Leto III., štev. 210 V Lfubljanf, torek dne 5. septembra (922 Poštnina parSatfraaa. Današnja fttev. stane 1 Oin i »hala ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20— a Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlžtvo: Ljobljana, Prešernova nI. št 54. Telet št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska trtic* št L TeLšt. 22. Celje, Aleksaodr. cesta. Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 1I.S42. Današnja številka t Jutra* obsega osem itrant in stane 1 Din. Ljubljana, i. septembra. Lani so potovali po Srbiji slovenski f; met je. Naši možje so se takrat vrnili polni navdušenja za gostoljubno, iskreno in pošteno srbsko ljudstvo, polni spoštovanja do napredka in uka željnega srbskega kmetovalca in veselja nad krasno in bogato srbsko zemljo. Marsikak grd predsodek je pokopalo lansko potovanje naših kmetiških rojakov po srbski ožji domovini. Privzgojena, po sovražnih vplivih sugeri-rana slovenska vzvišenost nad balkansko zaostalostjo se je razpršila v nič. Naši ljudje so videli v Srbiji vzorno urejene vasi in kmetiške naprave, ki eo imponirale. In spoznali so marsikaj, kar jim je bilo novo in česar bi v Srbiji ne pričakovali. Najlepše med vsem lepim in koristnim s tistega potovanja pa je bilo spoznanje, da je srbski kmet še danes skala, na katerem stoji srbski del naše države tako neomajno, da je ne premakne nobena, niti peklenska sila. Vsa zgodovina stare in nove Srbije je epopeja, ki poje slavo najvišjim vrlinam srbskega seljaka. Zakaj vsa historija srbske borbe za svobodo, napredek in ujedinjenje s Slovenci in Hrvati od kmetiškega sina Črnega Jur-ja doslej je pesem o žrtvah, junaštvu, značajnosti in čudoviti duševni in telesni sposobnosti srbskega kmetiškega ljudstva. Po srbskih selskih kočah se je ohranilo vzlic tisočletnim krvoločnim navalom turških hord naeijonalno pravoslavje, neusahljiv vir srbskih moralnih odlik, ki se jim je divil ves kulturni svet. Po srbskih selih se je vzdržala vzlic vsem katastrofam srbska, v svetovnem narodnem slovstvu nenadkriljiva, čudovita globoka in celo nemškega poeta velemojstra Goetheja navdušujoča narodna epika in lirika. Po srbskih vaseh je bajno živela in živi srbska narodna umetnost, zlasti žensko ročno vezilno in pletilno delo, ki uživa sloves in občudovanje po najkritičnejših evropskih kulturnih središčih. Danes sprejmemo zastopnike srbskega kmetiškega ljudstva v Ljubljani. Srbski kmet vrača poset slovenskega kmeta. V predvojnih Saših' je bila le malokdaj dana prilika, da bi naš priprost človek prišel v Srbijo, ali da bi srbski seliak zašel v naše kraje. Saj se je celo inteligenca le malo poznala med seboj. Med srbske kulturne in gospodarske razmere smo le prerodi gledali skozi nemška in madžarska očala. Toda čas našega spoznanja in ujedi-njenja je dozoreval, in ob času trgovinske vojne z Avstrijo smo na tihem občudovali nepodajnost in samozavest srbskega seljaka. Vedeli smo dobro, da je to politika srbskega ljudstva, ki je bilo glavni steber srbske notranje in zunanje politike. Ko je pred devetimi leti izbruhnila balkanska vojna, so bile srbske zmage znova zasluga srbskega seljaka, ki je pokazal svojo zgodovinsko hrabrost. S ponosom smo takrat v Ljubljani gledali srbski list, ki je prinesel naslikano opanko z dostavkom: V tem znamenju je Srbija zmagala. Naši zdravniki, naše žene in razni naši ljudje, ki so takrat hiteli bratskemu narodu na pomoč v njegovem gigantskem boju, so nam poročali o herojstvu in samozatajeva-nju srbskega naroda, ki je žrtvoval vse, da reši svojo staro domovino. Tako je gospodarska in narodna samozavest srbskega naroda odločala v prvih začetkih našega osvobojenja. Le zdravi, krepki in samozavestni srbski narod je mogel izbojevati zmage, ki so zr.divile svet. Zato smo bili že takrat polni spoštovanja do priprostega srbskega ljudstva, ki je v svoji narodni srbski duši bilo zmožno najvišjega viteškega junaštva. . Po prestani nevarnosti na Bregalm-ci smo mislili, da je prišel čas, ko bomo mogli skleniti ožje vezi mod našim in srbskim kmetom. Takrat se je govorilo o kolonizaciji Kosova in Mace-tfonije. Mnogo naših ljudi je bilo pripravljenih, da bi odšli v one rodovitne kraje in bi si tam uredili vzorno moderno gospodarstvo. Prodno pa so ti načrti priSIi do praktične izvršitve, je izbruhnila svetovna vojna in naša slovenska srca so se radovala nad srbskimi zmagami, ko pa je po izdajalstvu propadala" Srbija, smo trpeli z narodom ki «mo nanj polagali vse svoje rade'. Strašno je bilo trpljenje srbskega seiiaka v teh časih — velikanska r.a je 'lila tudi njegova zmaga, ko je prišlo končno odiešenje. Tudi v najti** jih trenutkih naše borbe smo verjeli v neunoitljivo moč srbskega na- Popoln grški poraz v Mali Aziji GRŠKA ARMADA RAZBITA. — VOJNI PLEN TURKOV. PROSI ANTANTO POMOČI. GRČIJA Pariz, 4. septembra. (Izv.) Uradni komunike angorske republike poroča: An-gora 31. avgusta: Bitka, ki se je pričela 26. avgusta pri Karahissarju in je trajala neprestano 5 dni, je končala 8 popolnim porazom grške armade. Pritisk turške ofenzive je razcepil grško armado v dva dela. Divizije, ki so bile na severu, so popolnoma uničene; ostanki se potikajo po hribih in gozdovih. Južna skupina je doživela pri Tumluk Hussurju težek poraz in je zbežala v divjem begu. Velika množina vojnega materiala in mnniciie je ostalo v naših rokah. Podrob nosti še niso znane. Zasledovanje se vrši dalje. Kutahiar in Kedos so zasedle naše čete. London, 4. septembra. (Izv.) Grški po- raz r Mali Aziji je napotil kralja Konstantina in njegove svetovalce, da zaprosijo antanto, naj jih reši pred posledicami lastne politike. Angleški listi menijo, da se bo sedaj n* beneški orient-ski konferenci gotovo uresničil pariški načrt in da bodo Grki izpraznili Malo Azijo. Ni izključeno, da bo antanta skušala doseči med obema državama premirje. Pariz, 4. septembra. (Izv.) Današnja poročila iz Male Azije o položaju Grkov so slaba. Neka brzojavka iz Aten potrjuje padec Ussaka. Druga turška brzojavka poroča, da so Turki oddaljeni le še 26 km od Brusse. Grki, ki so izgubili okoli 5000 ljudi, se umikajo v največjem neredu. zasedanfe Zveze narodov OTVORITVENA SEJA. — ZASTOPANIH JE 44 DRŽAV. — VOLITEV PREDSEDNIKA. . Ženeva, 4. septembra. (Izv.) Prvo plenarno zasedanje sveta Zveze narodov, ki ga je danes otvoril začasni predsednik Da Gama, je trajalo pičle pol ure. Po prvem nagovoru ie bila izvoljena komisija osmih članov, ki ima preizkusiti po- oijul ucmui v1uujv » 7 i' * —--------- jt- 4------o m-----g>— - » » oblastila udeležencev. Na zborovanju so takoj pričelo z glasovanjem. Klicali so .... - • • _ 1. „ _ * _ . ^ - L. — _ «rt ' rt- rtM ~ —. X* n ^rtnrt rl ^^ rt TTrt nrtl-n V • A * - r- o 1» je izvolila predsednika. Pred tem je poročal Kubanec Aguero o rezultatu komisije za verificiranje pooblastil zastopnikov in je ugotovil, da je zastopanih 44 držav. Za izvolitev predsed ka se ni posebej predlagalo imen, temveč se je Velika učiteljska skupščina na Bledu večji del sami znani obrazi, posebno po zornost vzbuja angleška nadomestna zastopnica Coolmans, edina dama med delegati. Predsednik Da Gama se spominja stoletnice obstoja svoje domovine Brazilije in obžaluje z ene strani, da ne more prisostvovati, na drugi strani pa si šteje v posebno čast, da more sodelovati pri teh važnih posvetovanjih, poudarja, da mora Zveza narodov ravno vsled vse stranskega kritikovanja tem vztrajneše delovati za končne uspahe. Obravnava tudi postopanje poljske vlade na ozemlju Vilne in trgovino s pornografičnimi spisi. . Seja je bila nato zaključena in preložena" izjemoma na popoldne, čeprav bodo popoldnevi sicer pridržani komisijam, dočim bo plenum zboroval vedno dopoldne. Z napetostjo pričakovana popoldanska seja, ki je bila otvorjena ob pol štirih, imenoma vč' njene države nakar je vsak vodja delegacije odšel na tribuno in oddal glas v skrinjico. Od 44 oddanih glasov je dobil čilski poslanik v Londonu Edvard 42 glasov, in 2 poslanika iz Uru-guava po en glas. Novo izvoljeni predsednik Edward je takoj prevzel predsedstvo in zahvalil za izkazano zaupanje. Spomnil se je tudi on stoletnice obstoja Brazilije in nar daljeval, da upa, da njegove skromne moči ae bodo mnogo zaostajalo za. onim njegovih prednikov Hymansa in Varne-hecka. To tretje plenarno zborovanje sveta Zveze narodov ima izpopolniti delo prvih dveh zborovanj. Dočim je moralo prvo zborovanje Zveze narodov šele konstituirati in drugo ustanoviti mednarodno sodišče, bo moralo tretje kon-solidirati delo Zveze narodov. Končno je naprosil vse zastopnike za blagohotno sodelovanje in zaključil sejo. ICrall ša kraljica v Beograd, 4. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander In kraljica Marija sta odpotovala iz Marijanskih Lažni v Pariz. Pred odhodom sta posetila v Pragi naše poslaništvo in se dalje časa razgovarjala s poslanikom dr. Vošnjakom. V Parizu ostane kraljeva dvojica en teden. Za danes pričakujejo v Parizu tudi prihod ru-munske kraljice. DANAŠNJA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 4. septembra. (Izv.) Jutri dopoldne ob 10. uri bo plenarna seja ministrskega sveta, katere se bodo udeležili vsi ministri razen ministrskega pred sednika Pašiča, ministra za izenačenje zakonov Trifkoviča, ki se nahaja v kopališču in ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, ki se nahaj v Ženevi. Na tej seji bodo razen tekočih stvari razpravljali tudi o pobijanju draginje in o prehrani pasivnih pokrajin. DOPUST UČITELJEM. Beograd, 4. sept. (Izv.) Prosvetni minister je dovolil dopust vsem učiteljem, ki so člani učiteljskega društva in ki se bodo dne 20. t. m. udeležili v Sarajevu II. učiteljskega kongresa. KRALJEVIČ GJORGJE V NIŠU. Beograd, 4. sept. (Izv.) »Politika, javlja, da se bo kraljevič Olorgje nastanil v Nišu v Dvorski ulici 15, kjer se je v vojni zdravil radi rane, ki jo je dobil na Mačkovem kamnu. roda, onega priprostega naroda — seljaka, ki je š puško v roki osvobodil svojo zemljo. tz naroda samega je izšla svoboda in kultura, iz njega je izšel kralj }n največji njegovi možje. Državna in na-cijonalna zavest srbskega seljaka je bila temelj za zgradbo nove moderna države. Zdravi smisel za napredek m organizacijo omogoča srbskemu selja-ku blagostanje, ki je vir državnega bogastva. Sprejemamo zastopnike srbskega ljudstva med nami z vsem srcem", ljubeznijo in spoštovanjem. Pozdravljeni, bratje'. Sploina tiskarska _ stavka v Avstrija Dunaj, 4. septembra. (Izv.) Stavci vseh časopisov so se dane3 zvečer priklopih tiskarski stavki, ki traja že več dni, tako da na Dunaju od torka dalje ne bo izšel noben dnevni časopis. Stavka predvidoma ne bo trpela dolgo. — Tudi po ostali Avstriji je stavka splošna in časopisje ne izhaja. ŠLEZIJA SE PRIKLJUČI RUSIJI. Oppeln, 4. sept (Izv.) Pri ljudskem glasovanju v nemškem delu gornje Sle-zije je glasovalo za priključitev k Rusiji 513.760 ljudi, za avtonomijo pa le 50 tisoč 528. ANGLEŠKA MORNARICA V DUBROVNIKU IN SPLITU. Beogra, 4. sept. (Izv.) Jutri bo posetil Dubrovnik poveljnik celokupne angleške flote admiral Aeron Dooc v spremstvu divizije torpedovk s 160 častniki In 2000 možmi. V Dubrovniku bo ostal 3 dni, potem pa bo posetil Split, kjeT bo ostal do 12. t m. Sle v Ameriko! Beograd, 4. septembra. (Izv.) Danes Je ministrstvo za zunanje stvari na zahtevo ameriškega poslaništva ponovno predlagalo ministrstvu za notranje stvari, da odreče vsako izdajanje potnih listov za Ameriko, ker se mora zaradi pomanjkanja dela v Ameriki preprečiti vsako priseljevanje. Šport Nedeljske nogometne tekme v Inozemstvu. Dunaj: Weiner Sportklub : Wacker 2 : 2; Hakoah : F. A. C. 6 : 1; Rapid : Rudolfshugel 5:1: Amateure : W. A. C. 3 : 0; Hertha : Simmering 2 : 0. Zanimivejše prvenstvene II. razreda: Donaustart : Gersthof 5 : 0; Horan : Bewegung XX 9 : 0. Gradec: Admira : G. A. C. 3 : 2 in 7 : 0; W. A F. : Sturm 3 : 4; Praga: Viktoria Žižkov : Sparta 3 : 0 (0 : 0); D. F. C. : Mor. Sirija 6 : 4 (2 : 3); Viktoria Plzno : Slavija 1 0 (1 : 0). V nedeljo ee je vršila na Bledu dru-1 ga pokrajinska skupščina Udruženja' jugoelov. učiteljev, poverjeništvo Ljub-' ljana. Udeležba je bila ogromna, saj so se skupščine udeležili ne le vsi delegati okrajnih društev, ampak tudi izredno veliko število drugega učiteljstva; ugodno je vplivaj na to deloma divni Bled, deloma važnost predmetov, ki so 6e imeli razpravljati na skupščini. Potek skupščine je pokazal, da hodi naše zavedno učiteljstvo neomajno svojo pot, ki si jo je začrtalo v svojem vzornem idealizmu. Res, tudi naš učitelj in učiteljica ječita pod težo bremen, ki so jima jih naprtile povojne razmere, in se borita za zboljšanje svojega položaja. Zavedata pa se, da 60 tega nevzdržnega položaja krive res razmere, ne pa narod ali država. In zato sta kljub svojemu slabemu materijalnemu stanju odločno narodna in državna in vzgajata v tem duhu tudi mladino in svojo okolico, ne sejeta pa nikjer nezaupanja in pesimizma. Zelo simpatična nota v zborovanju je bil tudi pojav tesne zveze med našim narodnim učiteljstvom in Sokol-stvom. Ponovno je prišlo do izrazov iskrenih simpatij te velike organizacije naših prosvetnih delavcev do sokolske misli. Klevete klerikalnega časopisja na Sokolstvo rodijo, kakor vsaka krivična kletev, blagoslov, čim ostudnej-ši so napadi, tem več je neustrašenih borcev in delavcev. Skupščina 6e je vršila v lepi dvorani Zdraviliškega doma, ki je bila za veliko število ekoro pretesna. Prisostvovali so ji tudi delegati glavnega odbora UJU iz Beograda gg. načelnik Jovan Jovanovič, urednik »Učitelja« Mihajlo Stanojevič, glavni tajnik UJU Vlada Petrovič in nadzornik Milivoj Radišič, dalje višja šolska nadzornika Gangl in Gabr-š č e k in veliko število okrajnih šolskih nadzornikov. Skupščino je otvoril ob Vjll. predsednik gosp. ravnatelj Luka Jelene 3 kratkim pozdravnim nagovore n, v katerem je opozarjal na pomembnost vprašanj o katerih ho morala skupščina razpravljati, se v simpatičnih b3-sedah spoirinjal veličastne sokolske manifestacije in izrazil čestitke in voščila vsega učiteljstva povodom poroke kralja Aleksandra s princeso Marijo. Vsi zborovalci so vstali in se navdušeno pridružili govornikovim vzklikom: »Živel krali. živela kraljica!