Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -------l . aroda i List slovenskih delavcev v cAmeriki TS* first Skweoac Daily ki the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, n. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 165. Pomanjkanje mesa. ŠTRAJK VSLUŽBENCEV CHICA-ŠKIH MESARJEV. — VSLED ŠTRAJKA MORA POČIVATI 100,000 MOŽ. Poslovanje v klavnicah popolnoma počiva. — Podražitev mesa v " raznih mestih. ŠTRAJKARJI SO MIRNI. Chicago, H., 14. julija. Pri Štrajku mesarskih vslužbencev ni opaziti kake spremembe, kajti niti jedna stranka jure odnehati in jedino upanje je še nepristransko razsodišče. Samoumevno je. da čutijo štrajk vsa mesta republike, kajti štrajk morajo plačati edino le odjemalci mesa, kteri so sedaj prisiljeni meso drago plačevati. Y miiozih mestih se je meso že podražilo za več centov pri funtu in gotovo je, da postane še dražje. Razun 50,000 štrajkarjev, mora neprostovoljno počivati še 30,000 na-daljnih delavcev, kteri izdelujejo umetno surovo maslo, milo, glavnike in -mmbe iz rogov. Ako bi mesarji bili preje zadovoljni svoje zadeve poravnati potom razsodišča, bi do štrajka spi« »h ne prišlo. Stiajkarji trdijo, da so mesarji skleniti importirati več sto zamorcev iz Kansas City in St. Louisa, kteri bodo n&domestovali štrajkarje. V kl avniei Nelson, Morris & Co., že dela 250 linijskih delavcev. Tudi v Ar-mourjevih delavnicah že delajo ne-unijski delavci. Slednji so v minolej noči tudi pričeli z klanjem in tudi v vseh druzih oddelkih se dela. . Tudi maen se razpošilja, dasiravno ne v to-likej meri, kakor preje. Strajkarska mesta so mesarji popolnili z več sto delavci. Mnogo voznikov se brani raz-va/ati meso, ktero priredijo neunij-ski delavci. Strajkarji, kteri se zbirajo .pred klavnicami, ne nadlegujejo neunijske delavec, kteri dt.be takoj delo, kakor hitro se javijo. Vendar pa včerajšnji dan ni minol brez nemirov. Pri zapadnein vhodu v klavnice, kjer so poljski delavci napadli maši niste in kurilee, kteri nesejo štrajk at i. je prišlo do nemirov. Poljaki so vrgli jednega kurilca na tla, dasiravno unija kurileev ni odredila štrajk svojih Članov. Na 4,i. nlici so štrajka rji prevrnili voz mesa. Klavnice sedaj straži 200 policajev, ktero število bodo pa danes pomnožili. Kansas City, Mo., 14. julija. V Ar-mourjevej klavnici so včeraj klali, toda v ostalih klavnicah delo počiva. 1'rodajalei so priredili vse potrebno, da bodo pričeli z klanjem na svoj račun. T<>da koliko Časa bode to trajalo, ni znano. Pri Armourju dela par sto neunijskih delavcev. Armour je kupil včeraj je le 500 volov in 1000 prešičev, vendar pa upa da bodo nakupi prihodnje dni večji. Mesarji trdijo, da bode štrajk trajal le kaeih 14 dni. Si J»nis, Mo., 14. julija. Tukaj se me-,*. ho ni podražilo. St. Joseph, Mo., 14. julija. Štraj-kujočš delavci mesarjev so včeraj dobili plačo. Zajedno nabirajo zastopniki mesarjev nove delavce. Pri Swiftii so pričeli tudi mašinisti s št rajkom. V raznih drugih mestih se je meso že podražita, tako v St. Paulu, Milwaukee, Philadephiji, Baltimore. M "-iiimrtonu itd. t Paul Krucger. BIVŠI TRANSVAALSKI PRED -SEDNIK, PAUL KRUEGER, JE UMRL V ŠVICI PO DALJ-ŠEJ BOLEZNI. Vzrok smrti je bila pljučnica in slabost srca. — Kje bode pokopan. NEKOLIKO ŽIVOTOPISA. NEW YORK, V PETEK, 15. JULIJ JULIJA 1904. RUSKA ZMAGA. Rasi pregnali Japonce iz važne postojanke pred Port Arthurjem; še vedno vesti o grozuej japonski izgub? pred imenovanim mestom. LETNI* XL Clarens pri Vevagu, Švica, 15. julija. Bivši predsednik nekdanje republike Transvaal, Paul Krueger, ("Oom Paul"), je tukaj včeraj umrl vsled pljučnice in slabosti srca. Njegovej smrti sta prisostvovala njegova hči in njegov zet. Odkar je pokojnik prišel semkaj, ostavil je le je-denkrat svojo sobo. Nezavesten je postal že minoli ponedeljek. Njegovo truplo so balzamirali. Sedaj bodo prosili angležko vlado, da dopusti njegovo truplo pokopati v njegovej domovini v južnej Afriki. Do tedaj ostane tukaj v začasnem trobljo. Tukaj je stanoval v vili Du Boichet zajedno z hčerko, zetom in svojim tajnikom. • • • Stefen Johannes Paulus Krueger ("Oom Paul"), predsednik nekdanje jugoafriške republike Transvaal, rojen 10. oktobra 1825 v Colesbergu v Kapskej koloniji, ostavil je svojo do-uovino kot 121eten deček s svojimi stariši, kteri so se izselili z ostalimi-Buri v Natal in kasneje v republiko Oranje. V 16. letu je bil Krueger že pomočnik tnkozvanega Veld-Corneta. Vsfe s Vote -življenje je živel svojej no-vej domovini kot vojak ali pa kot civilni uradnik. Ko se je leta 1880. pričela vojna proti Angliji, je bil on duša vstaje. Leta 1883, 1888, 1893 in 1898 je bil ponovno izvoljen predsednikom republike. Za časa njegove vlade, zgradili so Buri svoje železnice našli zlate rudnike v Witwatersrandu m tako pomnožili državni zaklad. L. 1895 prilastili so si Buri tudi deželo Swasi. Buri niso pustili iuozemcem pridobit i si državljanskih pravic, radi < esar je nastala nesrečna vojsko, v kterej sta republiki Transvaal in Oranje propali. PRI TA CHE KIAO. — BOJI V BLIŽNJEM GOROVJU. — IZVRSTNO VOJAŠKO DELO RUSOV PRI UMIKANJU IZ KAi CHOU-A. VLADIVOSTOŠKO BROD OVJE ZOPET PRI JAPONSKEM OBREŽJU. — YINKOV PADEL? Shanghai, 15. julija. Semkaj se poroča, da so Rusi pregnali Japonce iz postojanke, ktera je Port Arthurju najbolj nevarna. Pri tem so Rusom pomagale tudi njihove vojne ladije, ktere so vspešno bombardirale Japonce. Tudi se poroča, da se je vršila na kopnem minolo nedeljo velika bitka,-v kterej je bilo na tisoče Japoncev usmrtenih. Tokio, 15. julija. Semkaj so javlja, da so Japonci brez boja zasedli mesto Jinkov, od kjer so Rusi že preje odšli. Petrograd, 15. julija. Japonska vest o vzet ju Jinkova še ni potrjena, vendar pa ni nikogar iznenadila, ker je vsakdo vedel, da bodo Rusi imenovano mesto začasno prepustili Japoncem. Petrograd, 15. julija. General Saharo v brzojavlja, da Japonci še vedno korakajo proti Ta Che Iviao in da se na potu iz Siuvena vedno vrŠe boji. Ruske čete se vsled povelja Kuropat-kina nikjer ne smejo upirati Ja]>on-cem. Pri Tangehi pride mogoče do manjega boja, kajti tamkaj tabori Chcngu, kamor se tudi Japonci bli-levo krilo Kuropatkinove ^adnic ____: „„ „ _____: _________: Arthurju prišlo je najbrže od ruskega konzula v Chefoo, kamor vodi brezžični brzojav iz Port Arthurja. Tem potom dobi vojno ministerstvo v Pe-trogradu vsaki dan poročila iz Port Arthurja. Dasiravno podrobnosti o japonskem porazu še niso dospele, je generalni štab vendarle uverjen, da so bili Japonci poraženi, kajti japonska vlada še vedno ne dementira. kar bi pa gotovo storila, ako bi poročilo ne bilo resnično. • • • Petrograd. 14. julija. Iz bojišča na Iztoku došlih poročil je razvidno, da se japonska vojska generala Oku bliža mestecu Ta Che Kiao, kjer se nahaja Ku ropa t ki nova vojska. Tukajšnji vojaški izvedenci trdijo, da Kuropatkin tamkaj ne bode pričel z bitko, kajti on hoče Japonce izvabiti na ugodnejši teren na severu. General Saharov poroča, da Kuropatkin koncentrira svoje čete pri Phanlinskem prelazu in da korakajo njegove čete od dveh strani proti Hai Iz Rusije vozi sedaj v Mandžur vsaki dan po 12 vlakov, polnih vojaštva. Baltiško brodovje bode vodil na Iztok podadmiral Rožest venski j. Vsi japonski vspehi na morju so Japoncem popolnoma nekoristni, kajti port-arthursko brodovje zamore luko ostavki, kadar se mu poljubi. Tokio, 14. julija. Dve ruski vojni ladiji in štiri torpedovke pojavile so se včeraj pri japonskem otoku Jezo. Pricetek agitacije. VOLILNA BORBA ZA PREDSEDNIKA ROOSEVELT A SE JE V NEWYORSKEJ DRŽAVI ŽE PRIČELA. Agitacija bode vsaki dan večja, da se tako zagotovi republikancem zmago. ŽIVAHNOST V GLAVNEM STANU Slovenske novosti. — Iz Chisholma, Minn., nam poroča prijatelj našega lista, da je tamkaj fKmesrečil rojak Ivan Novak, na kte-rega je padel v rovu Shenango velik komad železa. Bil je na mestu mrtev i Z njim zajedno je ubilo tudi necega J Finca. Pokojnik ostavlja v Chisholmu - estro in v starej domovini stariše. — Z delom gre tamkaj dobro. Plača tudi ni preslaba. # — Iz Barbertona, O., senam poroča, da je rojak Josip Jankovič, kteri jfc bil dve leti bolan, končno odpotoval v staro domovino. Tega bi mu ne bilo mogoče storiti, d t niso tamošnji rojaki po zaslugi Mr. Andrej Kralovca nabrali dovolj denarja za njegov po-vratek v domovino. Imena darovalcev ne priobčimo, radi pomanjkanja prostora. Newyoriki mali prodajalci mesa so že pričeli svoje prodajal nice zapirati, kajti svoje male zaloge so že razprodali Toda tudi zaloge velikih prodajalcev so le majhne in kaj potem, ko jih razprodajo 1 Svežega mesa od < Ithaških mesarjev ne bode mogoče dobiti. Od sedanjega položaja, bodo imeli »' ''sarji mnogo dobička, kajti tudi po končanem štrajku bode meso še vedno drago, dočim bode postala živina ce-kar je za mesarje zopet ugodno. Položaj v New Yorku je mnogo res-neji, nego x dmzih iztočnih mestih in vse ka/.e na to, da bodo naši meščani, !a. fi revni, morali par tednov živeti h rez mesa. Meso se je že povsod i podražilo. — Tz Indianapolisa, Ind., se nam poroča, da j«? t a mošnje slovensko podporno društvo, vstanovljeno dne 1. januarja t. 1. izvolilo svoj novi odbor za prihodnjih 6 meseeev. V odbor društva sv. Jožefa št.. 45, J. S. K. J. so bili izvoljeni: Anton Struna, predalnikom; Josip Gregorc, podpred-ednikom; Ivan Hribar, I. tajnikom; Alojzij Rudman, II. tajnikom; Matevž Franko, blagajnikom, Josip Pee-nik zastopnikom. Nadzornika: Jakob Sovinek. Martin Deželan, Fran qo-j-tinčnik. Bolniški odbor: Fran Ma-rolt, Josip Zagorc, Fran Gnader, Jos. Pirnat, in Jos. Gotnik. Vstopnina je do avgusta zninažana. Na vešalah. » Pittsburg, Pa., 15. julija. Včeraj so tukaj obesili zamorska morilca Frank Ousleya in John Johnstona na dvorišču tukajšnjih zaporov. Oba so jedno-časno obesili, Ras i ravno se je obešanje vršilo mirno in v redu, so se trije gledalci onesvestili. Oba zamorca sta v novoletnej noči umorila in oropala grocerja Jame* Donnelyja v njegovej prodajalniei v Huron Hill, levo krilo Kuropatkinove zadaj straže. Saharov javlja nadalje, da so se Ku roki je ve prednje straže pojavile daleč na jugu mesta Liao Yanga. Japonske čete, ktere so na severu, se umikaj« pred Rennenkampfovimi kozaki, proti Saimatsi. Ta Che Kiao, 15. julija. Dn^ 13. t. m. zjutraj pričakovali so Rusi japonskega napada. Ruski topovi so pričeli zjutraj irrometi, toda Japonci niso prišli. Japonci se umikajo v gorovje v smeri Hai Chenija. Pri nekem vje-tem japonskem častniku našli so listine, iz kterih je razvidno, da so izgubili Japonci v noju dne 4. julija 700 mož. Dnell. t. m. so Japonci tudi napa- _______________ _____ ^------ dli Ruse, toda morali so bežati z ve- kajti ruske čete neprestano napadajo likimi izgubami. Rusko topništvo ja- Kurokijevo vojsko, ponskim topovom ni dopustilo priti Vlada bode te dni odredila mobili-na primeren prostor za streljanje. r.aleijo dveh nadaljnih korov voja- Dne 12. julija so Japonci ves dan štva. streljali na tabor generala Miščenka, London, 14. julija. Iz Petrograda toda nijedna granata ni pogodila. se brzojavlja, da so dobili častniki Tukaj vlada neizmerna vročina, j baltiškega brodovja povelje, danes se New Chwang, 15. julija Japonci, vkrcati na vojne ladije baltiške eska-ki so na potu proti Kai Chou, priča-(dre. moči. Dan in noč ie slišati ! žajo. Japonci so z vsemi operacijami proti severu nalrrat prenehali. Vojaški izvedenec lista "Ruske Vjedomosti", kteri je vedno dobro poučen, trdi, da bode Kuropatkin svoje južne postojanke natančno po načrtu prepustil Japoncem, kakor je to storil z Kai Chou. Na ta način izvabi Japonce na prosto polje severno od Ta Che Kiao, kjer jih prime z svojo glavno vojsko in vso konjico. General Zarubajev je vstavil japonsko napredovanje pri prelazih Chapan in Dalin. Petrograd, 14. julija. Japonci še vedno niso prišli v Ta Che Kiao. General Saharov poroča, da se je iztočno od Kai Shan vršilo več prask. "ujejo pomoči ^romenje topov, iz Česar sledi, da se Rusi sicer umikajo, da pa vedno nadlegujejo Japonce. Ruski častniki, kteri so prišli iz Ta Che Kiao, trdijo, da je tamošnja okolica dobro utrjena. Tukaj je le še malo ruskih vojakov. Ta Che Kiao, 15. julija. Umikanje Rusov iz KaiChou-a, kjer so Rusi izgubili le 100 mož, in prizadejali Japoncem velikanske izgube, je tako junaško, da je podelil general Kuropatkin vsakemu častniku odlikovanje. Zjutraj dne 9. julija pojavilo se je toliko Japoncev, da so Rusi sklenili, umakniti se. To so tudi storili, kljub ogromnim potežkočam. Na razpolago so imeli le slabo pot proti severu, katero so pa vladali japonski topovi. Ruski topovi, kterih Japonci niso videli, so razkropili japonsko topništvo, ktero ni niti z jednim strelom pogo- I dilo. Streljanje je trajalo več ur. Granate so letale preko Kai Chou-a, toda prebivalstvo se za nje ni zmenilo. Najkritičneji moment je bil, ko so ruski vozovi odšli skozi vrata. Japonci so vedno napadali 'rusko krilo, toda vedno so morali bežati. Japonci so na to pričeli napadati rusko zadnjo stražo, potem, ko so ostale čete že odšle. K sreči je pri-hitel na pomoč polkovnik Krause z jedno baterijo, ktera je SOOkrat vstre-lila na Japonee, med kterimi so grozno morile ruske granate. Dve sotniji ruskih pešcev, kteri sta še ostali v Kai Cbou,u, sta z bajoneti prodrli japonske vrste * in odšli za ostalimi četami. Petrograd, 15. julija. Poročilo o groznem japonskem porazu j>xi Pori Tokio, 14. julija. Semkaj se poroča, da so Japonci zasedli mesto Jinkov, kajti Rusi so se umaknili natančno po njihovem vojnem načrtu, ne da bi se upirali Japoncem. Iz Ta Che Kiao se poroča, da je tamkaj slišati noč m dan streljanje topov. Mesto je dobro utrjeno. New Chwang, 14. julija. Ruska top-ničarka je še vedno vsidrana na reki Liao in se bode energično branila, oko bodo Japonci skušali priti v New Chwang. Petrograd, 14. julija. Tukaj se za-trjuje, da se vrše pri Ta Che Kiao večji boji, kajti obe sovražni si vojski sta bili že predvčerajšnjim povsem blizo jedna drugej. Rnsi se bodo tudi od tam umaknili, da tako izvabijo Japonce na ravnino pri Hai Changu. kjer se bode vnela važna bitka. Petrograd, 14. julija. Iz Liao Yanga se po'oča, da je tudi tjekaj dospela vesela vest, da so Japonci pri napadu na Port Arthur izgubili -30,000 mož m bili popolnoma poraženi. Z ozirom na imenovano bitko se še brzojavlja, da so Rusi z minami cele japonske bataljone razstrelili. Ruske zgube znašajo 1S00 deloma ranjenih, deloma usmrtenih vojakov. General Fock zasleduje Japonce. Vsled vesele vesti vlada v Liao Yangu nepopisno veselje. Vlada še vedno neče razumeti virov iz kterih je izvedela navedene važne novosti. Generalni štab je uverjen, da je poročilo resnično, kajti Japonci za nje uprav grozne Mesti Še niso de-mentirali. Vest, da namerava Rusija najeti novo državno posojilo, niso resnične, kajti Rusija se ni dotaknila mti gryega gcaojUa. Vse kaže na to, da bode letošnja agitacija republikanske stranke z ozirom na bližajoče se predsedniške volitve v newyorskej državi nadkrilje-ila vse dosedanje volilne borbe. Vzrok temu je dejstvo, da je demokratični predsedniški kandidat newyorski državljan, kteri bi zamogel Roose-7eltu saj nekoliko škodoviti. Ker pa demokratje medsebojno še vedno niso ledini, se ni bati, da bi bila država Mew York za republikance izgubljena vendar je pa večja republikanska agitacija umestna. V republikanskem glavnem stanu je bilo včeraj zelo živahno, kajti dan popreje so se v Oyster Bay, l. I., prvaki republikanske stranke domenili, kako in kedaj je pričeti z agitacijo. Vodja volilne borbe za uewyorško državo governer Odeli, se je nastanil v Fifth Ave. hotelu v New Yorku, in hode glavno mesto države, Albany, letu pa tam obiskoval. Skoraj gotovo je, da bode on zagotovil repufcdikan-cem naše države večino. Tudi vrhovni vodja republikanske volilne borbe, Mr. Cortelyon, je že v New Yorku, kakor tudi vsi drugi odlični republikanci. Duhoborci na potovanju. Winnipeg, Manitoba, 15. julija. Duhoborci, kteri so že par let naseljeni v Manitobi, postali so zopet versko-fanatični. Večina Duhoborcev je sedaj ostavila svoja domovja Oni so se napotili na prerije, da iščejo "odre-šenika". Oni nečejo sprejeti kake pomoči, dokler ne najdejo onega, ktere-?a iščejo. Oblečeni so le slabo in med njimi bode zavladala beda, ako se oblastim ne posreči pregovoriti jih, da se vrnejo. Nezadovoljna Panama. Panama, 14. julija. Ker je governer Davis odredil, da je treba i v Panami oziroma na prekopovem ozemlju vsta-noviti carinarski urau, zavladalo je med tukajšnjimi trgovci veliko nezadovoljstvo. Nova carina pomenja propad trgovine mest Panama in Colon ter zajedno tudi propad republike Paname. Položaj je skrajno resen, ako vlada imenovane odredbe ne prekliče. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost ceno in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim pamikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemžkega Lloyda: KAISER WILHELM H., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, ja preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žele potovati v staro domovino, da kmaltt naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA, Vsem onim rojakom, ko ji so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da o dpi j nje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reko ali Trst parnik SLAVONIA ter stane $25.00 do Trsta ali Reke, do Ljubljane pa $25.50. Zopet katastrofa. NA ŽELEZNIČNEJ PROGI PRI GLENWOODU, ILL. 20 USMRTENIH IN 25 TEŽKO RANJENIH. - - Posebni izletniški vlak zavozil je v tovorni vlak Chicago & Eastern Illinois železnico. J SLAB (£ SPANJE. Anton Lvpean iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktero želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz sve tujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da ra bijo Trinsrjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjič poskusil Trinerjevo zdravilno grenka vino." Nobenega dvoma ni, da bi ne bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S tem da ojači želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova Čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrano od take močne in -čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravilo ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišfla." Na prodaj v lekarnah. Jos. Triner, 699 So. Ashland Ave., Chi-cagotIUt NESREČEN PIC-NIC. Chicago, 111., 14. julija. Na Chicago & Eastern Illinois železnici, pripetila se je pri Glenwoodu, 23 milj južno od Chicaga, zopet katastrofa, Posebni izletniški vlak imenovane železnice, kteri se je vračal iz Momence, 111., je zavozil v nek tovorniŠki v1-V. Dvajset osob je bilo usmrten" ranjenih. Vlak'je vozil z ve*. _ trostjo in je vsled napačno postavljenega izogibališča zavozil na tir, na kterem je bil tovorni vlak. Predno je zamogel strojevodja vlak vstaviti, je >e zavozil v tovorni vlak. Prvi in drugi voz izletniškega vlaka sta bila nemudoma razdejana in. potniki .smrteni ali pa ranjeni. Potnikom v 'nizih vozovih se ni nič žalega pripetilo. Nezgoda na železnici. Boon e vi 11 e, Ark., 15. julija. Osobni vlak Rock Island železnice je na potu 4 milje zapadno od Havane, Ark.,. skočil iz tira. Tovorni in kadilni voz sta padla po nasipu navzdol in sta bila razdejana, 21 osob je ranjenih. Male novice. — Pri Mitchellu, Oregon, razsajal je vihar, kteri je porušil 28 hiš. Dve osobi sta utonili. — V Montrealu, Ont, so aretirali 1 notarja James Brainerda, kteri je v Washingtonu, D. C., poneveril 10 tisoč dolarjev. V Braddock, Pa., in okolici je nas zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik je poobleičen za pobiranje naročnine in prodajo knjig, ter ga vsem rojakom toplo pri« poročsuo. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor. "MAGQSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za. Ameriko . . . $3.00 ** pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 *' 41 "pol leta.......2.50 " " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan i«-ArzemSi nedelj in praznikov. , «GLA8NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov {rosimo, da se nam tudi prejSnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov: "Oln« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon t 3798 Cortland. Zločin mesarjev. Vsakomur je znano, da so posestni ki premogovih rovov povodom &ad-njega štrnjka promoi»arjev imeli bas vnled št raj k a ogromne dobičke. On sami so izzvali štrajk in tako dosegli podražitev premoga — in kteri kapitalist bi jih no posnemal, ako zamore pri tem še bolj obogateli f Ameriški mesarji sicer zatrjujejo, da imajo mena le še za par dni v zalogi, toda chioaški Board of Trade zagotavlja, da je tajna zaloga mesa še uprav velikanska. Radi tega smo i mi uverjeni, da se onih osem mesarjev, kteri preskrbujejo vse naše ljudstvo z mesom, ni hotelo sporazumeti s svojimi vsln-žbenei. Mesarji bi radi tako malenkostnega uzroka, kakor je povišanje plačo za par centov, gotovo ne dopu stili, da bi njihovi delavci štrajkali, nko bi ne vedeli, da jim to donaša dobiček. Mesarji so hoteli neuženim delaveem, kterih imajo pa povsem malo, plačo zmanjšati za 1 cent na uro. Proti temu so pa ostali delavci protestirali, ne da bi se za nje kedo cmenil. £>e le sedaj, ko se je pričel štrajk, hočejo se z delavci navidezno sporazumeti, da tako dokažejo, da so edinole delavci prouzročili podražitev mesa. Mesar Ogden J. Armour je izjavil t imenu svojih par tovarišev, da ne morejo sedaj plačevati onih plač, kakor preje. Cemu net Cena mesu je od onega časa nadalje, ko so mesarji sklenili s svojimi delavci plačilno pogodbo, k t era je ravnokar potekla, vedno napredovala, iladi tega bi bilo povišanje plače umestneje, nego znižanje. Mr. Armour I udi izjavlja, da zamore dohiti vsaki čas cenenih dela vcev kolikor hoče, iz česar je razvidno, Čemu je mesarjem štrajk tako dob rod osel. Mesarji ho /,e več mesecev vedeli, da ne bodo obnovili pogodbe s svojimi delavci, kteri bodo radi tejja brezdvomno štrajkali. Vse-kako bi bili orni slabi trgovci, ako bi fc na štrajk tudi ne pripravili z veli-kimizalogatni. Med tem, ko delavci radi štrajka izgube svojo plačo, bodo imeli mesarji ogrojmie dobičke, vsled oje še danes njegovo krasno pesem: "Prosto zrakom ptica leti" in pesem "Tuga". Zložil je mnogo rodoljubnih pesem, a glavna zasluga mu je, da je položil temelj hrvatski narodni operi. Izmed njegovih oper sta "Po-rin" in "Ljubav i zloba" stalne vrednosti. Lisinski je živel v dobi, ko se je še le začel probnjati hrvatski narod. Prvotno se je zval Fuchs. Bil pa je tako navdušen Iliree, da ni hotel nositi nemškega imena in se je prekrsti! v Lisinskega. Nikdar ni imel niti toliko denarja, da bi mogel živeti, tako da ga je beda prehitro pokopala. Tako se je godilo mnogim ilirskim rodoljubom. Tudi skladatelj Padovec je dovršil svoje življenje v bedi, ktera pa se je povečala s tem, da jo na starost oslepel. TTmrl je v Varaždinu. Preživljal se je s tem, da je druge jK)učeval klavir, gosli in kitaro. Pred tridesetimi leti sem tudi bil jaz mod njegovimi redkimi učenci. Padovec že tudi davno počiva na varaždinskem pokopališču. Petdesetletnico smo tudi imeli v Ljubljani. Praznovala jo je župna cerkev v Trnovem na dan 24. junija. Pred petdesetimi leti se je potožil temelj današnji cerkvi in ravno pred petdesetimi leti se je porodil sedanji trnovski žnpnik Tvan Vrhovnik. Tudi on je slavil petdesetletnico. Ob lakih slovesnih prilikah se take slavnosti ne vrše brez škofa. V Trnovem je bilo drugače. Ni bilo škofa ni kakega korarja na slavnosti. Vrhovnik je pisatelj in narodnjak in zelo blaga duša. On je prvi v Slovencih izproži! misel, da se osnuje Družba sv. Cirila in Metodo, ktera danes izvrstno deluje na polju narodnega pouka. Ali Vrhovnik ni fanatik, ni prijatelj duhovniških konsumnih dmžtev, in zato ga ne mara Škof in zato škof ni prišel na slavnost. Ali slavnost je vendar bila velikanska. Cerkev je bila električno razsvetljena. Pevsko društvo "Ljubljana" je napravilo župniku serenado, a kar je največ vredno, je bilo to, da so se na dan slavnosti vsi člani župnije poklonili župniku. Otroci v slavnostnih oblekah in vsi žuj>-liani zbrali so se popoludne pred žup-niščem in so javno čestitali vrlemu /upniku ter mu želeli še obilo zdravja in dolgo življenje. Vse to se je vršilo pod milim nebom, vse je bilo prisrčno neprisiljeno in se je videlo, kako cela iara spoštuje svojega župnika. Ivan Vrhovnik je nastopil službo v Trnovem pred dobrim desetletjem. Katoliška stranka je hotela imeti Kalana za župnika v Trnovem v Ljubljani. Ker .je ljubljanska občina patron trnovske < crkve, imenovala je župnikom gosp. Ivana Vrhovnika, kteri je tnkrat žup-n i ko val pri Sv. Gotardu. Tako je prišel Verhovnik v Ljubljano. Nikomur ni storil žalega, tudi škofu ni storil nič žalega, a vendar se ga škof iz-ogiblje. Nedavno se je mudil v Ljubljani hrvatski glagoljaš, to je hrvatski župnik, kteri oprnvlja službo božjo v staroslavjanskem jeziku. Vrhovnik je to naznanil nekterim rodoljubom, povabil jih je v trnovsko cerkev, kjer je hrvatski duhovnik "entil" (to je čital) mašo v staroslavjanskem jeziku. Cerkev je bila polna inteli-gencijo in vsi so bili ginjeni, ko so sli-tftli slavjansko mašo. Ali^drugi dan je bil ropot v Ljubljani. Oglasil se je "Slovenec" in oglasil se je škof Ant. Bonaventnra in je zažugal Vrhovniku da se v ljubljanski cerkvi n£ ume brati maša v staroslavjanskem jeziku. RICMANJSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) Okrajni glavar Schaffenhauer je z drugo gospodo računal po zemljevidu Ive uri, kako dnleč je od Doline do Boljunca, dasi mora vedeti, da je le 20 minut. Navzoč je bil tudi novi župnik Zupan, ki je pa lepo molčal. Koncirn konca je povedal glavar, da bodo morali liicmanjci še nadalje plačevati dolinsko duhovščino, dokler se ne reši vprašanje o novih nameravanih župnijah. Navzoči so hitro spoznali, kako jih hočejo spraviti na led, češ, sedaj začno plačevati in s časom se pozabi na nove župnije, pa ostane vse lepo pri starem. Ali kmetje so rekli soglasni: Ne bomo jih več plačevali. Glavar pa jim je na to prav prijazno zapretil z žandarji in vojaki! Možje so zakriknili in glavar je šel bled v sosedno sobo. Zraven tega so jim prečitali neki odlok tržaškega or-dinarijata, da ni nobenega vzroka za ustanovitev novih župnij v Ricmanjih Borštu in Boljuncu, marveč le za Klanec in Podgorje. Prve tri pač nesejo dosti Dolini, zato jih niso hoteli izpust iti. Ker se je še po drugem šikaniranju pokazalo, da jih imajo v Trstu le za norca, so končno sklenili možje, da ne odnehajo na nikak način, in končno so se obrnili na škofijski grško-kftoliški ordinarijat v Kri-ževcih na Hrvatskem za izstop iz latinskega na grško-katoliški obred. Od tam je došel odgovor, da se storijo primerni koraki v uresničenje opravičenih želja. Radi tega so prijavili prve dni meseca avgusta leta 1000 vsi prebivalci Ricmanj okr. glavarstvu v Kopni svoj izstop iz katoliške cerkve lat inskega obreda in pristop grško-katoliškemu obredu. Okr. glavarstvo je sprejelo to na znanje ter obvestilo r» tem ordinarijat in dolinskega župnika. Prepis je dobil tudi župan s pristavkom, naj naznani svoječasno, kadar bodo sprejeti v grško-katoliški obred. Cez leto dnij pa je namestni-štvo v Trstu razveljavilo ta odlok, češ da se je okrajno glavarstvo zmotilo! — Med tem pa je začelo vohnnenje in poizvedovanje po tajnih selih in orožnikih, tudi župnik Zupan je igral policaja, iz ordinarijat a pod vodstvom Nemea Nagla pa so se pošiljale v svet gorostasne zvijačnosti in laži. Lagali !■» celo, da so Ricmanjci inzultirali ranjkega škofa Šterka! Šterk je bil radi verske zadeve trikrat v Ricma-11jih, Vsakikrat so ga sprejeli spoštljivo ter se pogovarjali ž ujim po domače. Škof Šterk je pripoznal, da imajo Ricmanjci prav. Škof je pove«,al med drugim, da se je obrnil na grško-katoliški ordinarijat v Križev-cih za ]K>jasnila v tej zadevi. Rekel je tudi, naj odstopijo od te nakaue, da pojde on osobno na Dunaj izposlovat pri ministerstvu ustanovitev no*'1 župnije in odpravit stare krivice. Kmalu potem je prišel v Ricmanje okr. glavar ter povedal, da se more ustanoviti nova župnija, samo za pla-čo novih župnikov bodo morali sami skrbeti, kajti pogoj za ustanovitev je ta, da se odpovedo prispevku iz verskega zaklada, kteri bi šel na dobro duhovnikom v Dolini. Tu se je pokazalo, da je hotelo narediti namestni-štvo dobro kupčijo, Okolo 1000 goldinarjev iz verskega zaklada za ka-planije bi morali odstopiti vladi, ta bi plačala v Dolino kakih 300 gold., drugo bi ostalo njej I — Dne 30. sept. 1000 je bil škof Šterk zopet v Ricmanjih. Povedal je v cerkvi, da je bil na Dunaju in da je izposloval ustanovitev nove župnije v Ricmanjih, Klancu in Podgorjah. Zato naj bi umaknili svojo prijavo o izstopu. Zupan je dobil tudi odlok ministers! va. v kterem je bilo rečeno, da je dovolilo mini-sterstvo v principu ustanovitev nove župnije, ali namestništvo je tu začelo zopet nagajati. Zahtevalo je pogajanje z župnikom in Orafani radi žel. poslaje v Hrepeljah, ki naj bi be priključila novi župniji v Klancu, dasi je bilo jasno, da župnik gračanski ne dovoli kar tako, da bi se kosala njegova župnija! Ricmanjci so zahtevali za Čas, da se njihovo vprašanje končno reši,pro-vizori^no stanje, ter so izjavili, da ne pri pozna Vajo dolinskih duhovnikov kratkomalo ne. Se veti a se jim zopet ni ugodilo. Novi župnik pa je začel delati zmešnjave. Ivo je bil napovedan romarski shod o sv. Juriju 1000, so bili izdani trije službeni redi, jednega je izdelal domači kaplan, drugega dolinski župnik, ^tretjega dolinski kaplan. Ko je prišel dolinski ka-ftlan v Ricmanje, se je grdo obnašal ter zabavljal Ricmajujcem, da ga je v ritki krčmi gospodinja n metlo pognala čez prag... Oglasil pa se je končno v Ricmanjih sam dolinski župnik. Prišel je po denar! P .ore; so mu ni zdelo vredno, predstaviti se ter ogovoriti Ricmanje. Dolinski župniki oskrbujejo premoženje riemanj-ske cerkve. Vsako leto proti koncu so hodili v Ricmanje "sklepat račune".....Denar so pobrali ter ga od- pesli v Dolino, odkoder ga ni več v R icmanje. (Dalje prihodnjič.) Bfropsjske in droge testi. Spandova, nem. Poljska, 15. julija. Vojne med Japonci in Rusi se najbolj boje Židje, kteri se sedaj preko tukajšnjega mesta izseljujejo v Zjed. dr-r.ave, da se tako odtegujejo obširnej mobilizaciji v domovini. Petrograd, 15. julija. Tukaj se splošno zatrjuje, da budeta Rusija in Anglija v kratkem sklenili mirovno pogodbo, kakoršno sta nedavno sklenili Nemčija in Anglija. List "Novojc Vremja" s tem ni zadovoljen in vprašuje, koliko so vredne take pogodbe, ko po vsem svetu ni slišati drugega, nego o vojni. Paris, 15. julija. Včeraj je obhajala francoska republika praznik progla-Senja neodvisnosti. Dopoludne se je vršila pri Longchamp« velika parada, k te rej je prisostvoval tudi turški be j. Zvečer so se vršile v vseh glediščih kakor tudi v operi brezplačne predstave, dočim so meščani priredili pod prostim nebom plesovc. Na Place de la Concorde priredilo je kacih 10,000 veteranov patrijolično demonstracijo za združenje Alzaeije Loreine z Francijo. Tanger, Maroko, 15. julija. Minister inostranih del, Mohamed el Tores, je danes eprostil vse vjete člane iz rodu Angcra, kakor je to zahteval ropar Ras Ulah, Pretoria, Transvaal, 15. julija. General Ijouis Botha dobil je včeraj brzojavno poročilo o smrti bivšega predsednika Kruegerja, ktero je takoj razglasil.. Po mestu in na deželi opažati je veliko žalost. Na vseh vla-dinih poslopjih so zastave na pol-drogu. KVM. »a I« km arrtr. veljave treba j« dati $2t.05 is k ten« i« 15 cemtev za postani««, ker mera biti dbaama >«ši-Ijater registrira**. KJE JE ANTON STUCIN, doma iz Primorske. Njegov naslov naj se naznani: JOHN ZALAR, Box 293, Corona, L. I, N. Y. (13.15—7) KJE JE ALOJZIJ PUCELJ? Zanj bi rad zvedel, ker sva bila pred par meseci skupaj v La Salle, 111. ANTON PEZDIRC, 2207 Kansas Ave., East St. Louis, HI. (13-15—7) KJE JE IVAN KtJTNAR, VULGO Zagorjev iz Podgriže pri Št. Vidu? Zanj bi rad zvedel: JOSIP NO GRASEK, Bx 133, Cherokee, Kans. (9-10 7) V pouk. Kranjsko slovensko katoliško _ Kadar pošiljaš tiovoe t staro t<>movino obrui «e i2vestno ca: FRANK SAKSER 109 Greenwich 3t N«w Y4 rk. Kdor rojakov namerava odpotovati v star« domovino, naj ee preje obrne na podpisanega, kteri mu rae potrebno naznani in svetuje in to »lede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen In si prihranil mersikak dolar. Vsakemu potniku odpošljem bree-ulačno crumb v slovenskih barv ah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njena na kolodvor, ako mi navede cas in železnico po kterej pride. Ako »o tie ve potnik kam obrniti, naj na poataji pnre na telefon in pokliče številko 8705 Cortland in govori slovenski s nami ter se rse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj posla ni rumb, da ita nas Alevek 1 a * 1 j e apoena. Ne pojdite drugam ne«o na številko 109 Greenwich 8t, ker mnofiro je navihan cev, ki vas drujram tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje i* rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja mr-»toli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. T*azi*e na ta pouk. FRANK SAKSER. 100 Greenwich St.. New York. 1778 St. Clair 8t.. Cleveland. O. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob-iinatvu v Chicagi, Ili., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvorii novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno ulcŽano ATLAS'4 pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje jt vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliSče in igralo miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nqpt rejakov, gledal bodeia v prre vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošei Končno priporočam ožjim rojakon da me blagovolijo večkrat počasti' s svojim obiskom I Mohor Mladič. Ivan Opeka, p O. Box 626, Forest City, Pa. primož Mato«^ P. O. Box C52, Forest City, Pa EJopisi nuj ge po&ljajo I. tajniku: ftarart City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ DruStveno glasilo je "Glas Naroda^*, Nižje opdpisani naznanjam bratom SUvencem in Hrvatom, da um se preselil is East Helena, Meat., v Aldridae, Ifent.. in tn odprl nom nrejem saloon«^ v kterim teftim vodne 8VEŽE PIVO. DOBBO KALDFORNSKO TI NO. IZVRSTEN WHISKEY in predajam FINE S1CODEZE. S apoitevanjom MARTIN RAUH, Aldridge, Alont., Park Oe "GLAS NARODA" prodaja pe 1 eent Številke: Aatoa B o h • k, poslovodja pe-dražniee Frank Sakser. 1770 St. Ciair St.. Cleveland. Okie. John Sustariii. 1208 N. Centre 8t. Joliet. HL Frank Gabrenja. SI* Power St.. Jshnstonim. Pa. Frank A- Baudek. Milwaukee. Wis. m v | zaslužene denarje je naj« 9 PjKfl kolje sigurno domu I Hi-Mi poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Gresnwich Street, New York Resnica jo da jo največja nesreča v A-merika začloveki — I>oU'-Ako je človek bolan zen, ne i nore delati, in če 110 dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Hudarje olovcli bolan — more ho ■avl t i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega-zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zat o i-ojjvlii Slovenci kadar sto bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vase dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Heviiittti/eni lil magat. Potem se obrnem na Vas dr. ? ^ . ' bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- «>Ol0zni ozdravleua. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. " ®asox 303, Ely, Minn. Podprrdftodnik' JOIIN KEItZlSNTK, P. O. Box 138, Fodornl, Pa. I. tajnik: .JURIJ L. BROZIOH, Ely, Al inn. II. tajnik: ANTON OERZJN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN OOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: .TOSTP TERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alloy, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUOAR, lin 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj 8C blagovolijo pošiljnti na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. posiljatvo naj ee pošilj:ijo blagajniku: Ivan Govžc, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. DruStveno glasilo je: "GLAS NARODA". Vabilo na naročbo. Ker ▼ kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vb« one gg. naročnike, kteri m s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja ebilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo ca točno plačevanj« naročnine. "Olan Naroda" velja kot dnevnik: ca vse leto...................$3.00 ca pol leta................... $1.50 ca Četrt leta................. $0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalno a dopisnika, kar tudi pronzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti po 1 ct. Številka in kdo rojakov ga želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nesreča. Vlak je povozil na sv. Petra zvečer staro ženo Marijo Ha-zinirer. Hotela je iti čez progo v Jesenicah n: ni slišala nit' videli pri hajajočcca vlaka. Vlakovodja je sicer dal znamenje, a tako hitro ni mogel ustaviti. Ženici je roka zlomljena, pa tudi na glavi ima velike jMiŠkodbe ter ni upanja, da bi okrevala. Umrl .ie pri tunelu v Jesenicah ponesrečeni delavec Jožef Galjot. Roparski umor. Dne 1. julija opo-ludne se je zgodil na |x»tu iz Radeč v St. Janž grozen roparski umor, Doslej neznan hudodelec je ubil in oropal poštnega sela I. Bregarja i/. St. Janža in mu odvzel približno 400 K, ki jih je imel pri sebi. Nevaren tat prijet. Prijeli so na Viču pri Ljubljani zelo nevarnega že večkrat kaznovanega tatu in brezposelnega ključavničarja Josipa Stel-zerja rodom iz Gradca. Stelzer je s ponarejenimi ključi udri v stanovanja različnih strank ter pokradel razne stvari. Baje je tudi iz Gradca policijsko zasledovan. Ogenj. Dne 1, julija 12 minut čez opoldne zažgal' so otroci kozole Ja neza Merharja iz Vižmarij h. št. 17. Otroci pravijo, da je 51ctni Pavel Novak, sin gostača, prinesel žveplenke ter slamo zakuril. Pogorelo je sedem oken j in plašč. Posestnik je bil pri vzajemni zavarovalnici v Gradeu za 400 K zavarovan. Novo ustanovljeno gasilno društvo iz Vižmarij in Šent-vidsko bili sta takoj na pogorišču, lo-kalizirali v bližini stoječe kozolce ter ogenj pogasili. Tudi tacensko gasilno društvo je na jjogorišče dospelo. Nesreča. V Kotradeeu v Zagorju pri Savi se je prevrnil voz sena na Antona Barliča in mu zlomil nogo. S steklenico po glavi. V Dragomer ju, občina Log pri Brezovici sta st Ijovrene Jare in Franc Vogel stepla Vo»el je J area tako zbil s steklenic« po glavi, da je Jarc težko poškodovan in da je moral iti v bolnico. Otrok padel pod vlak. Med Petrov Ijani in Zd-ravščino je dne 30. junija pre d pobi ne prišel pod voz otrok železniškega čuvaja Pavletiča iz Petro vel j. in se je tako težko poškodoval, da bode težko kaj iz njega. Nesreča. Na Andreja Slave v Svin en, doma iz Loffatea na Kranjskem je pri sekanju drv v Št. Vidu ob Glini padlo drevo in mu zdrobilo gornji del leve roke. S pomočjo svojega tovariša je prišel v bolnico usmiljenih bratov v Št. Vid, kjer mu je zdravniška pomoč takoj olajšala bolečine. Modras v ptičjem gnezdu. Otroci so opazili nad viteljsko vasjo v grmovju ptičje gnezdo. Vsak dan so zvedavo opazovali čivkajoče ndadiče. Jemali so jih iz gnezda v roke, jih gladili in zopet položili v gnezdo. Dne 'M. junija so zopet prišli po navadi opazovat ptičke. K sreči niso posegli I h) ptičkih v gnezdo, marveč so jih le hoteli opazovat. Toda niso več zagledali ptičev, ampak modrasa, zvitega v gnezdu. Vsi prestrašeni hitijo domov in naznanijo, kaj so videli v gnezdu. Nato je šel neki odraščen mlade nič na dotično mesto in |*>bil gada. Iz radovednosti so mu preparali trebuh n našli v njem Se žive mladiče. Varnost je pov«od potrebna! V Ameriko. Dne 30. junija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 20 Slovencev, nazaj je pa prišlo 19 Hrvatov. KOROŠKE NOVICE. Na debelo so Slovence žrli I Cclov-ki "Mir" piše: Že večkrat smo opozarjali v našem listu na nezaslišane rivice, ktere so nam delali pri-zad- II jem ljudskem štetju nasprotni komisar j i-šte ve i. Polagoma izhaja pre- led o štetju od dne 31. decembra 900 kteri nam razkriva zanimivosti lasti glede na razmerje nai*odnosti na Koroškem. Kadar izide popolni pregled, bomo si ga ogledali natančneje. Za danes omenimo le jeden nclxn 1 »ijoč slučaj. V Si^Lipšu pri liajneku je štetje oskrb^al takratni amošnji učitelj Spangaro. Pripove-loval mi je neki Šentlipčan, da je ta ljudski odgojitelj pred štet vi jo obla-zil vse hiše in povsodi nagovarjal gospodarje, da naj na dan štetve vsakdo reče, da je njegov občevalni jezik nemški. Ker se ljudstvo tam svoje narodnosti skoro nič ne zaveda, zato se mu je njegov namen posrečit Skoraj ves ta kraj je tako na papirju postni nemški. Župnija St. Lipš sama šteje 410 prebivalcev, med kterimi je k večjemu kakih 20 Nemcev, nadalje padajo k šentvidskemu okrajnemu flavarst vn se sledeče slovenske vasi: Duši nje, Št. Peter, Loga ves, Žavhaves in Št. Gregor. V vseh teh vaseh je približno tudi kakih 400 prebivalcev. Nemce bi lahko naštel na prste ene roke. I11 sedaj reci, koliko Slovencev so našteli v vseh omenjenih krajih? Celih 60, vse druge so prebarvali za Nemce! Omenjeni kraji spadajo pod sodnijaki okraj Svinec; v ostalem šentvidakem okrajnem glavarstvu so jih po milosti našteli še 30. Torej samo v tem kraju so nam jih snedli dober poltisoč Slovencev! — Potemtakem je umevno, da so Slovenci na zadovali od 1. 1890. do 1900 za okroglo 10,000 duš. In to naj je pravično Štetje tistih, kteri so nastavljeni od e. kr. vlade! Štajerske novice. Nezgoda na železnici. Na kolodvoru v Velenju se je odpelo 15 natovorje-nih voz, ki so j veliko hitrostjo leteli Y*"oti Šoštanju, k>jer proga močno visi. V Šoštanju so zadeli ob nato-vorjeni voz ter ga zdrobili; tudi skla d išče je močno poškodovano. primorske novice. Rop v Podgori. Franca Steinerja rodom Kranjca, je ob uri zve čer napadel v temi na cesti neznan zlikovee, ga podrl na tla in ko se ta ni mogel braniti, mu je pobral uro dena.\ K sreči ni imel pri sebi več kot 4 K. Napadalec je izginil. Z glavami skup trčila sta v Goriei kolesarja Biteznič in častnik Palm Obe glavi sta precej trpeli. Kolesarja sta padla na tla, jeden na levo, drugi na desno. Biteznič, je moral v Bolnico. Vlak povozil otroka. V Zdravšini je neki Pavletič moral po službi v Gorico, žena pa k Sv. Križu. Doma je ostal otr;»k, star 17 mesecev, ki ga je mati izročila v varstvo neki deklici. Ta ni dobro pazila, in otrok je prišel iz hišice ter se vsedel na železniški tir. Ta hip pridrvi brzovlak, ki je otroku zmečkal glavo popolnoma in truplo vrgel v stran. RAZNOTEROSTI. Ljubosumnost. V frančiškanskem samostanu v Tivolu (Italija) sta se zaljubila dva frančiškana v mlado nuno iz sosednjega ženskega samostana. Nedavno sta se vsled ljubosumnosti sprla ter se streljala 7. revolverji. Oba sta ranjena. V samostanu so hoteli zadevo potlačiti, toda zvedela je za njo policija, napravila hišno preiskavo v samostanu ter zvedela resnico. Avstrijski častnik — španski odvetnik. Tajnik pri avstro-ogrskein poslaništvu v Madridu, nadporočnik Dragotin Kovačevič, sc je v petih letih ne le poiHilnoma priučil španSfini. temveč je tudi preštudiral vso špansko jurisdikcijo ter položil izpit za odvetnika. Ker mora biti na Španskem vsak preje odvetnik, preden je promoviran, pripravlja se Kovači č prav pridno za španski doktorat, ki ga položi v teku jednega meseca. Huda kazen. V Broombergu na Nemškem se je vršilo nedavno vojaško streljanje zt cesarska darila. V stotniji stotnika Schotteja 110. polka so se prijietile pri tem nerednosti, vsled Česar je bil stotnik obsojen v 16-mesečno ječo in na izgon iz armade. Bismarkove ulice v Opavi. Ker so v v neki ulici v Opavi odstranili dosedanje napise ter nabili tablice '' BfsinairHostrasse' % zavlaklalo je med Ceh i veliko razburjenje ter se je bati izgredov. Nov pretendent na srbski prastol. Angležki zgodovinar Hulbert pripoveduje, da živi v Zjed. državah Boyn pl. Lazar, ki izvira imI nesrečnega srb-sktga kneza Lazarja, ki je padel v bitki na Kosovem. Leta 1875 je prišel k srbskemu finačnernu ministru Mijatoviču v Belgrad kakih 60 let stari mož iz Amerike, ki jc povedal, da se imenuje Avgust Boyn pl. Lazar, ter je prišel izkopavat skrite zaklade svojih pradedov. V sv. pismu, ki ga je imel v usnje vezanega in okovanega pod pazduho, je bila popisana zgodovina njegove rodbine. A v-ust Boyn je bi! sin Ivana Boyna, ki je bil ojen 12. julija 1784 v Burglavu. Njegov ded je bil rojen 7. majp 1744 v Braaiboru. Ta je bil zope 1 An-Ireja Obiliča pl. Lazarja, ki ,, bil rojen leta 1697 v srbskem gradu Šuma-diji in vzgojen vŠabcu. Ta je zapustil svojemu sinu pisanje iz Branibora 1. 1759; kjer piše: S to svojo oporoko ti zapuščam natančne podatkeo zakopanem zakladu naše rodbine in o našem pokoljenju. Ni mi bilo mogoče da bi bil šel sam v Srbijo, ker sem v mladosti služil pri vojakih, pozneje pa sem bolehal. O svoji mladosti t povem sledeče: Moj oče je bil srbski knez. Leta 1704. se je n vedlo veliko patri jot ično gibanje, ki bi nas naj bilo rešilo turškega jarma, pa se je ponesrečilo. Neko noč me zbudi v gradu grozen požar. V tistem trenot-ku sem slišal tudi svojega sta -rega služabnika klicati: "Vstani. Andrej!" Skočil sem iz j>ostelje :u s'ari mož me je vzel v naročje. Takoj nato je pribežala moja mati v sobo, istočasno pa so se začuli tudi že streli, vrata so se vlomila in krdelo turških vojakov s krvavimi sabljami je planilo v sobo. Vsled strahu me je služabnik izjHistil na tla in zvalil sem se ]M>d posteljo. Zakričal sem. ko sem videl, kako so Turki starega moža in mojo mater umorili. Nato pa sem se najbrže onesvestil. Ko sem se zbudil. 1-il sem med razmesarjenimi trupli. Grozni prizor od takrat mi je ostal nepozaben. Čez par ur je prišel neki mož v sobo, vzel me je v naročje ter me nesel na cesto. Tam mi je umil kri z obraza ter me posadil zraven sebe v voz, ki je bliskoma oddirjal. Vasi naokolo so gorele inl judje in živina so bežali na vse strani. Pripeljal me je mož v teman gozd, kjer je bilo zbranih mnogo ljudi, ki so se vsi zelo razveselili, ko so me zagledali. Možje so me jemali v naročje, ter se jokali veselja, da sera všel Turkom. Ljudje so mi klicali Andrej Obilič. Nadalje pripoveduje, kako je s svojim rešiteljem in drugimi možžkimi bežal iz srbskih šum na Ogrsko in od tam v Šlezijo, kjer so ga pozneje vlovili in vtaknili v cesarske vojake. Po doslu-ženi vojaščini se je naselil v Braniboru za gostilničarja. Tam je svojim gostom mnogo pripovedoval o vojnah vsled česar sg imenovali njegovo gostilno "bojne", končno si je pa tudi sam nadel ime '' Boyn'Pozneje se je rodbina preselila v Ameriko, odkoder je prišel imenovani pravnuk na Srbsko iskat zakladov. Njegove načrte je prekrižala turško-srbska vojna leta 1875. a kmalo nato je Avgust Boyn v Srbiji umrl. Njegov brat še živi v Minnesoti kot kmetovalec ter je 52 let star. Ko ga je nedavno neki agent vabil v Srbijo, da nadaljuje z iskanjem rodbinskih zakladov, je odgovoril, da rajši okopava svoj krompir, kakor bi brskal po srbskih razvalinah. In mož ima prav. Damo brez gospodov ne dobe nič. — Povodom /, 1 nskega kongresa v Beroli-nu sta prišli dve dami v neki glavni rest&vrant, kjer so jima povedali, da dame brez moškega spremstva ničesar ne dobe. Dami se nista mogli naču-diti, da je Nemčija tako "napredna" in emanieipirana. Povodom odhoda v staro domovino kličem vsem znancem v Ashtoli, Pa., in drugod ISKRENI ZDRAVO! New York, 14. julija 1904. Josip Branisel. Povodom odhoda v staro domovino kličem vsem znancem v Johnstownu, Pa., in drugod ISKRENI ZDRAVO! New York, 14. julija 1904. Jakob Smrekar. KJE JE IGNACIJ KUŠLJAN, PO poklicu krojač. Zanj bi rad zvedel FRAN BRATKOVIČ, Box 610, South Sharon, Pa. NAZNANILO. Društvo "Novo Stolječe" ods. 142, N. H. Z., naznanja svojim članom, da je treba dolžne mesečne pristojbine tekom dveh mesecev poravnati, ker inače bodo izbrisani za naprej od 10. julija. Odbor. PROŠNJA. Društvo sv. Flori j ana, odsek br. 152 N. H. Z., opozarja tem potom svoje člane, kteri so še na dolgu z pristojbinami, da to čim preje poravnajo. Odbor. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Še v zalogi po 10 oe*tov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi noštne znamke. "Glati Nar*da.» Kreta nje parnikor. Dospeti imajo: Slavonia iz Reke. La Savioe iz Havre. Etruria iz Liverpool a. St. Louis iz Southamptona, Columbna iz Glasgowa. Cedric iz Liverpool a. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Kronprjnz Wilhelm iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Odpljuli bode: Princess Irene ie. julija v Genovo. - i Campania 16. julija v Liverpool. Pretoria 16. julija v Hamburg. Philadelphia 16. julija v Southampton Zeeland 16. julija v Antwerpen. Kaiser Wilhelm der Grosse 19. julija v Bremen. Prinz Oscar 19. julija v Genovo. Slavonia 19. julija v Trst. Potsdam 19. julija v Rotterdam. Majestic 20. julija v Liverpool. Hamburg 21. julija v Hamburg. I a Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. AYSTRIJSKO-AMERISKA GETA velja le iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka v Zugreb . . . $24.15, t« «» tt " Itelorar . . . 24.35, M n tt "Osek . . . . 35.60, tt tt tt " Karlovec . . . 23.75, f t tt tt " Zcniun . . . 26.40, ti tt " Mitrovico . 26.50, s parni kom A 6 9 9 kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO Dltrc 30. JULIJA 1904. O. B. Richard tolikor časa se jim je zljubilo. s travo prcrastena, na pol s snegom , Truber sam je storil tako ko je svo_ ziimetena, korakal je suh, a žilav moz ^ nekdanjo kullarico v gent Jerneji GLAVNA SLOVENSKA 1 HRANILNICA IN POSOJILNICA rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo v L4ufc>Ijani, Kongresni trg 15, nasproti nunske cerkve, ^ sprejema in izplačuje Hranilne -vlog:© ter jih obrestuje po ^ m* 4^% * to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva telefon kadar doepaft na kako poeta j o y Kew York in ne vež kako priti k F a. S.ajcser.jtl Pokliči številko 57 96 Cortland in govori slovenak«. majhne postave, precej po mesečnem vzhodu sem od mesta in klel je, da mora baš nocoj to noč pihati iz Bistrice sem prokleti mrzli Stajerc, da se mu zanohtuje na rokah in ga ušesa skel 2, kakor da bi jih bile ose opikale. Tako je stopal kake pol ure moži-Ček iti tiščal roki za pašni rob, kakor da bi ga vilo in ščipalo po trebuhu, ko zagleda v dalji majhno luč. "Sakra miš! Bobek vendar drži besedo in trezno glavo izza peči, ter smrekove trešeice zažiga, da ga za grive kodraste uberem in mu dvignem premeteno butico kakor polha iz dupla in ga vprašam: "Kaj te kurent moti, da v takovem mrazu starega poštenega Gorička iz listja dra-miš in mu k sebi v to beznico velevaš?" " Te besede je govoril samemu sebi naš ponočni potnik, kamniški mest-jan Matija Goriček, ko se je Bobko-vemu poslopju v Podgorji približeval. Ko je dospel pod njegovo steno, nasloni se na skladnico drv pod malim omreženim oknom in se ozre v izbo na pol razsvetljeno. Zagledal je potem za velikim omizjem bledolič-negn moža, ki je glavo v pesti podpirajoč v neko zamazano knjigo zrl ter z ustnicami migal in je nategoval, kakor mali učenček, ki na vsak način urno Čitati poskuša in posamezne črke narekuje. Nekaj časa je Goriček opazoval svojega znanca Bobka, za Lutrove prekucije na Slovenskem znamenitega podgorskega kmeta. A ko so mu jele zopet roke premirati, stisnol je pest, kolikor se je dalo v takovem mrazu, in je sunol z njo v zamazano steklo na oknu, da je zazvenelo. Takoj je zaprl nato Bobek knjigo, t reško na pol pogorelo privzdignol in ob enem svoj visoko rastoni život le-r.o raztegnol, oddrsnol okno ter polglasno v noč izgovoril: "Goriček, mislil sem že, da te ne bode. Če si v resnici ti, pokaži znamenje svoje in potem na gorko k meni stopi!" Nihče ni odgovoril zvunaj, le mo-fka roka se je prikazala na oknu, držeč med prsti črnobel trak, na kte-rem ste bili vtisneni črki M. Ij. Ta-kovo znamenje so nosili namreč tedanji luteranci pod vrhovno obleko in z njim so se izpričevali in spoznavali pri posebnih priložnostih. Precej potem so se odslonila vežna "rata, in ko je stopil naš znanec v zadulilo sobo za svojim tovarišem Bobkom, vprašal je poslednji: "Ali si sam, Goriček t Mislil sem, da prideta skupaj s Stobejko; čudno se mi dozdeva, da je še ni." "Meni nič mari. Še jazbec bi ne zapustil v takovem mrazu brloga, kot Fom ga jaz, in bi v noči snega ne opletal; a prišel sem, da ne rečeš, da sem mevža in da bova lahko enkrat skupaj pobirala onkraj mano, ki bode z Lutrove mize padala." "Prijatelj, nobeden ne more b peto kruha jesti, če si ga ni z roko prislužil", odsrovori smeje se Bobek in pristavi: "Ne drži se tako kislo kakor sedem lačnih let, povej rajši, ali veš, kje je grad Strmol, Goriček!" "Vzame naj te kurent, kaj bi ne vedel. Kaj misliš, da sem ozebline in mraza pijan kakor medved o bo&iČi T " jezi se sosed ter meni nič tebi nič s hrbtom za omizje rine in s pestjo brado podpre. "Vedel sem, Goriček, da ti nisi ja-re gospode cvet, ki ne ve, kaj se pravi dandanes z biriči v caker hoditi; zaradi tega sem te povabil nocoj sem /ta razgovor." "Tvoja glava tvoj svet; samo iz-reri kmalu, kaj hočeš, če ne ti pete na zapeček odnesem, da me tristo griv ne premakne do jutra", odvrne tsvariš in zre v svojega soseda, kakor da bi hotel reči: "Miši imajo svoje luknje in vrabci svoje podstrešje, mi pa se shajamo kakor garjavi v noči tu in ne vemo prav za prav čemu!" Dobro, da je treska z velikim otrin-kom gorela in da ni videl Bobek, jeden izmed glavnih stebrov ondotnega Interanstva, kislega obraza svojega tovariša, če ne, bi morda ne bil pri stavil potem: prijatelj, in v črevlje ovsene Blatne nallači; kajti še noeoj moraš v imenu n««e stvari storiti dolg in težaven pot! Naša voditeljica Katarina Stobe pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki J£f reprezentujejo 5 milijonov kron Čistega premoženja. Ti čiani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim ffe svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po- vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slo vensko hranilnico r Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da ma ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade pogreje duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. javno na sprehod vodil." "Šalo na stran, dragi Goriček, kaj veva midva, kaj vse v svetem pismu stoji, ktero hočeš ti razlagati, kakor da hi črešnje ubiral. Jaz ti le pravim, da je tvoj čas drag. J utre zjutraj, ko vzhaja solnce, moraš biti že v Str-molu; kajti tedaj se vozi Strmolski baron v Veselovski gozd na sprehod, in pri tej priliki govoriš lahko z njegovim kočijašem Knafljem ter mu podaš pismo Katarine Stobejke. Med tem ko ti občuješ z njim in ga vpra-' šaš, kakovo naznanilo ti naroča, odgovori ti on le z besedo "da" ali '' ne ". Če se zgodi poslednje, ne vračaš se prej, dokler ti ne pošljemo še ! nekaj tukajšnjih znancev, kteri ti naznanijo daljno naše povelje." Pri teh besedah Bobkovih je Gori- i ček svoj suhi obraz tako skremžil in široki nosnici tako raztegnol kakor psiček, če mu mesto pričakovane klobase glavico češnja pod nos pomoliš. Cez nekoliko pa je zarohnel in se začudil meneč: "Q sveti pust, kako smo ljudje nespametni na svetu! Z glavo po njem hodimo, da nas črevlji ne ožulijo na nogah. Potem naj pa še kdo reče, da nebeške črešnje, ki po zimi in po letu ondi zore, nekdaj zastonj zobljemo? Tn Knafelj je zdaj Strmolskega grajščaka kočijaš. a jaz sem mislil, da se bode z našim Lutrom v zlatej kočiji po nebesih vozil in še nam tja gori pomagal, če nas kamniški Kramar prej obesiti ne da. Če se pa nameri poslednje, potem še z našim plačilom ni nič; saj more le tista duša v večni raj oditi, ktero pobožno iz prsij izdihnemo. Kako se l>ode pa moglo to zgoditi, Bobek, če nam rabelj z vrvico vrat zadrgne?" "Ti pikaš danes kakor škorpijon. Če mu na rep stopiš, samega sebe. j Goriček. In treba ti ni, saj še nisi si noči zadnjič večerjal. Jutre zjutraj • 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. na tešče te pa te besede neslane teže, i kakor da bi se bil boba v stročji pre-objedel", povzame zopet nekoliko nevoljen Bobek in zre dalje v knjigo pred seboj ter nadaljuje potem: " Tu notri stoji zapisano: Vsak naj vzame ^voj križ na rame in ga naj nese zn menoj; kajti blagor onim, ki so trud-i ni in obloženi, njih je nebeško kraljestvo. '' "Zdaj si se pa sam vjel, Bobek, v J past mišjo, ki si jo hotel meni nasta-' viti", odgovori urno tovariš. "Da ni- i -em obložen s križem, ne moreš tajiti. I prijatelj. Že petdeset let ga nosim zn seboj in nihče mi ga neče vzeti, samo sodeč bi ga rad, da bi ga potem med zemljo in nebom vranam in krokarjem za večerjo obesil. A ne bode ga Še zdaj. Ti pa hočeš, da bi ga takoj Še v noči in zimi črez strm in grm v j Strmolski grad na prodaj nesel, da mi tam še nekaj rudečih klobas za _ plačilo, ker za Knafljem stikam, nanj NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN* obesijo. Veš, Bobek, naš voditelj, Iva- JE 60 GALON. tarina Stobe, nam je zadnjo nedeljo BRINJETEC, za kterega im-pridigoval, da imajo lasice svoje luk- portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 nje, vrabci svoja gnezda; jaz Lutrov steklenic $15,00. Brinjevec najkelje apostel pa bi nocoj še tvojega zapeč- vrst«, ker je žgano na Isti aačia, kaka ne imel, kamor bi na gorko položil ! ker doma na Kranjske«*, svojo glavo?" (Dalje prihodnjič.) Oompagnie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICQ-INH8BRUK LJUBLJANA. POŠTNI parniki SO I •K d«t vijaka.------------ Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. „L* Lorraine", fr.La Srroie", krLa Touraine", , {,L'AquiUine", , ,,La Bretagne",.... ,,L* Champagne",. ,,La Gascogne", „, £V Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedn^ ob Četrtkih r ari dopoludae. Parniki odpljajejo l« pristanišča ifcv 42 North River, ob Morton Street 1 ii.OOO tOB, 13.000 „ io.ooo „ i D. OOO ,, 8. coo 8.000 , 8.00a it «5.000 itoojiklk ho*1., «5, OOO || 11 12.000 n M 16.000 i, n 9.000 „ „ 9'°9a. >-!* H 9.000 ,, 11 10. BENZIGER BROTHERS, CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, PQZOR^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci b a n d e • rov, društvenih zastav, znakov in regalij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo poSljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. OdgovorilJ Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisova* Vam bode roiak g. Lupša *La Savoie La Bretagne La Champagne La Gascogne *La Touraine 21. julija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 3904 18. an g. 1904. *La Lorraine La Bretagne •La S&veie •La Touraine 25. aug. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Stan* tgeieija: 31 B&0ADYVAV. NEW YORK. Holland-America Liine (HOLLAND- A M E IMS KA t RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih držav med NEW YQRKOM in EOTTERDAMOM preko Boul«gn< JOHN KRACKER Priporoča rojakom svoja Tvretaa VINA, ktera v kakovost? n^dkriljn-jeje vsa draga ameriška vino. Bndeče vine (Concord) prodajam pe 5Qc galono; belo viae (Catawba) pe 7ic galoae. ■■■ Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV 8vbtovni, prenovljeni NAROČB AM JE PRILOŽITI DENAR Za *>bila aarečila 88 pnpereča 'dOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O* it SIDRO fi Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUM ATIZEM, PQK0ST1UC0, PODAGRO ltd. in razne renmatične neprilike. SAnOi Met. In SOct. v vaeh lekarnah ' «11 prt F. Ai: mehter & Co. 215 Pearl Street, New York. se, ako potuješ ▼ staro domovino, kupi tiket sa parobrod pri F. SAKeaajv Le dobro se oprej, 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iž newyorSke nostaje tele- | fonirej z Številko 3795 Čortlandt, f% V. O. Box 77, Crockett. CalifurmU-ae slovensko zmeniš ž njim. Contra OoeU. Oa. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črn« im sel* v i m • 35 d* 45 c en t« v salona; star« bele ali črno vin* 50 center galea*. IUm-liftff 55 ct. salon*. Kder kupi ai*aj kakor 50 calo* vi**, »era dati 12.00 ea pesode. D r e ž * i k oi $2.25 de $2.75 telo*« . slivevie* po $3.00 c*le*a. Pri večjem »aročilu dana pepuat. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iste j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Aaa't Ticket A(cat, City Ticket A teat, 313 IV. Alain St., Puoblo,-Colo Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakser ju, lastniku tega lieta, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. i? sur-?!er. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. STATEKDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,600 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do sli od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene gf^j »ia posc*L>ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestUl;: J DUNAJ. I. Kolowratring to.' 1NOMOST, 3 Rudolfstrasac. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona P ;i r n 1 lt 1 o d l> I J u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak čet rt«'k fn iz NEW YORKA -z^s^^r^r ob K), uri zjutraj. ~ , - vsako sreda holland-america lsne, 39 Broadway, NEW YORK. »0-3 Dearborn St., CHICA<<tnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, &jtujersko, Koroško, Pri morje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nr^ dopoludne od pomola A^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PIllLA OELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Hi Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h 1 s t ko v b* ;©obrniti na. Office, 9 Broadway, New Y