Utg unr	Po<te>n' pU8an' * ****_ V Ljubljani, v soboio, dr* 21. avgusta 1937_Stev. 190 a_Ona 1.50 Ptn
Naročnina mesečno	^^^ ^^^^^^^^^	^ ^^^^^^^^^	^^^ Cek. račun: Ljub-
stro	- ne- ^^^^^	^^ ^^m *	m	_	^^m ^ 10.349 za
ce- ^^^^^^. ^^m ^^m	^^m m •	^sa^k g	^^m
inozemstvo 120Din	^^m	U ' ^^^M
je T ^J^ML-0	m^ JtL—^J	^ JLm^ ^^^^ Uprav.:Kop.,.r-
hopitarjevi ul. 6/111	jeva ulica itev.b.
Telefoni oredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Nemški imperializem
Nemški osvajalni imperializem je oživel. Ne najdemo ga samo na evropskem področju, kjer se na raznih točkah skuša uveljaviti. Svoje delovanje je raztegnil daleč če/, meje našega kontinenta in pretekle dni smo imeli priložnost naleteti nanj na dveh področjih, kjer ga gotovo nikdo ni pričakoval. Da želi Nemčija pohoditi Avstrijo, to vemo že 20 let. Da želi streti tudi Češkoslovaško, smo pogostokrat slišali v zadnjih 4 letih. Da namerava poplaviti Rusijo, so nemški državniki sami več ali manj prikrito priznali. Da si želi nazaj svoje nekdanje kolonialne posesti v Afriki in da se na vse načine trudi, da bi po krivuljah prišla do cilja, če po ravni poti ne more, tudi to je javno tajnost, s katero zunanja politika velesil že zdavnaj resno računa /a to sta pa tem bolj značilna dva najnovejša dogodka, ki nam odkrivata obstoj nemških mrež na takšnih krajih sveta, o katerih smo mislili, da so pred osvo-jalnimi načrti nove Nemčije varni, vsaj za enkrat varni, dokler drugod ni dosegla svojih namenov. Ta dva dogodka sta: umor diktatorja Iraka generala Bedkir Sidkija ter prošnja Brazilije. naj ji Zedinjene države severne Amerike posodijo nekaj vojnih ladij, dokler njeno oboroževanje no morju ne bo zadostno. Na obeh krajih, v Traku, ki je v Prednji Aziji, ter v Braziliji, ki je v južni Ameriki, so nahaja nekje v ozadju nemška roka, ki je bila predčasno odkrita, tako da ni mogla doseči stavljene naloge.
O Iraku, ki je samostojna država pod vrhovnim nadzorstvom Zveze narodov odnosno Anglije, vemo, da leži na gospodarsko neprecenljivo važnem ozemlju bogatih mezopotam-skih petroleiskih vrelcev, od koder črpa Anglija velik del svojih potreb, in da leži sredi velike zračne ceste iz Kvrof>o v Azijo in dalje v Avstralijo ter je nekako ogromno letališče na tej gospodarsko in vojaško vedno bolj važni zračni prometni poli. Lani je v Iraku zavladal general Bedkir Sidki. Na oblast je prišel z ubojem ministrskega predsednika in z revolucijo. V toku enega leta je z diktatorski pooblastili uvedel režim,, ki je nadzorno oblast, to je Anglijo, nemalo vznemirjal. Posebno iraška vojska je navezala tako tesne stike z nemškim generalnim štabom, da jc v oči padlo, da gre za mnogo več kot pa za običajne strokovne zveze med vojskami držav, ki druga drugi nočejo biti nasprotne. Zadnje dni je bil diktator Bedkir Sidki od skupine častnikov umorjen iti preiskava, ki jo je nova vlada, sestavljena po večini iz izgnanih ministrov lanske vlade, izvedla, je v kratkem času dognala, da so imeli Nemci pri umorjenem generalu Bedkir Sidkiju pravo vohunsko središče in da je bila iraška diktatorska vlada narodnosocialistični Nemčiji popolnoma na uslugo in da je po na-■vodilih iz Berlina pripravljala tla za nejx>-sredno vmešavanje Nemčije, ki bi rada prišla zopet do izgubljenih petrolejskih vrelcev v Mosulu ter Angliji nagajala na tem važnem svetovnem cestišču, ki ima za Nemčijo se to posebno važnost, da lahko služi kot izhodišče za napad na Rusijo iz juga navzgor proti kav-kaškim deželam, kjer zopet ležijo bogati pe-trolejski vrelci. Sedanji vojaški prevrat v Iraku je torej razpodil leglo nurodnosocialistične vohunske službe, a je svet tudi opozoril na nemški imperializem, ki se je prebudil.
Prošnja Brazilije, naslovljena na Zedinjene države severne Amerike, naj ji posodijo šest torpodnih rušilccv, je tudi vzbudila nemajhno presenečenje. Že, ko se je marca meseca govorilo, da Brazilija sama želi, da neka velika severnoameriška oboroževalna firma, Driggs po imenu, zgradi v pokrajini Sao Paolo svojo podružnico, ki bi s pomočjo severnoameriškega kapitala obratovala pod nadzorstvom braziljske vlade in za njena naročila, je nastalo vprašanje, čemu se Brazilija oborožuje, ko ji^ vendar ne preti nobena zunanja nevarnost. Saj je lanski kongres južnoameriških držav bil edinstvena manifestacija /a mir in slogo med vsemi državami južnoameriškega kontinenta. Prošnja /a jjosojilo šesterih torpedovk, pa je to vprašanje seveda še jvoživila. Čemu Braziliji bojne ladje. In tako hitro. Ko so nekatere druge južnoameriške vlade nervozno povpraševale v Rio de Janeiru in v AVashingtonu, kaj ta nova kupčija pomeni, se je razneslo jh> časopisju, da so Zedinjene države severne Amerike pripravljene posoditi po šest torpedovk vsaki ostali južnoameriški državi, nakar so protesti umolknili in je ostalo samo šc nerešeno vprašanje: čemu? Čemu je Severna Amerika pripravljena posoditi kar celo ogromno brodovje južnoameriškim državam in čemu v prvi vrsti Brazilija polaga toliko važnost na čimprejšen prihod torpedovk. To zagonetko je zadnje dni nekoliko pojasnilo angleško časopisje, ki jc odkrilo, da je nemškemu narodnemu socializmu zadnje leto uspelo nemške naselbine, ki so predvsem v državi Sao Paolo zelo številne, strumno organizirati in jih popolnoma podrediti berlinskemu vodstvu. V državi Sao Paolo, ki je v industrijskem jiogledu najbolj bogata, so cele pokrajine in cela mesta popolnoma nemška. Vse slepo posluša narodnosocialistične agente, ki so to ogromno braziljsko državo kar preplavili in jo držijo v jeklenem objemu. Brazilija je še neodkrita država z. naravnimi bogastvi o katerih obstojajo samo še slutnje. Nemčija brez dvoma smatra, da bo treba Brazilijo, ki je tako velika kot Evropa, enkrat deliti in da bo tudi zanjo plena, kadar do tega pride Zato hoče svoje nemške izseljenske kolonije za ta primer skrbno organizirati — saj dosega njih število skoraj dva milijona —J" ob primernem trenutku morda sama povzročiti potrebo, da se za njihove interese jiotegne, četudi z oboroženo silo. in tako izzove spor, pri katerem bi mogla odnesti kakšen kos braziljske države na isti način, kot je Italija odnesla Abesinijo. Brnziljski vladi je delovanje narodnega socializma znano in hoče oči-vidno zn vsak primer pripraviti, da ne ho postala žrtev nepričakovanih presenečenj. Sodobni imoerializmi. med njimi najbolj nemški, SO tako dr/ni, d« je treba 7. njimi računati vse dotlej dokler Anglija in Amerika sami nista toliko oboroženi, da se jim bosla mogli zoper-
Mussolini poziva h miru

„Z Jugoslavijo so se odnosa ji zbotjšali „Na Sredozemskem morju ne bomo pustiti boljševizma
Palermo, 20. avgusta, c. Nocoj ob 6 je govoril na trgu v Palermu pred več stotisočglavo množico Mussolini svoj davno napovedani govor. Govor so prenašale vse italijanske, avstrijske, madžarske in češkoslovaške ter nemške postaje. Govor pa so prenašale tudi radijske postaje v Južni in Severni Ameriki. Skupaj so govor prenašali v 12 državah, prvič pa so ves govor tudi prenašali po televiziji. Televizijski prenos so oskrbele švicarske radijske postaje. Ponoči pa bodo ves govor oddajali v 18 jezikih. Mussolini je začel govoriti točno ob 18 in je povedal tole:
Na naslov Sicilije
Tovariši iz Palerma! S tem veličastnim sestankom zaključujem med vami svoje potovanje po Siciliji. Sedaj lahko rečem, da sem resnično obiskal vašo čudovito deželo, kjer sem videl to j>ridno ljudstvo na delu. Prvi del mojega govora, ki ga bom povedal med vami, se bo tikal vaših problemov. Vaši problemi so tudi naši problemi, kajti problem enega dela Italije je obenem problem vsega italijanskega naroda. V drugem delu pa se bom dotaknil nekaterih vprašanj, ki se tičejo sedanjega mednarodnega položaja.
Najprej pa želim, da vedo vsi tovariši v ostalih 85 pokrajinah imperija, da vedo naši rojaki v tujini, pa tudi babjeverni antifašisti po svetu, da sta fašizem in Sicilija eno in isto. Tudi Sicilija je hodila junaško skozi prvih 15 let fašistične revolucije. Kar je bilo treba storiti, od tega smo 25% ie storili, 25% pa se sedaj izvaja, 50"» pa se še mora storiti in to bo tadi storjeno. Najvažnejše za vaš otok se lahko izrazi na kratko in zajame obenem vse pojme Sicilije in to je: a q u a — v o d a I Sicilija bo imela vodo, in sicer bo vsaka vas imela vodo in cesto. Tedaj bodo na Siciliji lahko živeli na zemlji, ki jo obdelujejo. Vaša zemlja bo tedaj lahko preživljala še enkrat več ljudi, kot pa jih iivi sedaj v Siciliji.
Videli ste te dni vso našo vojno moč in uvideli ste tudi lahko, da napad na vašo deielo ni mogoč. Nikdo več se ne bo izkrcal na Siciliji, ne da bi naletel na oborožen odpor.
Sedaj pa poslušajte to Oznanilo:
Začenja se za vašo deželo najbolj srečna doba kar jih je kdaj doživela Sicilija v svoji zgodovini. Ta doba pa je tudi važna v zvezi z zgodovinskimi trenutki, ki smo jih doživeli: to je bil trenutek ustanovitve rimskega imperija. Sicilija je tedaj postala zemljepisno središče tega imperija.
O priliki teh manevrov ob Siciliji so se širile razne razlage. To je sedaj mimo. Vsi morajo biti prepričani, da fašistična Italija hoče izvajati dejansko politiko miru. Na teh načelih hočemo zgraditi svoje odnošaje z vsemi državami kontinenta. Ne dvomim, da vi to želite.
Odnošaji s posameznimi državami
Ni nobenega dvoma, da so se od meseca marca naši odnošaji z Jugoslavijo zboljšali.
Z Avstrijo in Madžarsko nas vežejo rimski protokoli, ki so posebno v času zadnje gospodarske krize pokazali vso svojo uspešnost.
Ni mi treba reči, da so naši odnošaji s Švico več kot prisrčni.
Ostane še od naših kontinentalnih sosed Francija. Proučujemo stalno naše odnošaje z našo sosedo in lahko zaključimo, da med Italijo in Francijo ni nobenih snovi, na katere bi se lahko naslonila kakšna žaloigra. Toda odnošaji med nami bi bili lahko boljši, če bi bilo tam manj ženevskih utvar in če tam ie vseh 15 let in do danes ne bi pričakovali padca fašističnega režima v Italiji.
ilalijanski imperij: 51 milijonov prebivalcev
Rim, 20. avg. b Po zadnjih podatkih šteje italijanska Libija 705.000 prebivalcev, od katerih je velika večina, to je 630.000 mohamedanske vere. Italijanska vzhodna Afrika, torej združena Somalija, Eritreja in Abesinija pa šteje 7,600.000 prebivalcev, od teh je nad 4 milijone mohamedancev, ostali pa so kopske veroizpovedi.
Po poročilu osrednjega zavoda o gibanju prebivalstva v Italiji, je konec julija t. 1. naraslo prebivalstvo Italije na 43,412.000.
Potemtakem šteje prebivalstvo italijanskega imperija skupno 51 milijonov 750.000 duš.
staviti. V lom strahu pred morebitnimi nepri-likami, ki bi lahko nastale v zvezi z nemškimi naselbinami v Sao Paolu, kjer je itak /c od nekdaj bilo ognjišče revolucionarnih gibanj, se je Brazilija odločila, da pravočasno poskrbi /a varstvo svoje zemlje. Da je imela prav, ko je to storila, ie dokazalo tudi nemško časopisje, ki je zaradi posojila bojnih Indij zagnalo tudi največji hrup med vsem svetovnim tiskom.
Ta dva dogodka, ki sta sc pripetila na dveh, drug od drugega s polovico zemeljske oble oddaljenih ozemljih, sta svarilo, da prehajamo v nemirno dobo podobno oni pred svetovno vojno, ko je nemški imperializem rovaril jhi vsem svetu, dokler ga ni združeno človeštvo poklicalo k redu. Ali nam najnovejši nni<ivi starega nemškega duha pravijo, da se prinli-| žtijemo zopet letu 1914?
Anglija
Imamo pa še morske in kolonialne meje. Tam smo sosedi z Veliko Britanijo. 2elel bi samo, da v Veliki Britaniji ne bi napačno prevajali mojih govorov (Mussolini 6e je v tem stavku poigral z besedo igro, češ da v Veliki Britaniji ne »tradure« ampak »tradire« njegove govore. Prav tako se je Mussolini v stavku o sosedstvu poigral z besedno igro, da »contro« še ni »scon-tro«). Kadar pa govorim o odnošajih z Londonom, moram reči, da je bistvo nerazumevanja v tem, da tam ne marajo razumeti interesa, ki ga jaz branim, in to je: mlada, zdrava in premočna Italija. Toda sporazum v mesecu januarju je zboljšal odnošaje med Italijo in Anglijo. Jaz mislim, da je mogoče doseči sporazum. Italija hoče sodelovati v vseh problemih, ki so na dnevnem redu evropske politike. Toda upoštevati je treba stvarnosti in prva taka stvarnost je: niš imperij.	,
Kar se tiče Zveze narodov je to priznanje ie opravljeno. Mi ne bomo šli v Ženevo, da bi tam v pristojnem uradu prijavili rojstvo našega imperija. Mislimo pa, da je ie prišel čas, da naj tam ugotove, da je nekdo mrtev. Že 16 mesecev čaka ta mrtvec na to formalnost. Če se pri tem ie ne ozirajo na zdravje politikov, pa naj vsaj pomislijo na zdravje ljudstva. In zato nas ne smejo nikjer dolžiti strahu pred Ženevo. Vem pa samo to, da bomo de-
lali razliko med tistimi, ki so ie priznali rimski imperij in pa tistimi, ki ga še niso priznali.
Os Rim -— Berlin
Računati pa moramo tudi na os Berlin — R i m.. Ni mogoče priti v Rim mimo Berlina ali pa proti Berlinu, prav tako pa tudi ne v Berlin mimo ali pa proti Rimu. Med obema reiimoma vlada popolna vzajemnost in vi vsi prav tako razumete kaj je vzajemnost v dejanju.
Španija
Iz množice se zasliši glas: Kaj pa Spani-
j a 7 Mussolini pa je takoj odgovoril s še močnejšim glasom:
Rekel sem ie in ponavljam v najbolj kategorični obliki, da v Sredozemskem morju ne bomo pustili boljševizma ali pa kar bi bilo njemu podobno.
Hočem zaključiti svoj govor s pozivom na vse za mir. Mir naj vlada tam, kjer so trije kontinenti črpali svojo kulturo. Mi ielimo, da bi vsi to pravilno razumeli. Mi smo popolnoma mirni. Fašistična Italija razpolaga s tako številnimi duhovnimi in moralnimi sredstvi, da lahko gleda mirno v oči vsemu, kar pride.
Bitka za Sangaj še traja
Na severu pripravljajo nove borbe pri Nanhavu Kitajci poškodovali japonsko križarko
201 -avgusta, b. Vsi znaki kažejo, da so v področju HoAkevi zašli Japonci v silno neprijeten položaj. Japonski tanki in oklopni avtomobili so se pokazali v uličnih borbah povsem nesposobni in neokretni, japonske baterije z vojnega brodovja pa ne morejo priti na pomoč japonskim vojakom, ker obstoja nevarnost, da uničijo lastne ljudi. Kitajci so vrgli precejšnje okrepitve v borbo proti japonskim četam ter gredo z vso odločnostjo v nove in nove naskoke, ker hočejo za vsako ceno potisniti ja-ponske čete v reko Hongpu. Inozemski vojni strokovnjaki so mnenja, da bi mogla Japonce v Hon-kevu rešiti edinole velika japonska ofenziva pri Vu-sungu ali pa da vržejo nenadoma velike okrepitve, ki bi rešile položaj. Ravno sedaj pa ;e tudi pri Vusungu japonska ofenziva popustila, tako da imajo zelo malo izgledov, da rešijo svoje sile v okolici Honkeva, ki so zares v kritičnem položaju.
Dopisnik Hearstovega tiska poroča, da so včeraj popoldne japonska letala vrgla nad Čapejem nekaj bomb s strupenimi plini. Uradna preiskava še ni končana, vendar pa so bili vsi prebivalci mednarodnega naselja opozorjeni, da naj takoj nataknejo maske, kadar dobijo signale.
Davi zarana so dobili Japonci nove okrepitve ter takoj pričeli ofenzivo na sektorju južnega kolodvora in vse do reke Jangce. Po sinoč-njem neuspehu so Japonci davi popravili svoje postojanke na tem sektorju in so celo zavzeli nazaj dva izgubljena strelska jarka. Istočasno se izvaja r. južnega kolodvora močan pritisk na kitajske postojanke pri mestu Jangcepu. Pri vzhodnem delu mesta zažigajo in podirajo Japonci vse, kar jim je napoti. Novi naskok japonskih čet je sledil zato, ker jim je grozila velika nevarnost zaradi sinočnjih kitajskih uspehov, ki so potisnili Japonce skoraj do reke Vangpu. Toda Kitajci se niso umaknili, sprejeli so borbo prsa v prša, ki so jo Japonci zopet izgubili in bili prisiljeni umakniti se nazaj na svoje prvotne položaje, ki so bili izhodišče za zadnji obupni naskok, ki se je tudi ponesrečil.
Tudi v Č a p e j u je divjala huda bitka celo dopoldne. Borbe se vodijo od ulice do ulice, od hiše do hiie in tudi tukaj uporabljajo isto taktiko miniranja zgradb in nadstropij, kakor pred Madridom.
Največji uspeh današnjega dne, ki so ga dosegli Kitajci, je bilo vsekakor bombardiranje japonske vojne ladje, ki nosi letala, katera je bila zasidrana pri Vusungu. Japonsko vojno ladjo je bomba tako poškodovala, da se je močno nagnila na desno stran. Na pomoč so ji priskočile druge japonske ladje. Za maščevanje so japonska letala zasula južni kolodvor z dežjem bomb. Kitajske protiletalske baterije pa so pri tej priliki sestrelile dva japonska bombnika.
Maršal Čankajšek je opozoril tuje vojne ladje, tako trgovske kakor tudi vojne, naj se ne zasidrajo v bližini japonskih vojnih ladij, ker sicer odklanja vsako odgovornost, kajti Kitajci nameravajo brezobzirno preganjati japonske vojne enote, ki ovirajo z morja operacije na kopnem. Trdi se dalje, da je neka japonska vojna ladja priplula v ameriško koncesijo ter se tam zasidrala kljub opozorilu kitajske vojne oblasti.
Pri Nanhavu
na severni fronti
Peking, 20. avgusta, b. Medtem ko Japonci koncentrirajo velike sile za napad pri Nankovu, pa je prišlo do hudega spopada med japonskimi in kitajskimi četami na raznih drugih bojiščih okrog Pekinga, kjer doslej še ni bilo borb. Kitajci hočejo namreč vezati velik del japonskih čet tudi drugje, tako da Japonci ne bodo imeli možnosti vreči na najvažnejše strategične postojanke tako močnih sil, ki bi zares ogrožale kitajske bojne črte, ki so vsak dan bolj utrjene. Za ofenzivo proti hribu Nankov so Japonci odločili dve ofenzivi, ker mislijo, da bodo Japonci s svojo spretnostjo in svojim vilekim patriotizmom vrgli Kitajce iz njihovih postojank. Enajsta divizija je razmeščena v bojno črto pri Dolonoru in ima nalogo, da napade hrib s severne strani, medtem ko bo dvanajsta divizija napadla hrib z južne strani. Dvanajsta japonska divizija, ki velja za eno najboljših in najbolj izvežbanih armad Japonske sploh, je pod vodstvom bivšega šefa
Nadaljevanje na 2. strani
Franco je že prodrl
v santandrsko ravnino
San Sebastijan, 20. avgusta. Francove čete so pri svojem prodiranju zasedle mesto Barcena, ki je 55 km oddaljeno od Santandra in 19 km severno od Reinose. S tem so bele čete prodrle v Santandrsko ravan. Njihovo prodiranje se nadaljuje.
Salamanca, 20. avgusta. AA. DNB: Včerajšnje nacionalistično poročilo pravi, da so na santandrski fronti nacionalistične čete napredovale in zavzele važne postojanke med Carascalom de San Miguel, San Pedrom de Romeral, Lambrazo, Baragoilo in Rasariom. Včeraj popoldne so oddelki legionarjev prekoračili cesto, ki vodi ob prelazu Vega Decon-tanedi. Legionarji so odbili nekaj sovražnih bataljonov, ki so s tanki in topovi hoteli zadržati njihovo napredovanje. En bataljon je bil popolnoma uničen. Legionarji so tudi ujeli 100 miličnikov in zaplenili mnogo orožia in drugega vojnega materiala. Sestrelili so tudi sovražna letala.
Pariš. 20. avgusta, b. United Press poroča. da ie vlada v Santandru pripravljena izročiti mesio generalu Franru, seveda pod pogojeni, da ji da general Franro jamstvo za prebivalstvo in sant-
andrsko posadko miličnikov. Asturijska vlada pa jc odločno proti temu in sploh proti vsakršnim pogajanjem z generalom Francom.
Tukajšnji listi poudarjajo zadnje us|>ehe nacionalistične ofenzive pri Santandru. Čete generala Franca so zavzele le zadnje dni prostor 1300 km' v coni okrog Santandra, in so sedaj šc "<0 km od tega mesta.
Rdeča poročila
Valeocija, 20. avgusta. AA. DNB: Včerajšnje poročilo madridskega vrhovnega poveljstva pravi, da so na aragonski fronti madridske čete prišle do Valdecue in obkolili samostan Santa Cruz. Poročilo pravi, da so se nacionalisti močno upirali pri Punta Carace. Na santandraki fronti so nacionalisti zavzeli Cruz del Marquez, toda po uspešnem napadu madridskih čet so se morali umakniti s te postojanke Nscicnsiisti sc morali tudi zapustiti višine pri Val de Tonca. Severno od Reinose so nacionalisti zavzeli Siera de Santa Maria.
(Nadaljevanje s i. tirani)
generalnega štaba japonskih sil na severnem Kitajskem generala Itekakija, ki velja za enega izmed najsposobnejših japonskih generalov.
Upor v Mankingu
Tokio, 20. avgusta, b. Potrjujejo se vesti britanskega in ameriškega izvora, da je v Nankingu izbruhnil upor proti maršalu Čankajšeku. Upor je dvignil znani general iz Kvanglija Puji Čung Vi, ki jc zahteval, da se napove vojna proti Japonski in prične borba proti izstrelitvi. Upor pa je bil zatrt že v kali in maršal ČankajSek je popolen gospodar položaja.
Japonska poročila
Tokio, JO. avgusta. AA. (DNB) Vlada je imela danes sejo jn je razpravljala o načrtu zakona o podreditvi vsega narodnega gospodarstva vojaškim potrebam. Kakor je znano, bo ta zakonski predlog prišel na izredno zasedanje parlamenta meseca septembra. Agencija Domej poroča, da je na tej seji podal minister za vojno mornarico poročilo o položaju na Sangajski fronti. Dodal je, da so Kitajci izgubili v letalskih bojih zadnjih dni KO letal. Vojni minister Šugijama je pa izjavil, da štejejo kitajske čete na fronti pri nankovskem sedlu okoli 5 divizij in da korakajo nadaljne tri divizije osrednje kitajske vlade na severno Kitajsko.
Tokio, 20. avgusta. AA. DNB: Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil v zvezi z angleškim predlogom o nevtralni coni v šangaju, da Japonska na to ne more pristati. Kitajska je prisilila Japonsko do tega postopanja s svojim nevarnim obnašanjem. Angleški predlog ni prav nič na mestu, ker bi tuje velesile morale že v letu 1032 zahtevati varnost mednarodnih koncesij. Japonska pa mora v Šangaju ščititi svoje interese z vsemi sredstvi.
Pokrajini Hopej in Čahar že pod japonsko upravo
Peiping, 20. avgusta. A A. Reuter: Včeraj je bil razpuščen politični svet. ki je vodil spravo v Hopeju in ('aliarju. Na severnem Kitajskem je
sedaj vsa oblast v rokah japonske vojske oziroma oseb, ki so jih imenovali japonski generali.
Minister Cvetkovič
govori o konkordatu
Niš, 20. avgusta, m. Z današnjim popoldanskim brzovlakoni ob pol 4 je dopotoval v Niš minister za socialno politiko m narodno zdravje Dragiša Cvefkovič. Ministra Cvetkoviča je pozdravil župan Dragi Zivkovič. Pri sprejemu je bil tudi poslanec Mita Dimitrijevlč. Nato se jc razvil z železniške postaje velik sprevod v katerem je korakalo okoli 3000 pristašev JRZ z zastavami in godbo Sprevod so vodili (antje na konjih. Popoldne ob 5 se je na trgu Kralja Milana zbrala okrop 8000 glava množica kmetov iz okolice. Ko je prišel na zborovališče minister Cvetkovič, ga je vsa množica burno in dolgotrajno pozdravljala ter vzklikala kraljevski vladi. Socialni minister je za to takoj spregovoril o konkordatu.
V naši državi živi, je dejal, 6 milijonov katoličanov,-Njihovi vereki odnosi so se morali uredili. Notranji mir v državi zahteva rešitev vseh verskih problemov. Gospodarsko blagostanje, socialna pravičnost, življenjska 6voboda. verska in državna enakopravnost, vse to so temeljni pogoji za mir v naši državi, kjer živi narod zedinjen pod edinim pogojem, da se mu temeljna načela njegove samostojnosti in enakopravnosti ludi v resnici in celoti ustvarijo. Od zedinjenja do danes sta bila izdana dva srbska zakona, ki sta uredila verske odnose pravoslavne cerkve in muslimanske vere. Oba zakona sta bila izdana v popolni tišini brez velikega in posebnega zanimanja in mešanja poedinih članov ene veroizpovedi v zadeve druge veroizpovedi. Pri izdanju tega zakona se je postavil na stališče, da dobi vsaka vera v mejah državne suverenosti javno svobodo za svojo versko akcijo.
Pet milijonov katoličanov, od katerih tvorijo večino bratje Hrvati, imajo pravico svoje verske odnose urediti v* tej državi. To se je uredilo po načelu: Svobodo vsem po ustavi priznanim veram v mejah polne državne suverenosti.
Minister Cvetkovič je zatem v vseh podrobnostih razčlenjeval kritiko konkordata ter jc pobijal kampanjo, ki so jo začeli proti konkordatu nasprotniki sedanje vlade. Minister Cvetkovič pravi, da o teh neumnostih ni potrebno govoriti, saj se resni ljudje sploh ne menijo zanje več. Z ljudmi pa, ki širijo vse mogoče izmišljene in neresnične vesli, je treba odločno postopati, jih postaviti pred pozitivne zakone ter vse najstrožje kaznovati. Vsi
| oni, ki raznašajo neresničnosti in širijo laži med državljani ter rušiio mir, morajo občutiti vso strogost zakona. Dovolj se je v naši državi dovoljevalo razširjanje raznih klevet in neresničnosti, ki so prinašale škodo tudi ugledu državi in narodu.
Minister Cvetkovič je končno zavračal še kritike nekaterih višjih pravoslavnih cerkvenih oblastnikov ter ostale opozicije, ki trde, da se z kon-kordatom ki je bil sprejet v narodni skupščini, zmanjšuje suverenost države.
Končno izraža socialni minister Cvetkovič upanje, da bo razum premagal strast in da bodo pravoslavni predstavniki cerkve in njeni poglavarji uvideli, kam bi jih zapeljalo takšno delo.
Govor ministra Cvetkoviča ie tisočglava množica nagradila z dolgotrajnim in burnim odobravanjem ler vzklikala predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču, notranjemu ministru dr, Korošcu in ministru dr. Spahi.
5000 m: Starmau (Concordia, Zagreb) 17,04.»/s, drugi Podpečan (Železničar. Maribor) 17,15, tretji Blažkovič, Split 18,05, četrti Bloh. Makabi, Zagreb 18,90. .
Balkanska nlafela finale: 800 -f 400 | 200 -f 100 m, prva Concordia :i,31.'/.-„ drugi Haik 3,34."/,, tretji Maraton 3,43.'/o, Četrti Makabi 3,50.'/«. Po prvem dnevu tekmovanja v desetoboju je stanje sledeče: prvi Jurkovič, Concordia 2845 točk. drugi Vlahov«, Hajduk Split 2575 točk, tretji Marčič Concordia 2540 točk.
Tekmovanje, s« bo julri nadaljevalo, seveda brez sodelovanja slovenskih atletov, ki so člani Primorja In Ilirije.
Razočarano „Jutro"
Vedeli smo. da slovenski gasilci nikakor niso ustregli »Jutru-* s pravilnim in lojalnim stališčem, ki ga je njihovo vodstvo zavzelo ob priliki odcepitve hrvatskih gasilcev od jugosloveneke gasilske zveze. Kakor znano, je naše slovensko gasilstvo izjavilo, da je bila izjava g. Holanskega samovoljen čin. ki ni imel sankcije Zveze, da bodo slovenski gasilci ostali v Zvezi, ki se more preurediti ali razdružjti samo po zakonitem polu, in da je odcepitev hrvatskih gasilskih žup v smislu resolucije g. Dolanskega načeloma zgrešena ludi zaradi tega, ker se gasilstvo, ki mora ostati nad strankami kot izključno humanitarna organizacija, ne more. in ne .sine poslavljali pod vodstvo kakšnega političnega vodje, naj bo to tudi g. dr. Maček. S tem so slovenski gasilci izpolnili svojo dolžnost do države in do slovenskega naroda, ker so nn eni strani poudarili neobhodno nujno vzajemnost (tako namreč nti, ki se ravnamo po duhu slovenskega naroda in jezika, imenujemo takozvnno edinstvo) med narodi Jugoslavije, na drugi strani pa naglašali narodne pravice vsakega izmed njih.
Niso pa naši gasilci izpolnili skromne želje edinstvenega »Jutra- in tiste male klike, ki stoji za njim, <Ih bi se bili namreč pridružili samovoljnemu postopku bratskih hrvatskih gasilcev, oziroma njihovega idejnega (»olitičnega vodstva, napravili mimohod mimo nove samohrvatske gasilske zveze in brez državnih znakov gromko vzklikali dr. Mačku. Zakaj s tem so spravili »Jutro-. ob največje veselje, njegovo jx>lilično kliko pa oropali možnosti, da bi sedaj kričala in tulila ter z mast-* nimi črkami na prvi strani s primernim denun-ciantskim komentarjem, kakor so ga sposobni samo JNS krogi, zabeležila, da so se slovenski gasilci odrekli jugoslovanskemu edinstvii in očitno pristopili v separatistični tabor z namenom, da razderejo državo. Zaradi tega hudega razočaranja si skuSa sedaj »Jutro na drug način pomagali iz politične zadrege, v katero ga je spravilo naši državni skupnosti in slovenskim narodnim j>ravi-cam ler interesom odgovarjajoče stališče sedanjega vodslva slovenske gasilske zveze, ler priobčujc o tej zadevi notice, ki jih odlikuje lista bedasta zloba, ki je svojska politični |K>lemiki na oni strani. Pravi namreč, da je »Slovenec« |x>/.abil povedati, da so so zastopniki slovenskega gasilstva v Zagrebu oglasili pri gosp. Dolanskem in mu čestitali na njegovem nastopu ter se z njim snlida-rizirali, kakor tudi z resolucijo hrvatskih gasilcev. Mi nismo čutili nobene jiotrebe, da bi lo vest re-produrirali, ker je vsak pameten človek lahko na prvi |H)gled uganil, da ni nič drugega kakor navadna intriga. Saj so dobro znani tisti slovenski politiki, ki sicer nimajo dovoli sjiosobnosli, državniških talentov in podlage v slovenskem ljudstvu, pač pa temveč nozadovoljenega častihlepja in želje |>o vodilnih položajih, ki lazi jo k dr. Mačku in sc zatekajo v njegovo glasilo, da lani odilajo kakšno lepo spečeno raco. ki naj dokaže, kako da se ludi slovensko ljudstvo zgrinja okoli dr. Mačka in komaj čaka, da pride pod hrvatsko oziroma njihovo politično komando.
Tudi nerodni poizkus Jutra . da bi spravilo v nasprotje stališče belgrajske Samouprave z našim, kar se namreč lice gasilcev in drugih |K>-dobnih zadev, se, gg. intrigantom iz Kazine ni posrečil. -»Slovenec je neodvisno glasilo katoliškega slovenskega naroda, ki je enakopraven faktor v JRZ, in zato med njim in glasilom slranke sploh nc more bili načelnega naspiotja. Kako Jutro vri tolmačijo, kaj je jugoslovensko edinstvo, lo nam kot Slovencem pa tudi kot članom stranke ni prav nič mar. Vsekakor je ustrelil velikega kozla •Jutrov« poletrtičar, ko pravi, da je vodstvo slovenske gasilske zveze, ki da v svojem poročilu o zagrebških dogodkih piJe o narodih Jugoslavije mesto o jugoslovenskeni narodu*, zagrešilo kršitev zvestobe narodnemu edinstvii. na katerega je jiriseglo. Narodno edinstvo, ua kalero so slovenski gasilci prisegli, se namreč fako zelo razlikuje od »jugoslovanskega naroda , na kalen-gu prisegajo
Sutrovri, kakor plemeniti arabski konj od ubogega tljuseta.
Zagrebška vrem. napoved: Pretežno jasno.
Dunajska vrem. napore«!: Nevihte, oblačno, dri. hladneje in vetrovi s severozapad«.
Zemnnska vremenska napoved: Lepo vreme, preleino jasno, megla v dolinah in kotlinah. To-pfcitn bo |»>stit)vira.
Pri »Jutru- naj l>odo torej kar naprej žalostni, ker jim nismo dati prilike, da bi lahko naše gasilce denuncirali kol protidržavne in separatistične elemente. Vedo naj pa ludi, da naša slovenska odkritosrčna zvestoba do naše države in jugoslovanske vzajemnosti, nikakor ni identična s tisto laži-jugoslovansko unitaristično idejo, ki je. vodila gospode Jugoslovane, ko so naše gasilstvo podiia-vili, da bi ga vpregli v voz jugoslovenske fašistične diktature. Gospodje pri »Jutru« naj tudi vedo. da zadene odgovornost za odcepitev hrvatskih gasilcev r prvi vrsti JNS in njeno unitaristično politiko. ki, kakor vidimo, še danes poraja same razdiralne uriuke. Zato bo treba misliti na to, da se tudi gasilska organizacija, v katero so JNS režimi vnesli kal razdora kakor v vse druge organizacije iu zadeve, temeljilo preuredi, kakor bo v resnično i korist države in bratske vzajemnosti med jugo-' slovanskimi narodi.
V ostalem pa nas samo veseli, kadarkoli »Jutro< piha od jeze in razočaranja, ker je to najzanesljivejše znamenje, da smo ravnali j>rav.
Slovenska katoliška družina kupuje in uporablja dopisnice sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo Din l'—.
Z Bleda
Bled, 20. avgusla.
Bolgarski dijaki, 50 po številu, ki potujejo žc mesec dni po Jugoslaviji, so prispeli danes pred-poldne ob 10 na Bled. Z njimi je prišlo tudi nekaj naših dijakov iz, Ljubljane, ki so člani Jugoslovan-sko-Bolgarske lige v Ljubljani. Dopoldne so se vozili po jezeru, opoldne pa je bilo slavnostno kosilo v holelu Petran, ki ga je priredila blejska občina. Pozdravil jih je zastopnik blejske občine, zastopnik zdraviliške komisije in predsednik »Slovenskega juga v Zagrebu akademik Stanko Be-nedik. Popoldne so si ogledali blejski grad, kraljevi dvorec Suvobor, zvečer ob 6 pa so odpotovali proti Ljubljani. V razgovoru z Vašim dopisnikom so izjavili, da so bili navdušeni nad lepoto Slovenije, posebno pa Bleda.
Danes dopoldne je z belgrajskim jutranjim brzovlakom prispel na Bled minister za gozdove in rudnike (ijura Jankovič. Odpeljal se je takoj na Pokljuko, kjer je njegova družina na oddihu. Ostal bo več dni.
Lahhoatletsko
prvenstvo v Zagreku
Zagreb, 20. avgusta 1937.
Danes ob 4 popoldne se je tukaj pričelo državno prvenstvo v lahki atletiki. Za tekmovauje vlada veliko zanimanje in je že danes prišlo nn srednješolsko telovadišče, kjer je tekmovanje, blizu 1000 gledalcev. Prisostvoval je tudi zagrebški podžupan llauptinan Ker je bilo za letošnje prvenstvo prijavljeno rekordno število tekmovalcev (180), bi bilo po prijavah doslej največje takšno tekmovanje pri nas, razen lega je bilo pričakovati odličnih rezultatov, ker je to obenem odločilno tekmovanje za sestavo državne reprezentance za balkaniado v Bukarešti. Zato je ne malo presenetila vse prisotne izjava zastopnika ljubljan skega kluba g. Sanvina, da njegovi alteti, ki so žc prišli v športnih oblekah na telovadišče, ue bodo nastopili. Izjavlja namreč, da je Zveza storila napako, ker je prepustila k tekmi »udi tekmovalce, ki niso dosegli najnižjih uspehov, kakor je bilo predpisano prejšnja lela. Priinorjašem so se pridružili tudi tekmovalci Ilirije, medtem ko bodo tekmovalci Planine in mariborskega Železničarja nastopili. Proli nastopu g. Sancina, ki je s tem velikemu šlevilu najboljših slovenskih tekmovalcev onemogočil nastop in jim onemogočil tudi sodelovanje na letošnji balkaniadi v Bukarešti, so vsi protestirali. Današnji izidi so:
UMI m re: ovire: Prvi Karner 60,0 sek.. drugi Kneževič 01.6, tretji Svari- 63, vsi trije Maraton. Zagreb, čctrli Klajn Makabi, Zagreb, 61,8.
General Nedic hvali turško vojsko
Carigrad. 20. avgusta. AA. Anatolska agencija jioroča: Voditelji vseh vojaških odposlancev prijateljskih iri zavezniških držav so se zelo pohvalno izrazili o svojih dosedanjih vtisih na tra-kijskih manevrih. General Nedič, načelnik jugoslovanskega generalnega štaba, je izjavil:
Ti manevri so potrdilo vsega, kar smo ic doslej vedeli o moči in vrlinah tnrške vojske. Jugoslovani »e bolj kakor kdorkoli drugi veselimo tega, kakor sr posebno radii.jemo izrednega napredka turškega vojaštva v smeri motorizaeije in modernizacije sploh.
Generalu Naumooicu bolje
Belgrad, 20. avg. m. Stanje ranjencev avtomobilske nesreče pri Užicah daje zdravnikom šc vedno velike skrbi. Rano pri poedinih ranjencih so zelo težke, vendar pa zdravniki upajo, da bodo vsi ranjenci oslali pri življenju, ako ne nastopijo kake posebne komplikacije. General Nauinovič jo preteklo noč zadosti dobro preživel. Najtežje jo ranjena gospa Naumovičeva, toda tudi ona je prevedla noč zadosti dobro. V teku današnjega dneva so se neStevflni prijatelji omenjenega generala zanimali za njegovo stanje.
Shodi JRZ
Belgrad. 20. avgusta, m. V notranjosti Srbije je bilo v teku tega tedna več zborovanj JRZ. Na vseh teh zborovanjih je prišlo do manifestacij za sedanjo vlado. Tako je bilo zborovanje v Kotor-vnrošu in v Podlipovcu, kjer je poslanec Tesič govoril o konkordatu ter je dejal, da je konkordat moral biti v narodni skupščini sprejet v interesu svobode in enakopravnosti vseh Jugoslovanov.
Šušteršič Anton
naj izstopi iz avstrijske vojske
Belgrad, 20. avgusla. m. Notranje ministrstvo poziva potom Službenih Novin Susteršifa Antona iz Mirne peči, naj v roku 3 mesecev izstopi lz avstrijske vojne formacije, ker bo sicer izgubil naše državljanstvo.
Lazinacionalizem izhoreninjencev
Nacionalizem jugofašijc se vse bolj kaže brez maske, s katero si je spretno zakrival svoj pravi obraz. Tudi široke plasti naroda že vidijo njegov resnični obraz brez maske in spoznavajo v njem pradavnega in zakletega sovražnika slovenskega naroda. Ti izkoreninjenci slovenskega naroda so takoj po prevratu pričeli kupfevati z jugo-slovenstvom kol najbolj donosno robo in so od tega kšefla prav imenitno živeli. Eksploatirali so narodnost in patriotizem v Ljubljani in v Belgradu. si vzeli kol prekupčevalci z nacionalizmom na vse uarodne svetinje monopol iu nalo za skledo leče barantati z najhujšimi naroduiini nasprotniki: Plačaj toliko in toliko, pa bomo še tebe prepleskali nacionalno-. Tako so li izkoreninjenci, ki so iz patriotizma iu državotvornosti vlekli svojo življenjsko rento in jo vlečejo še daues, v teku let spravili v nacionalne vrste vse nemčurje, vse narodne odpadnike, razne fašistične tipe itt jih imenovali nacionalno frotilo . Ta nacionalna fronta je bila zrlo dobičkanosua in »Jutru« je zelo neprijetno, da so nemčurji, najintimnejši zavezniki slovenskih nacionalistov bili lako neprevidni. da so Sli v dunajsko revijo pretakat solze po onih zlatih časih, ki so nemčuistvu cveteli v Sloveuiji, ko so jo vladali jugostovenski nacionalisti. Saj so se s temi izkoreninjenci tako odlično lahko sporazumevali, ko jih je družilo osnov no miniranje: mižnja iu sovraštvo do slovenskega naroda. Bilo je predragoceno to bralstvo obeli narodnih sovražnikov: nihče ni drugega oviral pri preganjanju ljudstva. Ko so jugofašisti pomendrali slovensko prosveto, so jim nemčurski bratci vnelo ploskali. Zakaj tudi ne, ko pa so pod egido Jugo-slovenskega nacionalizma nemoteno delovala vsa nemčurskn društva. To bratstvo med nemčurji iu kszinoli je naravno, druži jih usodna skupnost Oboji so izkoreninjenci in so zaradi lega naravni zaveaniki v borbi proti slovenskemu narodu. V vseh odločilnih trenutkih jih je in jih bo sloveti, ski narod našel združene proti sebi.
Tema dvema savesnikoma se pridružuje Se tretji, ki pa ga oba skušala sramežljivo tajiti. To so komunisti, s katerimi jugnslovenska jeuesar-ska masonerija vzdržuje najboljše slike. Tudi ta tretji zaveznik ni mogel kuj. da ue bi svojih prijateljev od masonske inlemariotiale podprl v njihovi borbi proli konkordatu in vladi dr. Stojadi-noviča Završalo je po vsem komunističnem in Ijudskolrontaškem časopisju v Evropi v prilog Jevtiča. Kramerja in Živ kovica, reln moskovska glasila so se zganila, da podpro tnasonsko JNS. S lom tretjini zaveznikom je nacionalna družba kompletna. Bilo bi le zanimivo vedeli, koliko daleč so narazen denarni viri. ki to skupno akcijo proli narodu iu urejenim razmeram v Jugoslaviji financirajo ..
Kar se lite Slovenije, smo že velikokrat napravili izkušnjo, ua se uemčur, nacionalist iu komunist vedno postavijo v skupno fronto proti narodu. Posebno značilne so bile v (eni pogledu zadnje občinske volitve v Sloveniji, ko je te tri -lire. ki skupaj letaj?, slovenski narod po pravici nazval sračje gnezdo. Neničur, nacionalist iu komunist se bodo kakor danes ludi jutri vedno našli v skupni fronti proti narodu v vseh odločilnih vprašanjih. Tega dejs a bi ne smeli nikdar izgubiti izpred oči. kadar se kdo čudi nad protinarod-niin zadržanjem lakozvaitih nacionalistov.
Osebne vesti
Brlgrad. 20. avgusla. AA. Za gozdarskega svetnika 6. skhpine pri ravnateljstvu za gozdove na Sušaku je povišan ing. Josip Zupan.
K sporu med
Portugalsko in ČSR
London, 20. 8. b Ves londonski tisk zasleduje z največjo pozornostjo portugalsko češkoslovaški spor, vendar pa se večji in resnejši listi vzdržujejo vsakega komentarja. Iz naslovov je dobiti samo vlis, da v Angliji prevladuje mnenje, da Portugalska ni sterila diplomatskega koraka brez (»prejšnjega znan-ja in pomoči Rima in Berlina. Pariški dopisnik New chronicle« poroča, da je češkoslovaški poslanik v Berlinu že pred 14 dnevi opozoril svojo vlado, da lahko pričakuje konec tega ledna veliko ofenzivo proli Češkoslovaški in da bo tudi Nemčija porabila vsak ugoden trenutek za prekinitev diplomatskih odnosov za Češkoslovaško. S prekinitvijo diplomatskih odnosov med Češkoslovaško in Portugalsko se je pričela burna doba v zgodovini diplomacije. Pagled skoji oblake.
I^ondon, 20. avgusta. Dailv Tclegraph poroča, da je nek Anglež iznašel stroj, k-i ga imenuje skrivno oko-, s katerim naj bi bilo mogoče gledati tudi skozi nnjl>olj gosie oblake. S to pripravo je mogoče videti letala, ki lete v najbolj gosti megli, nad oblaki ali v najtemnejši noči. Isto velja tudi za ladje, ki plovejo v neprodirni megli in ki ne morejo videti dalje kakor nese pronto oko. Iznajdba temelji menda na kratkovalovnih žarkih in jc pr; dosedanjih uspehih pokazala odlične uspehe.
Kako so biti pomorjeni očetje
Osservalorc Romano poroča, v kakšnih okoliščinah so bili mučeni dominikanski palri v Af-magro i*l španskih boljševikov.
V malem mestecu Alniagru je bil noviciat očetov domitukaiicev. LjuJje so jih cenili, ker so sc popolnoma posvetili le verski službi. Nikdar ni proti njim tamkajšnje prebivalstvo izražalo kakšne nejevolje. Očelje so delovali deloma v pastirstvu, deloma so učil! v šolali, večina pa je svoj čas posvečala študiju. Ko je izbruhnila revolucija, SO vsi ostali liil svjjili mestih, ker so zaupali prebivalstvu. od katerega niso nikdar doživeli kakšnih lieprilik loda nekaj dni pozneje je bil v kraju ustanovljen krožek svobodomislecev . v katerega so se včlanili nekateri mladi ljudje, ki niso bili p»*>ebno ua dobrem glasu Poleg noviciala so imeli doniuiikanci Se zavod, v katerem je bilo nad 60 dijakov in postulantov. Dne 15). julija je eden očetov, .lose Bardrnes odšel v Bilbao, loda je bil po |K)ti umorjei v Carabanchelu Samostan jc zvedel za |>odrobiiosti njegove smrti, vendar je življenje v zavodu teklo dalje svojo pot. Toda zunaj se^ je pričeti velika agitacija proti redovnikom. Zvedeli so za poskuse, da bi zažgali cerkev. Patri so postavili straže, toda ob eni zjutraj 21. julija je cerkev vendar bila v plamenih. (Vetje so se obrnili nu mestno |>oglavarstvo. ki jo odgovorilo da kljub temu incidentu morejo ostati popolnoma mirni za svoje življenje. Toda že naslednji dan so dobili V samostanu preiskavo Nekaj dni pozneje je bil umorjen dijak iz noviciat« Anlonio Martinez in »nični brat Ubaldo Aloacete. ki sla Sls |*» opravkih v mesto Dne 24 julija, ko so bili redovniki pri skupnih molitvah ua koru.
v Atmagru
I pa je drhal vdrla v samostau in pričela plenili Pater superior je nato celo samostansko družino obhajal in rodovniki so se pripravili, da zapuste samostansko hišo. Začasno pa so dobili od voditelja revolucionarjev dovoljenje, da ostanejo v samostanu. Naslednji dan je občina vprašala prebivalstvo, če bi bilo pripravljeno sprejeli redovnike. Skoraj vsi so se oglasili, da hočejo dali streho in hrano enemu ali dvoma redovnikoma. Zaradi to splošne simpatije pa sc je oblastem zdelo primernejše da vse redovnike skupaj nastanijo v neki prazni hiši, kar se je tudi zgodilo. Toda že nekaj dni pozneje so jim bile prepovedane skupne molitve kakor tudi maševanje na začasnem oltarju v požgani cerkvi. Redovniki so videli, da so položaj slabša in so se lepo pripravili na smrt 30. julija so štirje člani samostanske družine odšli v Ciudad Real, v okrožno mesto, da urede z oblastmi položaj samostanske družine. Toda ie spotoma so jih ustavili revolucionarji in jih ustrelili. Samostanska družina je šele 10. avgusta zvedela »a njihovo smrt. Dne 7. avgusta so zo|>et odpotovali trije bratje. Toda tudi tem se ni drugače godilo Rdeči miličniki so jih umorili v bližini reke Manzanares. Medtem so krajevne oblasti vprašale v Madrid, kaj storili s preostalimi redovniki Dobili so odgovor, da bo madridska policija |>oslala avtobus, ki jih naj pripelje v Madrid Toda do lega ni prišlo. V noči 14. avgusta je v hišo udrlo sedem mladih komunistov * revolverji v rokah. Odvedli so redovnike iz vasi in jih poslrelili. Bilo jih je vsega skupaj trinajst. Vatikanski lisi navnja njihova imena.
Desetletnica Rafaelove družbe
Proslava na Brezjah v nedeljo 22. avgusla
1.	Ob VO zjutraj prvi pozdrav izseljencev na Jesenicah. Z Jesenic se odpeljejo izseljenci na Lesce, i Lesc pa z avtobusi na Brezje.
2.	Ob pol 9 slovesen sprejem izseljencev na Brezjah. Ob 9 sveta maša na prostem (če bo slabo vreme v cerkvi), ki jo bo daroval mesto nenadoma obolelega prevzv. škofa dr. Tomažiča belgrajski nadškof dr. U j č i č. Med sveto mašo govor ljubljanskega nadškofa prevzvišenega gospoda dr. Oregorija Rozmana.
3.
4.
5.
Po sveti maši pozdravi izseljence predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakrajšek.
Govor voditelja Slovencev ministra dr. Antona Korošca, in govor ministra za soc. politiko in narodno zdravje Dragiše Cvetkoviča.
Pozdravi izseljencev iz vseh delov sveta.
Udeležence proslave opozarjamo na vlak, ki
odpelje iz Ljubljane ob 6 zjutraj, ki je najpriklad-nejši za udeležbo proslave, ki se prične ob |>oI9.
Polovična voznina
Z odlokom ministrstva za promet br. 16840-37 od 22. julija 1937 je dovoljena za vse udeležence izseljenskega kongresa, ki bo 23. avgusta v Ljubljani, polovična voznina. Udeleženci naj kupijo na postaji celo karto in žel. legitimacijo obr. K. 13. Vsak udeleženec mora dali na kongresu potrditi legitimacijo, da se je udeležil kongresa. Kupljena cela karta s potrjeno legitimacijo velja za brezplačni povratek. Polovična voznina velja od 20. do 24. avgusta za vse vlake in razrede razven eks-presnih vlakov.
Voznina za udeležence na Brezje pa je itak za vsakega udeleženca 7. nedeljsko karto polovična od sobote opoldne do ponedeljka opoldne.
Ljubljanski otroci na letovišču
Mestna počitniška kolonija v Metliki
V več kakor sto ljubljanskih družin je pred sklepom šolskega leta dospela vesela vest, da je sin ali hčerka sprejeta v mestno počitniško kolonijo v Metliki! Saj vemo, da je Metlika v Belikra-jini, toda kdo jo pozna, kje leži, kakšna je? Blizu nam je, pa vendar tako daleč, da je ne poznamo. To je bilo ugibanja, koliko časa traja vožnja, kakš-šna je pokrajina, kakšne so ulice, kje je kopališče, kakšni so ljudje in kako bo zrak vplival na otroke. Pričakovanje se je stopnjevalo do dneva odhoda. Končno je prišel tisti veseli dan in na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je zbralo 65 ljubljanskih deklic, da se odpeljejo z dolenjcem čez Novo mesto v Belokrajino. Težko je slovo od doma, mamice imajo polno navodil, pripravljenih še za zad-
j '--jJ^r	
	
j?"' '	
	
Skupiua dečkov-kolonistov
nji trenutek, težko je slovo od staršev na kolodvoru, toda veselje je pa tudi veliko in družba vesela! Ko se vlak premakne, še zadnji pozdravi, mahanje z rokami in robci, dokler ne izgine glavni kolodvor v daljavi. Mlada, družba hitro ogreje, saj je na vožnji na počlfrifcisi Vso Dolenjsko jim je pokazala železna kača. Preko tajinstvenega barja, obrobljenega od pravljičnega Krima in zelenega Mokerca, po napetih vijugali in predorih pod Šmarjem jih je pripeljala v Grosuplje, kjer jih je kočevski del vlaka zapustil, ter je proga zavila na levo proti staroslavni Višnji gori. Ta jih je prijazno pozdravila z griča, kjer je zgneteno mestece s cerkvijo, nad njim na hribu pa razvaline nekdanjih mogočnih višenjskih gospodov. Naša družba je hitela mimo gričev s cerkvicami, mimo ljubeznivih vasic, hladnih dolenjskih gozdov in prijaznih vodic. Videla je Stično in Trebnje in zavila v široko ravnino Novega mesta. Toda mudilo se ji je dalje. Čez tajinstveno in lepo Krko je vlak zavil proti Beli krajini. Toda ni jim bilo še dano, da jo zagledajo. Še je sopihal stroj v klanec in se trudil, preden jih je pripeljal do Semiča. Tam se je pogled odprl, naša dekleta so gledala belokran jsko panoramo; lep odprt svet se je nudil njihovim očem; gozdovi so se menjavali z vinogradi in njivami. Oko je radostno hitelo od točke na točko, ko jih je sprevodnik opozoril, da so že v Črnomlju, v središču Bele krajine, kjer je sedež raznih obla-sfev. Zdaj Metlika ni več daleč, zbrati je treba
V topli Kolpi...
svoje stvari, saj bi nobena nc hotela kaj pozabiti, kaj šele ostati v vlaku. Veselo jim je utripalo srce, ko so zagledale lično, snažno in prikupno postajo Metlike. Na mestu smo! To je torej Metlika! Kje pa je? Pred kolodvorom je ni? Malo peš hoje ne bo škodilo po dolgi vožnji. Ni trajalo dolgo in prve hiše Metlike so tu. Nič ni dolgočasnih revnih mestnih ulic! Lepo v loku se vije cesta pod mestom, na katero je jako lep in pester pogled. Gostilne, stare furmanske postaje in čedne kmetske hiše se vrste, klanec pripelje našo družbo v sredino mesta na cesto, ob kateri stoji cerkev in ki jo zapira komenda križevniškega viteškega reda. Toda tja jih ne vodi pot. Na levo zagledajo gosposki grad z velikim in lepim vhodom. »Tam smo doma«, pravijo nadzornice in val veselja spreleti mlada srca.
Voditeljice in nadzornice jih razdele po sobah, ki so čiste, visoke, svetle in zračne, dekleta odlože in si ogledujejo novi dom. To je njihovo stanovanje torej. Pravi stari grad je in one v njem kot doma. Pa ni, da bi rekli, da je star, to sc pravi, polomljen in razdrt; kaj šel To je gosposka hiša! V sobah je prostora za 6—8 in tudi več postelj, pa tudi hodnik je pripraven za prebivanje. Saj okna dobro drže! Pa kar v prvem nadstropju so, kot prava gospoda; toda nič manj niso vesele one, ki so dobile mesto v pritličju, kjer je poleg spalnice tudi prostorna kuhinja in jedilnica. Pred gra-
dom je vrt, ki je otrokom tudi na razpolago; to je prav za prav prava jedilnica. Na zraku je, malo proč od ceste, pod drevjem; tu jed še bolj diši kot v sobi. Otroci imajo torej v gradu dovolj prostora za prebivanje in rajanje. Vendar bi bilo samo to premalo za vesele počitnice! Brez vode, brez kopanja, travnika za igre ni veselja! Tudi tega imajo v Metliki v obilni meri.
Prijetna bližnjica med travniki in njivami vodi k novemu svetu: Kolpa! V šoli so čuli otroci marsikaj o Kolpi in o Turkih ter o hrabrih braniteljih naše zemlje. Kolikokrat je tod tekla pobarvana z rdečo turško krvjo, kolikokrat jo je tudi krščanska žalostno pobarvala! Danes pa poglejte, kako veselo skačejo otroci jx> njenih valovih; učijo se v plavanju, šalijo se, voda škropi razposajeno, da tudi največje bojazljivke zvabi v valove, široka je Kolpa, pa pohlevna. Nobene nevarnosti ni, da bi kdo utonil, saj jim sega le do kolen in do pasu in topla je, da je veselje! Pa ne mislite, da nima še tretje dobre lastnosti: čistote! Čista je. kakor smo navajeni v naših krajih. To je glavni del počitnic. Ob Kolpi je obširen travnik, tam se otroci po mili volji igrajo na soncu in uživajo blagodejni, mili belokranjski zrak. To je prava klima morja, to je mehko ozračje, to je prijetna toplota. Zrak ima dovolj vlage, da ne izsuši sopil, tudi če je topel. Počitnice so tam, da jim ni kaj reči. Pa mir imajo tam otroci. Ob Kolpi jih nihče ne nadleguje, nihče jih surovo ne odganja od vode, kakor so to morali občutiti nekajkrat ob morju. Tu je veselje neskaljeno. Posekali so nekaj vrbovja ob bregu in napravili iz desk lep dohod k vodi. Tu je šola za zdravje, za kre-
Otrori rajajo ...
pitev mišic in pljuč. Vodstvo kolonije skrbi, da ima deca dovolj tečne in zdrave hrane. V tem podpirajo voditeljico nad vse prijazni in prisrčno ljubeznivi Belokranjci, ki so si pri otrocih, kakor pri vseh, ki so kolonijo obiskali, pridobili simpatije. Sto in trideset ljubljanskih otrok bo videlo letos lep, velik, prikupen in svojevrsten del naše slovenske zemlje, spoznalo bo dobrosrčno prebivalstvo in vzljubilo bo ta del našega sveta, ki nam je dal že mnogo velikih mož. Na izletih bodo otroci spoznali tudi naše brate Hrvate, ki žive tam preko Kolpe, videli bodo ponosen grad Ozalj, dom Fran-kopanov. Ves ta svet, ves ta narod jim ne bo več tuj, ne bodo ga poznali več le iz knjig in šolskih predavanj, poznali ga bodo iz lastnega opazovanja. Marsikateri bo še zaželel tja. Saj je prebivanje med prisrčno dobrimi, mehkimi in ljubeznivimi Metličani in ostalimi Belokranjci veselje. Stiki med Ljubljano in Metliko bodo stalno rastli in to vse po zaslugi mestne občine ljubljanske, ki se je letos prvič odločila poslati svojo deco v Metliko in po zaslugah domačinov, tako občine, kakor Prve dol. hranilnice, ki je lastnik gradu, meščanov in okoličanov, ki so v vsem pripomogli, da so kolonijo mogli tako le[>o urediti.
Dečki, ki so tam na počitnicah v avgustu, bodo navdušeno prinesli v Ljubljano polna lica, polno zdravja, polno hvale o Belokranjcih in Belo-krajini, izdatno razširjeno duševno obzorje in obogateno dušo z vtiski lepote teh krajev in z ljubeznijo do njih. Ljubljana je tako izpolnila svojo socialno nalogo in pa tudi kulturno nalogo, pokazati otrokom lepote naše zemlje in dokazati, da je res središče slovensko zemlje, ker misli tudi na mejne pokrajine.
Vsem, ki so pripomogli, da je prvi poizkus ustanovitve počitniške kolonije v Metliki tako lepo uspel, bo v zadoščenje, da so storili dobro delo ubogim otrokom, zbližanju in medsebojnemu spoznavanju obmejne Bele krajine in Ljubljane in končno ludi svojemu okraju, ki bo gotovo imel nekaj dohdkov od kolonije. Posledica kolonije pa bo, da bo marsikoga gnalo tja v Belo krajino in da bo čez romantične Gorjance krenil proti Metliki, ki mu bo nudila vso gostoljubnost.
Ne bo zgrešeno, ako trdimo, da bodo srca otrok in sorodnikov govorila:
še pridemo v Metliko!	S
Na Homcu bodo gradili novo šoto
Kamnik, 20. avgusta.
V kamniškem okraju je bilo po vojni zgrajenih že več šolskih poslopij, ki so v ponos okraju in v priznanje požrtvovalnosti našega ljudstva, ki toliko žrtvuje za svoj kulturni napredek in izobrazbo. Tako so bila zgrajena šolska poslopja v Radomljah, na Gozdu, na Selih in v Dobu, zdaj pa bodo postavili novo šolo tudi na Homcu. Ze šole v omenjenih občinah so vse moderno in praktično urejene, homško šolsko poslopje pa bo najmodernejše in najlejiše v kamniškem okraju.
Pobudo za gradnjo nove šole na Homcu je dal občinski odbor že pred 10 leti in nato začel zbirati v šolskem fondu denar za gradnjo. Staro šolsko poslopje, ki leži na križišču ceste proti Domžalom in Radomljam, je mnogo premajhno in tudi v higieničnem pogledu ne odgovarja več zahtevam današnjega časa, zlasti z ozirom na število učencev. Učilnici sta samo 2, učencev pa je okrog 180. Šola je trirazrednica, učeče se mladine pa je toliko, da bi napolnila še četrti razred. Za vse pa sta samo 2 učilnici. Občani vsi iskreno želijo, da pride mladina do boljših šolskih prostorov, zato se je občinski odbor pod vodstvom župana g. Gre-gorija Repanška krepko lotil tega vprašanja in ga bo že letos izvedel. Odločitev je padla te dni, ko je banska uprava odobrila 100.000 din brezobrestnega posojila.
Novo šolsko |ioslopje bo stalo oh cesti med sedanjim šolskim poslopjem in železniško postajo Homec. S pročeljem bo obrnjeno proti jugovzhodu. Šola bo enonadstropna s štirimi prostornimi in svetlimi učilnicami, okrog nje pa bo velik vrt.
Banovinski arhitekt g. inž. Navinšek, ki je napravil načrt, je v njem združil dosedanja izkustva s sodobnimi zahtevami, tako da bo novo šolsko poslopje res v ponos idiličnemu Homcu iu v čast njegovemu požrtvovalnemu prebivalstvu.
Gradbeni stroški bodo znašali okrog pol milijona din. Od te vsote je že polovica zbrana v šolskem fondu, 100.000 je dala banovina brezobrestnega posojila, za preostanek pa bo treba še najeti posojilo Z gradnjo bodo pričeli še to jesen in upajo, da bo poslopje še pred zimo pod streho. Homčani bodo res lahko ponosni, da bodo imeli najlepše šolsko poslopje v našem okraju.
Tabori v nedeljo
22. avg usta
Dol. Logatec
V soboto, 21. avgusla, zvečer ob 8 gledališka predelava »Naša kri« na prostem.
V	nedeljo, 22. avgusta, ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom, ob pol 9. sprevod ekozi Dolenji 1/Ogatec, ob 9 sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Ob 10 prosvetno zborovanje, govorijo iup-nik Jerina, odvetnik Marolt in prosvetni šef I. Dolenc.
Popoldne ob 2 večernice, ob 3 javna telovadba na Krainarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava.
Na Dolu pri Hrastniku
V	nedeljo 22. avg. bo prosvetni tabor za laško dekanijo. Dopoldne je sprejem na postaji Hrastnik, nato povorka na Dol, kjer bo blagoslovitev novega društvenega prapora, nato sv. maša s cerkvenim govorom.
Po sv. opravilu pred cerkvijo prosvetni tabor in proslava 25 letnice dolske prosvete.
Popoldne, po slovesnih večernicah, telovadni nastop laškega fantovskega okrožja.
Pridite vsi, da se okrepčate za nadalnje delo ob pogledu na naše vrste. Ne bo vam žal. Tabor bo ob vsakem vremenu.
Gornja Radgona
Jutri, v nedeljo, bo v Gornji Radgoni prosvetni tabor za Slovenske gorice in Prk-kijo. Na taboru govorita minister dr. Miha Krek in S m e r -s u Rudolf.
Naj ho naša obmejna manifestacija čim bolj mogočna!
Fantovski tabor pri Sv. Križu nad Dravogradom
bo jutri za fante Mežiške doline in sosednjih krajev. — Spored: Na predvečer kresovi. — V nedeljo zjutraj zbiranje pred cerkvijo. Ob pol tO sv. maša e pridigo, po maši tabor na prostem pred cerkvijo.
Opozorilo!
Katastrofo v Bučah hočejo izrabiti mnogi, ki niso iz te in iz sosednih prizadetih župnij, da bi se okoristili na račun prizadetih. Hodijo po sosednih in oddaljenih krajih, prosjačijo in pravijo, da so iz Buč. Nekateri zahtevajo samo denar. Najrevnejši v Bučah in Polju so dobili uradno potrdilo, da nimajo nič, niti zrna, in so zato potrebni najnujnejše pomoči. Župne urade, posebno na Štajerskem, naprošamo, da v nedeljo povedo župljanom, naj od vsakega, ki pride prosit, zahtevajo uradno potrdilo pristojnega občinskega ali župnijskega urada. Kdor nima nič jesti, bo vzel vse rad, karkoli dobi, ue pa zahteval denarja.
Župnijski urad Buče.
Udeležite se velikega |
prosvetnega tabora v Ptuju
dne 19. septembra 1937
Goseničja nadloga
Iz laškega okraja
Naš slovenski kmet letos zaskrbljen gleda v gospodarsko bodočnost: vse leto sama mokrota, ki tudi sedaj v avgustu, ko je navadno bilo najbolj toplo vreme, pritiska na polja vsak dan z nenavadno silo in množino. Velika Gospojnica je kmetu bila vedno vremenski prerok za vso jesen: topel, prijazen Marijin praznik je doslej obetal ugodno, prijetno jesen. Letos pa je ta praznik kar zgodaj zjutraj pokazal nadvse neprijetno, hladno lice, iz katerega so sc kmalu vlile obilne kaplje hladnega
Redke zanimivosti
na novinarski razstavi
Šc deset dni nas loči od dneva, ko bo odprta jesenska razstava ljubljanskega velcsejma, katere najzanimivejši in najpomembnejši del bo gotovo monumentalna razstava slovenskega novinarstva. Štiri velike paviljone bo obsegala razstava sama, en paviljon pa bo še posebej uredila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Priprave za časnikarsko razstavo so v živahnem in mrzličnem teku; po vseh paviljonih, ki so določeni za to razstavo, vlada delavno vrvenje in je videli že prve določne obrise razstavljenega gradiva. Po zamisli razstave, po gradivu, ki je doslej že zbrano, ter jx> res mojstrski in sistematični razdelitvi in obdelavi tega gradiva sodeč, bo razstava slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu ena največjih in najpomembnejših kulturnih prireditev v zgodovini Slovencev. Z narodnostnega stališča bo najzanimivejši kulturno-zgodovinski oddelek razstave, kjer bo nazorno prikazan razvoj slovenskega časnikarstva od prvih početkov do danes v zvezi s kulturnimi in političnimi stremljenji Slovencev v raznih dobah naše narodne zgodovine. Gradivo za ta oddelek je že po večini zbrano, največ jc prispevala dežela. Kot nekakšno pojasnilo k temu oddelku bo Katalog razstave objavil dve temeljiti študiji, in sicer dr. S1 e b i n g e r j a bibliografijo vseh slovenskih časnikov in Anteja Gabra, tajnika razstave, študijo o zgodovinskem razvoju slovenskega tiska. Prof. Rajko Šubic pa pripravlja s svojim štabom akademikov-tehnikov številne grafikone, ki bodo nazorno pojasnjevali razne statistične ugotovitve.
Razstava sama bo razdeljena na devet oddelkov, od katerih bo vsak posebna celota, vsebinsko in arhitektonsko zaključena. Oddplki so naslednji: 1. Reprezentančni oddelek, 2. Kulturno-zgodovin-
ski oddelek, 3. Znanstveno-statistični razvoj časnikarstva (naklade starejšega časopisja, razvoj časopisja glede na število in poklic naročnikov in čita-teljev, razne redkosti itd.), 4. Razstava časnikov (f>oleg izčrpnega pregleda vsega tiska na ozemlju Slovenije bo zanimiv zlasti odsek: Slovensko časopisje v inozemstvu), 5. Moderni dnevnik in jroro-čevalstvo, 6. Tiskarsko-tehniČni oddelek, 7. Fotografija in reprodukcija, 8. Posebne razstavo, 9. Razstava ilustracij in karikatur.
Nemogoče bi bilo naenkrat opisali, kaj vse bodo vsebovali posamezni oddelki. Za prejirosto občinstvo bosta najbrže najzanimivejša odelka 5. in 6. (Moderni dnevnik ter poročevalstvo in Tiskarsko-tehniČni oddelek). V prvem bo nazorno prikazano, kako je urejena poročevalska služba modernih dnevnikov od ustnega sprejemanja novic pa do najmodernejših tehničnih sredstev, ki se jih današnji tisk poslužuje za Čim boljše in hitrejše obveščanje svojih čitateljev. V ta namen bo v tem oddelku improviziran jx>seben uredniški prostor, kjer bo prikazano delo v uredništvu modernega dnevnika (s škarjami in košem vred). V tem oddelku bo imela agencija Avala svojo radio-spre-jemno in oddajno postajo. Tehnično najzanimivejši pa bo Tiskarsko-tehnični oddelek, kjer bo nazorno videti ves postopek od trenutka, ko urednik izroči rokopis v stavnico, pa do trenutka, ko še vlažen časopis zapusti veliki rotacijski stroj. Tu bo razstavljen tudi stari tiskarski stroj tiskarno Blaznik, na katerega so se tiskale Vodnikove »Novice«. Videti pa bo tudi modele orjaških rotacij inozemskih dnevnikov, ki imajo milijonsko naklado. Jugoslovanska tiskarna pa bo v tem oddelku prikazala delo in postopek v svoii klišarni. Tako bo ta oddelek razstave tehnično res na višku.
dežja; in sedaj dežuje vsak popoldan, vsako noč. Ako je doj>oldan malo toplote, pridivjajo takoj temni oblaki s točo in nalivi. Od vseh strani naše domovine slišimo o samih nesrečah in vremenskih katastrofah; tudi tukaj vsak dan trepeta je gledamo proti nebu. A nesreča in nezgoda navadno ne pride sama, ampak vedno v velikem tovarištvu; tudi sedaj tako. V vsem laškem, celjskem in tudi mariborskem okraju so nastopile na zelju tolike množino gosenic kapusovega belina, da so dobesedno požrle vse zeljne nasade do zadnjega rebra; naravnost strahovit jo pogled na kapusove njive in grede: samo gola rebra uničenega zelja štrlijo v zrak, kakor bi jih uničevalo sto in sto strojnih pušk. Goej>odinje se povsod obupno borijo proti temu strahovitemu sovražniku, a ves trud je zaman: če uničiš danes na njivi vso golazen, je jutri na polju spet na stotisoče novih požeruhov. — Vedno mokrota in že močno nastopajoča jesenska megla preti uničiti — porujaveti hmeljske kobule; krompir začenja gniti, koruza zaostaja, ajda ee ne moro razviti v cvet.
Ako nas bodo to jesen poplavile šo kobilice nenasitnih, grabežljivih hmeljskih in sadjarskih mešetarjev — in to so najstrašnejšo kobilice našega ubogega kmeta in njegovih poljskih pridelkov — potom pa vemo, da je naš kmeteki človek zapisan poginu! Možje, ki vodijo usodo ljudstva, bi morali prili do prepričanja, da ni prav, kar doslej gledamo vsak dan v vedno večji meri, dn tisti, ki največ dela, trpi, najmanj ima in najmanj uživa; spreten goljuf pa in slepar, ki najmanj dela, plava v razkošnosti in izobilju I
Na Dolenjskem
Po vremenskih nesrečah, ki eo doletele našo Dolenjsko, so se pojavile v nekaterih krajih še gosenice, da uničijo Se to, čemur jc dvakrat prizanesla toča in povodonj. V velikem številu so so pojavilo ponekod. Zlasti v okolici Novega mesta in v mestu samem jih je veliko. Zeljo je takorekoč glavna zimska hrana vsakega kmeta, pa tudi mestni ljudje ga imajo radi. Letos bomo tudi ob to hrano. Gosenico so se letos lotile vprav zelja in ga ob-iedajo do golih reber. Obžrti zelniki nudijo kaj žalostno sliko. Kako en bomo na Dolenjskem prebili ekozi zimo tja do druge novine, je res težko vprašanje.
— Vid vaših oči si obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katore si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Z a j c a, izprašanemu optiku. Stari trg 9, Ljubljana.


Drobne novice
Kmečki tabor na Zapiazu
je zaradi tehničnih zaprek preložen od '22. avgusta na 29. avgusta t. 1. z istim sporedom. Prosimo vse merodajne faktorje, da o tem obveste udeležence.
Okrajni odbor Kmečke zveze v Novem mestu.
Sobota, il. ska, vdova.
Koledar
avgusta: Ivana Fraučiška Šantal-
Novi grobovi
-f- V Mostah v Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Karel K a r p e , posestnik in zvaničnik drž. žel. v p. Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Šolske vesli
— Na I. državni realni gimnaziji r Ljubljani
(Vegova ulica) se prično popravni izpiti dne 24. avgusta po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski v veži šolskega poslopja. — Vpisovanje učencev v I. razred bo v ravnaleljevi pisarni 1. septembra za začetne črke A—N. 2. septembra za začetne črke O do Ž. — Vpisovanje lanskih učencev v 11. do VIII. razred bo '5. septembra od 9 do 12. Učenci z drugih zavodov se l>odo vpisovali 4. septembra dopoldne v ravnatelje v i pisarni. — Otvoritvena služba oožja l-o 14. septembra ob 8.1") v cerkvi sv. Jakoba; udeležiti se je morajo vsi učenci.
BOUVIER
ŠAMPANJEC
GORNJA RADGONA
—	Žegnanje na Krvaveti bo jutri, v nedeljo, 22. avgusta, in bo zato v kapeli maša ob 10 dopoldne.
—	Vodic, kakršnega še ni bilo za nobeno razstavo v naših krajih, pripravljajo novinarji za razstavo slovenskega novinarstva. Pravkar je šel v lisk. Obsegal bo 22 tiskovnih pol. Ta katalog bo namreč nekakšen almanah slovenskega novinarstva. ki bo nenavadno zanimiv po svoji vsebini in opremi. Naslovno stran bo krasil starinski lesorez s podobo Ljubljane. Častni predsedniki razstave slovenskega novinarstva, ministri in novinarji gg. dr. Anton Korošec, dr. Albert Kramer in dr. Fran K vi lovec so napisali predgovore, uvod pa predsednik JNU Stanko Virant. Fran Terseglav je prispeval članek: »Novinar apostol''. Ante Gaber piše o zgodovini slovenskega novinarstva. Ivo Lapajne o statistiki slovenskega tiska. Rasto Pustoslemšek in Tone Gmajner pa o organizaciji slovenskih novinarjev pred vojno in po osvobojenju.
—	Rojaki iz Primorja. ki so včlanjeni pri odboru vojnih oškodovancev in so po preobratu utrpeli škodo po fašistih, kakor tudi vojni oškodovanci. kateri niso primorski rojaki, marveč že od poprej državljani Jugoslavije, naj nemudoma pošljejo točne naslove sedanjega bivanja v svrho navodil ter |x>jasnil o stanju zadeve, ki se bliža svoji rešitvi, na odbor vojnih oškodovancev v Mariboru.
—	Ljubljanski jetrn tki ve/esejem nam bo zopet pokazal plodove našega dela v vseh panogah gospodarstva iu kulturnega udejstvovanja. Ogledalo je vseh naših uspehov, v katerem se zrcali trud in tispeh poedineev in društev. Ljubitelji pri-rode, ki se bavijc z okrasnimi ribicami in cvetlicami. bodo gotovo prijetno presenečeni, ko si bodo oglodali v paviljonu G razstavo kluba akvaristov in društva ljubiteljev cvetlic. V raju bajnega rastlinstva se bodo lesketale v lepih akvarijih ribice z vseh krajev sveta. Zastopani bodo: rod zobokrasov s svojimi živorodnimi ribicami, in to naslednje vrste: gupi, mečonoši. gambuze, plat-pecilije iu druge v iaznili barvnih odtenkih; rod ameriških ostrižev z visokim ploščatim, kakor z dragulji posejanim trupom, rod rihlidov, ki mu načeluje pramenasti jadrač iz Južne Amerike; la-birintovci, ki niso odvisni od kisika v vodi ter zaradi tega posebno prikladni za akvarije, se nam bodo predstavili z vrsto veleperk in beta. Tudi zlatih in domačih rib ne bo manjkalo, poleg tega boiio pa zastopane vse vodne rastline. V lončkih nam pa pokažejo ljubitelji cvetlic raznovrstne in krasne zastopnike boginje Flore. Vsem obiskovalcem bo ostal paviljon -G« s svojimi nepozab-ljivimi vtisi vedno v spominu, saj bo podoben raju. /
—	Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih. obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Ite«. po min «oc. pol. lo nar. zdr S-br. 15.183. 25. V. 8.V
—	Sprejem t enoletno šolo za otroške negovalke traja do 20. avgusta t. 1. Gojenkc se sprejemajo v dveh skupinah, in sicer v eno s štirimi razredi ljudske šole, v drugo z meščansko ali ustrezno šolo. Starost 18 do 28 let. Pričetek šole bo 9. septembra 1937. — Natančnejša navodila so objavljena v »Službenem listu dravske banovine- št. 59 (priloga 7. dne 21. Vil. 1937) ter se dobijo tudi v dopoldanskih uradnih lirah v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. LlpiČeva ulica.
—	Preložitev letnega sejma. V ponedeljek, dne 0. septembra t. 1., bi moral biti v Kranju letni sejem. Ker to pa tega dne praznuje rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. in mora |k> uredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov počivati vse delo, bo sejem dan pozneje, to je v torek, 7. septembra t. I., na kar se zlasti opozarjajo okoličani in tuji aejmarji.
—	Originalen lesorez neznanega ljubljanskega mojstra, ki doslej še ni bil objavljen, krasi vabilo na razstavo slovenskega novinarstva.^ Vabila je začelu uprava velescjma včeraj razpošiljati. Slavnostna otvoritev bo v sredo, 1. septembra, ob 10 na razstavišču. Pokrovitelj razstave slovenskega novinarstva je Nj. Vel. kralj Peter II., častni predsedniki pa so gg. dr. Anton Korošec, minister notranjih del, dr. Albert Kramer, minister v p., in dr. Fran Kulovec, minister v p., ki so vsi obenem aktivni člani Jugoslovanskega novinarskega združenja. Zadnjo stran vabila, ki je res okusno izdelano, krasi miniatura naslovne slraui Vodnikovih »Lublanskih Novi z«.
—	Umetnostna razni mu slovenskih likovnih umetnikov bo dobila na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu svoj prostor v |H>sebueni oddelku. Umetnostne razstave na ljubljanskem velesejmu vedno vzbujajo zanimanje obiskovalcev velescjma.
—	V Gorico in Trst ob scetogorskem romanju z avtom li. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema in pošilja »Družina božjega svetai, Ljubljana, Sv. Petra uasip 17.
—	Prepovedan tisk. Drž. tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razpečevanje časopisa »Hrvatska smotra od 8. avg. 1937.
—	Incident na zagrebških ulicah. Presnočnjim je prišlo v Zagrebu v Mihanovičevi ulici do političnega incidenta. Po tej ulici je nekdo peljal v vozičku na kolodvor omote z znanim zagrebškim tednikom »Danicot, ki ga urejuje časuikar Joe Ma-tošič. Skupina hrvatskih uiladeuičev je prevrnila voz in na ulici sežgala vso pošiljko lista. Pri tem so bučno demonstrirali proti pisanju »Danice^ Ko je prišla policija, ni bilo več nc demonstrantov ne časopisa.
—	Vpisovanje dijakinj, dijakov v enoletno trgovsko šolo znani »Cbristoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 je že pričelo. _
Enole t ni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in izvestja. Pišite ponjc! Lasten dekliški internat.
—	Včeraj so začeli dovajali »troje na ljubljansko velesejmišče. Prvi so prispeli stroji za klišarno. kjer bodo tehniki in grafiki prikazovali odtise, kako nastane Uliše in slika v listu. Nadalje dova-žajo stroje za tiskarno, kjer se bo tiskal sejemski dnevnik »Lubianskc Novize 1937:, ki bo ves čas velescjma prinašal zanimivo, poučno, zabavno in aktualno člivo. Dnevnik bodo novinarji ne samo tiskali, temveč tudi urejevali na velesejmu. Občinstvu bo tako dana prilika, da se do vseh podrobnosti seznani z načinom postanka dnevnih listov.
—	Vdeteiite se prijetnih in cenenih avtobusnih izlelor. ki jih priredi Izictna pisarna M.Okorn, in sicer: Knodnevni i/.let v Trst dne 29. avgtisla vključno vizum 130 diu; dvodnevni izlet v Trst od 5. do ti. septembio i,i 15. do 10. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. sep-tmbra vključno vizum l(j0 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 20-45, L nadstropje, vhod iz Prešernove ulice.
—	V Gružu je nasedel angleški tovorni parnik. Ob priliki manevriranja v gruškem pristanišču je nasedel velik angleški tovorni parnik " Bos-nia . Brod. ki je napolnjen s lovorom od vrha do tal, bodo morali raztovoriti, potem šele ga bodo |>oskusili rešiti.
#4
Vaše zdravje Čuva
44 SLADNA KAVA
—	Na zagrebškem velesejmu je bil te dni dograjen italijanski paviljon, iit sicer iz betona iu stekla. V tem paviljonu bo Italija razstavila svojo izdelke, o katerih misli, da bi prišli v poštev za prodajo pri nas.
—	Krvavo dejanje pobesnelega poliraja. Iz Novega Sada |K>ročajo o krvavem dogodku, ki se je odigral v jetniških prostorih tamkajšnjega okrajnega sodišča. V čevljarski delavnici jetnišnice so delali bivši uslužbenec istega sodišča Radoslav Manojlovič, ki je bil zaradi zlorabe službenih dolžnosti obsojen na dve leti in pol robije, bivši uradnik banske uprave Nikola Soinborac, obsojen na 4 leta robije. in Špiro Gjurakovič iz Črne gore, ki je kot policijski stražnik ubil nekega človeka. Gjurakoviču je bila razprava odgodena za nekaj časa. Predvčerajšnjim pa je nenadno pobesnel, zgrabil za velik čevljarski nož in pričel udarjali po svojih tovariših. Oklal je Somborca. ostali so pobegnili, toda na hodniku je dohitel Manojloviča. katerega je z nožem oklal do smrti, nato pa je s tremi ubodi v lastno srce izvrši) sainounior. Stanje ranjenega Somborca je brezupno.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčice«.
Ljubljana
I Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj.
I Slovesna blagoslovitev temeljnega kamna cerkve sv. Mihaela na Barju. Jutri, v nedeljo, 22. avgusta ob pol 4 popoldne l>o na Barju izredna slav-nost. Temeljni kamen bodo prišli Barjani ob eni uri pojioldne iskat pred svojo farno cerkev trnovsko in ga IkmIo slovesno prepeljali na Barje. Sprevod bodo otvorili konjeniki v narodnih nošah, noseč podobo nadangela Mihaela iu prapor, ki je narejen iz nastavka starega trnovskega bandeia. Temeljni kamen, v katerem je vklesan kri/, in letnica, bosta vozila dva para barjanskih konj in ga bodo spremljali belo oblečeni otroci. Za npui se uvrstijo vozovi z narodnimi nošami. Pot sprevoda je po Kinonski in Cojzovi cesti čez šentjakobski most |m Karlovški in Ižanski cesti. Obred blagoslovitve bo opravil g. gener. vikar Ignacij Nadrali; IM> blagoslovitvi bo darovanje za novo cerkev. Ljubljančane l>o k slovesnosti ua Barju ob pol 3 in ob 3 izpred Mestnega doma in izpred Irnovske cerkve vozil avtobus, po opravilu pa zopet nazaj.
I F Ljubljani se mudi naša rojakinja ga. Marlii Pei3loyA, prva altislka opere v Bratislavi. Kakor smo poučeni, bo pela 22. t. m. v tukajšnjem radiu. Pričakujemo, da bo uprava gledališča to našo odlično pevko povabila na gostovanje, da jo po dolgih letih zopet slišimo v domovini, kjer je začela svojo umetniško kariero.
I Fantovski odsek šenlpetrskrga prosvetnega društva se v nedeljo udeleži prosvetnega taboru v Logatcu. Zbirališče točno ob šestih pred glavnim kolodvorom. Za člane odseka je udeležba obvezna, ostale pa vabimo, da se udeleže tabora pod našo zastavo.
1 Promenadni koncert. Turistični odbor r.» Ljubljano priredi v soboto, 21. avgusta, ob 20.15 promenadni koncert pred gasilnim domom na Viču. Igrala bo godba Vic-Glince pod vodstvom kapcl-nika Gorjupa Franca.
1 Sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana— Kranj eo danes preseli iz. sedanjih jiroslorov v Slomškovi uiici na Miklošičevo cesto št. 14, III. nad-
stropje. številka telefona ostane neizjireincniena. t. j. 38-49.
1 L noti'/ni frgorski letaj pri Trgovskem tifnem zavodu, Ljubljava, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 4—6 pri vodstvu
za voda.
1 Šišenski cerkveni zbor priredi v slučaju le-jiega vremena v nedeljo 22. avgusta izlet ua Sv.
.lošl. Tam bomo imeli sv. mašo ob 10, ki jo bo daroval g. p. Metod. Pel bo šišenski zbor. izletniki
pridite*
1 Meščani is Stožic sc nc pritožujejo. Prejeli smo; .Jutro« je v svoji številki od 14. avgusta^objavilo dopis nekega nezadovoljnega nergača, ki na vse protege zabavlja čez ljubljansko občino, češ da ni ničesar napravila za priključeni del Stožic, odkar sj>ada pod njeno upravo. Resnica je pa ravno nasprotna. Leta in lela so posestniki tega dela Stožic prosili ježensko občino za napeljavo vodovoda, toda občina zaradi jiomanjkanja denarja ni mogla kljub dobri volji ugoditi njihovi želji. Komaj |>a so bile Stožice priključene Ljubljani, je ljubljanska občina že v prvih tednih podaljšala vodovod do te vasi. Preje ni ta del Stožic poznal nobene razsvetljave, zdaj pa je mestna občina dala montirati najpotrebnejše svetilke. Sicer pa bi se moral dopisnik zavedati, da Složice še niso nobeno središče Ljubljane, ampak kljub priključku še vedno le kmečko predmestje. Na kmetih pa menda do danes še niso iznašli nobenega pravega nadomestka z a gnoj, brez katerega kmetovalec pač ne more prebiti. Tudi stara ljubljanska predmestja, kakor n. pr. Trnovo, še znteroin gnojijo svoje ze-lenjadne vrtičke in vrtove, pa sc nihče ne spod-tika nad tem. Tudi glede psov in pijancev je lahko iiosfiod Jutrov dojiisnik potolažen, ker na taka bitja lahko naleti ludi sredi mesta — še bolj pogosto cclo, kar dokazujejo celonočni koncerti na Marijinem trgu in okoli glavne jjošte. -Sicer je pa prošnja g. dopisnika za priključek tega dela Stožic k |)oštueiuu uradu na T.vrševi cesti edina stvar, kateri se pridružujemo ludi ostali Stožičani, ker jo lo res umestno in potrebno. — Posestniki iz Stožic.
— Kopališče pri iflonu zopet v obratu. Najbolj ustrezajoče jiedikiranje in rezanjp kurjih očes.
1 V Ljubljani umrli od 7. do 13. avgusta 1937. (Vredkar Josip. 77 let, uslužbenec drž. žel. v pok., Knezova ul. 35; Krbežnik Jonip. 08 let, gostilničar in posestnik, Zaloška cesta 57 — Moste; Burkeljca Karel, 40 let, skladiščnik, Korošcova ulica 18; Ger-inek Anton, 69 let, mestni učitelj v pok.. Kolezijska ulica 25; Ogrin Ferdinand, 73 let, mestni delavec, Linhartova ulica 14. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Čadež Ana, 24 let, žena kleparskega mojstra, Dragomer 40: Mravlje Anton, 77 let. občinski revež. Slruževo 45, občina Naklo: Kepec. Marijana, rojena Jenko. 78 let, zasebnica, Lejvodvorska ulica 32; Po-gibov Jernej, železniški uradnik v pok., Lejiodvor-ska ulica 21: Burnik Franc. 36 let, tovarniški delavec, Javornik 147; Žagar Marijan, 29 let. delavec, nestalnega bivališča; Megla Jože, 45 let, posestnik, Sopote 45 pri Podčetrtku.
1 Posestne spremembe. Tovarnar in trgovec g. Ivan Zaletel v Stanežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano je prodal Anici Fritzevi, soprogi trgovskega potnika v Št. Vidu, posestvo vi. št. 426 k. o. Št. Vid nad Ljubljano, obstoječe iz hiše in vrta, za 160.000 dinarjev. To posestvo je bilo prvotno na sodni javni dražbi prodano. — Tovarnar Fran Medič je kupil od svojega očeta čevljarskega mojstra Frana Mediča hišo št. 5 v Zrinjskega ulici za 415.000 din.
—	Učiteljica na Rakeku Erna Likarjeva je kupila od Rozike Dovičeve parcelo št. 373-9 k. o. Petrsko predmestje I. del v izmeri 769 kv. m za 51.138 din.
—	Ljudmila Kambičeva roj. Kubelka je prodala Vzajemni zavarovalnici hišo št. 18 na Poljanski cesti za 850.000 din. — Odvetnik dr. Jakob Mohorič je kupil od Elizabete Miličičeve, stanujoče na Tyr-ševi cesti št. 23 posestvo vi. št. 279 in 281 k. o. Gradiško predmestje za 420.000 din. — Ravnatelj I. meščanske šole v Ljubljani Anton Fakin je kupil skupno s svojo ženo hišo št. 19 v Rožni dolini. — Višji mestni pristav Konrad Aplenc je prodal vdovi po drž. uradniku Ivanki Mramorjevi pare. št. 322-5 It. o. Spodnja Šiška, ležečo na vogalu Černelove in Aljaževe ulicc za 35.000 din.
1 Nočno slulbo imajo lekarne: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar Vič — Tržaška cesta.
Maribor
m Smrt blagega moža. V visoki starosti 85 let je umrl vpokojencc drž. železnic g. Leopold Vari, stanujoč v Spesovem selu v Ipavčevi ulici 1 na Pobrsžju. Pokojnik jo bil dolga leta zvest naročnik »Slovenca«. Kljub visoki starosti je bil vedno telesno in duševno čil ler je z vnemo spremljal dnevne dogodke, katere je |>rebiral v »Slovencu«. Pokojiali ga l>odo danes j>oj)oldiie ob 10 na mestnem pokojmlišču na Pobrežju. Bodi ohranjen plemenitemu pokojniku časten sjKmiin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
m Huda nesreča odvetnika. Na križišču Aleksandrove ceste in Sodno ulice je včeraj zjutraj povozil neki motociklist mariborskega odvetnika dr. Karla Slokarja. Odvetnik je prišel iz Prešernove ulice ler jo šel čez Aleksandrovo proti Sodni. Pogled ua cesto so mu zastirali vozovi, motociklist jia je tudi vozil za avtomobilom in vozoin, katerega jc prehitel ter je v poslednjem hipu zagledal odvetnika |>red seboj. Podrl ga je na tla, pri čemer si jo dr. Slokar zlomil levo nogo. Reševalci so ga prepeljali v sanatorij.
m Kaj pa jc še tega treba. Po mestu sc govori, da bodo v kratkem postav ili na Pohorju lik Pohorskega doma starokuloliško cerkvico. Baje naj bi stala celo na prostoru, ki je bil določen za zgradbo katoliške kapelice. Ljudje sc začudeni vprašujejo, komu bi tako starokatoliško svetišče na Pohorju služilo. Par pripadnikom to vere v Mariboru pač ne bo hodilo na um plezati na Pohorje k bogoslužju, katerega se še v Mariboru izogibljejo.
m Občina Itiišc jc razpisala mesto pragmatičnega občinskega tajnika. (Glej -Službeni list kraljevske banske uprave, kos 63 z dne 7. 8. 1937!)
m Dr. Rudolf Lovrcc, Strossinajerjeva 8 zopet ordinira.
m Nagle smrti je umrl pri Sv. Antonu na Pohorju posestnik g. Anton Mravljak. Pri delu v gozdu ga je zadela možganska kap ter so ga domači našli že mrtvega. Naj počiva v miru!
m Za najboljše tujskopromcinc posnetke s področja bivšo mariborske oblasti je razpisala Tujskoproinetiia zveza v Marilniru nagradni natečaj. Razpisane so nagrade v skupnem znesku 3000 din. Posnetki sc morajo vjvoslati do 30. septembra 1937. Vsi podrobnejši |Kxlatki in |>ogoji so razvidni iz posebnega razpisa, ki jc interesentom na razpolago pri Tujskoprometni zvezi in pri njenih podružnicah. — Tujskoproinetiia zveza obenem o|xi7.arja nn planinsko toto-razstavo v Novem Sadu ter jc določila za najl»oljšo tujskoprometno sliko s svojega jKidročja ali uajlioljšo sliko z našega Pohorja jHisebno nagrado v znesku 500 din.
m Prodaja sadja in grozdja. Mestno |H>glavnr-slvo opozarja prodajalce sadja in grozdja, da sc morajo na zahtevo tržnih organov ali |>olicije izkazati z uradnim jKitrdilom pristojno občine, da je prodajalec lastnik vinograda ali sadonosnika ter lako upravičen prodajati sadje in grozdje lastnea
V nedeljo, 29. avgusta vsi na Brezje!
Priprave za veliko slovesnost, ki naj krona vsa uaša letošnja sku|iua romanja ua Brezje, so v polnem teku. Poročali smo že o začetku del v sredo, 18. t. in., ko so predstavniki častnega in izvršilnega odbora za preureditev Brezij zasadili prve lopate in s tem dejansko pričeli z izvedbo prelepe zamisli, ki bo v ponos vsem Slovencem. Vabimo vse posameznike in organizacije, da prn dejo 29. t. m. na Brezje. Vložena je prošnja za četrtinsko voznico.
SPORED SVEČANOSTI
23. avgusta:
Ob pol 8 zvečer pete litanije z blagoslovom, nato v samostanski dvorani zborovanje zastopnikov bojevniških skupin pod vodstvom predsednika Zveze bojevnikov Rp.teja Mirka.
39. avgusta:
1.	Ob pol 10 sprejem gostov, zastopnikov in
dostojanstvenikov.
2.	Ob 10 cerkveno opravilo na prostem: Moški zbor zapoje pesem -Ti, o Marija , cerkveni govor ljubljanskega knezoškofa dr. Gr. Rožmanu in sv. maša mariborskega knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Nato opravi ljubljanski knezo-škof dr. Gregorij Rožnimi molitve za umrle vojake v svetovni vojni in blagoslovi temeljni kamen za spomenik.
3.	Tabor na prostem.
Prosimo vse župne urade, da oznanijo in pri-l>oročijo vernikom udeležbo na proslavi. Te dni razpošljcmo plakate na vse župne urade s prošnjo, da jih dajo nalejjiti na vidnih mestih. Knjižica v spomin na svečanost z naslovom »Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne« je ravnokar izšla in jo je naročili za 3 din v jiisarni Zveze bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25, kjer je dobiti med uradnimi urami vsak delavnik od 10 do 11 dopoldne in od 5 do 7 popoldne tudi vsa potrebna navodila in |K>jasnila.
Da bomo približno vedeli število udeležencev, prosimo, da nam skupiue bojevnikov in župni uradi javijo njih število.
pridelka. Na potrdilu, ki je kolka prosto in veljavno mesec dni, mora bni natančno navedena vrsta in količina sadja oziroma grozdja. Produccntom ni dovoljeno najemali ljudi, da bi zanje prodajali sadje ali grozdje na trgu.
in Pobegnil je od doma 16 letni Jožef Ploi iz Metelkove 7.
m Podlegel poškodbam. Poročali smo o nesreči, ki se je pripetila na pogorišču starega mestnega stoljia ob Dravi. 24 letni delavec tvrdke Arbeiter, Andrej Muhič, ki se je pri pospravljanju na pogorišču na oknu drugega nadstro|>ja pomotoma prijel za električni vod ter je potem treščil v globino, jo včeraj v mariborski bolnišnici umrl.
ni Drzen napad v mestnem parku. V četrtek zvečer se je sprehajala 68 letna zasebnica gospa Terezija Herman iz Gradca, ki je v Mariboru na obisku, jvo mestnem parku. Nenadoma se je privo-zil za gospo mlad kolesar, skočil s kolesa ter ji hotel iztrgali iz rok ročno torbico. Gospa je zakričala, napadalec se je krika prestrašil, planil na kolo ter izginil v smeri proti parku.
Hoče
Dne 22. avgusta bo v Hočah proslava 40 letnico Prosvetnega društva. Zvečer ob 8. bo slavnostni govor in igra Črni križ pri Ifreslovcu« na prostem na župnijskem dvorišču. Pridite v obilnem številu.
Odbor.
Celje
c Poročila se bOsta danes dopoldne v cerkvici Lurške Matere božje v Rimskih Toplicah gospod Jurač Joško. strojni Mohorjeve tiskarne v Celju, in gospodična Ulaga Angelca, uradnica ekspozituro OUZD v Celju. Mladi zakonski dvojici želimo na novi poti življenja mnogo sreče in božjega blagoslova.
r. Na dekliški ljudski šoli v Celju bo v sredo, 1. sejiteiiibra t. I., od 8. do 12. naknadno vpisovanje novink. 2. septembra bo ob 8. otvoritvena služba božja v župnijski cerkvi. Vse učenko naj so zbero ob pol 8. na šolskem dvorišču. 3. septembra se prično redni pouk. — Na državni II. deški šoli v Celju (jvoprej okoliški) je še naknadno vpisovanje novincev v 6redo, 1. septembra, od 8. do 12. Po zakonu o narodnih šolah morajo biti novinci zdravniško pregledani. Starše šoloobveznih otrok jvozivamo, da pripeljejo navedeni dan dečke v drž. II. deško ljudsko šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. 2. septembra je otvoritvena služba božja ob 8. v cerkvi sv. Duha. 3. septembra so začno redni pouk. — 1. septembra je tudi vpisovanje otrok v otroški vrtec na Mariborski cesti. Starše vabimo, da pripeljejo svoje otrok k vpisu od 8. do 12. Vpisovanje bo na vrtu na Mariborski cesti.
c Žrtev strele. V »Slovencu« od 28. julija t. 1. smo poročali o požaru Špiljakove hiše v Šmarju pri Jelšah. V tej hiši bi bil skoraj zgorel tudi lastnik hiše Špiljak Vinko, 33 letni posestnik, katerega so v zadnjem trenutku rešili iz hiše. Špiljak je bil namreč od strele, ki je zanetila požar, ludi oplazen, tako da ni imel moči, da bi sam zbežal iz goreče hiše. Kljub temu, da ga je dim dusil, je bil ves čas jvri poln! zavesti in se pri tem zavedal, da ga bodo jilaiueni kmalu oplazili. Šolo ko so ga potisnili skozi okno — skozi vrata jc bil namreč izhod nemogoč — jc jiadel v nezavest. Prepeljali eo ga v celjsko bolnišnico, kjer so ga zdravili do 19. avgusta, ko je po strašnih bolečinah izdihnil.
c Nesreča zagrebškega trgovca v Polzeli. V četrtek okrog pol 1. jvopoldne se je peljal na svojem avtomobilu neki zagrebški trgovec v Logarsko dolino na letovišče. Avtomobil je vo/.il šoler Scliwar-zinger, kateri se jo pri majhnem |?otokii Levica v Polzeli izognil močno na desno stran stari ženici. Avtomobil je zadel v obcestni kamen, ga podrl in se prevrnil v jiotok. Pri padcu sta dobila šofer in lastnik avtomobila precejšnje poškodbe. Kmalu po nesreči je pripeljal po cesti tovorni avtomobil g. Sodimi iz Celja, na katerega so naložili osebni avtomobil in oba ponesrečenca, ki sta se pa Iz Celja takoj odpeljala v Zagreb in si tam [»iskala zdravniško pomoč.
c Odličen nemški znanstvenik v Celju. V Celje je prispel v četrtek zvečer g. dr. Kdmund Schnee-weis, profesor nemške univerze v Pragi. V družbi prosvetnega insjiektorja v p. g. dr. Kotnika si je v petek dopoldne ogledal znamenitosti mesta Celja. Iz Celja je odjvotoval na Jadran.
c Kino Metropol. Danes krasen film »Msnja«. ki je na velikem mednarodnem natečaju dobil prvo nagrado. (Peter Pctereen.)
Izvoz živine v Italijo
Iz Belgrada poročajo; Po uredbi o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 30. marca letos čl. 7 od. 2 je pooblaščen Zavod, da more pobirati prispevek za izravnavo trgovskega dobička od izvoza posameznih proizvodov, ki se izvažajo s posebnimi ugodnostmi. Sedaj piše »Jugoslovanski kurir«, da je Zavod na podlagi lega pooblastila sklenil pobirati še po 200 din poleg že obstoječe takse 20 din od vsakega izvoženega komada goveda, od vsakega prašiča pa 50 din poleg
že obstoječe takse 25 din. Ta prispevek izvozniki že plačujejo od 16. avgusta dalje
Računajo, da bo ta izredni prispevek dal Zavodu letno okoli 15 milij. din dohodkov, pod pogojem seveda, če bo vsota prispevka ostala nespremenjena. To je pa seveda odvisno od razvoja cen za naše govedo in prašiče v Italiji. Dohodke bo zavod porabil za kritje izgub pri izvozu na druga tržišča.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banko z dne 15. t. m. kaže tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. avgust):
Aktiva: zlato v blagajnah 1,650.0 (+2.07), zlato v inozemstvu 31.0, skupno podlaga 1.690.0 (+2.06), devize izven podlage 702.35 (+12.9), kovani denar 384.0 (+2.25), posojila, menična 1.323.66 ( + 14.9), lombardna 2-17.6 (—1.3), skupno posojila 1.571.27 (+13.6), prejšnji predujmi državi 1.651.7 (+0.4), razna aktiva 1.583.8 (+84.2).
Pasiva : rezervni sklad 1(59.1 ( | 0.25), ostali skladi 31.7 (+0.14), bankovci v obtoku 5.732.6 (—10.4), drž. terjatve 24.4 (+2.6), žiro 1.216.9 (+71.6), razni računi 935.6 (—3.44), skupno obveznosti po vidu 2.176 94 (+70.8), obveznosti z rokom 50.0. razna pasiva 316.2 (+4.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.1**1.5 ( ' 60.4), skupna podlaga s primom 2.171.7 (+2.67), /.lato v blagajnah s primom 2.131.84 (+2.65). skupno kritje 27.45 (27.<i3), od lega samo kritje z zlatom v blagajnah 26.95 (27.12) %.
Izkaz ne prinaša posebnih izpreniomb. Kaže po prejšnjem padcu zopet povečanje meničnih posojil. Znatnejšo je povečanje deviz izven podlage in raznih pasiv. Med pasivi se jo zmanjšal obtok bankovcev. Prav znatno so narasli žirovni računi, ki so pa nekoliko nižji kot so bili pred mesecem dni, ko so dne 15. julija znašali 283.3 milij. din. So pa znatno višji kot so bili lani dne 15. avgusta s 060.9 milij. din. Zaradi velikega povečanja naložb na žiru se je zmanjšal odstotek kritja.
Lov v naši banovini
(Po podatkih gozdarskega oddelka banske uprave.)
Zakupnina za občinska lovišča jo dala leta 1936 v naši banovini 1,675.742 din, v primeri z lotom 1935 se je zmanjšala za 142.653 din, v primeri z letom 1934 pa za 384.554 din. Povprečna zakupnina na 1 ha je znašala 1.25 din (1933 1.73 din).
Lovskih kart je bilo lani izdelanih 4.184. Zapriseženim lovskim čuvajem pa je bilo izdanih 918 kart.
Lovskih psov je bilo v vsej banovini 1.383.
Poklicnih lovcev je bilo 195, zapriseženih lovskih čuvajev pa 1.851, tako da je bilo le 55 lovišč brez čuvaja.
•
Zunanja trgovina. Prihodnji teden bodo v Belgradu seje Stalnega koordinacijskega odbora, ki bo obravnaval razna vprašanja naše zunanje trgovine. Pripravljajo material za zasedanje mešanega jugoslovansko-nemškega odbora v Dubrovniku in za pogajanja s Francijo, ki se bodo začela dne S. septembra.
Iavoz masti T Anglijo. Pretekli mesec smo začeli izvažati mast v Anglijo ter smo je izvozili doslej že okoli 45—50 vagonov. Cene znašajo za naše izvoznike 12.50 din za kg na naših postajah.
Prodaja lesa v naši državi se je lani povečala. Iz poslovnega poročila Šipada in Durmitorja je razvidno, da se je lani zmanjšala prodaja lesa teh podjetij v inozemstvo, povečala pa se prodaja na domačem trgu.
Magnezit Sumadija. Pred nedavnim je bila podružnica pariške tvrdke Šumadija za eksploatacijo magnezita pretvorjena v našo delniško družbo z glavnico 6 milij. din. Sedaj povečuje družba glavnico od 6 na 7 milij. din z izdajo 2000 novih delnic po 500 din, od katerih je 1.200 prvenstvenih, 800 pa navadnih. Prvenstvene delnice sc izdajo za aport-
Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za loto 1937-1938 bo leto- v nedeljo dne 12. septembra na ljubljanskem velesejmu.	■■
Trgovina ČSR-Jugoslavija. Julija je bila naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško po čeških podatkih zopet aktivna za nas. Uvoz v CSR iz Jugoslavije je dosegel 149.7 milij. kron (v prvih 7 mesecih 279.64 miilj.), izvoz iz CSR v Jugoslavijo pa 28.46 (206.5) milij. kron.
Umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov bo dobila na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu svoj prostor v posebnem oddelku. Umetnostne razstave na ljubljanskem velesejmu vedno vzbujajo zanimanje obiskovalcev velesejma.
Izvoz lena v juliju. Po podatkih mednarodnega odbora za les je bil julij na zapadnoevropskili trgih lesni trg miien. Na srednjeevropskih Irgili, posebno v Nemčiji in Italiji pa je bilo čutiti veliko pomanjkanje losa, kateremu pa ni bilo mogoče od pomoči zaradi uvoznih restrikcij. Skandinavski in drugi izvozniki držo čvrste cono. notacijo so pa neizprameujene. Izvoz je znašal junija v tisočih kub. metrov: Finska 1193, llusija 1503, Lctonska 238, Švedska 603, Poljska 281. Avstrija 354, Jugoslavija 172, Češkoslovaška 181 in Kom linija 188, skupno 4799 tisočev kub. metrov.
Nora delniška dražba. Trgovinsko ministrstvo jc odobrilo osnovanje delniške družbe Rudopromct v Belgradu z glavnico 1.0 milij. din (1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti).
Rekordna rudarska in topilniska produkcija v Češkoslovaški. Po poročilih praških listov je letos produkcija premoga v Češkoslovaški zelo narasla. Julija je presegla za črni premog za 7% višino lota 1929, pri koksu pa znaša povečanje v primeri z lotom 1929 kar 12%. Rekordna je nadalje produkcija železa in jekla. V primeri z lanskim letom se je produkcija jekla skoraj podvojila. V prvih 7 mesecih letos je znašala produkcija surovega železa 1,045.000 ton (lani v prvih 7 mesecih 622.000 ton), produkcija jekla pa 1 milijon 309.000 (824.000) ton.
Poljski, premog za italijanske ladje. Pred nedavnim je bila ustanovljena družba Polish-amo-riran Cotton Transport Line« s sodelovanjem poljske linije Odinja —Amerika in Soutj States Line, da organizira redni prevoz bombaža iz južnih držav USA na Poljsko skozi Gdinjo. Zaenkrat je mogla družba samo najeti dve ladji. Sedaj pa kupuje v Italiji dve ladji. Italijanske ladjedelnice bi zgradilo dve ladji po 10.000 ton. v kompenzacijo pa bi Poljska dobavila 200.000 ton gornjc-šleskoga premoga v 18 mesecih.
Borza
Dne 20. septembra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših l>orzali neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno popustil na 8.42—8.52, v Zagrebu na 8.39—8.49. v Belgradu na 8.4176—8.5176.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65—30.35 v Belgradu 29.58—30.28.
Nemški čeki so ostali na naših borzah neizpre-menjeni na 12.90—13.10. nadalje so beležili za sredo in konec septembra ter sredo in koner oktobra 12.95—13.15, za sredo in konec novembra, za sredo in konec decembra ter 1. januarja 1938 lv> 90 do 13.16.
Ljubljana — tečaji s
Amsterdam 100 h. gold.....
Berlin 100 mark.......
Bruselj 100 bolg.......
Curih 100 frankov......
Ix>ndon 1 funt.......
Newyork 100 dolarjev ....
Pariz 100 frankov......
Praga 100 kron . Trst 100 lir . .
• «
• •
p r i ni o
2394.66-1744.28
731.20 996.45—
216.21	— 4307.25—434 «2.70- 16 ml.33— 15 227.70—
m.
2409,25 1758.16
736.26 1003.52
218.27 4343.56
164.14 152.43 230.78
ROGAŠKA SLATINA nudi v jesenski sezoni (september)
izredne ugodnosti vsem onim, ki niso mogli priti na zdravljenje v ictoi sezoni, splošno znižanje cen. 20-dnevno bivanje z vso okrbo (brez kopeli) Din 1200'— za državne in samoupravne uradnike Din 1000*—.
Dnevno koncerti in zabave, šport.....
Po 7 dnevnem bivanju v zdravilišču jc vrnitev po jugosl. železnicah brezplačna. Sloviti zdravilni vrelci;
TEMPEL	STYRIA
Vse informacije daje brezplačno
DONAT
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.503.193 din, v Belgradu 4.065.000 din.
Curih. Beograd 10.00, Pariz 16.3475, London 21.72, Nevvvork 435.375, Bruselj 73.375, Milan 22.925, Amsterdam 240.20, Berlin 175.15, Dunaj 80.90-82.10, Stockholm 112, Oslo 109.15, Koponl hagen 96.975, Praga 15.19, Varšava 82.40, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Ilolsingfors 9.59, Bueuos-Aires 131.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 88—90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 406—408, begluške obveznice 72—74, 4% sev. agrarji 51 do 53, H% Blerovo (>osojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 84 —85, 1% posojilo Drž. hip. banke 98—100, Trboveljska 255—265.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89.50 denar, agrarji 53.25—54, vojna škoda promptna 406—409, begluške obveznico 76 denar, dalm. agrarji 74.50 denar, 4 V\ sev. agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% Blerovo posojilo 84.00—84.50 (84), 7% stal), posojilo 86—87. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agr. banka 196 denar. Trboveljska 275 blago, Gutmann 45 —60, Osj. liv. 200 blago, Osj. sladk. tov. 195 do 200, Dubrovačka 380—400, Jadr. plov. 380 denar. Ocean ia 275 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 53.25 denar (53.50), vojna škoda promptna 406.50—407.50, begluške obveznice 76—77 (75), dalm. agrarji 75 denar (75), 4% sev. agrarji 53.25 den. (53.50), 8% Blerovo posojilo 93.00—93.50, 7% Blerovo |>osojilo 83.50—84.25, 7% slab. i>osojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.200 denar. Priv. agrarna banka 195.50—196.50 (mali komadi).
Dunaj, 2. avgusta. Teden je zaključila dunajska borza mirno. Bila je brez vesolja in oslabeli so tečaji, vendar v prav ozkih mejah. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavsko-jadranska 66.95 (66.65), avstrijske stavbne srečke iz I. 1926 17.40; delnice: Narodna banka 164 (165), Donavskosavskojadranska 20.30, Graz-Kof-lach 30-35 (30.70), Steg 30.10 (30.61), Stevveag 29.60 (29.75), Magnesit 97 (97.80). Trboveljska 30.20 (30-85). Alpine 56.60 (57.25), Rima Muranv 107.10 (108.90), Stoyr-Daimler-Puch 246.75 (247),'Sempe-rit 84 (94.70).
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč., srem. in slav. 110—112, fiž*>l: bč. in srem. beli brez vreče 2% 210 do 215, srem. beli brez vreče ladja 215 do 220.
Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet srednji.
Sombor. Pšenica- bč. okol. Sombor 163 do 167. gornjo bač. 166—168, srem. in slav. 164—166, ban. 163—165, gornje ban. 166—168, bč. ladja kanal, bč. ladja Begej. bč. in ban. Tisa šlep neizpre-menjona. Fižol: bč. beli '2lA 220 do 225.
Ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet 56 vagonov.
Hmelj
Po poročilu nemške sekcije Hmeljarsko zveze v Žatcu ie pričakovati, da bo lotos hmelja pridelanega v 4 najvažnejših srednjeevropskih državah za 20—25% manj kot lani. Produkcijo v Češkoslovaški ceni na 181.200—183.700 slotov (lani 236.200), v Nemčiji 160.000 (200 tisoč), na Poljskem 45.000 (lani 57.000) in v Jugoslaviji na 56 tisoč (lani 75 tisoč) stotov). Ol to količine odpade lelos na Savinjsko dolino 36.000 stolov (lani jo znašal pridelek 43.000 slotov), na Vojvodino pa 20 tisoč (32 tisoč)
stolov. Gledo kakovosti pridelka v Bučki pravi Saazer tlopfen- und Brauerzeitung, da bo zelo slab. Po drugih poročilih znaša izpadek letošnjega pridelku v CSR |>o prvih rezultatih obiranja 25 do 30%. 1'roducenti pričakujejo radi slabega pridelka višje cene in čakajo s prodajo. Za novo blago plačujejo v Žatcu 750—1.065 kron.
Prometna ovira
na Sv. Petra cesti
Ljubljana je pričela rasti po prevratu, zlasti se je pa razširila z inkorporacijo okoliških občin leta 1935. Sporedno z rastjo mesta pa se veča tudi ulični promet, tako da se povsod kaže potreba regulacije tega prometa. Prej dovolj široke ulice in ceste postajajo pretesne, hiše izven regulacijskih črt delaj o prometu napoto, ki prav često pomeni resno prometno oviro.
Mestna občina skuša ustreči tudi potrebam sodobnega prometa. Zaradi velikih gmotnih žrtev pa se take regulacije ne dajo izvesti v tako hitrem času in tolikšnem obsegu, kakor si to sama želi. Med pomembnejšimi prometnimi regulacijami, ki jih jc izvršila mestna občina je omeniti zlasti razširitev Gradišča, predor Ilirske ulice itd.
Ena največjih prometnih ovir v Ljubljani jo tudi hiša št. 85 na Sv. Petra cesti, ki sega na cesto čez regulacijsko črto in napravlja nekako tesen, ki je bila že često predmet časopisne, pa tudi zasebne kritike in pritožb. Javnosti pa najbrž ni znano, da teko pogajanja med mestno občino in lastnikom omenjene hise za odkup njegovega sveta, ki sega čez regulacijsko črto, že polnih 10 let. Zato ne bo odveč, če se v kratkih črtah oriše potek pogajanj in naznači vzrok, zakaj sporazum šc ni bil dosežen.
Lastnik zadevnega posestva je prvič ponudil mestni občini leta 1927 odprodajo dela parcele št. 45 odnosno poslopja, v izmeri 73 kvadratnih metrov. Naslednje leto pa je dal lastnik na zapisnik' izjavo, da prva ponudba ni mišljena kot odškodnina za vseh 73 kvadratnih metrov odstopljenega sveta, ampak le za 1 kvadratni meter, kar bi dalo povsem nerealno ceno, česar mestna občina nikakor ni mogla sprejeti. Nato je slavil lastnik novo ponudbo, ki je bila še bolj nesprejemljiva enako kakor tudi naslednja poleti leta 1928. Glasom naslednje ponudbe z dne 22. julija 1929 bi veljal kvadratni meter odstopljenega sveta 220 din, poleg tega pa bi morala mestna občina nositi vse stroške za demontiranje stare stavbe za odkup sveta skupaj 63.584 din. Občina tudi na to ceno, kakor tu« di na naslednjo ponudbo, ki ji jo je stavil lastnik' 8 dni pozneje, zaradi previsokih zahtev ni mogla sprejeti. Nato je leta 1930 lastnik umaknil vse svoje ponudbe in izjavil, da se ne pogaja več. Vendar je napravil novo ponudbo jeseni leta 1931, ki pa je bila prav tako odklonjena, ker bi veljal po njej mestno občino odkup potrebnega sveta 134.585 dinarjev.
V novo fazo je stopilo vprašanje regulacije tega dela cestc pod sedanjo mestno upravo. Predsednik mestne občine je dne 27. maja t. I. odredil, naj se takoj začno pogajanja za odkup potrebnega sveta in je lastnik takrat stavil ponudbo, ki je še vedno visoka. Pogajanja sc nadaljujejo in je upati, da bodo pri zadostni uvidevnosti lastnika v dogled-nem času uspešno zaključena, nakar bo hitro odstranjena prometna ovira na Sv. Petra cesti, kar bo hkrati ludi pridobitev za olepšavo mesta.
Kulturni obzornik
Poletno glasbeno središče Slovenije
Gostovanje slovenske narodne opere v Rog. Slatini
I.
Udje slov. nar. opere so priredili letos v Rog. Slatini 4 predstave, dve 10. in 11. julija, v soboto 14. avgusta ponovno »Seviljskega brivca« in na praznik 15. avgusta »Prodano nevesto«.
Rossinijev »Seviljski brivec« 14. avgusta ni lako napolnil dvorane za kino kot jo je 10. julija t. 1., bilo je pa pri predstavi več domačinov kot prvič in je bilo občinstvo še bolj razvneto. Bari-tonist g. Janko (Figaro) jc bil že pri prvem nastopu nagrajen s ploskanjem, čeprav solisti splošno niso bili na tisti višini kot pretekli mesec. Škoda je bilo, da ni Basilija pel g. Betelto, ki prav v tej vlogi poseka s svojo veliko pevsko kulturo marsikaterega basista mednarodnega slovesa. Orkester, čeprav maloštevilen (Roesini sam je imel pri premieri »Seviljskega brivca« pred 120 leti orkester 35 godcev), je bil pa imeniten, kakor je v Ljubljani redkokdaj. To je bila zasluga g. kapelnika Neffata, ki ie opero dirigiral in je skrbel s slikarjem g. Brunom Vavpotičem, da je bila tudi scenerija to pot vse drugačna kot julija meseca ter jc bil na odru pri-iazen salon v rokokoju, prav v slogu glasbe in je bila celo razsvetljava narejena s skromnimi sredstvi naravnost dobro.