* V toplem izrazu je dal predsednik duška sočutju učiteljstva nad izgubo, ki ga je zadela s smrtjo neumornega pedagoškega delavca ravnatelja Nera-ta, nato pa je prisrčno pozdravil navzoče goste iz Beograda, ki jim je ob tej priliki priredila skupščina burne ovacije. Predsednik je nato prečital pozdravni pismi Jugoslovanske Matice in člana izvrševalnega odbora SKS gosp. Ivana Ažmn> .u Tajnik UJU gosp. Vlada Petrovi 6 je sporočil pozdrave glavnega odbora in vsega srbskega učiteljstvo. Poudarjal je vzorno prosvetno delovanje slovenskega učiteljstva in velike naloge, ki čakajo še vse naše učiteljstvo, da pomaga dograditi naš svobodni dom v duhu narodnega in državnega edinstva. Tajnik ljubljanskega poverjeniltva gosp. R. D os tal je podal obširno in temeljito tajniško poročilo, iz katerega omenjamo: < . UJU. poverjeništvo Ljubljana, šteje danes 32 društev z 2517 člani napram 2410 v lanskem letu. Omenjal je^ da izstopa še vedno večje število meščan-skošolskega učiteljstva, ki si je stvorilo lastno organizacijo. Tajnik je orisal dalje bedno materijalno stanje, v katerem se nahaja danes učiteljstvo, in vse dosedanje brezuspešne borbe za zboljšanje tega položaja. Poudarjal je, da učiteljstvo ne zahteva toliko povišanja prejemkov, kolikor to, da vlada že enkrat z močno roko ustavi manipulacije vseh onih, ki neprestano povzročajo nove navale draginje. Prečital je nato znane zagrebške resolucije, ki jih sprejema tudi učiteljstvo in omenjal v zvezi s tem boj za šolski zakon in službeno pragmati-ko, ponavljajoč zahtevo, da se učiteljstvo pri tem uvrsti v oni razred, kakor uradništvo z dovršeno srednjo šolo. V svojem nadaljnem referatu je govoril tajnik o velikem pomenu učiteljskega dela na prosvetnem polju, zlasti o šolskih odrih, ki jo tudi nad vse uspešno sredstvo za zbližanje šole in doma. Učiteljstvo naj to akciio marlji- vo in vztrajno nadaljuje. Naj ga ne «traži tem niti dejstvo, da v nasprotju s državnimi organi po drugih pokrajinah mnoge naše politične oblasti nimajo prav nikakega smisla za to važno izvenšolsko delo učiteljstva in ga nekatera okrajna glavarstva o»lo naravnost ovirajo. V navdušenih besedah se spominja nato tudi tajnik sokolske manifestacije na ljubljanskem zletu, poudarjajoč, da ima Sokolstvo zlasti po deželi ravno v učiteljstvu svojo najkrepkejšo oporo in da je učiteljstvo tudi pri zletu samem sodelovalo v nad vse odlični meri. A tudi v bodoče hoče učiteljstvo vestno vztrajati v sokolskih vrstah, saj je učiteljevo in Sokolovo delo vzporedno, spopolnujoč se medsebojno. Med tajnikovim poročilom je stopil v dvorano minister trgovine dr. V i -1 o v i d, burno pozdravljen od zboro-valcev. Na pozdrav predsednika gosp. Jelenca se je zahvalil gosp. minister s kratkim, a iskrenim nagovorom, v katerem je uvodoma omenil, da je smatral za svojo dolžnost da pozdravi skupščino prosvetnih delavcev v svojem imenu in v imenu kraljevske vlade. Nato je poudarjal težko in važno nalogo, ki jo vrše učitelji, ti apostoli narodnega in prosvetnega dela,_ narodnega in državnega edinstva. Ljubljanski^ sejem, ki ga je otvoril, mu je pokazal visoko stopnjo slovenske industrije, obrti in 'trgovine. Podlago za to je dalo pa baš učiteljstvo s svojim kulturnim delom. Svoj pozdrav je zaključil minister z vzklikom: Živelo učiteljstvo! Med ponovnimi ovacijami je nato zapustil zborovanje. Po kratkem referatu predsednika gosp. Jelenca o »Zvončku* je podal blagajnik g. A. F e g i c pregledno blagajniško poročilo, ki je bilo na predlog revizorja g. nadučiteija Pulka odobreno, odboru pa izrečen absolutorij. Ob pol 1. je bilo zborovanje prekinjeno. Nadaljevalo se je popoldne ob 16. Referi-rali so g. M. R a d i š i d iz Beograda o gmotnem položaju učiteljstva, g. naduči-telj F. Škulj o narodnoobrambnem in narodnovzogjnem delu učiteljstva, g. nad-učitelj I. Lapajne pa o klerikalizmujn moderni šoli. Na zanimive referate in živahno debato, ki jim je sledila se še povrnemo. Ravno tako na pereče vprašanje, ali naj ostane šolska oblast tudi v bodoče enotna ali naj se deli s politično vred. Tudi o tej zadevi se je razvila živahna debata, nakar je dal predsednik na glasovanje predlog tozadevnega odseka, ki se izreka za enotno šolsko upravo za obe oblasti v Sloveniji. Predlog je bil sprejet z 38 proti 24 glasovom. Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.090—0.115«. Berlin 6—7.25, Budimpešta 4.10-4J0. Bnkarešt 70 — 73, Milan 390 — 399, London 390 — 404, Pariz 675 — 700, Praga 280 — 292.50, Švica 1675 — 1710, Var-lava 1.20 — 1.30, valute: dolar 84, marke 8 — 8.20, lire 391. Beograd, devize (srednji tečaji): Dunaj 0.125, Berlin 7.20, Milan 394, London 400, Newyork 89.70, Pariz 695, Praga 29725, Švica 1704.50, Solun 204. Dunaj, devize: Zagreb 197.75 — 198.25, Beograd 791 — 793, Berlin 52.85 — 53.15, Budimpešta 36.45 — 36.55, LondOn 3379.50 do 338550, Milan 3296 — 3304: Newyorlt 75700 — 75850, Pariz 5894 — 5906, Praga 2572 — 2578, Sofija 434.50 — 435.50, Var-Sava 7.95 — 8.05, Curih 14385 — 14.415. Valute: dolarji 75.525 — 75.725, levi 398 — 402, nemške marke 52.75 — 53.75, funti 3374.00 — 3384.00, fr. franki 5835 -« 5865, lire 3262.50 — 3277.50, dinarji 786 —t 790, poljske marke 779 — 809, lejl 579 — 581, švic. franki 14.320 — 14.380, češke krone 2560 — 2570, madi. krone 36.40 — 36.60. Praga, devize: Berlin 195 — 215, Curih 561 — 564, Milan 129.25 — 130.75, Pariz 22825 — 229.75, London 13U7 — 132.37, Newyork 28.80 — 29.20, Beograd 30.75 — 31.25, Sofija 16.80 — 17.20, Du-. naj 0.0350 — 0.0450, Varšava 0.335 — 0.435, Budimpešta 127.50 — 137iH). Valute: nemške marke 230 — 250, švie. franki 559 — 562, lire 128.25 — 129.75; fr. franki 227.25 — 228.75, funti 130.37 — 131.87, dolarji 29.05 — 2945. dinarji 30.73 — 31.25, levi 16.80 — 1720, avstr. žig. kr. 0.0362 — 0.0462, poljske marke 0.335 —< 0.435, madž. krone 127.50 — 137.50. Curib, devize: Berlin 0.36, Newyork 596, London 23.50, Pariz 41, M-lan 23.65, Praga 17.75, Budimpešta 0.2«, Z.'treh 1.375, Sofija 3, Varšava 0.065. Dunaj 0.0075. avstr. žiz. krone 0.00875. Prvi dnevi velesejma Na ljubljanskem velikem sejmu prevladuje doslej odločno uvoz — dežja. Mnoge obiskovalce in razstavljalce to vlažno dejstvo sicer ljuti, toda v takšnih slučajih se pač ne da nič napraviti. Vojna je vojna, dež je dež, voda še za v čevlje ni dobra, vrag naj svetega Elijo disciplinira, — to je zaenkrat vse, kar želimo vsi prav iz srca. Jurman skriva svoje barometre, sejmske gostilne ga pa očitajoče gledajo.. Ta vodeni uvod pa menda sejma le ne bo tako skvaril, kakor se boje nekateri bolj malodušni člani odbora. Vkljub dežiu je namreč bilo v soboto do 6000, v nedeljo 8500 in na zelo deževni ponedeljek zopet nad 5000 obiskovalcev, prve tri dni torej okroglo 20.000. Lansko leto je bilo sicer samo v nedeljo 15.000 obiskovalcev, vse prve tri dni skupaj pa 27.000, torej za 7000 več kakor to leto. Ce pomislimo na letošnje deževje, moramo reči, da diferenca zares iti velika, ne glede na to, da je sokolski zlet že izčrpal pičle rezerve manj premožnih. Če se torej vreme popravi, bo letošnji sejem lanski obisk dosegel, — morda celo presegel. Zanimanje letos ni manjše, pač pa je prostor mnogo večji. Zato letos zlasti veselični prostor ne bo natlačen, — lani je bil, in to je pospeševalo nepotrebno pijančevanje. Kolikor je lani v pivskem oziru bilo preveč, je letos za enkrat premalo, — bojim pa se, da bodo to še vse »not prinesli* ... V trgovskem oziru pa je letošnji uspeh že večji od lanskega. Sklenjenih je kupčij za okroglo 20 milijonov dinarjev! Tudi ta uspeh kaže na veliko važnost in pomen takšnih prireditev. Kupčije, ki so se sklenile, se letos še bolj diferencirajo, kakor lani. Dasi z eno izjemo ni stroke, ki bi ostala brez kupčije, vendar nekatere niso bile uspešne. Tako se parfumi, mila in nekatere druge takšne industrije ne pohvalijo, ker so pričakovale več. Tudi nekega Avstrijca sem slišal zatrjevati: »Einmal und nicht wieder*. Zato so pa drugi vse boljše in širše volje. Tako je neko podjetje, ki ne želi biti imenovano, le v ponedeljek prodalo za 3 in pol milijona kron! Med prvimi, ki so dobili znatna, deloma prav velika naročila, so vse domače elektrotehnične tvrdke (Transformator, Štebi-Tuječ, Siemens, Kremenetzky); veliko povpraševanje je vladalo pri usnjarski veleobrti in industriji; znatne sklepe so sklenili železarski grosisti; enako Kranjska industrijska družba, deloma Strojne tovarne in livarne, — prodani so zvonovi in mnogi stroji; pri nekaterih artiklih pa je domače velepodjetje začutilo ostro inozemsko konkurenco vsled nizke nemške valute. Zelo mnogo so prodali Krupp iz Essena ter druge nemške in avstrijske strojne in električne firme. Ravnotako se pohvalijo domača puškama in orožarski grosisti ter češki stroji. (Pozornost so vzbudili češki izdelki iz kristalnega stekla, vendar tu še ni vsa roba došla.) Wolfova lokomobila, orjak, je prodana! Pertinačev aluminij in samota se dobro prodaja, ravnotako vsi češki in nemški poljedelski stroji, deloma preko domačih grosistov. Pozornost kupcev vzbujajo idrijske čipke (Lapajne), krzna, pletarski izdelki domačih obrtnikov; prodano je mnogo celjskega cinka, zelo mnogo barv iz Knapovž, bosanske slive, naše sadje, plutovina, zavore itd. Veliki sklepi so v kemični industriji, zlasti pri predmetih v masi. Brez večjega zaslužka Je doslej tekstilna stroka, In tu Je domača na boljem ko inozemska. Zlasti italijanski trgovci so prav slabo naleteli. Edino za jugoslovanske tvrdke Iz Italije (Italo-jugoslava, Montecalinl, Rudolf Drufovka — Milan) Je zanimanje, ker imajo žveplo in gnojila. Pač pa se gnete občinstvo n. pr. pri krasnih izdelkih mariborskega »Kristala*. Prelepe pirotske preproge so Francozi v nedeljo pokupili do »fermenta*. Oni vedo, kaj je lepo! To je torej prva slika uspehov, in ta slika ni tako deževna in vodena, marveč prav živahna in upa polna. Orenka kaplja ni vsota Elijevih pozdravov, marveč misel, da Je znaten del naročil šlo v inozemstvo. To je sicer neizogibno, ne pa veselo, dokler ne dobimo izdatkov povrnjenih. Včeraj je dospelo na carino še 26 vagonov blaga, ki so namenjeni za razne razstavljalske tvrdke. Do četrtka bo tudi to blago razstavljeno. Inozemski trgovski zastopniki so polni pohvale in začudenja. Zlasti belgijski konzul g. Andrfc Motte si Je vso prireditev posebno skrbno in točno ogledal ter se na to izredno laskavo in navdušeno izrazil o nas. Takoj je tudi prevzel posredovanja med nekaterimi našimi producen-ti in belgijskimi odjemalci (n. pr. čipke, slive itd.), nasprotno pa je tudi n. pr. pu-škarjem dokazal, da je zanje ugodnejša zveza z veliko (svetovno) belgijsko oro-žarsko industrijo, ko z nemško ali avstrijsko, ker je belgijska že ob današnji valuti cenejša! Last not least: Včeraj je prispel iz Skoplja »Cika Pera», g. Petar Jakimovič, podpredsednik skopske trgovsko-obrtne komore in 40 drugih trgovcev iz južne Srbije, da vidijo in da kupijo. In so tudi mnogo kupili, mnogo pa še bodo. Danes prispejo srbski seljaki. Sejm in narodno edinstvo — praktično! IjtnMffi atiodtS r v*fi oler*Jffi mariborske oblasti.® Poslancu dr. Kukovcu je bila za njegovo inicijativno delo in njegov trud za koncentracijo narodnih in naprednih strank v boju proti reakciji izrečena med viharnim ploskanjem zahvala, vsem strankinim voditeljem pa neomajno zaupanje. Zbor je poslal učiteljski skupščini, ki se je vršila istočasno na Bledu, brzojavni pozdrav. _ Pri slučajnostih je ravnatelj Lesni-čar poživljal vse pristaše demokratske stranke, naj čim gostoljubneje sprejmejo srbske kmete, ki pridejo te dni v Slovenijo, da se jim vsaj nekoliko oddolžimo za njihovo brezprimerno gostoljubnost in ljubezen do slovenskega dela troimenega naroda, nakar je bil zbor zaupnikov zaključen. t Dr. Servac HelBer V soboto je umrl v zdravilišču Chy-žice dr. Servac H e 11 e r v starosti 77 let. Heller je bil eden prvih čeških bojevnikov publicistov, redaktor »Nar, Listov*, poslanec, pisatelj, urednik < K ve tov* itd. Svojo mladost je preživel v burnih letih 1866. in 1868., odšel je v Rusijo kot vzgojitelj in je leta 1870. vstopU pri dr. J. Gregra v ured: ništvo .Narodnih Listov*, ki so vodili radikalen boj Mladočehov proti Dunaju. Leta 1872. je bil drugič v Rusiji; po vrnitvi pa se je posvetil leposlovju, dokler ga ni politika zopet privedla k novinarsvu. Znan nam je po svoji odločnosti in široki slovanski orijentaciji. Zato se ohrani v slovanskem 6vetu njegov spomin. __ OTVORITEV BARA NA SEJMI5ČU. V nedeljo zvečer je bil otvorjen bar v posebnem paviljonu v japonskem Blo-gu. Paviljon sam je izdelan z umetniško dovršenostjo in je vzbujal že od začetka splošno pozornost. Načrte je napravil arh. Schmidinger, delo je izvršil mojster Engelsberger. Bar je last ge. Gošlje-ve, ki se ni bala stroškov, da je postavila na naše sejmišče tako lep paviljon. V nedeljo so bila gotova zadnja dela in zvečer so bar napolnili gostje. Bilo je v njem naravnost razkošno čarobno. Gotovo si bo vsak gost ogledal to japonsko posebnost. MALO GLEDALIŠČE V HOTELU TIVOLI. Vsled neugodnega vremena se je morala vršiti predstava v dvorani. Dvorana je bila nabito polna. Kako veliko je bilo zanimanje za predstavo, kaže to, da so od vseh strani telefonirali, ali 6e pred stava vrši ali ne. Predstava je vsak večer z zanimivim programom. Posebno so ugajali »Bratje Zajci* s svojo pesmijo o popu, ki je vzbujala salve smeha. Poleg njih je bila izborna točka »Umorila«?* ki jo žela toliko ploskanja, da se je morala ponavljati. Občinstvo so je izbomo zabavalo. Vsak, ki si želi vesele zabave, naj obišče malo gledališče v »Deveti deželi*. Zbor n Celici V nedeljo dopoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju krasno obiskan zbor zaupnikov demokratske stranke za mariborsko oblast. Krepko strnjene vrste, neomajno zaupanje v toliko oklevetane strankine voditelje, trezno presojanje položaja in veselje do dela v politični, kulturni in gospodarski procvit naroda, to je ka-rakteristikon zbora. Niti najmanj ni opažati kakega dušljivega ozračja; demokrati mariborske oblasti prehajajo preko vseh klevet in preko vsega demagoštva na dnevni red. In to je najboljše znamenje za bodočnost, obenem pa krepak opomin vsem onim, ki skušajo zanesti razdor v stranko, naj prenehajo z brezplodnim negativnim delom, ki prinaša sadove samo nasprotnikom. Predsednik zbora Ivan Rebck st. je poživljal somišljenike, naj stori vsak svojo dolžnost in pomnožile 6e bodo naše vrste in izginilo dosedanje mrtvilo. Ivan Prekoršek, upravitelj celjske bolnice, prizna odkrito, da ima urad-ništvo edino zaslombo samo v demokratski stranki. Vse, kar je uredništvo doseglo, je ravno zasluga demokratskih poslancv. V stanovski organizaciji je opažati pri presojanju in kritiziranju položaja premalo stvarnosti in preveč demagogije. Jugoslovansko uradništvo stoji odločno na stališču države in ne bo nikdar šlo pota Avstrije, kjer taroošnja vlada pri progresivni ureditvi prejemkov državnih nameščencev nikdar ni mislila na obstoj avstrijske republike. Na predlog davčnega nadupravitelja Megliča iz Maribora je bila sprejeta resolucija, ki_ poživlja demokratske poslance, _ naj se Se vnaprej energično zavzamejo za izpolnitev uradniških zahtev. 