Ameriška Domoi

NO. 84
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN liANGUAGG ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-68GX)
SLOVCNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€» Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, R(
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 1, 1979
OHIO K.S.KJ. DAN IN PIKNIK
v nedeljo, 5. avgusta, na farmi Sv. Jožefa, Willoughby Hills
Cleveland, Ohio — Letošnji 28. letni Ohio K.S.K.J. Dan bo v nedeljo, 5. avgusta, na pikniških prostorih farme Sv. Jožefa, White Road, Willoughby Hills, Ohio. Prireja ga Ohio Federacija K.S.K.J. društev za vse članstvo in prijatelje.
Vsi ste prav lepo vabljeni, da pridete na to prijetno snidenje starih znancev in prijateljev in da se tam seznanite tudi z drugimi, ki jih doslej niste poznali.
Za zabavo in ples bo igral Johnny Turek orkester in sicer od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer.
Na igrišču se bodo začele ob 6. uri popoldne razne tekme in igre za mladino.
Kot na prejšnjih piknikih bo tudi letos gostom na razpolago dobra in okusna hrana ter raznovrstna tekoča okrepčila. Pri stojnici za pecivo bodo nudili domače pecivo, kakor ga le naše gospodinje zmorejo pripraviti.
Otroci-čiani bodo pri vhodu na pikniške prostore prejeli v dar nekaj tiketov za okrepčila, da si po svoji volji “kupijo”, kar želijo.
Začetek piknika ob 1. uri popoldne in do 8. ure zvečer bo za vse dovolj časa za zabavo, plesanje, petje in družabne pogovore.
Za Publicistični odbor:
Frank Zupančič
Carter imenoval
V'N.
novega poslanika za Moskvo
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je nedavno imenoval 65 let starega Thomasa Watsona za ameriškega poslanika v Sovjetski zvezi. Watson je bil prej načelnik mogočne International Business Machines Corporation. Večkrat je bil v Sovjetski zvezi in dobro pozna vse najvišje sovjetske voditelje. V tem smislu, trdijo opazovalci, je položaj Watsona sličen onemu, ki ga uživa G. Averill Harriman. Sovjeti Harrimanu tudi precej zaupajo, ker mislijo, da jih Harriman razume in da ni poklicni protikomunistični skr ajnež. Take ljudi Sovjeti smatrajo za “realiste”.
Sedanji ameriški poslanik v Moskvi, Malcolm Toon ni bil priljubljen Sovjetom, ker je bil preveč “trd” v svojih stališčih napram Sovjetski zvezi in njeni notranji in zunanji politiki. Watson torej naj bi bil bolj zmeren. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je odločno zavrnilo trditev, da pomeni imenovanje Watsona nekakšno popuščanje v ameriški politiki do Sovjetske zveze.
Bo slrajk pri javnem prometu Clevelanda!
CLEVELAND, O. — Ko danes zjutraj poročamo, ni jasno, ali bodo delavci clevelandskega javnega prometa štrajkali, ali ne. Predsednik lokalnega društva Amalgamated Transit Workers unije je sinoči izjavil, da- štrajka ne bo. Posamezni člani unije pa trdijo, da bodo štrajkali tudi, če nimajo dovoljenja od unije.
Pogajanja med unijo in vodstvom Regional Transit Authority (RTA) trajajo že dalj časa. Pretekli petek so člani unije odločno odklonili pogodbo, katero sta jim predložila RTA in unija. Unija ima dovoljenje od članstva, da proglasi štrajk.
Zadnje vesti trdijo, da zaenkrat avtobusi vozijo normalno. Danes dopoldne se bo-
PalestiiKi morajo pred vojaško sodišče
ANKARA, Tur. — Štirje Palestinci, ki so pred dvema tednoma napadli in zavzeli e-giptsko veleposlaništvo v Ankari, bodo morali pred posebno vojaško sodišče. Obtoženi So umora dveh turških policajev, ki sta bila ubita med napadom. Nek uslužbenec veleposlaništva pa se je ubil med obleganjem, ko je skušal pobegniti iz stavbe.
Palestinci so se zadržali v k- veleposlaništvu skoraj dva dni, potem so se slovesno predali turškim oblastem. Delegacija, ki jo je poslal voditelj Palestinske osvobodilne fronte Jasir Arafat, je posredovala pri pogajanjih med teroristi in turško vlado. Palestinci so med drugim zahtevali, naj bi Turčija prekinila diplomatske odnose z Izraelom. Turški ministrski predsednik Bulent Ecevit pa je'zagotovil, da turška vlada ni sprejela nobene od zahtev Palestincev in da so se brezpogojno predali.
Turški državni tožilec je sporočil, da bo zahteval smrtno obsodbo za vse štiri teroriste. Opazovalci razmer na Turškem pa dvomijo, da bi do izvršitve morebitne smrtne obsodbe sploh kdaj prišlo.
SZO proti alkoholizmu
Generalni direktor SZO Half-dan Mahler je pozvali “k’ neposredni akciji zaradi naglega naraščanja števila problemov v zvezi z alkoholizmom po svetu.
V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je dr. Mahler pozval članice, naj z zakonskimi ukrepi preprečujejo pretiravanje z alkoholom.
Med predlaganimi ukrepi SZO so višje cene alkoholnih pijač, omejitev proizvodnje in nadzor nad uvozom alkohola.
sta sestali RTA in unija. Ni dvoma, da če pogodba ne bo kmalu dosežena, bodo delavci štrajkali.
Znova strah pred
Kitajska se zanima za tuj kapital
PEKING, Kit. — Kitajska vlada je uveljavila nov zakon o tujih naložbah. Tuj kapital, zlasti ameriški, bo tako našel pot v Daljni vzhod in lahko razlival svoj vpliv na Peking. Doslej je bila Jugoslavija edina država marksističnega sveta, ki je dopuščala dotok tujih kapitalov. Tuji opazovalci so označili zakon kot “skrajno liberalen”.
VREME
Pretežno oblačno in soparno z možnostjo krajevnih neviht danes do 50% in do 10% jutri. Najvišja temperatura danes okoli 83 F, jutri nekoliko hladnejše vreme. Najvišja temperatura okoli 79 F.
V slovenski javnosti je zadnji mesec nepotrebna pravda okrog nekega predavanja dr. Franca Rodeta, profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani. Ta profesor je lani v okviru teološkega tečaja, ki ga vsako leta prireja teološka fakulteta, imel predavanje z naslovom “Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri”. Vsa predavanja, ki so jih imeli predavatelji na tečaju, so pred nekaj tedni izšla v posebni knjigi: v njej pa manjka predavanje dr. Rodeta. Pri nas v zamejstvu je na to prvi opozoril Novi list, ko je prinesel vest o izidu knjige. Skoraj istočasno se je v Ljubljani o-glasil sekretar CK ZSK Franc Šetinc ih po radiu napadel dr. Rodeta, češ da uganja “klerikalizem”. Takoj za Šetincem je skoraj iste misli ponovil v ljubljanskem Delu časnikar Lojze Javornik v članku z naslovom “Nihče nima monopola nad višjimi vrednotami” (Delo, 8. junija).
Dr. Franc Rode se je pred javno kritiko hotel javno braniti, kot je njegova pravica in dolžnost. Poslal je pismo ljubljanskemu Delu, v katerem pojasnjuje misli, ki jih je izrekel v svojem predavanju.
Toda glavni urednik Dela mu je pismo vrnil, češ da je “nestvarno, enostransko in pavšalno”. Ker Delo ni hotelo objaviti njegovega članka, se je prof. Rode obrnil na Družino. Ta ga je objavila 15. julija 1979 na 6. strani.
Povejmo še to, da je predavanje bilo že postavljeno v knjigi in bi imelo iziti na str, 247 do 267, ko so nastale težave ž oblastjo, ki je prepovedala izid predavanja. Dr. Rode se je vdal, da predavanje ne izide, ker bi sicer celo knjigo zaplenili. Kljub temu so potem sledili napadi na radiu in v Delu. Prof. Rode v zagovoru pravi: “Ko je bilo v zadnjem hipu doseženo, da se predavanje) ne objavi in sporazumno sklenjeho, da o stvari ne govorimo več, so se naenkrat pojavili avtorizirani kritiki: kdo z živo besedo pred poslušalci, kdo po radiu, kdo v časopisu.”
Komaj že izšel Rodetov dopis v Družini, sta se v sobotnem Delu (14. julija) že oglasila Mitja Ribičič in Franc Šetinc. Posebno ta slednji je kot tajnik ZK Slovenije in njen ideolog posvetil Rodetovemu članku celo stran v Debi, Vendar ne pove nič nove-
Novi grobovi
Joseph Wente
. V nedeljo, .29. julija, je umrl 18 let stari Joseph' Wente s 927 E. 72 St. v Clevelandu, Bil je ,sin Johna in Regina. (Sue): roj. Smola, brat Johna Jr., Williama, Henrya, Charlesa, Thomasa, Roberta in Patricie Messina, 3-krat stric. Zaposlen je bil pri So-hio bencinski postaji na vogalu E. 72 St. in St. Clair Ave. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda jutri, v četrtek, ob 9:30 zjutraj, v cerkev .sv. Philip Neri, nato na Kalvarijo. Ure kropljenja danes, v sredo, od 2.-4. in 7.-9. zvečer.
