122. številka. Ljubljana, v torek 29. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ograka dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpodiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Avstrijska delegacija. Tri dni je letos trajala razprava o proračunu ministrstva zunanjih del in bila je za sedanjega voditelja tega ministrstva tako neprijetna, da je grof Goluchowski opetovano strepetal jeze in izgubil tisto mirnost, ki je sicer diplomatu neizogibno potrebna. In tej nervoznosti grofa Golu-chowskega se naposled ni čuditi, zakaj odkar se je ta minister začel vtikati v stvari, ki ga nič ne brigajo, odkar je začel posezati v notranjo politike in spletkariti zoper narodna in politična stremljenja Čehov in Slovencev, od tedaj se je nezadovoljnosti z njegovo politiko pridružil Se nov moment, to je osebni moment. Zlasti češki delegatje so odkrito pokazali, da nasprotujejo 6oluchowskemu zaradi njegove politike, pa tudi zaradi njegove osebe. Letošnja razprava je bila zasnovana v velikem slogu, in reči se mora, da je podala popolnoma verno sliko stremljenj slo* vanskih narodov v tej državi, pa tudi stremljenj nemškega naroda tako glede zunanje, kakor glede notranje politike. Nam ne dopušča prostor, da bi priobčili daljše izvode iz govorov posameznih delegatov. A ker se ti govori sploh ne dajo dobro rekapitulirati, omejiti se hočemo na to, da podamo splošno sliko o celi razpravi. Kdor je pričakoval, da se bodo češki delegatje direktno uprli trozvezi, tisti je slabo računal. Čehi so predobri politiki, da bi to storili. Tudi zveza z Nemčijo mora biti dobra, ako ne presega gotovih mej, in ako naše države ne spravlja v nasprotje z Rusijo. S tega stališča so Čehi sodili politiko grofa GoIuchowskega in jo obsodili. Kaftan in Stranskv sta dokazovala, da tro-zveza ne stoji ni naravni podlagi. Naša država je po tej nesrečni politiki prišla v neko odvisnost od Berolina, tako da se je že bati za stališče naše monarhije kot velesile. V tem pa, ko Avstrija od trozveze ničesar nima, v tem, ko se je po krivdi grofa Goluchowskega posrečilo, da je Be-rolin svoje stališče utrdil in svoje interese zaščitil, dasi so v mnogih ozirih nasprotni avstrijskim, v tem, ko se je hotelo v Bero-linu že avstrijskega cesarja pridobiti, da bi se bil vdeležil razkritja spomenika cesarja Žige, kar bi bilo naravnost žaljenje češkega naroda, nima naša država nič od trozveze. To se je pokazalo, ko sta se Nemčija in Italija uprli vtelesenju Bosne in Hercegovine, to kaže dejstvo, da je Nemčija izpodrinila našo državo iz Male Azije in jo tako gospodarsko silno oškodovala, to kaže kolosalno zvišanje carin, katero namerava Nemčija določiti za našo industrijo in to, da se Slovani iz Nemčije tru-moma iztiravajo. Med tem, ko ima naša monarhija očitno škodo od trozveze, ni razmerje z Rusijo tako ugodno, kakor se slika. Rusija je jako nezadovoljna s politiko, katero vodi grof Goluchowski glede Srbije — kjer drži Milana — glede Bolgarske in Črne gore. Sploh je vsa balkanska politika grofa Go-luchowskega brez načrta, nelogična, negotova in nedosledna ter prav za prav samo dolga vrsta pogreškov. V debato je posegel tudi slovenski delegat V ene a j z. Govoril je jako previdno. Svoj govor je sestavil po načelu BWasch' mir den Pelz und mach' ihn nicht nass". Grajal je ne Goluchowskega ali trozvezo, nego le notranjepolitične nasledke trozveze, zlasti zveze z Italijo, nasledke, ki se čutijo tako v političnem kakor v gospodar- skem oziru ter se zavzel za združenje vseh jugoslovanskih dežel v politično jed-notno kraljestvo Ilirijo. V tem, ko se lahko reče, da so Slo vani v delegaciji obsodili politiko grofa Goluchovvskega kot slabo in zavoženo ter se načeloma uprli zvezi z Nemčijo in z Italijo v kolikor sega dlje, nego da se zagotovi mir ter zahtevali gojenje dobrih razmer z Rusijo, so nemški delegatje od kraja se zavzemali za kar mogoče najožjo zvezo z Nemčijo in za poglobljenje trozveze, Demel je celo zahteval carinsko združenje z Nemčijo. Poljaki so tudi letos kakor še vselej brez ugovora pritrdili vladni politiki. Ka kor Goluchowskemu, izrekli bi tudi vsakemu drugemu ministru zaupanje. Komur krona zaupa, ta je podpore Poljakov gotov. Skoro več kakor o zunanji politiki se je govorilo o naših notranjepolitičnih razmerah. Pokazalo se je, da tlači narodnostno vprašanje vso zunanjo in notranjo politiko kakor mora, pokazalo se je, da je sploh nemogoče vsako konsolidiranje države, dokler se to vprašanje povoljno ne reši. Sicer sta konservativni veleposestnik baron Parich in poljski delegat Kozlowski obsipala Čehe z dobrimi nasveti, a četudi se je pokazalo, da Čehi v boju za revindika-cijo ravnopravnosti ne morejo računati na podporo svojih dosedanjih zaveznikov, je vendar jasno kakor beli dan, da Čehi ne odlože orožja. V tej razpravi o notranjih političnih zadevah se je oglasil tudi znani grof Stiirgkh, ki je proklamira!, da je logično in potrebno, da se tiste stranke, ki odobravajo sedanjo zunanjo politiko, združijo tudi glede notranje politike, to se pravi, proglašal je obnovitev koalicije, naperjene zoper Čehe in Jugoslovane za potrebno. Češki veleposestniki so to povabilo po baronu Parichu odklonili, Poljaki pa so molčali. V tem, ko so Čehi izrekli Goluchow-skemu direktno nezaupnico, mu Nemci nikakor niso peli tistih avospevov kakor v prejšnjih letih. Postopali so z očividno reservo in se nikakor niso zanj angažirali. Letos se je moral sam braniti in branil se je slabo. Namesto da bi bil posamezne ob-dolžitve ovrgel, je le tajil. Bilo je brez težave spoznati, da se je razmerje mej grofom Goluchov/skim in nemškimi delegati močno ohladilo. Minister ni občeval z nemškimi delegati, kakor v prejšnjih zasedanjih, in nemški delegatje so se ministra izogibali. Velika debata o zunanji politiki je prinesla moraličen poraz grofa Goluchovvskega, in je bila odločen protest Čehov zoper smer zunanje politike in dokaz notranje razpalosti naše države, a to so dejstva, katerim ni odrekati velikega splošnega pomena. _ Volilni shod v Kranju. (Konec.) Deželni poslanec ravnatelj Šubic je poročal nekako tako-le: Častiti gg. volilci! Po govoru o višji državni politiki moram kot deželni poslanec ostati v svojem poročilu v ožjem, skromnejšem okvira. Da sem prišel poročat, je vzrok moja obljuba, katero sem vam dal, ko sem kandidiral. Takrat sem obljubil, da bom prihajal poročat po vsakem zasedanja dež. zbora, kajti strinjam se docela z besedami gosp. predsednika, da so volilni shodi potrebni in koristni i za volilce i za poslance. Vsi veste, da sem stal pri svoji kandidaturi na stališču, da ima poslanec dve nalogi: ču vati materialne koristi svojih volilcev in dežele, ob jednem pa pospeševati tudi idealne koristi, omiko, vedo in duševni napredek naroda. Na tem stališču stojim še danes in sem mu skušal po svojih skromnih močeh pridobiti v deželnem zboru čim največ veljave. Moje današnje poročilo bo obsegalo v kronološkem redu najvažnejše dogodke, sklepe in obravnave z minolega deželno-zborskega zasedanja, bodisi v kolikor se dotikajo Kranja in okolice direktno, bodisi Wa so važni za vse Kranjsko, torej indirektno tudi za moj volilni okraj. V prvi seji so se vršile — še pred novim letom — le nekatere formalnosti. Že v drugi seji pa se je pokazalo, kako žalostno je razmerje med obema narodnima strankama. Volitve v odseke so presenetile marsikoga, saj ni bil voljen v načelništvo noben konservativec, nego dva naprednjaka in jeden Nemec. Zakaj se je to moralo zgoditi, razložim kasneje. — Tudi železniško vprašanje je bilo že v tej seji na dnevnem redu. Deželni zbor se ni več potezal za železnico Divača-Loka, dasi mu je bila še v lanskem zasedanju ta zveza najbolj pri srcu. In zakaj ne več? Prišle so z Dunaja vesti, da se je vlada takorekoč že odločila za bohinjsko progo, in da je na Dunaju vsaj principialno to vprašanje že rešeno; dež. zboru ni torej preostajalo ničesar dru-zega, nego računati s tem višjim faktorjem. Narodno napredna stranka je seveda slej kot prej za progo Loka-Divača. Na predlog načelnikov strank dež. zbora, poslancev Murnika, Papeža in Šveglja se je sklenila resolucija, s katero dež. zbor z veseljem pozdravlja, da je prišlo železniško vprašanje sploh v tir, a konkrektnega predloga ne stavi. V tretji seji se je obravnavalo brezobrestno posojilo vinogradnikom, ki trpe radi trtne uši. Dežela Kranjska je vinska dežela, in taka mora ostati, zato je treba neprestanih žrtev. V četrti seji so bila na dnevnem redu nekatera cestna vprašanja, n. pr. cesta iz Šmartnega do Po vodja. Prošnja se je izročila dež. odboru v rešitev. Tudi prošnja občin Velesovo Praprotno selo se je izročila dež. odboru, da poroča o nji v prihodnjem zasedanju. Jako važna je bila v tej seji interpelacija poslanca dr. Majarona in tovarišev radi jezikovnih razmer pri graškem nadsodišču, ki ne vpošteva zadostno zakonitih določb glede našega jezika. 3. aprila pa je interpelirala narodno-napredna stranka radi slovenskih razsodb najvišjega sodišča na Dunaju. V jedni prihodnjih sej je bila na dnevnem redu zanimiva prošnja konservativnega obrtnega društva, naj bi se delo v prisilni delavnici sploh in strogo prepovedalo. Prisilna delavnica ima namen, navajati nesrečne kaznjence k delu, zato je prošnja konservativnega obrtnega društva v polnem obsegu neizpolnjiva. O konkurenci skoraj ni govora, kajti n. pr. v krojaškem obrtu se je izgotovilo del samo za 700 gl. tekom vsega leta. Narodna napredna stranka zategadelj prošnji ni mogla ugoditi; proti njej je glasovala soglasno tudi katoliško-narodna stranka. Nadalje je obravnaval deželni zbor cestno zvezo Selške doline z Goriško deželo. Cesta bi se stekala v Loko in bila največje koristi, kajti z njo bi se otvorila nova prometna žila, ki bi vezala Gorenjsko z Goriško. Glede regulacije Kokre se je dež. odbor pozval, da stavi konkretne predloge. Prošnjo občin Št. Jur, Predoslje in Visoko radi mostu preko Kokre je deželni zbor zavrnil, ker je bila nezadostno podprta. Prošnja, da se uvrsti cesta skozi Hotemaže, 01-ševk in Trato med dež. ceste, se je odstopila dež. odboru v poročanje. Jako važno je bilo obravnavanje ta-rifov na južni železnici. Ti tarifi škodujejo deželi naravnost neverjetno veliko. Neču veno je dejstvo, da velja vagon moke, poslan iz Budimpešte v Trst, manj, kakor vagon, poslan iz Ljubljane do Trsta. Tarif za lesni promet iz Galicije do Reke je nižji kakor iz Ljubljane do Trsta ali do Reke. Posledice teh tarifov postanejo za domačo trgovino in obrt nepregledne, ako se kmalu ne odpravijo. Posl. Lenarčič je poročal o I tem temeljito, in „Slovenski Narod" je prinesel njegov govor doslovno, tako da so se uvedli volilci že sami, kako kričeče in nezaslišane so razmere na naših železnicah. V osmi seji se je bavil deželni zbor z vladno cenzuro, ki dela težave nekaterim, docela nedolžnim gledališkim igram. Debata o tem vprašanju je bila sicer le idealnega pomena, a pokazala je, s kakšnimi ovirami je treba računati celo na tem kulturnem polju. V deveti seji se je obravnaval zakon o fondu za javna dela in dež. kulture. Ta zakon je tudi za vodovode jako važen. Zbornica je o njem obširno debatirala in ga sprejela. Fond bo pomagal izvrševati melioracijska dela, in bo torej tudi gmotni vir za Kranjski vodovod. Nadalje se je obravnavalo o zakonu za ohranitev prazgodovinskih najdb. Naša dežela ima klasična tla; tu skozi so hodili v davnih dneh razni narodi ter pustili dragocene sledove. Zakon naj bi preprečil, da bi se ti sledovi, te izkopanine ne razpršile, zlasti pa da bi jih ne kopali nevešči ljudje in jih pošiljali v tujino. Vlada pa je dež. zboru sporočila, da napravi ministrstvo samo tak, vso državo obsezajoč zakon. Radi tega se je sprejela v dež zboru le resolucija, ki priporoča to zadevo v nujno rešitev. Nadalje je poročal posl. Lenarčič o prometu z živino na Ogrsko. Ogri izkoriščajo sedanjo pomanjkljivo pogodbo; zato pa se je odposlala na ministrstvo prošnja, naj bi se vlada pri sklepanju nove pogodbe bolj ozirala na prospeh naše živinoreje ter promet z živino kolikor le mogoče olajšala. V naslednji seji so narodnonapredni poslanci interpelirali glavarja, so mu li znani vzroki, zakaj ni bil lani sklenjeni realčni zakon predložen v potrjenje. Vlada se je postavila na stališče, da o jezikovnih razmerah na realki nima sklepati deželni zbor. Zakon ni dobil najvišjega potrdila, vzrokov za to pa vlada ni naznanila deželnemu odboru. Posl. Hribar je zato predlagal, naj deželni odbor vnovič predloži deželnemu zboru realčni zakon ter naj se uvede slovenska paralelka vsaj v I. razredu; kajti ako so utrakvistične gimnazije, zakaj bi pa realka ne bila? Veliko razburjenost je povzročil v deželni zbornici zakon o novem zapuščinskem davku. Prispevki bi bili za deželno bolnišnico. O tem zakonu je bilo mnogo različnih mnenj, ter so se vršile med poslanci raznih strank ostre kontroverze. Sklenilo se je, naj deželni odbor zakon še enkrat študira. Sklenil pa se je prav potrebni zakon o uredbi učiteljskih pokojnin. Stari zakon je bil nedostaten, in učitelj se je mogel po njem upokojiti celo s 120 gld. Kako naj Živi človek v dandanašnjih razmerah s tako pokojnino? Po novem zakonu so se učiteljske pokojninske razmere izjednačile kolikor možno z državnimi uradniki. Po inicijativi narodno napredne stranke se je določilo, da znaSaj pokojnina učitelja najmanj 400 gld., učiteljske vdove pa vsaj 300 gld. Ta zakon je najboljši med vsemi pokojninskimi zakoni za deželno učiteljstvo v Avstriji. Seveda bodo zategadelj deželna bremena že letos izdatno večja. Jako zanimiva je bila seja, v kateri je prišla na vrsto prošnja konsumnega društva v Dobrepolju za podporo v svrho ustanovitve mlekarne. Posl. dr. Tavčar je na podlagi avtentičnih podatkov dokazal, da je društvo, ki izkazuje v svoji bilanci, da je aktivno, prav za prav pasivno. Pri tej priliki je ožigosal dr. Tavčar razna konsumna društva, da stoje na skrajno nereelnem temelju, in delajo bilance, s katerimi mečejo členom peska v oči. Takemu gospodarstvu mora slediti polom, ki bo zadel narod na najobčutnejši način. Nadalje se je obravnavalo o vinski klavzuli z Italijo. Naši vinogradniki tožijo, da se preplavlja dežela s tujim vinom, konsumentje pa tožijo, da se širi slabo vino, dohajajoče iz Italije. Zato se je sprejel predlog, naj se pošlje ministrstvu prošnja, da se zviša carina za vina. Tako bi imeli korist domači vinogradniki, pa tudi konsumentje. Velike važnosti je novi zakon za povzdigo domače živinoreje. 0 tem je poročal posl. Lenarčič. Po tem zakonu se razdeli dežela v okraje z raznimi plemeni. S tem se dvignejo pasme, z njimi pa vrednost domače ž.vine. V 14. seji so se obravnavale prošnje raznih učiteljskih društev, učiteljev in učiteljic za izboljšanje materialnega stanja. Vsi poslanci naše stranke smo bili enega mnenja, da treba stopiti v tem vprašanju odločno naprej, ter da so prošnje vsaj v glavnih potezah utemeljene. Toda, ako bi se bilo takoj ugodilo tem prošnjam, bi izdatki dežele sila narastli. Na leto bi bilo treba okoli 418 000 kron več. Doklade pa bi bilo treba povišati za 20%. Zato je danes nemožno uresničiti želje učiteljev in to tolikanj manj, ker nam hoče vzeti vlada naklado na žganje, to je 1 milijon kron letnih dohodkov. Ako se to zgodi, bo že itak treba poskočiti pri nakladah za polovico. Zategadelj se je sklenilo, naj se obrne deželni odbor do državne vlade s prošnjo, naj prispeva, da se ugodi učiteljskim materialnim potrebam kolikor možno. To je država storiti dolžna tem bolj. ker je prispevala doslej samo dežela, a ima vzlic temu država nad učiteljstvom abso lutno moč. Rešilo pa se je v minolem zasedanju tudi pereče vprašanje Kranjskega vodo voda. Popravljeni načrt je došel šele med zasedanjem. Kljub temu, da je imel deželni odbor takrat preko glave opravkov, in da leži pri deželnem stavbinskem uradu okoli 80 vodovodnih načrtov, je bilo to vpra sanje rešeno v par dneh. Deželni odbor in deželnozborski poročevalec sta delala pač noč in dan. Hvaležno priznam, da so mi olajševali moje delo najrazličnejši faktorji. Lokalni vodovodni odbor Kranjski je bil v vedni dotiki z deželnim odborom ter mu tako vprašanje olehkočil. Deželni glavar in deželnega odbora referent posl. Povše, istotako pa tudi deželni stavbinski urad so se z vsemi silami zavzeli za to vprašanje in ga pospeševali. Doseglo se je, da bode prispevala dežela k vodovodnim stroškom 25%. To je prispevek, ki se v bodoče morebiti ne bode nikjer dosegel. V odsekih in klubih se je sicer trdilo, da je 20% dovolj, a končno tudi nemški klub ni delal nobene opozicije, in predlog je bil sprejet soglasno. Sedaj bo govorila še državna uprava. Upati je, da dovoli, kakor je v načrtu, 50% prispevkov, in nadejam se, da bo tekla že v nekaterih letih dobra voda v Kranju. (Dobro, dobro!) Zadnje seje deželnega zbora je izpolnila debata o letnem proračunu. Ker ni bilo časa, se je vršila debata izjemoma mirno. Pač pa so pri deželnem kulturnem svetu se trčile stranke ostro druga ob drugo. Vladni predlog o deželnem kulturnem svetu je razburil duhove, zlasti pa narodno stranko. Vladna predloga se je tolmačila tako, da hoče potisniti vzorno kmetijsko družbo v atran, da bi postala brez po-^ mena ter se razšla. Napredni stranki je bilo dobro znano, kdo je spiritus agens pri tem naklepu, in bila je odločena, da sprejem predloge prepreči za vsako ceno, in če bi bilo treba celo z običajno obstrukcijo. Razdeljevale so se takorekoč že vloge za nameravano najhujšo opozicijo; a tedaj se je rodila misel, da bi kazalo vladno predlogo preustrojiti na podlagi sedanje kmetijske družbe. Delalo se je torej noč in dan, in v 48 urah je bila vladna predloga pre-osnovana tako, da se kmetijska družba prelevi v deželni kulturni svet. Členi smejo postati tudi učitelji in meščani, ki imajo polje in živino. V Ljubljani pa se osnuje nekaka osrednja zadruga za one člene, ki sami sicer niso kmetovalci, a se za kmetijstvo zanimajo Ta načrt pa katoliški narodni stranki ni bil všeč, in zlasti je ugovarjala, da bi bili členi učitelji. Ker na rodna stranka ni hotela odnehati, so katoliško narodni poslanci odšli iz dvorane. Obravnava je potem tekla gladko, in se je zakonski načrt sprejel. Dvomljivo je seveda, če bode potrjen. Končno pa se je skrbelo še za humo ristično stran in kot zadnji se je stavil še predlog, naj se zajec popolnoma zatre. Ta predlog pa se ni sprejel, pač pa zakon, da je zajca preganjati tam, kjer je vsaj 5% zemlje vinogradov. Ondi ga sme preganjati, streljati in loviti brez izjeme vsakdo, kdor ga zasači. — Predno završim svoje poročilo, pa naj se vrnem k omenjenim volitvam v odseke. Znano Vam je, da je načelništvo katoliško političnega društva izjavilo, da katoliško narodni poslanci ne sedejo z narodnimi deželnimi poslanci več za isto mizo. To izjavo je prinesel „Slovence". Načelnik na šega kluba je pisal načelništvu katoliško narodne stranke, ali se s to izjavo v .Slovencu" strinja. Odgovora ni bilo pol leta, potem pa je došel neki zavito in nejasno stiliziran odgovor, s katerim se klub narodne stranke ni mogel zadovoljiti. Zategadelj je prenehala med kluboma vsaka zveza, in tudi poslanci so omejili svoje občevanje le na uradne posle. Iz tega je očividno. da so konflikt provzročili katoliško narodni poslanci ter da ne zadeva narodnih poslancev nobena krivda. Končno pa se je celo izvedelo in splošno govorilo, da se je koncipiralo tisto zavito in nejasno pismo izven kluba katoliško narodnih poslancev, ter da ga je nekako narekal nekdo, ki niti poslanec ni, ki pa je vzlic temu pravi vodja, kateri z železno roko drži katoliško narodne poslance. (Klici: Bonaventura!) Ne, knezoškofa ne mislim. (Klici: Dr. Šusteršič!) Na to je klub katoliško narodne stranke lojalno desavuiral svoje prvotno pismo ter dal narodnemu klubu primerno zadoščenje. S tem se je afera poravnala, žal, šele koncem zasedanja. Vzlic neslogi med narodnima kluboma pa je vendar narodna napredna stranka ves čas delala kar naj-neumornejše ter — smelo trdim — storila za materialne in kulturne koristi naše dežele največ izmed vseh strank v deželnem zboru. (Res je!) S tem končujem svoje poročilo in Vas prosim, da ga vzamete na znanje. (Odobravanje.) Trgovec g. C Pire se je imenom volilcev poslancema zahvalil za temeljiti poročili ter za njiju delovanje. Z veseljem smo čuli — je dejal — da jugoslovanski državni poslanci priznavajo, da je obstruk-oija opravičena. Prosimo jih tudi mi, naj Čehom v sedanjem boju vsaj ne mečejo polen pod noge, dasi bi se ne jokali, če bi Čehom'celo pomagali obstruirati. Končno je vprašal državnega poslanca drja. Fer-jančiča, kaj je s prošnjama radi podržavljenja kranjske pošte in radi državnega prispevka k stroškom za kurjavo gimnazija ? Mesto bode imelo itak ogromnih bremen radi vodovoda in električne razsvetljave, zato bi bili volilci hvaležni, ako bi jim izposloval rešitev omenjenih dveh teženj. Posl. dr. Ferjančičje odgovoril, da mu je obljubil ministrski predsednik, da se podržavljenje kranjske pošte izvrši, ko se dovoli investicijski fond. Država je porabila vse finančne preostanke, zato danes ni denarja. Prošnja glede kurjave gimnazija Še ni rešena, a naučni minister je obljubil, da jo izpolni, če le možno. Gosp. dr. Šav ni k se je zahvalil imenom vodovodnega odseka in imenom volilcev sploh posl. Subicu, da je vztrajno in marljivo delal, da se je v deželnem zboru rešilo vodovodno vprašanj« toli ugodno. (Klici: Živio!) Apatoval Je to nm drja. Ferjančiča, da podpira prošnjo mesta, da jo še državna uprava reši hitro in ugodna Hvaležnost bode vedelo poslancu mesto Kranj in 15 vasij, ki bodo delež ne tega vodovoda. Trgovec g. C. Pire je izrekel poslancema zahvalo, da ne puščata volilcev brez poročil, kakor nekateri drugi poslanci, in jima predlagal zaupnico. (Ploskanje.) Predsednik je dal predlog na glasovanje, ter se je izrekla poslancema zaupnica soglasno. Na to je predsednik gosp. dr. Š t e m -pihar zaključil shod. W LJubljani, 29 maja. Konferenca levičarskih načelnikov. Konferenca načelnikov levice, ki se je vršila v nedeljo na Dunaju, ni donesla za nobeno stran nikakoršnega uspeha. Reči se sme, da je bila docela brezpomembna, in da vsa tri dolge ure trajajoča debata ni rodila niti jedne nove misli. Nemci so se prav za prav pošteno blamirali s to konferenco. Nadejali so se, da bodo stavili Mla-dočehi konkretne predloge glede uredbe jezikovnega vprašanja, ali da bo storila vlada kak važen korak, ali vsaj da se bodo desničarske stranke kakorkoli približale levici. Toda nikogar ni bilo blizu, načelniki levice so čakali zaman in tako končno niso imeli niti snovi, o kateri bi se razgovarjali. Mlatili so torej prazno staro slamo. In izdali so puhlo resolucijo, ki ne pove ničesar, ali vsaj ničesar novega. Da so levičarji pripravljeni pobijati češko obstrukcijo, tega ni bilo treba šele zatrjevati. Da pa sami nočejo dati iniciative, nego da naj desnica sama začne, ta zvijačni nasvet je tudi znan že več tednov. Nemci žele, da se desnica sama razbije, in šele potem bodo pomagali širiti brezdno med Čehi in drugimi desničarji, hkratu pa skušati zlepiti novo večino. Toliko je gotovo, da novih pogajanj med Čehi in Nemci pred 6. junijem, ko se snide državni zbor iznova, ne bo, Čehi pa bodo obstrukcijo nadaljevali. Vlada bode državni zbor ali razpustila, ali odgodila in oktroirala jezikovne zakone, morda pa tudi sama odstopila. Gotovega ne ve nihče, in konferenca levičarjev ni prinesla v sedanjo temo položaja niti najmanjšega žarka. Kriza v Srbiji. Dosti dolgo je sedel Vladan Gjorgjević na ministrskem stolu, zvesto je služil Milanu, zadavil radikalno stranko in napolnil žepe razkralju in sebi, tako da sedaj lahko gre v pokoj v Carigrad, na mesto Mijato-vida. Sultan ima Gjorgjevića posebno rad; tapeciral je z raznimi redi ne samo njegove prsi, nego tudi prsi njegove soproge. Gjor-gjevidu bo torej dobro tudi poslej. Naslednikom Gjorgjevića je določen general Beli-markovid, len, nesposoben človek, ki misli samo na svoj trebuh in na svoj žep. Za vlado se ne bo brigal niti toliko kolikor se je Gjorgjević, nego jo prepustil Milanu. Tudi ko je bil regent, je prepustil vladno krmilo Ristiću in Protiću. Milan pozove poleg Be-limarkovića nedvomno še Stojana Ribarca, ki je v Srbiji znan pod imenom „ srbski Stambuloff4. Ribarac bo razpihal zopet strankarske boje in našel dovelj novih radikalcev, tako da bo s tem iznova dokazano, kako potreben je Milan za Srbijo. Milanu je pač treba nemirov, zarot in nesreč, sicer bi moral zapustiti deželo, ki mu je molzna krava. Ta „zli duh Srbije", kakor ga je na-zval v delegacijah češki delegat Kaftan, je pač največja nesreča srbstva. Vojna v Južni Afriki. Zdi se, da bo zadnje dejanje burske tragedije kmalu pri kraju. Že danes je očitno, da so Buri premagani, in da je treba le še par tednov, ko bodo Angleži absolutni gospodje nekdanji republiki — Transvaala in Oranja. Okoli in okoli trans-vaalske meje stoje Angleži ter prodirajo koncentrično proti Johannesburgu in Pre-toriji. Iz Mafekinga bode prodiral Baden-Powell naravnost proti Pretoriji in sicer na oni črti, katero si je bil izvolil svoj čas dr. Jameson. Za Baden-PoweIIom maršira Hunter. Dospel je do Vrvburga. Ko pride v Mafeking, jo krene takoj za Baden-Po-vvellom, da se ž njim združi in prevzame nadpovelj8tvo nad obema oddelkoma. Na severa Transvaala stoji Carrington s 5000 jezdeci. Dospel je že do Marandellasa. Iz Kimberleva maršira Methuen preko Boshofa in Hoopstada ob reki Vaal ter je dospel menda to do Klerksdorpa. Tudi njegova je proti Pretočili. Roberta atoii pri Vereenigungu, French pa je s svojimi jezdeci že dalje od Parvsa, Hamilton korači iz Heilbrona k Vaalu, Randle je v Trom-melu, med Ficksburgom in Winburgom, Brabant pa stoji v Ficksburgu. Divizije Chermsida, Kelly Kennyju in Colvilla so razpostavljene ob železniški progi, ki pelje iz Bloemfonteina do Vaala. V Natalu pa maršira Buller ob Natalski železnici dalje. Tako prodiraja Angleži v ogromnem polkrogu sočasno proti središču Transvaala. ..Standard" že piše, da je vojna dobljena, da Buri ne bodo imeli pri sklepanju miru nobene besede, kajti mirovna pogodba se sploh ne bo sklepala, kajti lord Roberts bo deželi zasedel ter ju proglasil za angleško posest. Buri stoje sedaj pri Mayertonu, nekako deset milj severno od Vereunigunga, kjer je Robertsovo glavno taborišča Buri so zbrali baje vse svoje čete pod generalom Botho in iz Pretorije so dospeli novi oddelki. Naša „Talija" in naše „trinoštvo"? Odgovarja A. ASkerc. (Konec.) Tajnik ali dramaturg kakega gledališča prav zelo potrebuje literatov, zlasti, če sam ni literat. Ali si moremo sploh misliti gledališče brez literatov ? In tudi pri našem gledališču so literati že pomagali, če ne s svojimi izvirnimi dramami, pa s prevodi in drugače. In končno, ali ni jeden izmed „peSčice literatov" priredil ljudske igre „Rokovnjači", ki je polnila gledališče in blagajno?! Naši literati tudi sedaj premišljujejo, kako bi mogli kaj izvirnega spisati, kar bi bilo za naš oder. Z ozirom na vse take momente bi človek sodil, da je bolje in naravneje, če živi dramaturg ali tajnik kakega drama: društva z literati v prijateljskem razmerju, nego pa, če jih briskira in suverensko prezira . . . Jaz nisem kriv, čeje g. E. K. v svojem feljtonu omenjal mojega „Izmajlova". Jaz sam te svoje drame nisem nikdar primerjal kaki šekspirjevi; samo toliko vem, da „Izmajlov" vse eno ni najslabša izvirna slovenska igra in tudi to lahko povem ljubiteljem nemških burk s „kupleti", da svojega „Izmajlova" ne dam niti za „333 parov črevljev" ! A ker g. M. mimogrede" omenja, da je bil (poleg „Sina") nemara tudi „Izmajlov" kriv, da je bilo pri predstavi „Rude" gledališče baje slabo obiskano, odgovarjam, da prvič ni čisto res, da bi bilo gledališče takrat slabo obiskano ; drugič ni temu vzrok „Izmajlov" ampak neugodni pozni čas in tretjič moram vprašati: zakaj se ni vprizoril „Ruda" pred „Izmajlovim"? ! Da me je tudi g. M. z mojo dramo mimogrede poščegetal, sicer ni bilo baš potrebno, no za tako ščegetanje se moja koža že ne zmeni več. Hrbet, ki je prejel že toliko grčavih batin, prenaša lahko tudi takšno ščegetanje . . . * * Nisem bil nikdar prijatelj neplodnim polemikam, pa zato sem vesel, da sem s člankom pri kraju. Ko bi g. M v svojem Članku ne bil v misel vzel izmišljenega literarnega „kartela", ki meri tudi name, in pa tistega trinoštva, ki baje določa literarne kurze, bi se jaz niti oglasil ne bil, niti na njegov ekspoze niti na repliko, ki jo je bil spisal na feljton gosp. £. K-a. Ne bil bi se oglasil ne z eno besedo, ker mi vest ne očita, da bi kdaj le količkaj — da rabim besede gospoda M-a — inten danci o b tež a val nj en težavni posel. Kar sem v Ljubljani, spisal sem samo jedno kritiko o gledališki predstavi ; pisal sem o premijeri .Rokovnjačev", o katerih sem prorokoval, da postanejo še imenitna igra za najširše sloje našega gledališče obiskujočega občinstva. Takrat so se nekateri rogali mojemu prorokovanju, no gledališka blagajna dokazuje pri vsaki predstavi te igre, da se nisem motil . . . Jaz nič ne verjamem, da bi bil hotel kak literat iz hudobnega namena intendanci zgago delati. Naše gledališče napreduje vidno. A če še ni vse tako, kakor bi bilo lahko, tega ni kriva sama intendanca — najmanj pa literati. Vsi želimo, da bi bila prihodnja sezona še boljša, nego je bila pretekla, ki je bila brez ugovora jedna najboljših. Neobhoden pogoj vsakemu napredku pa je svoboda! In tudi našemu gledališča more samo koristiti neodvisna, odkrita, objektivna, pa tudi blagohotna kritika! Vivat, crescat, floreat naše slovensko gledališče ! ^ Dnevne vesti. V Ljubliani. 29 maja. _ Katoliško narodnjaštvo. Z velikim trudom in z velikimi žrtvami izvojevali smo slovenskemu jeziku vsaj na Kranjskem nekoliko pravic in dosegli, da se pri javnih uradih s slovenskimi strankami slovenski uraduje. Samo cerkveni uradi še zaničuj ejo slovenski jezik, samo katoliški duhovniki — dasi najbolj neodvisni ljudje — še danes večinoma nemški uradujejo. Človek bi se moral razjeziti, ko bi ne vedel, da je vse narodnjaštvo naše duhovščine h i-n a v s k o , in da je le jako malo duhovnikov, ki res kaj Čutijo za svoj narod in ljubijo slovenski jezik. Narodnjaštvo velike večine naših duhovnikov ni vredno piškavega oreha. Cerkveni uradi dopisujejo oblastvom skcro izključno nemški. Le jako malo je cerkvenih uradov, ki se upajo oblastvom slovenski dopisovati. A tudi s s 1 o v e n s k i m i stran kami se uraduje nemško in sicer dela tako šenklavški župnijski urad v Ljubljani. Tedni smo imeli priliko videti samonemško pobotnico, ki jo je izdal ta cerkveni urad neki strogonarodni stranki. Šenklavški župnijski urad ima za take pobotnice že tiskane foimularje, na katerih se ne nahaja nobena slovenska be seda. Vse je nemško, pečat je pa latinski. Če to ni naroden škandal, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Česar bi se pri državnih uradih noben nemški naci-onalec ne upal storiti, to se upajo „slovenski" duhovniki storiti slovenskim strankam. Pa kaj bi se čudili, da ti gospodje ne dajejo narodu, kar je narodovega, ko niti cesarju ne dajo, kar je cesarjevega. Rečena pobotnica šenklavškega župnijskega urada namreč ni — kolkovana. — V Št Vidu nad Ljubljano je v nedeljo 27. t. m. ondotni kaplan v svoji pridigi rekel: „V Št, Vidu imamo žalibog tudi učitelja, ki v šoli priporoča čitanje „Slov. Naroda". Če dela to iz nevednosti, tedaj ni sposoben za učitelja, Če pa dela nalašč, je pa za na Žabje k". To je že vrhunec nesramnosti! To je merilo na g. nadučitelja Žirovnika ki noče klerikalcem več parade delati, odkar so ga po hišah in po časnikih obrekovali. Gospod nadučitelj živi tako vzgledno, da ga še noben šentviški fajmošter ni presegel, kar jih pomni ta rod in dela tako vestno in neumorno, da je šentviško šolo spravil na visoko stopinjo, in posebno še obrtno nadaljevalno šolo na prvo stopinjo v d e-želi, kar je uradno priznana resnica. Njegovi učenci se ga drže kot svojega dobrega očeta in h:dijo k njemu, čeprav jih šentviški farizeji hote od njega odvrniti z vsemi najgnusnišimi sredstvi. Zato pa vsak pošten Št Viščan — ogorčen obsoja ta nesramni, prav tolovajski, napad na obče spoštovanega gospoda nadučitelja Sicer bomo pa o tem še govorili. Ko se stvar razvije, povedali bomo tudi, kako se je na-peljavalo učenke h krivemu pričanju zoper g. nadučitelja. 0 Bonaventura! Kako tvoja pšenica krasno stoji! Želi bomo pa mi! — Škof v Kamniku. Pišejo nam: Klerikalni del Kamničanov je sila nesrečen. Za prihod škofa se je storilo vse, da bi bil sprejem le tem sijajnejši in impozant-nejši, župan sam je .tekal od hiše do hiše, proseč, naj razobesi vsakdo čim največ zastav, postavilo se je nebroj mlajev in skoraj vse ženstvo je prestopilo v Marijino bratovščino, a škof vendarle ni bil zadovoljen. V Stranjah se je baje izrazil, da je bil sprejem v mali vasi lepši kakor v mestu. Seveda so vsled tega Kamničani, kolikor jih je klerikalne barve, sila razžaljeni. Saj pa je nehvaležnost škofa Bonaventure v resnici nečuvena! Tudi mestna godba baje ni zadovoljna s škofom, ki je pač dvakrat stisnil voditelju godbe roko, a — druzega nič. Najžalostnejše pa je še to, da je nastal med meščanstvom radi škofa velik spor. Klerikalni župan je dal baje samovlastno posekati v mestnem gozdu celo vrsto najlepših smrek in hoj, da so delale parado Prevzvišenemu. Okoli cerkve je napravil cel gaj iz teh dreves, ne da bi bil prej vprašal, ali je korporacija s tem zadovoljna. Posledica takega županovega postopanja je, da je korporacija nastopila proti županu. Vse mesto je razdeljeno v dva tabora, in baje bo korporacija župana tožila radi motenja in kvarjenja posesti. Prav je imel torej tisti kmetic v Stranjah, ki je dejal: BDokler bo tale škof okoli nas hodil, ne bo nehal dež, — pa tudi prepir ne". Želeti je, da bi naprednjaki nekoliko odločnejše nastopili ter poskrbeli, da bi letovišče Kamnik dobilo narodno-napredno lice. — Občinske volitve v Slavini. Sla vinska trdnjava je padla. Klerikalci so si domišljali, da so jo zavzeli za vse večne časa, a njihova slava ni trajala dolgo. Slavina je zopet v rokah napredne narodne stranke. Slavinski odborniki, na čelu jim bivši župan, so v divjem begu hiteli k vo-litvi starešinstva v Matenjo vas, ko jim je komisar zažugal s kaznijo. Vse manipulacije, ustaviti volitev zadnji hip, in postaviti županstvo v stari tir, so bile zaman. Da bi jih bili videli te možicelje, kako so bili poslušni, in kako so hiteli. Ljudje po poljih so prenehali z delom in gledali njih drvenje. Onkraj Prestranka jih je srečal berač. Ta se je čudom čudil, kaj ta beg pomeni. A mož jo je „pogruntal". — „Aha, jejmene, ti možje hitijo gotovo na kako „ohcet", ker so tako poskočni, da jih suknje komaj dohajajo in se jim tako žarijo obrazi. „ Premišljeval je, ali bi jo udaril za njimi, a bili so že predaleč. Mali Urbanček je tako hitel, da je baje izgubil pipo, pipec in rebec. No, zdaj, ko je vse v redu, bodo možje imeli časa dovolj, oddahnejo. — „Prismodarizem". Pod tem naslovom čitamo v „Soči": „Zadnji „Primorski List" pravi: „Gospodje okolu „Soče" ne vedo niti, kaj je klerikalizem, pa imajo vendarle neprenehoma to besedo v ustih. Pišite raje kaj je prismodarizem !" Takoj, gospoda ! Kaj je klerikalizem, smo povedali in definovali že opetovano v „Soči"; zato tega ni treba tukaj ponavljati. Naj torej povemo, kaj je prismodarizem. Prismodarizem je brat kle rikalizma, ki ga spremlja povsodi, da vidiš vedno drugega poleg drugega, kakor n. pr. dr. Jožefa in dr. Andreja Pavlico! Klerikalizem izhaja iz semenišča, od tam tudi prismodarizem, in v „Gorici" in v .Primorskem Listu" vidimo v vsaki številki, kako zvesto sledi prismodarizem klerikalizmu! AH ste zadovoljni? — Dobro jo je povedala „Soča". — Izlet v Sarajevo. Posebni vlak iz Zagreba v Brod z znižano ceno gre iz Zagreba, kakor je bilo že objavljeno, v petek ob pol sedmih zvečer, zatorej se morajo kranjski in drugi južno slo venski vdeležniki izleta voziti do Zidanega mosta z brzovla-kom, kateri krene iz Ljubljane ob 11. uri 29 min. dopoludne, a pride na Zidani most ob 12. uri 37 min. V Zagreb se potem odpeljejo z osebnim vlakom, kateri gre z Zidanega mosta ob 1 uri 28 min. popoludne ter dospe v Zagreb ob 4. uri 20 min. Šta-jerski Slovenci morali bi se pripeljati na Zidani most s tistim osebnim vlakom, kateri pride tja ob 10. uri 42 min. dopoludne. Iz Broda do Sarajeva pojde po potrebi več posebnih vlakov. Vsak vlak vzame največ 500 popotnikov, ter bode stal 807 kron. Plačana svota se razdeli na vdeležnike. Takisto bode tudi pri vožnji nazaj. Kdor bi se hotel iz Sarajeva vrniti pred koncem svečanosti v Brod ali pa se dalje voziti proti Metkoviću, dobi v Sarajevu legitimacijo za polovico vozne cene. — Kdor se namerava zanimivega izleta vdeležiti tem potem, blagovoli se, ako tega še ni storil, nemudoma prijaviti zvezi hrvatskih pevskih društev v Zagrebu. — Velika ljudska slavnost, katero priredi pevsko društvo .Slavec" na Bin-koštno nedeljo na Koslerjevem vrtu, bode vsled obširne priprave nudila obile in vsestranske zabave, tako tukajšnim kakor vna-njim vdeležnikom. V pevskem vsporedu je zastopan poleg domačih skladateljev Ger-biča, Bar tla in Pavčiča tudi slavnega skladatelja F. B a z i n a veličasten zbor „Hannibalov prehod preko Alp", katerega sta peli društvi „Hlahol" v Pragi in „Kolo" v Zagrebu z velikim uspehom. Vojaške godbe vspored je tako urejen, da je druga polovica točk za ples na prostem določena. Poleg omenjenega bodo na vrtu najrazličneja zabavišča razpostavljena, tako streljanje in kegljanje na do bitke, panorame itd.,zvečer v mraku pa se bode zažigal sijajen umetalen ogenj. — Štrajk v Trbovljah je že končan. Vsled vladnega posredovanja se je doseglo porazumljenje mej delavci in vodstvom premogokopa. Včeraj so delavci vsi prišli na delo. Položaj je bil postal že jako resen. V soboto je Slo iz Trbovelj kakih 200 premogarjev v Zagorje, da bi ondotne tovariše pridobili za skupno postopanje. V Toplicah pri Zagorji so pregnali neke ženske od dela, pogasili svetilke in prevrnili dva s premogom naložena vozička. V Ki-sovcu so ustavili neke stroje, potem pa se vrnili v Trbovlje, ker so izvedeli, da ni misliti na štrajk zagorskih premogarjev. — Jour-fixe slov. umetniškega društva bo — kakor vsako sredo — jutri ob polu 9. Na dnevnem redu je predavanje i. dr. Pred jour-fixom odborova seja radi umetniške razstave. — Klub slovenskih biciklistov na Vrhniki je v svoji seji dne 27. t. m. izvolil predsednikom g. Josipa Jure o, podpredsednikom Franjo Korenčana, tajnik je Iv. Škvarca, blagajnik Franjo Jurca, reditelj Rudolf Rutner, orodar Ivan Petkovšek ter odbornika Luka To-mine in Ignac Stržinar. — Slovensko izobraževalno in zabavno društvo ..Naprej" v Gradcu imelo je dne 20. t. m. v društvenih prostorih (Kapaunplatz, 1) svoj izvanredni občni zbor, na katerem so se izpremenila nekatera praviia, tičoča se društvenega poslovanja. Mesto odstopivšega tajnika g. Premruta, kateri je bil izvoljen nadzornikom, izvoljen je bil za prvega tajnika g. Lisac. Zborovanju sledila je prosta zabava v društvenih prostorih. — Ulom. Minoli teden so ulomili tatovi pri posestniku Petru Balkovcu v Pretoki v viniški občini, in pokradli nekaj denarja ter več blaga. Škoda znaša 2436 kron. Orožniki so prijeli čevljarskega pomočnika Ivana Petelja iz Adlešič in njegovega brata Nikolaja, ker leti na njiju sum, da sta storila to tatvino. — Toča. Dne 26. t. m. je na Raki in v bližnjih vaseh padala debela toča, ki je po vinogradih in njivah napravila za 40000 K. škode. — V varstvo javnih nasadov. Ker se je v poslednjih časih večkrat zgodilo, da so cvetlice iz javnih nasadov bile potrgane ali celo poruvane, prosi mestni magistrat občinstvo, naj samo nadzoruje javne nasade in naznani vsakogar, ki jih poškoduje, da se bode proti njemu kazensko po* stopala — Pogreša se 381etni blazni Pavel Zemljan iz Krašice v moravski občini. Šel je proti štajerski meji in se bržčas nahaja kje na Štajerskem. — V Savi so pri Zagorju in pri Zi danem mostu videli te dni človeško truplo, ki ga je voda nesla proti Krškemu. * Stoletnica smrti Su varova, slavnega ruskega generala, ki si je pridobil pod carjem Pavlom I. in carico Katarino II. s svojimi neštetimi zmagami za Rusijo nevenljivih zaslug, praznujejo v Petrogradu in drugod jako slovesno. Na mestu njegovega posestva so postavili cerkev in odprli poseben muzej, v katerem so zbrane trofeje in razne spominske znamenitosti. Slavnosti so se začele 16. t. m. in bodo trajale po Rusiji do konca meseca. Suvarov je bil rojen Finec. Odlikoval se je najprej v bojih proti Švedom in Fincem, potem se je vojskoval proti Poljakom ter osvojil I. 1768. Krakovo. L. 1773. do 1774. se je bojeval proti Turkom ter jih pobil. Nato je zatrl notranje nemire v Ru siji in pobil Pugačeva. L. 1777. je podvrgel krimskega kana, 1. 1780. Kavkaz, 1. 1783. pa Tatare. L. 1787. je pobil Turke in bil sam ranjen. L. 1789. je porazil v zvezi z Avstrijci Mehemed-pašo pri Fokšani, istega leta pa še velikega vezirja. L 1790. je zavzel trdnjavo Ismail ter se vedel takrat precej kruto. Pri novi ustaji na Poljskem L 1794 je osvojil Prago in Varšavo ter postal maršal. L. 1799 gaje imenoval car Pavel nadpoveljnikom Čet v Italiji. Takrat je prevzel vodstvo tudi nad Avstrijci. Zmagal je Italijane in Francoze pri Cassanu, na Trebiji, pri Noviju ter pregnal v treh mesecih Francoze iz Italije. Zato je postal knez in dobil priimek Italijski Radi zanikrnosti avstrijskega generalnega štaba je prekoračil z velikimi težavami Alpe in prišel v Švico, kjer se je hotel združiti s Korzakovim in Hotzem. A oba ta dva sta bila med tem že tepena. Suvarov je izgubil na maršu preko Alp jedno tretjino armade. Car Pavel je poklical Suvarova nato domov. Suvarov je padel vsled spletkarjenja v nemilost in zapuščen umrl, užaljen v dno dose, dne 18. maja 1800. Car Aleksander I. mu je postavil v Petrogradu lep spomenik Su-varoi^^)ilizredenmož^)ove^ vadne genijalnosti. Bil je zmeren, sila delaven in oster napram sebi in drugim, da, včasih celo neusmiljen. Uspehi njegovega dela pa so bili za Rusijo velikanski; obsežnost Rusije in njena moč je tudi zasluga Suvarova. * Največja žena na Grškem. V grški vasi Frikala živi 22 let staro dekle, ki je visoko 2 m 30 cm. Črte lica so pravilne in vsi deli telesa so razmerni. Stariši in bratje so navadne rasti. Dekle se sramuje svoj t) veličine in navadno sedi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. maja. „N. \Vr. Abend-blattu" se poroča iz Pešte, da so se izjalovila upanja, da sa v delegaciji zbrani voditelji raznih strank dogovore glede parlamentarnega položaja. Čehi se z Nemci nečejo pogajati, nego zahtevajo, naj se desnica zanje zavzame, pri tem pa hočejo obstrukcijo nadaljevati, dokler ne dosežejo zaželjenega uspeha. Včerajšnji Dipaulijev govor se tolmači tako, da nemški klerikalci ne bodo delali češki obstrukciji resnih ovir, kar je vlado tako iritiralo, da se je zopet sprijaznila z mislijo, razpustiti državni zbor. Dunaj 29. maja. Pri včerajšnji občinski volitvi iz I. razreda so antise-mitje pridobili sedem mandatov. Izvoljenih je bilo 14 liberalcev in 8 anti-semitov. Budimpešta 29. maja. V avstrijski delegaciji se danes nadaljuje razprava o vojnem budgetu. Kne. Schonburg je dejal, da si tako Nemci kakor Cehi žele miru in da so se že drugi drugim nekoliko približali. Ako se porazumljenje ne doseže, potem je čas, da cesar na avtoritativen način uredi jezikovno vprašanje. Ta govor je obudil veliko senzacijo. Pariz 29. maja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je grof Boni Ca-s t e 1 a n c interpeliral vlado glede Drey-fussove zadeve s posebnim ozirom na to, da je kapitan Frisch izročil gotove akte poslancu Humbeitu, iz katerih je razvidno, da so neki vladni policijski agenti zbirali gradivo, s katerim so hoteli dokazati, da je priča Cernuschi v Drevfussovi zadevi krivo pričal. Razvnela se je velika debata, v katero sta posegla vojni minister Gallifet in ministrski predsednik \Valdeck-Rousseau Ko je poslednji imenoval kapitana Frischa hudodelca, je nastal tak škandal, da se je morala seja pretrgati. Zbornica je izrekla vladi zaupnico Pariz 29. maja. Poroča se, da je kapitan Frisch pozval ministrskega predsednika \Valdeck-Rousseau-a na dvoboj. Bruselj 29. maja. Klerikalci so pri nedeljskih volitvah izgubili 2 3 mandatov. Prej je bilo v zbornici 112 klerikalcev, 28 socialistov in 12 liberalcev. V novi zbornici bo 84 klerikalcev, 35 liberalcev in 33 socialistov. Berolin 29. maja. Vlada se je, kakor poroča „Localanzeiger", načeloma odločila za uvedbo poslanskih dijet. London 29. maja. Razglaša se, da pride maršal Roberts še danes v Johannesburg, in pričakuje se, da pride že v petek v P re torij o. V vojaških krogih se splošno sodi, da je vojna končana. Prezidenta Kriiger in Stejn sta se že pripravila, da u bež it a. V Pretoriji ima miru naklonjena stranka veliko večino prebivalstva na svoji strani. London 29. maja. Listi poročajo, da je general French že prišel v Johannesburg, general Rundle pa da je zasedel Senekal. London 29 maja Zapovednik burske armade, general Botha, je prišel v Pretorijo, da se dogovori s Krugerjem in Stejnom glede nadaljnega postopanja. London 29. maja. Generalisimus Botha je že pred več dnevi nasvetoval burski vladi, naj Buri kapitulirajo. Stejn se je izrekel za kapitulacijo, samo Kriiger jej nasprotuje. London 29. maja. Ustaja v Kitajski se mogočno razširja. Železniški obrat mej Pekinom in Tientsinom se ie moral ustaviti_, Darila. Zahvala. Za PreSirnov spomenik ▼ Ljubljani je nabralo uredniatvo »Slov- Naroda" v mesecu aprilu svoto 143kron90 v i n. (izkazane v 5tev. 76 do 94. —) dalje je izročilo Se 51 kron 60 vin. kot preostanek k poprejšnjim izkazom, skupaj 195 kron 50 vin., katera vsota se je izročila g. blagajniku dr. J. Staretu, oziroma naložila k doslej izkazanim, uredništvu doSlim vsotam na knjžico Bcev. 24301 ljubljanske mestne hranilnice. Vsem darovalcem in darovalkam, posebno pa neumornim nabiralkam in nabiralcem bodi izrečena najtoplejša zahvala! Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo zzzz za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (9—22) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj', M. I„cu»teK-a v IJublJanl. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. maja: Magdalena Cirk, starinarica, 55 let, Stari trg St. 32, krvavenje na nogi. V deželni bolnici: Dne 24. maja: Makso LoSan, inženir, 45 let, vnetje ledvic. Dne 25. maja: Dominico Treppo, delavec, 42 let, zastrupijenje krvi. — Meta Turk, posest-nikova žena 50 let, opeklina. Dne 26. maja: Fran Rozman, kajžerjev sin, 2 leti jetika. — Fran Udovč, dninar, 65 let, jetika. Meteorologicno poročilo. ViAina n»J morjem 306-8 m. Srednji araoni tlak 7S8-0 mm. čas opazovanja Stanje barometra v mm. fes* a * Vetrovi Nebo 11 ■8 S 28. 9. zvečer 29 7. zjutraj _ 2. popol. 7371 736-6 734-6 16*8 si. azahod del. jasno g 128 si.ssvzh. j jasno ~ 213 sr. jjvzh. j del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 1730, nor-male: 15 6°. ZDuLZiaJslsa. borza dne 29 maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebrn . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°...... Ogrska kronska renta 4°/o • • • AvBtro-ogreke bančne delnice . . Kreditne delnica....... London vista........ NemSki drž. bankovc sa 100 mark 80 mark.......... 90 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 97 K 65 h 97 m 25 ■ 115 n 85 n 96 ^ 75 116 — 91 n 40 17 v 75 720 n 55 242 40 118 25 23 66 19 26 90 B 40 11 ■ 34 Zahvala. Slavno ravnateljstvo banke „Slavila" v Ljubljani je izročilo podpisani „Zaveži" dne 17. t. m. kakor lansko leto tudi letos zopet lOOO K uprav-nine od zavarovanj, ki so jih sklenili gg. učitelji. Za ta lep znesek izreka podpisano vodstvo vele-cenjenemu ravnateljstvu iskreno zahvalo; ob enem pa tudi priporoča najtopleje to solidno domačo zavarovalnico jugoslovanskemu, v „Zaveži" zdru ženemu učitelj stvu. Vodstvo „Zaveie Jugoslovanskih učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 23. maja 1900. Tajnik: Predsednik: Drag. Časnik. L. Jelene. Mladega korespondenta popolnoma veščega slovenskega in nemškega dopisovanja, sprejme takoj ^r. IZaiser (io63-3) veletrgovina z vinom v Ptuji. Cts. kr. aittrljtkt jfc državni žilaznlct. soliden in spreten prodajalec, izurjen v trgovini z mešanim blagom in posebno v že-leznini, se sprejme takoj v mojo trgovino. (1086-D Anton Ditrich v Postojini. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod lx LJubljane jož. kol. Prog* 6e* Trbli. Ob 12. ari 5 m. po aoci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljabno; Cei Selzthal v Ausse, Isl, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 17 m. z uit raj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, dez Klein - Keifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein- Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbli*, Ob 5. nri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz H o ve ga mosta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. nri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Ljubljana, Prešernove ulice 9 Gričar $ J\{ejač, pzipotoča.ta po &e&> znižani ceni jope $a dame, plašče in haveloke, jopce in plašče $a deklice, obleke $a gospode in dečke, otroške (1C65-2) kostume, površnike, ulstre pristno angleško in tu^emsko sukno 3a izdelovanje oblek po meri. Q_ co C cz >o O N O o. Častite botrčie in botrce opozarjam na svojo veliko zalogo jako priličnih birmskih daril. Posebno pa priporočam line in natanene ure, katerih cene so jako nizke, ker sem imel priliko, kupiti večje število pravih Švicarskih ur po jako ugodni ceni. Srebrna močna moška remontoarka od k Id. &>30 v ženska 9, 99 5*30 naprej z jednoletnim jamstvom. V zalogi imam tudi zraven spadajoče lepe zlate, srebrne in double-verižice, uhane, zapestnice, križce, srčke itd., vse veliko ceneji, nego drugod. Priporočam se uljudno za obilen obisk. (123—40) 91 Zlata »v -w MjJmmtslJmssJL« nasproti rotoviia* "0 o N O P) Samo gospodje dobč: 2 zbirki z 120 komadi Jako Interesantnih momentnlh fotografij in senzacijonalno novo-iegno zbirko prekomorskih kuriozitet, <,t,segajoča 16 barvanih podob, v obliki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja frank., in diskretno JI. kunn. Dunaj, II., Obere Donaustrasse 7. (957—2) Prodaja tatrae mase. Iz konkurzne mase Ivana Javor* šelt-a. trgovca z mešanim blagem na (■onillskeiu pri Vranskem (Sp. Štajersko) proda se zaloga blaga večinoma dobro manufakturno blago, deloma specerija in kratka roba, in sicer na Comllskem v sodnijsko cnejeni vrednosti 13.187 K 60 h in v podružnici na Polzeli v vrednosti 2782 K 39 h potom ponudbe iz proste roke, kakor leži in stoji s stelažami vsaka zaloga posebej ali obe skupaj. Ponudbe do 6. junija na upniški odbor v roke odvetnika dr. I4rJ-sperja v IJialtljaiii. Ogled in pojasnila posreduje konkurzni oskrbnik (1076—2) e. kr. notar na Vranskem. Na predaj je v Tupaličah tik državne ceste v kateri je gostilna, pekarija in trgovina z mešanim blagom z vso potrebno opravo. Hiša ima tudi primerne prostore za vinsko trgovino. K hiši spada nekaj polja in gOZda. (1058-3) Natančneje pove lastnik: Peter Ale-šovec, Tupalioe št. 26, Gorenjsko. popolnoma trgovsko izobražen, z dobro reprezentacijo, se z lepo plačo vsprejme v „Valjičnem mlinu v Kranj i", (1080-2) Z dežele na deželo se išče trgovski pomočnik z dobrimi spričevali za trgovino z manufakturnim in mešanim blagom s 1. julijem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravni-štvo „Slov. Naroda". (1085—1) „Vila Zora** na Spodnjem Rožniku obstoječa iz 3 sob, kabineta, s pritiklinami vred ter z obgrajenim vrtom, se takoj proda, oziroma odda v najem. Povpraša naj se v komptoarju Seunig, Marijin trg. (1070—2> Elegantno stanovanje obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mest cem avgustom. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—3) Občinskega tajnika ki je prost vojaščine in zna slovensko in nemško, sprejme občina Vrhnika. Letna plača 1200 kron. Prošnje s prilogami naj se pošljejo županstvu na Vrhniki do lO. junija 1BOO. Županstvo na Vrhniki dne 26. maja 1900. Gabrijel Jelovšek, župan. (1067—3) F r r W F