dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJSKE CENE v ČASU OD 21.8. DO 3.9.1999 rastlinsko olje Cekin 1/1 st. Oljarica 197,00 SIT fužinska salama KM Emona MIZ 1.545,00 SIT fant za golaž in paprikaš 65 g 204,00 SIT tuna v olju 185 g Uvoz * 188,00 SIT Pralni prašek Dam Tead 4,4 kg vedro + krpa 850,00 SIT H ■ i 1 iT i H Tl V i H Ji ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list OKRADLI SAMOSTAN NOVO MESTO -Prejšnji četrtek dopoldne je neznanec prišel v Frančiškanski samostan v Novem mestu, odšel v prvo nadstropje in iz spalnice ukradel tolarje in devize. Samostan je oškodoval kar za milijon dvesto tisoč tolarjev. McDonald’s v Novem mestu McDonald’sova restavracija v trgovskem centru v “ršljinu - Računajo na 1000 do 1200 gostov na dan -£^strežba tudi v avtu - Prispevek za zdravstveni dom NOVO MESTO - V petek, 20. gusta, so v novem novomeškem . govskem centru v Bršljinu odprli : . or>ald*sovo restavracijo. To niii taka restavracija v Slove-dv’k Pa načrtujejo odprtje še niu m Sicer y Mariboru in Kra' tj Novomeška restavracija je Do? ?b)r’ve’ kar pomeni, da ima dn Masjčne restavracije tudi ttfopno linijo za avtomobile. Hrti'C d’s°va restavracija v Sir, a -ie Podjetje McDonald’s venija veljala okoli 2,5 milijo-m«ih mark- Restavracija ... 300 m-, v njej je 78 sedežev, j^unajo pa, da bodo vsak dan v ^Postregli lOOOdo 1200 gostov. m .' spdili po tem, koliko ljudi -m, nprni je bila velika večina brž k • vdrl° v restavracijo, Mart'° ie maratonski plavalec Strel prerezal trak, se za In an res n' bat'- Zanje bo skrbelo zaposlenih. stav‘cer..Pa v McDonald’sovih reve* yaciJah v Sloveniji postrežejo lani — iS.000 gostov vsak dan, J°neS(| P°stre8b vee kot 4 mili-bo C pa Pričakujejo, da jih ,

n 11: •Zena mu je umrla med dojenjem sinka Jureta stran 16: •Spet šestletni šolarji, tokrat v devetletki stran 17: •Srečkovo življenje je en sam boj PRIPRAVA POTI - Za tovor nevsakdanjih razsežnosti so morali npr. prilagoditve nagibov ceste - te so nujne npr. na Črnem Kalu - in pod nekaterimi nadvozi poglobitve ceste H1, tj. “avtoceste" med Ljubljano in Obrežjem. Podpreti so morali tudi nekatere mostove, tako tudi most čez Savo v Krškem. Prejšnji petek ponoči so z naloženimi tovornjaki na krškem mostu in merilnimi napravami spremljali odzive tega objekta na izjemno težo. (Foto: L. M.) DUŠAN MATOH RAZSTAVLJA V DOLU RIBNICA - V okviru poletnih večerov bodo v soboto, 28. avgusta, ob 20. uri v paviljonu graščine Dol pri Ljubljani odprli razstavo slik in risb Dušana Matoha. Ribničan, ki živi v Ljubljani, se bo predstavil z oljnimi slikami, ki so nastajale ves čas njegovega slikanja, in risbe, ki jih je naslikal pred kratkim. Med najbolj mikavnim sta Špičkova domačija in pogled s Sv. Ane, na katerih slikar na realističen način pripoveduje tudi o sebi. Miss Kolpe izbrali pod vrbo 2------------------------------------------- V Vinici na Srečanju ljudi z obeh bregov izbrali miss Kolpe - Kupe - Najlepša Andreja Čupor iz Ozlja STREL ODPRL NOVOMEŠKI MCDONALD’S - Maratonski plavalec Martin Strel (drugi z desne) je prerezal trak in tako odprl McDonaId’sovo restavracijo v Novem mestu. Na fotografiji so še generalni direktor McDonaldi Slovenija mag. Dejan Turk, najemnik novomeške restavracije Dejan Novak (drugi in tretji z leve) in direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto prim. mag. Tatjana Gazvoda (prva z desne). (Foto: A. B.) OPOZORILO! NOVO MESTO - Policijska uprava Novo mesto, ki je med vikendom obravnavala veliko vlomov v avtomobile, ki so bili parkirani v vinorodnih okoliših, opozarja občane, naj ne puščajo denarnic in dokumentov ter drugih predmetov v avtomobilih. Prav tako naj pred odhodom ne pozabijo, pa čeprav so odsotni le za trenutek, zakleniti vseh vrat in zapreti oken. Kako neodgovorni so nekateri, kaže tudi primer, ki so ga obravnavali policisti v Šentjerneju. Na Tolstem Vrhu so namreč opozorili lastnike vozil, naj iz avtomobilov poberejo denarnice in dokumente, vendar tega navodila vsi niso upoštevali, in še isti večer je neznanec vlomil v enega od vozil in ukradel denar. VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo, občasno so možne krajevne padavine. Še bo toplo. POZOR, NA CESTI SO ŠOLARJI! NOVO MESTO-Za varnost otrok v cestnem prometu je policija skrbela skozi celo leto. Skupaj z mentorji v osnovnih šolah so pregledali in ažurirali načrte varnih poti, preventivna aktivnost policije pa se bo nadaljevala tudi na sestankih s starši in pri praktičnem usposabljanju otrok za varno pot v šolo. Na območju novomeške UNZ bodo policisti v prvih dneh novega šolskega leta poostrili kontrolo prometa s poudarkom na kontroli varstva otrok in mladoletnikov v cestnem prometu. Še posebno pozornost bodo policisti namenili pravilnemu prečkanju cest, ustavljanju voznikov pred prehodi za pešce, ugotavljanju hitrosti v bližini šol in na šolskih poteh ter kontroli tehnične brezhibnosti avtobusov. VINICA - Številnim lepoticam oziroma missicam, ki jih tudi pri nas izbirajo že skoraj na vsaki drugi večji turistični prireditivi, se je v nedeljo zvečer pridružila tudi Miss Kolpe - Kupe, ki so jo na srečanju ljudi z obeh bregov Kolpe izbrali v viniškem kampu. Sicer dobro zamišljena prireditev, namenjena druženju ljudi iz različnih držav na dveh nasprotnih bregovih Kolpe, je bila pripravljena slabše kot vsaka navadna gasilska veselica, reševali pa so jo predvsem nastopajoči sami na čelu z voditeljico Renato Mikec, tako da je na koncu vse skupaj izpadlo kar spodobno. Nekdanji predsednik krajevne skupnosti Vinica Jože Stegne je za 4. srečanje ljudi z obeh bregov Kolpe zbral kar dobro ekipo nastopajočih. Prireditev sta dobro in z zvrhano mero potrpežljivosti, saj so organizatorji scenarij prilagajali sproti, vodila Renata Mikec z Radia Krka in njen karlovški kolega Damir Valent, čakanje med posameznimi predstavitvami devetih kandidatk za Miss Kolpe - Kupe, ki so na oder najprej stopile v dnevnih oblekah, vdrugo v kopalkah metliške Beti in na koncu še v večernih oblekah, so več kot tisoč gledalcem krajšali nekdanji pevec razvpite skupine Divlje jagode Toni Jankovič, črnomaljski ansambel Šum, predvsem fantovski del občinstva pa so z več nastopi v različnih preoblekah poskrbele vitke in gibke plesalke kostanjeviške skupine Harlekin plus. Na odru pod vrbo se je za naslov najlepšega dekleta obkolp-skih krajev pomerilo devet deklet, pet Slovenk in štiri Hrvatice, kijih je obkolpsko ljudstvo prav toplo sprejelo, mednarodna žirija pa je svoje delo tudi po mnenju večine občinstva opravila pošteno in lente so dobile res najlepše med njimi. I. V. NAJLEPŠA DEKLETA OB KOLPI - Lento najlepšega dekleta obkolpskih krajev so v Vinici obesili preko ramena 17-letni dijakinji Andreji Čupor iz Ozlja (druga z leve), njena prva spremljevalka je postala dolgonoga novomeška trgovka, 24-letna Suzana Štrasberger (prva z leve), ki je srednješolska leta preživeta v Metliki, druga spremljevalka je bila prikupna 19-letna študentka javnega prava Lidija Jakljevič izAdlešičev (druga z desne). (Foto: I. Vidmar) T A ^ /VAŠA A /V /c E Začetek šolskega leta Se veselite, sami ali skupaj s šolarjem, začetka šolskega leta? Vam konec počitnic in začetek šolo pomeni zgolj skrb in nadlogo? Nakup učbenikov in drugih potrebščin za šolo je včasih prava mora. Nemalokrat je dovolj že samo pogled v nab knjigarno, da človeka mine nakupovati. K sreči je možno šolske potrebščine naročiti v knjigarnah in papirnicah tudi vnaprej in se s tem izogniti napornemu čakanju v dneh pred začetkom šole. Knjigarna vam sestavi naročeni paket šolskega materiala in vas obvesti, kdaj lahko pridete ponj. Ko ste se tako izog nili drenjanju v prodajalni učil, vam kot staršem preostane le še plačilo računa za prejeto goro knjig, pisal in drugih pripomočkov za učenje vašega šolarja. Ali vam je račun videti velik ali majhen, je odvisno od tega, kako bogati ste. Vsekakor družinski proračun boleče občuti, če imate šolarje, vsak začetek šolskega leta. Kar zadeva učbenike, lahko precej prihranite, če se odločate za rabljene učbenike. O vzdušju pred začetkom šolskega leta pišemo tudi v tokratni anketi. Odgo vori kažejo, da starši in šolarji kar resno računajo s šolo. VLADKA AGNIČ, administrativni tehnik, doma iz Desinca: “Punčka hodi v četrti razred, fant v sedmega. Knjige sem naročila v šoli na koncu šolskega leta, delovne zvezke pa sem kupila v knjigarni. Razlike v ceni glede na lani nisem opazila. Ostalih potrebščin otroka še nimata. Novega šolskega leta se ne veselimo, saj s šolo pridejo problemi, ki jih sedaj ni.” MARINKA ŠABEC, uslužbenka v Iskri Semič, doma iz Semiča: “Sina hodita v tretji oz. peti razred. Knjige in delovne zvezke dobita v šoli, obrabo knjig in delovne zvezke pa plačamo med poletnimi počitnicami. Ostale potrebščine bomo še kupili. Otroka se šole ne veselita, meni pa je med šolo lažje, saj sta pod nadzorom, med poletnimi počitnicami pa sta sama.” NADA STARC iz Sodražice: “Z nakupom šolskih potrebščin hčerk, ki obiskujeta 8. razred OŠ Sodražica oz. 3. letnik kočevske gimnazije, bo obremenjen družinski proračun, a manj kot prejšnja leta. Nekaj zvezkov in pribora smo kupili v kočevski knjigarni, če bo kaj zmanjkalo, poiščemo v Ljubljani. Sole bodo spet ponujale knjige s plačano obrabnino, kar je za starše veliko olajšanje.” JOŽICA LAVRIČ iz Podpreske: “Sin obiskuje gradbeno šolo v Ljubljani in bo poleg denarja za knjige in zvezke potreboval še več za bivanje v internatu urprehrano. Mlajši sin bo v domači šoli, kar se bo krepko poznalo v denarnici, povrh pa izposojo učbenikov lahko poravna v obrokih. Težava je, da moramo po druge potrebščine v Kočevje ali v še bolj oddaljeno Ljubljano.” IRENA GORŠE iz Meniške vasi: “Letos imamo prvošolca, delovne zvezke zanj smo naročili junija, dobili pa smo jih pred kratkim in mislim, da ima Mladinska knjiga to kar dobro urejeno. Čeprav v prvem razredu še ne potrebuje toliko knjig, zvezkov in potrebščin, pa kljub temu vse skupaj kar nanese. Starši, kjer imajo dva ali več šolarjev, pa se morajo na začetek šole kar dobro pripraviti.” SONJA MUHIČ, gospodinja iz Novega mesta, po nakupih v Trebnjem: “Za šolo sem naročila po seznamu, ki ga je dala šola. V knjigarni bomo dobili vse šolske potrebščine. Šolarje samo eden, če bi jih bilo več, bi bil nakup učbenikov večji strošek, saj je treba kupiti še drugo. Ni mi vseeno, kako bo na poti v šolo, saj mora naš šolar čez cesto in železnico.” CIRIL FURLAN, upravnik planinskega doma na Lisci: “Z nabavo učbenikov in drugega za šolo so stroški. Dosti sicer pomaga šola, ker si tam izsposodimo učbenike. Po ostalo gremo v knjigarno, ta pa je v Sevnici. Je samo ena. Nekatere stvari moraš poiskati tudi kje drugje in tako gremo v knjigarno v Celje ali v Krško. Za zdaj, pred začetkom šolskega leta, se je knjigarna kar dobro založila.” MARTA RUNOVEC, vzgojiteljica iz Krškega: “Učbeniki se dobijo, so pa dosti dragi, tako tudi delovni zvezki. Če je več šoloobveznih otrok, je to kar velik strošek. Strašno me moti velika gneča j/ knjigarni in daje knjigarna odprta samo do 16. ure. Vsaj pred začetkom šolskega leta bi morala biti na voljo dlje časa. Tudi ni več take izbire, kot je bila.” MAŠA MOČNIK iz Brežic, dijakinja gimnazije: “Moram reči, da mi je kar žal, da so se letošnje počitnice tako hitro končale, ko mi pa je bilo to poletje tako lepo. Sedaj je pred mano znova vrsta odgovornosti, katerih sev iskreno rečeno, ne veselim preveč. Že samo iskanje učbenikov je neprijetno početje, zato sem se letos odločila, da bom v glavnem posegla po rabljenih.” BOLŠJI SEJEM RABLJENE ŠOLSKE OPREME NOVO MESTO - Te dni pa vse do srede, 1. septembra, poteka na novomeškem Glavnem trgu tradicionalni Bolšji sejem rabljene šolske opreme, na katerem lahko učenci, dijaki in študenti na stojnicah prodajajo ali kupujejo rabljene šolske učbenike. Organizator sejma je Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, ki bo te dni v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah gostilo letos najštevilčnejšo skupino - 150 mladih folkloristov z vseh koncev Slovenije. Pripravljajo se tudi že na prireditve ob tednu otrol^g, ki bo potekal od 4. do 10. oktobra. Poleg že tradicionalnih akcij razmišljajo o tem, da bi otrokom in mladini ponudili vožnjo pod strokovnim vodstvom s kolesi in kajaki, s katerimi trenutno bogatijo program v taboru. RAZSTAVA ALENKE SOTTLER NOVO MESTO-V petek, 27. avgusta, bodo ob 20. uri v Galeriji Krka odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Alenke Sottler iz Ljubljane. Na ogled bodo ilustracije Pravljic Oscarja Wi!da. Na otvoritvi bo