Poštnina platem v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 3. septembra 1927 Št. 198. Posameina številka 2 Wn
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petll-vrsla mali oglasi po 1 SO ln2D,ve£|I oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 z|ulrn>
razen pondelJKo ln dnevo po proznlku
Naročnina
Dnevna izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozernsfvo
mesečno 33 Din nedel|»ka Izdalo celoleino v Jugoslaviji so Din, za Inozemstvo 100 D
Uredništvo /c v Kopitarjev, ulici št. BI 111 Rokopisi ae ne vračajo. netranlclrana pisma ae nc. sprejemajo j- Uredništva telefon št. 20S0. apravnlštva št. 2328)
Uprava Je vKopltarlevl ul.št.6 -<- Čekovni račun: CJublJana štev. tO.650 ln 10.J4P za Inuerate, Sara/evošt.7563, Zagreb šl. 39.011, Praga ln Dunaj št. 24.797
SDS ~ nesreča slovenskega naroda
Na zgodovinsko ugotovitve mojega prvega članka (Naj bo jasno), je odgovorilo »Jutro«. Pa kako! S sofističnim zavijanjem resnice, potvarjanjem dejstev in z banalnim smešenjem, ki pa ni niti dovlipno, še manj pa duhovito. Kakor da se na ta način zgodovinska dejstva s sveta spraviti morejo. Pa je že tako. Kdor je v zadregi za dokazila in komur je logika stvari neprijetna, sega vedno po malo častnih sredstvih tajenja in izkrivljanja. Toda uspeha »Jutro« ne bo doseglo. Prav nasprotno se zgodi. Primera njegovega odgovora z mojimi navedbami bo vsakega) kritično mislečega čitatelja poučila, kako za-vrgljiva so sredstva, katerih se ta list poslužuje.
Toda vrnimo se k stvari, o kateri se mi je baš v sedanji dobi zdelo potrebno izpre-govoriti. Dejal sem, da mora danes vsakdo kdor z našo narodno državo dobro misli, biti v taboru SLS. Naj mi je to prav ali ne, logika stvari je močnejša, ko vse simpatije ali antipatije. Iu tej logiki v obraz pogledati mora vsak razsoden človek imeti poguma dovolj. Saj je res, da mu včasih pokaže nesimpatično lice; toda gorje onemu, ki svoje politično udejstvovanje uravnava zgolj po simpatijah. Stokrat pa gorje državi, katere politiki ne usmerjajo svojega udejstvovanja po zdravi pameti in ne po naukih zgodovine, te najboljšo učiteljice človeštva! Taki politiki so podobni slepcem, ki se morajo, ker sami nič ne vidijo, dati voditi. Predobro mnenje imam o zrelosti in razsodnosti našega naroda, da bi mogel verjeti, da je tip teh politikov tudi še danes obilno zastopan med nami. Izjeme so seveda povsod; toda za te dedno obremenjene zaslepljence ne pišem.
Vsakemu drugemu pa mora biti jasno, da je korupcija v upravi največja nesreča za državo. In tu pridem do ugotovitve, da Slovenski Ljudski Stranki tudi njeni največji nasprotniki doslej se niso mogli očitati korupt-nih dejanj. Stara in splošno znana stvar je, da posamezniki in stranke, ko pridejo na vlado, kaj lahko — in naj rečem naravnost, tudi rado — zapadejo tej od pamtiveka silno nevarno razširjeni bolezni. Saj vemo iz zgodovine, da je že asirska država trpela pod njenim virusom. Tem več je zatorej vreden človek, tem več stranka, ki je za ta virus nesprejemljiva. Politiki Slovenske Ljudske stranke, kar je je in odkar je pod vodstvom dr. Korošca, lahko vedrega obraza vsakomur pogledajo v oči, ne da bi se jim bilo bati najmanjšega očitka po tej strani. Kakršni posamezniki, takšna je tudi stranka v celoti.
O vseh drugih strankah v Sloveniji tega pač ni mogoče reči. Nečem se pečati z vsemi, dasi bi to bilo dokaj zapeljivo. Ostati hočem marveč samo pri stranki, po katere zaslugi je pri nas SLS tako mogočno narastla. Ali v splošnem interesu, je vprašanje, katero bi bilo treba razpravljati posebej; da v interesu države, je zame nepobitno dejstvo. Po čem se na prav poseben način obeležuje delovanje samostojne demokratske stranke, ki misli, da je njena raison d'Stro naloga pobijati SLS za vsako ceno? Po spomenikih, ki kakor ob stari appijski cesti po rimski kampanji kažejo pot, po kateri so nekdaj hodile zmagoslavne rimske legije. Tudi ob potih in stezah, po katerih so ob žalostnem zmagoslavju hodili ali se klavrno plazili trabantje SDS, stoje spomeniki, ki molče vpijejo mimoidočim, naj obrnejo oči nanje. »Jadranska« in »Slavenska banka«, pri katerih je tisoče pridnih a sicer siromašnih Slovencev in Hrvatov izgubilo skoro ves svoj imetek, »Delavska zavarovalnica«, katere vratolomne vsote slovenskega denarja so morale itd za' zgradijo luksuzne palače Okrožnega urada v Zagreb, zaradi ljubega zaslužka >Slavenske banke«, medtem ko se je zgradba hiše Okrožnega urada v Ljubljani morala več ko za polovico skrčiti: »Slovenska banka«, ki je morala prevzeti nase pri »Slavonski banki« napravljene grehe, kar je zopet imelo za posledico znatne izgube vlagateljev, da o delničaijih niti ne govorim; milijonske i »gube. katere trpi nekaj naših največjih in najvažnejših denarnih zavodov in katere bodo sedanji njih upravitelji mogli šele z mnogoletnim požrtvovalnim delom popraviti. Kakor Cestijeva piramida pa stoji takoj od početku triumfalne ceste SDS spomenik o svinčeni kupčiji, o kateri so je »e toliko pisalo in katero javno pojasniti bi morala biti naloga vlade. Prav nič ne koristi, če se take stvari pred jpw»stjp — pa
naj si bo tudi inozemska — skrivajo. Državljani imajo pravico zahtevati, da so o njih iz uradnega vira poučeni; inozemstvo pa bo šele takrat verjeti začelo, da smo začeli korupcijo iztrebljati, kadar vidi, da smo sekiro zavihteli nad njenimi koreninami. Mnogo, mnogo primerov SDSarskega »državotvornega« udejstvovanja bi se dalo še navesti. Naj zadostujejo ti. Saj je iz njih do ekscesa vidno, kakšno škodo je napravila narodu in državi esdeesarska politika, ki jo je morala adimentirati država z ogromnimi vsotami.
Toda še hujša je škoda v moralnem oziru. Ravno mi Slovenci smo bili poklicani, da v zibel novorojeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev položimo kot krstni dar pravni čut, red in poštenje. A mesto tega? Vsa doba, v kateri je nesrečno naključje hotelo, da je v Sloveniji vedrilia in oblačila SDS, se odlikuje po samovolji, golem strankarstvu in finančnih »hipergenijalnostih« na korist strankarjev in stranke. Da v kraljevini Srbiji ni bilo vse tako, kakor je bilo po naših, na zapadni kulturi temelječih nec.orih želeti, ni čudo. Le preveč je bil večstoletni turški režim, ki je
Ljnbljana, 2. septembra. (Izv.) Danes ob
9.	uri dopoldne se je pripeljal zunanji minister, g. dr. Voja Marinkovič z avtomobilom z Bleda, kjer se je ustavil na potu v Ženevo. Nastanil se je v hotelu »Slon«. Ol> pol
10.	uri se je podal v kavarno »Emona« in od tam k velikemu županu, kjer je ostal do 1. ure popoldne. Ob četrt na 12. je sprejel časnikarje, ki so mu stavili več vprašanj, na katere je ljubeznivo odgovoril.
»Po dr. Koroščevem potovanju v Sofijo je bolgarsko časopisje obelodanilo misel jugoslovanske konfederacije kot podlago za osnovanje velikega jugoslovanskega imperija.«
»Ne vem nič o tem. Bolgarska vlada mi ni nič takega predložila. Sicer pa so naši od-nošaji z Bolgarijo normalni. Ni nič posebnega. Potrebno je voditi razliko med tem, kar posamezni politični ljudje govore in smatrajo za velike cilje naše inozemske politiko ter tem, kar dela minister zunanjih zadev, kateri kontrolira in rešuje, kar je na dnevnem redu.
»0 priliki prihoda vestfalskih rudarjev-Slovencev v Slovenijo' se je trdilo v časopisju, da naša delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z Nemčijo ni dovolj računala z vprašanjem reciprocitete delavcev.«
»To vprašanje se ni moglo postaviti v tr-goviusko pogodbo, ker vse trgovinske pogodbe vsebujejo klavzulo največjih ugodnosti. Zato se bo to vprašanje rešilo s posebno konvencijo.«
»G. Radič je včeraj trdil v Belgradu, da vsebuje blejski sporazum tudi točko o konkor-datu z Vatikanom.«
»Nihče mi ni nič sporočil, cla to stoji v Blejskem sporazumu. Momentano ni nobenih razgovorov v vprašanju konkordata. To je stvar, katero bomo pokrenili, ako ostanem na tem položaju. »Jaz mislim, da je potrebno konkordat čimpreje skleniti.«
»Kakšno je Vaše mišljenje, gospod minister, z ozirom na akcijo lorda Rothermera?
»Ne verujem, da bo imel lord Rotliermere kak uspeh. Akcija lorda Rothermera je z diplomatskega stališča ".ploh neresna. Ona more biti važna samo v notranji politiki ter ustvarja iluzije v nekaterih državah, ki pa so v političnem življenju škodljive«.
»Kaj mislite, gospod minister, o vprašanju dviga sekvestrov oz. imovine nemških in turških državljanov?«
»Sekvcstri se bodo dvignili po naši notra-
r Belgrad, 2. sept. (Izv.) Senzacija dneva je bil proglas glavn. odbora radikalne stranke, ki se je objavil popoldne ob 5. Dr. Ivkovič je prispel v Belgrad včeraj. Tudi Trifkovič je prekinil svoje agitacijsko potovanje. Danes ob 10. dopoldne se je sestal glavm odbor k končni ureditvi in izdaji proglasa. Trifkovič je izjavil časnikarjem, da je glavni odbor v popolnem soglasju.
Dr. Ninčif, la se je po daljšem času skupno s Staničem udeležil seje, jc isjavil, da pro-
slonel na pravu močnejšega, in vpliv orijeo-talske turške morale, ki stavlja lokavost nad pravico, prešel v vsakdanje življenje. Kako odgojno bi bilo torej lahko delovalo slovenstvo po svojih predstavnikih v vladi. A mesto tega? Postali smo po krivdi SDS odstra-sujoč primer.
Na srečo more SLS vsak tak očitek jasnega čela odvračati od sobe. In na še večjo srečo ima ona skoro izključno slovensko parlamentarno zastopstvo v svojih rokah, iz česar sledi, da je naš narod po svoji večini pošten in vsaki korupciji sovražen. Zato pa tudi krogi, ki so začeli neizprosen boj proti korupciji, obračajo svoje oči na dr. Korošca in njegovo stranko. Slovenski narod bo to v svoji politični zrelosti razumel, kajti ako kdo, misli naš narod pošteno z državo, in jej v lastnem svojem interesu želi mirnega in krepkega razvoja, da najde v njej ne samo zaščito, ampak tudi blagostanje, katero mu pri-rodnih zakladov bogata država ob dobri in pošteni upravi dati zamore.
Govorili pa bomo še nadalje.
■	Iustus.
nji odločitvi. Kar se tiče turških sekvestrov, je bilo rešeno v ministrskem svetu, da se ti se-kvestri dvignejo.«
»Kaj mislite o odbijanju Pangalosovih konvencij s strani grškega parlamenta in grške vlade? Kako se bo rešilo to vprašanje?«
»Po vsej priliki se bomo že sedaj razgo-varjali o tem, da se rešijo ta vprašanja.«
Na opozorilo časnikarjev, če se bo o tem razgovarialo tudi v Ženevi, je odgovoril g. dr. Marinkovič:
»Mogoče bomo o tem govorili tudi v Ženevi.«
Na vprašanje novinarjev, kako se bo rešilo vprašanje tranzita madjarskega blaga preko našega teritorija na Reko, je rekel g. dr. Marinkovič:
»To bomo videli, ko se bomo razgovar-jali. 20. septembra se bomo pričeli pogajati o vseh teh vprašanjih.«
»V poslednjem času se mnogo govori o demokratskem bloku, ki bi po trditvi nekaterih moral biti središče situacije v bodoči skupščini.«
»Ničesar ni. Nič mi ni znano o tem bloku. V ostalem smatram, da je potrebno, preden se sklepa blok, najprej, da se najde program kot idejna baza.«
»Kaj pravite na to, da bi g. Davidovič dvignil obtožnico proti g. Vukičeviču in da je g. Spaho izdal proglas na muslimane, v katerem ostro nastopa proti vladi?«
»Nič ne vem o tej obtožnici g. Davidoviča. Kar se tiče proglasa, ne vem ničesar, in tudi ne morem verovati v to, kar mi vi pripovedujete.«
»Obstoja li po vašem mišljenju volivni teror, ki ga posebno naglaša en del Demokratske zajednice?«
»Da terorja ni, morate že sami vedeti. Sicer obstoja v posameznih krajih pritisk policijske oblasti, ali ta pritisk ni glavno. Naši kmetje mislijo, da je teror, ako se ga »tera« na glasovanje. Prihajajo pritožbe, da posamezni policijski uradniki delajo za kandidate posameznih strank ali proti njim. Iz naših vrst tudi prinašajo pritožbe. Ali o terorju in vo-livnem nasilju ne more biti govora, ker so te volitve mnogo svobodnejše, kakor so bile one 1. 1923. in 1925., a posebno še 1. 1925.«
Nato je minister časnikarje prijazno odpustil. Zvečer se je odpeljal z vlakom v Ženevo.
glasa ni podpisal in da se s proglasom načelno ne strinja.
Proglas je zanimiv, ker obsega 1. komaj tretjino prvotnega proglasa, 2. ker so se izpustili vsi napadi na sedanjo vlado in na predsednika Vukičeviča. 3. ker kaže stremljenje Ace Stanojeviča, da radikalna stranka ostane kompaktna.
Zato so se odobrile na primer v sremskem okrožju kandidatne liste pašičevcev Popoviča in dr. Janjka ia tudi dr. Bole Maksimoviea, .V
Moravčam!
V nedeljo, 4. t. m.,-ob 7 zjutraj, se vrši na trgu v Moravčah velik volivni shod SLS. Poročal bo g. dr Korošec in drugi poslanci. Pridite od blizu in daleč!
kamničani!
Načelnik SLS g. dr. Anton Korošec govori v nedeljo, 4. septembra t. 1., ob 10. uri dopoldne v Kamniškem domu. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno!
gornjem Banatu lisla pašičevca Miletiča, pa tudi dr. Momčila Ninčiča. Odobrila se je tudi lista Nastasa Petroviča, ki kandidira z Vuki-čevičem v skopljauskem okrožju.
Proglas govori uvodoma o položaju radikalne stranice po Pašičevi smrti in zagovarja prejšnjo vlado; našteva zakone, ki jih je la vlada izvršila oz. predložila in prehaja na vlogo radikalov v bodoči vladi. Priznava, da so volitve 11. septembra važne za ljudstvo in državo, ker je pričakovali veliko novih sprememb in kombinacij. Končno poziva proglas, naj radikali glasujejo za omenjene radikalne liste.
Politični krogi so soglasno mnenje, da je ta proglas nekak zlat most k sedanji vladi, da pašičevci hočejo obdržati stike in da delajo na to, da bi bil bodoči radikalni klub kompakten.
Ker pa so nekateri listi proglas že preje objavili, je razumljivo, da ni vzbudil toliko interesa in zanimanja, kot se je prvotno mislilo. Splošno se zatrjuje, da je glavni odbor moral pristati na ta tako omiljen proglas na izrečno zahtevo I. podpredsednika Ace Stanojeviča.
Proglas bodoče deSovne vSade Vukifevič-Marmko-vic-Koroiec.
r Belgrad, 2. sept. (Izv.) Vsi tukajšnji krogi živahno komentirajo potovanje ministrskega predsednika po Bosni. Na včerajšnjem shodu v Oradiški in na današnjem shodu v Prijedoru je min. predsednik z vso odločnostjo podčrtal, da se morajo dosedanje vlade nereda in nedela spremeniti v vlado reda in dela in da je gospodarski red prva bodoča naloga. Treba je izenačiti davke, najeti veliko investicijsko posojilo in začeti z vso resnostjo graditi ceste in železnice, da se prebivalstvu da zaslužek. Zadolževanje prebivalstva se mora preprečiti in mu dati dolgoročna posojila iz uprave fondov. Vukičevič je z vso odločnostjo podčrtal, da je t<> program ne samo volivne, ampak tudi bodoče vlade, v kateri bodo Vukičevič, Marinkovič in dr. Korošec, s katerim ga veže nc samo politično prijateljstvo, ampak da vlada med njima trden sporazum glede progatma bodoče vlade, ki nastopi takoj po volitvah.
Cena beg zopet v BeSgrsdu.
r Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je prispel v Belgrad z avtomobilom albanski poslanik na našem dvoru Cena beg. Časnikarjem je izjavil, da se bo mudil v Belgradu dva do tri dni, nakar bo odpotoval v Prago, da izroči poverilna pisma češkoslovaškemu predsedniku, nato se pa bo zopet vrnil v Belgrad.
Novs sejmi.
r Belgrad, 2. sept. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo je danes dovolilo sledečim slovenskim občinam nove sejme: Loki pri Zid. mostu 2, Št. Vidu pri Grobelnem 3, Št. Petru pod Sr. gorami 2, Tišini v Prekmurju 2.
ZA DNEVNIC*AR,TE.
r Belgrad, 2. sept. (Izv.) Glavna kontrola je izdala naredbo, da imajo vsi dnevni-čarji pravico na vse dodatke, ako traja njihov dopust 10 dni.
DR. NINČIČ POTUJE V ŽENEVO.
r Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Danes je odpotovala v Ženevo naša delegacija. Delegaciji se je pridružil bivši zunanji minister dr. Ninčič.
Bolgarsko oosolilo.
v Sofija, 2. sept. (Izv.) Kakor doznava Vaš dopisnik iz dobro informiranih krogov, bo bolgarski finančni minister Molov v Ženevi zahteval dovolitev posojjila 15 milijonov funtom.
Dr. Vola Marinkovič v Ljubljani.
Popolna zmaga Ve Sle Vukičeviča v radikalni stranki.
PROGLAS GLAVNEGA ODBORA. — PODIRALE SO SE GORE, RODTLA SE ,TE MIŠ. — NOBENIH NAPADOV NA VUKIČEVIČA. — ZLATI MOST. — ACA STANOJEVIČ
HOČE KOMPAKTNOST STRANKE.
SLS za pravice slovenskega naroda.
Belgrajski »Balkan« prinaša razgovor s tajnikom SLS, gospodom Gabrovškom. Radi zanimivosti izjav ta razgovor ponatiskti-
jemo:
—	Koliko se je izpremenil politični položaj v Sloveniji od tedaj, ko je SLS sklenila pakt z Vukičevičem? —
—	Položaj naše stranke je bil tudi pred tem paktom odličen; demokrati imajo z vsakim dnem manj pristašev, socijalisti in komunisti imajo samo voditelje, radičevci pa. se med seboj koljejo na veselje drugih strank. Edino, kar so po paktu čuti, je to, (la se uradniki in delavstvo svobodnoje gibljejo in izražajo, kor po paktu uvidevajo, da so ni bati, da bi Pribičevič in Žerjav prišla v vlado. Nasilje je prešlo, in zato se odvisni stanovi veselo nad tem dejanjem dr. Korošca. —
—	Koliko je resnice na vesteh »Jutra«, da obstoje nesoglasja in nezadovoljstvo z vodstvom stranke? —
—	O tem nezadovoljstvu piše »Jutro«, odkar obstoja. Res je, da se ne more ugoditi vsem ljudem, ali to je povsod, v vseh strankah na svetu. O sporih pa ni mogoče govoriti. Volitvo bodo pokazale, da je SLS najbofj disciplinirana stranka v celi državi in v tem je naša največja sila.
—	Kak smisel ima ideja uradniške stranke? -
—	Res se je mnogo pisalo in govorilo pri nas o tem, da bodo uradniki sami nastopili pri skupščinskih volitvah, toda če pomislijo, da s tem ne napravijo sebi niti drugim nobene koristi, tedaj je jasno, da je ideja propadla, dasi uvidevamo, da je stanj«. uredništva zelo bedno in to gibanje jt imelo smisel v toliko, da jo opozorilo javnost na težak položaj uradništva.
—	Ali je slovensko ljudstvo odobrilo politiko stranke glede avtonomije? —
—	Že davno je avtononiistična politika stranko žela odobravanje ljudstva in s svojim določenim programom o ustavnem vpra-šanju smo porazili stranko, ki niso znalo zavzeti pravega stališča. Siranka tega programa nikdar ni opustila in tega tudi v bodočnosti ne bo storila ampak bo zahtevala vedno večjo in popolncjšo| avtonomijo, da bo moglo ljudstvo samo sebe vladati tako v občini kakor v pokrajini. To je mišljenje vseh modernih strank (dr. Marinkovičeve široke samouprave) in to pojmovanje bo vodno bolj prodiralo tudi mod srbskim narodom, kor jo to zapadno-evropska politika, a uvideli bodo to tudi srbski politiki, tako radikali kakor demokrati, da je ta politika na korist celi državi in srbskemu narodu. —
S tem je g. tajnik Gabrovšek zaključil izjavo.
Ljubljanski oblastni mostov v
Po lanskih poplavah oškodovani kraji še vedno težko trpe. Vse podpore, kolikor jih je bilo, so se izkazale za nezadostne. Poslanci SLS so na vseh merodajnih mestih ponovno prosili in posredovali, da bi se dobila sredstva za obnovo teh krajev. Zlasti ljubljanska oblastna skupščina je prejela od naših poslancev brez števila tozadevnih prošenj in predlogov.
Zal so finančna sredstva, s katerimi je razpolagal oblastni odbor, bila tako malenkostna, da doslej na večjo tozadevno podporo ni bilo misliti.
Šele zadnji čas je oblastni odbor prišel v položaj, da tudi tukaj more priskočiti na pomoč.
Najhuje trpe prizadeti kraji vsled tega, ker jim je voda razdrla ceste in mostove in cele občine in fare odrezala od središč, na katera so bile navezane.
Zato je ljubljanski oblastni odbor na evoji včerajšnji seji sklenil, da nakaže za popravo in obnovo mostov v poljanski dolini 100.000 dinarjev, za popravo mostov v polhovgrajskem okolišu pa 60.000 Din.
Težko prizadetim občinam in vasem bo ta razveseljiva vest dala novo pobudo, da z vsemi močmi nadaljujejo obnovitveno delo, da z združenimi močmi čimpreje zabrišejo posledice strašne vremenske katastrofe. Vsa ljubljanska oblast pa ta sklep oblastnega odbora enodušno pozdravlja.
Kapitulacija SLS.
»Kakor je kdo sam, tako misli o drugih.« Ta izrek prav z lahkoto porabimo o naših ra-dičevcih. Vse mogoče barve so igrali, preko-picovali so se od ene strani na drugo, iz republikancev so postali monarhisti, iz federa-listov centralisti, iz Radičevih sovražnikov njegovi sužnji. Vse, kar hočete I Zato misli ta »pokvarjena gospoda«, da so tudi drugi taki. V sedanjem voiivnem boju neprestano ponavljajo grdo obrekovanje, da je SLS pred radikali kapitulirala. V zadnjem »Kmetskem listu« nekdo čisto mirno zapiše budalost, da »bo šel dr. Korošec v radikalni poslanski klub«. Ali ta človek prav nič ne pomisli, da je čisto navadna neresnica, ki jo je zapisal? Ali imate našega kmeta res za tako bedastega, da bo vse verjel, kar mu natvezi kak samostojni inteligent?
In v brošuri, ki so jo izdali slovenski radičevci, ravno tako z razprtimi črkami piše ta »pokvarjena gospoda«, da se bo SLS po volitvah »združila v eno stranko z radikali«. Par vrstic poprej še obenem mogočno zapi-
G. Pucelj le spregovoril.
Zelo mogočno je spregovoril. Sedel je na sodni stol in obsodil dr. Korošca. Samo on — g. Pucelj — je tisti, ki je nedolžen, samo on je tisti, ki je pameten. Kdo se ne spomni na izrek: Žaba je dvignila nogo, pa je mislila, da je konj.
Da pa g. Pucelj ne bo mislil, da je tudi objektivno brez greha, če se subjektivno čuti za nedolžnega otroka, naj pokličemo v spomin samo par stvari.
G. Pucelj je bil 1. 1919. podpredsednik Žerjavove demokratske stranke,
G. Pucljev »Kmetijski list« je leta 1920. pisal za avtenomijo.
G. Pucelj je 29. junija 1921 glasoval potem za centralizem. Njegov »Kmetijski list« je ta centralizem tudi slovesno zagovarjal.
G. Pucljev »Kmetijski list« je napadal leta 1920. dr. Brcjčevo vlado, češ, da se upira očitno ministrstvu belgrajskemn, ko se dr. Brejc ni hotel ukloniti vsem pritiskom iz Bcl-grada. Napadal je ravno tako dr. Verstovška, češ, da se ne pekori belgrajskemu ministrstvu.
Pucljevi pristaši pa danes na svojih vabi-
Ha Kranjskem
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
druga.
Nosilec liste je
Anton Korošec
kako da niste v dveh letih vladanja izenačili davkov? Da, da, popravljati za tistimi, ki so izglasovali centralistično uredbo naše države, je težko, zabavljati na tiste, ki popravljajo, je lahko. Čc torej tak politik, kakor je g. Puceij,
»prosi Slovence za zaupanje in kroljice«, }e jasno in razumljivo, kaj bo storilo slovensko ljudstvo. 11, septembra se bo g. Pucelj moral spet prepričati, da je slovenski kmet pametnejši kakor njegova politika.
Kako je dr, Žerjav kolkoval krono?
šejo: »Kar smo tu zapisali, je gola resnica.« Ali ne oblije »pokvarjene gospode«, ki se je vrinila med kmetsko ljudstvo pod firmo ra-dičevstva, rdečica, ko zapiše tako očitno laž? Žalostno poglavje v slovenski politični zgodovini je bila samostojna kmetijska stranka. Z žerjavovci se je skušala, kako bi ponižala nivo političnega boja na Slovenskem. Hvala Bogu, da bo 11. september pokopal končno-veljavno te politične komedijante!
Kaj naj bi sploh pomenila beseda »kapitulacija SLS«, ki jo tolikokrat rabijo? Ali imate kak najmanjši znak, da je naša stranka opustila kako točko svojega programa? Ali je katerikoli izmed njenih voditeljev naredil kaj takega, kar je bilo proti avtonomistični Zamisli moderne države? Kaj torej? Ali naj blejski pakt pomeni kako kapitulacijo? Ali more »Kmetski list« objaviti en sam stavek iz tega pakta, ki bi kaj takega pomenil? Ne in spet ne! In vendar se ta laž ponavlja. Samostojna kmetska stranka pač ni nič drugega kakor v zelen kmetski gvant preoblečena žerjavščina.
V »Uradnem listu« št. 1919 je dr. Gregor Žerjav, tedanji predsednik vlade v Ljubljani, izdal razglas, v katerem pravi:
»Vsi se moramo potruditi, da se kollto-vanje krone izvrši čim hitreje in gladkeje ter moramo gledati, da dobi naša krona več notranje moči. Preveč je je, da bi se mogla brž popraviti proti inozemskemu denarju.
Da se malo zmanjša množina kron, je vlada odredila, da se ob izmenjavi obdrži 20 odstotkov. Za teh 20 odstotkov se bo dobila pobotnica, ki zagotavljaš da se bo ob končni izmenjavi krone v naš bodoči narodni novec ta priznanica štela čisto ravno tako kakor kolkovana krona. Ne vzame se torej nikomur nič in če se priznanica n ebo obrestovala, je napram temu treba pomisliti, da bodo pii-znanice dobili največ tisti, ki danes tišče bankovce doma, nikar da bi jih bili nai žili v zavode. Zdaj ko se bodo bankovci kjlko-vali, so ti kratkovidneži trumoma začeli denar nositi v banke in ko so se te začele braniti in sprejemati nove vloge do kolk->vanja le proti temu, da smejo ob dvigu vrniti 20 rdstotkov v priznanicah, zdaj kriče in tožijo, da izgube obresti, če dobe priznan.ee. Smešno, če kdo to sliši od onih, ki so vse leto suhi papir brez obresti tiščali doma.
Pripominjam, da noben upnik ne sme, če mu hoče dolžnik vrniti zapadli dolg do dne, ko se prične kotkovanje in še tri dni potem odkloniti, da ne bi sprejel vsega denarja. Tudi trgovec, ki ima kot obrtnik dolžnost, da je občinstvu z blagom na razpolago, ne sme blaga zdaj krčiti ali celo dražiti. Zato poživljam vsa oblastva, zlasti pa okrajna glavarstva, magistrate in policijo, naj trgovca, ki bi zdaj blago skrival ali dražil, nemudoma primejo po § 10 naredbe ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 7. marca 1919 ter ga brez usmiljenja kaznujejo strogo in sicer z zaporom in globo. Po vsej človeški pameti, bi
moralo kollikovainje in zn*ijševanje števila kron za dvajset odstotkov prinesti znižanje cen. Zato bom vsako naraščanje cen v teh dneh smatral za navijanje. Sodbo naj zadenejo Petra ali Pavla, bom potrdil tem rajši, čim teže bodo zadelo navijaJce in verižnike.
Občinstvo prosim, ua se ne da zavajati po praznih govoricah. So ljudje med nami, ki sikajo strup na državo, ki zabavljajo na brate Srbe, češ da pridrže 20 odstotkov proti priznanici. Ti nehvaležneži pač nič ne mislijo. Pozabljajo, da je ves papirnati kronski denar, ki ga imamo v roki, pravzaprav vojno posojilo Avstrije in Ogrske, s katerim se je vlivalo orožje zoper Srbijo. Pozabljajo, da za to krono ne stoji noben dolžnik in plačnik, če se je no usmili naša država, ki s tem no-voosvobojenim krajem da sedem do osem milijard. In to plačilno obvezo kot dar novo-osvobojenim delom kraljevine se pripravlja prevzeti vsa država in z njo tudi del Srbije, ki so ji s tem denarjem morili sinove. Kratkovidna nestrpnost naših ljudi je nerazumljiva in je že prava bolezen, ki se je razpasla.«
Tako je pisal uradno dr. Gregor Žerjav 9. nov. 1919.
Ugotovimo:
Teh 20 odstotnih priznanic pa ni vrnila nobena vlada SDS ampak po dolgem bojn vsaj deloma šele letošnja Uzunovič-Korošče-va vlada, Id je določila, da se smejo s piv znanicami plačevati davki.
Izmenjavo, ki jo je tedaj napoyedal ftf. Žerjav, je izvršila vlada, v kateri je sedel dr. Kramer, z relacijo 1 :4.
Dr. Žerjavova trditev, da je država dala prečanskim krajem sedem do osem milijard v dar, je neokusna žalitev.
Gornji razpis vsebuje tudi dr. Žerjavov« značilno mnenje o slovenskih trgovcih, ki naj bi 11. sept. zopet dali svoje glasove SDS.
Kako se le sodilo .Domoljubu' pod PP2.
lih pišejo: »Proč s stranko, ki je izročila Slovence srbijanskim radikalom!«
G. Pucljev »Kmetijski list« je imenoval Radiča »nevarnega hujskača« in »neresnega človeka«.
G. Pucljev »Kmetijski list« danes vihti kadilnico istemu Radiču.
G. Pucelj je sam lastnoročno zapisal, da smatra g. Prepeluha »za škodljivca kmetijskega ljudstva«.
G. Pucljeva stranka danes kandidira istega g. Prepeluha.
G. Pucelj je bil za kancelparagraf,
G. Pucljev list je bil pet let kesnejc strašno hv.d, če mu je kdo rekel, da je proticerkven.
G. Pucelj je bil član srbskega zemljorad-niškega kluba.
G. Pucelj je bil proti zemljoradnikom.
G. Pucelj je sedel z g. Pašičem skupaj v ; vladi.
G. Pucljev list danes piše, da je SLS izročila Slovencc radikalom, ker gre ž njimi v vlado.
Ali ni vse to popolnoma ločno, g. Pucelj?
Ze zadnjič smo poročali, da je na pritisk žerjavovcev bil »Domoljub« ustavljen, da pa je ustavitev deželno sodišče kot nezakonito razveljavilo.
S tem križev pot »Domoljuba« še ni bil končan. Žerjavovci so šli za tem, da naš tisk popolnoma uničijo. Zato niso npoŠtevali ne sodišča, ne zakona, ampak plenili cele naklade »Domoljuba« in »Slovenca«, pa če so imeli za to kak povod ali pa ne. Pri tem so se zaplembe redno vršile tako, da se napravi čim večja škoda. »Slovcnec« je bil n. pr. zaplenjen redno vsako nedeljo z ilustrirano prilogo vred. Zaplemba se ni izvršila v takem času, da bi bilo mogoče inkrimirane članke popraviti, oziroma izpustiti, ampak šele potem, ko je bila dotiskana cela naklada.
»Domoljubu« se je primerilo tole: Policija ga je ustavila. Po zakonu bi policija morala ustavitev lista naznaniti državnemu pravdni-štvu tekom 24 ur. Veliki župan pa je odredil, da je pritožba proti ustavitvi mogoča samo na njega in ne na sodišče, kakor določa zakon.
Zastopnik »Domoljuba« dr. Brejc se je seveda proti tej nezakoniti odredbi pritožil na sodišče, ki je po zakonu kompetentno za
to. Deželno sodišče je pritožbi »Domoljubo-, vega« zastopnika ugodilo in ugotovilo, da je policija postopala nezakonito in protiustavno. Istega mnenja je bilo tudi višje deželno so-, dišče, ki je deželnemu sodišču dalo popolno-i ma prav.
Veliki župan pa je nasprotno odločil, da je policija postopala pravilno. Tako sta si stali nasproti dve odločbi: Neodvisno sodišče je reklo, da se je zgodila krivica in da je bil zakon kršen, veliki župan pa je trdil, da ima prav on in njegova policija.
Na podlagi pravdoreka sodišča je »Dot moljub« zoppt začel izhajati. Črnilo na »Do-j moljubovem« papirju pa se še ni posušilo, že so policijski organi zaplenili vseh 200 izvo-. dov. Sledila je zopet pritožba, zopet smo pred sodiščem dobili pravico, »Domoljuba« pa je policija naprej preganjala. »Domoljub« ni mogel izhajati kljub pravdorekom sodišča ves tisti čas, dokler je vladala PPZ.
To je bila doba anarhije, bil je režim su« rove sile, bilo jc brezzakonje, vladala je brezpravnost. In ta brezpravnost se je imenovala PPZ-režim.
Politični umor v Čučerju,
Qa Pucelj in izenačenje davkov.
V »Kmetskem listu« piše g. Pucelj, kakor da bi bil dr. Korošec kriv, da ni prišlo do izenačenja davkov. Lc kaj je g. Pucelj delal z izenačenjem davkov tisti dve leti, ko je bil minister za kmetijstvo? Če bi se gospod Puceli za to stvar malo pobrigal v prvih letih, ko jc sedel kot minister v belgrajski vladi, bi v letih 1924. in 1925. osebna dohodnina ne pritisnila tako na Slovenijo, kakor je pri-
tisnila. In če bi g. Pucelj vse storil za izenačenje davkov, ko je bil v vladi — in to več kakor dve leti — nc bi danes ubogi in siromašni Slovencc plačeval celih 1035 Din od glave, Srbijanec pa samo 407 Din. G. Pucelj v svojih »kuriozitetah« svojim kmetom rad po nemško pove: »ErklSret mir, Graf Orindur, dieses Wunderriitzel der Natur.« Mi mu pa po slovensko pravimo: Razložite, g. Pucclj,
Zadnji »Kmetski list« trdi, da tista dva kmeta, ki sta na Hrvatskem v Čučerju ubila našega pristaša Talana, nista radičevca, ampak da je preiskava dognala, da sta člana Davidovičeve demokratske stranke. — Dalje pravi »Kmetski list«, da ne gre za političen uboj, ampak za čisto navaden gostilniški pretep.
Ugotavljamo, da jc ravno isto, kar trdi sedaj »Kmetski list«, trdil že Radič v Zagrebu. Zato je pravni zastopnik vdove in otrok ubitega Talana dr. Farkaš takoj ugotovil, kaj je na teh radičevskih trditvah resnice.
Odvetnik dr. Farkaš je potem dal zagrebškim listom obširno poročilo o cclem umoru. , V tem poročilu pravi: »Ni res, da bi bila ubi-; jalca pristaša demokratske stranke. Ugotovil \ sem, da demokratska stranka niti Davidovi-čeva, niti Pribičevičeva nima nobenega pristaše in nikake organizacijo v čučerju. To so
izjavili tudi predsedniki teh strank. Vsi ob* čani v čučerju so vedeli, da sta bila ubijalca notorična Radičeva priganjača. Napadla sta Talana samo radi tega, ker je bil pristaš ljudske stranke in varuh njene skrinjice. Pretep se je začel s tem, da je eden ubijalcev zaklical: »Živela Radičeva stranka!« Talan pa je odgovoril: »Živela ljudska stranka!«
Ali ima »Kmetski list« svoje bravce za take tepce, da mu bodo verjeli, da bo Davi« dovičev demokrat vpil: »Živela Radičeva strankal«
Drugi izgovor »Kmctskega lista«, da gre za navaden gostilniški pretep in ne za političen uboj, pa je šc bolj brez podlage. Zakaj pa je isti ubijalec radičcvec Mičudaj žc dan poprej v neki trgovini, ne v gostilni, ko ni pil nobene opojne pijače, napadel in pretepel Talana in 5c enega kmeta, ki jc Talana branil? Vse priče so povedale, da Talan na nesrečen
dan ni bil prav nič pijan, da se ni prav nič prepiral, ampaJc sta ga radičevca iznenada zagrabila in potolkla.
Vsa dosedanja preiskava je ugotovila, da gre za preračunan, nameravan političen uboj« ki sta ga izvršila dva radičevska agitatorja nad kmetom, pristašem ljudske stranke, in da so pri tem uboju pomagali tudi drugi ra-
dičevci Iz čučerja. Zeto policija ni zaprla samo obeh ubijalcev, ampak tudi gostilničarja, župana in več drugih radičev cev iz tistega kraja.
Ugotavljamo, da »Kmetski list« nima niti ene dobre besede za ubogega kmeta Talana, ampak samo poizkuša, kako bi zagovarjal ubijalce. Imeniten kmetski listi
Radičevska nevarnost.
Otepajo se sedanji radičevci, bivši samo-stojneži, tega naslova. Ni jim všeč. Narobe jim hodi Radič kot nosilec liste na Štajerskem.
Sedaj pa je »Kmetski list« celo reč obrnil, kakor da smo mi sploh proti vsakemu hrvatskemu ali drugorednemu kandidatu na Slovenskem.
Da bo temu konec, povemo: Najprej naj na Slovenskem kandidirajo Slovenci. Zlasti toliko časa, dokler naše notranje razmere niso kolikortoliko urejene v zmislu slovenskih zahtev, je vsaka hrvatka kandidatura Sloveniji in slovenskemu vprašanju škodljiva. Najbolj nesrečna pa je izmed vseh Radičeva kandidatura v mariborskem volivnem okrožju. Radič je ope-
tovano govoril o planinskih Hrvatih. V svojih državnopravnih programih je Veliko Hrvatsko raztegnil globoko v slovensko ozemlje. Celo tretjino mariborskega volivnega okrožja hoče Radič odcepiti od Slovenije in priklopiti k Hrvatski. Kje imamo jamstvo, da ne bo Rp.dič ob ugodnem trenotku, ko bomo Slovenci v stiski, proglasil vse glasove, ki bodo oddani sedaj zanj kot glasove — plebiscit — za odcepitev Prekmurja od Slovenije k Hrvatski?
Zato je Radičeva kandidatura usodna napaka in Radičeva komanda nad bivšimi samo-stojneži skrajno škodljiva za vso slovensko politiko.
Še o črnogorskih princih.
SDS misli, da ji bodo ti ubogi princi pomagali do krogljic. 7ato vpije in zmerja nas za stranko črnogorskih princev. Zato moramo ponoviti:
Šlcandal SDS je, da v svojem dolgotrajnem vladanju ni tega vprašanja uredila.
Vsled malomarnosti SDS in njenih zaveznikov v bivših vladah bi bila naša država prišla v najmučnejšo mednarodno afero, če bi vlada Uzunovič - Korošec ne bila uredila te zadeve.
SLS ni črnogorskim princevi ničesar dala. Princi niso dobili niti počene patre. V zakonu se jim je izrazilo samo priznanje do odškodnine, do katere imajo itak pravico po mednarodnih pogodbah.
črnogorski princi bi tožili našo državo pri Društvu narodov v Ženevi in tam bi vsled med-
državnih določb v tožbi p»-oti nam zmagali ter dobili še več kot se jim je sedaj — ne dalo — samo priznalo. Ta tožba bi bila za r.ašo državo nov škandal. Črnogorski princi niso torej dobili nič drugega kot to, kar bi od nas lahko s tožbo izsilili.
Končno še to? Naj živi državotvornost SDS. Kdor hoče, da bo naša država vedno predmet mednarodnih škandalov in afer naj voli SDS.
Komur je zsto, da izgubimo v svetu ves kredit in vsako dobro ime, naj voli SDS.
Vsi sovražniki te države volite torej SDS1 Mussolini sam bi najpametneje storil, če dobro založi volivne kase in časopisne lorde SDS.
Za SLS pa bo glasoval narod, ki to državo hoče in je pripravljen tudi na žrtve, če so kdaj potrebne za njen ugled in procvit.
Za Vukičeviča.
Krajevni odbor radikalne stranke v Pirotu se je uprl glavnemu odboru in izdal sledeči proglas: Mestni odbor narodne radikalne stranke za mesto Pirot smatra' odločbo glavnega odbora o razveljavljenju liste g. Vukičeviča za neresno, ker ves narod ve, da se je ta lista postavila na velikem zboru in da je ta liste' prešla vse strankine instance, krajevni, okrajni in okrožni odbor in je bila končno na okrožni konferenci 17. julija z vzklikom sprejeta. Radikali piratskega okrožja neomajno stoje za Veljo Vukičeviča in njegovo delo popolnoma odobravajo. Sto jan Arandjelovič, predsednik, Božovič, tajnik.
Dr Srškič o glavnem odboru.
Sarajevski organ bivšega ministra dr. Srškiča >Sloboda« piše proti proglasu glavnega odbora radikalne stranke in pravi: Podpisniki tega proglasa ne predstavljajo razen podpisnikov nikogar. To je proglas nekaterih ljudi, ki se hočejo predstaviti kot glavni odbor in zanesti zmedo v radikal«ke vrste. Najznačilnejše je dejstvo, da večji del radikalne stranke sploh ne polaga nobene važnosti na ta proglas.
Od blamaže do blamaže
Pašičevski proglas in ¥@ijja Vukičevič.
KAJ PRAVI VUKIČEVIČ.
Ministrskega predsednika so vprašali časnikarji, kaj misli o pašičevskem proglasu. Odgovoril je: >Nisem še prebral tega proglasa.« — Časnikar: >Glavni odbor ni potrdil vaših kandidatnih list.« — Predsednik: »Ze-lti VftŽndl Pdtrdil p bo narod 11. septembra.« >,r' Drugi član vlade je o tem proglasu rekel: >Kakor da bi se grešniki izpovedovali. Pričakovali smo vendar -neka pametnejša razlaganja. Medtem pa gospod bivši predsednik skupščine brani svojo skupščino. Tega mu ne mc. :no zameriti. Njen predsednik je bil m hudo mu je, da se je razpustila ob zanj najneugodnejšem času. Samo pašičevci se močno varajo, čo mislijo, da so radikalni volivci za njimi, 11. septembra bomo videli točno, kje je narod, pa žo sedaj se to vidi, ker pašičevci sploh ne morejo dobiti tal med volivci.
Samo malo časa še — še 11 dni — pa bodo pravi predstavniki stranke prevzeli vodstvo v svoje roke!«
Dr. Ninko Perič.
Silno omalovažujoče se je o pašičevskem proglasu izjavil tudi prosvetni minister dr. Ninko Perič. Ugotovil je, da je glavni odbor eno njegovih list, na katerih je dr. Perič nosilec, patrdil, drugo razveljavil. Potrdil je tisto, na kateri je bil dr. Perič le z večino glasov izvoljen za nosilca, razveljavil pa listo v podrinjskem okrožju, kjer je bil dr. Perič soglasno in na zahtevo šestih okrajnih kon-
ferenc izvoljen za nosilca liste. To je storil glavni odbor samo radi lega, ker na nasprotni listi v tem okrožju kandidira član glavnega odbora Ranico Trifunovič.
Joca Jovanovič.
Šef zemljoradniškega kluba g. Joca Jovanovič je izjavil:
>Jaz mislim, da je to definitiven razcep radikalne stranke. Stranko je razcepila ta neodločnost pašičevcev. Oni so sami sobe upropastili. Z zavlačevanjem berbe in s svojo neodločnostjo so bitko izgubili, ker je danes g. Vukičevič nedvomno močnejši med • narodom kot pašičevci. S proglasom ni prav nič rečeno.«
To volivno geslo si je včeraj napisalo »Jutro«. Dobro in resnično je to geslo za SDS.
Najnovejšo blamažo si je SDS nakopala z napadi na dr. Vojo Marinkoviča in s trobezlja-njem o izključitvi Velpe Vukičeviča iz radikalne stranke. Na drugem mestu prinašamo poročilo o tem smešnem sklepu glavnega odbora radikalne stranke in njegovem »ogromnem« učinku. Tu cmenimo le v toliko, v kolikor je to potrebno, ker SDS gradi na to peno vse svoje podiranje SLS, blejskega pakta in nove vlade.
Sicer je razumljivo, da si »Jutro« kaj takega za volitve privošči, toda če hoče, da bodo njegove norčije užgale, bi jih moralo vsaj malo odmakniti od starih praktik SDS. Ali še sedaj ne čutite, da vas te praktike ubijajo? Ali ne veste, da lažnivih denuncijantov tudi slovenski SDS-ar več ne mara? Ali ne veste, da z abot-nimi lažmi o konkordalu, glagolici v cerkvenih obredih in lclerikalizmu odvračate svoje zadnje resne pristaše?
Če danes ljubljanska klika SDS ne uviid, kam vodi njena nepoštenost, ko jo lastni pristaši s kolom učijo pameti, potem ji res ni pomoči. Neozdravljiva je. Pustimo, da gre po začrtani poti: Od blamaže do .blamaže v prepad.
Pohmi SDS v Prekmurju
Občinski bobni so v torek zaropotali in v Beltincih, Odrancih, Turnišču itd. naznanili prihod demokratskih kandidatov, Priti bi imela prekmurska kandidata Godina in Preininger, a gostilničarji, kjer bi. se morali shodi vršiti, so ju zastonj pričakovali. V sredo sta se naposled pojavila dr. Pivko in Preininger. A sreče nista imela, dasi so zopet občinski bobni klicali vse ljudi skupaj. V Lipi je gg. govornike poslušalo celih 15 ljudi, a ludi med temi sta bili dve tretjini pristašev SLS. Iz Lipe sta prišla go-
arskerss
je kandidatna lista SLS za volitve dne
Nosilec liste je
dr. Anton Korošec
vornika v Gomilico, a tu sta naletela na hud poper. Med 20 poslušalci — 15 pristašev bi..S — je bil tudi novomašnik Kolenc. Komaj je začel dr. Pivko govoriti, mu je segel v besedo in se potem vmešal pri vsaki govornikovi trditvi. Na vrsto je prišla »Slavonska banka«, svinčena afera itd. Ko je velik del navzočih klical: Žerjav naj gre spat! Živijo dr. Korošec, gospod Klekll« je Pivko z besedami: »Nismo končali, pa vendar moramo končati« shod zaključil in gospoda sta se odpeljala v Bellincc. Polomij je bilo dovolj, zato tam sploh nista imela shoda, marveč v gostilni Horvat zaupniški sestanek — brez zaupnikov. Tako »zmagoslaven« jc volivni pohod demokratskih govornikov tudi drugod.
Na shodu v Gomilici je dr. Pivko sam priznal, da Prekmurje do njega, oziroma do samostojne demokratske stranke nima zaupanja. Ima prav. SDS je odigrala in onih par sto glasov, ki jih dobi, nc dobi stranka, marveč jih dobita kandidata Godina in Preininger kot osebi. A stranke tudi to ne bo rešilo. Volivni shodi kažejo, da je zapisana smrti.
Pohištvo za mar. oblaitni odbor In „3utro".
SDS-arsko gospodo močno jezi, ker je mariborski oblastni odbor na delu s polno paro. Dela odbora tudi samostojni demokratje ne morejo utajiti, pač pa bi ga radi pred javnostjo znižali in če nc gre drugače — z lažjo!
V sredo je »Jutro« pobralo za »Slovencem« vest, da je dobil oblastni dvorec iz Rog. Slatine novo pohištvo za sedem sob. »Jutrov« dopisnik je lo poročilo po svoji navadi preobrnil in laže v javnosti, češ da pomeni nabava pohištva za dvorec demontiranje Rogaške Slatine en gros.
»Jutrovemu« poročevalcu bi moralo biti znano, da je prešla Rog. Slatina v last oblastne skupščine in da ima to zdravilišče tudi lastno izdelovalnico za pohištvo.
»Jutro« bo že blagovolilo dovoliti, da je oblastni odbor naročil novo pohištvo v svoji lastni delavnici in ne v tuji, kjer bi bil moral mastno plačati. Kozla po »Jutrovem« receptu bi šli streljat le sam. demok-atje in to s ciljem, da bi pri nabavi pohištva nekaj zaslužili za svoj žep.
Z nabavo pohištva v Rog. Slatini se ni pri zdravilišču prav nič demontiralo, ampak le dalo nekaj zaslužka mizarjem v svoji lastni mizarnici.
Objektivna kritika dejstev jc dovoljena, nikakor pa nc izmišljotine ter laži!
Dr. Voja Marinkovič odgovarja Prihitevšču.
Na zadnje ostre napade Sv. Pribičeviča na dr. Vojo Marinkoviča, jc ta izjavil časnikarjem:
»Zelo slabo se mora goditi g. Pribičeviču, ko mora tako govoriti. Po pravici povem, da me ne iznenadi, da sc on proti meni bori z neresnico, čudim se lc kako da, če se jc že odločil, da govori o izmišljenih stvareh, da si ne izmisli nekaj, kar bi imelo kak zmisel.« Nato zavrača Marinkovič Pribičevičevo očitke glede Vojvodine in naprednjaških idej in konča: Pribičevič mene postavlja v vrsto ljudi, ki ne vidijo preko šumadijskega plota. Opozarjam pa samo na to, da je Pribičevič ravno zato odšel iz naše stranke, ker so Srbijanci v naši stranki hoteli videti in gledali tudi preko tega plota.* Z ironično gesto na Pribičevičevo modrost glede zunanje politike, je Marinkovič končal svoj izjavo.
Dekliški finančni v Belgradu.
r Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad bivši belgijski minister Theunis z bankirjem Davesom in odvetnikom Jonesom. Na belgijskem poslaništvu so jim priredili čajanko. Jutri odpotuje v Sofijo in nato v Carigrad, Njegovo balkansko potovanje ima strogo gospodarski značaj.
Milan Fabjančič:
V mhrnlu pod Triglavom
(Konec.)
Vsi so pričakovali, da bo nevihta prestala, kakor je bila nenadoma prišla, zakaj vsi bi bili radi nadaljevali pretrgano pot, ker ni nič mučnejšega, kakor biti zajet tako nepričakovano sredi gora in se ne ganili. Krožiš po sobi kakor lev v kletki, ki išče in išče, kje bi mogel skočiti v svobodo. Bliski so švigali, grom je udarjal tik nad glavo s tako silo, kakor bi hotel dopovedati v nestrpnosti priča-kujočim, da ga še nikakor ni volja odnehati, ker je še poln mladostnih sil.
Posedali so za mizami, se nerodno prekladali po klopeh in nehote zrli skozi okna, da bi morebiti vendarle zagledali kako milostno nado, da se mehča jeza viharja. Pa je le hujše naletaval sneg, ki je vedno višje zasipaval zaprta okna, veter pa se je z njim poigraval in ga. dvigal v celih oblakih. Soba je bila vsa svetla od snežne beline, tudi obrazi so bili čudovito beli, nekam mrliško zadah-njeni, v očeh pa je trepetala tiha nestrpnost. Nič ni pomagalo silno hrepenenje po lepem vremenu, vsaj se je moral oborožiti z vidno potrpežljivostjo in tudi Vetranu se je že poznalo, da ga popušča veselo zanimanje nad to nepričakovano zimsko epizodo v visokih gorah sredi vročega poletja. Prav krepko je vlekel iz pipe, v katero jc vedno kresal in
neobičajno mnogo popljuvava!, tako ga je že morila nestrpnost.
»Sedaj bi bil pravzaprav čas, da preneha ta komedija, ki je ni nihče naročil. Kaj misliš, Čepau?«
V odgovor je prav krepko zagrmelo, kakor bi zarjovelo sto vragov krog koče, ki je v silnem udaru kar trepetala in so se vsi vidno prestrašili, zakaj vsi so obstali v svojih pogovorih in mislih in prebledeli. Nato se je razlegal po koči vesel smeh, ki naj bi izrazil vso razočaranost radi neizpolnjenih nad v lepo vreme. Strašni so ti gospodarji divjih gora in samo zasmehujejo ponižne človeške želje!
Naenkrat je v koči nastalo veselo izne-nadenje, vse je hitelo k oknom, zakaj tam zunaj se je nekaj črnega pomikalo proti koči in se vedno bolj bližalo kobacaje po snegu. Vihar je tulil okrog te črne premikajoče se mase, sneg se je razjarjeno boril krog nje, kakor bi jo hotel vso na mah zasipati.
»Nosač, nosač...« je šlo po koči veselo in razburjeno, kakor da je prišlo nekaj težko zaželjenega, kakor da je posvetil svetal žarek v neznosno temo. Nosač je vstopil, otepal sneg in odložil težko breme. Obdali so ga in povpraševali po novicah tam doli v dolini, ki je bila za vse sedaj neznansko daleč, skoro nedosegljiva. V dolini lije kakor iz škafa, turisti se stiskajo v pastirskih in drvarskih kočah in čakajo, kedaj se razprše megle nad Triglavom. Vsa dolina v nalivih in deroče naraslih rekah,
Vetran in Čepan sta se čudila nosaču in ga smatrala za velikega junaka, ki bi gotovo zaslužil, da bi ga vsaj imenovali v časopisih. Ko sta pa izvedela, da se nosač kljub snežnemu viharju vrača v dolino, ker je tam doli vino cenejše, sta sc oba začela smejati. Celo v gorah naletiš na originale, ki se malobrižno posmehujejo vremenskim divjim kapricam. Odšel je nosač s kartami za pošto v burjo in sneg, ki je segal že preko kolen, tiho in mirno in izginil izpred oči.
Dolgčas je vse bolj moril zajete turiste, da niso vedeli, kaj bi počeli. Kvartanja so se naveličali, knjige, kar jih je bilo na omari in na mizi, so romale iz rok v roke in še nikdar morebiti niso imeli toliko vnetih in pazljivih bravcev kakor sedaj. Čepan, ki se ni nitfdar bavil s turistovsko literaturo, je naravnost hlastno prebiral zgodbe in črtice o slavnih plezanjih po alpskih grebenih cele Evrope in , še nikdar ni videl v eni sami knjigi zbranih toliko lepih slik in naravnih posnetkov iz visokogorskega sveta. Vsak je imel svoj posel, ki mu jc kratil dolgčas, pri tem pa se je v presledkih oziral skozi okno, če se niso že med tem razmaknili gosti snežni zastori. Pa se je le sipal in sipal sneg in je že čepel na samih oknih in se zasmchljivo oziral po sobi, kjer jc vladala tišina in veliko zanimanje za i čitanje turistovske literature. Naveličali so se j iudi knjig, kakor so se bili naveličali kart, na mizi je počivala šahovska deska z onemog-i limi figuricami in vse češče in češče so se
jetniki zatekali k oknu in odpirali okence, kakor bi hoteli nasiloma pregnati to gorsko neurje. To gledanje in odpiranje okenca je postalo že prava nalezljiva bolezen in vsako-ga, ki ga je premagala izkušnjava, je pozdravil bučen smeh, ki je imel skoro pri vseh isto barvo, zakaj vsi so vedeli, da je vse to neko brezuspešno, celo neumno početje. Od sedenja so jih boleli že vsi udje in ustom se je hotelo silno zehati. Tik nad kočo je rohnel triglavski grom, krog oglov pa je srdito pi-skala, ki ji kljub naporom ni uspelo, da bi pridrla notri in se po svoji kruti navadi pošaliti z ždečimi turisti. Dolgčas in čakanje sta razvijala silen tek, da so se praznile zaloge v nahrbtnikih in se je neprestano kuhal čaj na štedilniku.
Za Vetrana in Čepana pa je bila največj« muka, da sta morala presedeti toliko dragocenega časa tako blizu zaželjenega cilja, ki ga ne bosta dosegla. Preveč je žc bilo snega m bilo je jasno, da očka Triglav vsaj dva dni ne bo sprejemal obiskov v Aljaževem stolpu. Sprijaznila sta se s to mislijo in se zadovoljila z nepričakovanim doživetjem že konccm poti, saj je bilo vse to v resnici silno zanimivo. Vetranov kavčukasti mehur za tobak, ki je bil dokaj ličen, četudi že počrnel od prstov, je vidoma hujšal in vse bolj redko se je ka-| dilo iz njegove angleške pipe.
»Jo bova morala mahniti v dolino, Ve-tran, ko prenaha. Na Triglav tako ne pride-.
Kaj pripoveduje ponesrečeni letaiec
Pajovič.
v Feldkirch, 2. sept. (Izv.) Bolnica v Feldkirchu ima naenkrat senzacijo. Jugoslovanski ponesrečeni pilot poročnik Pajevič uživa skrbno negovianje tukajšnjih zdravnikov. Obenem je jugoslov. generalni konzulat v Curihu poslal v Feldkirch svojega zastopnika, da bi ponesrečili pilot dobil domačo pomoč. Avstrijske oblasti, posebno pa vlada v Vorarlsbergu, so storile vse, da nudijo pilotu pomoč. Zdravniki se z vso skrbnostjo brigajo za ponesrečenca1, Id s pravo vojaško hrabrostjo prenaša bolečine. Pred vsem razen konzularnega zastopnika ne pustijo nikogar k njemu, da se pomirijo njegovi živci po težkih dnevih, ko je v samotnih plauin;;h pričakoval belo smrt zime in gladu. Bolnik je pri zavesti in brez vročice, zmrznili sta mu obe nogi, razen tega pa ima zlomljeno desno nogo nad kolenom. Stopnja frakture se še ni mogla ugotoviti, ker bolnika radi slabosti še niso mogli rentgenizirati. Njegovo splošno stanje je razmeroma dobro, včasih ima težko sapo. Zdravniki upajo, da bo ozdravil in da mu noge morda niso toliko' zmrznile, da bi bila potrebna amputacija.
Poročnik Pajovič je konzularnemu zastopniku o nesreči povedal sledeče: V soboto ob 9. sva zašla na Arlberškem sedlu v gosto meglo, tako da nikakor nisva mogla naprej. Zato sva sklenila, da se vrneva. Dvignila sva se do 3000 m in skušala med dvema gorskima gromadama najti že znano pot nazaj v Curih. V tem trenutku se je zgodila nesreča, da sva zadela ob ledenik, ker nisva mogla več razločevati snega od megle. V tem tre-
nutku sem zgubil zavest, in prebudil sem se šele 24 ur pozneje v nedeljo zjutraj. Poleg mene je sedel podpolkovnik Petrovič, ki se je zelo trudil z menoj, dasi je bil sam ranjen. Skupaj sva prebila sama nedeljo in noč do ponedeljka. V ponedeljek zjutraj je sklenil Petrovič poiskati pomoč. Po vseh štirih je plezal navzdol in pri tem je najbrže strmoglavil navzdol, ker so ga našli pod ledenikom z glavo navzdol. Njegova glava je ležala v mlaki krvi. Od ponedeljka dopoldne do torka sem ostal popolnoma sam pri razbitem aparatu. O usodi Petroviča nisem vedel ničesar ter sem čakal na njegovo pomoč. V torek opoldne sem v bližini kakih 100 m s'lišal nemško pelje. Prihajala je mimo nemška tu-rlstovska družba. Začel sem klicati, nisem pa mogel glasno vpiti, ker sem bil preslab. Turisti so čuli moje stokanje, prišli so k meni in mi nudili prvo pomoč. Eden od njih je stopil v Rautlingerhutte, katere najemnik je takoj prišel in mi prinesel konjak in tople odeje. Poudarjam, da je najemnik pot, ki traja sicer dve uri, prehodil v pol ure. Enega izmed nemških turistov je poslal v Klo-sterle, da prijavi nesrečo žandrameriji, sam pa je vso noč ostal pri meni. Žandarmerija v Klosterlu je odposlala v torek ob 7. zvečer rešilno ekspedicijo, ki pa je prispela k meni šele v sredo ob treh zjutraj. Reševanje je trajalo od srede ob štirih zjutraj do četrtka ob enajstih. Šele tedaj smo dospeli v KlOsterle, kjer sem dobil prvo zdravniško pomoč in odkoder so me odpravili v Feldkirch.
■	neša, da je general Gajda lansko leto na neki
■	železniški vožnji govoril z nekim legionarjem, pri čemer je prišel govor na prezidenta Ma-saryka. Gajda je rekel: »Iz starega gospoda je nastalo popolno veličanstvo, 8 katerim je težko izhajati. Z njim imam več konfliktov. Tako je enkrat odklonil protektorat za neki ples in je tudi visokim dostojanstvenikom priporočal, naj plesa ne obiščejo. Jaz pa se nisem dal zadržati. Ko mi je drugi dan minister Udr-žal očital, sem rekel, da nisem majhen otrok in ako se hoče postopati proti meni, naj se postopa službenim potom. Minister me je službeno poklical k sebi in sporočil željo prezidenta Masaryka, naj prosim za prestavitev iz Prage. Odgovoril sem mu, da ne grem iz Prage, in ako se lioče pritiskati na mene, bomo videli, kdo bo prej šel, jaz ali stari gospod.« Dalje so je Gajda potožil imenovanemu Po-peju in rekel, da Češkoslovaška ni godna za republiko in da naj se za 5 do 10 let uvede vojaška diktatura. Dalje navaja list, da je Gajda tudi s poslancem Davidom in z orožnikom Sojkom govoril o svojih prevratnih načrtih. Nacijoualno - demokratski »Narod« poroča,, da bosta v najbližjem času vojni minister in celokupna vlada interpelirana, da se obsodba preiskovalnega odseka druge instance takoj objavi, da bo javnost končno jasno videla.
v Praga, 2. sept. (Izv.) Zveza fašistične mladine je bila po policiji razpuščena], ker se je tekom preiskave fašističnega napada na ministrskega svetnika dr. Borela izkazalo, da se je zveza težko pregrešila proti zakonu o zaščiti republike. Policija je prepovedala celo vrsto napovedanih fašističnih shodov v Pragi in predmestjih. Manjša zbiranja fašistov je policija brez težave razgnalai
Zasedanje Društva narodov.
v Pariz, 2. septembra. (Izv.) Briand se je dopoldne še udeležil ministrskega sveta, zvečer pa je odpotoval v Ženevo na sejo Društva narodov. Na njegov predlog je ministrski svet predsednika zunanjepolitične komisije senata Luciena imenoval kot naslednika De Jouve-nela za člana francoske delegacije v Društvu narodov. V ministrskem svetu so v glavnem določili stališče Francije glede vseh vprašanj, ki pridejo v Društvu narodov na vrsto. Dasi oficielni komunike o tem nič ne govori, se smatra, da gre Briand tokrat v Ženevo z zelo omejevalnimi instrukcijami.
v Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Današnja tajna seja sveta se je začela ob 10.30, v kateri so razpravljali predvsem o proračunskih, finančnih in administrativnih vprašanjih. Ob 11.15 pa se je otvorila prva javna seja. Najprej so razpravljali o poročilu predsednika Villegarsa o posojilu 7 milijonov gdanskih goldinarjev za gdansko pristanišče, ki se je odstopilo finančni komisiji. Potem je Vandervel-de poročal o tiskovni konferenci. Predlaga dve resoluciji: 1. glede brzojavnih tarifo v, izboljšanja zvez in mednarodnih izkaznic žur-nalistov, 2. glede varstva tiskovnih informacij, olajšav za novinarsko službo in cenzure v mirnih časih, ki naj se v svrho temeljitejšega študija teh vprašanj pošljejo raznim vladam in zato stvar odgodi do decembra. Poročilu je sledila kratka debata. Najprej se je lord Burn-ham, založnik »Daily Telegrapha« in predsednik novinarske konference, zahvalil svetu za sklicanje novinarske konference, katere se je udeležilo 38 držav. To je bilo prvo oficiel-no priznanje, v katerem se je nacionalna in interparlamentarna naloga tiska stavila v isto vrsto s politiko. Stresemann je prosil, da svet z velikopoteznostjo in energijo obravnava resolucije tiskovne konference, ki je bila ena najvažnejših dogodkov. Tisk ima pred seboj velik cilj: pomirjonje sveta.
Dalje je dr. Stresemann kot poročevalec
poročal o delovanju gospodarskega komiteja, ki se je v glavnem pečal s tremi vprašanji: 1. da pripravi čim jasnejšo sliko carinskih ta-rifov in trgovinskih pogodb v svrho presoje, v katerem trenutku in s katerimi pogoji bi se mogla izvršiti nova orijcntacija za skupno carinsko politiko; 2. kar sc tiče poenostavljenja carinske nomenklature, smatra komite kot najvažnejše, da si pribavi okvir enotnih tari-fov, ki naj služijo kot temelj za nadaljnjo razpravo. V to svrho je komite imenoval skupino izvedencev in strokovnjakov; 3. gospodarski komite je tajništvu Društva narodov poslal točna navodila za zbiranje pripravljalnih dokumentov za razpravo o postopanju z inozemskimi podjetji v posameznih državah. Poročilo dr. Stresemanna je bilo sprejeto brez debate.
Pavel Bencour je poročal o delu komisije za intelektualno sodelovanje. Komisiji je pristopila cela vrsta novih držav, tako da je v njej zastopahih več držav, kakor v Društvu narodov samem.
Ob 14 popoldne je bila seja zaključena in bo prihodnja jutri dopoldne ob 10.30.
v Pariz, 2. sept. (Izv.) Ženevski posebni poročevalec »Petit Parisiena« je baje iz zanesljivega vira zvedel, da namerava Poljska predložiti v sedanjem zasedanju Društva narodov načrt za splošni pakt nenapadanja. Stalni poljski delegat Sokol načrt še obdelava. Načrt se bo najprej predložil zastopnikom velikih držav v presojo, potem pa svetu oficielno dne 7. ali 8. septembra. Poljska se je odločila k temu, da dokaže svojo pripravljenost za mir in ker smatra po dosedanjih neuspelih poskusih, da je treba še enkrat prevzeti inicijativo, da se po možnosti onemogoči nova vojna.
v Praga, 2. septembra. (Izv.) Legionarski list »Narodni Osvobodzeni« poroča k napadom generala Gajde na zunanjega ministra dr. Be-
va,« je zbadal Čcpan, ki mu je bilo kaj po godu, da so se uresničile njegove slutnje.
»Eh, bova šla pa nazaj! Sicer pa nisem bil še nikdar tako visoko kakor danes. Drugo leto pa prideva gotovo na Triglav, samo bolj primeren čas si bova morala izbrati, Čepan.«
Ko se je pod noč podalo vse k počitku, sneg še ni ponehal in tudi vihar je še vedno besnel. Vso noč so se tresla okna, proti jutru pa so se umirile srdite sile in ko je posijalo solnce, je pred kočo že moško stal snežen mož, ki je v svojih mrzlih ustih držal prazno Vetranovo pipo in se je pokril s Cepanovo kapo. Prav nič se ni ganil, ko so ga turisti, ki so nenadoma vsi oživeli k novemu življenju, ujeli v fotografični aparat. Ali ni prav zanimiva posebnost tak snežen mož iz čisto svežega snega sredi vročega poletja?
Megle so se umikale, iz njih pa so vstajali gorski velikani kakor po silnem boju s ponosnim zmagoslavjem čisto umiti in vsi v snežnih odejah, kakor da se zbirajo k veselemu in razkošnemu piru z mirnim dostojanstvom tisočletnih dob. Eden za drugim so se prikazovali vrhovi, po njih pa se je razsipa-vala zlata solnčna luč, da bi Vetran in Cepan kar vriskala. Vetran je vedno kaj novega zagledal sredi razmikajočih se megla, ki so se vlačile nad dolinami in prepadi kakor premagane sovražne tolpe, in vse bolj je kipel fmu krasotami planin, ki so bile tako čiste in tako zanosno lepe, da se je Čcpan kar zazibal v tiho uživanje, kakor bi sanjal.
»Čepan, Čepan!« je klical Vetran z vso naglico. »Hitro, hitro, hitro!«
Čepan je pritekel po snegu, kar so ga nesle noge, k Vetranu, ki je zmagoslavno zrl proti severu in ves v blaženem nasmešku iztegnil roko v daljo in zavzeto skoro kriknil:
»Poglej Koroško! Vidiš, tisto tam je Drava .., Ali vidiš hiše, ali vidiš to krasno zemljo?«
Tam onostran doline in belih gora se je v solnce zleknila čudovito krasna zemlja kakor čarobni cvet iz sanj. Koroška! Koroška! Vsa v solncu, vsa v zelenju, vsa v tožnem zlatu ...
Vetran in Čepan sta jo čez dobro uro mahnila z vodnikom preko debelega snega v dolino eden za drugim kakor gori. Globoko se je udirala nega v mehki sneg, pazno so motrili na vse strani, da jih ne zasujejo plazovi, ki bi se lahko odtrgali kje v stenah in jih odnesli v pošastno globcl pod njimi.
Ko sta drvela z večernim vlakom proti Ljubljani, ju je pozdravljal beli Triglav, ki je žarel v zahajajočem solncu kakor rubin.
»Se pojdem na Triglav, šel« je dejal Vetran in vlekel iz pipe. »Letos sva imela smolo, Čepan.«
KUPUJTE SREČKE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.-
v Varšava, 2. sept. (Izv.) Vremenska katastrofa v Galiciji je zadela skupno 347 vasi in 5 mest. Več desettisoč oralov obdelane zemlje je preplavljene tako, da so za to leto uničeni vsi pridelki. Dnjester, Prut in Čeremoš so danes narasli še bolj. Reka Sana je na nekaterih krajih narasla za 6 do 8 m. Vojaštvo je na mnogih krajih prišlo prepozno za reševanje. Ker manjka živil, je cena za kruh, meso in druge stvari narasla že za 100%. Škoda v pe-trolejskem revirju Borislav se ceni na 3 milijone mark. Vlada je za pomožno akcijo določeno vsoto zvišala na 2 milijona zlotov.
SCrvav dogodek v ruskem v Varšavi.
v Varšava, 2. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je prišel v sovjetsko poslaništvo neznan človek in zahteval vizum na potni list za Rusijo. Ker njegovi želji niso takoj ustregli, je razburjen potegnil nož in napadel slugo poslaništva. Ta pa je moža z revolverjem ustrelil.
v Varšava, 2. septembra. (Izv.) Krvavi dogodek se je nekoliko že pojasnil in ima neko politično ozadje. Po navedbah osebja v poslaništvu je dejanje nadaljevanje akcije mladih ruskih emigrantov. Mož, ki je prišel v rusko poslaništvo, da bi zahteval vizum, je bil 291et-ni Jonas Trajkovič, poljski državljan, ruske
ali uemškoruske narodnosti, pravoslavne vere, ki je v zadnjem času živel v Vilni in igral vo-! dilno vlogo med protiboljševiško mladino. Hotel je govoriti s samim poslanikom Uljano-| vom, ki je sorodnik Ljenina. Rekli so mu, da i v to svrho ni treba govoriti s poslanikom sa-' mini. Mož pa jo vztrajal pri svoji zahtevi iu se ' je obnašal tako sumljivo, da mu je sluga po-' "laništva pokazal vrata.
Incident na poljski meji.
v Kovno, 2. sept. (Izv.) Litvanska obrne j-i na policija je na demarkacijski črti aretirala 3 poliske dobrovoljce, med njimi znanega vohuna Jablonskega, ki je bil radi veleizdaje že zaprt, pa je ubežal iz ječe. Poljska zahteva, da se aretiranci izpuste, dočim jih hoče Litva spraviti prod sodišče in obsoditi. Litvanska vlada je vsem diplomatskim zastopnikom o tem poslala cirkularno noto. V Kovnu z napetostjo pričakujejo izida te afere.
v Varšava, 2. sept. (Izv.) Varšavski listi zelo mirno pišejo o ultimatu poljske vlade radi aretacije dveh poljskih državljanov po li-tavski vladi. Razen poročila o tem obmejnem dogodku noben poljski list o tem ničesar ne * piše ter se smatra, da je zadeva že končana, i
Preprečeni atentati.
1 v Moskva, 2. sept. (Izv.) Leningradska G. 1 P. U. je v ponedeljek prijela dve skupini belih gardistov, ki so nameravali izvesti teroristične atentate na vodilne sovjetske uradnike. Pri zasledovanju so ujeli dva bivša častnika, ki sta imela pri sebi revolverje, ročne granate in bombe. Eden teh častnikov se je udeležil i bombnih atentatov v Leningradu proti delavskemu klubu. Takrat sta bila pri tem udeležena tudi dva finska državljana. Komunike G. P. U. poudarja, da je finski generalni štab v obeh slučajih podpiral vohunsko službo ter preskrboval vohune tudi z bombami in raz-| streljivi;
1 Letališke vesti.
v Pariz, 2. septembra. (Izv.) Letalo »Sinja ptica« jc z letalcema Givonom in Corbutom davi ob 6.29 slartala za polet preko oceana. Kmalu pa sta prišla v meglo in veter, vsled česar sta se morala vrniti in sta ob 8.50 pri-: stala v Le Bourgetu.
v Pariz, 2. septembra. (Izv.) Francoska le-! talca Taroscon na letalu »Tango« in Coste na j letalu »Nungesser & Coli« sta se zmenila, da poletita skupaj preko oceana, da bi si drug drugemu pomagala. Poleteti nameravata te dni, morebiti že jutri, v Ameriko, kjer se Bosta zopet razstala.
v London, 2. septembra. (Izv.) Ij^ Ott^we se poroča, da je jsomorski departement dal preiskati vso obalo 300 milj severno od Pal-villa, da pa niso našli nobenega sledu o letalu Saint Raphael. Nobena radiopostaja nima o letalu poročil, tudi ladje niso ničesar sporočile.
v Newyork, 2. septembra. (Izv.) Na letalu »Royal Windsor« je nastal požar v bližini St. Johna, tako da se je moralo spustiti na tla. Ogenj so hitro pogasili. Pilot upa, da bo mogel preko Harbour Grace poleteti v Windsor.
■A-Kdaj se vrnejo vestfalski Slovenci nazaj. Povedano je že bilo, da po desetih dnevih bivanja med svojci — v ponedeljek 5. septembra. Ker bi se pa utegnilo primeriti, da kdo izmed njih ne ve natančno dneva ali ure odhoda, bodi tukaj objavljen vozni red vlaka, ki jih popelje nazaj. Odhod: Ljubljana 1.10 popoldne, odnosno takoj po dohodu kamniškega vlaka, Zalog 1.15, Laze 1.20, Kresnice 1.31, Litija 1.41, Sava 1.50, Zagorje 2.00, Trbovlje 2.08, Hrastnik 2.15, Zidani most 2.29, Rimske Toplice 2.39, Laško 2.48, v Celje pride vlak ob 3.00. Potniki gredo skupno k sv. Jožefu, kjer kratka pobožnost. Iz Celja odpelje ob 4.45, Štore 4.52, Št. Jurij 5.00, Grobelno 5.0G, Ponikva 5.13, Poljčane 5.31, Slovenska Bistrica 5.41, Pragersko 5.50, Račje-Fram 6.00, Orehova vas 6.05, Hoče 6.10, Maribor prihod 6.18. V Mariboru bo poslovilni večer, potem bodo prenočili tam, večinoma v vlaku. Iz Maribora odpelje vlak dalje prihodnje jutro t. j. v torek ob 4.20, Brezno-Ribnica 5.08, Dravograd-Meža 5.47, Prevalje 6.16, Pliberk 6.37. Oui, ki se vozijo do Ljubljane po dolenjski železnici, morajo priti v Ljubljano z jutranjim vlakom, z drugih strani lahko pridejo z opoldanskim. Oni, ki stanujejo na progi od Ljubljane do Maribora naj vstopajo na domačih postajah. Vsakdo naj kupi polovično karto do Pliberka drž. meja. Zato mora imeti vsaki od županstva one občine, kjer je bival to potrjeno na izkaznici (ali legitimaciji). Na podlagi tega uradnega potrdila bo deležen polovične vožnje do državne meje drugače ne. Znesek za polovično vožnjo od Ljubljane dalje, kjer bodo i vstopali do Pliberka-meja se jim bo povrnil.
Prosimo čitatelje »Slovenca«, da bi jim, ako si kdo o vsem tem ni na jasnem, blagovolili to naznaniti, ker bi bilo zelo neprilično, čc bi kdo skupni vlak zamudil. Gospodo duhovnike so pa še posebej naproša, da v nedeljo raz lečo oznanijo, da mora vsaki vestfalski izletnik pustiti »Izkaznico« v občinski pisarni potrditi, da jc res v oni občini bival, na podlagi katerega potrdila si bo polovično karto do Pliberka-drž. meja kupil.
■Ar Duhovniško izpremembe. G. Martin
Kožar, provizor v Črni gre za kaplana v Vojnik. g. Joško Šketa, kaplan v Vojniku je prestavljen v Apače. G. Stanko Lah iz Apač v Gornjo Lendavo. G. Jožef Ilauko iz Gornje v Dolnjo Lendavo.
*k Na Trški gori pri Št. Petru bo na Mali Šmaren velik romarski shod. Svelo opravilo se bo začelo že prejšnji dan s pridigo ob 5. pop. Na praznik sam bo sv. opravilo ob 6., 10. in ob 3. pop.
■k Gerent okrajnega zastopstva marenber-škega ing. Fran Pahernik je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan župan in posestnik Luka Držečnik v Janževskem vrhu. Obenem je izmenjan ves gerentski sosvet.
-k Premostitve. Premeščena sta Ivan Bav-dek, vladni tajnik iz Kranja v Logatec, dr. Josip Oražim, okrajni komisar iz Novega mesta v Kamnik, Henrik Lotrič, okrajni nadzornik varnostne straže iz Celja v Maribor, Janko Lebe, arhivni uradnik iz Belgrada v Maribor, ostavko je podal Rudolf Rupnik, kanclist v Murski Soboti.
iAr V državljanstvo sta sprejeta Ivan A. Eamarenko in Nikolaj I. Kazakov z družinami. Oba sta bila doslej ruska državljana.
kr Štipendije za veterinarje. Razpisanih je 10 štipendij za vojaške veterinarje. Štipendist dobi po 1200 Din na mesec in 600 Din na semester za knjige. Prošnjo je vložiti do 10. sept pri veterinarskem oddelku ministrstva za vojno in mornarico v Belgradu. Pogoji so označeni v »Uradnem listu« št. 91.
k Novi senzal. Ljubljanska borza je imenovala za novega senzala za lesno stroko g. Cirila Picka.
k Na poti v Palestino. Včeraj — 2. sept. — se je peljalo mimo Ljubljane več nemških oz. ogrskih romarjev v Palestino; pridružilo se jim je v Ljubljani tudi par Jugoslovanov, med njimi hrvatski župnik Vedriš iz Novega Grada in slovenski župnik Viktor Kragl iz Frama. Dne 4. t. m. se ukrcajo v Genovi, odkoder odplovejo v Aleksandrijo; med potjo obiščejo otok Elbo, Neapel in otok Sicilijo. Jz
Egipta sd odpeljejo skozi sinajsko puščavo v Jeruzalem, prepotujejo Judejo, Samarijo in Galilejo ter Sirijo in se slednjič ukrcajo v Bey-ruthu; odtod odpotujejo v Sniyrno in Atene in slednjič v Carigrad; nato pa preko Sofije in Niša ter Belgrada nazaj domov.
k Zdravnik dr. Janko Pihlar, v Velovlaku pri Ptuju se je na novo vpisal v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
k Osebno novice s pošte. Premeščeni: pl. ur. S. Rodičeva iz Celja v Maribor, M. Kraljeva iz Celja v Rogaško Slatino, K. Videmškova iz Ljubljane v Toplice pri Novem mestu, E. Hro-vatova iz Toplic pri Novem mestu v Ljubljano, Marija Ažmanova iz Kranja v Železnike, M. Kališnikova iz Maribora v Rogaško Slatino, telef. M. Peršetova iz Kamnika v Gornjo Radgono, A. Ljubič iz Ptuja v Hrastnik in K. Mir-tičeva iz Metlike v Vinico pri Črnomlju-, zvan. 3. skup. F. Rudolf iz Celja v Ljubljani in J. Ažbe z ravnateljstva v Brežice; služ. 1. skup. J. Berložnik iz Ljubljane v Kranj. — Imenovani so: za poštarja v Rogaški Slatini Ig. Pečar, pl. ur. II/3 v Mariboru, za pogodb, poštarja K. Kosmač v Stražišču in pogodb, poštarico v Slivnici pri Celju Fr. Šumejeva. — Pl. ur. II/5 St. Pristovšek se je poročil s Slavko Saxo-vo. — Umrl je zvaničnik 1. skup. V. Turin v Trbovljah.
* Poslovanje poštnih društev. »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev, obvešča svoje člane, da je v 2. četrtletju L 1. na neovo pristopilo 220 rednih pa 39 izrednih članov, skupaj 259 članov. Izstopilo je v tem času 12 članov, in sicer so 4 prostovoljno izstopili, 8 jih je pa umrlo. Njih preostalim je društvo izplačalo po 3000 Din ob-smrtne podpore. »Dobrota« uživa med poštnimi nameščenci popolno zaupanje in razumevanje, zato tudi šleje od leta do leta več članov. Dne 31. avgusta 1922 je imela »Dobrota« 473, dne 39. junija 1927 pa že 2394 članov.
•k Razpisane so naslednje pogodbene poŠte: Sv. Barbara pri Mariboru (IV/I). Jamče-vina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 5400 Din, doklada (50 odst. redne plače) 2700 dinarjev, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 78 Din, za prenašanje pošte 4056 Din, za selsko dostavo 5616 Din. — Teharje (V/2). Jamčevina 400 Din. Letni prejemki: redna plača 3000 Din, doklada (50 odst redne plače) 1500 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 364 Din, za prenašanje pošte 3650 Din in za selsko dostavo 6396 Din. — Zdob (V/2). Jamčevina 400 Din. Letni prejemki: redna plača 3000 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, doklada (50 odst. redne plače) 1500 Din, za prenašanje pošte 4380 Din in za selS^o dostavo 3042 Din. i q prošnje s prilogami naj se vlagajo pri postaem ravnateljstvu v Ljubljani do .15. sept 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo županstva (krajevne oblasti), da ima prosilec zasigurane prostore za pošto kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
•k Kupon štev. 17% investicijskega posojila. Z razpisom poštne hranilnice so bili svoj čas razglašeni določeni roki dospelosti in roki zastarelosti kuponov 7% invest državnega posojila. Uradno se naznanja, da je kupon št. 1 tega posojila že dne 15. marca zastarel in da se vsled tega ne sme več vnovčevati. Kupon št 2 bo zastaral dne 15. sept t 1., a pošte ga bo po nalogu generalnega ravnateljstva poštne hranilnice v Belgradu št. 5877 z dne 29. avgusta t L ne smejo po 31. avgustu t. 1. več izplačevati. Kupon št 3 bo zastarel dne 15. marca 1928, štev. 4 dne 15. sept 1928 itd., na kar imetnike kuponov. 7% invest pos. blagohotno opozarjamo.
-k Inozemski listi, ki so zopet dovoljeni v naši državi, so: Alpenljindische Monatshefte, Grenzland, Der junge Genosse, Das proleta-risehe Kind, Vojno pitanje proletarske revolucije, Az Est, Pesti Naplo, Magjarorszag, Bu-dapesti Hirlap, Magjarsag, Borsem Jank in Njugat
■k Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če se s pol kozarcem naravne »Franz-Josefc-gren-čice poskrbimo za vsakdanje izpraznjenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josef«-vo»Ta odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe ■k Stcnicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
©" Rojstni (lan Nj. VisoCanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra t 1. se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen se vrši tega dne ob 10. uri v tuk. stolnici Sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico, Nj. vi?, prestolonaslednika in ves kraljevski dom. V tukajšnji pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagodarenje ob 9. uri. — Ker se vrše v evan-geljski cerkvi večja popravila in rndi odsotnosti g. župnika v tej cerkvi ne bo cerkvene slovesnosti.
© Shod SDS pri Košaku. Naš poročevalec, ki cd uredništva »Slovenca« do gostilne pri Košaku nima daleč, si je ogledal tudi včerajšnji shod SDS pri Košaku. Kakor mnoge druge, tako so zvabila tudi njega vabila, ki jih je SDS
V Ljubljani
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
Nosilec liste je
dr. finton Koroiec

VABILO NA
vv
PSG.-S0C.

ki se vrši
v ponedeljek dne 5. septembra ob 7. uri zvečer v prostorih »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica.
Na shodu poročata tovariša DR. ANDREJ GOSAR in FRANCE TERSEGLAV.
Tovariši, vsi na shod!
DELAVSKA ZVEZA.
razposlala v ogromnih množinah po mestu skoro vsem ljubljanskim volivcem, deloma prijazni oglasi na ta shod v »Jutru« in »Slov. Narodu«, najbolj pa prav dobra kapljica, ki jo toči g. Košak. Tako, kot našega poročevalca, so sklicatelji zvabili še kakih 50 drugih ljubljanskih volivcev. Ker se je agitiralo po Ljubljani, da bo pri Košaku velik »hec«, se je shoda udeležilo še kakih 30 nadaljnjih volivcev iz radovednosti. Primanjkljaj do obligatnih 100 udeležencev pa je izpolnila ljubljanska »elita« SDS, kakor na primer gg. Luka Jelene, dr. Klepec in razni kandidati za občinske odbornike. Več kot sto oseb se pa res ni udeležilo, kljub vsej »klerikalni hinavščini in lažnjivo-sti«. O tej sta zlasti veliko vedela povedati oba glavna govornika dr. Kramer in dr. Puc. Shod pri kozarcu dobrega vina je otvoril dr. Klepec. Dr. Kramer in dr. Puc sta imela nato krasne govore. Z vso zgovornostjo sta se borila proti klerikalnemu zmaju. Ta pošast je prodala vso Slovenijo radikalom. Napravila je ogromno škodo beli Ljubljani in tako dalje, saj veste tisto povest o hudobnem klerikalnem zmaju in o pridni napredni SDS. Naš poročevalec zelo dobro sliši, vendar pa ni mogel ves čas ujeti niti ene besede o samostojnih demokratih ali o dr. Žerjavu. Oba govornika se tega važnega problema nista niti dotaknila. Niti o separatistih, o centralizmu, o PP-režimu leta 1924. in 1925. ni bilo besede, še manj pa o tem, kaj je SDS za Slovence napravila. Dr. Puc je rohnel nekaj, da sc klerikalci uničili avtonomijo bele Ljubljane in zraven nežno pripomnil, da je bil sam dve leti na magistratu, ne kot izvoljen župan seveda, temveč kot imenovan gerent. Ko so se zborovalci naveličali tega večnega boja proti klerikalizmu, so se pričeli zadaj malo oglašati in izražati svoje mnenje in — g. dr. Puc je obnemel: na sam. demokratskem shodu pa opozicija. Šele na energično intervencijo, ko je esdeesarski reditelj demokratično zakričal: »Če nauste tih, boste ven letel!« je mogel dr. Puc zopet govoriti. — Vargazon, ta nova luč SDS, ld so jo nekateri posebno želeli videti, pa ni prišel. Na koncu shoda je prišlo do ginljivega prizora: komunist Ilabe se je pridružil gospodoma dr. Pucu in dr. Kramerju v zabavljanju zoper ta preklicani klerikalizem, zraven pa jim je še nežno in obzirno izprašal vest, kako je bilo takrat, ko so esdeesarji glasovali za »Obznano«, ko so pošiljali :>Qrjuno« nad delavstvo (1. junij 1924), ko so orjunaši demolirali pohištvo sedanjega komunističnega kandidata dr. Le-meža itd. Dr. Kramer je priznal, da je bilo to vse res, da pa so gospodje od SDS danes drugega mnenja, da zakon o zaščiti države danes ni več potreben in tako naprej. Dr. Kramer je izrazil še upanje, da bodo komunisti tvorili kmalu levo krilo »napredne fronte«, vse v boju proti klerikalizmu. Ginljivo je bilo videti, kako je elita ljubljanskih esdeesarjev ploskala za odpravo zakona o zaščiti države! V znamenju tega ginjenja in splošnega navdušenja za Košakovo vino se je shod tudi srečno končal. Pripetila so ni nobena večja nesreča in celo klerikalni zmaj je ostal še živ.
© Kap jo zadela g. Ant. Jebačina, umetnega slikarja v Ljubljani. Prepeljali so ga v bolnico.
© Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Šolsko loto 1927-28 se prične dne 12. septembra s sv. mašo ob 9. uri v križev-niški cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Ponnvljalni izpiti sc prično v petek, 9. t. m. točno ob 8. uri. Natančen razpored je razviden iz razpisa na raz-glasni deski. — Kdor bi 12. sept. ne prišel, se smatra, da je izstopil, in se na njegovo mesto sprejme drug(a). — Ravnateljstvo.
© Kaj je s pogrešanim akademikom? V začetku šolskih počiinie je odpotoval kot opazovalec na manjšinski kongres v Švico v široki javnosti dobro znani akademik Ivan Gra-
hor. Hrepenenje po domu ga je izvabilo, da je blizu Lago di Como prekoračil italijansko mejo, v mnenju, da bo tam lažje dospel na Goriško, kot pa na jugoslovanski meji. Vendar je bil tu aretiran in prepeljan v kazemate neke gornjeitalijanske trdnjave. Grahor je moral svoječasno radi suma nekega političnega delikta pobegniti iz Italije, kjer ga čaka večletna ječa. O sedanji usodi akademika Gra-liorja ni znanega nič gotovega.
© Pevski zbor Glasbeno Matico v Ljubljani. Vpisovanje dosedanjih in novih pevk in pevcev se vrši v pondeljek, torek in sredo (5., 6. in 7. t. m.) od 18.—19. ure v sobi štev. 6 Glasbene Matice, Vegova ulica. Vabimo zlasti muzikaličuo naobražene, resne nove pevce z dobrim glasovnim materijalom k vstopu v naš zbor. Prvi sestanek vsega zbora se vrši v sredo, 7. t. m. ob 20. pri v pevski dvorani Gl. Matice. — Odbor.
© Strokovno društvo javnih namcščcncev in vpokojencev kraljevino SHS v Ljubljani ima danes ob 20. redno odborovo sejo v k.Mi I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
© Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, elud, šol itd. za klavir, violino, petje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi ni zadnjimi modernimi skladbami, za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg.
© Dame z malimi nožicami dobijo čevlje po izredno nizkih cenah pri Voika, Krekov trg.
© Ostanki oblačilnega blaga, radi opustitve podružnice, po polovični ceni. A. Potokar, Vodnikov trg.
© Zopet kolesarska tatvina. Akademski dom na Miklošičevi cesti je za časa počitnic skoro popolnoma prazen, ker so se dijaki razšli. Ob tem času izvršujejo delavci razne manjše reparature pri poslopju. Na dvorišču Akademskega doma pa se je priklatil tudi nepoklican tat, ki je odpeljal delavcu Andr. Škerlju 700 Din vredno kolo znamke »Diirkopp«.
© Kolesar povozil otroka. Na Glincah, v bližini policijske stražnice, je neki kolesar povozil 5 letnega delavčevega sina Antona Mav-i serja. Mali Tonček je šel ravno preko ceste, ko je privozil kolesar in zadel s kolesom vanj, ga podrl na tla, ter padel sam čezenj. Kolesar je otroka nesel na policijsko stražnico, odkoder ga je mati odnesla k zdravniku dr. Kancu. Zdravnik je odredil, da so otroka prepeljali v bolnico. Mali Mavser je dobil pri karambolu težke poškodbe na glavi in si je baje pretresel možgane.
© Špocijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg.
Maribor
SPREJEM
wes!falskih slovencev v mariboru dne 5. ix. 1927.
1.	Ob prihodu vlaka krog 19. ure: Pozdrav.
2.	Ogled mesta: a) obisk Slomškovega groba.
b) obisk cerkva.
3.	Družabni večer v verandi pivovarne Union.
4.	Odhod 6. IX. ob 4. uri.
Pripravljalni odbor, ki je prevzel nalogo za sprejem westfalskih Slovencev, je ukrenil že vse potrebno, da bo obisk našim rojakom v našem mestu prijeten. Prosimo pa še p. n. javnost, da zna ceniti ta obisk, da se sprejema na kolodvoru udeleži in da prisostvuje obisku naših rojakov na Slomškovem grobu.
□	Vsi člani orlovskega odseka, tudi vsi nctelovadci, naj pridejo danes zvečer v telovadnico. Urediti moramo nujno in važno zadevo. — Podpredsednik.
□	Slov. trg. drušvto gre jutri v nedeljo, dne 4. t. m. na izlet z vlakom ob 13.33 v Slov. Bistrico. Sestanek na glav. kolodvoru ob 13. Izleta sc naj udeleži vse članstvo, kakor tudi trg. pevski zbor. Povratek z vlakom ali avtobusi.
□	Ncmci na delu za svojo listo. V noči od četrtka na petek so agitatorji za nemško listo preplavili mariborsko okolico s plakati, v katerih pozivajo nemške ter nemško misleče volivce, da agitirajo za nemškega kandidata in da se udeležijo 11. sept. volitev. To je prvič
□	Upokojcnccm sc izplačujejo zaostankL
Upokojcnccm, ki so stopili v pokoj 1. 1921. je tokrat nakazala finančna dclcgacija zaostanke, ki znašajo pri nekaterih po več tisoč. V našem uredništvu v Mariboru so se zglasili upokojenci, ki so nam kazali izplačana nakazila in nas prosili, da objavimo to razveseljivo vest kot pridobitev ter zaslugo Jugoslovanskega kluba in SLS. Ta uspeh bo šc bolj strnil vrste upokojencev, da bodo v mariborski oblasti volili kandidatno listo SLS vsi kot cn mož!
□	Težka nesreča v tovarni Kovina. V petek zjutraj okrog 7. ure sc jc zgodila v tovarni Kovina težka nesreča. Komaj 14 letnega dc-lavca Josipa Brglcza iz Prcdvprja jc zgrabil gonilni jermen nekega kolesa ter mu odtrgal roko v komolcu. Prepeljali so ga takoj v bolnico. — Čudno jc to, kako more tovarna za-posljevati male dečke kot delavcc. Inspckcija dela naj uvede strožjo kontrolo!
□	Telefon ob!, skupščine ima številko 193.
□	Hujskače bomo primerno zasledovali. Zadnji čas so nekateri hujskači žc prav zelo predrzni postali in mislijo, da smejo opljuvati vse, kar se jim zdi. Pozivamo tc ljudi, da prenehajo s hujskanjem, katerega so se naučili sicer od svojih socijalisličnih voditeljev, a odgovarjali pa bodo zanj sami. Nekateri teh hujskačev so se žc izsledili in bodo prejeli zasluženo plačilo.
□	Stavbeno društvo za zgradbo mladinskega doma pri Mariboru naznanja vsem svojim rednim in podpornim članom, da jc generalna direkcija drž. želcznic dovolila polovično voznino vsem udeležencem občnega zbora našega društva, ki sc vrši na praznik 8. sept. ob desetih dopoldne na dvorišču provizoričnega Mladinskega doma, Cvetlična ulica št. 28. Vsi udeležcnci naj kupijo pri vstopni postaji vozni listek do Maribora in ga dajo z mokrim žigom potrditi. V Mariboru dobijo pri tajniku društva potrdilo o svoji udeležbi. Vse preč. dušne pastirje odbor vljudno prosi, da blagovolijo vernikom naznaniti v vseh onih župnijah, kjer sc je že pobiralo za dom osirotele mladine. Obenem še pripomnimo, da lahko ob tej priliki opravijo vsi udelžcnci svojo romarsko poboi-nost v baziliki Matere Milosti.
□	Sanatorij — ginckološko-porodniški oddelek. Pisali smo žc, da sc bo v bivšem sanatoriju namestil ginckološko-porodniški oddelek splošne bolnicc. S tem bo ta stroka končno prišla iz področja kirurgičnega oddelka, ki bo izdatno razbremenjen in kamor tudi ni spadala. Samo ob sebi se razume, da sta ginekologija in porodništvo neločljiva in da bo novi oddelek naravno pretežno ginekološki oddelek. Zato »Jutro« zaman lomi kopja, ko poroča, da se bo kirurgični oddelek razbremenil samo za porodnice. Radi bi videli tistega ginekologa, ki bi sprejel imenovanje primarijem samo za porodniški ne pa — in to v prvi vrsti — tudi za ginekološki oddelek. In da bo novo imenovani primarij uveljavil svoje pravice s pomočjo pristojnih faktorjev — o tem nc more biti nikakega dvoma. Toliko v pojasnilo javnosti.
□	Kostanjarji, ki hočejo v 1. 1927. peči kostanj v območju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože kolkovane prošnje najkasneje do 13. IX. 1927 mestnemu magistratu. — Na poznejše prošnje se ne bo oziralo.
□	Dr. Fran Marinič zopet redno ordinl-ra, Maribor, Trubarjeva idica 11, 9—11, 2—-4 (14-16).
□	Zastrupil se je z veronalom lastnik agen-ture Burendorfer. O samomoru jc že dolgo govoril. — Zapušča številno nepreskrbljeno družino.
Cel/e
po prevratu, da se upajo Ncmci v vsenemškem duhu agitirati za svojo lastno listo.
■©• Javni volivni shod Slovenske ljudske stranke v Celju se vrši v ponedeljek, dne 5. septembra t 1. ob osmih zvečer v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Na shodu govori načelnik SLS g. dr. Anton Korošec in okrajni kandidat g. dr. Jakoh Hndžar. Na shod so vabljeni vsi volivci iz Celja ter okolice, ki hočejo mirno in dtf tojno poslušali besede voditelja Slovencev.
& Okrajna tajniška konferenen za celjsko vranski okraj se vrst v nedeljo 4. septembra t. 1. v prostorih celjskega tajništva SLS s pričetkom ob dveh popoldne. GCL tainiki veeJt
krajevnih organizacij so nujno vabljeni, da i se. konference ped vsakim pogojem udeleže, j Ako kateri izmed gg. tajnikov ne bi prav j- j časno prejel vabila, naj smatra to objavo za ; vabilo in na vsak način pride na konferenco. — 'J^jnik SLS v Celju.
V Iuiamno lažnjivo vest je po »Jutro-venv mnenju prinesel »Slovenec«, ko je poročal resnico, da se SDS razkraja in da dejstvo, da si komaj izvoljena esdeesarskai občinska odbornika dr. Božič in Rebak odložila svoja mesta v celjskem občinskom svetu, ni baš dokaz, da je pri SDS vse v redu. Res ne razumemo, zakaj se sedaj ta gospoda tako razburja. Saj je celemu mestu znano in smo to ob zadnjih občinskih volitvah tudi kon-statirali, da v celjski SDS ne vladajo baš bratske razmere. Kadar teče komu voda v grlo, skuša vzbuditi sočutje z vpitjem. Pošteni in narodni Celjani, kakor jih sedaj »Jutro« lepo titulira, pa so se na tako kričanje že navadili in ne dajo nanj niti počenega grosa.
& Gospod hotelir Ztinier v Celju nam je
na napad v liberalnih listih na njegovo avto-konoesijo poslal daljšo izjavo, ki je radi pomanjkanja prostora v celoti ne moremo prinesti. V izjavi predvsem konstatira, da je dobil koncesijo zakonitim potom, da se je za lokalno potrebo izrekel enoglasno občinski odbor Rog. Slatine in da mu nihče ne more predbarivati kakega nereelnega . zboljšanja gmotnega stanja med vojnimi leti, ker trguje že 25 let in bi si v tem času lahko s solidnim trgovanjem svoje gmotno stanje zbolj-šal tudi še kdo drugi, če ne bi bilo žganja in kart. Kar se tiče invalida Kokola, pravi izjava, da imenovani postavlja na prostor v Celje kar tri avtomobile za prevoz potnikov in ima tedaj pač malo vzroka tarnati. Vsak njegov tovariš invalid bi bil pač zadovoljen, če bi si mogel kaj takega privoščiti.
Izjava* Samostojnodemdkratsko časopisje že ves čas, odkar so bile razpisane v Celju občinske volitve, šari z razmišljanjem o številu odbornikov posameznih koaliranih strank v koaliciji večine v celjskem občinskem svetu. Pri tem z naslado omenja obč. svetnika g- Gračnerja, ki ga je bila svoj čas »Cillier Zeitung« pomotoma vštela med kandidate Gospodarske stranke, a je to pomoto tudi konstatirala. Izjavljamo, da je g. Grač-ner že davno pred občinskimi volitvami bil organiziran pristaš SLS in da je na kandidatni listi za občinske volitve kandidiral kot kandidat SLS. — Tajništvo SLS v Celju.
-O" šolske kniige in vse šolske potrebščine se dobe v Celju v prodajalni Slomškove tiskovne zadruge (tik Marijine cerkve) ali pa v novootvorjeni Mohorjevi knjigarni.
S! Zdravnik g. dr. Ljudevit Černej, ki je bil doslej uslužben v celjski javni bolnici, se je' r/edaj naselil v Slovenski Bistrici, kjer začne prihodnji teden z rednimi ordinacijami.
•0" Mestno gledališče v Celju je angažiralo za tekočo sezono kot ravnatelja in glavnega režiserja g. Vala Bratino, ki je s 1. septembrom prevzel vodstvo gledališča. Prihodnje dni bo objavljen repertoar in razpis abo-nementa. Redna sezona se otvori začetkom oktobra s Cankarjevimi »Hlapci«. — Tako nam sporoča Dramatično društvo. Svoje mnenje o celjskem gledališču in nekaterih nezdravih pojavih, ki smo jih doslej pri tem gledališču opazovali, bomo pa objavili po objavi repertoarja.
-0" Kateri obrtnik bi se usmilil ubogega 14 letnega dečka in ga sprejel kot vajenca. Fant bi se učil katerekoli obrti, je zdrav in je končal ljudsko šolo. Deček nima matere, oče pa mu je bolehen in brez posla. Dobrotnik, ki bi hotel za fanta skrbeti, dobi naslov v celjski podružnici »Slovenca«, Cankarjeva ulica 4.
Olepševalno društvo v Celju obhaja letos 75 letni jubilej, odkar je bil sedanjemu celjskemu širom domovine po svoji lepoti znanemu mestnemu parku položen temelj s tem, da so zasadili veliki kostanjev drevored od kapucinskega mosta proti damskemu kopališču, obenem pa tudi 56 letni jubilej obstoja društva samega. V proslavo jubileja pripravlja društvo veliko ljudsko veselico v mestnem parku, ki se bo vršila v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. s pričetkom ob treh popo dne.
& Javna tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tombolske karte po 3 Din se dobijo pri vseli pismonoših in raznih trafikah.
Trbovlje
7*7. 40 letni jubilej trSkih gasilcev. Poročali
smo že, da proslavi trško gasilno društvo 4. sept. 40 letnico svojega obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1887 ob času trboveljske kmetijske in obrtno razstave in je topol z 8 možmi prvič nastopilo. Pod nemškim poveljevanjem do 1. 1899 se društvo ni moglo razviti, kakor se je ielelo, šele s pre-vzetjem slovenskega poveljevanja je društvo ra-pidno napredovalo, tako, da se sme danes šteti med najboljša gasilna društva v državi. Od navadnih gasilskih priprav do najmodernejših sesalk daie društvo s svojemu energičnemu moštvu priliko, da popolnoma izvežban. Rajnki Iv. Kramar je bil društvu načelnik celik 30 let in se mu je na Gasilskem domu vzidala v spomin spominska plošča. Odliko-vancev z zlato in srebrno kolajno imamo več. tako g. obč. tajnik Fr. Ka jtna za 40. letno članstvo zlato, g. Boštjan Jager za 251etnico srebrn«. Društvo deluje nesebično v splošni blagor občine. Za požrtvovalnost žanjejo gasilci od prebivalstva obilo čestitk, trške dame, žene in dekleta iz Kleka so pa zastavi nabavile krasen spominski trak, s katerim se v ne-
deljo zastava oldnča v spomin pomembnega jubileja. Spored proslave je razviden nn plakatih.
Marksistične frakcije, posebno dekalisti -bernotovci pridno sklicujejo sestanke, imajo pa smolo, da ni poslušalcev, gotovo pa jim na vsakem sestanku uganjajo neprilike socialisti-patriotje. V sredo na večer je bil sestanek pri Weberju, so pa Peneelna zopet obdelavali, da se mož ni znal iz zadrege spraviti. Vedo pa obe frakcije eno in isto, kar slišiš na njihovih shodih, samo zabavljanja in nič stvarnega, kar spada za volitve v zakonodajno skupščino. Delavec, boj se teh zastopnikov.
Hrasinilc
Popravek. Šolska maša v soboto na Dolu se prične ob 8 kakor smo javili, ampak ob 9. — Ponovno opozarjamo na gledališko predstavo »Turški križ*, ki jo priredi v nedeljo ob 5 pop. »Krekova mladina« pri g. Al. Loger.
Zagorje oht Savi
Z vcstfalskimi Slovenci je prišlo v domovino tudi 16 zagorskih rojakov. V ponedeljek zjutraj odidejo zopet nazaj. Jutri popoldne pa se snidejo k prijateljskemu sestanku, ki ga priredi Strokovna zveza rudarjev.
Slovo Konjice
V cerkvi zasaien tal. V pondeljek 29. avgusta je med opoldanskim odmorom stopilo par tovarniških delavk v cerkev, kjer so zapazile neznanega moškega, kako ie naglo stopil od oltarja roženven-sk« M. Božje proti spovednici. Takoj se jim je zdel sumljiv in to tembolj, ko je neznanec prihuljeno stopajoč po cerkvi držal svoj suknjič tesno zapet. In res so delavke opazile, da je oltar popolnoma prazen — bre-<, prtov. Naglo so obvestile o tem v kaplaniji, neznanec pa je urnih korakov odšel v smeri proti Tepanju. Orožništvo je po kratkem iskanju zasledilo precej dobro oblečenega moža, nesočega precejšen zavitek, poln ukradenih oltarnih prtov. Pri zasliševanju se je dognalo, da je to zelo predrzen in izvežban cerkven tat. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Celju.
Volivno gibanje. Sicer se pri nas vrši bolj tiha agitacija, vendar naši nasprotniki zadnji čas sklicujejo manjše sestanke (po njih imenovane shode) v . razne gostilne, kjer. pred par stalnimi pivci udrihajo po »klerikalcih« in ostalih strankah. No, pustimo jim veselje! Nas nič ne moti, saj vsi pametni možje in fantje itak vedo, da le SLS ščiti njihove pravice. Zato 11. sept. vsi na volišče in vrzite kroglico v drugo skrinjico.
Slovenska Ikra fina
Elektrika v Beltincih. Električna zadruga, ki se je ustanovila, da omogoči napeljavo elektrike, pod predsedstvom g. inženirja Franca Mikuša, je zelo agilna. Prodanih je že mnogo deležev. Največ jih je kupilo veleposestvo in trgovci.
Nadaljni polomi D. K. R. B. Delavsko kmetski republikanski blok na svojem voiivnem pohodu nikjer ni imel sreče. Kakor ni bilo mogoče imeti shodov v Črensovcih in Beltincih, tako so morali oditi gg. govorniki tudi iz Turnišca in drugih vasi. Poslušalcev nikjer niso imeli.
na 8,740.000 Din. Pri pripoznanju teh nagrad se je vnela živahna debata. Gosp. župan je pojasnjevid, da se je to vršilo na podlagi sklepa prejšnjega občinskega odbora. — Goh>. občinski svetnik Mrak vpraša župana, kaj je na govoricah o dolgu, ki ga ima Slavenska banka pri mestni hranilnici v Novem mestu. Gosp. župan odgovori, da jo vložila svoj čas mestna hranilnica v Novem mestu v podružnico Slavenske banke v Celju 3,000.000 Din, v podružnico v Ljubljani pa 600.000 Din. Od celjske podružnice je dobila mestna hranilnica ves kapitaj nazaj, od ljubljanske podružnice pa 200.000 Din. — Na gospoda župana je bilo stavljenih še več vprašanj, na katera je odgovarjal, na nekatera pa odgovori pri prihodnji občinski seji. — Na to je bila javna seja zaključena ter je sledila tajna seja.
Dobra srca mestne župnije novomeške so z vzorno dpref jivostjo omogočila, da je dobila naša kapiteljska cerkev izredno lep .kip Male Terezije. Blagoslov kipa so vrši v kapiteljski cerkvi v nedeljo, dne 4. septembra, ob 3 popoldne po sledečem sporeidu: 1. slavnostna govor; 2. blagoslovitev kipa; 8. pontifikalne pete litanije presv. Srca Jezusovega in blagoslov s sv. Rešnjim Telesom.
Kočevje
Ciiija
Planinci in prijatelji Sv. Gore! Na praznik Mali šmaren, dne 8. t. m., vsi na Sv. Goro! Pod vodstvom plan. podružnice Litija se vrši veselica za pogorelo vas Rodiše. Pogorelci so potrebni, ker je prispevkov malo. Na veselici bo bogat srečolov in dobra postrežba. Zasvirali nam bodo domači fantje na tamburico pod vodstvom g. župnika. — Odbor plan. podruž. Litija.
Novo meslo
Občinska seja v Novem mestu. Pričetek seje dne 31. augusta 1927 ob 5 popoldne. Predseduje župan gosp. dr. Josip Režek. Za člane volivne komisije pri predstoječih volitvah v narodno skupščino dne 11. septembra t. 1. se določita obč. svetnika gosp. A. Pirnat in F. Kovačič. Za preglednike občinske blagajne predlaga župan obč. svetnika g. Jos. Pavčiča in Franca Ambrožlča. Sprejeto. Stavbena zadruga državnih uslužbencev in upokojencev predlaga spremembo društvenih pravil v točki 6. in 14, t. j. da naj zadružnik vplača pred početkom zidanja svoje hiše eno četrtino in ne eno tretjino preračunjenih stavbenih stroškov, dalje da odpade garancija zakonskega druga za odplačilo dolga na dotični stavbi. Vrne se stavbeni zadrugi s pripombo, da občinski odbor nima ničesar proti spremembi društvenih pravil, ker garantira občini za odobreno skupno posojilo 1,000.000 Din v prvi vrsti cela stavbena zadruga, posebej pa še vsak član za se. Vprašanje je le, če pristane oblastni odbor na to spremembo, ki je to posojilo odobril. Oglasi se občinski svetnik gosp. Filip Ogrič kot zastopnik obrtnikov ter ugovarja proti temu, da bi prevzela uradniška stavbena zadruga vse najboljše stavbene parcele in da bi ostal na to obrtni zadrugi le slabši svet. Gospod župan ugotovi, da še ni bilo tozadevnega komisijskega ogleda. — Prebivalci v bližini mestnega kolodvora se pritožujejo, da primanjkuje v mestnem vodovodu večkrat vode in da je poleti ista pregerka. Vodovodni odsek, poročevalec gosp. E. Kastelic poroča, da je temu kriv rezervar pod kapiteljskim hribom, ki pa se ne more predrugačiti. Temu bi se dalo odpomoči na ta način, da se podaljša vodovodna napeljava od hidranta v bližini okr. glavarstva dalje ob državni cesti do Bršljina. V ta namen naj se vstavi pri proračunu potrebna svota. Poročevalec predlaga dalje, katera dela naj se začno pri vodovodni centrali v Stopičah. Sprejeto. — Občinski odbor sklene dalje, da se pozove občina Šmihel-Stopiče, da poroča v enem mesecu, če so vaščani v Šmihelu, Gotni vasi in Žabji vasi pripravljeni prispevati za stroške vodovoda v višini, ki jo določi vodovodni odsek. Ce ne bi hoteli na to pristati, se mora vodovod po preteku tega časa v teh vaseh zapreti ter bi imeli vodo samo oni, ki jo imajo po hišah in plačujejo od nje. — Občinski svetnik gosp. Kastelic predlaga, da naj se izčisti mestna hosta, ki je preveč zaraščena, drva naj se porabijo za mesto, deloma se dajo tudi mestnim revežem. — Okrajno glavarstvo v Novem mestu vpraša, če ima mestna občina kaj zoper to, da se podeli Ferdinandu Kralju za izvrševanje konjaške obrti s sedežem v Potočni vasi, občina Prečna, dalje da se podeli Ani Ogoreutz in A. Gregorič v Novem | mestu koncesija za prevažanje ljudi. Na predlog g. | župana se sklene, da občinski odbor nima nič proti i tem podelitvam. — Gospod župan poroča, da je ' porota za pregled načrtov novo ljudske in meščanske šole končala pregled istih ter določila nagrado sledečim arhitektom: I. nagrada 10.000 Din načrt z geslom »Narodu za narod« — arhitekt Angelo Bntellino; II. nagrada 5000 Din nalirt t geslom E C I. arhitekt Ivan Zupan; III nagrada 3000 Din načrt »Prosveta« — stavbenik Vlado Smole, vsi v Ljubljani. Stroški stavbe pod I so preračunjeni nn tri milijone dinarjev, pod II na 5,650.000 Din, pod III
Razglas. Okrajno sodišče v Kočevju odd. I. objavlja razglas glede nadrobne razdelbe skupnega zemljišča vi. št. 97, k. o. Briga, št. 13. Vrh. št. 14. Vrh št. 69. Vrh št 83. Vrli št. 269. Suhor M. 27. Vrh št. 105. Banja loka. Po § 60 zakona 26. 10. 1837., dež. zak. št. 2/1888 je pokrajinska komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev nadrobne razdelbe skupnega sveta, ki je vpisan pod gornjo vi. številko, postavila vladnega svetnika dr. Fr. Spil-ler-Muysa kot komisarja za agrarne operacije ljubljanske oblasti. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
V Čermošnjicah sta bila 21. avg. izvoljena v volivno komisijo za bližnje skupščinske in občinske volitve — 11. sept. oz. 9. okt. t. 1. — gg. J. Medic iz Laz in Fr. Pečauer iz Čermošnic.
Griža. V Mozlju je griža zahtevala 6 žrtev, med njimi v Spodnjem Mozlju 3 otroci in ena žena.
Strela j« udarila v Črnem potoku 27. avgusta skoro iz jasnega neba v dimnik neke hiše, šinila skozi kuhinjo v vežo, se okrenila po hiši in švignila skozi okno ven, ne da bi kaj zažgala ali poškodovala.
Med kočevskimi volivci. Preteklo nedeljo 28. pr. m. so šli zastopniki kočevske »Bauernpartei« g. oblastni poslanec in župnik Jos. Eppick, predsednik Alojz Kressi, dr. Hans Arko, Robert Gauslmayer in Gustav Verderber med volivce in dali poljan-sldm in čermošniškim kmetom potrebna navodila za skupščinske volitve. Kakor vsi Kočevarji, tako bodo tudi Poljanci vrgli svoje krogljice v II. skrinjico in tudi tokrat izrekli zaupanje SLS. Spotjo so naleteli na nekega socialista in prof. Birso iz Ljubljane, ki sta sklicala shode, n nista imela nič poslušalcev. Popoldne so prišli v okraj Majerle in zvečer v Sipodnjo loko. Kmetje so se povsod soglasno izrekli za volivno parolo »Bauernpartei« in zatrdno obljubili, da bodo 11. septembra vrgli svoje glasove v II. skrinjico.
Himen. V Auerspergovi hiši so praznovali 30. avg. t. 1. poroko princa Karla pl. Auersperga, sina drž. kneza Karla pl. Auersperga, z Marijo Henrietto, grofico pl. Meran, hčerko grofa Franca pl. Meran. Poroka se je izvršila v stolici v Gradcu. — 31. avg. t 1. se je poročil Matija Obranovič z Marijo Južnič v mestni župni cerkvi. Oba sta iz Fare.
Črnomelj
Neznano kam jo izginil 36 letni umobolni Alojzij Kralj, doma iz Doblič št. 5 pri Črnomlju. Njegovi domači ga pogrešajo od 20. avgusta dalje. Je srednje velik, v hodni srajci in zakrpanih hlačah. Govoriti ne more. Če bi kdo zanj vedel, vljudno prosimo, da sporoči ali njegovi materi Mariji Kralj, Doblice 5, pošta Černomelj ali pa na župni urad v Črnomlju.
Ogenj. V noči 1. sept. je zlobna roka zažgala zidanico g. Ileniča na Stražnem vrhu. Zgoreli so vsi sodi. Vina pa ni bilo.
VolitTe. Na volitve se dobro pripravljamo. Tudi ob teh volitvah bo SLS izšla pri nas kot zmagovalka. Vse nade in laži nasprotnikov se bodo na dan volitve razblinile.
Poučen zlet. 1. sept. je okrog 50 belokranjskih posestnikov odšlo na poučen zlet na Gorenjsko. Pod vodstvom g. oblastnega poslanca prof. Jarca si bodo ogledali vzorna posestva, hleve, elektrarno v Žirovnici, obiskali Brezje in Bled, v Ljubljani pa si ogledajo kmetijsko razstavo.
Dopisi
darček. Preden si nabavite kak drug koledar, oglejte si našega! Agitirajte zanj, razširjajte ga! — Dobivali ga boste v knjigarnah, prodajale ga pa bodo tudi naše organizacije. — SDZ.
KATOLIŠKIM AKADEMIKOM!
Dnevi duhovnih vaj, dnevi duhovne obnove so pred nami. V luči večnosti bomo pregledali svoje dosedanje življenje in izdelali načrte za bodočnost. Katoliška inteligenca vseh narodov se z največjo vnemo udeležuje vsak leto duhovnih vaj — jasen zgled, kje moramo tudi mi pričeti. Treba je, da naše duše prešine nov ogenj Gospodove ljubezni. da se naša srca čim tesneje priklenejo k Viru življenja, da bo naša pot navzgor tem trdnejša in lepša. — Tovariši! Poagitirajmo vsi, da se letošnjih duhovnih vaj, ki se prično v nedeljo dne 4. t. m. zvečer v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, udeleži čim največ abiturientov in akademikov!
Odbor akad. uiarijanske kongregacije.
Šport
Vinica. Vsakoletno se vrši veliko romanje k M. B. na Zeželj, v župniji Vinica, na Belokranjskem ,tisto nedeljo po Malem šmarnu. Ker pa bi letošnje romanje oviralo narodnoskupščinske volitve, zato se romanje preloži na drugo nedeljo po Malem šmarnu, t. j. 18. septembra Za ta dan vabimo vse prijatelje žeželjske M. B. od blizu in daleč, da se, kot druga leta. v obilnem številu zberejo okrog oltarja naše mogočne priprošnjice.
Orel
Jutri vsi v Sostro na prireditev Orlovske sr> nje v Hrušiici in na proslavo 20 letnice odseka So-stro. Prireditev se vrši po sledečem redu: Ob 8 odhod od Društvenega doma v D. M. v Polju čez Vevče v Zadvor. V Zadvoru sprejem došlih gostov, nato gre sprevod dalje v Sostro. Ob 10 sveta maša v župni cerkvi, po sv. maši poklonitev umrlim članom. Nato se vrši pred cerkvijo tabor, Popoldne ob 2 litanije, ob 3 telovadni natop. Vrši se tudi štafetni tek, katerega se udeležita dva odseka. Po telovadbi se vrši koncert, srečolov, cvetlični tek i. dr. Prodajala se bo tudi pristna turška kava. Zato pa jutri od blizu in daleč vsi v Sostro. Bog živi!
Orlovska srenja v Hrušici. V nedeljo 28. avgusta t. 1. se je vršil štafetni tek na 9 km dolgi progi, to je od Društvenega doma v Zalog, Vevče, Zadvor, Dobrunje, Hnišica, Fužine, Studenec in nazaj pred Društveni dom D. M v Polju. Progo je zasedlo 40 članov na 200 m razdalja. Točno ob 4.15 je br. Pavšič, predsednik odseka D. M. v Polju, otvoril štafetni tek. Po vsej progi je vladal red in disciplina. Zadnji član je dospel na cilj ob 4.35,2. Štafetni tek je trajal 20.2. Zahvaljujemo se odsekom D. M. v Polju, Sostro in Ilrušica za točnost od strani članstva, ki se jo v tako lepem številu udeležilo, kakor tudi občinstvu, ki je nestrpno pričakovalo ln z zanimanjem sledilo ob celi progi lepemu športu. Bog živi! — Odbor.
Naše dijašžvo
Našemu dijaštvn! Slovenska dijaška zveza iz-dn tekom par dni obljubljeni Dijaški koledar za šol. L 1927.-28. Kcledar bo .obsegal čez 100 strani, bo v ličnem žepnem formatu in kar najcenejši. SDZ hoče s tem koledarčkom nuditi nekajpotreb-negio, praktičnega in današnjemu času primernega. Nai koledarček bo za enkrat edini slovoiuki kole-
JUTRIŠNJI NOGOMET. Mednarodna tekma: SK Slovan: SK Rapid, Celovec.
Pokalni seuiifinale: Ilirija: Krakovo.
Kakor smo že včeraj javili, je letos agilni Slovan oni, ki otvori našo mednarodno sezono v jeseni z tekmo proti celovškemu Rapidu. Jubilant Slovan so nahaja letos v prav dobri forini. To svojo dobro formo je pokazal predvsem v četrtkovi tre-ning-tckmi proti podsavezni reprezentanci, kateri je sicer podlegel z minimalno diferenco in to po popolnoma enakovredni i.iri. Brez dvoma bo Slovan igral v letošnji prveslveni sezeni prav važno vlogo. Tekma z Rapidom iz Celovca bo brez dvoma nudila zelo dober šport, ker so gosti jak in dober klub, ki je dosegel že prav lepe uspehe.
SK Krakovo, ki je v prvem kolu izbacilo prvorazrednega Jadrana iz nadaljnje konkurence za pokal poškodbenega fonda se sreča v nedeljo z Ilirijo v semifinalu. Ilirija, ki je prisiljena nastopiti s kombiniianim moštvom, vsled reprezentančne tekme v Belgradu, se bo morala pač prav resno potruditi, da obvlada to žilavo in odporno enajstorico ter pride v finale.
Obe tekmi se vršita na igrišču SK Ilirije. Ilirija: Krakovo prične ob 15.30, Slovan: Rapid, Celovec, pa ob 17. mi.
Motoklub »Ljubljana« ima širšo odborovo sejo danes t. j. 3 septembra ob 8. zvečer v restavraciji pri »Levu« na Celovški cesti z dnevnim redom: Organizacija hitrostne medklubske dirke na dan 9. okt. 1927 na dirkališču kola jahalcev v Ljubljani, člani-vozači se uljudno vabijo da se te seje udeleže. — Odbor.
NAJNOVEJŠI PULLMANOV EKSPRES.
Evropsko Pullmanovo omrežje se vedno bolj zgošča. Najnovejši njegov odrastek je severovzhodni ekspres. Vozi od 1. maja naprej med Parizom in Amsterdamom. Največja njegova prednost je hitrost; proga Pariz—Amsterdam je skrajšana skoraj za tri ure. Ekspres vozi vsak dan enkrat iz P. v A. in enkrat obratno, iz A. v P.; večjo hitrost doseže s tem, da se na več postajah ne ustavi
Druga velika prednost so udobnosti v notranjem. Vagoni sestoje, kot vsi Pulmanovi vagoni, iz dveh parov, ki imajo svoj lastni restavracijski obrat s seboj. Vsak par ima svojo kuhinjo, svoje osobje in svojega prtljažnega slugo. ' Prfijjlgfe rOe shranjujejo v mrežah nad popotniki, tem«o(ohv skupnem prtljažnem oddelku. Carinska ..revizija in revizija potnih listov se vrši seveda v vlaku, z veliko popustljivostjo.
K udobnostim »Severne zvezde«, kakor imenujejo novi vlak, spada tudi ta, da ti ni treba obedovati v skupnem jedilnem vozu, temveč ti servirajo kar tam, kjer sediš. Vmes pa lahko tudi kaj drugega naročiš. Cene niso visoke, kakovost izborna, množina več kot zadostna. Prevrne se nič, posoda je iz dobre snovi in tudi glede oblike dovršena, na mizicah so cvetlice, zvečer gorijo na njih lepe svetilke. Pozabiš, da si v vlaku. Prvi razred ima celo dva majhna Balončka, ki ju porabljajo za konference ali za družabnost. Tla so obložena z debelimi preprogami. Vzorci na tapetah so moderni in mični, luči na stropu gorijo v strop in pride svetloba mirna od tam nazaj. Umivalnice kot v velikih hotelih. Ta ekspres je edini Pullmanov eKspres v Evropi, ki ima tudi drugi razred. Udobnost v tem razdre-du ne zaostaja dosti za ono v prvem.
Knjige in revije
»Mladika«, družinski list s podobami. Št. 9 je tukaj! Vsebina: Matija Malešiš: Živa voda; K. Do-bida: v furlanskem Vidmu (s sliko); Dr. Iv. Pregelj: Na vakance; Lichtenberger-Ovca, Moj mali Hlaček; dr. Josip Plečnik: Dobri znanci s ceste (s slikami); Orczy-Poljanec: Za Cezarja; Inž. Ciril Jeglič: Naše prijateljice (s slikami). — Pesmi: Mirko Kunčič: Bela breza je žalostna- Vilko Novak: Večer; J. Pogačnik: Tepka. — Slike: Moritz v. Schwind: Rano jutro; Šest slik iz Vidma; Fran Zupan: Vezani kozčlc; Fran Krašovec: Na vodo. —-Pisano polje: J, B. šedivy: Ukrajinci. — Nove knjige. — Drobtine. — Pomeniti z najmlajšimi. J. KoSti&l: O naših priimkih. — Sadjarski paberki.
—	Mati. — Kosmetika. — Moda. Kuharica. — šale in uganke. — To je kar cel zaklad lepega, koristnega ,zabavnega, kar prinaša že ena sama številka »Mladike«. Tak zaklad pa prinese pismono^a v hišo vsak mcsec za borih Din 84.— letne naročnine. Toliko lepih ur za tak denar ne nudi nobeno gledališče, noben spori, da o kinu ali gostilni niti ne govorimo. Mladika je ljub. vsestransko izobražen, zanesljiv in zabaven prijatelj, ki mu morajo biti odprta vrata povsod, kjer stanujejo dobri Slovenci. — Naroča se: »Mladika« pri upravi v Prevaljah«. Za inozemstvo znaša naročnina 100 Dni, s krojno prilogo 116 Din.
»Vrter» in »Angcljčck«, naša na jskrbneje ure-vana mladinska lista, sta s septembersko številko otvorila novi letnik. Vsebina 1. Vrtčeve številke: Janko Samec: Nagajivi vetrec. (Pesem.) — Mirko Kunčič: Očka in sinko modrujeta. (Pesem.) — Albin Čebular: Septemberska. (Pesem.) — Len Fatur: Matjažek. — Silvin Sardenko: Ciril-Metodov mladi rod. (Pesem.) — Dr. Joža Lovrenčič: Legenda o Mariji, ptičiči in sirotni deklici. (Pesem.) — K. Fra-tinovec: Brazgotina. — Pouk in zabava. — »Angelček« prinaša v št. 1. sledeče: PKS.: Kako sta pole-leti v svet Pika Polonica in zlata Mimica. — J. E. Bogomil: Deset vprašanj. — M. Kunčič: Otroci love kresnice. (Pesem.) — Grušenjka: Božja previdnost.
—	Črniški: Dragi Marijini otroci. — Uganke, skrivalnice in drugo. — Vabilo na naročbo. — »Vrtec« in »Angelček«, ki se med seboj izpopolnujeln in jo drugi priloga prvega, staneta za vse leto (10 številk) samo Din 22; kdor tudi tega ne zmore, more naročiti tudi snmo »Angelčka«, ki stane letno le Din 8.—. Dobrim starišem ne moro biti žal take male žrtve v prid in radost svojih malih Lista se naročata pri upravi v Ljubljani (dr. Jožef Demšar), Sv. Petra cesta št. 8d
Gospodarstvo
Bodočnost cen hmelja.
Iz hmelj arskih krogov smo prejeli sledeči dopis: Da dobijo tudi naši slovenski hmeljarji malo vpogleda v razne zakulisne spletke hmeljake trgovino, prinašamo članek znane »Allg. Brauer- und Hopfenzeitung« iz NilrnbergA.
ŠPEKULACIJA Z NIZKIMI CENAMI.
Zanimivo je dejstvo, da smatra gotov krog špekulantov hmelj še vedno za predmet mastnega dobička. Preteklo leto se j« stvorila velika hausse (visok® cene) stranka, ki se je trudila naslikati položaj na hmeljskem trgu čim obupnejši, da bi tako pognala cene kvišku. Letos se pa opaža nasprotno, da imamo opraviti z močno baigse (nizke cene) stranko, ki duši cene vočigled malo boljših izgledov na pridelek. Središče te grupe je kot preteklo leto v žatežkem okolišu, ki silno vpliva s poročili o velikem pridelku na nivo cen.
Preteklo leto je skušala ravno ta skupina dokazati žatežkim kmeijarjem z vsemi sredstvi, da je pričakovati v vseh ostalih okoliših zelo slabega pridelka, da nimajo pivovarne nikakih zalog, vsled česar naj ti drže, kar se da, svoje blago zahtevajoC visoke cene.
Letos pa se je taktika čisto obrnila. V ža težke m okolišu pišejo povsod o sijajni letini drugih okolišev žlahtnega hmelja, o naraščanju pridelovalne površine in o svetovni letini, ki da prekaša silno lanski pridelek. Na tn n»on hočejo pirsiliti hmeljarje na prav nizko prodajno ceno. V ostalih hmeljskih okoliših pa razširjajo vesti o sijajnem pridelku v Žatcu, o neprehueljtvii kakovosti žatež-kega produkta in o hibah, ki jih imajo drugorodnl hmelji napram žateikemu. Tako hočejo povsod kar največ blaga iztrgati poceni kmetom iz rok, za lastno špekulacijo pa preiti v ugodnem trenutku iz baisse v hausse (iz nizkih v visoke cene). Svarilo žatežkega zborovanja hmeljarjev 21. avg. t. 1. kmetom, naj se ne dajo preslepiti s takimi zvijačami k hitri prodaji po nizkih cenah in naj prodajajo počasi kolikor mogoče lepo posušeno blago, je povsem opravičeno ter naj bo tudi svarilo za nemške hmeljarje.
Pivovarne nimajo istotako tudi kar nič volje podpirati slične Špekulacije s prenagljenim nakupovanjem. Dobro napravijo, če krijejo svojo potrebo tekom več mesecev kot so to storile lani. Na ta način se bo razvila na trgu neka enakomernost in tako ne bo mogoče tem špekulantom vprizoriti umetno skokoma se razvijajočih cen. Najbolje bo vsekakor počakati na potek obiranja ln potem še nekaj dni na sušenje pridelanega hmelja. Pridelane količine in preostale zaloge nam zasigurajo, da se ,j»e bomo zmotili. Lansko leto je vkljub slabi letini dokazalo pravilnost takega ravnanja.
Tako nemški strokovni list. Da je na tem veliko resnice, nam potrdi ugotovitev, da je bilo tudi pri nas mnogo glasov, ki so slikali sijajno svetovno letino in prerokovali nizke cene. Mi smo takoj opozorili hmeljarje potom naših poročil, da izgledi na letino drugod niso baš tako rožnati. Da pa ruje ta grupa dalje, je dejstvo, da je prišlo 31, avgusta brz. poročilo, da so cene v Žatcu za 100 Kč pri 50 kg nazadovale. Ker namreč žatežki producenti nočejo po nizkih cenah oddati svojega pridelka, hočejo sedaj s padcem cen vplivati na nje in jih preplašiti. Oči vseh treh inleresiranih (hmeljarjev, kupcev in pivovarnarjev) so uprte v 8. sept, ko se vrši mednarodni hmelj, kongres v Žatcu, ki nam gotovo prinese razjašnenje in upamo tudi živahnejše kupčije z primernimi, višjimi cenami.
8. poročilo srednjeevrop. hmelj, urada od 36. avgusta.
Hallertan. Dobro škropljeni nasadi obetajo 2.5—3 cente na 1000 rastlin. Slabo škropljenj in neškropljeni (60%) nudijo obupen pogled in bodo dali komaj lansko količino.
S p a 11. Povsod razočaranje, ker se bodo dobili niti lanskega pridelka. Rujavo blago.
Harbruck in Aiechgrund obetata slabo-
PI a 1 z. Večina pridelka vsled peronospore uničena.
Žatoc. Dež ovira ohiranje. Onitev znižana «1 170.000 na 150.000 centov.
Spal t, 28. avg. Obiranje splošno. Rezultat nezadovoljiv. Kmetje zahtevajo 300—100 mark (80 do 105 Din za kg).
Žalec, 1. sept. Vsled prenizkih cen se kupčija ne more razviti. Za večje partije se ponuja zaman do 70 Din. Žatoc poroča nazadovanje cen. Kupci prosijo svoje tvrdke, da jim zvišaj« nakupovalno ceno na 75 Din, da jo kupčija sploh mogoča. Našo blago na tržiščih v inozemstvu zelo ugaja radi svojo lepe barvo in izvrstno kakovosti.
Iz Hallertaua smo dobili poročila, da je pridelek radi dežja zelo slab in ne bo dosegel pričakovane množine. Kupuje se samo lepo blago, Iti ga pa je malo.
Niirnberg, 31. avg. Dovozi starega hmelja so popolnoma prenehali. Od srede so znašali dovozi 550 bal. Promet jo bil 330 bal, od tega 30 starega hmelja. Cene so bile: za hallcrtauski 210—285, za slabši hmelj 150—200, za dober izbrani gorski hmelj
265 mark za stari stot.
* * •
Statistika konkurzov. Po statistiki >Jug. društva« za zaščito upnikov je znašalo število konkurzov 57, v avgustu lani 51, t. j. 12 odstotkov več. Po pokrajinah se razdele: Hrvatska 3 (9), Slovenija in Dalmacija 7 (5), Srbija in Črna gora 42 (26), Bosna in Hercegovina 4 (5) in Vojvodina 1 (6). — Od po-četka leta do 81. avgusta je znašalo 742 naprav 548 v istem času lani. Po pokrajinah: Slovenija in Dalmacija 82 (70), Hrvatska in Slavonija 93 (71), Srbija in Cnia gora 472 (271), Bosna 21 (36), Vojvodina 67 (100).
Žito. Na svetovnih tržiščih je ta teden nnsto-pila slabša tendenca. Ameriške žitne cene so znatno popustile in temu gibanju so sledila evropska tržišča. V Ameriki sedaj vse oddaja blago in cene so samo v teku onega borznega sestanka popustile za 5 centov. Kakor vse kaže, hausse-stranka ni nič kaj močna. Tudi za koruzo se je položaj znatno i z-premenil. Vkrcavanja v prekomrskih državah naraščajo in pritiskajo cene dol. Tendenca je navzdol.
Iz ameriško avtomobilsko industrije. Gene-rals Motors Co. je napravila letos v prvih 32 tednih ravnotoliko Chevroletov kot lani celo leto. Dnevno se izdela 3500 Chevroletov. Produkcija bo letos gotovo dosegla 1 milijon voz. — Zelo dobro se prodaja tudi nov 4 cil. model Dodge Brothers, katerega se sedaj izdela okoli 100!) voz. Fordova namera se vodno bolj približuje realizaciji. Kakor sedaj poročajo, pride novi model na trg žc ta mesec, v znčet-niqo}>[o a 'zoa OOO". nrp^npo.id nuapiApo.td of m? pa bo narasla na 8.000 voz. Publika z zanimaiiejem čaka na novi Fordov model.
Ifcor&či
Dne 2. septembra.
DENAR.
Na današnji devizni borzi ni bilo znatnih iz-prememb. Italija je bila mednarodno neenotna in je popustila napram včeraj. V Curihu je notirala lira ob zaključku 28.14. Promet je bil srednji, Narodna banka je dajala London in Curih.
Ljubljana. Berlin 13.5125-13.545 (13.5275), Curih 10.94—10.97 (10.95),, Dunaj 7.99- 8.02 (8.005) London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.72 d., 56.75 bi., Praga 168.07—168.87 (168.47), Trst 307.50 -309.50 (308.50).
Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.99-8.02, London 275.85—276.65, Newyork 56.65—56.85, Pariz 221.62—223.62, Praga 168.025—168.025, Trst 307.72—309.75.
Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.80, Berlin 123.40, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.08, London 25.21375, Newyork 518.70, Pariz 20.335, Praga 15.365, Trst 28.14, Sofija 3.76, Varšava 58, Madrid 87.65.
Trst. Belgrad 32.42—32.50, Curih 352—356, London 89.60—89.70, Ne\vyork 18.42—18.45, Pari/. 72.10—72.20, Albanija 352—355.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj .189.85, London 34.4725, Milan 38.4850, Ne\vyork 709.30, Pa-
ra 27.8025, Varšava 79.30, Valute: dolarji 707.40, francoski frank 27.85, dinar 12.4875, čeSkoelovašk/i krona 21.03.
1'rnga. Devize: Lira 188, Zagreb 59.4850. Pariz 182.25, London 164.02, Ne\vyork 38.75.
Dinar: Newyork 176.12, London 276.10, Berlin
7.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Na efektnem trgu je zabeležiti danes, da je bila Merkantilna po 60, za Kranjsko Ind. jo bil kurz denar 345,
V Zagrebu so tendirali drž. papirji čvrsteje in prNobili več točk.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 60 bi., Praštediona 850 den., i Kred. zavod 160 den., Kranjska ind. 345 den., Ruše 260-270, Vevče 135 deu., Stavbna 56 den., Šežir 104 den.
Zagreb. 1% invest. posoj. 86.75—87, agrari 51, vojna odškodnina 358—360, sept. 363.50—364, okt. 865-367, Hrv. esk. 91-92, Hipo 56, Ljublj. kred. 140, Jugo 91, Praštediona 850—855, Sečerana 505— 510, Trbovlje 465—470, Slavonija 15, Drava 565— 570.
Trst Adria 170, Assacurazionl Generali 4380, Cosulich 172.50, Riunione adriatica A. 2.110, Trip-covich 264, Split cement 186, Trii. Lloyd 785, Ocea-nia 107, Dalmatia 150.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.10, Živno 99, Hrv. esk. 10.85, Alpine 48, Leyk«ira 12, Trbovljo 58.50, Gutmann 32, Mundus 163, Slavonija 1.80.
BLAGO:
Ljubljana, Les: Desko smreka-jelka 38 mm, od 16—40 cm parj., očelj., III., IV., fko vag. naklad, post., 1 vag po 400, buk. neobToblj. plohi od 2 m dolž. 70, 90, 100 mm, fko vag. meja, 1 vag. po 530, brz. drogovi smreka, jelka, bor od 8—12 m, fko v. meja, 2 vag. po 290, deske smreka paral., ostrorobe, monte, od 18—24 mm, media 23 in 24 cm, fko vag. naklad, p., 1 vag. po 475; zaklj. 5 vag.; tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica bačka, 78 do 79 kg, 2% ml. tar. 344.50—352, ista za sept. 347 —319.50, sremska 78—79 kg, 2% ml. tar. 337—330, slav. 78—79 kg, 2% ml. tar. 334—839, koruza bačka nav. vozn. 250—255, bačka ml. tar. 245—250, moka pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 500; zaključkov ni: tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg, 2%, vag. 297—300, bačka 78—79 kg, 2%, vag. 300, sremska 78 kg, 2%, vag. 295—297.50, banaška 78 kg, 2%, vag. 292—295, oves bački 200—202.50, bački par. Petrovaradin 206—207, slav. 200—202.50, koruza bačka 197—200, banaška 197.50—200, sremska 197.50-200, ječmen bački 65—66 kg, 260-265, sremski 65—66 kg, 260—265, fižol beli. bački, prebran, 1%, 350—355, moka 0 g bačka 430 -440, št. 2 415—425, št. 5 385-395, št. 6 335—345, št. 310 —316, št. 7 275—285, št. 8 210-220, otrobi bački v juta-vrečah 180—185, sremski 180—185, slav. 177— 182.50. Tendenca neizpremenjena. Promet: 12 vagonov pšenice, 45 koruze, 4 ječmena, 4 ovsa, 5 moke, 3 otrobov, 1 fižola, skupaj 72 vagonov.
Pošljite naročnino!
NasnanUa
Pevtki odsek Kal. prosv. dmitva »Kviikuc ti Smledniku ponovi v nodeljo, dne 4 sept »Mlado Bredo« (Lavtižarjeva) ob 3 popoldne. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Notarje. Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi v nodeljo, dne 4. t. m. ob 8 popoldan v Društvenem domu burko v treh dejanjih »Lumpacii vagabund«. Vsi prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni.
Jutri v nedeljo vsi k »Jurju« na Pečonjak na žegnanje, kamor prido tudi domača višnjegorskn godbu s svojim izvrstnim kapelnikoin g. Koporcem.
Breznica. Igrokaz »Sv. Genovefa« se uprizori na praznik 8. sept. ob 6 popoldne (ne 4. sept.) in v nedeljo 4. t. m. ob pol 4 popoldne
iikaulit V pondeljek. 5. t. ni. ob 5 popoldne obvezen stegov sestanek na dvorišču realke, v slučaju slabega vremena pa v avli. — Stegovodja.
Naročajte .Slovenca'!
Poissvedovanfa
Našla so je denarnica z manjšo vsoto denarja na Vodnikovem trgu. Dobi se na Poljanski c. 21, dvorišče, Petrič.
Umivalniki
dobro ohranjeni, iz trdega lesa, s posodo vred, z ogledalom in marmornato ploščo, so radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno naprodaj.
Ravno tam sc prodajo tudi stare kavarniške klopi, katere so šc v precej dobrem stanju.
Interesenti naj se obrnejo na Upravo hotela »UNION« v Ljubljani.	6867
Hotekko sobarico
kot prvo, izvežbano moč, kavcije zmožno — IŠČE HOTEL »ŠTRUKELJ«.
I ■	I	I —mrn
Lepo
z 2 hišama, gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, gozdom, travnikom, njivami, pripravno za gostilno, trgovino, žganje-kuho ali kako drugo obrt v ljubljanski okolici, 20 minut od železniške postaje Št. Vid-Vižinarje, po nizki ceni naprodaj. Hiša in vse ostalo se nahaja v najboljšem stanju. Natančnejša pojasnila pri Mernika, restavracija, kolodvor, Št. Vid-Vižmarje.
Vremensko poroko
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2. septembra 1927. Višina baromelra 308'8m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. »lege » %	Valsr In brzine v m	Oblač. nosi 0-10	Vrsta padavin		•o Ji	a» «7 . fl
kral	'os						ob opatovan|a	v mm ilo 7»		
	7	766-1	14-5	97	mirno	10	megla		23-9	13-2
Ljubljana (dvorec)	14	763-8	23-8	47	NE 2	3				
	21	765-8	18-6	77	S 1	3				
Maribor		766-0	17-0	85	mirno	0			23	13
Zagreb		765-2	190	73	NE 9	0			23	16
Belgrad	8	762-7	17-0	91	mirno	10	dež	1	28	16
Sarajevo		763-4	16-0	98	minno	10	dež	3	19	15
Slcoplje		762-4	17-0	83	mirno	10				13
Dubrovnik		760-4	24-0	43	mirno	1			23	15
Split		761-1	23-0	63	NNE 6	1			28	22
Praga	7	768-6	120		mirno	10			24	M
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 3. september: Lepo vreme bo trajalo šc dalje.
Mark Twarn:
Kraljevič in siromak.2
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Bet in Nan ste bili petnajst let stari — dvojčki. Bili ste dobrega srca, pa nesnažni, oblečeni v cunje in popolnoma nevedni. Mati je bila kakor oni dve. Ampak oče in stara mati sta bila kakor dva zlodja. Opijanila sta se, kadar sta se le mogla, nato pa sta se stepla med seboj ali pa s komurkoli, ki jima je prišel na pot. Preklinjala sta venomer, trezna ali pijana. Janez Kanti je bil tat, njegova mati pa beračica. Posrečilo se jima pa je, da sta naredila iz svojih otrok berače, ampak tatov nista mogla narediti iz njih. Med strašno druhaljo, ki je stanovala v hiši, je bil tudi nek dober, star duhovnik, ki pa seveda ni bil spadal med to druhal. Kralj ga je bil pognal z majhno pokojnino iz njegove hiše in sedaj je zbiral otroke in jih skrivaj učil poštenega življenja. Gospod Andrej so učili Tomažka brati in pisati in tudi nekoliko latinskega jezika; učil bi bil tudi njegovi sestrici, a deklici ste se zbali zbadanja svojih prijateljic, ki niso mogle trpeti, da bi Bet in Nan znale take čudne reči.
Vsa tista zagata je bila popolnoma tak panj, kakor hiša, v kateri so bivali Kantijevi. Pijanost, razgrajanje in pretep, to je bilo na redu v tej zagati in to vso božjo noč. Pobite glave so bile nekaj tako navadnega kakor lakota. Vendar mali Tomažek ni bil nesrečen. Njegovo življenje je bilo trdo in hudo, ampak on ni vedel tega, se ni zavedal. Bilo je namreč precej tako. kakršno so imeli drugi dečki iz vse zagate, in tako je mislil, da je tako prav in lagodno. Kedar je pod noč prišel domov praznih rok, je vedel, da ga najprvo oče klel in našeškal, in da ga potem,
ko bo to gotovo, še stara mati vzela v roke in ga premlatila; ponoči pa se bo k njemu prikradla mati in mu skrivaj dala kako drobtinico ali skorjico kruha, ki si jo je lačna sama pritrgala od ust, vzlic temu, da jo je mož pogosto zalotil pri tem in jo pretepel zavoljo tega.
No, Tomažku je vzlic temu življenje še precej dobro potekalo, posebno poleti. Naberačil je samo toliko, da se jc na večer rešil batin, posebno ker so bile tiste čase postave zoper beračenje jako stroge in kazni hude. Tako je precejšen del svojega časa porabil, da je poslušal dobrega Andreja, ki je pripovedoval otroku starodavne pravljice in legende o velikanih in vilah, palčkih in nadzemslcih bitjih, in o začaranih gradovih in sijajnih kraljih in kraljevičih. Glava mu je tako postala polna teh čudovitih stvari, in marsikatero noč, ko je v temi ležal truden in lačen na svoji borni, smrdeči slami in trpel bolečine, ker je bil tepen, je pustil svoji domišljiji prosto pot in kmalu pozabil na bolečine in križe v prekrasnih podobah, ki si jih je slikal o čarobnem življenju kraljeviča v kraljevi palači. Sčasoma ga je obšlo neko poželjenje, ki ga je mučilo dan in noč, namreč da bi ua Ja?hie oči videl resničnega kraljeviča. Nekoč je to željo omenil nekaterim tovarišem iz zagate; ti pa so se mu rogali in ga tako neusmiljeno zasmehovali, da je bil vesel, da je obdržal svoje lepe sanje sam zase.
Pogosto je prebiral stare knjige, ki mu jih je dal duhovnik, katerega je tudi naprosil, da mu je na dolgo in široko pojasnjeval neznane reči. Branje in sanjarenej je polagoma povzročilo v Tomažku marsikatere izpremembe. Ljudje njegovih sanj so bili tako čedni in lepi, da je začel tarnati nad svoio oguljeno obleko in nrnazanostjo in si je zaželel, da bi bil eednejše in boljše oblečen. Igral pa se je še dalje v blalu in lo prav z veseljem; sedaj namreč ni samo zavoljo zabave čopotal po reki Temzi, ki je tekla
mimo mesta, ampak je tudi spoznal, da je njena voda nekaj vredna, ker se je lahko skopal in umil v njej.
Tomažek je vedno našel zabave okoli majskega mlaja na Cheapside1 in po semnjih, in včasih je z ostalimi londončani imel priliko gledati vojaško po-rado, kedar so peljali po suhem ali na ladji kakega visokega in slavnega nesrečneža v ječo v trdnjavi Tower. Neki poletni dan je tudi videl, kako so v Smithfieldu1 sežgali neko žensko in tri moške na gro-madi. Tomažkovo življenje je bilo zares precej razno-lično in prijetno.
Polagoma pa je Tomažkovo branje in sanjarenje o kraljeviču in njegovem življenju tako močno vplivalo nanj, da je začel nehote in nevede igrati vlogo kraljeviča. Njegovo govorjenje in vedenje je postalo čudno dostojanstveno in visoko, vendar priljubljeno, tako da so ga njegovi tovariši neizrečno občudovali in se zabavali z njim. :!ri tem je začel sedaj Tomaž-kov vpliv med temi mladimi ljudmi dan na dan naraščati in čez čas so celo gledali nanj z občudovanjem in spoštovanjem, kakor da bi bil nekaj višjega. Ko pa je toliko vedel in znal! In znal je praviti tako čudovite reči in je bil sploh tako razumen in moder! Fantje so začeli praviti svojim staršem, kaj vse Tomažek dela in govori, in ti stari ljudje so tudi kmalu začeli govoriti o njem in so dejali, da je jako nadarjen fant prav posebne vrste. Odraščeni ljudje so prihajali k Tomažku in ga vprašali za svet v svojih križih in težavah in so se dostikrat zares čudili prebrisanosti in modrosti njegovih nasvetov. Postal je v resnici imeniten človek, pravcati junak vsem, ki so ga poznaji, razen svojim domačim — samo ti niso videli nič posebnega v njem.
' Predmestje.
3 Majhna slovita trdnjava na vzhodnem koncu Londonskega mesta, ki so jo v prejšnjih stoletjih rabili kot ječo za plenienitaše.
= 111 = 111
as ca > r1
O » ' tj
2	p $ 23
3	£ g- g
3 g, I ^ S* * -B p. ? S. « & Š v S
a I s-* a
p ' Šf "v 9
§ I Z < >-
B g 1 & '
m r-
B' <	' ! O ,
N H	J » c
s si	P
11	g s |
sFgog
2	G B en Jo SP 5f
(e O	I a
= 2.	1 S g"
O	K3 S
3	ET
3 o §
-	5. s F »
H 1*1 -
3 »
—	cr 23 n S
« n =s s -s
= * I I i. g g č J. &
c o B3 ' t*
~ B« « f- fS
S K 3
S 3 55 8
=111=111
MALI OGLASI
Vaal :i drobna vrstico l'SO Oln ali vsaka besedo SO ,.<jr. Na|inanjSl oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad d«vel vrstic se računajo vite. Za odpcvor anomko! Nia vprn*un|a brez znamke ne odgovarfamot
išče primerne namestitve pod: »Absolvent« 6858.
KUHVRIČA"
iiče stalno službo, samo za kuhinjo. Naslov pove uprava lista pod št. 6846.
PES - VOLČJAK
1 leto star, zelo dober čuvaj, poceni naprodaj. Moste (Zelena jama), Tovarniška ulica 130.
Staro železo
in kovine kupuje FR. STUPICA, železnina v Ljubljani. 6744
HLAPCA h konjem
sprejmem. — Fr. Juvan, Sp. Gamcljne — Št. Vid nad Ljubljano.	6850
šofer
perfekten vozač in mehanik z izvrstnimi, dolgoletnimi spričevali, dobro opisan, za razne vozove, dobi takoj dobro, stalno službo. Dopise z navedbo curriculuin vitae na »Predilnica Tržič«.	6819
Velikega hlapca
neoženjenega, treznega in pridnega, ki se razume na vse gospodarstvo, išče za takoj večje posestvo na Gorenjskem. - Ponudbe upravi pod St. 6820.
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Fbnudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472
Vajenec ali vajenka
pošten in zdrav, sc sprejme pri tvrdki I. MUC -KOLONIALE - Ljubljara,
Vodnikov trg 2. 6797
DVA DIJAKA
sprejmem v centru. — Naslov v upravi št. 6853.
Dipl. učiteljica
poučuje nemščino, francoščino in angleščino. — Šelenburgova ulica 4/1.
BlieoLfi t Slike za le-Ulj<3l\! . gitimacije izvršujem takoj in po znižani ceni. Foto REKORD, Poljanska c. 12.
Gosposvetska cesta 5
plačuje
rdeč fižol Din 4*— prepeličar „ 4*— mandalon „ 3'50 suhe gobe do „ 70'— vinski kamen „ 7'—
Večje množine
po dogovoru.
Boberman. Kem
ga, dresiran., popolnoma čistokrvnega, po možnosti rujavega. - Ponudbe pod »Doberman 6848« upravi.
Kupi se 1 do 1H tonski
TOVORNI VOZ
dobre znamke, v brezhibnem stanju. Informacije pri: A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska 22.
Sfanoua/i/g
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -
sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, teL 2718.	6204
Gospod raftTnea
hrano in stanovanje. —
Zelena jama 139. 6808
Solid. gospoda
sprejmem na stanovanje v Spodnji Šiški. Naslov v upravi pod štev. 6883.
VELIKA SOBA
opremljena, z električno razsvetljavo, v sred. mesta, blizu univerze, s e odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6849.
Obrtniki pozor!
V najem se da HIŠA z
gostilno ter vsem gospodarskim poslopjem, nekaj njiv in travnikov, pripravno zlasti za mesarje> ker je 9 vasi brez mesarja- — Natančneje se poizve pri lastnici v Žirovnici it. 6, Gorenjsko,
SNEŽNE ČEVLJE,
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra cesta 0, in PreSernova ulica 30.
Gramofonisti!
V»a popravila weh t rit *r»-
luutonov in drugih različnih godbenih aparatov i z v r S i ni ntrokovnjnsko solidno, reno in pod junistvom t moji Specialni delavnici za 11 n o mehaniko.
A. Rasberger
Ljubljana,
Tavčarjeva nlicn itev. 5.
Z deiele prineSena popravila izvršim. It je le mogoie, ie isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi.	6782
Kemična pralnica
ln barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvrSuJe dela v najkrajšem čaeu pri najnižjih cenah
ANTON BOC
šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glinen
Priporoča se trgovina t želernino
A SUŠNIK, Ljubljana
ZaloSka cesta.
Družabnika
agilnega manufakturista, s kapitalom ca. 150 do 200.000 Din ali pa, ki mu je na razpolago blagovni ali denarni kredit v isti visočini, iščem za takoj v dobro vpeljano, 15 let obstoječo trgovino. Letni promet do 5 milii. dinarjev. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prijetno poslovanje« it. 6789.
lllinarii!
K«, proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje pri
A. VOL«. LJUBLJANA
veletrgovina ilta In moke
POZOR! KROJAČI, šivilje in čevljarji,
ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIC, Maribor, Tattenbachova ul, 14, ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst.
za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici t Ljnbljaai.
Pokojninski zavod razpisuje oddajo tesarskih del za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici.
Vsi potrebni podatki, kot proračun in načrti, se dobijo pri Pokojninskem zavoda v Linbljani, Gledališka ulica, med uradnimi urami od 5. t. m. dalje za Din 80.—.
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 10, septembra 1927 do 12 opoldne pri podpisanem zavodu.
»Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani.
iniki velesejem
3: — IS, septembra 1927
Abonente
sprejme na dobro meščansko hrano restavracija »Pod skalco«, Mestni trg it. U. Kuhinja je pod vodstvom gospe Fanike Košakove, svoj čas go-stilničarke pod Gabrom. Vabijo se tudi ostali gosti, kateri želijo dobro jesti in piti.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev Iz lastne tovarne — 16 letna garancija — Vezenje se pouiuje pri
nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER — KOLESA Iz prvih tovarn. Dur-kopp, Kayser, Styria, Waffenrad (Orožno kolo) — PLETILNI STROJI vedno v zalogi — Posamezni deli koles In šivalnih strojev
Daje se tudi na obroke	Ceniki frnnko ln zastonl
IVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Javna dražba
ca 80 hektolitrov prvovrstnega vina lastnega pridelka letnikov 1925 in 1926 iz konkurzne mase Julija Blas, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra 1927 ob 2. tiri popoldne v Brezovcu blizu sv. Barbare v Halozah.
Konkurzni upravitelj.
HIŠA z GOSTILNO
sredi Ljubljane, ugodno naprodaj. Gostilna s koncesijo takoj prosta. Ponudbe pod: »Hiša z gostilno« 6881 na upravo.
Starinsko URO
z letnico 1785 prodam. Medvode št. 1.
Prodam dobro ohranjen
otroški VOZIČEK.
Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6882.
Lepe pse
nemške ovčarske pasme, 6 tednov stare, s prvovrstnim rodovnikom, oddam po 500 Din komad ter eno PSICO, istotako 6 tednov staro, za 200 D. - Event. dopise je poslati na Oddelek iinančne kontrole v Kronjski gori.
Proda se
2-sedežni »Citroen«
za Din 13.000, »Wande-rer« za Din 26.000 in več 6 sedežnih voz od Din 26.000 do 58.000, vsi v porabnem stanju pri A. LAMPRET — Ljubljana, Dunajska ccsta št. 22.
Suha DRVA
odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, LJubljana, Metelkova 4. Pre-tkrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni!
Boteil na plluilh!
Tisoča ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo, Čimprej začnete z mojim načelom prehranjenja, tem-bolje za vas.
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali
mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj založnik v celoti samo
10.000 izvodov graMs, pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki, fleorg Fulgner, Ber!in»Ne«ikdtln( Ringbahnstrasse 34. Abt. 8-2.
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki prerane smrti našega ljubega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Franca BoSharja
kakor tudi za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena častitemu gospodu laza-ristu Slani, ostali duhovščini, železničarski godbi, pevskemu društvu »Sloga«, številnim sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti.
Ljubljana, dne 3. septembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.

Odhodi vlakov iz Maribora gl. kol.
Oaa		Vrata j	Stev.	v smeri
ura	min.	vlaka		
	52	brzl	5*3	Trst. Reka.
3	IT		7	Zagrob, SuSak, Split.
4	00	.	D 188	Dunaj.
5	09	potnifiki	711	Murska Sobotu. Kotoriba.
5	30	_	515	Zagreb, Ljubljana.
5	38	_	1712	Prevalje, Celovec.
6	25		614	Dunaj.
fi	>48	mešani	2244	St. I1J.
8	20	potnifiki	713	Vel. Kanila, Muraka Sobota.
9	20	m	612	Dunaj.
9	30	_	519	Zagrob, LJubljana, Trat.
10	30	a	1730	Fala.
11	40	_	715	Ptuj.
18	IS	_	622	Dunaj.
13	18	.	1714	Prevalje, Celovec.
13	30	meflani potnifiki	2246	St. III. Ljubljana, Rakek.
13	33		523	
14	lt	brzl	711	BndimpeSta (od 26.VI.do 5. IX. 1027).
14	25	0	50S	Trst, Iteka.
14	37	»	3	Beograd, Split, Zagrob. Celuveo, Beljak (od 2G.VI. do 5. IX. 19271.
13	33	m	1702	
U	40	m	D 182	Dunaj, Praga.
m	42	IVrtTjfRki	717	Murska Sobota, Kotoriba.
17	10	#	1738	Fala.
17	20		525	Ljubljana, Zagreb, Beograd.
18	8fl	mefiani	2248	St.IlJ.
18	31	potniški	1716	Provalje. Celovec.
19	20	mešaui	533	Pragerako.
ao 21	00 02	potniški	61« 719	Dnn»J. « !*
23	10	•	511	V.UUU * V/V« LJubljana. Trst.
Prihodi vlakov v Maribor gl. kol.
Cns		Vrsto 1
ura	min.	vlaka
t	25	brzl
	45	potniški
2	53	brzl
3	14	■ .
6	41	potniSkl
7	2K	l .
7	4?,	m
7	43	meSani
8	29	potniški
9	37	p
10	20	
11	52	■
U	56	i'
12	32	meSani
12	:-8	potnifiki
11	4»	brr.l
11	it	,
14	■M	potnifiki
U	48	brzl
14	58	maSanl
Ii	01	brzl
IS	!fi	
16	38	potnifiki
18	20	•
18	22	m
18	43	m
20	i 0	m ftani
»	04	potniški
21	43	m
21	56	m
22	21	»
Stev.
iz smeri
D 187
526 S 504 712 512 1711 2245 615 514
711 510
1735 1213 171» 17(1
D 181
718
ia
712
518 611 718 1737 P241I 1715 720 524 613
DiiuaJ.
Trst, Zagreb, Ljubljana.
Split, SuSak, Zagreb.
Trst, Koka.
Čakovec.
Poljčane.
1'rovnlje. Slovenjgradec.
St. I1J.
Dunaj.
Ljubljana.
BudlmpcSta, Kotoriba, M. Sobota. Ifa ok, LJuhljuna, Zagreb. Fala.
SemmerinT.
Coloveo, Prevalje.
iielja Celovec (od 36.VI. do 5.IX.
1927). Praga, Dunaj. Ptuj.
Beograd, Split. ZoRrob. St. I1J. Trat, Reka.
Budimpešta (od 26.VI.do S.IX. 1927.)
Trst, Ljubljana, Zagreb.
Dunaj.
Vel. Knnlia, Kotoriba, M.ir.Sohota.
Faln.
St. I1J.
Celovec, Prevaljo. Kotoriba, Murska 8obota. Zagreb, LJubljana. Dunaj.
OD BMb šole olroi iti noti!
min«. Donajsha i Ptuj, Sloni trs
Podgane in miši ■
zatrete najsigurneje z Ratolom, koji je odlikovan z zlato kolajno. Stenice s Stenolom, kuhinjski mrčes z ftamadinora. Ta sredstva nigo škodljiva ljudem niti domačim živalim. Dobivajo se povsod. Proizvaja Odio Ratol, Zagreb, Strossmayerova ul. 4. Telefon 11-31.
Stiskalnice m mlini m sadje in grozdge, tootSi m žgan.Je
po najnižjih cenah pri tvrdki
Fr. Siupfca, Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev. 1.
Najboljše
O
in šivalni stroj
v materijafu m konstrukciji je samo
ADLER in PH0NIX Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila
samo ori
Josip Pete, y uubuani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Najcenejše in najboljše kupite
vijoline
in druge glasbene potrebščine za učiteljišča in glasbene zavode pri Minki Modic, Kopitarjeva ulica štev. 1
(nasproti Jugoslovanske tiskarne).
immimummii......turnima
Jnteresar.lno broJuro uspešnem
^Zdravljenja, zolčnih kamnov i
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odresenihu
Zdravstveni zastop v Zagorju ob Savi, srez Litija, razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železo-betonskih, tesarskih, krovskik, kleparskih, mizarskih, steklarskih, pečarskih, inštalacijskih in pleskarskih del, kakor tudi kanalizacijo pri zgradbi
nove IZOLIRMCE v Zagorju ob Savi.
Načrii, proračuni in gradbeni pogoji sc dobavijo proti plačilu od 120 Din za komad pri na-čelstvu zdravstvenega zastopa g. Jožetu Ranzin-gerju v Zagorju.
Ponudbe, katere se naj glase na vsa dela, je treba izročiti v zapečatenem zavitku, kakor tudi položiti kavcijo 12.000 Din do dne 20. septembra 1927 ob 9. uri dopoldne pri podpisanem načelstvu zdravstvenega zastopa.
Zdravstveni zastop ni zavezan sprejeti nobene, niti najcencjše ponudbe in tudi ne obrazložiti dražiteljem izbora enega ali drugega.
Zdravstveni zastop v Zagorju ob Savi.
JOSIP RANZINGER t. č, načelnik.
IŠČEMO
PZfllBl
zdrave, ravne, brez skorje — in sicer:
5000 komadov . 3000 komadov . 1000 komadov . 4000 komadov . 1000 komadov . 1000 komadov . 150 komadov . 100 komadov . Dobavni rok tekom 4 četkom. Plačilo takoj.
. . po	8.50 m dolge
. . po	9.— m dolge
. . po	9.50 m dolge
. . po	10.— m dolge
. . po	11.— m dolge
. . po	12,—m 'iolge
. . po	13.— m dolge
. . po	14.— m dolge mesecev, a 3 takojšnjim po-
Ponudbe	na lesno veletrgov.
Frasiz Mumelter - Bom
(Bolzano) — Alto Adige, Italia.
Za Jugoslovansko tiskarna t Ljebljani: Karol Če&
Izdajatelj: dr. Fr. K sloveč.
Urednik: Franc Tersefl**,