstotkov, zagovornikov negativnega 40, neodločenih pa je bilo 13 odstotkov ljudi.
Raziskava je temeljila na vprašanju »Ali mislite, da bo izid referenduma pozitiven ali negativen?«, pri tem pa anketiranih niso spraševali, kako nameravajo voliti sami, poudarja inštitut za javnomnenjske raziskave SIFO.
Predhodna raziskava SIFO o tem, kako bodo ljudje glasovali, je namreč pokazala, da bi jih večina, se pravi kakih 42 odstotkov, glasovala proti priključitvi k uniji. 35 odstotkov bi jih na referendumu obkrožilo »da«, 23 odstotkov pa bi jih spet ostalo -nevtralnih.
Švedska je ena od štirih držav, ki so nedavno sklenile, da se bodo pridružile dvanajsterici. Preostale »kandidatke« so Avstrija, Finska in Norveška. Vse bodo referendume izvedle še letos - članice Evropske unije bi namreč uradno postale prvega januarja 1995.
Prvi bodo šli na referendum Avstrijci, in sicer 12. ali 19. junija. Finci so trdno odločeni, da bodo svoj referendum izpeljali septembra, Švedi pa, kot že reCeno, novembra. Norveška, ki je 16. marca kot zadnja zaključila pogajanja o priključitvi k uniji, datuma svojega referenduma še ni določila. (AFP)
TURČIJA / LOKALNE VOLITVE
Cillerjeva si je utrdila položaj
Delni izidi lokalnih volitev kažejo na zmago premierkine stranke
ANKARA - Delni in neuradni izidi nedeljskih lokalnih volitev v Turčiji kažejo vodstvo desničarske stranke Pravična pot premierke Tansu Ciller. Ti izidi negirajo Cme napovedi njenih nasprotnikov izpred volitev, da se bodo premierki maščevali neugodni gospodarski rezultati in da bo na volitvah izgubila vso podporo.
Objavljeni izidi volitev so seveda začasni in neuradni, kažejo pa, da si je prva premierka v turski zgodovini kljub trenutno neugodnim gospodarskim pokazateljem pridobila precejšnje zaupanje ljudi in da njena karizma Se ni zbledela.
Potem ko so prešteli 54 odstotkov oddanih glasov, omenjena stranka na nacionalni ravni vodi s 23,86 odstotka glasov, desnosredinska stranka Mati domovina je dobila 21,26 odstotka glasov, islamisti-Cna Stranka napredka 17,
63 odstotka in Ljudska socialdemokratska stranka pa 12, 34 odstotka glasov.
Lokalne volitve v Turčiji že po tradiciji najbolje odražajo razpoloženje volilcev, zato je iz izidov teh volitev mogoče tudi najbolje sklepati na razplet parlamentarnih volitev.
Turki Cillerjevo podpirajo tudi zaradi trde politi-
ke do Kurdov, saj je pre' mierka generalom očitno pustila proste roke za ukrepanje zoper bojevito Kurdsko delavsko stranko, odgovorno za nasiln6
poizkuse osamosvajanja
nesrečnega ljudstva, razdeljenega med tri države, od katerih jim nobena ne priznava pravic.
(Reuter, AFP)
Člani komisije preštevajo glasove (Telefoto: AP)
BOSNA IN HERCEGOVINA
Srbi tožijo Muslimane
Vladne sile naj bi začele spomladansko ofenzivo
Po sarajevski aleji ostrostrelcev spet vozi tramvaj (Telefoto: AP)
Skupščina bo konstitutivna, če se bo tako odločila večina
SARAJEVO - Bosansko-hercegov-ski parlament je v ponedeljek začel zasedanje, ki se bo po vsej verjetnosti spremenilo v konstitutivno zasedanje bodoče bosansko-hercegovske federacije v skladu z washingtonskimi sporazumi, če se bosta tako izrekli dve tretjini poslancev.
V tem primeru bodo zasedanje nadaljevali v torek, ko bodo razpravljali o sprejemu ustave nove federacije, ki bo omogočila prehodno obdobje do načrtovanih septembrskih zveznih
volitev. Bosanski Hrvati v kolektivno predsedstvo za člana predlagajo Kre-Simirja Zubaka. ZDA, ki botrujejo bodoči federaciji Hrvatov in Bosancev, na zasedanju zastopa Charles Re-dman, posebni odposlanec ameriškega predsednika Billa Clintona za nekdanjo Jugoslavijo. Hrvaško, ki naj bi se povezala s to federacijo v bodočo muslimansko-hrvaško konfederacijo, zastopa predsednik sabora Stipe Mesič, ki so ga že ob prihodu v dvorano toplo pozdravili.	(AFP)
ZAPIS IZ PEKLA
V Maglaju 1500 novorojenčkov
Toliko rojstev pripisujejo pomanjkanju koncentracepcijskih sredstev
SARAJEVO - Bosanski Srbi, ki nikakor niso zadovoljni zaradi hitrega napredka pri nastajanju mu-slimansko-hrvaške federacije, so v ponedeljek obtožili Muslimane, da napadajo srbske položaje, viri Združenih narodov pa o Biorebitnih novih spopadih ne poročajo.
Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič trdi, da so Muslimani pričeli s »pomladno ofenzivo«, njegovo trditev pa je včeraj podkrepilo tudi vojaško Poveljstvo srbske vojske v Bosni, ki je objavilo vest, da Muslimani napadajo njihove položaje v severni in vzhodni Bosni.
Tiskovni predstavnik Unproforja Rob Annink je Povedal, da ZN srbske trditve sicer Se preverjajo, vendar pa doslej - razen na območju Maglaja, kjer Srbi Se vedno obstreljujejo mesto in muslimanske položaje v njegovi okolici - še niso naleteli na spopade ah pa na dokaze, ki bi podkrepili srbske obtožbe.
Tiskovna agencija bosanskih Srbov Srna je sporočila, da je bilo med napadom muslimanskega topništva na Doboj, ki ga nadzorujejo Srbi, ranjenih osem civilistov, med njimi hidi štirje otroci. Srna dodaja, da so Muslimani izvedb najstrašnejši topniški napad v zadnjih nekaj mesecih. Poročilo navaja tudi, da je začela hrvaška vojska z enotami bosanskih Hrvatov in Muslimanov »splošno ofenzivo na srbska naselja ob obrambni Črti v severni Bosni in Posavini«.
Muslimani naj bi se že nekaj časa intenzivno pripravljali na zasedena srbska ozemlja v osrednjem
delu države, od koder so Srbi Muslimane pregnali že ob pričetku spopadov pred dvema letoma.
Srbske trditve in obtožbe zelo nasprotujejo poročilu Unproforja, ki navaja, da je bilo po Bosni in Sarajevu precej mimo.
Karadžič je ob koncu tedna opozoril Muslimane, naj prenehajo z ofenzivo, sicer bo srbska vojska primorana odgovoriti.
Zanimivo je, da srbske obtožbe Muslimanov Časovno sovpadajo s poroCib o hitrem napredovanju pogajanj o muslimansko-hr-vaški federaciji, ki se ji Srbi nočejo priključiti. Spoznati pa so, da bodo postali njihovi trije sovražniki, ki so jih Srbi dosedaj številčno in gmotno vedno presegali, z združitvijo zelo moCni, mogoCe pa celo nepremagljivi, to pa jim vliva strah.
Svet bosanskih Srbov, ki podpira idejo o enotni BiH in priznava bosansko vlado, je pozdravil naCrt konfederacije, zahteval pa je, naj vanjo vključijo kot enakovredne partnerje tudi Srbe. »Krizo bomo lahko rešili in končati le na tak način,« meni Ljubomir Berberovič, ugledni sarajevski intelektualec in predsednik srbskega sveta.
Njegovo izjavo in s tem tudi pripravljenost majhne skupine »bratov«, da bi se priključili konfederaciji, je že preklical MomCilo Kra-jišnik, tiskovni predstavnik parlamenta samozvane Republike Srbske, ki nadzomje kar 70 odstotkov bosanskega ozemlja. Svet bosanskih Srbov je obtožil kolaboracionizma, njegove elane pa je proglasil za odpadnike.
Mark Heinrich / Reuter
TESANJ - V Času vojne in obleganja je prišlo v Maglaju, muslimanski enklavi na severu Bosne, kjer živi približno 100 tisoč prebivalcev, do prave poplave rojstev. V teSanj-ski bolnišnici, ki je edina v tej regiji, so v letu 1993 so zabeležili kar 1500 rojstev, skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Po mnenju kirurga dr. Sefika Hasukiča je veliko število rojstev predvsem posledica pomanjkanja kontracepcijskih sredstev, ki so jih precej upo-
rabljali pred vojno in uvedbo sankcij (od junija 1993 do marca 1994), ter prihoda številnih muslimanskih beguncev, ki so prišli iz območij pod srbskim nadzorom.
Maglajska ginekologinja dr. Hasmeta Buco-Medžič pa meni, da je večje število rojstev neposredna posledica vojne. »Ko vidite toliko smrti okrog sebe, vas popade nezadržna potreba, da bi imeli otroke.« Tudi sama je prepričana, da se je število rojstev na tem območju zares podvo-
jilo ter ob tem pripoveduje o številnih materah, katerih otroci so biti ubiti in ki so si močno želele, da bi zanosile. Pomanjkanje kontracepcije in manjše število splavov, kar je posledica pomanjkanja opreme in zdravil, po mnenju Hasmete Buco-MedžiC prav tako zvišuje rodnost. Hkrati pa z žalostjo ugotavlja, da so novorojenčki manjši od povprečja pred vojno, saj pomanjkanje beljakovin in kalcija zavira njihovo rast.
Michel Viatteau / AFP
KOSOVO / TRADICIJA DERV1ŠEV
Praznovanje Alijevega rojstva
Mistični obred je povezan s sofizmom
PRIZREN - Kakih sto dervisev zaCne dihati ve-čno globje in hitreje in v Pospešenem ritmu, do-Rlor se jih približno dvajset ne približa svojemu duhovnemu vodji, 68-le-hieniu Šejku Džemalju, Medtem ko si lica preha-dajo s kovinskimi iglami. Tako rufaji, red bratov-sCine dervisev, v Prizrena na Kosovu praznujejo r°jstvo Alije, Mohamedo-Vega naslednika.
Šejk Džemalj Sehu je vpdja petdeset tisoč der-Ušev iz nekdanje Jugosla-Uje. Večina, približno štirideset tisoč, je Albancev s Kosova. Osemletni otrobi poljubijo šejkovo roko j1) si z iglami, dolgimi ka-jdh 30 centimetrov, prebodejo lica v višini ustnic, Na njihovih obrazih ni opaziti znakov boleči-
ne, z njihovih lic ne priteče niti kaplja krvi. Z enako hladnokrvnostjo si lica prebodejo tudi odrasli, vendar z večjimi in daljšimi iglami. Nekateri imajo prebodena usta celo pol ure. Kljub temu pa jih nekaj, predvsem najmlajših, kaže znake slabosti. Šejk jim izpuli igle in trije otroci zapustijo prostor.
V bližini njihovih ust se pojavijo kapljice krvi. Nekateri odrasli si z iglami prebodejo grlo in trebuh ali pa se upirajo pritisku nabrušene sablje, ki jim jo na trebuh ali grlo za nekaj trenutkov nastavi Džemajl in se nanjo opre z vso svojo težo. Sest ur derviši prepevajo, molijo in se pozibavajo levo in desno, naprej in nazaj. Glasba, ki jo obča-
sno spremljajo tamburini in cimbale, je nekaj Časa melodična, potem bolj divja. Z obredom naj bi »dokazali božjo moc, ki se nahaja v našem telesu«, je izjavil šejk Džemajl in razložil, da je ta mistični obred dervišev povezan s tradicijo sufi-zma, mističnim panteisti-Cnim naukom musliman-
ske ločine sufijev iz 8. stoletja.
Med obredom sprejmejo pet novih elanov, starih od 16 do 20 let. Potem ko ti poljubijo šejkovo dlan in prisluhnejo besedam, namenjenim le njim, eden med njimi - oCitno v naj-globji verski zamaknjenosti - s šejkom popije skodelico sladkane vode. Pe-
tje naznani, da je v skupnost vstopil nov derviš. V prostoru, kjer poteka obred, visijo napisi iz korana, veliko je sabelj in drugega hladnega orožja, ki močno spominja na mučilnico. Zenske in otroci lahko obred spremljajo le za zamreženimi okni.
Nicolas Miletitch AFP
O čem pišejo drugje po svetu
»Zunanji ministri Evropske unije so poskušali Avstriji, Švedski, Norveški in Finski s šušmarskim kompromisom, ki je za Evropski parlament komajda sprejemljiv, olajšati pot v Unijo. Tokratna kompromisna formula je pravzaprav ponatis "kompromisa iz Luksemburga", ki je po de Gaullovi drenaži takoj po vzpostavitvi skupnosti oviral njen nadaljnji razvoj kar celo četrtletje. Dolgo je bilo torej treba, da je ministrski svet ponovno dosegel soglasje. Zdaj pa se ponovno vračajo k pravici do veta, ki ne bo pometel samo z eno državo, temveC z celotno minikoalicijo.
(La Repubblica, Rim)
»Proevropejci so upali, da bodo šefi diplomacij Evropske unije v grški laonnini vendarle “iztisnili ognojen mozolj", vendar je predsednik Evropske komisije Jacques Delors pojasnil, da je dosedanja izgradnja Evrope pokazala, da po slabem kompromisu zmeraj pride ”dobra" kriza. In proevropejce je sestanek v Grčiji razočaral, saj kompromis, ki ga mora (do jutri) potrditi vseh dvanajst šefov vlad -tudi Major - in nato še Evropski parlament, povečuje nevarnost, da se bo spor o glasovanju zavlekel v nedogled. In tako bi se že danes moCno oskrunjena slika Evropske unije lahko še bolj poškodovala. V državah, ki se želijo priključiti Uniji, v Avstriji, na Švedskem, Norveškem in Finskem njena atraktivnost že pada.«
(Berner Zeitung, Bern)
»Dejstvo je, da je dvanajsterica, ki se je moCno zapletala v notranjepolitične štrene, našla rešilno formulo - kompromis, ki bi lahko zadovoljil vse države in vsaki nudil pomoč, da ne bi izgubila svojega obraza. Nekateri politiki namigujejo, da je britanski premier Major, ki se bori z velikimi gospodarskimi težavami, izgubil še zadnje prijatelje v Evropi. Ne samo v Avstriji, tudi v skandinavskih državah je žilava rokoborba o sistemu glasovanja naletela na nerazumevanje in zmigovanje z glavo. Tik pred vstopom v skupnost Evropska unija bodočim novincem ne kaže kaj prijaznega obraza. Velika Britanija pa naj konca s to ponižujočo igro.«
(Die Presse, Dunaj)
»Ne smemo pozabiti, da sporazum o pristopu štirih držav k Evropski uniji še ni podpisan. Cim dlje se bo zavlačevalo s podpisovanjem pristopnega sporazuma, tem težje bo skeptične volilce v teh štirih državah prepričati, da se splaCa biti elan tega kluba. Ce je v našem interesu, da Avstrijce, Fince, Norvežane in Švede povabimo v našo Evropo, potem to kažemo na izjemno nenavaden in svojevrsten naCin. Na tak naCin se prijateljstva ne sklepajo, prej je to učinkovita metoda za to, kako izgubiš stare prijatelje. Se najbolj velja to za Nemce, ki se počutijo prevarane, potem ko so pristali na to, da Britanci še naprej dobivajo povračilo iz skupnega evropskega gospodinjstva.
(The Guardian, London)
NOVICE
Začetek konference G-15
NEW DELHI - V indijski prestolnici se je včeraj začela vrhunska konferenca skupine najpomembnejših držav tretjega sveta G-15. Indonezijski predsednik Suharto je države Članice na zaCetku konference posvaril pred ekonomsko in politično razdelitvijo sever-jug, ki naj bi bila po njegovem mnenju prav tako škodljiva kot konflikt vzhod-zahod. Indijski premier Rao pa je v uvodnem govoru poudaril, da bi morale države v razvoju v primeru širitve Varnostnega sveta Združenih narodov dobiti stalno predstavništvo. (Reuter)
Boji v Abhaziji
TBILISI - V zadnjih treh dneh je bilo v obnovljenih spopadih med gruzinsko vojsko in uporniškimi Abhazijci ubitih najmanj deset ljudi, dvaindvajset pa je bilo ranjenih,' sporoča gruzinska vlada. Spopadi so se vneli na območju Svanetijskih planin na vzhodu Abhazije, potem ko je predsednik Sevarnadze upornike po propadlih mirovnih pogajanjih v New Yorku ta mesec opozoril, da lahko pride do ponovnega prelivanja krvi. (Reuter)
m
BRUSELJ - Mesečno srečanje minishov za kmetijstvo Evropske unije
BUKAREŠTA - Obisk ruskega obrambnega ministra Pavla GraCova
MUNCHEN - Proces o izvozu orožja Iraku, v zadevo naj bi bila vpletena tudi sedanji Klaus Kinkel in nekdanji zunanji minister Hans-Dietrich Genscher
MOSKVA - Ameriški sekretar za trgovino Ronald Brown se bo najverjetneje sestal z ruskim premieram Cemomirdinom
NEW DELHI - Konferenca skupine g-15, najpomembnejših držav v razvoju
KAIRO - Izraelsko-palestinska pogajanja
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
10.00
10.30
11.30 12.00 13.00 13.05
16.05 16.20
17.00
17.10 17.25
18.00 18.45
19.10 19.30
20.10
20.35 21.20
22.10
22.35
23.05 00.00
Video strani
Sezamova ulica, 10/13 del am. otroške nanizanke TV avtomagazin
C. Herrstrom: Prodajalka vijolic, Švedska drama
Poročila
Sobotna noC:
Zlata doba Rock'n'Rolla, 1. oddaja Deja MuSiC, jan Plestenjak,
Koncert skupine U2,1. del Video strani Mostovi TV dnevnik 1
Mladi virtuozi: Violončelo. 11., zadnja oddaja Pot v Solo, 6., zadnji del nizozemske nanizanke Regionalni studio Koper Abc-itd, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Šport
ZariSCe
Osmi dan
Strta srca, 3/16 del francoske nadaljevanke
Ambicioznost
TV dnevnik 3, VPS 2210
Sova
Zakonca Fields v Franciji, 1/18 del angleške nanizanke Nove težave
Dobra fanta, 5/7 del angleške nanizanke Relativne vrednosti Video strani
ST SLOVENIJA 2
| Video strani | Zgodbe iz školjke Sedma steza
| Pravičnost na preizkušnji Ljudje in zemlja
Sova, ponovitev
I Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta, 2/3 del kan. nanizanke Euphio
Igrajo: Gordon Clapp, Donelly Rhodes, Jackson Davies, Lyn-ne Cormack in drugi; režija Gilbert Shilton.
Dobra fanta, 4/7 del angleške nanizanke Njen najlepsi trenutek Iz življenja za življenje:
Da ne bi bolelo: Zastrupitve v kmetijstvu
19.10
19.30
20.10 21.00 22.00
22.30
23.30
Poslovna borza Dnevnik 2
Doktor Finlay, 4/6 del Škotske nadaljevanke Intervju
Tobačne vojne, 1. del angl. dokumentarne serije
Videospon
Video strani
A KANALA
07.00
07.30
12.00
12.15
13.00 13.10
13.15
14.30
15.00
15.15 15.25
16.00
17.45
18.30 19.00 19.20
19.30 20.15
22.15
22.35 23.05 23.10 23.20
23.35 00.30 01,00
Borza dela Video strani Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 131. dela ameriške nadaljevanke
A-Shop
Spot tedna
Popspot, ponovitev
Borza dela
Na velikem platnu
A-Shop
Brlog, ponovitev 5. dela nadaljevanke
Soba v drugem nadstropju, ponovitev ameriškega filma
Igrajo: Stockard Channing, Sam Waterson, Linda Hunt, Joan
Allen, Sarah Jessica Parker in drugi; režija Stuart Margolin.
LuC svetlobe, 132. del ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 59. oddaje
Poročila
A-Shop
Rodeo, glasbena oddaja
Velika avantura, francoska komedija
Igrajo: Louis De Funes, Bourvil, Terrv Thomas. Marie Dubo-
is in drugi; režija Gerard Ourv.
Poročila
Jazzbina, 60. oddaja Spot tedna A-Shop
Na velikem platnu CMT
Borza dela Video strani
B KOPER
18.00
Studio 2 pogovor
mMP KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
® RAI 1
	Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
	Velikonočna odda. Uno per tutti, vmes risanke in (11.00) dnevnik
	Nan.. Blue jeans
	Vreme in devnik
	Vareite: Caramelle
|	Dnevnik in TG 1 Motori Dok.: Kvarkov svet
	Nan.: Saranno famosi
	Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti
	Nan.: Zorro
	Dnevnik 1
	Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula)
	Variete: Miraggi
	Vreme, dnevnik in šport
	Nogomet: Benfica-Parma (pokal pokalov)
0®]	Dnevnik
	Glasbena oddaja: Zerope-ra - koncert Renata Zera
	Nan. Hitchcock
	Dnevnik in vreme
	Dok. DSE Sapere - Odisejeva Itaka
	Film: La principoessa Li-selotte (kom., Nem. ’66, i. H. Weis)
	Film: Girandola (kom., ZDA ’38, i. Fred Astair Ginger Rogers) -
RAI 2
6.35 7.75
8.45
9.00
9.30 10.50
11.45
12.00
13.00
13.45 14.05
15.15
15.20
16.00
17.20
18.20
18.30
18.45
19.35 20.20 20.40
22.45
23.20
23.40
V kraljestvu narave Oddaja za najmlajse Dnevnik Euronevvs Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Aktualna oddaja: Detto tra noi (vodi M. Medici) Dnevnik
Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Nad.: Beautiful, 14.40 Santa Barbara Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampb) Dnevnik - Flash Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik in rubrika TG Medicina 33 Pogum življenja Šport
In viaggio con Sereno va-riabile
Nan.: Hunter Vreme, devnik in Šport Variete: Ventieventi Film: Un grido nella not-te (dram., ZDA ’89, i. M. Streep, Sam Neill) Aktualno: Mbcer Dnevnik in vreme Film: Triplo gioco (’83)
RAI 3
6.25
6.45
7.00
7.30
8.30
12.00
12.30
14.00
14.50
15.15
15.45
17.45
18.00
Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta Sola
Posebna odd. o volitvah Kulturni dnevnik Tortu-ga, 10.00 Posebna odd. o volitvah Dnevnik 3 Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik Posebna odd. o volitvah Dok.: Alfabeto TV Šport: Derby, 15.50 odbojka, 16.10 nogomet, 1630 smučanje, 16.40 judo, 17.00 smučarski tek Znanstveni dnevnik Dok.: Geo
18.35
19.00
20.25
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti, posebna odd. o volitvah Una cartolina
20.30
22.30
Aktualno: Milano Italija Dnevnik in vreme
22.45
Posebna odd. o volitvah
23.45
0.30
Resnične zgodbe Dnevnik in vreme
2.30
Fuori orario
RETE 4
8§ Koper
DtO
Hrvaška 1
Posebna oddaja o volitvah (vodi E. Fede) Variete: Buona giornata, vmes 10.05 nad. Guada-lupe, 11.00 Febbre d’amore, 11.45 Maddale-na, vmes (11.30) TG 4, 12.30 odd. o volitvah Aktualno: nei nostri cuo-ri
Nad.: Principessa, 16.15 Camilla
Kviz: La verita, .vmes (17.30) dnevnik Rubrika o lepoti Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cbissi chi lo fa? (vodi Gabriella Carlucci) Film: Mr. & Mrs. bridge (dram., ZDA ’90, i. P. nevvman, J. Woodward), vmes (23.45) dnevnik Radio Londra Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Posebna odd. o volitvah Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Kviz: Sara vero?
Agenzia matrimoniale Otroški variete, risanke in kviz Giochissimo Dnevnik
Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bonriogno)
Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show - posebna oddaja o volitvah Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDa ’86, i. Robert Redford, Debra Winger, D. Hannah), vmes (24.00) dnevnik Pregled tiska
Nan.: Zanzibar, 3.30 Un uomo in časa
ITALIA 1
# TELE 4

MONTECARLO
Euronevvs - TV novice Ponedeljkov Športni pregled, ponovitev Time Out, tv nanizanka Slovenski program: Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
Koncerti Groblje: Slovenski komorni zbor, dirigent Marko Vatovec Smer zahod, dokumentarni film TV dnevnik Slovenski program: Sportel,
oddaja o zamejskem športu in športnikih
Dobro jutro Poročila Šolski spored Dober dan, uCenci Funkcije Travniki Tla kot biotop Hrvaški glasbeniki Mlakarjeva ljubezen 6., zadnji del hrvaške nadaljevanke
Igrajo: Igor MeSin. Nenad Cvetko, Nadežda PerisiC, Hrvoje Zalar in drugi. Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 56/199 del mehiške nadaljevanke Fina gospa, 5/6 del angl. humoristične serije Trije mušketirji, am. film Po romanu Alexandra Dumasa.
Igrajo: Gene Kelly, Van Heflin, Gig Young, Lana Turner, Angela Lansburv in drugi; režija George Sidney.
Učimo se o Hrvaški:
Ekologija
Poročila
Glavni odmor
Morje
Hrvaška danes Poročila Kolo sreCe
Santa Barbara, 673. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1
Neskončni svet, 1/2 del dokumentarne serije
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Aktualni odd.: Fatti e mi-sfatti, 12.40 Tu Italija Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non a la RAI,
16.00	Smile, risanke Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
Šport studio
Nan.: Power Rangers, 18.30 Bayside School,
19.00	Genitori in blue jeans
Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Seduttore a domi-cilio (kom., ZDA ’89) Šport: Torkov priziv Tu Italija Studio šport
[01^ Avstrija 1		m	TV parlament Poročila
			VeCer z vami, zabavnoglasbena oddaja Slika na sliko
	Cas v sliki	i	
	Pri Huxtablovih		
	Leonardo da Vinci, 3. del		
	O Čemer spomladi sanja-		
	jo ženske, pon. filma Zgodovina stekla	DtO Hrvaška 2	
	Pustolovščina Thora		
	Heyerdahla, 2. del		
	Cas v sliki .		TV-koledar
	Vrnitev Franka Jamesa,		Mlakarjeva ljubezen.
	ameriški vestem		pon. 6., zadnjega dela hr-
	Značilno nemško		vaške nadaljevanke
	Otroški program		Igrajo: Igor MeSin, Nenad
	Knjiga o džungli		Cvetko, Hrvoje Zalar, Na-
	Pandin klub		dezda Perišič, Suncana
	Ottifanti		Zelenika in drugi.
	Konfeti		Bankovec za milijon fun-
	Strogo zaupna naloga		tov, angl. film
	VVurlitzer		Dinastija, pon. 1/4 dela
im!!?	Življenje na Antarktiki,		Hrvaško prvenstvo v ko-
M	2. del serije:		šarki:
»:mi	Florida Lady, 2. del uvo-		Gibona - Zadar, 1. polčas
	dnega filma		Košarka, 2. polčas
KM	Znanost		Risanka
	Cas v sliki		Dnevnik 1
	Univerzum:		2,4 otroka, 7., zadnji del
	Kodiak-Otok velikih me-		angl. humor, nanizanke
	dvedov		Dinastija, 2/4 del serije
	Pogledi od strani		Terra X, 5/8 del angl. do-
	Zaposleni kmet, 2/5 del		kumentarne serije
	avstrijske serije		Dokazi, 13/16 del serije
	V oblasti onostranstva.		Top DJ Mag
	ameriška srhljivka		
/ Avstrija 2
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Caffe dello šport Film
18.45, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: II principe Azim Variete: Tappeto volante Film: Spiccioli dal cielo Film: Donne della fron-tiera (vestem, ZDA ’74)
	Družinske vezi, serija	
	Dr. Kulani-zdravnik na Havajih, am. serija Belize, 2. del:	
		
	Živalski svet v reCnih dolinah	
	Skrivnost Sahare, 2. del	
	Cas v sliki da capo, pon.	
	Ameriška državljanska vojna, 2. del:	m
	Krvava epizoda	
	Orientacija	
	Pri Huxtablovih:	
	Stanovanje kot podmor-	
	nica •»	
	Vse devetke, igra	
	Zvezna dežela danes	
	Cas v sliki	
	Kultura	
	RdeCe-belo-rdeCe šale.	
	vrhunci iz kabaretnih predstav	
RT®	Reportaže iz tujine	
	Večerni studio	
E!||	Klub 2	
fSfn	Odprava Eureka, 3. del:	
	Preobrat	
(mtv) Madžarska
^ Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Gez dan
Petrocelli, ameriška kriminalka Igra
Opoldanski zvon Zoom-Your English Magazine Vaška TV Dnevnik Tele Video '94 Kamniti Kristus, pon. Zunanje zadeve, serija Zenski magazin Za boljši jezik Vklopi
Maček v Žaklju, kviz Katoliška kronika Dnevnik
Družinski krog, velikonočni obisk Minispoti Policijske novice Gospodarski magazin Parabola Car športa
TV SLOVENIJA 1
STRTA SRCA; Ambicija, S.dei
21.25
Julia Bertyl izve, da ne bo nikoli več mogla peti in Poruši se ji ves svet. Arnauid se odloči, da bo ostal ob njej in preda novinarjem sporočilo, da je Diva odpotovala v ZDA.
Sylvain odkrije skrivnost in prisili Amauida, da pove mesnico, iso pa z izsiljevanjem hoče prisiliti, da bi Postala njegova zarotnica. Trdi namreč, da bo odkril, da je njen sin Tanguy plod incestnega razmerja z njenim stricem Marcelom. Iso odpustijo, vendar pa se Isa ne preda. Odloči se, da bo ne glede na ceno tokrat ona premagala vse.
TV SLOVENIJA 2
18.40
DA NE BI BOLELO, zastrupitve v kmetijstvu
Te dni bodo, s prvimi znanilci prebujanja narave, Posegli kmetovalci po celi vrsti znanih - pa tudi spornih pesticidov. Za boljši in obilnejši pridelek je potrebna torej kemija. Pri tem ne gre pozabiti, da tisto, kar škodi malim živalim in rastlinam, lahko škodi tudi človeku. Navkljub vsemu znanju in bolj ali manj podrobnim navodilom, se v zdravstvu srečujejo s celo verigo nepravilosti - tako pri ravnanju s pesticidi kot pri prvi pomoči.
Prisluhnimo torej kako, kdaj in koliko škodujejo pesticidi in kaj vse moramo vedeti v primeru zastrupitve.
KANAL A	20.15
VELIKA AVANTURA, francoska komedija	
Režija: Gerard Oury,
igrajo: Bourvil in Louis de Funes in drugi.
Porodijo na zavezniško invazijo med drugo svetovno voj-eo je samo eden od filmov, v katerem igra nepozabni francoski igralec Louis de Funes.
'Z malo mestece na francoski rivieri pridejo Nemci in Francozi se na njim svojski način norčujejo na njihov račun.
Vse te komične situacije pa s svojo igro obogati še izvrsten Louis de Funes.
TV SLOVENIJA 2__________22.55
TOBAČNE VOJNE, angleški dokumentarni oddaji
Oddaji sta posneti v Ameriki, državi, ki je največji izvoznik cigaret na svetu, in v Aziji, ki je največje tržišče za te cigarete. Ko je začela prodaja cigaret ZDA v devetdesetih letih upadati, so ameriški proizvajalci usmerili vse sile na azijsko tržišče. Oddaja Prikazuje prave kampanje za vzpodbujanje kajenje in reklame, ki jih ne bi bilo mogoče prikazati nikjer drugje na svetu. Posledice so se seveda kma-iu pokazale in v desetih letih se je v Maleziji smrt kot posledica kajenja podvojila.
O kajenju in škodljivih posledicah te razvade pripovedujeta tudi, zdaj že pokojna, JanetSackman in Wayne McLaren. Janetje bila v petdesetih letih idol mladih. Reklamirala je cigarete Lucky Strike in da bi bila boj prepričljiva, so jo šefi pregovorili, da je začela tudi sama kaditi. Kajenje je opustila šele Po 33 letih, ko je zbolela za rakom v grlu. Wayne McLaren je zaslovel z reklamami za Marlbooro in je prav tako zbolel za rakom.
RADIO SLOVENIJA 3	16.40
SAUL BELLOVV, prevedeni esej	
'Z oddaji prevedeni esej bo predstavljen portret ameriškega pisatelja, dobitnika številnih literarnih nagrad, med drugim tudi Nobelove, Saula Bel-lovza. Predstavitev pisatelja, nekaterih njegovih del, odnosa do literature in do sodobnikov je napisala ameriška literarna kritičarka Michiko Kaku-fani, ki pogosto sodeluje s svojimi teksti v časopisu The New York Times.
TV SLOVENIJA 1/ 21.25
Zakonca Fields v Franciji
Angleška humoristična nanizanka
Scenarij: John Chap-man & lan Davidson
režija: Mart Stuart, James Gilbert, Derrick Goodwin
igrajo: Julia McKenzie, Anton Rodgers, Pamela Salem, Karen Ascoe
Junaka nove Sovine nanizanke sta zakonca Fields. On je sposoben knjigovodja, ona pa doma gospodinji. Njuno življenje je mirno, brez presenečenj in pretresov. Nekega dne pa ponudijo gospodu Fieldsu zelo vabljivo službo: za enkrat večjo plačo naj bi nekoliko površnemu poslovnežu urejal poslovne knjige. Samo en problemček je - nova služba je v Franciji! Zakonca Fields sta vse življenje preživela v Angliji, zdaj pa ju nova priložnost zelo navduši. Njima otroka sta že zdavnaj zapustila družinsko gnezdo, in zdaj sta na vrsti tudi zakonca Fields, da se odpravita v svet. Hčerkinih pomisli ne upoštevata, ampak si v Franciji najameta naravnost idilično podeželsko hišo. Seveda pa vse ni tako idilično kot njun nov podeželski dom. Recimo selitev: potna lista sta namreč v potovalki, le-ta na kamionu s pohištvom, ki pa je nekje pred ali za njima... Selitev pa seveda ni zadnji problemček, s katerim se soočita zakonca Fields. Tako imajo francoski avtomobili volan na
napačni strani, raznašalci kruha so rojeni zapeljivci, pa tudi moževa tajnica je lepotička, kar seveda skrbi gospo Fields. Kljub težavam in težavicam pa sta zakonca Fields navdušena nad svojim novim življenjem, toda vprašanje je, kaj si mislijo o novopečenih Francozih domačini. Nedvomno jih bega franglešCina, s katero se muči simpatična go-
spa Fields...
Skratka, nanizanka Zakonca Fields v Franciji prikazuje z očarljivim humorjem velike in male razlike med Angleži in Francozi, toda kar je še pomembnejše, nanizanka pokaže, da razlike niso nepremostljive in tako izzveni kot hvalnica idiličnemu, strpnemu, s humorjem zacinjenemu življenju...
mm E mmmm
MUSIČ TELEVISION
06.00	Awake on the Wild Side; 09.00 Video;
12.00	Soul Of MTV; 12,30 Pulse With Swatch;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV;
18.00	Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Rock Hock
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 SallyJessyRaphaei; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Shaka Zulu, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street;
20.00	M.A.S.H.; 20.30 Full House; 21.00 Nerežene skrivnosti; 22.00 Melrose Piace; 23.00 Star Trek
PRO 7
05.25 Serije, ponovitve; 12.00 Pri Huxtablovih;
12.30	Agentka s srcem, serija; 1325 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastle 8c McCormick; 15.25 Debelo je moderno; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Hux-tablovih; 20,00 Poročila; 20.15 Zadnji otok, nizozemski zf film; 22.05 Poročevalci; 23.00 Poročila; 23,10 Mestna pošast, am, kriminalka
PREMIERE
07.00	Romeo; 10.30 Nihče jo ne odnese živ, am. film; 14.00 Romeo; 15.00 Dark House, am. film; 16,40 V daljni deželi, am. pustoi. film; 19.00 Hokej; 22.00 Apartman, talk-show; 22.45 Bob Roberts, am. polit, satira
SATI
09.00	Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.19Sport; 20.15 Hribovski zdravnik, serija; 21.15 Pravica iz teme; 22.15 Ugovarjam!; 23.15 Spie-glova TV reportaža
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, vrhunci; 11.00 Atletika;
12.000	Eurogol magazin; 13.00 Hokej na ledu;
14.00	Eurofun, magazin; 14.30 Tenis - ATP turnir iz Portugalske; 17.00 Eurogol, pon.; 18.00 Nogomet, afriško prvenstvo; 20.00 Športna poročila; 20.15 Nogomet, afriško prvenstvo; 22.15 Tenis,
ATP magazin; 00.15 Snooker; 01.00 Športna poročila
RTL
09.05 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je njen konjiček, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo: Mrlič v ogrevalni odeji, ameriška tv kriminalka; 22.20 Quincy; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.45-16.55 Ponovitve; 16.55 Družina Robinson; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Angel se vrača, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Nič hudega sluteč, am. triler; 22.05 Poročila; 22.20 Vzpon in propad Oliverja Nor-tha, am. film; 00.40 Fantastične zgodbe
SKY MOVIES
17.00 The Shakiest Gun In The West; 19,00 American Flyers; 21.00 Dying To Love You; 23.00 Aunt Julia And The Scriptvvriter
MOVIE CHANNEL
17.00	Lost In The Barrens; 19.00 Treasure Island;
20.00	The Wind In The Willows; 21.00 Traces Of Red; 23.00 Buffy-The Vampire Slayer
FILMNET +
14.00	Dennis The Menace; 16.00 K-TV; 18.00 Fi-res VVithin; 20.00 Mobsters; 22.00 Blame It On The Bellboy
SUPER CHANNEL
05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17,30 Evropsko gospodarstvo;
18.00	Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Showcase; 21.00 Ushuaia, angl. dokumentarna serija; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
06.00-23.00 Worid News; 07.30 MoneyUne; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15,00 Larry King Li-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 VVorld Business Toda/; 21.00 International Hour; 23,00 Worid Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Today
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21,00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus;
8.30	Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh;
10.30	Pregled slov. tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 21,45 Intermezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30. 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Novosti založb; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
13.00	Val 202 - Fiesta lati-na; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka tedna; 17.50 Šport; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.20 Stoletja improvizirane glasbe.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo;
13.05	Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Festival ESPO;
18.00	Koncerti; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz)
6.00	Otvoritev; 8.30,
10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve;, 9.50 Finančni nasveti;
11.00	Hladno, toplo, vroče; 12.10 Pesem tedna Modrega vala; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.35 Iz kulturnega sveta;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik -prenos RS; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9,00 Aktualnosti; 9,32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.35 Psihologija; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po
željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Seriamen-te parlando; 16.00 Modri val; 18.00 Covermania;
18.45	Zvoki iz preteklosti;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16,10 Spoznajmo se; 16.45 Nasveti;
18.15	Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 16.20 Varujmo zdravje; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije;
18.20	Most med bolnikom in zdravjem; Radio jutri.
Radio Maribor
6.00,	8.00. 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti;
6.45	Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zeieli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
20.00	Študij in glasba;
21.00	Kulturno umetniški program.
Radio Študent
11.00	Agencija Dallas;
12.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur In-fo); 15.00 Radio Metelkova; 17.00 Joculator; 17.30 Technica elabora-tum; 19.00 Tolpa bumov; Afričan Headcharge;
20.00	Underground inter-national; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8.30 Soft mušic; 9.00 iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (i. Andrič, r. M. Sosič, 20. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Popoldanski potpu-ri; 17,00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Božanska komedija; Vice (prevod A. Capuder, r. S. Verč, 26. del); 18.40 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 18.00 Otroški vrtiljak; 20,30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19,00 Partnerski magacin.
TOBAK
Morda niste vedeli...
Tobak je pravzaprav hrana. Četudi je škodljiv kot proizvod za kadilce, njegovi listi vsebujejo mnoge hranilne snovi, ki razmeroma dolgo lahko služijo kot prehrana za ljudi, Ce nimajo kaj drugega jesti.
Tobak so na začetku kadili skozi nos. Ameriški Indijanci so izoblikovah posebno pipo z rogovilastim koncem, ki se je dobro prilegal nosnicam. Dim so vdihavali s kratkim in moCnim smrkanjem. Pipa se je v jeziku Indijancev plemena Taino označevala z izrazom »tubak«. Spanci so nato besedo nekoliko spremenili in jo v obliki »tabaco« rabili za imenovanje rastline. Iz te besede so kasneje nastale francoska »tabac«, angleška »tobacco« in slovenska »tobak«.
Ameriški Indijanci so izdelovali tomahavke, ki so jih lahko uporabljali tudi kot pipe. Na eni strani tomahavka je bila sekira, na drugi pa pipina cev. Ročaj je bil votel in je služil kot ohišje pipe. Na bojnem pohodu je bil tomahavk orožje, v manj viharnih časih pa se je spremenil v »pipo miru«. Znana fraza »Zakopati bojno sekiro« je povezana z običajem, da so zagrebli tomahavke, ko so sklenili mir.
Nekoč je lord Byron napisal odo o cigari. Naslov se glasi »Vzvišeni tobak« (Sublime Tobacco), končuje pa se s stihom: »Dajte mi cigaro!«
Casanova je bil prva znana osebnost, ki je resnično uživala v cigaretnem dimu.
Papež Urban VH. je že leta 1640 španskim duhovnikom prepovedal kajenje.
Vsako leto je v Združenih državah Amerike tri milijone novih kadilcev. Tudi sicer so Američani »najveCji« kadilci na svetu. Ce bi število dnevno pokajenih cigaret razporedih na celotno prebivalstvo, potem vsak moški, vsaka ženska in vsak otrok ' na dan pokadi po dve cigareti. Na vsakih 17 kadilcev cigaret pridejo po 4 kadilci pip, 3 kadilci cigar, 3 uporabniki tobaka za žvečenje in 1 za njuhanje. Ce Si vse zavojčke cigaret, ki jih Američani pokadijo na leto, postavili eno za drugo v vrsto, bi s tem nizom lahko dvajsetkrat opasali Zemljo.
Oseba, ki pokadi zavojček cigaret dnevno, na leto zaužije približno pol skodelice katrana.
Kadilci za 65 odstotkov bolj pogosto podležejo prehladu kot nekadilci, za 167 odstotkov hitreje obolijo zaradi vnetja dihal, kroničnim napadom kašlja pa so izpostavljeni kar za 300 odstotkov bolj pogosto kot nekadilci.
Ce bi kadilec, ki poprečno pokadi zavojček cigaret dnevno, naenkrat zaužil tedenski odmerek nikotina - približno 400 miligramov -, bi v trenutku podlegel.
Ženske, ki uporabljajo oralna kontracepcijska sredstva in pokadijo po zavojček cigaret dnevno, lahko dvanajstkrat hitreje dobijo sreni napad kot tiste, ki ne prakticirajo obeh navad. Zenske pa, ki pokadijo po dva zavojčka cigaret dnevno, so dvajsetkrat bolj izpostavljene nevarnosti infarkta kakor nekadilke, Četudi redno uporabljajo oralna kontracepcijska sredstva.
Od strastnega kajenja človek lahko tudi oslepi. S pretiranim uživanjem cigaretnega dima namreč prihaja do amblyopije, očesne motnje, pri kateri se pogled zamegli, vzroka pa navadno ne moremo odkriti. Zdravljenje je zelo preprosti: Prenehajte kaditi!
E. J.
Prirodoslovno društvo Slovenije je Sklad za naravo Slovenije ustanovilo že decembra ’92 z namenom, da bi denarno in moralno podpiral naravovarstvene projekte, pomagal pri ohranjanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in biološke raznovrstnosti, podpiral ukrepe za ohranitev ogroženih delov narave vključno z odkupovanjem ali jemanjem v zakup zemljišč za zavarovana območja ter usmerjal, podpiral in
izvajal raziskovalne, vzgojne in popularizacij-ske naloge na področju varstva narave.
Sklad začasno še deluje v okviru Prirodoslovnega društva Slovenije, v kratkem pa naj bi se na osnovi zakona iz leta 1930 (tako kot slovenska fondacija za znanost) registriral kot samostojna ustanova. Sklad za naravo Slovenije je lani že sofinanciral projekt »Skodjanski zatok«, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pa projekt »Ju-
KIBERNET1KA / KRAJE MIKROPROCESORJEV, VREDNE NA MILIJONE DOLARJEV
Tatvine čipov
Pravcato poplavo kraj integriranih vezij bi najpreprosteje zajezili tako, da bi s ponudbo zadostili povpraševanju
Kraje čipov ne tarejo le Združenih držav Amerike. Novembra lani so tri uslužbence družbe Intel, najveejega proizvajalca Čipov na svetu, obtožili, da so ukradli za 1.2 milijona dolarjev mikroprocesorjev tipa 486 iz tovarne v Maleziji. Generalni direktor družbe za Evropo Stephen Nachtsheim pa je povedal, da je na stari celini v drugi polovici 1.1993 Intel skupaj s svojimi poslovmnimi partnerji utrpel kar šest kraj, vrednih po milijon dolarjev.
Procesor 486 najdemo danes v kar devetih desetinah osebnih računalnikov. Vloga mikroprocesorja je, da odčitava program, ki te-Ce v računalniku, in obenem ukazuje ostalim delom sistema, kaj je treba storiti. Sem sodi, denimo, odzivanje na tipke, ki jih pritisnemo na tipkovnici, izpis informacij na zaslon ter komunikacija z drugimi računalniki, pa tudi vsi izračuni v zvezi s programom samim. Mikroprocesor je skorajda vselej najdražje elektronsko vezje osebnega računalnika.
Letos bodo širom sveta prodali okoli 40 milijonov procesorjev 486. Večina prodaje je v rokah družbe Intel, ki je procesor razvila. Intel dosledno zakonsko preganja najrazličnejša podjetja, ki želijo brez odobritve spraviti v promet kopije omenjenih Čipov. Zaenkrat ima le IBM nesporno pravico, da izdeluje procesorje 486. Zaradi monopolnih razmer pa se lahko zgodi, da ponudba zaostaja za potrebami trga.
V lanskem letu se je -glede na številke, ki jih je decembra objavila agencija za raziskave tržišCa Da-
taquest - prodaja izdelkov družbe Intel v Evropi dvignila za 82 odstotkov. Gradnja nove tovarne Čipov traja od načrtovanja do pričetka proizvodnje tri leta, tako da preprosto ni podjetja, ki bi se na nepričakovano povečano povpraševanje odzvalo v letu dni. Zato je bilo lani procesorje 486 precej težko dobiti, kar je vodilo do nastanka tržišča za ukradene Cipe.
Decembra je Nachtsheim napovedal, da se Intel namerava ostro zoperstaviti krajam štiristošestino-demdesetic in Pentiumov, procesorjev naslednje generacije. Ameriška družba je svoje izdelke na vrhu vselej označevala z identifikacijsko številko, da bi lahko sledila svežnjem procesorjev na poti skozi tovarniške hale. V svežnju je okoli 10.000 procesorjev, kolikor jih izdelovalcem osebnih računalnikov običajno tudi naenkrat prodajo.
Intel je preuredil svoje baze podatkov, tako da proizvajalcem računalnikov ob nakupu Čipov povedo identifikacijsko številko svežnja. Ce Cipe potem nekdo izmakne, lahko okradeni proizvajalec številko zaupa policiji. In ko kak drugi zdelovalec osebnih računalnikov ob nakupu procesorjev posumi, da bi roba, ki mu jo ponujajo, utegnila biti ukradena, lahko povpraša, kdo je vezja zares kupil.
Nachtsheim je priznal, da ima ta naCrt nekatere pomanjkljivosti. Procesorje 486 je treba hladiti, za kar običajno zadošCa, da na Cip prilepimo nekaj hladilnih reber - imenovanih tudi toplotni ponor -,
preko katerih z ventilatorjem pihamo zrak. Toplotni ponor zastre identifikacijsko številko, tako da za procesor, ki je že vgrajen v računalnik, ni mogoCe reci, ali izvira iz ukradenega svežnja. Na večino Čipov 486 in Pentiumov vrežejo identifikacijske številke s laserjem, zato je ni mogoCe tako spremeniti, da bi tega človek ne opazil. Nekatere inaCice štiristošesti-nodemdesetic pa prodajajo v plastičnih ohišjih. Ker bi se plastika stopila, Ce bi številko skušali napisati z laserjem, jo natisnejo na vezje, kar tatovom olajša prikrivanje sledi.
Nachtsheim je dejal, da išCejo nove načine, s katerimi bi obšli te težave. Ena od možnosti bi bila, da bi na rob ohišja procesorja označili s Čr-
tno kodo, ki bi jo lahko strojno brali tudi tedaj, ko je Cip že v računalniku. Poleg tega bi bilo tak zapis težko spremeniti. Precej drugih družb že dolgo prodaja mikroprocesorje, večinoma za specializirano rabo, ki imajo identifikacijske številke zapisane v samem vezju. Nachtsheim je pojasnil, da pri Intlu o taki zaščiti ne razmišljajo: preurejanje proizvodnega procesa za vpisovanje številk v procesorje 486 in pentiu-me bi družbo stalo veC kot 10 milijonov dolarjev. V učinkovit naCrt bi bilo treba vključiti tudi izdelovalce osebnih računalnikov, ki bi prav tako morali prilagoditi nekatere faze proizvodnje. Ne bi imelo smisla, da bi pri Intlu v procesorje zapisova-
li serijske številke, Ce sestavljale! ne bi omogočili odčitavanja kode iz Cipa, \ ko je ta že vgrajen v ose- | bni računalnik.
Izdelovalci spominskih vezij so - kar se tiče zoperstavljanja tatvinam - v težjem položaju kot Intel-Njihovi proizvodi stanejo stokrat manj od procesorjev, tako da mora biti tudi metoda, s katero naj bi zaščitili izdelke, precej cenejša. Vsi spominski Cipi so naprodaj v plastičnih ohišjih, zato je vrezovanje identifikacijskih številk z laserjem nemogoče. Eden od inženirjev, ki dela v neki tovarni spominskih Čipov, pa je poudaril, da bi poplavo kraj najpreprosteje zajezdi tako, da bi s ponudbo zadostili povpraševanju.
Rob Causey -PrZ-
Uporabnikom osebnih računalnikov ostaja marsikaj prikrito (NS)
EKOLOGIJA / VKLJUČITEV SLOVENSKEGA SKLADA ZA NARAVO V SVETOVNI SKLAD
Prirodoslovno društvo in dejavnosti Sklada za naravo Slovenije
Varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrstna Slovenskem
žna postovka«, ki ga ravno tako vodi prej omenjeno društvo in projekt »Rein-trodukcija izumirajočih žitnih plevelov«, ki ga vodi Mitja Kaligarič. Pripravili so tudi plakata »Naravovarstveni bonton plezalcev« in »Ogroženi žitni pleveli« ter vodnik »Zelenci«.
Slovenski sklad za naravo izdaja tudi glasilo »Zelena rega«. Zelena rega je tudi sicer znak sklada, zanjo pa so se odločili zato, ker živi v vodi in na kopnem in tako povezuje dva pomembna biotopa, ker je zaradi sprememb v naravi, ki jih povzroča človek, vse bolj ogrožena in ker je zelena rega vsem znana, prikupna in prijazna živalca.
Slovenski sklad za naravo pa se uvršča tudi v
pisano in bogato druščino svetovnega sklada za naravo in kot tak bo seveda tudi mednarodno dejaven. Prav pred kratkim so s kolegi iz italijanskega sklada slovenski javnosti predstavili stične točke. Svetovni sklad za naravo - WWF je mednarodno združenje, ki so ga ustanovili leta 1961 s sedežem v švicarskem mestu Gland in ima predstavništva v 29-tih državah. Osnovni cilj združenja so varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ustanavljanje zavarovanih območij, udejanjanje mednarodnih okoljevarstvenih in naravovarstvenih konvencij in deklaracij, proučevanje trajnostnih modelov razvoja in razumne porabe naravnih virov ter popularizacija naravovarstvenih akcij
svetovnega pomena. WWF Italija je bil ustanovljen že leta 1966 in združuje 300.000 elanov z ustreznimi organizacijami na regionalnem in lokalnem nivoju. Italijanski sklad za naravo samostojno ali v sodelovanju z drugimi podobnimi ustanovami gospodari oziroma upravlja z 62-timi naravnimi oazami (rezervati) s skupno površino veC kot 20.000 hektarjev.
Skupna točka italijanskega in slovenskega sklada je prizadevanje za ohranitev rjavega medveda v Sloveniji in za razširitev njegovega življenjskega prostora prek meje v Italijo ob sočasnem nev-traliziranju konfliktnih razmer. Škodo, ki jo denimo povzroči medved kmetijstvu, mora paC nekdo po-
ravnati. Po nekaterih ocenah živi na območju Slovenije veC kot 300 medvedov, kar pomeni, da je statistična verjetnost za srečanje z rjavim kosmatincem, razmeroma velika. Po trenutno še veljavni lovski zakonodaji sodi rjavi medved v skupino zaščitene divjadi z lovno dobo od zaCetka oktobra do konca februarja. Letno na naših tleh pobijejo povprečno 40 medvedov. Slovenija se je že pred leti aktivno vključila v mednarodni projekt ponovne poselitve Alp z rjavim medvedom, raziskovalni projekt »Ekologija in varstvo rjavega medvega v Sloveniji« pa v je v program nalog, ki jih sofinancira, leta 1992 vključilo tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Glede nameravane ffa' dnje avtodroma na planoti pri Petrinjah pa sta WVVF Italija in slovenski sklad za naravo sprejela skupno razmišljanje oziroma pr°' test. Avtodrom naj bi namreč gradili na planoti med Petrinjami, Beko in Socerbom v neposredni bližini Kraškega roba in doline Glinščice, torej na območju predvidenem za kraški regijski park. Oba sklada zato pozivata Skupščino občine Sežana, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za varstvo
Ija in urejanje prostora vse ostale pristojne or" e Republike Slovenije, jmenjeni poseg prepr®' ter izpeljejo oziroma [prejo postopke za ra-isitev Kraškega regij
LIKČl.
Mitja Hudovernik
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 29. marca.1994
23

GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
tUJBLJANA
janičarjev DOM, tel.: 061/ 222-815
U° 1- aprila PODOBE TRENUTKOV - izbra-ne predstave ljubljanskih srednješolskih gledaliških skupin.
JRAMA SNG, tel.: 061/221-511
Hanes, 29. marca, ob 19.30: W. Shakespeare ' KRALJ HENRIK IV., za abonma dijaški 3 JeCerni in izven.
'l sredo, 30. marca, ob 19.30: W. Bauer -^HANGE, za abonma sreda in izven. Pred-stava bo se v petek, 1. aprila, ob isti uri, za abonma petek in izven.
^ Četrtek, 31. marca, ob 19.30: R. Queneau -JICA V METROJU, za izven. Gostuje gledalska skupina La compagnie Libellule. j!ALA DRAMA
Panes, 29. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven.
^ sredo, 30. marca, ob 16. uri: L Torkar -“ALADA O TASCICI, za izven.
^ Četrtek, 31. marca, ob 20. uri: B. Starr -KIOSKI POD POSTELJO, za izven in konto.
^ Petek, 1. aprila, ob 20. uri: G. Leautier -KAGLJA, za izven.
soboto, 2. aprila, ob 20. uri: F. Boyer -ALI BOG LAJA?, za izven.
opera, tel.: oei/331-950
Janes, 29. marca, G. Puccini - TOSCA.
^ sredo, 30. marca, ob 19. mi: R. Strauss -ARIADNA NA NAKSOSU, za red sreda, redstava bo še v petek, 1. aprila, za red petek.
A Četrtek, 31. marca, ob 19. uri: G. Verdi -TRAVIATA.
tel.: 061/1253-312
Četrtek, 31. marca, ob 19. uri: A. Strindberg - GOSPODIČNA JULIJA, za izven. Ob 20'3O: B. M. Koltes - ROBERTO ZUCCO, za lzven.
^ Petek, 1. aprila, ob 19. uri: A. Strindberg -L-OSPODICNA JULIJA, za izven.
J^GL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 29. marca, ob 19.30: R. Harwood -ARDEROBER, za abonma U. Predstava bo Se v sredo, 30. marca, ob isti uri, za abonma
red O in v četrtek, 31. marca, ob isti uri, za abonma red B.
LGL,	tel.: 061/314-789
V	četrtek, 31. marca, ob 17. uri: Zlatko Kri-lič - JAJCE, za izven.
V	soboto, 2. aprila, ob 11. in 17. uri: Albert Papler - HUDOBNI GRAŠČAK, za izven.
CELJE
SLG, tel. 063/25-332
Danes, 29. marca, ob 19.30 uri: Anton Tomaž Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za abonma torek in izven. Predstava bo še v četrtek, 31. marca, ob 12. uri, za abonma Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje.
V	sredo, 30. marca, ob 10.45: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Gimnazija center Celje.
KRANJ
PGK, tel.: 064/ 222-681
V	sredo, 30. marca, ob 19. uri: Ivan Cankar -KRALJ NA BETAJNOVI, za abonma dijaški. Razprodano! Predstava bo še v petek, 1. aprila, ob 19.30, za abonma petek I in izven.
MARIBOR
LGM,	tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 3. aprila, ob 11. uri: Jan Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven.
DRAMA, tel.: 062/ 221-206
Danes, 29. marca, ob 19.30: W. Shakespeare - HAMLET, premiera, za red premierski in izven. Predstava bo se v sredo, 30. marca, ob isti uri, za abonma, izven in v četrtek, 31. marca, ob isti uri, za red ekonomska, izven.
VELENJE
V	sredo, 30. marca, ob 20. uri v domu kulture Velenje: Peter Rezman - OGLEDALCE, premiera Amaterskega gledališča Velenje.
furlanija-juluska krajina
IRST
Kulturni dom
^ torek, 5. aprila ob 16. uri (red I) ponovitev Molierove komedije »Zdravnik po sili». Rezija Zvone Šedlbauer, nastopajo V. Jurc, L. Počkaj, G. Tič, G. Lešnjak, M. Blagovič,A, Rusija, L. Bogateč, S. Colja, S. Boninsegna. Ponovitve bodo še 6., 7. in 8. aprila.
SSG gostuje do sobote, 4. aprila, ob 19.30 v "testnem gledališču v Ljubljani s predstavo R. Harvvooda »Garderober«.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: od danes, 29. t. m., ob 20. uri oosta na sporedu »II segreto di Susanna« in glasbena komedija »Španska ura«. Direktor Giuseppe Grazioli, režija Lorenzo Mariani, "stopnice: blagajna Dvorane Tripcovich - 9-12.16-19 (zaprta ob ponedeljkih). v teku je predprodaja vstopnic za predstavi E. n/olf-Ferrarijevo »II segreto di Susanna» in M. Kavelovo »L’heure espagnola«, katerih premiera bo danes, 29. t.m., ob 20. uri za red A.
Gledališče Rossetti
V teku je predprodaja vstopnic za predstavo G. Biichnerja »Leonce e Lena«, ki bo na sporedu od 5. do 10. aprila (v abonmaju, predstava 4V - na izbiro med petimi zelenimi). Glasba Franco Piersanti, nastopajo Carlo Cecchi in Licia Maglietta.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 29. t. m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine La Rancia-Produzione Marche z delom Fredericka Knotta »Gli occhi della not-te«. Režija Saverio Marconi, glasba Bruno Moreti. Nastopa Micol Pambieri. Ponovitev jutri, 30. t.m., ob 20.30.
KOROŠKA
SIlovec
Jlestno gledališče
Danes, 29. t.m.. t.m., ob 19.30 »Lumpazivaga-Dundus«. Ponovitev 30. trn., ob 19.30.
, tudijski oder (Kellertheater) - V četrtek, 7. apri-p > °b 20. uri - G. Fillei »Daleth« - plesni teater, onovitve si bodo sledile do 16. apma.
RADIŠE
V	soboto, 2. aprila, ob 21.30 bo v Kulturnem domu - Velikonočna baklada. Prireditelj SPD Ra-diše.
LEDINICE
V	ponedeljek, 4. aprila, ob 20. uri bo v Kulturnem domu - Koncert in ples.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
^Ubljana
JANIČARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
sredo, 30. marca, ob 20. uri: P. L Cajkov-Sta-M. Farič - LABODJE JEZERO.
JGD FRANCE PREŠEREN,
J61-: 061/332-288
sredo, 30. marca, ob 20. uri: predavanje DUŠANA PICHLERJA - Zakon o varstvu okolja.
Četrtek, 31. marca, ob 21. uri: LA LA RA-.	- večer radijskih iger BOJANE KUNST
^ Igorja Štromajerja.
Petek, 1. aprila, ob 19. uri: predavanje DOMINIKA OLMIAHA KRIŽANA z naslo-^erti Nazaj v votlino. Predavanje je del pro-lekta LA LA ITIMA - Atom.
Vodnikova domačija,
'°dnikova 65
mtes, 29. marca, ob 19. uri: literarni večer ^književnikoma IVANOM MINATTIJEM in MILJANOM ROZMANOM. Njuna dela bo-sta brala dramska igralca Majda Grbac in
Sasa Miklavc. Nastopil bo klavirski dno Alenka in Igor Dekleva.
GOSTILNA BRESKVAR,
Cesta na Loko 28
Danes, 29. marca, ob 12. uri: predstavitev knjige IVANA SIVCA - Pesem je sonce (Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja).
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
Danes, 29. marca, ob 20. uri: ameriška komedija OČKA V KRILU (MRS. DOUBTFI-RE).
V	četrtek, 31. marca, ob 20. uri: ameriška komedija NESKONČEN DAN.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
V	četrtek,- 31. marca, ob 19. uri: v knjižnici Velenje 3. družinski večer JELKA REICHMAN (mati in pisateljica) in DARJA REICHMAN (hči in gledališka igralka).
Projekt Vrata umetnice NIKE ŠPAN na Plečnikovih Zalah
Po prvih samostojnih razstavah projektov Aliče v Galerije Riharda Jakopiča in v Galeriji Skuc ter po nagradi, ki jo je za svoje delo prejela lani na Bienalu mladih ustvarjalcev Sredozemlja, je likovna umetnica Nika Špan pripravila konceptualni projekt, kakršnega v Sloveniji še nismo videli.
Nika Špan: »V projektu Vrata so ključne tri točke - mesta dogajanja. Plakatni panoji v Ljubljani bodo opozarjali na iluzijo instalacije ogle-
dala izrednih dimenzij v vratih Plečnikovih Propilej na Žalah. Drugo prizorišče projekta, kjer se iluzija podvoji in transformira v realnost, je sama arhitektura Zal. Tretje, odločilno mesto, ki s premagovanjem fizičnega in duhovnega prostora med dislociranima prizoriščema dogodek kot celoto Sele vzpostavlja, pa je gledalec sam.
Vrata so tako odprt prostor imaginacije oziroma infratanka meja med tu in tam.«
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila (Galerija CD in Sprejemna dvorana).
Razstava JOŽETA CIUHE Iz pariškega ateljeja je na ogled do 10. aprila (Mala galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava slikarja GEROLDA FURNA je na ogled do 15. aprila.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila.
Razstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija).
Razstava ANTONVJA GORMLEVJA - Evropsko polje je na ogled do 24. aprila.
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20
V	sredo, 30. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave slikarja ANTONA CEBEJA.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava akvarelov RUDIJA ŠALEJA je na ogled do 8. aprila.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do
4.	aprila.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik ALEKSIJA KOBALA je na ogled do 12. aprila.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
V	četrtek, 31. marca, bo ob 13. uri otvoritev razstave tapiserij SILVE HORVAT.
GALERIJA KLUBA B-51, Gerbičeva 51 a
Razstava projekta ALBINA URŠIČA in BORISA KUKA Bože sačuvaj je na ogled do 8. aprila. GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava UMETNIŠKIH ODTISOV je na ogled do
5.	aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
Razstava fotografij IZTOKA DIMCA Odpisani je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava Naprej v preteklost MARKA A. KOVAČIČA je na ogled do 1. aprila.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava Od arnitektumega elementa do arhitekturne kompozicije je na ogled do 16. aprila. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava risb in akvarelov slikarja ANTONA PLESTENJAKA je na ogled do 5. aprila.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9
Razstava del TANJE SPENK04\IOVAKOVIC je na ogled do 1. aprila.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Razstava likovnih in kiparskih del, nastalih v Slikarski šoli akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič, je na ogleu do 2. aprila.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov tre 1
Skupinska medregionalna likovna razstava je na
ogled do 1. aprila.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava slik in skulptur KRESIM1RJA NOVAKA je na ogled do 4. aprila.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7 Razstava KARLA PLEMENITAŠA je na ogled do 6. aprila.
PIRAN
MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Prodajna razstava skulptur in grafik RUDIJA STOPARJA je na ogled do 5. aprila.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava slik BERNARDE ŠMID je na ogled do 14.
aprila.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK, Titov tre 4
Razstava slik KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. aprila.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Danes, 29. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave ekslibrisov z versko vsebino. Razstava bo na ogled do 16. aprila.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TGalerija
Do 12. aprila je na ogled razstava Ani Tretjak »Trst - tngonija elementalov«.
Galerija Cartesius
Do 7. aprila bo razstavljal svoja dela
Giuseppe Zigaina.
Galerija Torbandena
Do 10. aprila bo na ogled razstava Georgeja Grosza - izdelki od 1915 do 1944.
Galerija Rettori Tribbio 2
Do 8. aprila je na ogled razstava skulptur Darka Bevilacque.
Galerija Minerva
Do 9. aprila so na ogled dela slikarja Marina Cassettija.
RICMANJE
Do Velike noči bodo v Baragovem domu na ogled zakladi ricmanjske cerkve z naslovom »Ricmanjska pričevanja«.
OPČINE
V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija:do 4. aprila razstavlja Peter Kogler
Hiša umetnikov: do 2. aprila razstavlja Otto Žitko.
Mestna hiSa:V veliki galeriji razstavlja do 10. aprila Ers Ltilhi.
BOROVLJE
Galeriji Rieser: razstava del 50 koroških umetnikov.
BELJAK
Bank Austria (Karawankenweg): do 5. aprila razstavlja slikar Harald Klarner.
Galerija Unart: do 6. aprila bo na ogled razstava slikarja Fritza Russa.
BEGUNJE
Galerija Avsenik- na ogled je razstava fotografij Konečnika »Slike iz narave«.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	četrtek, 31. marca, ob 19.30 in v petek, 1. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma lin B.
GRAD TIVOLI
Danes, 29. marca, ob 19. uri: koncert dueta MOJCE ZLOBKO - harfa in CVETA KOBALA -flavta.
VITEŠKA DVORANA FESTIVALA LJUBLJANA
V	sredo, 30. marca, ob 19.30 koncert METODA TOMACA -rog in BOJANA GLAVME - klavir.
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
Danes, 29. marca, ob 19.30: Evropski koncert prvonagrajen-cev tekmovanj iz Ceske, Nemčije, Norveške in Slovenije.
AJDOVŠČINA
K.A.M.
V	petek, 1. aprila, ob 21. Uri: koncert skupin CPS in ARIAD1-GOLPE.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA Danes, 29. marca, ob 19.30: koncert SLONUSE GAD2JJEVA in ERIKA SULERJA.
V	sredo, 30. marca, ob 19.30: koncert KLASIČNI EVERGREE-NI: MARINA BULAJA - flavta, DARKO KORDIČ - violina, KRISTINA BISTROVIC in ROBERT MRACSEK-klavir.
NOVA GORICA
V	četrtek, 31. marca, ob 20.30: koncert orkestra BIG BAND RTV SLOVENIJA. Solist OTO PESTNER.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	četrtek, 31. marca, ob 20.30: v stolni cerkvi v Piranu velikonočni koncert W. A. Mozart -REQU1EM.
FJK
TRST
Glasbena matica
V	četrtek, 14. aprila bo na sporedu prihodnji koncert. Nastopil bo Godalni kvartet in pianist M. Devetak.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Bergama.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.45 bo nastopil pevec Phil Guy ob spremljavi skupine Blues Gang Daria Lombarda.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 16. aprila, ob 20.30 bo nastopil Victor Lewis Quintet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lortie, recitirala bo Giulia Lazzarini. Na programu Schubert, Liszt, Wagner, Nietzsche in Strauss.
GORICA
Katoliški dom
V	nedeljo, 17. aprila ob 11. uri bo nastopil Komorni orkester dežele Furlanije-Julijske krajine.

ODBOJKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV IN NARASCAJNIC NA TRŽAŠKEM
Bor Friulexport in Kontovel nadaljujeta zmagovito pot
Borovke so v derbiju premagale Slogo A - V drugem derbiju Breg še enkrat premagal slogašice - Pri fantih o naslovu odloča srečanje Sloga - Bor
Berzi, Grgič, Gregori, Ko-
NarašCajniki Sloga - Virtus 3:0 (15:2,15:0,15:3}
SLOGA: Corbatti, Jan in Jaš Gregori, Milic, Peterlin, Rebecchi, Sossi, Stopar, Sturman.
Pred odločilno tekmo proti Boru, ki bo odločala o pokrajinskem prvaku in ki bo na sporedu takoj po velikonočnem premoru, so mladi slo-gaši v tem kolu v samih 35 minutah odpravili zadnjeuvrsceni Virtus. Gostje so se sicer skušali upirati, vendar so jim domačini takoj preprečili vsako iniciativo z dobrim servisom, zlasti pa z lepo organizacijo igre. Tudi tokrat so nastopili prav vsi razpoložljivi igralci in tako pripomogli k novi gladki zmagi
svoje ekipe. (Inka)
OSTALI IZID: Ricrea-tori - Pallavolo Trieste 2:1, Bor ni igral.
VRSTNI RED: Sloga 14, Bor 13, Ricreatori 11, Virtus in Pallavolo Trieste 1.
NarašCajnice
Skupina A
Sant’ Andrea - Kontovel A 0:3 (2:15, 3:15, 4:15)
KONTOVEL: Sossa, Starec, Ferluga, Kobau, Škrk, Stoka, Obad, Milic.
Zadnjega na lestvici so Kontovelke odpravile v pičlih 30 minutah in sama tekma zanje ni predstavljala niti slabšega treninga. S to zmago pa so si Kontovelke praktično tudi že zagotovile prvo mesto v skupi-
ni.
Sokol - SanFAndrea 3:0 (15:0,15:0, 15:8)
SOKOL: E. in S. Le-ghissa, Švara, Rebula, Hrovatih, Sarma, Legovi-ch.
Nabrežinke so brez vsakih težav odpravile šibki SanfAndrea, ki je le v tretjem setu zbral nekaj točk. Prva dva seta so sokolovke osvojile brez izgubljene točke, nato pa so nekoliko popustile. Toda tudi v tretjem setu zmagovalec ni bil nikoli vprašljiv. Varovanke trenerke Kraljeve so zelo učinkovito servirale, pokazale pa so tudi določen napredek v igri.
Sloga B - Breg 1:2 (12:15,10:15,15:11)
SLOGA B: Alessio,
vaCiC, Križman, Križnic, Persinovic, Sosič, Sossi, Taiariol.
BREG: Carboni, Fio-rosso, Rodella, Sancin, TerCon. M. in S. Zeriali, Kalc.
Tudi povratni derbi na Opčinah se je končal z enakim izidom kot prvi. Breg je tokrat odigral solidno tekmo. Slogašice pa so v primerjavi s svojimi zadnjimi nastopi nekoliko zatajile. Na Opčinah se je vsekakor odvijalo zanimivo in borbeno srečanje. Vsi trije seti pa so bili dokaj izenačeni. Breg je osvojil prva dva, v zadnjem pa so imele vec sreče domačinke. Spodbudno pa je vsekakor to, da so pri obeh ekipah nastopile vse igralke, kar je sploh tudi glavni cilj narašCaj-niškega prvenstva. (Inka)
VRSTNI RED: Kontovel A 26, Virtus 22, Sloga B 14, Breg 13, Sokol 12, Pallavolo Trieste 6, Sant’Andrea 0.
Skupina B
Sloga A - Bor 1:2 (9:15, 4:15, 15:12)
SLOGA A: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Furlan, Hrovatin, Kette, Milic, Sossi, Strain, Žagar.
BOR: Boccia, Flego, D. in T. Furlani, Macho, Rogelja, Sadlowski, Samec, Miličevič, Kraše-vic, Požar, Smotlak.
Nedeljski derbi na Opčinah je spadal že v deveto, to je predzadnje prvenstveno kolo. V primerjavi s prvim delom prvenstva, ko je Bor slavil z gladkim 3:0, je bila ta tekma veliko bolj izenačena. Čeprav izid tega ne kaže, je bil prvi set
zelo borben in napet, vendar so slogašice prevečkrat izsilile le menjavo, ne pa tudi točke. V drugem setu so domačinke nekoliko popustile in Bor je tako osvojil zmago. V tretjem, ki je bil spet zelo izenačen, pa je slavila Sloga. Oba trenerja sta na igrišču zvrstila vse razpoložljive igralke. Borovke so še neporažene in so kajpak že tudi že matematično dosegle prvo mesto, o drugem, ki vodi v končnico tekmovanj štirih najboljših pa bo odločalo srečanje med Slogo in Ricreato-rijem, ki bo na sporedu po velikonočnem premoru. (Inka)
Kontovel B - Sloga A 0:3 (10:15, 8:15,10:15)
KONTOVEL B: Busi-nelli, Kante, Brezovec, Živec, Battigelli, Agosti-ni, Furlan.
SLOGA A: Canziani, D‘agostini, Ferluga, Furlan, Kete, Strajn, Žagar, Milic, Hrovatin, Sossi.
Derbi je po pričakovanjih pripadel slogaši-cam, Kontovelke pa so jim nudile odličen odpor in dokazale, da iz tekme v tekmo napredujejo in da resnično ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici brez osvojenega seta. Slogašice so bile vsekakor boljše, posebno pa je njihova premoč prišla do izraza na mreži.
OSTALI IZID: Bor Friulexport - Altura 3:0 b.b.
VRSTNI RED: Bor Friulexport 25 (9 tekem), Sloga A16 (9), Ricreatori 12 (7), Orna 10 (6), Altura 6 (7), Kontovel B 0 (8).
Posnetek z derbija med Slogo in Borom Friulexport (Foto Križmančič/KROMA)
r NOGOMET / TR1ESTINA
Po nedeljski zmagi v bolj mirnih vodah
Do konca še osem kol
Pri tržaškem nogometnem tretjeligašu so po nedeljski zmagi v gosteh nad Fio-renzuolo nekoliko lažje zadihali, saj se je Trie-stina s tremi novimi točkami zasidrala v mirnih vodah na sredini lestvice. V izredno težavnem trenutku, v katerem se društvo nahaja, so nogometaši pred velikonočnim prvenstvenim odmorom pokazali veliko profesionalnost. Toda Triestina ne bo povsem mirovala, saj jo v soboto Čaka prva polfinalna tekma v italijanskem pokalu za tretjeli-gaše.
Trenerja Buffonija zmaga v Emiliji ni presenetila, saj že nekaj Časa trdi, da je ekipa dobro pripravljena in da se mora to slej ko prej poznati tudi na rezultatih. Trener Triesti-ne tudi trdi, da je igra ekipe že štiri pet tednov precej boljša kot prej, na žalost pa doslej ni dala konkretnih rezultatov v obliki točk.
Do konca prvenstva Čaka Triestino še osem srečanj, od katerih pa naj bi bila le tekma s Spezio na domačem igrišCu vsaj na papirju precej lahka. Po velikonočnih praznikih Čaka Triestino prvi domaCiu nastop proti Carrare-seju. Glede na položaj na lestvici so Tržačani
favoriti, toda Carrarese se z vsemi močmi otepa mest, ki vodijo v play out, in bo zato prav gotovo precej trd nasprotnik. Po tem srečanju bodo morali Tržačani še štirikrat v goste, trikrat pa bodo igrali pred domačimi gledalci, najprej bodo gostovali pri Empoliju, nato bo na Rocco prišel Carpi, nato pa si bodo izmenično sledile tekme v gosteh in doma, najprej z Bologno, nato s Spezio, Leffejem, Spalom in v zadnjem kolu v gosteh še z Mantovo, nasprotniki so torej vsega spoštovanja vredni, tako, da Čaka Tržačane do konca prvenstva še vrsta zahtevnih nastopov.
Na sliki: strelec zmagovitega zadetka proti Fiorenzuoli Milanese
NOVICE
Hokej na kotalkah: tekma Polet Daneu - Monfdlcone odpadla
Sobotne prvenstvene tekme C lige v hokeju na kotalkah med Poletom Daneu in Monfalconejem niso igrali, ker je prišlo do nesporazuma med društvoma in federacijo. Sodnik se je namreč predstavil na igrišče Ferroviaria v Trstu ob 18. uri, obe ekipi pa kar tri ure kasneje, ob 21.00.
Predprodaja vstopnic za tekmo Stefane! - Recoaro
Danes in jutri bo v prostorih MPO (Passeggio S. Andrea 12) predprodaja vstopnic za srečanje med Stefanelom in Recoarom, ki bo v četrtek ob 20.30 v tržaški športni palači. Vstopnice bodo prodajali med 10. in 19. uro.
Drevi Športel
Po TV Koper Capodistria bo drevi na sporedu običajni Sportel. Sodelavci so pripravili prispevek o zamejskem smučarskem prvenstvu v Sappadi, govor bo tudi o začetku nove motociklistične sezone. Gostje v studiu bodo nekateri zamejski motociklisti in pa smučarska ekipa TKB.
Obvestila
PKBOR
sklicuje 7. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na Stadionu 1. maj v Trstu, 31. t. m., ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava in razno.Vabljeni!
ŠPORTNA SOLA TRST
sporoča, da se bo letošnje šahovsko tekmovanje v okviru osnovnošolske olimpiade začelo v soboto, 9. aprila, ob 15. mi v prostorih Borovega športnega centra. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj Šahovnico.
ODBOJKA / POKRAJINSKE LIGE NA TRŽAŠKEM
Pri moških Sloga v 1. diviziji spet med vodilnimi Vse tri ženske šesterice v isti kategoriji izgubile
Brežanke so proti Killjoyju odigrale najslabšo letošnjo tekmo - Izgubila tudi Sokol in Kontovel - V drugi ženski diviziji je Slogina ekipa gladko zmagala in ostaja še naprej v boju za napredovanje v 1. divizijo
1. moška divizija
NPT - Sloga 0:3 (8:15, 6:15, 11:15)
SLOGA: Kerpan, Miot, Pertot, Maver, VolCiC, Germani, Veljak, Glavina in Ritossa.
Po dveh porazih so slogaši spet prišli do zmage. KonCno so spet zaigrali bolj odloCno in agresivno, tako da jim mladi nasprotniki niso bili dorasli. Sloga je spravila gostitelje v težave že s servisom, kar ji je olajšalo delo v obrambi, kjer so bili slogaši tokrat bolj toCni. Tako so si lahko privoščili tudi nekaj lepih hitrih kombinacij v napadu. Gostitelji so se Slogi približali le v tretjem setu, ko so gostje naredili nekaj nepotrebnih napak, toda zmage slogašev niso mogli ogroziti.
Ker je večina šol zaprtih zaradi volitev ostalih sreCanj tega kola niso odigrali.
VRSTNI RED: Sloga, SanfAndrea in Nuova Pallavolo TS 10, Pallavolo TS 8, Le Volpi in Volley Club 6, Prevenire 4, Old cats 0 (Sloga in Nuova pallavolo TS imata tekmo vec)
1. ženska divizija
Sokol - Orna 1:3 (5:15, 15:11, 8:15,12:15)
SOKOL: Švara, Golemac, Ban, Peric, BrišCek, RadetiC, Antonie, Legiša in Kralj.
Po dolgem Času so sokolovke spet zaigrale nekoliko bolje in se dobro upirale Omi. Posebno dobro so sokolovke zaigrale v drugem in tretjem setu, ko bi lahko z nekaj vec sreče tudi izsilile tie break. Orna pa je vsekakor dober nasprotnik, tako da je njegova zmaga zaslužena.
Virtus - Kontovel 3:0 (15:2,15:1, 15:10)
KONTOVEL: Sossa, Regent, Su-perina, Fišer, Bogateč, Starec, Ko-nabu, Stoka, Obad.
V pomembni tekmi za obstanek v ligi so Kontovelke žal popolnoma odpovedale. Po dveh lepih zmagah je bilo pričakovati, da se bodo enakovredno upirale Virtusu, žal pa jih je odsotnost podajalk (v tej vlogi je igrala samo mala naraščaj-nica Sossa) tako iztirila, da niso nikoli bile kos svoji nalogi.
Killjoy - Breg 3:0 (15:3, 15:10, 15:11)
BREG: Zeriali, Glavina, S., F. in M. Sancin, Slavec, Giorgi, Bandi, Pettirosso, Sturman, Mami, Canziani.
Brežanke so tokrat odpovedale na vsej Črti in v najslabši letošnji tekmi brez pravega odpora prepustile točki Killjoyu, ki pa tudi ni pokazal nic posebnega. Dolinčanke so začele katastrofalno in v prvem setu že izgubljale s 14:0, ko so končno -leuspele napraviti nekaj točk. Tudi v drugem in tretjem setu so nasprotnice takoj povedle, Do-linCanke pa so uspele izenačiti na 8:8 v drugem in 10:10 v tretjem setu, kar pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo.
OSTALA IZIDA: SanfAndrea -SGT 0:3, Club Altura - Juha 3:0.
VRSTNI RED: Killjoy 18, SGT 16, Club Altma in Orna 14, Breg 10, SanfAndrea 8, Pallavolo TS, Sokol in Virtus 6, Kontovel 4, Juha 2.
2. ženska divizija
Sloga - SGT 3:0 (15:1, 15:8,
15:10)
SLOGA: Dapretto, Grgič, Kalc, Kocjančič, Meriani, Perini, Sossi, Stigliani, Tensi, Vidah, Zubahč, Zi' vec.
Po prvem delu prvenstva je poV' sem jasno, da je borba za vrh lestvice omejena na tri ekipe in sicer Slogo, Ricreatori in Nuova pallavolo, ki si po tem kolu delijo prvo mesto na lestvici. Ker napredujeta v prvo divizijo dve ekipi imajo slo gašice še vse možnosti, da postanejo ena od dveh. V soboto so brez težav strle odpor tržaškega SGT, ki je bil daleC slabši od naše ekipe’ Trener Peterlin je na igrišče posl v vsakem setu različno postavo, ne da bi te spremembe kakorkoli vpn vale na uspešnost njegovih varo
vank. (Inka)	.
OSTALI IZIDI: Nuova Pallavolo
TS - Ricreatori 0:3, Pallavolo TS Prevenire 3:1, SanfAndrea - Bo jutri.	.
VRSTNI RED: Pallavolo TS, Sloga in Prevenire 12, Ricreatori 8, SGT, Bor, SanfAndrea in Nuova Pahavolo TS 2.
ŠPORT
Torek, 29. marca 1994
KOŠARKA / DEŽELNI FINALNI TURNIR ZA MLADINCE
KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI
Spangaro (33 točk) pokopal jadranovce
\/ 2. kolu nošo ekipo drevi ob 18. uri proti Fogogni
Stefanel pretrd zalogaj za Bor
Visok poroz Kontovelcev v Vidmu
____Branko Lakovič
M. Pordenone - Jadran PKB 75:71 (38:28)
JADRAN TKB: Cingerla ’ Gobbo, Daneu, Koren, 9 (3:4), Čeme 2 (2:2), fpbjan 5 (1:1), Pro, Colja, faneljak 15 (3:6), Križman (0:1), Grbec 27 (5:10), trener Vatovec.
PM 16:24. SON: 28. ON: Pro (38), Cingerla (39). TRI TOČKE: Grbec 2, Gmgerla 1, Hmeljak 1.
Zmagovita Jadranova se-oja v mladinskem prvenstva1 se je končala včeraj v pr-v(ein srečanju 1. kroga za deželni naslov proti moštvu allacanestro Pordenone. Naši košarkarji so namreč ^gubili predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu.
Po zelo obetavnem začetku, ko so v 6. minuti vodili kar s 14:5, se je v Ja-dranovem moštvu nekaj zataknilo. V naslednjih 10 minutah so naši dah le 8 točk, Poleg tega si je tudi Michel Grbec takoj prislužil Štiri osebne napake in vse je kazalo, da je srečanje že od-očeno v korist Pordenonča-nov. Po začetni bledi igri so se ti namreč opogumili in se razigrali predvsem z od-uCnim Spangarom, ki je sklenil tekmo kar s 33 točka-nu. Naši pa so v tem delu igrali »zakrčeno«, skoraj bojazljivo.
Na srečo so jadranovci v drugem polčasu začeli od-ocneje in bolj agresivno Jgrah in takoj zmanjšali zaostanek na sami dve točki (36:38 v 24. min.). Tekma je . odtlej izredno izenačena in tudi dopadljivejša kot v prvem polčasu. Porde-nončani so si v 29. min. si-
c®r Priigrali 7 točk predno-sn (51:44) in tudi v 33. min. le bila njihova prednost kar
FINALNA SKUPINA Bor Radenska - Stefanel Trst 52:138 (19:85)
BOR: Jagodic, Požar 15 (5:7), Jogan 13 (1:2), Velin-ski 7 (3:6), Sancin 14 (6:11), Galeone 2. Del Monaco 1 (1:2); Trener: Krečič
PM: 16:28; SON; 17; PON: nihče; TRI TOČKE: Požar 2, Jogan 2.
Ze končni izid nedeljskega srečanja med Borom Radensko in Stefanelom dovolj zgovorno priča o premoči gostujoče ekipe. Poleg tega so belo-zeleni nastopili brez poškodovanih Uršiča, Oberdana, Laplja in Stoklja, tako da je bil končni izid že znan pred samim začetkom tekme. Stefanelovci so takoj pritisnili na plin in v 5. min. že vodih z 18:0, v 14. min. pa kar 49:8. Borovci so bili povsem nemočni in izid prvega dela je skoraj
KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV
Za zaključek dva poraza
Arte oziroma Don Bosco B za Dom in Sokol premočna
NA GORIŠKEM
Arte - Dom 98:42
precejšnja (8 točk, 61:53). Zadnje minute tekme pa so bile izredno razburljive, skoraj dramatične. Se minuto in 22 sekund pred koncem je bil zaostanek naših le dve točki (68:70). Pordehončani pa so bili v poslednjih potezah (predvsem pri izvajanju prostih metov) prisebnejši in so tudi zasluženo zmagah.
V Jadranovih vrstah se je od posameznikov najbolj izkazal Michel Grbec in ne samo zaradi izdatnega izkupička točk (27), temveč tudi zato, ker je igral ves drugi polčas s štirimi osebnimi napakami.
Na včerajšnjem prvem srečanju je Don Bosco premagal Fagagno z 90:58.
Drevišnji spored 2. kola pa bo naslednji: 18.00: Jadran TKB - Fagagna; 20,00: Don Bosco - Pall. Pordenone. Obe tekmi bosta v telovadnici »Altura« v Trstu.
(51:18)
DOM: Pitacco, Grav-ner 3, Bresciani 1, Sosou 2, AhmetaSevič 2, Covi 33, Cozzuccoli 2, Golob, trener Semohč.
TRI TOČKE: Covi 2, Gravner 1.
Domovd so s tekmo v gosteh prod Arteju sklenih letošnje prvenstvo dečkov. Nasi košarkarji so začeh zelo slabo in so po prvi četrtini zaostajah kar za 26 točk (6:32). V nadaljevanju pa so le bolj organizirano in borbeno igrah ter občasno tudi pokazali dopadljive akcije.
Fizična in tehnična premoč košarkarjev Ar-teja pa je bila več kot očitna, da bi lahko do-movci kaj več pokazali. Edini, ki se je z gostitelji enakovredno upiral, je bil Egon Covi, ki je bil tudi najboljši na igrišču.
Kljub porazom med sezono je bilo za domov-ce to prvenstvo še kar zadovoljivo, predvem za tiste igralce, ki so redno trenirali. Ti so namreč tudi zelo napredovali.
NATR2ASKEM
Don Bosco B - Sokol 72:43 (41:15)
SOKOL: Bukavec 20,
Pavletič 6, Doglia 7 (1:2), Sirca, Semec 8 (2:2), Šušteršič 2 (0:2), Bogateč, trener Briščik.
V zaostalem srečanju proti močni drugi postavi Don Bosca so Konto-velci, kljub okrnjeni postavi, kar dobro igrali. Gostitelji so predvsem izkoristili premoč v višini in so bili zato tudi odločno boljši v boju pod košema.
Od posameznikov bi tokrat omenih dobro igro Edvina Bukavca in Ale-na Semca.
S to tekmo so Konto-velci tudi končali prvenstvo. (C.B.)
Mladinski nogomet / dobri rezultati najmlajsih, začetnikov in cicibanov
Bor Farco in Mladost prepričljivo zmagala Važen uspeh začetnikov Zarje Adriaimpex
Do prve točke v povratnem delu prvenstva so prišli tudi Bregovi cicibani
neverjeten v takem prvenstvu, kot je kadetsko. V drugem polčasu so borovci z nekoliko bolj agresivno obrambo zaigrali nekoliko boljše tudi v napadu in drugi polčas izgubili le z dvajsetimi točkami razlike.
Vsekakor upamo, da bodo borovci med velikonočnimi prazniki sanirali poškodbe in prišli tudi do tako pričakovane zmage, ki v petih kolih finalnega dela prvenstva žal Se ni prišla.
Naj omenimo še, da je pri Stefanelu zaigral bivši borovec Pierpaolo Brazzani, ki je dosegel tri točke. Najboljši strelec srečanja pa je bil tržaški talent Furigo s 23 točkami. (M. Jogan)
TOLAŽILNA SKUPINA Udine Basket - Kontovel Edilporfidi 104(58 (51:33) KONTOVEL. B. Starc, Spadoni 25 (1:3), Tavčar 4.
Stoka 2 (2:2), Rizzante. Franko, lori 15 (3:8), Umek 10 (2:4); Trener: Furlan
TRI TOČKE: Spadoni 2: SON: 20; PON: nihče.
Iz Vidma se Kontovelovi košarkarji vračajo s katastro falnim porazom. Videmski košarkarji so bili sicer boljši. vendar bi se Kontovelci z večjo borbenostjo in boljši > obrambo lahko enakovred no borili z njimi, tako pa so izgubih kar za 46 točk. V prvem polčasu so domačini takoj prevzeli vodstvo. Pri Kontovelu je le Spadoni (21 točk v prvem delu) držal razliko v sprejemljivih mejah.
Namesto pričakovane reakcije pa so naši v drugem delu srečanja popolnoma popustili. Na igrišču je igrala ena sama ekipa, ki jena koncu tudi premočno zmagala. (B.S.)
izidi in lestvice
Mladinski nogomet Deželni mladinci
IZIDI 24. KOLA: Fortitudo - Portuale 0:3, Lucinico - San Sergio 0:6, Monfalcone - Staranzano 1:2, Ponziana -Ronchi 1:2, San Canzian - Juventina 4:2, San Giovanni -Itala S. Marco 3:1, San Luigi - Cormonese odložena zaradi dežja.
VRSTNI RED: Ronchi 41, San Sergio 38, Itala 30, San Luigi 29, Ponziana 27, San Giovanni, Cormonese in Portuale 24, San Canzian in Staranzano 22, Monfalcone 18, Lucinico 14, Fortitudo 12, Juventina 9.
PRIHODNJE KOLO: Juventina - San Luigi.
Pokrajinski mladinci
IZIDI 23. KOLA: Campanelle - Muggesana 1:4, Costa-lunga - Chiarbola 1:2, Domio - Montebello D. Bosco 11:1, Opicina - Olimpia 2:1, SanfAndrea - Zaule 2:1, San Marco - Union 3:1, Zarja Adriaimpex - Primorje 1:0, prosta Adriatica.
VRSTNI RED: Opicina 36, Domio 35, Chiarbola in Olimpia 32, Zarja Adriaimpex 31, Costalunga 28, Muggesana 27, SanfAndrea 25, Adriatica 21, Primorje 20, Zaule R 14, M. D. Bosco in San Marco 11, Campanelle 6, Union 5.
PRIHODNJE KOLO:Primorje - Costalunga, Union - Zarja Adriaimpex.
Naraščajniki
IZIDI 25. KOLA: CCS - Domio 0:0, Chiarbola - SanfAndrea 1:7, M. D. Bosco - Olimpia 0:7, Fortitudo - Opicina 2:2, Ponziana - Esperia 3:1, Portuale - Altura 4:0, San Sergio - Costalunga 1:2, Primorje prosto.
VRSTNI RED: Olimpia 44, San Sergio 38, Opicina in Domio 34, Portuale 33, SanfAndrea 31, Ponziana in Fortitudo 23, Primorje 21, CCS 19, Chiarbola in Costalunga 18, M. D. Bosco 15, Esperia 4, Altura 2.
PRIHODNJE KOLO: Rimarje - San Sergio,
Najmlajši
Najmlajsi
Esperia - Bor Farco 0:4 (0:1)
BOR FARGO: Jas Gregori (Hrovatin), Berce, (bongo), Križmančič (Primosi), Batič, Jan Gre-8°ri, Zornada, Karis, Damjan Gregori, Skrij, ^Jic (Umari), Manzin.
(2)STRELCA ZA BOR FARCO: Milič (2), Karis
Borovci so proti Esperii zanesljivo zmagah, PNeg štirih zadetkov pa so imeli še najmanj °hko zrelih prilik za zadetek. Igralci Esperie Pa so samo nekajkrat streljali proti vratom JPlavih« in še takrat je šla žoga daleč preko /fa(> tako da sta bila oba Borova vratarja prak-crio brez dela. Borovci so povedli že takoj na ‘"Cetku z golom Miliča, do konca prvega dela Pa so domačini z okrepljeno obrambo plavim Nemogočih, da bi dosegh še kak zadetek.
Zato pa so se rtazigrali po odmoru, ko je bil a)prej ponovno uspešen Milič, potem pa vakrat še Kariš. To je domačine popolnoma ptolklo in sploh niso poskušati resneje ogro-h Borovega vratarja. Naši igralci so bili za ^ed boljši v vseh elementih in po prikazani Sn sodeč se spet vračajo v dobro formo.(d.gr.)
začetniki Na TRŽAŠKEM
Portuale - Zaija Adriaimpex A 1:2 (0:1)
ZARJA ADRIAIMPEK: Caggiano, GuStin, Škabar, Strajn, Pahor, Cemjava (Cauter), Gabrovec, Grgič, Merlak, Martini (Tul), Giraldi (Jerman).
STRELCA ZA ZARJO: Giraldi, Tul.
V borbeni, privlačni in enakovredni tekmi je prva ekipa Zarje Adriaimpex izbojevala pomembno in prestižno zmago na račun Portua-leja, ki je moral kloniti prav na koncu tekme z golom presenetljivega Tula, ki je dosegel svoj prvi zadetek v »začetniški« karieri. Veselje naših je bilo na koncu srečanja velikansko, strelca zmagovitega zadetka pa so dobesedno odnesli v slačilnico. Tekma je bila živahna, Skoda pa je, da je srečanje sodila neizkušena sodnica. Zarja je povedla s strelom Giraldija, ko je žoga v visoki paraboh končala v nasprotnikovi mreži.
Po odmoru so domačini stanje izenačili z 11-metrovko, ki jo je nezanesljiva sodnica po dolgem obotavljanju dosodila v korist Portua-leja. Na koncu tekme, ko so bili vsi že prepričani, da je delitev točk neizbežna, pa je prišla hladna prha za domače, ko je Tul po podaji odličnega Merlaka z diagonalnim strelom premagal domačega vratarja, (d.gr.)
NA GORIŠKEM
Mladost - San Marco Sistiana 4:0 (2:0)
STRELCI: Ferletič 2, Lavrenčič 1, Todde 1.
MLADOST: Gergolet, Mauri (Spacal), Cotič, D. Tomšič, S. Tomšič, R. Tomšič (Monti), Cin-gerli, Valle, Todde, Ferletič, Lavrenčič.
Doberdobci so zasluženo in visoko premagati ekipo iz Sesljana, čeprav je sodnik spregledal za naše vsaj dve čisti enajstmetrovki.
Mrežo gostov je načel Todde. Ferletič je preigral nekaj nasprotnikov, njegov strel je vratar odbil, pritekel je Todde, ki je neovirano poslal žogo v mrežo. Za drugi gol je poskrbel Lavrenčič, ki je z »lob-strelom« ukanil vratarja gostov.
Ferletič je v drugem polčasu z dvema zadetkoma »zaokrožil- zmago Doberdobcev na 4:0.
CICIBANI
Chiarbola - Breg 5:5 (4:2)
Strelci za Breg: Balde 2, Strajn 2, autogol.
BREG. Gregori, Ota, Franco, lozza, Blade, Strajn, Režem in Scrocaro.
Na zelo razmočenem terenu so mladi Brežani dosegli prvo točko povratnega kola. V prvem polčasu so igrali bolje domačini, ki so prvi zadetek dosegli že po drugi minuti igre. Po odmoru pa so plavi stopili na teren bolj organizirani in minuto pred koncem srečanja z golom Strajna izenačili. Za požrtvovalnost bi tokrat pohvalili predvsem Franceta in Baldeta. (E.B.)
IZIDI 28. KOLA: Altura B - Montebello D. Bosco 0:0, CGS - Domio 4:0, Chiarbola - Olimpia 0:1, Don Bosco B - San Sergio odložena, Esperia - Bor Farco ,0:4, Fani Olimpia - Portuale 0:4, Opicina - Costalunga 2:0, Roia-nese - San Sergio B 0:6, Triestina - Altura 1:3.
VRSTNI RED: Triestina 50, Portuale 49, Bar Farco 41, Olimpia 40, Altura 36, Opicina 34, San Sergio 32, Fani Olimpia 31, CGS 29, Costalunga 24, Chiarbola 23, Esperia 21, Montebello D. Bosco 20, San Sergio B in Don Bosco B 15, Altura B 11, Domio 9, Roianese 2.
PRIHODNJE KOLO: Bor Farco - CGS.
Košarka 1. divizija
IZIDI 10. KOLA: Gel. Nicola - Acli 57:75, Polet Metra -Drago 76:59, DLF - Saba 54:99, Prosek - Total 75:67, Amatori - Bevirossb odložena.
VRSTNI RED: Prosek 20, Acli 18, Polet Metra 16, Drago 10, Total in Saba 8, Gel. Nicola in Bevirosso 6, Amatori 4, DLF 0.
PRIHODNJE KOLO: Saba - Polet Metra, Acli - Prosek.
Državni kadeti
IZIDI FINALNE SKUPINE: SGT - San Dona 115, 99, Don Bosco - Benetton 84:92, Tarcento - Fantuzzi 60:58, Pallacanestro GO - Rovigo 83:85, Stefanel - Bor Radenska 138:52.
VRSTNI RED: Benetton 24, Stefanel in Don Bosco 20, SGT, Fantuzzi 14, Rovigo in San Dona 10, Bor Radenska 8, Tarcento 4, Pallacanestro GO 2.

SMUČARSKI SKOKI / KONEC SVETOVNEGA POKALA
AVTOMOBILIZEM / PO VELIKI NAGRADI BRAZILIJE V FORMULI ENA
Na zadnji tekmi slavil VVeissflog
\/ SP zmagala Bredesen in Norveška
THUNDER BAY -Zadnjo tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih je dobil Jens VVeissflog. Olimpijski zmagovalec je na 90-metrski skakalnici v Big Thunderju v drugem poskusu skočil 104 metre in s tem popravil dosedanji rekord naprave 102 metra, ki ga je pred dvema letoma postavil Finec Toni Nieminen. V prvi seriji je tekmovalec iz Obervviesenthala dosegel 98 metrov, kar nu je navrglo 274.5 točk in prvo mesto. Tako so nemški tekmovalci po prvem mestu v ekipni tekmi in Gerda Siegmunda v soboto poželi popoln uspeh na finalu svetovnega pokala. Toda vse skupaj je bilo premalo, da bi VVeissflog še lahko ugrozil skupno zmago Espena Bredesena, ki je zbral 1203 točke. Nemcu je pripadlo drugo mesto s 93 točkami manj kot Norvežan, tretji pa je Avstrijec Andreas Goldberger.
Na nedeljski temi je na drugo stopničko stopil Japonec Takanobu Okabe, medtem ko se je Bredesen s 101.5 metra dolgim skokom v drugem poskusu z osmega mesta povzpel na tretje.
Zadnjo tekmo bi sicer morali izvesti na veliki skakalnici, vendar se je vodstvo tekmovanja zaradi nevarnih razmer odločilo za srednjo napravo.
»Skok je Bil dober,« je po rekordnem poskusu dejal VVeissflog. »Po odskoku sem imel dober občutek, pomagal pa mi je tudi veter. Nismo še taka skakalna velesila kot Norvežani, Japonci ali Finci, toda imeli smo dobro sezono, katere višek je bila moštvena zmaga na olimpijskih igrah, Čeprav smo pričakovali samo bronasto
odličje,« je še povedal VVeissflog, ki je s 30 leti že pravi veteran v smučarskih skokih.
Slovenski skakalci so tudi na finalu tekmovali slabo. Do točk se je s 26. mestom dokopal samo Robi Meglic, ostali pa se niso uvrstili v finalno serijo.
Rezultati: 1. Jens VVeissflog (Nem) 274.5 (98, 104), 2. Takanobu Okabe (Jap) 269 (98, 99), 3. Espen Bredesen (Nor) 266.5 (94, 101.5), 4. Roberto Cecon (Ita) 260.5 (95, 98), 5. Jaroslav Šakala (Ceš) 253.5 (95.5, 94.5) ... 26. Robi Meglic 206.5 (83, 85), 39. Matjaž Zupan 94.5 (81),
50.	Samo Gostiša 71 (70.5),
51.	Matjaž Kladnik (vsi Slo) 69.5 (70.5).'
KonCna razvrstitev v svetovnem pokalu - posamezno: 1. Espen Bredesen (Nor) 1203, 2. Jens VVeis-
sflog (Nem) 1110, 3. Andreas Goldberger (Av) 927, 4. Jaroslav Šakala (Ceš) 751, 5. Roberto Cecon (Ita) 710, 6. Noriaki Kasal (Jap) 562, 7. Takanobu Okabe 0ap) 529, 8. Jinya Nishika-ta (Jap) 482, 9. Lasse Otte-sen (Nor) 421, 10. Janne Ahonen (Fin) 388, ... 34. Matjaž Kladnik 96, 36. Robert Meglic 91, 46. Franci Petek 57, 71. Dejan Jeko-vec 15, 76. Matjaž Zupan 11, 90. Samo Gostiša (vsi Slo) 2 - točke je osvojilo 96 tekmovalcev.
Pokal narodov: 1. Norveška 2537, 2. Japonska 2444, 3. Avstrija 2355, 4. Nemčija 2298, 5. Finska 1626, 6. Češka 1536, 7. Italija 789, 8. Francija 650, 9. Švica 317, 10. Slovenija 272, 11. Švedska 177, 12. ZDA 95, 13. Slovaška 71, 14. Poljska 47, 15. Kazahstan 3. 0. M.)
H HOKEJ NA LEDU / NHL h
Mesta za vstop v končnico vedno bolj zasedena
NEW YORK - Al Lafrate in JoeJuneau sta se tokrat srečala v obrnjenih vlogah. Lafrate, ki je vso sezono igral za VVashington v dresu Bostona, Bostončan Juneau pa v dresu VVashingtona, sta pred tednom dni zamenjala majici. Zamenjava pa v tem primem ni prinesla žaljenega rezultata, saj sta'oba došola po en gol, sicer pa so gostujoči Bruinsi zmagali s 3:1. New Jersey Devils so doma premagali Quebec s 5:1 in se tako na prvem mestu severovzhodne konference izenacih z vodilnimi N.
Y. Rangersi. Nedeljske tekme pa so prinesle veliko razočaranje Newjorškim Otočanom in Kraljem iz Los Angelesa, saj so oboji izgubili in si tako možnosti za nastop v končnici zmanjšali na minimum. Otočani za zadnjim mestom, ki vodi v končnico, zaostajajo za 6 točk. Los Angeles pa kar za 10. Rezultati: Chicago Blackhavvks -Detroit Red VVings 1:3, VVashington Capitals - Boston Bruins 4:6, VVinnipeg Jets - New York Rangers 3:1, Tampa Bay Lightning - Dallas Starš 2:2, Vancouver Ca-nucks - Los Angeles Kings 4:3, Buffalo Sabres - New York Islanders 4:1, Philadelphia Flyers - Anaheim Mi-ghty Ducks 2:3, St. Louis Blues - San Jose Sharks 3:4, Edmonton Oilers - Pittsburgh Penguins 5:3, New Jersey Devils - Quebec Nordkjues 5:2. (M. J.)
Letošnje prvenstvo bo izredno zanimivo
Že prvi zapleti - Irec Irvine kaznovan zaradi nesreče
Michael Schumacherje bil po zmagi izredno dobre volje (Telefoto AP)
SAO PADLO - Napovedi, da bo tekmovanje voznikov formule 1 za svetovno prvenstvo zaradi novih pravil veliko bolj zanimivo, se poCasi ureniCujejo. Ayrton Sen-na je pričakoval, da bo dobil prvo dirko pred domačimi gledalci, vendar se je Brazilcu zalomilo pri dvakratni menjavi koles in dolivanju goriva, saj je že pri prvem postanku v boksu izgubil vodstvo, ki si ga je privozil z dobrim startom, nato pa je v drugi polovici dirke še sam napravil napako, motor mu je ugasnil in je moral odstopiti.
Do zmage se je privozil Michael Schumacher, dirka pa je postregla tudi z nekaj spektakularnimi nesrečami. Ze v drugem krogu se je Francoz Bertrand Ga-chot zapletel z rojakom Olivierjem Beretto, ko se je hotel izogniti Ligierju, ki se je zavrtel na progi. Dvajset krogov pozneje je s proge zletel Mark Blundell, ki je izgubil nadzor nad svojim Tyr-rellom in pustil dele svojega avtomobila na progi.
Pozneje je Anglež povedal, da je imel težave s kolesi. Vendar pa je obe nesreči zasenčilo trčenje štirih avtomobilov v 35. krogu, ko se je Nizozemec Jos Verstap-pen, ki je prvič nastopil na dirki za Veliko nagrado, sreCno - brez vsakršne poškodbe - izvlekel iz razbitega dirkalnika. Mladi Benettonov voznik je skušal najti prostor, da bi prehitel Eriča Bernarda (Ligier) in Ed-dieja Irvina (Jordan),
vendar je izgubil nadzor nad avtomobilom. Dotaknil še ga je Irvine in Nizozemec je poletel v zrak ter padel na zadnji del dirkalnika Martina Brundla. Vsi štirje so odstopili in samo Brundle je dobil manjši stres in glavobol. Prav ta nesreča pa je bila vzrok najveCjih razprav tudi po dirki. »Lovil sem Li-gierja in ko sem ga skoraj prehitel, je nenadoma zavil. Imel sem samo dve izbiri: ali se bom zaletel vanj ali pa zapeljal vstran. Storil sem slednje in šele nato videl McLarna (Brundle) pred sabo ter dojel, zakaj je Ligier (Bernard) zmanjšal hitrost. Nisem videl Benettona (Ver-stappen) na moji levi strani, ker sem že prej
med dirko izgubil ogledalo,« je razložil Eddie Irvine.
Verstappen:	»Po-
skušal sem prehiteti Irvina na ravnini, vendar nisem mislil, da me ne vidi.«
Brundle: »NesreCe se ne spomnim prav dobro, toda moja Čelada je bila poCena, zato sem moral dobiti kar hud udarec.«
Cela nesreča pa se je po dirki razpletla takole: Eddie Irvine je kaznovan s prepovedjo nastopanja na naslednji dirki Cez tri tedne na VN Tihega oceana v Aidi na Japonskem (17. aprila) in z globo 10.000 ameriških dolarjev. Na sestanku stevardov so po pregledovanju posnetkov in poročilu direktorja dirke ugotovili.
da je nesrečo povzročil Irvine in nihče drug, 0 incidentu pa bodo pO' drobno poročali tudi mednarodni avtomobili' stični zvezi FIA. Severni Irec in njegovo moštvo se lahko pritožita na to odločitev in pri Jordanu pravijo, da bodo to tudi storili. Irvine se je že p° lanski dirki na Japonskem zapletel v spor z Ayrtonom Senno, ko ga je Brazilec obtožil, da j® vozil neprofesionalno in mu prisolil zaušnico.
Po dirki je za dodatno dramo poskrbel Jordan, ki se je pritožil na aerodinamiko Benettonove-ga dirkalnika, s katerim je Michael Schumacher zmagal, vendar je tehnični delagat FIE pozneje ta protest zavrnil' (J. M.)
NOVICE
HeVROPSKI NOGOMETNI POKALI / POLFINALE V POKALU UEFA IN POKALU.POKALNIH PRVAKOVH
Svetovni rekord Niemannove
CALGARY - Nemška hitrostna drsalka Gunda Niemann je na olimpijski progi v kanadskem Cal-gayju z rezultatom 14:22, 60 postavila nov svetovni rekord na 10.000 metrov. Prejšnji rekord je s Časom 15:25, 25 imela Nizozemka Ivonne van Gen-nip. Oba rekorda sta neuradna, ker svetovna hi-trostno-drsalna zveza (ISO) ženskih svetovnih rekordov ne prizna. Niemannova je že pred tem postavila svetovna rekorda na 3000 metrov (4:09, 32) in 5000 metrov (7:03, 26).
Uspešen Start Magica Johnsona
LOS ANGELES - Legenda ameriške in svetovne košarke Levine Magic Johnson je uspešno zaCel kariero trenerja v ameriški profesionalni NBA košarkarski ligi. Njegovi Los Angeles Lakers so vCeraj, ko je Magic Johnson prvič sedel na klopi, premagali Mihvaukee Buckse s 110:101.
Johnson, ki je leta 1991 zaradi okužbe z aidsom prenehal z igranjem v NBA ligi in je nato nastopil le še na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni, kjer je z ameriškim »Dream teamom« osvojil zlato odličje, bo Lakerse vodil do konca sezone. Johnson, ki je z Lakersi 5-krat osvojil naslov NBA, se bo po sezoni odločil o možnem nadaljevanju trenerske kariere.
Bionchi od julija novi trener Interja
Ottavio Bianchi bo v naslednji sezoni sedel na trenerski klopi Interja, toda kot »svetovalec« bo zaCel svoje delo takoj. Pogodbo so podpisali včeraj, Bianchi pa bo dolžnost svetovalca opravljal do 30. junija, 1. julija pa bo prevzel trenersko mesto.
Danes in jutri vrsta zanimivih srečanj v vseh treh tekmovanjih
Ta teden bodo ljubitelji nogo- poškodovanih Gruna in Meflija, pričakovano, toda zasluženo pre- lahko, saj je ekip v zelo hudi kri-
meta spet prišli na svoj račun: na sporedu bodo namreč polfinalna srečanja tako v pokalu pokalnih zmagovalcev kot v pokalu Uefa, v finalnem delu pokala prvakov pa bo na sporedu 5. kolo.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Ze danes bosta prvi polfinalni tekmi v pokalu pokalnih zmagovalcev.
Ob 21.00 se bosta na mogočnem stadionu »Da Luz« v Lizboni, ki lahko sprejme kar 120.000 gledlacev, pomerih domaCa Ben-fica in Parma. Benfica nedvomno sodi med najpomembnejše klube v Evropi, saj ima v pokalih bogato tradicijo. Verjetno je sedanje moštvo le bleda senca tistega, v katerem je igral še nepozabni Eusebio, tradicija pa vendarle nekaj pomeni in tudi ta Cas lizbonski klub razpolaga z nekaj odličnimi posamezniki, med katerimi zlasti izstopata Joao Pinto in Rui Costa.
Parma bo sicer nastopila brez
moštvo pa je zelo kakovostno in si je zadnja leta nabralo tudi precej izkušenj na evropski ravni, tako da je sposobno vsakega podviga.
Tekmo v Lizboni bo sodil Nemec Heynemann in jo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV na prvem sporedu ob 20.55.
V	drugem drevišnjem polfinalu pa se bosta v Parizu spoprijela domači Pariš St. Germain in Ar-senal. Parižani igrajo letos v prvenstvu kot v najboljših Časih, saj na zadnjih 26 tekmah niso zabeležih niti enega poraza in so tudi zanesljivo prvi na lestvici. Arsenal pa je tipična angleška ekipa, ki ji visok tempo igre še kako prija in je na pokalnih srečanjih izredno motivirana. Zato lahko drevi v Parizu pričakujemo dobro nogometno predstavo.
POKAL UEFA
V	tem pokalu bodo že drevi igrali prvo polfinalno tekmo med Salzburgom, ki se je ne-
bil do polfinala, in moštvo Karl-sruhea. Salzburg je v avstrijskem prvenstvu s tekmo manj na drugem mestu za dunajsko Austrio, Karlsruhe pa je v nemški »bun-desligi« tretji za munchenskim Bayerjem in Eintrachtom. V dvojnem obračunu so favoriti Nemci (povratno tekmo bodo igrali doma 12.4.), toda tudi Avstrijci bi utegnili poskrbeti za nov podvig in se uvrstiti v finale.
Jutri bo v tem pokalu italijanski derbi med Cagliarijem in In-terjem. Cagliari je v prejšnjem kolu tega pokala izločil celo Ju-ventus, Inter pa si absolutno ne sme privoščiti drugih spodrsljajev v tej sezoni. Milansko moštvo je že klavrno izpadlo v italijanskem pokalu, v prvenstvu igra izredno slabo.
Da bi vsaj nekoliko rešilo svojo sezono in težke milijarde, ki jih je društvo potrošilo na poletni nogometni borzi, mu ostaja še zadnja priložnost, osvojitev pokala Uefa, kar pa seveda ne bo
zi.
POKAL PRVAKOV
Dve koli pred koncem je v A finalni skupini že skoraj vse odločeno. Barcelona bi si z jutrišnjo domačo zmago proti turškemu Galatasarayu zanesljivo prislužila nastop v polfinalu. Pred težjo nalogo pa bo Monaco, ki bo gostoval pri moskovskem Spar-taku. Moskovčani morajo nujno zmagati, Ce hočejo še upati na polfinale.
V	tej skupini vodita Barcelona in Monaco s 6 točkami, Galatasa-ray in Spartak Moskva pa imata 2 točki.
V	B skupini je Milan na jutrišnjem domačem srečanju favorit proti Anderlechtu, precej vroCe pa bo na tekmi v Bremnu, kjer bo domaCi Werder igral proti Portu. Portugalci imajo namreč na lestvici 4 točke, Nemci pa točko manj.
Vrstni red B skupine: Milan 6, Porto 4, Werder Bremen in An-derlecht 3.
^FINANČNI TRGI / PRIČAKOVANJA ZA POVOLILNO POLITIČNO STABILIZACIJO
Rekordni dan za liro in boizo, ki je pridobila kar 4 odstotke
Zeleni bankovec je včeraj izgubil nekaj manj kot 19 lin marka pa 17
Ijff/Jgl TOR. SRE. ČET. PET. PON					
■■■■■■■■ 461	>8,5 16f	i9,6	16(	578 16E	3,2 1&	[0,7
‘ ™					m
9£ TX\li	8,8	96	8,3	99	2,2	99	4,1	98	38
19 VB	■Hm			_	m
, MILAN - Volina pre-^kušnja je potrdila tre-ftd, ki se je bil pokazal že v petek in pognala k vi-^ku tako liro kot borzne kazalce. Italijanska valute je po indikativni kota-ciji centralne banke v razmerju do dolarja »zaslužila« vec kot 13 točk [°d petkove vrednosti 1-653,22 je zeleni banko-vec včeraj zdrsnil na 1-640,78 lire), ob 18. uri Pa je dolar kotiral samo Se 1.634,50 lire, ki je tako glede na petek pridobila skoraj 19 točk. Podobno se je godilo tudi z marko, te je po indikacijah Ban-ee ddtalia od petka izgubila 13,2 lire v petek je veljala 994,12, včeraj 980,92 lire), ob 18. uri pa je izgubljala že 17 lir in jih veljala 977.
Zdi se, da so menjalni hgi prepričani v take volilne izide, ki bodo pometli z negotovostjo in k°Cno izrazili jasno politično izbiro. Res pa je, da nakupi na italijanskem menjalnem trgu niso bili pretirani in da so se jim pridružili tipični tehnični poskoki, ki jih je bila zavirala izredna previdnost v predvolilnih dneh. Nekateri menjalci naj bi se poleg tega odločili, da sr priskrbijo nove zaloge tir, potem ko so v zadnjem času veliko proda-jnli. Od 16. januarja, ko je ml določen datum volitev, je marka zaslužila 22 m in se s kotacije 972 lir
pretekli petek dvignila na 994 lir. Trend dviganja vrednosti lire pa je bil opazen že v včerajšnjih prvih jutranjih urah, potem ko je italijanska valuta že ob odprtju zaslužila 4 točke do marke in 5 do dolarja. Ta trend se je postopoma krepil in ob 10.30 je marka izgubljala že veC kot 8 lir, dolar pa je zdrsnil na 1.638,25 lire. Krepitev italijanske valute je vsekakor moCno oškodovala tudi vse ostale devize, od britanskega šterlinga in švicarskega franka, ki je izgubil kar 17 lir, do japonskega jena.
Podobno navdušenje je vCeraj zajelo tudi borzne trge, kjer so se menjave in cene moCno povečale in dosegle celo rekordne vrednosti. Tudi na borzi je prevladalo prepričanje, da je konec negotovosti in pričakovanj in da bo z volišč končno prišel jasen politični odgovor, ki bo zajamčil upravljivost države. Ce bodo rezultati ta pričakovanja potrdili -napovedujejo opazovalci - potem bo to tako, kot da bi prilili bencina na ogenj finančnih trgov. Povišanje borznih kazalcev je spremljal velik napredek državnih vrednotnic, tako da ni pretirano govoriti o rekordnem borznem dnevu.
Absolutni rekord pripada obsegu menjav, ki
so samo v telematskem oddelku dosegle vrednost 1.406, 6 milijarde lir. Predlogov za pogajanja je bilo 81.621, kar je za 15 tisoč veC od najbolj optimističnega predvidevanja. Kazalec Mib je ob zaključku pogajanj dosegel 3,86 odstotka in se ustavil pri kvoti 1.104, kar je za 10,4 odstotka veC od vrednosti z začetka leta. Telematski kazalec Mib-tel pa je dosegel najvišjo vrednost tik pred zaključkom pogajanj, ko se je dvignil za 4,14 odsto-
tka. Med vrednotnicami, za katere je bilo največ povpraševanja, so bile delnice grupe Štet (+5, 58%), ki so se ovrednotile tudi po zaslugi komaj podpisanega partnerstva z nemško grupo Siemens. Porasle so tudi vse ostale vodilne vrednotnice, z izjemo Olivettijevih delnic, ki so po nihanju borzni dan končale pri petkovih vrednostih. Delnice Fiat so pridobile 4, 17%, Generali 3,37%, Mediobanca pa kar 5, 24 odstotka. Med bančnimi
Italijo čaka padanje obrestnih mer in cen
RIM - Ce bo nova vlada nadaljevala po poti davčne konsolidacije, ne da bi popustila pri politiki omejevanja rasti plaC, bo v Italiji mogoCe priti do novega znižanja cene denarja in do nadaljnjega padanja cen. Prognoza prihaja iz agencije Salomon Brothers, ki v svoji najnovejši analizi svetuje novi italijanski vladi, naj nadaljuje sanacijo javnih računov, kar bo omogočilo zmerno okpreitev lire do marke in na srednji rok odprlo vrata hitrejšemu nižanju obrestnih stopenj ne glede na trende v drugih državah. To nižanje naj bi pospeševalo prav še vedno šibko gospodarstvo in nadaljevanje nižanja cen. S previdno politiko plaC in torej z mlačnim notranjim povpraševanjem bi se morala še naprej nižati tudi inflacijska stopnja, ki bi morala biti še zlasti ugodna v terciarnem sektorju.
Se naprej pa ostajajo negativne napovedi za zaposlovanje: agencija Salomon Brothers predlaga, naj bi za zajezitev brezposelnosti na dolgi rok v Italiji uvedli politiko veCje prožnosti in najustreznejših kontingentnih ukrepov.
II TRST / ZDRUŽENJE VABI NA LADJO DALMACIJA ~
Drevi dmžabni večer SDGZ
TRST - Kot smo že
Nekajkrat obvestili, bo teevi na ladji Dalmacija, Privezani ob tržaški Po-teorski postaji, družabni veCer Slovenskega dežel-nega gospodarskega zdru-ženja. Gre za ponovitev Podobnega lanskega dru-tebnega večera (s katere-§a je naš posnetek), ki je ® svojim velikim uspehom prireditelje prepri-tev pomembnost tovrst-hui srečanj, ki jih naša skupnost sicer v središču teesta že dolgo pogreša.
Poleg sindikalne in Servisne dejavnosti ter sPremljanja vsega, kar se h& gospodarskem po-Qtocju dogaja, ima nam-teC Združenje med svoji-tei glavnimi smotri tudi Povezovanje med vcla-hjeuimi gospodarstve-teki. Ob najrazličnejših teformativnih srečanjih, Predavanjih, posvetih in
Ostankih posameznih ekcij, igra prav družab-h°st posebno vlogo pri kanju ne samo človeš-
kih, ampak tudi in predvsem poslovnih odnosov. Slovensko deželno gospodarsko združenje je tako pred leti uspešno organiziralo množične ral-lyje, na Goriškem gospodarske večerje, tržaški gostinci imajo svoj posebni veCer, na katerega vabijo tudi elane drugih sekcij, naši denarni zavo-
di pa že leta prirejajo tradicionalne novoletne koncerte. Sedaj se torej ponuja še ena priložnost, na katero Slovensko deželno gospodarsko združenje toplo vabi vse včlanjene podjetnike, njihove družinske elane, sodelavce, kolege in prijatelje.
Družabni veCer na
ladji Dalmacija se bo za-Cel drevi ob 20. uri s co-cktailom za dobrodošlico, ki mu bo sledila večerja in nato ples. Zamudniki se lahko še vedno prijavijo ali potrdijo rezervacijo, in sicer na sedežu SDGZ v Trstu, Ulica Cicerone 8, ali po telefonu št. 040/362949 ali 040/ 362925.
delnicami so se najbolje odrezale Creditove, ki so zaslužile 3,60%, medtem ko so se Comitove ovrednotile za 1,45 odstotka. Velik uspeh so doživele tudi delnice Montedison, ki so pridobile 5,64, in Sip, ki so zaslužile 5,74 odstotka.
Lira in državne obveznice BTP so se dobro odrezale tudi na mednarodnih trgih. Tudi ta trend si opazovalci razlagajo s prepričanjem v politično stabilizacijo Italije, ki naj bi jo prinesel volilni izid.
Nadaljuje se nižanje bančnih obresli
,RIM - Bančne obrestne mere se še naprej nižajo. Po podatkih Bance dTtalia je povprečna obrestna stopnja na bančna posojila-z januarske ravni 11, 73% v ffebruarju padla na 11,62%, medtem ko se je povprečna mera na vlogah od 5,27% znižala na 5,12%. Padajoči trend kaže tudi medbančna obrestna stopnja, ki je januarja znašala 8,96%, februarja pa 8,84%. Enako velja tudi za pasivne obrestne stopnje, ki so bile do februarja kar dva meseca ustavljene pri 5,27%, medtem ko se je nekoliko povišala razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi: januarja je znašala 6,46%, februarja pa 6,50%.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1994 in zapadlostjo 1. aprila 2001.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 4,50% bruto, bo izplačan 1. oktobra 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 8,21% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. marca.
9 Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (5. aprila) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
9 Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
9 Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
9 Podrobnejše informacije nudijo banke.
Torek, 29. marca 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
MADŽARSKA / GODPODARSTVO V MINULEM LETU
POLJSKA / DOLGOVI
Ruska letala in rezervni deli so znantno povečali porabo
BDP na prebivalca dosegel 3500 dolarjev - Izvoz še naprej nazaduje
Sporazum ostaja enak
Zasebnim posojilodajalcem dolgujejo 13 milijard dolarjev
BUDIMPEŠTA - Madžarsko gospodarstvo se je tudi v letu 1993 spopadalo z izvozom, ki še naprej stagnira, saj je prišlo do izpada veC kot 12 odstotkov izvoza izdelkov in storitev, je sporočil Osrednji statistični urad (CSO).
To je posledica recesije v Evropi, moCne suše, zaradi katere se je zmanjšala količina kmetijskih pridelkov, pa tudi gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji. Po začasnih ocenah, ki že upoštevajo vplive inflacije, se je BDP zmanjšal za dva odstotka. »V očiščeni primerjavi je BDP v letu 1993 dosegel le 98 odstotkov, Ce jemljemo izhodišče iz leta 1992 kot stoodstotno. To pomeni, da je BDP za približno šest odstotkov manjši kot pred dvema letoma,« so sporočili. Vsi ti podatki razkrivajo nadaljnje upadanje obsega gospodarstva, ki se je realno skrčil kar za petino od leta 1990, ko se je zaCel težaven prehod v zrelo tržno gospodarstvo. BDP se je leta 1992 zmanjšal za 4, 5 odstotka, za 10, 2 odstotka
pa je bil manjši leta 1991, ko je Madžarska doživela velik pretres zaradi razpada komunističnega trgovinskega bloka Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). ZaCasni podatki CSO se povsem ujemajo z uradnimi vladnimi napovedmi in izračuni, ki so jih izdelale ustanove neodvisnih izvedencev.
CSO je še sporočil, da se je drobnoprodajna potrošnja lani povečala le za odstotek, javna poraba pa precej bolj, zlasti zaradi dobave ruskih lovskih letal in rezervnih delov, s katerimi je Moskva uravnala del plačilnobilančnega presežka z Madžarsko. Leta 1992 se je za odstotek povečal obseg vlaganj, Čeprav je bil še vedno 5 odstotkov pod ravnijo, ki jo je dosegel dve leti prej. Absolutno gledano je BDP za leto 1993 presegel 3300 milijard forintov, na posameznega prebivalca pa zdaj znaša 3500 dolarjev. Vladni predstavniki so že izjavili, da uradni podatki o BDP ne prikazujejo stvarnega stanja v gospodar-
Poraba se je lani na Madžarskem povečala le za dober odstotek
stvu, ker ne zajemajo proi-	ministrstva za leto 1994	la za skoraj 11 odstotkov,
zvodnje v zasebnem sekto-	govorijo o nadaljnjem sta-	ugodne vremenske razmerju, kjer te podatke prikri-	gniranju BDP, medtem ko	re pa so okrepile napovedi
vajo zato, da bi se izognili	zadnji podatki CSO kažejo,	o letošnjem dobrem pridel-
plaCevanju davkov. Najno-	da se je industrijska proi-	ku pšenice,
vejše napovedi finančnega zvodnja v januarju poveCa- Michael Shields, Reuter
EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA
Vlaganja v infrastrukturne projekte
AGIOS NIKOLAOS -»Evropska investicijska banka (EIB) ima denar in skrbno preučuje, katere transportne projekte bo financirala,« je izjavil Hans Duborg, podpredsednik EIB. »Lani smo za projekte s področja transportne infrastrukture odobrili 5 milijard ekujev (5, 7 milijarde dolarjev),« je povedal med Evropsko konferenco o bansportu, ki poteka na Kreti. Kot poglavitni posojilodajalec
Evropske unije EIB pomaga financirati projekte, kakršen je predor pod Ro-kavskim prelivom, pa tudi projekte v državah vzhodne in srednje Evrope. »V naslednjih treh letih bo za investicije v enajstih vzhodno- in srednjeevropskih državah na voljo tri milijarde ekujev (3, 4 milijarde dolarjev),« je še dejal. Banka želi finančno podpreti tudi majhna in srednja podjetja, da bi vzpodbudila gospodarsko dejavnost v teh državah. V letih 1990-
1993 je EIB v vzhodno- in srednjeevropskih državah že zagotovila sredstva v višini 1, 7 milijarde ekujev (1, 8 milijarde dolarjev), od tega je bilo kar 500 milijonov namenjenih transportnim projektom. Pri vseh teh projektih je banka zagotovila do 50 odstotkov celotne vrednosti načrtovanih del, v nekaterih primerih celo do 70 odstotkov, preostala sredstva pa naj bi zbrale vlade. EIB si po Duborgovih zagotovilih prizadeva financirati oko-
lju prijazne, tehnično dovršene in gospodarsko rentabilne projekte. Med temi projekti je Duborg posebej omenil prenovo železniške povezave med Varšavo in Berlinom do nemške meje, za katero je EIB zagotovila dva milijona ekujev (2, 28 milijona dolarjev).Ta prenova je po njegovem mnenju zgled za projekt, v katerega banke ni težko pritegniti.
(Reuter)
SKB MIKAM.
ČEŠKA / ŠKODA
UZBEKISTAN / »DOMAČA« COCA-COLA
Uspešni v minulem letu
Razhajanja zaradi računovodskih predpisov
Uspešna tuja naložba
PRAGA - Skoda Auto a. s., ki je delno v lasti Volk-swagna AG, je sporočila, da bo v letu 1993 imela sedem milijonov mark (4, 16 milijona dolarjev) dobička, Čeprav je VW ugotovil, da je imel ta Češki proizvajalec avtomobilov lani kar za 246 milijonov mark (146,2 milijona dolarjev) izgube.
Predstavnik Škode Milan Smutni je na sedežu Volks-rvagnove korporacije v Wolfsburgu sporočil, da je do tega neskladja prišlo zaradi razlike med nemškimi in Češkimi računovodskimi predpisi. »Imeli bomo sedem milijonov nemških mark dobička. To je razveseljiv in pozitiven rezultat,« je izjavil Smutni ob poročilu o Cistern dobičku, ki ga bodo predstavih na skupščini delničarjev 15. aprila. Volks-wagnov glavni računovodja
Wemer Schmidt je “namreč sporočil, da si je Skoda v letu 1993 nakopala izgubo v višini 246 milijonov mark (146, 2 milijona dolarjev) predvsem zaradi stroškov prestrukturiranja.
Prav tako je Škodi napovedal izgubo tudi v letu 1994. »Skoda bo zelo težko dosegla pozitivno bilanco v letu 1994,« je izjavil ob predstavitvi Volksvvagnove bilance v Wolfsburgu. Podobna razhajanja zaradi računovodskih predpisov so tudi v letu 1992 pripeljala do različnih podatkov, saj so predstavniki Škode zatrjevali, da imajo le 70 milijonov mark dobička (41, 61 milijona dolarjev), na sedežu VW pa so trdili, da znaša Skodin dobiček približno 240 milijonov mark (142, 7 milijona dolarjev).
(Reuter)
TAŠKENT -Prve steklenice kokakole so prišle s tekočega traku mešanega podjetja tudi v Uzbekistanu, ki za začetek načrtuje polnjenje in prodajo 10 milijonov litrov te brezalkoholne pijaCe.
Neville Isdell, podpredsednik ameriške družbe, je na tiskovni konferenci povedal, da nova tovarna za proizvodnjo kokakole pomeni začetek prodora te simbolične pijače v nekdanjo sovjetsko republiko z 22 milijoni prebivalcev. Novoustanovljeno družbo Coca-Cola Bottlers Tashkent Ltd. so ustanovili z osnovnim kapitalom 5, 5 milijona dolarjev, ki so jih vložili Coca-Cola Co. iz ZDA, ameriški Roz Trading Ltd. in Uzpishprom, uzbekistansko državno podjetje. »Popolnoma jasno je, da so možnosti za vlaganja vsak dan boljše,« je izjavil Isdell,
»to pa tudi pomeni, da je današnji začetek šele prvi korak na dolgi pob, kjer bomo priče še mnogim.« PepsiCo Inc., večni tekmec Co-ca-Cole, je z državnim podjetjem v Uzbekistanu decembra lani podpisal petletni franšizni sporazum za letno proizvodnjo 20 milijonov litrov pepsikole, kolikor naj bi je prodali v tej državi.
Isdell je omenil, da bo Coca-Cola dobiček, ki ga ho zaslužila v uzbeški valuti (somih), vložila v širitev proizvodnje. »Podaljšali bomo obdobje vlaganj,« je še povedal. »Dokler proizvodnja ne bo utečena, dobička ne bomo delili, porabi naj se za vlaganja in rast.« Ismail Ju-rabekov, prvi podpredsednik uzbekistanske vlade, je povedal, da bo to mešano podjetje v dveh ah treh letih proizvedlo 50 milijonov litrov kokakole na leto. Mešano podjetje Coca-Cola Bottlers Tashkent Ltd. so tudi za pet let oprostili davkov, saj je v veC kot 50-odstotni tuji lasti. Coca-Cola je podobno podjetje ustanovila tudi v Kazahstanu, svoje mešane obrate pa načrtuje še v Kirgi-stanu in Turkmenistanu, so sporočili predstavniki te družbe.	(Reuter)
FRANKFURT - Ernst-Moritz Lipp, predstavnik Dresdner Bank AG, Človek, ki mu je uspelo izposlovati 42, 5-odstotno znižanje poljskega dolga komercialnim bankam, je zavrnil možnost, da bi se o sporazumu pogajali znova. Sporazum o poljskem dolgu je doživel vrsto ostrih kritik, zlasti s strani ameriških investicijskih hiš, ki so mnenja, da je sporazum do Poljske preblag.
Nekateri predstavniki vzajemnih skladov pa so tudi odkrito zahtevali, da je treba pogajanja o njem zaCeti znova. Kljub temu pa je Lipp vztrajal, da bi kakršenkoli korak v smer ogrožanja sporazuma škodoval tudi poljskim upnikom, ter pri tem poudaril, da to stališče zagovarja večina upnikov. Zato, kot je izjavil, se ne misli odzivati na posamezne klice. »Zagotavljam, da ni nobenega razloga, da bi pogajanja zaceli znova.« Lipp, ki je bil na Čelu odbora, ki je sklenil omenjeni dolžniški dogovor 10. marca, je še dodal, da sporazum pomeni tudi veliko povečanje vsote obresti, ki jo bo morala Poljska odplačati. »Ne morem si predstavljati, da bi se upniki hoteli odreci tem dobičkom tako, da sporazuma ne bi podprli v zadostni meri,«
je izjavil Lipp v telefonskem intervjuju. Omenjeni Sporazum so sklenili po štirih letih večkrat zelo ostrih pogajanj. Dresdenska banka, ki je prevzela zastopstvo nad odborom upnikov šele pred sedmimi meseci, se je zavzemala, da bi sporazum sklenili Cim prej. Sporazum je vsoto, ki jo Poljska dolguje zasebnim posojilodajal- , cem, upel zmanjšati za 13 milijard dolarjev, delno tudi s pretvorbo dolga v dolgoročne obveznice z nizkimi donosi.
»Tako je Poljski zagotovljeno veC prostora v daljšem Časovnem obdobju, kar pa je zelo pomembno tudi za upnike,« je še dodal. Lipp je tudi omenil, da popolnoma zaupa uradnim vladnim upnikom in mednarodnim finančnim ustanovam, da bodo zavzele pozitivno stališče do dolžniškega sporazuma. Lipp je tudi opozoril, da je ameriška zakladnica skupaj z mednarodnimi finančnimi ustanovami zagotovila dodatna jamstva, zaradi Cesar je tesno sodelovanje med upniki in dolžniki nujno. »Kakršenkoli poskus, da bi sporazum, sklenjen 10. marca, postavili pod vprašaj, pa bi lahko ogrozil prav to ravnovesje,« je zaključil Lipp.
(Reuter)
Svetovna banka narekuje privatizacijo
BRATISLAVA - Nova slovaška vlada namerava znatno povečati število tistih državnih podjetij, ki jih bodo privatizirali z lastninskimi certifikati. Sprva so načrtovali, da bo vrednost podjetij skoraj šest milijard dolarjev, je sporočil minister za privatizacijo Milan JaniCina.
Povedal je, da bodo po vsej verjetnosti tako privatizirali še dodatna državna podjetja v vrednosti 3, 4 milijarde dolarjev. Seznam podjetij, namenjenih za privatizacijo - sestavili so ga na osnovi dogovora med vlado bivšega premiera Vladimirja Mečiarja in Svetovno banko, žajema pa veC kot 500 podjetij- temelji na zahtevi Svetovne banki, ki kot pogoj za svoje posojilo za strukturno prilagajanje gospodarstva postavlja hitrejšo in obsežnejšo privatizacijo. Kolikšno bo posojilo, niso sporočili-»Slovaški moCno primanjkuje kapitala, zato želimo pospešiti proces privatizacije, v katerem se zavzemamo tudi za večjo udeležbo lastninskih nakaznic,« je izjavil. »Zelo bi bil vesel, Ce bi nam 'začetno rundo’ privatizacije z lastninskimi nakaznicami uspelo premakniti na mesec september,« je dejal.
Tako imenovana začetna runda je prvi korak, s katerim imetniki lastninskih nakaznic te lahko nakažejo enemu od investicijskih skladov. Prejšnja vlada pa je zagovarjala stališCe, da privatizacija z lastninskimi nakaznicami ne prinaša krvavo potrebnega novega kapitala podjetjem, pri Čemer je pretežna koncentracija moCi le v 70 investicijskih skladih, ki upravljajo z večino delnic iz prejšnjega privatizacijskega vala. Privatizacijo z lastninskimi nakaznicami je zaCel Vaclav Klaus p° »žametni revoluciji« leta 1989, ko je bil še finančni minister tedanje Cehoslovaške. Klaus, ki je zdaj premier Češke republike, je privatizacijo po razhodu Češke in Slovaške v zaCetku leta 1993 moCno pospešil. Slovaška pa je na tem področju zaostala. Po MeCiarjevem mnenju so bile Klausove reforme slabo prilagojene potrebam te države, zato se je bolj zavzemal za drugačne metode privatizacije, na primer z neposredno prodajo delnic. Zdaj pa se je vlada znašla v Časovni stiski, ko mora precej na hitro uresničiti svoje načrte o hitrejšem prehodu v pravo tržno gospodarstvo. Volitve so razpisali že za september.	(Reuter)
MENJALNIŠKI TEČAJI
BANKA SLOVENIJE
28. marec 1994						
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
JHenjalnica	nakupni	orodajni	nakupni	Drodajni	nakupni	nrodajni
A banka Ljubljana	78,45	78,90	11,09	11,19	7,84	7,94
A banka Koper	78,40	78,85	11,08	11,18	7,83	7,94
A banka Nova Gorica	78,45	78,85	11,09	11,18	7,85	7,94
AMTK PLUS Ljubljana	- •	-	-	■■II	HHII	-
AvtohiSa Ljubljana*	78,50	78,70	11,10	11,18	7,88	7,99
Ažur Grosuplje	78,50	78,75	11,10	11,21	7,80	7,99
Banka Vipa Nova Gorica*	78,46	78,68	11,10	11,20	7,88	7,93
BTC Sežana	-	-	-	-	-	
Bund Ljubljana	78,50	78,80	10,90	11,20	7,80	8,05
Come 2 us*	78,48	78,69	11,09	11,16	7,77	7,95
Creditanstalt Nova banka U	78,45	78,91	11,05	11,17	7,85	7,95
Dom caffe Domžale*'	78,30	78,60	11,16	11,20	7,90	8,05
Hida	78,60	78,68	11,11	11,14	7,90	7,95
Hipotekarna banka Brežice*	78,35	78,75	11,06	11,18	7,82	7,98
Hram Rožice, Mengeš	78,45	78,65	11,14	11,20	7,92	7,99
Hinka Ljubljana (WTC)	78,57	78,60	11,15	11,16	7,94	7,96
Hirika Slovenj Gradec	78,21	78,65	11,08	11,13	7,84	7,94
Ulrika Postojna	77,95	78,60	10,95	11,14	7,85	7,95
Hirika Sežana	78,48	78,60	11,05	11,16	7,92	7,94
Hirika Jesenice	78,47	78,79	11,09	11,16	7,86	7,94
Idila Sečovlje	_	-	-	-	-	-
invest Škofja Loka	78,30	78,75	11,11	11,19	7,75	7,95
Haldesign Nova Gorica	-	-	-		-	-
Kompas Hertz Celje*	78,35	78,60	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Velenje*	78,45	78,70	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Idrija*	78,45	78,70	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Tolmin*	78,45	78,70	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Bled*	78,45	78,70	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Nova Gorica*	78,45	78,70	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Hertz Maribor*	78,20	78,45	11,09	11,15	7,77	7,91
Kompas Holidays	-		-		-	
Klub Slovenijales U	-	-	-	-	lil	-
Komercialna banka Triglav	77,85	78,55	11,03	11,15	7,77	7,92
Kreditna banka MB d.d.*	77,70	78,65	11,04	11,17	7,78	8,03
LB d.d. Ljubljana	78,50	79,03	11,10	11,23	7,77	7,94
LB splošna banka Celje	77,95	79,05	11,05	11,19	7,75	7,92
LB splošna banka Koper*	77,40	78,87	10,93	11,15	7,66	7,89
LB komercialna banka NG	78,50	78,67	11,11	11,26	7,92	7,96
LB Dolenjska banka NM	78,15	79,05	11,12	11,24	7,83	7,96
LB banka Zasavje, Trbovlje	78,15	78,85	11,11	11,21	7,85	7,92
Ljudska banka d.d. U	78,45	78,75	11,12	11,22	7,78	7,96
Libertas Koper*	78,28	78,63	11,04	11,14	7,85	7,94
MaVir	78,50	78,80	11,10	11,21	7,90	8,00
Madai NG, Šempeter*	78,46	78,70	11,05	11,18	7,88	7,93
M banka Ljubljana	78,57	78,87	11,11	11,22	7,79	7,93
Petrol Ljubljana*	78,55	78,68	11,10	11,14	7,90	7,96
Poštna banka Slovenije*	77,23	78,63	10,80	11,14	7,69	7,92
Probanka Maribor	77,85	78,65	11,04	11,18	7,77	7,97
Pigal Solkan*	78,50	78,80	11,10	11,20	7,90	7,98
Pigal Ilirska Bistrica*	77,85	78,60	11,10	11,20	7,88	7,97
Pigal Kobarid*	78,40	78,75	11,10	11,20	7,89	7,97
Publikum Ljubljana	78,55	78,59	11,12	11,13	7,90	7,93
Publikum Celje	78,25	78,53	11,08	11,15	7,84	8,00
Publikum Krško	-	-	-	-		*
Publikum Maribor	78,15	78,50	11,11	11,17	7,80	7,95
Publikum Robič	78,30	78,89	11,08	11,14	7,80	7,94
Publikum Mozirje	78,20	78,78	11,10	11,20	7,84	7,98
Publikum'Novo mesto	77,20	78,70	11,05	11,17	7,80	7,98
Publikum Kamnik	78,50	78,80	11,10	11,16	7,90	. 7,96
Publikum Tolmin	78,60	78,75	11,12	11,24	7,84	7,82
Publikum Sevnica	78,40	78,73	11,10	11,17	7,85	7,97
Publikum Šentilj	77,20	78,69	10,85	11,19	7,80	7,95
Publikum Šentjur pri Celju	78,25	78,60	11,07	11,14	7,82	8,00
Publikum Trebnje	78,20	78,68	11,10	11,18	7,85	7,96
Publikum Žalec	78,15	78,80	11,08	11,15	7,83	8,00
Roja Ljubljana	78,45	78,85	11,05	11,15	7,85	8,06
Shalaby Koper	78,36	'	78,65	11,06	H, 12	7,85	7,93
SKB d.d.*	78,38	78,85	11,10	11,20	7,90	8,00
Slov. hran. in posojil. Kranj	78,50	78,70	11,07	11,16	7,90	7,98
Slov. invest. banka U*	78,40	78,70	11,00	11,15	7,80	8,01
Sonce Ljubljana.	78,40	78,70	11,06	11,15	7,88	8,00
SZKB d.d. Ljubljana	78,40	78,69	11,07	11,17	7,90	8,04
Slovenijaturist Ljubljana*	78,55	78,75	11,00	11,15	7,70	7,95
Slovenijaturist Maribor*	78,35	78,60	11,11	11,15	7,65	7,85
Slovenijaturist Jesenice	78,45	78,85	11,07	11,16	7,85	7,95
Tentours Domžale	78,40	78,70	11,08	11,18	7,90	8,05
Tori Ljubljana	78,50	79,00	11,05	11,17	7,75	8,03
UBK Ljubljana	78,30	78,85	11,07	11,18	7,88	8,04
Upimo Ljubljana	78,56	78,63	11,11	11,14	7,90	7,94
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo						
menjalnica hida oei/1-333-333
Tečajna lista št. 061 z dne 28. 3.1994 - Tečaji veljajo od 29. 3. 1994 od 00.00 ure dalje
						ZA DEVIZE					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 inarja se	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 3 uporablja za izkaze		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 Dvanje rezult	93,1420 1111,9612 379,4298 95,3915 1986,3044 2359,3575 2284,9503 7824,1005 7,9704 124,8336 6955,3124 1795,8658 75,6747 1657,1445 9183,9291 195,8842 130,9363 150,7548 95,2741 atov iz poslovanja		93,4223 1115,3071 380,5715 95,6785 1992,2812 2366,4569 2291,8258 7847,6434 53,4197 189,5834 7,9944 2,1000 125,2092 6976,2411 1801,2696 75,9024 1662,1309 9211,5638 196,4736 131,3303 151,2084 95,5608 z Republiko HrvaS		93,7026 1118,6530 381,7132 95,9655 1998,2580 2373,5563 2298,7013 7871,1863 53,5800 190,1522 8,0184 125,5848 6997,1698 1806,6734 76,1301 1667,1173 9239,1985 197,0630 131,7243 151,6620 95,8475 ko, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29. marca 1994											
St. dni do zapadlosti'	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)				tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:						1,500,000	788,861		780,157		1,569,018
42		105,1814%		104,0210%	104,6012%		150,000	78,886		78,016		156,902
			
28. MAREC 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija	Kmečka banka Gorica	12,20	12,60
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
28. MAREC 1994	V URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1625,00	1670,00
nemška marka	975,00	1000,00
francoski frank	284,00	293,00
holandski gulden	859,00	894,00
belgijski frank	47,20	48,80
funt šterling	2425,00	2510,00
irski šterling	2335,00	2421,00
danska krona	246,90	255,00
grška drahma	6,60	6,85
kanadski dolar	1175,00	1217,00
japonski jen	15,50	16,00
švicarski frank	1140,00	1181,00
avstrijski šiling	138,00	143,00
norveška krona	222,00	231,00
švedska krona	205,00	213,00
portugalski escudo	9,40	9,80
španska pezeta	11,80	12,30
avstralski dolar	1150,00	1191,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	.	12,30	12,70
hrvaški dinar '	0,15	0,22
		
28. MAREC 1994	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1620,00	1665,00
nemška marka	973,00	990,00
francoski frank	284,00	294,00
holandski gulden	865,00	887,00
belgijski frank	47,20	48,70
funt šterling	2430,00	2500,00
irski šterling	2340,00	2400,00
danska krona	247,00	253,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1180,00	1220,00
švicarski frank	1150,00	1180,00
avstrijski šiling	138,40	142,40
slovenski tolar	12,20	12,60
			
28. MAREC 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.673	-
francoski frank		29.204	-
nizozemski gulden	-	88.896	-
belgijski frank	-	4.849	-
španska peseta	-	1.217	"
danska krona	-	25.387	"
kanadski dolar	-	1.219	-
japonski jen	-	1.595	-
švicarski frank	-	117.380	"
avstrijski šiling	-	14.212	-
italijanska lira	-	1.018	-
švedska krona	-	21.180	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 29. marca 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vimi. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih rroseben	1123,1744 2307,9921 7903,0000 8,0508 197,8595 132,2725 ooslih je možno ods doaovor.	1125,3062 2312,3727 7918,0000 8,0061 198,2350 132,5236 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,03 79,03 panje.	79,18 79,18
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velia dne 29. marca 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB M Banka A Banka Devizni tečaji zo USD, ATS, UT in CHF so ddo veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za OŽSodstotne točke. T do ECU = 30,000 na dan. Pri večjih prilivih in na • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemt nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle utah pa je raz ečaji veljajo zc <upih se tečaj kupovati in pogoje nakup	79,05 79,02 79,00 79,05 79,02 tgi sredn|h tečaj merje Banke Sov odkup prilivov 1 določi v sporazun xodajati tujo val >a ali prodaje.	79,15 79.19 79,17 79.20 79,17 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deviz u. jto po objavlje-
			
28. MAREC 1994	v LIRAH	|		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1640,780”	—
ECU	—	1889,520	—
nemška marka	—	980,920	—
francoski frank	—	289,520	—
funt šterling	—	2455,760	—
holandski gulden	—	872,010	—
belgijski frank	—	47,566	—
španska pezeta	—	11,942	—
danska krona	—	249,020	—
irski funt	—	2368,630	—
grška drahma	—	6,677	—
portugalski escudo	—	9,485	—
kanadski dolar	—	1195,030	
japonski jen	—	15,653	—
švicarski frank	—	1151,020	—
avstrijski šiling	—	139,400	—
norveška krona	—	225,150	—
švedska krona	—	207,800	
finska marka	—	297,480	—
avstralski dolar	—	1167,090	—
		
29. MAREC 1994	< v* EE	NGIH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,5500	12,0500
kanadski dolar	8,3500	8,7500
funt šterling	. 17,2500	18,0500
švicarski frank	810,0000	840,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	202,5000	210,5000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	690,4000	716,4000
italijanska lira	0,6990	0,7390
danska krona	175,0000	182,0000
norveška krona	158,0000	165,0000
švedska krona	145,0000	152,0000
finska marka	206,0000	216,0000
portugalski escudo	6,7500	7,1500
'španska peseta	8,4000	8,9000
japonski jen slovenski	11,0000	11,4000
hrvaški dinar	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Torek, 29. marca 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
POTOPIS
KO POMLAD CVETOČA PRIDE...
Dežele polnočnega sonca (6)
Alkohola ne prodajajo za vsakim vogalom
Otoški SCit pred mestom
Kdor prihaja v glavno mesto Finske z ladjo, se najprej sreCa z množico majhnih in nizkih v glavnem z gozdom pokritih raznovrstnih otokov, ki so kakor vojaki, ki branijo svoje zaledje.
Večina otokov je poseljenih, vsak pa skriva svojo zgodbo. Na prvem so mondene vile, drugi je popolnoma pust, na tretjem domujejo živali v svojem živalskem vrtu, četrti je vojaško območje, peti, šesti, stoti... Le nekaj imajo vsi ti otoki skupnega, obkroža jih hladno čisto morje in na vsakem, kjer živi živa duša, boste tik ob obali opazili kakšno majhno leseno barako. Da, govorimo o savni. Po vroči torturi se je potrebno namreč čimprej ohladiti v hladnem morju. Ne glede na letni čas. Finci znajo to najbolje.
Kopenski del ni nič manj razgiban. Dejansko je to polotok s precejšnjim številom zalivov in zalivčkov. V enem od njih je tudi pristanišče za potniški promet. Morske poti povezujejo Fielsinke z vsemi večjimi mesti v Baltiškem morju. Velik del prometa v tem delu Evrope namreč poteka po morju. Poti po kopnem so dražje, daljše, pa še čez kakšno državo več vodijo.
Helsinki so mlado mesto
Ce boste v tem mestu iskali znamenite in velike stavbe starejšega datuma, boste po vsej verjetnosti razočarani. Vsega osem cerkva in nekaj modernejših gradenj, ki pa sploh niso zanimive za povprečnega turista. To je med drugim prav goto-
vo posledica dejstva, da so Helsinki nastali šele 1550 in šele leta 1812 postali prestolnica Finske. Prej je bila prestolnica v mestu Turku. Helsinški arhitekturni stil je tako mnogo bližji ruskemu kot švedskemu. Od slednjega je v mestu ostalo prav malo.
Od prej omenjenih osmih cerkva bi izpostavil tri. Katedralo Uspen-sky, kot predstavnico grške pravoslavne cerkve, Luteransko katedralo, katere notranjost je skoraj popolnoma brez fresk in kipov, ter kot tretjo katedralo Temppeliaukio, ki je zgrajena v skalnati hrib. Finci so v glavnem protestanti. Pa ne samo na Finskem, v vsej Skandinaviji je tako. Uradna cerkev na Finskem pa je tudi grška pravoslavna.
Drugače pa so Helsinki simpatično mesto s precej zelenih površin. V popoldanskih urah so te polne ljudi, ki ležijo ali sedijo na travi ter spijo ali pa se pogovarjajo s prijatelji. Dokaj nenavadno za
nas Slovence, ki smo navajeni, da so parki namenjeni psom za opravljanje male in velike potrebe.
Po alkohol k sosedom
V mestu smo komaj našli trgovino z alkoholnimi pijačami in če sem prav razumel, naj bi to bila edina tovrstna trgovina v mestu. Dobro založena, a draga. Država ima namreč monopol nad prodajo alkohola, saj ga Finci radi popijejo.
Znane so njihove »pijanke« na meddržavnih trajektih, kjer so prostoca-rinske prodajalne in je alkohol veliko cenejši kot na kopnem. Nekateri hodijo samo zato v Tallinn, ki je najbližji. V pristanišču pa potem policija vsakemu vozniku, ki pripelje s trajekta, ponudi balonček. Tudi na cesti lahko mimogrede naletiš na policiste z balončki. Ne zanimajo jih tvoji dokumenti, le balonček ti ponudijo. Ustavijo pa prav vsakega.
Robert Gorjak (Se nadaljuje)
Koče s savno so zaščitni znak Finske (Foto: M. B.)
NOSTRADAMUS
Nedvomno je prav on odgovoren za strašne dogodke, ki jih Nostradamus napoveduje po Mabusovi smrti. Z »arabsko deželo« lahko Nostradamus misli na celotno islamsko območje od severne Afrike do srednje Azije. In vojaški podvigi novega voditelja so prav skrb vzbujajoči.
Kvartina V. 84
Rojen v mestu neizmernem ob zalivu, v sorodstvu nejasnem in zakritem,
strahoval bo v Evreuxu in Rouenu,
vernik z njegovo močjo bo uničen.
aiir
im: it:r umi si ru k
Nostradamus v tej kvartini razkriva ambicije novega islamskega vodje. Rojen je v mestu, ki spominja na Kairo (»zaliv« bi lahko bilo Sredozemsko morje), Aleksandrijo ali Istanbul, in vse kaže, da se je namenil uničiti evropsko krščanstvo.
Kvartina X. 75
Dolgo pričakovan se ne bo nikoli vrnil,
čez Azijo in Evropo bo mrko gledal,
kot Hermes bo kradel, kar ni zaslužil,
vladarjem vsem vzhodnim bo vladal.
Novi vodja z najslabšimi lastnostmi boga Hermesa ne bo grozil le Evropi, marveč bo nadziral tudi »Azijo«, ki je jasnovidcu predstavljala današnjo
Malo Azijo ali Turčijo, vendar bi se to območje lahko širilo tudi dlje na vzhod. Nemara je najbolj vznemirljiva prva vrstica, ki namiguje, da gre za edinstveno osebnost, znano že stoletja. Če ima Nostradamus prav, potem moramo to figuro imenovati antikrist, z rdečimi zobmi in kremplji. Vendar je bolje, da temu ne pripisujemo prevelikega ali celo kozmičnega pomena. Tako biblija kot Nostradamus zelo rada poveličujeta v bistvu le lokalne dogodke. Nostradamus nas pomirja tudi z besedami, da se omenjena figura ne bo več vrnila.
Kvartina X.10
Z zločini in hudodelstvi strašnimi omadeževan, vseh živih bo sovražnik, veliko hujši kot vsak prej znan,
z ognjem in mečem krvavi neizprosnik.
Nostradamus ga primerja z mračnimi predhodniki, med katere bi najbrž lahko šteli tudi Hitlerja in Stalina. Zanimivo je, da dopušča, da bo figura, ki jo vpelje v prejšnji kvarti-
Sem pa pobič še mlad, nerad sem vojak...
Služenje vojaščine je našlo svoje mesto tudi v ljudskih pesmih
Marsikdo uniformo z veseljem obesi na klin... (Foto: Boban Plavevski / B+D)
Tri leta so minula in ha-uptman mi je d‘jal: . »Soldate si doslužil, zdaj urlaub ti bom dal. Oj, fantič moj, oj, fantič mlad,
ti bil si res en fajn Soldat,
do zdaj si sukal sablico, zdaj bos pa ljubico!«
In tako naprej in tako naprej poje slovenska narodna tja do refrena »živela sva, golobčka dva, življenje vživala, živela sva golobčka dva...« No, da je tako imenovana slovenska vojaška pesem postala nekoliko vedrejša, je minilo mnogo pomladi.
Marec, ki ima slovensko ime sušeč, res označuje čas, ko zemlja pije snežnico in se začenja sušiti ter pripravljati na novo rast in pa tisti čas, ko se »ptički ženijo« in je vse v veselem pričakovanju. Seveda pa je bil to tudi čas, ko so morali fantje obleči vojaško suknjo in premnoge pesmi z ganljivo preprostostjo govore o žalosti slovenskih fantov, ki so na pomlad odhajali »cesarju služit«. Vsak fant, ki ni imel grunta ali obrti, je moral k vojakom.
Dosmrtna vojaška služba
Nekateri viri navajajo, da je odlok o dosmrtni vojaški službi veljal do leta 1802. Če je postal invalid, je vojak dobil značko, s katero je smel beračiti. Za lakoto, mraz in rane pa mu menda niso plačali niti s soljo, tako kot v starih najemniških vojskah, ko je beseda »soldat« pomenila vojaka, plačanega s soljo; od tod beseda »sold« in »soldat« - plačani, naje-
ni, imela predhodnike, s čimer potrjuje naše mnenje, da besede antikrist ne uporablja v posebnem pomenu. V tem primeru tega izraza sploh ne uporabi in tako znova dovolj paradoksno namiguje, da se sooča z grozljivim obličjem bibličnega bitja. Vendar naj spomnimo, da so ljudje preživeli tako Hitie-rja kot Stalina, kar pa se bo znova zgodilo, čeprav se zdi še tako neverjetno.
Napoved 40
Roki smrti drug za drugim bo podleglo kraljev sedem,
pod točo, nevihto, kugo in
mni vojak.
V teku 19. stoletja so avstrijski cesarji postopoma skrajševali vojaški rok in leta 1827 je izšel zakon, da se vsak vojni obveznik lahko odkupi z denarjem in ljudska pesem se je tudi na to cesarjevo odredbo odzvala s pesmijo:
Bom rinkco prodala in perstan moj zlat, bom lu‘bga reS‘vala, kje božec soldat...
In ko se leta 1848 vojaški rok skrajša na tri leta, postane pesem še bolj vedra in tisto ATme boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pripasano, piiškico nabasano... je mnoge pomladi spremljala vrle slovenske fante.
Ni bil vsak fant zagret za vojaščino
Ali je bil v tistih časih slovenski fant zagret za vojaščino ali ne, je hotel biti prav vsak potrjen, »taublih« se je reklo. Slo
divjimi skrunilci.
Zahodni kralj pred vzhodnim bo ubežen, nekdanji osvajalec pod novimi leži zavojevalci.
Tema se nadaljuje. Sedem zaporednih vladarjev (verjetno francoskih, prim. IV. 50) bodo nadlegovali zavojevalci iz tistega dela Vzhoda, ki je bil pod kolonialno oblastjo Zahoda. Ker pravzaprav skoraj ni predela Orienta, ki bi ne bil koloniziran, nam podatek ni prav v veliko pomoč, razen da potrjuje, da ne gre za otomanski imperij.
(Se nadaljuje)
je menda za fantovsko čast. Seveda pa nekaterim le ni bilo do te »časti« in so pred tovrstno »častjo« bežali v gore in gozdove, se tam skrivali, da bi jih ne našli biriči, ki so lovili nabornike. Ljudstvo jih je imenovalo rokovnjači. Vse do leta 1840 oblastem ni uspelo zatreti rokovnjačev, na katere še danes spominjajo s svojim imenom številna pribežališča, kamor so se zatekli. Med najbolj znanimi so Rokovnjaške luknje v Kamniški Bistrici, kjer je živel rokovnjaški poglavar Groga.
V tej pomladi, ko Slovenci slavimo stoletnico Jurčičevega rojstva, nemara spet sežemo po Rokovnjačih in se spomnimo rokovnjaškega poglavarja Groge in njegove velike ljubezni do Polo-nice. Sploh ne veste oziroma ste že pozabili, kako lepo je opisano skrivno snidenje Polonice z Nandetom-Grogo... in ka-
ko lepo ji obljubi, da bo pustil rokovnjače in pošteno živel... Toda kaj ko ga.Brnjač po krivem obdolži tatvine, pa potem spravi v zapor in nato v vojsko, povrhu vsega mu pa še Polonico zapelje. Se veliko poučnega je v tem delu: od tatvin do ovadb, od podkupnin do odkupnin.
Prav zanimivo branje za pomladne večere. In če bo v teh zadnjih dneh sušca slučajno grmelo, če se bo, kot nekateri strašijo otroke »Bogec na poredne kregal«, bodite zadovoljni. Stara modrost namreč pravi: Ce sušca grmi, dobra letina prihiti. Ce sušca grmi, lakota beži. Naj pomladne nevihte le iztresejo svoj tovor bliskov in gromov, pa nam poleti ne bo treba trepetati pred hudo uro.
Kar zadeva vojsko v tej pomladi, pa naj bo čim manj zastrašujočega grmenja z vseh strani. Ce se le da... Katarina Lavš
PREROK VSEH PREROKOV
NOSTRADAMUS, naslednjih petdeset let
Knjiga izide 15. maja 1994
Obseg: 280 strani; format 12 x 20 cm; cena: 1390 SIT
Cena v prednaročilu: 890 SIT
Naročam........ izvodov knjige Nostradamus,
naslednjih petdeset let po prednarocniski ceni 890 SIT. Znesek bom poravnal v 8 dneh po prejemu položnice.
Ime in priimek / naziv podjetja:...................
Naslov:
EMSO:
Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov NIA d.o.o.. Slovenska 54, Ljubljana, s pripisom »Nostradamus«
Danes goduje
Bertold, redovni ustanovitelj
Karmeličanski red, imenovan po gori Karmel v Palestini, ima zanimivo zgodovino. Ze v zgodnjih krščanskih stoletjih so se po zgledu preroka Elija, ki je na Karmelu zbiral svoje učence, puščavniki radi umikali na to sveto goro. Pri tem jih mohamedanski Arabci, ki so tod gospodarili od leta 637, niso ovirah.
Nekateri križarji in romarji, ki so prišli v Palestino, so se namenih, da po zgledu puščavnikov ustanove na Karmelu nov samostan. Med njimi je bil tudi pobožni Bertold, ki se je po hudem boju za Antiohijo zaobljubil, da se bo kot redovnik posvetil samo Bogu, če bodo kristjani zmagah.
Na gori so našli nekaj menihov, ki so živeli p° ostrih pravilih sv. Bazilija. Nekatera bazilijanska določila so sprejeli za svoja in tako je nastala nova redovna družina s precej ostrejšimi predpisi, kakor so bili v navadi v Evropi. Prvi prior te skupine je bil najverjetneje prav sv. Bertold.
Vsak redovnik je živel povsem zase, le hrana in molitve so bile skupne. Od popoldneva do jutranje molitve so vsi molčali, strogi post pa je trajal od 14. septembra do velike noči. Kljub strogim predpisom se je število redovnikov hitro množilo, tako da je bilo leta 1209 v Palestini že štirinajst takšnih redovnih družin.
Leta 1238 pa so morah karmeličani zaradi islamske nevarnosti zapustiti Palestino in oditi vsak v svoj rodni kraj. Tako se je red razširil po vsej Evropi.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Torek, 29. marca 1994
SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE / VELIKONOČNI TEDEN
LABIRINT ZNANJA
Najslovesnejši krščanski praznik na Slovenskem o
Zenske
Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvah ni bogoslužja
v dneh po cve-
prenehati z vsemi
eelij
0i n®delji pospravijo in ? as^° hišo. Pripravljati . ^ JI6),0 hidi praznične je-k'/\a)kasneje v Četrtek pa ^ treba prent' na polju.
»Strašenje Boga«
ie	P° vsei Sloveniji
a	znana šega
j ašenje Boga«, ki je bila eo povezana z bogoslu-Mladi fantje so po .j181 °eracili z ragljami in ij	Skozi okna so
, ljudje metali suho šalim 111	dali pa so
in	VS0 leseno ropoti-
rak-?- te Pri ntso veC abih. VSe to so odnesli f,6d cerkev. Na veliko j. ??,80 po lesenem kupu ; zbl)att z gorjačami, kar spominjalo na potres ob ^ličarjevem vstajenju. Na Koroškem in Stajer-em 80 fantje nabrali za
kres - osrednje velikonočno praznovanje - smolnate panje. Posušeni smole-njaki so kot plamenice oznanjali zmago pomladi nad zimo oziroma - v krščanskem pomenu - Kristusovo zmago nad smrtjo.
Na veliki Četrtek utihnejo cerkveni zvonovi
Na veliki Četrtek so po vseh cerkvah utihnili zvonovi, zvončki in orgle. Ponovno so se oglasili na veliko soboto. Z zvonika so se zaCele oglašati velike regije, ki so naznanjale večernice, pa tudi dnevno uro. Ponekod so hodili okrog svojevrstni koledniki ter ropotali zjutraj, opoldne in zvečer. Pri tem so izgovarjali različne reke. »Ura je Štiri odbila, vstanite in Sarteljne pecite,« so klicali na veliki petek.
Ko je glas ragelj oznanil
začetek velikega posta, so se po hišah nehali smejati in glasno govoriti. Na veliki Četrtek so najbolj pobožni v spomin na Kristusovo trpljenje legli namesto v posteljo kar na tla. Strožji je postal tudi post. Resnost velikega petka se je prenesla na vse petke v letu.
Dan, ko v cerkvi ni maše
Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni mase. Oltar je brez okrasja, na njem sta samo dve sveči, tabernakelj je odprt in prazen, pred njim pa je v temno tančico zagrnjen križ.
Veliki petek je dan žalosti, zato mora povsod vladati tišina. Marsikje so se ženske, ko so odšle molit k božjemu grobu, oblekle kot za pogreb.
Od tega dne dalje je bilo
vsakršno delo na polju strogo prepovedano. Doma pa so imele gospodinje dela Cez glavo. Skuhati so morale meso in speci pecivo za žegen, strogo pa je bilo prepovedano pranje perila. Zaradi strogega posta, ki velja ta dan, ponekod celo vode niso poskusili, kar je veljalo tudi za živino. Marsikje so se postili tudi na velikonočno soboto.
Skoraj pozabljena je že postna jed »aleluja«. Dolge trakove jeseni olupljene repe so posušili. Štiriindvajset ur pred uporabo so jih namočili v hladni vodi in skuhali. Olupke so dušili in zalih z vodo, v kateri so kuhali svinjino. Ponekod so jih zakuhali z belo moko in zabelili z maslom. Jed naj bi bila spomin na hudo lakoto.
Pravo praznovanje veli-
ke noči se zaCne opoldne, ko se blagoslovi velikono-Cnegi žegen.
Različen pomen blagoslovljenih jedi
Klobase, jajca, hren, potica ah bel kruh so velikonočne jedi že od Valvasorjevih Časov. Tudi po pokrajinah so si jedi precej podobne, samo pomen posameznih si razlagajo različno. Ce pomenijo pubi v Prekmurju Kristusovo vstajenje, vidijo v njih na Štajerskem grob, iz katerega bo vstal Jezus. Jajca so indoevropski simbol in so v krščanstvu postala simbol ZveliCarjevega vstajenja. Barvanje jajc so poznati že stari Kitajci in Egipčani, poslikano gosje jajce pa so polagali svojim rajnim v grob tudi Rimljani.
Marjeta Smolnikar (Nadaljevanje jutri]
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
------------------------------------------
Ime in priimek:.
Telefonska številka: Naslov:____________
Glasbena želja:
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Zaskrbljeni boste glede izida neke svoje dobronamerne poteze, saj se boste zavedali, da ni bila ravno domišljena. Včasih so ravno take najpravilnejse.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Veseli boste, saj vam bo uspelo narediti korak proti svojemu bližnjemu; doslej ste ga namreč imeli za povsem neobčutljivega za nežnejše plasti življenja.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Nihče ni brez gre-ha, tudi vi ne. Čeprav se zelo budite, da bi počeli Čimmanj stvari, ki dragim ne ugajajo. Res mislite, da so dragi edino merilo?
RAK 22. 6. - 22. 7.: Zaželeli si boste sprememb na delovnem mestu, saj že dolgo čutite, da je delo, ki ga opravljate, daleč pod ravnijo vaših resničnih sposobnosti.
l£V 23.7. - 23.8.: Bogata paleta živih barv vas bo tako prevzela, da cme in bele skrajnosti sploh ne boste veC opaziti. Morda sploh ne obstajata? Pokažite ju!
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Čeprav ste po naravi skromni in stvarni, se boste tokrat vseeno spo-zabOi: napihnili se boste in se zaceli obnašati kot kak Čudovit pav.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Spoznali boste, da je življenje bistveno globlje in širše, kot je videti s stališča telesnih potreb in minljivih želja. Telo je samo lupina - Česa že?
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Se zmeraj vas bo pogrevala pustolovska mrzlica, zato boste brez prestanka razmišljali o tem, kako bi si razgibati življenje. Odgovor je bliže.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Malce se boste prevzeli, zato si boste v hlepenju po blaženosti postavili še vec novih idealov in jih brez odlašanja zaceli pretakati v življenje.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav vaša denarnica trenutno ni najtanjša, vas bodo zamikale stvari, za katere bi bilo treba odšteti veC kot premorete. Morda se jih da dobiti postopoma.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaše vprašanje je veC kot umestno. Pogosto je namreC res, da ne nadzorujete svojih dejanj, pač pa se brezvoljno prepuščate toku življenja. Kje lici škrat?
RIBI 20.2. • 20.3.: S svojim negodovanjem boste zasipati tudi ljubljeno osebo, ki ji nikakor ne bo šlo v glavo, Cernu ste na lepem tako zelo nezadovoljni z zadostnim.
______________________________________________y
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. avtomobilska oznaka Danske, 3. nekdanji francoski filmski igralec (Jacques), 7. stara površinska mera, 9. slovenski politik (Ivan), 10. Zemljino jedro, 12. soržica, 13. umrli slovenski pesnik in pisatelj s pravim imenom Vladimir Pavšič (Matej), 14. podložniki v starih Atenah, 15. tropsko drevo iz družine ebe-novinovcev s paradižnikom podobnimi plodovi, 16. skupina uralskih ljudstev v Rusiji, Samojedi, 18. spoštljiv naziv za poročeno žensko, 21. danski pisatelj (Martin Andersen), 24. ime slovenske književni-ce Njatin, 26. glavni števnik, 27. oblastnik v Judeji, ki je sodeloval pri obsodbi Jezusa (Poncij), 28. some-rje, 30. praprebivalec Apeninskega polotoka, 31. otok v Aleutih, 32. najet avto z voznikom, 33. enaka samoglasnika.
Navpično:
1. ime tragično umrlega najboljšega evropskega košarkarja Petroviča, 2. japonska borilna veščina, 3. vzdevek slovenskega humorista Fornezzija, 4. enoceličar menjacica, 5. igra s kartami, 6. veliko finsko jezero, 7. rokodelstvo, 8. mesto na istoimenskem otoku blizu Stockholma na Švedskem, 11. avtomobilska oznaka Salerna, 15. acidum, 17. kemijski znak za kobalt, 19. tenisu podobna španska igra z žogo, 20. najsevernejša država Združenih držav Amerike, 21. pelikan, 22. osnovna količina, s katero se primerja merjena količina, 23. švicarski nogometni klub, 25. rimski komediograf (Titus), 27. avtomobilska oznaka Parme, 29. ljubkovalna oblika imena Elizabeta.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•ee ‘pcui ‘B>pv ‘pni ‘tsouiamos ‘jupcj ‘Bua ‘upT ‘8OX0|\j ‘fidsoS ‘iouon ‘p[B5[ ‘140} ‘jog
‘epa?! ‘BjajstJBq ‘ubuio Tbi° TIbJ, :)IG :ouABJopoy\
Aausara
ŠAH
a b c d e f g h
From - Hoi / Danska 1976
Kljub skromnemu številu figur na šahovnici ima beli prednost na kraljevem krilu. In prav tu se belemu, ki je na potezi, ponuja priložnost za uspešno nadaljeva-nje.Prav beti kmet na h liniji ima priložnost, da iz borbe pride kot zmagovalec!
Rešitev naloge
Da bi uspešno uresničil svojo idejo - pregnal Črnega kralja na damino krilo in napredoval s h kmetom - je beli izsilil zamenjavo dam : l.Dh8+ Ke7 2.Sf5+! Za napredovanje kmeta se žrtvuje skakač. 2...gf5 / na 2...Kd7 3.Dd8:+ Kd8: 4.h6! / 3.Dd8:+ Kd8: 4.h6 in Črni se je vdal, saj ne more zaustaviti belega kmeta!
a b c d e f g h
Trosman - Šalov / SZ 1978
Črna kmeta sta prodrla globoko v beli tabor, kjer ovirata umik kralja in grozita s promocijo na prvi vrsti. Toda, kako naj črni, ki je na potezi,omogoči napredovanje kmetov. Bo poizkušal s prodorom po h liniji ali kako drugače. 2e kratka analiza vam bo pokazala pravo pot do zmage Črnega!
Rešitev naloge
Pot do hitre in učinkovite zmage Črnega vodi s potezo
1..	.Tg3:+! Žrtev trdnjave, da lahko napreduje f kmet črnega! 2.fg3 f2+ 3.Kg2 flD+ /možna je tudi poteza
3..	.Lh3+ s prednostjo Črnega/ V partiji je sledilo : 4.Tfl:
Tfl: 5.Tfl: Lh3+! in Črni izpelje novo damo na polju fl in beli se je vdal!	Silvo KovaC
Pisalo se je leto 1135
Rojen
filozof Maimonides
Pisec »Vodje blodečih« Moses Maimuni -Maimonides se je rodil 30. marca 1135. leta in sodi med najbolj znane in najbolj vplivne srednjeveške judovske filozofe. Španijo je zapustil kot mladenič, ko si je njegovo rojstno Cordobo podvrgla vladarska rodbina iz severne Afrike. Mai-monidesova družina je pobegnila na vzhod in se naselila v Egiptu. Moses se je izšolal za zdravnika, največ svoje pozornosti in dela pa namenjal filozofiji.
Njegovo glavno delo je napisano v arabščini, prevedeno pa je bilo v latinščino in hebrejščino. V delu »Vodja blodečih« se Maimonides obrača k tistim, ki so izgubili vero, ker so se ukvarjati s filozofijo. To obsežno delo naj bi jim pokazalo, kako se po znanstveni poti pride z vztrajnostjo zopet do nje. Njegov vzor v znanosti je bil Aristotel. Veliko pozornosti je Maimonides posvetil tudi vprašanjem s področja etike. Po njegovem mnenju je v etiki važna svobodna volja, saj je treba delati dobra dela zaradi dobrih del samih, najvišje dobro pa je spoznavanje resnice.
Moses Maimuni Maimonides, ki je svoje življenje dopolnil 1204. leta, je proučeval tudi vprašanja s področja matematike in astronomije.
PREBLISK
O, bog, preženi od mene misel, da zmorem vse!
Maimonides
Torek, 29. marca 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / DELNO JASNO, NA SEVERU PEZ IN SNEG ALPE JADRAN / DELNO JASNO IN TOPLEJE
Vremenska slika:
Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno ciklonsklo območje s fronto, nad južno Evropo pa se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi bo začel dotekati v višinah nad naše kraje topel in prehodno tudi bolj vlažen zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
50-80%	30-60
m m*;
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.49. zašlo pa ob 18.26. Dan bo dolg 12 in- in 37 minut. Luna bo vzšla ob 21.26., zašla pa ob 06.35.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne, promet poteka tekoče, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila Čakajo na izstop iz države okoli 8 ur.
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJA-JK
Piancavallo	—/—cm
Fomi di Sopra	0/40 cm
Zoncolan	0/60cm
Trbiž	0/120 cm
Nevejsko sedlo	0/200 cm
Sauris	—/—cm
VENETO	
Sappada	—7—cm
SNEŽNE RAZMERE
SLOVENIJA
Cerkno	-
Golte	-
Kanin	80 cm
Kope	-
Kranjska gora	-
Krvavec	-
M. Pohorje	-
Pokljuka	-
Rogia	do 40 cm
Soriška planina	-
Vogel	do 60 cm
Zelenica	. -
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.28 najnižje -56 cm, ob 10.36 najvišje 38 cm, ob 16.21 najnižje -37 cm, ob 22.30 najvišje 53 cm.
Jutri: ob 5.04 najnižje -53 cm, ob 11.17 najvišje 31 cm, ob 16.53 najnižje -28 cm, ob 23.01 najvišje 47 cm.
Slovenija: Delno jasno bo z Sosednje pokrajine: Delno zmerno oblačnostjo. V zahod- jasno bo z zmerno oblačnostjo, nih in severnih krajih bo ob- V Avstriji bo pretežno oblačno, časno tudi pretežno oblačno.	Severno od Alp bodo ponekod
manjše padavine.
V Sloveniji: Suho bo in po- Obeti; V četrtek bo suho in to-stopno topleje. Popoldne bo plo. Pihal bo jugozahodni ve-začel pihati jugozahodni veter.	ter.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	0/10
TRST.............. 7;
CELOVEC......	-2/p
BRNIK............ l/»
MARIBOR........	0/»
CELJE........... -3/9
NOVO MESTO...	-2/9
NOVA GORICA..	6/12
MUR. SOBOTA....	-1/9
PORTOROŽ.......	4/12
POSTOJNA.......	0/9
ILIRSKA BISTRICA.	-2/1'
KOČEVJE........	-2/°
CRNOMEU......	-1/10
SLOV. GRADEC..	-4/'
BOVEC........	'/'
RATEČE.......	-2/7
VOGEL........	-6/0
KREDARICA....	-7/'3
VIDEM............ 6/'
GRADEC.........	-2/»
MONOŠTER....... -Id
ZAGREB.......	0/9
REKA............ 6/12
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI......	-15/-3
STOCKHOLM....	-5/4
MOSKVA.......	-6/1
BERUN............ 0/9
VARŠAVA......	-4/6
LONDON.......	8/4
AMSTERDAM....	5/9
BRUSELJ......	6/10
PARIZ........... 7/13
DUNAJ........	-V9
ZuRICH.......	0/H
ŽENEVA.......	3/13
RIM............. 5/23
MILAN........... 7/16
BEOGRAD......	-1/11
BARCELONA....	9/18
ISTAMBUL.....	8/19
MADRID.......	7/20
LIZBONA......	12/19
ATENE........	15/17
BUCAREST.....	5/15
MALTA.......... 14/18
PRAGA........	-3/5
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Za Srbe je Principov most prava svetinja
Most Gavrila Principa preko Miljacke med snežnim metežem prejšnji teden. Most se nahaja v neposrednji bližini kraja, kjer je leta 1914 Srb Princip ubil avstrijskega prstolonaslednika najvojvodo Franca Ferdinanda (Telefoto AP)
Za azijske muslimane je Spielbergov film zgolj sionistična propaganda
DŽAKARTA - Schindlerjev seznam, Spielbergov film o holokavstu, je povzročil ostre polemike v islamskih državah azijskega jugovzhoda, kjer so ga nekateri označili kot »sionistično propagando«.
Predvajanje filma je trenutno prepovedano v Maleziji. V Indoneziji, ki je s 180 milijoni prebivalcev država z najštevilnejšim muslimanskim prebivalstvom na svetu, filma še ne predvajajo, državna
cenzura pa Se ni sporočila svoje odločitve. Tudi na Filipinih, kjer živi zelo številna muslimanska manjšina, je Schindlerjev seznam naletel na težave. Sprva so ga prepovedali, predvajati pa so ga zaceli po posegu predsednika Ramosa. Za film so se zavzele tudi ameriške oblasti, zaskrbljene zaradi širjenja protiameriških in protižidovskih stališč v Maleziji in Indoneziji. V uradni izjavi so poudarile, da Spielbergov film »skrbno prikazuje
stvarnost, ki je ne gre pozabiti«.
Usoda filma je dejansko odvisna od politike posameznih držav. V Indoneziji se mora predsednik Suharto soočiti z muslimanskimi fundamentalisti, ki želijo ustanoviti teokratsko državo. V Maleziji je problem v tem, da je uradna vera muslimanska, Čeprav ustava predvideva versko svobodo. V obeh državah bodo nazadnje verjetno omogočili predvajanje filma, da jih ne bi obtožili protižidovstva.
Neurje v Ruski federaciji
MOSKVA - Slabo vreme, ki je razsajalo zadnje dni na obširnih območjih Ruske federacije, je Se zlasti prizadelo avtonomno republiko Tatarstan ter otok Sahalin.
V	Tatarstanu je umrlo vsaj 12 ljudi, več desetin pa je bilo ranjenih v snežnih nevihtah, ki so prejšnji teden prizadele to rusko republiko. Sneg, ki je ponekod bil visok 2 metra, je blokiral na stotine osebnih avtomobilov, tovornjakov in drugih vozil. Ponekod, bdi agencija Itar-Tass, so morali poseči tanki, da so odpravili ovire na cestah.
Vsaj pet mrtvih in ogromno škodo pa je povzročil tajfun, ki je prizadel otok Sahalin, kjer sta veter in močno deževje ovirala poseg rešilcev.
Anak Krakatoa spet bruha lavo
DJAKARTA - Vulkan Anak Krakatoa je po petih letih spet zaCel bruhati. Anak Kraka-
V	eni uri pošle vstopnice za koncert Streisandove
NEW YORK - V eni ui so pošle vse vstopnice za novi koncert Barbre Sbei-sand. V New Yorku ni niC ustavilo njenih oboževalcev, saj so neskončne ure Čakali pred okenci, da so si zagotovili vstopnice.
Bili so pripravljeni plačati tudi 350 dolarjev za vstopnico.
V	Jemenu ugrabili tri Nizozemce
ABU DABI - Kalah 50 ki-lomebov severno od jemenskega glavnega mesta Sanaa so pripadniki nekega plemena ugrabili tri nizozemske državljane. S takimi ugrabitvami poskušajo od vlade izsiliti gradnjo cest in šol.
toa leži med Javo in Sumabo in v zadnjih dveh dneh so zabeležili na tem območju kar 78 sunkov, medtem ko iz kraterja tečfi velika količina lave.
Anak Krakatoa (sin Krakatoe) je nastal p° izbruhu velikega vulkana Krakatoa, ki je leta 1833 povzročil smrt več kot 36 tisoC ljudi. Anak Krakatoa je že izbruhnil let3 1952, leta 1988 so zabeležili manjši izbruh; po katerem je ognjenik miroval do sedaj.
Ogorčena Diana
LONDON - Princesi Diani, ki je na počitnicah v Avstriji, je bilo tokrat dovolj. Ko je v bulvarskih Časopisih spet opazila svoje slike v kopalkah, je vzela močan daljnogled in na strehah poslopij okrog svojega hotela izsledila vse fotoreporterje, ki so prežali nanjo s teleobjektivi. Poslala jim je svojega tiskovnega atašeja, ki jih je okrcal, da tako ne gre. Kaže, da je njeno ogorčenje tokrat obrodilo sadove: časopisi njenih slik tokrat niso objavih.
Deskanje indoor
V Parizu poteka te dni svetovno dvoransko prvenstv ^ v deskanju. Za veter skrbijo velikanski ventilatorji/ v da pa je na voljo v pokkritem bazenu (Telefoto AP;