Leto um. številko si V'100dl, v SM) 7. murca 1925. Cena Din 1*50 Iskala vsak dan popolda«, IsvsasUl nedelje tu pravnike. — IoaaraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji foserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — InserstnJ davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, zs Inozemstvo 360 D. i UaravBlstvo! Kos 11 ovs ulloa ttev. 9, pritličje. — Telefon štet. 304. VrednUtvo: Kanilova alles it. 5» L nadstropje. — Telelon Stav- 34 ■nV Poftnlna platana v gotovini. Or. Korošcev razgovor. Beogradsko *Vremec objavlja razgovor svojega urednika z voditeljem SLS. Razgovor je prav kratek. Dan, dva pred otvoritvijo nove narodne skupščine vodja SLS, vogeljni steber Moka »narodnega sporazuma in selja-ške demokracije«, ne ve povedati drugega, kakor da treba nove volitve, novo vlado ter nov izraz narodne volje. To je vse! Kal veliko ie to priznanje lastne nemoči! Po teatraličnem oznanjevanju ustanovitve opozlcijonalnega bloka, po 14dnevnem demagoškem šepetanju o nJega visokih ter odločilnih ciljih In akcijah prihaja voditelj SLS In steber »narodnega sporazuma In seljaške demokracije« in izjavlja, da so potrebne nove volitve! Ta intervju ni samo dokument ne-opozlcijonalnega bloka, Je predvsem nepobiten dokaz absolutne nesposobnosti političnega vodstva SLS. Vpričo tako odločilne in usodne situacije, kakor je delazmožen parlament, ki se o tvori v soboto, vpričo eklatantne veČine nacijonalnega bloka, vpričo obsežnega zakonodajnega dela na socijalnem, gospodarskem in državnopravnem polju, k! Čakajo našo novoizvoljeno državno zbornico, se najde politik, avto-nomist ter ljudski tribun, ki pravi, da je vse to za nič in da treba pristopiti k novim volitvam! S kakšnim pompom, s kakšno prevaro je oznanjevala SLS po Sloveniji, da bo opozicijonalni blok izvršil velike naloge, da bo strmoglavil vlado, da se v kratkem polasti celokupne državne moči! Sedaj pa priznava dr. Korošec, da je vse skupaj očitna laž, da je opozicijonalni blok nemočen in zato — pravi — da ie treba pristopiti k novim volitvam. Pri tem navaja za zahtevo naravnost smešen razlog: da sedanje volitve ne pomenijo pristne narodove volje in da se je ta volja potvorila z nasilji. To trdi in tako motivira voditelj stranko, 0 kateri je znano, da ne dobi v Sloveniji 2 krščenih mandatov, ako se stranka odpove terorju, ako se omeji na svoje programe In ako opusti zlorabo cerkve in vere v svoje samopašne klerikalne namene. Ce velja kje trditev o volilnem terorju, tedaj sijnirno vpričo metod in volilne taktike SLS in ostale opozicije. Na Hrvatskem so uporabili radičevci neverjetno drzne laži o Beogradu ter o državnem in narodnem edinstvu, V vodstvu nanovo krščene »hrvatske seljaške stranke« se nahajajo sami aspi-ranti in politični pustolovci, mandato-lovci najgršega kova, da spominjamo samo na dr. Trumbida, ki je podpisal Kriški pakt ter bil med vojno glavni gitator jugoslovenskega državnega in odnega ujedinjenja. Zdaj se priklju-je radičevemu protidržavnemu poetu in je prevzel celo zagovorništvo jkotinacijonalne in protijugoslovenske politike največjega demagoga po vojni, kar ga pozna fTvropa, nesrečnega Stje-jana Radiča. Kaj naj rečemo o plemen-jkem ter verskoseparatistlčnem terorju iosanskih muslimanov, o Spahl in ostalih prijateljih SLS? Ali so se morda ti voditelji in dr. £oroščevi prijatelji dokopali do opozi-fijonalnih svojih mandatov potom poltene javne kritike in doslednih politiČ-lih idealov? Ali ne tvori eksistenčno izadje te pisane družbe osebna pohlep-st voditeljev po politični moči In ob-tnosti ter po visokih ministrskih po-žajih? Tudi dr. Korošcev najnovejši intervju je dokaz take pohlepnosti! Sicer bi nornl v sedanjem trenotku, dva dni fred otvoritvijo nove narodne skupščine, povedati naši javnosti, predvsem la klerikalni, nekaj drugega, kakor pa tto, da so potrebne nove volitve in da sedanja situacija za nič! Za nič Je ta tuacija samo za opozfcljonafnl blok in 1 SLS! Ker so v manjšini! Kdor je v lanjšini in nima glave v redu, ta bo edno zanikal obstoječi parlamentarni id, obstoječe razmerje moči in klical 0 novih volitvah! 1 Dr. Korošcev govor naj prečitajo ti, ld opazujejo klerikalno igro s slo- Politični položaj. Mini-ter dr- Žerjav v avdijsncL — Seja Narodnega bloka. — Skupščinsko predsedstvo. — Obupani klerikalci. — Beograd, 6. marca. (Izv.) Danes dopoldne sta se zelo dolgo posvetovala o glavnih političnih smernicah Na- rodnega bloka ministra Svetozar Pri-bičevič in dr. Žerjav. Po tej konferenci je bil minister dr. Žerjav sprejet v avdijenci "ha dvoru. Za danes ob 15.30 popoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Politična situacija za Narodni blok je izborna. Razvoj političnih dogodkov današnjega dne to jasno kaže. Opozicija skuša z vsemi taktičnimi sredstvi ovreči ta položaj, kar se ji ne posreči. Za danes ob 17. popoldne je določen skupni sestanek vseh radikalov in samostojnih demokratov odnosno glavnih voditeljev Narodnega bloka. Na tem sestanku bodo razpravljali o skupnem delu, o volitvah skupščinskega predsedstva in o volitvah verifikacijskega odbora. Kakor je bilo že javljeno, se potrjuje kombinacija, da bo za skupščinskega predsednika izvoljen Marko T r i t k o v i č, za podpredsednika po- slanec U z u n o v i č in za II. podpredsednika 1 samostojni demokrat dr. P a-1 e č e k ali dr. G r i s o g o n o. Tudi položaj vlade je trden. Opozicijonalni blok ie vrgel zadnji adut. Akcija za koncentracijo je ostala brez vsakega pozitivnega uspeha. Klerikalci so danes zelo konsternl-rani. Parlamentarni krogi so pr^ner-no komentirali Koroščevo izjavo so-trudniku »Vremena«. V tej izjavi dr. Korošec sedaj, ko se mu ni posrečilo, da bi se dokopal do vladnih jasli, odklanja vsa1"") sodelovanje z vladnima strankama. Tudi on, kakor nekateri drugi opo-zlcijonalci. je začel peti pesem »O novi vladi In o novih volitvah«. Danes dopoldne se je sestal klerikalni klub pod predsedstvom dr. Korošca, da bi našel način, kako bi se izmotal iz težkega poT v-aja. Prsdlčevci sami so začeli groziti z abst!r?2nco, če vlada ne Izpusti Interniranih voditeljev Hrvatske seljačke stranke. Pred sestankom narodne skupščine. Llvahne razprave v posamnih parlamentarnih klubih. — Konstituiranje klubov. — Sej'a državnega odbora« — Beograd. 6. marca. (Izv. Ob 12.) Da- J noma zadovolji sadilce tobaka v materi]al- nes je bilo v narodni skupščini živahno vr- venje. Razvoj parlamentarnih dogodkov je z današnjim dnem dosegel vrhunec napetosti. Naravno je, da oba tabora, Narodni blok In njega nasprotniki, skrivata svo?e taktične poteze, že danes pa je jasno, da so pozicije Narodnega bloka neomajane In da le vse prizadevanje opozlcllonalnega bloka zaman. V veliki dvorani Narodne skupščine Je radikalni klub nadaljeval svojo sejo. Pred sejo Je bil sestanek radikalnih ministrov v ministrski sobi. Razpravljali so o Izjavi finančnega ministra glede izplačila sadilcem tobaka v Bosni in Hercegovini. Sadile! zahtevajo izplačilo od državne uprave monopolov. Plenarne seje radikalnega kluba so se udeležili vsi izvoljeni poslanci. Danes so prispeli v Beograd d. S p a 1 a j k o v i č, d. Laza M a kovic In dr. H a d i J a. Klub je bil kompleten. Na seji je bil izvoljen za začasnega klubskega predsednika dr. Nikola Subotič. Razvila se je nato debata o izplačilu sadilcem tobaka. Za nje so se zavzemali posl. D r a g o v i č, Jovan C i r k o v i č in Boro Mllovanovič. Finančni minister je kratko izjavil, da vlada v kratkem popol- nem oziru. Danes dopoldne le bPa s tako napetostjo pričakovana seja mmm^ffctnskega kluba. Klub se je konstituiral. Za predsednika je izvoljen dr. Hrasnica. Klub je sprejel načrt sporaz*»ma, ki so ga koncipirali vodttelji opozIcijoTrataega bloka. Ta načrt pride danes popoldne na dnevrt red sestanka opozicije Dopoldne je bila rud* seja Davldoviče-vega demokratskega kluba. Nadaljevala se Je včeraj započeta debata o sporazumu. Mestoma je bfla zelo burna. Vprašanje ie namreč, v kakšni obliki naj se objavi ta sporaanm. Nekateri opozfcijonalci tnd! niso zadovoljni z gotovimi odstavki in besedili sporazuma, ker bi bili demokratje preveč kompromitirani v srbski javnosti. Ti odstavki naj bi se sploh opustili v javno objavljenemu sporazumu. Dalje so nekateri opozicijonalci za to, da se sporazum prečita v skupščini v obliki deklaracije. Volitev klubskega odbora je bifa odložena na poznejši čas. Davidovičev demokratski klub odpošlje v verifikacijski odbor med drugimi: dr. Kumanudija, Dragotina Pečica in dr. Ilijo Sumenkoviča. DRŽAVNI 0DB03. — Beograd, 6. marca. (Tzv.) Pod pred« sedotvom Ljube J o v a n o v i č a je bi'a da« nes dopoldne zadnja seja državnega odbo* ra. Sestavljen je bil uradni r~f-ek novoizvoljenih poslancev na podlagi spisov g' vaft volilnih «dbr-'-v. Ta seznam in vsi volilni spisi se jutri izroče začasnemu skupščinske« mu predsedstvu. S tem so funkcije držav« nc«a odbora prenehale. Internirani voditelji HRSS bodo izpuščeni. — Beograd, 6. marca. (Izv.) Kakor je Vaš dopisnik Informiran, je verjetno, da bodo danes internirani voditelji Ra-dičeve stranke: dr. Maček, Josip Preda vec, Inž. Košutlč* Štefan KoSutič In dr. Krnjevic Izpuščeni iz internata. — Zagreb, 6. marca. (Izv.) Po Zagrebu se je snoČi raznesla vest, da bodo radičevci izpuščeni iz policijskega internata. Pred policijsko vojašnico v Vlaški ulici se je zbrala pozno v noč velika množica, ki je nameravala prirediti internirancem ovacije. Niso bili izpuščeni. — Beograd, 6. marca. (Izv.) Na današnji seji državnega odbora je dr. H o h n j e c protestiral proti internaciji vensko javnostjo in ki še niso prodrli v skrivnosti klerikalne demagogije. — Potem bodo videli, kako velik je prepad med bodočimi »akcijami ter uspehi« opozlcijonalnega bloka fn med dejanskim stanjem. Dr. Korošcev intervju je klic obupanega v puščavi. Termina novih volitev zanesljivo ne bo določal dr. Korošec. Morda jih ne učaka več niti kot voditelj stranke z 20 mandati' radičevcev. Poslanec Pavle Radič in dr. T r o m b i č sta danes dopoldne po-setila dosedanjega skupščinskega predsednika ter zahtevala, da se imajo dr. Maček in tovariši nemudoma izpustiti iz internata. Vložila sta tudi zadevni protest. Ljuba Jovanovič je njun protest vzel na znanje. fTEŠKT NEMCI IN PREZIDENT — Praga, 6. marca (Izv.) Vodstvo koali ran i h nemških strank v praski skupščini je sklenilo, da se ne udeleži od senata In skupščine napovedane slavnostne seje v proslavo 75 letnice rojstva prezidenta dr. Masaryka. Nemci demonstrativno izostanejo od te proslave. Obenem je vodstvo sklenilo odposlati na prezidenta Masaryka posebno pismo, v katerem nemški člani senata m skupščine čestitajo prezidentu k njegovi 75 letnici ter mu obenem naznanjajo razlog, zakaj se niso udeležili oficijelne proslave. Kot razlog navajajo to, da vladkia koalicija ne postopa parlamentarno profi nemškim strankam in da ne jemlje v poštev želja Nemcev. NAPETO RAZMERJE MED POLJSKO IN NEMČIJO. — Varšava, 5. marca (IzvJ Poročila berlinskega In pariškega tiska o novi ponudbi Nemčije francoski vladi glede zavarovanja mej Francije so vzbudila na Poljskem v vsej javnosti enodušen odpor. Nemčija namreč zahteva gotovo svobodo glede mej na zapadu. Nemčija naj bi Imela pravico zahtevat! revizijo meja po Društvo narodov oz. po direktnih pogajanjih z in-teresiranimi državami. Gre ▼ prvi vrsti za meje napram Poljski. Nacionalistični ta so-cljalnodemokratlčni listi soglasno odklanjale to zahtevo Nemčije te Izjavljalo, da Potiska nikdar in pod nobenim pogojeni ne privoli v revizijo po versaftlskl mirovni pogodbi določenih In sankcljonlranlh meja. — Poliaka txnü pokori Izreku medna-. rodnega razsodišča, odnosno ukazu Društva narodov. Poljski Hsti obenem naglašajo. da pomenja ta nemški predlog — materija! za novo evropsko vojno. V zunanjem odboru poljskega sejma je bil stavljen rujen predlog, s katerim se vlada poziva, da Čimpreje predloži sejmu zakon glede mobilizacijskih priprav za slučaj vojne. Sestanek francoskih in angleških državnikov. — Pariz, 6. marca. Včeraj popoldne je dospel v Pariz angleški zunanji minste/ Chamberlain. ki potuje v Ženevo. Gotovo je, da bo imel v Parizu več sestankov z ministrskim predsednikom Hcrriotom, ne ve se pa še, a!: se oba državnika sestaneta že danes aH še le v soboto. Tudi še nJ znano, kdaj odpotuje Chamberlain iz Pariza. Po eni verziji se bo v nedeljo še razgovarjal s Herriotom, po drugI pa bo ta dan že v Ženevi. Za sestanek med HerHofom In Cham-berlafnom vlada v vs^h političnih krogih ogromno zanlmarre. Državnika bosta razpravljala o vprašanju nemške razorožitve o nemškem predlogu garancijskega pakta, o zaščiti Poljske In nasledstvenih držav pred eventualno revanžo Nemčije. HerrRrt polaga posebno važnost na zadnjo točko, ker je Iz nemškega garancijskega predloga jasno, da si hoče Nemčija za ceno stitusa quo ob Renu obdržati proste roke za svojo politiko na vzhodu in jugu. Ako Nemčija svo"h predlogov o garancijskem paktu ne modificira, bo Francija predlagala, naj se zavezniki sploh ne spuščajo v debato o njih. Glede razorožitve sta si Prancija m Anglija edini v tem, da Nemčija ne le ni izpolnila svojih obveznosti, ampak na tihem ustvarila celo močno armado. Razlika v na-ziranjih med Londonom m Parizom obstoja le še glede posledic, ki jih naj Ima ta ugotovitev. V Parizu so trdno uverjeni, da bosta Chamberlain in Herriot tudi te diference Izravnala. NEMŠKI GARANCIJSKI NACHT. — Pariz. 6» marca. Pariški tisk danes analizira predloge Nemčije k garancijskemu paktu. Splošna kritika je odklanjajoča. Kakor javlja »New Herald«, Je angleški zunanji minister Chamberlain prinesel seboj načrt garancijskega pakta, ki garantira integriteto meja Franciji,. Italiji in Belgiji. Danes se Chamberlain sestane z ministrskim predsednikom Herriotom. NA UKAZ MUSSOLINIJA? — Pariz, 5. marca. »Oeuvre« prinaša pismo bivšega šefa tiskovnega urada Rossi j a, katerega je pred svojo aretacijo pisal Mus-soliniju. Rossi izjavlja v tem pismu, da ja pri zanesljivih prijatelj h na razpolrgo spomenica, v kateri je jasno in točno zabeleženo da je moral Rossi semlntja storiti nelegalna dejanja na povelje Mussollnija. Rossi grozi z odkritjem v slučaju Don Salvicl, dalje glede izropanja Nittijeve palače ter drugih fa-Sistovsklh nasilsfev. VOJNA PRIPRAVLJENOST NEMČIJE. — Pariz, 5. marca. »Intransigeant« >na podgali Informacij, ki jih je prejel o vsebini poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije, objavlja: Nemčila Je v poloZa'u v nekaj mesecih postaviti močno armado. PcveJjnišrva so Že organizirana bi tajno poslujejo. Poveljništva so se ustanovila L 1921. m so tajno organizirala armado, s katero lahko Nemčija razpolaga. Kakor hitro bi Nemčija dobila svobodo gibanja, bi bila v položaju postaviti tako armado, ki bi bila prav tako nevarna Franciji kokor ona leta 1914. DEMONSTRACIJE LABOURISTOV V ANGLEŠKI ZBORNICI. — London, 6. marca (Izv.) Poslanska zbornica je včeraj z 245:119 glasovi sprejela predlog, po katerem je izključen poslanec IabouristiČne stranke Kirkwood Iz več sej, ker je z medklici motil govor minstrskega predsednika Baidwina. Posl. Kirkwood je nato zapustil dvorano. Demonstrativno so obenem odšli iz dvorane vsi labouristični poslanci z Macdonaklom na čelu. POGREB NEMŠKEGA PREDSEDNIKA EBERTA. i— Berlin, 5. marca. (Izvirno.) Na željo predsednika samega je bil včerajšnji pogreb prav skromen, brez vsakega velikega pompa. V politični javnosti zelo pozorno premotrivajo dejstvo, da ie položil na krsto državnega predsednika dva venca bivši nemški prestolonaslednik. Svečanemu blagoslovljenju jknte $o prisostvovali diplomatični zbor. državni kancelar, državni ministri predsednik državnega zbora, kakor tudi višji državni dostojanstveniki in funk« cijonarji. Državni kancelar je sprego« voril nato kratek poslovilni govor. Veličasten špalir je tvorila po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, vojska in vse strokovne delavske organizacije. Vojska, zastopana po oddelkih iz vseh pokrajin, je izkazala svojemu vrhovnemu poveljniku zadnje časti. Pred predsedniško palačo se je sprevod za čas ustavil. Tu se je poslovil od pokojnika predsednik državnega zbora dr. Loebe, ki je med drugim omenil: »Še vlada noč nad nemškim narodom. Od daljave prihaja svitanje nemškemu narodu. Nemčija in Evropa doživita končni trajni mir in blagostanje, in trakrat se brj spominjal nemški narod svojega prvega predsednika.« Sprevodne svečanosti so se pričeta ob 15.30 in ob 1S.30 je vlak odpeljal krsto proti Heidelburgu, kamor položi predsednikove zemeljske ostanke I večnemu počitku. Borzna poročila. Ljubljanska borza LESNI TRG. Plohi, 40 mm, konični, L, EL, IIT„ fco H* stoj na, 3 vag., denar 580, blago 580, zaključi 580; bordoneli smrekovi in jelovi, (J—9 m, 9—12 m, 30-30, fco. Postojna, denar 450; 1» povi hlodi, od 2.50 m, dolž. 30, 40, 50, napn fco. nakladna postaja, blago 190; hrastovi hlodi, plohi od 2.65 m doli., 30, 40, 50, 1. 14 II. fco. meja, denar 1250; bukova drva, 1 «| dolž., napr. polsuha, fco. meja, denar 23; byj kovo ogtje, vilano, la, denar 115. 