pisateljeva pisma predstavil dramski igralec Boris Ostan, spremno besedo pa bo prispeval pesnik Boštjan Leskovšek. Razstava bo na ogled do 27. septembra. KOLESARJI, POZOR! NOVO MESTO-Znovim šolskim letom se bo število mlajših kolesarjev na cestah povečalo, zato policija opozarja starše, naj se otroci vozijo z ustrezno opremljenim in vzdrževanim kolesom, na glavi pa morajo imeti kolesarsko zaščitno čelado. Kolesarji lahko vozijo po kolesarski stezi, kolesarskem pasu ali ob desnem robu vozišča, če ni kolesarske steze oz. pasu. Po teh poteh se lahko vozijo, ko so stari najmanj 8 let in imajo pri sebi kolesarsko izkaznico oziroma ko so stari nad 14 let. Kolesarji, ki vozijo v skupini, morajo voziti drug za drugim, ob zmanjšani vidljivosti pa morajo uporabljati luči. NOV AVTO ZA GASILCE DOBREPOLJE - Videmski gasilci so pred kratkim dobili nov avto Mercedes-Benz s pogonom na vsa štiri kolesa. Veljal je kar 21 milijonov 610.000 tolarjev. Za njegov nakup so največ prispevali: občinski proračun 10 milijonov tolarjev, Sklad za požarno varnost Ministrstva za obrambo 6,5 milijona tolarjev in nato še dodatnih 2,5 milijona. Nekaj je prispevala Gasilska zveza Slovenija, nekaj so zbrali gasilci sami, vendar z vsem tem denarjem novi avto še ni v celoti plačan. G7 pridobil certifikat kakovosti Prva družba za varovanje na Dolenjskem, ki se ponaša s tem certifikatom - Mlado podjetje, ki iz leta v leto napreduje - Največ opravijo fizičnega in tehničnega varovanja NOVO MESTO - Zaradi vse več kriminala je vse bolj pomembno, kako poskrbimo za svojo varnost in kako zavarujemo premoženje pred nepridipravi. Za varnost premoženja in ljudi skrbijo tudi družbe za varovanje in ena takšnih je G7, kije maja kot prva družba za varovanje na Dolenjskem prejela certifikat sistema kakovosti ISO 9001. “Kvalitetno opravljena storitev je vse bolj pomebna in vse več poslovnih partnerjev zahteva od svojih dobaviteljev certifikat kakovosti, zato smo se tudi pri nas odločili, da poskušamo naše storitve dvigniti še na višjo raven,” je povedal član uprave podjetja G7 Mitja Bradač. Postopek pridobivanja je bil zahteven in je trajal dve leti. V podjetju, ki deluje skoraj po celi Sloveniji in zaposluje okrog 600 redno in pogodbeno zaposlenih delavcev, samo na Dolenjskem pa 80 ljudi, so še posebej ponosni na to, da so pridobili certifikat sistema kakovosti ISO 9001, kije zahtevnejši od IS-a 9002, saj ocenjuje tudi predvideni razvoj podjetja. “Zavedamo se, da certifikat, ki smo ga prejeli za celotno paleto dejavnosti našega podjetja, ni nekaj, kar smo za vedno dosegli, saj s tem šele stopamo v sistem kakovosti, kjer se bo kontrola naših storitev nadaljevala tudi naprej,” je povedal Bradač G7 je mlado podjetje - nastalo je leta 1996 - vendar je iz leta v leto napredovalo in povečevalo število zaposlenih. Na Dolenjskem ima svoje poslovne prostore v BTC-ju v Bršljinu, delujejo pa na območju od Ivančne gorice, prek Kočevske, Ribnice in Bele kra- jine, na Dolenjskem in v Posavju. Čeprav ponujajo široko paleto storitev, od varnostne službe, prevozov in spremstva denaija, intervencijskega varovanja, varovanja prireditev do varnostnega inženiringa, opravijo največ fizičnega in tehničnega varovanja. Varujejo tudi največja dolenjska podjetja, kot so Krka, Revoz, BTC, Dolenjsko banko, Mercator. S ponosom pa povedo, da se je obseg del po pridobitvi certifikata še povečal. Matija Bradač FLAMSKI FOLK V ČRNOMALJSKEM GRADU ČRNOMELJ - V torek, 31. avgusta, bo ob 20. uri v atriju črnomaljskega gradu predzadnji koncert letošnjega Poletja v Črnomlju. Nastopila bo belgijska oziroma flamska šestčlanska skupina Fluxus. Skupina iz Genta v Flandriji preigrava sodobno ljudsko glasbo, ki temelji na ljudskih plesih Flandrije, za katero je značilna poskočnost in plesnost. Poleg flamskih dud, flavte, okarine, električnega basa, kitare, saksofona in diatonične harmonike uporabljajo tudi nam manj znana glasbila, kot so hurdy-gurdy, djembe in druga tolkala. POHOD PO BARAGOVI POTI TREBNJE - Slovenska ljudska stranka, podružnica Trebnje, bo organizirala v nedeljo, 29. avgusta, IV. pohod po Baragovi poti. Začetek pohoda bo ob 8. uri pred Motelom Trebnje, od koder bodo udeleženci nadaljevali pot v smeri Luža-Mala vas -Dobrnič-Vrhtrebnje, kjer bo ob 14. uri zaključek. Pohodniki si bodo na poti med drugim ogledali cerkve in Baragovo sobo. Organizatorji pričakujejo na pohodu častilce misionarja Barage in ljubitelje pohodništva. SLOVENSKO-HRVASKO PRIJATELJSTVO VINICA - Po srečanju ljudi z obeh bregov Kolpe je glavni organizator prireditve Jože Stegne napovedal, da bodo 24. septembra v motelu Vukova gorica pri Dugi Resi na Hrvaškem ustanovili društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva. Pobudo je dal prvi minister za notranje zadeve Hrvaške Josip Bolkovac. Po Stegnetovih besedah bodo na ta način poskušali prispevati k izboljšanju odnosov med sosednjima državama. 19. SREČANJE OKTETOV. ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, društvo Srečanja oktetov Šentjernej in Občina Šentjernej vabijo v soboto, 28. avgusta, na 19. Srečanje oktetov. Program, v katerem bo nastopilo 28 oktetov iz vse Slovenije, se bo pričel ob 13. uri na prireditvenem prostoru ob upravni stavbi občine. J ERN EJEVSKI A VTORELI - Drugi dan prireditve Jernejevo 99 je potekaI v znamenju Turističnega avtorelija pod naslovom Spoznajmo našo lepo deželo. Udeleženci, bilo jih je kar 56, so štartali med 15. in 16. uro pred občinsko stavbo in vsako vozilo je imelo tablico Jernejevo 99. Na Startu so udeleženci prejeli vprašalnik o krajih, po katerih so vozili. Vprašalnik so morali izpolniti do prve kontrolne točke, kjer so dobili novega. Vsi so pravočasno dosegli cilj. Kar 15 ekip je zbralo vseh 30 točk, devet, ki jih je določil žreb, pa se jih je pomerilo še v spretnostni vožnji. Zmagal je Sandi Franko (na sliki), sicer dirigent šentjernejske godbe, drugi je bil Franc Šinkovec in tretji Darko Šuštaršič. (Foto: M. Hočevar) Maribors pismo Tbrizem je vzhajal Zasluge ima kultura in šport MARIBOR - Maribor na področju turističnega gospodarstva doživlja pravi preporod, saj seje število prenočitev domačih in tujih gostov v mestu v prvem polletju letošnjega leta glede na enako obdobje lanskega leta povečalo kar za 60 odstotkov, medtem ko se je v Sloveniji v celoti število prenočitev v tem obdobju za 2 odstotka zmanjšalo. Maribor je do konca junija letos obiskalo za 51 odstotkov več domačih in za 43 odstotkov več tujih gostov kot v prvi polovici lanskega leta. Za domače in tuje turiste postaja vse bolj zanimivo tudi mariborsko Pohorje, saj se je v tamkajšnjih hotelih in planinskih kočah oziroma penzionih število prenočitev v prvih šestih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lanskega leta povečalo kar za 45 odstotkov. V prvi polovici leta je na mariborskem Pohorju prenočilo 22 odstotkov več tujih in 55 odstotkov več domačih turistov kot do konca junija lani. Svojevrsten rekord pa so zabeležili turistični delavci v Le- V zadnjem času se za varovanje odločajo tudi državne službe, npr. Davčna uprava in sodnik za prekrške. “Naši delavci se nenehno izobražujejo, nekateri tudi v tujini, npr. za prevoz denarnih pošiljk bank so se usposabljali v Nemčiji, pove Bradač in doda, da imajo v Novem mestu za prevoz denarja enega najmoderneje opremljenih vozil za te namene. Ponudbo storitev prilagajajo potrebi ljudi. Zaradi vse več nesreč in restriktivnega prometnega zakona pa od letos ponujajo tudi prevoz domov za tiste goste, ki so malo preveč pogledali v kozarec, in to 24 ur na dan. Bradač pravi, da so nekateri ljudje to z veseljem sprejeli in se tega poslužujejo, pa še cena, kijo za to plačajo, je v primerjavi s kaz-. nijo in kazenskimi točkami, da ne govorimo o poškodbah, zanemarljiva. A J. dorniz visoko priznanje JANEZU PAPEŽU KOČEVJE-V petek, 13-avgusta, je kočevski.fo-tograf in predsednik fo-tografskega društva Grča Janez Papež prejel obvestilo, daje prejel ameriški fotografski naziv PSA CS. To je prvi Slovenec, ki je prejel tako visoko ameriško priznanje. Nazive za raz-stavljalske dosežke je podelila tudi Fotografska zveza Slovenije ter Evropska fotografska zveza FIAr-Stanko Lavrič, Stanko Pelc in Darko Mikulič so prejeli naziv “fotograf 1. razreda”, član kočevskega društva iz Železnikov Aleksander Čufar pa drugo st°Pa' jo evropske fotografske zveze FIAP. V Grčo je sedaj včlanjenih 12 fotografov amaterjev, ki pa s svojimi dosežki presenečajo domačo in svetovno javnost. Sodelovanja na svetovnih razstavah se ka vrstijo in njihov cilj, osvojitev vseh celin, je vse bližje-Škoda le, da njihovega P°' četja ne podpre občina’ kajti fotografi so pravi ambasadorji našega kraja-Mladi potrebujejo spo Gor. Brezovica -• Krk, - Hudorovac, Lokve BrašiA-10?’ Matejka Simonič, Semj/.1 'Manco, Vilma Štravs, Bojan', aro, Mirjana Vrataric, "Janc, Kovič Vita in Nataša Brat- g. Mihovo - NckT 'iana^. VEGA MESTA: Li-fba 2^ a^> Ulica Slavka Gru-jan 'm r'stjana, Lavra Fab-’ ts,ne njive 13 Zarjo. Čestitamo! IZ M ASI H OBČI M Vlado Kostevc treba krepiti zavest, da imamo lepo deželo, neokrnjeno naravo in bogato kulturno in zgodovinsko dediščino.” TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO OBARO IN POTICO NOVO MESTO - Na letošnjem zadružnem sejmu na Grabnu bo potekalo tudi kulinarično tekmovanje, ki ga pripravljajo Kmetijska zadruga Krka, novomeška Srednja šola za gostinstvo in turizem in Dolenjska turistična zveza. V pripravi telečje obare se bodo pre-iskusili gostinci, turistični delavci in družine. V petek, 3. septembra, dopoldne bodo obaro pripravljali gostinski delavci, popoldne turistične kmetije in člani turističnih društev, v soboto pa jo bodo pripravljale gospodinje. V nedeljo, 5. septembra, bo od 11. do 16. ure na ogled tudi razstava potic. Obaro in potice bo ocenila posebna strokovna komisija, po ocenjevanju pa bodo tudi naprodaj. ---------------------------N Suhokranjski drobiž DOPUSTI - Med prvimi je svoje župljane zapustil žužember-ški dekan Franc Povirk in julija odšel na zaslužen dopust čez lužo. Počitnice sije privoščil tudi župan Franc Škufca, m to reci in beri štiri dni nabiral moči in se obenem posvetil v tem času svoji družini, tudi najmlajši hčerki Maruši, na enem izmed jadranskih otokov, tam, kjer dopustuje tudi nadškof Franc Rode. Zupan Franc Škufca sicer na tekmovanju županov v nedeljo v Šentjerneju ni zmagal, je pa bil prvi na tekmovanju v streljanju, ki seje odvijalo še pred dopusti. Po dopustu ga čaka še veliko “ovir”. RAFTING - Prva ovira,Jd čaka župana Škufco in občino Žužemberk bo gotovo tudi delitvena bilanca med bivšo občino Novo mesto in Žužemberkom. Med veliko odbojkarsko prireditvijo v Žužemberku je župan Škufca povabil tudi župana mestne občine Novo mesto dr. Starca in njegove sodelavce na rafting od Zagradca do Šmihela, Sodeč po zadovoljnih obrazih po raftu, so med šumenjem reke Krke spregovorii kakšno besedo tudi o bilanci in nadaljnjem sodelovanju med občinama. ZAKLJUČNA DELA - V novem prizidku pri telovadnici OŠ Žužemberk potekajo zadnja zaključna dela in postavitev montažnih tribun. Kmečki turizem pri Pucljevih Z njim so se začeli ukvarjati pred sedmimi leti - Domači kruh, za katerega je gospodinja Rezka dobila že več priznanj - Ponujajo tudi jahanje - V načrtu tudi prenočišča ŽUŽEMBERK - Pod žužemberškim gradom ob reki Krki se že sedem let ukvarjajo s kmečkim turizmom tudi Pucljevi iz Žužemberka. Gospodinja Rezka je znana po tem, da peče zelo dober kruh, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih je dobila zanj. Na vsakoletni prireditvi Kmečke dobrote na Ptuju je namreč zadnja tri leta zapored prejela bronasto priznanje za bel pšenični kruh z mlekom. Po njenem kruhu in odojku, ki Rezka v Iskri, doma pa sta imela ju pripravi po naročilu, zelo radi sežejo tudi njihovi gostje, od domačih, ki prihajajo predvsem za vikend, do tujcev. Pucljev kmečki turizem pa je znan tudi po ponudbi jahanja s konji, za katere vestno in prizadevno skrbi Rezkin mož Franc. Franc se je v Žužemberk priženil iz Dolenjih Kotov, s seboj pa je prinesel tudi ljubezen do konjev. Že kot fantič je tako kot kak odrasel možak pomagal očetu, ki je s konji spravljal les iz gozda. Takrat še ni bilo traktorjev in konji so bili zato nepogrešljivi, danes pa jih imajo ljudje predvsem za šport. Pri Pucljevih ima-, jo štiri krotke kobile, od tega imata trenutno dve žrebeta. “Skoda, ker je naš teren hribovit, ob reki pa močvirnat in ni najbolj primeren za ježo, zato naši gostje s konji najraje odjahajo proti Laščam ali Trepči vasi, Liscu in Dobrniču,” pove Rezka. Včasih sta bila Franc in Rezka zaposlena; Franc v Novolesu, od 20 do 30 pitancev. Ko sta začela s kmečkim turizmom, sta ostala doma. Po njunih stopinjah gre tudi hčerka Cilka, ki se je sicer izučila za šiviljo, vendar zaenkrat pomaga doma očetu in mami, sin Jaka, ki je mesar v predelavi na Grabnu, pa je velik ljubitelj čolnarjenja. Zaradi čiste vode je Krka v Žužemberku primerna tudi za kopanje, vendar je bilo letos v njej zaradi slabega vremena bolj malo kopalcev. Pri Pucljevih, včasih so se tu pisali Žlajpah in imeli so usnjar-no in kovačnico, zaenkrat še nimajo prenočišč, načrtujejo pa, da jih bodo gostom lahko ponudili že drugo leto. K njim radi prihajajo nekateri stalni gostje, med njimi že sedem let pri njih letuje skupina tridesetih invalidov iz zavoda v Kamniku. “Škoda, da obrežje reke Krke ni bolj urejeno, ljudje se namreč najraje do vode pripeljejo kar z avtomobili, kamor pločevina prav gotovo ne sodi,” pove “PETELINIADA '99" - Društvo Gallus Bartholomaeus je v nedeljo, 22. avgusta, na hipodromu v Šentjerneju v okviru kasaških dirk priredilo Pete-liniado ’99". Petelinje dirke za veliko nagrado Pivke so privabile toliko obiskovalcev, da je prvič v zgodovini kasaških dirk zmanjkalo vstopnic. Najhitrejši je bil petelin Miki, ki je z zmago prislužil skoraj 100 kg piščančjega mesa perutnine Pivka. Po zmagi je lastnik zmagovalnega petelina Jože Starc iz Zameškega obljubil petelinu še eno leto brezskrbnega petja na domačem dvorišču. Na sliki (od leve): Stane Werbole, predstavnik Julijane, Jože Putiš in Stane Bregar - tretja na dirki petelinov, Niko Luzar - drugi na dirki, Jože Starc - zmagovalec petelinjade, Miran Jurak, predstavnik Pivke, Marjan Dvornik, glavni sodnik; spredaj pa Franc Martinčič, pomožni sodnik, Stane Bregar ml., predsednik društva in štarter Jože Frelih. Rezka, ki ve, da bomo morali Slovenci še precej narediti za razvoj našega turizma, predvsem pa spremeniti naš mačehovski odnos do okolja. J. DORNIŽ SREČANJE MLADIH 99 PREČNA - Društvo mladih “Prava smer” pripravlja za soboto, 28. avgusta, na igrišču za bivšo prečensko šolo Srečanje mladih 99. Namen srečanja je v druženju bivših sošolcev osnovnih in srednjih šol pa tudi vseh ostalih, da ustvarijo nove prijateljske vezi in skujejo nova poznanstva. Srečanje se bo začelo z mašo, nadaljevalo s predavanjem o splošni problematiki mladih, družabnimi igrami in koncertom Aleksandra Mežka ob 19. uri. Cena mestnega Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v novomeški občini, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, lahko, vsaj kar se zgodovinskega jedra Novega mesta tiče, spodbudi nasproten učinek od želenega. Odlok po določenih merilih razvršča mesto in občino nasploh na območja, za katera se plačujejo različno visoka nadomestila za uporabo zemljišča. Glede na lego zemljišča, gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, opremljenost s komunalno infrastrukturo in način pozidave so zemljišča razdeljena na 5 območij: na stavbna zemljišča v ožjem mestnem središču, na ostalem območju mesta, na stavbna zemljišča v večjih naseljih s strnjeno pozidavo, zemljišča v manjših naseljih ter na zemljišča, ki niso zajeta v prvih štirih območjih. Nadomestilo se plačuje za zazidana (stanovanjske in poslovne površine ter odprte površine, ki se štejejo za poslovne) in nezazidana stavbna zemljišča. Znižanje nadomestila za 20 odst. upoštevajo pri stavbnih zemljiščih oz. stavbah, ki se nahajajo na območju starega mestnega jedra in ki so spomeniškovarstveno zaščitene, če jih lastnik preuredi, to znižanje pa velja za obdobje 5 let po začetku del. V prvotnem predlogu odloka je bilo celotno historično jedro Novega mesta v prvem pridobitve-nem območju, za katero se plačuje najvišje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ob sprejemu pa so Glavni trg in Rozmanovo ulico izločili in ju uvrstili v 2. območje, češ da bodo tako spodbudili dejavnost v vse bolj opustelem starem mestnem jedru. Ta ukrep, kakor je sicer dobronameren, pa je vsaj naiven, če ne kar paradoksalen. Prvič, uvrstitev Glavnega trga in Rozmanove ulice v isto območje, v kate- rem so BTC in celotni novi brš-Ijinski trgovsko-poslovni center, gotovo ni kakšna posebna ugodnost. V Bršljinu se vsak dan tare ljudi, trgovci imajo tam velik promet, medtem ko imajo na Glavnem trgu največji promet pobiralci parkirnine, v prometnih konicah pa se staro mestno jedro spremeni v eno samo bolj ali manj (nejurejeno parkirišče. Trgovine so se praktično umaknile iz starega mesta, tistih nekaj lokalov za silo životari. Srednjeveško mestno jedro je postalo to, za kar nikoli ni bilo namenjeno - prometna koronarka, ki je prav zato v stalnem predinfarktnem stanju. Od tega pa ni posla! Po drugi strani pa je omilitev plačila prispevka za mestno zemljišče v najožjem mestnem središču navadna potuha. Potuha tistim, ki so z denacionalizacijo dobili nazaj lokale, ki sedaj zaradi njihovih nebrzdanih zaslužkarskih apetitov, da ne rečemo pogoltnosti, zevajo prazni in neizkoriščeni. Če se ti ljudje ne znajo ali nočejo obnašati poslovno, naj to svojo nesposobnost ali trmo vsaj plačajo! Mesto bi moralo biti zainteresirano za to, da bi bil njegov življenjski in poslovni utrip živ in močan. Če se nekateri na to požvižgajo, naj občinska oblast poskrbi vsaj za to, da jih bo to drago stalo. Da, tistemu, ki hoče odpreti trgovino ali kakšen drug za mestno središče primeren lokal ali dejavnost, je treba pomagati na vse načine in z vsemi sredstvi. Tistega pa, ki zanikrno pušča, da za to primerni prostori zevajo prazni in zanemarjeni, je treba priviti, da bo tenko piskal! Ne pa mu zato, ker si to privošči na Glavnem trgu, spregledovati še pri prispevku za uporabo stavbnega zemljišča. Cena neizkoriščenega in zanemarjenega mestnega zemljišča bi morala biti najvišja! A. BARTEU Bogastvo in lepote Suhe krajine Dejavno Turistično društvo Suha krajina - Vse delajo zastonj, vsak tolar nazaj za delo društva - Visoko priznanje Thristične zveze Slovenije - Ministrstvo jih je spregledalo ŽUŽEMBERK - Eno najbolj vsestransko dejavnih društev v Žužemberku in Suhi krajini sploh je Ttiristično društvo Suha krajina, ki šteje več kot 75 članov. “Naši člani so v glavnem iz občine Žužemberk, se pravi iz Suhe krajine, pridružilo pa se nam je tudi nekaj članov iz sosednjih občin,” pravi Vlado Kostevc, od ustanovitve leta 1993 predsednik in gonilna sila društva. “Suha krajina je izredno lepa in bogata dežela,” pravi Kostevc. “Naše društvo si prizadeva, da bi to bogastvo in lepoto spoznali in uživali tudi drugi ljudje, da bi v Suho krajino privabili izletnike in turiste, ki jim imamo kaj pokazati in ponuditi,” pravi Kostevc, sicer priseljenec, ki ga je prevzela in omamila ta lepa dežela. “Prizadevamo si za naravi in ljudem prijazen turizem, zato tudi želimo, da bi uredili režim vožnje s rafti in kajaki po zgornjem toku Krke, kjer ta reka tvori značilne prelepe, a krhke lehnjakove pragove. Pa tudi pri domačih prebivalcih je Turistično društvo že tretje leto zapored prireja poletne grajske prireditve, ki so letos sovpadle s proslavo 600. obletnice prve omembe trga Žužemberk. “Prireditve potekajo na dvorišču žužember-škega gradu, ki je osrednji zgodovinski spomenik v naših krajih. Še posebej smo veseli, ker njegova obnova lepo poteka, vodi pa jo poseben odbor pri občini,” pravi Kostevc, tudi sam član tega odbora. Turistično društvo pripravlja številne turistične in kulturne prireditve, skrbi pa tudi za izdajo promocijskega materiala; tako so izdali komplet štirih razglednic z motivi Žužemberka, Dvora in Suhe krajine, več zgibank, označili so rimsko cesto, po kateri poteka rekreativna kolesarska prireditev od Ivančne Gorice do Dvora, ki jo že več let prirejajo prvi teden v juniju; jeseni pa organizirajo potovanje s kolesi po tako imenovani ravbarski poti od Dvora do izvira Krke po desni strani reke. Za 1. maj pripravijo pohod na Komanco, jeseni pa na Šv. Katarino, 523 m visok hrib nad Šmihelom. “Lani je naše društvo pripravilo kar 40 prireditev oziroma raznih drugih dogodkov,” se pohvali predsednik. Za svojo izjemno delavnost in prizadevnost je Turistično društvo Suha krajina v letu kulture v turizmu prejelo zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Poleg tega so lani dobili še 7 drugih priznanj in zahval. V društvu deluje več sekcij, tako pevska in likovna, ustanavljajo viteško četo, ki naj bi se prihodnje leto že pomerila na viteškem turnirju. “Vse delo v društvu je brezplačno, vsak tolar, ki ga dobimo ali iztržimo, vložimo nazaj v društvo.” Zato še toliko bolj čudi nerazumljiva zavrnitev njihove prijave na razpis ministrstva za turizem za turistične prireditve. “Samo za prireditve ob proslavi 600-letnice Žužemberka smo porabili 1,5 milijona tolarjev, to so le najnujnejši stroški, za delo in organizacijo ni šel niti tolar, to smo opravili člani društva in drugi krajani,” pravi Kostevc. Vse prireditve so bile brezplačne, pobirali so le prostovoljne prispevke, nastopajočih je bilo več kot 20. “Če se bo le dalo, bomo prihodnje poletje na grajskem dvorišču pripravili letni kino, prizadevamo si tudi, da bi označili kulturne in zgodovinske znamenitosti v Suhi krajini,” je končal Kostevc. A. BARTEU OBNOVA GRADU - Eden pomembnejših projektov v žužemberški občini je obnova mogočnega žužemberškega gradu, ki jo od 1995 vodi poseben odbor pri občini. Do konca septembra naj bi opravili sanacijo zahodnega grajskega stolpa. (Foto: A. B.) PUCLJEVI - S kmečkim turizmom se ukvarjajo že sedem let. Zadnje čase pa mami Rezki doma pomaga tudi hči Cilka, ki je po končam šoli za šiviljo opravila tudi tečaj za delo na turistični kmetiji. (Foto: J. D) MM I z N A Š III O B Č IM ttMUt Sprehod po Metliki KAJ PA NOGAVICE? - Znanemu metliškemu kulturnemu delavcu in humoristu Matjažu Rusu v petek zvečer na Pungar-tu očitno ni bilo prav veliko do pijače, runde pa so se kar vrstile. Ko je imel pred sabo še dva polna vrčka piva in tretjega napol izpitega, ga je nekdo vprašal, če bo kaj spil. Matjaž ga je otožno pogledal in vprašal: “Zakaj me vsi sprašujete, če bom kaj spil, nihče pa me ne vpraša, če sem lačen ali če potrebujem nove nogavice?” Nič ni pomagalo, padla je še ena runda, Matjaž pa je Pungart zapustil, ne da bi spil vse, s čimer so ga počastili. PUBLIKI PRIMERNO - Ko sta Toni Gašperič in Matjaž Rus med odmorom koncerta di-xieland orkestra Ljubljanske korenine pevcu in trobentaču Radu Tihlju hvalila njihovo muziko, se je hudomušni glasbenik naredil skromnega in dejal: “Dobri nismo, smo pa primerni publiki,” ko pa je videl razočarana obraza znanih Metličanov, ki sta se imela za člana omenjene nezahtevne publike, seje Rado popravil: “Če nas vsi tako hvalite, smo pa morda res dobri.” Črnomaljski drobir] NAROBE SVET(I) - Ko je Jože Stegne s svojimi pomagači postavljal oder za svojo prireditev Srečanje ljudi z obeh bregov Kolpe, je bil dan, ko pa je padla noč, je bilo vse narobe - narobe svet. Narobe sveti, so ugotavljali gledalci. Še dobro, da Stegne ni povabil simfoničnega orkestra, kjer vsi glasbeniki igrajo po notah, saj je ansambel na kasonu tovornjaka ostal v temi, publika, ki je stala pod kandelabrom, pa je bila prav lepo osvetljena. Voditeljic' Renati Mikec so morali besedilo osvetliti kar z vžigalnikom, nerodno nameščeni edini reflektor pa je, dokler ga niso premestili, missicam svetil le v noge. . DRUGI ČASI - V črnomaljskem Danfossu bi prejšnji teden lahko proslavljali, saj je s proizvodnega traku prišel 10-milijonti kompresor. V Pr®-P' njih časih bi ob taki priliki v fau-riko povabili pomembne tovafl še iz Ljubljane, delavcem bi *8" ral ansambel, plesali bi m s gnetli okrog kotla z golažem, medtem ko bi se direktor s se . lokalnimi veljaki in repub 1 škimi funkcionarji mastil z ja genjčkom in odojkom še P°zn v večer. V Danfossu pa so us vili samo tisto linijo, s katere J prišel jubilejni kompresor, lavci so se z njim slikali m hitro vrnili na delo, veselih p se bodo, ko bo plača. Semiške tropine JASNOVIDNI ŽUPAN-Seški župan Ivan Bukovec j li zmagal na kasaški dirki tjskih, belokranjskih m P ,'skih županov v Šentjerneju, os pa je na dan dirke J tal med svojimi ljudmi _ aslavi 70-letnice pj*nin „jfi. ma na Mirni gori in P°P e na gasilski veselici v S i vasi, svoj izostanek pa J poldne opravičil, če daj* os v Šentjerneju pustu ti domačemu županu rf .. tdoklinu. “Jaz sem kmec »vek in znam s konji pa h' F* lagal," je dodal Bukovec,, klin pa je popoldne res g ^ i konkurente in zmag• niški župan jasnoviden ai* p bila Hudoklinova z*3* aprej dogovorjena? jški ŽUPNIK JANKO - Se* , pnik Janko Štamparje , ani zelo priljubljen, tudi* timi, ki ne zahajajo v JI cerkev. V nedeljo je v .fl i vasi požegnal n0V.°ffudeiTi. zilo, pred tem pa jc ‘J c(ja| so čakali na veselico, P ^|a-ekdoto o kaplanu, ki J jn slavljal gasilsko brizgai bj tem dejal: “Bog daj, d bila.” in res ni, ko )£J n\k gorelo, ni vžgala, z, v. nkoje ime nesrečnega kap u modro zamolčal, P11 (,j, je krepko poškropil ko čj 1I0 žegna pa je kot po • d. delo še brhko methskb nico, ki jc stala ob ko kompresor 19. avgust 1999 Planinsko slavje na Mimi gori Belokranjski planinci praznovali 70-letnico planinskega doma na Mirni gori - Z novimi oskrbniki se na Mirno goro vračajo tudi planinci ■ Obnovljena gozdna učna pot 70 LET STOJI NA GORI - Otvoritev planinskega doma na Mimi gori je bila 18. avgusta 1929, minulo nedeljo pa se je pred domom spet trlo planincev iz Bele krajine, iz Dolenjske in drugih koncev Slovenije. Proslavo so s kulturnim programom popestrili žužemberški rogisti in lovski pevski zbor in otroci s semiške osnovne šole, planincem sta med dmgim spregovorila tudi semiški župan in podpredsednik Planinske zveze Slovenije, pred proslavo pa je v cerkvi sv. Frančiška, ki stoji ob planinskem domu, maševal novomeški prošt Jožef Lap. (Foto: I. Vidmar) ORALI ZA MEDALJE - V nedeljo, 22. avgusta, so Strojni krožek Bele krajine, Kmetijska svetovalna služba Metlika in Združenje oračev Slovenije na Jakovčičevi njivi pri Krasincu pripravili belokranjsko regijsko prvenstvo v oranju, po pričakovanju pa je zmago tudi tokrat slavil udeleženec letošnjega svetovnega prvenstva oračev v Franciji Anton Filak iz Gribelj. Med 14 tekmovalci je v oranju s tekmovalnim plugom drugo mesto osvojil Ciril Totter, tretje pa Anton Strucelj (oba Griblje), v posebnem točkovanju orčev z navadnim plugom pa je največ točk zbral Peter Cerar iz Obrha pri Dragatušu, drugi je bil Janez Banovec iz Doblič in tretji domačin iz Kra-sinca Anton Klepec. (Foto: I. V.) DESETM1L1JONT1 KOMPRESOR - V četrtek, 19. avgusta, so v črnomaljskem Danfossu naredili 10-milijonti kompresor, ki jih v podjetju s trenutno 1050zaposlenimi proizvajajo od leta 1993. Podjetje Danfoss je v 100-odstotni lasti danske družine Clausen in pri nas velja za vzor sodelovanja tujih lastnikov z domačim vodstvom in delavci. Kar 95 odst. v Črnomlju narejenih kompresorjev za hladilne naprave izvozijo v Nemčijo, Italijo, Turčijo, Dansko in druge države, preostanek proizvodnje pa pokupita domači tovarni hladilnih naprav Gorenje in LTH. LJUBLJANSKE KORENINE - V okviru poletnih kulturnih večerov v Metliki pod skupnim naslovom Pridi zvečer na grad je v petek na Pungar-tu nastopil dixieland orkester Ljubljanske korenine. Skupina ljubljanskih glasbenih veteranov je skupaj igrala že pred tremi desetletji, ponovno pa so se sedaj že povečini upokojeni glasbeniki zbrali pred dvema letoma. Preigravajo stare jazzovske skladbe pa tudi novejše glasbe se lotijo, le da jo priredijo v dixielandovskem slogu. Ker jih pri svoji dejavnosti vodi predvsem ljubezen do glasbe in želja po zabavi, za svoje nastope ne zaračunajo veliko, zato pa toliko bolj - tako tudi v petek na Pungartu - navdušijo občinstvo. (Foto: I. Vidmar) ŽUPAN, ŽUPNIK IN GASILCI IN KOMBI-Gasilsko društvo Stranska vas je v nedeljo proslavilo veliko pridobitev, novo gasilsko vozilo Mercedes Vito 114. Do kombija, ki ga bodo uporabljali ob gašenju in za prevoz tekmovalcev na številna gasilska tekmovanja, so prišli delno z denarjem iz občinskega proračuna, dve tretjini denarja pa so zbrali med pokrovitelji ter s prostovoljnim prispevkom članov in krajanov. Vparadi je sodelovalo kar 12 belokranjskih gasilskih društev, pred slovesnostjo ob blagoslovu in predaji vozila v uporabo pa so pripravili gasilsko tekmovanje, na katerem so pri dekletih zmagale domačinke, med moškimi pa druga ekipa Štrekljev-ca. Na sliki: novo vozilo so si z zanimanjem ogledali semiški župan Ivan Bukovec, župnik Janko Štampar, predsednik gasilske zveze Semič Alojz Derganc, predsednik G D Stranska vas Janez Malnarič in poveljnik stranskih gasilcev Dušan Absec. (Foto: I. Vidmar) Mladi slikaiji v Špeličevi hiši Četrta likovna delavnica mladih v Črnomlju - Pod mentorstvom Roberta Lozarja dogradili šolsko znanje in spoznali različne pristope k likovnemu izražanju ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske in kulturne dejavnosti je od 16. do 20. avgusta v Špeličevi hiši v Črnomlju pripravila četrto likovno delavnico za mlade, ki jo je tako kot prejšnja leta, ko je v Špeličevi hiši mlade likovnike zbral KUD Artoteka, vodil črnomaljski akademski slikar Robert Lozar. Zanimanje za udeležbo na likovni delavnici za mlade je bilo letos veliko, zato je morala posebna komisija na osnovi predloženih likovnih del izbrati 12 mladih iz črnomaljske in semiške občine, starih od 10 do 17 let. Za večje v Špeličevi hiši premalo prostora pa tudi za enega mentorja je ducat mladih likovnikov ravno prav velika skupina. Kot je povedal Robert Lozar, poskušajo v likovni delavnici dopolniti znanje, ki so ga mladi dobili v šoli pri rednem pouku likovne vzgoje. Mladi so tako bolje spoznali pristop k ustvarjanju v tehnikah tempera, gvaš, oglje, svinčnik, letos prvič pa so se poskusili tudi v modeliranju z glino. Teme ustvarjanja so bile krajina, mestne vedute, portret in figura. V likovni delavnici so mladi dobili dodatna znanja, spoznali drugačne pristope, precej poudarka pa je tudi na samostojni ustvarjalnosti. Po Lozarjevem mnenju je en teden oziroma 40 ur premalo, da bi se lahko v katero izmed področij likovnega ustvarjanja pose- bej poglobili, pomembno pa je, da mladi likovniki spoznajo temeljne pristope k likovnemu izražanju. Izbrana dela udeležencev delavnice bodo jeseni razstavljena v Špeličevi hiši. Naslednja zadeva, s katero se trenutno ukvarja Črnomaljska območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske in kulturne dejavnosti je priprava publikacije Otroške igre v Beli krajini, ki naj bi bila končana do 23. septembra, ko naj bi jo predstavili v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. LIKOVNA DELAVNICA - Zadnji dan likovne delavnice so mladi ustvarjalci izkoristili lepo vreme in se razkropili po starem delu Črnomlja in po bregovih Lahinje. Mentor delavnice akademski slikar Robert Lozar je tako prepešačil kar nekaj kilometrov, ko je hodil od enega do drugega mladega slikarja in vsakemu dal nasvet. (Foto: I. V.) MIRNA GORA - Planinski dom na Mirni gori (1048 m) je tedini v Beli krajini, v nedeljo, 22. avgusta, pa so vsa tri belokranjska planinska društva proslavila njegovo 70-letnico. Pobudnik in glavni organizator gradnje planinskega doma je bil tedanji ravnatelj šole na Planini Ivan Zagažen, kije leta 1925 ustanovil prvo belokranjsko planinsko društvo. Po nekaj sušnih letih, ko je zaradi nespretnih oskrbnikov Mirno goro obiskovala le še peščica planincev; letos planinarjenje na belokranjskega tisočaka doživlja nov razcvet. Sedanja oskrbnica doma na Mirni gori Vera Dovžan je z Možem Dušanom v belokranjske hribe prišla iz Gorenjske, iz Kranja. Z možem sta že dalj časa iskala planinsko postojanko, kjer bi dobila delo kot oskrbnika, a na njunem koncu, kjer v Alpah planinskih domov kar mrgoli, nista dočakala prave priložnosti. Lani sta v Oglasniku zasledila, da iščejo oskrbnika za dom na Mirni gori. Pogoji so jima ustrezali in dogovor je bil hitro sklenjen. Dovža-nova pravi, da je bil dom lani avgusta, ko ga je prevzela, precej ZA KONEC TAMBURICE IN ADI SMOLAR METLIKA - Metliško kulturno poletje se počasi izteka. V petek, 27. avgusta, ob 20. uri bodo prireditve Pridi zvečer na grad na Pungartu doživele svoj vrhunec s koncertom Naj zapoje tamburica. Poleg več belokranjskih tambura-ških skupin se bo Metličanom tokrat predstavil tudi tamburaški orkester osnovne glasbene šole iz Slavonskega Broda, pol ure pred prireditvijo pa bodo organizatorji v avli kulturnega doma pripravili sprejem za pokrovitelje in vse, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri prireditvah. V soboto, 28. avgusta, bo ob 20. uri na Pungartu nastopil Adi Smolar, zadnja prireditev pa bo koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja Matije Tomca pri Treh farah v soboto, 4. septembra ob 20. uri. zanemarjen, obiskovalcev pa temu primerno skorajda ni bilo. Sprva so bili gostje tudi do novih oskrbnikov nezaupljivi in zgodilo se je, da kakšen dan praga doma ni prestopil noben planinec. Počasi pa so tako Belokranjci kot Dolenjci spet začeli zahajati na Mirno goro, tako da je tam včasih kljub slabšemu vremenu prava gneča. Da bodo gostje res zadovoljni, bo treba v domu še marsikaj postoriti. Predvsem je nujno napeljati centralno kurjavo, ki bi pozimi ogrela spalne prostore v zgornjem delu stavbe. Poleg tega je nujno obnoviti dimnik in zamenjati žlebove. Dovžanova pričakuje, da čakajo planinski dom na Mirni gori Vera Dovžan lepši časi. Z možem sta se s belokranjskimi planinskimi društvi dogovorila za petletni najem, ki ga bosta, če bodo zadeve tekle kot predvidevata, poskusila še podaljšati. Planincem in drugim obiskovalcem doma sta pripravila posebno ponudbo, poleg za planinske domove običajnih enoloč-nic, ričeta, jote, golaža in vampov lahko na Mirni gori dobite tudi divjačinski golaž, pečenega divjega prašiča, košuto v omaki in številne slaščice, od raznih sadnih zavitkov do hišne specialitete mirnogorske grmade. Na Mirno goro se da po markiranih poteh priti z več strani: iz Bele krajine iz Črnomlja čez Planino, iz Semiča čez Gaber in Vrči-ce, z dolenjske strani pa pelje verjetno najlepša pot na Mirno goro z Gač. Iz vseh smeri vodijo do doma tudi lepo urejene makadamske gozdne ceste. Obiskovalec Mirne gore bo veliko zamudil, če si ne bo ogledal gozdne učne poti ob markirani poti s Planine do planinskega doma, ki sojo gozdarji pred kratkim skrbno obnovili. IV. VABILO NA VIŽMARSKI TABOR METLIKA - Slovenska ljudska stranka - podružnica Metlika vabi v nedeljo, 12. septembra, vse svoje člane in simpatizerje na 11. tabor in 130. obletnico Vižmarskega tabora. Prijavite se po telefonu 60-450 (Starc) ali 58-422 (Radoš), najkasneje do 3. septembra. SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV ZILJE PRI VINICI - Prostovoljno gasilsko društvo Zilje pri Vinici prireja četrto srečanje na-rodno-zabavnih ansamblov Dolenjske in Bele krajine Zilje 1999. Prireditev bo v‘soboto, 28. avgusta, ob 18. uri pred gasilskim domom v Ziljah. TEKMA V POSPRAVLJANJU KORUZE ČRNOMELJ - Društvo kmečkih žena in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita na tekmovanje v spravilu koruze in na družabne igre. Prireditev bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri pri gasilskem domu na Otovcu. Po spravilu koruze bo družabno srečanje udeležencev. DOLENJSKI LIST Št. 34 (260°* ™ nvonsta l^g| Drobne iz Kočevja, II j £ NAŠI H O S Č I M ttMH PODIVJANI MOTORISTI -Po cesti od Ljubljane proti Brodu na Kolpi in tudi skozi Ribnico in Kočevje, največji mesti v tej smeri, je to poletje drvelo veliko motornih vozil. Vozniki so, vsaj podnevi, upoštevali cestnoprometne predpise. Nekateri so se seveda zapletli v radarsko “pajčevino”, ne vedoč za naselja, kjer ribniški in kočevski policisti merijo hitrost jeklenih konjičkov. Manj disciplinirani pa so (bili) številni vozniki motornih koles, kateri zaenkrat brez težav uidejo radarskim žarkom. Zaradi tega po ovinkasti in zanje mikavni cesti vozijo kot podivjani. Redkokdaj hitrost zmanjšajo tudi, ko zasledijo kolono štirikolesnikov v naseljih ali radar. Mimo policistov zdrvijo kot blisk, ne oziraje se na omejitve, ki bi jih morali hjdi oni spoštovati. A za vse je kriv” radar, ker na motorju ni dovolj velike površine, da bi lahko meril hitrost. Policist pa motoristu, čeprav hitro vozi, tega ne more pripisati na kožo, dokler nima “posnetka”. Psi lajajo, nevarna karavana gre naprej, bi lahko rekli. POZABLJENI TAMBURAŠI 'Zelo dobro organizirani in še volj obiskani četrtkovi večeri v hrvV-iU so vsekakor dobrodošla oblika za preganjanje poletnega ntrtvila in lepa priložnost za uveljavitev nekaterih mladih glasbenikov. Prireditelji so imeli pri tem kar dobro izbiro: ob nastopu obetavne tamburaške skupine iz Kostela so se ljubitelji berda, braca, tsernice in harmonike nehote spraševali, kako to, da ni Prifar-ih muzikantov. “Nihče nas ni P°.yahil, drugače bi zanesljivo Pfisli,” so sporočili iz Fare. A tudi e 01 jih povabili, da bi peli na mestni ploščadi, bi morali zanje iskati drug termin, saj so bili kostelski vaški godci vse poletje Pošteno zasedeni. UMAZANA RINŽA... - Na vgustovsko barvo kočevske reke, 'nze, ki se nekoliko leno po vjnkih vali skozi mesto, morda P‘vajo tudi številne rastline, ki . onotijo ravno te dni. Veliki teni “cvetovi” plavajo po povr-m.ne preveč čiste reke, v katero izteka kar precej nesnage iz _esta' Kaj vse “počiva” na nje-m dnu, bodo lahko odkrili le r ?ni P°tapljaškega kluba Poni-.’ ki naj bi tudi letos na Rinži ■pravili očiščevalno akcijo. m° Poklicati jih bo treba! IGRALI bodo ob avsenikovem jubileju Kočevje - V soboto, 28. gusta, bo na Linhartovem gu v Radovljici 70-letnico Uaz[Joval svetovno znani glas-n‘k in ambasador slovenske Tudi vreme je vplivalo na izpade toka V Ribnici bo razdelilna postaja - Prihodnje leto bodo zadnjega odjemalca priključili na slovensko omrežje KOČEVJE - Zaradi rekonstrukcije transformatorske razdelilne postaje 110/20 kilovoltov na Mlaki pri Kočevju, ki jo izvajajo od jeseni 1998 in bo z zamenjavo opreme (naložba bo stala 225 milijonov tolarjev) končana čez dva meseca, je elektroenergetski sistem na tem območju bolj občutljiv, kot bi bil ob normalnem napajanju. Posledice tega pa so odjemniki razmerij v omrežju, za kar so na- električne energije na območju kočevske poslovne enote Javnega podjetja Ljubljana, ki od Turjaka do Kolpe na površini 1300 kvadratnih kilometrov skrbi za redno oskrbo, najbolj občutili julija, ko so nenadni izpadi napeljave, večkrat ob koncu tedna, povzročali številne nevšečnosti. Tudi muhasto vreme je vplivalo na pogoste “kratke stike”, teh je bilo v prvem poletju več kot prejšnja leta. “Območje Ribnice je že dalj časa siva lisa v omrežju občin Kočevje, Osilnica, Kostel, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče ter Dobrepolje in delno tudi v občinah Črnomelj, Žužemberk, Grosuplje, Ig in Ivančna Gorica, do koder seže naše delo. Na redno in zanesljivejšo oskrbo bo v prihodnje vplivala nova transformatorska razdelilna postaja 110/20 KW na Ugarju, ki bo s kratkimi vodi tudi največjim porabnikom omogočala stabilen tok. Zaradi pomanjkanja denatja - naložba bo bremenila Javno podjetje Ljubljana v višini 600 milijonov tolaijev -bomo letos zgradili le ohišje in osi,” je povedal Vincenc Janša, direktor poslovne enote Kočevje. V okviru podjetja potekajo številna druga dela na izboljšanju srednjih in nizkonapetostnih menili 260 milijonov tolarjev. Po gručastem zemljišču med Danami in Jelenovim Žlebom (7 kilometrov) so zakoličili traso novega dvajsetkilovatnega kablovoda, ki bo po krajši smeri povezal odjemalce v Loškem Potoku, ki so doslej elektriko prejemali po daljšem daljnovodu čez Sodražico. Že šesto leto si delavci kočevske enote prizadevajo brez motenj redne oskrbe v Kolpski dolini preklopiti slovenske odjemalce s Vicenec Janša S; Najlepša oselnik in prtiček Izbrali najlepši spominek za letos - Kmalu konjeniška prireditev - Več turističnih društev? Sklep našega društva je tudi, da A, no"zabavne glasbe Slavko kih6^' štirimi orkestri, lip -i? Počastili Avsenikov živ-IS* jubilej, bodo nastopili j. * elani Pihalnega orkestra uCevJe- Nastopili bodo s pol-kon'111 *astn'm programom, ob CU pa bodo vsi štirje orkestri Avsenil' na-ibo|j priljubljene iattrn ve viže Na Golici, Pri-I p i ’ ostanimo prijatelji in sko koračnico. DOBREPOLJE - Na vprašanje o letos opravljenem delu Turističnega društva Dobrepolje in še ostalih načrtih za letos, je predsednik društva Stane Škulj odgovoril: “Uspešno smo izvedli razpis za najprimernejši turistični spominek. Izmed 8 prispelih predlogov je komisija prisodila največ točk oselniku in prtičku-vezenini, obema enako točk, na tretje mesto pa se je uvrstila pohodna palica. Spomladi smo pripravili tudi razstavo velikonočnih jedi in okraskov. Zdaj pa se je začela akcija ocenjevanja urejenosti domačij in njih okolja. Tako akcijo izvajamo letos že četrto leto. Rezultate bomo razglasili na zabavni prireditvi v novembru. bomo vsako leto pripravili koncert, razstavo fotografij o urejeno sti domačij in podelitev priznanj Tik pred nami pa je tudi konjeniška prireditev, ki bo 4. septembra na hipodromu v Kompoljah, pri- Svili zobotrebci) Kostelski rižni pre t }N. BISTRICA - Odkar so [»H, zaradi poplav mestnega Pr!,? rcko Bistrico na Bre|u Va| s/n®rili čez Sajevec v zadrže- Padavin ,rii80riCa' p-ri obil,icJ5lh v°de Kr* n-' Vec tezav z vdorom V n u nic hiše in stanovanja. PorUc d°teka in v Hrovači srecjj c 1° toliko vode, da lahko Plavah ASta,v muliu (P° Površini mu,,, črede rečnih postrvi) do-reH°ma.njši kosi pohištva, še hi n' ?c(' koles in motorjev in Kibnijv- j našlo. Ker se bliža bržlf seJem, bodo prireditelji strira n« poskrbcli, da bo tudi Bi-letoštc em in v sijaju pričakala saj S(. Jc suhorobarske romarje, naivp* r °b njenih bregovih trlo Ivi a Judi. CE RNi!KAJO RAZGLEDNI-Ribnica se ne more ravno 'ti, da ima posebno [ k) bi zlasti sobotnim in jalno v1-’ 'ma posebno proda-tedel' v' k' zlasti sobotnim in la sv,]fk|m popotnikom ponudi- druu„ 1° razvpito suho robo in Zatrl. Izdelke. Ti se med tednom «praJ°.v trafiko in pVodajalko n°Ve r'i ■ ’ kje bi lahko kupili s Cer. 'b.niškc razglednice, starih glaVo V«i° 'n mostom imajo čez ?ledniča a[ S0 Prist°jni za “razbili na sko propagando” poza-* INi ro°že mesto? ŠIJO BSOV! SODI ŠE STRA- ^ES°&meSt0?" Nihče natanko ne ve, ko da jih bo s pred kratkim vo 0i”0 Posebno čistilno napra-Wi “ s«d, • mnilo, se to še ni zgodilo |aJbolj motijo (strašno) so- s°vnht,n'SH čisto prepričani, da ni Pr cjrJaU s k I n d i šcc n i le vodotop- VEDNO SE NAJDE KAKŠEN... - Na prostor pri Fari, kjer vsako leto gostuje kiparska kolonija “Ideje brez meje”, so namestili domačini pet velikih lesenih kolutov, na katerih so izletniki in kopalci lahko malicali, postavili nanje pijačo in drugo, se pravi, da so jih uporabljali kot mize. Kaže pa, da so na “ideje brez meje” prišli tudi še neznani uporabniki teh mizic in so vse kolute zvalili v Kolpo, da so jih kasneje domačini komaj s traktorji izvlekli. Vandali so večni, kot so večne ideje brez meje. IZBOLJŠAN SIGNAL GSM -Od Svete Ane navzdol do Kužlja in Petrine je zelo izboljšan signal mobilne telefonije GSM (domačini mu pravijo Gde si, Mujo). Tega pa ni občutiti od Svete Ane navzgor proti Osilnici. OBNOVILI KOZOLČKE - Na območju Kostela je turistično-športno društvo poskrbelo za obnovo okoli 40 turističnih kozolčkov. Prebarvali so jih in obnovili napise na njih. OBNOVITI JAVNO TEHNICO - Turistično-športno društvo Kostel je za območje Novih sel in Ban-jaloke nabavilo material za obnovo javne tehtnice, na kateri so nekdaj tehtali živino in vozove, poskrbeli bodo za očiščenje dostopa do Drež-niške jame, na vodnjaku v Novih Selih bodo obnovili strehico, v Ba-njaloki pa so namestili v smeri Vi-rnolja oznaki o prepovedi odlaganja odpadkov in smeti. OKOLI NEŽICE - Dokumentacija in material za dostopno pot od slapa Nežice do izvira Nežice je pripravljen. Vse je pripravljeno tudi za namestitev treh tabel za obvestila krajanom v Malenci (Kuželj), Selu (Kostel) in na Vrhu. hrvaškega elektroomrežja, na katerega so bili vezani več kot petdeset let. Ker so imeli s kolegi iz sosednje države ves čas zelo urejene razmere, so dela potekala brez težav. Nekaj kilometrov pred ciljem jih čaka še polaganje kablovoda med Lazi in Vrtom (2,5 kilometrov) ter podaljšek do zaselkov Bilpa in Grgelj. Prihodnje leto bodo torej zadnjega odjemalca preklopili na slovensko elektroom-režje in zaradi slabe napetosti zgradili nekaj novih vmesnih postaj. MG. VEC ŠTIPENDIJ V LOŠKEM POTOKU LOŠKI POTOK - Albin Bartol je krajevni skupnosti Loški Potok zapustil skoraj osem milijonov tolarjev za štipendiranje socialno šibkih, a nadarjenih otrok iz Loškega Potoka, 1. januarja 1998 pa so sredstva znašala že dobrih 8,5 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost bo na podlagi razpisov podeljevala štipendije. Sodišče je oporoko, ki je bila napisana 8. februarja 1997, priznalo. Krajevna skupnost Loški Potok pa se je obvezala, da bo spoštovala pokojnikovo željo in mu je tudi hvaležna. A. K. pravljamo pa jo skupaj s Konjeniškim društvom. Ta prireditev bo že tretja po vrsti.” Na vprašanje o sodelovanju turističnih društev v občini pa je odgovoril, da je eno izmed treh društev skoraj prenehalo delovati oziroma praktično ne deluje več, prizadevno pa deluje Turistično društvo Podgora, s katerim kar dobro sodelujejo. Morda bo v občini nastalo še več turističnih društev, saj vsaka vas želi kaj pokazati. Če bo društev več, bo gotovo potrebno organizirati občinsko turistično zvezo, ki bo usklajevala delo društev, navzven predstavila zanimivosti občine pa tudi načrtovala dolgoročni turistični razvoj občine. J. PRIMC Dobrepoljski krompirčki DOBREPOLJSKA LEKARNA - Pri Zdravstvenem domu na Vidmu gradijo prizidek, v katerem bo lekarna. Investicija je načrtovana v občinskem proračunu za letos. Novo pridobitev občani že težko pričakujejo. Lekarna bo delovala v sklopu Lekarne Ljubljana oziroma njene podružnice v Grosuplju. OKTOBRA MRLIŠKA VEŽICA - Odprtje mrliške vežice pri pokopališču na Vidmu se je nekoliko zavleklo. Zdaj je otvoritev načrtovana za nedeljo, 3. oktobra. Vežico bo blagoslovil škof Alojz Uran. Opremil jo bo domačin Marko Prijatelj iz Podgore, križ zanjo pa bo izdelal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. PRIPRAVE ZA ASFALT - Na vseh cestah v občini, ki so predvidene v letošnjem občinskem proračunu za asfaltiranje, potekajo zemeljska dela. Asfaltirati jih bodo začeli v septembru. DOBREPOLJSKI EKSTEM- PORE - Ekstempore Dobrepolje 99 pripravljata Kulturno društvo Dobrepolje in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti oziroma njegova izpostava v Ivančni Gorici. Letošnji Ekstempore se bo začel 28. avgusta in bo trajal do 5. septembra. Razstavo ustvarjenih del bodo odprli 5. septembra ob 19. uri v prostorih občine Dobrepolje in takrat bodo podelili tudi nagrade najbolje ocenjenim delom. I M DRUGI ORATORIJ V SODRAŽICI - V organizaciji društva Kresnička iz Sodražice se je v tamkajšnjih lično urejenih župnijskih prostorih končal drugi Oratorij, šestdnevni počitniški program za otroke. Letos se ga je udeležilo 120 otrok od 5. do 14. leta iz občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Za nemoten potek dela je skrbelo 30 animatorjev, največ študentov iz sodraške občine, vojak, ki je na civilnem služenju, sestre hčerke Marije pomočnice iz Rakovnika in selezijanc, za prijetno počutje pa so skrbele tudi nekatere skrbne mame. Otroci so spoznavali svetopisemsko zgodbo o očetu Jakobu, pridno ustvarjali v številnih delavnicah, se ukvarjali s športom in drugimi igrami. Obiskal jih je sodraški župan Andrej Pogorelc, misionar-ka sestra Zvonka Mihec, ki svoje poslanstvo opravlja v Angoli in dijakon Peter Pučnik, sicer vnet glasbenik, ki bo z mladimi izvedel karaoke. Za izvedbo Oratorija pa se vsi udeleženci zahvaljujejo občini Sodražica in nekaterim drugim sponzorjem, saj brez njihove pomoči ne bi mogli pripraviti kakovostnega počitniškega druženja otrok. (Foto: M. Glavonjič) Nada Vreček, travljanska legenda Drugo srečanje njenih učencev - Kučanovo pozdravno pismo SLOVO OD POLETNIH VEČEROV KOČEVJE - Skladu za ljubiteljske in kulturne dejavnosti, območni izpostavi Kočevje, Centru za promocijo in razvoj turizma Kočevje ter Radiu Univox gredo vse pohvale za uspešno izpeljane dvomesečner prireditve Poletni večeri na mestni ploščadi. Sklepno dejanje bo v četrtek s štirimi nastopajočimi skupinami. Ob 18. uri bo lutkovna predstava O lisici in Grdnji v izvedbi lutkovnega gledališča Zapik, ob 20. uri bodo zbrane ogrele kočevske mažoret-ke, pol ure za njimi se bodo predstavili člani tamburaške skupine Dupljak iz Kostela, člani Pihalnega orkestra Kočevje bodo, tako kot so začeli, tudi zaključili poletne prireditve. LIKOVNO SREČANJE RIBNICA 99 RIBNICA - Galerija Miklova hiša bo tudi letos pripravila tradicionalno Likovno teoretsko srečanje Ribnica 99, ki se bo začelo v ponedeljek, 30. avgusta, z odprtjem didaktične likovne zbirke po zasnovi Alenke Gerlovič. V torek bo pogovor o razstavi Iva Prančiča v Kostanjevici, pogovor bodo nadaljevali tudi v sredo, ker bo ob 19. uri javno predavanje arhiktekta Tomaža Brateta pod nazivom Majhno mesto, veliki muzej. V četrtek bodo razgovor ndaljevali in ga sklenili. Likovne kolonije se bodo udeležili Zmago Jeraj, Gustav Ganuš, Bojan Go-renec, Robert Inhof, Sergej Kapus, Andrej Medved, Jure Mikuž, Matjaž Pocivavšek, Ivo Prančič, Oto Rimele, Andrej Smrekar, Tomaž Vignjevic, Nadja Zgonik in Zdenka Zido. ODPRLI GROFOVO POT TURJAK - Z otvoritvijo Grofove sprehajalne poti in “zadnjo večerjo” v petek zvečer se je zaključil prostovoljni delovni tabor Turjak 99, ki ga je organizirala Vitra iz Cerknice v sodelovanju z domačini. Žal je otvoritvi in prvemu sprehodu po obnovljeni poti, dolgi blizu kilometer, nagajalo deževno vreme. Otvoritve in zadnje oziroma poslovilne večerje so se poleg udeležencev tabora, domačinov-Turjačanov, ki so tudi sodelovali v delovni akciji, udeležilo še več gostov, med njimi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšekt direktor Vitre Cerknica Bojan Žnidaršič, predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, domačih organizacij, turjaški vitezi z oprodami, grajskimi gospemi in gospodičnami ter drugi gostje. TRAVA - Prvo srečanje, ki so ga poimenovali “Srečanje treh generacij” nekdanjih učencev Nade Vreček, je bilo že pred tremi leti. Takrat ji je predsednik Milan Kučan izročil visoko državno odlikovanje. Tokrat, v soboto, 21. avgusta, se srečanja ni mogel udeležiti, zato ji je poslal pismo z iskrenimi željami ob praznovanju njene 90-letnice, v katerem ji je zaželel srečno življenje in izrazil željo po skorajšnjem snidenju. Jubilantki je v imenu njenih učencev govoril Slavko Ožbolt in v imenu KO ZZB Ferdo Kateren. Priložnostno darilo ji je izročil tudi član glavnega odbora ZZB Slovenije Jože Gačnik v imenu ZB Škofje Loke - tam je bila Nada Vreček namreč rojena - pa Zdravko Troha, Blaž Pahulje nekdanji član rajonskega odbora, ki je deloval med vojno na Travi, Nace Karničnik v imenu ZB Kočevja, fotograf Šelhaus, ki je že med vojno naredil na Travi zgodovinske posnetke, in pa seveda župan občine Janez Novak, ki je v daljšem nagovoru orisal nesebično delo učiteljice, ki gaje opravljala v teh krajih vse od 1929. do 1984. leta, ko so šolo na Travi zaprli. Nada pa je ostala del teh ljudi in krajev, in kot je dejal župan, dolga leta, zlasti pa težka leta med vojno in po vojni, postala prava mati, svetovalka in vzgojiteljica vsem, ki pa so danes žal raztreseni širom domovine in zamejstva. Zato je takšno srečanje ganljivo za še redke občane in še bolj za njene učence, ki so se v velikem številu udeležili srečanja. Županje Nadi izročil priložnostno darilo in dokaj obširno govoril, kaj vse bi ti kraji potrebovali, da bi se v njih ohranilo življenje. Tudi Nada se je vsem zahvalila za pozornost, za katero skromno meni, daje ne zasluži, rekoč: “Ko sem 1929. leta prišla v te kraje, nisem nikoli pomislila, da bom tu za vedno ostala. Tu sem se vživela in s temi dobrimi ljudmi delila vse, dobro in slabo.” Kulturni program je z ubranim petjem popestril Planinski pevski zbor iz Loškega Potoka, vse skupaj pa se je nadaljevalo z veselim družabnim srečanjem. A. KOŠMERL Potoške vesti SMETARSKA ANKETA - Že pretekli teden so na nekaterih mestih začeli nameščati nove zabojnike za smeti. Še vedno pa ni ljudem, zlasti v nekaterih vaseh, jasno, kaj pomeni anketa, s katero naj bi vaščani odločali o skupnih ali individualnih zabojnikih, ko je občinski odlok že davno stopil v veljavo. POMANJKANJE JOCKEJEV -Na Okornovem ranču je bil za 15. avgust predviden tečaj za joekeje, a je odpadel zaradi premalo prijav. ČAKANJE NA ASFALT - Mali Log gotovo spada med najbolj urejene vasi v občini, še vedno pa prebivalci čakajo na dober kilometer asfalta, ki bi vas povezal z glavno cesto v smeri Notranjske in je že dolgo obljubljen. SPOMENIK NA NOVEM MESTU - Občina je držala obljubo, da bo osrednji spomenik padlim v NOB zaradi ureditve središča občine premaknila na primernejšo lokacijo. To so tudi storili. Sedaj stoji spomenik ob prenovljeni šoli, v katero se bo vselila občina in druge institucije. CISTA CESTA - Sosednja občina Loška dolina je temeljito očistila zaraščeno cesto v smeri Loškega Potoka. Potoški del je namreč Asfaltiran in tako je sedaj cesta prevozna tudi za avtobuse. SV. FLORJAN OSTANE ENAK - Sv. Florjan in del polja na zahodu vasi Retje je po občinskem odloku zaščiteno območje, zato se zamisel o asfaltiranju poljske poti do cerkve ni obnesla. Pravijo pa, daje občina odstopila od pogodbe za obnovo sv. Florijana, ker letos za to nima denarja. S POČITNICE V FARI - Center za obšolske in šolske dejavnosti dom Fara v Kostelu je eden izmed petnajstih, ki jih je od leta 1992 ustanovilo ministrstvo za šolstvo in šport. V lanskem šolskem letu je dom obiskalo več kot 2500 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije, ki so spoznavali naravne in kulturne posebnosti tega dela naše države. Tudi za naslednje šolsko leto imajo zasedene vse zmogljivosti. Prejšnji teden so kot edini doma prvič organizirali kulturno-športni teden za 25 otrok iz vse Slovenije od 8. do 18. leta. Za udeležence je bila vožnja s kajaki na Kolpi poseben užitek, prav tako tudi večer ob tabornem ognju, kjer so pekli krompir, koruzo in se spoznavali s pesmimi in navadami kostelskih vasi. (Foto: M. Glavonjič) V kimono za medalje in sprostitev Sevniški klub Ippon Rucanor vadil na Lisci - Približno leto dni od ustanovitve - Z mladinsko državno prvakinjo - Mala šola samoobrambe, liga in rekreacija za starejše SEVNICA - Na Lisci je bilo prejšnji teden nekaj dni precej stalnih obiskovalcev. TU so bili namreč na pripravah pred tekmovalno sezono rokometaši iz Hrvaške in sevniški klub za borilne veščine Ippon Rucanor, ki so kot domačini lahko bolj na očeh. Ipponovci bodo po omenjeni popoldanskega in nočnega živ- večdnevni načrtni vadbi na Lisci bržda dosti spretnejši in močnejši na tekmovalnih blazinah v novi sezoni. Glede dosežkov jim sicer že doslej ni bilo kaj očitati, potem ko so z registracijo kluba leta 1998 začeli samostojno, čeprav ne začetniško pot v ju-jitsu. Klub je letos na državnem prvenstvu v borbah dosegel 3. mesto in je bil tudi organizator tekmovanja. V svojih vrstah ima tudi državno prvakinjo v borbah za mladinke Katjo Urek. “Naš cilj je predvsem delo z mladimi, priprava mladih za samoobrambo. Zato že septembra začnemo malo šolo samoobrambe in občinsko ligo osnovnih šol v samoobrambi,” pravi Miran Gru-benšek, ki je dosegel 4. dan v ju-jitsu in je inštruktor v tej veščini, je pa tudi državni sodnik v ju-jitsu. Grubenšek je tudi zasnoval malo šolo in ligo kot projekt, s katerim soglaša in ga podpira tudi ju-jitsu zveza Slovenije. Grubenškovo zamisel je verjetno malce narekovalo tudi naraščajoče zanimanje za samoobrambo. “Za judo in karate je zanimanje kar veliko. Zanimanje za samoobrambo pa v zadnjem času narašča, in to med ženskami in med moškimi, med mlajšimi in starejšimi. V današnjem času ljenja je želja slehernega človeka ubraniti se. Ravno to je pri ljudeh vzbudilo veliko zanimanja za samoobrambo in željo, da se o tem nekaj naučijo. Zato tudi prihajajo k nam v telovadnico,” meni Grubenšek. Nekaj že bo na tem, a tudi sloves sevniškega Ippona Rucanorja verjetno ni izmišljen, saj v ta klub v Sevnico vozijo na trening celo otroke iz Novega mesta in Kr- r Miran Grubenšek MUZEJSKI VLAK Z DRUŠTVOM ZAGON TRŽIŠČE - V soboto ob 8. uri bo iž Ljubljane proti Sevnici odpeljal na pot Počitniški muzejski vlak Slovenskih železnic in društva Zagon Tržišče. Za udeležence, otroke med 9 in 14 leti starosti, pripravljajo na vlaku veliko zanimivega. Prijave za pot sprejemajo v Društvu Zagon Tržišče na tel. št. 0608 80-167 in v društvu Interes Ljubljana na tel. št. 061 142-27-80. Vlak je namenjen socialno ogroženim otrokom, beguncem, rejencem in drugim, ki niso preživeli primernih poletnih počitnic. IPPON RUCANOR VPISUJE V SEPTEMBRU SEVNICA - Sevniški klub Ippon Rucanor bo vpisoval nove člane v septembru v Sevnici, Boštanju in Tržišču. Tisti, ki jih zanima samoobramba, dobijo več informacij o vpisu in delu kluba na mobitelu (041) 740-752. Rock delavnica tokrat v Afriki 10. septembra ob 21. uri TREBNJE - V tukajšnji diskoteki Afrika bo 10. septembra ob 21. uri rock delavnica. “Letos to prireditev pripravljamo prvič v razširjeni obliki. Tako bo rock delavnica vsak mesec enkrat, s tem da bo v decembru finalna. Na vsaki rock delavnici bo skupina po izboru publike dobila za nagrado samostojen koncert v Afriki. Na finalni rock delavnici bo izbrala najboljšo skupino strokovna komisija. Ta bo tako določila, komu pripada lepa nagrada, in sicer 15 ur snemanja v studiu,” je povedal Janez Ilnikar, ki tako kot dosedanje pripravlja tudi letošnjo rock delavnico. Ilnikar pravi, da se lahko na rock delavnico prijavijo mlade rock skupine, ki bi se želele uveljaviti na slovenski rockovski sceni. “Pogoja za nastop sta dva. Skupina mora imeti enourni program v živo. Imeti mora lastno skladbo za promocijo na radijskih postajah ter propagandni material in repertoar tujih skladb. Prijava mora vsebovati posnetke na avdiokaseti, in to z vaj ali s koncerta, in studijski posnetek lastne skladbe, dovolj demo-posnetek,” je pojasnil Ilnikar. Zgodovina rock delavnice se je začela leta 1987. Doslej je delavnica postregla z obilo dobrih skupin, ki so se pozneje Janez Ilnikar uveljavile v slovenskem prostoru. Med temi so Chateau, Ne joči, Peter, Peter Pan, Odiseja 2000, Strogo zaupno, Decibeli, 5. avenija, Rdeči baron, Bro-ocklin, Čontinent, Gaad bend, Big Bibles Brathers Band, Stra-tus, Pirati. Potem ko je letos po enoletnem premoru trebanjska rock delavnica spet zaživela, in to devetič, ni razlogov, da glasbeni navdušenci ne bi dobili v letu 2000 desete tovrstne prireditve. Ilnikar že napoveduje, da bo ob deseti rock delavnici izšla zgoščenka z najboljšimi skladbami vseh dosedanjih rock delavnic. Za letošnjo rock delavnico se skupine lahko prijavijo do 5. septembra, izjemoma tudi pozneje. Organizator sprejema prijave na naslov Janez Ilnikar, Cankarjeva 31, Tlebnje 8210 in na GSM (041) 818659. L. M. škega. Klub vadi sicer v štirih središčih, in sicer v Sevnici v OŠ Sava Kladnika in v TVD Partizan ter v OŠ Boštanj in OŠ Tržišče. Sevniški klub je priprave na Lisci pisal predvsem na kožo svojim tekmovalcem. Vendar skrbi poleg tekmovalnega športa tudi za drugo. Tako bo oktobra organiziral lahkotno vadbo in razgibavanje. Gre za nekakšno vzhodnjaško različico nam dokaj znane aerobike, kimono pa naj bi v tem primeru oblekla predvsem starejša generacija. L. M. - * ' ViT 1 I ’ — k J*. PRED POČITNICAMI - Vadbo sevniškega kluba Ippon Rucanor na Lisci je poleg Mirana Grubenška pripravil Silvo Koželj, 1. dan v karateju in I. dan v ju-jitsu. Omenjena dva sta tudi ustanovila klub, ki šteje 110 članov, od katerih jih približno 90 vadi. Na Lisci je bil klub v okrnjenem številu. O množičnem zanimanju za ju-jitsu pa govori fotografija, nastala na zadnjem treningu 29. junija, tik pred počinicami. (Foto: I. R. Sevnica) Iz dvorišča tovarne spet cesta Po dvajsetih letih bodo Mokronožani spet lahko hodili po cesti “Za zidom”, ki jo je imela za dvorišče Iskra - Novi lastnik nekdanje tovarne bo kmalu odstranil cestno zaporo MOKRONOG - Po dvajsetih letih bodo Mokronožani spet lahko hodili po cesti “Za zidom” v Mokronogu. Dve desetletji so bili brez te javne poti, ker jo je za svoje dvorišče uporabljala tovarna Iskra elektroliti. NAŠLI MRTVEGA OREŠJE NAD SEVNICO - V stanovanjski hiši na Orešju so v četrtek proti večeru našli mrtvega J. K. Zdravnik je ugotovil, da je umrl pred nekaj urami zaradi srčne kapi, in ni našel znake nasilja. Policisti so še po ogledu kraja tujo krivdo izločili. Iskra je omenjeno cesto pregradila na severni strani z žično ograjo in na južni z zapornico in s tem je bilo ceste konec. K sreči samo začasno, je slišati v Mokronogu. Cesto so konec 70. let zaprli po predhodnem dogovoru med vodstvoma Iskre elektroliti in svetom krajevne skupnosti Mokronog. Do tega dogovora pa je bila sorazmerno lahka pot, saj je bil v vodstvu Iskre in sveta krajevne skupnosti prav v tistem času isti človek. Domačini so po Iskrinem stečaju začeli upati, da bo omenjena cesta spet postala javna. Pri tem so videli rešilno bilko zlasti v dokumentu, ki ga je lani dal krajevni skupnosti predstavnik likvidacijskega upravitelja in ki obeta vrnitev ceste v nekdanje stanje. Zdaj je v Mokronogu že povsem, jasno, da bo cesta res kmalu po starem. Mirnsko podjetje Tom, ki je kupilo stavbo nekdanje Iskre, namreč zagotavlja, da bo odstranilo sporno ograjo, kije pred dvajsetimi leti Mokronogu vzela cesto “Za zidom”. Novi lastnik se ne izmika in bo cesto simbolično odprl že v začetku septembra, ko bo pognal svoje stroje v Mokronogu. Žične ograje in zapornica na cesti “Za zidom” so se domačini naveličali zlasti v zadnjem obdobju. Dokler je bilo v Iskri zaposlenih 150 do 200 ljudi, je bilo sorazmerno mirno. Manj ko je bilo v Iskri kruha za domačine, več je bilo nezadovoljstva nad ograjo in zapornico. Zato je razumljivo, da so tudi ob lokalnih volitvah domačini pritiskali in poskušali razveljaviti sklep, s katerim je v preteklosti cesta postala tovarniško dvorišče. Pregrajeno cesto “Za zidom” si je letos v navzočnosti predstavnikov krajevne skupnosti Mokronog, likvidacijskega upravitelja in občine ogledal tudi prometni inšpektor. Ta ogled nedvomno kaže, da se je Mokronog trdno odločil dobiti nazaj svojo cesto, iz katere so poskušali narediti svoje tovarniško dvorišče že tudi mokronoški industrialci pred 2. svetovno vojno. M. LUZAR * POČITNICE - Tudi letos so otroci iz krške in sevniške občine letovali v otroškem počitniškem naselju v Nerezinah. Od 18. do 28 julija je tam potekala prva izmena zdravstvenega letovanja v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško. V tej izmeni je letovalo 64 otrok, ki jim morjene pomeni le poletnih počitnic, temveč jim pomaga pri premagovanju različnih zdravstvenih težav, saj <^pk Lošinj slovi po blagem podnebju in zimzeleni vegetaciji. (Foto: K. Požun-Brinovec) TUJCI PREHITRI KRŠKO - Prometni policisti so na hitri cesti HI pri radarski kontroli prometa ugotovili, da tujci vozijo mnogo prehitro. Državljan Italije je peljal 161km/h, državljan Hrvaške 159 km/h, drugi Hrvat pa celo 177 km/h. V Krškem so ustavili voznika iz Hrvaške pri hitrosti 102 km/h ter še druge tujce, ki svoje hitrosti niso prilagodili omejitvam. Vsi so se srečali s sodnikom za prekrške. SREDI BELEGA DNE OB GOLFA KRŠKO - V ponedeljek popoldne je občan iz Krškega ugotovil, da so mu neznanci izpred gostilne Kovačič na Drnovem pri Krškem odpeljali golfa. O tatvini je obvestil policijo, le-ta pa sosednje policijske uprave in medije. Ob sedmih zvečer je voznik iz Maribora poklical policiste in jim povedal, da je omenjeno vozilo videl ob cesti Ljubljana - Postojna. Avto so našli in ga bodo vrnili lastniku, za storilci pa policija še poizveduje. “IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTA ZA LETO 1998/99” Po vseh policijskih upravah v Republiki Šloveniji od 1. oktobra lani poteka akcija “Izbor najboljšega policista za leto 1998/99”, v katero so vključeni vsi uniformirani policisti in kriminalisti na policijskih postajah in policijskih upravah. Namen akcije je približati policijo javnosti in spodbuditi ter motivirati policiste za še boljše in učinkovitejše preventivno in drugo policijsko delo. Glasovanje poteka od 23. do 27. avgusta od 8. do 16. ure na brezplačni telefonski številki 080-2225 oziroma preko interneta http://www.mnz.si. Komisija Ministrstva za notranje zadeve bo izbrala najboljše policiste in jih razglasila na javni prireditvi v začetku oktobra. POSKUS SAMOMORA SENOVO - Prejšnji teden je OKC PU Krško dobila obvestilo, da je mladoletnica s Senovega poskušala narediti samomor. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da si je mladoletnica skušala prerezati žile in si je pri tem poškodovala zapestje. Zdravnica jo je oskrbela, da ni v življenjski nevarnosti. Vzrok dejanja, o katerem so obvestili Center za socialno delo, je bil osebne narave. ZASEGLI OROŽJE IN MOTORNO KOLO SEVNICA - V naselju Log so sevniški policisti ustavili mladoletnika D. J. in A. B., oba iz okolice Šentjerneja, ki sta se vozila z neregistriranim motornim kolesom Tomos, oba brez čelad. D. J. ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja, pri njem pa so našli tudi tri t.i. nunčake - orožje, prirejeno za napad. Motorno kolo so začasno zasegli, zoper oba pa podali več predlogov sodniku za prekrške. Trebanjske iveri NUKLEARKA, SMETI, ZAPORI - VSEENO - Donosne so lahko smeti, nuklearka ali zapori. Npr.: v brežiški občini plačujejo Dobovi lepe denarce za to, da Dobova pusti voziti na svojo zemljo smeti iz vse občine; krška občina prejme lepo odškodnino zato, ker na Krškem polju deluje slovensko hrvaška jedrska elektrarna; trebanjska občina in KS Šentrupert tudi dobita denar na podoben način, čeprav občutno manj kot prej omenjeni. Trebnje in Šentrupert nimata ne občinskega smetišča ne jedrske elektrarne, da bi zaslužila z njima. Trebnjemu in Šentrupertu mora veliko plačevati KPD Dob. Ka-pede je velik, zato je znesek Trebnjemu in predvsem Šentrupertu tudi velik. BERDA - Mirnska berda še buri duhove. Gasilci jo hočejo nazaj. Strel, ki je inštrument podaril v Belo krajino in ki ga mora po mnenju gasilcev tudi vrniti Mirnčanom, pa omenjeni gasilski zahtevi ne ustreže. Zadeve se utegnejo še bolj zaplesti, ker v mirnski zgodbi o berdi Strel prepušča odločilno besedo človeku, ki je - žal že pokojni. NEPREGLEDNOSTI - Cesta pri mostu na koncu Mirne v smeri proti Mokrongu je že spet manj pregledna zaradi grmovja. Nad tem so zaskrbljeni zlasti vozniki, ki vozijo z Mirne proti Mokronogu. Ti morajo po znaku dati prednost vozilom iz nasprotne smeri, vendar ne vidijo, če sploh imajo koga nasproti. V tolažbo domačinom je, da pregledna cesta tukaj ni v trebanjski občim edino, kar občane spravlja v negotovost. Z NAROČILOM HITREJE DO UČBENIKOV TREBNJE - V papirnici Pin-go v Trebnjem menijo, da bodo pri njih do začetka šolskega leta kupcem na voljo vse šolske knjige vključno s tistimi, ki jih doslej založbe še niso dobavne-Zdaj še manjkajo nekateri učbeniki za srednjo šolo. Kot ugotavlja papirnica, se je sezona nakupovanja šolskih potrebščin letos začela prej kot ponavadi, že pred uvedbo DDV. Pingo J med prodajalnami, ki poslujej v veliki meri s stalnimi kupci, med katerimi jih večina nar°:? učbenike vnaprej. Po predhodnih naročilih pnpirnic pripravi celoten paket šolski potrebščin in obvesti o tem naročnika. Tak način je hitrej in prikladnejši za kupca, men jo v Pingu. Sevniški paberki DOM IN DOMAČINI - Selniški dom za stare ljudi je tak, mu odpada omet. Poznavalci prepričani, da to ni zgolj zaJa. megle, ki se tu jeseni zadržuj rada, ali morebiti zaradi druS. vplivov reke Save na mestno ar tekturo. Hkrati verjamejo, da J. dom že malce dotrajan zara ozračja v Sevnici. Družbenegj Če bi veli drugačni vetrovi, b lokalni vladarji vrgli z vso lh akcijo in iz Ropovih Pisar e Ljubljani pritovorili v rodno sto kaj denarja za obnovo up kojenskega doma. Če akcija . obnovo vendarle poteka, je d no bolj počasna, tako da bo obnovljen do takrat, ko bodo. danji veljaki zreli za upokoje ^SKORAJ NIČ - O nekdanp oblasti tokrat skoraj nič. M® j je ni doma, ampak na slu* . poti - tokrat južno od Slovela JUTRANJKINA NOVA JU RA - Če je v Sevnici jutro po no jutru, pa je menda čisto gače s tamkajšnjo Jutra 'ri[, Vodstvo je prevzel nov direK zdaj so vanj uprte mnog . domačinov in zlasti dom šivilj. Ko bi se v Jutranjko d hotno uprle še oči s*oV^..fna vlade, bi kot tekstilna tova mirneje čakala svoja nova J BOG IN SUŽENJ SEVNICA - Jutri ob 20. v Lutrovski kleti na sevn‘pJvla gradu literarni performans ^ Ocepka z naslovom Bog 1 ženj ali zapis iz peska. To J ^ gov drugi celovečerni aV jjj-projekt, ki je sestavljen u , 0. skega posnetka in dveh u%. iuje (enih dogajanj. ftv!or.Zfizrazne poezijo, igralski dialog i ‘ 2 ,t. elemente žive gledališke a nosti. Dogodek organizira kulturnih društev Sevnica-nine ne bo. ibo Št. 34 (2609), 26. avgusta DOLENJSKI LIST Krške novice KNJIGARNA - Medtem ko je bilo še pred časom v Krškem več knjigarn, je zdaj samo ena. Kako mislijo mestni očetje in drugi, ki jim je skrb tudi uk, urediti ta problem, še niso povedali, zadnji čas pa je, da ga rešijo. Posebej zato, ker so imeli njega dni v mestu toliko ljudi, ki so pisali knjige, da sojih menda celo z buldožerji odrivali. Ob takem številu navdušencev za knjige, nekdanjih in še živečih, bi Krško lahko imelo knigarno za vsakim oglom. PODRAŽITEV - Krška kabelska televizija je podražila svoj program, in to reci in piši za 25 odstotkov. Krčani se sprašujejo, kako da se je medij odločil za tak dvig cene, saj tolikšne podražitve v nekoč visoke inflacije vajeni Sloveniji niso več običajne. Srednjeevropsko to tudi ni, saj v tamkajšnjih državah dvigujejo cene verjetno tudi le za kakih 5 do 6 odstotkov. Dvig cen se vendarle da razumeti: v Krškem naj bi nastali že v kratkem novi mediji vseh vrst. Krčani bodo imeli vse radi, kabelska po višji ceni pa jim bo najdražji medij. KRIŽIŠČE - Nekateri v Krškem so še zmeraj za to, da bi v Stari vasi, ki je dokaj samosto-jen predel Krškega, zgradili križišče bodoče krške obvoznice. Domačini so še zmeraj za to. da križišča v Stari vasi ne bi zgradili. Vendar so lahko mirni. Na križišče so urejevalci pro-nteta namreč nameravali speljati promet s krškega mostu, ki 8.a še ni. Most so mislili naredi-11 za prevoz uparjalnikov. Ker ga niso postavili, bo nuklearkin tovor stoletja potoval po drugi Poti in bo kmalu preteklost. ato mostu v Krškem še ne bo *n tako do nadaljnega tudi ne bo starovaškega križišča upanja *n jeze. Novo v Brežicah VSE ZARADI JURIJA - Iz zanesljivih virov smo izvedeli, a tradicionalni nočni skok s Palico v Brežicah letos ni od-Padel zato, ker je v tistem času urtj Rovan statiral na snemanj1 najnovejšega videospota bdlične artiške pevke Nuše v erende, ampak zato, ker Slo-enija in tradicionalna gostja iraška skupaj ne premoreta ec niti pet skakalcev. Jurij je Pač le eden, vsi drugi pa so zara-1 njega obupali in postavili Pabce v kot. Bfl fRES SO JO POSODO-j ' Čeprav mnogi niso ver-I “> ?e je le zgodilo. Zloglasno njasto, preozko in sploh sra-°tno cesto, ki vodi od ribnika 0 odcepa proti gradu Mokrice Pretekli teden vendarle razna in na novo asfaltirati, tako , a Je sedaj podobna cesti. In er je v ozki povezavi z bližnjim j . in ‘gfišči za golf, bi se Podobilo, da bi jo, ko bo pov-ni dokončana, odprli nadvse n °Vesno ter jo proglasili za jyečj° občinsko turistično P 'dobitev leta, stari pa posta-1 zaslužen spomenik. ROCK ekstaza JEŽICE - Društvo študen-n„H “fežice in drugi bodo to Ro k °k ur' Ofgnnizlfnli ebstazo, koncert na prosil v Termah Čatež z nekaj bo«nitn'm' bendi. Če bo dež, s e Rock ekstazo doživeli ob Povedanem času v Clubu ermop0iis VSE O ŽUPNIJI SV. LOVRENCA ski REŽICE - Brežiški župnij-marJb ic sred' avgusta ob ro-izdMn-f01 Prazniku sv. Roka Pole urejeno zgibanko, ki ske«.® st.mjenega zgodovin-sed, °pisa mesta v sliki in be-droKV uje tU(b zanimive po-sv j0sti o brežiških cerkvah Len nca’ sv- Roka’ sv- Posvlx'a tcr pred tremi leti p0|c Lcne bolnišnične kapele. najtj8,te8.a je v zgibanki moč Cerkv h • nekaJ P°^atkov o niici, a ’ k' sojih s površja žup-setu,^? ozemlja že pred de-P0f.il1 in stoletji zbrisale hude v0L, e'n nemška okupatorska d0jea' Ysekakor gre za dobro- t.i 'bgatitvi versk tako splošnega kot ega turizma v občini. KMM I 2 N A Š I H OBČI M MU Bazen s streho bi imeli še rajši V Krškem žive zamisli, da bi pokrili bazen - Upravljalec je plavalni klub Celulozar, lastnik Videm v stečaju, Vipap Videm pa zagotavlja toplo vodo - Bazen kot priložnost za vse mesto KRŠKO - Krški bazen ali mestno kopališče, kot mu pravijo nekateri, je po svoji razgibani zgodovini zdaj v obdobju, ko kliče po prenovi, po kateri bi bil privlačnejši in cenejši za vzdrževanje. Mnogi v Krškem so prepričani, daje veliko možnosti, da bi ga začeli obnavljati prihodnje leto. “Bazen bi pokrili in posodobili. Pogoj za to pa je, da občina postane lastnik bazena,” meni Anton Bizjak, predsednik plavalnega kluba Celulozar Krško ter dolgoletni trener v klubu in nekdanji plavalec. Z bazenom upravlja plavalni klub Celulozar, vendar imajo v resnici roko nad njim drugi v Krškem. Lastnik bazena je še vedno Videm v stečaju kljub trem doslej objavljenim razpisom za prodajo objekta. Krška tovarna celuloze in papirja Vipap Videm oskrbuje bazen s toplo vodo. S tem seje nedavno pohvalil direktor tovarne na seji krškega občinskega sveta, ko so mu očitali, da njegova tovarna izjemho močno onesnažuje okolje. Celulozar kot upravljalec, ki se trudi za delovanje in podobo bazena, skuša popestriti dneve kopalcem na več načinov. Tako organizira poleti ob večerih tudi pod reflektorji rekreacijo na bazenu, kjer je poleg rekreativnega plavanja možno tudi igranje košarke, namiznega tenisa in odbojke na mivki. Celulozar je organiziral med počitnicami tudi plavalne šole za otroke do 6. leta starosti in nadaljevalno plavalno šolo. Ob vsem tem pa zasluži posebno po- KRIVDA NA STRANI MOTORISTA PIŠECE -19. avgusta se je G. D. z motornim kolesom Java 350 peljal iz smeri Orehovca proti Pišecam. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na levo stran vozišča, iz nasprotne smeri pa je takrat pripeljala E. Z. z osebnim avtom znamke Golf. Motorist seje, kljub temu da je Voznica ustavljala, zaletel v prednji del vozila, padel na pokrov motorja in vetrobransko steklo. Pri padcu si je hudo poškodoval koleno in dobil nekaj prask. Policisti so ugotovili, da motorno kolo ni registrirano in zavarovano, voznik pa nima vozniškega dovoljenja A-kategorije in pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. uporabljajo šcinah. Sve- BORILNE VEŠČINE NATATAMI BLAZINAH GLOBOKO - Društvo borilnih veščin Katana iz Globokega je dobilo tatami blazine, ki _ pri borilnih veščinah, cana predaja blazin društvu bo v petek, 3. septembra,, ob 18. uri v telovadnici OS Globoko. Po kratkem programu, v katerem bodo nastopili glasbeniki- člani društva Katana in po prikazu borilnih veščin na novem tatamiju bodo udeleženci odšli v gostilno Krajnčič na Sromlje. RADIO f BREŽICE 88,9 MHz zornost Lilegov memorial, vsakoletno tekmovanje, ki se ga udeležuje po 500 do 600 plavalcev. Omenjeni vrvež na krškem mestnem kopališču je le senca tistega, kar se je dogajalo na bazenu ob ustanovitvi in še leta po njej. Odprti bazen z ogrevano vodo, kar je krški bazen še danes, je bil tedaj tolikšna redkost na Balkanu, da so se hodili kopat v Krško poleg okoličanov tudi mnogi Zagrebčani. V bazenu takratnih olimpijskih razsežnosti so se v preteklosti redno pripravljali tudi a! Anton Bizjak Za Mojco je 13 zelo srečna številka Ledvica za Mojco z Dob KRŠKO - Mojca Cimerman je varovanka v Varstveno delovnem centru Leskovec pri Krškem in članica društva za pomoč duševno prizadetim osebam Sožitje Krško. Stara je 24 let. Poleg drugih tegob je imela tudi : l Z ZDRA VO LEDVICO - Ko je izvedel veselo novico o ozdravitvi varovanke Mojce, je predsednik Sožitja Dane Miži-goj organiziral obisk pri njej doma naDobah pri Kostanjevici. Ob srečanju so bili ganjeni tako domači kot obiskovalci. Mojco so obiskali (z leve) varovanec Danči Mižigoj, predsednik nadzornega odboru Sožitja Herman Pregel in desno varovanec Sandi Pregel. V sredini je Mojca. (Foto: D. M.) težave z ledvicami in je bila že 5 let vezana na dializo dvakrat tedensko v Ljubljani. Ves ta čas sta z materjo Štefko, ki jo je vedno spremljala in ji stoji ob strani, upali, da bo kdo podarif ledvico. Na neizmerno zadovoljstvo predvsem Mojce in tudi drugih, ki so sočustvovali z njo, se je želja uresničila 13. julija letos. Takrat so Mojci vsadili ledvico. Operacijo, s katero so je rešili neprijetne dialize, je dobro prestala in tudi zdaj se počuti dobro. L. M. jugoslovanski vaterpolisti, tu je npr. Djurdjica Bjedov kovala svoje olimpijsko zlato. Vrvež seje • O bodočem lastništvu bazena bodo v Krškem vedeli več že septembra, ko je nekako rok za ureditev teh zadev. Ni izključeno, da bo nekdanji Videm poravnaval svoj dolg do občine kar z omenjenim bazenom. Vsekakor je občina doslej naredila za bazen veliko s tem, da ga je z ustreznim sklepom zavarovala pred tistimi, ki so ga mislili podreti. z bazena prenašal tudi v mesto in tako je zaradi bazena zaslužil še kdo zunaj kopališke ograje. M. LUZAR JEZ OBNAVUAJO JEZ OBNAVUAJO - Dvornikov jez v Krški vasi je poškodovala narasla Krka. Gotovo še pred letošnjo jesensko visoko vodo, ki, upamo, ne bo spet tako grozeče zalivala Krške vasi, kot je lanska, bo jez nared. V teh dneh ga je VGP Novo mesto začel popravljati, kot kaže tudi fotografija. Domačini so veseli obnove, saj je zaradi deloma porušenega jezu deroča voda po malem odnašala njihov priljubljeni otoček v Krki. Nanj nameravajo opreti brv, ki bi imela drugi konec na rečnem bregu. Otok bi premišljeno uredili in ga tudi vključili v turistično ponudbo Krške vasi. (Foto: L. M.) Natašine sanje o avtu življenja Nataša Urbanč iz Gržeče vasi pri Leskovcu pri Krškem zaradi cerebralne paralize težje kos običajnim potem - Akcija zbiranja denarja za avto - Služba in študij, kako da ne?! GRŽEČA VAS - Nataša Urbanč iz Gržeče vasi pri Leskovcu pri Krškem namerava delati vozniški izpit. Konec zgodbe o tem je tak, da bi morala imeti svoj avto, na katerem bi jo izbrani inštruktor naučil voziti in na katerem bi tudi opravila izpitno vožnjo. Nataša namreč potrebuje prilagojeno vozilo, ker običajnih tovrstnih strojev ne more upravljati zaradi cerebralne paralize. V ljubljani imajo eno prilagojeno vozilo za učenje vožnje, vendar je pot od Gržeče vasi do državne prestolnice v danih okoliščinah za Natašo prenaporna, nemogoča. Nekaj vrstic iz Natašinega pisma morebitnim darovalcem verjetno dovolj zgovorno pove, da pri vsej zadevi ne gre za nikakršno domišljavost triindvajsetletnice. Tako je zapisala na papir, ki ga je razposlala na 300 različnih naslovov v Sloveniji: “Zbiranje sredstev za nakup avtomobila ni vsakodnevna prošnja. Avto še vedno nekaterim predstavlja razkošje, čeprav si mnogi ne predstavljajo oz. predstavljamo življenja brez njega. Avto bi postal moja vstopnica v samostojnejše življenje.” Mnogo stopničk predtem je Nataša opravila z lastno zagnanostjo, ki pri kupovanju avta, ko gre pač za veliko denarja, nič ne pomaga. V Kamniku, kjer je obiskovala zavod za usposabljanje invalidne mladine, je uspešno končala srednjo ekonomsko šolo. Po vrnitvi domov je vgriznila v novo kislo jabolko - študira na visoki upravni šoli v Ljubljani. Zaposlena je preko javnih del kot tajnica Društva za cerebralno paralizo Posavja v Krškem, predtem je delala dve leti v krškem centru za socialno delo. V želji, da bi se zaposlila, je, preden je dobila službo, obiskovala klub za iskanje zaposlitve. Mnogi brezposelni državljani, ki gredo lahkih nog naokrog, se tega kluba začno ogibati po prvih urah stikov z njim, medtem ko je Nataša sodelovala v njem z velikim veseljem. Ni kaj pripomniti o njenem trudu, mar ne? Omenjena pisma za denar za avto so romala, kaže tako, v večini primerov v koše. Le okrog 20 zaprošenih je namreč nakazalo denar in ob teh jih je 15 pisno zavrnilo sodelovanje pri nakupu avtomobila za Natašo. Drugi ne bev ne mev. Pisma Nataše, ki je odločno zavrnila predlagano upokojitev in se tako odločila za delo in gibanje, seveda res nikogar ne obvezujejo. Toda če natančno razmislimo, je svet poln nekakšnih zbiralnih akcij in mnogi na njem prejemajo darila: tudi avtomobile, velike, razkošne, nepotrebne. Če si miss ali katera od kraljic, te čakajo sponzorji in njihova darila, če si Lepa Brena ali druga popularna zvezda estrade, so ti na dosegu kupi denarja, če si zvezda drugačnega kova, ti bodo podarili novo limuzino, ko razbiješ prejšnjo. Zato ne more biti skregano s prakso in ne s človečnostjo, če bi Nataša Urbanč imela avto prej, preden bi si ga po pravkar končani šoli in A?*; v • Prispevki za avto Nataše Urbanč se lahko nakažejo na račun št. 50100-620-133-05-1982117-1454/83. Nataša Urbanč nekaj letih službe lahko sama kupila. “Vsak finančni prispevek bi bil zame neprimerljive vrednosti, zato bom hvaležna vsem, ki mi boste pomagali,” je bila Nataša v pismu iskrena, čeprav - kratka. M. LUZAR “Joj, kam bi (ga) del?” Mejnik, to zveni ponosno, kruto, pesniško - Gorje, ko bo beseda o bodočih slovenskih deželah! • Mejnik na Čatežu ČATEŽ OB SAVI - Zelo malo predmetov je slovenski narod skozi vso svojo zgodovino tako častil, poveličeval in jih postavljal pred drugo kot mejne kamne. Zaradi njih se je gradilo in je raslo medsebojno sovraštvo, zaradi njih je tekla kri, zaradi njih so propadale družine, o njih so pisali pesniki. Ker je tudi današnji čas neke prihodnje zgodovine, ima ta preklicani kamen še vedno enako moč in veljavo. Osem let že potekajo pogajanja o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, a obe strani še nista našli skupnega jezika. Kaj nas čaka šele, ko bo slovenski državni zbor odločal o pokrajinah in njihovih mejah?! Takrat bodo takšni in drugačni zgodovinarji na plan gotovo privlekli zaprašene papirje iz časov Franca Jožefa, Napoleona in morda še starejše ter s pravimi pesniškimi stavki dokazovali svoj prav. V Posavju, kjer si že leta prizadevajo, da bi ta delček slovenske dežele postal upoštevanja vredna pokrajina, se bojijo, da državna moč in oblast njihovih ponižnih želja ne bosta upoštevali. Strah je toliko bolj upravičen, ker nas zgodovina uči o delitvi te regije na Štajersko in Kranjsko deželo, o čemer še danes nemo govori deželni mejni kamen. Odkrili smo ga v čateškem avto kampu, pred leti pa je bilo takšnih mejnikov še več, a so jih kmetje zaradi lažjega obdelovanja travnikov in polj izruvali in razbili. Čeprav so ta in ostali deželni kamni že davno izgubili svoj prvotni pomen, nam ni ušlo, da je bila prav Sava tista, kije razmejevala dve nekdanji deželi, in da potemtakem del kompleksa Term Čatež stoji na ozemlju nekdanje štajerske dežele. Toda takšna in podobna dejstva je vendarle bolje prepustiti zgodovini ter se zazreti v prihodnost - brez meja. L. M. m 4 MEJNIK - Tako kljubuje vsem in vsemu mejnik v čateškem kampu (levo). Dobro viden napis na mejnem kamnu zgovorno kaže, kod je nekoč potekala kranjsko-štajerska deželna meja (desno). (Foto: L. M.) 0. gati. To je grda laž, ki jo razs upniki. (Heine) ■ • Za nedolžnost je treba sf,QV več kot izogibati se bor (Ruski pregovor) PORTAL - Pri Krajškovih v Novem mestu so veseli, da jim je uspelo ohraniti stari portal iz leta 1836, ki jim ga je lani obnovil in vzidal Franci Kocjan. Na fotografiji sta gospodar Jernej Krajšek in spredaj kamnoseški mojster Franci Kocjan iz Zagrada. (Foto: J. D.) ^0 Svetovalna služba v pomoč kmetom Kmetijska svetovalna služba za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino se aktivno vključuje v izdelavo razvojno naravnanih investicijskih in sanacijskih programov za kmetije NOVO MESTO • Delo kmetijskih svetovalcev je bilo v preteklih šestih mesecih usmerjeno predvsem v izobraževanje in usposabljanje kmetov in njihovih družin, v izdelavo različnih programov in poslovnih načrtov za kmetije, v lastno izobraževanje in usposabljanje pa tudi v vključevanje pri oblikovanju in izvajanju ukrepov kmetijske politike. IZŠLA 9. ŠTEVILKA KMETOVALCA SLOVENJ GRADEC - Čeprav se avgust še ni iztekel, je že izšla 9. številka Kmetovalca, glasila društva kmetijskih svetovalcev. Tudi tokrat je revija polna zanimivega branja, saj vsebuje sestavke o večjih ali manjših pridelkih zaradi sprememb podnebja, o setvi ozimne pšenice, potem zanimivo reportažo o Škotskem kmetijstvu pa o tem, kaj je potrebno za dobro silažo, in tudi o ekoloških predpisih, ki jih je vse več. NOVA ŠTEVILKA REVIJE DROBNICA v SLOVENJ GRADEC - Druga številka strokovne revije Drobni-®a, kije izšla pred kratkim, prinaša za rejce in ljubitelje teh živali precej zanimivega branja. Kot glavno temo so snovalci revije obdelali osemenjevanje koz in plodnost ovc in koz, pripravili so tudi reportažo o četrtem srečanju elanov mednarodnega projekta Človek in ovce” v Franciji in razstavi ovac in koz v Beli krajini. Na koncu objavljajo tudi tri re-!'ePtev za pripravo slastnih jedi s kozličkovim ali jagnječjim mesom. sejmisca Brežice - v soboto, 14. avgus-a, so rejci pripeljali 113 pujskov, starih do 3 mesece, lastnika pa je zamenjalo 42 živali, in sicer po 300 0 330 tolarjev kilogram žive teže. ® 5 mesecev starih prašičev je ■Jo naprodaj 33, prodanih je bilo ,: živali po 250 do 270 tolarjev .gram. Pri prašičih, starih nad mesecev, so kupci lahko izbirali ™*d 17 živalmi, prodanih pa je 2nn ** Praš'ee% in sicer po 190 do tolarjev kilogram žive teže. 'nulo soboto pa so rejci pripel-J 1136 pujskov, starih do 3 mese-w'Prodali so jih 92, in sicer po ^ u do 330 tolarjev kilogram žive ze. Do 5 mesecev starih prašičev 'o naprodaj 41, lastnika pa je zamenjalo 12 živali po 250 do 270 uiarjev kilogram. Na prodaj je 1 0 tudi 22 prašičev, starih nad 5 esecev, prodali pa sojih 10. in 'eer p0 190 200 tolarjev kilo- gram žive teže. V izobraževanje in usposabljanje kmetov vlagamo veliko delovnega časa. Tako so svetovalci v prvih šestih mesecih letos organizirali ali izvedli preko 300 predavanj za kmete, izdali 261 letakov z različnimi strokovnimi vsebinami, objavili smo 312 člankov in prispevkov v raznih časopisih in revijah ter radiu in televiziji. Vsebina na odzivniku je bila aktualizirana povprečno dvakrat tedensko. Izvedli smo tudi več drugih oblik izobraževanja, kot so demonstracije, tečaji, poskusi ipd. Svetovalci so opravili okrog 3.000 ogledov na kmetijah, po telefonu pa dali preko, 17.000 nasvetov. Organizacija in izvedba strokovno pospeševalnih prireditev je bila tudi v funkciji izobraževanja. Prireditve, bilo jih je 120, smo izvajali neposredno ali preko drugih oblik kmečkega organiziranja, predvsem skupaj z društvi kmečkih žena, mladine ipd. V letošnjem letu smo še posebno skrb posvetili izdelavi investicijskih programov in poslovnih načrtov za kmetije, saj se zavedamo, daje prav od tega v marsičem odvisen razvoj kmetije. Metodologija pristopa in dela, ki jo je izdelala svetovalna služba, je bila sprejeta kot najustreznejša. Izdelali smo 161 investicijskih programov, 19 programov za dopolnilne dejavnosti in 31 drugih programov. