jaka knjižnica
-tvg.,
.Kranj
KAKO PROSLAVLJAMO NAŠIH PETDESET LET?
AKTUALNO:
Miha Marinko na proslavi 19. 2.
Naj kar takoj povem, da naslov ni ustrezen, kajti v tem sestavku boste brali največ o osrednji proslavi, ki je bila 19. februarja.
Osrednja proslava je v celoti uspela. Priprave, ki so se pričele (bolj formalno) že lani, so bile posebno intenzivne v zadnjih dveh mesecih. Toda priznati moram, da je bilo prav vse v pravem trenutku pripravljeno. Pripravljeno tako, da ne bi moglo biti bolje, četudi bi delali nekoliko bolj umirjeno.
Kako obsežno delo je bilo to, naj nam povedo samo tile statistični podatki (ki niso čisto od številke do številke natančni, so pa zelo blizu):
—	za 19. februar smo v Savo povabili skoraj tristo gostov iz Jugoslavije in tujine, na svečano sejo delavskega sveta podjetja pa 200 Savčanov;
—	za goste, novinarje ali novinarske hiše je bilo pripravljenih okoli tristo fotografij o Savi ter 100 tipkanih strani materiala o našem razvoju in naših načrtih;
—	19. februarja si je Savo ogledalo 100 visokih gostov iz domovine in tujine;
—	84 Savčanov je za prizadevno delo odlikoVal predsednik republike Josip Broz Tito (v njegovem imenu je odlikovanja podelil predsednik Skupščine občine Kranj Slavko Zalokar). Pa dovolj o tem.
Na dan osrednje proslave je bil za deseto uro dopoldne napovedan prihod gostov. Mnogi so pričeli prihajati že preje, pri vhodu so jih sprejemali člani kolegija, v svoji sobi pa jih je pozdravil direktor podjetja inž. Janez Beravs. Gostje so si v skupinah ogledali nekatere delovne enote.
Vsekakor moram povedati, da smo na proslavo povabili tudi tov. Tita, toda zaradi državniških obiskov se vabilu ni mogel odzvati. Povabili smo tudi tov. E. Kardelja, ki nam je poslal naslednje pismo (Faksimile pisma!).
Predolg bi bil seznam, če bi objavili imena vseh, ki so prišli na proslavo, omenim pa naj tov. Miha Marinka,
Po ogledu tovarne je bilo za goste prosto, potekali so pogovori
Udeleženci slavnostne seje DS v Prešernovem gledališču.
Med gosti na slavnostni seji DS je bil tudi tov. Miha Marinko, član sveta federacije in dolgoletni prijatelj Save.
med posamezniki in v skupinah, čeprav za širši krog manj zanimivo, pa je prav omeniti novinarsko konferenco. V posebni sobi hotela Creina se je zbralo deset novinarjev, za katere je bilo pripravljenega precej materiala. Na njihova vprašanja so odgovarjali vodilni delavci Save. Po mnenju nekaterih novinarjev je bil celotni program proslave odlično pripravljen in tudi komentarji v časopisih so bili zelo ugodni.
Popoldne ob 16. uri je bila v prenovljenem in lepo okrašenem Prešernovem gledališču slavnostna seja delavskega sveta podjetja. Zaradi posebnega pomena seje je sejo vodilo delovno predsedstvo: Štefan Marcijan, predsednik sindikalne organizacije, Štefan Zrinski, predsednik mladinske organizacije, Borut Šnuderl, sekretar organizacije ZK, inž. Janez Beravs, direktor podjetja, in inž. Janez
(Nadaljevanje na 3. strani)
Štefan Marcijan predsednik, Tonček Bajuk tajnik sindikalne organizacije Sava
Na 1. seji novo izvoljenega sindikalnega odbora so izvolili za predsednika sindikalne organizacije Sava Štefana Marcijana, za tajnika Tončka Bajuka.
® Štefan Marcijan je prišel v Savo skoraj natančno pred desetimi leti, točneje 16. 3. 1961.
V kadrovski službi je zaposlen že vsa leta, kjer je delal na področju organizacije izobraževanja delavcev, na področjih poslovne in samoupravne organizacije dela ter izdelave samoupravnih aktov podjetja. Še preden je 16. marca prišel k nam, je bil strokovni delavec na področju proučevanja samoupravnega sistema in znan slovenski sindikalni delavec, zato se je tudi v Savi vključil v to delo. Doslej je bil tajnik SO in predsednik več komisij v sindikatu Save, je pa tudi član občinskega sindikalnega sveta in drugih sindikalnih organov v občini in republiki, če mu bomo pri delu več pomagali kakor dosedanjemu predsedniku, bo delo zanj lažje in uspehi še večji.
® Tudi Tonček Bajuk je že »stari« Savčan. Pri nas je že skoraj sedem let. Po končani poklicni šoli se je kmalu vpisal v srednjo tehnično šolo, zdaj pa je kontrolor v delovni enoti služba kontrole kakovosti. Tonček pa je naš dober znanec tudi pri delu na družbenopolitičnem področju. Da ne bi našteval vseh njegovih dosedanjih funkcij, naj omenim le, da je bil pred dobrima dvema letoma pred-
(Dalje na 6. strani)
SEKRETARIAT ZVEZE KOMUNISTOV O DELU ORGANIZACIJE V SAVI:
Komunisti prizadevno opravljajo naloge
V skoraj tri tisoč članskem kolektivu skupine 230 delavcev —
toliko približno je v našem podjetju članov organizacije ZK, ne po-
dr. Lev Premru, član komisije za znanstveno raziskovalno delo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije
meni veliko. Veliko pa lahko pomeni tedaj, če je taka skupina enotna in dobro organizirana, če ima jasne cilje, za katere se zavzema in če so ti cilji v interesu večine članov kolektiva, v katerem ta skupina deluje.
Pred dobrim letom in pol so komunisti določili dolgoročne cilje svojega dela in sprejeli novo obliko notranje organizacije. Pred dnevi je sekretariat ZK podjetja na svoji razširjeni seji razpravljal o tem, v koliki meri so komunisti uspeli doseči zastavljene cilje, katere so bile glavne pomanjkljivosti dela v preteklem obdobju, katere naloge so bile opravljene v redu in kaj bo potrebno še opraviti v letošnjem letu.
Na seji so poleg članov sekretariata sodelovali tudi direktor podjetja Janez Beravs, sekretar občinskega komiteja Franček Rogelj, sekretarji vseh štirih oddelkov, predsednika sindikalne in mladinske organizacije podjetja ter predsedniki petih odborov organizacije ZK, ki so skupaj s člani sekretariata kritično ocenili preteklo ob-
dobje in se pogovorili o bodočih nalogah.
Temeljne
naloge komunistov po sklepih konference
Naloga komunistov je, da stalno obravnavajo vse pereče zadeve, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu delovnih enot in v celotnem podjetju. Dnevni redi sej, grup, oddelkov, odborov in drugih organov morajo zato biti prilagojeni vsakoletnemu življenju kolektiva, vendar pa obstojajo nekatere temeljne naloge, katerih razrešitev zahteva več časa in morajo biti tudi stalno prisotne pri urejanju drobnejših vsakodnevnih problemov.
Volilna konferenca ZK podjetja je jeseni leta 1969 sprejela sledeče temeljne naloge za komuniste Save:
— Potrebno je razvijati takšno samoupravljanje v podjetju, da bodo samoupravni organi lahko (Nadaljevanje na 5. strani)
Zakaj
delavci
odhajajo?
Analiza fluktuacije v letu 1970
Uvod
Do prekinitve delovnega razmerja lahko pride zaradi velikega števila razlogov: nekateri od njih so neizbežni, drugim se lahko izognemo. Poznavanje osnovnih vzrokov, katerim se lahko izognemo, pomaga začrtati preventivno akcijo, katere namen je zmanjšati stopnjo fluktuacije in s tem stroške zaposlitve, izobraževanja, profesionalnega treninga itd. To so prihranki, ki so veliko večji, kot se na prvi pogled zdi. Nadomestitev delavca, ki je dalj časa delal na nekem delovnem mestu, lahko zahteva zaposlitev in uvajanje nekaj delavcev, preden ne najdemo novega, relativno stalnega. Pri tem pa so novi delavci najbolj podvrženi nesrečam pri delu, pogosteje povzročajo okvare strojev, predpisani delovni učinek dosegajo šele po določenem času, delajo več napak kot izkušeni delavci, skratka, stroški nadomestitve lahko presegajo ocenjeno vsoto 2.000 — 17.000 novih din (po ocenah izobraževalnega centra in kadrovske službe).
Neposredni stroški pa niso edina škoda, ki jo fluktuacija povzroča. Le-ta je lahko odraz raz-razmer podjetja z visoko stopnjo fluktuacije: te se kažejo v neugodni luči tako delavcem kot celotni službi.
Neizbežne oblike fluktuacije so stalni faktorji in vplivajo na vse oblike dela na vsa podjetja enako. Smrt, stalna nesposobnost za delo, odhod v JLA itd., vse to predstavlja stalne oblike fluktuacije. Za nas so pomembne tiste druge oblike, na katere lahko bolj ali manj vplivamo. Pri odhodu iz podjetja navajajo delavci najrazličnejše povode: prenizek osebni dohodek, delo v treh izmenah, stanovanjske razmere, odhod na delo v tujino, slabi delovni pogoji, slabi medsebojni odnosi v grupi, nerazumevanje neposredno predpostavljenega itd. Vsi navedeni povodi pa so večinoma samo zunanji odraz dveh osnovnih vzrokov: nezadovoljstva z delom in neprilagojenosti delavcev. Neprilagojeni delavci menjavajo delovna mesta ali podjetja tako dolgo, dokler ne najdejo ustreznega dela. To prilagajanje po metodi poskusov pa je naj slabše in naj dražje.
Iz podaktov o flutuaciji v letu 1970 sledi, da je v tem letu zapustilo podjetje skupno 67 delavcev v strokovnih službah ali 9,20 % vseh, v strokovnih službah zaposlenih delavcev, in 234 delavcev iz proizvodnih DE oziroma 11,72 % v proizvodnji zaposlenih delavcev. Celotna fluktuacija pa je bila 11,04 odst. Ko govorimo o celotni fluk-tuaciji, upoštevamo pri tem tudi tiste neizbežne odhode, katerim se ne moremo izogniti. Iz diagra ma je razvidno, koliko odstotkov od celotne flutuacije odpade na posamezne objektivne vzroke: odhod v JLA in upokojitev so najče-šči objektivni vzroki zapustitve podjetja. Največji odstotek vzrokov fluktuacije pa predstavljajo subjektivni vzroki — 68,44 °/o. Teh nismo sistematično spremljali skozi vse leto, temveč samo v zadnjih mesecih. Najčešče so delavci (Konec na 2. strani)
Zakaj delavci odhajajo ?
Pi*iVa2 VluVucic i po de.\avibVi pPt-oVovm
(Nadaljevanje s 1. strani)
navajali kot vzrok odhoda: delo na tri izmene, neustrezne stanovanjske razmere, preveč premeščanja po različnih delovnih mestih, neuvidevnost vodilnih, ni možnosti za napredovanje, neustrezna zaposlitev itd. Statistična analiza fluktuacije kaže, da je podjetje zapustilo 7,65 % delavcev, pri čemer iz strokovni služb 5,91 % in iz proizvodnih DE 8,16. Fluktuaci-
trenj pri načinu nagrajevanja, zlasti plačevanja nadur in zaradi nekontroliranih informacij o zviševanju norm, medsebojni odnosi močno poslabšali, poslabšala pa se je tudi delovna morala in zadovoljstvo pri delu.
Analiza fluktuacije po mesecih kaže sicer na štirimesečne oscilacije, a kljub temu na težnjo splošnega naraščanja. Zlasti je opazen precejšnji porast stopnje fluktua-
jgggggggjgr	»»»»»i.	™
*= ______* >:	jr1-"
Psiholog Aleksander Stojanovič, avtor sestavka o fluktuaciji.
ja po posameznih delovnih enotah je razvidna iz diagrama in kaže zaskrbljujoče velik odstotek v štirih DE: tehnični izdelki 22,50 °/o, delavska restavracija 14,71 %, av-topnevmatika 12,47 °/o in proizvodnja polizdelkov 11,11 %. Višji odstotek v DE naravno in umetno usnje je razumljiv, saj se je po ukinitvi usnjarne precej delavcev hotelo prekvalificirati in so začeli delati v sorodnih podjetjih svoje stroke, visok delež fluktuacije pa gre tudi na račun stanja tesnobe in negotovosti, ki sta se pojavljala ob govoricah pred formalno ukinitvijo proizvodnje usnja. DE tehnični izdelki je zapustila skoraj četrtina delavcev. Večina od teh je navajala kot vzrok slabe delovne pogoje in nazadnje še obvezno nadurno delo v sobotah, ki ga delavci te DE ravno zaradi nasičenosti zraka s plini ali parami tri-kloretilena in toluola odklanjajo nasploh.
Zelo velika je tudi fluktuacija v številčno največji DE avtopnevma-tiki. To DE je v letu 1970. zapustilo kar 49 delavcev ali 12,47 °/o. Zanimiv je podatek, da skoraj polovica te fluktuacije odpade na mesec avgust, september in oktober, torej v čas, ko so se zaradi
cije v mesecih: aprilu, avgustu in novembru oziroma v drugi polovici leta. če pri tem še upoštevamo podatke, da je okoli 65 % tistih, ki so zapustili podjetje že v prvem letu, odšlo v drugi polovici leta, lahko sklepamo, da je osnovni vzrok njihovega odhoda nezadovoljstvo z de lovnim mestom, z delom, oziroma, da niso imeli možnosti za napredovanje. Tudi struktura tistih, ki so nas zapustili (v manj kot enem letu), v drugi polovici leta, je za nas neugodno.
Zdi se, da bo v prihodnje nastal problem regrutiranja predvsem nekvalificiranih in polkvalificira-nih delavcev, saj kar 61 % vseh tistih, ki so nas v prejšnjem letu zapustili, ni imelo skoraj nobene kvalifikacije. S tem pa ni rečeno, da je odstotek strokovnjakov, ki so nas zapustili, majhen. Če sedaj vsa opažanja in razmišljanja strnemo, lahko ugotovimo:
1.	fluktuacija je v porastu: poprečni mesečni porast je skoraj 4°/o;
2.	najvišjo stopnjo flutuacije imajo tiste DE, v katerih je tempo dela največji, kjer so delovni pogoji zelo težki in kjer so slabi
medsebojni odnosi na relacijah: predpostavljeni — podrejeni in zbor delavcev — svet DE — centralni organi upravljanja;
3.	najvišja stopnja fluktuacije je na nižje kategoriziranih delovnih mestih;
4.	na IDM in DIDM se pojavlja fluktuacija samo v strokovnih službah (skoraj 20 % tistih, ki so flukturirali, ni imelo ustrezne strokovne kvalifikacije za svoje DM);
5.	podjetje je zapustilo skoraj 8 °/o nekvalificiranih in polkvalifi-ciranih delavcev, okoli 9 °/o kvalificiranih delavcev in delavcev z nižjo strokovno izobrazbo ter skoraj 11 % visokokvalificiranih delavcev, delavcev s srednjo strokovno izobrazbo in delavcev z višjo ali visoko strokovno izobrazbo;
6.	skoraj 24 % vseh, ki so zapustili podjetje v prejšnjem letu, še ni imelo niti leto dni staža v našem podjetju;
7.	66,44 % vse fluktuacije odpade na subjektivne vzroke;
8.	samo stroški uvajanja novih delavcev znašajo (ocena izobraževalnega centra) okoli 57 milijonov starih dinarjev. Tu pa niso všteti še stroški zaposlitve.
Fluktuacija je torej eden od elementov, ki nam zmanjšuje skupni dohodek, in mnogo bo treba storiti, da bi zajezili Vsaj njen porast, če je že ne moremo zmanjšati. Trenutno gospodarsko stanje pri nas nam neko temeljito in uspenšo strokovno delo na tem področju zelo otežkoča, saj smo zaradi pomanjkanja delovne sile prisiljeni zaposlovati na določena delovna mesta tudi neustrezne ljudi, ki niti po sposobnostih niti po osebnostih ta delovna mesta ne bi smeli zasedati. Tudi pojav množičnega odhajanja naših delavcev v tujino je eden od vzrokov fluktuacije, na katerega trenutno še ne moremo vplivati. Vendar pa vsaka okoliščina, ki privede do boljših medsebojnih odnosov in zboljšuje delovno moralo, nepreklicno zmanjšuje fluktuacijo in celo nekatere druge oblike izrazov nezadovoljstva. Tudi izboljšanje delovne okolice, skrb za zdravje in blagostanje delavcev in pa postopki, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, vplivajo na boljše odnose do dela in do celotnega podjetja, s tem pa tudi za zmanjševanje fluktuacije. Na vse naštete faktorje pa lahko vplivamo mi vsi, s tem pa si ustvarjamo ugodnejše delovno vzdušje in zmanjšuje nezadovoljstvo na delovnem mestu. Tako urejen kolektiv pa nihče ne zapusti z lahkim srcem.
Aleksander Stojanovič
Personalne
vesti
V mesecu januarju 1971 so se na novo zaposlili:
Anton šter, Alojz Čebašek, Franc Prestor, Jože Kožuh, Jože Mihalič —• transportni delavci v avtopnevmatiki; Slavko Kamenič
—	delavec II pri avtoklavu; Alojz Pajer — pomočnik pri potniški konfekciji; Branko Pejkovič — premazovalec protektorja; Ferdinand Rožman — pomočnik bom-berja; Dževad Feratovič — pomočnik sestavljalca hlačnic; Mirko Štefe in Davorin Šeruga — konfek-cionerja potniških avtoplaščev; Janko Podobnik — konfekcioner tovornih avtoplaščev; Viktor Naj-žar — premazovalec ogrevnih duš; Franjo Perger — pomočnik pri premazovanju blaga; Andrej Jenko — polnilec kalupov; Peter Sleme — pomožni delavec pri brizganju; Franc Kmičar — brizgalec surovcev; Angela Marko — delavka pri ročnem izsekavanju tehničnih izdelkov; Franc Šnajder — vulkanizer na preši 500 x 500; Željko Kralj — vulkanizer tehničnih izdelkov, Marinka Brce — obrezo-valka termoforjev; Martin Dacar
—	brusilec valjev; Stanislav Lamovšek — delavec pri rezanju protektorja; Mirko Šuster — predgre-valec zmesi II; Franc Bergant — pomoč, pri brizganju zračnic; Roman Erjavec — ključavničar II;
Mirko Mežek — kurjač kotla na mazut; Boštjan Marinko, inž. tekstilne tehnologije -— komercialist; Zdenka Jurančič, dipl. inž. kemije
—	vodja tekstilnega laboratorija; Jožica Bolčina, dipl. inž. kemije
—	stažist; Franc Golob — komercialist; Branko Leskovec — skladiščni delavec; Jože Kiiar — skladiščni delavec; Djurdjica Lukežič
—	administrator v prodajalni Reka; Božidar Momčilov — prodajalec v prodajalni Sarajevo.
V mesecu januarju 1971 pa so podjetje zapustili:
Jože Traven, Danijel Likar, Isuf Djocaj, Lado Peraič, Ana Kozamernik, Marija Drobič in Ciril Zu-
pan — samovoljna prekinitev dela; Ivan Žbogar, Feliks Bogataj, Stane Razdrh, Slavko Zalar, Vladimir Prah, Štefan Razpotnik — upokojeni; Marjan Rakar — samovoljna prekinitev dela; Franc Globočnik, Mirko Pestotnik, Drago Praprotnik, Janez Slatnar, Zvone Fon — sporazumna prekinitev dela; Peter Štefe, Mihael Črnivec, Janez Jereb, Pavel Oblak — odšli na odslužitev vojaškega roka; Boris čajič dipl. inž. kemije — odšel v času stažiranja; Stane Kalan, Ivan Vadnjal — odpovedni rok; Štefan Potrebuješ — izključen iz delovne skupnosti.
Slavka Mitrovič
UvoAi V' Lcxci
ST fto ko VN E SLU2.BE.
PROIZVODNE DE.
Prikaz fluktuacije po vzroki Vi
Prikaz odstotka jlukt uaci (O po dolov m V, e-notaVv
Prikaz Vluktuacije po kate<yiri |aV1 Dr\
pi on
STlolov N E SLU 261
NEllBEZN l ODHODI
PkOIZVOON E DE

Prikaz Vluktuaci^e c^ledc wa dolžimo delovne, dobe
PROIZVODNE It
q-
STVOROV ti E SLUiBE
KAKO PROSLAVLJAMO NAŠIH PETDESET LET
Miha Marinko na osrednji proslavi
Gostje so si najprej ogledali tovarno
prisotnostjo dali temu jubileju še poseben pomen.
(Nadaljevanje s 1. strani) nju naših nadaljnjih akcij, pri nov, res izreden uspeh. V naši to-
kreiranju take poslovne politike in varni smo izdelali prvi radialni Bohorič, predsednik delavskega sprejemanju odločitev, ki bodo, avtoplašč. Na tem mestu se mo-sveta. Dvorana gledališča je bila vsklajene z interesi širše družbe- ram zahvaliti vsem, ki so si priza-nabito polna, na odru pa je bil nepolitične skupnosti, osnova še devali za ta uspeh, zlasti pa še ob našem emblemu velik šop rož. večjemu gospodarskemu vzponu inženirjem Munihu, Mravljetu, »Dovolite mi,« je dejal tov. Bo- podjetja.	Šternu in Škofiču, katerih dvolet-
horič, »da ob začetku današnje Proslavljanje 50-letnice obstoja na intenzivna prizadevanja so naj-slavnostne seje delavskega sveta, podjetja se nam dalje zdi pri- več pripomogla k temu uspehu, posvečene zlatemu jubileju našega memo svečan trenutek za podeli- Kljub trenutnim nejasnostim in podjetja, pozdravim vse prisotne tev odlikovanj tistim članom težavam v gospodarstvu pri nas goste, ki so se prijazno odzvali kolektiva, ki so s svojim delom in v Jugoslaviji kolektiv Save ne vabilu in se udeležili prireditev v požrtvovalnostjo največ prispevali bo odstopil od začrtane poti in bo počastitev 50-obletnice obstoja k dosedanjemu razvoju in uspe- z aktivnejšim sodelovanjem ino-podjetja SAVA ter tako s svojo hom podjetja.	zemskih partnerjev realiziral tudi
svoje načrte za osvojitev in normalno proizvodnjo radialnih avto-plaščev.«
Medtem ko je tov. Beravs govoril o vse večjem uvajanju in uveljavljanju znanstvene tehnike v neposredni proizvodnji in s tem na humanizacijo odnosov, je opozoril:
»Prvi statut podjetja je nastal leta 1964 na podlagi 14-letnih samoupravnih izkušenj. Ta statut ni predstavljal samo formalne uzakonitve obstoječega reda, še manj pa je bil samo prepis zakonskih in drugih določil naše zakonodaje. Pomenil je temelj za kvalitetno višjo samoupravno organizacijo dela. Samoupravljanje ni bilo ločeno od organizacije poslovanja, temveč je bilo usklajeno z načeli sodobne funkcionalne organizacije dela ter je bilo zato pomemben element za dosego skupno določenih ciljev. Prvi statut je predstavljal dogovor kolektiva, ki si je postavil z njim temeljna pravila za Kakšen bo potek današnje slav-	svoje delo. Kolektiv ni bil razcep-
nostne seje delavskega sveta je	Ijen na »strokovnjake« in »nepo-
Posebno	smo	počaščeni,	ker ob	dol?.čil delavski svet podjetja na	sredne proizvajalce«. Dobro smo
. .	.	v.	, , ,	svoji zadnji delovni seji, ko je se zavedali, da je »znanstveno-
ej pn i i	v na	i src i	a	o po-	Sprejc[ cei0ten program akcij v	tehnološka« revolucija, ki se je
zdravimo tovariša Miha	Marinko	počastitev 50-letnice obstoja pod-	pričela sredi 20. stoletja, pomenila
in predstavnike družbenopolitičnih organizacij in organov oblasti iz občine, republike in zveze, predstavnike kranjskih podjetij, podjetij gumarske panoge, predstavnike domačih in tujih poslovnih partnerjev, med njimi zlasti dr.
Carla Riigerja, generalnega direktorja Semperita in ostale predstavnike tega podjetja, vse ostale goste ter zaslužne aktivne in upokojene delavce našega podjetja, ki prisostvujejo današnji svečani seji delavskega sveta.«
Po pozdravih gostov je tov. Bohorič nadaljeval:
»Namen današnje seje delavskega sveta je analiza zgodovine našega podjetja ob 50-letnici njegovega obstoja, s pregledom delovnih uspehov vseh dosedanjih generacij naše delovne skupnosti, še bolj utrditi prepričanje v pravilnost naše poslovne politike, v pravilnost številnih sklepov in sa- Slavnostni govor je imel glavni direktor podjetja inž. Janez Beravs moupravnih dogovorov, s katerimi
smo to politiko skupaj začrtovali jetja. S tem sklepom je za današ- le pripravo na današnjo »kibernet-v preteklosti in s katerimi smo si nj0 sej0 potrdil naslednji	sko« revolucijo, v kateri se spre-
postavili naše cilje v prihodnosti.	nNFVNT RFTV	"linja znanost v napredno proiz-
Pregled prehojene poti, polne Poročilo o 50 letnem razvoiu vajalno silo, s čemer se je tudi zaprek, ki pa jih je znal kolektiv	1 . ^Or0Cll° ° 5°-Ietnem razvoju	tradicionaIna delitev
Save vedno uspešno premagovati, p0.UJ^", q _ ,	,	med fizičnim in umskim delom,
nam bo tudi v sedanjem, ne rav- 2- Pozdravne besede gostov	,
no kritičnem, vendar tudi ne rož- Podelitcv odlikovanj članom njem RelaciJj0 JODLOCANJE-IZ-natem trenutku, ko smo si nadeli kolektiva	POLNJEVANJE vse bolj zamenju-
dobršen del bremena stabilizacije, Nato je direktor podjetja inž. je reiacjja INFORMIRANOST — saj smo z velikim delom za našo Janez Beravs orisal razvojno pot KONTROLIRANJE seveda pa z proizvodnjo potrebnih surovin ve- naše tovarne in dejal:	zahtevo po vse večji humanizaciji
zani na uvoz, v oporo pri planira- »10. februarja letos smo dosegli oc]nosov. Današnje novo obdobje,
katerega značilnost je hitro gibanje, nujno zahteva nove poti organiziranja.
Danes nam je jasno, da produktivnost ni odvisna zgolj od preciznih tehničnih norm, temveč tudi od narave človeških odnosov, kar pa zopet pomeni vedno večjo udeležbo v soodločanju in samoupravljanju ter njuni kontroli.
Zavedali smo se, da bomo imeli še dolgo opravka s tendencami preteklosti, pa tudi prihodnosti, s spopadi različnih interesov, zlasti pa na vztrajanju različnih oblik avtoritativnih metod. Premešče-vanje prepada med umskim in fizičnim delom, upravljanjem in izvrševanjem oblikuje nov tip integralne proizvodnje, saj postaja znanstvena dejavnost sestavni del materialne proizvodnje.
Delavec ne bo več le »dodatek« stroju, vedno bolj se otresa rutinskih del, upravljati pričenja pri-
načelo, da je za uspeh celotnega kolektiva pomemben prispevek vsakega posameznega delavca.
Spoznanje, da upravljanje in poslovanje nista dve med seboj ločeni zadevi, da višek samouprav-pravo in nadzor nad funkcionira- Ijanja ni v tem, da sleherni odloča njem avtomatizirane proizvodnje, o vsem, saj to pomeni neracional-njegova umska usposobljenost po- nost in neopredeljeno odgovornost
Glavni direktor Jugo-avta iz Beograda inž. Stanoje Stanojevič je čestital glavnemu direktorju Save za naš praznik in mu izročil umetniško sliko
staja najučinkovitejša oblika reprodukcije proizvajalnih sil. Potrebe proizvajalca postajajo vse bolj kvalitetne. Odražajo se v potrebi po udeležbi v kulturi, po odnosih človeškega sodelovanja, po ustvarjalnem delu, po vsestranskem razvoju sposobnosti, po informiranosti in po udeležbi pri odločanju. Te potrebe postajajo tista sila, ki spodbuja materialno proizvodnjo. Namesto hierarhije so se razvila nova načela dela: teamsko delo, samostojne delovne skupine, ki jih je mogoče vključno z vodstvom zamenjati glede na vrsto akcij. Rotacija in volitve so postale kot nova oblika kontrole, sestavni del nove organizacije upravljanja. Predvsem smo se zavedali, da mora v bodoče odločanje temeljiti na tako popolnih informacijah o posledicah vsakega sklepa, da bo vsaka odločitev res najbližja našemu skupnemu interesu. Notranja organizacija dela je zaradi tega omogočila sprostitev iniciative večine zaposlenih ter pravilno vrednotenje strokovnega dela na vseh področjih. Člani kolektiva so neposredno ali pa s svojimi predstavniki začeli vse tehtneje in vse bolj kritično ocenjevati družbenoekonomske posledice predlogov strokovnih služb.
ter omogoča uveljavljanje samovolje, primitivnih teženj ter slabša medsebojne odnose, temveč da mora delo vseh biti usmerjeno k naprej določenemu cilju, da je potrebno delo vsakega člana kolektiva občasno objektivno ocenjevati ter številne druge izkušnje so nas privedle k izdelavi drugega in kasneje še tretjega statuta podjetja, s katerim še bolj točno kot doslej opredeljujemo naloge vsakogar izmed nas, naloge vsake delovne skupine, vsake delovne enote in vsega kolektiva. Delitev dela ostaja še naprej eno temeljnih načel. Temeljna načela naše organizacije dela se z zadnjim statutom niso spremenila, temveč so se dopolnila na osnovi dosedanjih izkušenj, še več poudarka pa smo v njem dali strokovnemu analiziranju, planiranju in doslednemu izvrševanju nalog ob istočasnem zaostrovanju odgovornosti na vseh področjih.
Kratkoročni in dolgoročni načrti poslovanja našega podjetja so bili vedno jasno postavljeni in so tudi uspeli, ker so bila prizadevanja vsega kolektiva pri reševanju problematike proizvodnje, kadrovskih vprašanj, pri razvijanju samoupravnega sistema in pri samem postavljanju poslovne poli-
Tudi tov. Pavel Končan je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem za vse svoje prizadevanje, ki ga je v dolgih letih vlagal za dobrobit Save
Delovno predsedstvo slavnostne seje obstoja tovarne
DS ob praznovanju 50-letnice
ki pa so tudi po samoupravni potrditvi svojih predlogov ostale in ostajajo polno odgovorne za strokovno utemeljenost in dodelanost — še več! Bile so in bodo odgovorne za realizacijo samoupravnih dogovorov, za njihovo poslovno uspešnost in za kreativno strokovno delo na svojem področju. Tak način dela daje strokovnemu delu v našem podjetju vse večjo veljavo. Da je to res, nam dokazuje 8-kratno povečanje števila delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter s tem v zvezi poslovni rezultati v obdobju zadnjih nekaj let, čeprav velja pri tem v našem podjetju
tike premočrtna, konkretna in prilagojena našim potrebam ter zmožnostim.
Poglejmo samo nekaj podatkov, ki potrjujejo prejšnjo ugotovitev: obseg proizvodnje se je v zadnjih letih večal izredno hitro — vsakih 5 let se je podvojil, in že nekaj let je nad porastom in obsegom proizvodnje v ostali jugoslovanski gumarski industriji. Naš delež v proizvodnji gumijevih izdelkov v Jugoslaviji predstavlja danes 27 %, delež v proizvodnji pnevmatike pa 37 "/o, in to ob dejstvu, da ima Sava le 21 °/o instaliranih ka-(Nadaljevanje na 4. strani)
KAKO PROSLAVLJAMO NAŠIH PETDESET LET
Miha Marinko na osrednji proslavi
(Nadaljevanje s 3. strani) na približno 4000, za vsa našteta pacitet za proizvodnjo gumijevih dela pa bomo porabili približno izdelkov v Jugoslaviji. Izvoz na 400 milijonov N din. konvertibilno področje se hitro Vzporedno z razvojem podjetja povečuje. Od 448.360 dolarjev izvo- bomo še naprej kot do sedaj po-
Tov. Mirko Pavlovič je bil za dolgoletno delo v Savi odlikovan z medaljo dela. Po prejemu odlikovanja pa je sprejel čestitke svojih sodelavcev in prijateljev
za na vsa področja v letu 1963 se je povzpel na 1,911.836 dolarjev v letu 1970, In to samo na konvertibilno področje, za leto 1971 pa predvidevamo še večji izvoz.
Kadrovska struktura podjetja se v zadnjih letih močno menja. Pri 1446 zaposlenih smo imeli leta 1963 2,3 % delavcev z visoko izobrazbo, danes pa jih imamo pri 2747 zaposlenih 5,6 %. Vedno večje število strokovnjakov v podjetju nam omogoča večjo prilagodljivost pri osvajanju nove sodobne tehnologije ter novih metod dela.
Od vrednosti vseh aktivnih osnovnih sredstev odpade pri nas v Savi 68,5 °/o na delovne priprave. Produktivnost je rasla Iz leta v leto in je danes enaka, nekje pa celo večja kot produktivnost te dejavnosti v zapadnoev-ropskih državah. Na prehojeno pot smo lahko ponosni, saj smo, kot je razvidno iz podatkov, v preteklih letih, zlasti pa v obdobju gospodarske reforme, zabeležili pomembne poslovne rezultate. Ce vzamemo kot osnovo za leto 1960 indeks 100, potem znaša za leto 1970 za celotni dohodek podjetja indeks 407, za dohodek 329, za sklade podjetja 343 in za poprečni osebni dohodek 545.
Srednjeročni plan razvoja podjetja predvideva dokončno izgradnjo prve faze nove avtopnevmati-kame, s čemer se bo proizvodnja Save povečala za približne 100 »/o. Predvideno je tudi povečanje proizvodnje kemičnih izdelkov
glabljali medsebojne poslovne odnose z jugoslovanskimi podjetji gumarske stroke in z ustreznimi tujimi firmami, predvsem pa z dunajskim »Semperitom«.
Kot zaključek bi se dotaknil še problematike, ki povzroča največje socialno-politične napetosti, katerega posledica je malodušje, občutek nemoči in pasivnosti. Mislim namreč na odgovornost javne besede. Absolutno nisem za manj kritike ali za manj resnice. Nasprotno, potrebno je več resnice, več pogumnega odkrivanja napak, več drznega iskanja poti naprej, več ustvarjalne kritike, toda manj površnosti, polovičnih resnic in neresnic, domnev, podtikanj, diskvalifikacij in podobnega.
Vsak kritik se mora v okviru svojih možnosti in sposobnosti tudi sam potruditi, da pride do resnice, zavedati se mora tudi svoje vloge In svojih zmožnosti pri tem iskanju. Kakor so bili do sedaj, morajo biti tudi v bodoče napori za večjo odgovornost in poštenost, nasprotovanje slabemu delu, razsipavanju, špekulacijam, sebičnosti in podobno velik moralni kapital našega kolektiva, ki ga je vedno mogoče mobilizirati za nov vzpon. Samo na ta način, da bomo s takojšnimi odgovori in analizami odklonili nepreverjene govorice in domneve, bomo lahko obdržali zaupanje v pravilnost vseh naših ukrepov, pa tudi zaupanje v stabilizacijo in reformo.
tudi živeli, delali in ustvarjali z nami — pokojnih članov našega kolektiva.«
Odlikovanja oz. priznanja predsednika Tita našim delavcem
Ko se je bližal čas naše 50-letni-ce, smo prišli do spoznanja, da je tak jubilej primeren trenutek, da izrazimo posebno priznanje tistim delavcem in upokojencem našega kolektiva, ki so s svojim delom največ pripomogli k temu, da se je Sava iz male, nepomembne tovarnice razvila v to, kar danes je.
Na predlog organov upravljanja našega podjetja in v soglasju z občinsko, republiško in zvezno komisijo je predsednik republike TITO odlikoval 84 delavcev in upokojencev našega podjetja, ki so s svojim delom še posebej pripomogli k uspehom podjetja. To pomeni veliko priznanje ne samo za odlikovance, temveč tudi za ves naš kolektiv.
Odlikovanja bo v imenu predsednika republike TITA podelil predsednik občinske skupščine Kranj tov. Slavko Zalokar.
Ob pozdravih vseh v dvorani so odlikovanci drug za drugim prihajali na oder. Morda takole od daleč ne zgleda, pa vendar je bilo res, da so bili mnogi med odlikovanci presenečeni, ganjeni — a predvsem veseli.
sveta smo povabili tudi tovariša TITA, vendar se zaradi državniškega obiska v prijateljski Zdru-
je ta uspeh drag, ker je bil dosežen z velikimi napori in žrtvami pod Tvojim vodstvom, prav v novi socialistični družbi, v kateri je pomemben mejnik tudi v razvoju našega podjetja uvedba delavskega samoupravljanja, ki nam je dalo novo vzpodbudo za še plodnejše ustvarjalno delo.
Tov. Cofu, ki zaradi visoke starosti ni mogel priti po odlikovanje v Prešernovo gledališče, so predstavniki samoupravnih organov in vodstva podjetja obiskali na domu in mu izročili red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito
ženi arabski republiki seje žal ni mogel udeležiti, zato delovno predsedstvo predlaga, da mu pošljemo z današnje seje pozdravno brzojavko s sledečo vsebino:
Zvedeli smo, da se naše proslave žal ne moreš udeležiti zaradi
V takih pogojih je naši delovni skupnosti uspelo zgraditi trdne kadrovske, tehnološke in organizacijske temelje za izgradnjo in razvoj poslovno uspešnejšega podjetja in še bolj urejenih samoupravnih odnosov.
Dragi tovariš Tito, tudi danes, ko stoji naš kolektiv in vsa naša družba pred pomembnimi nalogami za gospodarsko in družbeno preobrazbo, smo prav tako kot v preteklosti pripravljeni prispevati svoj delež k skupnim naporom vseh delovnih ljudi Jugoslavije za uresničitev teh ciljev.
Želimo in upamo, da nas boš ob priliki ponovno obiskal in se sam
o rezultatih našega de-
Čestitkam ob 50-letnici so se pridružili tudi učenci osnovne šole Simon Jenko in zaželeli vsem članom kolektiva vse najbolje ob zlatem jubileju
Tov. Jereb Janez je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Odlikovanje mu je v imenu predsednika Tita izročil predsednik občine Kranj, Slavko Zalokar
in umetnega usnja, rekonstrukcija obrata lepil in premazov, izgradnja lastne toplarne in nabava lastnih strojev za elektronsko obdelavo podatkov, saj smo pri dvoletni intenzivni pripravi, začeli že v začetku leta 1970 uporabljati računalnik konzorcija v Škofji Loki. Število zaposlenih se bo povečalo
Na koncu mi dovolite, da se s tega mesta zahvalim vsem Savča-nom, kakor tudi vsem našim poslovnim prijateljem ter družbenim skupnostim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razvoju našega podjetja do današnje stopnje. Prav tako pa ml veleva dolžnost, da se spomnimo tistih, ki so
Še pred pričetkom dogajanja mi je eden izmed njih, Pavel Končan, dejal: »Povej mi, Jože, kdo se je spomnil name.« Mož, ki je parti-zanil, ki je bil dolgo med nami, zdaj pa še leto dni v pokoju, je bil presenečen. Pa tudi drugi.
V	imenu odlikovancev se je zahvalil Franc Sire iz avtopnevmati-karne:
»Za prejeta odlikovanja se v imenu vseh odlikovancev predsedniku republike tovarišu Titu najlepše zahvaljujem. To je priznanje celotnemu delovnemu kolektivu Save za njegove uspehe ob 50-let-nem jubileju. K tem uspehom namreč nismo prispevali samo mi, ki smo bili danes odlikovani, temveč še več naših sodelavcev.
Ko zdaj ocenjujemo rezultate našega skupnega dela, smo z njimi lahko zadovoljni, vendar ocenjevanje preteklega obdobja ni namenjeno hvaljenju, ampak mora ocena služiti predvsem kot izhodišče za naše bodoče delo. Zavedamo se, da smo v Savi tako pri poslovnih uspehih kot tudi pri ustvarjanju boljših medsebojnih odnosov še daleč od cilja, ki ga želimo doseči. Vendar so naši cilji jasni in jih sprejema večina članov kolektiva. Pot do njih ni ne lahka ne enostavna, zato nam bodo prejeta odlikovanja velika vzpodbuda pri našem delu.
V	imenu odlikovancev se predsedniku Titu še enkrat lepo zahvaljujem.«
Janez Bohorič je nadaljeval sejo:
»Na današnjo sejo delavskega
pomembnih državnih poslov, zato Ti delavci Save, zbrani na svečani seji delavskega sveta ob 50-letnici ustanovitve podjetja, pošiljamc iskrene in prisrčne pozdrave.
Ko ob tej priliki pregledujemo rezultate 50-letnega dela in razvoja, smo zadovoljni z dosežki, ki jih je dosegla naša delovna skupnost in predhodne generacije delavcev podjetja. Še posebno nam
SVET FEDERACIJ*
EDVARD KARDELJ
prepričal la.«
Udeleženci seje so predlog podprli z aplavzom.
Uradni del seje je bil s tem končan, oktet in folklorna skupina pa sta pripravila še kratek kulturni program, ki je vzbudil posebno pozornost gostov iz tujine. V večernih urah je bil v hotelu Creina družabni večer.
Posebne nagrade
S kratko informacijo smo vas že v Informatorju obvestili, da je delavski svet podjetja sprejel sklep, naj bo vsem izplačana nagrada v višini 20 din za vsako leto zaposlitve v Savi. Ta nagrada sodi v proslavljanje jubilejnega leta, višina pa je za posameznika prav gotovo utemeljena, saj so delavci z daljšim stažem tudi več prispevali k razvoju tovarne.
Nagrade bodo izplačane do 1. maja.
(Nadaljevanje na 7. strani)
SAVA
Kranj Gregorčičeva 8
Dragi tovarišiI
Iskreno mi je žal, da spričo neodložljivih obveznosti ne morem prisostvovati svečani seji delavskega sveta ob polstoletnem jubileju vašega podjetja.
Zato Vam po tej poti prisrčno čestitam ter želim še veliko nadaljnjih delovnih uspehov.
Ljubljana, 16.2.1971
{{rt1'
Komunisti prizadevno
(Nadalj. s 1. strani) utemeljeno odločili o najpomembnejših vprašanjih. Posledice najpomembnejših poslovnih odločitev prizadanejo vse oziroma večino članov kolektiva, zato jih ne smejo sprejemati strokovnjaki za posamezna področja, temveč se morajo o njih na osnovi dobro pripravljenih strokovnih predlogov odločiti predstavniki celotnega kolektiva.
— Za usodo vsakega Savčana je zelo pomembno, da bo izvršen srednjeročni program razvoja podjetja, zato je potrebno vsako leto storiti vse, da izpolnimo letni gospodarski načrt.
— Obveščenost in razgledanost članov samoupravnih organov in članov organizacije ZK je treba
saj gotovo obstajajo mnoga vprašanja v podjetju in v organizaciji, ki so dovolj pomembna za razpravo na sejah konference; sklepi konference imajo namreč zaradi svojega pomena več vpliva na hitrejše in boljše urejanje zadev, o katerih konferenca razpravlja in sklepa.
Poslovanje podjetja in delovnih enot je eno od zelo pomembnih vprašanj. Konferenca je na svoji predzadnji seji o tem temeljito razpravljala, sprejela politično oceno stanja in podprla predloge ter kasnejše sklepe delavskega sveta podjetja. Po splošni oceni in tudi po oceni sekretariata je bistveno pripomogla k izboljšanju poslovanja proti koncu lanskega leta.
želja po izobraževanju. Naši strokovni delavci si nabirajo znanje pri konfekciji radialnih avtoplaščev
stalno izboljševati, da bi lahko ti opravljali svoje naloge v organih upravljanja in političnih organizacijah.
— članom ZK je treba omogočiti, da se čim bolj angažirajo in da čim lažje razpravljajo o poslovanju podjetja in o delu organizacije ZK.
— Komunisti so dolžni tesno sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, tisti komunisti Save, ki so izvoljeni v občinske, republiške ali zvezne organe, pa so dolžni v njih aktivno delati ter zastopati interese podjetja.
Eno je določiti cilje, druga pa je cilje doseči, zato je sekretariat s pomočjo že navedenih tovarišev obravnaval pregled svojega lastnega dela in dela drugih organov ter sprejel potrebne sklepe za izpolnitev določenih ciljev.
Konferenca — naj višji organ ZK v podjetju
Organizacija v podjetju je razdeljena na štiri oddelke, ki volijo v konferenco svoje predstavnike po ključu en delegat na štiri člane oddelka. Mandatna doba članov konference je dve leti. Konferenca se je v zadnjem letu dvakrat sestala. Mnenje članov sekretariata je bilo, da je potrebno najti način za večjo aktivnost tega organa,
Konferenca je na predzadnji seji obravnavala družbenoekonomske probleme znotraj podjetja, o družbenoekonomskih problemih, ki nastajajo v Jugoslaviji v procesu stabilizacije pa je razpravljala na zadnji seji, na kateri je sodeloval tudi Andrej Marinc, član sekretariata CK ZKS.
Grupe — več možnosti za posameznega člana
Komunisti so v podjetju razdeljeni na štirinajst grup. Ta organizacija velja že dobro leto in pol, sprejeta pa je bila zato, da bi bilo več možnosti za obravnavanje tekočih, včasih morda drobnih problemov, ki pa pogosto posameznega delavca in posameznega komunista močneje prizadenejo kot kakšen drug, navidezno mnogo širši problem. Nekatere grupe so to možnost zares izkoristile, saj so na svojih sejah obravnavale konkretna vprašanja iz delovnih enot, delo samoupravnih organov delovnih enot, ukinjanje delovnih enot, delovni čas, delovno disciplino, izvrševanje programov in druge aktualne zadeve. Skrbeli so tudi za notranjo disciplino v sami organizaciji ZK ter po potrebi tudi kaznovali nedisciplinirane člane. Ker pa je delo vsakega organa, to velja tudi za organizacijo ZK, odvisno od zavzetosti njegovih članov, vse grupe niso
Med letom so komunisti opozorili na nekatere pomanjkljivosti glede discipline in na posledice, ki iz tega izhajajo. Z zavestnim pristopom k reševanju teh problemov smo dosegli, da se je tehnološka kot tudi osebna disciplina popravila
enako dobro opravljale svoje funkcije. Naloga sekretarjev oddelkov je, da poskrbe za poživitev dela v tistih grupah, kjer njihovi vodje te svoje naloge niso v redu opravljali.
Oddelki in odbori
Vsi štirje oddelki so obravnavali podobne zadeve kot grupe, poleg tega pa so razpravljali še o sklepih CK ZKS, o gospodarskem načrtu podjetja in o njegovem izpolnjevanju, o srednjeročnem razvoju podjetja, o nelikvidnosti, o obveščanju, o delu komunistov v sindikalni in mladinski organizaciji in o vrsti drugih zadev. Oddelki so obravavali vprašanje, za katere so njihovi člani menili, da so potrebna obravnave, vsi štirje sekretarji pa so se tudi večkrat posvetovali o tem, katere zadeve v podjetju in v Jugoslaviji so tako pomembne, da bi jih bilo koristno vnesti v dnevni red sej oddelkov. Tako oddelki kot tudi grupe so veliko pozornosti posvetili sprejemanju novih članov v organizacijo ZK podjetja. Najbolj delovna sta bila oddelek v obratu I. in oddelek tehnične hale.
Sekretariat je na zadnji seji ugotovil, da je tudi večina odborov dobro delala.
— Odbor za obveščanje je imel več sej, v glasilu podjetja so njegovi člani objavili več člankov o delu organizacije ZK, izdal je več informatorjev za seje političnega aktiva.
— Odbor za družbenoekonomske odnose je pripravil gospodarsko konferenco, razpravo o tezah za 18. sejo CK ZKS in pripombe savskih komunistov k tem tezam, njegovi člani so sodelovali na sejah oddelkov, kadar so ti obravnavali ekonomska vprašanja.
— Odbor za kadrovska vprašanja je sodeloval pri volitvah v samoupravne organe podjetja in delovnih enot, kritično je analiziral strukturo članstva ZK podjetja, postavil je akcijski program za sprejemanje novih članov in ga s pomočjo sekretarjev oddelkov tudi uspešno izpolnil.
— Odbor za ideološka vprašanja ni bil posebno delaven. Trenutno pripravlja program izobraževanja za nove člane ZK in ga glavno delo šele čaka.
— Odbor za razvoj samouprave in organiziranost ZK je poskrbel, da je nova organizacija zaživela, saj je bil pobudnik prvih sej grup, sedaj pa pripravlja tako organizacijo, da bodo v oddelkih člani proizvodnih in neproizvodnih delovnih enot ne pa, da so v nekaterih oddelkih predvsem člani proizvodnih enot, v drugih pa predvsem člani neproizvodnih delovnih enot.
Največkrat se je sestal sekretariat
Sekretariat je imel sedem sej. Obravnaval je vprašanja v zvezi z notranjo organizacijo ZK podjetja, vprašanja, povezana s poslovanjem podjetja in delovnih enot, samoupravljanje v podjetju in zadeve, ki so jih obravnavali centralni komite, republiška konferenca in drugi organi ZK izven podjetja. Sklenil je, da morajo republiški in tudi zvezni organi ZK sprejemati take sklepe, ki bodo jasno določali, kdo je odgovoren za izvršitev posameznih nalog. Menil je, da samoupravljanje izven delovnih organizacij zaostaja za samoupravljanjem v delovnih organizacijah in da je treba jasneje opredeliti odgovornost nosilcev političnih funkcij. Na zadnji seji in na nekaterih sejah prej so člani sekretariata odločno kritizirali tiste ukrepe državnih organov, za katere so menili, to so na seji tudi dokazovali, da ne podpirajo teženj po boljšem gospodarjenju. Od obravnavanih vprašanj, ki se nanašajo na širšo družbo, je zanimivo omeniti, da so zahtevali zmanjšanje obremenitev gospodarstva in da so menili, da mora biti ZK bolj pozorna do socialne diferenciacije v družbi, kot je bila pozorna doslej.
Največ pozornosti je sekretariat dal internim vprašanjem podjetja in organizaciji ZK. Ko je analiziral volitve v samoupravne organe podjetja, je ugotovil, da je več kot ena tretjina članov delavskega sveta podjetja včlanjena v ZK in da je trinajst odstotkov članov svetov delovnih enot članov ZK. Na sejah je obravnaval tudi poslovno sodelovanje podjetja, zadeve, ki so se pojavljale kot problematične v posameznih delovnih enotah, sprejemanje novih članov, delitev OD, kršitev delovne discipline komunistov in podobno. Seveda pa je po vsaki obravnavi sprejel ustrezne sklepe, za njihovo izvršitev so bili zadolženi člani sekretariata, člani oddelkov, predsedniki odborov in drugi komunisti.
In kakšni so zadnji sklepi sekretariata:
— Letni gospodarski načrt, ki bo ustrezno prilagojen, je osnovni zakon podjetja, ki nam bo pomagal vključiti se v stabilizacijo.
— Naloga vodilnih delavcev je,
da sodelavce seznanjajo z nalogami delovnih enot in delovnih skupin, da pojasnjujejo zadeve, ki jih zanimajo, da skrbe za vse večjo osveščenost članov kolektiva in za stalno zmanjševanje nasprotja med fizičnim in umskim delom.
— Sekretariat je sklenil, da je treba ugotoviti, kakšen je materialni položaj socialno najšibkejših skupin delavcev, in najti ustrezen način, da se jim zagotovi zadostna sredstva za življenje.
Bistvena značilnost dela sekretariata, konference in vseh organov ZK v podjetju je bila v preteklem obdobju ta, da niso obravnavali zadev samo v ozkem krogu, temveč so na svoje seje pogosto vabili tudi nečlane organizacije, člane vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij pa tudi člane občinskih, republiških in zveznih organov ZK. Tudi komunisti Save, ki so izvoljeni v občinske in republiške organe ZK, so te svoje naloge prizadevno opravljali.
Borut šnuderl
18.2.1971
SEMPERIT
AKTIENGESELLSCHAFT
SAVA
Industrija Gumijevih, Usnjih in Kemičnih Izdelkov z.Hdn.d.Herrn Generaldirektor Dipl.Ing. Janez BERAVS
64OOI Kranj
Jugoslavien
Sehr geehrter Herr Generaldirektor !
Die Feier des 50-jShrigen Bestandea der Firma SAVA ist una ein villkommener AnlaB, Ihnen und allen Angehorigen des Unternehmens die herzlichsten Gluckviinsche dee Hauses Semperit auszudrticken.
Die freundschaftlichen Beziehungen unserer heiden Firmen aind aus der traditionellen Verbundenheit gevachsen und haben das gegenseitige Vertrauen begrhndet. Vir aind iiberzeugt, daB vir auf diesem Fundament eine echte und dauerhafte Kooperation zum beideraeitigen Nutzen aufbauen kbnnen.
Nehmen Sie bitte das Abbild des Semperit-Zentruma in Vien ala Zeichen unserer Verbundenheit entgegen.
Mit dem Ausdruck aufrichtiger Vertachatzung
SEMPERIT Aktiengeaellschaft
Telelon: (0 22 2) 65 47 51 Sefi« Telex : 01/1889 Telegr.-Adr: Semperit Wien
SPOŠTOVANI GOSPOD GENERALNI DIREKTOR!
Proslava 50-letnice obstoja -firme SAVA nam je dobrodošla prilika, da izrazimo Vam in vsem delavcem Vašega podjetja v imenu SEM-PERIT-a naše naj prisrčne j še čestitke.
Prijateljski odnosi obeh naših podjetij so zrasli iz tradicionalne povezanosti in so dokazail medsebojno zaupanje. Prepričani smo, da bomo na tem temelju, v obojestransko korist, lahko zgradili pristno in trajno kooperacijo.
Prejmite prosim, sliko Semperit — centra iz Dunaja, kot znak naše povezanosti.
Z izrazom resničnega spoštovanja
SEMPERIT
AKTIENGESELLSCHAFT
Rueger l. r.
Dr. Lodgman Z. r.
»•••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«
Slavnostno kosilo za vse povabljene je bilo v hotelu Creina
Občni zbor sindikalne organizacije Sava
Brez razprave
(Nadalj. s 1. strani)
sednik mladinske organizacije Sava. Mnogi mu priznajo umirjenost in razsodnost pri delu, zato bosta s tov. Marcijanom prav gotovo učinkovito sodelovala.
Obema naše iskrene čestitke k izvolitvi, novemu vodstvu sindikata pa želimo veliko uspehov pri delu.
Na isti seji so izvolili tudi druge člane izvršnega odbora in to: — Vule Cicmil — predsednik komisije za socialno varstvo — Rajko Derling
— Ilija Dimitrijevski — predsednik komisije za kadre in izobraževanje
— Franc Golob — predsednik komisije za samoupravljanje — Zofka Grozelj — Zdravko Hlebec
— Toni Horvat — predsednik komisije za šport in rekreacijo — Jože Jeruc — Alojz Kokalj — Andrej Košič
— Stane Rotar — predsednik komisije za samopomoč — Franc Sire
— Janez Sušnik — predsednik kulturne komisije
V začetku februarja je bil občni zbor sindikalne organizacije SAVA. Skrbno pripravljenega sestanka se je udeležilo kar dve tretjini vabljenih — razen vodij delovnih enot.
Ko smo na predsedstvu naše sindikalne organizacije pripravljali občni zbor, smo menili, da je vloga vodij delovnih enot tako pomembna, da je nujno seznaniti jih z našim delom, z delom in problemi delavcev v njihovih enotah. Oni žal niso mislili tako, zato niso prišli na občni zbor. Kaj lahko sklepamo iz tega? So s svojo neza-
valvacija ali splošna gospodarska situacija. Redki, ki so se opogumili in z govorniškega odra povedali svoja mnenja, so bili konstruktivni in so celo spodbujali ostale navzoče k razpravi. Vendar pa je v glavnem pri tem tudi obstalo. To pa pomeni popolno nezainteresiranost za skupne naloge in probleme, ki bi jih morali upoštevati tako na občnem zboru kakor tudi pri delu v podjetju.
Potem je bil predlagan program dela za prihodnje obdobje. Prisotni so ga soglasno potrdili in razrešili dosedanje vodstvo sindikal-
Sindikalni občni zbor je bil sicer dobro obiskan, vendar pa prave diskusjie na njem ni bilo. Vprašajmo se, kje so vzroki za to nezainteresiranost in skušajmo le to odpraviti
vzetostjo potrdili, da jih ne zanimajo problemi delavcev v njihovih enotah? So ignoranco občnega zbora potrdili pripombe delavcev, da vodje zavirajo delo sindikalnih pododborov in da ne razvijajo ter ne upoštevajo samoupravnih odnosov.
Obširno poročilo o delu sindikalne organizacije in referat o bodočih nalogah na občnem zboru nista izvala razprave: niti kritike niti priznanj. Je temu kriva de-
ne organizacije. Na prvi seji na novo izvoljenega sindikalnega vodstva so izvolili tudi svojega predsednika in tajnika in druge člane izvršnega odbora. Na predlog komisije za zaključke pa je odbor tudi le-te sprejel in z njimi začrtal osnovne naloge za bodoče. O tem več na drugem mestu.
Povsem razumljivo se nam zdi, da bodo mnoge izmed nas zanimali ti zaključki, zato jih v celoti objavljamo.
Tehtno in preudarno presojanje članov sindikata o nastalih spremembah v naši družbi je porok, da b o"š i n d i k a ~Tah~ko™odi gr a {'Tis t o vlogo, zaradi katere obstoja
ZAKJUCKI OBČNEGA ZBORA
z dne 9. februarja 1971
Mesto in vlogo sindikalne organizacije danes in v bodoče opredeljuje samoupravljanje in uresničevanje samoupravnih odnosov in poslovnih ciljev združenega dela delavcev. Vsebino delovanja in neposredne naloge naše sindikalne organizacije bodo v bodoče zato določali predvsem interesi vseh delavcev in delovnih enot. Glede na občasna protislovja, ki se ka-ežjo v posameznih interesih znotraj kolektiva in v različnih interesih posameznih delavcev, mora biti delovanje sindikalne organizacije usmerjeno v usklajevanje interesov posameznih delavcev s splošnimi družbenimi interesi in cilji skupnosti delavcev našega podjetja. Ob tem se mora sindikalna organizacija prizadevati, da pri slehernem samoupravnem odločanju in pri delovanju vseh mehanizmov samoupravnega sistema prevladajo interesi in cilji celotne delovne skupnosti.
Glede na tak položaj bodo osnovne naloge sindikalne organizacije naslednje:
Posebno skrb bo sindikat moral posvetiti lastni organizranosti, da bi lahko med delavci in vdelovnih enotah podjetja spoznal njihove interese in stališča ter jih poskušal usklajevati v splošno družbeno korist. O tem je na zadnjih sejah razravljal že dosedanji odbor in predlagal, da se v ta namen v najkrajšem času izdela statut sindikalne organizacije. Osnutek statuta naj se članom predloži v razpravo do letošnjega kolektivnega dopusta.
Aktivnost sindikalnih pododborov ni bila zadovoljiva, zato bo v bodoče potrebno proučiti in na novo določiti naloge sindikata v sindikalnih pododborih, oziroma v vseh delovnih enotah podjetja. Na občnem zboru je bila nakazana potreba po morebitni spremembi sedanje organizacije pododborov: statut sindikalne organizacije naj bi določil delegatski način sestave sindikalnega odbora iz članov vseh delovnih enot in jim določil tudi naloge za delo v enotah. Politične razmere v naši družbi nasploh terjajo različne spremembe in med njimi tudi spremembo volilnega sistema, v katerem bo delegiranje imelo svojo neposredno veljavo.
3.
Člani in organi sindikalne organizacije se morajo še posebno angažirati v razpravah in pri oblikovanju sprememb splošnih aktov podjetja in nadaljnjem izgrajevanju takšnih odnosov v podjetju, ki bodo realna podlaga za razvijanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov in za varovanje pravic delavcev. Sindikat bo sestavni del samoupravnega mehanizma v podjetju preko svojih članov izražal stališča in dajal predloge o poslovnih zadevah in se prizadeval za realizacijo samoupravnih odločitev. Pri tej dejavnosti bo še zlasti dolžnost članov in organov sindikata, da bodo v pripravah na volitve članov organov upravljanja delovali dovolj prepričljivo in odgovorno.
ter da sprejemajo odločitve z jasno določenimi gospodarskimi koristmi in cilji) in da se krepi osebna odgovornost vseh delavcev, ki se tako ali drugače vključujejo v samoupravne postopke.
Pojavi neurejenhi odnosov, nezadovoljstva delavcev in nesamo-upravnega urejanja zadev v nekaterih delovnih enotah so ob rešitvah in možnostih, ki jih dajejo statut in drugi akti podjetja, predvsem problemi ljudi samih. Glede na to, da stopnja in obseg odgovornosti za uresničevanje samoupravljanja in urejanja odnosov nista za vse delavce enaki, bo za rešitev teh pojavov potrebno zaostriti samoupravno disciplino vseh, predvsem pa najodgovornejših in vodilnih in strokovnih delavcev podjetja.
Zaradi devalvacije dinarja bo v našem podejtju prišlo do precejšnjih sprememb v predvidevanjih letošnjega gospodarskega načrta. Smo eno od podjetij oziroma industrij, ki mora pretežni del surovin za reprodukcijo uvažati. Kljub temu pa se bo sindikat dogovarjal in zavzemal, da se zaradi tega ne sme zmanjšati osebni standard našega delavca, ampak da se iščejo in izkoristijo vse možnosti, rezerve in ukrepi, ki bi nam pri prebroditvi teh težav lahko pomagali.
Med notranjimi ukrepi naj imajo važno mesto izpopolnitve sistema operativnega planiranja nalog odgovornost delavcev za realizacijo vseh nalog in poslovnih uspehov enot, ki naj pripomorejo k ustvaritvi večjega dohdka podjetja. Sindikat se bo dosledno zavzemal za tako delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo temeljila na rezultatih dela in ne bo odtujevala ustvarjenega dela dohodka delavcev delovne enote, ki ga ustvarja. Politika delitve dohodka mora temeljiti predvsem na rezultatih poslovnih učinkov, zato se bo sindikat zavzemal za dosledno
Anton Bajuk
—	sodeloval bo pri načrtovanju skrbi za pridobitno manj sposobne delavce, za socialno in zdravstveno ogrožene, pri načrtovanju stanovanjske politike in prehrane delavcev, pri vzdrževanju stikov z upokojenci ipd.,
—	razvijal in poglabljal bo kulturne in športne dejavnosti v podjetju in se pri tem zavzemal za še večjo množičnost, kutluro dela in za boljše odnose med ljudmi,
—	z nadaljnjim pridobivanjem članov samopomoči bo zbiral sredstva, da bi še v večji meri lahko brezobrestno in hitro pomagal delavcem z dajanjem denarne pomoči.
7.
Sindikat bo pozorno spremljal družbenoekonomsko in politično dogajanje v podjetju. Pri tem se bo zavzemal za sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju z namenom,
3^516 yu sava 121 op par is1 34516 yu sava
yougocom par Is par Iz, 1 7. 2. 1971.
te lex: 369
sava - krranj , predsedniku d.s.
kolektivu save čestitam ob 50 - letnici v prepričanju , da bo tudi v nadalje zel^olno uspehov.
drago dol insek, predstavnik sav. priv. komore u par iz u
34516 yu sava yougocom pari?
Sindikat se bo prizadeval za uresničevanje samoupravljanja in urejanje samoupravnih odnosov in na tem tudi vztrajal, kot je bilo dogovorjeno s široko javno obravnavo ob sprejemanju statuta in drugih samoupravnih aktov podjetja. Osnovna zahteva sindikata bo, da se samoupravljanje v smislu statutarnih predpisov čimbolj približa delavcem v delovnih enotah, da se razvija samoupravljanje v smislu dobrega gospodarjenja in stalne krepitve organizacijske, tehnološke, planske in delovne discipline, da se poglablja samoupravna delitev med kolektivnimi izvršilnimi odbori podjetja (in da novi gospodarski odbori redno spremljajo delo strokovnih služb
izvajanje vseh določil o oblikovanju in delitvi dohodka, ki jih vsebujeta statut in novi pravilnik o dohodku. Objektivno ocenjevanje poslovnih uspehov delovnih enot bo v mnogočem odvisno od realnosti meril, zato bo potrebno stalno proučevanje teh meril in izenačevanje pogojev poslovanja DE, da bi s tem spodbujali gospodarno delo delavcev in jim olajšali razumevanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu. V tej zvezi se bo zavzemal predvsem za objektivno ugotavljanje internega dohodka delovnih enot in za pravično delitev osebnih dohodkov delavcev po določilih statuta in pravilnikov podjetja. S pravičnejšo razdelitvijo sredstev za osebne dohodek bodo tudi medsebojni odnosi boljši, saj bodo vzpodbujali visoko produktivno delo delavcev in zagotavljali socialni mir v podjetju.
Sindikat bo podpiral, razvijal in spremljal tudi druge dejavnosti svojih članov, ki so z njihovim delom na delovnih mestih v posredni zvezi in ki naj pomagajo urejati njihove socialne razmere, bogatiti njihov prosti čas in dvigati zavest. Pri tem delu bo sodeloval s strokovnimi službami podjetja, ki se s tem ukvarjajo, in s svojimi komisijami izpolnjeval program dela za tiste dejavnosti, ki so v zadnjih letih močno razvile:
da bi s skupnim prizadevanjem, dogovarjanjem in enotnimi stališči vplival na posamezne samoupravne odločitve v pogledu ekonomskega razvoja podjetja in razvoja medsebojnih odnosov.
Za uresničitev teh nalog bo:
—	organizral v sodelovanju s strokovno službo nekatere izobraževalne akcije za člane sindikalnih organov,
—	vztrajal v dogovoru s strokovno službo na izpopolnitvi informiranja delavcev podjetja in to s podatki o poslovni uspešnosti posameznih delovnih enot (kot je bilo že določeno s statutom in pravilnikov o knjigovodstvu) in učinkovitosti dela posameznih organov upravljanja, predevsem še kolektivnih izvršilnih odborov podjetja,
—	organizral dajanje pomoči delavcem pri urejanju dolžnosti, pravic in obveznosti iz delovnih razmerij in pri varovanju njihovih samoupravnih pravic,
—	vztrajal, da se predlogi za samoupravne odločitve oblikujejo s temeljito strokovno obdelavo in z zbiranjem mnenj in stališč posameznih delavcev oz. delovnih enot podjetja in da sprejete odločitve jasno določajo cilje, sredstva ir odgovorne nosilce izvršitve, ki so podvrženi ustrezni kontroli in odgovornosti.
USPELA AKCIJA MLADINSKEGA VODSTVA
Seminar na Jezerskem
V soboto in nedeljo, 13. in 14. februarja 1971, je bil na Jezerskem seminar za mladinke in mladince našega podjetja.
Bil sem že na nekaterih seminarjih, kjer so sejali po ustaljenem redu; za ta seminar pa moram reči, da ga je preveval nov veter, nove misli. Program, ki naj bi zadovoljil in pritegnil poslušalce, da bi obravnavali najnovejše ekonomske probleme in da bi dobili poleg tega še praktične nasvete, ni lahko sestaviti. Poseben problem je diskusija, kjer se ponavadi bolj molči kot pa govori. Zaradi tega, bodo morali organiza-
trjuje tudi udeležba, ki je bila v primerjavi z lanskim letom dosti številnejša. Takih in podobnih seminarjev bi moralo biti še več, nanj pa bi morali pritegniti čim več mladih.
HLEBEC Zdravko — služba kontrole kakovosti
»Predavanja so bila dobro pripravljena, prav tako tudi predavatelji. Najbolj zanimiva tema, vsaj za mene, je bila o perspektivnem
ti, še vedno je veliko gumarjev na neustreznih delovnih mestih. Z diskusijo nisem bil zadovoljen. Premalo je bilo pobudnikov debat, kajti v razpravi bi se razkrili številni konkretni problemi, ki razjedajo nas mlade. Pred seminarji bi morali pripraviti vprašanja, da da bi tako dobili od predvidenih udeležencev teme, ki bi jih zanimale. Tako bi bila verjetno tudi diskusija burnejša. To se je videlo po zaključku seminarja, ko se je razvila burna debata ob Planšarskem jezeru.«
TULIPAN Simon -prešani izdelki II
»Izbor tem je bil zelo posrečen, samo sobota je bila preveč prenatrpana, medtem ko je bila v nedeljo na programu samo ena tema. Temu primerna je bila tudi pozornost prisotnih, posebno pri zadnji sobotni temi. Najbolj me je zanimalo nedeljsko predavanje kako organizirati sestanke, čeprav so bile ostale teme prav tako zanimive. Pogrešal sem razgovor o tekočih gospodarsko političnih problemih, samo potem bi morali imeti na razpolago več časa. Diskusije so bile slabo pripravljene in zato predlagam, da bi v bodoče dobili material že v aktivih po DE, kjer bi predlagali teme in kjer bi se pripravili na diskusijo, ki mora biti sproščena, ne pa, da se vsak boji, da bi se
Izobraževanje svojega članstva, to je ena glavnih nalog, ki si jih je komu zameril ali da ne bi rekel zadal nov aktiv MO v Savi. Seminar na Jezerskem je bil eden prvih preveč.«
rezultatov takšne politike.	Dragi bralci: to so mnenja treh
udeležencev, njihove želje in pri-
torji seminarjev v bodoče izbirati razvoju našega podjetja. Žal je pombe. To nam bo služilo^ za pri-
tov. Balanč vso stvar prikazal hodnje, da bi seminarje se bolje bolj površinsko. Za to predavanje pripravili.
je bilo premalo časa, zato bi mo- Ker je ta seminarj prvi, odkar Verjetno je k samemu vzdužju ra!i v bodoče za take teme rezer- smo izvolili novo vodstvo naše orna seminarju dal pečat obisk vo- virati več časa. Veliko je bilo go- ganizacije, smo njenega predsedni-dilnih delavcev podjetja: glavnega vora o samoupravljanju in odgo- ka tov. Štefana Zrinjskega prosi-direktorja Janeza Berva, Boruta vernosti, premalo pa o odnosih li, da nam na kratko pove svoje Šnuderla in Antona Laha. To je v podjetju, o napredovanju, kaj- misli o seminarju, vsekakor vzpodbudno in lepo, posebno ker smo ravno takrat poslušali tov. Francija Balanča iz EOS o perspektivnem razvoju našega podjetja, o ustvarjanju in delitvi dohodka. To je za nas mlade morda najbolj zanimivo pod ročje, posebno v času devalvacije in stabilizacije. Pa dosti o tem.
Preberite, kaj so o seminarju me- številko, bo dan odprtih vrat go-
take teme in .predavatelje, ki bodo resnično pritegnili prisotne in jih vzpodbudili k debati.
Kako proslavljamo...
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dan odprtih vrat
nili nekateri udeleženci:
KONJAR Magda — kadrovska služba
vah na to praznovanje pa je treba rešiti še vrsto težav. Posamezniki, ki so za to zadolženi, neumorno Medtem, ko boste prebirali tole delajo, mi pa vas bomo sproti obveščali.
tovo že za nami. Povem pa naj, da bo tak način spoznavanja med našimi svojci in tovarno postalo tradicionalno, to pomeni, da bo dan odprtih vrat vsako leto.
Teme, ki smo jih poslušali na seminarju, so bile, vsaj za mene, v celoti zanimive. Najbolj pa me
Piknik za vse Savčane
Sklep
Pravkar minula proslava je samo del prireditve v jubilejnem letu. Mislim, da je v celoti uspela; upajmo da bodo uspele tudi ostale predvidene akcije. Kadar govo-ali bo tu- rimo o uspešnem delu podjetja, nas imamo v mislih predvsem člove-
UREDNIK
Veliko bolj obširna
, .	-i	, . . di svečana, je odvisno od ima	~™...
je vsekakor pritegnila prva, ki jo m _ b reč -e vseh Savča„ ka.deiavca. Tako naj bo tudi ob
2SS&SLfSS/ES r-7*7““Vg*."*
v kranjski industriji. Tema je bila brze =»,nl1 1,h »» “»J*- 0b »"P1"«-prikazana in podana zelo stvarno, s primeri dejanskega stanja v kranjski industriji. Prav v tem času, to je v času stabilizacije našega gospodarstva, smo iz predavanja lahko spoznali vsaj približ no stanje v kranjskih podjetjih in s kakšnimi ukrepi se bodo lotili reševanja problematike. Zdi se mi, da je bila tudi za ostale mladince ta tema med najbolj zanimivimi, saj je bilo v diskusiji dosti vprašanj. Teme, ki so jih predavali predavatelji iz našega podjetja, so že nekoliko bolj poznane kot prva.
Mislim, da so nekatere teme na seminarjih prevečkrat zastopane, druge pa nekoliko zanemarjamo.
V tem času dosti govorimo o osebni odgovornosti. Večkrat slišimo, da razvoj podjetja sloni na ramah mladih, zato bi morali poskrbeti tudi za pravo vzgojo mladih, da bi tako res lahko dosegli prave cilje in predvsem, da bi še bolj uredili medsebojne odnose.
Glede organizacije seminarja nimam pripomb. Menim, da so se organizatorji potrudili, to pa po-
predsedniku delavskega sveta ’ ’ s a v a ’ ’
kranj
ob velikem prazniku, ki ga praznuje vaša tovarna, sprejmite nase Iskrene čestitke z zeljo, da bi vaša tovarna in vas delovni kolektiv dosegal tudi v bodoče tako lepe in velike delovne rezultate.
podjetje, za ptt promet kranj
34513 ptt krn# 34547 yu sava oh 0720=
»Vesel sem, da smo z našo skupno akcijo uspeli. K uspehu so pripomogli vsi udeleženci, saj je bila pozornost, razprava in udeležba na zavidljivi ravni. Mislim, da je inž. Ilija Dimitrievski z izobraževalno komisijo pripravil in organiziral seminar tako, kakor si le želimo. Posebno koristna se mi je zdela razprava po končanih predavanjih. Spoznali smo, da le združeni in organizirani nekaj pomenimo in dosežemo. Prepričan sem, da bodo mladinci tisto, kar so pridobili na seminarju, uspešno uporabili pri aktivnosti po delovnih enotah.«
Ali je seminar uspel ali ne, človek kot posredni udeleženec težko sodi. Sodbo o tem, po mojem mnenju, lahko da samo tisti, ki je žrtvoval precej prostega časa za to, da bi seminar uspešno potekal. O tem, kakšni so bili njegovi načrti, njegova pričakovanja in kakšni so njegovi zaključki, nam je tov.
Ilija Dimitrievski
povedal sledeče:
»Namen seminarja je bil v prvi vrsti zbrati večji del aktivnih mladih ljudi, ki delajo v naši tovarni, omogočiti jim, da se bolj med se-
boj spoznajo, izmenjajo misli, dopolniti njihovo znanje na določenih področjih, da bi lažje spremljali, sodelovali in ocejevali samoupravne sklepe ter poslovne odločitve upravnih organov.
Ker ima večina udeležencev tehnično izobrazbo, smo se odločili za teme s
—	področja ekonomike
% oblikovanje in delitev dohodka,
% petletni in letni plan Save in njen položaj, v panogi, tako v Jugoslaviji kot v svetu,
—	o samoupravnih principih (razvoj samoupravljanja),
—	o položaju ZM v naši družbi in njenih nalogah in
—	osnovnih principih komuniciranja med ljudmi.
Gradivo smo dobili samo za področje ekonomike, ga razmnožili in razdelili poslušalcem pred pričetkom seminarja. Pri pripravljanju programov in bodočih izobraževalnih akcij želimo čim več predlogov mladih ljudi naše tovarne. Predloge lahko pismeno naslovite na predsedstvo MO — Sava, izrazite na sejah predsedstva ali preko predsedstva posameznih aktivov po delovnih enotah.	STANE MARKELJ
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiii
Upokojenci, vabimo vas na morje!
Vse upokojene delavce našega podjetja obveščamo, da so samoupravni organi podjetja na predlog kadrovske službe sprejeli sklep, po katerem bodo v bodoče prejeli regres za letovanje tudi vsi savski upokojenci. Regres v višini 400.— N din bodo dobili izplačan v mesecu juliju.
Kadrovska služba podjetja je sprejela tudi sklep, da bo letos organizirala za upokojence in njihove družinske člane letovanje v počitniškem domu Zavoda za letovanje Kranj v Novigradu. V omenjenem počitniškem domu bo možno letovati od L do 20. septembra, izmena pa bo trajala po 10 dni. Predvidevamo, da bo cena dnevnega pensiona okrog 35,00 N din. Ce računamo, da bo stal prevoz v Novigrad in nazaj okrog 50.— N din za osebo, potem bo »SAVA« z dodelitvijo regresa vsakemu upokojencu plačala 10 dni prijetnega dopusta na morju.
Počitniški dom v Novigradu je našim upokojencem dobro znan, saj so se lani skoraj vsi udeležili dvodnevnega izleta v Novigrad, ki je po izjavah udeležencev prav lepo uspel. Kadrovska služba bo v času od L do 20. septembra v Novigradu rezervirala nad 300 ležišč, zato se za letovanje lahko prijavijo poleg upokojencev tudi njihovi sorodniki in znanci. Kadrovska služba sprejema prijave do 20. marca letos. Vse podrobne informacije so na voljo v kadrovski službi —- oddelek za družbeni standard, tel. 22-521, interna št. 220.
Pri nas gotovo nimamo točnih naslovov vseh savskih upokojencev, zato naprošamo vse, da nam čimprej pošljejo naslove svojih stanovanj, da pri izplačilu regresa ne bo nepredvidenih nevšečnosti.
Kadrovska služba
lllllimilimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Po načelu, da pri nas ne roma v koš nobeno pismo, objavljamo danes dvoje, troje pisem naših vojakov. Žal je bil ob koncu januarja in do srede februarja tudi v uredništvu tako dren, da nismo mogli nikamor. To opravičilo smo dolžni predvsem tebi, dragi Janez, saj smo tvoje pismo prejeli že 25. L, naslednjega pa ob savskem prazniku. No, objavljamo jih.
»Po dolgem času se vam zopet oglašam z daljnega Mostarja, kjer služim vojaški rok. Čeprav malo pozno, pa vseeno želim vsem članom kolektiva srečno in veselo 1971. Še posebno pa to želim sodelavcem iz mehanične delavnice. Hkrati se kolektivu tudi prav lepo zahvaljujem za denar, ki ste mi ga poslali za novo leto. Prosil bi vas tudi, če bi mi lahko pošiljali tovarniški časopis, kajti zanima me, kaj je novega v podjetju. Vojaško suknjo nosim sedaj že peti mesec in sem se že na marsikaj privadil, tako da se imam sedaj še kar dobro. Seveda pa vseeno ni tako, kot je v civilu.
Prav lepo vas pozdravlja
vojak Janez.«
»Pišem vam iz Rogoznice. Tu služim vojaški rok. Rad bi se vam zahvalil za denar, ki sem ga prejel od vas za novo leto. Denar sem prejel danes, v januarju sem bil na dopustu. Prijetno ste me presenetili s tem denarjem. Med dopustom sem velikokrat prišel tudi v tovarno. Imel sem kaj videti. Na vsakem koraku sem takoj opazil velik napredek. Najbolj me je presenetilo, ko sem prišel v novo halo. Štirinajst mesecev res ni veliko, videl pa sem, kaj vse se lahko novega zgradi in dogradi v tem času.
Prvič sem služil vojaški rok na otoku Visu, od tu pa sem bil premeščen v Rogoznico. To je malo mestece ob jadranski obali. Poleti živo, pozimi pa sama žalost, da jo je treba iskati. Tu bom tudi ostal, do odslužitve, od katere me loči točno še 80 dni. Ali mi je težko? Niti najmanj ne! Dnevi mi kar hitro minevajo, le ti zadnji so malo daljši.
Rekli so mi, da se vam moram javiti vsaj mesec dni prej, preden pridem domov. Sicer vam bom še pisal, da bo, ko pridem iz vojske, vse v redu in da bi se lahko takoj zaposlil.
Tovariško vas pozdravljam in vam želim mnogo uspehov.
Ivan Lipar.«
Poleg letnega obračuna dela so gasilci Save proslavili 40-letnico društva
Izredna delavnost in aktivnost članov industrijskega gasilskega društva v tednu od 8. do 13. februarja je dokazovala, da se nekaj pripravlja. Le kaj naj bi to bilo? Minilo je 40 let, odkar so v naši tovarni ustanovili gasilsko društvo, zato so se gasilci z veliko vnemo pripravljali na to počastitev. Istočasno pa so pripravljali tudi obračun enoletnega dela, katerega polagajo občnemu zboru.
V počastitev 40-letnice je bilo vse v prazničnem vzdušju. Opravili so nadzor oz. kontrolo nad gasilskimi orodjarnami in orodjem, da je bilo vse do potankosti urejeno, vse oglasne deske v tovarni so bile opremljene s fotografijami raznih gasilskih tekmovanj, katerih
podjetja Janez Beravs, pomočnik glavnega direktorja Helmut Tur-zanski, direktor kadrovske službe Borut Snuderl in drugi predstavniki podjetja ter predstavniki občinske gasilske zveze, predstavnik Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo in predstavniki gasilskih društev iz Iskre, Tekstilin-dusa, Stražišča in Brega.
Gasilci so poleg letnega obračuna o delu industrijskega gasilskega društva v kratkem referatu prikazali tudi razvojno pot od ustanovitve društva do danes. Zanimivo je omeniti, da je še danes en ustanovni član redno zaposlen, to je Žibert Ludvik, voznik tovornega avtomobila, osem pa je že upokojenih. To so: Šmajd Anton, Marko-
Občni zbor industrijskega gasilskega društva Sava je najprej pozdravil njegov predsednik Marjan Ceferin.
vič Jože, Jarc Blaž, Oman Anton, Poličar Viktor, Bajželj Martin,
so se v preteklosti udeleževali. V jedilnici delavske restavracije je bila lepo urejena razstava gasilskega orodja, kot epilog vsemu pa je bila dobro organizirana in izvedena vaja na Stari pošti. V tej vaji je sodelovala skoraj tretjina članstva industrijskega društva (okrog 50). Prikazani so bili razni sistemi napada na goreč objekt (razvit je bil trodelni napad na staro pošto); vodo so črpali iz reke Kokre. Zelo zanimivo je bilo pogledati reševanje ljudi z drsenjem po platnu, slutiti Ocena strokovnjakov z Zavoda za boljša mesta posameznikov in požarno, reševalno in tehnično tudi ekip, ki jih je poslalo na tek-službo Kranj in z občinske gasil- movanje kar štiriintrideset kranjske zveze je bila zelo dobra. »kih podjetij. V soboto so se po-Naslednji dan je bil sklican obč- merile v veleslalomu na ^zelo leni zbor, ki se ga je udeležilo okrog deni progi ženske nad 25 let in 110 gasilcev in gostov, med kate- moški nad 35 let. Ženske so se rimi so bili tudi glavni direktor kar dobro odrezale in lahko rečem, zagrizeno borile, saj je bilo
Uranič Stane in Florjančič Janko. Teh mož so se naši aktivni gasilci ob počastitvi 40-letnice spomnili, jih povabili na letni občni zbor ter jim izročili diplome in plakete kot priznanja za njihovo delo.
Iz poročil, ki so jih na občnem zboru podali predsednik društva, poveljnik, poklicni gasilec, in pozneje iz razprave se je ugotovilo, da je društvo med letom opravilo ogromno delo, da so bili gasilci stalno pripravljeni kjerkoli intervenirati in da so tudi uspešno intervenirali. Že predsednik je omenil, da je bilo v tovarni v preteklem letu 19 začetnih požarov, ki pa so bili zaradi izurjenosti prostovoljnih gasilcev in ostalih delavcev takoj pogašeni. Kako redko se danes v poročilih še pojavlja opomba, da kdo opravlja prostovoljne ure. Gasilci so bili tisti, ki so v preteklem letu opravili kar 2500 prostovoljnih ur za razne požarne akcije v tovarni, izven tovarne ter za strokovno izpopolnjevanje članov. Člani društva so se v preteklem letu udeležili raznih tekmovanj: v občinskem merilu so zasedli prvo mesto, v področnem merilu drugo mesto, v republiškem merilu pa so prav tako uspešno nastopili, saj so bili nagrajeni z zlato gasilsko značko. S temi tekmovanji so nam dokazali, da so častno zastopali našo tovarno.
Omenili smo že, da je bilo lani v tovarni 19 začetnih požarov in da so bili vsi takoj pogašeni. Zahvala za to j e.bila izrečena vsem članom kolektiva, ker so takoj in uspešno reagirali. Potrebno znanje za gašenje začetnih požarov so dobili na demonstracijskih vajah. Teh je bilo lani 67, udeležilo pa se jih je 2237 članov kolektiva ali 80
IV. zimsko - športne igre končane
Letošnje IV. zimsiko športne tem razredu je bilo 70 tekmoval-igre, v organizaciji Občinskega cev.
sindikalnega sveta, so bile v Moj- v nedeljo so bile priprave za strani.	tekmovanje že kar vročične. Po
Število udeležencev (391) je dalo sobah so škrtale pile, kot v kak-zagrizeno borbo za naj- šni mehanični delavnici. Vsak je
na tihem upal na uspeh, ki ni bil odvisen samo od tekmovalca, ampak tudi od njegovih smuči.
Ob tekmovalnih progah je bilo pravo bojno posvetovanj e, kje so »haklci«, kako je najbolje »jemati« -vratca in podobno. Trema je bila na višku, ko je starter pozival telkmovalce na start. Naša več padcev, vendar ni nobena tek- tekmovalka — ime bom zamolčal movalka odstopila. Naša Marjan- —. mi je zaupala, da ji je srce na ca Jerman se je kar dobro plaši- startu tako razbijalo, da je mi-rdla na deseto mesto.	slila, da bo srce prej na cilju ka-
Pri moških sta se naša veterana kor ona. Se štetje in start, tekmo-£do Bertoncelj in Stane Golob valka št. 1 Zdenka Kristan »Sa-dobro odrezala. Edo se je z od- va« je že brzela med vratci, na lično vožnjo uvrstil na tretje me- tiho sem upal, da se bo vse srečno sto, Stane pa na sedemnajsto. V izteklo, vendar je majhna nepre-
Čestitka in zahvale
Ob 50-letnici obstoja tovarne »SAVA« Kranj čestitam vsem članom kolektiva in želim še mnogo delovnih uspehov
vojak Janez.
HVALA, TOVARIŠI GASILCI
V imenu upokojencev — častnih članov našega industrijskega gasilskega društva se iskreno zahvaljujem za priznanja, ki ste nam jih podelili ob praznovanju 40-letnice delovanja gasilcev v Savi.
Z vami se veselimo vaših uspehov, zavedajoč se, da je del tega tudi plod našega dela.
Valentin Svete
Za lepo poročno darilo se prisrčno zahvaljujem sodelavkam DE avtopnevmatike in nekaterim delavkam v DE klinasti jermeni.
Vera Mahič
Ob smrti dragega moža in očeta STUDNA STANKA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti in nama izrazili sožalje.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Milka Studen in hčerka Mili Svetek
Po klicu »na pomoč« je prišla desetina naših gasilcev in organizirala reševanje objekta in ljudi.
odst. vseh zaposlenih. To je zelo razveseljiv podatek, še bolj pa bo, če se bo v bodoče teh vaj udeležilo še več delavcev.
Omenim naj še, da so člani našega društva v preteklem letu pokazali svojo veliko zavest in se v velikem številu odzvali največji humani akciji — darovanju krvi. Vsem izražam največjo zahvalo z željo, da tudi vnaprej ostanejo zvesti krvodajalskim akcijam.
Na občnem zboru je podal poročilo tudi predstavnik gasilske desetine iz obrata III., v katerem je opisal delavnost te desetine, pohvalil pa je tudi sodelovanje z gasilci v Kranju, s katerimi so med letom organizirali skupno gasilsko vajo na Vrhniki.
Po plodni razpravi, ki je nakazala nekaj utemeljenih in koristnih misli, se je oglasil tudi glavni direktor, ki je izrazil odkrito priznanje in pohvalo članom gasilskega društva ter jim zaželel še v naprej take in še večje uspehe, istočasno pa obljubil vsestransko pomoč.
Iz razprave in direktorjeve želje so se izluščili jasni zaključki, da bodo gasilci morali tudi v bodoče zelo marljivo delati. Izražena je bila tudi želja, da se v te vrste pritegne čimveč mladih delavcev. Vsem pa je popolnoma jasno, da bo uspešnost zagotovljena s tem, če bodo aktivni gasilci uspeli zainteresirati vse zaposlene delavce v naši tovarni, saj vemo, da se samo s skupnimi napori dosega velike cilje.
Nadiževec Rudi
vidnost Zdenko položila na trdo snežno podlago in na peto mesto v skupni uvrstitvi.
Nisem imel več časa premišljevati: že je bila na progi naša tekmovalka in lanskoletna republiška prvakinja na tekmovanju usnjarjev in gumarjev na Zelenici Ema žagar, vozila je odlično in zanesljivo ter zasedla prvo mesto. Bravo Ema, in še enkrat iskrene čestitke! Pohvaliti moram tudi našo še neizkušeno tekmovalko Ivanko Juhant za »korajžno vožnjo« in solidno dvanajsto mesto.
Na startu so bili že mlajši tekmovalci do 25 lat; naša tekmovalca Valenčič Andrej in Rupar Ivan sta imela startni številki 19 in 18. Na cilju sta zamenjala mesti, in sicer je bil Valenčič tretji, Rupar pa četrti. Čestitamo.
V skupini nad 25 do 35 let je bilo prvo mesto že oddano za nekdanjega državnega prvaka in dolgoletnega tekmovalca inž. To-
maža Jamnika. Opravičil je pričakovanja z izredno drzno in hitro vožnjo.
Naši tekmovalci so vozili izredno dobro, posebno še Drago Zajc, ki je z elegantno in hitro vožnjo dosegel sedmo mesto, Zupan Andrej osmo mesto. Andrej je malo razočaral, vendar ne moremo reči, da ni vozil solidno, pozna se mu, da ni dovolj treniral. Udir Janez si deli 12. in 13. mesto, ostali pa so se uvrstili do 35. mesta, kar je še zadovoljivo ob dejstvu, da je bilo v tej skupini kar 100 tekmovalcev.
Prijavljenih je bilo ca. 40 ekip. Ekipa »Sava« I. se je uvrstila na drugo mesto za »Iskro« I., »Sava« II. pa na šesto mesto.
Ob tej priliki še enkrat čestitam vsem tekmovalcem in tekmovalkam za dosežene uspehe. Obe^ nem se zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili nastop na omenjenih igrah.	Toplak Nejko

Tokrat vam predstavljamo skupino najbolj aktivnih smučarjev Save in sicer: Andreja Valenčiča, Ivanko Juhant, Draga Zajc in Nejca Toplaka.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.