2ITNI TRG. V Pšenica, sremska 75 kg, par. LjnbTJaiw blago 500; pšenica, domača, fcp. Ljubljana) denar 450, blago 485; otrobi, pSemčrri- drob< ni. juta-vreče, leo Ljubljana, blago 215; pšot nični odpadki, fco. medjimur. postaja bla** 300; koruza, nova prompt, fco. T^moja* t ran s., blago 256.50; koruza, nova dob. mui fco. sremska postaja, blago 210; koruza m* va dob, april fco. sremska postaja, blagi 325; oves, bačkt, rešetan, fco, Ljubljana; blago 360; lanen-o seme zimsko, fco. Ljubil denar 700; konoplja, b'n, fco. Kotoriba, trans., blago 650. ribničan, CiŠčen, fco. Ljubljana, denar 320: fižol, koks, Či&čea, fco* ■ Ljubljana, denar 340: fižol, bel, čisčen, fco* slavonska postaja, blago 410, krompir rdečU kast, semenski, fco. štajerska postaja, blaA go 182; krompir, bel, semenski, fco. Stal postaja blago 158; krompir rumen, semenski fco. Staj. post. blago 442; orehi, fco. vag* hrv. post., blago 850, jabolka, zbrana fco* Štaj. postaja, blago 275; modra galica 98/90 fcoJPostojna, trans, blago 639. ZFEKTI 7% inveat. posojilo iz leta 1921 <*5—<5S^ Celjska posojlnica d. d. 210—214; Ljubljani »ka kreditna banka 235; Merkantilna bank« 104; Prva hrvatska šredionica 045—055> Kreditni zavod 190—200; Stavbna druži.* 275—285; Strojne tovirne in livarne 135; Trboveljska premogokopna družba 430; Združene papirnico 100; Split 1200-—1203 4% kr. dež. pos. iz leta 138 22; 4X96 kr, dež. mel. pos. iz leta 1911 22>i; 4/*% kr dež. pos. Iz leta 1917. 22. Zagrebška borza* Dne 6. marca. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.925—12.025, Praga 183.35—186.35, Pariz 316.50—312.5a Newyork 61.59—62.59, London 295.4? —298.40, Trst 251*/»—254*/«, Berlin 14.76—14.91, Dunaj 0.0863—0.0888. Efekti: 7% mvest. pos. 1921. 67— 67*4. 2K& drž. rente za ratnu štetu 156--158.50, Ljubljanska kreditna 236, Centralna banka 20—22, Hrv. esk. banka 119—121. Kreditna banka Zgb. 105—107, Hipotekama banka 66—66.50, Jugobaaka 106—108, Pra-Stediona 945—950, Sla venska banka 70—71, Eksploatacija 54—56, Drava d. d. Osijek 200 Šečerana, Osijek 715—720, Isis. d. d. 65—66 Nihag 39—40. Gutman 500—555, Slavekfi 185—190, Slavonija 57—58, Strojne tovarna —.—, Trboveljska 425—435, Union, paro* mlin 460—480, Vevče 100—105. Inozemske borze« — Curih. 6. marca DanaSnja borza: Beograd 8.40, Pariz 26.55, London 24.79, New* york 519.70, Milan 21.12, Praga 15.45, Du. naj 0.00738. — Trst, 6. marca Borza: Beograd 39.50-* 39.65, Pariz 126.25—126.50, London 117.541 —11770. Newyork 24.6O—24.70, Curih 474— 476, Dimaj 0.0345—0.0350. Praga 73—73.50. — Dunaj. 5. marca. Devize: Beograd 11.36—11.40, London 33.S7—33.97, Milan 28.66—28.78, Newyork 709.35-771.85, Pariz 36.17^36.33. Praga 21.0^—21.16, Curflr 136.45—136.95, Valute: dolar 704.60-h 708.60, dinar 11.29—11.35, lka 2862—38.82. češka krona 20.94—21.0^ 5 » Stran 2. »SLOVENSKI NAROD* dne7. marca 1325. Stev. 54. Zasedanje sveta Društva narodov. Svet Društva narodov se sestane marca v Ženevi pod predsedstvom zastopnika britanskega imperija k svojemu 33. zasedanju. Na dnevnem redu tega zasedanja so predvsem vpraša-šanja tičoča se organizacije miru in zmanjšanja oboroževanja: protokol o mirni ureditvi mednarodnih sporov, pravo Društvenega sveta preiskovanja oboroževanja Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Madžarske in vprašanje zasebne fabrikacije orožja. Med drugimi vprašanji, ki jih ima .Svet preiskati, je treba omeniti vprašanje ekumenskega patriiarha, noto, ki jo je nemška vlada poslala Društvu narodov meseca decembra lanskega leta m v kateri se obravnavajo gotovo točke glede vstopa Nemčije v Društvo položaj grške manjšine v Carigradu in turške manjšine v Zapadni Trakiji, protokol o varstvu bolgarskih manjšin v Grčiji in vprašanje manjšin na Litvan-skem. Kar se tiče grških in turških manjšin, sta za časa izrednega zasedanja Društvenega sveta, ki se je vršilo meseca oktobra v Bruxellesu, zastopnika Grčije in Turčije izjavila sveto svoje stališče v tej zadevi. Obadva ata dodala, da se strinjata s tem, da bi se evenfuelno podvzela s strani sveta anketa o položaju grške manjšine v Carigradu in turško v Zapadni Traki-& Pozneje sta obe vladi poslali na povabilo sveta poročila v tej zadevi. Pa še dve drugi manjšinski vprašanji sta na dnevnem redu Sveta: prvo se tiče protokola o zaščiti bolgarskih manjšin v Grčiji, ki ga je grška narodna skupščina enoglasno odklonila, drugo pa položaja poljske manjšine na Litvanskem. Zastopniki Španske, Britanije in Češkoslovaške v Svetu so se obrnili na litvansko vlado s prošnjo za informacije in razlago gotovih točk ulog, ki jih je v tej zadev! naslovil Komite" poljskih prognancev Litvanije. Mnogoštevilna so vprašanja glede mesta Gdanska: imenovanje predsednika morske in rečne plovbe, poljska direkcija železnic, prenos nekaterih posestev bivše pruske administracije, princip! sklepanja gdansko • poljskih dogovorov, spremembe javnih institucij, aplikacija poljskega carinskega zakona na gdansko ozemlje, razširjenje poljske pošte na to ozemlje, skratka vsi gdansko - poljski odnošaji bodo tvorili predmet preiskovanja Sveta Društva narodov za časa njegovega 33. zasedanja. Med drugim bo pa svet moral tn-di imenovati člane vlade Saarskeca ozemlja, katerih mandat se neha 31. marca. Teh pet članov obstoji iz enega Francoza, iz enega Nefrancoza. ki je doma in biva na Saarskem ozemlju in treh članov, ki niso niti Francozi, niti Nemci. Br. Porotna zasedanja. ne 6. iti ä rc£. Fr. Klemen je bfl včeraj prekl se je takole streseK mož je pokazal občinstvi, kako se Je okrajni glavar tresel) v navzočnosti 400 delavcev: Gospod glavar, kako bi se šele tresli,- če bi nas prišlo štiri tisoč! Delavcem sem pa dejal: Ce bi vi prišli k okrajnemu glavarju in izjavili: Mi vam vse razbijemo, če nam ne dovolite v Šol! mol! m. bi se glavar pred vami tresel In bi »akoj dovolil. Ali vi tega ne storite, ker ste l.ibe In hodite v copatah. Vam se ne more mcV-sar zgoditi, če storite, kar sem vam svetoval. To ni zakonita pot, vendar pa moramo tako ravnati. VI plačujete visoke davke in če bi le vedeli, kako se s tem denarjem gospodari! Naše državne blagajne so povsem prazne, okradene. Kaj se godi v Inozemstvu, kakšne goljufije so na dnevnem redu po naših konzulatih, o tem nimate niti rojma. Dolgov Imamo toliko, da nam Inozemstvo noče več posojati«. Za to hujskanje proti državi ji bil Hrachovski obtožen. Deželno sodišče ga je obsodilo po zakonu o zaščiti drŽave na 6 tednov poostrenega zapora in povrnitev sodnih stroškov. Tako reagira na klerikalno hujskanje Češkoslovaška. Pri nas je politi« kujoči duhovščini seveda vse dovoljeno. Volitve v obrtno sodišče. Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani priporoča kot kandidate za nado* mestne volitve za obrtno sodišče is III. sku* plne (trgovski obrati — volilni razred de« lavcev, oziroma nameščencev) ta*ie name« š čenče: kot Itlri priscdnlke obrtnega šodtSče: Josip Žemljic, kontorlst tvrdke Medic & Zanki; Karel FtorjančiČ, trgovski poslovodja tvrdke Josip Urbanič; Pctrr Kästelte, »»r-dnik tvrdke L Bonač; Fran Komcniek, skladiščnik tvrdke A. ša* rabo rt. Kot namestnike obrtnega sodišča! Jahob Čopič, trgovski sotrudnik tvrdke Josip Snoj; Albin Ome/c, trgovski sotrudnik tvrd* kc Medic & Zanki. Kot prisednike prizhmega sodišča: Ivan *ftvoda, poslovodja tvrdke Medic Ä: Zan!:l; Ivan Oret. urndnüc tvrdke V Sarabon. P. n. nameščence III. skupine poziva* mo, da volijo po svojih glasovnicah orne* njene kandidate in da se volitev osebno udeleže. Politične vesti. » Novi angleški poslanik v Beogradu. Iz Londona poročajo, da je an gleški kralj imenoval za poslanika na beogradskem dvoru sir Willkima tlan-narda K e n ar da. == Iz diplomatične službe. Beograd-ski listi poročajo, da bo naš poslanik v Rimu g. Antoni j evič imenovan za poslanika v Pragi na mesto Ljube N e -$ i č a, ki je izvoljen za nrjrodnega poslanca. Po neki verziji bo imenovan za našega poslanika v Rimu bivši pravosodni minister dr. Laza M a r k o v i č. as= Jugoslovensko • grška pogajanja. Kakor znano, so se 1- t. m. v Atenah pričela pogajanja med našimi zastopniki In grško vlado za obnovitev prijr*-teljske zvezne pogodbe. Besedilo te pogodbe Je sedaj v bistvenih točkah sestavljeno in skoraj popolnoma gotovo. Premagane so vse težkoče. Pogodba sloni na načelih stare, med kraljevino Srbijo in Grško leta 1913. sklenjene pogodbe, ki je bila od naše strani odpove^ dana z ozirom na novi položaj naše države. Zaključna pogajanja in podpis pogodbe se izvrže v Beogrrdu. Pogodba bo podpisana na slovesen način. s= Konstituiranje Narodne skupščine. Po zanesljivih poročilih iz Beograda, bo za predsednika Narodne skupščine izvoljen sedanji minister Marko T r i f k o v i č (rad.), za prvega podpredsednika Nikola U z u n o v i 6 (radikal), za drugega podpredsednika dr. Ivo Pa le Če k (sam. dem.), za tajnika pa Stepo K o b a s I c a (rad.) ?n dr. Lju-devit Pivko (sam. dem.). Kakor znano, bi moral biti starostni predsednik v sobotni seji sam ministrski predsednik Nikola P a š i č, ki je med *^semi poslanci najstarejši. as Konferenca Male antante. Perl-jodični spomladanski sestanek Male antante je letos končno določen za 23. marec t. 1. Dr. Bencš, ki potuje naprej na sejo Društva narodov v Ženevo, pride spotoma v Beograd, od koder potuje nato skupno z dr. NinČičem v Bukarešto, kamor prispeta dne 22. marca. Romunska vlada jima priredi svečan sprejem. Sestanek je določen za 3 dni. Ministri se sestanejo v romunskem zunanjem ministrstvu. Program konference je v glavnih točkah že izveden. =» »Hrvatsko pravo« pDgodito hrvatsko poJtiko! »Hrvatsko pravo«, glasilo najbolj ekstremnih hrvatskih separatistov piše uvodnik, ki začenja: »Sveto pismo pravi, da je greh lagati, kleve-tati pa da je še težji greh. Da, kot dobri kristjani verujemo, toda vprašamo: ali je mogoče voditi med hrvatskim narodom »uspešno« politiko brez laži m klevete?« — To je doslovno vzeto iz naj-radikalnejšcga hrvatskega lista! Komentar menda odveč! Samo ena pripomba: Isto bi lahko napisal ljubljan- ski »Slover e c« za svojo »uspešno« slovensko (kfrikalci pa slovenska politika) politi! S« ei i o novem tiskovnem zakonu, V »Hrv /rskem pravuc čitamo tele pametne s /vke o novem tiskovnem zakonu: »Pi jjoveduje se, da pripravlja vlada nov tiskovni zakon, ki bo zadel klevete 7 ncdstrožjlml kaznimi. Vsi, ki poznajo, da se pri nas že nekaj desetletij izr fjlja poslanska imuniteta kot oklop ii ščit, izza katerega lahko do mile volj< vsakdo kleveta in blati nasprotnika, i a niti pred sodiščem ne more dobiti 7 iščite pred tako oklopljcnim imunitet < im vitezom, se bodo vprašali: Kam to vodi? Namreč, kam vodi tak tiskovni zakon, ki onemogoča kleveto in laž in sili k resnici in eventurJno k poštenemu boju?« »Hrvatsko pravo« Je zadelo enkrat v eni svoji odkritosrčni izjavi golo resnico! = Stlpica Radič odložil svole mandate. Praškemu »Venkovu« baje poročajo iz Beograda, da la Stjepan Radič odložil vse svoje poslanske mandata V pismu, ki ga je baje poslal predsed-ništvu narodne skupščine, pravi, da odlaga poslanske mandate zato, da olajša in pospeši kazensko postopanje proti sebi zaradi veleizdaje in da se neče skrivati za poslansko imuniteto. — Ta korak bi bil pameten in umesten, toda prav zategadelj, ker bi bil ta korak pameten, ne verjamemo, da bi ga Radie storil. Vest *Venkova« se nam zdi neverjetna. Ako bi bila resnična, bi jo pač najprvo objavili v Beogradu, ne pa v Pragi. == Narodna skupščina v številkah. Zagrebška »RiieČ« priobčuje zanimiv statistični pregled o zadnjih skupščinskih volitvah. Ta statistika ugotavlja, da Ima vlada v narodni skupščini 163 glasov (142 radikali in 21 samostojni demokrati), Mok »narodnega sporazuma in seljaške demokracije« 139 in ostale opozicijonalne stranke 13 (zem-ljoradniki s Pucljem 5, Nemci 5 in črnogorski federalisti 3). Na treh volilnih okrajih so izvoljeni: Nikola Paš*.č, dr. Ante Trumblč. Pavle Rad;č in dr. Korošec. Na dveh mestih so izvoljeni: dr. Vojislav Janiič, Boža Maksimovid, dr. Milan Stojadinovič in Miloš Trifunovič (vsi pristaši vlade). Stjepan Radič, Avgust Košutič. dr. Polič, dr. Spaho, dr. Šumenkoviii in dr. Kraft (opozicija). — Zaradi teca odpade na prvem sestanku 18 še nezasedenih mandatov. Odsotni bodo dalje zaprti Stjenan Radič, internirani Člani vodstva HRSS, pet po Šte« . vilu, in trije begunci, tako skupaj 9 ra^ dičevcev. če vsi ostali poslanci pridejo na prvi sestanek narodne skupščine jih bo 27 manj, torej celokupno 238. Od teh jih pripade 157 Narodnemu b!oku IIS opozicijonalnemu bloku in 13 ostal: opoziciji. Vlada torej na prvem sestait ku narodne skupščine razpolaga z ve» čino 25 glasov nad vso opozicijo. Velik vlom pri Kragnjevcu. V noči od 4. na 5. marca Je bil v Račl pri Krassujevcu IzvrSen nenavaJn") Jrzer vlem. Doslej neznani storiljl so vlomili v pisarniške prostöre pa mesa mlina, last rn» dustrfiaba Antomi:a 2ivanoviča In odnesli težko *Werthelm« blagajno na dvorišče, K naložili na voz ter odpeljali. Dogodek j« povzročil v celi okolici, kakor tudi v Beogradu, veliko senzacijo, ker doslej v teli krajih taka tatvina Se ni bila zaznamovana Senzacija je temvečja, ker se je v blagajn' nahajalo 2 milijona dinarjev v gotovini h v vrednostnih papirjih. To je menda nar večji in najplodonosnejši vlom, ki je bil zad« nja leta Izvršen v naši državi. Tatvino jt prv! opazil lastnik milna 2ivanov!č. Ko j pri5cl zjutraj v pisarno je v;del, da je blagajna Izginila. V pisarni je bil velik nered Vse prek so ležale listine, pisma in dokumenti, iz česar je sklepati, da so tatovi pre* brskali celo pisarno. Brez dvoma je. da j4 bilo pri vlomj udeleženih do 6 oseb. Po sle« deh voza, na katerega so raložtli blagajno. Je sklepati, da je voz kmečki ki da so storilci seljaki Iz okolice. Verjetno je, da so tatovi blagajno odpeljali v bližnji gozd in j* tam odprli. im Garzanoo srn 85 Korak je še vedno ležal In sicer tako, da je mogel natančno opazovati vse podrobnosti te strašne katastrofe, ki je morala v trenotku nastopiti. Njegovo telo je oblil mrzel pot. Srce mu je prestalo biti. Ali se dekle še pravočasno reši na drevo? Ne, že, že io dohiti in tudi, ako se ji posreči zagrabiti se za vejo, jo bo zagrabil in strgal na tla, prebodel s svojim ostrim in dolgim zobom in pomandral s svojimi, stebrom podobnimi nogam, i Bil je Iv pri nji. Korak bi rad zatisnil oči, toda nI mogel. Rad bi zakričal, toda v grlu ga je nekaj Stiskalo. Čutil Je, kakor da bi ga nekdo zagrabil za vrat in dušil. Izbuljil je oči. Se nikdar v svojem divjem življenju'ni občutil tako strašne groze, kakor sedaj. Do sedaj pravzaprav niti vedel ni, kaj ie groza. Sedaj, sedaj —. — — Kaj je to? Z drevesa je skočila neka čudna postava In hitela proti Tantoru. Bil ie to bel, nag orjak; okoli pleč je irnel ovito dolgo, močno in skrbno spleteno vrv in za pasom mu je visel dolg lovski nož. Drugače ni imel nikakega orožja. Z ?oUpi «"Q^antf se je postavil Tantorju v bran, V tem hipu pa se je iz njegovega grla izvil kratek in oster krik in ogromna žival je na mestu obstala. Meriema se je zagrabila za vejo in švignila v varno zatišje vrh drevesa. Korak se je umirjen oddahnil. S tihim zadovoljstvom je zrl na rešitelja Merieme in polagoma je pričel razumevati, kdo more biti ta čudoviti stvor, kateremu je celo Tantor pokoren. Slon je lomastil pred tujcem semintja, prestopal z ene noge na drugo in nekam zlovoljno godrnjal. Bell mož je stopil bliže k nJemu in mu tiho nekaj pošepetal. In zgodilo se je čudo: Tantor se je umiril, blesk v očeh je ugasnil Hi v sebi Je zatrl vsa znamenja sovražnega razpoloženja. Ko se jc tujec bližal Koraku, mu je slon sledil pohlevno in ponižno, kakor ndano jagnje. Ves dogodek je z drevesa opazovala Meriema. Tuji mož se je obrnil k nji tako. kakor bi sc naenkrat nanjo spomnil in ji je klical: »Žlezi doli. Meriema in pridi k meni!« Spoznala je tujca. Njene oči so saiftrtlc in pri« jetno začudena je zaklicala: »Bwana!« Zdrknila je z drevesa na tla hi nra hitela v naročje. Tantor je strigel z ušesi in oprezno opazoval tujca; ko mu je ta nekaj namignil, je mogla Meriema mirno stopiti k nJemu. Bwana In Meriema sta odšla proti kraju, kjer ie ležal Korak. Z radostjo in usmiljenjem so bila napoUnjena njiju jsrca. Deli oriak je spoznal Koriti; »Jack!« je zaklical in se sklonil h Koraku. (nato pa krlknila radostnega presenečenja. Skočih »Očelc je bolestno odgovoril Korak. »Hvala je z drevesa na tla, zanjo še kakih dvajset drugih bogu, da si prišel Ti, zakaj nihče drugi v vsi džungli ne bi mogel pregovoriti TantorjaU Hitro so prerezali vrvi. Korak je skoči! na noge in tesno objel očeta. Bwana se je obrnil k Meriemf in ü rekel: »Zdi se mi, da sem Ti ukazal, da se vrneS k •Moji dragi« na mojo farmo. Korak se je začudil. Njegovo srce je zahre-penelo, da bi objel dekle, toda spomnil se je, da ona ljubi drugega, da ljubi civiliziranega in kulturnega Angleža; on pa je divjak, neotesani opičji človek, divja gozdna zver, katero človeško bitje ne moro ljubiti. Meriema Je proseče «pria oCI v Bwano, »TI al ml rekel.« je govorila tiho in boječe, S stisnjenim glasom, »da je moje mesto poleg moža, katerega ljubim.« In v njenih oceh Je zasveti! žar. kakoršnjega v njih le nihče moških ni vide!, tudi Korak sam ne. Korak Je razpel tvoje roke in kriti! njej na. sproti. Pred njo je pokleknil, stisni! njeno roko in jo poljuboval z ljubeznijo in udanostjo, kakr bi bila ona kraljica tega sveta. Tantor Je zlobno in grozeče zarenčal. Vsi trije so se prestrašili. Tantor je zlohotno mežika! z očmi in se razgledoval naokoli po drevesih. Naenkrat so med vejevjem zapazili ogromno, ostud opic, ki so v radostnem razpoloženju skakale in plesale okoli svojega kralja, ki je v opičjem jezik« vzkliknil: »Tarzan, glavar džungle se je vrnil!« Bil je Ajaks in njegova družina, ki je skakala okoli naše trojice in okoli Tantorja. Po džungli so odmevali veseli klici in krikf hrup in trušč. Tujec bi rekel, da so opice razdražene in polne sovraštva, pripravljene, da izvrše najostudneiše zločine. Toda njih klici ln kriki so bili izraz spoštovanja in udanosti do kralja. Ki Je bi! najsilneJSi izmed vseh. Ajaks je poskakoval najvišje; v gozdu je nastal tak Sum. da se Je zemlja tresla in da so vsa živa bitja daleč naokoli izginila in se poskrila v smrtnem strahu pred dlv. jim Akutom. Korak je svojemu oCetu položil roko na ram« fn poln udanosti, spoštovanja in ponosa izprego* voril: »Na svetu le samo en Tarzan. Ne bo se rodil ki bi mu mogel biti enak.« i čei dva dni so vsi trije nas"! znanci skoči! Z dreves, ki so rasla okrog velike nezaraščem ravnine; v daljavi Je bilo videti dim, ki se je dvl gal iz domačije Velikega Bwane, Tarzana im i no glavo opice* ki üb ie nepremično opazovala, sosednih poslopij razsežae iarme» / / • Štev. 54. »SLOVENSKI NAROD« dne 7. marca I$25. Stran 3. Dnevne vesti. V Uubuanh dne 6 marca 192$. OdJ >vor C z Sfoslo vašl:ega Sokol: Iva na lerikalno gj&io. Predsedstvo COS je Izdalo v sre-3o na vse članstvo proglas, v katerem reagira na poziv katoliških škofov, da ne sme biti noben katoliški vernik član Sokola, in pravi med drugim: »Trditev, da Sokolstvo odvrača svoje člane od vere, nasprotuje resnici, ker Sokolstvo ščiti svobodo prepričanja in vere vsakega poedinca ter obsoja vsako netaktno in nestvarno versko ali protiver-sko agitacijo. Na VII. kongresu v dcc. 1924 je COS pozvala vse člane, naj ne pozabijo idealov pravičnosti, ljubezni in moralnosti ter premišljujejo o svojem verskem prepričanju in o svetovnem naziranju, da tako po svojem notranjem prepričanju urede razmerje do cerkve po Tvrševih besedah, da je pravica pa tudi dolžnost vsakega poedinca brezpogojno pripadati tej ali oni cerkvi, ali pa, če to ni v skladu z njegovim prepričanjem, odkrito izstopiti iz verske drnibe. Nastop spiškega Škofa je povsem tasno pokazal pravo lice katoliške hijer-arhije, ki Še vedno nI opustila svojega prizadevanja po nadvladi nad državo, nad vladami In državljani ter nad duhovnim življenjem ljudstva. Ta čin je samo eno poglavje iz cele vrste sličnih klerikalnih napadov na Sokolstvo. Spiski škof je zakrivil s tem napad na državljansko svobodo; on ogroža kulturo m nravstvenost državljanov in varnost države same s tem, da Izziva boj med celimi sloji ljudstva. Ta napad moramo tem bolj odklanjati, ker je namenjen v prvi vrsti mladini, v Čije srca 5eje mržnjo in sovraštvo do gotovih slojev. Ta izbruh klerikalne nestrpnosti je tem bolj žalosten, ker izvira iz slovaškega ljudstva, za Čigar svobodo so tisoči Sokolov tako radi riskirali in žrtvovali svoje življenje, ko so s krvjo napojili divne in drage slovaške poljane. Ta nastop Je poziv na uničujoč kulturni boj. Mi, bratje in sestre, stoječi na braniku države, nastopamo z vso odločnostjo proti prizadevanju, da bi se cerkveni ali katerikoli drugi družabni zakoni uveljavili nad zakoni naše države. Boriti se hočemo proti vsakemu kleri-kalizmu. ki zlorablja vzvišena načela in iut v osebno, stanovsko ali strankarsko mržnjo. Zatirati hočemo vsako neiskrenost v verskih in nravstvenih zadevah. m sicer z ljubezni polno besedo med zaslepljenimi in nevednimi ter ostro in dolini, kjer se Je Jelo nevarno Sfrit! nemfk'a-tarstvo. Da zajezi nemški naval, Je priče! s krepkim narodno-obrambnim d dom. Osnoval Je podružnico Družbe sv. Cirila In Metoda« in skoro na to tudi »Sokola«. Občna društvoma le načeloval in jima bil duša ter gonilna sila. V Polzeli se je razvilo živahno narodno življenje. Ta preje mrtva vas je postala ognjišče narodnega pokreta, vse to po Cizlovi zaslugi. Ko je izbruhnila vojna, so Cizla kot znanega panslavista seveda takoi prijeli in ga odgnali v Gradec. Radi srbofilstva in rusofilstva je bil obsojen v 13mesečno ječo. Po prestani k">zni so ga še Internirali. Interniran Je bil v Oilters-dorfu, Weyerburgu, Sitzendorfu In je končno prišel v Mltterjrrabcrn, kjer je našel svoje tovariše v trpljenju dr. Laha. Levstika, Pustoslsmška, Zalarja in druge. V neomajni veri, da zmaga pravična slovanska stvar, se je izpopolnjeval v ruščini in snoval načrte, da se po končani vojni preseli v Carigrad, ko postane mesto ob Bosporu — rusko. Ta nada se mu sicer nI Izpolnila, pač pa Je srečno doživel osvoboditev in ujedi-njenje svoje dnmovine, v kar Je s svoilml tovariši v Mittergrabernu tako krepko veroval celo v najtežjih trenotkih, ko so se navidezno podirale že vse nade. Po dolgih treh letih trpljenja se Je vrnil domov, telesno sicer oslabljen, na duhu pa nVndeniŠko čvrst In krepak. Nadaljeval Je delo tam, kjer na Je prekinila vojna. Lani se je preselil iz Polzele v Maribor. Tudi tu Je ostal zvest svojim narednim Idealom ter nadaljuje delo, ki ga Je započel v Polzeli. Vernemu svojemu somiSjenfku, kl je vzgojil vso svojo rodbino v krepkem slovanskem in Juro-s!ovenskem duhu. kličemo ob jubileju; JcŠče na mnogaja IJeta! — »Do pravega prepričanja« je prišel trgovec Josip Herman v OČeslavcih pri Gornji Radgoni. Ril je svoje čase naroden in napreden mož. sedaj je šel rre stl general Stojanovlč v Ljubrarl. — Premestitev iz Ljubljane, Učitelj na meščanski šoli na Prulah Pavel flerbst je premeščen v Mokronog. »Slovenec« št. 2 pravi, da je bila premestitev izvršena »proti izrecni volji g. G a n g 1 a in da je g. Herbst tudi tajnik p. arodnoradikalne stranke.« Da ne bo nepotrebnega slepomišenja, ugotavljamo, da ta premestitev sploh n e spada pod referat g. viŠ. nadzornika G a n g 1 a in da g. Herbst n i tajnik na-rodnoradikalne stranke, marveč samo tajnik Ravn'harjeve skupine, ki zase še ni našla imena, ki je dolgo ko-lebala med davidovičevci in klerikalci, dokler ni končno zajadrala popolnoma v klerikalni tabor, kakor izpričuje klerikalna kandidatska lista za občinske volitve v Ljubljani, na kateri se nahaja na četrtem mestu dr. Vladimir Ravnina r. — Prevzctje solunskega pristanišča. Po poročilu iz Soluna so včeraj jugo-slovenski in grški delegati skupno z grškim guvernerjem podp:sali zapisnik o prevzet ju svobodne solunske cone v Mnislu sklenjene pogodbe. _ Šrlatlca v beogradskl volni akademiji. Na ukaz vojnega ministrstva je bila včeraj zaprta vojna akademija, ker se je med gojenci pojavilo več slučajev škrlatice. Pouk na akademiji je slstfran za 20 dni. Zdravi gojenci so dobili dovoljenje, da odpotujejo domov. — Jubilej narodnega delavca. Včeraj je pTfznoval svojo šestdesetletnico g. Josip C tael, posestnik kavarne »Evrnpae v Marborn. SlavlJcnec Je bil vse življenje na-vnosen narodnjak In marljiv delavec na narodnem in kulturnem polju. Doma le iz Lahkega, je posečal gimnazijo v Celju in se na to posvetil trgovskemu poklicu. Ze kot mladenič se je 2ivo zanimal za Slovenstvo, ^rce ga le vleklo v Rus jo. Napoti« sc je «Ja in prebii tam dlje časa. Vrnil se je v do-^ovino, prožet slovanskih idealov. Pred vgkm *<* hr t»*wvec v mili v. slap so pripravili orožniki lopovom zasedo. Nekako okoli tretje ure zjutraj so razbojniki preganTanf od grških orožnike v paslral! selo. Med našimi orožniki In banditi je nastala huda bitka, ki je trajala dve tiri. V tej borbi je bil ubit orožnik Andrijevič. padel pa je tudi Ismail Tajin z dvema svojima tovarišema. Grška vlada je sed^j odhkovala vseh šest orožnikov, ki so se udeleZili borbe, rodbini padlega Andrijeviča pa je bila podeljena podpora grške vlade. — Posetnlkotn praškega velesefma (od 22. do 29. marca ti.) Uprava praških mednarodnih vzorčnih velesejmov naznanja vsem trg in drugim zainteresiranim krogom, da poleg 50/o popusta na Železnicah v CSR Imajo posetnlki tudi 33% popusta na kralj. SMS železnicah za vse potniške in brzovlake. Na ta način so stroški, združeni s posetom omenjenega velesejma, minimalni. Pričakovati Je torej, da bo udeležba tuk. strokovnega sveta na praškem sejmu kar najobilnejša. — Društvo zobotehrtlkov za Slove«?!© naznanja vsem članom, da se vrši redni občni zbor društva 8. marca ob 2. popoldne v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Udeležba za vsakega člana obvezna. 494-n — Na mednarodni književni setem v Florencl. ki se prične 25. aprila, je prijavilo svojo udeležbo oflcPelno 12 držav, polofici-ieino 5. Iz Jugoslavije še ni prijave. — Iz Amerike. V Newyorku se Je poročila znana slovenska pevka gdč Slavka Povše z g. Julijem Tarsonom. — Zlato poroko sta obhajala dne S. februarja zakonska Kocjan in Ana Kronovšek iz Indlanopollsa. Oba zakonca sta kljub svoji visoki starosti še-vedno čvrsta in Čila. — V kraju Yuku je januarja izvršil samomor Andrej Komac rodom iz Bovca. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. — V Franklinu je umrla 16. januarja ro:akinja Josfpina Karlingcr, rojena Forte. Pokojnlca, ki je dočakala 43 fet, je bila doma iz Zagorja. V Ameriki je bivala 12 let. — V kraju Ely je dne 4. jan. pieminul Anton Knap doma Iz Blate pri Grosupljem. Star je bil 59 let. Zapustil je ženo, sina in tri hčerke. — Tragična smrt Slovenka v turni. Dne 28. januarja je na farm! Slovenke Marije Pobačnlk nastal požar. Žena te Mtcla v hlev ter odvezala dva konja. Ko pa Je odvezovala tudi govejo Živino se je pri tem onesvestila In je v slmem ognju popolnoma zgorela. Na pogorišču so naši! samo kup ožganih kosti. Pobačnikova je bt'a vdova. — Proljcče na našem Jadranu. Hotel »Mlramirc«. Crikvenica. Topla i hl.üne morske kupke. Sooa sa čelom o$krbom od Din 9Q—, 319-« — Svojo teto zazgal? Na uka« državnega pravdništva v Subotici je bil aretiran železniški uradnik Franjo Almasi. ker obstoja »um, da se Je Jznebil »vele 84 let »tare tete. Starka je pred dnevi v svojem s'ano-vanju zgorela. Almaši je osumljen, da je teto potil z bencinom In zažgal. Sum Je ute- « les*. 4a im »uufca «e*i faettfe - ~ GREM!J TRGOVCEV v Ljub* tjnni 'licujc za danes, v petek, ob pol 20. -ve~ - važno zborovanje* vseh čla* nov. Na dnevnem redu so poročila o sedanj :~ stanju sfsr.ovanjskega zako* na in sklepen je o stališču, ki pa zavte* majo tigovcl £lcd? najemnin in odpo* vedljivcsti trgovskih in sploh obratnih prosforov. — Zadeva je teko važna, da pričakuje G remi J poL.e udeležbe. — Z&or se vrši v gremijalni zbornicU L nadstropje Krcd.tne banke, vhod iz Alekscr-črove äste. — Nezgoda g. fflnha Nučlča. Povodom snoCne slavmostne predstave, v kateri je NučIČ i*rral »O hela«. Je umetn'k v sceni, kjer pade Othello v nezavest, pedel tako nesrečno, da si le v komolcu verjetno zlomil rrko. Z junaškim samozatajevrnjem pa Je NuČIč vs-rajnl na mcs'u In Itp1 do krn-ea prcds'ave, ne da bi kdo onazH, da Je poškodovan. Po predstavi J- NucUh prelskal dr. Avramovič. ki je ugotovil, da Je roka v komolcu najbrže zlomljena. Nučlč le Ml preoe'lan v bolnico. — Kakor nam danes Javljalo Iz bolnice, Nuči2a Še niso pregledali, ugotovljeno je. da Ima zlomljeno rrko. — NuČIčeva proslava in naše cve+Učrr* ne. Na5 jubilar je včeraj s' oro utonil med venci in cvetVami. ki so nvi jih po'lonili prijatelji in obožev .telji za njri»ova 25 let* nlco umetniškega d°Iovan»a. Pri ti priliki smo or'zi\ naše cvetličarne ne zaosta. jajo za drugimi mesti m da je ta obrt tudi v Ljnhljani dosegla izredno visoko stopnjo popolnocti Venci so bili spleteni s izbranim okrsrm, trakovi ekcentni, cvetke v pestrih šopkih. Večino tega cvetja in vencev je iz« delala cveticama gc. Bajtove. — Gostovanje Vike PcdgorsTre, članice Narodnega gledališča v Zagrebu v naši drami. V soboto 7. t. m. zvečer gostuje v Lenormandovi drami »Izgubljene duše« gospa Vika Podgorska, naša rojakinja, sedaj članica zagrebške drame. Gospa je kreirala vlogo Juliette Že na zagrebškem odru z največjim uspehom in Je sploh na glasu kot odlična dramska umetnica. Ljub'Jansko obllnstvo ne bo zamudilo prl'ike, da si jo ogleda. Predstava bo Izven abonma. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v Leonišču g. Friderik Dorsche 1, slušatelj ljubljanske tehnične fakultete. Pokojnik je bil koroški rojak. Njegov oče Ing. Dorschel živi v Fggenbergu pri Gradcu. Pokojnik je prišel pred dvema letoma v Ljubljano, kjer se je vpisal na tehnično fakulteto. Poleg tehnčnih Študij se je marljivo bavil tudi z učenjem slovanskih jezikov. Stanoval je v akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici. Pred par dnevi je za večerjo povžil klobaso. Hipoma mu je postalo slabo. Prepeljali so ga v Leonišče, kjer pa je včeraj nenadoma umrl. Bil Je Izredno marlliv dijak, priljubljen pri vseh tovariših. Pogreb bo v soboto 7. tm. ob 14. iz Leonlšča. Pokojnika prepeljajo v St. Vid nad Ljubljano, kjer ga ob 16. polože k večnemu počitku. Blag mu spomin! — Pogreb kolege Dorschela se bo vršil v soboto, 7. marca ob 14. Iz Leonlšča. Pokopan bo v št. Vidu nad Ljubljano. — Sokolskl gledališki oder na Viču vprizorl v nedejo 8. marca cb pol 8. zve« čer burko »Maks v škripcih*. 504 — Tatvine na sodišču. LJub'Jancanom bo gotovo še v spominu tatinska in vlon.il-*-ka tolpa brata Sitar in tovariši, ki je dolgo Časa strahovala Ljubljano ter okolico. Kcn-čno se je posrečilo celo družbo spraviti na varno. Ivan Sitar, to je starejši brat, je bil obsojen na dve leti, mlajši Lovro Sitar pa na poldrugo Jero. Na dan prihajajo sedaj zanimiva razkritja ter podrobnos.i o poslovanju te tolpe. Kakor znano. Je bilo lani v Ljubljani ukradenih nebroj pisalnih strojev, vendar krivcev ni bilo mogoče Izslediti. Policija je sedaj ugotovila, da Ima veČino pisalnih strojev na vesti Sitarjeva iolpa. Drznost bratov Sitar je v ostalem naravnost brezmejna. Celo v preiskovalnem zaporu na sodišču sta kradla. Oba brata sta za časa preiskave delala v pisarnah na sodišču. Izkoristila sta to priliko ter kradla koleke velike vrednosti z raznih rekurzov in drugih vlog. Kokke sta poSUJala v rekomandira-nih pismih ljubici starejšega Sitarja, Sedaj ko lopovom priŠTi na sled ter napravili konec njih manipulacijam- Sodišče ie uvedlo obširno preiskavo in je pričakovati Ae in-ieresantnih razkritij. — Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona* ima v soboto dne 7. t. m. zvečer ob pol 8. važen pogovor v društvu* Vsi i» vse! — Odbor. 505-0 — t družen!, volni* InvaTdov, vdov tn rlrot kraljevine SfiS, podružnic v LJtrb-IJanl, vrši svoj redni občni zbor dne 22. ;narca t. L ob 9. dopoldae v dvorani M est» nega doma. Vstop dovoljen samo rednim članom. — Odbor. 50l-n — Nezgoda v Woliovi uli:L Včeraj popoldne le eeliai hlapec rran Stcmplhar na vom viaofco barake po Wot- fovi ulici proti Kongresnemu trgu. Na vogalu omenjene ulice se Je baraka zadela v solnčno streho tvrdke Ivanuš - Vlaj. Streha se je zrušila, pri čemur se je razbilo veliko Izložbeno okno. Skoda na razbiti šipi znaSa 7670 Din, na pokvarjeni strehi pa looo Dia — Na Gllnccb je neki luksuzni avto povozil velikega črnega psa z dolgo dlako. Psa je ustrelil nato službujoči stražnik. Pes je bil baje stekel in se Je že več dni klatil na Glincah. — Saje so se vnele. Včeraj popoldne nekako okoli pol 16. so se vnele saje v dimniku hiše štev 21 na Poljanski cesti. Ogenj Je opazil v hiši stanujoči krojač Anton Jarc. ki je obvestil gasilce. Požarna bramba pa nI stopila v akcijo, ker je b?l požar medtem že udušen. — Neznano kam je odšel 2. tm. hlapec Alojzij Hrastnik, zaposlen prf trgovcu Zor-manu na Starem trgu. Hra^trHk je bil zadnje čase radi svoje bo!eznl vWno potrt in nI izključeno, da je Izvršil samomor. Na sebi je imel črno suknjo. — Začrtnlškl tečaji esperantskega Jezika se otvorijo v pc:ek dne 6, marca ob pol 20. uri v šentjakobski Šoli. Prijave sorejema Esperan.skI klib, Kolodvorska ulica 33, vsak dan od 17. do 19. ure. 496-n — Hrastniškl pralni prašek se pen', čisti In razkužuje, 50/L Julijska krajina. — 64 letni za!"ubUenec V deželni uboŽ-trlcl v Gorici je bil za vratarja ožcnjenl 64 letni H. Komel. Zaljubil se je v kuharico zavoda. 30 letno vdovo Alojzijo Mraktč, doma iz Kala. Prigovarjal jI je, da naj gre ž njim Iz zavoda, da jo poroči itd. Svarila ga je žena, svarili so ga druži. a!i stari Komel je bil vedno bolj za'jubljen in ljubosumen. Mrakičeva ni hotela zapustiti zavoda Slednjič je vzel Komcl samokres In ko je zagledal kubarico, se jI je približal m sprožil revolver dvnkrat, zadel Jo je v obraz. Mrakičeva se nabaja v bolnici, kjer sa to operirali. Komel je šel takoj sam k orožnikom naznan:t kaj je storil. Pripovedoval je, da je ljubil kuharico z vso silo svoje du5e. Ker pa je postajala proti njemu vedno bolj hladna je kupil revolver fn streljal na njo. Iz Celja. —c Smrtna kosa. Umrla je v Celju ga. A. R i h t ar šl C soproga okrajnega gozdarja v pok. g. Alozija Rihtaršiča. Naše so-žalje! —c Pobiranje obč^nsktfi davščTn v Celju. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil mestni občini celjski do definltrvnc odobritve proračuna, najdalle pa do 31. marca ti. pobiranje občinskih davščm razen dok lad na direktne davkj v dosedanji izmeri. —c V. mladinski koncert Glasbene Matice v CeUu s predavanjem se vrši v nedeljo, dne 15. marca ob pol 11. uri dopoldne v mali dvorani Celjskega dema. Iz Maribora. —m Grobni snomeurk za pok prof. dr. Medveda. Kakor Javljajo Iz Maribora, nameravalo učenci pokojnega dr. Medveda postaviti svojemu profesorju lep nagrobni spomenik. V to svrho bo te dni sestavljen odbor, ki naj pobira prispevke. —m Koncert prof. JIrancka Pod pro-tektora'om mariborske Glasbene Matice priredi zbsoviti pedagog in virtuoz profesor .Josip J I r a n c k dne 18. t .m. v kazin-ski dvorani koncert. Koncert obeta biti lepa umetniška prireditev. —m Težka nesr?ča. V Stolni ulici je voz gostilničarke Mösch^r povozil nekega 71e:nega dečka. Voz je Šel dečku čez prša ter mu zlomil več reber. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko b-^nico. —m Mariborska kroni' a. Prijet j^ bil strugar Anton A., ki je v pijanosM zmerjal stražnika z najlzbranejštmi izrazi, kar jih je imel na razpolago. Lotil se ga Je tudi dejansko. Mož bo imel opravka z državnim pravdnlštvom. — Neznan storilec Je obiskal posestnico Marijo Mulec v Zitarclh in Ji Iz podsTešja odnesel 93 kg s'anlne v vrednosti 2100 dinariev. — Ovadbe. Rpdi prestopka ccs^opolicijskoga reda so bile ovadene tri osebe, dve radi prestooka pasjega kontumaca naznanjene pa so bile 3 izgube. —m »Prečastltl agltlralo« m Rad*Ča. Pod tem naslovom Doroča mariborski »Tabor« zanimivo dogodbico o agitaciji Župnika Pučnika iz Pristave. Tozadevni zapisnik, ki leži v redakciji »Tabora*, se glasi: iDne t. februarja t. L Je na dan pred volitvami prišel g. župnik Pučnik iz St. Petra na Medvedovem selu na spoved k moji bolni mami. Po končani spovedi sem ga malo pogostila« pri Čemur se je razvil pogovor o volitvah. Ko sem rekla: »radovedna sem, kaj bo |ut-rita reče g. župnik: »Že danes leži Pažlc pod mizo. Nedolžne zapirajo, a vsi ministri, ki so sedaj na vladi, spadajo v luknjo. * —-VedoČ, da misli z besedami »nedolžne zapirajo j Radiča in tovariše, mu rečem, da Je Radič ničvreden, a on mi na to odgovori: »Vsi bodo jutri volili le Radiča.-S ciborijem okrog vratu se poda natovDer-više na agitacijo. — To izjavo potrdim, treba, tudi s prisego. Sport. DESET OLIMPIJSKIH ZAPOVEDI HOLANDSKE. Holandska je razvila nenavadno propagando za bodočo olimpijado, ki se vrši leta 192S. v Amsterdamu. K tej propagandi spada tudi 10 olimpijskih zapovedi za rloland-ce. Zapovedi se glase: 1. Spoštuj v poVii meri čast, katere jt deležna Holandska s to prireditvijo. 2. Izrabi to priložnost za to, da se bo ime Holandske po celem svetu Imenovalo s spoštovanjem. 3. Pomisli, da bo v letu 1928. na holand-skih tleh prva nevtralna olimpijada In da bo prvič, da se sestanejo vsi narodi na svetov-* nI tribuni. 4. Glej, da bo oHmpijada v zgodovini Holandske ovekovečena kot izredno sijajea dogodek. 5. Skrbi, da bo vodfl olimpijado vzoreft odbor. 6. Paz!, da bodo Številni in tisoči inozemski gostja ljubezni Ivo sprejeti 7. Ne pozabi, da je za razpos'avitev cilja potrebno dele nas vseh. Vsak na? Ima veliki cfli vedno pred očmi. 8. Razširjaj olimollsko ?dejo po celi deželi. 9. Ne optrsti, da vsak Holandec izvrS svojo dolžnost za olimpijski fond. 10. Skrbi za športni pomladtk Holandske m da bo leta 1928. holandskl prapor večkrat plapolal na olimpijskem drogu. Iz teh zapovedi se zrcali vsa odločna volja malega hoiandskega naroda do popolne športne vzgoje, kar naj ga dovede du cilja — do zmage. — Gradjanski Zarreb : Primorje. Nedeljska tekma nam bo po dolgem presledku zopet nudila priliko, da občudujemo bivšega j prvaka Jugoslavije, znamenitega Gradjan^ke-\ ga Iz Zi^re*ba. ki je Še pT*»«i kratkim dose. I gel v tujini krasne uspehe. Gradjanski zame« re Stoti med svoje najlepše uspehe zmago nad glasovito špansko Bircelono F. C.» s mer se zamorclo ponašati le redki kontinent talni klubi. Od vseh Jugos!oven*kih vodečih klubov je najbolj vpoštevan v tujin. Med drugim naj omenimo tudi rezultat, ki ga je dosegel letos v januarju proti Wackeru, München, 3 : 3. Ta klub je svoječasno naetopil tudi v Ljubljani pro'i Iliriji ter jo po krasnem boiu premagal z 8 : 3. Z ozirom na is-borno formo, v kateri se nahaja Wacker, smemo smatrati ta rezultat kot lep uspeh. Tekma se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta, ter se prične ob 15. — Predproda ia vstopnic (s popustom) v trafiki Sever. 5e!enb"rgova rlica. — Prtmorje rezerva — Lask. Prc-3tekma k gornji tekmi ob 13JO. 503—n — Ljubljan-ki skavt!I V nedeljo 8. meseca vran predava Sivi volk, naš starešina« o planinstvu ob 10. na učiteljišču. Predavanje spremljajo skionučne slike. Pridite vsi in pripeljite prijatelje pokreta! — Medved j e s r c e, tajnik. 502-n — T. K. »Skala«. Zadnji termin za oddajo turnih kontrolnih pol je 15. marec. 506 — Novi svetovni pl<*vatn! rekordi. Bob Skelton, znnni olimpljonik in prvak v prsnem plavanju, je postavil v plavanju na 200 vardov v 2 : 32. Stari rekord Madžara Tolda je znašal 2 : 39A — Iz Floride poročajo o novih svetovnih rekordih. Ete'ka Lackie Je dosegla na 50 vardov čas 28.1 (prejšnji njeni svetovni rekordi so znašali 32.4 in 1 : 10.1 na 100 m). Istega dne !e postavila Marta Norelius na 300 m rekord s 4 : 121 (stari rekord 4 : 21). Mestni prt«rresn* zavod v Ljubljani 681 Ing. Otmar in Marija Dorschel naznanjata v svojem in v imena vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njih nepozabni, Iskrcnoljubljeni s"n, gospod Friierik F. J. stud. ing« v četrtek, dne S. marca 1935 ob poro eni popolvdne po kratki, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno premini!. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 7. t. nt. ob dveh popoldne iz hifte smrti. Stara pot 3 do mestne meje na Gospo»vetski cesti, od* koder K prepelje truplo pokojnika v $t. Vid nad Uub» Ij'ano, Kjer se bo ob.»t rlh popoludno položilo na tamošnje farno pokopališče k večnemu počitku. 49 »SLOVENSKI N A ROD« dne 7. marca 1925. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Drama. Tsčefek ob 20. x\>ečer. Petek, 6. marca: »Vdova Rošlinka« Red F. Sobota, 7. marca: »Izgubljene duše*. Gosto« vanje ge. Vike Podgorske iz Zagreba. Izven. Nedelja, 8. marca: Ob 15. »Strickove sa* nje«. Ljudska predstava pri znižanih ce« nah. Izven. Nedelja 8. marca ob 2Q~ Vdova Rollinka. • Izven Ponedeljek 9. marca: Rosmerhoim. I^ed D. Opera: Začetek ob pol 20. zvečer. Petek. 6. marca: »Boheme*. Red C (Prvič na novo naštudirano.) Sobota, 7. marca: »Trubadur«. Red B. Nedelja 8. marca ob 15.: Netopir, Ijui^ka predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. marca: Pikava dama, scosto-* vanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. Ked A. ..4. • * Proslava Nucieeve £5 lepita. Včeraj je Ljubljana odkrila igralcu NuČiČu in vpričo njega tudi ostalim domačim umetnikom in slovenskim duševnim tvorcem sploh, da ceni zasluge svojih mož in da zna ljubiti osebe, ki žrtvujejo in ki so žrtvovale življenje Visokim ciljem slovenskega duševnega liapredka. Iiinko Nučič je pri včerajšnji slavnostni predstavi Shakespearovega »Othella« lahko opazil, da se danes Stvarniki umetnosti v Sloveniji drugače spoštujejo, kakor pred leti in desetletji, ko so se nam šele odkrivali misteriji umetniških doživljajev. Polna in razprodana hiša je takoj po prvem nastopu v prvern dejanju izbruhnila v dolgotrajno ploskanje in vsklikanje, ki mu ni bilo konca. Po pr--vem dejanju je jubilarjn bila prirejena oficijelna proslava. Dramaturg ljubljanskega gledališča, pesnik Oton Župančič je slavljencu predočil njegovo 25-tetno^ pot, kije vodila od prvih začetkov slovenske drame do sedanje višine in kjer si je stekel kot utemeljiteli slovenske dramatične umetnosti s svojim delom pred vojno in po svetoval vojni rtevenljive zasluge. Pesnik Župančič mn Je čestital v imenu zavoda. G. Šest je jubilarju-kolegu izrazi! čestitke dramskega osobja, neki akademik pa ie prinesel pozdrave slovenske akademske ornladine, ki ga vabi nazaj v našo sre- umetnik, ki je ostal prav v današnji svoji moški dobi resničen bohe'micn. Ne fz načelnosti, ne rad« zavestnega protislovja proti filis.rom, ne iz ko- ketnosti, nego le, ker mora in je to njegova natura. če bi Golar ne bil zašel v šole, bi pa tudi pravi kmet ne bil postal. Namreč ne praktični kmet, ki gospodari, računa, skopari. Delal bi na polju s pesmico v srcu, z dobroto svojih sinjih oči bi mešal glave Špelam in Urškam, a v glavnem bi bil gorenjski Anakreon, ki bi ga s harmoniko ob Štefanu vina ne hoteli porešati na nobeni svatbi nobenem žegnanju. Njegove izvirne popevke in dovtipi bi postali narodno blago. A Golar ni s-lectasti« pesnik. Njegove lahko in prijetno čitljive pesmi in kmetske povesti so umetnine tudi ne oziraje se na kmet-sko snov in domači ton. Zna pa Golar tudi drusače. Za vzorec omejnam njegovo veličastno himno »Domovini* (indijski motiv), ki jo je bil priobčil v bivši ^ Vesni«. Čudim se, da se ni našel še noben skladatelj zanjo. Bere se, kakor bi poslušal grmenje mogočnih orgelj; sijaj cs-durske bohote obdaja te ponosne misli naroda, ki se sklanja materi Domovini. Kdor bi znal to himno, ki se res kar iz-preminja v vročih, globokih barvah Indije, a mora navdušiti vsakogar, ki ljubi katerokoli domovino, enakovredno uglasbiti za moški zbor z velikim orkestrom, bi s tem delanjem stopil v vrsto prvih jugoslovanskih glasbenikov. Lepa in Častna umetniška naloga čaka svojega mojstra! Zdaj nas je Golar presenetil z dramskim delom, z izvrstno kmetsko komedijo, katera bi brez dvoma tudi zunaj naših narodnih meja dosegla mnogo uspeha, če bi bila smiselno prevedena in igrana seveda v pravem gorenjskem slogu. Posebno si mislim, da bi »Vdova Rošlinka« našla popolno razumevanje med Bavarci, ki so našim Gorenjcem telesno In duševno tako zelo podobni. Ta podobnost je deloma »konwer-gentna vzrast* obeh plemen. To se pravi: V sMčnih pojjojm cbdnjaloče Jih narave postanejo različna si plemena podobna. Zato so si Alplncl vsi podobni po življenju In duhu. Vrhu tega spada Slovenec In Bavarce k prastari okrogloglavl pasmi homo alclnus, Je ž njo vsaj zelo pomešan. In tudi zgodovinsko smo posrkali mnogo kapelj bajuvar-ske krvi od brizinšklh kolonistov. Dasi povsem domače delo, je »Vdova RoSMnka« sMčnegn duha, kakor \zre Ludvika Thome aH dragocena pisma njegovega deželnega poslanca .Josefa Fl's^rla v »Simplizlssimu«. O vsebini komedije se je pred vprlzo-ritvilo in po n;ej toliko p'solo in je občinstvu, ker se igra v LJub'jani In v Mariboru, že toliko zn?na. da |o lahko preskočim. Golar Je dober p-ioovcdovalec vaških afer In hudomušnosti. V vsaki fari n?Jdeš takih snovt Samo dvignil Jih ne sna vsakdo v literaturo prav v duhu našega ljudstva. Golar pa Je pisatelj, ki je os*d do zadnie kaplje gorenjska kmetska kri (rodil s? Je leta 1879 v Gosteča h pri Sori: prav tam, kamor ne sega več ljubljanska megla In začutiš Že gorenjski zrak), kr>dar se slovstveno peča s kmetskim predmetom. Ko si je zamisli! tole snov, mu |e bila dana skoro že tudi razporedba prizorov. — Snov jo kar sama narrkuje — seveda talentiranemu pisatelju. Vse gre tako naravno v tej hrt k~kor zares pri kmetskem dogodku, nad kakršnim se smeja devet fara naokoli, dokler nI izumrl sodobni rod. In Dolarjev moxni humor, ki ga ima za naše ljudi in rri-ike. Je prav oni, ka*erega Ima narod sam za svoje domače dpčivetke Zato so ti kmetje, njih mišjenje In početje. tako popolnoma pristni. Prvikrat v naši domači dramatiki! Mnogo sem že tožil, da naši pisatelji, čeprav so menda ravno oni, ki se lotevajo kmetsklh snovi, sami kmetski sinovi, le prav izjemoma zadenejo kmeta, kakor je. Mcško jih je že dokaj pogodil, dasi preenosiransko tragično. Tudi se da kmeta v hudomušnosti in vsakdanjem Življenju dramsko dosti pla-siičneje risati, ne dab; nastajala nevarnost nepristnega estetiziranja. (Konec prihodnjič.) — Nedelja v Narodnem gledališča. V nede'jo dne 8. t. m. popoldne ob 3. uri so poje v operi prlljubeno In'zabavno Straus-sovo delo »Netopir« in sic^r zadnjikrat v tej sezoni. Konec predstave ie pred 6. uro zvečer in na njo opozarjamo v prvi vrsti izvenljubljansko občinstvo. Cene so znižane — ljudske- Drama vprizori isti dan dve predstavi in sicer ob 3 uri popoldne veleza-bavno komedijo »Stričkove sanje« kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah, zvečer pa se ponovi Golarleva »Vdova Rošlinka«, ki Je pri vseh dosedanjih vprizoritvab d^seg'a v resnici velik uspeh. Predprodaja vstopnic oddanes naprej pri dnevni blagajni. — Boheme na našem odru. Danes zvečer se poje v opernem gledališču priljubljena Pucciniejeva opera Boheme v novi -.a-sedbi in popolnoma na novo naštudlraoa. Vloge so sledeče ra7deljene: Mfml — Rö7u« mova, Musette — Thalerjeva. poet — Ba-novec, Collin — ßetetto, Marcel — Cvejič, Schatmard — Subelj, Benolt — Zupun, i-ar-pignol — Bekš, Alc'ndor — Zupan, -^irinarja — PovŠe m Rtrs. Opero je naštudiral krptl-nlk Strftof. režijo vodi g. Debevec. Predstava se vrši za red C. — Gostovanje gospe Podgorske. č'a-nlce Narodnega gledališka v Zagrebu, bo v soboto dne 7. t. m. Oosna Podgorska, ki se je povs^ela v kratki dobi med prve igralke zagrebškega odra, nastopi v g'avnl ženski vlog? Lenormandove dame »Izgubljene duše«. Začetek ob 8. zvečer. — V petek zvečer vr^f se v operi prva vprizoritev nanovo naštudirane Pucci-lle^'e opere »Boheme« pod tak'irko kapelnlka g. Strftof a in v režiji g. Debevca. D^fo Je povsem nanovo zasedeno In tudi nanovo zrežirano. Predstava se vr'1 za red C. — Ned Vls'-e posetnl" e ooemPi p*-cd» S*ar v Lhiblianl oonzarjarno. da se vprizori v nedeljo p^o^Idne ob treh v ooern^m gleda'i^?u prl'J'.'b'J^n"* Straussovo de'o »Netopir« fn sicer zadnjikrat v tej sezoni. Cene ljudske — znižane. — T>r. Cerlnov s'rrfonfcn! koncert se vrši def'-nitivno v ponedeljek 16, t. m. ob 20. tiri v »t Tnfon^k*« dvo-anl. Pri koncertu sodr'u'e več:f od^e'ek M^Hborske vo'nc rrwzike. ker nI dotvl dr. čerln v Ljubljani nofrebmh s'l 7a oorrvozen'e o-k^stra. Dr. Kimovcev »Te Deum« se preloži na m-z^cj^i koncert, ker je dr. K*movec zSoTel. in oblega program came orVestralne točke. Zastopani so trije jur^slov. skladatelji (1 Ho+kn. M'cHpt't. Panw»^, Fr^nc-oz ?c*s-so?a In Nemec Bruckner. Za ta Vonrert vlada Izredno zan'manje tn je prijnvMenih že ser*-*' v^Č nosetnikov z dežele, Iz Celja In ?z Maribora. Gospodarstvo. RA STO PUSTOST.F.MSEK. Odgovorni uredniki VLADlMfR KAPUS —g Akcija proti drag"nji mesa. V Zagrebu je bila včeraj sklicana anketa za določitev cen mesa. Mesarji so pristali na znižanje cen. Njihovi zastopniki so obljubili, da bodo postopno zniževali cene. ne da bi ustanovili kartele. Od včeraj se je meso v Zagrebu pocenilo za 1 — 2 Dinarja. —S Konilikt med sladkornimi tovarnami In producintl sladkorne pese. LJdružcaje producentov sladkorne pese je izročilo poljedelskemu ministrstvu spomenico v kateri naglasa, da je povzročil konflit Kartei sladkornih tvornic, ker predlaga samo 25.50 Din za 100 kg sladkorne pese, dočim so zahteva!! producenti najmanj 50 Din za 100 kg pese, ki odgovarja 6 kg sladkorja brez državne trošarine. Upravičene zahteve utemeljujejo producenti tudi v sp'^cnici, ki so jo izročili vladi m vsem poslaniškim klubom. Ce ne pride na ponovni kofnerend, kt bo sklicana jutri, do sporazuma, začno producenti bojkotirati tovarne in ne bodo več sejali pese. —g Izseljevanje. Po ugotovitvah ameriške parlamentarne komisije za naseljevanje se je izseljevanje iz Evrope v Zedinjene države znižalo za 50%, V poslovnem letu 1923 2\. >e bilo priseljencev 879.302, za tekoče leto je podanih 462.736 prošenj za naseljevanje, največ iz Nemčije In Irske Zelo narašča povračanje priseljencev v domovino. Nekaj je dežel, v katere se vrne več ljudi iz Amerike, kakor jih pa odide ▼ Ameriko. Med te dežele se prištevata tudJ Jugoslavija in Češkoslovaška. —g Mednarodni kongres delavcev v plavžih se je vršil te dni v Kölnu. Zastopanih je bilo 14 dežel s 128 delegatu Glede osemurnega delovnrka je bila sprejeta resolucija, ki zahteva nemudno ratifikacijo washingtonskesa dogovora. —g Poljsko pristanišče v Gdynl. Poljska republika si gradi v Gdyni svoje veliko morsko pristanišče. Francosko-poljska družba, ki vodi gradbo, je dobila od ministrstva za trgovino in Industrijo Kledrona nalog, da delo paspeši tako, da bo pristanišče Izgrajeno že letos in ne Šele prihodnje leto, kakor je bilo proračunjeno. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje oferta!ne lic tacije: Dne 30. marca ti. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton angleSl.ega premoga; pri direkciji država'*] železnic v Sarajevu glede dobave stenja, kudelje in bakelj, glede dobave parketov, deščic itd., glede dobave ploščnatega železa ter glede dobave smir-ka, srrirkovega platna in steklenega papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske rn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Italijanske hranilnice. Dne 31. dec 1924 so znašale vloge pri italijanskih posojilnicah 9640 milijonov lir. V primeri s prej-šnjm letom je poviška 660 milijonov lir. — Dne 31. decembra 1914 se Je doseglo 2021 mlUJonov Ur. Narastek znaša 377 •/•, toda vpoštevati se mora tečaj zlatih sredstev 350 •/• In tako se pokaže v primeri z zadnjim predvojnim letom le skromno zvišanje. —g Izvoz jajc v Svlco. Lansko leto Ie bila Švica glavna odjemalka na našem Iz- j voznem trgu Jajc Kupila Jih je za 271 mi^ i Jonov dinarjev. Specijaina mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drug h strojev LUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica e* Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudi:o popolno varstvo t vknjižbo in z zastavo zalog blaga, itte!o poicMila ozr. tfrelatalke aH tapet. Ponudbe »prejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, dr. z o. z. V Ljubi?««!, Wolfnva u"e» I II 28 l ffavnaniln ^ast mi Je cen*-obfinstvn sporočiti, IIUlIIuiiIeU. da sem z današnim dn- m et* pri popolnoma nanovo, higijenično opremljeno in z vsem konfortom vrejeno brivnico ier zagotavljam cenjene obiskovalce, da jih bom kar najvestneje postrepeL Koman Niko, Poljanska cesta 13. m pri R. Rsnzingeriu se bo vršilo o soboto, dne 7. t m. ob dveh popoludne. «74 Imra larroftj (ez 2601 bukovih hlodov In 1 varren 634 javorovih hlodov Les je prvovrsten. Prodaja ec Anton Jakom!ni (Kočevje) Za staro in mlado —— dobile vse knjige - mted:nske pravljice In legende, tm malčke vel ko izb ro slikanic t domačimi in divjimi živ a mi ter razne romane in povesti za odrasle v veliki izberi v PREŠERNOVA ULICA Mali oala«>, ki m*a± »o v posredovalne fn soclal-tte nam*n