Slovar siničjega petja
1054
Stane Črnčič
BESEDA I. beseda se rodi v
globinah. V neslišnem trenutku vstanejo
1055                                                                                                         Slovar siničjega petja
podobe iz prašnih zrcal in vemo: ZATO SMO IZBRANI.
Beseda
se rodi
v
globinah.
Cveti,
kot roža, spletena
iz klicev
neba,
zelenih
listov
svoje
oaze
označujočih
veselje
ali obup.
GODCI    Igramo
molk glasbil, ki zamenjuje besede -
igramo (z nas odpada godba, kakor suho listje)
in zdi se otožen pozdrav glasbil, ki zamira
v večernem smehu inštrumentov grla ... ko igramo molk glasbil, ki zamenjuje besede -
1056
Stane Črnčič
BESEDA II.     Beseda,
trudna bolj
od sprehoda
v
nebo (kaj odklene
okove jezika; ali že
roža, ki me kliče
k sebi?)
Beseda,
iztrgana iz
drobovja zgodovine,
trudna bolj
od sprehoda v nebo
PESEM     Nikjer v meni
ali zunaj mene, nikjer v meni ni besede, razklane v
sanje, ki jih riše čas.
Nekje
je ostal
odgovor, bistvo,
ki se ponuja kot cvet,
preden dozori
v
plod;
nekje pa je
ta cvet
izjokan kot oko...
HALUCINACIJA     O muka črnega dne, povita v nič,
1057
ko sem
najprej nakrmil
ptice, kraljice
zraka,
ko sem miril,
bese, ometel
s
stene
pajčevine časa -
METAFORA NEBA     Metafora neba
je iz pesmi kril...,
sem mu rekel, naj pretrga
tišino vsaj z
dihanjem,
naj tišina diha,
naj kipi dihajo, naj
si pesem privzame
vidno v nevidnem,
nevidno
v
vidnem, - pesem,
otroštvo naših src
MOJ DAN     Dan, ko se bodo kipi spominjali, na nič,
ko bodo v krvi pele sirene -:
to
je ta dan (golobica
mojih misli krili
k tebi) in preden
mi poveš svoje
ime, ga
uganem
Slovar siničjega petja
1058                                                                                                                       Stane Črnčič
V slovarju siničjega petja je pisano:
pesem
Pripesni še kar asociira
Ali kar se izgublja
v
fluorescentni svetlobi
juter
Izprani jezik v času. V razpadu listja: jesen.
Vzgibi med sprhnelimi sencami. Stopiti iz besede.
Samo to.
In še manj kot to:
iti vase.
Poslušati dihanje
rož. Presihanje v
falzetu jutranjega
piša.
Potem počitek in odsotni, komaj dahnjeni ego.
Nič, resonanca
zlatih prstov, drsečih
kot
oblaki
čez nebo.
Nič - prepreden s koraki bogov -je resnica