1 Intoresantna je bila z ozirOT na bl -zaioČo se razdelitev države na oblasta razprava o bodočem delu v mariborski oblasti, ki jo pokazala da^i ta-jerski demokrati toplo pozdravljajo ustanovitev mariboreke oblasti. V i £0v omiki so utemeljevali svoia stali- šče tudi z jako tehtnimi argumenti Zanje vprašanje, ali in kako naj se razdeli država, ne obstoja več. oni ra čunajo že z dejstvom. Zanima jih le še kako naj bo in kako naj ee iz vaia gospodarski, socijalni, finančni in prosvetni program oblastnega odbora in oblastne skupščine, da bo imel narod čim več koristi. Dočim je minister n. r. in narodni poslanec dr. Kukovec podal splošno poročilo o nalogah in Ciljih samouprave, je referiral zadružni "ravnatelj Janko LesniČar o gospo darskem in socijalnem programu davčni nadupravitelj Meglič o finančnem in meščanskošolski ravnatelj Bn nar o šolskem programu oblastnega odbora in skupščine. Omenjeni so bili pri tej priliki zelo zanimivi in naravnost kričeči slučaji, iz katerih je razvidno, da ima ljubljanska pokrajinska uprava vsled nepoznanja razmer premalo. ali pa sploh nobenega smisla za gospodarske in prosvetne težnje naših severnih pokrajin. Odtod tudi nezadovoljstvo med narodom. V smislu referatov f0 bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva ločitev vseh panog pokrajinske uprave v Ljubljani, stališče o taktiki demokratske stranke v bodoči oblastni skup ščini pa je jasno precizirano v sledeči resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta: «Kakor smo se z vso vnemo zavzemali za uzakonjenje mariborske oblasti, ker smo prepričani, da bo konstituiranje mariborske oblasti najboljše jamstvo za gospodarski razvoj naše 'severne pokrajine, tako hočemo posvetiti vse svoje sile, da bo redno funkcioniranje oblastnih organov za-sigurano in da bo delo teh organov najuspešneje. Radi tega smo, odobru-joč poročilo uašega poslanca dr. Ku-kovca, v interesu konsolidacije gospodarskih in socijalnih razmer v mari-' arski oblasti, pripravljeni, sodelovati v bodoči oblastni sk ipščini za omejen gospodarski in finančni program oblasti z vsako delavoljno politično skupino. Strokovnjaki naj izdelajo stvarni gospodarski program, s katerim bodo strankini referenti nastopali na Politične tieležhe Prosvefa Svatba Krečinskega. V torek, dne 5. septembra vprizori Narodno gledališče na čast udeležencem IL velesejma v dramskem poslopju komedijo »Svatbo Krečimkega*. Njen avtor je ruski plemič Suhovo-Kobilin. Po Gogoljevi smrti in pod Gogoljevim vplivom je napisal tri komedije, od katerih je ostala stalno na ruskih odrih »Svatba Krečinskega*. Rav no letos jo uprizarjajo prvikrat tudi češka gledališča. Slika razmere, ko se je zaradi osvoboditve kmetov gospodarska moč plemstva začela rušiti Plemič Kre-činski je pustolovec in zapravljivec. Raz pljujev mu je prijatelj, pomagač in sluga. Nasprotnik Krečinskega je Eolidni Nelkin. Oba se ženita pri Lidici, hčerki bogatega in konservativnega Murom-skega. Sreča je mila Krečinskemu. Toda po mnogih, učinkovitih, napetih in zabavnih dogodivščinah mu pokaže sreča hrbet in Lidico dobi Nelkin. Krečinskega igra g. Kralj, Razpljujeva g. Putjata. Dalje nastopajo gg. Sest, Kuratov, Gor-jupova, Cesar itd. Režiser je g. Putjata. Razstava živečih slovenskih umetnikov. V nedeljo predpoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena XXIV. umetnostna razstava del živečih slovenskih umetnikov. Poleg starejših, renomi-ranih mojstrov, omenjamo g. Jakopiča, ki po premoru razstavlja svoje novejše umetnine, so številno zastopane tudi naše mlade sile. 0 razstavi prinesemo podrobno kritiko v eni prihodnjih številk. Opozarjamo pa posebno posetnike iz province, da se ob priliki velesejma seznanijo s sodobno slovensko slikarsko umetnostjo. Danes: lf Kralj Aleksander v posetu pri predsedniku Masaryku. Kakor smo že poročali, je dne 1. septembra posetil kralj Aleksander češkoslovaškega predsednika dr. Masaryka v njegovem letnem bivališču na gradiču Lani. — »Prager Presse* piše, da je imel ta po-set sicer privatni značaj, a kljub temu tudi velik politični pomen, saj sta se oba vladarja razgovarjala o vseh^ nalogah, ki čakajo v bodočnosti nas in češkoslovaški narod. Obisk kralja Aleksandra pri predsedniku Masary-ku znači kulminacijsko točko jugoslovanske politike, ki jo je vodil Masa-ryk od 1. 1891. kot član dunajskega parlamenta. Drugi faktor, ki osvetljuje njegovo jugoslovansko politiko, je njegovo literarno delovanje in udej-stvovanje na praški univerzi. Jugoslovanski akademiki so ponesli njegove ideje na jug in jih razširjali med jugoslovansko inteligenco in med pnpro stim narodom. Po svetovni vojni ps sta svobodni državi obnovili bralko zvezo obeh narodov, ki se pač najbolj zrcali v ustanovitvi Male anta.nte. _ -f Mednarodna pomoč pri velikih nesrečah. Na eni svojih zadnjih sej_ je svet Zveze narodov razpravljal tudi o načrtu kako omogočiti mednarodno pomoč v slučaju velikih katastrof. Ustanova naj bi stala pod vodstvom švicarskega Rdečega križa in bi predstavljala nekako mednarodno vojsko za pomoč. Države bi prispevale k stroškom sorazmerno s svojo površino in številom prebivalstva. Vsi govorniki so pozdravili ta načrt z veseljem m odobravanjem. -L Od italijanskih Intrig o »vojnih pripravah Jugoslavije* seveda niso bili očuvani tudi rajhovsla bstL Tako je »Berliner Tageblatt* prejel in objavil v cist. »da po poročilih iz Beograda Jugoslavija glede protektorata nad Avstrijo nikakor ne mara ostati pre-križanlh rok. Ob avstrijsko - koroških mejah se opaža kretanje neregularnih (!) jugoslovanskih čet. Nekateri rimski krogi: predvsem Museolim, vodja fašistov zastopajo mnenje, da se mora vsaka vojaška akcija Jugoslavije onemogočiti. Italijanska vlada pi sej™ popolnoma rezervirano.* — Navajamo to, iz Rima lansirano vest kot primer brezvestno zahrbtne časnikarske operacije, v kateri imajo Italijani iz bomo rutino. Toda navzlic vsemu je ostra kampanja treščila ob steno in se razblinila v ostudno blamažo. 4- «Preporod». V Beogradu je septembrom pričel izhajati dnevnik »Preporod* pod redakcijo gg. Pavla Jurišica in Petra Ivankoviea. Svoj na men izraža v motu: »Državno edmstvo smo izvojevali, ujedinimo se .tudi duhovno! Z energičnim delom in potom zdrave demokracije k političnemu, gospodarskemu in kulturnemu preporodu!* V uvodnem članku razvija novi list potrebo duhovnega preporoda cele^ našega naroda in tudi posameznikov, ker smo končno izvojevali državno edinstvo. v katero smo vedno zrli po trajnih in nadčloveških žrtvah, kakor v obljubljeno deželo v kateri pa smo sedaj razočarani kakor He-brejci v svoji obljubljeni deželi katero so morali šele osvojiti. Obstali smo razočarani pred velikimi nalogami, ki nas čakajo, in to razočaranost hočejo gotovi elementi izkoristiti za raztroj-stvo. Ali, na srečo, zdrava narodna zavest prevladuje in 2e je na pohodu nova in prava orijentacija. ki bo zmagala popolnoma in za vedno — orijentacija po duhovnem ujedmjenju našega troimea-ga naroda. Sele sedaj nas čaka največja naloga — naš duševni preporod, duhovno ujedmjenje._ Sokoisfvo Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo dne 10. septembra 1922 ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo na telovadišču za Sokolskim domom s sodelovanjem domžalske godbe. Po telovadbi velika vrtna veselica na vrtu br. A. Skoka na »Novi pošti* v Domžalah z raznovrstnim sporedom. Prijatelji So-kolstva vabljeni! Zdravo! Sokolsko društvo v Polju priredi 8. septembra 1922 javno telovadbo ženskega odseka pri Kuharju na Vevčah. Začetek ob 3. uri. Po telovadbi vrtna veselica z godbo in plesom. Cisti dobiček je namenjen zgradbi Sokolskega doma. Prijatelji Sokolstva pridite! V slučaju slabe vremena se vrši prireditev naslednjo nedeljo. — Zdravo! Sokolsko društvo Litija-Smartno priredi dne 8. septembra veliko javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba iz Ljubljane. Vstopnina 5 in 3 Din. Bratska sosedna društva opozarjamo na ugodno zvezo in polovično vožnjo na progah juž ne železnice in vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezno zletne legitimacije. Za zabavo s prav posebnimi točkami, plesom ter dobro jed in pijačo, je preskrbljeno. Dne 8. septembra torej vsi v Litijo. Zdravo! Sokolska prireditev v Ribnici. Na praznik dne 8. septembra je v Ribnici sokolsko prireditev, h kateri so vabljenm vsi pravi Jugoslovani Popoldne ob 3. uri javna telovadba. Zvečer ob 9. un prilika za odhod vnanjim gostom s posebnim vlakom v smeri na Ljubljano. V drami: Suhovo - Kobilins ltomft« dija »Svatba Krečinskega*. Začetek ob 20. uri. Na vrtu hotela Tivoli predstave letnega gledališča in varijeteja »Deveta dežela* pod vodstvom gosp. Putjata. Začetek ob 20. uri. V tehnični srednji žoll historična razstava slovenskega slikarstva. Vstop s 6ejmsko legitimacijo. V Jakopičevem paviljona XXIV. umetnostna razstava del živečih slovenskih umetnikov. Razstava ženskih ročnih del »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt* v Ljubljani, Turjaški trg 6/IL, vsak dan od 8,—12. in od 14,—IT. ure. Vstop prost. Narodna galerija. Šolski drevored 2, odprta od 10.—12. Deželni muzej, odprt od 8.—12. Čebelarska razstava v MarijaniSČ1' otvorjena ves dan. ^asSovi: Sejmski stanovanjski urad: v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta. Tourist - Office: Dunajska cesta 18, telefon 472. Konzulat češkoslovaške republike, Breg 8, telefon 520. Delegacija francoskega konzulata: hotel Union. Konzulat avstrijske republike: turjaški trg 3, telefon 135. Delegacija italijanskega konzulata: Elizabetna cesta 4. Trgovsko - obrtna zbornica: Beethovnova ulica 10. telefon 133. Zveza industrijcev: Aleksandrova ° Policijsko ravnateljstvo: Bleiweis» va cesta. ... ▼ ■ Tajništvo JDS: Narodni dom L, telefon 123 cjutrc« uredništvo: Miklošičeva cesta 161., telefon 72. «Jiitro», uprava: Prešernova ulica 54, telefon 36. 1. Spori Inserati za «Jntro> se prejemalo vsak dan dopoldne, v nujnih slučajih tudi po poldne, v voravi. Prešernova ulica 5*. te- KOLESARSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. Na 146 km dolgi progi Zagreb-Ljub-Ijana se je vršila v nedeljo, dne 3. septembra tekma za prvenstvo Jugoslavije. Pro-ra združuje gorske in ravninske pro-•4-16 sledila sta mu lanski prvak Pavlija (Sokol Zagreb) v 5:4:21 in So-štarko (Gradjanski Zagreb) v 5:4:^. 50 m za njimi je dospel Vrbanc, član zagrebškega Sokola. Kot peti- Sesti m sedmi so dospeli Cesarec, Vilešid in 2ni- darič (Sokol Zagreb). Vseh šest nagrad je torej pripadlo Za-oTebčanom. Sele kot osmi je do*el Šolar (Ilirija Ljubljana), ki je imel na potu fatalno smolo. Do Stične je izgubil dvakrat verigo: pred višnjegorsk.m klan cem pa je imel težji defekt na kolesu ki tra * zadržal celih 10 minut. Po daljam presledku so prispeli tudi Cerne in Kosmatin ter Goltes, ki so vsi imeli tudi defekte. Res smola! Jerman je pn Stenjevcu (5 km od Zagreba) poškodoval kolo in odšel z vlakom v Ljubico; Zanoškar pa je moral izstopiti med Brežicami in Novim mestom. Tekma se je razvila iz starta z vso ostrostjo: ob 6.15 je odšlo iz Zagreba .4 kolesarjev. Drugi so odstopili zaradi sla be ceste. Vozili so skupaj do Samobora. nakar se ie kakih 15 dirkačev odtrgalo in vozi1-) v brzem tempu do Novega mesta. Ceeta je bila mestoma blatna in mastna: na kranjski strani še močneje, ker je v noči precej deževalo. Šolar je vozil med prvimi in se jim po prvih i defektih vedno zopet priklopiL Preko višnjegorskega klanca je osUlo v vod-s.vu le še 5 »Sokolov* m 6 »Gradjan-skih* ki pa so se na oni strani pregru-pirali' v vodilno skupino Dukanovič-Pavlija-Soštarko-Vrbanec. Tudi 2 Split ga na sta ostala na potu zadaj. G juro Dukanovič je dosegel v letošnji sezoni prvenstvo v svojem klubu, prvenstvo Hrvatske in Slavonije m konj no sedaj še Jugoslavije - Mlademu m vztrajnemu športniku iskreno čestitamo slovenskim kolesarjem pa■ pnporotoj pri odločilnih tekmah morda malo več pazljivosti, ki bi jim gotovo zasigurala ugodnejše plasiranje. Gsrsthofer Sportvereinigung, (Dnnafl — Ilirija (Liuhljana) 4 : 1 U • U Pri nedeljski revanžni tekmi z Oerstho-fom e doživela naša Ilirija še cbčutneiš. poraz nego v soboto. Nastopila Je brez mstov iz Celja s Sokličem v golu In Bel- tramom v obrambi, dočim so Duna£an, Spili v isti postavi kakor v s bo -Igra Ilirije je zaostajala za ono prejšnjega dne in ie kazala še manj skupnost«!napadalna vrsta je bila zlasti v drug, polo-vici požrtvovalna, vendar pa nI Imela dovolj kombinacije in je zlasti pred golom popolnoma odpovedala. Celo najboljša igralca Vidmajer in Oman nista zadovoljila. Srednji krilec je delal neumorno ter bil gotovo najboljši igralec na polju. Obramba, zlasti Dolinar, Je bila dob" gol-man Soklič pa je to pot razočaral Ven dar ie njegovo nesigurnost v velik, me pripisovati spolzkemu terenu in mokri težki žogi Gersthoi je v tej tekmi pokazal, da ima V svoji enaistorici ljudi, ki so igrali že dokaj težkih tekem in se vedo v skrajni sili žrtvovati do zadnjega V napadata vrsti je ugajalo posebno desno krilo k je izbomo streljalo na go Tudi ostal, •forvvard* in krilci so storili svojo dolžnost v polni meri. Obramba je imela v desnem branilcu neprecenljivo oporo. Golman je bil popolnoma na mes^ Igra je potekala do zadnjih 20 minut v živahnem, mestoma zelo ostrem empu Gostje so bili zlasti v prvi polovici obeh polčasov v premoči, kar jim je obakrat prineslo po dva gola. Proti koncu je pričelo deževati; igra je postala popolnoma raztrgana, tako da nobena stran ni mogla več izboljšati rezultata. Sodnik gosp. Vodišek je bil dober, obisk za mednarodno tekmo slab, publika zopet v svojem vedenju precej nesportska. Razmer,^ kot je bilo 10 : 6 za goste, visoko število je viden znak, da igra z nobene strani nI bila na višku. Atletiki Celje - S. K. Primorje (Ljub-llana 2 -1 2 PrMatcliska tekma, igrana v nedeljo v Celju, ie končala z zmago Atletikov. Primorje je od spomladi vidno napredovalo ter v splošnem napravilo dober vtis. Ima še dosti dobro kombinacijo, le napadalna vrsta Je premalo odločna.' Moštvi sta bili enako močni, v drugem polčasu se je videla pri Primorju celo lahka premoč, ki pa je ni znalo izrabiti. Pri Atletikih je ugajal posebno vratar Nemec, ki Ima pač največ zasluge na rezultatu Koti 4 : 2 za Primorje. Tekmo je vodil g. Ochs strogo nepristransko in zelo dobro. Švedska : Norveška. V Stockholmu se je vršila nogometna tekma med reprezentancami Norveške In Švedske, ki pa je končala neodločno 0 : 0. Tekmi je ! stvovalo 15.000 ljudi. Priloga 0Jtctrušt. 210, dne septembra 1922* do XI. septembra Gospodarski problemi Dvorni svetnik dr. R. Mara, načelnik ljubljanskega oddelka ministrstva trgovine in industrije Naša trgovina in industrija Trgovina in industrija v Sloveniji je dobila pomen in važnost šele po preobratu. Preobrat Je mejnik v našem narodnem gospodarstvu: poprej mrtvilo na vseh poljih, po preobratu velikanski dvig in razmah, da se mora vsakdo čuditi. O slovenski industriji pred preobratom skoro ne moremo govoriti; nekakšno izjemo je delala lesna, usnjarska in mlinska industrija, toda tudi le v manjšem obsegu, do-čim sta se obe prvi po preobratu izpopolnili in razmnožili, le mlinska industrija je nazadovala. Naša trgovina pred preobratom se lahko omenja. Središče je bilo v Ljubljani, ki je bila znana radi svoje solidnosti in reelnosti. Posebno so bile znane manu-fakturne veletrgovine, ki so ves nekdanji avstrijski jug in velik del Balkana zalagale z manufakturnim in tudi galanterijskim in modnim blagom. Kot trgovsko mesto je bil znamenit Kranj, ki je imel odjemalce na Primorskem in Koroškem za modno ln galanterijsko blago ter deželne pridelke. Pomembnejša tržišča so bila tudi Celje, Brežice, Maribor in Ptuj, a tu so bile trgovine po večini v nemških rokah. Pozabiti ne smemo lesne trgovine, ki }e tudi bujno cvetela in izvažala poglavitno v Italijo, Levanto in Egipt. Takoj po preobratu se trgovina ni mogla razviti, ker so bile zaloge izčrpane in promet otežkočen. Stare solidne firme so počivale, bujno so pa delali novorojeni «trgovci>, ki zaslužijo naziv verižniki. A že drugo lteo in zlasti v zadnjem letu se je zopet razcvetela stara trgovina in nastalo je jako veliko novih veletrgovin, čim se je pojavila zdrava konkurenca v trgovini, so njeni izrastki «verižniki» po večini propadli in še propadajo, kolikor jih je še. Poleg starih renomiranih firm, katerih lastniki so večinoma posamezne osebe, so nastala velika trgovska podjetja v obliki javnih trgovskih družb, družb z omejeno zavezo in delniških družb. Res, da je bilo po preobratu veliko denarja, vendar vsled padanja valute in podraženja trgovskih predmetov posamezniki s svojim kapitalom niso bili več kos, da prično večja podjetja. Zato se je moralo več oseb združiti, da so lahko postavili podjetja na dobro materijetno podlago. Zvišanje kapitala pri starih bankah in ustanovitev novih bank je tudi pripomoglo, da se je pri teh lahko črpal kredit za trgovske obrate. Naloga današnje veletrgovine je poleg lesne, ki direktno eksportira, posredovalna. Poleg manufakturnega in galanterijskega blaga je tudi kolonijaino blago, s katerim naša trgovina zalaga južne dele države. Zlasti so se navadili vojvodinski, bosanski in srbski trgovci, da dobavljajo blago iz Slovenije: prvič, ker jim ni treba iskati direktnih virov, imeti težkoče s prometom in carinarnicami, drugič, ker je trgovski promet z našimi trgovinami znan kot soliden in reelen. V vseh strokah trgovine lahko torej za-znamenujemo krasen razvoj ln napredek, nazadovala je le trgovina z deželnimi pridelki, ker so ji odpadli trgi. ki leže danes izven državne meje. Vzrok ie tudi ta, da se glede deželnih pridelkov niti primerjati ne moremo z drugimi na teh bogatimi pokrajinami kraljevine. Če pripomnim, da je organizacija našega trgovstva v vsej pokrajini popolnoma izvedena v trgovskih gremijih in Zvezi trgovskih gremijev, nal bo pri pičlem prostoru dovolj govora o naši trgovini. Za industrijo pa pomeni preobrat vell-kansk mejnik. Ne samo s tega stališča, da je bila industrija v Sloveniji pred preobratom skoro docela v nemških rokah, je zaznamovati po mejniku nebroj novih obširnih in danes jako cvetočih industrij. Čuditi se moramo predvsem podjetnosti, ki je poprej v Slovencih takorekoč nič ni bilo. Je res, da smo bili v novi državi na mah odrezani od prejšnjih industrijskih dobavnih virov v Avstriji in Češkoslovaški. Dalje je res, da se je nabralo v Sloveniji precej kapitala, ki ga je bilo treba plodonosno placirati. Vendar je bila na eni strani podjetnost, v še večji meri pa na drugi strani težkoča nabave industrijskih izdelkov iz inozemstva in v ne mali meri naša carinska politika vzrok, da so podjetni Slovenci pričeli ustanavljati industrije. Kot jako drastično sredstvo v svrho pospeševanja ustanovitev novih industrij moram omeniti naziranje nekega visokega funkcijonarja v centrali, ki mi je rekel, ko sem posredoval pri njem zaradi previsokih carin: »Naj le plačujejo in imajo težave pri uvozu, videli boste, da bo to prisililo ljudi, da bodo dotično industrijo v zemlji ustanovili*. Zato moramo kot glavni vzrok razvoja novih industrij navesti živo potrebo po izdelkih, ki jih naša država še ni producirala. Prostor ne dopušča, da bi navedel vsaj posamezne stroke novih industrij, zadostuje naj kon-štatacija, da ima danes Slovenija že jako lepo industrijo in da lahko pričakujemo še večji razvoj spričo vseh mogočih pogojev, ki so za to dani. Delno sliko naše industrije in zlasti tudi napredek od lanskega leta vidimo na letošnjem velesejmu. dem, da predvideva zgolj proračun zavarovanja delavcev proti nezgodam v Sloveniji do konca leta 1924. za izplačane rente ponesrečencem okroglo 4,000.000 K, na upravnih stroških 12,000.000 K in na kapitalni rezervi 80 do 100,000.000 K. Tako očividno nezdravo razmerje navedenih postojank izvira iz sistema kapitalnega kritja rent, koji sistem je tembolj pogrešan, ker nalaga industriji ogromne žrtve, ki utegnejo ob padanju dinarske valute biti vrhu tega še brezplodns. Razvoj naše industrije, pa tudi vobče vse naše narodno gospodarstvo odvisi v prvem redu od Železniškega prometa. Znano je, da trpimo le preveč pod nezadostnim prometom v območju zagrebške direkcije državnih železnic, lcer so tukaj razmere včasih že naravnost obupne. V istini je čas, da pride krepka remedura. Ze več mesecev sem je tovorni promet od Zagreba in Siska naprej ukinjen, ravnotako tudi na progi Buhnjarci—Karlovac. Proti takemu stanju ne moremo doseči nikakih uspešnih ukrepov. Dočim je Južna železnica v času od prevrata izdatno povečala kapaciteto svojih delavnic v Mariboru in istočasno zgradila vsa potrebna izogibališča na progi Zidan m os t^—Zagreb—Sisak, ni uprava državnih železnic izvedla nikakih izboljšav svojiK linij. Upravičena je naša nej>> volja proti poslovanju Direkcije v Zagrebu, ki je umetno ustvarila nepre-doren zid med Slovenijo in južno-vzhodnimi pokrajinami, na koje je Slovenija kod producent in konsument povsem navezana. Priznavam, da je bila Južna železnica v ugodnejšem polo: žaju, priznavam pa tudi, da sem svoj čas zagovarjal priklopitev državnih železnic Slovenije v Zagrebu. Nisem mogel takrat predvideti, da bo zagrebška direkcija tako nepovoljno poslovala. Ni dvoma, da so desolatne razmere na naših železnicah v veliki meri krive padanja naše valute, ker podvezu je jo vse gospodarsko življenje sploh. Naravno je, da pod takimi razmerami trpi zlasti tudi naša industrija. Zdrava podjetnost v naših industrijah bo prema-'gala marsikako oviro in nadejamo se, da bomo našli slednjič polno razumevanje za naše težnje tudi tam, kjer je sedaj še ni dovolj. Ako pa hočemo zavarovati obstoj naše industrije, moramo v prvi vre ti ozdraviti železniški promet. Ljubljanski velesejmi ustvarjajo živahne trgovske zveze s konsu-menti izven Slovenije, neobhodno potrebno je, da naše železnice transpor-tirajo sklenjene dobave. Panoge domače industrije Ing. Milan Šuklje, tajnik Zveze indu- strijcev, Ljubljana: Naša mdustrifa v letih 1921. in 1922. Nenaden padec dinarske valute meseca septembra 1921. je sicer občutno zadel marsikako industrijsko podjetje, zlasti ona, ki so bila zaključila dobave na daljši rok. Vendar pa obstoja ne-veselo dejstvo, da padanje naše valute poživlja industrijsko produkcijo, zlasti ker omejuje uvoz inozemskih fakbrika-tov. Tako opažamo v naši industriji od jeseni lanskega leta sem živahno delavnost. Večina naših podjetij je bila v tem času v polni meri zaposlena, in so ta |K)(ljetja trpela le na pomanjkanju kvalificiranih delavskih moči. Pritegniti izvežbanih profesijonistov iz inozemstva. ovirajo neokretni predpisi glede vpotovanja, ki zahtevajo, da privolijo v prihod tujih delavcev naše delavsk" razredne institucije, posredovalnice za delo. delavske zbornice in borze dela. Vobče moramo ugotoviti, da deluje so-cijalna zakonodaja z mnogo preveliko naglico. V slednih letih in mesecih so se razglasile uredbe in zakoni, izdelani po vzora naprednih industrijskih držav. Da takega vzera ni mogoče brez občutne škode aplicirati na r.ašo mlado in šibko industrijo še manj pa na toliko raznolike razmere v posameznih delih naše kraljevine, js jasno. Pred kratkim sta izšla zakona o zaščiti delavcev in o zavarovanju delaven-, zakona, o kojih vemo. da ju je pred razglasitvijo raz^n koncipijentov malokdo ferai ali nihče! Tako so razumljive določb? obeh zakonov, ki utegnejo povzročiti nejevoljo in konflikte, ki pa tudi v preveliki meri obremenjujejo na£a podjetja. Naj' za primer le nave- Dr. Maks Obersnel, Jesenice: Naša industrija železa in jekla Železo je ena najvažnejših snovi; na njem Je zgrajena vsa moderna civilizacija in tehnika. Produkcija železa in njegov konsum sta zato poleg premoga značilna in bistvena za gospodarski razvoj vsake države. V ničemeT — izvzemši morda le najpotrebnejša živila — se ne kaže bolje gospodarska odvisnost ali neodvisnost katerekoli dežele, kakor ravno v tem, ali in v kolikem obsegu mora uvažati železo iz inozemstva, oziroma ali ima prirodne pogoje in tehnične naprave, da ga lahko sama proizvaja v zadostni množini. Jugoslavija se je kot gospodarska enota šele pričela razvijati. Tudi v pogledu produkcije železa smo še daleč od cilja. Tehnične naprave, ki jih imamo za izdelovanje železa iz železne rude, niso še v skladu z bogastvom, k! nam ga nudi pri-roda. Naša industrija železa ln Jekla Je deloma še izraz in posledica prejšnjega gospodarskega sestava. Ne podaja se več popolnoma v naše sedanje razmere in v naš bodoči razvoj. Politične izpremembe so jo zato hudo zadele. Naša država nima še v svoji težki industriji potrebnega močnega stebra gospodarske neodvisnosti. Zgrešeno bi pa bilo, ako bi iz te neskladnosti sklepali, da moramo porušiti to, kar je že zgrajeno, in da moramo vso zgradbo pričeti znova. Čuvati moramo predvsem, kar imamo, da ne propade, uporabiti moramo to, kar je, da zgradimo ono, kar želimo imeti; le tako bo stavba brez opasnih prehodov končno vendarle ustrezala našim potrebam in našim zahtevam. Za proizvajanje sirovega železa se nahajajo v naši državi ogromni prirodni zakladi; v Bosni, zlasti v Ljublji in Prijedo-ru imamo železno rudo najboljše kakovosti in v množinah, kakršnih nimajo nobene druge države; vodne sile so v veliki meri še neizrabliene. Smotreno delo v teh smereh nam mora prinesti osamosvojitev od inozemstva v proizvodnji sirovega železa. Ta osamosvojitev je potrebna. Va-reške visoke peči nam ne zadostujejo, od Skednja nas je odrezala Italija. narava, leči« socialne težkoče sedanje dobe z možnostjo produktivnega dela, le ta more biti naš prvi smoter, ako hočemo, da najdemo končno zopet pot do konsolidacije Iz kaosa, ki nam ga Je zapustila svetovna vojna. Lanski ljubljanski veliki semeni le mnogo pripomogel, da se je naša industrija železa in jekla pričela resno vpoštevatl y lastni državi in v inozemstvu. NI dvoma, da bo letošnji sejem rodil Istotako dobre uspehe in da pripomore zlasti do vseob-čega spoznaaja, kolike važnosti Je naša industrija železa in Jekla za gospodarsko osamosvojitev države. Za proizvajanje kovnega železa iz sirovega in starega železa in za oblikovanje polizdelka pa imamo že sedaj tehnične naprave zadostne zmožnosti ne le za kritje domačega konsuma, ampak v raznih izdelkih tudi za znaten izvoz. Produkcija topilnlh peči železarn In jeklarn na Jesenicah, v Štoreh, v Zenici in na Ravnah znaša pri polnem obratovanju približno 14.000 vagonov na leto. V teh tvornicah izdelujemo ne le navadno martinsko železo in jeklo, v šibikah in trakovih, ampak tudi pločevino in žico in plemenito jeklo; a tudi razni gotovi izdelki se izdelujejo doma, kakor žeblji in žičniki, osi za vozove, razne potrebščine železnic, železni in Jekleni odlitki in razni drugi gospodarstvu nujno potrebni predmeti. Poleg imenovanih podjetij imamo še razne livarne in vedno več obratov nastaja za izdelovanje končnih fabrikatov. Prva leta po politični osvoboditvi so biia za našo težko industrijo skrajno težavna. Politične izpremembe so hudo vplivale nanjo, vzrokom in učinkom obče svetovne industrjske krize so se pridruževali lokalni domači. Lansko poletje se lahko smatra kot najkritičnejši čas. Od lanske jeseni dlje pa se opaža lahen razvoj na bolje. Nekatera podjetja so zaposlena z naročili v precej zadovoljujoči meri, po prejšnjem nerednem, vsak čas prekinjenem obratovanju je prišla doba sicer še zelo omejenega, vendar pa precej rednega dela To Je dober slmpton, ne le za proizvajajočo industrijo, ampak za vse naše gospodarstvo in zlasti tudi za konsum, ki prihaja vedno boli do možnosti, da lahko računa z nabavo potrebnega materiala iz domače tvornice in v razmeroma kratkem roku. V največjem interesu našega gospodarstva bi bilo, da se ta razvoj v označeni ugodni smeri vzdrži in pospeši. Ko se bodo v polni meri zopet izrabljale tehnične naprave obratov, postane delo nc le produktivno, ampak tudi racionalno. Čim težavnejši pa je za nas obči gospodarski položaj, tem bolj moramo izvajati posledice iz spoznanja, d2 je edina možnost trajnega izboljšanja razmer Ie v intenzivnem, smotrenem delu. Dvigniti naše produktivne sile do skrajnih možnosti, uporabljati zaklade, ki nam Jih je dala Dr. C. Pavlin: Papirna industrija v Sloveniji Obilica vodnih sil, premoga ln lesa je pogoj za razvoj papirne Industrije. Ker je na vseh teh stvareh Slovenija zelo bogata, Je naravno, da segajo počeiki te industrijske grane v Sloveniji daleč nazaj. Papirna industriia v Sloveniji le danes tako razvita, da napravlja s svojimi izdelki vso državo nezavlsno od inozemstva, kar se tiče potrebščine na papirju. Vsekakor ie to važno za stanje naše kulture. Izmed 7 tovarn v Jugoslaviji, ki se bavUo z izdelovanjem papirja, Jih Je v Sloveniji 5. Največje tvornice so podjetja tvrdke Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. L J u b 1J a n a», ki ie, osnovana takoj po prevratu, prevzela vsa jugoslovanska obratovallšča tvrdke Leykam-Josefsthal. A.