požtnina piatana v gotovim Leto LVII. v Ljubljani, v petek, dne 2. avgusta 1929	Št. 173
St. 2 Din
Naročnina	^^^	a	111—I Cene oglasov
Dnevna Izdajo iMn	^^^	l slolp. pelll-vrsla
za državo SHS ^^^^	V	K^	U	^^^ #	J^B	™ mali oglasi po 150
I f II Jyv # i^a
za Inozemstvo	j&V j^^m ^ ^^B	4HWy ^^H g B^m	^ uredniškem delu
mesečno 40 Din	j^R^^—^gflBP	■ T^ ||||HbfP^ ^Sstf nMKml ififi	^BBBM^ vrstica po 10 Din
nedeUsKa Izdala ^^^^^ ^^^^^^^^^	^HHV	^^»■MBT?**^ p Pri vcfilero □
celoletno v Jugo-	_	naročilu popust
SKS	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	'r^^«
dneva po prazniku
za državo SHS
maU oglasi po 1-50
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6/IJJ Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo -* Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2329
Informativen Ust za slovenski narod
Oprava /e vKopltarlevl ul.St.6^- Čekovni raCun: Clubl/ana Stev. lO.GSO ln 10.349 xa lnserate. Sara/cvoSt.7503. Z.aqrelt St. 39.011. Vraga In Duna/ St. 24.797
Moskovska Priprošnjica
(Izvirno pismo »Slovencu«.)
Moskva, 28. julija 1929.
Sovjeti so nadomestili slovansko rusko iTobojnico s socialistično rdečo zastavo in »pordečili« nebroj ruskih mest, ulic, šolskih in drugih zavodov. A »Krasnaja ploščad«, eden najstarejših moskovskih 'trgov, je seveda ohranila tudi po preobratu svoje zgodovinsko ime. Kakor v drugih slovanskih jezikih ima v ruščini pridevnik »krasen« (»rdeč«) še pomen »sijajen, lep«. Izrazi kot »krasen dan«, »krasna devica« in slični so jako priljubljeni v narodnih pesmih. Ta besedna igra je boljševi-kom prišla prav. Nekdanji moskovski »Najlepši trg« se zove prejkoslej »Krasnaja ploščad«, a seveda v pomenu »Rdeči t. j. re-volucijski, sovjetski trg«. Malokateri kraj stare Moskvo druži toliko zgodovinskih spominov! Sredi trga dviga svoje ueštevilne, indijskim pagodam slične, mavrično pisane kupole in glavice starinska stolnica Vasilija Blaženega. Nad njeno lepoto vzhičen je baje dal Ivan Grozni iztakniti oči nesrečnemu arhitektu, da ne ponovi v kateremkoli drugem kraju svoje stavbe. Tudi najpoznejši na trgu, dokaj leseni psevdoklasični spomenik Mininu in Požarskemu obuja spomin na najtežji trenutek ruske zgodovine: boj zoper Poljake v Moskvi in početke Romanovih. Mrko gleda tekom stoletij s potoki krvi polito »Lobnoje mesto«, kamenit pomol, odkoder so ljudstvu citali vladne ukaze in obglavljali zločince. Med drugimi je tu končal svoje življenje iz pesmi »Volga, Volga« toliko znani glavar volških kozakov Stenjka Razin. A najsvetejši zaklad »Krasne ploščadi« in vse razsežne Moskve pomeni od nekdaj čudodelna podoba Moskovske Priprošnjice, Iverske Matere Božje.
Moskva je postala ruski Rim, cerkvena prestolica mnogo peprej, kakor je dobila značaj politične prestolice. Od polovice XIV. stoletji! se je preselil sem metropolit, najvišji cerkveni glavar, in ta dogodek je imel velike posledice. Obenem z oblastjo moskovskih ve-likih knezov in poznejših carjev je rastlo število moskovskih samostanov, cerkva in svetinj. Koncem XVI. stoletja se je oprostila ruska cerkev carigrajskega varuštva, in je postal njen glavar samostojen patriarh. Nikon, neustrašeni reformator, ljudski dobrotnik, a obenem krut in oblasten povzročitelj usodnega razkola med oficijelno cerkvijo in staroverci, je največja osebnost med moskovskimi patriarhi. Na višku svojega sijaja, ko še ni slutil poznejšega padca in dolgoletnega prognanstva, je rusko prestolico obogatil z njeno najvišjo svetinjo.
Iverija (Gruzija ali Georgija) je poleg Armenije ena izmed najstarejših krščanskih dežel. Po starem vzhodnem izročilu so vrgli apostoli po Kristusovem Vnebohodu žreb, ki je vsakemu določil kraj za njegovo delovanje. Sveta Devica bi se morala napotiti na Kavkaz. Predno je dospela tod, se je še ustavila na tedaj poganski Sv. Gori (Atosu) in je po-kristjanila njene prebivalce. Od tedaj sta Iverija in Sv. Gora pod posebnim pokroviteljstvom Božje Matere, kot njeni apostolski deželi. V zvezi s tem izročilom je tudi zgodovina čudežne Iverske Marijine podobe. Kakor pripoveduje pobožna povest, je morala iz Bizancije pobegniti neka pobožna rodbina, kjer se je pričelo preganjanje zoper češčenje svetih podob (ikonoklasti). Na poti je morala družinska mati vreči v morje Marijino podobo, katero so že dolgo častili v rodbini, ker sicer ne bi ušla zasledovalcem. Sv. slika se ni potopila, temveč je odplavala naprej, dasi je imela težek zlat okvir. Pozneje je postal sin one matere menih na Sv. Gori in nekoč pri ribolovu v morju je zagledal znano sliko. Stekel je po tovariše, da odplavajo s čolnom po njo. Med tem je nastala tema. Vendar so menihi tudi ponoči oddaleč zagledali sv. podobo, ker je žarela sredi mrkih valov v čudežni luči. A veslači so se zaman napenjali: Marija se jim je vedno umikala. Razumeli so naposled, da niso poklicani in so odplavali po svojega opata. Slednji je takoj lahko dvignil sliko iz vode. Iz tega so sklepali, da želi Marija svojo sliko pustiti v samostanu, ne da bi jo povrnili prvotnim lastnikom. To se je baje dogodilo dne 31. marca leta 999 na Sv. gori in sicer v Iverskem samostanu. Marija je torej prišla med sinove svoje apostolske dežele. Od tedaj se imenuje tudi čudežna podoba Iverska Božja Mati.
Cim je postal Nikon leta 1652. patriarh, je pričel graditi po navadi takratnih velikašev svojo »zadužbino«, kakor pravijo Srbi: samostan ob valdajskem jezeru. Takrat ali še poprej je naročil na Sv. Gori posnetek podobe 'iverske Božje Matere in ga je dal bogato okrasiti z biseri ter diamanti. Zalibog nimam pri roki virov, pa se tudi ne spominjam nadaljnjega razvoja dogodkov Menda je prišla sv. podoba v Moskvo na zeljo carja Alekseja, očeta Petra Velikega, ali je tam ostala 'po Nikonovem padcu. Vsekakor jo kmalu oostala davna moskovska svetinja, in
Velike pridobitve za Ljubljano
Carinarnica se bo zidala — Tramvaj bo vozil v Šiško — Minister Korošec za razširjenje ljubljanskega kolodvora — Regulacija
Ljubljanice
Belgrad, 1. avg. (Tel. Slov.) V Belgradu se je mudil te dni zastopnik mestne občine ljubljanske, ki je v različnih ministrstvih interveniral v raznih občinskih zadevah Ljubljane. Predvsem so nastale težkoče povodom zidanja carinarnice. Kakor znano, so nastopila različna mišljenja med finančnim in prometnim ministrom, in sicer v vprašanju odstopa sveta, na katerem naj bi se postavila carinarnica. Ljubljanski zastopnik je v intervencijah težkoče odstranil ter se bo carinarnica zidala. Prometni minister je osvojil stališče ljubljanske mestne cbčine.
Nadalje jc zastopnik interveniral v zadevi razširitve ljubljanske cestne železnice v smeri proti šiški. Pri tem je bila glavna zapreka vprašanje križanja ccstne železnice z državno železnico na Gosposvetski cesti. Križanje je
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Minister za notranje zadeve jc izdal naslednje poročilo: Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ministrstvo za notranje zadeve, je na dan . avgusta vladal v vsej državi popoln red in mir, kakor na vsak drug delavnik. Delavstvo v mestih in v industrijskih centrih jc opravljalo redno svoje delo. Manifestacije, ki so jih nameravali komunisti prirediti po celi Evropi l.avg., pri nas niso prišle do izraza. Mere, ki so bile predvidene, da bi se te manifestacije preprečile, niso bile potrebne, ker ni bilo demonstracij.
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Ministrski svet je imel sinoči sejo pod predsedstvom pred-eednika vlade Petra Živkoviča, na kateri so pretresali vse dosedanje finančne zakone, ki so imeli v celoti, kakor je znano, okoli dva tisoč različnih odredb. Ministrski svet je še enkrat pregledal vse te odredbe, ker je bilo naloženo vsem ministrstvom, da jih pregledajo in odločijo, kateri izmed njih naj se v obliki zakona nadalje ohranijo. Ministrski svet jc število teli
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minister je spričo nesoglasij, ki so nastala napram stališču njegove komisije, in stališču, ki ga je zastopal katoliški oziroma pravoslavni episkopat, odločil, da se prosvetna zakonodaja odloži za nedoločen čas. Pozneje se je iz istega ministrstva javilo, da obstoji tendenca, da se do začetka letošnjega šolskega leta uzakoni vsaj srednješolski zakon. Med počitnicami se je pa nagromadilo mnogo načelnih vprašanj, na katera naj bi ministrstvo dalo načelna navodila. Zlasti gre za različna dovoljenja za otvoritev novih zasebnih šol. Na vsa ta vprašanja, pismene in ustne predloge je zadnje čase prosvetno ministrstvo odgovorilo, da bodo vse šole, oziroma javnost, dobila načelne odločitve in sploš-
sedaj dovoljeno in je pričakovati, da se bo cestna železnica v kratkem podaljšala proti šiški. Zastopnik Ljubljane je nadalje interveniral glede razširitve ljubljanskega kolodvora. Prometni minister dr. Korošec jc v principu pristal na to, da se razširi ljubljanski kolodvor, čim bodo denarna sredstva na razpolago.
Nadalje se je šlo za ureditev avtomobilskega prometa. Trgovinski minister je zastopniku obljubil, da bo šel ljubljanski mestni občini na roko ter da bo podpiral njen predlog.
Skupno z načelnikom odbora za osuševanje Barja g. Knezom je zastopnik Ljubljane sprožil tudi vprašanje regulacije Ljubljanice in osuševanja ljubljanskega Barja. Dosegel je, da se bo v proračun za 1. 1930-31 vstavil v ta namen znesek v višini 500.000 Din.
Zagreb, 1. avg. (Tel. »Slov.«) 1. avgust je potekel popolnoma mirno. Nikjer ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Vsa javna poslopja so bila zastražena. Na periferiji pa so celo noč patruljirali oddelki orožništva in policije. Po rezultatih, ki jih je policija ugotovila v Samoboru in preiskavah v Zagrebu, ki so nato sledile, se lahko reče, da je komunistična nevarnost prenehala. Policija je izvršila nekatere hišne preiskave pri elementih, ki so se zdeli nevarni, ter je nekoliko ljudi aretirala. Policija tudi ni prejela nobene prijave, da bi se delavci branili 1. avgusta priti na delo.
Naša dele-
odredb znižal na 200 Sestavil se je poseben odbor ministrov, v katerega so vstopili ministri Uzunovič, Srskič, Kumanudi in Šverljuga, ki bo pregledal te uredbe. Nadalje je ministrski svet obravnaval vprašanje reparacij v zvezi s konferenco v Haagu. V Haag bo šel tudi fin. minister dr. Šverljuga in šef naše delegacije v reparacijski komisiji Boškovič. — Zunanji minister dr. Marinkovič se je vrnil v Belgrad.
na navodila v zakonski osnovi. Tudi z druge strani se jc čulo, da je materijal za srednješolski zakon že urejen in zakon že podpisan.
Vaš dopisnik je na vsa ta vprašanja dobil obvestilo, da je prosvetni minister Boža Maksi-movič ta materijal uredil in da stojimo neposredno pred razglasom oziroma podpisom srednješolskega zakona. Srednješolski zakon bo vseboval vrste srednjih šol, nadalje bo prinesel odločitev, katere gimnazije naj se ukinejo, oziroma ostanejo, nadalje določbe o učnem osebju, določbe o plačali učnega osebja in določbe o številu srednjih šol. Posameznosti teh določb sicer šc niso znane, vendar se do-znava, da je računati z ukinitvijo ene gimnazije v ljubljanski in ene v mariborski oblasti.
Škofovska konferenca v Zagrebu zaktjučena
Zagreb, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Škofovska konferenca se je vršila v torek in sredo pod predsedstvom zagreb. nadškofa tir. Bauerja. Pni dan je konferenci prisostvoval apostolski nuncij Pellogrinetti. ki pa je nato odpotoval na oddih v Italijo. Najvažnejše vprašanje, ki ga je konferenca obravnavala, jo šolski zakon, ki mu škofje posvečajo posebno paž-njo, ker je od tega zakona odvisna vzgoja mladine. Konferenca je storila važne sklepe, ki pa se drže v tajnosti. Danes dopoldne 30 prišle na vrsto slučajnosti, o katerih se je razpravljalo do večera, nakar se je konferenca zaključila. Poleg Pellegrinettija so dosedaj odpotovali ljubljanski škof Jeglič, mariborski škof Karlin, baški škofijski administrator Bu-danovič ter škof Pušič iz Hvara.
Živahno delo v zun. ministrstvu
Belgrad, 1. avg. (Tel. Slov.) V zun. ministrstvu se vrše živahne priprave za bodoča važna pogajanja v Haagu in za pogajanja z Bolgarijo. Poleg tega se posveča posebna pa-žnja vprašanju nadaljevanja pogajanj s Francijo radi izplačila srbskih predvojnih dolgov, glede katerih je liaaško razsodišče določilo, da jih moramo plačati v zlatih frankih.
Reorganizacija prosv. ministrstva
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Z novo uredbo o organizaciji prosvetnega ministrstva so ukinjeni posamezni pokrajinski oddelki oz. odseki ter se ustvarjajo novi odseki, ki bodo organizirani enotno za vso državo. V zvezi s to reorganizacijo prosvetnega ministrstva se pričakuje tudi, da bodo nastopile velike osebne spremembe, kei uuiiu prišle na incsia načelnikov odsekov, oddelkov in poročevalcev osebe z višjo kvalifikacijo, kakor so jo imele dosedanje.
Izredno dobra koruzna žetev
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Po poročilih, ki jih je dobila centrala srbskega zadružništva, bo letošnja koruzna žetev izredno dobra ter bo zlasti glede kvalitete na vrhuncu. Srbsko zadružništvo pripravlja veliko akcijo, kako naj bi se omogočil izvoz te koruze. Istotako pripravlja vse potrebno, da bi sc pospešil izvoz vina, ki ga je, nc samo starega, ampak tudi novega, v izobilju. Izvoz vina se bori z nemalimi težavami. Kar se pa tiče letošnjega pridelka pšenice, pravijo zaupniki, da je kvaliteta nekoliko trpela, pač pa bo napredovala kvantiteta.
„Male Novine" prenehajo
Zagreb, 1. avg. (Tel. >Slov.«) Zagrebška Jugoštampa jo sklenila ustaviti opoldan izhajajoči list »Male novine«. Kot razlog se navaja premajhna razprodaja, ne izključuje pa se možnost, da bo list začel pozneje zopet izhajati.
Zadruge za zakon
o napredovanju kmetijstva
Belgrad, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Kmetijsko ministrstvo je poslalo glavni zadružni zvezi na vpogled zakon o napredovanju kmetijstva. Zastopniki glavne zadružne zveze so se v svojih strokovnih mnenjih izrazili v načelu za ta zakon.
Prvi avgust v Jugoslaviji brez incidentov
Seja vlade
Samo desetina odredb iz finančnih zakonov ostane —
gacija za Haag
Pred podpisom srednješolskega zakona
že leta 1669. pri naslednjem carju Fedoru so za njo zgradili malo kapelico, prizidano na vrata ob Krasni ploščadi. Potem je samo enkrat, za krajšo dobo, zapustila ta prostor leta 1812. ob Napoleonovem navalu, a se je kmalu povrnila nazaj. Tekom časa sta stisnila dvojna starinska vrata dve mogočni poslopji: historični muzej in mestna duma (magistrat). A tudi tujec je takoj moral opaziti, čim je stopil iz Kremlja na Krasno ploščad, malo kapelico pod starinsko, z zlatimi zvezdami posejano modro kupolo. Noiri so se neprestano pele zahvalne in priprošnje molitve ter jc gorelo nebroj sveč. Zunaj so se vedno gnetli verniki. Tudi oni, ki so samo korakali mimo, so se odkrivali in prekriževali. Kratko molitev je opravil stalno še car, če je le prišel v Kremelj. Razen tega so ljudje vedno povabili »vneto Priprošnjico, Mati Gospoda v višavah« tudi k bolnikom, za god, pri blagoslovitvi nove hiše in slično. Peljali so sv. podobo s starinsko šesterovprežno kočijo, pred katero se je zopet odkrival sleherni človek. En menih je vedno sedel zunaj poleg voznika, dočim je držal drugi gorečo svečo noiri I v vozu. Mislim, da sc spomni le skromne sa-
motne lučke sleherni človek, ki je bil kdaj v Moskvi. V Iverski kapelici so molili podnevi in ponoči, in so bili tod enako zastopani vsi slanovi ter sloji. Poleg preprostega kmeta, delavca ali malega uradnika ste vedno lahko videli visoke častnike ali sijajno opravljeno dame. Neprenehoma so prihajali tudi romarji iz vseh ruskih krajev, da ponesejo domov Marijin blagoslov. Baš pred Iver-sko kapelico se je zjokal ganjen kardinal Vanutelli in rekel, da nudi ta vroča ljubezen ruskega ljudstva do Marije najboljše upanje za bodoče zedinjenje krščanskega sveta. (Pisal je o tem pri nas č. g. dr. Ivan Knific v svojem moskovskem polopisu. Opravil je to pot v družbi č. g. Gregorja Potokarja, zdaj župnika v Šmartnem blizu Velenja kratko pred svetovno vojno, in objavil svoje vtise menda v prvem vojnem letniku »Doma in sveta«. — Op. uredništva.) .
V težkih povojnih in revolucijskih letih je videla seveda Iverska Božja Mati še več tolažbe in pomoči potrebnih vernikov, kakor kdarkoli poprej. Nedvomno so jo oropali bolj-seviki težke zlate odeje (okvirja), a vendar je ostala na svojem mestu. Pozneje so prinesli
vsi svetovni listi zasrainovalen napis, ki so ga dale napleskati sovjetske oblasti nad I versko kapelico: »Verstvo je opij za ljudstvo!« Osramotil je samo svoje duhovite avtorje... Toda rusko rdeče tirane je slejkoprej bodlo v oči, da se tudi pod njihovo oblastjo, ki naj pomeni človečanski raj na zemlji, vedno zbira toliko duševne in materijelne pomoči potrebnega ruskega ljudstva! Saj je to bil vsakodneven dokaz, da je komunizem kot nazor o svetu brez osnove v človeškem srcu in življenju. Zato so zdaj sklenile, da »radi regulacijo trga« Iversko kapelico podro, podobe pa se niso upali oddati v muzej, kakor imajo sicer navado, ampak so jo pustili prenesti v drugo cerkvico. Iverska Mati Božja bo seveda tudi v svojem novem kraju ostala največja svetinja mnogotrpečega ruskega naroda in se bo zasvetila spet v vsem svojem sijaju, ko moskovskih nasilnikov več ne bo... Groza, ki obhaja verno rusko ljudstvo pri ne-čuveni žalitvi njegove Priprošnjice, bo jako malo koristila rdečim kremeljskim mogotcem. Saj je le dokaz njihove čedaljebolj naraščajoče nemoči spričo notranje okrepitve in obnove vere v duši ruskega uarodal
Obrtni zakon
i.
Sedanja vlada želi odpraviti vsa viseča rprašauja iu na ta način odstraniti razne nesporazume in trenja, ki se pojavljajo v javnosti.
Tudi na socialno političnem polju je še mnogo nedovišeaega, ki vpije ali po zboljšanju ali po zgraditvi od fundamenta. Med ta vprašanja spadajo v prvi vrsti obrtni zakoni.
Sedaj veljavni so namreč popolnoma zastareli in ne odgovarjajo več niti taktičnemu stanju niti potrebam časa.
le potrebe zahtevajo enoten obrtni zakon za vso državo. Moderni obrtni zakon bi se moral omejiti na urejevanje odnosov, v katerih stoje obrtna podjetja med seboj in napram državnim ter samoupravnim oblastem.
Glavni znak preživelosti sedanjih obrtnih zakonov je ta, da obsega določila, ki spadajo izključno med delavsko zaščitno zakonodajo. Radi tega bi moral novi obrtni zakon vse te materije izključiti, ki naj bi se obdelale v posebnih zakonih.
Katere so materije?
V	vseh obrtnih zakonih v naši državi so norme o načinu izplačevanja delavskih mezd, o odpovednem roku, o prekinitvi službenega razmerja. Dalje so v obrtnih zakonih poglavja, ki obravnavajo službeni odnos in učno razmerje obrtnih vajencev ter poglavja, ki se nanašajo na reševanje sporov, izhajajočih iz službenega odnosa obrtnega pomožnega osobja.
Vse te in slične norme bi se mogle obdelati v posebnih zakonih in sicer bi morali dobiti poleg novega obrtnega zakona še te-le zakone:
L Zakon o delovni pogodbi pomožnega osobja;
2.	Zakon o vajencih.
3.	Zakon o obrtnem sodstvu.
Delovna pogodba je obdelana že v naših rivlnih zakonih. V prvi vrsti je merodajno v naši zakonodaji načelo privatne pogodbe in svobodnega pristanka delavčevega.
V	predpostavki svobodnega pristanka je pa velika zmota. Znano je dejstvo, da ni delavec v največ slučajih svoboden pri sklepanju pogodbe. Zelo velikokrat mora sprejeti delo pod vsakim pogojem. Ce je tako, ne more postati individualna pogodba edini in glavni regulator službenega razmerja. Potreben je zakon, ki daje več, kakcr pa zaščito individualnih pogodb, ki vsebuje prisilne norme v cilju zaščite delavcev in ki se ne more razveljaviti z nikako pogodbo.
Sicer že obstoja pri nas specijelni zakon, ki urejuje po teh načelih službeno razmerje, to je zakon o delovni pogodbi trgovskih pomočnikov in sorodnih strok, ki je v veljavi le v Sloveniji in Dalmaciji. Vendar pa je potreben splošen zakon o delovni pogodbi pomožnega osobja, ki naj bi veijal za vse vrste pomožnega osobja, v kolikor ne nujajo specijelni zakoni posameznim panogam pomožnega osobja boljše zaščite.
Da bi se zavaroval delavec pred raznimi poizkusi izkoriščanja, bi moral obsegati zakon še te odredbe:
L Delavska plača se mora plačevati vedno v gotovini in le izjemoma tudi v naturalijah;
2.	Za delavske plače jamči podjetje, pod katerega firmo se vrši delo.
Zaračunanje predujmov bi se moralo urediti tako, cla bi smel delodajalec odtegniti samo četrtino plače na račun predujmov.
3.	Zaščititi bi se morale delavske mezde pred rubljenjem. Pred vojno je bil del delavske plače zaščiten pred rubežnijo. Ker je bil ta del fiksiran v denarju, je radi devalvacije danes delavska mezda nezaščitena in se sme rubiti v celoti.
4.	Zaščita ob priliki prekinitve službenega razmerja. Sicer obstojajo že po sedaj veljavnih zakonih odpovedni službeni roki. Toda ti roki so večji del prekratki, poleg tega se pa smejo potom medsebojne pogodbe poljubno lzpreme-niti. Ker je pa delavec šibkejši pogodbenik, ga je treba v tem pogledu tako zaščititi, da se določijo ob priliki prekinitve službenega razmerja čim daljši odpovedni roki, ki se ne morejo skrajšati ali ukiniti niti s pristankom delavca.
Polje delavske zaščite je zelo široko in ne more biti za vse delavce enako. Radi tega so potrebne posebne dopolnitve k tem prisilnim normam. To bi bile kolektivne pogodbe.
Kolektivne pogodbe so nujno potrebne iz dveh razlogov. S kolektivno pogodbo se razširja število prisilnih norm, ki urejajo službeno razmerje, a tako, da velja'ta razširitev samo za določen čas in določen krog delavcev. Dalje so kolektivne pogodbe garancija za mir v tovarniških in obrtnih obratih._
Novi rekord ladje
Priprave za
Haag, 1. avg. (Tel. »Slov.c) Bodoča konferenca vlad v Haagu bo sedaj dobila ofici-jelno ime. Holandsko zunanje ministrstvo je danes določilo, da ime konference ne sme imeti nikako označbe o svojem posebnem mi-rovnopolitičnem pomenu. Konferenca se bo imenovala enostavno: >Conference de !a Haye 1929.«
Haag, 1 avg. (Tel. Slov.) Nemška delegacija na konferenci bo najmočnejša in bo obsegala 91 oseb. Druga največja delegacija pa je angleška, v kateri je 65 oseb. Francoska delegacija je nastanjena v treh raznih hotelih.
London, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Telegraph«, je Amerika na povabilo Anglije, Francije, Italije, Belgije in Nemčije že izjavila, da bo poslala na haaško konferenco svojega opazovalca. Razen tega bodo
konferenco
Američani najbrže sodelovali tudi pri delih tehničnega odbora,
Italija bo sprejela Joungov naHrt.
Rim, 1. avg. (Tel. Slov.) Pri odhodu italijanske delegacije v Haag je Mussolini dal naslednjo izjavo: O Youngovem načrtu ni mogoče podati absolutne sodbe. Presojati se ga mora z vpoštevanjem njegovih predhodnikov. Očividno predstavlja kompromisno obliko, zglajeno na medsebojnih koncesijah. Dalje tudi ni mogoče, presojati samo posamezne dele načrta, ne da bi se pri tem ne vpoštevali tudi drugi deli. Kakor so podčrtali sestavitelji načrta, so vsi njegovi deli neločljivo zvezani med seboj. Italijan, vlada je proučila Youngov načrt, vpeštevaje to dejstvo in je pripravljena, sprejeti ga kot celoto in neločljivo tvorbo, če bodo to storile tudi druge vlade.
Angleško-mska pogajanja prekinjena
poudarjal, da vlada radi svoje obljube, ki jo je dala angleški poslanski zbornici, ne more dopustiti ruskega poslaništva v Angliji, dokler nista rešeni vprašanji predvojnih dolgov in propagande. Henderson je potem predlagal, da bi se pogajanja o teh spornih vprašanjih zopet začela v Londonu '•ne 14. avgusta, česar pa Dovgalevski še sprejel.
London, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se z oficijozne strani javlja in s tem potrjuje vest iz Moskve, da so angleško-ruska pogajanja začasno prekinjena in da se je Dovgalevski zopet vrnil v Pariz. V razgovoru med Hendersonom in Dovgalevskim se je rusko stališče preceziralo s tem, da naj Anglija najprej brezpogojno da zopet agrement za ruskega poslanika v Angliji. Henderson pa je
Popoten neuspeh komunistov
Pvri avgust skoraj brez nemirov — Udeležba na komunističnih prireditvah majhna — Le v Kišinevu prišlo do spopadov
tam 1. avgusta niso pripetili nikaki neredi ter da vlada povsem normalno stanje. Komunisti so priredili le dve majhni manifestaciji, ki pa ju je policija takoj zadušila.
Dunaj, 1. avg. (Tel. Slov.) Na današnji dan kljub policijski prepovedi napovedane komuni-• stične demonstracije so popolnoma izostale. K i temu je veliko pripomoglo tudi deževno vreme, ! ki se je začelo zvečer.
Bukarešt, 1. avg. (Tel. Slov.) Današnji dan j je po dosedanjih vesteh v vsej državi potekel mirno. Radi varnosti so še ponoči aretirali več komunistov, in sicer 50 v vsej državi, od teh j 10 v Bukarešti. Delavci nikjer niso stavkali. Do resnejših spopadov je prišlo opoldne v Kiši-nevu, kjer je nastopilo na cestah okoli 100 komunistov z zastavami in plakati. Proti njim je nastopilo vojaštvo in policija ter je prišlo do streljanja. Pri tem je bil en komunist ubit, 21 pa je bilo aretiranih.
Sofija, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Bolgarska agencija javlja, da spričo strogih korakov policije izgleda, da bo 1. avgust potekel popolnoma mirno. Dosedaj ni bilo opaziti niti v prestolici niti na deželi nikakih poskusov komunističnih manifestacij.
Budimpešta, 1. avg. (Tel. Slov.) Policija je strogo pripravljena. Močne straže korakajo po ulicah. Po deželi je mirno in ni bilo nikjer dogodkov.
Atene, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Dosedaj je potekel današnji dan po vsej državi brez posebnih dogodkov. Oblasti so odredile stroge vojaške ukrepe in objavile, da bodo zatrle vsak poskus manifestacij in demonstracij. V preventivnem zaporu je okoli 100 komunistov. Komunisti so za večer napovedali zborovanje v okolici Aten.
Berlin. 1. avg. (Tel. »Slov.«) Današnje komunistične demonstracije proti vojni so bile manj obiskane, kakor vse prejšnje komunistične demonstracije. Vlaki, ki so vozili od severnih in vzhodnih delov mesta, so bili okrašeni z zastavami in plakati, ki so imeli napise »Branite Sovjetsko unijo, domovino vseh delovnih ljudi« in »Vojna imperialistični vojni«. Predvsem je bilo videti, da so bile demonstracije naperjene proti socialnim demokratom. Tudi nagovori s terase bivšega cesarskega gradu so bili naperjeni v glavnem proti socialnim demokratom, katerim se je očitalo, da nimajo pravice, nastopiti danes, 1. avgusta za mir in proti vojni, ker niso preprečili graditve oklopne križarke in ker so nastopili za vojaški proračun. Edina stranka na svetu, ki da bo nastopila za mir tudi s silo, je komunistična stranka. Nagovori so bili zelo kratki. Sprevod nekoliko tisoč komunistov je bil prav miren. Tudi v delavskih okrajih Berlina kažejo ceste vsakdanjo sliko, pač pa so razobešene rdeče zastave.
Pariz, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Policija je aretirala 40 komunistov, med njimi nekaj prvakov, ki so živahno delali na pripravah za 1. avgusta ter pregnala iz države 48 tujcev, ki so se bavili s komunistično propagando. V nekem hotelu so našli 31 zavojev deto-natorja. Lastnik hotela je pobegnil. Policija ga išče.
Pariz, 1. avg. (Tel. Slov.) Iz St. Etienna javljajo, da je policija izvršila mnogo hišnih preiskav in zaplenila več dokumentov in brošur. Izvršila je preko 30 aretacij ter zasledila nekega komunista, bivšega gimnazijskega profesorja. ki ga je policija iskala že dve leti.
London, 1. avgusta. (Tel. (Slov.) Reuter javlja iz Šanghaja, da se proti pričakovanju
99
Zeppelinov" polet
Friedrichsbafen, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Davi ob 3.11 je vstopil dr. Eckener v zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je potem ob 3.15 zapustil hangar in se dvignil na pot. V tem trenutku se je s strehe hangarja spustil na zrakoplov slep potnik. Pri skoku se je raztrgala odeja zrakoplova, tako da je prišel slepi potnik v notranjost. Tako so preiskali vso notranjost zrakoplova, toda radi teme niso našli nikogar. Tako bo slepi potnik tudi potoval v
Ameriko. Ob 3.30 je zrakoplov zapustil Fried-richshafen v zapadni smeri. Ob 6 zjutraj so ga pri najlepšem vremenu opazili nad Baz-lom. Nato so ga videli v Puntrutu v bernskem kantonu, ob 10.30 je letel nad Maconom, ob 10.58 nad Lyonom, potem pa je zrakoplov vzel smer po dolini Rodana proti Gibraltarju. Kakor se poroča, mora zrakoplov na potu nad južno Francijo in Severno Španijo računati z deloma močnimi nasprotnimi vetrovi. •
procesa proži dr. Taki
^UICIHCH
London, 1. avg. (Tel. »Slov.«) »Bremen^ je danes dospel v Plymouth in je torej pri vračanju iz Amerike dosegel nov rekord 4 dni 17 ur in 15 minut. Povprečna hitrost je znašala do 27.19 vozlov na uro.
Osem rudarjev ubitih
Pariz, 1. avg. (Tel. Slov.) V premogovniku Jeanne Baptiste v Courcellesu se je pripetila težka eksplozija premogovnega prahu. Pri tem je bilo ubitih 8 delavcev. Do sedaj so mogli iz zelo poškodovanega rova spraviti samo štiri trupla.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Najbrže že danes nastop zapadnega vremena, fron talne nevihte, padec temperature, nevarnost viharjev. Južne Alpe: Vedno bolj oblačno, verjetnost neviht, pozneje morda ohlajenje.
Mnvnoartelca vr»t,ipn«lr» nnnno^A Pv^l^-., ^
. - — - —--—--- ---------- —■ •■ " J.T»... LA.IUII1U
oblačno z zmernimi vetrovi. Temperatura se ne bo bistveno spremenila.
Praga, 1. avg. (Tel. »Slov.«) V procesu proti dr. Tuki je bil danes zaslišan kot priča delavec Mraz, ki je sedaj radi ropa blagajne za 8 mesecev zaprt v garnizijski ječi v St. Terezinu. V preiskavi je dal več pojasnil o Tukovi tajni organizaciji in o tihotapljenju orožja na Slovaško. Mraz je na splošno presenečenje izjavil, da je njegovo izpovedbo v St. Terezinu pred preiskovalnim sodnikom izsilil ravnatelj garnizijske ječe. Grozili so mu, da ga bodo vtaknili v ono celico, v kateri je bil zaprt Princip, atentator na Franca Ferdinanda. Državni pravdnik je zato odredil preiskavo, ali je priča izpovedala pod kakim pritiskom. Priča Mraz, ki je prišel na razpravo v kaznilniški obleki z eskorto, je prosil, naj ga ne pošljejo več nazaj v St. Terezin, ker se i boji za svoje življenje.
Kot prihodnja priča je bil zaslišan po-: slanee Tomanek, ki je bil izključen iz Slo-; vaške ljudske stranke obenem z Jurigo in : poslancem Kubišem, ker niso glasovali za sklep stranke, s katerim so je stranka po s i & -| vila za Tuko. Tomtaek je izjavil, da ga je | dr. Tuka vzel s seboj na Dunaj, da ga tam
seznani z Radičcm, z italijanskim časnikarjem Aquilo Tamaro, angleškim časnikarjem Lock-hardtom, z dunajskim sovjetskim poslaništvom in z drugimi osebami. Na sovjetsko poslaništvo so šli samo zato, ker jih je tja vpeljal Radič, ki se je takrat vračal iz Moskve. Dr. Tuka je opomnil pričo na to, da sta takrat skupaj obiskala italijansko vojno ladjo, ki je bila zasidrana na Dunaju in da je tudi Tomanek podpisal 'svoječasno odprto pismo j Slovakov na državnega kanclerja Rameka.
Zaprti komtsnisiični poslanci na Češkem
Praga, 1. avg. (Tel. Slov.) Od komunističnih poslancev jih je sedaj v zaporih 8, vštevši poslanca Šmerdo, ki je bil aretiran na Dunaju. Klub komunističnih poslancev je včeraj prote-I stiral pri predsedniku poslanske zbornice radi | aretacije poslanca Šmcrde. Ta protest pa je se-i veda ostal brezuspešen, ker je poslanska imuniteta v inozemstvu neveljavna. V šlezijski Ostro-i vi aretirani poslanec Hruška je začel stavkati i z gladom
Izjava Burova
Sofija, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Bolgarska agencija poroča, da je dal zunanji minister Burov časnikarjem izjavo, da se je Bolgarska vedno lojalno trudila, da bi prišlo do razgovorov z Jugoslavijo z namenom, da se končajo neljubi dogodki na meji. Bolgarska je prepričana, da bi taki dogovori rodili dobre rezultate, in bo vedno razpoložena za nadaljevanje razgovorov z Belgradom ter upa, da se j'i bodo ti napori ocenili po zaslugi. Bolgarska je prežeta z miroljubnostjo nasproti svojim sosedom in se prizadeva, da se na Balkanu ustvari mir in sodelovanje. Bolgarska želi delovati v miru, pospeševati notranjo konsolidacijo, obenem pa zavarovati dostojanstvo in suverenost Bolgarske. Končno je še izjavil, da je prepričan o svojem optimizmu in da je dober začetek že dosežen.
Japonska hoče več ladij
London, 1. avg. (Tel. »Slov.«) General Dawes je imel včeraj popoldne zopet razgovor z Macdonaldom v stvari pomorske razorožitve. Po vesteh iz Tokia je japonska vlada naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj se pripravi na udeležbo pri splošni konferenci, na kateri se bo razpravljalo o pomorski razorožitvi. Japonska želi, kakor se čuje, da se določi nova mornariška formula 5 :5 :3 ^ namesto dosedanje 5:5:3.
Levičarji proti Briandu
Pariz, 1. avg. (Tel. Slov.) Pri včerajšnjem glasovanju v poslanski zbornici so glasovali proti Briandu komunisti, socialisti, republikanski socialisti, od Marinove skupine Reibell, Du-bois in Marin sam ter sedem radikalov, dočim so se ostali radikali odtegnili glasovanju.
Poincare operiran
Pariz, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Poincare je bil danes prvič operiran. Odprli so mu gnojno bulo pri prostati in mu bodo sedaj rano sterilizirali z antiseptično vato. Približno po treh tednih pa mu bodo z drugo operacijo odstranili prostato samo. Med tem pa bo Poincare zapustil kliniko do druge operacija.
Nova zmaga delavske stranke
London, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Generalni državni pravdnik sir William Jowitt, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v okraju Eston kot liberalec, ki pa je kot generalni državni pravdnik vstopil v delavski kabinet in potem prestopil v delavsko stranko, je bil včeraj pri naknadnih volitvah v svojem volivnem okraju zopet izvoljen s povečano večino kot delavski kandidat.
Zdravje dr. Miillerja se boljša
Berlin, 1. avgusta. (Tel. Slov.) Zdravje državnega kaclerja dr. Miillerja se je v zadnjih dneh precej zboljšalo. Povratek v Berlin pa pred tremi tedni ni mogoč. Zdravniki upajo, da druga operacija ne bo potrebna. V svoj urad pa se bo mogel dr. Miiller vrniti šele začetkom oktobra.
Samomor bankirja
London, 1. avg. (Tel. Slov.) V mednarodnem finančnem svetu tudi izven Anglije poznani bankir sir Drummond Fraser je danes izvršil samomor. Bil je dolgoletni vodja »Manche-ster-Liverpool & Distrikt Bank«
Šahovski turnir
Karlovi vari, 1. avg. (Tel. »Slov.«) V boju Samisch-dr. Vidmar je že skoro dobil prvi partijo, pa je radi odmaklega časa napravil napako in bi zaradi te napake izgubil partijo; medtem pa je ugotovil, da sta že potekli dve minuti in mu je nato dr. Vidmar ponudil re-mis. Zaradi tega je ostala partija neodločena
Belgrajske vesti
Proračun za leto 1930-31 bodo po dosedanjih računih sestavila ministrstva do 15. septembra t. 1. Misli se, da bo bodoči proračun uekoliko manjši od letošnjega.
Finančni minister je odklonil, da se učitelji in profesorji dodeljujejo v službovanje okrajnim šolskim nadzornikom ali prosvetnemu ministrstvu, oziroma prosvetnim oddelkom pri velikih županih. Vsi ti uradniki, ako bi hoteli ostati na teh mestih, bi se morali enostavno prevesti.
Uredba o organizaciji ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo je dovršena.
Trgovinsko pogodbo r, Albanijo zahtevajo južnosrbski trgovski krogi v posebni spomenici, ki so jo naslovili na trg. ministra.
Z redom Feniks L vrste z lento je predsednik grške republike odlikoval našega ministra za javna dela Savkoviča.
Red »Po!onia restituta« je izročil predsedniku našega ministrskega sveta generalu Petru Zivkoviču poljski belgrajski poslanik v j imenu predsednika poljske republike. I Dr. Felachcr, namestnik državnega pravnika v Ljubljani, je pomaknjen v 5. skupino I. Kategorije.
Smrtno se je ponesrečil med poletom pilot Hunber, rodom iz Belgrada.
Križarka »Dalmacija« s posmrtnimi ostanki srbskih vojakov, preminulih v okolici Mar-seilla, pride 15. t. m. v Split

/ /
ajje novega
Koledar
Petek, 2. avgusta: Porciunkula; Alfonz M. Liguorski.
Največja letošnja
. slovenska obletnica
.Murska Sobota, 1. avgusta.
Te dni obhaja naš narod desetletnico, kar se je odločala na pariški mirovni konferenci usoda nad 1000 let od našega narodnega telesa odtrganih tako zvanih »ogrskih« Slovencev.
Ravno na današnji dan pred desetimi leti je Vrhovni svet v Parizu dal jugoslovanski vladi pooblastijo, da smo s svojimi četami zasesti Prek-murje, in sicer v obsegu, kakor je to določil Vrhovni svet v svoji seji 9. julija 1919 in kakor je bilo pozneje določeno tudi v Trianonski pogodbi, katero so Madjari po dolgem obotavljanju in spletkare-uju podpisali šele 4. junija 1920.
Vrhovni svet so tvorili: Cleinenceau za Francijo, Lansing za Ameriko, Balfour za Anglijo, Crespi za Italijo in Matsui za Japonsko. Ker je sestoja! od petero diplomatov, se je zval tudi svet petorice. Predlog teritorialne komisije, ki ga je Vrhovni svet 9. julija 1919 sprejel in ki ga je izdelal Slovencem malo prijazni Johnson, je določal, da spada k Jugoslaviji Prekmurje od Mure do razvodnice med Muro in Rabo. S tem so bili izgubljeni za Jugoslavijo Slovenci v Rabski dolini, katere je skušala naša delegacija kljub temu še rešiti. Predložila je Vrhovnemu svetu svojo zahtevo, da se še rabski Slovenci pridružijo jugoslovanskemu Prekmurju. Vrhovni svet je o tem razpravljal 1. avgusta 1919; ni bil pa mnenja, da bi se s tem zboljšala meja, ki jo tvori razvodnica med Rabo in Muro, in tako je ostalo 12 popolnoma slovenskih in večje število že precej pomadžarjcnih občin na levi strani Rabe pod Madjarsko, ki še vedno čakajo odrešitve.
Tudi tako zvani »koridor« med Donavo in Rabo je bil ob tej priliki načelno odklonjen in s tem direktna zveza med našo državo in Češkoslovaško.
Poleg že navedenega ameriškega izvedenca Johnsona, ki se je krčevito držal madžarske statistike, so z vso silo nastopili proti zahtevam naše mirovne delegacije še Italijani ,da Madžarov kot najbolj tangiranih niti ne omenimo. Ogrski delegaciji je načeloval grof Albert Apponyi, prekmurski ekspert v njej pa jo bil prekmurski rojak iz Gornjih Petrovcev, sedaj gimnazijski ravnatelj v Budimpešti, Aleksander Mikola.
V jugoslovanski mirovni delegaciji je bil ekspert za Prekmurje gospod prelat, univ. profesor dr. Matija Slavič, katerega je zelo podpiral izvedenec za štajerske meje gospod dr. Franc Kovačič in naš slovenski polnomočni delegat dr. Ivan Zolger, ki je glavni komisiji pod predsedstvom Francoza Andreja Tardieuja 20. maja 1919 podrobno obrazložil našo zahtevo po Prekmurju, in tako uspešno odločil usodo večine »ogrskih« Slovencev. Brigali pa so se za usodo Prekmurja tudi ostali slovenski člani naše mirovne delegacije kakor tudi hrvatski in srbski delgati, med njimi prof. Cvijič, predsednik etnografske sekcije naše delegacije. Našo zahtevo po Prekmurju pa so podpirali tudi nekateri francoski učenjaki, češki delegat dr. Beneš, ki je vzbudil zanimanje japonske dele-
Za fotografične povečave in reprodukcije uporabljajte
Liimierc Micro
ploščo. Njeno Izredno fino zrnje Vam bode dalo izrstne uspehe.
Zahtevajte cenik!
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
gacije za našo zadevo, in srbski rojak univ. prof. v Kolumbiji Pupin, ki je posredoval pri Ameri-kancih.
O sklepu Vrhovnega sveta, ki pooblašča našo ; državo, da vojaško zasede Prekmurje, je bila urad-| no obveščena naša vlada v Belgradu dne 6. avgusta 1919. Brez kakega odpora so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje dne 12. avgusta pod vodstvom podpolkovnika Uzorinca. Iz treh smeri je vkorakala jugoslovanska armada v Prekmurje, iu sicer iz Radgone, Ljutomera in Središča. Brez večjih prask je razpršila rdeče in bele gardiste Viljema Tkalca, kateri 'je bil pri tem vjet, a je pozneje iz zapora v Dolnji Lendavi zbežal.
19. avgusta 1919 se je vršil v Beltincih sijajen ljudski tabor z zahvalno službo božjo za osvoboje-nje. Danes pa se vsa Slovenska krajina pripravlja, kako bi najlepše proslavila spomin na te dni. — 18. ovgusta t. 1. bo praznik te proslave.
Iz prepira - uboj
Ljubljana, 1. avgusta.
Snoči je večja družba železničarjev in drugih prijateljev vinske kapljice sedela v neki gostilni v Šiški. Pozno v noč so pili in se zabavali med seboj. Nekoliko pred polnočjo je gostilničar družbi oznanil policijsko uro in gostje so se začeli počasi in mirno odpravljati iz gostilne.
Med gosti je bil tudi Ivan Roje, sin prevoznika Rojca. Ta je imel na dvorišču gostilne spravljen voziček, s katerim je bil pripeljal kovčeg neke služkinje. Ob odhodu iz gostilne je hotel Roje ta voziček vzeti s seboj. Stopil je tedaj na dvorišče, takoj pa se jo oglasil tudi Stanko Fabian, češ, da mu gre pomagat obračati voziček. Ko sta odšla Roje in Fabian na dvorišče, so oslali gostje obstali pred gostilno. Kaj sta onadva na dvorišču počela, nihče ne ve. Pač je ostala družba naenkrat zaslišala prepir na dvorišču, toda iz tega ni nič posebnega sklepala. Iz prepira je med Rojcem in Fa-bianom nastal pretep. Ker je bil Fabian močnejši, je brž podrl Rojca na tla, toda že v istem hipu je v obupu zaklical:
»Ježeš, z nožem me je!«
Ta krik je prvi izmed ostale družbe slišal | kurjač Avgust Zaje. Brž je stekel na dvorišče in j skušal pretepača razdvojiti. Predvsem bi bil rad pomagal težko ranjenemu Fabianu. Pri tem poskusu je Roje tudi njega parkrat sunil z nožem v prsa.
Fabiani je kmalu nezavesten obležal na tleh, ves oblit s krvjo, dočim je napadalec Roje koj po dejanju zbežal in se skril. Na nekem dvorišču v Janševi ulici je legel na tla in se potuhnil, kakor da spi. Tam ga je našel stražnik Semič, ki je bil medtem o pretepu obveščen.
Klican je bil tudi rešilni avto, ki je po par minutah pridrvel v Šiško in odpeljal smrtno nevarno ranjenega Fabianija in Zajca, katerega rane so bile manj nevarnega značaja, v ljubljansko bolnico. Tam so brž uvideli, da je nesrečnemu Fa-bianiju vsaka pomož zaman. Napadalec mu je bil z malim žepnim nožičkom prerezal žilo tik nad srcem. Tudi prsa je imel Fabiani ranjena. Vsaka pomoč je bila tedaj izključena. Fabiani je tudi res že danes ob pol 9 dopoldne umrl, ne da bi se bil prej kaj zavedel.
Roje pa je bil medtem odpeljan na policijo, kjer pa je odločno zanikal, da bi bil on sunil Fabianija. Toda priča dejanja je bil Friderik F., kateri nasprotno odločno trdi, da je videl, da sta se Roje in Fabiani ruvala med seboj. Slišal je tudi, ko je Fabiani zavpil: »Ježeš, z nožem me je!«; v tistem hipu sta bila Roje in Fabiani sama na dvorišču in sicer je Roje klečal na Fabianiju.
Stražnik je pri aretaciji Rojca našel v njegovem žepu okrvavljen žepni nožič, ki glasno priča o njegovi krivdi. Roje je 25 let star ter ga je policija po zaslišanju že izročila sodišču. Ubiti Fabian pa je star okrog 30 let ter je bil po poklicu strojevodja na železnici.
U. avgust 1929
»Bratje, v odprtem grobu smo umirali v nemiru ječali — naš drob kljuvali črni gavrani... Bodite pozdravljeni in večna vam zvestoba...« tako zaključuje naš tovariš Matičič knjigo »Na krvavih poljanah..-.
In na koncu knjige »Im Westen Nichts Neues« piše zopet nemški borec tako neizrečeno lepo o zvestobi padlih tovarišev o preizkušeni možatosti, da strmiš nad toliko nežnostjo ...
Ljubezen do matere pa riše tako kot je znal le še naš Cankar. Tovariši! V Škofji Loki smo postavili lani spomenik mučenici naši slovenski materi, ki je molila in še moli za nas.
Dne 11. avgusta pa zopet na Brezjah doku-mentirajmo pravo prijateljstvo možatosti, ljubezen do zemske matere, do majke Slovenije in Jugoslavije ter do nebeške gospe.
Tovariši, dne 11. avgusta, vsi na naš spominski dan!
Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Napad na avtomobil kneza lVindischgriitza
Včeratj popoldne okrog tri četrt na eno se je vračala kneginja Elizabeta Widischgriitz iz Ljubljane preko Št. Vida pri Stični na svoj grad Bo-genšperk pri Litiji. Kakih 200 korakov iz vasi Ivančne gorice nasproti kovačnice je nenadoma počil strel, ki je k sreči razbil samo šipo na avtomobilu. Kneginja je bila le od drobcev šipe lahko ranjena. Avto je šofiral gozdarski pristav Ludovik Drofenik. Strel je padel iz zasede ter ni bilo ob času napada nikogar na cesti. Nasproti kovačnice, odkoder je padel strel, obmetavajo novozgrajeno vilo g. Erjavca. Orožništvo iz Stične je takoj uvedlo preiskavo, da izsledi napadalca.
Požar pri Predosljah
Dne 29. julija ob pol 9 zvečer je pri posestniku Čimžarju v Orehovijah št. 11 nenadoma izbruhnil požar, ki (je v kratkem času vpepelil hišo, gospodarso poslopje in svinjake. Na lice mesta so prispeli prvi gasilci iz Kokrce, nato iz Primskega ter motorna brizgalna iz Kranja, ki pa ni imela več prilike stopiti v akcijo, ker so med tem gasilci iz Kokrce in Primskega ogenj že omejili. Posestniku Čimžarju je pogorelo vse, ostale so le gole stene stanovanjske hiše. Z gasilci iz Kranja so na lice mesta prispeli tudi orožniki iz Kranja in sicer orožniški narednik g. Ignac Sever ter kaplar g. Alojzij Bradač, ki sta vzdrževala pri gašenju red ter tudi osebno sodelovala pri omejevanju požara. Orožniki so ugotovili, da je nastal požar pri Čimžarju na ta način, da se je vnel tram v stropu nad štedilnikom, mimo katerega vodi dimna cev. Čimžar trpi škode 50.000 Din, zavarovan pa je bil le za 30.000 Din
Nogo si ie prebodel
Sv. Miklavž pri Ormožu, 31. julija.
Pred nekaj dnevi je zadela 20 letnega N. Ko-lariča v Hermancih nesreča, ki ima hude posledice. Fant je pri nekem kmetu mlatil. Pred skednjem so se igrali otroci; z železnimi vilami so raztresali slamo. Ko so se naveličali, so odhiteli. En otrok je pustil vile v slami. Med delom se je Ko-larič zagnal proti kraju, kjer so ležale vile. K nesreči se je s tako silo zaletel v vile, da mu je zob prebodel celo stopalo. Rana je bila nevarna, zato je ponesrečenec takoj iskal zdravniške pomoči. Zdravnik mu je rano izpral, zavezal in fantu naročil, da mora en dan popolnoma mirno ležati. Ranjenec se ni ravnal ]>o tem nasvetu, marveč je včeraj ves dan mlatil. To mu je bilo v nesrečo. Proti večeru ga je začelo tresti in ga je lomil tak krč, da je kričal in se zvijal od silnih bolečin. Cez pol ure nato so ga naložili na avto in ga odpeljali v ormoško bolnico. Stanje bolnikovo je zelo ne-
Zadnji dnevi Mesije
Na splošno željo se ponovi v nedeljo dne 4. avgusta ob 7 zvečer svetopisemska drama v treh delih (14 slik.) »Zadnji dnevi Mesije« ali »Pasijon« na Štadionu Mladinskega doma na Kodeljcvem po znižanih cenah kot zadnja predstava. Po predstavi vozi tramvaj -prot' glavnemu in dolenjskemu kolodvoru.
Požigalca pod ključem
V torek, dne 30. julija so s popoldanskim vlakom orožniki iz Kranja prepeljali v zapore ljubi j. deželnega sodišča znanega in proslulega Betona ter njegovega pajdaša Pavla Slemca, ki sta preteklo nedeljo, dne 28. juliija okoli 10 zvečer zanetila požar pri nekem posestniku v Dvoru, kjer je pogorelo vse gospodarsko poslopje. Ugotovljeno je, da je šlo v tem slučaju za maščevalno dejanje. Poleg lega pa imata ptička na vesti še precejšnje število tatvin, za katere bosta morala odgovarjati.
Kranjska okolica se je po aretaciji teh dveh zlikovcev pošteno oddahnila in je upati, da se ne bosta zopet tako kmalu pojavila v področju cerkljanske orožniške postaje.
i1 zraku bi kmalu utonili
% ,
Pred kakimi 14 dnevi se je po Mariboru in okolici mnogo govorilo in pisarilo o žični železnici na Pohorje ali »vzpenjači«. Mnogi navdušeni Mariborčani so se že v duhu vozili preko Peker do Ruške koče. Ženske so pa povečini izražale bojazen: »Oh, kaj pa bo, ako se vozilo na vrvi sod-šraufa« ali »odhakla«... Iu tako imamo danes res dva tabora: Eden za, drugi proti vzpenjači. Nihče ne bi rad štrbunknil iz višine med pohorske pečine ali trnje, tudi med pekerske vinograde ne.
Da bo tabor, ki ni navdušen za žično železnico, imel en »trumpf« več, bo dobro, da opišemo kot kronisti, kako se je nedavno zgodilo nekemu gospodu, ki se je vtihotapil v Št. llju na žično železnico, ki prevaža surovine, premog in tovarniške izdelke med železnično postajo Št. IIj in Sessler-jevo tovarno na Sladkem vrhu. Kako je prišel v zaboj, ki prevaža razno robo po vrvi v dobrih 7 km oddaljeno tovarno, ni znano. Bilo je nekega dno proti večeru. Mož je sedel sključen v zaboju in je moral paziti, da z glavo ne trči ob kak drog ali vrv. »Tihotapec« je imel smolo, da ga je zaiolila huda nevihta in naliv. Škatlja je bila naenkrat polna vode. Kopal se je v vodi v zraku, da je bilo veselje. K sreči je imela škatlja pod robom luknjo, da je voda odtekala, sicer bi bil utonil v zraku! Ali popotnika je čakala še večja smola! Na-višini blizu Mure ga je zalotila noč. V tovarni so ustavili obrat žične železnice. Postalo je hladno. Mož v zaboju, visečem visoko nad Muro pri Vranjem vrhu, si je sicer toliko opomogel, da je spravi! vodo iz zaboja, a bil je moker ko miš. Začel je klicati na pomoč, a ljudje, ki so slišali njegov glas, niso vedeli, odkod prihaja. Šele pozno v noč so rešili tihotapca iz neprijetnega položaja.
Ali ne bo morda kedaj tudi kak Mariborčan obvisel na pohorski železnici med nebom ih zemljo?
Tat v cerkvi
Borovnica, 31. julija.
Neopaženo je bila v zadnjem času izvršena v tukajšnji župni cerkvi tatvina. Ko je hotel tukajšnji g. župnik pripraviti krstno sv. olje, ki je bilo shranjeno v oltarju, v votlini zadaj za tabernak-ljem, je zapazil, da ni v njej kasete s tremi srebrnimi, a pozlačenimi fiosodicami z vsemi tremi sv. olji. Železna vrata, ki ločijo tabernakelj od te shrambe, so bila odklenjena, dočim so bila vrata od tabernaklja in shrambe zaklenjena. Tat je vrata od shrambe s svojim ključem odprl, pokradel posodice za sv. olja in hotel okrasti tudi tabernakelj. A slednji je še od znotraj radi vlage obdan v. lesenim obokom, ki ga pa tat iz neznanih vzrokov, čeprav je že odprl druga železna vrata, ki ločijo shrambo od tabernaklja, ni odprl. Ker pa tat ni pustil za seboj nobenih sledov, ki bi vodili do takojšnje ugotovitve tatvine, se je ta zaznala šele sedaj in je tako zasledovanje zločinca skoroda onemogočeno.
3eorgij Peskov:
Tovariš Murin
V zadnjem času se profesor ni počutil bogvekako dobro. Sicer ni bilo tega opaziti. Ostal je slejkoprej boder, suh starček, z bistrim, malce zasmehovalnim pogledom, vedno globoko zatopljen v svoje znanstvene stvari. A na tihem se je razburjal in mislil z mrkim smehljajem: »Proti koncu gre.« Postal je ravnodušen napram vsemu razen lastnega zdravja, zaspan, in se je razvnel zaradi vsake malenkosti. Dobro je vedel, da se vse to imenuje »poapnenje žil«, a ni bilo tako prijetno misliti, da se nahaša ta znana označba zdaj na njegovo lastno osebnost. Nehal je kaditi in si za zajtrk naročil kislo mleko. Vendar ni pustil svoje instrukcije. Proletar-ska dijaka sta ga včasih res hudo jezila, a vsaj na ta način ni ostal zvečer popolnoma sam. Seznanil se je z njima potem, ko so jima sovjetske oblasti odkazale itak prena-trpano hišo: bila sta proletarska štipendista.
»Prišla sva v nujni zadevi, tovariš profesor,« je pomembno dejal Ziege.
Profesor je odrinil stran kup svojih papirjev in oba natančno ogledal povrh očal. Ziege je bil visok in tenak, s ptičjim obrazom. Nemara se je rodil v plemiški in še dedno obremenjeni rodbini. Čokati in širokopleči Murin je najbrž štel že štirideset let. Oči so mu sedele globoko, po medvedje, pod nizkim, izbočenim čelom. Predolge roke z orjaškimi, koščenimi pestmi so segale malodane nižje kolen. Profesor je bil na jasnem, kdo sta in kratko odgovoril: »Poslušam.« — »Prišla sva vas naprosit za potrebna pojasnila,« je rekel Ziege. Stari gospod se je zavzel, a se je izkazalo, da ni bila stvar tako nevarna. Hotela sta se učiti fizike. »No, jaz pa sem mislil, da me bodo novabili v iečo!« se ie na tihem na-
smehnil in odvrnil: »A jaz sem geolog, fizika ni moja stroka.«
»Ze prav,« je rekel Ziege, »a vendar je vsak profesor v fiziki dobro podkovan. Nujno vas prosiva, da nama naklonite vsaj pol ure dnevno.«
»Danes je že prepozno,« je pokazal profesor na uro.
»Kakor mislite,« mu je nemarno pritrdi! Ziege.
Domenila sta se za jutri, ob sedmih zvečer. Profesor je samo prosil, naj bosta točna. »Seveda,« se je oglasil Ziege, »čas je zlato«. Murin je molčal in samo profesorja nepremično gledal z drobnim, po opičje obupnimi oEescami. Ko sta odšla, je pogledal noter predsednik hišnega sovjeta, ki jima je pokazal, kje stanuje profesor. »Nova znanca imate,« je rekel in pomežiknil. »Prava tiča sta, bog ne daj!«
Prijatelja sta se točno ob sedmih oglasila pri profesorju in od tedaj dnevno sedela zvečer v njegovi edini, z omarami na dve polovici pregrajeni sobi. Nikoli nista odložila suknje in kape. Ziege se je malomarno zleknil v stolu in kadil smrdljivi tobak. Pokazati je menda hotel, da ni vsa fizika piškavega oreha vredna. Murin pa je redno privlekel iz žepa pošvedrani zvezek, mukoma napenjal svoj opičji obraz in nikoli ni mogel prečitati, kar si je sam zabeležil pri predavanjih. Profesor mu je naposled nasvetoval, naj vzame katerokoli šolsko knjigo. »Počakajte, tovariš profesor,« je odvrnil Murin in še bolj izbuljil oči. »Luč,« je naposled prečital, »luč se širi vedno premočrtno. Kako se to dokaže?« Zahteval je za vsako reč dokaz in ni zaupal niti najbolj očividnim stvarem. »Pri nas moramo kritično misliti,« je govoril.
No, najbrž ste videli solnčni žarek, ki pade skozi okno v temno cerkev? jo navedel profesor stari printer.
»Jaz ne hodim v cerkev,« je rekel Mu-
rin. »Čemu mora tu biti cerkev? Mislim, da so v fiziki zakoni enako veljavni za cerkev in za hlev.«
Profesor je moral priznati, da so res zakoni enako veljavni povsod. Murin je bil jako ponosen na svojo zmago. Ziege se je večkrat naveličal tovariševih dolgih vprašanj in rekel dolgočasno: »Pusti no, saj je jasno!« Murin je mrmral: »Za te že, le tiho bodi. Saj si v carsko gimnazijo hodil.« »To pa ni res!« je Ziege razburjeno odklanjal gnusno podtikanje.
*
Ziege se je kmalu naveličal fizike, in ni ga bilo več. Murin pa se je mučil naprej. Navadil se je bil kolikortoliko profesorja in sta bila bolj prijateljska. Po končani uri je Murin včasih malo obsedel in pripovedoval o svoji šoli. »Grizel je granit znanosti,« kakor je priporočal Trocki, a ni vedel, kaj bo z njo. Vsekakor se je hudo naveličal svojega dela. Nauk o elektriki je sovražil še bolj kakor poglavje o luči. »Čemu bodo proletarcu žabji kraki? Po tej knjigi so se učili v buržujski gimnaziji. Saj vem, da je fizika potrebna, a vpo-števa naj potrebe republike. Rajše bi nam pokazali, kako se napelje električni zvonec ... Sploh ne vem, kaj so hoteli s to delavsko fakulteto. Danes nam je profesor vso uro pripovedoval pri zoologiji o antilopah. V Afriki so. Divji kozli so ali ka-li. Čemu pa so nam?«
Profesor je z njim poskušal govoriti o razliki ined splošno in praktično znanostjo. Mislil je, da bo Murinu ustregel. A ta se je nenadno razvnel: »O, to pa že ne! Prej so imeli za gospodo posebej šole, zdaj pa je drugače!«
Sploh je bil vedno nekam napet in razdražen. Nekoč je dejal: »Od doma sem dobil pismo.-. — Kaj pa pišejo?, je vprašal profesor iz same vljudnosti. »Kaj? .lesli ninvjo. samo to pišejo.« Profesorju se je zdelo, da
mora izkazati sočutje. Zvedel je, da ima Murin očeta, mater in vdovo-svakinjo z dvema otrokama. »Velika noč prihaja, a nimajo kaj jesti,« se je spomnil Murin. »Verski predsodki. Prej je mati vedno naredila potice. Jajca smo barvali. S koreninicami, ali pa smo vzeli olupke od čebule.« Obmolknil je. Vzel je profesorjev žepni nož in si z njim snažil nohte. Potem je nenadno vprašal: »Kako pa mislite, tovariš profesor, ali je Bog ali ga ni?« Profesor se ni začudil. Kolikokrat je že slišal isto vprašanje. Dolgočasna stvar. Odgovoril je prepričano: »Seveda ni nobenega Boga.« — »Kaj pa,« je nenadno urno pritrdil Murin. »Kje pa naj bi bil? Zemljo obdaja zračna plast. Potem se prične mraz, in še mikrobov ni. Tudi duše človek nima. Saj so raztelesili vse živali, pa jc isto notri kakor pri človeku. Za nas je pač marksizem najbolj pripraven. To vsak razume, četudi ni izobražen. Sicer pa bi človek lahko znorel od samih misli.« »Ni treba, da mislite na le stvari,« je nasvetoval profesor. »Če pa nimam nobenega miru, je mrko odvrnil Murin in povesil oči. »No pa grem. Pozno je že poslalo.«
Po tem razgovoru je postal Murin molčeč in odhajal takoj po končani uri. Sploh je izgubil veselje do fizike in se naposled poslovil. »Ne pridem več!« je naznanil. »Zakaj pa ne?« »Saj me bodo itak vrgli iz šole. Pravijo, da sem premalo zaveden in nepravilno ideologijo imam.« — »Morebiti še ne bo tako hudo?« jo tolažil profesor. »Na-a. Če bi se samo slabo učil, bi me lahko pustili ponavljati prvi letnik. A s komunizmom jo druga stvar. Če mislijo, da so ne spoznam na te stvari, me bodo seveda vrgli. Pa naj bo! Briga me!«
Profesor je videl, da si dela Murin samo korajžo. Potem je res izginil. Profesor ga je nekam pogrešal. Nekoč je srečal Ziegeja in ga vprašal o nrijateliu. Ta se jc namuznil: »Do-
Osebne vesti
ir Duhovniške vesti. Za župnega upravitelja v Dolnji Lendavi je imenovan bivši narodni poslanec Ivan Jerič, dosedaj kaplan v Murski Soboti. Kaplan Ivan Kodrič je premeščen iz Turnisča k Sv. Rupertu v Slov. goricah. Njegov brat Josip je bil nedavno imenovan za župnika pri Sv. Rupertu.
ir Poročil se je dr. Bogdan Petelin, sodnik pri dež. sodišču v Ljubljani, z gospodično Slavo Markičevo. Čestitamo!	. „
•A- Premeščen je učitelj Bruinen Beno iz Fo-lenšaka kot okrajni pomožni učitelj v Ptuj.
Druge vesti
+ Umrl je v Kranju, dne t. avgusta vpoko-jeni župnik g. Janez Schiffrer. Služboval je na več krajih tržaško-koprske škofije. Zadnji njegovi župniji sta bili Pomjan pri Kopru in Sežana. Zadnja leta je živel v Kranju v pokoju. V Istri se je mnogo udejstvoval na zadružnem polju.
ir Polovična vožnja za prireditev celjskega orlovskega okrožja v Trbovljah je dovoljena pod
^ PoIj9kem. Včeraj je odpotovalo na Poljsko večje število jugoslovanskih časnikarjev, ki bodo tako vrnili svojecasni obisk poljskih časnikarjev v Jugoslaviji. Našim časnikarjem je železniško ministrstvo dalo na razpo ago poseben salonski voz. Časnikarje spremlja poljski tiskovni ataše v Belgradu, g. Glinka. Skozi Maribor in Dunaj ix>tujejo časnikarji čez Češkoslovaško naravnost v Varšavo, kamor pridejo v petek zvečer. V Varšavi, kjer ostanejo tri dni, bodo časnikarji položili v soboto zjutraj venec na grob neznanega voiaka. Sprejel jih bo tudi Zaleski, poljski zunanji minister Pri tej priliki bo v Varšavi osnovana Liga poljsko-jugosiovanskega tiska. Iz Varšave gredo časnikarji še v Vilno, Poznanj in dalje na poljsko morje. Od tam se časnikarji vrnejo cez Krakov domov«
ir Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani
ima v avgustu t. 1. izredni občni zbor v Celju s sledečim sporedom: 1. 10. avgusta ob 20 pozdravni večer v hotelu Evropa; 2. 11. avgusta ob 10 in 15 občni zbor v Orlovskem domu (poročila odbora, klubov in odsekov, referati o delovnih panogah. predlogi in slučajnosti); 3. 12. avgusta izlet v Dobrno z razpravo o mladinskem gibanju; 4. 13. avgusta iziet na goro Oljko z razgovorom o drugih senioratih. Ev. predloge je naznaniti odboru vsaj 3 dni prej. Ker je ta čas v Celju mnogo gostov, opozarjamo tov. udekžnike, da naj se čimprej priglase odboru radi preskrbe prenočišč. K obilni udeležbi vabi — odbor. .
ir Dar Narodni galeriji. O. dr. Valentin Kri-rner je ijodaril 2 Strojeva portreta iz leta 1844, predstavljajoča darovalčevega deda Antona in očeta Valentina Krisperja. - G. Kari pl. Strahl je podaril 9 Langusovih listov z 29, večinoma kolorira-nim študijami figur in kostumov iz Rima m okolice iz let 1325-26. - G. Veno Pilon pa je podari 2 svoji olinati sliki: Žena na kanapeju in Portret dame. Slike in risbe so bile uvrščene v umetnostno zbirko Narodne galerije, ki izreka vsem trem darovalcem toplo zahvalo.	,
-ilr Višarske romarje, ki so se priglasili za romanje 3. in 4. avgusta t. 1. tem ]X)tom obveščamo, da vel i a to romanje tudi za svetoletm jubilejni odpustek: Kdor torej poroma na Višarje in trikrat obišče cerkev ter prejme sv. zakramente, je deležen svetoletnega odpustka. Zato opozarjamo vse one, "H imajo izkaznico glasečo se za romanje 3. in 4. avgusta, da opravijo spoved, kolikor mogoče ze doma. Vlak odhaja iz Ljubljane v soboto zjutraj ob S in se vrača v Ljubljano v nedeljo popoldan ob 5. Na programu je tudi procesija s svečkami, takozvana rimska procesija okrog hriba, ki bo v soboto zvečer ob pol 9. Podrobna navodila prejmejo romarji v vlaku, kakor tudi potrebne znake. Prosimo pa. da se v celoti ravnajo in pokorijo odredbam rediteljev.
ir Umrl je 20. t. m. na Primskovem, okraj Litija 75 letni posestnik Anton Kuhelj in sicer nenadoma vsled kapi. Bil je nad 20 let župan, dalj časa član cestnega in zdravstvenega odbora. Vsled svojega veselega značaja je bil kot možak stare korenine poznan in povsod priljubljen.
•k Razstava perutnine v Ljutomeru. Kakor smo že poročali, bo v sredo, dne 14. avgusta t. 1. v Ljutomeru splošna živinska razstava. Poleg drugih vrst domačih živali bode zastopana tudi perutnina, ki bo razstavljena v posebnem oddelku v ličnih železnih gajbah. Prijavljenih je že okoli 20
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Posorž Sombe! Kksplox3,a,
PAT IN PATAHON
Ob 4, Yk na 7, K8, 9.
mov je šel, na vas. Kaj pa vas to briga. Le bodite veseli, da ga ne bo več. Kaj bi se ukvarjali z njim, če ima namesto glave prazno bučo! Saj bo itak moral pustiti šolo!« Tri tedne pozneje je sporočil isti Ziege, da se je Murin povrnil, a ne hodi na predavanja. Leži doma in molči. Ziege se je potrkal na čelo: »Nekaj mu manjka. Saj tudi poprej ni bil posebno brihten. Menda mu je nekdo umrl do-na. Morebiti je zavolj tega tako zmeden.«
Profesor je sklenil, da bo obiskal Murina, a stvar se je zavlekla. Ko je ob šestih vstal, se mu je hudo zvrtelo v glavi. »Slabo je!« ga je prešinilo. »Bolezen napreduje.« Vendar je odšel na univerzo, dve uri predaval in se peš povrnil domov. Hudo ga je mučila čudna misel. Ce bo zdaj umrl, ali ne bo njegova na-daljna usoda popolnoma enaka z ono, ki čaka tudi Murina? Vedel je od nekdaj, da obstoji vse »nadaljnje« v razkrajanju beljakovine in razvoju gniloplodnih bakterij. Nenadoma se mu je zazdelo krivično, da zadene njegove nadarjene možgane ista usoda kakor Muri-novo »prazno bučo«. Ta otročja misel ga je naravnost prestrašila: »Otopel sem. Ne vem, kaj mi vse hodi po glavi.« Ko je taval po stopnicah navzgor, je sklenil, da ne gre k Mu-rinu. Bal se ga je zdaj bogvezakaj še bolj kakor svoje sobe in odurne samote. Pojedel je na hitro kislo mleko pri predsedniku hišnega sovjeta, kjer je bil na hrani, in pred svojimi vratmi z začudenjem opazil, da niso zaprta. »Pozabil sem bil zakleniti. Bolezen napreduje, raztresenost je tudi slab znak.« Vstopil je, prižgal elektriko in se nenadno zavzel: ob mizi je sedel Murin ®<nec prihodnjič. >
družinic Štajerske kokoSi. Vsaka družina
sestoji iz enega petelina in treh kur, katere je posebna komisija že odbrala po vaseh. Perutnina se pripelje na razstavo že na preddan, nakar bo takoj ocenjena; tako brni o obiskovalci že takoj ob otvoritvi razstave našli na vsaki gajbi poleg ostalih [»odatkov tudi usj>eh strokovne ocene. — Na to prireditev se opozarjajo vsi ljubitelji perutnine, predvsem tudi vse kmečke gospodinje. Potrebno je, da jiosvečamo tej važni in dobičkanosni panogi našega gospodarstva odslej več pozornosti.
ir Vspcrcdnice na osnovnih šolah v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je odobrilo vspo-rednice na osnovnih šolah na Teznu pri Mariboru, na Muti v Dravski dolini in pri Sv. Vidu jrri Ptuju.
-k Licitacija za zgradbo mostu čez Soro v škofji I.oki, ki je bila razglašena med inserati v našem listu dne 31 julija 1929 se vrši 16. avgusta t. 1. ob 11.
ir Velika konjska in živinska razstava se vrši 18. avgusta v Krškem na sejmišču. Ob 9 sprejem gostov in ob 11 zbiranje narodnih noš v mestnem drevoredu. Ob 12 slavnostni sprevod, ki pojde skozi Leskovcc na vesefični prostor. Popoldne ob 3 se pa vrši na krškem jx)lju v Žadovniku konjska dirka in za tem kmečka veselica. Na predvečer se vrši koncert v hotelu »Gregorič« v Krškem. Za stanovanja ter jx>strežbo je dobro preskrbljeno in se občinstvo vabi k obi'ni udeležbi.
Preložena dražba. Z razpisom z dne 15. julija 1929 za 5. avgusta 1029 ob 10 pri Pace Ma-rinu-Thurn Gallenstein, Sv. Križ pri Litiji, razpisana dražba 800 kub. metrov bukovih drv je odložena za nedoločen čas. — Davčna uprava Litija.
ir V »Uradnem listu« od 1. avgusta t. 1. je objavljen »Pravilnik o nagradah za dela pooblaščenih inženjerjev in arhitektov«.
ir Jubrej Slovcnca v Zagrebu. V četrtek, 1. avgusta je v Zagrebu praznoval svojo 50-letnico dela kot tipograf V. Janežič, jx> rojstvu Slovenec. Rodil se je 1. 1863 v Ljubljani ter se je lotil tipografske obrti 1. 1879. Najprej je delal pri Bam-bergu. Po tedanji navadi jo je kmalu urezal po svetu, s trebuhom za kruhom. Ostal je kar v Zagrebu ter je že 42 let uslužben pri istem podjetju, namreč pri »Tijx>grafiji« d. d., kjer zdaj obhaja zdrav in vesel 50-letnico svojega dela.
ir Prepovedane knjige. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo v naši državi razpečavati knjigo »Jugoslavija«, ki je izšla v ogrskem jeziku v Budimpešti ter knjigo »Aquiloti stil Adriatico«, ki je izšla v italijanskem jeziku v Milanu.
ir Smrten padec v vodnjak. V Mitrovici je šel 17-letni [»močnik Franjo po kosilu na vodnjak, da bi se tamkaj napil vode. Ko je prelival vodo iz čebra, je zgubil ravnotežje ter je strmoglavil v vodnjak. Bil je koj mrtev. Proti lastniku je uvedena preiskava, ker je bila menda odprtina vodnjaka premalo zavarovana.
ir Suša tudi v Dalmaciji. Tudi v Dalmaciji letos ne bo dobre letine, kakor so to pričakovali. Vsled suše bo zlasti trpel pridelek koruze, ki je glavna hrana dalmatinskega kmeta.
ir 5 milijonov škode je napravila toča v nedeljo zvečer v okolici Banjaluke. Tako je izjavil jx>ltedelski referent oblasti v Vrbasu, ki je vse nesrečne vasi prepotoval. Toča je f>obila v 15 vaseh vse. Zlasti je tr|?e!a pšenica in oves, manj koruza. Težko prizadeti so sadni vrtovi. Slive, jabolka in hruške so ob ves sadež.
ir Za naš tujski promet. Društvo vPutnik« v Belgradu je razpisalo konkurz za izdelavo umetniških plakatov naše domovine. Ti pjakati se bodo v svrho propagande naših krajev razposlali v ino-
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Trnkoczy, Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
0 Petindvajsetletnico svojega službovanja praznuje danes uradnica Vzajemne zavarovalnice gdč. Mici C e r a r. Jubilantki čestitamo in ji kličemo: >Še na mnoga leta!«
© Prihajajo... V »rdečo hišo« na Poljanski cesti namreč. Včeraj je bil 1. avgust, davno obljubljeni in pričakovani dan, ko se bodo izbrane stranke mogle vseliti v nova stanovanja te velike mestne hiše. Le počasi prihajajo novi stanovalci, drug za drugim. Prvi znaki novega življenja so že tu. Na nekaterih oknih so sc že pojavile cvetlice, prve zna-nilke srečnih, zadovoljnih ljudi... Na dvoriščih že srečujete otročad, mamice s cekarji. Med njimi pa se še sprehajajo zidarji, pleskarji, drugi delavci, ki še devršujejo stavbo. Zidovje še diši po beležu, vsejx>vsod so še znaki in ostanki zidanja, po dvoriščih se je še pravkar sprehajal težki mestni valjar, ki je utrjeval tla, še so postavljeni kolci, namenjeni za mero stezic, gredic in drugih stvari v vrtu in dvoriščih. Iz posameznih stanovanj pa v to navidez še mrtvo zidovje oznanja govorica in vesel krohot, da so novi domovalci že tukaj. Redki še sicer, toda vendarle!
0 Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da je praznoval svoj 70 letni rojstni dan 24. julija čevljar g. Avgust Možina, ki ima svojo delavnico na Gosposvetski cesti. Dne 16. januarja 1930 pa praznuje 50 letnico, odkar se je posvetil čevl jarstvu g. Ramovž Ivan iz Most pri Ljubljani Oba jubilanta sta še čila in še vedno izvršujeta obrt. jubilantoma kot zadružnima članoma čestitamo in kličemo še na mnoga leta. — Načelstvo.
0 Kdo bo hujši? Prav zanimiv boj se je pojavil te dni na ljubljanskih ulicah. Radovedni se sprašujejo tisti, ki so [»učeni o njem, kdo bo zmagal: mestna občina ali ostali avtopodjetniki. Med temi se je namreč vnel oster boj. Mestna občina je nekaterim avtopodjetnikom odvzela pravico pavšalne fakse na mestni mitnici. S 1. avgustom morajo ti avtojiodjctniki za vsako vožnjo v ntesto plačati 10 Din, kar seveda močno obremenjuje lastnike otnnibusov. Zaradi tega 3e vsi močno jeze nad tem ukrepom mestne občine, ki je po njih mnenju samo sredstvo, da se avtopodjetnike ubije. Oni jya so tudi toliko trdni, — trdijo podjetniki — da jih mestna občina ne bo kar tako pohrustala. Pravijo, da bodo iz samega nagajanja odslej vozili ljudi domala zastonj po mestu. Namreč od mestne mitnice dalje. Po 1.50 Din bojda iz vseh smeri, cclo po 1 dinar tam, kjer obratuje tramvaj, da bodo tako konkurirali še njemu. Le kakšen bo konec...?
0 Karambol. karamboll... Zdi se, da so nastopili takšni časi in da teh karambolov niti konca ne bo. Policijska kronika jih beleži v teh dneh celo vrsto. Naj jih neknj za zgled navedemo. V sredo je dijak Oskar vozil s kolesom po Gajevi ulici. Nerodnež je svoj bicikelj podil po levem hodniku v smeri proti Beethovnovi ulici. Ob istem času je iz Bethovnove ulice pribrenčal s svojim osebnim avtomobilom avtoizvošček Jurij Moser. Iz Bethovnove ulice je hotel zaviti v Gajcvo, U.tcr je stojišče avtoizvoščkov. Ravno na oglu sta se srečala z bicikUstom Oskarjem. Slednji se je hotel avtomobilu ogniti, kar se mu ni posrečilo. Avto je zadel
zemske države. Plakati morajo obsegati ti pitne motive iz glavnih naših turistovskih krajev. Za Slove^ nijo pride v jooštev Bled, jezero ali jjodobni drugi alpski motivi. Za načrte je »Putnik« razpisal več nagrad po 5000, 2500, 2000. 1500 in 1000 Din. Načrte je treba napraviti do 15. septembra.
ir Urejevanje Plitviških jezer. Brez dvoma spadajo Plitvice in zlasti njih divna jezera med najlepše kraje naše domovine. Kar je za Slovenijo Bled, to je za Hrvatsko Plitvice. Ta prekrasni kraj, po prirodi kot nalašč ustvarjen za pribežališče ljudi, ki ljubijo samoto in mir, pa je bil prav do zadnjega zanemarjen. Nihče se ni brigal, aa bi ta raj naše zemlje dvignil, ga uredil in predočil ljudem v vsej lepoti. Več akcij je bilo že na tej potrebni fvoti, vse so odjx)vedale. In tako so ostala Plitvička jezera vse doslej premalo znana, premalo cenjena, skoro zanemarjena od poklicnih faktorjev. So sicer po 10 letih naše samostojne države ven-darie ostala in obdržala svojo lepoto kot edinstven, teda divji, nekultiviran svet na našem obširnem polju turistike in tujskega prometa. Zdaj so se nekateri možje zgenili in obljubljajo Plitvička jezera fso[X)luoma preurediti. Izdelana sta dva tozadevna načrta, glede katerih bo svoje mnenje izrekla posebna komisija iz ministrstva gozdov in rudnikov, ki pride v ta namen v teh dneh v Plitvice.
ir Žitni požari. Vas Dobrince v bližini Srem-ske Mitrovice je zadela težka nesreča. Dvema kmetoma sta zgorela polna skednja pšenice, ki je bila ravno pripravljena na mlačev. Zgorela je tudi mla-tilnica. Požar je nastal na posestvu Ignacija Pu-šina, vsled silnega vetra pa se je koj razširili še na zraven ležeče posestvo Cedomira Pušina. Oba skednja s pšenico vred sta do temelja pogorela. Skupna škoda znaša 200.000 dinarjev. Niti eden niti drugi od obeh pogorelcev ni bil zavarovan.
ir Američani nam mtdijo denar. V Vršcu se je te dni vršil kongres vojvodinskih mest. Na tem kongresu je izjavil Gjorgje Radin, odvetnik iz New-Yorka, da je Jugostovansko-ameriško društvo v New-Yorku pripravljeno (»soditi mestom v Vojvodini do 10 milijonov dolarjev. Zdaj bo mestna hranilnica v Novem Sadu zbrala podatke in garancije od vsakega posameznega mesta v Vojvodini, nakar se bodo na posebni konferenci v Belgradu dogovorili o tem j»sojilu.
ir Zopet truplo brez glave na niiki progi. Ni še dolgo, kar 'so časopisi poročali o strašni najdbi na železniški postaji v Nišu, kjer je poleg železnice ležalo truplo brez glave. O podobnem slučaju poročajo zdaj iz pirota v Južni Srbiji. Tamkaj so pred dnevi našli podobno truplo, kot v Nišu: razen glave sta truplu odsekani tudi obe roki pri ramenih, obe nogi pa nad koleni. Tudi drugače je bik) truj>Io močno poškodovano. Na mesto je bila koj ]»klicana tehnična policija iz Belgrada.
ir Sadje v gospodinjstvu. Priredil M. Hu-mek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 24.—. Knjiga obsega vsa zlata pravila in navodila kako ravnajmo in postopajmo s sadjem ozir. zelenjavo, da nam pride v korist. Obravnava tudi način konzerviranja in vkuhavanja, še posebno sušenja. Dalje podelovanje sadja v marmelade in mezge, potem priprava raznih sadnih sokov, ki so posebno v hudih boleznih dragoceno domače okrepčilo. Vsem sadjerejcem, gospodinjam in dekletom, kakor tudi gospodinjskim šojam knjigo najtopleje priporočamo; donesla jim bo zlate obresti.
ir Doxa-precizijska nra F. Čuden, Prešernova 1.
Oskarju v zadnje koto, ga prevrnil in mu močno pokvaril kolo. Tudi Oskar sam je dobil nekaj resnejših prask. Škoda na kolesu znaša 200 Din. Pravijo, da je Oskar sam kriv, ker je nepravilno in hkrati prehitro vozil. V četrtek pa sta se pred hišo zavarovalnice »Jugoslavije?, odnosno pred »Evro-jkk na Dunajski cesti pripetila v teku dobre ure kar dva resnejša knrambola. Najprej je mestni omnibus, ki vozi z Ježice na Vič, podrl na tla neko mlekarico. Ženica je bila najbrž vsa zaverovana v tramvaj in se mu je hotela ogniti. V tem je za njo privozil omnibus, katerega šofer ni mogel tako brž skreniti v stran. Tako je omnibus s prednjim kolesom zadel ob mlekarski voziček in ga prevrnil. Razlilo se je nekaj mleka in streslo j)et litrov graha. Pri vozičku je zlomljeno tudi oje. Ženica je dejala, da trpi 200 Din škode. Toda neprimerno večji kot škoda je bil njen strah... Tako je v eni sapi dopovedala stražniku, ki je brž prišel blizu. To je bilo par minut pred osmo uro zjutraj. Pol ure pozneje pa se je skoraj na istem mestu zgodila spet podobna nesreča, ki je imela še hujše posledice. Neznani avtomobilist je pridirjal iz Tavčarjeve ulice in je hotel po Dunajski cesti zaviti na Gosposvetsko cesto. Pri tej priliki je avtomobil povozil neko žensko iz Kleč, katero je rešilni avto odpeljal v bolnišnico. Ženska je močno poškodovana. Šofer je svoj avtomobil po dejanju še bolj zapodil in se mu je posrečilo pobegniti. Doslej policija še ne ve, kdo bi to bil. — Še en takšen junak se je j)ojavil na ljubljanskih ulicah. Tam za vodo, na Sv. Petra nasipu sta se srečala. Trgovska vajenka Milka se je na kolesu vozila z Marijinega trga za Ljubljanico in sicer pravilno j»o desni strani Sv. Petra nasipa. Nasproti ji je s kolesom pridrvel okrog 25 let star moški, ki je bicikelj vozil ]x> isti strani, toda iz nasprotne smeri, tedaj po ievi. Tako se je zgodilo, da je neznani kolesar za-vozil naravnost v Milko in njeno kolo. Revica je padla s kolesa in se je pri tem na glavi, zlasti pa na levi roki poškodovala. Tisti, ki je bil karam-bola kriv, pa ie seveda brž skočil na bicikelj in jo jadrno odkuril.
0 Nezgcda. Hlapcc pri Kcdelji na Rimski cesti, 25-letni Hočevar Franc, je v četrtek dopoldne vozil jx) Vilharievi cesti težje obložen voz. Iz neznanega vzroka je za železniško kurilnico padel z voza in nezavesten obležal. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico.
© Kandc'abcr je trd, teda... Toda vendarle ne tako, da se ne bi podrl, ako se na primer vanj zaleti s polnim vozom opeke voznik Jože. Nizdo!
f
Vsemogočni je danes ob 19. uri, po kratki in mučni bolezni, poklical k sebi 9 letno - edinko
Haift^ouo Puško
učenko IV. razreda ljudske lole
Pogreb bo v soboto dne 3. avgusta ob 16 iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1929.
Užaloščena rodbina: HOJAN JANKO.
po Kongresnem trgu j« peljal Jože opeko, poln, dvovprežen voz je je bik). Pa se je zgodilo, da ie na gladki strmini Kongresnega trga odi»vedala Jožetu zavora pri vozu ln posledica je bila seveda sila nerodna: voz se je z vso silo zaletel v kande-laber pred kino »Matico« in ga tudi podrl. Mestna občina ima 5000 Din škode. Voznik Jože je uslužben pri Pečarju na Kodeljevem in pravi, da sam pač ne more nositi odgovornosti za j»drti kande-laber. Saj je voz zavrl. Ce zavore niso prijele, on ni kriv. Konji tudi niso mogli obdržati težkega voza.
0 Popadljivi psi. Pa nikar ne misliti, da jih je najmanj krdelo, zakaj skupno število njih sta le dva. O prvem se sliši na primer, da je ogrizel 8-let-nega Milivoia na desnem stegnu. Lastnik trdi, da je psiček šele eno leto 9tar. Sicer je pa pes bolj otročji in ni nevaren. Policija, kateri je bil ta slučaj prijavljen, je lastnika primorala, da mora.dati psa preiskati, če noče, da ga bo vzel konjač. — Drugi slučaj jc pa bolj smešen, kakor nevaren. In se niti ne ve, kdo je povzročitelj, psiček ali tisti, ki je pritekel k prvem ustražniku m psička z lastnikom vred naznanil. Psiček je last znanega ljubljanskega odvetnika in je spremljal gospodarja na vseh potih. Mimo se je zadnjič pripeljal Lojze s kolesom — pes pa je skočil za njim in ga je popadel. Za levo bedro ga je zgrabil zverina, toda ugrizel ga pa ni. Pač pa se je Lojze psička in njegovega ugriz? tako ustrašil, da je mahoma padel s kolesa. Poško doval se sicer ni, toda psička je vendarle naznani policiji, da ga ukrote.
Maribor
MEŠČANSKA ŠOLA NA DESNEM BREOU IN OKOLICA.
Maribor, 1. avg.
Na jrcuvabilo prosvetnega šefa g. dr. Franca Kotnika so se zbrali dne 30. julija popoldne na velikem županstvu na prosvet. oddelku delegati mestne in okoliških občin, da se posvetujejo, kako rešiti težavno vprašanje nove meščanske šole za Maribor in okolico. Kakor je »Slovenec« že opeto-vano poročal, je mestni kraj ni šolski odbor radi prevelikega števila otrok prepovedal sprejem dijakov za mestne meščanske šole iz okoliških občin. Radi te prepovedi je nastalo v okolici ined stariši, ki hočejo šolati svoje otroke v mestnih meščanskih šolah nemalo razburjenje. Vsi prizadeti so z veseljem pozdravili korak g. dr. Kotnika, ki želi, da se to važno vprašanje ugodno reši. Posvetovanja so se udeležili vsi župani in delegati okoliških občin in mestni župan dr. Juvan, kateri je objektivno pojasnil položaj mestne šolske občine. Predsedoval je sestanku prosvetni šef dr. Kotnik, ki je obrazložil, da je nujno j»trebno, da se zgradi na desnem bregu nova meščanska šola, v katero bi lahko zahajali tudi otroci iz okoliških občin. Delegati so izjavili, da vsi soglašajo z načrtom o novi meščanski šoli, a treba je natančno določiti, koliko bi zgradba stala, koliko bi stalo redno vzdrževanje te šole. Prispevki okoliških občin bi se določili po številu otrok koncem vsakega šolskega leta. Pogajanja se bodo še nadaljevala. V eni prihodnjih konferenc se bo izvolil tudi pripravljalni odbor za gradnjo nove šole. Mestna občina bi gradila, a okoliške samo dale svoje prispevke. Na mestno občino bi prišlo približno tri četrtine.. Mestna občina bi najela potrebno posojilo,
•
□	Romanje Prosvetne zveze na Brezje bo letos gotovo eden največjih izletov naših prosvetnih organizacij na Slovenskem Štajerju. Oglasilo se je nad 5000 (pet tiso£) udeležencev iz vseh župnij la-vantinske škofije. 2:adnji teden je morala odkloniti Prosvetna zveza na stotine novih prijav, ker ni bilo več prostora. Vozili bodo štirje posebni vlaki iz Maribora, Poljčan, oziroma Celja. I. vlak, zaznamovan z »L« vozi 4. avgusta ob pol 7. zvečer iz Poljčan. II. vlak iz Maribora isti dan ob 21.30 (pol desetih, III. vlak iz Poljčan ob 22.58 isti dan, a IV. vlak iz Celja o polnoči (0.15). Vstop v vlake je dovoljen samo z izkaznicami Prosvetne zveze, kdor nima izkaznice, nima vstopa.
□	Tragične smrti je umrl g. Vilko škerlec, trgovec in poštar pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Dne 22. julija je, kakor je »Slovenec« že poročal, padel s svojim motornim kolesom na državni cesti pri Betnavskih ribnikih na Tezni tako nesrečno, da je čez teden dni na posledicah padca umrl. Pogreb je bil v četrtek, 1. avgusta popoldne iz mariborske javne bolnice na pobreško [»kopališče. Odlični Škerlečevi družini naše sožalje!
□	Prva električna ura v Mariboru. Na voglu Aleksandrove in Sodne ulice v bližini gostilne Spatzek gradi mestno električno podjetje kiosk za električno uro. Aparati za to uro so že dospeli. Koncem avgusta bo ura že montirana, kar bo za Maribor velika »posebnost«. Kiosk se uporabi tud' za razne reklame.
□	Tombola! V nedeljo, 4. avgusta naj nihče iz Maribora in okolice ne pohabi kupiti srečke dobrodelne tombole naših mariborskih jjoštariev. Ta tombola je nekaj izvanrednega in nudi veliko dragocenih dobitkov in sicer: 1. tombola, ki obsega spalno sobo, 2. tombola: šivalni 9troj, 3. tombola: moško ali žensko kolo, 4. tombola: pitani prašič, 5. tombola: kolo za otroke, 6. tombola: otoman, 7. tombola: gramofon z 6 ploščami, 8. tombola: kuhinjska posoda znamke »Herkules«, 9. tombola: posteljna garnitura. 10. tom!:o1a- vreča moke Ogg in še veliko desetink, pietink, četvork, tern in amb. Srečka stane samo Din 2.50. V slučaju slabega vremena se vrši tombola prihodnjo nedeljo. Ker naši poštarji res zaslužijo, da jih ves Maribor podpira, vabimo na veliko udeležbo in nakup srečk. Srečke se dobijo pri pismonošah in v trafikah.
□	Zadruga Radioamater, ki je imela dosedaj svoje poslovne prostore v Orožnovi ulici št. 1, se je s 1. avgustom preselila v pritličje palače Zadruž-no-gospodarske banke v prostore knjižnice Prosv zveze.
□	Vinotcči »pod vejo« v mariborski okolici so letos slabo obiskani. Vzrok: preveliko število vinotečev in veliko pomanjkanje »drobiža«.
□	Sprememba posesti. Nišo trgovca Josipa Schlauerja v Novi vasi pri Mariboru sta kupila Ivan in Angela Lešnik, lastnika dobro znane izletniške gostilne v Novi vasi pri Mariboru.
□	Kaj bo s kanalizacijo na meji med mestno občino in Krčevino? V onem de'u krčevinske občine, kjer stoji vinarska šola, oblastna porodnišnica in veliko število vil, je nujna potreba, da se zgradi kanal in se zveže s kanalom mestne občine. Po daljših posvetovanjih in j»gajanjih se je v občinskem odboru občine Krčevine sprejel sklep, da občina prisjieva Din 30.000 za kanalizacijo. Nekaj bi prispeval oblastni odbor, a drugo privatni inte-resentje. Občina Krčevina pa za izdatek 30.000 Din ni imela kritja in je soglasno sklenil njen občinski odbor, da se za kritje izdatkov za kanalizacijo naloži vinotočem na liter vina pol dinarja posebne občinske doklade. Celo odborniki-vinogradniki, ki imajo vinotoče »pod vejo«, so glasovali za to do-klado. Ker pa je sedaj višja instanca sklep občine Krčevina radi doklad na vinotoče odbila," je propadel tudi ves lep načrt o kanalizaciji. Občina Kr-
! čevina nima drugih sredstev za ta izdatek.
Celje
& Polovična vožnja za Trbovlje dovoljena.
VJeral jo doilo brzojavno obvestilo, da je polovična vožnja za orlovsko prireditev, kt se vrši v nedeljo 4. avgusta t L v Trbovljah, dovoljena. 8 tem bo omogočeno ne le onim, ki nastopajo, temveč tudi drugim prijateljem naše orlovske mladine udeležiti se pomembne prireditve.
£3 Planinska koža pri Sv. Duhu nad Solčavo. Iz Solčave n$m sporoiajo, da je »Slomšek«, društvo mariborskih bogoslovcev, s 1. avgustom otvori! pri Sv, Duhu nad Solčavo svojo planinsko kočo. »Slomšek« vabi svoje člane in čč. g. duhovnike, da t obilnem številu posečajo to planinsko postojanko, bogato na planinskih krasotah in zdravem svežem zraku.
& 20 letnico mature praznujejo jutri in r nedeljo aMturijenti celjske višje gimnazije letnika 1009. Tovariši, ki se še niso prijavili, naj to nemudoma store pri tov. Čeplaku, Celje, Mestni kino. Soproge »o dobrodošle. Jutri, v soboto ob 18 je sestanek v klubovi sobi Celjskega doma, nato pa iatotam skupna večerja. V nedeljo polete jubilanti v Logarsko dolino.
Med. unif. dr. Ivig Stjepan, večletni asi-stent-zdravnik drž. zdravilišča v Topolščici, špeci-jalist za pljučne bolezni in tuberkulozo, ordinira od 1. avgusta naprej vsaki dan od 9—11 dop. in od 3—5 pop. v Celju, Vodnikova ul. 5.
& Porcijunkula. Povodom praznika Porci-junkule je dobilo mesto svoje tipično porcijunkul-sko obiležje. Naval romarjev je bil že včeraj močan zlasti mnogo jih je dospelo iz gornjih delov Savinjske doline.
er Razgrajanje ponoči v okolici Celja noče prenehati. Pijanci, vračajoči se iz Celja proti Ga-berju, vedo točno, kje preneha policijski rajon mesta Celje. Točno na mostu ob začetku Mariborske ceste začno s svojimi »veselimi in okroglimi«. Oni, ki se vračajo v Celje, pa tudi točno prenehajo s svojim petjem, ali pravilno rečeno rjovenjem na zgoraj omenjenem mestu. Nimamo nič proti ubranemu petju tudi ponoči, nikakor pa ne gre, da moramo naglo zapirati okna, da se naša deca ne nauči kaj podobnega. Nujno potrebno bi bilo, da se postavi ob začetku Mariborske ceste stražnik, da ustavi ponoči divje pevce, podnevi pa divje avtomobile, ki podirajo na oglu Mariborske ceste št. 1 vse, kar le dosežejo. Isto pritožbo čujemo tudi iz Zavodne in Brega.
• 9
Radio
l
Doptst
Kranj
Ker se je v včerajšnje naše poročilo o potovanju srbskih kmetov po kranjskem okraju vrinilo več pomot, prosim, da priobčite še tole: Banketa »Pri Jelenu« so se poleg drugili vdeležili se šef okr. sodišča g. s. s. Jurij Gregorc, oblastni kmet. ref. g. Trampuž in okrajni glavar g. dr. Ivan Zobec, ki je srbske goste spremljal na vsem potu kranjskem okraju. Da je ta ekskurzija srbskih seljakov tako lepo izpadla, gre zasluga pred vsem društvom in gosp. organizacijam v našem okraju, ki so stale vedno ob strani pripravLjanemu odboru, kateremu je predsedoval okr. glavar g. dr. Zobec.
Kočevje
Zasluženo odlikovanje. V torek dopoldne se ie vršila na okr. glavarstvu v Kočevju redka slovesnost, ko je g. okrajni glavar in vladni svetnik Fr. Loger pripel v imenu Nj. Veličanstva duhovnemu svetniku in župniku g. Fr. Travnu iz Sodra-žice na prsa red sv. Save IV. razreda. Gospod glavar je imel na odlikovanca kratek nagovor, v katerem je poudarjal velike zasluge, ki jih ima odlikovanec na polju narodne prosvete.
Prvi orlovski nastop v Kočevju se vrši v nedeljo, 11. avgusta. Ta dan priredi celokupno ribniško orlovsko okrožje svojo okrožno prireditev pri nas Prireditev bo celodnevna in se bo vršila ob vsakem vremenu. Nastop se bo vršil pri g. Haulfu, nakar se bo vršila ljudska vaselica v Hauifovem
drevoredu.	_ .	,__
Točenje brezalkoholnih pijač. Pri nas smo, kar se tiče abstinence in brezalkoholnih pijač še strašno daleč. Dosedaj se v Kočevju ni odprla niti ena brezalkoholna gostilna, niti se ne potrudijo naši gostilničarji, da bi sami imeli v zalogi vsakovrstne brezalkoholne sokove. Malinovec je kljub temu, da ie pri nas silno veliko malin, v gostilnah nadvse redka prikazen in če ga dobiš, ti gaz^erno kupico računajo nič manj kot 3 Din, dočim v Ljubljani točijo povsod po 2 Dm, ponekod pa še celo po 1.50 Din četrt. V zvezi z brezalkoholno gostilno, ki je v Kočevju z ozirom na tako veliko število dijaštva in delavstva nujno potrebna, bi se lahko odprla istočasno tudi mlekarna, o kateri smo že zadnjič govorili.
Novo hišo zida poleg rudniškega dečjega doma čevljarski mojster iz Šolke vasi g. Smergut.
Trbovlje
Dinamit so kradli. V sredo popoldne je bilo aretiranih okoli 20 delavcev-Dalmatincev, ki so bili zaposleni v kamnolomu pri cementni tovarni, kjer bodo razširili prostor še za dve peči. Vodstvo podjetja je prijavilo orožništvu, da so bile ukradene tri patrone in večje število vžigalnikov. Na sumu so bili zaposleni delavci, pri katerih je orožništvo napravilo preiskavo. Našli so res pri teh delavcih-Dalmatincih okoli 4 kg dinamita, nakai so bili aretirani in zaslišani. Izgovarjali so se, da rabijo dinamit za streljanje rib v morju, kar je tudi verjetno, ker so doma iz okraja Biograda, ležečega biku morja. Šest Dalmatincev so obdrza i v zaporu, druge so izpustili. Ta aretacija in tatvina dinamita je napravila precej prahu v Trbovljah, a so tudi zle govorice kmalu potihnile.
Plenarna občinska seja. Seja obč. odbora se vrši v torek, dne 6. avgusta ob 4 popoldne. Dnevni red je sledeč: Zapisnik zadnje seje; oddaja dela pri kopalnici; popravilo cest in kanalov p^ehtev krajevne pravice Rudarskemu domu in Razber-cer u: volitev enega člana v krajevni šolski odbor Vode in volitev kopališčnega odseka; več prošenj za sprejem v občinsko zvezo; slučajnosti.
BOROVNICA.
Na občnem zboru Notranjske podružnice Slov. plan društva ▼ Borovnici je bil z navdušenjem m soglasno izvoljen gospod dr. I. C. Oblak p častnega člana podružnice in to radi nevenljivih zaslug, ki si jih je pridobil s popisom prirodnih krasot Notranjske in s tem mnogo pripomogel k spoznavanju Notranjske, posebno pa za .ureditev romantične soteske »Pekel« pri Borovnici. Podruž-ni n odbor ^izročil gosp. dr. I C. Oblaku diplomo ki ie za nekaj dni razstavi ena v izložbenem olmu trgovTne J. Kette na Aleksandrovi cesti v
LiUblNoDv poštni lokal. Na zadnji svoji seji je odbor
borovniške hranilnice sklenil, da nastani pošto, ki ii ie sedanji lokal odpovedan, v svoji hiši St. 47. Lokal se bo v kratkem renoviral in popravil nakar se bo vanj takoj vselila poštn. Tako bo sedaj pošta vse boli na vidnem in primernejšem kraju.
Programi Radio-Ljabtfana t
Petek, 2. avgusta: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radioorkestra: Dellinger: Don Cesar, koračnica. Beccuci: Tesoro mio. Haydn: Andante iz simfonije št 2. Bayer: Vila lutk. 20.00 Gospodinjska ura,
fdč. C. Krekova. 20.30 Veseli večer: Na diatonično armonlko igra g. Stanko, ki je pri tekmi harmonikarjev odnesel prvo nagrado: 1. Slovenec sem, koračnica. 2. Trubadour: izvleček iz opere. 3. Ja ljubim Vašu rulcu madam. 4. Susie: foxtrot. 5. Ba-novci, koračnica. Vmesne kuplete poje gosp. Pre-mlč: 1. Prerijski cvet, Slo\vlox. 2. Sonja: balada. 3. Ah strast plamteča, tango. 4. Manon, Valse Boston. 5. Nada (Susle: foxtrot). 6. Bajno rdeča roža, blues. 7. Ramona: valčkova pesem. 21.00 Koncert Radioorkestra: Urbach: Per aspera ad Astra. John Lind-say: Poranek. Verdi: Nabucodonosor. Mascagni: Cavalleria Rusticana. Er\vin: Svidenje. Cztbulka: Clementine Gavotte. Morena: Od Poncija do Pilata. Fetras: Operetna revija. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Petek, 2. avgusta.
Belgrad: 1X45 Plošče. — 13.30 Dnevne vesti (Pravda). — 17.00 Ženska ura. — 17.25 Radijski kvartet. — 18.25 Izleti |» Donavi in Savi. — 21.20 Mandolinski koncert. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 20.35 Moravske narodne pesmi. Sodeluje basist Kurt Becker, na klavirju prof. dr. Hugo Mihalov-čič. — 22 Inozemske poslaje. — Varšava: 12.05 Plošče. — 16.30 Plošče. — 18.00 Mandolinski koncert. — 20.30 Simfon. koncert. — Dunaj. '11.00 Dopoldanska glasba. — 16.00 Popoldanski koncert. — 19.35 Koncert dun. simf. orkestra. — 21.30 Večerni koncert. — Brno: 12.20 Iz Mor. Ostrave: Koncert. 16.30 Iz Prage: Komorna glasba. — 22.20 Vojaški orkester. — Berlin: 17.00 Nordijske nar. pesmi — nato popoldanska glasba. — 20.00 Ljubavni napoj. Kom. opera v 2 delih. G. Donizetti.' — Katovice: 16.20 Plošče. — 18.00 Koncert. Dueti za dva ženska glasova. — 20.30 Večerni koncert iz Varšave. --Toulouse: 12.45 Solističen koncert. — 13.00 Pesmi. 20.30 Koncert (fragmenti iz kom. oper.) — 21.00 Koncert. — Stottgart: 16.15 Popoldanski koncert. —18.00 Koncert reklame za radio. — 20.45 Koračnica — 21.45 Pester večer. — Praga: 12.20 Iz Mor. Ostrave: Koncert. — 1630 Komorna glasba. — 21.30 Klavirski koncert. — 22.20 Vojaški orke-ste. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21 Ooereta. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Otroška glasba. — 20.30 Simfon. koncert. — 23.15 lazz. — Budapest: 9.15 Balalajka. — 12.05 Ciganska godba. — 17.20 Plesna glasba. — 20.30 Vojaška godba. — 22 Ciganska godba.	_
Cerkveni vestnik
Praznik sv. Ignacija, ustanovitelja Dužbe Jezusov«, se slovesno obhaja v cerkvi sv. Jožefa v nedeljo, 4. avgusta. Ob osmih zjutraj slovesna sv. maša; ob pol 8 zvečer pridiga in slavnostne lita-nije. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše. Ta dan in na predvečer dobe verniki v tej cerkvi popolni odpustek kakor na porcijunkulo, kolikor-krat obiščejo cerkev in molijo nekaj po namenu sv. Očeta, ako prejmejo sv. zakramente.
Orel
Slovenska orliška zveza bo priredila v dneh 11., 12. in 13. avgusta t. 1. v društvenem domu na Homcu, prosvetni tečaj. V tečaju se bo temeljito razpravljalo o smernicah za delo v naših ženskih organizacijah. V tečaj se vabijo vse voditeljice in kulturne delavke, pa tudi one, ki bi se rade seznanile z vzgojnim in prosvetnim delom med našim narodom. — Prijave je poslati Slovenski orliški zvezi, Lfubljana, Ljudski dom, do 7. avgusta t. 1.
Tržič. V proslavo 10-letnice orliškega krožka priredi v nedeljo, 4. avgusta tržiški Orel svoj javni odsekovnl nastop s sledečim sporedom: ob 9 sprejem gostov na kolodvoru in nalo sprevod po mestu v župno cerkev k sv. maši. — Popoldne ob 3 telovadni nastop na letnem telovadišču za Vir jem: 1. proste vaje članic z nagovorom (gdč. Cilka Krekova); 2. proste vaje članov; 3. Vaje z venci in robčki (gojenke); 4. borci (simb. vaje mladcev); 5. proste vaje mladenk; 6. skupni nastop tržiške orlovske družine in slavnostni govor (gospod kaplan Milavec); 7. gimnastične vaje (člani); 8. nastop moškega naraščaja; 9. Pred šotorom (mladci); 10. orodna telovadba in lahka atletika; 11. Pod lipo (članice v dežvah). Okoliški odseki in prijatelji iskreno vabljeni! — Bog živil
Naše dijaštvo
Dekliško zborovanje od 4. do 7. avgusta na Zaplazu. Slovenski kat. dijakinji je odmerjeno posebno poslanstvo v življenju. Vsaka, ki čuti v sebi poklic za vodstvo, vsaka, ki sebe študira in gleda v sodobno iskanje, pa mora k skupnemu razgovoru, k poglobitvi življenja ob sestrinem odkritju. Dolžna si pred Bogom in seboj misliti na bodočnost! Zato te vabimo in vsako dijahiujo ter učiteljico, ki sama išče, pridi na dekliško zborovanje na Zaplaz od 4.-7. avgusta na Dolenjskem! Spored: Nedelja 4. avgusta: Popoldne prihod. Zvečer se že vse pozdravimo pri kresu. Pondeljek 5. avgusta: Zjutraj ob pol 7 sv. maša (Missa recitata!). Daruje g. Stanko Capikar, docent mar. bog., ki bo navzoč pri celotnem zborovanju. Dopoldne misel: Ozri sc vase! 1. Dekle in erotika; 2. Bistvo žene (Pavla Zupančič). 8. Sodobna žena (Mira Dobovšek). — Kosilo, igre in počitek. — Popoldne misel: Bodi globoka! 1. Kako nas vzgajata dom in šola (Frida Kletho-fer). 2. Vzgoja v srednji šoli (Jelica Krall). 8. Telesna vzgoja (Marica Vegan). 4. Kako vzgajamo mlajše (Bogomila Lavrič). — Večerna molitev, večerja. — Torek, 6. avgusta: Kakor pondeljek zjutraj. Dopoldne misel: Poglej okrog sebe! 1. Žena in socijalno vprašanje (Pavla Zupančič). 2. Žena v katoliški akciji (razgovor). 3. Orgnnizncija (razgovor). — Kosilo in odmor. — Popoldne misel: Odkrivaj lepoto! 1. Čitanje lastnih del. 2. Zena-umet-nlca (Elza Šorli). 3. Slovenska ženska umetnost (Kristina Vrhovec). 4. Sodobna ženska umetnost (Frida Klethofer). — Večerna molitev in večerja. — Sreda. 7. avgusta: Ob pol 7 sv. maša s skupnim sv obhajilom. Dopoldne misel: Moli k Bogu! O re-litrijoznosti (Stanko Cajnkar). O Marijanski kon-kregaciji dijakinj (dr. Tomaž Klinar). — Dohod na Žapiaz jemogoč z dveh strani: iz Litije in VeJi-ke Loke. Iz mariborske oblasti, vsa dekleta ob železnici do Litije, pravtako iz Gorenjske in Ljubljane se zberemo v soboto 8. avgusta — po vlaku iz Maribora odhaja 13.25, iz Ljubljane 5.50 — v Litiji. kjer prenočimo, drugo jutro pa peš na Zaplaz. Iz Dolenjske pa se zberejo v Veliki Loki. Iz Ljubita;,« odidemo v nedeljo 4. avgusta z vlakom, ki peije ob 12.10 z glavnega kolodvora na Novo mesto —Karlovac. Vozne listke vzemite do Velike Loke. Voznih olajšav ni. Katera se odloči, naj se javi ta-ltoi za ljubljansko oblast Bogomili Lavrič, stud.
IŠcspodarsfvo
iz poštne statistike
Skoro neopažena je bila v naši javnosti statistika poštnega ministrstva za leto 1927. Sicer je ministrstvo že za 1. 1924., 1925. in 1926, izdalo svojo statistiko, toda ta publikacija ni vsebovala dovolj zanesljivih statističnih podatkov. Sploh pa datira statistična služba Šele iz 1. 1923., ko ie bil izdan tozadeven pravilnik.
Skupno je zadnja l«ta imelo ministrstvo pošte in telegrafa (brez Poštne hranilnice) osobja:
1924. 1925. 1926. 1927.
12.803 12.201 11.701 11.459
S stalnimi redukcijami je uspelo torej znižati število nameščencev za 1344 oseb. Od osobja v 1. 1927. odpade na uradnike 5769 (1926. 5556), zva-ničnike 2906 (2743), služitelje 2097 (2486) in dnev-ničarje 687 (916},
POŠTNI PROMET
V notranjem prometu je pošta sprejela tele pošiljke (v milj. kosov):
pošiljke paketi vredn. poš.
1924	187.9 4.6 0.8
1925	187.6 4.7 0.9
1926	280.7 4.9 1.1
1927	293.5 4.8 1.4
Od vseh pošiljk odpade v 1. 1927 ( v oklepajih podatki za 1926; vse v milijon kosov): pisma: plačana 110.6 (105.8), neplačane 2.04 (2.1), dopisnice 42.6 (48.0), tiskovine 98.5 (89.5), poslovni papirji 1.6 (1.3), blagovni vzorci 2.3 (2.3), pošiljke, ki ne plačajo takse 35.8 (31.7), skupaj 293.5 (280.7) milj. kosov, nadalje paketi: navadni 3.6 (7.4), z označeno vrednostjo 1.2 (1.5) v znesku 5.4 (3.4) miljard Din; vrednostne pošiljke privatne 0.6 (0.6) za 10.8 (9.6) milijarde Din. ostale 0.5 (0.5> za 14.3 (13.5) milijard Din.
Med izkazanimi pošiljkami 293.5 (280.7) milj. kosov je bilo: priporočeno 13.9 (12.9), s povratnim recepisom 1.0 (1.1), uradne priporočene 6.4 (5.9), na odkup 0.5 (0.4), ekspresnih 0.75 (0.8) milijonov kosov.
Mednarodni promet pa Izkazuje odpravljenih: pošiljke paketi vredn. poš.
1924 16.2 0.1 0.2
1925	20.6 0.1	0.3
1926	22.8 0.1 0.2
1927	23.2 0.1	0.2
Borza
pošiljke	paketi	vredn. poš.
18.4 0.9	0.03
25.4 1.0	0.1
28.7 1.1	0.1
24.1 1.0	0.1
sprejetih pa:
1924
1925
1926
1927
Skupno je znašal promet (notranji in mednarodni; v milj. kosov):
pošiljke	paketi	vredn. poš.
1924	202.5	5.6	1.0
1925	233.4	5.8	1.3
1926	332.2	6.1	1.4
1927	340.8	5.9	1.7
V ilustracijo navajamo še sledeče podatke o gostoti poštnega prometa v drugih državah (v mi-
hjomh pošiljk)^ NemCija 7124, Anglija 6681,
Francija 5574, Japonska 4543, Italija 1944, Argentina 1922, brit. Indija 1352, Belgija 1081, Avstralija 1014 Holandija 864, Češkoslovaška 845, Avstrija 799 'Poljska 701, Švica 598, Brazilija 514, Švedska 434, Romunija 368, Jugoslavija 348, Južna Afrika 811, Danska 274, Madjarska 264, Nova Zelandija 251. Mehika 194, Norveškn 163, Egipt 143, Portugalska 127, Grčija 100, Bolgarija 94 itd.
Še boljša za presojo intenzivnosti prometa v posameznih državah pa je statistika, ki nam pove, koliko pošiljk odpade na enega prebivalca. Podatki so sledeči:
Argentina
N. Zeland
švica
Avstralija
Unija
Anglija
Belgija
Francija
Avstrija
Holand
Nemčija
Danska
Japonska
Švedska
194 183 163 156 152 148 140 137 121 117 114 74 76 72
češko»lov.
Norveška
Italija
Juž. Afrika
Litva
Madjarska
Letonija
Jugoslavija
Poljska
Španija
Estonska
Finska
Portugalska
Romunija
60 59 49 36 35 32 29 29 28 27
DENAR
1. avgusta 1929.
24 21 21
Nato slede še: Bolgarija 18, Grčija 17, Brazilija 15, Mehika 14, Čile 13, Egipt, 10, Britanska Indija 4.1, Hol. Indija 1.7 in Kijtajska 1.5 pošiljke na enega prebivalca.
V naši državi smo imeli pošt:
1924 1925 1926 1927 3537 3526 3659 3868
Od pošt v 1. 1927 odpade na državne stalne 817 (777), sezijske 7 (7), ambulantne 134 0 26) ; na pgodbene pošte 899 (882), občinske 1651 (1482), pomožne 360 (385).	.
Nadalje je pošta imela 31o (340) vagonov, 196 (195) avtomobilov in 711 (987) voz. Poštnih linij je bilo: suhozemnlh 15.324 (15.964) km, železniških 12.698 (10.673) in plovidbenih 4519 (4o70) kilometrov. Potnikov je prepeljala posta leta 1927 307.000 napram 217.000 v letu 1926 in sicer na 22.9 (31.2) milj. kilometrov.
Nabiralnikov je bilo 6899 (6705), postnih pre. dalov pa 10.529 (10.263).	, , .
Smer odpravljenih pošiljk (brez paketov in vrednostnih pošiljk) je bila v letu 1927 sledeča: Evropa 15.7, Azija 0.1, Afrika 0.1, Amerika 6.8, Avstralija 0.4 milj. kosov. Največ pošiljk je šlo v Avstrijo 3.6, v Italijo 2.1, v Nemčijo 2.1, v CSR 1.6, v Francijo 1.4, v Madjarsko 1.3, v Švico 0.7 in v Anglijo 0.7 milj. kosov; nadalje v Egipt 0.06, v Unijo 5.4, v Argentino 0.5 in Novo Zelandijo 0.15
milj. kosov.	4n. , , ,
Prišle pa so pošiljke: iz Evrope 19.5 (od tega iz Avstrije 6, iz Nemčije 3.2, iz ČSR 2.4, iz Francije 1.7, iz Italije 1.7, iz Madjarske 1.6 in iz Anglije 0.7 milj. kosov), iz Azije 0.03, iz Afrike 0.01 iz Avstralije 0.2 (Avstralija 0.15, Nova Zelandija 0.08) ln iz Amerike 4.3 (od tega iz Unije 3.4, iz Kanade 0.4 in iz Argentine 0.4) milj, kosov._
ped., Ljubljana, Poljanska cesta 18/111.; za mariborsko oblast Pavli Zupančič, Maribor, Aleksandrova cesta 18/. — Še to: Obleka praktična. Prenočišče na senu, zato imej ogrinjalo! Dnevna hrana (zajtrk, kosilo in večerja) 12 Din. Prinesi ali kitaro, gosli, tamburico in Ustna literarna deial Ne pozabi pa preštudirati sporeda in Bvojih misli k referatom! Pridi vesela in zbrana! — Bogomila Lavričeva. — Pavla Zupančičeva.
Devizni promet je bil danes srednji. Tečaji ho v glavnem cmtali neizpremenjeni, le Dunaj se je učvrstil, popustil pa je London. Z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago, je v vseh devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. — (V oklepnjlh zaključni tečaji): Amsterdam 2284 bi., Berlin 1355.75 do 1358.75 (1857.25), Bruselj " 791.8!) bi., Budimpešta 993.70 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 801.13 do 804.13 (802.68), London 275.97—270.77 (276.37), Newyork 56.735-56.935 (56.835), Praga 168.23 do 169.03 (168.63), Trst 296.75-298.75 (297.75).
Zagreb. Amsterdam 2284 bi., Berlin 1355.75 do 1358.75, Budimpešta 993.70 bi., Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 801.13-804.18, London 275.97 do 276.77, Newyork 56.725—56.925, Pariz 222.21 do 224.21, Praga 168.23—160.03, Trst 296.75—298.75.
Belgrad. Berlin 1355.75-1358.75, Budimpešta 992.2-995.2, Dunaj 801.13-804.13, London 275.97 —276.77, Newyork 56.725-56.935, Pariz 222.31-224.31, Praga 168.13-169.03, Trst 296.75-298.75.
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.74, Budimpešta 90.675, Bukarešt 8.08125, Dunaj 73.?5, Lon-don 25.22, Madrid 76, Newyork 519.65, Praga 15.38, Pariz 20.3675, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.15.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.46, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Kred. zavod 170 den., Praštediona 850 den., Vevče 130 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda 405—406 (403, 405), kasa 405-406 (405), termini: 12. 418.—421. 7% invest. pos. 86.25—87, agrari 51.25—51.50. — Bančni pap.: Hipo 202—203 (202), Pol jo 15.75—16, Kred. 93 d., Jugo 80.75—81 (80.75), Medjun. 56 d., Nar. 8175-8250, Prašted. 852.50—859, Srpska 152 —153 (152). — Ind. pap.: Guttmann 205 d., Sla-vonia 140 bi., Slavex 96—100, Danica 120 d., Še-čerana 425—440, Osj. ljev. 185—200, Union 165— 175, Isis 17 bi., Ragusea 480, Trbovlje 452.50— 455 (455), Vevče 128 d., Nar. šum. 40-49, Piv. Sar 210 d., Oceania 195, Split cement 620 bi.
Belgrad. Narodna banka 8320, Izvozna banka 830—890, 7% inv. pos. 87.25—87.50, agrari 52, vojna škoda 406-407, 8. 408, 12. 420.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.90, VViener Bankverein 20.05, Bodencredit 100.20, Creditanst. 52.75, Escompteges. 21.50, Živno 112.50, Aussiger Chemische 265.25, Guttmann 24.75, Mundus 178, Alpine 40.75, Trboveljska 56.40, Leyknm 6.82. R° ma Muranv 115.50.
Žito
V	zadnjem času običajna valovitost je pognala včeraj čikaške tečaje zopet kvišku, in sicer za vse predmete. Pšenica je za dobre štiri točke poskočila, koruza za 3, oves za 3 in rž za 5'A. Prestala je radi tega pri nas tudi nekoliko sLibejša tendenca za promptno novo pšenico, ki se je bila včeraj pojavila. j)anes pšenice nove na gornje-bačkih postajah (izvzemši vodne postaje ob Tisi, kjer velja 230—235) ni mogoče dobiti izpod 220, a običajno zahtevajo 222.50 zanjo. Koruza se malo ponuja ter jo morajo interesenti zelo iskati. Cena ji je na gornjebačkih postajah 215. Tendenca je prijazna, promet je splošno zelo zadovoljiv — eks-port se vrši v polnem obsegu. — V pšeničnili mlevskih izdelkih, ki beležijo trajno čvrsto tendenco, ni nikake izpremembe.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključeno je bilo: 3 vagoni pšenice in 1 vagon ovsa, skupaj 4 vagoni. Tendenca neizprem«-njena.
Novi Sad. Pšenica bač. nova 215-217.50. ban. 212—217.50, sr. 212.50, oves bač. 185—190, ban. 180—185, koruza bač. 205—210, ban. 202.50— 207.50, ječmen 160-165, moka Og 317.50—327.50, št. 2 297.50—307.50, št. 5 277.50—287.50, št. 6 260 —270, št. 7 230—240, št. 8 140—150, otrobi bač., ban. 120—125, mast v kantah po 25 kg, 100 kg 2300—2350. Tendenca prijaznejša. Promet: 64 vag. pšenice, 3 ovsa, 19Vi koruze, 5 ječmena, 3 moke. 1 fižola, skupaj 95 'A vag.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 25.18—25.27, zaklj. 25.27—25.28, marec 27.362-7.48. zaklj. 27.48-27.49, rž okt. 20.05-20.25. zaklj. 20.26 —20.27, marec 22.22—22.35, zaklj. 22.37—22.38. koruza maj 20.22-20.42, zaklj. 20.41-20.42.
Les
Povpraševanje je za zdrave, naravne neob-robljene bukove plohe (45, 50, 55 mm od 35 cm širine navzgor, od 2.50 m dolžine navzgor), dalje za brzojavne drogove (po možnosti samo borove) in za vsako množino bukovih deščic, naravnih ali parjenih, ostrorobih 60 cm dolžine, 12 cm širine in 2.50, ozlr. 2.70 cm debeline.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 8 vagonov testonov in 2 vagona oglja, skupaj 10 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Deželni pridelki
Fižol. Nasad fižola se je izvršil ob ugodnem vremenu in v velikem obsegu. Računati je pri ugodnem vremenu s kvalitativno dobro uspelo letino. Letina se bo začela pospravljati v septembru. Začetna cena bo najbrže 3.75 Din in več.
Kumna. Naša kumna je kvalitativno slabša kakor holandska in notira 11.50 Din za kg.
Laneno seme pri, nas ne zaznamuje ugodne letine in notira lepo čisto blago 4.25 Din.
Semena
Rdeča detelja. Cenitve letošnje letine so različne. Cene so nizke in so za lepo naravno seme z drobno predeniijo 16 Din.
Lucerna. Vsepovsod računajo z dobro letino. Notirajo: novo seme brez predenice 97-90 za dobavo septembra italijanska 14.50, francoska 23, madjarska 23 in banatska 22 Din.
Inkarnat, Prvi dovozi so bili začetkom julija. Pridelek je pri nas srednjevelik. Kljub nizki ceni 9 Din za predmet ni zanimanja.
Trave. Pridelek glavnih vrst travnega se-mena kaže biti letos prav dober. Že pred septembrom se bo stvorila cena.
Krmilna pesa. Letos je računati ne samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu i majhnim pridelkom krmilne pese. Pričakovati je torej visokih cen.
Jesenska repa. Za povsem zanesljivo seme je cena 22 Din; naši pridelovalci bi dosegli veliko več, če bi blago dovoljno sortirali in očistili
mhvfeh vrvenjem

fBHiir.


»Britannic,« največja angleška motorna ladja, ki jo bodo v kratkem spustili v morje. Ladja, ki je last družbe White-Star, bo obsegala 27.000 ton in bo imela prostora za 1500 potnikov.
„Zeppetin4( mi potu v Ameriko
Dne 1. t. m. zjutraj ob 3.30 je odplul orjaški nemški zrakoplov » Zeppelin < proti Ameriki. Odhod se je izvršil brez vseh nepri-lik in zrakoplov je kmalu izginil izpred oči maloštevilnih gledalcev. Za zrakoplov se pot ne da tako točno določiti kakor za prometna sredstva na trdnih tleh ali na vodi. Viharji in druge okoliščine ga morejo vedno prisiliti, da izpremeni smer in brzino. V glavnem pa se namerava držati te-le smeri: Friedrichsha-ten 1., Lakehurst (New Yersey) 4., iz Lake-hursta 7., dohod nazaj v Friedrichshafen 10. avgusta. Potem odhod iz Friedrichshafena 14., Tokio (preko Sibirije) 18., odhod iz Tokia 22., San Diego (Pri Los Angeles) 26., odhod iz San Diega 27. in prihod v Lakehurst 29. avgusta. Iz Amerike se povrne >Zeppelin« v Friedrichshafen v prvih dneh septembra.
S »Zeppelinom« se vozi v Ameriko 19 potnikov, med temi dva, ki sta se vdeležila
že tudi prvega Zeppelinovega potovanja v Ameriko; med potniki se nahaja tudi letalec Wilkins, ki je lani preletel severni tečaj. Posadka šteje 41 mož. Poleg tega ima Zeppelin na krovu 400 kg pošte, eno opico, 600 kanarčkov in nekaj golobov.
Topot je Zeppelin opremljen z zračnimi odbijači — čisto novo iznajdbo —, ki mu omogočajo, da more pristati tudi na visokem morju.
Ena najvažnejših naprav na zrakoplovu je radio-postaja. Postaja služi predvsem vodstvu zrakoplova, ki sprejema in oddaja vremenska poročila, določa položaj ladij itd. Za lo uradno službo se rabi radio dnevno 12 ur, če gre vse po redu; v izrednih prilikah pa seveda tudi več, ako ne izključno. Po 12 ur dnevno je radio na razpolago časopisju in potnikom.
zdar ji napovedujejo velike
v •
reci
Med astrologi (zvezdarji) si pripovedujejo velike reči, ki imajo ali bodo imele svoj spočetek v dneh od 29. julija do 4. avgusta. V teh dneh se srečata namreč zvezdi Venera in Jupiter na tak način, da bo ena zvezda drugo popolnoma zakrila in bosta obe kakor ena sama zvezda. Tako vsaj trde astrološka opazovanja, ki se v marsičem krijejo z opazovanji zvezdoslovcev. Doslej sta prišli zvezdi v tak položaj samo še enkrat — ob Jezusovem rojstvu pred 1929 leti. Ameriški astrolog prof. Mason pravi v svojih napovedbah: »Pazite na teden, ki se začne 29. julija. Ta teden bo odločilno vplival na razvoj človeštva in bo morda prihodnje stoletje povedel na nova pota. Kajti v tednu od 29. julija do 4. avgusta se bodo rodili otroci, katerih darovi bodo tako izredni, kakor se to doslej še ni nikdar zgodilo. Vzklilo bo seme genijev — moških namreč; deklice pa bodo lepe in ljubeznive.« — To so enkrat vsaj vesela prorokovanja, čeprav za njih resničnost ni nihče prevzel jamstva.
Kužni bacili izginili
Iz Moskve prihaja vest, da je na bakteriološkem zavodu v Harkovu, ki ga vodi dr. Solovjev, izginilo 30 skulic z bacili sibirske kuge. Sumijo, da so se skulice izgubile med prenašanjem. Doslej so našli samo eno sku-lico z bacili. Dr. Solovjeva so zaprli, ker je zanemaril svojo službo.
Najbogatejši fant v Evropi
Star je 50 let, premore pa približno pol milijarde švedskih kron. To je Ivar Kreuger, svetovni kralj vžigalic. Po poklicu je stavbni inžener. Začel je 1. 1913. z ustanovitvijo A. B. Forenade Tandsticksfabrikker. V teku 12 let je zgradil svetovni koncem, ki v industriji vžigalic zapoveduje celemu svetu. V devetih državah ima Kreugerjev koncem monopol v svojih rokah kot jamstvo za dana državna posojila. Vse to je delo enega samega moža — Ivarja Kreugerja. Vendar o Kreugerjevih jahtah, vilah, letalih itd. nikjer ni nič slišati. Trdijo celo, da si mož že mnogo let niti pravega dopusta ni privoščil. Njegova skromnost presega vse meje. Na poročilih stoji njegovo ime vedno na zadnjem mestu, na raznih skupščinah nikoli ne sedi na sredi med prvimi glavami, marveč na spodnjem koncu mize; fotografije sploh ni mogoče dobiti od njega. Za vse ima čas, samo zase ne; da — niti toliko časa si ni dal, da bi se bil oženil. Kreuger tudi ni brez socialnega čuta; v družbah, ki so neposredno pod njegovo oblastjo, v vseh teh letih ni bilo nobenega štrajka.
K n ut Hamsun, največji živeči norveški pisatelj, ki je leta 1020. prejel Noblovo nagrado, praznuje dne 4. t. m. 70 letnico svoieea rojstva.
Zaklad med staro šaro
Ob priliki lanske razstave »Pressa« v Kolnu so bili izginili dragoceni stari rokopisi in knjige,, ki so bile last Gutenbergovega muzeja in so bili razstavljeni v posebnem katoliškem oddelku. Izgubljene redkosti so cenili na 200.000 mark (približno tri milijone dinarjev). Vse poizvedovanje za rokopisi je ostalo brezuspešno. Sedaj so jih slučajno odkrili pri nekem delavcu, ki je bil zaposlen pri prevažanju knjig z razstave. Našel je rokopise in knjige v nekem zaboju med drugo staro šaro in jih nesel domov, ne da bi bil poznal njih vrednost. Izgubil se ni nobeden izmed dragocenih predmetov.
Švedske korenine
V vasi Nos na Švedskem je pred kratkim umrl 84letni kmet Siinas Erik Ersson v borni kočici na še bornejši postelji. Cela fara je šla za pogrebom; kajti Sima ni bil le pošten in pravičen mož, marveč tudi najbogatejši gospodar daleč okoli. Imel je obširne gozde, a ni črpal iz njih nikake koristi. Svojemu pokojnemu očetu je bil namreč obljubil, da v njegovih gozdovih ne bo pela sekira, da se jih za nič na svetu ne bo dotaknil. To svojo obljubo je zvesto držai. Še lani jc prišel k njemu lesni trgovec in položil na mizo gotovih 100.000 švedskih kron, samo da bi smel izsekati le najstarejše drevje in bi tako mlada
drevesa dobila solnce in zrak. Toda stari je ostal zvest svoji obljubi.
Po Simovi smrti je občinski predstojnik opozoril njegovo istotako staro vdovo, da naj napravi oporoko, inače bo celo veliko posestvo pripadlo državi, ker drugih zakonskih dedičev ni. Toda tudi vdova je iz Simovega lesa; rekla je: »V moji hiši se ne bo pisal nikak testament, in če vse pripade državi, je čisto prav, kajti tako bo od tega vsak nekaj dobil. Dokler živim, se nihče ne bo dotaknil gozda.« — To so junaki Selmc Lagerlof.
Največja razstava sveta
Nemški »Werkbund« je sklenil, da priredi 1. 1932 v Kolnu mednarodno razstavo pod naslovom »Novi čas«. Razstava je zamišljena tako, da naj poda popolno sliko novodobnega sveta od človeka do vseh duševnih in tehničnih pridobitev in naprav, ustroj držav in celotni svetovni red. Načrt je tako orjaški, kakor si ga še nikdar ni zastavila nobena razstava in med Nemci samimi ne manjka takih, ki dvomijo, če jc v tej veličini sploh izvršljiv. Vodstvo celokupnega podjetja je poverjeno profesorju Ernstu Jackhu. Za razstavo bodo predvsem porabili že obstoječe razstavne zgradbe; razen tega bodo zgradili trajne, ko-ristonosne zgradbe, in to: Veliko vzorno stanovanjsko naselbino, velemestne tržnice, klavnice, hleve; potem celo vseučiliško mesto s klinikami in stanovanji za profesorje in dijake; šole, bolnice in 18.000 m- obsegajoč ljudski vrt. Za kratek čas treh let je to komaj zmagljiiv program; toda o tem smemo biti prepričani, da se Nemci s svojo pridnostjo ne bodo osramotili.
1: :	i. MIR
Si m	
Minister Tom Shaw, voditelj angleških strokovnih organizacij tekstilne industrije. (Zaradi mezdnega spora so na Angleškem izprli 500.000 tekstilnih delavcev.)
Strah pod sodom
V nekem bivšem samostanu v Lizboni se je naselila večja banka. Na dvorišču se še nahajajo grobovi umrlih redovnikov. To je vne-malo romantično domišljijo ravnateljeve tajnice, ki so ji hodili po glavi strahovi in prikazni. O čemer je sanjala, to se ji je tudi pripetilo. — Bilo je nekega večera, ko se je tajnica zelo dolgo zamudila v uradu. Tedaj opazi naenkrat čudno prikazen: cape so kar visele z nje, držala se je v dve gubi in zdelo se je, kakor bi bila zelo preplašena. Trepetaje se je plazila po hodniku in izginila. Trepetala je pa tudi tajnica in naslednji dan takoj vsem povedala svoj grozljivi doživljaj. Trije pogumni knjigovodje so sklenili, da bodo še tisti večer počakali »strah«. — Dobro so se nača-kali, ko se je slednjič približala polnoč, ura duhov. Ha — kaj se pojavlja na hodniku? Strašno raztrgana postava, ki se ob plapolajoči sveči plašno plazi naprej. Knjigovodje so vedeli, da imajo pred seboj tajničin »strah«. Tiho so se odpravili za njim. Toda kakor imajo prikazni že od davna navado, da nenadoma pridejo in istotako nenadoma izginejo, tako je tudi tega strahu naenkrat zmanjkalo. To je pogumne možake ipak nekako premra-zilo. Dolgo so se posvetovali, kaj naj store.
Ministrski predsednik Briand in notranji ininistev Tardieu odhajata iz vladne palače.
Slednjič pa so le sklenili, da pogledajo v klet, kjer se strahovi najraje mude. Vedeti je pa treba, da knjigovodje še nikoli niso bili v kleti in niso nič vedeli, kje in kakšni prostori so doli. Previdno so stopali po stopnicah in slednjič obstali pred nekimi vrati. Zbrali so ves pogum in vrata odprli.. . Zares — tam je ležal pod velikim sodom ubogi »strah« in s pomočjo cevi goltal staro samostansko vino. Nihče razen »strahu« ni vedel za to vino. — Konec? Naslednje jutro je našla tajnica, ko je stopila v urad, vse tri pogumne uradnike do nezavesti pijane na tleh.
Smešnice
Dva lovca, Gašper in Joža, sta sedela za mizo ter se kosala v lovskih lažeh. »Kaj praviš, Joža, katerega psa se zajec bolj boji, belega ali črnega?« vpraša Gašper. — »Tega pa ne vem,« odvrne Joža. — »Na vsak način belega. Kadar zajec vidi, da ima za seboj belega psa, si misli, da je v spodnji obleki in tak bi ga lahko dohitel. Črnega psa pa smatra za popolnoma oblečenega in zato lenega in se ga tudi ne boji.«
*
»Gospod doktor, moj mož ne more spali. Po dvajsetkrat v eni noči ga vprašam, če že spi, pa mi vedno odgovori, da ne.«
»To je slabo, kajti mož mora imeti mir.
Zapisal bom za vas spalne praške.«
*
Oče: »Vsakokrat, kadar ne ubogaš ali si poreden, dobim en siv las več.«
Sin: »Oče, kakšni ste morali šele vi biti. Poglejte glavo starega očeta!«
»Koliko ste prav za prav stari, gospa?«
»31 ali 32 let; več kakor 35 let pa nikakor ne.«
Učitelj je stopil h Graparjevim, da po izve, zakaj fanta že dalj časa ni bilo v šolo. »Fant je star že trinajst let in mislim, da je že dosti dolgo trgal hlače po šolskih klopeh,c je dejala Graparca.
»Kaj, zadosti dolgo?« se je razkoračii učitelj, »jaz sem se učil vse do dvaindvajsetega leta.«
Graparca je premerila učitelja od nog do glave ter dejala bolj tiho: »Seveda, nekateri smo bolj trde glave kot drugi.«
Neki gospod, ki je imel nenavadno velik nos, je bil povabljen na večerjo. Gostiteljica, ki se je bala, da ne bi njen sinček kaj nerodnega izble-betal, ga je trdo prijela, da ne sme ničesar govoriti, ako ne bo vprašan. Ko je zvečer opazila, da Radko nekam sumljivo hodi okoli gosta in ga ogleduje od vseh strani, mu je skrivaj zažugala.
»Saj ne bom nič rekel o nosu, mama,;; je dejal Radko, »samo gledam ga*.
Rov. v katerem so našli zalogo strupenega plina, v Berlinu.
Za duha in srce
Iz bolgarskega gledališča
Zaslužni igralec moskovskega Hudožestve-nega Teatra N. Masalitinov, zdaj režiser sofijske državne drame, je šel na počitnice v Pari« in povedal sotrudniku »Rusije in slovanstva« sledeče o svojem delovanju: »V Sofiji sem pričel orat ledino, in sem jako zadovoljen z uspehi. Bolgari skoro tako visoko spoštujejo gledališče, kakor svojo cerkev. Po štiriletnem delovanju se je posrečilo vstvariti enotno tradicijo. Poprej je oviralo uspešni razvoj nasprotje med rusko in nemško šolo, katero so obiskovali posamezni holgar-ski igralci. Od klasikov smo vprizorili Shakespear-jeve »Sen kresne noči«, »Dvanajsto noč« in »Henrika IV.«, Ibsenovi »Frow Inger« in »Malega Eyolfa«, dočim se je izvajal »Graditelj Solnaes« v ruščini natančno kakor v Moskvi. Dramatizirali smo Andersenovo pravljico o »Snežni kraljici« in Dickensovega »Cvrčka za pečjo«. Od ruskih stvari smo izvajali »Carja Fedorja«. A Tolstega v krasnem prevodu pesnika N. Lilijeva, Gogoljevega »Revizorja« in »Sneguljčico« Ostrovskega. Z velikim uspehom so minile spominske slavnosti na čast Tjučevu, Nekrasovu, Dostojevskemu. V Sofiji in na deželi smo recitirali odlomke iz »Karamazo-vih« Dostojevskega, govor državnega pravdnika in »Čudež v Kani galilejski«, materino pismo iz »Otroških let« L. Tolstega, »Orleansko defvo« Žu-kovskega, »Zadnjo ljubezen« Tjutčeva in pred vsem Puškina: »Preroka«, »Pojedino med kugo«, Tatjanin samogovor iz »Onjegina«, »Mozarta in Saglierija«. Recitacija je zbudila toliko navdušenja, da smo založili poseben zbornik z odlomki iz svetovne in bolgarske književnosti. .. Domača bolgarska drama je seveda pomenila glavno nalogo. Izvajali smo z uspehom »Moro«, dramo D. Šišmanova, »Mojstre«, zanimivo zgodovinsko dramo iz turške dobe Račo Stojanova, več del Štefana Kostova: komedijo »Zlatna mina«, politično satiro »Galimanov« in agodovinsko kroniko »Car Simeon« ob zadnjih 1000 letnih slavnostih. Sijajno delo je romantična drama Jordana Iovkova »Al-bena«. Bolgarska kritika je ni razumela in je zahtevala več gibanja v smislu svoje realistične vzgoje. A v tujini nedvomno doživi velik uspeh. Sofijsko gledališče pridno dela in ima velik vpliv na ostale podeželske odre.
Počastimo Čehova
»Rusija je imela večje in bolj genijalne pesnike, kakor Čehova, a nobenega, ki bi ji bil bližji.« Tako sklepajo kritiki ob 25letnici njSgove smrti. K. Stanislavski, ki se zdaj zdravi na Nemškem, se je domenil z županom v Bedenvveilerju, kjer je Čehov umrl, o novem pisateljevem spomeniku. V to svrho bo v Moskvi vlito novo poprsje, in nosi vse stroške Hudožestveni Teater, dočim oskrbi otvoritev spomenika nemška pisateljska zveza. Na Nemškem, Švedskem, Finskem, v Pragi, na Dunaju, v Parizu so bile na dan 15. t. m. Če-hovu namenjeni radio-sporedi s predavanji, gledališkimi predstavami in recitacijo del. Bernhard Shaw je napisal za »New York Times« članek, kjer piše, »da bi rad zagnal v ogenj vse svoje igre, čim vidi na odru katerokoli od Čehovih dram«. Zdaj posebno raste zanimanje zanje v Zedinjenih državah: po vojni so se na svoje začudenje prepričale, da ni gmotno blagostanje edini socialni ideal in je Čehov najboljši tolmač tega idealističnega razpoloženja. — Ali ne bi bilo primerno — vsaj v jeseni, če je zdaj prevroče — tudi v Ljubljani Čehovu namenili predavanje z recitacijo ali dramsko predstavo? Saj imamo Čehova v prevodih, in je tudi vplival na naše mlade pisatelje. Še dobro, da so se spomnili obletnice vsaj naši dnevniki. A nc smejo biti pozabljivi tudi drugi kulturni činitelji!
*
Iz bolgarske književnosti. Emanuil Dimi-t r o v , znani lirik, je sklenil poskusiti svoje moči v epu. Objavil je »Pesnite za rodnata zemlja«, kjer opeva balkansko vojno leta 1912. in bitke v Trakiji. Pesmi so zanimive, toda lirični opisi pokrajin in posameznikov so se bolj posrečili avtorju, kakor vojne slike. Iz uradnih poročil posneti strokovni izrazi ter dolgo naštevanje posameznih čet še ne vstvari za slično snov potrebnega veličastnega zanosa. — Gospa Fani P o -p o v a-M u t a f o v a se je spomnila 1000 letnice bolgaske države z zgodovinskim romanom »So-lunskija čudotvorec«. Dosedaj je izšel prvi del, ki popisuje življenje junaka Kalojana na dvoru carja Asena I. v Trnovem ter potem v Carigradu. Posamezne zgodovinske oesbnosti so prav krepko podane. Slike bojarskega sveta na carskem dvoru, carskega lova in dr. ostanejo v spominu. Bolj medlo je popisana narava in prilike na dvoru bizantinskega cesarja so preveč navezane na znane zgodovinske vire. Vsekakor je roman dogodek v tej maloobdelani panogi in pričakuje javnost z
velikim zanimanjem njegov zaključek. — D i m o S j a r o v , starejši romanist, je po vojni postal trgovec. Zd«j je natisnil zbirko povesti »Svetica« in dramo »Karobanite na Sv. Klimenta«. Kaže bujno domišljijo in slikovit jezik, a ima menda premalo časa za pisateljstvo. Vse je spisano nekako na hitro, in posebno leseni so ponekod dvo-govori sicer napete drame. Kaj se hoče... tudi pri
nas niso prilike posebno ugodne za pisatelje. *
»Poslednija Novosti«. Začetkom t. m. je praznoval vplivni ruski emigrantski dnevnik »Poslednija Novosti« v Parizu svojo 3000. številko. Izhaja deseto leto in ima veliko čitateljev povsod, kjer so raztreseni begunci: v Honolulu in Chicagu, Argentini in Osrednji Afriki. List je dobro poučen tudi o slovanskih zadevah, dasi je njegov urednik P. Miljukov, zaslužni zgodovinar in politik, ponekod preveč bolgarsko orijentiran. Ni treba po-vdarjati, da je pero edino orožje, ki je preostalo ruski emigraciji v boju z boljševiki. »Poslednjim Novostim« se je posrečilo pridobiti med sotrud-nike ugledne ruske pisatelje in kritike. Včasih prihajajo posamezne številke celo na Rusko, odkoder se oglašajo nepodpisani čitatelji. Med emigranti bi imel list veliko več uspeha, če ne bi tako dosledno povdarjal svojega republikanskega stališča. V slavnostnem uvodniku čitamo: »Najbrž nam bodo pomagali sovjeti, da štev. 4000 ne bomo doživeli v Parizu. Vendar nismo pristaši gesla: čim slabše je, tem prej bo konec. Prismojena vlada je zapečatila svojo usodo: podrl jo bo kruti prevrat in še veliko izkušenj bo morala prestati naša nesrečna domovina. Bolj kot boj zoper so-vjete je pomembno pripravljanje za prevzem njih neblage dedščine.«
Eiliger Gang d ure h ilie Geschiehte von Gra»,
je naslov jako bogato ilustrovanemu delu, ki je izšlo v avgustovi številki znane nemške revije: »Vel-hagen urni Klasing Monatsheftc« (Verlag in Leipzig). Opozarjamo na to delo čitatelje, ker je zelo zanimivo.
Spori
PRVENSTVO DRŽAVE V PLAVANJU, SKAKANJU IN WATER-POLU.
9., 10. in 11. avgusta v Ljubljani.
Vrsta športnih prireditev, ki so se sploh kdaj održale v Ljubljani, bo letos s tekmovanjem za državno prvenstvo v plavanju, skakanju in water-polu, ki se vrši v dneh 9., 10. in 11. avgusta v kopališču S. K. Ilirija v Ljubljani, dosegla svoj višek. To tekmovanje bo po številu aktivnih udeležencev največje, kar jih je videlo naše mesto, saf je računati na udeležbo krog 400 plavačic in plavačev iz cele naše kraljevine.
Vsako leto je plavalno prvenstvo države prireditev, ki ne predstavlja le brezobzirnega boja za točke, ampak je pestra revija vseh odličnih pla-vačev-sportnikov, ki prihite od vseh strani, da v plemenitem tekmovanju pokažejo uspehe svojega dela, marljivega vestnega treninga. Letos pa bo spremljal to tekmovanje še posebno zanimiv in važen moment: na podlagi doseženih rezultatov se bo sestavil reprezentativni team jugoslovanskih plavačev, ki bo teden dni kasneje zastopal barve naše države na tekmovanju za slovansko prvenstvo. med reprezentancami Poljske,- ČSR in Jugoslavije, ki se vrši 17. in 18. t. m. v Varšavi. Ta moment bo zanimivost tekmovanja brezdvomno močno dvignil, v Ljubljani tembolj, ker imajo topot prvič tudi slovenski plavači resne izglede, da se kvalificirajo za vršenje častne dolžnosti: uspešno zastopati barve svojega naroda v mednarodni konkurenci v tujini.
O prvorazredni formi plavačev v vseh centrih plavalnega športa, predvsem v Splitu, Dubrovniku. Beogradu, Karlovcu, na Sušaku in v Ljubljani smo mnogo čitali o priliki održavanja lokalnih tekmovanj za prvenstva podsavezov, tako da moremo na podlagi teh pričakovati ostrega, izenačenega boja in prvovrstnih uspehov!
JUNIORSKE NOGOMETNE TEKME ZA POKAL SK ILIRIJE.
Medklubski odbor za izvedbo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije je na seji 31. m. m. verificiral vse tekme I. kota, in sicer: Ilirija I. : Mladika 4 ; 1,Primorje : Slovan 3 : 2, Jadran : Ilirija II 3:2, Mars : Rakovnik 7 : 0, Hermes : Savica 3 : 1 in Slavija : Reka 0 : 0, izžrebana v korist Sla-vije. V dveh tekmah je bil najavljen protest, ki pa kasneje formalno ni bil vložen; medklubski odbor teh protestov zato meritorno sploh ni pretresal. — Zmagovalci I. kola igrajo v II. kolu med seboj po že izžrebanem redu v soboto, 3. t. m., in v nedeljo, 4. t. m., na prostoru SK Ilirije, in sicer: 1. Ilirija : Jadran v soboto ob 18.15; 2. Primorje : Svoboda v nedeljo ob 8; 3. Slavija : Mars v nedeljo ob 9. 15; 4. Celje : Hermes v nedeljo ob 16.30 pred tekmo Ilirija I: Železničar. — Med-
klubski odbor je izžrebal 31. t. m. tudi že nasprotnike za III. kolo; igrali bodo v tem kolu; zmagovalca gornjih tekem 1 in 4 ter zmagovalca 2 in 3. Ako juniorji SK Celja v nedeljo v II. kolu zmagajo, bodo igrali v IIL kolu na svojem igrišču v Celju; potovati bo moral v tem primeru torej ljubljanski klub, in sicer v smislu tekmovalnega pravilnika na svoje stroške. — Za 3. in 4. t. m. je odredil M. o.službo kakor sledi: rediteljski nadzor v soboto g. Pevalek, reditelje postavi SK Ilirija; v nedeljo dopoldne rediteljski nadzor g. Vičič, vsak klub postavi za svojo tekmo po tri dobre, nepristranske in starejše reditelje, za rediteljstvo v nedeljo popoldne skrbi SK Ilirija. Nastop službe vselej pol ure pred določenim pričetkom tekme. Vsak klub naj postavi za svojo tekmo starejšega stranskega sodnika.	M. O.
SK ŽELEZNIČAR (ZAGREB) •. SK ILIRIJA.
V	nedeljo bomo imeli priliko drugič pozdraviti v Ljubljani že dobro znanega gosta — moštvo zagrebških Železničarjev. Da moštvo res nekaj zna, je pokazala s svojimi zasluženimi zmagami nad prvakom Primorjem in Hermesom, ki je bil tačas v izredno dobri formi. To pot nastopijo Zagrebčani proti Iliriji, ki bo skušala popraviti zadnja poraza ljubljanskega nogometa in pokazati, da je Ljubljana v nogometu Zagrebu enakovredna. Tekma se vrši na igrišču Ilirije in prične ob 16. uri. Ta dan se vrši tudi Ping-pong turnir med obema kluboma, in sicer na kopališču Ilirije od 10, do 12. in od 14. do 17. ure. To bo drugi ping-pong turnir, ki se vrši v Ljubljani. Jakost igračev Zagreba nam sicer ni znana, vendar ie pričakovati, da bodo Ilirijanskim zastopnikom najmanje enakovredni. Tekmovanje se vrši samo v slučaju lepega vremena, in sicer v kopalnih oblekah.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
V	nedeljo se vrše zadnje tekme za državno prvenstvo pred nogometnimi počitnicami. V Zagrebu igrata Hašk : Gradjanski pod vodstvom Du-najčana Brauna. V Belgradu pa BSK : Jugoslavija pod vodstvom budimpeštanskega sodnika Ivančiča. V Zagrebu so več ali manj izgledi precej izenačeni, majhen plus ima seveda Hašk. V Belgradu je siguren favorit BSK, in to zlasti še, ko je Jugoslavija izgubila obe zvezi.
BSK je preko BHP prosil, da se ponovna igra s Hajdukom igra v Zagrebu, ker BSK ne more prevzeti ponovni deficit 15.000 Din na svoj račun, ker bi tako izgubit ne po svoji krivdi 30.000 Din. Nasprotno stališče je zavzel Hajduk. Najprvo zahteva, da se ponovna tekma ne odgodi in da se mora brezpogojno všiti v Splitu. In to ne glede na deficit, ki nastane.
Službene objave LNP. Tajništvo objavlja naslednje sklepe predsedstva ozir. poslovnega odbora na seji dne 31. julija 1929: Verificirana je prvenstvena tekma Grafika : Elan 1 :0, odigrana 21. julija v Ljubljani. — Odobrene tekme: Maribor: VSK 2& julija v Varaždinu; Maribor: ČŠK 4. avg. v Čakovcu; Ilirija : Železničar, Zagreb 4. avgusta v Ljubljani; Primorje : Orient, Suiak 28. julija na Sušaku. — O incidentu, ki ga je povzročil SK Železničar povodom pokalne tekme Maribor : Železničar 21. julija, bo sklepal upravni odbor, — Poziva se M. o. y Mnriboru, da vnovči sodniške takse po 70 Din za vse tekme za Ilgerjev pokal.
—	Tretjič se pozivajo klubi Primorje, Slovan in Šoštanj, da pošljejo podsavezu statistične podatke in seznam dijakov po obeh okrožnicah z dne 10. julija, in sicer v roku treh dni. — SK Kra-kovo prejme v zadevi igralca M. Maliča pismen odgovor, istotako SK Reka v zadevi igr. Zuccato in Koren. — Odjavljeni so igralci: Erman Josip (SK Jadran); Divila Josip (SK Ilirija); Berger Josip, Meke Franc in Pilnaver Ivan (SK Amater).
—	Na novo so bili verificirani igralci: s pravico igranja dne 9. avgusta 1929; za SK Svoboda, Maribor; Cesar Ivan in Logar Franc; za SSK Maribor: Šoštarič Ivo; s pravico igranja dne 2. februarja 1930: za SK Železničar: Konrad Pire; za SK Ilirija: Malič Mirko. — Zavrne se prijavnica igr. Hardinke Franca za Rapid do predložitve podsa-vezne izkaznice; SK Železničar se obenem poziva, da javi do 5. avgusta, ali obstoje kaki zadržki proti prestopu navedenega igralca. — Po § 10. o. p. se dovoli z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Ilirijo igr. Mirku Ma-ličtu — Čitajo se za novoprijavljeni SK Olimp, Celje, igralci Hrastnik Adolf, Janežič Otmar, Reg-ner Andrej, Gobec Ivan, Holzinger Anton, Karner Ferdinand, Kožuh Ivo, Gobec Fanjo, Trebičnik Ciril, Uršič Anton, Lešek Simon, Hajsinger Stanko, rlis Alfred, Lavrinc Jože. Z navedenimi igralci ima absolvirati SK Olimp poskusne tekme za sprejem v JNS, ki mu jih bo odredil podsavez. Formalna verifikacija igralcev sledi, čim postane SK Olimp redni član jNSa.	Tajnik II.
SK Dirija, nogometna sekcija. Danes, v petek, trening old boys teama in trening skupine II razen juniorskega moštva, ki igra jutri z Jadranom. Old boys igrajo v nedeljo v Trbovljah z SK Amaterjem.	Načelstvo.
Poslano
Kaznilniške delavnice in državno uradni
št vol Pod tem naslovom so čitali mariborski, z delom v kaznilnici prizadeti obrtniki v »Jutru« z dne 23. julija t. 1. med mariborskimi novicami članek, ki trdi, da se baje slabše situirani državni nameščenci jočejo za starim privilegijem, po katerem so smeli dajati svoje obleke, obutev in pohištvo v izdelavo tukajšnji državni moški kaznilnici, kjer so baje dobili te izdelke po neprimerno nižji ceni kakor zunaj.
Kar se tiče privilegija samega, je obrtnikom v Mariboru zelo dobro znano, da se je isti razžiril šele po prevratu in ne le za državne uslužbence, temveč je državni uslužbenec lahko pomagal s takim delom svojim sorodnikom, znancem in prijateljem. Na ta način se je drž. moška kaznilnica v Mariboru spremenila v zadnjih letih v industrijsko podjetje.
Kar se tiče niakih cen raznih izdelkov v drž. moški kaznilnici, lahko trdimo, da je to prekoračenje predpisov, katere tudi mi obrtniki prav dobro poznamo. Tako je izšla že leta 1922 okrožnica vsem obrtnim oblastvom I. stopnje od strani oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, v kateri se nahaja med drugim naredba avstrijskega justičnega min. z razpisom od 12. aprila 1885 št. 5456 (just. nar. list št. 28), po kateri morajo kaznilnice v ublažitev konkurence proti malim obrtnikom kolikor možno izenačiti cene izdelkov in delovnih meči za zunanji promet, kakor jih morajo računati prosti obrtniki. V isti okrožnici čitamo dalje: »Avstrijsko justično ministrstvo je z razpisom od 3. junija 1886 št. 7712 v varstvo malega obrta posebno na sedežih kaznilnic, poslednjim prepovedalo prevzemanje in izvršitev naročil za zasebne stranke, kakor tudi nadrobno prodajo zavodovih izdelkov posameznim odjemalcem. Ti predpisi glede kaznilnic se morajo konsekventno in analogno uporabljati tudi glede poboljševalnic.« Ti predpisi, ki so zapopadeni v raznih patentih in so vneseni v še danes veljavni obrtni zakon in obrtni red, bi se morali torej tudi še danes v polni meri upoštevati.
Priznavamo, da drž. uradništvo in uslužben-stvo ni najbolje plačano, a mali obrtnik gleda navadno skozi vrata, odkod mu bo prinesla stranka delo ali zasluženi denar.
Končno še pribijemo dejstvo, da se je doslej privilegija (dela v kaznilnici) posluževalo le boljše siluirano uradništvo, ker se v kaznilnici oddaja vse proti gotovemu plačilu, katerega slabše situirani uslužbenci ne zmorejo. Vsled tega so se nižji drž. uslužbenci zatekali le k malemu obrtniku, kateri jim je dajal svoje izdelke na obroke. Tega privilegija so se posluževale tudi razne oblasti, katere so dale izdelovati v drž. moški kaznilnici razna mizarska, pleskarska, slikarska, tapetniška, knjigo-veška, krojaška, čevljarska in druga deln. Želeti bi bilo, da bi se raje podpiralo domačega obrtnika-davkoplačevalca.
Vsled tega pozdravljajo mariborski obrtnik' ukinitev obrtniških poslov v drž. moški kaznilnici ter zagotavljajo občinstvo, da se bodo z združenimi močmi branili proti preklicu te ukinitve. Ako pa se že hoče kaznjence zaposliti, pa se naj to delo omeji v toliko, da bo delo v kaznilnici služilo le v podporo najrevnejšim slojem državnih uslužbencev.
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru. — Zadruga krojačeo in sorodnih obrlov v Mariboru. — Mizarska zadruga v Mariboru. — Zadruga, slikarjev, pleskarjev, lakirnikov, pobarvarjev in pozlatarjei v Mariboru.
Potrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da smo v Mariboru dne 1. avgusta 1929 položili k večnemu počitku našega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata in svaka, gospoda
Milkota Škerlec
trgovca in poštarja pri Sv. Tomažu
kateri se je 22. julija 1929 na tragičen način ponesrečil. — Sv. maša zadušnica se daruje 2. avgusta 1929 ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. - Obenem prosimo vse znance, da ohranijo blagopokojnika v najboljšem spominu.
Maribor, Sv. Tomaž, Ormož, dne 1. avgusta 1929.
Žalujoči rodbini: Škerlec in Dr. Konšek.
•St a-M«? i
m .S v ,J
SSSnd t 2 5<Q
O
R ..nuj" .
~ s iS; ŠS "3 » d-d .o
i* H S
_ —1 ra X .
ja j ««Q N
•ssfoš: i
= >išsa
■-1 N — H
«nQ »O
a?""-, .Ofcd
~ . 9Q _ >
"g
lagali
I
■n-jj- »
g Ji N-
JJ g
«35 04 rr > Z
»CUU ;;;
.HosO-J j. <00 d«
g<jSce
tu O N
>
•tjU
-X . ..ka
I ?!c
|J JS f- oo
o
N f>
Francis Jammes:	13
Rožni venec v sotneu
On je že bil tu. Prihitel ji je nasproti:
»Dominika,« je dejal, »vi me mučite.«
Njen odgovor je bil enostaven, čeprav ni bil povsem točen:
»Ne.«
Na kaj se je nanašal la ne. Mladi mož se ni udajal nikakim prevaram več. Razumel jo je, preden je govorila in solze so mu stopile v oči.
Ona pa je nadaljevala:
»Ne, ne morem ...«
Bila je sobota in zvon sosednje cerkve jc v tem trenutku mogočno zadonel.
»Ne morem se poročiti z vami, dragi prijatelj. .. toda...«
»Govorite, prosim!«
»Če bi se morala poročiti, bi vzela vas.«
V svoji boli se je počutil srečnega. Če človek ljubi na takšen način kot on, je vedno v strahu, ,la je ljubljeni osebi nekdo drugi ljubši. Vkljub temu je stisnil svoje ustnicJe v bolesti in ni odgovoril ničesar. Gledal je njeno lepo okroglo obličje. Brezbožnež bi se bil pri tem razdražil.
Zvon je še vedno donel. Dejal je: ne, ne, ne! Oba sta ga molče poslušala. Slednjič je on s težavo »pregovoril:
»Toliko sem sanjal o vas. Mislil sem, da je Bog za naju ustvaril prekrasno dolino na tem svetu.«
In v pesniškem zanosu ji je opisal to solnčno
in zeleno dolino, ki jo obdajajo modre gore, preko katerih vejejo višinski vetrovi. Srebrni potoki tečejo po njej in sredi nje stoji zapuščeno, a krasno posestvo, katero bi bil hotel kupiti, da tam skrije svojo ljubezen. Tam je terasa, kjer bi se bile igrale njegove hčerke. Toda, zemeljska sreča, kje si?
Dominika je postala zmedena, ne v tem oziru, da bi bila še oklevala glede sklepa, ki ga je bila storila v Marsefllu, ko se ji je zdelo, da je angel varuh pred oknom, pač pa zmedena v nekem predelu svojega srca.
Mladi mož ji je govoril o dolini, o posestvu, o miru. Ali ni ona še pred kratkim sanjala o vrtu, ki se je blestel v solnčni luči in kjer so se številni otroci igrali okoli nje in njenega soproga? Zakaj se je tako kratek čas zadržala pri mislih na možnost domačega ognjišča, da izbere trdno drugo odločitev.
Zvon je udarjal s težkimi udarci, kot bi hotel narekovati Dominiki odgovor: ne, ne, ne!
Dve stvari sta jo težili v tem trenutku: muka, ki jo je povzročila temu ljubemu, inteligentnemu in dobremu mlademu možu, in novica, da je bil mali Peterček izginil.
Kot se dogaja pri razmišljenih naravah, ki se naenkrat osamijo v dejanskem položaju ter se zamislijo drugam, enako ]e Dominika hodila naprej ob strani mladega moža, a neprestano mislila na izgubljeno siroto.
V blisku te njene zamišljenosti se ji je zdelo, da vidi pred seboj prašno cesto in ženo ter njenega soproga, ki sla v skrbeh za svojega otroka. Ljudi, ki odhajajo od velikonočne slavnosti, prestrašeno izpra-šujeta, toda ti jim odgovarjajo:
»Jezusa ni med nami, iščita drugod.«
Mali Peterček, mali Peterček, brat njenega Gospoda, zakaj si storil isto Dominiki, ponižni dekli Naše ljube Gospe?
Zvon je še vedno ječal nad zemljo, toda kmalu se je vrnil v nebesa in je obmolknil.
»Z Bogom,« je dejala Dominika, ki se je nenadoma zbudila iz svojih misli, onemu, ki ji je prigovarjal. »Vaše sestre ne bodo zvedele, kaj sva se midva tu pogovarjala, razen glavnega. Nočem, da vas nadalje težim s svojo prisotnostjo.«
Solza se je prikazala v očesu mladega moža ter mu slekla po licu navzdol. Skoraj bi ji bil zakričal: Kako si kruta!
Toda videl je, da je tudi ona jokala, ko mu je rekla:
»Jutri po maši se napravim na pot v Luni. Čutim božji klic. Molite zame, prijatelj moj!«
Na večer onega lepega dne sta se videla samo še enkrat, ne da bi bil kdo iz družbe slutil, kako slovesno resen sestanek sta bila imela popoldan. Sicer je pa bila Dominika povedala svojim prijateljicam, da je bil njen kratki obisk zvezan i važno zadevo, ki jo kliče v Lurd. Zato se nf nihče čudil, da je tako kmalu odliajala. Sestra mladega moža se je čudila, brezdvomno, ker ni bila dobila odgovora na svoje pismo, ki ga je bila pisala Dominiki. Pri odhodu jo je pa ta poljubila ter ji tiho dejala:
^Govorila sem s tvojim bratom. Ti bo že povedal ..
Skrbi so jo vznemirjale, ko je sedla na vlak. zakaj zgodaj zjutraj ji je bila poslala Aneta pisemce s poročilom, da otroka še vedno nišo našli.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I-50 Din ali vsaka beseda SO par.j
Najmanjši oglas ' 3 Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor mamico I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Pomočnik
f i" v« • v » •
Službe iscejo
Prodajalka
vcrzirana v mešani ali manufakturni stroki, z večletno prakso, išče na-meščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro »Boljša samostojna moč« št. 8191 na upravo.
Lesni nakupovalec
zmožen za nakup stoječega lesa in prevzemanja tesanega in rezanega lesa išče službe. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.« pod »Zmožen« št. 8256.
Službo vzgojitelja
in poučevanja v vseh predmetih humanistične gimnazije, posebno še v nemščini in francoščini, sprejme upokojen uradnik z univerzitetno izobrazbo proti prostemu stanovanju in prehrani v mestu ali na deželi, kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojitelj« št. 8267.
Pridno dekle
želi službe v župnišče. Vajena vsakega dela. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8253.
Jluibodobe
Pomočnika
pridnega, dobro izvežba-nega za lina dela, z dolgimi spričevali, sprejmem v trajno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani.
Zastopnike
iščemo za neslične koristne predmete po celi državi. Sijajen zaslužek. - »Organizaciono Odele-nje«, Beograd, Jovanova 42 a.
Jelonošalce
točaja in učenca Pikola sprejmem. - Naslov pove uprava »Slov«, št. 8258.
Pomočnika
za fina dela, velike kose, pridnega, sprejmem takoj. Istotam se sprejme gospodinja, ki bi delala vse. Biti mora poštena, pridna, starejša moč, — Anton Vrhovec, krojač. Dravlje 102,
Natakarica
poštena, z osebno pravico gostilniške obrti, se sprejme. Ponudbe je nasloviti na: Franc Karo, Motnik.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Manufak-tura 112«.
v večjo trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi se sprejme. Isti mora biti pošten, zanesljiv in trezen, Dobro iz-vežbani v manufakturni stroki imajo prednost. -Več pove A. K a d i v c , tvrd. Rosmann & Tschurn v Ljubljani.
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva c. 28, rabi samo za nedeljo 10 natakaric za Bled; vožnja povrnjena. Za stalno prvo hotelsko sobarico, kavcija; dalje več natakaric, kuharic in služkinj.
Pleskar, pomočnika
dobro izvežbanega, takoj sprejmem. Istotam sc tudi sprejmeta dva vajenca za pleskarsko obrt. - Blaž Jančar, Breg 6, Ljubljana
Otroški voziček
se poceni proda na Opekarski cesti št. 21.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Dva konja
srednje težka — proda mlekarna Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51.
Za zdravnike
Prodam:
I.	Domačo lekarno (pohištvo, steklenice, tehtnice itd.).
II.	Kompletno kirurgič-no, porodniško in gine-kologično orodje.
Naslov imenuje uprava »Slovenca« pod št. 8271.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra Irfi 8
Išče se ženska
za takojšnji nastop službe v župnišču, krščanska, zdrava, vajena kuhe in drugih del v hiši in na vrtu. Plača po dogovoru. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 8165.
Vsem duhovnim sobratom sporočam, da je dne 1. avgusta ob 9 dopoldne v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, preč. gospod
jflNEZ 5CHIFFRER
župnik tržaško-koperske škofije v pok.
Pogreb blagopokojnika sc bo vršil v soboto, dne 3. avgusta ob 9 dopol. iz Klanca v župno cerkev na kranjsko pokopališče. Molimo za pokoj njegove duše! Kranj, dne 1. avgusta 1929.
Matija Škerbec,
župnik.
Satiie m zclcntaii
vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Wecl«ovIli pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo W e c k a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagotiič.
RAZPIS
Županstvo trga Trbovlje razpisuje oddajo inštalacije električne razsvetljave v občinskem kopališču. Ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v občinski pisarni.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta 1929 do 12. Kasneje dospele se ne bo upoštevalo.
ŽUPANSTVO TRGA TRBOVLJE,
31. julija 1929.
Župan: Ig. Sitter s. r.
Krajevni in potovalni zastopniki
ki se jim nudi dobra prilika za nagel in lahek zaslužek, se iščejo za »Prozorija«, lesno tekstilno industrijo v Oroslavju, ki proizvaja vse vrste rolet. Resni reflektanti naj sc izvolijo obrniti na: »Prozorija« v Oroslavju — blizu Zagreba.
Berdo
staro, kupim. - Ponudbe na Cerar Danilo, Ježica pri Ljubljani.
20% kronske bone
kupujem in plačam v gotovini. Ponudbe pismeno ali ustmeno na Milan Hausler, Zagreb, Ilica 43, II. nadstr.
Kupim hišo
do tri milijone dinarjev. Dunajska cesta - Šelen-burgova ulica - Miklošičeva cesta ali pa bližina opere. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod Brez vsakega posredovalca.
, Berite
"Slovenca-
in oglašujte v njem!
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega.
Jnseraii
v »Slovencu-
imajo največji uspeh:
H^tssi
Trgovino
manjšo, na deželi, vpeljano, vzamem v najem takoj ali pozneje, event. tudi kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Trgovina« 8239.
Gostilno oddam
na račun. Zmožni kavcije imajo prednost. Naslov v unravi pod št. 8176.
Vsakovrstno
zlato
po aaivišiih cenah. CERNE, tuvelir. Ljubljana. Wolfova ulica ŠL 3.
KruSno moko ln
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
VOLK, LJUBLJANA
Rcsljeva ccsta 21
Orgle in harmonije
izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dermč orglar, Radovljica, Slovenija.
Z globoko žalostjo naznanjamo svem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical^ k sebi svojega služabnika, našega brata, strica in svaka, preca-stitega gospoda
Ivana Schiffrer
župnika v pokoju
ki je danes ob 9 dopoldne na Klancu pri Kranju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul.
Pogreb nepozabnega bo v soboto dne 3. avgusta ob 9 dopoldne. — Truplo se prenese iz hiše žalosti na Klancu v župno cerkev v Kranju, kjer bo sv. maša za pokojnega, odtod pa k večnemu počitku na pokopališče v Kranju.
V Kranju, dne 1. avgusta 1929.
Žalujoče rodbine: Schiffrer, Cuzak, Jerič.
H,
.očemo popolnoma izčistiti zalogo ostankov parov čevljev v naših trgovinah in smo vsled tega pri teli ostankih znatno znižali eene. Čevlji ki so vsevprek najbolje kvalitete prodajamo v Ljubljani samo v naši trgovini na Aleksandrovi cesti do 25. t. m. odnosno dokler ta zaloga traja. Cenjeno občinstvo se na to ugodno priliko vljudno opozarja.
Tovarna čevljev v Trzicu
Podružnice prodajalne:
Ljubljana
Zagreb Beograd
Sarajevo Skoplje
Karlovac Sušak
Ta .Imroslovnnsko tiskarno v Ljubljani' Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakovem
Tirfidnik: Prane TerseKlaT^