Joseph J. Vidmar
Dne 30. julija je nenadoma umrl 70 let stari Joseph J-Vidmar, mož Eleanore, roj. Rypinski, oče Ronalda J. in Roberta J., stari oče Keri Anne in Leslie Ann, brat Mary Zitz, Josephine Justin, Alberta in pok. Anthony j a J., Victorja in Nettie Modic. Bil je član SDZ Slovenec št. 1- in Maccabees št. 1288. Pogreb.bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Justin Martyr ob 10. uri zjutraj, nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja danes, v sredo, od 2.-4. in 7.-9. zvečer.
-----o----
Begin okreva
JERUZALEM,. Izr. — Izraelski ministrski predsednik Menachem Begin počasi okreva, poročajo iz bolnice Hadas-sah v Jeruzalemu. 65-letni Begin ima zamašeno žilo v možganih.
Izraelski, voditelj ni v resnem zdravstvenem stanju, pravijo njegovi zdravniki, čeprav neuradni viri trdijo, da je Begin zgubil polovico vida v desnem očesu, 10% v levem ter da malo šepa pri hoji-
Da bi se Begin upokojil, zaenkrat ni govora.
“kle rikalizmom
ga. Vztraja pri običajnih trditvah. “V verskih pravicah načelno ni omejevanj, zato verniki ne potrebujejo nikogar, da bi jim jih posredniško branil,” trdi Šetinc.
Posebno zameri Rodetu in tudi Družini, češ da delata za neko “spravaštvo”. To se pravi za neko spravo, za neko novo gledanje na preteklost med vojno, ki naj bi privedlo do tega, da bi pozabili, kar je bilo, in bi rajši gledali naprej v nove čase. Tega seveda partija ne more dopustiti, ker njej je revolucija “mit”, neka bajka, kot očita tudi prof. Rode v svojem članku.
Nad vsem pa vlada paničen strah pred “klerikalizmom".
S tem strahom je partija v Sloveniji naravnost obsedena, To je videti tudi v Šetinče-vem članku : v Delu. Toda vprašanje je, ah je ta strah resničen ali pa je samo umetno narejen zato, da morejo porezati vršiče tistim, ki hočejo kaj več kot samo moliti v cerkvi in hvaliti odlične odnose med oblastjo in verskimi skupnostmi v Sloveniji.
Spominjam se, kako so pri nas na Primorskem v neki dobi začeli govoriti o “beli gardi”, ko mi o njej še nismo
V SOVJETSKI ZVEZI 10 TUDI MANJKALO NAFTE
WASHINGTON, D.C. — Izvedenci ameriške obveščevalne službe (CIA) so mnenja, da bo kmalu prišlo do pomanjkanja nafte in drugih e-nergetskih virov tudi v Sovjetski zvezi. Splošno znano.,je, da ima ZSSR ogromne količine nafte in naravnega plina. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da je Sovjetska zveza v tem smislu bogatejša kot ves Bližnji vzhod.
Že leta 1977 je CIA začela napovedov ati, da Sovjeti kmalu ne bodo zmožni predelovati dovolj nafte in plina, da bi zadostili lastnim potrebam. Kot v ZDA in drugod po svetu, tudi v ZSSR uporabo nafte in naftnih derivatov nenehno raste. Obenem je Sovjetska zveza glavni dobavitelj nafte državam vzhodne Evrope, članom tkzv. COME-CONa. COMECON je ekonomsko telo, ki združuje eko-Tiomije sovjetskih' satelitov v vzhodni Evropi z ekonomijo Sovjetske zveze. Brez stalnega dotoka nafte in drugih surovin iz ZSSR bi se vsi ekonomski sistemi sovjetskih vzhodnoevropskih sate litoV skoraj zaustavili.
Pred dvemi leti so razni strokovnjaki napadli oceno CIA glede produktivnosti in bodočnosti sovjetske naftne industrije. Trdili so, da je CIA močno podcenila količine naftnih rezerv, ki jih naj bi imela Sovjetska zveza na razpolago, posebno v Sibiriji, in tudi možnosti Sovjetov, do bi povečali proizvodnjo v tej panogi svoje industrije. Sedaj pa izgleda, da je CIA imela prav.
TEŽAVE V ZSSR
Zanimivo je, da je glavni problem v Sovjetski zvezi sli-
nič vedeli, vsaj na deželi ne. Pa vendar so že ožigosali nekatere za “belo gardo”. Tako : se mi zdi, da delajo danes s klerikalizmom. Kdor si upa kaj povedati poleg hvale, je klerikalec. V Sloveniji je danes isto kot med vojno “bela garda”. Na to opozarja Franc Šetinc, ko piše:	•
“Odnosi so (med Cerkvijo in oblastjo) splošno dobri, so pa posamezniki in skupinice, ki bi jih radi skalili in pokvarili. Tega ne bomo dovolili. Zaostrovanje odnosov in kvarjenje ugodnega ozračja je gotovo predvsem v škodo Cerkvi sami. Tega bi se morali zavedati tudi posamezniki, zlasti tisti, ki delujejo sovražno, protidržavno in se pri tem povezujejo z reakcionarnimi silami in institucijami v svetu.”
Če imaš torej kritične pripombe o “dobrih odnosih” med Cerkvijo in državo v Sloveniji, če imaš kako željo, npr. naj bi Božič bil tudi državni praznik, kot želi dr. Ro-. de, potem se pazi, kajti to je že protidržavno! “Državno” je samo. da hvališ in se prilizuješ. To je smisel vse te nepotrebne polemike in vsega “klerikalizma”.	K. G.
čen onemu, kateremu se morajo sprijazniti tudi v ZDA-vse večja in dostopna nahajališča nafte so že našli v obeh državah in jih sedaj hitro izkoriščajo. CIA meni npr., da je ogromno sovjetsko nahajališče olja Samotlor v zahodni Sibiriji že doseglo višek svoje produktivnosti.
Sovjetska zveza in njeni zavezniki danes še izvažajo približno milijon sodov nafte dnevno in pri tem tudi veliko zaslužijo. To pa ne bo trajalo dolgo, sodi CIA. Že v 1. 1982 bodo morali Sovjeti uvažali do 700,000 sodov nafte dnevno. To bo povzročilo težave ne samo Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom, ampak tudi za vse ostale države sveta, ki morajo to dragoceno surovino uvažati.
Ko bodo Sovjeti začeli kupovati nafto na mednarodnem trgu, jo bodo iskali pri istih prodajalcih kot ZDA, Japonska in druge države. Količina nafte na razpolago vsem morebitnim kupcem pa bo ostala ista ali se bo celo zmanjšala. Torej ne samo, da jo ne bo dovolj, cena se bo zopet dvignila.
KAJ BO?
Kakšne naj bi bile posledice vsega tega za ZDA in Sovjetsko zvezo? Najbolj verjetno bo prišlo do povečanja konkurence in napetosti med njima. Na. Bližnjem vzhodu npr. bosta tekmovala bolj in bolj odkrito. Da bi si Amerika pridobila prijateljstvo in zaupanje v arabskem svetu, ni izključena možnost, da se. ne bi začela oddaljevati od Izraela. Glede vprašanja Izraela ima Sovjetska zveza prednost med Arabci, ker je dogloletna nasprotnica te države in je že 1. 1967 prekinila diplomatske odnose z njo.
Težave za ZSSR pa bodo še večje, trdi CIA. V primerjavi z ZDA nimajo v ZSSR velikih možnosti varčevanja e-nergije. Proizvodnja premoga v Sovjetski zvezi tudi zaostaja. in isto velja za naravni plin. Obenem bodo Sovjeti v skrbeh zaradi njihove kontrole nad državami vzhodne Evrope. Ekonomsko bodo te države postale vedno večje breme Sovjetski zvezi.
Nekateri izvedenci so že začeli razmišljati, ali naj bi bila Sovjetska zveza v bodoče pripravljena odpovedati svojo kontrolo v tem delu sveta. Zaenkrat pa prevladuje mnenje, da bi Sovjeti raje ojačili svojo kontrolo, da bi se vrnili v novo stalinistično politično dobo.
------o------
Richard i. Nkon se prešel! ¥ New York
NEW YORK, N.Y. — Bivši ameriški predsednik Richard M. Nixon, ki je .zadnjih 5 let živel v svoji vili “Casa Pacifica” v San Clemente, v Kaliforniji, se je odločil, da bo to hišo prodal. Preselil se bo z ženo v mesto New York, kjer sta živela med 1. 1961 in 1969. Nixon si je kupil 9-sobno stanovanje na vogalu E. 72 St. in Madison Ave., za katerega


LETO LXXX1 — Vol. LXXXJ
iim
| Iz Clevelanda ! j in okolice
Pozdrave iz Velike planine^—
Preko AD na karti Velike planine pošilja naj lepše pozdrave vsem bralcem lista zvesti narodnik John Kamalic iz Euclida.
Naj lepša hvala!
Znižane cene—
V	Anzlovar Dept. trgovini imajo veliko razprodajo po za 20% znižani ceni vsega blaga! Razprodaja bo trajala do 18. avgusta.
Obisk iz Slovenije—
K bratom, sestram, materi in očetu je iz Predoselj pri Kranju prišel na obisk v Cleveland s svojo družino, Nace Ovsenik. Če bi kdo želel z njimi stopiti v Zvezo, žive na 7505 Cornelia Ave., tel. 881-3118. Naj se med nami družina dobro počuti in odnese lepe spomine, ko se vrnejo nazaj domov.