-G. fflr Papler- und Drucklndustrie. Družba ima seda) delniško glavnico 40 milijonov kron, ki se bo Se v tem letu povišala na 50 milijonov kron. Tvrdka Ima v svoji lasti štiri tovarne, ln sicer sedanjemu času primerno najmodernejše opremljeni papirnici Vevče ln Janlziia, dalje papirnico, tovarno celuloze ter bru-silnico v Goričanah In brusilnico v Medvodah. Za pogon prvonavedenih dveh papirnic poseduje družba z najnovejšimi stroji opremljeno vodnoelektrično centralo na Fužinah, ki je po svojih vodnih zgradbah edina svoje vrste v Jugoslaviji. V teh papirnicah so zaposleni sedaj ^ štirje papirni stroji, kojih kapaciteta zna-ša mesečno 100 vagonov raznih papirjev. Brezlesni pisarniški, pismeni, tiskovni in konceptni papir, papir za pisalne stroje, »bankpost« pergamentni karton in risalni papir, brezlesni dokumentni koncept, nebeljen lesni konceptni papir, srednjefini tiskovni papir, rotacijski tiskovni papir, ovojni papir iz čiste celuloze, razni kulei papir ter dopisni karton, tvorijo najbolj običajne izdelke podjetja, ki iih razpeča-va po vsej Jugoslaviji. Podjetje pa Je v stanu izdelovati sploh vse vrste papirja ter zalaga tudi državne poštne in železniške urade z brzojavnimi zvitki in Monoposko upravo s papirjem za cigaretne ustnike. Vsled svoje dobre organizacije Je bilo družbi mogoče povečati od časa prevzema sem svoje obrate bistveno. Glede siro-vin za Izdelavo papirja je bilo podjetje kot bivši del družbe Leykam-Josefstha1 navezano na inozemstvo, ker v lastnih obratih v Goričanah in Medvodah nI moglo producirati dosti celuloze in lesovine. Združene papirnice so si že od svojega postanka sem stavile kot prvi cilj, napraviti se tudi v tem pogledu nezavisnim od inozemstva. Delno se Je približala družba jjsyedbi tega programa s tem, da gradi sedaj v Vevčah novo najmoderneje opremljeno velebrusilr.ico, koje kapaciteta bo zadostovala potrebi njenih obratov po lesovini. Ko bo ta dovršena, si zgradi i družba še svojim potrebam odgovarjajočo tvornico za celulozo. V vseh družbeni! Gradbeno gibanje v Ljitblfam v dobi od lanskega do letošnjega velesejma Gradbeno gibanje je nenavadno živahno. Toliko, kot se je zidalo lani Ln se dela letos, se ni gradilo že dolgo, kveč-jem po potresu. V dobi od lanskega pa do letošnjega velesejma se je dogotovilo ali pa se še gradi 84 vil In hiš, ako stavbe, ki so namenjene edino le raznim obratom, niti ne upoštevamo. Od tega je velikih stavb 20, med njimi lepe palače, 64 pa je eno-, dvo- ali večstanovanjskih vil in hiš. Tekom intervala med lanikim in letošnjim velesejmom je bilo v delu toliko zgradb, kot se jih je zgradilo preje v celem desetletju 1911 do 1920. Kazen tega se je izvršilo mnogo pre-zSdov, nad zidov in dozidov, kjer se je pridobilo dokaj novih sob in manjših stanovanj. Dočim so se prvi čas po prevratu vršile po večini razne adaptacije poslovnih, obratnih in industrijskih lokalov, stoji zadnje leto skoraj popolnoma v znamenju stanovanjske akcije. Popolnoma nova kolonija je nastala na Mirju in za Kolezijo na Pasjem brodu. Na tem ozemlju je zrastlo iz tal 32 novih vil in hiš, od tega na Mirju 24. Tu se je izvršila tudi cestna kanalizacija. Na Mirju so dogotovljene in 3e deloma uporabljajo vile. ti so iih sezidali dr. Brecelj, inž. Zemanek, dr. Kasal, prof. dr. Nahtigal. dr. Lapaine, prof. dr. Samec, prof dr. Zupančič, arh. Vurnik, dr. Gosar, vrtnar Šimenc, Štucin, Mi-helčič, Briinnler, Stopar, zavarovalnica Croatia, Skobenik, Kijnig, Mauser in Humek. Ena Tribučeva vila je že obmetana, druga pod streho. Pod streho so tudi že vile, ki jih zidajo akad. slikar St-ernen ob rimskem zidu, Bizovičar in Ravnikar. Zidajo se še vile dr. Jeriča in gdč. KShlerjeve ob bodoči Okrožni cesti. Za Kolezijo (na južni strani Gradašči-ce) so že obmetane in se po večini že uporabljajo vile in hišice, ki so jih sezidali Kralj, Breskvar, Škerjanec, Močnik in Jenko. Pod streho ste tudi hiši, ki jih zida Rabinšek Marija in Svetio M. Do pritličja je dospela Habjanova hiša. Na Mirju in Pasjem brodu se položi vodovod in so cevi že deloma pripravljene na licu mesta. Kolonija pod Rožnikom se tudi razširja. Tu stoji Mulčeva vila, ki je stala svoj čas na velesejmu. Obmetujejo se vile ge. Repič ter Dukičeva in Auersper-gova, temelji so narejeni za vile, ki jih zidajo Cepon in Smole-Kmet. Na Erjavčevi cesti se že uporablja vila J. Polaka, dočim je vila Pavla Polaka pod streho. Na spodnjem Rožniku ie rod streho Zupančeva vila V Spodnji Šiški se Gregorigeva vila že uporablja, nadalje ste pod streho stavbi, ki ju zidata Bužar in Bergant ter Kobal; fundamenti so dogotovljeni za Grošlievo hišo. Ob Vodovodni cesti se že uporabljata Salcherjeva in Bratovževa hiša, Pogač-nifcova zgradba in Dularjeva vila 6te dogotovljeni, pod streho je Senicova hiša za Bežigradom. Ob Streliški ulici so pod streho Smer-koljeva, Jovanova in Kremžarjeva vila; Borboričeva hiša ob Domobranski cesti je dogotovljena. Ob Martinovi cesti in Vrhovčevi ulici se že uporabljajo Juvanova in Pože-nelova vila ter vila Jugoslovanske banke. V Vodmatn je dogotovljena Pustova vila v Korytkovi ulici in Dukičeva v Bohoričevi ulici. Na Prulah je pod streho Bakorčičeva vila, onstran Ljubljanice ob Opekarski cesti je Drelsetova vila že obmetana. V Kersnikovi ulici se TOnniesova vila že uporablja, štupicova vila v Knezovi ulici je dospela do prvega nadstropja. Nekaj novih hiš je tudi na Ižanski cesti. Od velikih stavb je palača Ljubljanske kreditne banke že obmetana, palača Prve hrvatske štedione (prej Prometna banka) se obmetuje, palača Trboveljske družbe ie rod streho in se » pričela obmetovati. Nasproti Trboveljski družbi se betonirajo temelji in pritličje palače Pokojninskega zavoda V Knezovi ulici je velika stanovanjska vila Slovenske eskomptne banke obmetana Na Miklošičevi cesti se uporablja poslopje Prometnega zavoda za premog ter poslopje Kreditnega zavoda; poslopje Zadružne gospodarske banke je dogotovljeno. Delo pri zgradbi Delavske zavarovalnice počiva. Palača Vzajemne posojilnice na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice je dospela do drugega nadstropja. Pri stanovanjski hiši Mestne hranilnice se gradi prvo nadstropje. Od bodoče ogromne palače Ljubljanski dvor na vogalu Pražakove in Kolodvorske ulice je napravljen en del temeljev in kleti. T5n-niesova stavba v Pražakovi ulici ima dogotovljeno tretje nadstropje, poslopje KatoliSkega tiskovnega društva na cesti na Gorenjsko železnico je pod streho. Obmetan je dvoriščni trakt, ki ga je sezidala Slovenska eskomptna banka za Piccolijevo lekarno. V Kmetijski ulici je pod streho Planinškova hiša. Na Prulah je obmetana stanovanjska hiša mest-ne občine, velika vila Češke industrijal-ne banke se že uporablja. Na Dunajski cesti zida mestni dohodarstveru urad stanovanjsko hišo, ki bo imela dve nadstropji in mansardo. Severno od artilerijske vojašnice ob Dunajski cesti zida Južna železnica stanovanjsko hišo za svoie uslužbence. Iz navedenega razvidimo, da je gradbena podjetnost r Ljubljani tudi med posamezniki zelo razvita. Tri četrtine stavb izvršujejo posamezniki, le ena četrtina se gradi raznih zavodov, posebno denarnih. Res je, da zidajo posamezniki le v ulicah z odprtim stavbnim sistemom. to pa zato, ker zmore le malokdo denarna sredstva za velike stavbe v strnjenem sistemu. Tega so v sploinem zmožne edino razne družbe in denarni zavodi. Nezazidanih parcel v strnjenem stavbnem sistemu je še obilo in to ravno v sredini mesta. Zavodi, ki so bili svojčas od poverjeni št va za socialno skrb prisiljeni, da gradijo, so danes naj-brže za ta pritisk g. Ribnikarju ie hvaležni rtazven omenjenih 84 poslopij eo se gradile tekom zadnjega leta še razne druge stavbe, ki ne prihajajo v poštev za stanovanja. Na Mirju je dobila tehnična fakulteta svojo zgradbo, preko ceste pa stoji sedaj dogotovljeni ambula-torij. Ob Simon Gregorčičevi ulici je dograjeno poslopje tiskarne Merkur. Mestni dohodarstveni urad je postavil na ve5 krajih svoje čuvajnice (pri podvozu na Martinovi cesti, na glavnem kolodvoru in ob prehodu čez železnico na gorenjskem kolodvoru). Južna železnica je postavila večjo stavbo vzhodno od kolodvora, namenjeno raznim svojim uradom. Nasproti glavnega vhoda na vele-seim zida inšpektorat državnih železnic obratih' Je zaposlen® "danes nad 50 uradnikov Ln mojstrov ter preko 800 delavcev. Po svojih specialnih Izdelkih le znana tvorniea za papir Bratov Piatnik v Radečah pri Zidanem mosta. Podjetje je osnovano že okoli leta 1800. in je najstarejša papirnica v Jugoslaviji. Specialne izdelke podjetja tvorijo dokumentni papirji in papir za izdelovanje kart, ki jih tvrdka uporablja v svoji tovarni za igralne karte na Dunaju. Papirnica proizvaja mesečno do 5 vagonov najfinejših papirjev. Sladkogorska tovarna lesovine in lepenke, družba z o. z. s sedežem v Mariboru, je najmlajša tovarna, ki se je uredila deloma za papirno stroko. Proizvaja le lesni ovojni papir, in sicer mesečno okroglo 15 vagonov ter zaposluje okoli 150 delavcev. Podrejenega pomena je Tovarna za ovojni papir v Zreiah, štajerskem delu Slovenije, koje produkcija Je le malenkostna. Dokler se ne napravi domača papirna industrija glede slrovin povsem neodvisno od inozemstva, je njeno stališče napram inozemstvu zelo težko, ker mora plačevati za sirovine in poliabrikate, kakor celuloza in lesovina, inozemstvu eksportne cene, ki včasih skoro dosegajo konkurenčne cene inozemskih podjetij za gotove proizvode. K temu pride še neznatna uvozna carina, ki naravnost pospešuje uvoz inozemskega blaga. Da more pri teh razmerah domača papirna industrija še uspevati, je razveseljiv znak njene zdrave podlage ter dobre organizacije. Cim bi jo pa tuja industrija mogla ubiti, je naravno, da bi zahtevala tuja industrija tudi za gotove fabrikate visoke eksportne cene, kakor jih zahteva sedaj za polfabrikate. Domače tvrdke na sejmu MEDIČ, RAKOVC & ZANKL, d. z o. z., TVORNICA LAKOV IN BARV V LJUBLJANI. Podjetje se je ustanovilo že leta 1838. Ustanovitelj je bil g. Adolf Hauptmann. Pozneje so prevzeli tvrdko A. Zanki, sinovi -in nato sedanja tvrdka Medič, Rakove & ZankL Tvrdka se bavi z izdelovanjem kemič-nih in rudninskih barv, lakov, firnežev in steklarskega kita ter razpečava svoje izdelke po celi Jugoslaviji Povprečni letni promet znaša ved sto vagonov. Potjetje se bo znatno razširilo, ker bo v najkrajšem času zidalo največjo in najmodernejšo tvornico za izdelovanje gori omenjenih predmetov v naši državi. Izdelki so priznano dobri. Tvrdka ima pri glavnem vhodu na sejmišču desno (koja št. 471) razstavljen na ogromnem podstavku kip iz kita, ki je izgotovljen iz preko pet vagonov kita. Privatni paviljon 526. KAJETAN AHAČIČ, TOVARNA KOS TRŽIČU NA GORENJSKEM. Tvrdka izdeluje predvsem kose in srpe, feznice, slamoreznince, nože za slamo-rezne stroje, lopate, motike. Ker gleda tvrdka predvsem na to, da izdela dobro blago, izdeluje kose večinoma v naravni barvi, kjer poznavalec takoj spozna pravo kakovost. Kose so iz najboljšega (švedskega) jekla. Ker pa so, zlasti po južnih delih naše države, prišle v rabo polirane kose — in da bi si tvrdka pridobila tudi te pokrajine, si je preteklo leto nabavila materijal za poliranje in drugo olepšavo, da zamore ustreči vsem željam. Fužina F. Kajetan Ahaoič v Tržiču je preostanek nekdaj tako sloveče kosar-ske obrti v Tržiču. Je to stara slovenska kovaška rodovina, katere predniki so bili vsi kovači. Stari dokumenti kovaškega delavnega reda, ki se še hranijo v rodovini, segajo v čase Marije Terezije. 2e tedaj niso delali kos samo za domači kraj. temveč so jih kramarji nosili celo v Črno goro in notranjo Italijo. Prvotna fužina je bila majhna fužina «Germov-ka». Leta 1895. pa se je pridružila tej fužini velika fužina «Njiva», ki je bila ta- cenah popustili. Cene v Dalmaciji so padle, a navzlic temu se vino slabo prodaja. Cene: 1.20 — 1.60 K po odstotku. Kvalitativno se obeta letos po celi državi dobra vinska letina, ki bo najbrže tudi kvantitativno zelo zadovoljiva. Zagrebški trg s kožami ln usnjem (dne 2. septembra). Cene narastle. Cene kožam v veletrgovini so nastopne (za kg brez soli): goveje do 20 kg 70 — 75 K, od 21 — 30 kg 76 — 82 K, od 31 do 40 kg 83 — 92 K, preko 40 kg težke 100 — 105 K; telečje 110 — 120 K po kakovosti. V mali trgovini so cene primerno višje. Cene za usnje: kruponi 350 — 380 K, vache (vaš) v polovicah 270 — 300 K, rujavo kravje usnje 350 — 400 K, rujavl pitllng 420 — 450 K, rujavo telečje usnje 500 — 550 K, črne vrste so 20 — 30 K cenejše, črni boxka!f I. 90 — 100 K, II. 70 — 85 K, III. 60 — 70 K. krat last »Kranjske industrijske družbe*, ki se je selila na Jesenice. Od tedaj pa se zdelujejo v »Germovki* lopate, motike, sekire etc., v fužini « Njiva« pa največ kose in srpi. Vodna moč fužine «Njiva» je 100 HP in je danes urejena ne le z velikimi vodnimi klad vi, temveč tudi z najmodernejšimi stroji. Tvrdka je razstavila v paviljonu I 409. DOLENJSKA IN BIZELJSKA VINA. Združeni dolenjski in bizeljski vinogradniki bodo, kakor kaže, s 3vojim podjetjem na ljubljanskem velesejmu dosegli zaželjeni uspeh. Zal, da vreme tako nagaja, vsled česar se ne more razviti ono življenje, ki ga tako podvzetje zasluži. Razstavljenih je baje čez 50 različnih vin iz bizeljskega, videmskega, brežiškega, krškega, novomeškega, črnomaljskega in metliškega (Bajuk, Pezdirc, Su-šteršič, Guštin, Zurc) okraja. Ne moremo našteti vseh vrst, omenimo pa, da so ona, ki smo jih pokušali, izvrstnega brezhibnega okusa. Ljubljančani so se vrgli na njim priljubljeni »cviček« (Ke-rin, Bon, Stoviček, Karlovšek) iz krškega okraja, ter na belega «bizeljca» (Ja-nežič, Koleno i. dr.) Druge finejše in močnejše vrste kakor traminec (Drelae, Pfeifer, Bon), rizling (Kene, Prijatelj, Ke-rin, Pečnik, Kolenc), rulandec (Ulm), beli burgundec in veltlineo (grmska kmetijska šola. graščina Hmelnik, Zurc), ortli-ber (Gregorič, Bon), črni burgundec (Ho-nigsberger, Kerin) samotok (Hmelnik, Bojničan, Malkovčan i. dr.); točijo se večinoma v steklenicah in po kozarčkih kot poskušnja. Cene so z ozirom na velike še posebne velesejmske naklade (6 kron od vsakega litra) še dokaj zmerno. Paviljon ima napis Ol«. — Trgo«w doplaoraala, »•• »r.ml6*M. do 80 baaadl 5 01«.. .takih aadal|n|!l> S D...J 2 Din. - Pla4« aa ..pral. (Lahka tu* « —- anamkah.) H% «vralaa|a a* »dso.art* * ako I* »pra»»i|o prlloiont aaamka aa odgorot. — • Državni uslužbeneo, 24 let star. vešč slovenskega in nemškega jezika t go?oru in pisari, s trirazredno meščansko šolo, išče pisarniško službo. Cenjene ponudbe na upraro »Jutra*, pod št. 5HO 2999 hrano. Naslor pOTe uprava .Jutra*. 2993 Gospodarske vesti Tržna poročila Zagrebški žitni trg (2. septembra). Cene v kronah za 100 kg postavno postaja notirajo: pšenica (76 — 77 kg) 1800 do 1850, rumena koruza 1530 — 1560, rž (71 — 72 kg) 1450 — 1500, ječmen za pivovarne 1650 — 1700, za krmo 1550 do 1620, oves 1300 — 1360, fižol 1650 — 1700, moka št. 0 2750 — 2800, št. 2 2050 do 2700, št. 4 2550 — 2640, št. 6 2450 do 2500, za krmo 1300 — 1350, otrobi 900 do 950. Tendenca nespremenjena. Nekaj večja ponudba. Novosadska produktna borza (2. f. m.): baška pšenica 445, koruza 375, oves 320, moka 640, otrobi 200 — 210, fižol 395 Din. Tendenca nespremenjena. Živinski trg. Iz Zagreba poročajo Pretečem teden so bile sledeče cene za kg žive teže v kronah: debele svinje 93 — 96, mesnate svinje nad 60 kg 78 — 82, izpod 60 kg (katerih izvoz je dovoljen) 95 do 100, voli I. 45 — 55, II. 26 — 35, III. 20 — 25, krave I. 20 — 30, II. 18 — 24, III. 12 — 16, biki I. 50 — 60, II. 30 — 40 Mast se trži po 145 — 147 K. Izvoz goveje živine se je začel v velikih množinah v Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo. Svinje se izvažajo samo pod 60 kg. Naš vinski trg. Cene vinu v okolici Vršca in Bele Crkve popuščajo in se tržijo 9—11 stopinjska po 9 — 12 K. V Hrvatski in Slavoniji so vina gornje kakovosti dražja za 6 — 10 K liter in vinogradniki ne kažejo nikake volje, da bi v Obratno ravnateljstvo južne železnice razpisuje konfekcijo 2000 komadov kratkih in 1000 komadov dolgih kožuhov po meri. Sukno in kože dostavi obratno ravnateljstvo. Reflektantje naj vpoš-ljejo tozadevne oferte najkasneje do dne 12. septembra 1922. = Katastrofalne posledice suše v Italiji Poročajo nam: Suša je letos v Italiji napravila ogromno škodo. V okupiranem ozemlju je uničila dobesedno vse. V severnem in južnem delu Italije je poljski pridelek tako slab kot. ni bil že leta in leta. Največje pritožbe prihajajo iz vinorodnih krajev, kjer ni gotovo, če bo vinski pridelek znašal vsaj četrtino lanskega. Splošna slaba letina v Italiji prizadeva vladi velike skrbi, ker je računati na ogromen uvoz živil, kar bo zelo slabo vplivalo na vrednost lire. = 1147 milijard v obtoku v AvstrijL Po izkazu Avstro-ogrske banka z dne 23. avgusta se je od 16. do 23. avgusta pomnožil obtok bankovcev v Avstriji za 233 milijard na 1147.58 milijarde avstrijskih kron. Avstrijska zlata pariteta znaša od 4. do 10. avgusta 15.460 papirnatih av-strijskih kron. = Dobro vinsko leto v AvstrijL Kakor poroča avstrijsko časopisje, se obeta letos v Avstriji kvalitativno zelo dobra in tudi kvantitativno mestoma zelo zadovoljiva vinska letina. = Kriza v češkoslovaški industriji železa. Iz Prage poročajo, da 80 je vršila te dni generalna skupščina češkoslovaških železarn, na kateri se je vršilo posvetovanje o krizi v industriji železa. Sklenilo se je znižanje cen železu v svrho prilagodenja svetovni pariteti. Cene posameznih vrst železa so se znižale za 30 do 100 Kč. pri 100 kg. = Rumunska žetev. Iz Bukarešte poročajo: Po uradnem poročilu znaša uspeh letošnje žetve v Rumuniji 2,40-1.616 ton. Od tega se uporabi 1,770.000 ton za prehrano prebivalstva in 500.000 ton za setev, a ostanek 180.000 ton je določen za izvoz v Švico in Francijo. Pravico nakupovanja žita za izvoz ima samo država, ki plača producentu 25.000 lejev za vagon. Razen tega dobijo producenti za vsak vagon žita premijo v znesku 5000 lejev. = Obtok bankovcev v Franciji se je po izkazu Banque de France z dne 24. avgusta zmanjšal za 170,456.000 na vsoto 36.,050,884.000 frankov. = Izgledi ruske žetve. Iz Londona poročajo, da je neki član ameriške pomožne komisije, ki je prepotoval Rusijo, izjavil o izgledih ruske žetve sledeče: Ce so bodo transportne težkoče odpravile in se bo mogla žetev racijonalno razdeliti, se bo moglo prebivalstvo kolikor-toliko preživeti. Pri sedanjih razmerah pa se zdi neizogibno, da bo to leto tudi velika bc-da, čeprav je glad svojo najvišjo stopinjo že prekoračil. 2etev je bila v nekaterih pokrajinah dobra, v drugih slaba, nikjer pa ni dosegla normalne predvojne žetve. Za domačo potrebo bo žito zadostovalo le, če se bo varčno gospodarilo.__ Slikarski pomočniki se sprejmejo takoj proti do-i ri plači pri Jakoba Vengu-štu, Celje, Kocenova ulica. «9« Prodajalko, pošteno in spretno, išče glavna zaloga totiaka v Celju za svojo trafiko. 2994 Deklica, 6tara 14 let, velika, močna, boljših starcev, ki ima I razred mešč. šole, želi priti kot učenka v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi, kjer bi imela tbo (.skrbo v hiši. Cen j. dopise po J A. C. poštno -ležeče Kranj. 296 i Absolventlnja 3004 trg. šole išče službo. Zmožna slovenske, nemške iu deloma srbske in angleške korespondence Ponadbe pod: »Iz dobre hiše* na upravo »Jutra*. Kupim tri stiskalnice (preše) za seno, Krkoš Ivan, Križevniška ul. 9 Ljubljana. 2969 iSTotorno kolo, 2986 znamke «Puch», štiri konjske sile, z dvema predstavama, prodam. Več pov6 Peter Ška far, Ljubljana, Rimska cesta. Salama, večja množina najfinejše domače blago, se po ceni takoj odda- Ponudbe na poštni predal 5. Celje. 2961 1. septembrom. Ponadbe pod »Dobro plačilo* na upravo »Jutra*. 2918 Nemeblovana »oba se išče za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra*. »so Dva dijaka, srednješolca sprejme v popolne oskrbo meBtni učitelj. Naslov pove uprava »Jutra*. 2997 Čedna soba, meblirana, za dva finejSa gospoda, ki tudi reflektirata na dobro hrano, se z 15. «ept. odda. Vprašati je: Poljan-ka cesta 13./II. levo. 3005 Mlin iščem v najem na stalni Todi z nekoliko zemlje. Naslov v upravi »Jutra. 3008 Gospodična, išče pri preprosti družini stanovanje, če mogoče tudi z Sobo ali stanovanj* hrano išče dijakinja s Zletrse razglednice I. Jugosl. Sokolskeg* zleta r Ljubljani se dobž v celih serijah (serija 80 komadov) in tudi posamezne pri fotografu Hugouu Hibšerju, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Cena za komad 2 Din. Trgovci popust. Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice — O. S. MATAlTUIiJ — kralfevi dvorski liferant 196S Paviljon „G" bz»oj 248, Specialna trgovina s čevlji za dame, gospode in deco I J. Blas Ljubljana, Pod Trančo št. 1 priporoča svojo bogato zalogo najfineje obutve. svoje uradno poslopje. Nasproti Leonišča je postavljena predavalnica za medicinsko fakulteto. Svojo tovarno razširja Polak na St. Peterski cesti in Strojne tovarne. Povečana in preurejena je pivovarna Union ob Gosposvets-ki cesti. Njena sladarna ob Ruski cesti je pot Streho. V slučaju ugodne jeseni se bo pričelo graditi še več novih vil in hiš. Tudi svojčas razkričana ljubljanske ceste, ki so tekom vojne toliko trpele, bo v glavnem že urejene in popravljene. Parni valjar je k temu dosti pripomogel. Razen tega se vrši tlakovanje mestnih eest ter je Wolfova ulica bila lansko jesen tlakovana, letos bo dogotovljena vsa dolga Št. Peterska cesta do Škofje ulice. Tlakovan je na novo Fraeiškanaki most in ves Marijin trg, ki napravlja sedaj na oko vse drugačen vtis, kot prej. Pretla-kovana je vsa Prešernova ulica in želeti bi bilo, da se v najkrajšem času pretil kuie tudi erarična Dunajska cesta. Južna železnica je tlakovala prostor pred »lavnim kolodvorom, kar je vse hvale vredno, vendar to ne zadostuje; položiti bo morala tlak še na vsem ostalem delu Ceste na južno železnico, ki je ny-aa last, ako hočemo imeti lepe dohode v mesto. Ljubljana se je razvila v prometnem oziru tako, da je nujno treba vse glavne prometne žile t^ovati. S -le potem bodo ponehale tožbe čez bla, o in nesebno še nad vse opravičene tožbe čez prah, ki je tudi zdravju vsega prebivalstva silno škodljiv. Denar, ki se ga za tlakovanje izda, bodo Ljubljančani prihranili pri zdravilih. Ulice, ki so se do sedaj tlakovale, nam pa vrhu tega še pričajo, koliko pridobi s tem tudi estetska stran našega mesta. Program, ki ai ga je stavila mestna občina za tlakovanje svojih cest, je obširen in razdeljen na več let. Gradbena direkcija bo pa morala skrbeti, da se obenem tlakujejo še ostale erarske ceste, in sicer Blei-weisovo, Tržaško^ Rimsko, Gosposvet-sko in Karlovško cesto ter del Florijan-ske ulice. Najstarejša sedlarska delavnioa ©9 " sedlarstvo Ljubljana, Dunajska cesta šfce^r. 19 priporoča izgotovljene ^onj^e opreme ter» vse sedlarske potoebšiine. t«? X3e!o solidno! Cene zmerne! V čevljarski stroki dobro vpeljani zastopnik se išče proti proviziji za takoj. Naslov v upravi »Jutra*. 2996 Tekom leta so se popravili vsi asfaltni hodniki po mestu, na novo so letos napravili asfaltne hodnike čez Frančiškanski most, ob frančiškanski cerkvi in širok asfalten hodnik na Gosposvetski cesti med Kersnikovo ulico in Novim svotora. Širok asfalten hodnik se dela tudi na Dunajski cesti med Zidarjem in kavarno Evropo ter v Vegovi ulici pred realko. Parni valjar je zvaljal letos dosti ulic, med temi Linhartovo cesto in vse poti, ki so vodile na telovadišče vsesokolske-ga zleta, dovozno cesto, za pokopališčem Prisojno ulico, Vrhovčevo ulico, Toma-novo ulico1, sedaj se nahaja i>* 7aloški cesti 23 HP v dobrem stanju se takoj proda. Hotel Soča, soba 10. 3003 8308 Vsaka množina prvovrstnega splitskega cementa znamke TIN AN je na razpolago pri tvrdki: H. PElRlž, IMana, Danila cesta št 33. e: SlisB (žešplis), iiraie in dr. za žpi^uto fe-U-JtElj & vsako množino „Vfa!ežsan;arna" i. ROSNER & Co. naslednik VIKTOR MEDEN v Ljubljani, Celovška cesta štev. 73., nasproti Ljubljanskega velikega sjema. Intepurb. telefon štev. TI. Neposredne ponudbe, ustmene ali pismene. Pile, raspe prenavlja in popravlja hitro, solidno in po zelo ugodnih cenah 2996 I.kranjskapilarna Ljubljana, Sv. Martina cesta 8. Uprava. lastne izdelke izborne kakovosti: Slivovico, tropinovec, brinjevec, rum, konjak, pianinc, pelinkovec in druge razne likerje, samo na veliko, po ugodnih cenah. sooi Med penzijonlsti ' ga zavrne eodra oficijal v pokoju, a greš od magistrata do kolodvora, prej si vedno klobuk v roki držal, dandanes pa sami tuji, večinoma sumljivi in sleparski obrazi. Da, ravno pri kolodvoru je v zletnih dneh prodajal Ribničan konjičke, lončeno robo. priljubljen narodni umotvor, ki odzadai piska. .Dva dinarja — ti mali', se je drl. Neka gospodična bi pa zelo rada imela velikega in vpraša Ribničana po ceni. .Pet dinarjev*, je zapelo kakor iz gramofona. ,Za božjo voljo, pet dinarjev!' — .Veste,' pravi Ribničan, .ti mali eo poj dva dinarja, pa kaj bodo ti mali, takega vi gotovo ne boste kupili, ti mali po dva dinarja, kaj bo to, ti mali so samo za otroke . . .!'» Kar se pri podi mimo na§e mirne klopi podjeten zastopnik pokvarjena mladine, kakršne se v Zvezdi tudi nei manjka. »Goljufivi slepar!* se zaderei nad njim ogorčeni sodni penzijonist, »le čakaj, justica ima sicer zavezane 0gi — toda ce spi! [Kdo bi mogel kaj takeira trditi — če ji ne vidiž v oči!] Ta poniglavec mi je ponujal v sobota lepake, ki so vabili na iahaŠko pro-' dukcijo kubanskih kozakov: 15 tisoG kron dobi tisti, ki bo delal take vaje, kakor jih bodo kazali -vratolomni kazala na domačih konjih. »15 tisoč kron in na naših konjih, to ni šala,* si mislim in grem pogledat. Jahajo sem, jahajo tja. Prvi se drži konja samo z eno roko, drugi samo z eno nogo, tretji i>a sploh ne upošteva konja, se ea pravi nič ne dotika — ker že leži na domačih tleh. »Tako pa tudi r z s konja poberem robec, najprej s konja in potem po roboc . . .* si mislim in čakam, kaj še - vse pride. Pridirja ti mimo domača kljuse, ki so ga kazaki v štirinajstih! ! dnevih tako podivjali in zbegali, da ja I brezobzirno in neusmiljeno dregnilo a kopitom ro glavi in rebrih kasaških; »Zvesta žival očividno čuti in pomiluje svojega bivšega jezdeca.* se oglasi nekdo izmed gledalcev. Kazaka so odnesli v bolnico, jaz pa sem Še dolero čakal, kdaj se bo javila kaka kranjska butica, da bi za 15 tisoč kron poskusila to vajo. Vidite, tako so cas Rusi potegnili ...» B L Vrvi - vrvarske izdelke sploh - molvoz, platno, lan in konopljo J L priporoča škuiou Šinkovec © krakj-grosupl,- h razstavlja v paviljonu L 514. STEjl 2809 i r<£Z E® SS3 E3 C37! KSS £3 E Zastopstvo i« *a!oga avSoiRoZsšiov, moios-ietf in pnevmatike «931 nI. 11 StS^if Teleton infenarban Stev. 461 Kosmetični preparati! Kemično-tehnični izdelki 1 W@!?ova tslisa 3 Telefon 402. 284» lih Ljubljanski veliki sejem, paviljon l štev. in vse vrste žganja iz sadja priporoča 2979 Parna veležga-iajarna Robert Diehl, Celje (Slovenija). Pa?lljGti 214 AutogaoblH iislro-BaislrPaclMe Aiioil Najnovejša angleška moš^a šp. damska kolesa. 2856 1 lotoma iM§ Me trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Telf. 88, Med. univ. 2976 11 91 1 vi v Telefon St. 879. mestni tesarski mojster Teletu H. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 48. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za paia8e, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; strop!, razna tia. stopnice; ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. 45 Tovarna furnirja. G-enerftlaa reprezentanca LJUBLJANA, Gledališka ulica 2. SagiiA. S3SS i «■"""" specljallst za otroško zdravstvo ordinira ob delarnikih od '/»3- do ure Ljubljana, Gradišče S, I. nadstr. Blago m prevleko dlvanov In druzega pohištva f veliki izberi, dalje različno platno In jute ia tapetaiie, sedlarje 1.1, d. priporoča trrdka A. & E. Skaberne, ~ Ljubljana, Mestni trg 10. JL po najnlžfih cenah: otrobe, moto za krmo (8), ones, dom. hašo ter druge dBžciRB pridelke. Liudevit Sire, Kranj. Brzojavni naslov: „Dcželni promet" Kranj. 2964 tovarna siadnih izdelkov in los. KOffgrle s Co. 1 Na velesejmu paviljon G št. 2€3. Glavno zastopstvo za Slovenijo: J. Schuster, Ljubljana, Slomškova ulica št. 14 Oficijelni špediterji »Ljubljanskega velikega sejma4« 2902 ZA MEDNARODNE TRANSPORTE Brzojavni naslov: „Spedbalkan" Csntrala: LJUBLJANA, Dunajska oesta 33. Podružnice - BEOGRAD - z ekseozituro CAR18R03 - MAR130R -ZAGR--B - RAKEK - JESLN1CE. Afiliirana podjetja: ,.Balkan". Ges. m. b. H., Wien III. Stroh- gasse 24. - „BALKAU" S. A., Trieste, Riva Grumula 14. Zastopstva: F. Mayers Sohn, Ha-nburg - A. V%'eiti-Furre A. B., Ziirich - Lemmel & Schramm, Frankfurt a s-1 - W. A. J. Tll-leray & Co. Ltd. London, In vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem, v Madžarski, Italiji, Franciji, Rumuniji in Sev. Ameriki. Lastno csrinsfeo posredniško - Tarifni oddelek - Zbiral promet -Mednarodne selirte poiiiStua - 3anna in Earinsha shiadisca. Največje in najbolje organizirano domače spedioljsko podietje v Jugoslaviji. GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. F—i Gospa, ali bo vaša hiša vse poletje takole prazna? — Ne, je odgovorila gospodinja, fco-bo tu nasproti je najel imeniten gospod. Že tretje leto prihaja_ k nam. Prav za prav bi že moral biti tukaj. Menda se mu je kaj pripetilo. A pride gotovo. _ Tuska in Pita sta uživali svoj obed, K se je v menaži shladil in je postal neokusen. Druga drugi sta ponujali najboljše kose. Iz navade izvršujoč dolžnosti dobre matere, je Tuska prigovarjala otroku, da je vlival vase mastno vodo, ki se je ponosno nazivala «juha», in žvečila vidno, dasi prikrivano prisiljeno kos kravjega mesa, ki so mu rekli «filet». Saj to naj bi jo »okrepilo*. — Ali hočeš kolač s spenjeno smetano? je vprašala Tuska, ki jo je težila revna okolica njunega letovišča, in je hotela otroku nuditi vsaj malo nadomestilo. —• Hvala, mamica! _ Kaj bi nama mogel prinesti vaš 6ln kolačev? Dobi napitnino. i Kmetica je prasknila v smeh. — Moj sin? Saj je v Ameriki. — Kdo pa je oni mladenič, ki nama je včeraj pomagal prenesti najine stvari v sobo? — Mamica, tjale v skedenj gre sedaj, ee je vmešala Pita. — Ta?... To je moj mož, ne pa sin! Nihče ni odvrnil niti besedice Pred skednjem je stal Jožek Obi-dowski, imenovan »ropotač*, zakonski mož Vikte Obidowske. Kakor umet- nlSko Izdelana ooKa se Je odraSal od belega ozadja desk. Vitka in elastična je bila njegova mladostna postava y lični beli planinski opravi. Žareče oči, temni, g03ti lasje, izredno pravilne poteze, okoli usten nekoliko ironičen nasmeh. Nekaj izzavajočega je bilo v njegovem nastopu, v bliskanju njegovih oči; njegove nežne roke so pričale, da niso vajene dela. Skoraj otroška brez-skrbnost je sijala z njegovih lic. Tak je bil dvajsetletni soprog več nego petdeset let stare Vikte, ves vesel, da se je tako dobro prodal, da ga je »neumna baba* kupila za moža — njega, ki razen »hlač, pasu, suknjiča in pipe* ni imel ničesar, prav ničesar. — Lep je moj mož, kaj? je vprašala kmetica ponosno. In nekaj materinskega in strastnega je donelo iz tega vprašanja. — To je vaš mož? je vprašala Tuska z glasom, polnim nezaupanja. _ No, da!... Pred dvema letoma sva se vzela... Lenuh je res, ampak lep fant , , Malo nato je pristavila nekako zmagoslavno: — To je moj tretji. Tudi Tuska je stopila k oknu in skupaj s Pito sta gledali »lepega fanta*, ki sedaj ni več basal pipe, nego je vzel izpod pazduhe zlomljeno cigareto, jo zravnal in zapalil. — Kako to kadi cigarete, je dejala Vikta, teda se je naučil od gospodov, s katerimi leta po gorah ... Ampak tega vodništva mora biti konec. To ee mora nehati. V duši kmetice se je vzbudila jeza, da je dvignila pest v smeri »lepega fanta*. — Klobuk, hlače, jopič, vse zaprem in ga ne pustim proč, je dejala trdo. — Ali zakaj? vrkta rf nftesar odgtmjrOa. Samo obrvi je namrfila in ustni jezno stisnila. — Zakaj ne puattle svojega moža v gore? je ponovila Tuska svoje vprašanje. — 2e vem, zakaj!... Je končno odgovorila kmetica, vzela posodo in odšla težkih korakov ,«. — Da, Mamica, ali so to gore? Prvič, odkar sta dospeli, se je obrnila Pita na mater z vprašanjem. Izza megle in črt dežja so se počasi zarisavali vrhovi Gievonta, Hawrana in Gubalovke kakor pošastna kamenite prikazni v čimdalje bolj razvitih konturah. Zdelo se je, kakor da ee drobna, splašera dušica malokrvnega mestnega otroka boji teh nepremičnih orjakov, ki so povsem blizu, a njej vendar nedosegljivi. Vea zatopljena je bila v njihov pogled. Tudi Tuska je gledala, ali s povsem drugimi čustvi. Polotilo se je je hrepenenje po nečem. — Velikansko, si je mislila. Ampak Čemu le lazijo ljudje tia gori? — Sicer pa, ako bi imela pravo družbo in lep kostum, bi poizkusila tudi ona. Ali sama s Pito in taka, kakrSna je, ne poj-de. In zopet jo je objelo neko kopr-nenje in usmiljenje do same sebe. Popoldne sta bili Tuska ln Pita pri zdravniku. Polni receptov, navodil in predpisov sta se vračali in se ustavili v slaščičarni. Sedli sta na verando, pili čokolado, jedli marcipanke. nadevane s povidlom, ter opazovali mimoidoče. Tropa strežajev je brez dela melanhol-ski podpirala stene. Na eni izmed njih je visel živordeč plakat. Kaj je to? je vpra&da Tuska na- [ tabuja. —• Gledišče. Jutri igrajo. — A?. V Tuskinem srcu ee je vzbudila na-da. Kakor da je prinesla ta' rdeča cunja papirja seboj rahel dih velikomest-nega življenja. Pita se je vse razžarjena zagledala v plakat V dušah obeh žen, dorasle in doraščajoče, se je zarežal mestni vampir, ki je čepel za zidovjem in vsepovsod v kotih ulic. Ko sta se pozneje vračali domov po ulicah, razmočenih od dežja, in so gorski velikani v nemem veličanstvu čim dalje jasneje in v vsej evežosti vstajali izza oblakov, ni zamigotal v njunih očeh oni svetli žar, ki ga je poprej zanetila v njih rdeča cunja gledališkega lista. Niti najmanjšega kontakta teb dveh duš ni bilo z dušo pri-rode. Gledali sta, ali nič se ni zganilo v njunih srcih, ki nista bili sposobni sprejemati vase vso to prirodno veličino. Pred n£ma se je kopičila cela veriga gora, položena v tri ostro se razlikujoče vrste. Vsaka izmed njih je imela drug ton, kakor tri vrste smaragdov, safirov in rubinov. In pred to verigo Tatrinih gorS, ža-rečih v večernem svitu smaragdnih, sa-firnih in opalnih boj, sta stopali dve ženski v sivih, ličnih čeveljčkih na visokih francoskih petah in kakor pruski junkeri, stisnjeni v ozke visoke ovrat-nike. S pogledom, vprtim v tla, skrbno ogibajoč se luž, da se ne zamažeta novega obuvala sta šli mati in hčerka proti domu, ne da bi opazili bogastvo, ki je v čim dalje bolj plamenečih barvah lilo na zemljo. Dožli sta do hišice. Njena veranda z rmenimi šipami, prislonjena ob gozdiček malih smrek, je bila vidna U od daleč. Pita, ki je šla naprej, se Jo na pragu v čudni zadregi ustavila. Deiikatna rdečica ji je pobarvala obraz. — Zakaj ne greš dalje? Je vpraSala mati. — Boli me.., noga. Tuska je potisnila dekleta v stran !n je stopila v vežo. Dve temni postavi sta stoli tesno druga ob drugi v tako strastnem pomenku, da nista videli prihajajoče Tuske in Pite. Zenaka je ovfla roko moškemu okoli vratu in mu šepetala na uho, kakor da mu nekaj razlaga. On pa je zdajpazdaj odkimoval z glavo in pritiskal vroče poljube na njen vrat. Njegova roka se je svetlikala na njenem rjavem jopiču. Robeo ji je zdrknil z glave, ozek pram svetlobe je razsvetljeval njene zlate lase. Stisnila sta se v kot veže med stružje, ki ju je obdajala kakor mah in trava« Brezskrbna sta bila tu, srečna, prosta, mlada, kakor smreki, ki rasteta' na istem gorskem pobočju. Tuska je v moškem takoj spoznala Joška, imenovanega »ropotač*, »lepega* moža svoje gospodinje. — Glejta, da se pobereta odtod, Je dejala ostro. A niti sedaj nista razklenila rok iz objema, nego sta samo odprla izbo in sta v svojih premočenih opankah tiho vstopila. — Pojdi, Pita; sedaj lahko greš. Pita je mimogrede radovedno pogledala v kot kj01" je mal° poprej 6taIa poljubljajoča se dvojica. (Dalje prihodnjič.) Teepmca jarnoee/ i mednih predmeta. Tečna jve Glaen//>>4 7 17, ANT. RUD. LEGAT Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Maribor, Slovenska ulica t, tel. 100 Samoprodaja pisalnega stroja „CONTINENTAL", razmnoževalnega aparata „RAPAXa, „VEL0MA»-luknjača (Lochapparat) in rednika pisem, sistem „INDUS". Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291. 2384 B Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroja ln rasno orodja, stroje ln druge potrebščine za mlekarstvo Nosilo«, betonsko železo, lita oevi, žloo, atreSao lepenko Vse vrata železa, pločevin, žebljev SazUčna orodja, okove za zgradbo t ar razna Hišne ln kuhinjske potrebščino Motor 19 vseh vrst za po^oa z osaolaoa, sirovim oljem ln s paro Cele naprava za izdelovanje pUna ln brlsatov Tračnice, oglbe, vozove in vsa druge potrebščine Industrijskih šeiezalo Cevi za vodovode la plin tar vse tozadevna armatura. Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijoa po tvorniški oeni. u/i M. Hribernik Ljubljana, Sodna ulica štev.6 Velika zaloga in vsakovrstna izbira i m po rt f* PARFUMS €HRY: 66 EXPG«T Pariš I. Rue du Louvre 15. U/ien S£. Cotumbusgasse 22. Celje Skofja vas 1. 2864 XX. ljubljanski veliki eamenj Paviljon I oddelek štev. 397. Brzojavni naslov Orlentsped r. dvorna špedicija Brzojavni naslov. Orlentspe«* mednarodna trgovsko -spedicijska in skladiščna delniška družba Mednarodni spedicijski koncem. Podrožnice: LJubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Spiit, Os?jek, Subotica, Novi Sad, Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladiščenje blaga. Prevoz blaga c tovornim avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom In Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh večjih trg. centrih Evrope, Svetovne zveze I 2898 domačih trgovcev in industrijcev ustanovljeno podjetje. Domače vesti * Prihod srbskih kmetovalcev v Ljubljano. Danes popoldne ob 14-21 prispejo srbski kmetovalci v Ljubljano (glavni kolodvor). Vseh posetni-kov, ki vračajo lanski obisk slovenskih kmetov v Srbijo, bo okoli 100. Naši kmetovalci so bili lansko leto povsod po Srbiji najljubeznjiveje sprejeti od vseh slojev. Sprejemov so se udeleževala tudi razna društva, oblasti itd. Občinstvo vljudno opozarjamo na to in prosimo, naj se v obilnem številu udeleži sprejema srbskih kmetovalcev ob gori navedenem času. * Povratek ministrov v Beograd. Namestnik ministrskega predsednika minister Kosta Timotijevid se je včeraj vrnil s potovanja po smederev-skem okraju v Beograd. Ponoči sta prispela ministra dr. Žerjav in Rafaj-lovid, za danes pa se pričakuje povratek ministri/v Pribičevida in dr. Kr-stelja. * Velika skupščina Ciril - Metodove družbe. Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo letošnjo veliko skupščino dne 10. septembra v Ljubljani v Kalini, to je v isti hiši. kjer so leta in leta kovali naši nasprotniki naklep.?, kako bi mogli čim preje zgraditi most do Adrije. Naša ljuba Avstrija počiva sedaj za večno, most se ni zgradil, kajti pričeta dela, ld so bila že zelo močna, so se podrla. Nameravani most se ne bo nikdar zgradil, ker imamo sedaj svojo lastno državo. Takoj po polomu smo menili, da je konec vsega rova-nja, ter da naših obrambnih društev, zlasti »Družbe sv. Cirila in Motoda* ne bode več treba. Pa kako smo se zmotili! Naši sosedi Nemci, Italijani in Madžari so vse kai drugega, kakor naši prijatelji. Godi se jim dosti slabše kot nam, a ne dajo miru, vedno škilijo čez meje. Lega Nazionale, nemški Schulverein in Sfldmarka še obstojajo ter zbirajo »judeževe groša*. Kam gre ta denar in za kaj se ga uporabi, si lahko misli vsakdo. Naša država mera biti močna, krepka in oborožena proti vsakim spletkam. Poleg energične vlade, morajo še naprej obstojati obrambna društva. Družba sv. Cirila in Metoda je še nadalje potrebna, v sedanjih časih še bolj, kakor kdaj preje. Pod Avstrijo smo poznali naše nasprotnike - rogovileže. dr. Bin-derja, dr. Egerja, dr. Ambrožiča! Ti so odšli v svojo obljubljeno deželo. Sii'1 marka in Schulverein pa še eksistira ta. Ti društvi še zbirata in pošiljata denar ter sejeta ljuliko med pšenico. Pomisliti moramo, da je šo nad pol milijona Slovencev pod tujim .jarmom. Ali bomo naše brate in sestre zapustili? Ali ni naša dolžnost, da se mi spominjamo teh trpinov pri vsaki priliki, ob veselih in žalostnih dogodkih Brez naše pedpore pogine polovico našega zasužnjenega naroda. Zato kličemo: Zbirajte vedno in povsod za našo šol sko «družbo sv. Cirila in Metoda»! * čehoslovaki na novinarskem kongresu. Po poročilu centralne uprave novinarskega udruženia, se udeleži kongresa jugoslovanskih novinarjev v Beogradu 40 češkoslovaških novinarjev in kulturnih -delavcev. * Profesorski kongres v Ljubljani se bo vršil od 7. do 9. t. m.; v sredo, dne 6. septembra ob 20. uri pa prijateljski sestanek v restavraciji »Zvezda*, na katerega odbor sekcije Ljubljana vse člane vljudno vabi. V četrtek, dne 7. septembra od 8. do 11. ure bo občni zbor profesorskega društva ■— sekcija Ljubljana v Kazini, I. nadstropje, ob 11. otvoritev kongresa istotam, ob 15. nadaljevanje. V petek nadaljevanje kongresa, ob 20. banket v Narodnem domu. Sobota je določena za izlete. * Simpatičen narodni pokret. V Blavkovici, v valjevskem okraju v Srbiji, so otvorili te dni prvo ljudsko vseučilišče. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število prebivalcev iz mesta in okolice ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Za prvega rektorja tega vseučilišča je bil izvoljen g. Bogdan Gavrilovid, rektor beograjskega vseučilišča. Zastopnik ministrstva prosvete gosp. Zika Radosavlje-vič je imel ob tej priliki lep nagovor, v katerem je poročal o namenu, o pomenu takih šol za narod. Po otvoritvi se je vršila ljudska zabava, pri kateri pa se ni popilo niti kapljice alkoholnih pijač. * Načrt invalidskega zakona. Ob sodelovanju osrednjega odbora Udruže-nja vojnih invalidov je bivši direktor invalidske direkcije izdelal načrt zakona, o katerem bo v dneh 7., 8. in 9. septembra v Ljubljani razn-a^liala konferenca, katere se udeleže delegati vlade in naših invalidskih udruženj. Po tej konferenci bo minister za soci-jalno politiko predložil načrt odboru ministrov pravde, narodnega zdravja, vojske in financ, da se v smislu sklepa kronskega sveta končni zakonski načrt že v prvih dneh oktobra predloži narodni skupščini. Zakonski načrt se bo obravnaval po skrajšanem po-etooanju. * Pravilnik o Izseljenikih. Beograjske »Službene Novino objavljajo v posebni izdaji pravilnik o izvrševanju sakona o izseljencih, ki predvideva oasle-lnje odredbe: 1.) izseljeniška oblast; 2.) policijski predpisi za izseljevanje; 3.) prevoz izseljencev; 4.) izse-ijeniški fond; 5.) prehodne odredbe. * Vprašanje kraljeviča Gjorgja je Se vedno odurto in bo končno rešeno šele po povratku kralja Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča v Beograd. Po poročilih iz Niša, tamkaj že pripravljajo stanovanje za kraljeviča v Dvorski ulici št. 15. * Nestorji naše kraljevine. Najstarejši človek v naši državi je 1251etni Ilija Toševid iz Negrova v bregalni-škem okraju ob srbsko - bolgarski meji. Rojen je bil leto 1797.. sedem let pred prvo srbsko vstajo. TošloviC je torej jugoslovanski Matuzalem. In-teresantno je, da je v bregalniškem okraju še par stoletnih starčkov. Zmernost v jedi in pijači in tamkajšnji planinski zrak mnogo pripomorejo k visoki starosti. Za Bijo Toševi-čem pride po 6tarosti na vrsto Mili-sav Bogatinovič iz Pavletinca na Ovčjem polju, ki ima 110 let, nato Spasoje Karakaševid in Petar Petrovič, 105 let, Nako Stančevid 103 leta, in Arzo Zdravkovič 100 let. * Poljaki v Jugoslaviji. V Jugoslaviji živi nekaj Poljakov, ki bivajo kot kolonisti - seljaki v Bosni. Leto 1905. je živelo v Bosni 827 rodbin s 4500 člani. Leto 1920. je to število naraslo na 9000 oseb. Tudi sedaj v novi državi so vsi ti Poljaki ostali večinoma poljski državljani ter spadajo pod zagrebški poljski generalni konzulat. Svojih šol nimajo, pač pa je mnogo učiteljev, ki poučujejo deco privatno v materinskem jeziku. * Imenovanje v državni službi. Dosedanji šef odseka za pomorsko brodar-stvo v ministrstvu saobračaja, dr. Aleksander Primožič, je s kraljevim ukazom imenovan za šefa izseljeniškega odgeka v ministrstvu za socialno politiko v činu inšpektorja prvega razreda. * Himen. V soboto se je poročil v Laškem g. Stanko Jurko, učitelj telovadbe na ljubljanski realki, z gdč. Reziko Grad iz Laškega. — Isti dan se je poročil v Mariboru gospod Ciril Hočevar, učitelj Murski Soboti, z gospodično Marico Drakslerjevo, učiteljico istotam. — Železniški uradnik gospod Anton Pšenič-nik se je poročil z gospodično Leopoldi-no Lapuhovo. * Zveza slovenskih učiteljev na Šta jerskem se je po sklepu delegacijskega zborovanja v Mariboru razšla, Njena imo vina je prešla v last »Učiteljskega zdraviliškega doma» v Rogaški Slatini. Nova strokovna šola. Zveza špediterjev in carinskih posredovalcev naše kraljevine namerava s prihodnjim šolskim letom otvoriti strokovni enoletni tečaj na trgovski akademiji v Zagrebu. * Nova železnica. Prejeli smo: G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar si je ogledal dne 30. avgusta uzakonjeno progo Kočevje-Stari trg-Reška proga. Prisotni so bili tudi gg. okrajni glavar v Kočevju dr. F. Ogrin, predsednik odbora Ant. Lušin ter inž. Al. Hrovat, kateri je podal med potjo tozad. tehn. informacije. G. min. Iv. Hribar je bil po vseh občinah najprisrčneje sprejet od tamk. prebivalstva posebno pa od Starotržanov kateri so mu priredili enak svečan sprejem, kakor gosp. min. Puclju, dne 20. avgusta. G. pokr. nam. Ivan Hribar je konstatiral tudi na licu mesta, da za najboljšo zvezo vse Slovenije z morjem pride v poštev le Klodič-Hrovat-Kavčičeva skupna proga (Kočevje in Crnomelj-Re-ška proga), obenem pa je na podlagi te konstatacije izjavil, da bo deloval v bodoče v toliko večji meri za uresničenje te uzakonjene proge, katera nudi zares splošno korist narodu — državi pa najboljšo varno3t. * Lokalna mestna železnica v Zagrebu. Zagreb dobi v kratkem lokalno železnico, ki bo vezala mesto od Baroševe ceste do mrtvega rokava Save pri Trnju. Tir za železnico je že položen. Zaenkrat bo ta železnica vozila savski pesek, ki je potreben za številne zagrebške nove gradnje. Železnica bo spojena z mestno električno železnico, ki bo razvažala pesek v nočnem času po mestu. Predvideva se, da se ta lokalna železnica prihodnje leto po potrebi razširi. * Higljenlčna razsUva v Sarajevu. Dne 21. septembra se v Sarajevu otvori velika higijenična razstava. Ministrstvo za narodno zdravje je v to svrlio dovolilo potrebni kredit, ministrstvo saobračaja pa 75 odst. popust vozne cene na železnicah za posetn.ke te razstave. * Trboveljska občina je storila vse hva le vreden sklep nadzorovati mesarje in peke glede cen njihovega blaga. lispeh v Hrastniku je bil zlasti pri pekih nepričakovan. Naslednji dan po prvem nadzorovanju se je zmanjšal kruh še za 2 dkg tako, da tehta sedaj naš kruh za 8 kron: 17 do 18 dkg. ali kg okoli 45 kron. V nedeljskem »Jutru* toži neki Sevničan, da plačujejo tam kg kruha po 40 K. Kaj bi rekli Sevničarji, če bi jih imela v rokah hrastniška peka. Sicer pa naj se ta dva zaradi tega dopisa nikar ne vznemirjata. Naše oblasti ne bodo niti s prstom ganile zaradi njihovih kruhov. * Lepo uspelo predavanje o oblastni samoupravi je imel v soboto v mariborskem Narodnem domu ptujski okrajni glavar dr. Pirkmaier. Predavatelj je orisal stanje in vzroke današnje neinteresi-ranosti ljudstva za javno življenje in je v stvarnih izvajanjih dokazal, da bo pravilno nmevaiije in izvrševanje določil o oblastni samoupravi odpravilo to mrtvilo in vzbudilo v širokih slojih naroda državni čut, in zmisel za javno gospodarstvo. Želeti bi bilo, da g. predavatelj obišče s svojim zanimivim predavanjem tuffl flrnge večje Kraje mariborske oblasti, podružnici »Pravnika* pa je le čestitati k temu predavanju. • Iz krogov finančne kontrole smo prejeli: Po členu 204 carinskega zakona in kasneje izdanih odredbah generalne direkcije carin imajo po odobritvi g. ministra za finance izplačati carinarnice po lovico izkupička od tihotapcem zaplenje nega blaga organom, ki so tihotapce zalotili, oziroma blago zaplenili V mnogih slučajih je poteklo že dve leti, odkar so nekateri organi finančne kontrole v času, ko jim je bilo poverjeno čuvanje carinske meje, zasačili tihotapce z blagom ali živino ter je bilo to bla^ go takoj na javni dražbi pri carinarnici prodano. Polovico tega izkupička bi -se moralo torej izplačati zalotilcem, kakor tudi polovico izterjane kazni po odbitku event. stroškov. Ker pa je bilo v največ slučajih, da so je dobilo blago ali živina sama, tihotapci pa so pobegnili, je bila stvar v takih slučajih takoj rešena, ker ni bilo nikakih prič zaslišavati, in trebalo je le odobritve g. ministra za finance, ki morda res ni tako nagel, vendar pa ne traja dve ali celo več let. Trkamo zdaj tu zdaj tam, ali zaman; povsod gluha ušesa in neumljivo je, kje tiči vzrok? V Času, ko nam primanjkuje denarja na vseh koncih in krajih, leži ta nam zakonito priznani in krvavo zasluženi denar, kot mrtvi kapital kje v carinskih blagajnah. Izgovor carinam o pomanjkanju časa je jalov, treba bi bilo nekoliko dobre volje in lahko bi se nam bil ta denar že davno izplačal, ki bi tam bil dosti več zalegel, ko še ni bilo take draginje. Dosti jih je, ki so si na to pričakovano nagrado izposodili denar in ga sedaj ne morejo vrniti, ker se jim nagrada ne izplača. Apeliramo na vse merodajne činitelje in narodne poslance, naj bi se na pristojnem mestu zavzeli, da se nam že vendar enkrat izplača ta nagrada. — Več prizadetih. * Brezuspešne tožbe proti «Straži». Pri mariborskem sodišču so morali te dni oddati v registraturo 20 tožb proti klerikalni »Straži* zaradi častikraje. ker odgovornega urednika, klerikalnega poslanca Pušeniaka Ečiti imuniteta in so tožbe že zastarele. Sicer pa ternu »dič-nemu* poslancu, ki s svojo imuniteto krije »Stražina* lopovstva, ni mogoče dostaviti tudi nobenega popravka, ki romajo vedno iz Maribora v Beograd in obratno. * Orlovski tabor se je vršil v nedeljo na Bledu. Orlov in Orlic ni bilo dosti, precej pa drugega prebivalstva, saj so duhovniki po vsej Gorenjski od obiska orlovske prireditve obljubljali iste ugodnosti in dobrote kakor od božje poti. Glavne točke programa, zlasti tudi javni nastop, je preprečil dež, kar je bilo večini Orlov prav po godu. Vse to m drugo, kar se je zgodilo, bi nas ne zanimalo. ako ne bi svoj čas klerikalno časopisje z »Domoljubom* in »Stražo* na čelu zlilo toliko ostudne gnojnice na veličastni vsesokolski zlet in ko ne bi Orli in Orlice kljub svoji polomijadi še izzivali Dočim med vsem ljubljanskim zle-tom nisi čul zabavljanja na Orle, so ti med sprevodom na Bledu izzivalno prepevali »Kiša pada, kiša pada. Sokolstvo propada*. In ko je Bog popoldne res dal »kišo*, so se napolnile gostilne, iz katerih je odmevalo nato pozno večer vse prej kot petje. Po stranskih in samotnih stezah pa se je izgubljal parček pa parčkom, mnogo krojev med njimi. Kako zanič je bilo vodstvo in slaba organizacija, se jo videlo tudi zvečer na kolodvora v Lescah, kjer so morali pri dohodu vlakov orožniki krotiti Orle in njih goste, ker jim železniški uslužbenci niso bili kos. Da, da, bruno v lastnem očesu! * Smrtna kosa. Izdajatelj uglednega praškega dnevnika »Narodni Listy» gospod Servacij Heller je umrl prošlo soboto v starosti 77 let. « Jesensko porotno zasedanje v Celju. Pri celjskem okrožnem sodišču odpade letos tudi jesensko porotno zasedanje, kjer so bili na vrsti samo trije kazenski slučaji. Višje sodišče je vsled tega odstopilo dva slučaja mariborski, enega pa ljubljanski poroti. Sreča v nesreči V petek je peljal šofer mariborskega izvoščka VOlkerja šest oseb iz Gornje Kungote proti Mariboru. Ob križišču okrajne in državne ceste p3 je močno vinjeni šofer zavozil na rob ceste in se je avtomobil s potniki vred zvrnil v več metrov globok jarek. Po srečnem naključju pa so vsi potniki odleteli na trato in se ni nikomur nič zgodilo. Tudi šofer sam je bi! samo neznatno poškodovan, tako da je mogel še pobegniti čez mejo v Avstrijo. Avtomobil sam se je popolnoma razbil in so ga šele naslednjega dne privlekli z voli v Maribor. * Požar. Dne 30. avgusta je izbruhnil pri posestnici Vakeč iz Sv. Marjete v Slov. Goricah požar, ki je kmalu vpepe-lii gospodarsko hišo in stanovanjsko poslopje. Zgoreli so vsi prideiki in tudi tri svinje. * Ponarejeni kolki. Ker so se pojavili številni falzifikati naših kolkov, je finančni minister odredil, da se v izvensrb skih pokrajinah s 16. septembrom 1922 vzamejo iz prometa vsi kolki po 10 in 30 Din: * Pobegnila a tujim denarjem. Upravitelj restavracije »Streljana* v Zagrebu. Milan Šepetavec, je prijavil policiji, d.i je bila pri njem us!"-a>er,a leta 1900 ▼ Kamniku rojena Pavla Majdi«, ki mu je odnesla znesek 525 Din. Policija je Maj-dičevo izsledila, in jo izročila sodišču. Prlčetek šolskega leta Na javnih mestnih osnovnih šolah v Ljubliani prične se novo šolsko leto 1922/23. v četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv. mašo in v petek dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne in sicer: Za I. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; Za II. mestno deško osnovno — VH. razred v ter« 12. SSpfWnWf V dotičnih razredih od 8. do 10. ure dopoldne. Ponavljalni ln naknadni Izpit! od 11. — 13. septembra. Za te izpite se je treba oglasit! pravočasno pri dotičnih gg. razrednikih in izprašcvateljih. Vsa druga pojasnila so na objavni deski zavoda. lave * Akademski kolegi] v Ljubljani. 10-variše-akademike, ki nameravajo prositi za sprejem v akademski kolegij za prihodnje šolsko leto, opozarjam, da se do- ci su ^ "tv-oii.« —------1 be toza(jevn! formuiarji pri vratarju aka- šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; demskcga kolegija Prošnje je vložiti čim fi C. Ti III in V mpslno deško osnovno . ____ št. 5; za 111. in V. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za VI. mestno deško in za IV. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 11; za III. mestno dekliško osnovno šolo in za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno barjansko šolo v Šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40; za mestno pomožno šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5 (le j prej pri ravnateljstvu akademskega ko-' legija. Zadnji rok 7. oktobra 1922. Tovariši, ki žele informacij, naj se obrnejo na organizacijo stan. akademskega kolegija, Kolodvorska ulica 22 v Ljubljani. Priložiti )e kuverto in 2 Din. — Odbor organ, akademskega kolegija. • Sestanek trgovcev priredi danes, 5. t. m., ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru Slov. trgovsko društvo. Predaval bo g. Mohorič iz Ljubljane o splošnem trgovskem stanju. „ * Predstave letnega gledišča II. Ljubljanskega velesejma se vsled deževnega vremena vrše vsak večer od 8. naprej v od dveh do petih popoldne.) Otroci kine] j^mf hotela 'ijvoli/Čim nastopi "ugod-stanujelo v Ljubljani, se načelno odkla- i ,,n(1ri vr;nr> nredstave zo- njajo, po čemer se je vodstvom točno , ravnati. Vse podrobnosti poiasnujejo šol- j ska vodstva pri vpisovanju. Na državni dvorazredni trgovski! šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1922—23 v četrtek, dne 14. septembra, s sveto mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Vpisovanje je za oba letnika deškega in dekliškega oddelka zaključeno. Sprejemni izpiti za prvi nejše vreme, se bodo vršile predstave zopet na prostem. Spored je zelo zanimiv iu i pester ter vse točke izredno ugajajo. | Vstopnina 10, 8 in 6 Din. Kdor se hoče dobro zabavati in pozabiti vsakdanje skrbi, naj obišče to prireditev. * Dva posebna vlaka vozita v peteK na Bled. Iz Ljubljane- odhaja prvi ob 10 uri 01 min., drugi ob 10 uri 44 min. Vračata se U postaje Bled prvi ob 19 uri 40 min., drugi ob 20 uri 30 min. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v tajništvu A.d l^hu^uu. — za polovično vožnjo se uuuc >. letnik in ponavljalni izpiti se vrše 12. in; gKS Ljub!janai Koiodvorska ulica 7 1 1 fonfnmhri nH K tirp Hnlip. Vse 00-! - . ........—s~u3u mi,m 13. septembra od S. ure dalje. Vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski, j Otroški vrtci v Ljubljani. Na mestnih otroških vrtcih v Ljubljani in sicer na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 prične se šolsko leto 1922/23 v petek dne- 15. septembra 1922. Vpisovanje j se pa vrši v četrtek dne 14. septembra 1922 od devetih do dvanajstih dopoldne. Meščanske šole v Ljubljani. Na jav- Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodna javna odborova seja jutri, dne 6. septembra, ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom ducvno od IS. do 20. ure infor-| macMe Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno. „ * Prostovoljno gasilno društvo v uro- surUem priredi dne 3. septembra na pro- nih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih ; ct0„u ,, r veliko vrtno veselico s nvttiii .. b> . • ' .. ... ——— K obilni prične se šolsko leto 1922/23 v četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv maSo in v petek dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od osmiii j plesom, godbo in srečolovom. udeležbi vabi odbor. , * Podružnica Ju?. Matice na Dobrovi pri Ljubljani priredi na zadnio nedeljo i šmarnih maS t. i. d"e 10. t. m. vrtno ve- sreuu une to. .— — -- i smarr.iii m^^ t- j- ......... , V do dvanajstih dopoldne in od dveh do pe- ; seiic0 pri »Mcžnarju*. Vse okoliške potih popoldne in siccr: Za I. mestno deško 1 drujnjCe, kakor tudi Ljubljančani pohiti-šolo v šolskem poslopju na i („ t0 ncdc|i0 na lepo Dobrovo, kjer se red meščanske šnle je dovoljen le_ onim učencem in učenkam, ki so dovršili(le) V. šolsko leto s splošno povoljnim vspe-hcm. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri vsprejemu odklanjajo, po čemer se jc ravnateljstvom točno ravna ti. Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju. Moško učiteljišče v Mariboru. Prlčetek šolskega leta 1922/23. Na tem_ zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v I. letnik v pcndcljck, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sp Dne 10. pevske društvo v Št. Rupertu Finžgarjevo igro: Naša kri. Po igri vrtna veselica z godbo. To leto obhaja pevsko društvo desetletnico svoiesa obstanka 1912-1922. Donos ! prireditve ie za nabavo društvenega odra. Sosedni a in bratska društva prosimo, da se ozirajo ca našo prireditev. K številne-; mu obisku vabi društveni odbor. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. J t' C*\ T* _____ • :jenia- j jo. v kolikor to dopuščajo prostori, v to- ~ ~ rek, dne 12. septembra popoldne. Biv- i g/ c% "V9 ši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembra od 10. do 11. ure. Na državni realki v Mariboru se otvori šolsko leto 1922/23 v četrtek 14. j septembra s skupno službo božjo v stolni j cerkvi. — Dne 15. seotembra prične ob j T7 A m^^T!5 8. uri ziutraj redni pouk. — Priglaševanje : p M, ?% | N. S jf^ novih učencev za 1. razred v pondeljek | 5 9 * A —* 11. septembra od 9. — 12. ure v pisarni. Testenine H ------------------, ., * piS3r"!iiso tako okusne in tečne, da se jih Začetek sprejemnih izpitov za 1. razred; u _ Zahtevajte jih pri v torek 12. septembra ob 9.30 dopoldne.; ^F'0^« "v0, Ljubljanski sajam Ljubljanski sajam viljon, mjesto bp. 380. .8926 Na paviljon F št. 152 te opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli ln pnsvrna- ffiffif- »Tribuna" tovarna dvokoliS in otroških vc-tlčkov, LJubljana, Karlovška cesta št. 4, Zvonarska ulloa 1. 2882 E26 E 26 l Proda • v dvonadstropna, z velikim dvoriščem, z lokali, pripravna za Bpecerijsko ali vinsko trgovino v Sp. Šiški. Cenjeno ponudbe na upravo •Jutra* pod »Din 700.000*. 2970 PE za cSame. gespcde in deco, oprema za r.ovdfojenltee po najnižjih cenah v Pri A. Sinkovic nasl. IC. SOiS w ILjubSjaRa, Nesini trg 19. Hotel - restavracija Bellevue prvovrstno vino, dobra kuhinja. — Klavir. 2971 Industrija perila 3! • fsr Povli Novo mesto. 2972 Izložba paviljon 6 št. 617. oblastveno poverjeni stavbni inžsr.er in mestni stavbenik Ljubljana, Gradišča 13. Stavbno podjetje in tehniška pisarna za betonsko, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. 1555 Izvriltev. DELNIŠKA TISKARNA GRAFIČNI ZAVOD ZA VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAJMODERNEJE OPREMLJENA KNJIGOVEZNICA ČRTALNI STROJ ZA IZDELOVANJE TRGOVSKIH KNJIG TELEFON ŠTEV. 133 BRZOJAV1: DEL TISK ,idlll!illl!l!ll!l POŠT. ČEK. ZAVOD ŠTEV. 11.630 L LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16 trpuina s sukancem in bombažem ter Mina na debelo 2853 Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 11. Tovarna Fužine pri Ljubljani Mehanična pletllnlca In tkalnloa trakov Centrala: LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 24 VESNA, Brata Pohlin & drug tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Razstavljeno -g paviljonu „E" 5Q. Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal Štev. 126. Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznašla in preizkusilo, raztavi svetovna tvdka inger-šivalni stroji Bourne