»Prodana nevesta« na praznik, 15. t. m., jc bila pa razprodana. Zraven tujcev iz vseh vetrov je bilo posebno veliko domačinov, razumnikov in tudi preprostih ljudi iz okolice. Središče predstave jc bil Kecal (g. Križaj) s svojim mogočnim basom, ga. Gjungjenac je pela Marinko, g. Gostič (Janko) se je prav razvil šele v II. dejanju v samospevu: »Kdo li verjame, da jaz prodal bi Marinko«. V slovitem šesterospevu »Lc pomisli Marinka«, ki jc višek vokalne glasbe, so sc odlikovali: gge. Kogejeva in Golobova, zraven gg.. Janko, Križaj in Kolacio. Va-šek g. Banovca je bil pa v igri in petju prav dober. Vsa predstava je glasbeno imela nekoliko premalo kontur, naprvila je pa vendar na občinstvo velik vtis. Dirigiral je g. Neffat z znano skrbnostjo.
Slovenske operne predstave v Rogaški Slatini imajo dvojen pomen. Renrezentirajo slovensko glasbeno reprodukcijo pred tuici. ki prihajajo iz Madžarske. Avstrije, pa tudi iz Nemčije ali iz Grčiie,
posebno pa iz Hrvaške pa tudi iz Srbije in Banata. Vse to občinstvo, med katerim so tudi glasbeni izvedenci in ljudje, ki 6e pečajo s kulturnimi stvarmi, odnese v tujino vtise o našem glasbenem delovanju in pripoveduje v tujini o njem. Z glasb, prireditvami v Rogaški Slatini, ki jo obišče na leto 6—7 tisoč tujcev, delamo slovensko kulturno propagando. Zato je pa treba skrbeti, da so glasbene prireditve slovenskih glasbenih ustanov v Rogaški Slatini kar mogoče popolne. Niso pa brez pomena v tem kraju predstave slovenske narodne opere tudi za naše ljudstvo. Rogaška Slatina leži na meji slovenskega ozemlja in če vidi preprosto ljudstvo, da Slovenci zmoremo 6tvari, ki imponirajo tujcem, se krepi s tem tudi slovenska zavest, ki nam je v obrobnih slovenskih krajih prav posebno potrebna.
II.
Nc bi bilo brez pomena, če bi v Rogaški Slatini nastalo središče slovenske glasbene reprodukcije ob času kopališke sezone. Tudi Bled bi bil pripraven za to, ker je postal že tudi letovišče mednarodnega imena. Vendar pa na Bledu ni nili dvorane za gledališke predstave niti za večje koncerte, kar je oboje v Rogaški Slatini.
Začetek za poletno slovensko glasbeno središče je v Rogaški Slatini že narejen. Letos je bilo usta- | novljeno že tud' pri zdraviliški upravi artistično ! vodstvo, ko ga jc prevcel sloviti slovenski umetnik t tenorist g. D. Adrian, ki ima dobre zveze z zamejstvom. Treba bi pa bilo ustvariti še nadaljnje predpogoje za večji razvitek glasbenega življenja.
Rogaška Slatina jc danes predvsem zdravilišče in ji konkurira v Sloveniji sami Slatina Radenci. Da ohrani Rogaška Slatina prednost, bi bilo potrebno, da dobi obenem tudi boli poudaren letoviški in bolj svetovljanski značaj. Tega bi ji dalo živahnejše umetnostno gibanje, ki bi bilo gostom v zabavo. Prihodnje leto bo postavljen tudi nov velikanski hotel s 300 sobami z vso sodobno udobnostjo.
Za razvoj glasbenih prireditev bi pa bilo treba predvsem preurediti kinematografsko dvorano, da bi bila za operne predstave pripravnejša Razširiti bi bilo treba oder in napraviti pododrišče, ki bi služilo lahko tudi za skladišče. Oder bi se dal razširiti za 2—3 m in ludi poglobiti za več kot 1 ra, če bi ga pomaknili čez predodrišče. Treba bi bilo napraviti v kinodvorani betonski strop ter ventilacijo, napraviti pravilna okna, namesto sedanjih več kot primitivnih desk in narediti na koncu dvorane ludi balkon, da bi šlo v dvorano več ljudi. Porabil nai bi se stari razsvetlievalni aparat, ki ie bil v ljubljanski operi nadomeščen z novim, tako
da bi bil oder tudi tehnično opremljen, kakor jc treba. Tako bi nastalo četrto pravo gledališko poslopje v Sloveniji. Pa tudi fasado kina bi bilo treba olepšati. Stroški za vse to, čc bi predelavo vodil izkušen arhitekt, ne bi bili tako veliki.
Za koncerte in plese je velika dvorana v Zdraviliškem domu kakor nalašč, saj je to dvorana, ki po svoji plemeniti arhitekturi presega vse dvorane v Ljubljani in tudi v Zagrebu in v Belgradu. Za kon-ccrte na prostem pa bi bilo treba postaviti nov glasbeni paviljon in sicer na zahodnem koncu velikega parka pred Zdraviliškim domom, pa seveda v skladu z predčeljem Zdraviliškega doma. Sedanji glasbeni paviljon je premajhen in dela naravnost uboren vtis in ne stoji na pravem kraju. Če bi postavili za novim glasbenim paviljonom še arkade za promenado v slabem vremenu, tako da bi gostje promenadne koncerte na prostem lahko poslušali ludi, če bi deževalo, bi bila to še posebna ugodnost za obiskovalce zdravilišča.
Prirediti bi pa bilo treba tudi prostor za gledališke, oziroma operne predstave na prostem, na kar gledališka uprava že misli. Na prostem bi lahko prirejali predstave z velikim obiskom in velikim ansamblom, kar v kinodvorani ni mogoče.Prihodnje leto mislijo uprizoriti Prodano nevesto na prostem.
Simfonične koncerte jc žc vpeljal g. kapelnik Neffat. Letos je priredil dva velika simfonična koncerta in enega manjšega. En koncert je dirigiral g. Šijanec, dva pa g. Neffat. Dosedaj so sodelovali pri simfoničnih koncertih v Rogaški Slatini tudi godbeniki iz Dobernc. Prav bi bilo, da bi bil vsak teden en koncert in sicer en teden veliki, drugi teden pa manjši simfonični koncert. V vsaki seziji bi se dal napraviti tudi manjši glasbeni festival za 1—2 dni z vokalnim, orkestralnim in mešanim programom.
Povabiti bi bilo treba tu in tam kakšnega dirigenta, ki ima slavno ime, da bi dirigiral veliki koncert.
Močno prav bi bilo in bi bilo tudi izvršljivo, če bi povabili kakšnega pevca z svetovnim imenom, ki bi pel prej n. pr. v Sal/burgu na poletnih slavnostnih prireditvah, med potom pa bi sc ustavil v Rogaški Stalini za kak dan. Tak poskus ne bi bil nemogoč in bi se tudi denarno izplačal, ker bi ob takih prilikah prišlo veliko gostov od drugod prav zaradi imena umetnika.
Z vsemi takimi mednarodnimi atrakcijami (dirigenti in pevci) bi Rogaška Slatina pridobila na imenu v tujini.
Treba hi na bilo obenem, da bi vse gUahrnn življenje zraven mednarodnih veličin ohranilo slo-
venski značaj. Ne le, da bi bilo treba na koncertne programe (tudi za promenadne koncerte) spraviti kar mogoče veliko slovenskih skladb, kar je tudi sedaj po možnosti delal kapelnik g. Neffat pri pro-menadnih koncertih, bilo bi treba tudi pri posameznih koncertih v zdravil, veliki dvorani upoštevati slovenska dela. Namesto čistih simfoničnih koncertov bi lahko priredili tudi mešane koncerte z pevskimi točkami, ki bi jih izvajali znameniti slovenski pevci, ki so dosegli slavo v tujini (takih imamo danes že več) ali pa, ki imajo doma resničen ogled.
Ljubljanska in mariborska Glasbena Malica bi naj priredili, oziroma ponovili v Rogaški Slatini kak velik reprezentativen koneert iz zimske sc-zije s slovenskim programom kot slovenski večer.
Slovenska narodna opera naj bi priredila vsaj kakšnih šest predstav v Rogaški Slatini. Morala bi pa biti lahko uprizorljiva dela.
Pred vsem je pa nujno potrebno, da sc takoj izpopolni zdraviliški orkester, ki ima sedaj samo 26 godbenikov, ki so člani slovenske narodne opere. Stalen zdraviliški orkester bi moral imeti 44 godbenikov in pa še 7 godbenikov za jazz. Brez popolnega orkestra, ki sodeluje pri opernih predstavah brezplačno, sc glasbeno delo v Rogaški Slatini ne da dvigniti na višjo umetniško ravan. V tem pogledu ni mogoče čakati in mora biti izpopolnitev orkestra prva naloga zdraviliške uprave za prihodnjo sezono.
Ce bi Izvršili vse zgoraj omenjeno, bi Rogaška Slatina postala res poletno središče glasbe v Slo-veniji in to s pravo umetnostno višino in bi Rogaška Slatina veliko pridobila na privlačnosti za goste iz zamejstva in tuzeincljstva. Invcslicijc in stroški bi se po našem mnenju izplačali, kajli stroški za glasbene prireditve same bi ee krilc z vstopnino. Slovenskim glasbenim izvršujočim umetnikom bi bilo pa malcrielno veliko pomagano in bi za to tudi glasbena reprodukcija v Ljubljani pridobila na kakovosti, ker če bi naši izvršujoči glasbeniki imeli večje dohodke, bi lahko mi imeli na razpolago še boljše moči kot sedaj ko igrajo udje orkestra iz Rogaške Slatine pozimi v Ljubljani.
Gre obenem tudi za važno slovensko kulturno vprašanje, za povzdigo slovenske glasbe same. In prav glasba je najboljše sredstvo za slovensko kulturno propagando. Gre pa tudi za povzdigo promet« s tufci, tedaj za materielno stran naših ljudi.
Naj se torej banovinska uprava v Ljubljani in zdraviliška uprava v Rogaški Slatini začneta za stvar resso zanimati ter jo Izvršiti čim prej ko mogoče!	Dr. R—i.
Podoba
kitajske armade
(Dopis iz Washingtona)
Vsak dan je kitajsko-japonski spor bolj napet in skoraj so že umolknili glasovi, ki so še upali, da bo moči ta spor mirno poravnati. Že več tednov so na severu Kitajske prave pravcate bitke med obema armadama in v Šangaju divja bojna vihra in leži tisoče mrličev po cestah in hite begunci na vse kraje. Armadi obeh držav sta pripravljeni, da se resno spoprimeta.
, 2,000.000 vojakov
Dobri poznavalci Daljnega vzhoda seveda pravijo, da Kitajska še zdavnaj ni zadostno pripravljena za kako odločilno vojno. Nič ni verjetno, da bi se številčno toliko večja kitajska armada mogla kosati z izborno opremljeno japonsko vojsko. Kitajci imajo edino to pred Japonci, da jih je po številu vebko več. Vsa moč kitajske armade sestoji iz 2 milijonov mož, ki so razpovrščeni na 162 divizij. Zraven je prišteti še približno 250.000 do 300.000 mož komunističnih čet, ki so v severnovzhodnih provincah in o katerih je znano, da so dobro oborožene in izvežbane. Te čete so najsrditejši nasprotniki Japoncev in bi odločilno vplivale v vojni z Japonsko.
/ 10. in 1. armada
Večji del drugih čet pa so še nepopisan list. Najslavnejše kitajske armade, to je 10. armade, ki ee je leta 1932 proslavila v obrambi Šangaja, ni več. To armado, ki se je nato še udeleževala časih bojev na jugu Kitajske, so polagoma razpustili in razporedili po drugih provincah. Vendar si zdaj vodstvo prizadeva, da zbere poedine dele te armade in jih pokliče iz posameznih provinc in oživi prejšnjo 10. armado v stari obliki. Iz vojaške množice kitajskih čet je še omeniti armado generala Čangkajšeka, tako zvano »1. kitajsko armado«, ki šteje okoli 120.000 mož in ima pač najboljšo in najmodernejšo opremo. Za zdaj je ta armada najmočnejša bojna skupina Kitajcev; tudi izvežbana je najbolje; vadili so jo nemški inštruktorji. Te čete so pač enakovredne japonskim.
Krive sablje Mongolov
Ker še zdaj le poedini generali popolnoma vodijo kitajsko armado in na lastno pest in odgovornost vežbajo čete in skrbijo za orožje in opremo, zato so med poedinimi četami velikanske razlike. Zgolj po zunanje se to že s tem izraža, da niha število mož poedinih divizij med 7.000 in 15.000. Tudi izvežbanost in oborožitev čet in s tem njih udarna moč 6e brez primere razlikujeta druga od druge. Treba si je le predstavljati, da so na Kitajskem oddelki, ki napadajo sovražnika še z zakrivljeno, težko 6abljo starih Mongolov! Še nedavno 6o pri Peipingu »s posebno korajžo« udrihali z njimi.
Ni ladij, ni letal, ni motorjev...
Najbolj ranljivo mesto kitajske vojske pa je brodovje, ki spričo japonskih bojnih ladij in kri-žark ne bo moglo nikdar uspeti, nikdar da bi moglo preprečiti kako japonsko blokado! Kitajsko brodovje sestoji namreč iz popolnoma zastarelih križaric in manjših ladij in le malo ima moder-
nih bojnih ladij.
Slabotno je tudi kitajsko letalsko brodovje. Vendar so se Kitajci vprav v poslednjih letih močno potrudili, da bi, kolikor se le da, zamašili to vrzel. Zdaj ima Kitajska dobro ižvežbano letalsko osebje, ki pa ima premalo — najvažnejšega _
to je — letal! Kakor je presoditi, ima Kitajska okrog 400 letal. Vežbajo jih ameriški in italijanski častniki; letala pa so po večini iz ameriških tvor-nic. Do teh dni Kitajska nima niti ene 6voje letalske industrije. Slabotna je dalje tudi oprema armade z motorji in jako huda rana je topništvo, ki mu nedostaje modernih topov. Slednjič primanjkuje po-edinim oddelkom strojnic in kar jih je, so najrazličnejšega izvora, kar povzroča velike težave pri razdeljevanju municije.
Navdušenje!
Brez dvoma je kitajski generalni štab v hudih škripcih, zlasti še, ker nima vaje za razvijanje večjih bojnih pohodov. Vendar zaupa bojnemu navdušenju svojih čet in pričakuje, da bo to navdušenje nadomestilo tehniške nedostatke armade.
Slavni svetovni pevec Šaljapin v kopališču Emšu. Od leve: Šaljapinova žena, Šaljapin, njegova najstarejša hčerka
Neprijetni gostje
Načrt mesta Šangaja. Japonske čete so zlasti v mestnem delu Čapej, kjer so bili boji tudi leta 1932
Konec maja so poslali 4.000 baskijskih begunskih otrok v Anglijo. Razna verska in karitativna društva so želela, naj bi otroke, ki so v španskih bojnih pokrajinah in ki so morali pretrpeti bojne strahote in lakoto, poslali v Anglijo, kjer naj bi dobili krepko prehrano, 6treho in vzgojo. Angleška vlada je obljubila pomoč, tako da so male Baske mogli oddati v razna taborišča v Angliji.
Nepridiprav je mednarodni naziv otrok, nepridipravi so povsod na svetu. A časih ta otroška lastnost vendarle prekorači svoje meje. Tako je bilo pri teh otrokih, ki v dno duše sovražijo španske nacionaliste. Dogajali so se slučaji, ki so zahtevali ostrih odredb in slednjič so morali 15 najhujših »nepridipravov« izgnati nazaj v Španijo.
Londonski »Times« so večkrat pisale o baskijskih otrokih v Angliji. Nekaj poročil je pa vprav strašnih:
V taborišču pri Southamptonu so bili vsak dan nemiri in upori. Vodstvo taborišča je bilo prisiljeno, da je 150 dečkov izločilo in jih dalo zase. Ti fantje so napadli nekaj šotorov, ki so bili pripravljeni za katoliško službo božjo in so se ondi vedli ko vandali. Šotore so razrezali in oltarje podrli. Štiri baskijske duhovnike in baskijske učiteljice so ti fantalini psovali in pretepali.
Ponoči (12. julija) so nekaj teh fantov zalotili, ko so kradli obleko. Zaradi tega je nastal tepež in so Baski lučali kamenje na nadzorstvo. Zdaj je v tem taborišču še 500 beguncev.
Med 7. in 9. julijem je prišlo v Harwood Pale pri Scarboroughu 80 begunskih otrok, med njimi ie bilo nekaj dečkov. Čez teden dni so se že pričeli pritoževati zaradi hrane in 60 6vojo nejevoljo izražali tako, da so kuharja z noži napadli. Kuhar je moral zbežati in se je skril na neko kmetijo, dokler niso neka španska učiteljica in angleški stražniki pomirili otroke. Kolodvodje so iz taborišča od-
četvorčki so prišli na svet! Takole oznanja to veselo vest v angleškem mestecu Thetfordn poseben občinski sluga
Marjana je bila gospodinja lepega posestva, vendar pa ni bila nikdar zadovoljna; vedno je hotela imeti še kaj več. Ko je nekoč prišel mimo domači župnik, ji je dejal: »Poglejte, Marjana, od vseh kmetov daleč naokoli nima nihče tako debel krompir kot vi.«
Marjana: »Ni slab ne, ampak kje pa naj dobim droben krompir za prašiče?«
Kralj potepuhov
To je Anglež, David Wynn, ki se prav rad naziva »kralj potepuhov«. Njegovo življenje je ko pustolovski roman.
Njegov stari oče, doma iz Walesa v Angliji, je bil pomorski kapitan. Povsod je bil doma, le v domovini ne. Ni znano, kje je umrl. Brez dvoma že zdavnaj počiva na dnu kakega morja. Davidov oče je bil prav takšne krvi. Nekoč je odrinil v Ama-zonske pokrajine, da bi poiskal razna davna mesta in bogate zaklade in se ni nikoli več vrnil domov. Ali moremo od sina, Davida Wynna, pričakovati kaj drugega? V nekem angleškem listu sam popisuje, da je zbežal s svojim psičkom od doma, ko mu je bilo komaj pet let, da bi v bližnjem gozdu »odkril Afriko«. Dve leti pozneje so mu blodile po glavi zgodbe iz Amazonskih krajev, ki je v njih toliko slišal, preden je bil oče odpotoval tjakaj in sklenil je, da pojde tudi on v Južno Ameriko.
Ko mu je bilo 6edem let, se je splazil na krov nekega parnika, ki ga pa ni pripeljal, kakor si je David mislil, čez Ocean, ampak le na francosko obalo, kjer so potepenčka izsledili in ga pripeljali nazaj k materi. S štirinajstimi leti je v tretje ušel od doma. »Slepega potnika« so iztaknili v trebuhu neke tovorne ladje. Zdaj so ga bolj trdo prijeli in David Wynn je moral v bližnjem pristanišču opravljati najbolj neprijetna in najbolj umazana dela.
Toda — nagnjenje za potepanje je bilo nepremagljivo. Čeprav je materi zvesto in sveto prisegel, da ne pojde nikoli več na morje, je bil kmalu nato na nekem parniku za na Tihi ocean. A to si jc sla-
Najviije stoječa planinska koča sveta — na razstavi. Na pariški svetovni razstavi je videti to kočo, ki jo bodo drugo leto postavili na vrh Montblanca (4.300 mj. Poslopje, ki ima prostora za 24 oseb, j« U dur-aluminija in moreš vanj lc po lestvici. Vhod se avtomatična zapre zs vsakim človekom. Koča tehta 7 in pol tone in bo obložena z granitnimi skladi, ki jih bo treba 15 kubičnih metrov.
bo izbral. Na ladji so slabo ravnali z njim, hudo je moral delati in stradal je. Moštvo je bilo tako nezadovoljno, da je veliko pomorščakov zapustilo na otoku Samoa ladjo in se je tako dolgo skrivalo po gozdovih otoka, dokler ni kapitan odrinil z ladjo dalje. Med temi mornarji, ki so si na rajskem otoku po svoje uredili življenj«, je bil tudi »kralj potepuhov«. A njegov nemirni duh mu ni dal pokoja, lenobno pohajkovanje brez sprememb in nevarnosti ga je dolgočasilo, Ob pravi priliki se je vkrcal na ladjo za v Manilo. Ondi sc je zapletel v štrajk mornarjev, nastali so krvavi spopadi s policijo in Wynn je slednjič prispel v bolnišnico na Manili, ki je pa iz nje zaradi strahu pred oblastmi pobegnil. Nekaj tednov se je preživljal le z rižem in bananami, prenočeval je v parkih in skrivnih ulicah.
Slednjič se mu je nudila prilika: neka ribiška ladja je sprejela pustolovca in ga pripeljala na otok Mindano, ki je drugi večji otok Filipinov. Tu je bival sredi domačinov, med mohamedanskimi Mo-roji, ki se jih beli že od nekdaj boje zaradi njih krvoločnosti in roparstva. Še dandanes imajo ameriške čete venomer opravka z njimi. David Wynn je odšel z njimi čisto sam in brez orožja. Vprav to jc na te krvoločne gusarje brez dvoma dobro vplivalo; tujca so kar prisrčno sprejeli. Le to jc bilo napak, da se je izdal, da je kristjan, zakaj Moroji so še zmeraj takšni, da se jim zdi največje dobro delo, če ubijejo kakega »nevernika«. In Davidu so hoteli dati celo neko domačinko-lepotico za ženo. A vprav to je bilo zanj znamenje, da mora spet na daljnjo pot. Neka džunka, ki je bila last kitajskih tihotapcev z opijem, ga je pobrala in vzela s sebo in ga pripeljala v — Šangaj. V Šangaju je David Wynn zapustil svoje sumljive tovariše in se odpravil dalje na pot v notranjo Azijo, Tako je »kralj potepuhov« zašel v kitajsko-japonske zmede. Če se ne bo vrnil živ iz njih, bodo morali potepuhi dobiti novega »kralja«, ki jim ga v današnjih časih pač ne bo težko najti...
Od povsod
lz Casablance poročajo, da so slišali klice na pomoč nizozemskega parnika »Willemspleina«, ki je kakih 120 km oddaljen od severne portugalske meje. Baje je parnik trčil v drug neznan parnik.
V Bataviji je v tistem delu mesta, kjer so le domačini, izbruhnil tak požar, da je gorelo 1 km v dolžino in 100m v širino. V nekaj urah je zgorelo 300 stanovanj in 16o0 oseb je brez strehe.
Osem laških letal je poletelo na letasko dirko:
Ystres—Damask—Pariz. Med italijanskimi letalci je tudi Mussolinijev sin Bruno in Mussolinijev pilot Biseo, Dirkalna zračna proga je dolga 6.000 km.
Balon se |e utrgal na letališču Cardingtonu v
Angliji in ga ie zaneslo 100 km delač do Edmonda St. Burryja Ker je vlekel balon za seboj 1000 m žice, je bila v ozračju več ur velika nevarnost za letala. Balon so imeli vojaški krogi za opazovanje.
Hud orkan je med Belario in Igeo Marino ob jadranski obali severno od Riminija šest hiš odnesel i- jih 50 močno poškodoval. Sliri osebe so bile koj mrtve, 60 pa je ranjenih.
stranili. Seveda so bližnji sadovnjaki vsi okleščeni in na njivah ni miru pred otroki. Sicer pa v tem taborišču ni bilo hujših neprilik.
V eno izmed najlepših vvaleških dolin, v Brech-fo, je prispelo 60 baskijskih dečkov. Ondi so kar na debelo uganjali pustolovščine. Blizu vasi so ustavljali avtomobile in motorna kolesa in so prosjačili za denar in kajo. Trije od teh divjakov so ugrabili avto in se vozili po okolici. Drugi so pobili šipe pri avtomobilih, vdrli vanje in pokradli vse, kar se je le dalo. Ko se je neki lastnik avta prišel pritožit v taborišče, si je nakopal sovraštvo vseh fantalinov na glavo. Ko se je zmračilo, se je V6a tolpa zagnala v vas. Neki taboriščnik pa je prej vendar posvaril vaščane, naj si zavarujejo okna in vse zaklenejo. Vendar so fantalini povzročili veliko škode po vasi. Drugi dan so še enkrat naskočili vas in so neki sadovnjak popolnoma uničili. Le z veliko težavo je policija razgnala Baske, ki so bili vsi z noži oboroženi.
—o—
Zdaj odpošiljajo otroke v manjša taborišča in v karitativne domove po vsej Angliji. List »Times«
V pelrolejski čistilnici v Whitingu je eksplodirala velika množina petroleja, da je bilo mahoma vse v ognju in črnih oblakih dima. Več delavcev se je ponesrečilo. — Slika je posneta iz zrakoplova
piše, da bo zdaj vendar lc mir, ko so poslali domov najhujše kolovodje. Seveda ni čudno, da so ti otroci taki, ko že leto in dan ne vidijo drugega ko vojne grozote in jih je največ brez staršev in strehe.
Iz Pariza pa 18. t. m. poročajo, da je 1.800 begunskih otrok v taborišču St. Cloud kar pobesnelo, ko so zvedeli neresnično vest, da so Francove čete zavzele Santander. Največ teh otrok (od 6.—16. leta) je doma iz okolice Santanderja. Otroci so kričaje razbili šipe in pohištvo v taborišču. Ko so
Rrišli stražniki, so jih otroci sprejeli s kamenjem, ato so 21 najhujših razgrajačev poslali čez Cer-bere nazaj v Španijo.
Narobe razume: »Menda vendar veste, zakaj sem vas ustavil?« — »Nič. Mogoče sem vam tako všeč?«
Koroški
•• *•
V	mirnem, tihem Bilčovsu smo ee zbrali k našemu rednemu počitniškemu sestanku, ki je bil lelos prirejen v okviru K. A. Proti večeru, 7. t. m., so je zbralo tamkaj od '20 do 30 Studentov-višje-gimnazijcev in pet bogoslovcev v gostoljubnem Miklavževem domu, ki je bil že po svoji legi — nekoliko odmaknjen od ceste — kakor nalašč za letošnje zborovanje.
8 pesmijo in s svetlo mislijo v srcu smo prišli — sami mladi — od vseh velrov, da pregledamo zopet svoje korake, da ]>odamo bilanco, za koliko smo rasli v duševnosti in osebnosti otl lanskega sestanka. Prisluhnili smo tudi letos klicu novega življenja, novo mladosti, novega, še bolj globokega dela. Dosti je v nas razgibanosti, revolucionarnega duha, nemira, negotovosti. Zato smo si slavili kot časovno poslanstvo in nalogo: urediti predvsem sami sebe, t. j. pravilno pojmovanje mladosti, ki je mora biti aktivna, udejstvovati se v smislu norma-tivnosti, do jedra zajeti oni pojtu mladosti, ki je duševno živa in sprejemljiva za vse novo spoznavanje in ravnanje.
V	nedeljo dopoldne nam je govoril bogoslovec gosp. Hornbock. duša vsega dijaškega gibanja na Koroškem. Govoril jc o organizaloričnih vprašanjih slovenskega koroškega dijaštva. Dobro premišljen in zasnovan referat je izzvenel v besede, ki morajo biti vsakemu slovenskemu študentu markacija: Bog iu narod. Sledil je razgovor, v katerega je posegel tudi naš bivši poslanec g. Ogris, ter povedal marsikaj koristnega iz svojih izkušenj. Popoldne je bil na sporedu izlet, ki nam je nudil krasen pogled na lepo Rožno dolino. Ona, ki je nekak moto vsakemu Rožami, nam je nehote legla na usta: • Rožni dol si najlepši naokoli.
V	ponedeljek ee zberemo ob pol 9 k prvemu predavanju. Predavatelj-akademik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje navzočih. Po dokončanem razgovoru mu je v znak priznanja za učeno podajanje stavljene si snovi, postavil tovariš bogoslovec na glavo žametni »doktorhut« brez krivcev.
Nove učne knjige
Za srednje šole: Ministrstvo prosvete je odobrilo sledeče učne knjige, ki bodo ob pričetku šolskega leta na razpolago v založbi Jugoslovanske knjigarne:
Cermelj-Lapajne, Geometrija za L in 2. razr. sred. šol.	.	,
Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za 3. in 4. razred sred. šol.
Južnič-Kolarič, Nemška vadnica za sred. sole I. letnik.
Južnič. Francoska čitanka za S. razr. sred. šol.
Tomc-Južnič Korbar. Latinska vadnica za 2. r. klasičnih in 6. razr. realnih gimnazij.
Za meščanske šole: Ministrstvo prosvete je odobrilo sledeče knjige, ki izidejo začetkom sol. leta v založbi Jugoslovanske tiskarne:
Južnič-Kolarič. Nemška vadnica za meščanske šole I. letnik.
Cermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in 2. razred nte&čaneke šole.
Logatec
Dolenji Logatev bo prihodnjo nedeljo. 22: t. m pozorišče. prosvetnega tabora vseh naših društev iz vrhniške dekanije. Ob tej priliki bo proslavilo tudi domače Prosvetno društvo tridesetletnico svojega plodonosnega delovanja.
Po prevratu, ko smo izgubili večji del Notranjske, je poslal Logatec nekaka metropola našega slovenskega Krasa, kolikor ga je ostalo še v naši državi. Tu se cepita cesti na Postojno in Idrijo in zaradi bližine meje se je poslovno življenje znatno povečalo. Velike lesne tvrdke imajo tu svoje sedeže pa tudi mlinska industrija in druge panoge poslovnega sveta so v živahnem razcvetu. Seveda pa ustvarja bližina meje tudi prilike za ohlapno pojmovanje življenja. Vendar pa je večina ljudstva, navezanega na svojo rodno zemljo, ostala poštena in ti naši pravi kremeniti Nolranjci bodo v nedeljo znova manifestirali za svojo slovensko in katoliško zavest. K tej pomembni slovesnosti v lepi Logatec pa vabimo ne samo okoličane, temveč tudi vse naše prijatelje širom Slovenije, saj je Logatec poln naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Že v rimskih časih je bila tod vojaška naselbina Longaticum, ki nam je znana iz tedanjih literarnih virov, katere pa vendar vsi napori arheologov še niso mogli odkopati izpod ruše. V srednjem veku je spadal Logatec pod obširno vipavsko faro, ki je vzdrževala v Gorenjem Logatcu svojega duhovnika. Krasni sta obe cerkvi, tako v Goreniem Logatcu, ki je bila postavljena 1. 1754, kakor tudi dolenjelogaška, ki je bila blagoslovljena 1. 1802, postavljena pa že konec 18. stol. Oltarji v obeh cerkvah so pravi biseri pozno baročne in roko-kojeke kiparske in rezbarske umetnosti. Pa tudi v novejšem času je dobil Logatec po prizadevanju Plečnikove šole nekaj lepih etavbarskih umetnin. Za razvoj tujskega prometa je skrbel zlasti prejšnji župan, ki jc zgradil moderno kopališče in če bo v doglednem času asfaltirana še državna cesta od Planine do Ljubljane, bodo dani vsi pogoji, da 6e razvije Logatec v pomembno turistično točko.
Inž. Teodor Nova k
na zadnji poti
V Majšperku so pokopali solastnika Tvornire stroji! in tovarne »Vunaleks g. inž. T. Novaka. Inž. Novak jc bil star šele 31 let. Obolel je na šrevesih in prepeljali so ga naglo v sanatorij Hansa v Gradcu, a vsa zdravniška veda ni nič pomagala. Podlegel je. Prepeljali so mrtvega v Majšperk.
Tudi njegov svak, inž. Karel Kubrirht. ustanovitelj cvetoče industrije v Majšperku, je nenadoma zbolel pred dvema letoma in potem umrl v sanatoriju v Avstriji. Njegova žena je zgradila t. dovoljenjem Skofijslva v Mariboru lastno grobnico na domačem vrtu tik idilično ležečega gradiča. Nad grobnico je gospa Mici Kubricht zgradila lep niuvzolej s kupolo. Tukaj je bil položen k večnemu počitku brat gospe Kubricht.
Družina Novak je rodom iz Češke. Pred mnogimi leti se 'e naselila v Zemunu, kjer so imeli Novakovi tovarno za špirit. Po smrti zeta g. Ku-brichla pa so se Novakovi skoraj za stalno naselili v našem Majšperku, kjer pomaga tudi oče g. Novak voditi gos|ie Kubricht, ki je pokazala izredno energijo in spretnost ter podjetnint, dva dokaj velika industrijska obrala: tovarno strojil in novo tovarno sukua. Nameravali so ustanoviti še novo industrijsko podjetje. Smrt edinega sina oziroma brata pa je dobri krščanski Novakovi družini te načrte oueniogočila.
Pogreba se Je udeležilo veliko število občin siva. Domače delavstvo je prišlo v |iotnem Številu. Saj je delavstvo in ostalo domače prebival-
so zborovali
— Najbolj pa so se razgibale naše mlade duše ob prihodu prof. dr. Tišlerja, tajnika Provsetne zveze g. V. Zvvilterja, g. Dobernika, dr. Krambergerja. Jeklene so bilo besede, spregovorjene od teb gospodov iu neizbrisne nam bodo ostale v spominu. Ob njihovih izvajanjih se nam je utrdila vera v dni bodočno-sti, zaživel jo naš nepodkupljivi idealizem, iznova smo začutili neposrednost zdravja v nas. Videli smo, kako vpliva na mladega študenta beseda, spregovorjena od moža-izobraženca, ki v praktičnem življenju izvaja v doslednosti kričanska načela. — Odmor jk> kosilu izrabimo s keglanjem, petjem in slikanjem. Popoldne stopi v dvorano kol govornik bivši poslanec g. župnik Stare, ki nam govori v vznešenih besedah o temi: dijak in katoliška akcija. Najbolj si bomo zajiomiiili njegovo besede, ko je dejal: »Delo dijaka za svoj narod, za svoje ljudstvo, je delo katoiiške akcije. To zaradi tega, ker je tovrstno delo v jiravilnem skladu z božjo postavo, ki pravi :delaj v ljubezni za svoj narod! Potreba je, da si je dijak na jasnem o pomenu besede ,agere\ akcije, ki mora biti vsestranska,« Sledil je razgovor, ki pokaže, da je predavatelj pravilno znal zajeti mlade poslušalce. V lepih, pesniško izoblikovanih besedah nam še govori bogoslovec gosp. Srienc. Izvolil si je temo: Kmečki običaji, šege in navade našega ljudstva. Hvaležna je bila ta snov ter bodrilna, da 6e zanimamo v počitnicah za veliko zakladnico tega narodnega blaga in bogastva. — Zaključne besedo imata g. Stare in bogoslovec, vodja vsega sestanka, gosp. Hornbock. Slednji nas jioziva k zavesti, da 61110 šludenti elita svojega ljudstva, iz katerega smo izšli, da se moramo kot takšni tudi izkazati na vseh popriščih našega udejslvovanja.
Zadnji večer smo ob veselem smehu in ubranem petju zaživeli pravo mladinsko življenje.
Tako jc potekel letošnji sestanek v obilnem, bogatem sprejemanju novih smernic, v oblikovanju mlado Koroške, ki se bo vzpela preko tragike, v katero je zavit danes lužiii naš Korolan ... i.
stvo izredno zadovoljno 7. lastniki, ker so gospa Kubricht in Novakovi izredno naklonjeni delavstvu. Vencev je bilo okoli 10. Nosili so jih delavci. Prišla je domača gasilska četa s člani ptujske gasilske župe. V sprevodu od grada do grobnice smo videli zastopnike iz Ptuja, Maribora in mnogih drugih krajev. Pogreb je vodil lajiorski dekan g. Ozimič v spremstvu jietih duhovuikov. Krsto so nosili člani Slovenskega lovskega društva, ki so. ob grobnici tudi izstrelili salvo kot zadnji lovski jiozdrav. Krasen nagroben govor je imel domači g. župnik Bratanič, ki je slavil pokojnikove vrline in vrline vse Novak-Kubrichtove rodbine. Za g. župnikom se je v imenu lovcev, domače Sole in domačinov zahvalil in jioslovil od rajnega domači g. šolski upravitelj. Pevski zbor pa je ob grobnici in že jioprej pred gradičem zapel dve Zalostinki.
Blagemu mlademu pokojniku svetila večna luč! Dobri, verni in ljudomili družini Novak-Ku-brichtovi pa naše odkrito šolal je!
Planinska slovesnost
v Kamniški Bistrici
Vsem turistom širne Slovenije, ter sosedne
Hrvaške in Srbije bo dana možnost, da dne 5. septembra t. 1. prisostvujejo planinskemu slavju širšega obsega, ki bo obenem združeno 7. izletom na Grintovec. Pričakujemo, da se bodo lemu slavju pridružili tudi številni ljubitelji naših krasnih planin.
Da bo prireditev čim mogočnejša, bodo k temu slavju vabljeni tudi turisti in njih prijatelji iz sosedne Koroške. Kamniška podružnica SPD je v to svrlio sestavila ožji pripravljalni odbor, ki je pridno na delu. Glavno zamisel in pobudo k uresničenju tega slavja pa je dal član naše podružnice iu vnet turist g. Divjak. Spored bo sledeči:
Na predvečer, t. j. v soboto 4. septembra, b" ob |>ol 9 uri zvečer na glavnem trgu v Kamniku promenadni koncert; istočasno pa zagori veličasten bengalični ogenj na 2558111 visokem očancu Grin-tovcu iu na 2253111 visoki Brani. V nedeljo dopoldne bo oficielni sprejem koroških gostov na Griulovcu. nakar bo skupen odhod v Kamniško Bistrico, kjer bo ob 11 uri dopoldne sv. maša. Po sv. maši bo celodnevna zabava z godbo in petjem.
Ta dan bo ludi vsestransko preskrbljeno z dobro jedačo iu pristno pijačo — vse po prav zmernih cenah. Preskrbljeno je ludi za avtomobilski j>ark na Kopiščih in shrambo koles. Slavje pa se bo vršilo nepreklicno ob vsakem vremenu.
Cisti dobiček je določen za postavitev pre-polrebnega zavetišča na »Podih poti Skuto-., kjer je bilo v zadnjih letih že več smrtnih nesreč.
Na razpolago bodo avtobusi, ki bodo vozili po običajnih cenah v Bistrico in zopet nazaj k vsem vlakom, po fiotrebi pa tudi v Ljubljano.
Ker je tovrstna prireditev prva v našem gorskem raju. ujiravičeno pričakujemo največji obisk.
Novi rudniki ob avstrijski meji
V mežiškem kolu je rudarstvo že od nekdaj silno razvito. Zadnja leta krize pa so /.adcla ludi to male rudnike v mežiškem območju, da so ugasr nili drug za drugim. Samo angleško podjetje^ ki koplje svinčeno rudo, sc vedno bolj širi iu povečuje svoje obrate. Sedaj pa so se pojavili na terenih ojMiščenih rudnikov novi rudosledci, ki pa iščejo železno rudo. Pred nekaj dnevi je prispel v Lom v mežiški občini u|iokojeni jamomerec g. Anton Muškatevc iz Celja, ki je začel s pomočjo S delavcev iskati na posestvih llamunn in Navršnika železno rudo v opuščenih rudnikih. Izdatke financira tvrdka iz Zagreba. V okolici se govori, da so izgledi dobri, da najdejo izdatne žile rude in da bodo kmalu rudnik odprli. Prostor, na katerem zdaj kopljejo, je tik avstrijske meje. — Drugi rudnik premoga sta j>a odprla Alojz Osojnik iz Les in Andrej Posar od Sv. Krištofa nad Laškim v Lokovici na posestvu kmeta Desetnika. Zaposlenih je šest delavcev, ki iščejo premog, vendar baje ni izgledov, da bi naleteli na bogatejšo žilo. Tudi ta rudnik je blizu državne meje.
Novo mesto
1'udrazitrv drv. Deloma zaradi vremenskih nesreč, deloma pa zaradi dovoljenega izvoza lesa v inozemstvo so cene drvam že sedaj zelo visoko iuirasle. V mesecu juniju in juliju, to se pravi pred onimi strašnimi vremenskimi katastrofami. Je bilo 5c mogoče dobili meter suhih, bukovih drv za 4 » do 55 din. Danes pa nili najslabših in popolnoma svežih, še mokrih drv ni več dobili za ta denar. Današnje cene drvam se gibljejo že med 00 in 70 din meter. Verjetno pa je, da bodo cene poskočile v jeseni in pozimi na 100 din in šc čez. Premožnejši nn-Sčam z mrzlično naglico ktrputero drva, dokler drži Se ta cena.
Uvodni in metodični tečaj v Mariboru
Že precej časa sem kaže banska uprava dravske banovine v Ljubljani precejšnje zanimanje za izobrazbo učiteljev kmečko-nadaljevalnih šol, potom katorih naj se v kmečki mladini oživi ljubezen do rodne grude, dvigne kmečki ponos, rehabilitira in sanira va6 iu [x>maga leni fiotoni kmetu, stebru države.
Tako je ludi letos priredil kmetijski oddelek bansko u,|irave v Ljubljani uvodni in metodični bičaj za učitelje kmečko-nadaljevalnih šol na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 2. do 14. avgusta t. 1. pod spretnim vodstvom kmetijskega svetnika g. Krošla, ki je znal z živo besedo vzbuditi zanimanje za jioreča vprašanja kmetskega problema, ki je znal vzbuditi zanimanje za našo projiadajočo vas [K>d težo časa in razmer. Dalje je v tečaju zanimivo govoril o kmetski pesmi in prozi g. prof. dr. Doniik, o socialnih problemih vasi in mesta socialni referent mariborske občine gospod Brandtner, o higieni in s|>ec.ielno o zdravstvu na deželi jo prepričevalno in strokovno govoril gospod dr. Vrtovec, o kmetijskem gospodarstvu g. inženir Šiftar, dalje nas je seznanil s kmečko zakonodajo g. dr. Kejžar, a z metodo na kmečko-nadaljevalnih šolah pa nas je seznanil stari praktik, šolski upravitelj g. Gosak iz Tcharja, o narodopisju nam je živo govoril g. prof. Baš, a z občinsko zakonodajo in nje ustrojem pa nas jc seznanil s svojo prepričevalno besedo g. dr. Kukman.
Ob zaključku tečaja sc je zahvalil starešina tečaja gosp. Kramer Janko, šolski upravitelj iz Celja, navzočemu načelniku kmetijskega oddelka za trud in pomoč, nakar je načelnik g. inž. Podgornik govoril o bistvu šole, kmetslva in o sanaciji vasi. Pevski kvintet je pod taktirko Milana Pertota precizno odpel »Polje- in »0.1 Doberdob!«. Po razdelitvi spričeval je bil konec oficielnega programa in po kosilu smo se poslovili in razšli na v.se štiri strani. KmeO-ko-nadaijevalna šola pn ji? dobila 35 učiteljev več za delo v šoli in za sanacijo vasi, najvažnejše celico države.
Metlika
Trifarško žegnanje bomo imeli letos 29. avgusta, zadnjo Jernejevo nedeljo. Prišli bodo romarji od vseh strani, tudi iz Hrvaške in drugih oddaljenejših krajev. Vivodinci se že pripravljajo in imajo že izbrane in pripravljene jancc in male pujske, ki jih bodo spretno vrteli pod trifarškimi lipami in stregli romarjem in gostom. Tudi dobro metliško kaplico bndo točili, seveda jo bo imela tudi naša Kletarsku zadruga dovolj na razpolago in jo vsem priporočamo. Pridite k Trifarški Materi božji na božjo pot in veseli boste z nami in ne bo vam žal.
Gosenice so marsikateremu kmetu uničile skoraj ves letošnji pridelek zelja. Pojavile so sc naenkrat in v tolikih množinah, da je bila vsaka rešitev s-korai nemogoča. Ubogi kmet, ki mu je uničena najbolj vsakdanja jed — kislo zelje. Zločincem, ki so podžagali naš evharistični križ, so oblasti že na sledu. Kazni ne bodo ubežali, pa če imajo šc take zveze in zaslombc, magari mednarodne.
Spon
„Hermesovo" dirkališče spet oživelo
Neglede na to. da dirkališčna proga še ni v
stanju, da bi ustrezala kolesarskemu tekmovanju, ni dneva, da bi se tam ne poskušali naši mladi kolesarji, med katerimi je večina še nepoznanih. Posebno zvečer se jih zbira precejšnje število, da v nekaj krogih preizkušajo svoje sposobnosti, drug drugega sjjoznavajo v vožnji, uravnavajo držo na kolesu, vadijo noge. ki so navajene svobodnega teka. na prisilni tek (»Mussiauf«) itd. So to večinoma novinci in juniorji. Razred zase, kakor Trobec, Kači S in še kdo, pa sjx>zna za primernejše, da se ue uri zvečer, temveč podnevi (kajti prava lek-
Mars — Kranj
V nedeljo na igrišču Ilirije (bivši Slovan) prijateljska tekma med gornjima kluboma. Mars hoče že v nedeljo dokazati, da spada med prvorazredne klube, s katerimi se bo srečava! v IkuIo-čem tekmovanju. To bo tudi nekakšna preskusil ja, ker bo Mars nastopil z nekaterimi novimi močmi. Zanimanja vredna pa bo tudi predtekma, med Slovanom in Mladiko, ker jc že znano, da je ludi Mladika jirecej ojačjla svoje vrste. Vsi, ki se zanimajo za lep nogomet, bodo v nedeljo gotovo prisostvovali tej prireditvi. Začelek glavne tekmo bo ob 16.15, predtekma pa se prične ob 14.45.
Razpis
propagandnega lahkoatletskega tekmovanja SK Planine po dolžnosti. ki so vrni dne septembra t. I. začenši ob fl dogKddno nu Stadionu |ob Tjršcvi eesti).
Tekmuje se j>o pravilih in pravilnikih .II.AZ. Tekališee je dolgo ion ni, jc pokrito 7. nunski in ima dva nedvignjenn zavoja. j*ruvieo nastopu imajo vsi verificirani in neverif ieirani atleti: "JnnlorJl In senl-orji klubov, članov ,11 vAZ.
1'rijave k priloženo prijavcino din '2 /.n točko in atleta ter din ."> 7,a moštvo Je poslali najkasneje do '2. septembra do 12 opoldne na naslov: SK Planina — Frane Jeglič, Ljubljana. Kongresni trs 2.
mu bo seveda podnevi ob soncu — če bol) in so zato nočejo mešati z mladino. Oba la dva sjirinler-ja vozita zelo dobro in videti je, da IhjsIh marsikoga presenetila. Po mnogoteri neuspeli cestni dirki lani in letos, Ik> Julc dne 29. t. ni. gotovo prišel na svoj račun. Kaj bo rekel — Valant, Rozman, Močnik in še kak drug nepričakovan gosi — se bo videlo potem, ko bodo vozili drug ob drugem v ostri borbi. Vso torej kaže, da takih dirkališčnih kolesarskih tekem nismo zlejia videli, tako glede števila sodelujočih dirkačev kakor ludi |x> obširnem in zanimivem programu.
Program In vrstni red disciplin jo sledeč: 1. tek 100 m: Jun. C; 2. lek lit) m: jun It; S. tek "■») m; sen.: 4. met diska: sen.: S. skok v višino: jun. H: i;, tok UKirt in: jun. II In *'; 7. troskok: jun. «'; K. met krogle; (S kir) jun. ( : H. tek ,'>0<m ni: sen.: lo. skok ob pnliei: jun: t); 11. skok v dalj. sen.; 1*2. štafeta 1 X 1"" lu: J"11- C.
t'ni a Pr*f nad Hoiiinjcm vabi planine«. V nedeljo dne I. m. tto ob In..Ki minut sv. maša pred Orož-novo kočo. Zn planince je najprimernejše, da prenočujejo v soboto v Urožnovi koči ter hi- povzpuejo v nedeljo zjutraj na vrb (':rne Prsti. Popoldne je še dovolj časa /a poset Ilolilnjskcgii Jezera, ker rodi udobna pt>t od Orožjiove koče do Sv, .lnne/n. Razgled /. vrha i rne Prsti je edinstven: vsi vrhovi Julijskih Alp se Mislijo v polkrogu in v dolini se svetlika morje. Kdor še ni Imel tega edinstvenemu užitka, uaj pobili na Črno Vrst.
Knnrtrea Zveze planinskih društev bo leto* v.
Novem Sadu dne ,4. in 5. septembra t. 1. Po kongr,-Mi se bodo vršili izleti na [-ruško goro in fcumndi jo.' I dcležencem je odobren	nopnsl. pri voznlnl na
državnih železnicah in na rečni ptovitbi po Donavi. Interesentje dobijo podrobne informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cestn 4/1.
IA' Grafika Jutri ob t (."II popoldne po/i vam nn igrišče •>!< Korolann nn Rakovnika sledeče igralec:-itačak. Mam. l.ado, Bolltuzer, Usnlk. Žagar, Pipan,. Iležan. Potrato, Viti, Itone. llozman, Oestrin, Iti/jak. Ciniperman. Igramo ni pokalnem turnirju SK Ko-rotuna. V si in točno! — Načelnik.
Pravita nogometne igre
(Nadaljevanje.)
Zapiranje:
Pod zapiranjem je razumeti oviranje nasprotnega igralca pri igri s tem, da se igralcc postavi pred protivnika in mu zapre pot. — Zapiranje je dovoljeno neglede na to, ali je žoga v bližini ali nc.
Remplanje se sme izvršiti samo v cilju borbe za žogo, zapiranje pa ob vsaki priliki torej z namenom da se nasprotniku onemogoči driblanje, mu zapre pot k boljši poziciji ali prepreči, da nc pride do žoge.
Ni potrebno, da bi igralec, ki zapira, stal na mestu, lahko se pomika s protivnim igralcem na levo in desno, ne sme pa pri tem izfcgovati rok in mora biti pred nasprotnikom koliko toliko zrav-/lan. — Odrivanje pri zapiranju ni dovoljeno.
Navodila za sodnika:
Preatopki po § 9 sc kaznujejo z direktnim prostim udarcem, če pa so izvršeni v lastnem kazenskem prostoru pa z kazenskim udarcem.
Za kaznovanje po § 9 je treba presojati samo one prestopke, ki so izvršeni namenoma. Nenamernih prestopkov sodnik ne kaznuje.
Kdaj je podan namen in kdaj nc, o tem določa samo sodnik.
Borba pri nogometu sme obstojati samo z gornjim delom telesa. Uporaba nog in kolena, da sc nasprotnika udari ali brcne in vsaka uporaba rok in komolcev, da se nasprotnika udari, odriva ali zadržuje, je prepovedana.
Ker vsak prestopek lahko povzroči težko telesno poškodbo, more sodnik kaznovati tudi že Mamo poizkus prestopka, izvršeni prestopek pa mora kaznovati.
Na primer: Igralec naskoči žogo (starta) z močno naprej iztegnjeno nogo v trenotku, ko se nasprotni napadalec nahaja v dosegljivi bližini. — Napadalca bi lahko poškodoval, če ee mu ta nc bi pravočasno izognil.
V	tem primeru sodnik kaznuje že poizkus prestopka s prostim udarcem, razven če bi napadalec obdržal žogo.
V	takem slučaju sodnik nc zaustavlja igre, ker bi imela kaznovana stranka od prekinitve koristi.
Igralca, ki je izvršil ta poizkus prestopka pa o prvi priložnosti opomni.
Kar se opominov tiče, zadostuje, da se igralec opomnia samo enkrat, ponoven prestopek pa ee kaznuje z izključitvijo.
Pravilo tO
Pri »Tajanju prostega udarca ve proti« ni igrale! ne smejo pribliiati toni več kot na 9.15 m ia to v»e dotlej, dokler udarec ni izveden, razven v slučaja, če se nahajajo na lastni prečni erti v vratih.
Žoga je v igri. čim je prevalila pot svajega oboda.
Igralec, ki j» izvede! udarec, ne »me z žogo ponovno igrati, dokler se je ni dotaknil katerikoli drugi igralec.
Počet n i udarec (z izjemo v § 2 navedenih |io-sebnili določil), udarec z vrat (z izjemo v 45 7 navedenih posebnih določil) in udarce s kola so v smislu fesa pravila prosti udarci,
—o—
Ce se igralci pri izvajanju prostega udarca ne oddaljijo ml žoge v predpisani razdalji jih je opomnili iu v ponovnem slučaju izključiti.
Sodniki se prav posebno opozarjajo, da smatrajo poizkuse zavlačevanja izvedbe prostega udarca za nešportno ohuošanjc. (Int. Itn,-ml 191(1.)
Podrobna razlaga pravila tO
Pravilo:
Pri izvajanju prostega udarca s« protivni igralci ne smejo približati žogi več kot na 9.15 m in to vse dotlej, dokler ni udarec izveden, razven če se. nahajajo na laslni prečni črti v vratih.
Zoga je v igri čim je prevalila jx>t svojega oboda.
Igralec, ki je izvedel udarec ne sme žoge ponovno igrali, dokler se je ni dotaknil katerikoli drugi igralec.
Početni udarec, (z izjemo v $ 2 navedenih posebnih določil) udarec 7. vral (z izjemo v S 7 navedenih jiosebnih določil) in udarec, s kolu so v smislu tega pravila prosli udarci.
Prosti udarec.
1'rosli udarec, je udarec nn mirno ležečo žogo v poljubni smeri. Cu žoga nc iniruje, jo udarec
ponovili.
Izvajanje prostega udarca:
Pri izvajanju prostega udarca jo važuo:
L da se Izvede udarec v poljubno smer z mesta, kjer je bil prestopek storjen,
2.	da mora žooa mirno stati, sicer udarec ponovili;
3.	da jo žoga v igri, čim je prevalila pot svojega oboda;
4.	dokler udarec ni izveden, mornio protivni igralci biti od žoge oddaljeni najmanj 9.15 m. razven v slučaju, če stojijo na laslni prečni črti. Iirralce, ki se ne pokoravajo tej odredbi, ie opomnili, v ponovnem slučaju izključili;
5.	igralec, ki je izvedel udarec, ne sme 7 žogo ponovno Igrati, dokler se |e ni dolaknil katerikoli drugi igralec: ..............................
Vabiva vse,
**************
ki jim ja znano, da obstoji med nama kak zakoniti zadržek, ki izključuje neoviran zakon, da to nama nepoaredno ali potom matičarja ali občinske uprave, matičnemu uradu Subo-tica br. 503-11 1937, pošljejo svoje prijave. Sioger Arnold, Suboiica, Petrovgradska I.
Marija Vdlgy, Suboiica, Ilorgoški pul 81. ......................................
MAM OGLASI
T malih oglasih velja vsaka beseda Din !•— j tenl-tovanjskl oglati Din 2—. Najmanjši znesek ca mali oglaa Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja s« računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 8-50. Z« pismene odgovora glede malih oglasov _treba priložiti znamko.
MATICA
21-24
Razkošna opereta s temperamentno Marmo Rokk
Duel
(Und dn meln Schatz fahrst mit) Paitner Hans Sbhnker
Enodružinsko vilo
komfortno, z vrtom, za Bežigradom zaradi smrti oddamo stalno v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13189.	(n
TEl.
27 30
SLOGA
Grandlozna opereta
Koncert na dvoru
Marta Eggert ln Johannes Heesters fredscave danes ob 19.18 in 21.15 uri
I!
Vajenci
ii
Vajenko
e malo maturo sprejmem v modno trgovno v Industrijskem kraju. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «Praktikantinja».
flužbodobe
Pet mizar, pomočnikov
sprejme takoj Skcrbinc & Komp, Vlžmarje, St Vtd.
Služkinjo
za vsa dela Išče krščanska družina. - Naslov v upravi 1321S.	(b)
Kuharico
samostojno — Išče večje podjetje v LJubljani. Ponudbe z zahtevo plače v upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 13028.	(b)
Službo dobi
v trgovini na deželi, pošteno dekle iz krščanske hiše s trgovsko Izobrazbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodajalka« St. 13138.	(b
Prodamo
la jedrca
5 kg 80 din. celi orehi 50 kg 235 din franko voznina razpošilja G. Drech-eler, Tuzla.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljlv, z okroglim 6ol-ničkom nemški fabrikat, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina -Tyrševa 36.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
Koks, suha drva
I. Pogačnik
BshsrttsviS Telefon 20-31
Novosti
perila, obleke, pumpartce Itd nudi ceneno Presker, LJubljana, Sv. Petra c. 14
Parcela
naprodaj po zelo ugodni ceni v Gerblčevt ul. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13166.	(p)
Enonadstropno vilo
dvodružinsko. prodam za 95.000 din. Vprašati v gostilni Zoher, Tržaška 3, Maribor.
Ca 5000 nr zemljišča
prodam takoj v Sp. feiški. Poizve se pri Miškec Mirko, brusilnica stekla tn ogledal, Ljubljana VII., Medvedova ul. 38, telefon 35-75.	(p)
Kupci pozor!
V nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne bodo naprodaj lz proste roke manjše tn večje zemljiško (travniške) parcele blizu glavne ceste. — Zbirališče: Tržaška c., pri dolgem mostu.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hI« in vil. Pooblaščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. tel. 37-52.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
takol v gotovini
AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 25-10.
Hranilne vloge
Prvo hrvatske Stedlonice,
večje zneske vnovčl po najvišji ceni. Izplačilo takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih poslov Alojzij PLANINSEK, LJubljana. Beethovnova 14/1, telefon 35-10.	(d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute lil zlatnike po najvišji dnevni ceni.
IŠČEJO:
Gospodična
išče sobo z uporabo klavirja. envent. tudi kopalnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konser-vatorij« 13122.	(s)
ODDAJO:
Privatno prenočišče
v Zagrebu dobite v lepi, čisti sobi s strogo poBeb-nim vhodom z kopalnico, blizu gl. kolodvora, Ra-dišlna 15/11., levo. (r)
RAVNATELJA
sprejme hotel v Sloveniji. Re-flektira se na prvovrstno moč z večletno prakso. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13141
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, 21. avgusta: 12 Plošča za plpščo hiti v pisano vrsto veselih stvari — 12.45 Vreme, poročilu — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo hiti v pisano vrsto veselih stvari — 18 Za delopust (igra Kadijskt orkester) — 18.40 Freudovi učenci (g. prof. K. llrovat) — 19 (:as, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O sodobnem mestu (Ivo Zoričič, publ. Iz Zagreba — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.:» Vesel pisan večer, ki ga priredita za radijske poslušalec Jožek in Ježek — 22 C'a s, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi t
Sobota. Si. avgusta. Belgrad: 20 Ljudski večer — Zagreb: 20 Vokalni koncert — 2<j.30 Klavir — 21 Pestra ura — Dunaj: 19.20 Zabavna športna reportaža — 21 Klavir — 21.50 Arije — 22.20 Plesna glasbu - Budimpešta: 20 Vesel večer — 23 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra — 22.15 Izbrana in plesna glasba — Him-Bari: 21 Opera — Praga: 20 Pester program — 22.35 Kavarniška godba — Varšava: 19 l.uhka glasba — 20 Za Poljake v tujini — 2L05 Pester koncert — Konigsberg: 20.30 Slavnostni koncert ob 700-letnici mesta Elling — tipsko: 19.10 Pihala — Strassbourg: 21.80 Prenos koncerta iz Ostenda.
Belgrajska kratkovalovna postaja (49.2 m) prenaša 21. avgusta reporloza z Bleda: oh 13.45 predavanje v srhskohrvntskem jeziku, ob 20 v nemškem, oh 20.15 v angleškem In ob 21.30 v francoskem jeziku. Od 21.45 do 22.30 glasbena reportaža (orkester).
Triperesna deteljica
Spisal M- Kunčič. — DustriraJ M. Sedel.
iMir!« je zakričal najstarejši orožnik, ki mu je rotenje ciganov, tarnanje cigank in vekanje otrok že presedalo. Pokazal je z roko predse in ukazal: »Alo, gremo naprej!
Cigani so sprevideli, da jim drugega ne kažo kot ubogati. Pohlevno so se uvrstili pred orožniki in s povešenimi glavami odkorakali po beli cesti. Dva orožnika sta gnala večji trop ciganov in cigank, tretji pa je stopal za ciganom Miškom in poglavarjem Murijem.
Prav odspredaj so se počasi pomikali ciganski vozovi, v katere so bila vprežena tako stara in koščena kljuseta, da bi jim lahko preštel vsa rebra.
Zahtevajte povsod naš list!
Okusna in lahko prebavljiva
NESTLE-jiva MOKA
je zelo primerna hrana za otroke v času poletne vročine
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Karel Karpe
posestnik in zvanirnik drž. žel. v p.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. avgusla ob 17 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, dne 20. avgusta 1937.
Žalujoči: Marija, soproga; Marija por. Trtnik, Angela por. Civba, Zofi, Rozi, Fani, hčerke; Anton, Stanko, Drago, sinovi, in ostalo
sorodstvo.
Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana.
Zahvala
Ob prerani izgubi našega nečaka in bratranca
Borisa Agreža
učitelja v Žahniei
smo prejeli toliko izrazov sočutja in se tem potoni prav vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni ban. zdrvniku g. dr. M. fckofu. ki je do zadnjega lajšal trpljenje pokojniku, kaplanu g. J. Gregorju za podelitev verskih tolažili čč. duhovščini, br. dr. F. Benedičiču, ki se je v imenu sokolstva poslovil od pokojnika, vsem sokolskim društvom za spremstvo, njegovemu šol. upravitelju g. Vidicu iz Zabnice za ganljivo slovo, ostalim govornikom, njegovim osebnim prijateljem iz
zastopnikom spremljat
_	. .	nim daro-
valcem vencev in šopkov ter onim, ki so tudi v tisku ovekovečili njegov spomin. Rajhenburg, dne 20. avgusta 1937.
Žalujoče sorodstvo.
/.aonice za ganljivo siovo, ostalim govornikom, njegovim oselmim prijateljem šolskih let, vsem stanovskim tovarišem ter številnemu prebivalstvu, zastopnik društev in šolski mladini iz Žabnice in Škofje Loke, ki so tako daleč prišli sprem pokojnika na njegovi zadnji poti. — Prav tako iskrena hvala vsem številnim d i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, tast, brat, gospod
Leopold Vari
vpok. drž. železnice
v 85. letu starosti. — Pogreb blagega pokojnika bo dne 21. avg. ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 23. avg. ob 7 v magdalenski cerkvi.
Ohranimo blagemu pokojniku časten spomin! Maribor-Poljčane-Oplotnica-Bltolj-Cerknica, dne 20. avg. 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Agnes Guntber:
70
Dušica - Rožamarija
No, lepa je že videti tvoja obleka in mehko se ti prilega! In ta krasna vezenina! Dovoli, da vidim tvojo zlato zapono na obleki! To je pa velik metulj!«
»Upala sem, da boš spoznal, da je to moja metuljna obleka in domnevam se v njej, kot bi bila pravkar izlezla iz svojega goseničjega ovoja. Kaj misliš bo Ii llarru všeč?«
»Težko vprašanje!... O, ti gospodje umetniki!«
»Ali me ne boš izdal, oče. in boš...«
»... lepo poslušen oče...«
i'... da, tedaj ti hočem povedati, kako sem prišla do tele obleke.«
»Nehaj že. Rožamarija! Ta bleščeča šara mi že gre čez glavo! Ce že mora biti, no, naj pa bo! — Nimaš pojma, koliko načrtov mi uničuje ta pariška norija in koliko važnega in potrebnega radi nje ne morem dovršiti!«
Vsa osupla pogleda Rožamarija svojega očeta. Nenadoma je posvetila luč nekam, kamor še nikdar ni smela zreti. Brž 6ede na naslonek njegovega stola ter ovije svoje nežne roke, ki so pokrite le s fino tkanino, skoz katero prosvita njena bleščeča bela koža. okoli očetovega vratu ter mu gladi njegovo vroče čelo. Čeprav je zelo velika, vendar ne tehta mnogo in stol prav lahko zdrži njeno težo.
»Nisem ti hotela tega brž povedati, oče. Za to mojo obleko gospod upravitelj že nc bo dobil računa Risbo sem bila namreč sama izdelala. Liza je pa šivala. Vezenine sem vzela iz svoje skrinje. Vedno kaj lepega vezem in če ne vem vselej, kaj bi s tem takoj počela, vtaknem to v svojo rumeno skrinjo. In od tam sem jih zdaj nekaj vzela. To japonsko svilo pa mi je podarila teta Helena ter je obenem trdila, da je zelo trpežna.«
»Otrok, to vendar ne gre! Vendar ni mogoče, da bi si kdo 6Vojo obleko sam šival!«
»Liza jo je šivala, oče! Zdaj boš že moral
ostati pri besedi, da je ta obleka lepa. In tale široka rokava, ki sta prišita nad ozkima, to so moja metulja krila. Ako ti je tako prav, ti ne bo treba imeti dveh Parižank!« —
»Ti bi bila primerna soproga moža z omejenimi sredstvi, če te še ne prevzame ta pariška blaznost. — Ti je Harro že kaj pravil o sprejemnici v 6voji novi hiši?« ...
»O tej že davno vem! Govorila sva že mnogo o njej ter gradila v duhu in izražala svoje želje. — In to bi zdaj že naj bilo dejstvo! — In svojega načrta o zlatih mozaikih tudi ni izpremenil. Ah. ko bi mogli llarru pri teh malo pomagati! Nikdar v življenju bi ne zaželela pariške obleke!«
»Potemtakem bi jaz pri Harrovih mozaikih zaslužil, Rožamarija. Kaj, ko bi z njim o tem govorila?« —
»Ah, on tega vendar ne bi sprejel! Saj je toliko na lo ponosen, da si jc V6e to sam pridelal!«
»Rožamarija, nečesa 6i me pravkar spomnila, Harro kleše kamenje na svojem dvorišču in slehernik ga lahko vidi odetega v belo haljo — pri delu! To bo že moral opustiti.«
»Kiparji nosijo vsi bele halje, oče!«
»Naj jih že nosijo, toda Harro stoji v odprti lopi pri delavcih! Pomisli, če bi mama prišla mimo in bi to videla!«
»Ona tega ne razume, zato tudi od nje tega nc moremo zahtevati.«
»Toda to stanje je nevzdržno!« —
»Ah. ta lepa hiša, v kateri je Harro cclo kamenje oklesal z lastnimi rokami!« vzklikne pritajeno Rožamarija Enkrat si jo bom že smela ogledati, kajneda, oče? In nekaj sem mu bila obljubila za njegovo hišo. To bo nicnda le sprejel!« In zdaj pripoveduje:
»Ena izmed sob se imenuje kotiček za kujanje. Dala sva namreč vsem sobam svoja imena. Tudi sobo za tete bo opremil Harro. V tej naj bi stanovali strogi dami iz zavoda, če bi ga kdaj obiskali.
Torei ta soba za kujanje dobi stensko prevleko, katero bi naj oživljali ozki vezeni trakovi. Ko sem se še učila vesti, mi je bil Harro obljubil, da bom jaz smela to narediti. Snov bi seveda morala biti vesela, da se bo vsak, ki se bo ozlovoljen
umaknil v ta kotiček, tam razvedril in vzradoščen zopet odšel.« —
»Kaj misliš, Rožamarija, če bi mami opremili takšno sobico?«
»Hočem ti priznati, oče. Precej teh trakov sem že pripravila. — Eden izmed teh ima sinjesvileno ozadje. Sveže zelene bukove vejice — vme6 posegajo hojkine veje. — Pripogibajo se nad ozko, zeleno potjo, na katero prodirajo sončni žarki... Pri tem se mora polastiti človeka misel na majniški gozd. Ni namreč lepšega na svetu, kot je naš domači gozd v maju, s svojim mehkim, svilenim listjem.
Drugi je iz opalovega atlasa, v katerem so vezene srebrne niti in drobni kristali, ki predstavljajo trnjev grm z ivjem. Med vsem tem srebrom, med to belino in rjavo modrino se blesti nekaj rdečih jagod. Takšen je bil gozd, ko sem Harra prvič videla.
Tretji se imenuje .Radost ob vodi'. Predstavlja temnozelen ribnik iz naše Wachove pokrajine, katerega obkroža visoko, lepo bičevje 6 svojim temnim listjem... Nad njim pa švigajo modroblesteči kačji pastirji, katerih je nebroj. Na drugem mestu 6e pa zrcali v vodi 6inje nebo.«
»In vse to imaš že pripravljeno, Rožamarija?«
»Jaz nad vse rada vezem. Odkar nimam nikogar, komur bi smela prisostvovati pri slikanju, je to moje največje veselje. Tudi mami sem že bila marsikaj ponudila. Toda ona tega ne mara, češ da je prepestro in se ne sklada z nienim pohištvom.«
»Pa imaš vse to tudi pri sebi?«
»To imam vedno s seboj. Ali naj ti pokažem? Toda Harro že prihaja, zaprl je pravkar hišna vrata.'*
»Ti imaš pa res odličen sluh ali pa slišiš s srcem! — Ze ve Harro o teh trakovih?«
»Ne. oče, in še dvomim, ali bi mu to povedala. Zelo se je izpremenil. Tako čuden je postal! — Ne bi rada tvegala... Ali nisi opazil, da to ni več naš stari Harro?«
»Stari? — Ali je hipoma postal star naš Harro?«
»Jaz mislim v primeri, kakršen je bil nekoč —tako miren, tako utrjen. Gospa Hardenstein ga
je v šali imenovala .zanesljivega moža' iz Mori-kejeve pravljice. Toda zdaj je hudo raztresen. Komaj nekaj začne, že to zopet opusti, da ne pridem več do mirnega gledanja. Oče. dozdeva 6e mi. kot bi 6e me nekam bal. In kar je najhuje, postal je zelo skrivnosten! Mar 6em jaz imela pred njim kakšno tajno?«
»Ne. tega nisi imela, Rožamarija! — Toda ti bi morala imeti mater!«
Kar se Rožamarija vzravna in trenutno prisluhne. Svetloba je zajela njeno nežno, že itak svetlo postavo ter odseva od njenih las in njene kronice. — Danes namreč nosi svojo staro, zlato zapono.
Neizrečeno ljubka je s 6vojimi visečimi lasmi in prilegajočo se obleko! Kj>t bi vstala iz skicirnice mojstra Schvvinda in kot bi ji manjkalo le še nekaj krokarjev in beli jelen! In nemška pravljica, kakor jih pripovedujejo babice v Westerwa!du, bi bila v njej krasno poosebljena! — Knez jo opazuje, kako pričakuje svojega prijatelja, in Rožamarija se še pri vsem tem čudi, da ta ne more več igrati vloge dobrega strička ...
Kar se prikaže toli pričakovani Harro, ki pa pri vratih obstoji, kot bi hotel pognati korenine. Ne najde besede! — Rožamarija ga vsa prestrašena vpraša:
»Kaj ti je vendar. Harro? Si prejel kako slabo vest ali 6e je kaj zgodilo?«
»Nič posebnega — in dober večer! Presvetli, moram vas prositi oproščenja . .. neko poročilo... mislil 6em .« Kako se je vendar ta mirni človek izpremenil! Toda brž se ima zopet v oblasti ter izpregovori. ko' bi 6e bil na pamet naučil:
»Prihodnje dni bom pa moral odpotovati v Rim. Radi ateljeja .. « In znova je obtičal. Okoli knezovih ustnic se utrne rahel nasmeh.
»Kolika škoda!«
Zdajci je Rožamarija zabledela. Mora se upirati na stol ter odgovori z nekim tujini glasom:
»Rekel si vendar, da jutri še ne odideš!«
Dozdeva se. kot bi 6i bila oba oddahnila.
»Jutri še ne. še en dan življenja je pred menoj.« si misli Rožamarija ter reče prijazno:
Za Juaoslovansko tiskarno v I iubliani: Karel fieč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič