9 771318 607007 * primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-lzola-Koper iGrand • » Casino Portorož Obala 7Ba, Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 (asiao porforo^. jv Julij 2004 leto 10 številka 125 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ IZHAJA 15. VMESECU = fC Banka Koper Posojilo za stanovanja nad piransko garažno hišo Na 15. redni seji občinskega sveta Piran 15. julija bodo obravnavali 16 točk dnevnega reda. Rebalans občinskega proračuna za leto 2004 predvideva dodatno možnost zadolžitve Občine za 145 milijonov tolarjev, od tega 85 milijonov za gradnjo neprofitnih stanovanj nad garažno hišo pri pokopališču in 60 milijonov dodatno za gradnjo neprofitnih stanovanj v Sečovljah-Košti. Skupni predlog rebalansa za leto 2004 znaša tako 425 milijonov tolarjev. Sprejeli bodo predlog odloka o lokacijskem načrtu Golf igrišče Sečovlje (sporna naj bi bila le še tožba Sklada kmetijskih zemljišč glede lastništva parcel), odlok o javnem oglaševanju v Občini Piran, predlog odloka lokacijskega načrta Piranska vrata, menjavo zemljišč za Dom upokojencev pod Sečo in spremembo pogodbe o ustanovitvi G.l.Z. Turistične organizacije Portorož. TURIZMU RADO NAGAJA VREME Značilnosti letošnje turistične sezone se kažejo v poznem začetku, ne preveč obetavnem obisku turistov, velikem številu prireditev, ki pa jih kot nalašč ob sobotah in nedeljah ovira slabo vreme ter dolgih kolonah na cesti proti Kopru. V Piranu solinarski praznik, mediteranski folklorni festival, opera v Avditoriju. V Izoli letos kar 50 prireditev, Eurofest. Ob občinskem prazniku je bil na Lonki velik koncert 3 Big Band Orchestra z Darjo Švajger. FOTO: BK. Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Kar je čisto in jasno je v® \t° resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Volitve v DZ bodo 3. oktobra Volitve poslank in poslancev v Državni zbor RS bodo v nedeljo, 3. oktobra 2004. Potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu. Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot s po 11 volilnimi okraji. Torej se v vsaki volilni enoti na volitvah izvoli enajst poslancev, kar j e skupaj 88, po enega poslanca pa izvolijo predstavniki italijanske in madžarske manjšine. Za vstop v državni zbor, ki šteje 90 poslank in poslancev, mora stranka ali lista preseči 4 odstotni volilni prag. Volilna kampanja se sme začeti 3. septembra, politične stranke in liste pa bodo morale liste kandidatov oddati do 8. septembra. Na Obali je doslej že evidentiranih 12 resnih kandidatk in kandidatov iz različnih strank (DeSUS, LDS, ZLSD, SDS). Novost j e tudi Obrtno-podjetniška lista. Po oceni Informe Portorož, ki opravlja tovrstne raziskave, se bodo malce pomešale politične karte, v parlamentu pa bomo videli manj znanih starih obrazov. Sanirali Tartinijev spomenik Spomenik, ki so ga v čast in spomin na velikega virtuoza Giuseppa Tartinija leta 1896 na Tartinijevem trgu v Piranu postavili Pirančani, je po več kot sto letih začel najedati zob časa. Na določenih delih je bilo videti sledi brušenja kamna in tudi črne odtenke umazanije. Mojster Drago Bac, Restavratorstvo in kiparstvo Ljubljana in njegov sodelavec Jože Rehberger sta umazanijo odstranila s posebnim čistilom (na fotografiji Primorskega utripa). Spomenik je spet lep in vreden občudovanja. Školjčišče v piranskem zalivu Ni bil incident Z Ministrstva za zunanje zadeve RS so sporočili, da je bilo po natančnem pregledu in oceni stanja ugotovljeno, da je novo školjčišče, postavljeno vzporedno z obalo savudrijskega polotoka in je znotraj 278 metrskega pasu, v liniji treh starih nasadov školjk. Sodi so postavljeni na območju, ki je zunaj pristojnosti nadzora slovenske policije. POROMAVA PE LJUBLJANA PE MARIBOR Zaloška c. 69 Sokolska ul. 46 PE CELJE PE KRANJ Ljubljanska 20 Maistrov trg 11 PE PTUJ PE MURSKA SOBOTA Vodnikova 2 Staneta Rozmana 16 PE KOPER PE TREBNJE Vojkovo nabrežje 32 Baragov trg 1 PE VELENJE PE KOČEVJE Efenkova 61 TZ0 64 I ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? I 080 13 14 www.poravnava.si 354904 Tel.: 05 616 80 11 Polje 9b IZOLA Tel.: 05 616 80 01 www.a-jereb.si ■ Uspešna finančna transakcija Istrabenz pričakuje septembra veliko nakazilo S podpisom pogodbe o prodaji Istrabenzovega 50-odstotnega lastniškega deleža v holdinški družbi OMV Istrabenz avstrijskemu podjetju OMV Refining&Marketing GmbH (odvisna družba OMV), 30. junija 2004, seje Istrabenz Koper popolnoma umaknil iz trgovine z naftnimi derivati, ki prehaja avstrijskemu partnerju. Naravnost bajno vsoto investicijskega kapitala bo namenil za smotrne nove naložbe. Dogovorjena cena za prodani lastniški delež v obstoječi družbi OMV Istrabenz, d.d. znaša 95 milijonov evrov. Po sedanjem tečaju je to blizu 23 milijard tolarjev, računati pa je treba še na rast evra, ki bo prodajalcu zagotovo prinesla še kakšno milijardo več. Kot nam je po novinarski konferenci povedal dr. Gerhard Roiss, namestnik predsednika uprave OMV d.d., bodo sredstva nakazali holdinški družbi Istrabenz d.d. že septembra letos. Kazalo bi jih porabiti še letos, saj mora Istrabenz na razliko med nakupno in prodajno ceno (upoštevajoč tudi olajšave) plačati 25% davek na kapitalski dobiček. Datum zaključka posla in prehoda lastništva bo namreč znan po izvedbi in pridobitvi vseh pogodbeno opredeljenih listin, vključno s soglasjem Urada za varstvo konkurence. Ostaja le vprašanje, zakaj nekdo kupuje nerentabilne bencinske servise? Partnerja se nista razšla V holdinški družbi Istrabenz, d.d. so se za prodajo deleža odločili, ker - kot je dejal predsednik družbe Igor Bavčar -»naložba ni izpolnila pričakovanj«. Zaradi razmerja 50:50 pri skupnem vlaganju v tej družbi je bilo težko začrtati smer poslovanja, s katero bi dosegli želeno skupno zadovoljstvo obeh partnerjev. To pa ne pomeni, da sta se partnerja razšla, je poudaril Igor Bavčar. Dogovorila sta se za nadaljevanje poslovnega sodelovanja, zlasti pri oskrbi z utekočinjenim naftnim plinom, skladiščenju naftnih derivatov in informacijskih tehnologijah. Tako ta dogovor hkrati prinaša nove možnosti za razvoj v vseh treh že znanih Istrabenzovih strateških srebrih: turizem, naložbe, energetika (skladiščenje in pretovor naftnih derivatov ter trženje utekočinjenega plina). Avstrijska družba OMV je vodilna naftna in plinska poslovna skupina v srednji Evropi. Kupila je preostalo polovico delnic v holdinški družbi OMV Istrabenz.d.d., ki bo tako postala v celoti hčerinska hčerinska družba podjetja OMV. Na bencinskih servisi bo poslej le napis OMV. Hkrati pa je družba OMV prodala svoj 25% lastniški delež v družbi Istranbenz, d.d. Transakcija obsega nakupno ceno v višini 95 milijonov evrov in prodajno ceno v višini 40 milijonov evrov, kar pomeni, da znaša končna vrednost transakcije 55 milijonov evrov. Dodatno pa bo družba OMV prevzela finančne obveznosti v višini 40 milijonov evrov. Po nakupu lastniškega deleža holdinške družbe OMV Istrabenz, d.d. bo njene obstoječe finančne obveznosti v višini 80 milijonov evrov konsolidirala. Sprememba lastniške strukture holdinške družbe Istrabenz d.d. OMV d.d. je holdinške družbo Istrabenz d.d. seznanila, daje podpisala pogodbe na podlagi katerih bo njen lastniški delež prešel v last skupine novih šestih investitorjev (LHB, Frankfurt am Main A.G., Holding Maxima d.d., Pivovarna Laško d.d., Activa Invest d.d., Gorenje d.d. in FB Investicije d.o.o.). Vrednost tega posla znaša že omenjenih 40 milijonov evrov. Kot so povedali bo družba OMV okrepila svoj položaj na območju Jadrana (Slovenije, severne Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine) kjer imajo trenutno 9-odstotni tržni delež, cilji pa so mnogo višji, podvojitev na 20%. OMV je kapitalsko močna družba Delniška družba OMV je s prodajo, ki na ravni Skupine dosega promet v višini 7,64 milijarde evrov (ima 6.137 zaposlenih) ter trenutno tržno kapitalizacijo v vrednosti 4,2 milijarde evrov, največja družba, ki kotira na borzi v Avstriji. Skupina OMV Istrabenz letno proda okoli 900 tisoč ton naftnih derivatov, ima 298 delavcev (za katere se, kot so potrdili, ne bo nič bistveno spremenilo) in je upravljala z 228 bencinskih servisov (83 v Italiji, 105 v Sloveniji, 30 na Hrvaškem ter 10 v Bosni in Hercegovini. Znano je, daje Istrabenz že pred časom oddal v najem skoraj vse bencinske servise, ki bodo poslej poslovno sodelovali z novim gospodarjem. Igor Bavčarje tudi povedal, da jih ne zanima več odkup hrvaških terjatev v nuklearki Krško. Holdinška družbe Istrabenz Holdinška družba Istrabenz, d.d. je krovna družba v Skupini Istrabenz, ki ima več kot 50 letno tradicijo na področju energetike. Večinske lastniške deleže ima v 21 družbah na petih mednarodnih trgih v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. V letu 2003 je ustvarila 2,366 milijarde tolarjev čistega dobička. Prihodki celotne skupine Istrabenz, v kateri je okoli 1.200 zaposlenih, so lani znašali 30 milijard tolarjev. Na znanih treh področjih (turizem, kapitalske naložbe, energetika) želi doseči vodilne položaje v regiji. Na Istrabenzovih bencinskih servisih bodo skrajšani napisi -samo OMV Predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Igor Bavčar in dr. Gerhard Roiss, namestnik predsednika uprave OMV A.G. na novinarski konferenci po podpisu pogodbe o prodaji lastniškega deleža OMV Istrabenz, d.d. FOTO: FK-Primorski utrip. Odšel je Mario Abram Po hudi bolezni, le nekaj dni pred svojim 84. rojstnim dnevom je v Ljubljani na Onkološkem inštitutu v noči na 9. julij 2004 umrl Mario Abram. Bilje borec, človek odličnih vizij, glasnik nove dobe, predsednik Skupščine občine Koper, častni član Mestne občine Koper in dolgoletni direktor Radia Koper. Med prvimi seje v žalno knjigo vpisal sedanji župan Boris Popovič. O liku pogumnega in dobrega človeka Maria Abrama sta na žalni seji v Pretorski palači 12. julija govorila sedanji župan Boris Popovič in Rado Pišot - Sokol. Z njegovim odhodom je zazevala praznina, je v poslovilnem govoru dejal Boris Popovič. Veliko mu je, ko je bil pomoči najbolj potreben, stala ob strani in ga bodrila prijateljica in soborka Sonja Frančič De Rosa iz Lucije. V žalno knjigo v Pretorski palači seje med številnimi prijatelji, znanci in nekdanjimi sodelavci vpisal tudi direktor Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, Dragomir Mikelič. ,‘Ln .Asm k r Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva X .e primorski u'r'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: htfmtim§7 Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Fotografija meseca V cerkvici Marije Zdravja v Piranu so v soboto, 10. julija zvečer v okviru novega ciklusa aktivnosti oziroma razstav v organizaciji društva Prijatelji zakladov Sv. Jurija Piran odprli prvo razstavo z nazivom Fotografija meseca. Avtor fotografije je Radovan Planinc iz Pirana, ljubiteljski fotograf, biolog, ki je dolga leta služboval na Morski biološki postaji na Fomačah. Fotografija prikazuje motiv - starejšo žensko Pirančanko, ki gleda skozi okno. Avtoiju je čestitala tudi piranska županja Vojka Štular. Dr. Luciane Monica Consigliere comunale Nella seduta del 10 giugno u.s., fra gli altri punti alfordine del giomo (troppi per essere affrontati ed evasi in una sola seduta) e s tata presentata la Decisione sul piano urbanistico a medio e a lungo termine delfarea costiera del comune di Pirano, la piu interessante, la piu complessa ma anche la piu esposta a speculazioni dato il forte interesse a costruire per il mercato manifestato anche finora da investitori vari. Io čredo che proprio mediando tra la forte pressione estema a costruire e la necessita di salvaguardare i beni naturali, artistici, architettonici, culturali del nostro comune, che non sono pochi e percio di forte attrattiva anche per gli speculatori, che si possa e si debba trovare un compromesso a salvaguardia del territorio da uno scempio edilizio o da interventi sulla costa a scapito delfecosistema gia fortemente esposto. Tra le varie proiezioni di intervento previste dalla Decisione in seconda lettura in Consiglio comunale, aleune importanti per 1’ulteriore sviluppo del comune, altre a completamento di opere realizzate solo in parte, aleune sembrano suggerite appunto dalla speculazione edilizia. Una di queste, a mio parere, riguarda la costruzione di un marina (Marina city) e di un molo per navi di linea e da crociera, alfingresso di Pirano, alTaltezza circa delfattuale rampa di accesso. Costruendo in quella zona, invece di risolvere quelli che sono i problemi piu scottanti di Pirano, questi andrebbero ulteriormente ad aggravarsi. Quale Fimpatto di un nuovo marina alfingresso di Pirano: invece di essere piu scorrevole il traffico diventerebbe ancora piu caotico anche a causa dei mezzi pesanti che trasportano le barche nei marina. 10 spazio adibito ora a parcheggio andrebbe a restringersi per dar spazio ad aree operative del marina i lavori alle barche e la presenza umana produrrebbero una quantita aggiuntiva di spazzatura e materiale inquinante per il suolo, per il mare, per 1’aria (vari colori, solventi, ecc) 11 paesaggio andrebbe modificato e Pirano potrebbe perdere quel fascino che lo contraddistingue e per il quale molti ci vengono e ci ritomano volentieri. la difficile convivenza fra gli impianti, le persone e Fimpianto di depurazione e di smaltimento delle acque fognarie. la colata di cemento in mare danneggerebbe il fondale; la flora e la fauna della nostra costa. Sempre a mio parere, čredo invece necessario il grande parcheggio interrato previsto alfentrata di Pirano e la regolamentazione della costa con la realizzazione di una passeggiata e con spiagge, tutte organizzate e con servizi, lungo tutto il percorso che va da Strugnano a Šezza con particolare attenzione alla salvaguardia e alfuso dei magazzini del šale a scopi turistici, a servizi, a ristorazione, a parcheggio. Esempi di interventi di recupero di stabili in disuso ce ne sono diversi, anche in citta a noi vicine, molti dei quali di grande funzionalita pur mantenendo intatto il loro aspetto estemo. Si capisce in questo caso che 1'area adiacente andrebbe pure opportunamente sistemata. Čredo bisogna renderci conto che 1’uomo turistko, con sempre piu possibilita di muoversi, si attende ambienti incontaminati, con servizi elevati e svariati contenuti per il tempo libero. Il legame fra Pirano (tradizione, arte , cultura, gastronomia) e Portorose (servizi, gioco, mondanita) dovrebbe essere di reciproca integrazione, fare sistema: cio che al momento non avviene e che il progetto di Marina city non aiuta certo a risolvere. Reinkarnacija neposlušnega DZ Republike Slovenije je na predlog predsednika vlade Antona Ropa 5. 7. 2004 s 50 glasovi za in 20 proti razrešil dr. Dimitrija Rupla funkcije ministra za zunanje zadeve Slovenije in na njegovo mesto imenoval diplomata, sedanjega veleposlanika v Nemčiji, Iva Vajgla. Dr. Dimitrij Rupelje takoj zatem prestopil v poslansko skupino SDS, torej k Janši, in kandidiral za podpredsednika DZ, a dobil premalo glasov. Ko je znameniti Fuehrer izgubljal vojno je začel odstranjevati svoje generale, bi lahko razumeli zadnje zaplete, pripombe opozicije in nerazumevanja med vodilnimi vrstami v LDS. Slovenski, sedaj že bivši, minister za zunanje zadeve dr Dimitrij Rupel je človek svojih principov, stališč, ugledni profesor, ki ga obdaja neverjetna energija. Sedaj, ko ga je odstavila lastna stranka, ga na veliko zagovarja in kliče v svoje vrste opozicija. Če bi vložila interpelacijo zoper Rupla opozicija, bi ga kajpak branila LDS. Tako je pač v politiki. Dr. Dimitrij Rupel ni kdorkoli. Je eden od naših osamosvojiteljev in (za Peterletom in Janšo) tretji visoki politik, ki so ga predčasno odstavili s položaja. Padel je na preprostosti, ker se je udeležil seje nasprotnega tabora - Zbora za republiko. Le zakaj on, saj je Zbor pozdravil tudi predsednik DZ, član koalicijske stranke ZLSD Borut Pahor. Očitno se je spor med LDS in Ruplom kuhal že nekaj časa in je tokrat dosegel vrhunec. Na vprašanje novinarke ali bi Rupla sedaj rad sprejel Janez Janša v svojo stranko SDS, se ta ni takoj izjasnil. Ne smemo pozabiti, da je bil Rupel velik politični nasprotnik Janeza Janše. Sedaj je le še vprašanje, ali se bo Dimitrij Rupel popolnoma umaknil iz politike in se posvetil profesorskemu delu. Rupla, ki je takoj po seji DZ izstopil iz stranke LDS, se spominjamo kot uspešnega kandidata za DZ v piranski občini, ko je leta 2000 gladko povozil vse protikandidate, postal poslanec in takoj nato zunanji minister. Vse mu je šlo kot po maslu. Tudi zato, ker je pač bil v vodilni stranki. »Ne trudite se gospod urednik, jaz bom tako ali tako zmagal«, mi je dejal, kosem ga za veliki intervju v Primorskem utripu spraševal, ali pozna občino, v kateri kandidira za poslanca. Rupel je takrat tudi že imel izoblikovano politiko do mejnih vprašanj s Hrvaško, vstopa Slovenije v Nato in EU. Za naš časopis je takrat jasno in glasno povedal, da so zaselki Bužini, Škudelin in Mlini slovenski, kar žal ne drži, ker z njimi upravlja Hrvaška! Pripeljal je ameriškega pogajalca W. Perrvja, kaj več pa se na področju slovensko-hrvaških mejnih vprašanj v Istri in na morju ni zgodilo. Afere, če jim lahko tako rečemo, so zaznamovale Rupla glede nejasnih stališč Slovenije do napada na Irak po znani vilniuški izjavi, ko kljub klečeplazništvu do Američanov nismo dobili nagrade in domnevni ustanovitvi oziroma nameravanem financiranju diplomatske akademije v Portorožu. Rupla je zamenjal izkušeni jugoslovanski diplomat Ivo Vajgl, ki zagotavlja več tihe in sistematične diplomacije. Franc Krajnc Sluzasto morje ni zdravju škodljivo Veter je razpihal sluz, ki pa se zna spet pojaviti? Plaža pod Grand hotelom Metropol v Portorožu Skorajda že reden vsakoletni pojav sluzenja morja - in to prav v času poletne turistične sezone - bo kot kaže še kar nekaj časa ostal uganka tudi za strokovnjake, ki pa zatrjujejo, da sluzenje morja ni zdravju škodljivo. Res pa je, da pogled na sive gmote na površju morja ni prijeten. Lepljiva sluz se prijemlje na kožo, vanjo se ujamejo morski mikroorganizmi in morebitne fekalne bakterije. Turisti, ki tega pojava ne poznajo, pa kljub temu menijo, daje naše morje umazano. Ne morejo Sluzasti mandrač v Izoli dojeti, zakaj upravljavci plaž, ki so sicer postavili zaščitne mreže (to ne pomaga veliko, ker voda pljuska čez) nočejo sproti počistiti neprijetne sluzi, ki se kot siva gmota nabira v raznih kotičkih tik ob plažah in morske trave. Najbolj neprijetno stanje je bilo videti v četrtek ob strunjanski plaži, v izolskem in piranskem mandraču. Na odprtem morju so tudi po meter debele plasti sluzi, ki se pa bodo Po vetrovnem in deževnem vremenu te dni sesedle na dno. Sluzasta gmota bo žal Pomorila mnogo mikroorganizmov, zarodkov rib in mehkužcev, morje na površju Pa bo le spet prijetno sinje modro in mikavno za kopanje. BK Lucija Velika okna past za ptice Metalcheramica je pred nedavnim v lucijski obrtni coni postavila montažno halo z ogromnimi steklenimi površinami, ki pa so postale smrtonosna past za mnoge ptice, ki se z vso silo zaletavajo v šipe, so nam povedali tamkajšnji sosedje. Velika stekla namreč odsevajo pokrajino, zato ptice niti ne opazijo nobene razlike. Kaže, da investitor oziroma izvajalec na kaj takega ni niti Pomislil. Soline doživljajo preporod Letošnji že 2. solinarski festival, v organizaciji Občine Piran, Avditorija Portorož in Mobitelovega podjetja Soline Predelava soli d.o.o. je bil žal še brez običajnega pobiranja soli, ker solinarjem vreme res ni bilo naklonjeno vse do začetka junija. Pa vendar, odnos do našega neizmernega naravnega bogastva - solin - se počasi spreminja. To je bilo čutiti tudi na dan 2. solinarskega praznika 2. julija 2004 na Solinarskem trgu na Leri v Sečoveljskih solinah, kjer je bilo za spoznanje več obiskovalcev kot na lanskem, I. festivalu. Počasi in zanesljivo bodo podobni prazniki postali tudi turistična atrakcija. Drugi del letošnjega drugega solinarskega praznika sovpada ob prazniku Sv. Odorica, zavetnika solinarjev. Sponzor prireditve Droga je ponujala brezplačno kavico, solinarji pa pripravili tudi »solinarsko malico«. Lemo povprečje proizvodnje soli od leta 1945 do 1954 je bilo 29.000 ton. Iz podatkov je razvidno, kako je v zadnjih nekaj desetletjih strmo padala pridelava soli. Propadanje solin in praviloma redno letno zmanjševanje pridelave soli seje začelo leta 1966, ko je voda zalila ogromne solne bazene Fontanigge. Takratna upravljavka Droga Portorož je na problem večkrat opozarjala, vendar brez uspeha. Na koncu je dejavnost opustila, zadolženo hčerinsko podjetje pa prodala Mobitelu. Sol je bila za prehrano, jodirana, predvsem zaradi porabnikov iz notranjosti Slovenije in drugod, kajti jod ob morju se nahaja tudi v zraku. Gospod Zudič nam je povedal, daje v teh letih pobiralo sol in urejalo solne bazene skupaj 365 solinarjev od tega na solnih poljih Fontanigge 285, na Leri 55, v Strunjanu 4, v Luciji 21. Skopaj je bilo tako ali drugače navezano na soline okoli 3000 domačinov. Skoraj po vrsti je propadlo okoli 300 solinarskih hišic. Življenje seje izselilo iz solin. Zudič je prepričan, da je tudi ob ne najboljšem vremenu mogoče pridelovati sol in to s pravilnim pretakanjem morske vode in z drugimi strokovnimi prijemi. Ali so torej vsa velika podjetja nesposobna pridobivati toliko soli kot nekoč, ali pa so cilji kaj s tem naravnim rezervatom povsem drugačni? Zudič zna tudi povedati kako so se pripravljali na izgradnjo tovarne soli, v kateri naj bi z izparevanjem slane Nova knjiga Sečoveljske soline Na solinarskem festivalu, ki ga je obiskal tudi minister za promet dr. Marko Pavliha, so predstavili knjigo Sečoveljske soline avtorja Iztoka Geisterja, ki jo je izdala Založba Kmečki glas d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Soline, Pridelava soli d.o.o. Seča. V knjigi na 152 straneh večjega formata (cena 4000 SIT) so tudi čudovite fotografije in soneti pesnika Toneta Pavčka. Napisati knjigo o Sečoveljski solinah ni niti najmanj lahka naloga, zato ni čudno, daje bilo nanjo treba čakati kar 40 let, je zapisal avtor. Leta 1963 sta namreč Miroslav Pahor in Tatjana Poberaj napisala knjigo z naslovom Stare Piranske soline, ki je neizčrpna etnografska zakladnica. O solinah so pisali tudi nekateri drugi avtorji kot na primer Marijan Pfeifer in Jože Kastelic: Soline in solinarji pred kamero. Na festivali je pesnik Tone Pavček recitiral pesem »Solin ne moreš imeti brez ljubezni in brez tistega, da najdeš duha teh solin, prednikov in rodov, ki so tukaj bivali...« O solinah je izšlo tudi na stotine zapisov in zadnja leta predvsem kritičnih novinarskih prispevkov, vendar je vse to ostalo doslej nekako nezbrano. Svečani podpis pogodbe o najemu solnih polj Po uvodnem pozdravu piranske županje Vojke Štular in izolske županje Brede Pečan ter direktorja Solin Alojza Jurjeca ter predsednice KS Sečovlje tradicionalen način. Sol je morje, ki ni moglo nazaj v nebo, piše na etiketi novega produkta Piranskih solin -pakirane soli pod oznako SOLNCE. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek iz Avditorija. TD Sečovlje je letos organiziralo že V. solinarski ex-tempore. Razstava slik je bila v obnovljeni solinarski hiši. V soboto, 3. julijaje TD Sečovlje organiziralo solinarsko šagro, solinarske ustvarjalne otroške delavnice, ples in srečelov. Igral je ansambel Tramontana. Jože Zudič: Pred pol stoletja smo nagrabili 40.790 ton soli. Leta 1966 se je začel zaton Sečoveljskih solin. Življenje solinarjev ni bilo sestavljeno iz folkolme idilike, je bilo in bo trdo garaško delo, kjer sonce pripeka, koža porjavi in utrujeno telo išče zvečer počitek v solinarski hišici, na gornjem delu, kajti spodaj je bil že pripravljen kup soli za predajo gospodarju Benetkam ali za kontrabant, o čemer govori tudi povest o Martinu Krpanu in njegovi kobilici. Nekoč je bilo 7000 solnih bazenov, danes jih ni težko prešteti. Jože Zudič, od leta Mirele Flego so se udeleženci napotili k piranskemu solnemu polju, kjer so Vojka Štular (za Občino Piran) in Breda Pečan (za Občino Izola) ter Alojz Jurjec, direktor Solin d.o.o. podpisali pogodbo o najemu solnih polj za eno leto za Občino Piran in Občino Izola. Breda Pečan j e ob tem dejala, da bi bilo odlično, če bi tako pogodbo podpisalo vseh 193 slovenskih občin, saj bi se tako zagotovo spremenil odnos do naše neprecenljive naravne vrednosti. Goste je pričakala solinarska družina, nekaj se jih je podalo na delo na solno polje, kjer pa žal ni bilo kaj grabiti. Za dobro voljo sta poskrbela folklorna skupina Val Piran in ansambel Vruja. Andrej Sovine, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline je med drugim povedal, da so Sečoveljske soline ene od petih še delujočih solin na Jadranu in edine, kjer pridelava soli poteka na 1948 do 19 8 8 vodja proizvodnje v solinah, namje kot iz rokava natresel nekaj podatkov o nekdanji letni in povprečni proizvodnji soli v Sečovelj skih, lucijskih in strunjanskih solinah. Številke gredo v deset tisoče ton in so res fantastične, skorajda neveijetne, če vemo, da so lani pridelali le nekaj več kot 10% soli iz leta 1950, letos do 2. junija pa komaj 100 kilogramov. Nekaj podatkov o pridelavi soli: Leta 1946..........44.000 ton Leta 1950..........40.790 ton Leta 1958..........30.260 ton Leta 1962..........24.800 ton Leta 2003 ......... 4.000 ton Leta 2004 (do 2. julija 1000 kg) vode dosegli lemo proizvodnjo najmanj 18.000 ton soli, kar pa je padlo v vodo. Spomni se, da so predlagali velik zelenjavni vrt v Sečoveljski dolini pa se takratna Droga s pobudo ni strinjala. Glede pridobivanja soli je vse pomembno; strokovno znanje, skladišča ob proizvodnji, cena soli na tržišču, politika, zlasti pa tudi dejstvo, da se s solinami mora ukvarjati veliko podjetje, kajti drugače ni pričakovati uspehov, je prepričan. In če se povrnemo k osnovni misli Toneta Pavčka; Soline moraš imeti rad. Samo tako bodo živele naprej in mi z njimi. FK ■ w primorski u¥p Občine in država uspešno prodajajo svoje premoženje V Izoli so prodali 4 parcele s pogledom na morje, v piranski občini tri, prav tako na atraktivni lokaciji, sedaj pa se pripravlja tudi država, ki namerava prodati kar za približno 9 milijard svojega premoženja. Nič posebnega, saj morajo tako lokalne skupnosti kot država polniti proračune, vendar je vprašanje kolikšna je premoženjska bilanca, kdaj bo šla iz hleva zadnja krava in s čim bodo polnili proračune nasledniki. Ena še vedno zanimivih javnih dražb je bila na nedavni elektronski javni dražbi v portoroškem Avditoriju, kjer je Občina Piran prodala od štirih ponujenih parcel le tri, kljub temu pa je iztržila nekaj manj kot 180 milijonov tolarjev. Najzanimivejši nakup je bil nakup prve parcele v skupni izmeri 792 kvadratnih metrov, za katero sta se potegovali dve ponudnici, v imenu podjetja Merit d.o.o. iz Ljubljane pooblaščenka, sicer odvetnica Slava Alič ter Darija Levanič Vidmar. Po petindvajsetih minutah dvigovanja zneskov od izklicne cene, kije bila 45.936.000,00 tolarjev, je parcelo odkupilo podjetje Merit d.o.o., ki je zanjo ponudilo višjo ceno (60.186.000,00 SIT). Pri ostalih dveh parcelah ni bilo presenečenj, saj je bil samo en ponudnik in to prav tako podjetje Merit d.o.o. Za parcelo 700 kvadratnih metrov, pod zaporedno številko dve, z razgledom na portoroški zaliv, je podjetje sprejelo izklicno ceno 40,6 milijona tolarjev ter največjo parcelo na dražbi s 1359 Humanitarna akcija v Ljubljani Umetnost za srečo kvadratnimi metri, kjer je možna gradnja dveh objektov prav tako za izklicno ceno 78.822.000,00 tolarjev. Dražbo je spremljal tudi direktor podjetja Merit Borut Krajnc in ob koncu dražbe tudi spregovoril z novinarji. Podjetje Merit d.o.o. iz Ljubljane je podjetje, ki posluje že štirinajsto leto in se je do vstopa Slovenije v EU pretežno ukvarjalo z uvozom in distribucijo medicinskih pripomočkov. »Sedaj ko uvoznik ni več potreben, saj iz Nemčije lahko proizvajalec danes pripelje blago neposredno v bolnišnico, smo se morali preusmeriti. Tako smo se pričeli ukvarjati tudi z gradnjo za trg z nepremičninskim delom,« je dejal Krajnc. V podjetje Merit so se za dodatne tri parcele odločili, ker so te tudi v neposredni bližini parcel, ki so jih že lani kupili. Na njih bodo zrasle štiri hiše meseca februarja 2005. Na novo kupljenih parcelah pa bodo nastale hišice pol leta kasneje. Temeljni kamen bo 16. julija položila baletka Tijuana Križman. BK 22. junija 2004 je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču že drugo leto zapored potekala humanitarna akcija Umetnost za srečo, kjer so bila na razstavi in kasneje še na dražbi na prodaj dela izolskih umetnikov, v glavnem so najemniki ateljejev za en tolar in ljubljanskih umetnikov. Na dražbi, ki je potekala dobre tri ure, so za 25 prodanih (od 26. ponujenih) likovnih del zbrali 2.892.000,00 tolarjev. Z izkupičkom so tako pomagali Društvu prijateljev mladine Izola in Zvezi prijateljev mladine Moste Polje, katerim bo omogočeno letovanje na morju in zimovanje v gorah. Druga dražba bo septembra najverjetneje kot v lanskem letu na katamaranu Beneškem princu. »Velikokrat slišimo, da so otroci naša prihodnost. Nemalokrat pa mnogi pozabijo, daje za prihodnost potrebno tudi nekaj narediti. V današnjem svetu smo priča vedno hitrejšemu tempu življenja, v katerem j e vedno manj časa, da se človek ustavi in da naredi dobro dejanje za sočloveka, zato upava, da bova tudi letos s to razstavo vzbudili humanitarno zavest pri ljudeh ter pomagali otrokom. Ne pozabite na rek, ki gaje nekoč izrekel Maeterlinch: »Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen,« sta v spremni besedi kataloga namenjen predstavitvi del, ki so jih nesebično prispevali različni avtorji iz Izole in Ljubljane, napisali županja Občine Izola Breda Pečan in županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič. Unikatna, poslikana vabila javne dražbe, ki sojih izdelali otroci osnovnih šol, so bila poslana po pošti na 100 naslovov in so imela velik odziv, saj je bilo na Gospodarskem razstavišču veliko radodarnih ljudi, ki so z odkupom del omogočili počitnice otrokom, ki morda še nikoli niso bili na morju ali doživeli snežnega veselja in radosti. Dražba je potekala v prijetnem vzdušju, za kar sta poskrbela voditelja dražbe, Katarina Stojanovič in Boris Vlajič. Štiriindvajsetim delom, ki so bila razstavljena in katere sije bilo mogoče pred pričetkom dražbe dobro ogledati, Izolski umetniki so se peljali v Ljubljano z avtobusom, ki ga je najela Občina Izola, kjer so lahko spremljali potek javne dražbe. Nekateri so podarili svoja dela že četrtič. je priznani slikar Zmago Modic na licu mesta med dražbo narisal še dve svoji umetnini in s tem povečal zbirko na 26 del. Največ zanimanja je bilo za sliko z motivom buč (akril/platno dimenzij 90x90 centimetrov, izklicna cena 70.000,00 tolarjev) umetnika Ivana Stojana Rutarja, kije dosegla odkupno ceno kar 260.000,00 tolarjev. Tudi obe županji sta se potegovali in pridno dvigali roke, da bi vsaka odnesla svojo umetnino domov, toda pri tem je bila uspešnejša ljubljanska, ki je uspelo kupiti fotografijo projekcije digitalne grafike avtorja Simona Svetlika. Darovalcem pa so odpela tudi tri mlada dekleta skupine Voks ter skupina Vruja, ki obuja istrsko glasbeno tradicijo. Breda Krajnc Odlični vseh 8 let Mladim, ki se jim po odličnem uspehu skozi vseh osem razeredov osnovne šole odpira svet, so čestitali obalni župani Sprejem odličnjakov v Piranu Županja Občine Piran Vojka Štular je 24. junija v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači sprejela odličnjake piranskih osnovnih šol. Takih je bilo kar 40, ki bodo hrabro zakorakali na novo pot, v nove izzive in novim zmagam naproti. Županja je udeležencem sprejema podarila Oxfordov angleško-angleški slovar. S knjigo je nagradila učence, ki so vseh osem let dosegali odličen uspeh, tiste, ki so dosegali izjemne rezultate na različnih tekmovanjih ter tiste, ki so se s svojim delom in odnosom do okolice dokazali kot vestni in marljivi učenci. »Velikokrat pravimo, da je znanje tisto, ki skoraj odpira vsa vrata tega sveta. Naj bo tako tudi pri vas. Pojdite v svet, pridobite si veliko izkušenj, toda vrnite se v Piran, kjer vas potrebujemo,« je dejala županja učencem, ki so dosegli tako zavidljiv uspeh. Sprejem odličnjakov v Izoli Županja Občine Izola Breda Pečan je sprejela odlične učenke in učence na terasi Hotela Marina v Izoli. Najboljšim je podelila priložnostna darila in se zahvalila tudi učiteljem. Kar nekaj učenk in učencev iz izolskih osnovnih šol je doseglo odlične rezultate tudi na državnih tekmovanjih. Na koncu sprejema, ki so ga popestrili mladi pevci, sta županja in odlična učenka preprezali slavnostno torto. Sprejem odličnjakov v Kopru 90 osmošolcev iz vseh koprskih osnovnih šol, ki bili vsa leta odlični, je v sredo, 16. junija na vrtu Slovenica sprejel koprski podžupan Alberto Sheriani. V pozdravnem nagovoru jim je čestital za dosežen uspeh in zaželel srečo v nadaljnjem življenju. Med drugim je izrazil upanje, da bodo vsaj nekateri od njih, potem ko bodo končali srednjo šolo, ostali v mestu, ki je v teh dneh tudi uradno postalo univerzitetno mesto. Poleg priznanja za odličen uspeh so osnovnošolci prejeli tudi zgoščenko in majico Mestne občine Koper. Druženje osmošolcev, ravnateljev, učiteljev, staršev in predstavnikov občine seje nadaljevalo v lapidariju Pokrajinskega muzeja. BK Ankaranske noči : 16. - 18. julij 2004 Noči na plaži 2004 v Simonovem zalivu v Izoli: 17.7.2004 - PARNI VALJAK, VLADO KRESLIN & MALI BOGOVI 31.7.2004 - TEREZA KESOVIJA, MAGNIFICO & TURBOLENTZA 7.8.2004- COLONIA, REBEKA DREMELJ Rumena noč v Kopru: 21. - 25. julij 2004 - #- primorski u¥p Kako do zdravila za izolsko bolnišnico? Sredstva za kritje nakopičene izgube v Splošni bolnišnici Izola v skupnem znesku okoli 1,2 milijarde SIT bi moral zagotoviti predvsem ustanovitelj - vlada oziroma država. Kdaj tudi prvi uradni obisk ministra za zdravje? Temeljni problemi Splošne bolnišnice Izola se kažejo v premalo ovrednotenih programih, zamudah pri plačevanju opravljenih storitev, nezaupanju dobaviteljev, ki zahtevajo predplačila, energetsko potratnem objektu in v na splošno slabem finančnem položaju slovenskega zdravstva oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, ki se tudi otepa z izgubo. Govorice ali celo pisanja v medijih, da nekdo želi Pokopati Splošno bolnišnico Izola so naravnost smešne, ker si tega preprosto nihče ne želi. Res pa je, da bi lahko v doglednem času v naši regijski bolnišnici prišlo do hudih poslovnih motenj. O nakopičeni izgubi v Splošni bolnišnici Izola, ki doslej znaša že okoli 1,2 milijarde SIT (od tega samo v prvem četrtletju 2004 122 milijonov), bi po 17. členu statuta te ustanove moral med prvimi spregovoriti - in nakazati rešitve- ustanovitelj - Vlada Republike Slovenije oziroma država. Ugotoviti morajo, da gre za globalni problem bolnišnice, ki ga kolektiv sam ni zmožen rešiti, zato tudi strah med zaposlenimi kaj bo prinesla prihodnost. Prvo resno opozorilo sindikatov Na probleme so opozorili tudi Predstavniki štirih sindikatov, delujočih v izolski bolnišnici, ki so enotno sklicali novinarsko konferenco, na kateri pa so predvsem izrazili bojazen, da se nad bolnišnico zgrinjajo črni oblaki. Objektivno krivdo za kritično finančno stanje bolnišnice naj bi prevzela predvsem minister za zdravje dr. Dušan Keber in dosedanji direktor bolnišnice dr. Tomaž Gantar, ki je v strahu pred še večjo izgubo, preveč »rezal«. Vodstvu bolnišnice sicer priznavajo, daje v preteklih letih poskušalo z nekaterimi ukrepi omiliti težave, hkrati pa seje bistveno premalo Posvečalo organizaciji dela in tistim P^Stamom, ki bi lahko pomagali k 'zboljšanju finančnega položaja javnega zavoda. Zaposleni se na programih, ki 80 s strani zdravstvene blagajne relativno ustrezno plačani, še vedno srečuje s preobremenjenostjo in pomanjkanjem kadrov. Po mnenju sindikata je bilo bistveno premalo narejenega na področju trženja bolnišničnih storitev. Trdijo, da je minister za zdravje, ki ga ni na (uradni) spregled, natančno seznanjen s problematiko izolske bolnišnice. Opozarjajo na sistemsko neustrezno financiranje bolnišnice ter, da ministrstvo tako hkrati »dopušča umiranje bolnišnice na obroke«. To bi pomenilo za bolnike potovanje v dmge bolnišnice v Sloveniji ali v tujino. Tomaž Gantar se ni ponovno prijavil Dosedanji direktor dr. Tomaž Gantar se ni ponovno prijavil na razpis in je tako bil 28. junija 2004, ko smo se z njim pogovarjali, zadnjič v vlogi direktorja izolske bolnišnice. Poslej bo opravljal svoj zdravniški poklic specialista urologa. Naloge prevzel Mirko Miklavčič Naloge v.d. direktorja Splošne bolnišnice Izola je 29. junija 2004 prevzel Mirko Miklavčič, znani dolgoletni direktor Lame Dekani, zavarovalne družbe Adriatic in koprske enote Zavarovalnice Generali in je hkrati tudi vidni funkcionar DeSUS, kar pa ne kaže povezovati. Miklavčič se mora seveda najprej temeljito seznaniti s problemi bolnišnice, globoko pogledati v bilanco stanja in verjetno bo prišel do podobnega spoznanja kot njegov predhodnik; da so nekateri programi, ki jih izvajajo v tej bolnišnici celo do 30% slabše ovrednoteni in plačani kot v podobnih bolnišnicah drugod po Sloveniji. Zanimivo vprašanje, zakaj? Tomaž Gantar nam je potrdil, da minister za zdravje dr. Dušan Keber, kljub splošno znanim težavam, doslej še ni uspel uradno obiskati te ustanove, da bi lahko skupaj prevetrili stanje in poiskali ustrezno trajno rešitev. To se sliši domala neverjetno, pa je očitno res. Tu je še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je sam v slabem finančnem položaju (35 milijard SIT izgube?) in zato odmerja sredstva bolnišnicam z lekarniško tehtnico. Energetsko potraten in nekoč predimenzioniran objekt Skoraj 100 milijonov za nafto Snovalci bolnišnice na hribu so morali vedeti, da bo zgradba v zimskem času izjemno izpostavljena vremenskim spremembam in burji, da ne omenjamo drugih težav. Sama struktura gradnje (ogromna okna) na severni strani že sama po sebi dokazuje, da je objekt energetsko potraten, kar seje še najbolj pokazalo v lanski dolgi mrzli zimi. Po energetski porabi bi izolsko bolnišnico z malo šale lahko celo primerjali z jeseniško železarno, saj so v letu 2003 za plin in nafto porabili kar 92 milijonov tolarjev! To je 30 do 40 milijonov več kot v podobnih bolnišnicah. Postavlja se tudi kajpak znano osnovno vprašanje, ali ni bil ta objekt že v sami zasnovi veliko predimenzioniran, saj so računali tudi na bolnike iz hrvaške Istre in tudi od drugod in ne na zadnje, ali se naj bolnišnica zaradi stanja, v katerem se je znašla, spremeni v ustanovo po načelu kdo ima denar lahko vstopi in bo hitro postrežen, navadni smrtniki (zavarovanci) pa naj čakajo... Začaran finančni krog V Splošni bolnišnici Izola so v letu 2003 zabeležili 5,091 milijarde SIT skupnih prihodkov, od tega iz čistega poslovanja 4,93 milijarde SIT. Vse to ni zadoščalo za kritje stroškov poslovanja in izgube iz preteklega obdobja, ki kot rečeno znaša (skupaj z letošnjo v prvem četrtletju) 1,2 milijarde SIT. Sicer pa so visoko izgubo okoli milijarde sit omenjali že leta 1990 pa se očitno nihče ni zganil. Podatek, da je bolnišnica pridobila kar 4,63 milijarde SIT iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in doplačil do polne cene zdravstvenih storitev ter da je bilo okoli 300 milijonov SIT ostalih prihodkov (recimo jim tržni) dovolj zgovorno pove od česar zavisi delo in življenje bolnišnice. V bilanci predstavljajo plače delavcev (lansko povprečno število 587 zaposlenih) kar 58%. Dobra četrtina gre za materialne stroške. Pri tem pa je treba po povedati, da plače bolnišničnih delavcev, ki sicer res veliko delajo, niso bil bistveno ogrožene, kar so potrdili tudi sindikati. Na osnovi prevetjenega programa zdravstvenih storitev ter na osnovi faktur jim sredstva nakazuje dobavljeno blago oziroma opravljene storitve. Sledi nezaupanje, dobavitelji zahtevajo celo predplačila, vse pa je vezano na problem zalog. Stroške hospitalizacije zastrupljenih nosi bolnišnica »Od ZZZS smo zahtevali plačilo 18 milijonov SIT za stroške zdravljenja 60 bolnikov, ki so se zastrupili s pecivom iz Domače pekarne Malija, pa doslej nismo prejeli niti ficka« je povedal bivši direktor Tomaž Gantar. Minister za zdravje namreč ni hotel podpisati, da gre v tem primeru za epidemijo. Sedaj vse kaže, da bo tudi to šlo v breme bolnišnice! Izjava predsednice sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Sindikat delavcev v zdravstveni negi že dlje časa opozarja na nakopičene probleme v Splošni bolnišnici Izola. Pri zdaj že bivšem vodstvu bolnišnice nas je predvsem motilo nenehno pomanjkanje dialoga, sistematično kršenje kolektivne pogodbe in Z novinarske konference štirih bolnišničnih sindikatov. ZZZS, vendar to ne gre kar avtomatsko, saj obračun zahteva veliko administrativnega dela. Vzemimo le en primer: Lani so imeli 11.721 hospitalnih bolnikov. Številko so presegli za 576. Tomaž Gantar je povedal, da so od ZZZS zahtevali plačilo za stroške preseženega števila hospitalizacij, vendar doslej niso prejeli pozitivnega odgovora. ZZZS jim torej presežkov ne plačuje, kar tudi pomeni, da hkrati za to opravljeno delo nimajo denaija, da bi plačali kader.. .in klopčič se zamotava naprej. Postavlja se preprosto vprašanje, ali naj bolnišnica res ukine določene programe in ali naj zdravnik preprosto ne nudi pomoči potrebnemu? Tožbe dobaviteljev Na dnevnem redu so tudi zahteve in celo tožbe dobaviteljev, ker jim pač bolnišnica zaradi težkega likvidnostnega stanja ne more pravočasno poravnavati računov za neobveščanje sindikatov o realnem stanju javnega zavoda. Upamo, da bo pred kratkim imenovani vršilec dolžnosti odpravil pomanjkljivosti, saj bi moralo biti vsem, vsaj povprečnim managerjem jasno, da uspešne sanacije sistema ni mogoče izpeljati brez dialoga in sodelovanja zaposlenih. V Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije smo pripravljeni na sodelovanje, ki bo temeljilo na odprtosti in dialogu. Rada bi poudarila tudi vlogo ustanovitelja javnega zavoda -Ministrstva za zdravje, ki ne glede na dejstvo, da njegovi predstavniki sedijo v svetu zavoda, vsa ta leta ni naredilo nič, da bi se razmere izboljšale. Od lastnika in ustanovitelja pričakujemo in zahtevamo, da se konstruktivno vključi v načrtovanje dolgoročnega razvoja Splošne bolnišnice Izola, saj takšno umiranje na obroke ne pelje nikamor«. Predsednica: Diana Nastovski-Marjanovič. Fotografije in besedilo: FK- Primorski utrip , e primorski u¥p Piranski borci na letni skupščini v Sečovljah Na marsikaj smo lahko ponosni! Borci NOB morajo tudi po skoraj 60 letih od osvoboditve domovine vedno znova dokazovati, da brez njihovega velikanskega prispevka ne bi bilo današnje Slovenije. Slovenci smo v novejši zgodovini doživeli dva napada na samostojnost in svobodo; 6. aprila 1941 in26. junija 1991. Ta dva dogodka lahko primerjamo samo po tem, da sta bila oba napadalca (Hitlerjeva soldateska in jugoslovanska armada) v bistvu agresorja. Nacizem in fašizem sta nas hotela podjarmiti, pregnati z ognjišč in izbrisati z zemljevida, medtem ko nas jugoslovanska armada ni hotela spustiti iz Jugoslavije. Toda že po junijskem desetdnevnem spopadu (ne vojni, kot jo nekateri imenujejo) ni bilo več popolnoma jasno kdo so pravzaprav naši veterani - stari preizkušeni bojevniki? Še več, nekako seje hotelo pozabiti na partizane in njihov prispevek v boju za domovino. Tako morajo borci vedno znova spomniti tudi na vrednote NOB, ki jih je treba prenašati iz roda v rod, da se ne bi nikoli več zgodilo to kar se je - tudi bratomorna vojna. Žal so partizanski boj zasenčili povojni zunaj sodni poboji in likvidacije političnih nasprotnikov in če danes vprašate -partizani teh grozot niso počenjali. Morda mi mlajši res ne razumemo takratnega časa. Mladi rod kajpak mora izvedeti resnico tudi o revoluciji, izdajstvih, kolaboraciji s Hitlerjevo in Mussolinijevo vojsko, povojnih dogodkih, zlasti pobojih na tisoče mladih, ki so se borili na napačni strani, vplivu komunistične partije na oblikovanje povojnega socialističnega sistema, kije v določeni meri vendarle omejeval svobodo posameznika. Toda danes, ko nam gre nekoliko drugače, da ne rečemo slabše, se vsi radi spominjamo preteklosti, kije bila bolj zanesljiva in humana do posameznika. Takoj ko so aprila leta 1941 padle prve bombe je jugoslovanska vojska kraljevine Jugoslavije kapitulirala, generali in visoki vladni politiki s kraljem na čelu so zbežali iz domovine, goloroki narod pa prepustili usodi fašizma in nacizma. Kdo seje potem boril za svobodo? Kdo želi ponarejati zgodovino? Na letni skupščini Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran 18. junija v Sečovljah, na kateri so sprejeli finančna in druga poročila za leto 2003 ter načrt aktivnosti za leto 2004, je bilo izrečenih veliko kritičnih besed o sedanjem stanju v naši družbi, o vedno večjem socialnem razslojevanju, ki ga »proizvaja« zasebni kapital, odkritemu delovanju desničarskih sil in kovanju političnih točk, ki bi jih pripeljale tudi na oblast. Opozorili so na neslutene spremembe, ki se nam obetajo in na katere nismo pripravljeni. Gustav Guzej je v svojem uvodnem govoru podčrtal, da so borci lahko ponosni na marsikaj, saj brez zgodovinskih dosežkov in antifašistične NOB ne bi bilo osnove za današnjo državo. »V zadnjih letih poskušajo desne sile na razne načine in z različnimi oblikami delovanja ponarediti zgodovino. Še več, domači desničaiji so zaploskali neofašističnim silam v Italiji, ko so tam uradno razglasili dan spomina na ezule. Žal v naših predstavniški telesih prav malo razumejo dolgoročne cilje desničarske politike«, je poudaril Guzej. Za spomenike NOB naj skrbijo Krajevne skupnosti Gustav Guzej je predlagal, da naj bi za spomenike NOB v piranski občini v bodoče skrbele Krajevne skupnosti in to določilo naj bi vnesli tudi v občinski statut. Nekoč mladi borke in borci, ki so se borili za osvoboditev in boljše čase in bolj pravično življenje, so danes v povprečju stari že osemdeset let, zato bo treba članstvo borčevske organizacije pomladiti, so večkrat poudarili. Gustav Guzej je na koncu pohvalil vse tovarišice in tovariše za prizadevno delo v piranski borčevski organizaciji. V imenu piranske županje Vojke Štular je udeležence pozdravil podžupan Drago Žerjal in med drugim poudaril, da so nekateri leta 1991 hoteli zatajiti zgodovinsko vlogo NOB. Spominsko slovesnost v Strunjanu naj bi preimenovali v Dan mladih Predsednica KS Strunjan Jerneja Segulin je poročala o množičnem obisku mladih na spominski slovesnosti ob spomeniku v Strunjanu. Dejala j e, da bi kazalo slovesnost preimenovati v Dan mladih. Dan spomina tudi na Primorskem? »Nam borcem očitajo, da se ukvarjamo predvsem s preteklostjo«,je povedal Dušan Fortič. Poudaril je pomen in vlogo ter spomnil na žrtve in trpljenje Primorcev pod fašizmom. Predlagal je naj bi tudi v Sloveniji, ali pa vsaj na Primorskem, glede na to kaj vse so Primorci morali prestati pod fašizmom, katerega korenine segajo celo v leto 1918, razglasili skupni Dan spomina na žrtve v NOB. Sicer pa je letošnje leto za kaj takega kar primemo, saj je leto pomembnih 60-letnic iz naše polpretekle zgodovine. Brošura ob obletnici ustanovitve brigade Garibaldi Avtorja Riccardo Giacuzzo in Ennio Agostini sta ob 60. obletnici ustanovitve 14. Udarne brigade Garibaldi - Trieste izdala posebno brošuro in sicer 500 izvodov v slovenskem in 500 izvodov v italij anskem jeziku. V slovenščino jo je prevedla upokojena učiteljica Rozi Kandus. Pomladiti članstvo Dejstvo, da so naši borci in borke danes stari v povprečju že skoraj 80 let je zaskrbljujoče, zlasti, ker edino le borci znajo opozoriti na odklone v naši družbi in nevarnost nepriznavanja svetlih vrednot NOB. Ivan Dekleva seje vprašal, kaj lahko mi (malo mlajši) postorimo za tiste vrednote, ki so si jih borci pridobili v času NOB in kako naj bi te vrednote tudi prenašali na mlade ter kako mlade pritegniti v to organizacijo. Rozi Kandus je izrazila željo po večji koordinaciji med različnimi sorodnimi organizacijami. Olga Lipušček je udeležence pozdravila v imenu vojnih in vojaških invalidov, Hilda Vuga pa v imenu piranskega Društva invalidov. Spominska slovesnost v Portorožu in na Kučibregu Spominska slovesnost ob visoki obletnici ustanovitve voda partizanskih pomorščakov bo 9. oktobra 2004 pred spomenikom padlim pomorščakom na ploščadi v Portorožu. Tudi letos bo srečanje borcev NOB na Kučibregu. Sklenili so, da bodo na spominsko slovesnost povabili najvišje predstavnike držav Italije, Slovenije in Hrvaške. Kaj je pokazala anketa? Lani so opravili anketo o starostni strukturi članstva in s tem povezanimi problemi. Nanjo je odgovorilo 149 članov. Nekaj več kot polovica članov (50,5%) je starih že od 70 do 80 let. 12 jih potrebuje stalno, 22 pa občasno pomoč. Na vprašanje ali bi se vključili v piranski dnevni center za starejše j e le eden odgovoril, daje zainteresiran za pomoč na domu. 20 članov borčevske organizacije bi se vključilo v univerzo za tretje življenjsko obdobje. 44 članov bi se želelo vključiti v načrtovani dom za starejše v naši piranski občini. Nekaj bi jih želelo v prihodnosti dobiti varovana stanovanja. Iz anketnih odgovorov j e tudi razvidno, da je dobra polovica vprašanih (79) zadovoljna s svojo borčevsko organizacijo. Želijo tudi, da bi se organizacija zveze borcev še posebej zavzela za skorajšnjo graditev doma za starejše občane, sicer se bojijo, da tega datuma ne bodo dočakali. Nafotografijah zgoraj: Člani piranske borčevske organizacije na letni skupščini v Sečovljah. FOTO: FK-Primorski utrip. Hoteli Palače Portorož Lanski dobiček 935 milijonov tolarjev Na 8. redni seji skupščine delničarjev družbe HOTELI PALAČE d.d., kije bila 2. 7.2004 v Portorožu, (predsedujoči odvetnik mag. Gregor Velkavrh so se delničarji seznanili z Letnim poročilom za leto 2003, mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preventivi in potrditvi letnega poročila Bilančni dobiček družbe v letu 2003 v znesku 935.137.648,32 tolarjev bodo v podjetju uporabili za naslednje namene: 1. za nagrado upravi 4.950.000. 00 SIT; 2. za nagrado nadzornemu svetu 5.850.000. 00 SIT; 3. v druge rezerve družbe 206.821.974,88 SIT; 4. v preneseni dobiček družbe 717.515.673,44 SIT. Za izplačila pod zaporednima številkama 1 in 2 v skupnem znesku 10.800.000,00 tolarjev ter oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 206.821.974,88 tolarjev se uporabi preneseni dobiček iz leta 1998. Nagrada se upravi in članom nadzornega sveta izplača skladno s tretjim odstavkom 7.8. točke statuta oziroma 8.12. točke statuta družbe. Skupščina je podelila upravi družbe in članom nadzornega sveta družbe razrešnico za poslovno leto 2003, torej pozitivno mnenje. Skupščina je na podlagi pisne odstopne izjave razrešila člana -namestnika predsednika nadzornega sveta mag. Edvarda Lesnika z dnem 31.05.2004 (Lesnik je po odhodu Daneva postal generalni direktor) in imenovala v nadzorni svet družbe za mandat od 02.07.2004 do 09.12.2005 Alda Gabrijela. Za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2004 je skupščina imenovala družbo KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d.o.o. iz Ljubljane. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti v predlagani obliki. Občinski svet o mandatu Zdenka Vozliča Svet zavoda v vlogi razpisne komisij e (predsednik Matjaž Ukmar LDS) je ugotovil, da je objavljen razpis za delovno mesto direktorja Športnega centra Piran uspel in je predlagal Občinskemu svetu Piran v odločitev in imenovanje dosedanjega direktorja Zdenka Vozliča, ki mu je potekel 4-letni mandat. Pač zato, ker je dobil večino glasov sveta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednik mag. Patrick Vlačič ZLSD) pa na isti dan predlaga Občinskemu svetu Piran sklep, da ne imenuje Zdenka Vozliča za direktorja. Isti dan sledi še en sklep, da se Zdenka Vozliča imenuje za vršilca dolžnosti do imenovanja novega direktorja oziroma največ za čas enega leta. Pravo kadrovsko kockanje. Rezultat bo znan 15. julija na seji občinskega sveta. Portorož Mednarodno tekmovanje psov bo 17. julija Kinološko društvo Portorož (predsednica Judita Vidmar) prireja 17. julija na zelenici pri teniških igriščih Marine tradicionalno mednarodno tekmovanje psov v Agilityju. Društvo bo izdalo tudi poseben katalog, v katerem lahko zainteresirani objavijo svoje reklame. Informacije Petretič Darko, GSM. 031 556 853. ... ■ 7W Priznanja ob Dnevu slovenske policije Letošnja proslava Policijske uprave Koper ob Dnevu slovenske policije (27. junij) je bila 22. junija v Manziolijevi palači v Izoli, na kateri so podelili priznanja organov za notranje zadeve. O delu in uspehih policije je govoril direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli. Policiste nagrajence in ostale prisotne je pozdravil tudi gospod Pečjak, direktor OKC na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Znak - Hrabro dejanje - so prejeli policisti iz Kopra in Pirana. Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije je bila v Ljubljani, na kateri je generalni direktor policije dr. Darko Anželj podelil zlati znak zaslug za varnost tudi direktorjem PU na Primorskem; Emilu Čebokliju (PU Koper), Alojziju Pavliču (PU Postojna) in Jakobu Čeferinu (PU Nova Gorica). Policisti iz PU Nova Gorica so dan policije proslavili v dvorani novogoriške mestne občine. Policisti PU Postojna so proslavili dan policije v Velikih Blokah. Srebrni znak 1. Dušan Marhold Postaja mejne policije Škofije 2. Mavricij Bonin Oddelek za logistiko 3. Roman Starman Urad direktorja 4. Silvester Sikošek Urad uniformirane policije S.Sevlad Čatak Postaja mejne policije Sečovlje 6. Peter Jager Urad kriminalistične policije 7,Ondina Viler vodstvo Policijske uprave Koper Znak - Hrabro dejanje Ljubo Krajnc - PP Koper Jernej Mihevc - PP Koper Kristjan Salata - PPOP Koper Robert Čendak - PPOP Koper Borut Stepančič - PPOP Koper Gianfranco Riccobon-PPOP Koper Darko Mavsar - PP Piran Aleš Jus - PP Piran Mihovil Črnič - PPOP Koper Koprski podžupan Darko Grad podeljuje znak hrabro dejanje policistoma koprske Policijske uprave Ljubu Krajncu in Jernejo Mihevcu. Udeležence na proslavi ob dnevu policije v Manziolijevi palači v Izoli pozdravlja direktor PU Koper Emi! Čebokli. Fotografije: FK-Printorski utrip. Podelitev priznanj na proslavi PU Koper v Izoli Pisno pohvalo so prejeli: L Tihomir Knežič Policijska postaja Izola 2. Gregor Lahajnar Operativno komunikacijski center 3- Marino Terbižan Operativno komunikacijski center 4. Zoran Morato Policijska postaja Koper 5. Borut Furlan Policijska postaja Koper 6. Moreno Lukič Policijska postaja Koper 7. Stojan Kokol Policijska postaja Koper 8. Loris Čendak Policijska postaja Koper 9- Aljoša Špeh Policijska postaja Piran 10. Vlasta Kariž Policijska postaja Sežana 11. Franc Primc Postaja prometne policije Koper 12. Rade Vilimanovič Postaja prometne policije Koper 13- Vilko Ugrin Postaja mejne policijska Škofije 14. Vesna Jurinčič Policijska postaja Škofije 15. Boštjan Sever Postaja mejne policije Sečovlje 16. Dragica Škabar Postaja mejne policije Sečovlje 12. Damjan Figek Postaja mejne policije Fernetiči 18. Petra Sosič postaja mejne policije Fernetiči p - Boštjan Črnetič Postaja mejne policije Kozina 20. Silvo Dariž Urad kriminalistične policije 21. Darko Gojkovič Urad kriminalistične policije 22. David Langus Urad kriminalistične policije 23. Danjel Fontanot Oddelek za logistike Bronasti znak so prejeli: L Milenko Cunjac Postaja mejne policije Kozina 2. Iztok Čargo Postaja mejne policije Fernetiči 3. David Fabjančič Postaja mejne policije Kozina 4. Stojan Gorkič Policijska postaja Sežana 5. Rikardo Grošelj Postaja prometne policije Koper 6. Uroš Jazbec Postaja pomorske policije Koper 7. Viktor Zinreih Policijska postaja Izola 8. Alenka Drolc Urad kriminalistične policije 9. Darko Muženič Urad kriminalistične policije 10. Vilma Maganja Postaja mejne policije Kozina 11. Bojan Enci Postaja mejne policije Kozina 12. Zdravko Slavec Postaja mejne policije Fernetiči 13.Stojan Kerin Postaja mejne policije Škofije 14. Edvard Robin Postaja mjne policije Koper 15. Branko Zupančič Policijska postaja Sežana 16. Srečko Cigula Policijska postaja Koper 17. Damjan Toplikar Policijska postaja Koper 18. Robert Čendak Postaja pomorske policije Koper Priznanje tudi dvema Krajevnima skupnostima 1. Krajevna skupnost Gradin 2. Krajevna skupnost Olmo-Prisoje Direktor Uprave za pomorstvo Bruno Potokar podeljuje priznanja pomorskim policistom, ki so konec lanskega avgusta iz morja reševali brodolomce. Piranske županja Vojka Štular je podelila priznanja - znak hrabro dejanje - Darku Mavsarju in Alešu Jusu iz PP Piran ter Mihovilu Crniču iz Postaje popmorske policije Koper, ki so v začetku februarja iz potopljenega avtomobila v piranskem mandraču rešili mladega Koprčana. V Kopru bodo gradili poceni stanovanja Na območju KS Olmu-Prisoje pri Kopru so postavili temeljni kamen, ki simbolizira začetek gradnje sodobne stanovanske soseske s 104 najemnimi neprofitnimi stanovanji Cena kvadratnega metra stanovanja, zgrajenega v okviru nacionalne stanovanjske sheme, bo v Kopru skupaj z DDV 1.250 evrov, kar je približno 1/3 manj od tržne. Pogodba o sodelovanju pri zagotavljanju stanovanj v Mestni občini Koper, ki sojo 17. junija na delovišču Nad Dolinsko cesto v Olmu podpisali Edvard Oven, direktor javnega Stanovanjskega sklada RS, Boris Popovič, župan Mestne občine Koper in Darko Kavre, direktor javnega Stanovanjskega sklada Mestne občine Koper, predvideva L fazo izgradnje 104 najemnih neprofitnih stanovanj. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper pa sicer že razpolaga z nekaj več kot 600 stanovanjskimi enotami na območju koprske občine. Gradnja neprofitnih stanovanj na še vedno atraktivni lokaciji s pogledom na mesto Koper in dolino - Salaro, bo potekala v dveh podfazah in sicer najprej bo zgrajen spodnji niz 52 stanovanj in nato še zgornji niz naslednjih 52 stanovanj. Locirana bodo v osmih stanovanjskih stolpičih v višinskih gabaritih klet + pritličje + tri nadstropja. Stanovalci, ki imajo v neposredni bližini tega območja (Olmo-Prisoje) svoje individualne hiše, so prek njihove Krajevne skupnosti negodovali, saj bodo novi stolpiči nekaterim zastirali pogled. Dokončanje prvega niza stanovanj je predvideno v letu 2005, celoten projekt iz omenjene faze pa naj bi zaključili v letu 2006. Direktor republiškega stanovanskega sklada Edvard Oven je zagotovil, da bodo stanovanja iz naslova nacionalne varčevalne sheme (pri nakupu imajo prednost varčevalci iz tega sistema), za tretjino cenejša kot jih danes ponujajo na tržišču. V pogodbi so navedeli tudi skupni programi gradnje nadaljnjih 100 neprofitnih stanovanj, predvidena pa je tudi gradnja prvih 25 oskrbovanih stanovanj, prav tako na lokaciji v Olmu. Kot smo izvedeli obstoječe stanovanske hiše na tem območju nimajo urerejene osnovne infrastrukture. Tudi, da ima Sklad na Koprskem še vedno 25 praznih stanovanj, ki jih ne more prodati! FK trtni irlo-mrto. Primorke U Ml tMl TUdOn NAJ BOGATEJŠA ponudbo NEPREMIČNIN .n obljenih AVTOMOBILOV nc Primorskem. MALI OGLASI iz ITA1UI In HRVAŠKI Huda nesreča v Portorožu V noči s petka na soboto 10. julija ob 03.40 uri so bili Policisti obveščeni, da seje voznik osebnega avtomobila zaletel v restavracijo pred tribunami teniškega stadiona v j ortorožm 22- letni Izolan je vozil svoj osebni avtomobil lyU>0rt°roža proti Luciji. V levem blagem ovinku je izgubil ? *ast nad vozilom, zapeljal na pločnik in trčil v mizo za atero so sedele 3 osebe. Vozilo je za tem odbilo v drevo, nezgodi so v si trije utrpeli hude telesne poškodbe in bili 0 P-ljani v izolsko bolnišnico. V vozilu seje zaradi trčenja rey° *zredno hudo telesno poškodoval 22 - letni omacin. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico zo a, kjer se zdravniki bojujejo za njegovo življenje, ovzročitelj je na kraju opravil preizkus alkoholiziranosti, ai®re8a test je pokazal 0.68 promila alkohola v izdihanem zraku. Povzročitelj prometne nezgode bo zaradi povzročenih telesnih poškodb ovaden okrožnemu državnemu tožilstvu. TEHNOTRON d.„ , Obala 105, 6320 Portorož, telefon: 05/677 90 60 Izkoristite ugodno priložnost za odličen nakup OBDELOVALNI CENTER ZNAMKE LEADWELL, MODEL V-30 Krmilnik: FANUC - 18 MC X os: 760 mm ¥ os: 410 mm Z os: 510 mm Avtomatski menjalnik orodja 20 pozicij Avtomatska izmera orodja Renishaw 27-T Dvovijačni odstranjevalec ostružkov Vrtilna hitrost vretena 8000/min Daljinske komande Redna cena: EUR 59.000,00 Promocijska cena: EUR 46.600,00, ki velja do 15. 8. 2004 oziroma do prodaje zalog. V Tehnotronu prodajamo tudi vse druge vrste strojev za obdelavo kovin. Raziskovalna naloga Fakultete za pomorstvo in promet »Škodljivi vnosi in upravljanje balastnih vod v slovenskem morju« V Sredozemlju že potrjena prisotnost številnih tujerodnih in škodljivih vrst organizmov Problematika balastnih vod še vedno sodi med opaznejše vektorje prenašanja škodljivih vodnih organizmov širom sveta. Žal ima v tej »igro« pomembno vlogo tudi severni Jadran, ki predstavlja prekomorsko povezavo centralne, južne in vzhodne Evrope s preostalim svetom. Pozabiti pa ne smemo tudi na obalno plovbo, ki ima rastoči trend. Čeprav ima Slovenija skoraj 46 kilometrov dolgo obalo, je zelo aktivna glede problematike balastnih vod, še posebno na področju raziskav. Ker je mednarodna vpetost ena temeljnih lastnosti te problematike, so aktivnosti osredotočene tudi na regionalno in širše mednarodno okolje. f§> » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • prodaja nogavic »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko « Slovenija je problematiko prepoznala koncem devetdesetih let in k njenem reševanju pristopila leta 2001 z nacionalnim raziskovalnim projektom »Škodljivi vnosi in upravljanje balastnih vod v slovenskem morju«. Projekt je bil zaključen ob koncu leta 2003. Temeljna cilja projekta sta bila ugotovitev razsežnosti problematike v slovenskem morju in podaja smernic za ukrepe na nacionalnem nivoju. Nosilec projekta je bila Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož Univerze v Ljubljani, izvedbo pa sta s sofinanciranjem omogočili Ministrstvo za šolstvo znanost in šport Republike Slovenije ter Luka Koper d.d. V projektu je sodelovalo veliko priznanih strokovnjakov; prof.dr.Jurij Kolenc, prof.dr. Livij Jakomin, mag. Marko Perkovič, mag.David Matej, doc.Jelenko Švetak,mag.Alenka Andrijašič, prof.Ivan Smerdu, doc.dr Igor Trupac, Valter Suban in drugi. Nekaj jih je bilo tudi iz drugih držav, saj so ugotovili, da ne gre samo za lokalni problem temveč, da se morajo povezati s svetovnimi znanstveniki, priznanimi organizacijami nekako uspeli pripraviti to oceno in lahko rečemo, da je zelo natančna«, je na javni predstavitvi rezultatov raziskav ob zaključku projekta dejal mag. Perkovič. Količina izpustov balastnih vod v obdobju od 1990 do 2002 je bila povprečno 310.000 ton letno, z letnim prirastkom 25.000 ton (min 125.000 ton/letno; max 518.000 ton/ leto 1998). Količina balastnih izpustov pa je, kot smo lahko slišali, odvisna predvsem od manipulacij v samem pristanišču in od uporabe plovil s katerim se prevaža premog. Po tipih ladij največ balasta pripeljejo oziroma prispevajo v pristanišču ladje za prevoz razsutega tovora (bulk carriers), kar 44%. Z raziskavo so tudi ugotovili, da največ balasta pride iz pristanišča iz Benetk, kar 29%. Ker so strokovnjaki, ki so delali na tem projektu ugotovili, da na ladjah ni prirejenega vzorčevalnega mesta, da ni prirejene vzorčevalne opreme na tržišču in ni standardnega protokola vzorčenja, so vzorčenje na ladjah opravljali s posebno vzorčevalno opremo, katero so sami izdelali in ki je v tujini, ki imajo bogate izkušnje na tem področju. Za zgled oziramo oceno so povzeli in primerjali podatke raziskav po treh modelih, ki so bili predhodno že preizkušeni (evropski model za oceno, avstralski in model velikih jezer), vendar so ugotovili da ne ustrezajo območju in pristanišču v Kopru, ki so ga raziskovali.Tako so razvili svoj model. Projekt so razdelili v dve fazi. Prva je bila pregled prometa na osnovi količine izpuščene balastnih vod za zadnje desetletje in ostale podrobnosti v zvezi s prometom ladij, vzorčenje balastnih vod oziroma dejansko ugotovitev kakšni organizmi se nahajajo v teh vodah in njihovo stanje. V drugi fazi pa so pripravili ocene te problematike, pregledali slovensko in mednarodno zakonodajo, to je bila predvsem vloga dveh, mag. Patrica Vlačiča in prof.dr. Marka Pavliha in na osnovi vsega tega pripravili smernice za sprejem ukrepov na ravni R Slovenije. »Oceniti količino izpuščenega balasta v slovenskih vodah je na začetku projekta kazalo brez ustrezne rešitve, vendar smo kasneje z sodelovanjem z različnimi bila kasneje tudi patentirana in pripravili nov vzorčevalni protokol. To vzorčenje so lani tudi teoretično in praktično prikazali na svetovni delavnici v Riu de Janeiru, kjer so bili povabljeni s strani Mednarodne pomorske organizacije (IMO) drugim državam. In kaj so pokazala vzorčenja? Kaj so pokazali vzorci? Po rezultatih analiz petnajstih vzorcev v laboratoriju za morsko biologijo (LBM Trst), so bili le trije vzorci neoporečni (trije so vsebovali tujerodne organizme, deset vzorcev pa potencialno škodljive), medtem ko so preiskave petih vzorcev v laboratoriju za sanitarno mikrobiologijo ZZV Koper (Zavod za zdravstveno varstvo Koper) pokazale skladnost s standardi za kopalne vode, »torej kopali bi se lahko med temi, kaj več pa ne,« je dodal mag.Matej David, vodje študije. Na osnovi vseh zbranih podatkov ocene razmer so primerjali podatke z drugimi območji po svetu, sledili izkušnjam predhodnih raziskav. Na tem področju so tudi ugotovili, daje izvor balastnih vod prek 95 % znotraj Sredozemlja. V severnem Jadranu so zbrali podatke o zabeležbi 46 tujerodnih vrst organizmov, med njimi 11 v slovenskem morju. Med navedenimi primeri ni bil zabeležen primer, ki bi povzročil večjo škodo naravnemu okolju, zdravju ljudi ali gospodarstvu. Končna ocena razmer kaže, da so količine izpustov sorazmerno manjše od primerljivih pristanišč v svetu. Veliko bolj je zaskrbljujoč izvor, kar so pokazale analize vzorcev, poleg tega, pa je v izvornih pristaniščih v Sredozemlju že potrjena prisotnost številnih tujerodnih in škodljivih vrst organizmov, ki predstavljajo veliko potencialno nevarnost sekundarnega škodljivega vnosa. Škodljive vrste so iz rodov Aleksandrium in Dynophisis. Mednarodna konvencija o balastnih vodah Po dolgih letih delaje danes temeljni pravni vir za ureditev razmer na tem področju nova IMO konvencija - Mednarodna konvencija o balastnih vodah, ki je bila sprejeta 13. februarja 2004 na diplomatski konferenci v Londonu. Konvencija bo ponujena v podpis 1.junija 2004, stopila pa bo v veljavo 12 mesecev po tem, ko jo bo podpisalo 30 držav, ki bodo imele 35% skupne svetovne tonaže bruto tonaže. Žal pa seje treba zavedati, da trenutno še ne poznamo metode preprečevanja škodljivih vnosov z balastnimi vodami, ki bi bila učinkovita, okoljsko sprejemljiva, stroškovno sprejemljiva in »takoj« uporabna. Edina obstoječa sprejemljiva metoda je izmenjava balastnih vod na odprtem morju, ki pa je pogojno izvedljiva v primeru prometa znotraj Sredozemlja. Zato bo v nadaljevanju ključno intenzivno sodelovanje na širšem mednarodnem prostoru in predvsem nivoju Jadrana, da bi prišli do skupnega izvajanja zaščitnih ukrepov, ki jih predvideva konvencija. Morebitni samostojni ukrepi Slovenije se namreč iz vidika lokalnih značilnosti, kot tudi značilnosti problematike, ne kažejo učinkoviti. V ta namen je ob podpori MP in MOPE že steklo aktivno sodelovanje z organizacijo IMO, s programom Glo Ballast, ter Jadranskimi državami skozi Trilateralo in Jadransko-Jonsko pobudo. Implementacija ukrepov pa bo v nadaljevanju tudi podprta s triletno raziskavo, ki se bo pričela 1 .julija 2004, končala 30.julija 2007 pod naslovom »Odločitveni model in nadzor upravljanja balastnih vod v slovenskem morju«, ki jo bo tudi naprej vodila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož ob finančni podpori MŠZŠ in Luke Koper d.d. Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Breda Krajnc Varovanje koprskega pristanišča pred terorističnimi dejanji 23. junija 2004 je Generalna policijska uprava v imenu Vlade Republike Slovenije potrdila Varnostni načrt pristanišča Koper, kar uvršča naše pristanišče med prva v Evropi, ki so uskladila varovanje z zahtevami, ki jih določajo Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) in Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč pred terorističnimi dejanji (ISPS Gode) ter Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih. Izvajanja zaščitnih ukrepov se začne s 1. julijem 2004. Zaščitne ukrepe v pristanišču Koper v okviru svojih pristojnosti in pooblastil izvajajo: Služba varovanja Luke Koper,d.d.; Policija; Carina; Uprava RS za pomorstvo; Drugi državni organi in organizacije, ki izvajajo svojo dejavnost v pristanišču. V načrtu so definirani zaščitni ukrepi in postopki, kijih omenjeni izvajalci izvajajo z namenom: Preprečevanja terorističnih in drugih kaznivih dejanj; Obveščanja in ukrepanja v primeru: terorističnih in drugih kaznivih dejanj, hujših delovnih nezgod, požarov, ekoloških ali drugih nezgod. Za vodenje zaščite pristanišča ter izvajanje in vzdrževanje varnostnega načrta odgovoren Nevijo Frank, vodja službe varovanja Luke Koper, d.d., ki je imetnik licence za varnostnega menedžerja v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in mednarodnega certifikata za pristaniškega častnika za zaščito (Port Facility Security Officer). Pravočasna izpolnitev omenjenih zahtev je bilo izrednega pomena za nemoteno poslovanje pristanišča, saj bi bila v nasprotnem primeru naša država zaradi neizvajanja zaščitnih ukrepov pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) uvrščena na t.i. »čmo listo«. Ladje, ki zapuščajo naše pristanišče in blago na njih bi bilo podvrženo strožjemu nadzoru s strani pristojnih organov držav, ki bi že izvajale ta določila. Zaradi tega bi se lahko ladjarji pričeli izogibati našemu pristanišču, špediterji pa preusmerjati blago v druga pristanišča. Služba za odnose z javnostmi ^fujifilm Canon omipus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok TPC Lucija Obala 114. 632(1 Portorož -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: 1ISS3 BREUL T,SDSUOT ZZERO okrasni trakovi hord ure nogavice Za diplomante Fakultete za pomorstvo in promet se obetajo boljši časi Prva generacija diplomantov po vstopu Slovenije v EU 2. junija 2002 so v kongresnem centru Grand hotela Bernardin svečano podelili 151 diplom diplomantom, ki so doštudirali na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu Univerze v Ljubljani. Prisotni so bili tudi številni ugledni gostje iz gospodarstva, minister za promet RS dr. Marko Pavliha, podžupan Občine Piran Alberto Manzini, direktor Uprave za pomorstvo RS, Bruno Potokar, profesorji, mentorji in vsi tisti, ki so kakor koli sodelovali pri raziskovalnem ali pedagoškem delu. Svečanost je povezovala Karin Sabadin.To je bila prva generacija, ki je po vstopu v EU diplomirala na FPP. Pisanje diplome je zagotovo ena najzahtevnejših opravil oziroma dejanj vsakega študenta, zato je tudi zadovoljstvo ob uspešnem zagovoru še toliko večje. Dan, ki bo 151 diplomantom ostal še dolgo v spominu so popestrili tudi z glasbo. Nastopila je glasbena skupina jazz band Podjetje in Srdan Stojanovski, kije zaigral na saksofon. Problem zaposlovanja prometnih strokovnjakov, vendar prihajajo boljši časi Na Fakulteti za pomorstvo in promet je v 44 letih na vseh ravneh študija in vseh študijskih programih diplomiralo več kot štiri tisoč študentov, 14 jih je magistriralo, 30 jih pravkar pripravlja magistrske naloge s področja Prometnih znanosti, pet jih je že doktoriralo, 11 pa jih pripravlja Dekan fakultete prof dr. Jurij Kolenc doktorske disertacije. Na fakulteti ocenjujejo, da so kot vseslovenska in tudi mednarodno uveljavljena fakulteta izpolnili svoje Poslanstvo, ki ga imajo na matičnem Področju pomorstva, transporta, Prometa in transportne logistike, cenjujejo tudi, kot je dejal dekan ^kultete prof.dr. Jurij Kolenc v vojem častnem nagovoru, da so danes Prišli do ravni, da so lahko ponosni s