Posebna Baragova izdaja AD—
Ali ste že naročili oglas za posebno Baragovo izdajo Ameriške Domovine? Če še ne, izpolnite, odrežite in od-pošljite naročilnico na 4. strani še danes!
Obisk iz Zaklanea pri
Horjulu—
Iz Zaklanea pri Horjulu je prišla na obisk hčerki Mimi in Janezu Hočevarju in pa stricu Jakobu FMjdigi in drugim sorodnikom Ivana Fajdiga. Dobrodošla med nami!
Oltarno društvo Sv. Vida—
Članice Oltarnega društva fare Sv. Vida imajo v nedeljo 5. avgusta pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Sestanka ta mesec ne bo. c
Zadušnica—
V	petek, 3. avgusta, ob 7:45 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Margaret Yartz ob petnajsti obletnici njene smrti.
Raznašalca iščemo—
Uprava AD išče raznašalca za okolico Neff Road, Kewa-nee, Mohican, E. 197 in E. 200 St., Underwood, Chickasaw in Shawnee. Pokličite 431-0628 za podrobnosti.
Počitnice—
Zaradi poletnih počitnic bo znana Slovenian Village rev-staracija, v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave., zaprta od 28. julija do 13. avgusta. Nosanova pekarna je tudi zaprta zaradi počitnic do 14. avgusta.
Žegnanjski festival—
Dne 19. avgusta bo Žegnanjski festival pri cerkvi Marije Vnebovzete.
Baragov dan—
Vstopnice za kosilo v Slov. narodnem domu na St. Clair, v nedeljo, 2. septembra, so naprodaj v župnišču Marije Vnebovzete. Cena je $6.00 Število vstopnic je omejeno, torej zainteresirani naj se oglasijo čim prej!
bo odštel kar $750,000.
Vzrok za preselitev je Nh xonova želja igrati “večjo javno vlogo” in obenem biti bližje hčerkama in vnukom.
Kmalu bo poteklo 5 let, odkar je moral Nixon odstopiti kot predsednik ZDA.
AMERIŠKA D0MOVINA, AUGUST 1, 1979
MmišM Domovima
=fe
/Ivf/l' ■ M I <r- ^ •*!—MO A1! I
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in J uly	•
NAROČNINA:
Združene države:,	‘ ’
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih državi	• ;	,
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece i. Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:	!
United States:-
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
Fridays only: $10 per year—Canada and'Foreign: $15 a year $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
najboljšega v celotnem zahodnem svetu. Povprečni, nemški industrijski delavec z ženo (ki ne dela) in dvema otrokoma je 1. 1976 zaslužil 11,614 dolarjev, angleški delavec z enako družino pa komaj $6,411. Kakšna razlika! Skoraj vsi nemški delavci imajo po zakonu 40-urni delovni teden, dočim dela angleški po 45 ur na teden. Toda več kot vse to pomeni delavcu možnost prositi svojo kompanijo in od nje tudi dobiti procentni prispevek pri nakupu njenih delnic, kakor tudi pri u-stanovitvi lastnega doma; na drugi strani pa mu je zakonito zagotovljeno, da ne sme biti odpuščen iz službe brez nadalnjega v primeru tehnoloških sprememb v podjetju, marveč ga mora to na lastne stroške pre-usposobiti za kako 'drugo delo.
Prof. Willey navaja še to, da so tako imenovani prosti poklici (obrtniki, lastniki trgovin in malih:pod1-, jetij in farmarji) bili 1. 1976 v Zahodni Nemčiji še za 1.88-krat na boljšem kot delavci in uslužbenci s plačami. Država jih namreč ne obremenjuje pretirano z davki, jim pusti v ekonomskem pogledu prosto pot in celo načrtno pospešuje privatno podjetnost. Iz takega prostega, zasebnega podjetniškega zagona se je rodil oni opevani “nemški gospodarski čudež”, ki je črpal svojo moč iz korenin krščanskega socialnega nauka, ki se je prvič v zgodovini praktično uveljavil.
L. P.
No. 84 Wed., Aug. 1, 1979
Moč krščanskega socialnega nauka \ E$&S6(lci IZ tlCLTodcL
n.
Kakšno je stanje m..položaj delavca in uslužbenca v Zahodni Nemčiji, da more ameriški profesor za politično znanost Richard Willey v svoji študiji imenovati ta položaj — paradiž? Tako smo zapisali v prejšnjem odlomku tega spisa in sedaj nam preostane, da razloži-, mo in utemeljimo vse to. Kar bo tukaj navedeno, so stvarna dejstva brez olepšavanja ali pretiravanja, kakor jih je imenovani profesor našel v Nemčiji.
Preden pa začnemo navajati njegove najdbe, _ se zdi umestno bralce seznaniti z viri krščanskega socialnega nauka, katere so nemški krščanski demokrati praktično uresničili v svoji deželi. V industrijski revoluciji pred več kot 100 leti sta si kapital in delavec sovražno stala nasproti in se znašla v bojnem stanju. Marxcve ideje so to stanje poglabljale in ga spremenile v razredno borbo. Kapital je sovražno razpoloženje brezobzirno izkoriščal v svoj prid z nečloveškim izžemanjem in izkoriščanjem delavskih množic. Te so po Marxovem načelu: proletarci, združite se! začele ustanavljati delavske unije, a te so sprožile organizirano borbo ne samo zoper kapitalizem, marveč zoper zasebno lastnino sploh.
Sredi takega uničujočega, sovražnega boja, grozečega razrušiti človeško družbo in izsiliti novo po Mar-xovih zgrešenih idejah, se je oglasil papež Leon XIII. in izdal 1. 1891 encikliko Rerum novarum. V nji obžaluje žalostno stanje delavskega sloja, ^ahteva temeljito izboljšanje socialnega stanja, a odločno zavrača marksistično pot med socialnimi plastmi družbe, obenem pa nakaže osnove za reorganizacijo te družbe po načelih Kristusovega nauka, ki je. nauk ljubezni. Izrecno poudarja socialno odgovornost in družbene dolžnosti kapitala, pokaže na delavca kot otroka božjega, ki mu je družba dolžna zagotoviti človeka dostojno življenje, delavcu pa odsvetuje uporabljati nasilna sredstva v boju za svoje pravice. Industrijsko podjetje naj bi bilo kot družina, kjer ima vsak član svoje dolžnosti in pravice, da soodloča v skupno korist in uživa od skupnega blagra.
Ob 40-letnici Rerum Novarum je 1. 1931 papež Pij XI, izdal novo socialno okrožnico Quadragesimo Anno in v nji dopolnil in posodobil teh prilagodil Leonove nauke naglemu razvoju industrijske podjetnosti, kakor tudi družbenim spremembam. A vsebina prve, Leonove okrožnice je ostala v^celoti v polni veljavi vse do današnjega dne.
In na ta temelj je postavila povojna nemška kr-ščansko-demokratska vlada svojo zakonodajo in njeno praktično izvedbo za socialno in ekonomsko ureditev nemške industrijske družbe, ki se je po vojaškem porazu znašla v skoraj popolnem razsulu.
Ni tu mogoče naštevati podrobno sistema nemške socialne zakonodaje, posebej podčrtati pa je treba o-srednjo in temeljno idejo o ureditvi nemške industrijske družbe, in ta je, da je razredno-bojno razmerje med delom in kapitalom, ki prevladuje v Angliji (in do neke mere tudi v Ameriki), zamenjala z načelom sodelovanja in sporazumevanja (brez štrajkov!) na bazi skupnih interesov. V sklopu tega principa je brez dvoma vodilni dejavnik zelo modra uredba o so-odločanju delavcev (co-determination) pri upravi in vodstvu podjetja. Ideja soodločanja izvira iz Rerum Novarum. Iz tega izhaja posledica, da iz napredovanja podjetja napreduje tudi delavski zaslužek, to pa je najmogočnejša spodbuda za pridnost in vestnost pri delu, — in za uspevanje podjetja.
(So-odločanja ne smemo zmešati s samoupravljanjem (self-management), ki ga je Kardelj vpeljal v Jugoslaviji, češ, da mora biti vse v rokah delavcev samih, ki da so lastniki podjetja in o vsem odločajo. A to ne drži, ker o temeljnih problemih odloča — partija. Zato pa samoupravljanje ne rodi zaželenih uspehov, kakor jih rodi soodločanje v Nemčiji, kjer složno sodeluje zasebni kapital in delo.)
Prof. Willey trdi, da široki sistem socialnih dobrin v Nemčiji, ki gredo v prid delovnega človeka, velja za
Letošnji študijski dnevi v Dragi
Ne maramo prazne rasne nacionalnosti in tudi ne materialistične kolektivnosti, čeprav bi bila slovansko pobarvana.
F. Koblar
Kot že nekaj let, se bodo vršili XIV. študijski dnevi v Dragi 1. in 2. sept. 1979, s sledečim programom:
Petek, 31. avg. ob 6. zv.: Dvorana Društva slov. izobražencev, Trst, Donizettijeva ulica 3
Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti. Po predstavitvi zakuska in družabnost.
Sobota, 1. sept, ob 4:30 pop.: Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica št. 89
Slovesna otvoritev z nastopi javnih predstavnikov. Po otvoritvi prvo predavanje: BOHINJ: OB 40-LETNICI NEKE VIZIJE.
To je bila vizija, ki jo je tik pred svetovnim viharjem 1939 razgrnila v Bohinju plejada slovenskih katoliških kulturnikov od Finžgarja do Kocbeka, od Janžekoviča do Koblarja in Šolarja:	vizija
zvestobe slovenstvu in krščanstvu, v odprtosti človeku in času. Tema spada med najžlahtnejše, kar jih je doslej Draga programirala. Obenem bo, kot kaže, edina spominska oživitev Bohinjskega tedna v vsem slovenskem kulturnem prostoru. Predavatelj, odlična slovenska osebnost, bo prvič nastopil v Dragi. — Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 2. sept., ob 9. uri:
SLUŽBA BOŽJA na prostem. Celebrant msgr. Lorenzo Bellomi, tržaški škof, ki bo imel tudi nagovor.
Ob 10. uri drugo predavanje:
NARODNOST V TEOLOGIJI IN CERKVI PROTI LETU 2000.
Kakšna se napoveduje vloga narodnosti v teološki spekulaciji in v verskem občutju na pragu 3. tisočletja? Bo narodnost čedalje bolj ugašala v nekakšen krščanski kozmo-politizem ali pa se bo nasprotno izčiščevala v nezamenljivo sestavino krščanske izbire?
O tej temi bo spregovoril strokovnj ak, ki združuj e v sebi bogat teološki razgldd z intimno usidranostjo v slovensko Cerkev. V Dragi bo nastopil prvič. — Po predavanju
diskusija, nato premor za kosilo.
Ob 5. uri pop. tretje predavanje:	■	1
SLOVENSKI MATIČNI, ZAMEJSKI IN ZDOMSKI TRENUTEK.
Matica, zamejstvo, zdomstvo: troje ravni, na katerih se danes izraža slovensko bivanje, v različnih političnih, socioloških, kulturnih in psiholoških pogojih.
To žarečo tematiko bo skušal dešifrirati intelektualec, ki intenzivno živi sedanjo uro našega naroda. Kot predavatelj bo nastopil v Dragi prvič. — Po predavanju diskusija, sklep, večerja, družabnost.
P. Urbanc
Piknik Slovenske sole
CLEVELAND, O. — Slovenska šola pri Sv. Vidu prav lepo vabi 5. avgusta 1979 na Slovensko pristavo na piknik. Zjutraj ob 9. uri bo darovana sv. maša za vse tiste, ki taborijo na Slovenski pristavi. Kakor vsako leto, taborijo tudi letos učenci slovenskih šol sv. Vida in Marije Vnebo-vzete na Slovenski pristavi. Letos se udeležuje taborjenja okoli 50 učencev pod skrbnim vodstvom Toneta Hauptmana in Franka Lavriše. Kuharice bodo pripravile okusno kosilo in pijača bo na razpolago.
Na pikniku bo tudi srečelov z lepimi dobitki.
Čisti dobiček piknika je namenjen za vzdrževanje Slovenske šole sv. Vida, saj so stroški vsako leto večji.
Vsi prav lepo vabljeni!
Franc Sever, tajnik
Prenočišča za Baragov dan v Clevelandu
Howard Johnson Lakefront Motor Lodge, 5700 So. Marginal Rd., Cleveland, O., 44103, tel. (216)	432-2220, sporoča
posebne cene za obiskovalce Baragovega dne v Clevelandu:
Za 1 osebo — $25 in krajevha taksa;
za 2 osebi — (dvojna postelja $27.88 in taksa; prosto za otroke izpod 13 let starosti v spremstvu staršev.
Hotel je na novo preurejen in udoben. Je zelo blizu slovenskega središča ob St. Clair ju in cerkve sv.; Vida.; Avtobusna zveza do. katedra-
••..•J	.	:
le je zelo dobra. Za rezervacije pišite ali kličite čimprdje po: telefonu direktno na: Howard Johnson.	;
Mimogrede iz Miiwaiakeeja
MILWAUKEE, Wis. — Mesec avgust ima več slovenskih imen: veliki srpan, poznolet-nik, prašnjek, mlatnik in o-tavnik. To je mesec, ko zgrabi skoraj vsakogar neubranljiva sla po dopustu1 in potovanju. Prime še tiste, ki so se do sedaj upirali. Življenje v tem mesecu malo zastane, pol trgovin je v mestih zaprtih, vse je na cestah, vse drevi k rekam, jezerom in k morju. Splošni vremenski pregovori za avgusta, pravijo takole: Sonce srpana grozdje meči, z medom navdaja ajda diši. —
Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa meglo zemlja posrka, lepo vreme še dolgo trpi. — Veliki srpan, kar ne skuha, tudi september ne prekuha. — Kadar Velikega šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče. — Na Veliki šmaren jasno vreme, grozdja bo veliko. — Če na Veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. Veliki srpan je višek poletja, ki se v drugi polovici že nagiblje k jeseni. Na poljih je že zrelo žito, na vrtovih paradižniki in drugo sadje. Dnevi se bodo skrajšali po nepotrebnem in noči podaljšale y jezo nas vseh. Jesen je pred durmi. Vsem prijetne počitnice.
*
Dolgoletni urednik Ameriške Domovine prof. Vinko Lipovec je pred kratkim prestopil iz delovnega v pokojninski razred, razred telesnega in duševnega počitka. Biti urednik je zelo težavna, neprijetna in odgovorna služba. Biti pa urednik slovenskega lista v Ameriki, katerega naročniki so stari in novi naseljenci, naročniki desnega in levega mišljepja in tudi brez vsakega prepričanja, je deio in odgovornost urednika večkrat zelo kočljiva zadeva, večkrat radi žaljivih in neodgovornih protestov nerešljiva. Toda prof. Vinko Lipovec je tekom več kot 25-letnega urejevanja Ameriške Domovine izvršil svoje, ne samo, kar mu je veleval stan, temveč kar mu je velevala vest in ponos. Bil je slovenski izobraženec in možakar! Njemu in njegovi ženki Mari naj Bog nakloni še dolgo vrsto let krepkega zdravja in veselega razpoloženja. Pozdravljen!
❖
Na veselih slovenskih piknikih sem večkrat naletel na fante in dekleta, kateri nosijo T-majice, na katerih je napisano:	‘Tm proud to be
Slovenian”, “Kiss me, I’m Slovenian”, “ S 1 ovenians are nice people”. Naletel pa sem tudi na fanta, ki je imel na T-majici napisano: ‘Tm proud to be of Slovenian parents, but ashamed that I don’t
speak Slovenian!”
*
Veliko govorimo in pišemo, kaj človek dela in misli o verskih, političnih,' kulturnih in gospodarskih neprilikah. Malo pa vemo, kaj je človek? Bral sem, da je človek človeku zver. Niso slabi časi, slab je človek. — Človek je trava, ki ne stoji dolgo, je senca, ki kmalu preide. — Človek je pena, ki naglo izgine, je cvetlica, ki kmalu ovene. — Človek je dim, ki ne traja dolgo, je ogenj, ki se kmalu použije. — Človek je list, ki kmalu odpade, je glas, ki kmalu izzveni. — Človek je reka, ki kmalu odbrzi, je sveča, ki kmalu dogori. — Človek je steklo, ki se kmalu razbije in sanje, ki ne trajajo dolgo. Človek je vosek, ki se kmalu zmehča, je roža, ki se kmalu posuši. — Človek je meso, ki se kmalu pokvari, je ladja, ki se kmalu potopi. — Človek je spremen-
ljiv kot aprilsko vreme in nestalen kot cvetni list vrtnice.
— Človek je kot sonce, ki vzide, pa kmalu zaide,' ki še zjutraj posveti in še isti večer otemni. — Človek je kratko donenje zvonov in prava pesem “Miserere”. — A vkljub temu je človek naj lepši, najmočnejši, najhitrejši, najzvestejši, najskrbnejši, najum-nejši, najbogatejši in najsrečnejši, ker ima ključe od večne zakladnice božje.”
j i '■ ■; ;;. \\ Zadnjč čase se vrše po a-meriških mestih levo usmer-
hj	:	:
jeni “antinuelearski” protesti, katere vodijo znani levo u-smerj eni elementi, kot so Bella Abzug, igralka Jane Fonda z njenim možem, Ralph Nader in sedaj jim pomaga tudi kalifornijski guverner Jerry Brown. Mladi ljudje se grupirajo iz sledečih levo smerjenih organizacij:	“The
Trotskyite Socialist Workers Party, The Young Socialist Alliance, The Maoist Revolu tionary Communist Party, The Revolutionary Communist Youth Brigade, Youth Against War and Fascispa The Revolutionary Socialist League, The Central Organization of the U.S. Marxist-Leninists, The League for the R e v o 1 u t ionary Party, The Workers World Party, The Youth International Party, an assorted group of extreme e n v i r onmentalist organizations.”	<
Edina pot, ki pelje k uspešni zmagi takih organizacij in voditeljev je ta, da večina poštenih in dobrih ljudi nič ne stori!
L. G.
Pred 50 leti v Ameriški Domovini
60. letnico rojstva—
Eden najbolj poznanih naših rojakov, ki so doma iz Ribnice, Mr. Jakob Križman, je 8. julija obhajal čvrst in zdrav ter vesel kot se spodobi poštenemu Ribničanu — 60. letnico svojega rojstva. Mr. Jakob Križman je brat poznanega našega slov. mesarja Mr. Matt Križmana. Družina Križman stanuje na Ii252 E. 61stSt. (12. VIII. 1929)
Tudi pred 50. leti—
Pretekli ponedeljek ponoči se je skozi okno na porču v hiši Mr. Anton Ahčina na 1078 Addison Road priplazil tat, ki je Mr. Ahčinu in bratu Franku odnesel 2 žepni uri, dvoje hlač in okoli $50.00 v denarju ter druge malenkosti. (12. VIL 1929)
Raketa proti luni—
Raketa, katero je izdelal prof. Robert Goddard od Clark univerze, in katere namen je bil poslati jo na mesec in obenem s pomočjo rakete dognati zračne razmere v vse-mirju, je bila včeraj izstreljena v bližini mesta Worcestra, Mass. Izstrelba rakete je bila tako močna, da se je slišala dve milji daleč, nakar je raketa lik gorečemu meteorju brzela proti oblakom. Toda le za malo časa, ker že v prihodnjih par minutah se je raketa vrnila na zemljo — v posameznih kosih. Raketa je bila 9 čevljev dolga in 28 palcev v premeru. In sedaj vemo toliko kot prej, kakšna je luna. (22. VIL 1929)
Slovenci v Clevelandu—
V Clevelandu je približno 7000 družin. In te družine imajo do 35,000 otrok, in ti o troci so naša nada, r(aše upanje, naša bodočnost.
Nikomur se ni treba sramovati slovenskega imena.1 Slovensko ime je v Clevelandu kot po državi Ohio povsod v časti. Po svoji marljivosti in
Posebna izdaja Ameriške Domovin« (Škof Baraga)
Iščemo prostovoljce za ranj c oglasov za posebno iz' dajo Ameriške Domovine ji0' 30. avgusta. Čisti prebitek !e namenjen Baragovi zvezi i!1 Ameriški Domovini.
Ako ste voljni pomagati te ma dvema dobrima namen0 ma, pokličite MADELINE & 431-0628.
naprednosti, po svoji varčn0' sti in ukaželjnosti smo zadn]^ leta napredovali, da smo čast mestu Clevelandu in žavi Ohio. In če sami «e’je spoštujemo, nas ho spostova ■ tudi naša mladina) in ta ' dina nam bo sledila, kamor L bomo pokazali pot. (Iz iA° nika, 24. VIL 1929)	,•
Anton Grdina na izlet-'
Mr. Anotn Grdina in njeg ^ va soproga se’ že dalj časa pr^ pravljata na izlet v Detroit’ nedeljo, ko bo tam obdržev'3 lo svoj letni piknik društ^ Marije Pomagaj št. 176 & ^ K J, odpotujeta s parnikom ^ soboto zvečer in se vrneta ponedeljek zjutraj nazaj•
(26. VIL
“Surprize paLty”—
V četftbk so se zbrali s ^ yilm prijatelji in prijatelj'0^ poznane delavke na druš^ nem polju, Mrs. Mary dač, in ji priredili v Slov. rod. Domu lep “surprize P°r ty”. Naša Mary Bradač je la silno ginjena, ko je vioe ’ koliko prijateljev in prijat<!_ Ijic ima. Obenem so ji PoC^a li lepo in popolno oprem0 jedilno sobo. (26. VIL 1929)
Pevski zbor Ilirija—	o[.
Cerkveni pevski zbor c linwoodske slovenske žup11^ si je izbral lepo ime in ^ imenoval doslej “Pevski z Ilirija”. (26. VIL 1929)
(cot
(Op. ured.: Gornje novice objavljene v slovenščini, 1 so jo takrat rojaki v Cle landu govorili.)
Prodaja peciva
CLEVELAND, O. — Trg0 ci v okolici E. 185 St. imeli svojo vsakoletno pr0 vo od L do 5. avgusta. V P slavi sodelujejo razne sk r. ne poleg trgovcev in sp
loš°ih ezis
podjetij v naselbini. V zve . tem bodo tudi Slovenci ^
svoj delež.
V prid Slovenskega za ostarele bodo članice
d0m3 žem aV
q av
skega odseka v petek, °’ ^ gusta, prodajale domače P^ vo pred pospoljem Kovač
alty na 956 E. 185 St. Odsek bo s hvaležn0.
stj°
cN°
sprejemal darovano Pe ves dan pri Kovač Re^U'
V soboto, 4. avgusta, Pav ll6 do članice odseka u(Ie*eZtjii pri “Swap & Shop” v prostorih sv. Jožefa, kjer ^ do imele svojo stojnic0 prodajo domačega kruha* civa, rezancev in drugih l dobrot.	o£p
Vabljene so vse članice ^ seka, kakor tudi prha^ Slovenskega doma za le, da pridejo na prodaj mačega peciva.
ostat0' o d0'
Za pritožbe v Ohiu brezplačni telefon	lci
COLUMBUS, O. — Preh^^ii
Ohia, ki želijo kaj vprašat1 ^ se pritožiti zaradi elektrik0’ lefona ah plina na Office 0 r, Consumers’ Council (držav n ^ rad sveta potrošnikov)* h1) j na razpolago b r e z p1 a -p telefon ves teden, od pope. e^() do pgtka od 8.30 zjutraj) d° L popoldne.-	jp
Kličejo naj telefonsko kp 1-300-282-9448.
^ nmmmjs mmmmL, " august I, \m
0Y1NA
Anglosaksond in komunizem
TORONTO, Ont.' —
Na kanadskih volitvah' v federalni parlament maja 1979 je komunistična stranka dobila manj kot en odstotek ljudskih! glasov. Podoben je položaj v'ostalih anglosaksonskih državah, kot ZDA, Anglija, Avstralija ih; Nova Zelandija. To so države, ki imajo anglosaksonske institucije, tradicije in so v njih Anglo-saksonci dominantni. Človek se nehote.vpraša, kaj je v njihovem sistem^ injkakšni so t"i ljudje, da ne nasedejo komunističnim obljubam.
Anglosaksonski način miš- ; Ijenja ni logičen, ampak je bolj podoben ponašanju in reakciji pomorščaka. Ko ladja odplove'lz"pristanišča, se u-smeri v svbj' .cilj. Toda to ni dovolj, ladjo je- treba .stalno usmerjati po zvezdah in'sedaj moderno kontrolirati instrumente, da človek ostane na pravi poti. Je namreč več čini tel jev, ki stalno vlečejo ladjo od cilja, tako kot veter, morski tokovi in drugi. Pomorščak mora imeti dober posluh in se mora stalno prila-gojevati, da doseže svoj cilj.
Če prenesemo te lastnosti na medsebojne človeške odnosa j e in jih združimo z močno demokratsko tradicijo, je lahko razumeti, da so prav Anglosakshnci razvili demokracijo., ki ni dogmatska, ki spoštuje pravice tudi najmanjših skupin, ter posameznikov in jih upošteva. Ni potem nič čudnega, da ti ljudje gledajo na komunizem in marksistične ideje pragmatično, tiste ideje, ki so pozitivne, se jih izvede, nepraktične ostanejo v pozabi.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME, IN SESTRE
NEŽA PLATNAR, rojena Sedej
umrla dne 17. julija 1978.
Eno leto minilo je že odkar Te več med nami ni. Ko se spominjamo na Te vse solzne naše so oči!
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili, in enkrat bomo združeni, v raju tam- nad zvezdami!
Žalujoči: hčere Ann O’block in mož Louis v Ameriki Frančiška Škulj v Kanadi Ivana Platnar v Kanadi Neža Ahlim in mož France v Kanadi
Sinovi: Frank Platnar v Sloveniji
Janez Platnar in žena Marija v Kanadi Lojze Platnar in žena Paula v Kanadi Sestra Ana Novak in brat Miha Sedej y Ameriki 30 vnukov in vnukinj 25 pravnukov in pravnukinj ter drugo sorodstvo v Sloveniji, Kanadi in -Ameriki.
Toronto, Kan. 1. avgusta 1979
- ČA'.-.-' :y;.: č £
Na ta način se ustvarja sistem, ki se približuje socialni pravičnosti in istočasno spoštuje, ohranja in brani .osebne pravice. Lahko bi rekli, da je to najboljši družbeni red, -ki obstoja kjerkoli na svetu. ’ V sistemu kjer se socialne institucije in zakonodaja stalno, prilagaja tako, da služijo naj večjemu možnemu številu prebivalcev, ni vzrokov, niti potrebe, da bi prišlo do revolucije.	Vg''
Vzemimo npr. francosko revolucijo. V Angliji podobne revolucije ni bilo, ker jo ni bilo potreba, ali bolje, potre- f ba je bila veliko manjša, kot je bila v Franciji. Takoj po revoluciji, v kateri so Francozi pobili na-,tisoče* ljudi, je morda imel povprečen Francoz več svoboščin kot povprečen Anglež; toda Angleži so s, svojim demokratskim in pragmatičnim sistemom kaj hitro dohiteli Francoze. Danes pa lahko rečemo, da je Anglija na splošno bolj demokratska kot Francija. Anglež je bolj svoboden kot Francoz in gospodarske razlike med sloji so manjše v Angliji kot v Franciji. Zakaj naj potem slavijo Francozi svojo revolucijo?
Enkrat za vselej moramo priti do spoznanja, da so revolucije tragedije, da ne koristijo nikomur, samo ogromno gorja povzroče. Revolucije so znak politične nezrelosti družbe. V svetu je treba pospeševati demokracije anglosaksonskega tipa, in preko e-volucije reševati probleme.
Do revolucije pride samo v deželah, ki imajo popolnoma nečloveški in nedemokratski sistem, kot ga je imela Francija pod kralji in Rusija pod carji.
V Rusiji tudi slave svojo komunistično revolucijo, namesto Ra jim bilo žal, da so bili carji tako neumni in niso uvedli reforme in tako preprečili naj večjo tragedijo ruskega naroda. Solženicin je izjavil, da je v moderni dobi ruski narod trpel več kot katerikoli drug narod na svetu. Na žalost se je pri ruskem narodu združil njihov mesija-nizem in komunizem in sedaj vsiljujejo svojo krvavo in kriminalno revolucijo drugim narodom, uporabljajoč nujnost komunistične revolucije.
Da, pri nekaterih narodih jim je uspelo, kot v Jugoslaviji, kjer je prihod ruskih čet v Beograd leta 1944 odločilno pomagal Titu na oblast. Brez intervencije ruskih čet komunisti ne bi nikoli vladali v Jugoslaviji. Žalostno je, da se celo slovenski komunisti na vso vižo bahajo z uspehi svoje revolucije. Kaj pa, če bi enkrat pogledali negativno stran.
Več poznavalcev sodi, da je slovenski narod izgubil med padlimi v borbi, umorjenimi in emigranti blizu 100,000 ljudi v letih 1941-1945. Takrat je Slovenija štela približno 1.4 milijona prebivalcev. Revolucija nas je stala torej 6-8% najbolj aktivnih prebivalcev, v najboljših letih. Neizmerna izguba. In kaj so dosegli? Ali so se socialne razlike, ki so bile pred revolucijo majhne (v Sloveniji) kaj zmanjšale? Jugoslavija ni imela arogantne aristokracije, niti carjev.
, Ali je slovenski' človek, sedaj bolj svoboden kot pred vojnd; ko je obsojen na več ; let zapora, če pri njem dobijo
knjigo, ki so jo natisnili Slovenci v Trstu ali v Ameriki?
Lahko mirno rečemo, če kje revolucija ni bila potrebna, je bilo to v Sloveniji.
Zanimivo je, da slovenski komunisti propagirajo nujnost komunistične revolucije tudi v Kanadi in uporabljajo za to vse vrste ljudi. Upajmo, da so rezultati zadnjih volitev jasen dokaz, da komunisti v Kanadi nimajo nobenih iz-gledov do zmage.
Razlogov za komunistično revolucijo v Kanadi ali ZDA je tudi vsak dan manj, ker se število industrijskih delavcev stalno manjša. V Ontariju je trenutno 4% ljudi zaposlenih v kmetijstvu, 24% v industriji, 15% v trgovini in ostalo v poslužništvu (service sector) kot zdravstvo, promet, turizem, banke in finance, šolstvo in državni aparat.
Delavec — kot gospodarski in socialni dejavnik izginja. Herman Kahn v svoji knjigi “Leto 2000” predvideva, da bo leta 2000 10% ljudi proizvajalo vso hrano in industrijske izdelke, ki jih mi uporabljamo; vsi ostali ljudje bodo zaposleni v p o s 1 už n i š t vu (Service sector).
Marxova bazična supozicija, da bo vedno več delavcev in bodo ti vedno bolj obubožani, ni veljavna. Prav posebno ne drži, ker je poslužništvo tako razdeljeno. Tam ni velikih kapitalistov, ki bi kontrolirali vse prevozništvo, zavarovalnice, bolnice, šole, banke, trgovino, rokodelce, gostilni-štvo itd. Moderna družba nudi vsak dan novih možnosti za zaslužek na raznih poljih, in to tu v Severni Ameriki in celo v Sloveniji (čeprav reakcionarni sistem v Sloveniji te možnosti zavira in uničuje).
Profesor R. Fuchs je napisal knjigo “The Service Economy”, izdala jo je Columbia University Press, 1968. Na strani 10 pravi sledeče:
“In the Service Sector, firms are typically small, are usually owner managed and are often noncorporate. Furthermore, non profit operations, both public and private, account for one third of the Service Sector’s employ- ( ment.”	1
V SVOBODNI MODERNI DRUŽBI je vedno več ljudi, ki pripadajo srednjemu razredu. Marx je pa napovedoval polarizacijo, malo število bogatih in večino revežev, ki bodo vsak dan bolj revni. Nobeden teh Marxovih zaključkov ni veljaven in jih razni znanstveniki, ki se bavijo z Marxovimi teorijami, zavračajo. S povečanjem splošnega blagostanja in z decimira-njem števila industrijskih delavcev je izginila baza za Marxovo teorijo o neobhod-nosti revolucije. Poglejmo sedaj malo pobliže, zakaj se število delavcev manjša. Pisec tega članka je obiskal na stotine industrij v Ontariju. Priznati je treba, da v nekaterih delavni pogoji niso najbolj vzorni. Toda v vseh industrijah je videti vsako leto več avtomatiziranih strojev (numerically controlled machine tools and transfer machines) . Vsi ti stroji sami proizvajajo gotove dele in opravljajo nakazana dela.
Delavčeva funkcija se je omejila na kontrolo, stroja, o-ziroma več strojev. S tem se je število delavcev zmanjšalo in se še stalno manjša. Ti stroji se vedno bolj izpopolnjujejo in zmanjšujejo število delavcev. Tisti delavci, ki
pa ostanejo v tovarni, niso več delavci, ampak visoko iz-vežbani tehniki in so zelo dobro plačani, često bolje kot ' razni uradniki po bankah, zavarovalnih družbah in podobno. Ti delavci niso več proletarci in jim niti na misel ne pride, da bi organizirali ali podpirali revolucijo.
Poind u str ijska doba, v katero stopajo najbolj razvite države, bo tudi imela veliko socialnih problemov. Marxi-zem teh problemov ne bo mogel reševati, ker je ta tako izrazito prikrojen za razlago in urejanje industrijske družbe, bazirane na velikih množicah industrijskih delavcev.
Izgleda, da bo socialno orientirana, pragmatična in elastična demokracija veliko lažje reševala probleme, ki nas čakajo, kot pa okosteneli in dogmatski marxizem. Istočasno pa postaja ruska družba tako razvita, da se bo morala temeljito reformirati, če hočejo preprečiti popoln gospodarski zastoj. Vsaka reforma jih pa oddaljuje od Leninove razlage Marxa in komunizma.
Dobijo se sicer ljudje v Kanadi, ki so mnenja, da dejstvo, da imajo komunisti manj kot 1% ljudskih glasov, ne pomeni dosti, ker tistih nekaj komunistov je na vplivnih položajih. Morda je to res, toda vsi, ki so vplivni, so tudi vidni in demokratska družba ve za nje. Če bodo skušali u-porabiti kak krik, da z zvijačo in terorjem pridejo na oblast, kot so v Jugoslaviji ali na Češkem, potem se jih bo nevtraliziralo.
Iz zgodovine 19. in 20. stoletja tudi vemo, da so Anglo-saksonci zelo potrpežljivi in zagovarjajo miren in demokratski postopek, če se le da.
Ko pridejo navzkriž z demagogi kot Hitler ali revolucionarnimi teroristi kot komunisti, potem so pa realni in neizprosni. Zaključimo lahko torej, da komunistične revolucije v Severni Ameriki ne bo; pač pa je možno, da v kratkem času pride do večjih sprememb v Rusiji, kjer bo že tako razdvojen svetovni komunistični pokret še bolj oslabilo.
,	T. S.
natančen in zahteven. Postopek za razglasitev Barage za blaženega in svetnika traj a že precej let, vendar še ni prišel do zaželenega konca. Zlasti še manjka kak od Cerkve potrjen čudež po Baragovi priprošnji. Ker v Clevelandu pripravljajo za začetek septembra Baragov dan, se bo o Baragu te tedne veliko pisalo in 'govorilo. In prav je tako.
Maše prejel. Nikolaj Novak, Oshawa, Ont., in je pripisal; “Tukaj prilagam skromen dar $5 v pomoč za svetniškega kandidata Gnidovca. Prosimo Boga in tudi molimo za njegovo skorajšnje prištetje božjim svetnikom.” Francka O-peka, Waukegan, 111.
Vsem darovalcem iskren Bog povrni! Naj božji služabnik Gnidovec izprosi pri Bogu vsakemu dobrotniku vse, kat potrebuje na tem romanju v večno domovino. Darove pošiljajte na: Rev. Janez Kopač, 739 Brown’s Line, Toronto, Ont., Canada M8W 3V7.
Otočec ob Krki: štor.
Anton TekL
MALI OGLASI
i
Božji nagrajenci
TORONTO, Ont. —
Pred nekaj tedni ^go bile Vseameriške tekme (Pan-american Games). Z zanimanjem smo sledili dosežkom športnikov in občudovali njihove spretnosti. Največ zlatih kolajn so odnesli Ameri-kanci, nato Kubanci in na tretjem mestu Kanadčani. Ko so se vrnili domov, so bili sprejeti z veliko častjo.
Sedaj pa prenesimo to na duhovno področje. Že apostol Pavel je dejal tako. V pismu Korinčanom je zapisal:	“Ali
ne veste, da tisti, ki v tekali-šču tekajo, sicer vsi tečejo, pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo dosežete. Vsak pa, kateri tekmuje, se zdržu-je vsega: oni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega” (1 Kor 9, 24-26).
V Cerkvi smo vsi kristjani poklicani k svetosti. Seveda pa svetost dosegamo v različni meri. Kakor pri športnih tekmah le najboljši dobi zlato kolajno, tako so tudi v Cerkvi tisti, ki so se posebej odlikovali, v- tuzemskem življenju .V svetosti, od Cerkve nagrajeni.-Cerke v'j ih javno razglasi za blažene in. svetnike. Postopek za razglašenje koga za blaženega in svetnika je
Vendar ne smemo pozabiti	~	°——
na še enega božjega služabm- f 0$// /2 SloVBHii}& ka, za katerega se je svetniški	*
postopek začel uradno šele lani, to je škof dr. Janez Gnidovec. Med obema je veliko sorodnosti. Oba sta se rodila v Suhi krajini, Baraga v Dober-niču, Gnidovec le nekaj kilometrov proč — v Ajdovcu.
Oba sta postala misijonska škofa, Baraga za Indijance in katoliške izseljence, Gnidovec za prebivalce v skopjanski škofiji v Makedoniji. Oba sta se odlikovala po izredno napornih apostolskih potih in postala vsem vse, da bi jih čimveč rešila. Oba sta mogla ob smrti govoriti z apostolom Pavlom: “Dobri boj sem do-bojeval, tek dokončal, vero o-hranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik (2 Tim 4, 6-7).”
Lahko smo prepričani, da je Bog že Barago in Gnidovca nagradil z nebeško krono pravice. Saj kot pravični sodnik ni mogel drugače, ko sta prinesla pred sodni božji stol toliko dobrih del in junaške kreposti, ki sta si jih priborila v tuzemskem življenju. Gre le še za to, da bosta tudi v Cerkvi javno razglašena za blažena in svetnika. Svetniki v Cerkvi so božji nagrajenci, ki so dosegli pri Bogu neminljiv venec — krono pravice; najvišje odlikovanje, ki ga daje Bog svojim izbrancem.
O škofu Gnidovcu smo v Ameriški Domovini prvič spregovorili pred nekaj meseci. Da so bralci dopis o svetniškem kandidatu z zanimanjem brali, pričajo nekatera pisma in darovi, ki sem jih že od nekaterih sprejel za Gnidovčev sklad. Nek duhovnik iz Kalifornije, ki ne želi biti imenovan, je daroval $100 in mi zraven pripisal: “Lotili ste se nelahkega, pa lepega dela, pripomoči svetniškemu sobratu, blagopokojnemu škofu dr. Gnidovcu do časti oltarja. Naj bo priložen kot • skromen pripomoček v kritje stroškov z željo, da bi v skupnem prizadevanju smeli tudi javno moliti: slovenski škofje:	Baraga, Slomšek, Gnido-
vec, izprosite svobodo slovenskemu narodu!’”
Rev. Albin Gnidovec iz Rock Springs, Wy., je poslal za Gnidovčev sklad $5Q,; prav tako $50 že lani pred Božičem Marija Brecelj iz Clevelanda,
O., $50 Stane Levstik iz Bra-malea, Ont. Po $10: N.N.,N.Y.,
Mary Vavpotič, Chicago, 111.. , družina Ahlin, Toronto, Ont.
Po $5: Cecilija Remc iz Stam-forda, in je zraven pripisala:
“Saj Vas ne poznam, pa sem brala v Ameriški Domovini, da ste vicepostulator za škofa Gnidovca. Sem tukaj v Home in že težko pišem, sem blizu 86 let.” Anton Kutnar iz Clevelanda, O., in je zraven pripomnil: “Tukaj vam pošljem $5 za sklad škofa Gnidovca.
: Njegov brat Karbi je bil pri nas v Žužemberku dekan.
Sem ga dobro ' poznal; sem mu parkrat poslal, da je mašo bral. Potem, ko je bil na Gorenjskem, je obakrat po slal 1 potrdilo, da je denar za
HOUSE FOR SALE By Owner .
2 bedroom bungalow with! appliances, l3/^ car garage* Paneled rec room. Neag school and church. E. 222 St* area in Euclid. 481-2419.
(84-86);
Woman Light Cleaning
1 afternoon per week. $3.50 per hour. Marty’s Bar 881-5033.
(84-86);
V Sloveniji so umrli
od 14. do 20. junija 1979.
Ljubljana: Slavka Ilnikar r. ' Vodušek, Frančiška Pod-bevšek r. Košir, Jože Bojc, Mara Grdina, Marija Petelin, Marja Abramič r. Zavrtanik, Marija Magdič, Frančiška Oblak r. Stanovnik, Josip Grohar, Antonija Vasle, Marija Vovk r. Vir-šek, Anton Šeme, Franc Pirc, dr. Marijan Tomažič, Julija Rupnik;
Bukov Vrh: Anton Božnar;
Maribor: Anton Klasinc;
Murska Sobota: Miroslav Viher; !
Kočevje: Marija Perič r. Strnad;
Sv. Duh pri Škofji Loki: č. s. Marija Jožefa — Katarina Ravnikar;
Goriča vas: Miro Iskra;
Tržič: Anton KryStuflek, Miloš Bevc;
Gor. Logatec: Pavla Istenič r. Turk;
Brežina: Martin Pungeršič;
Brežice: Ivan Volčgnšek;
Kranjska gora: Marija Pečar;
Podgorje: Franc Čebulj;
Gradac: Franc Dollar;
Žalec: Ignac Škorjanc;
Radeče: Marija Sotlar r. Pov-še;
Prelog:	Terezija Jančar r,
Lenček;
Kranj: Ivan Kregar, dr. Aleksander Grobelnik;
Dole: Marija Jančigaj r, Jerin;	i
Luče: Albin Krebs;
MALI OGLAST
For Rent
5 rooms down, between Lakeshore and E. 185 St., near, church. 481-3797.
(84-85).
House for Sale
Single bungalow, 3 Bedrooms, full basement, double garage on E. 62 St. Call 361-4632 after 10 a.m.
■ ;f A •	(81-85);
Odda se 3 neopremljene sobe s Kopalnico. Zadaj, spodaj. Eni starejši osebi. Nič živali. Garaža po želji. Kličite 361-0989 po 4. uri. ri. , ^ ' (81-86);
TELLER
Full time position available for individual who has light typing and math ability and enjoys working with the public. We offer a 3 week training program at our main office located at 4221 Pearl Rd. Work week is Mon. thru Fri. Position is available • at our, St. Clair & E. 63 St. office. Excellent benefit package. For an appointment caE Karen in the personnel dept. BROADVIEW SAVINGS & LOAN CO.	,
351-2200
t Equal Opportunity Employer /	M-F-H
(X)
PLAČAM $10.00
za sleherni dobro ohranjen, srebrni eno-dolarski kovanec z leta 1935 ali starejšega. Kupim tudi srebrne kovance in stare ure. Pokličite med 8:30 in 5. popoldne od ponedeljka do petka.	,	.
2S9-9903
(81-85)
HIŠA NAPRODAJ
Lastnik prodaja hišo v okolici Marije Vnebovzete. 2 spalnici, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, veranda, prizidek na dvorišču, kot tudi dimnica za sušenje mesa. Nizkih 30-ih, Pokličite 531-3911 po 6.30 zvečer.
(83,84)
V
Sobo ali opremljeno stanovanje išče Moški srednjih let išče
Factory Help
Have openings in following departments.
TOOL GRINDING j MACHINE REPAIR
Experienced only. — Apply, at:
Hillwood Manufacturing ^ 21700 St. Clair Ave. \ Euclid, Ohio
(82-84)
Wanted
Bar manager or a couple to
premjeno sobo ali manjše manage bar. Good opportunity opremljeno stanovanje. Po- oall 481-0047 or from 7-9 p.m.
nudbe na tel. 431-0628.
(83-85)
call 481-5378.
(x)
ODDA SE
3 sobe na 1188 E. 61st., Apt. #5. Oglasite se v Apt. 8 zadaj. Sobe na novo pobarvane. Vse čisto. Dobro za priletnega, urejenega moškega ali žensko.
(83-85)
Apt. for Rent
6 rooms, 1083 E. 71 St., south of St. Clair. Call 241-2044 days, 9 to 5. and 843-8033 evenings.
(79-34)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
' (x)
FACTORY HELP — FEMALE
Light assembly and fu r nace brazing operators. Apply in; person 9 a.m. to 4 p.m.
TECHNICAL METAL. PROCESSING 5476 Lake Court 1 off Shoreway at E. 55 (St.
(x)
Help Wanted
Female Cook needed for full or part time.
SIMCIC’S TAVERN

; q.
!;w'
iM
1080 East 260 St. EUCLID, OHIO Call: John Simcic 732-9242
’Uyu
81-85




AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1979
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
■Premislov konj se vzpne, Otokar ga spodbode z ostrogami, kar naj silne j e more, z bojnim hrupom se pomeša ostro rezgetanje in vranec se vrže z vso močjo na jezdeca, ki mu hoče zastaviti pot.
Nasprotnikovo naličje je tudi spuščeno; tekmeca dvigneta svoje meče k najsilnej-šim udarcem.
Premislu skoraj pade meč z roke, in vendar se še ni niti prekrižal z nasprotnikovim.
Sovražnikovega konja krije rdeča odeja s štirimi srebrnimi levi, a že precej obdrgnje-na, na vitezovi čeladi rdeče-dela perjanica, toda že precej pobledela in deloma poruva-na...
“Vratislav.. .”
Premisi prevpije s tem klicem žvenketanje jekla.
Vitez odstrani naličnik, in pod čelado se pokaže mlado obličje, ki je bilo kakih dvajsetkrat ožgano od poletnega sonca.
“Oče!”
“Kako si prišel semkaj, hlapče?”
“Prišel sem z Bavarskega.”
Toda za daljši odgovor ni časa; Dance je treba oprostiti, naj se zgodi, kar hoče.
“Semkaj, Vratislav! — Na mojo stran!”
Nemških jezdecev se takoj polasti nered. In nato si na tem krilu več ne opomorejo.
Na Premislovi strani se bije mladi vitez kakor lev.
Nemci škripljejo z zobmi in ga preklinjajo, toda svojih kletev ne morejo niti dokončati. S pol izgovorjenimi besedami na ustnicah padajo s konj...
Toda na nasprotni se razlega med brunšviškimi vrstami zmagoslaven hrup. Umikajočim se četam je prišel na pomoč sam Henrik Lev. Njegov prapor plava nad glavami železnih vitezov širje in širje. Naenkrat se zgubi Svantovi-tov prapor.
KOLEDAR
društvenih prireditev ]

AVGUST
18.—Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi.
19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. mašia, nato kosilo in športne igre.
19.	— Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu Od 2. popoldne do 9. zvečer.1
Avgust
5. — OHIO K.S.K.J. DAN, na
farmi Sv. Jožefa, Willoughby Hills.
18., 19., 25. in 26. — Teniški : turnir Slov. športnega kluba na Slovenski pristavi.
25. — Slov. športni klub priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi.
26. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
16. — Oltarno društvo pri Sv Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
^ 16. — Velik bazar priredijo
^ clevelandska društva Slov.
^ ženske zveze v Slov. domu na Holmes Ave., ob 1.-8.
1 zvečer.
16. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi.
22. — KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnieo svoje ustahovitve.
213. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-American Heri tage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Sloven-
ci”.
2J. — Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”
28.	— Pevski zbor Planina podž v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Itecher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair-«’ Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran pri-; redi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na 5.30 popoldne.
Waterloo Road. Začetek ob 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
9. — Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
Premisl je bil za nekoliko skokov na mestu nevarnosti, po boku mu je hitel ves čas mladi vitez, katerega je imenoval Vratislava.
“Niti za korak se ne smemo umakniti, sicer je po nas — po vsem — na veke po vsem.” Premislov glas takorekoč grmi im kakor bi se njegova postava na konju podvojila. “Niklot! -—• Vojvoda!”
Nato se knez sklanja k zemlji, njegova roka hlastno po nečem sega in za nekoliko trenutkov že zopet plava po zraku sveti prapor. Njegov drog stiska Premisi v svoji levici tako silno, da bi mu morali odsekati roko, če bi hoteli dobiti prapor v pest.
Vranec se za strašnega rezgetanja spusti na brunšviške čete, ne da bi ga bilo treba Otokarju spodbosti.
Slovani, ki so bili že na pol premagani, zopet maše predrte čete in se z neovrgljivim navalom vržejo na neprijatelje ...
Vojvoda Niklot ostaja z mnogimi ranami na telesu za njimi; a njegovo oko je jasno, in na okrvavljenem obličju mu igra smehljaj, kakor za 11- 1 stopadovih megla sonce, če njegovi žarki za kratek čas o-žarijo tukajšnjo zemljo.
“Naprej, verni moji — blagoslovijo naj vas bogovi — maščujte svoje očete, svoje matere, svoje sestre, svoje brate, svoje neveste — bojujte se za svoje naj poznejše potomce — naprej ...”
Vojvoda Niklot se vleče med umirajočimi in mrtvimi Nemci za svojci in kliče za njimi na vse grlo, da bi jih navdušil k hrabrosti in vztrajnosti.
d
. Svantovitov prapor je bil obsvetljen z čarobno svetlobo in pod njim sta se bliskali Niklotovim očem neprestano dve rdečebeli perjanici.
Premisi je vse razmetal in posekal pred seboj, kakor vihar, ki ruje stoletna dobla, in
obstal pred samim brunšvi-škim vojvodo.
“Me-li poznaš, siva kača? — Med temi bi me ne bil nikdar videl in danes najmanj. Za izdajstvo, katero si hotel izvršiti nad menoj, mi danes daš zadoščenje.”
In nato se zadeneta dva meča, da se zaiskri in zazveni po ušesih.
Henrikov meč za drugi u-darec že ni bil več sposoben; bil je zlomljen na dva kosa.
“Glej, mogel bi ti pognati svoj meč v telo, da bi ti izgnal grešno dušo.”
P.remisl udari s ploščino svojega meča vojvodo v belo brado, nato pljune v stran, in njegov konj se zopet vzpne, da bi dosegel nasprotnika.
“Pustite ga! — Naj je svoboden!”
Bodrci nato niso našli več odpora ... Vsa nemška vojska se je obrnila v beg. Toda ubežalo jih ni mnogo. Neizmerna večina jih je padla kot žrtev slovanskih čet. Tako Nemci že davno niso zapuščali tukajšnjih krajev; nikdo izmed po-
raženih ni pomnil tako nesrečne vojne.
In od meje je letel v ravni črti proti Brunšviku belec, da se je oblak prahu z razhoje-nega pota dvigal do neba. Zdelo se je, kakor da se konj s kopiti niti zemlje ne dotika. Na belcu je sedel jezdec, o katerem ni bilo mogoče povedati, ali je mrtev ali živ, njegova glava je bila položena v belčevo grivo, in roke kakor brez vsake moči povešene k nogam... To je bil Henrik Lev, znan sovražnik Štaufov-cev, in zdaj se je vračal z boja proti Bodrcem. Poznali ga niso niti njegovi lastni ljudje. In če bi ne bilo njegovega zvestega konja, sam Bog ve, kam bi bil prijezdil in kje bi bil zgubil svojo glavo.
Bodrski jezdeci so se razšli za Nemci na vse strani in niso prizanesli nobenemu. Mo-drobelo perjanico na čeladi poveljnika družine je bilo videti povsodi. In vsa tla so bila dobro uro hoda namočena s krvjo.
(Dalje prihodnjič)

mrniMu mmmm zavoda
1953 East 62 £$,
17919 Lake Shoi® Blvd.
431-2988
831-6309
mmmm tdooviia s pohištvom
15361 Waterloo Road

831-1238
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY-IHE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
NAROČILO ZA OGLAS V POSEBNI BARAGOVI IZDAJI AMERIŠKE DOMOVINE
(izide 30. avgusta 1979)
Cena oglasov:
Osebni ...................... $10.00	| j
Društveni ali	trgovski	...... $20.00	| |
(označite	vsoto)	$30.00 Q
Ime ............................................
Naslov Mesto .
Država
Zip ....
Prebitek je namenjen v enaki meri Baragovi zadevi in Ameriški Domovini.
Za nadaljnja pojasnila kličite (216) 431-0628 od 9. - 4. ure vsak dan razen srede popoldne. Oglase sprejemamo do 22. avgusta 1979.
1979
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog odpoklical k sebi iz naše srede našega sina, brata in očeta
MIHAELA JERETINA
Pokojni je bil rojen 6. maja 1911 v vasi Rafolče, župnija Brdo pri Lukovici. V Ameriko je prišel leta 1950. Njegova žena Brigita, roj. Šter je umrla 25. julija 1977. Umrl je nenadne smrti, zadet od srčne kapi 19. julija. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika KSKJ. Pogreb je bil v ponedeljek 23. julija iz Težakovega pogrebnega zavoda v župnijsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila darovana sv. maša s pogrebnimi obredi. Njegovo truplo počiva na krajevnem župnijskem pokopališču.
Najprej se zahvaljujemo č. p.g. Tadeju Trpin, župniku pri sv. Jožefu za somaševanje in tolažilno pridigo, č.g. Juriju Kuzma, župniku v Wilmingtonu za somaševanje. Pogrebno sv. mašo je vodil pokojnikov rodni brat Ivan, župnik slovenske fare sv. Vladimirja v Montrealu.
Lepo se zahvalimo g. organistu Antonu Rozmanu za orgljanje in petje pri pogrebni sv. daritvi.
Prisrčna zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika pokropili in zanj molili. Posebna zahvala vsem, ki so naročili sv. maše.
Hvaležni smo vsem, ki so se udeležili pogreba in pokojnika spremili na pokopališče. Bog naj povrne vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali.
Težakovemu pogrebnemu zavodu in njegovim uslužbencem izrekamo priznanje zn skrbno vodenje pogreba.
Ne doumemo zakaj te je Vsemogočni tako nenadoma odpoklical. Naj ti po grenkih letih begunstva nakloni Bog Pravični Sodnik, da boš deležen plačila, ki je namenjeno vsem našim rojakom, ki so dali življenje za vero in v katerih družbi te čakata tvoj oče Jože in brat Štefan.
Žalujoči:
mama, Marija bratje; Franc, Ivan in Jože sestre; Ančka, Mici in Francka
hčerke: Brigita, Monika, Lenka, Marjana, Nežka sinovi: Miha, Janez, Andrej in Matej vnuka in vnukinji
Joliet, Mendoza (Argentina), Montreal (Canada),
St. Michael (Koroška) Joliet, 23. julija 1979.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.
Moj novi naslov; ........
MOJE IME: ...............
Moj stari naslov: .......
Cleveland, Ohio 44163


1	»•#ee«i
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO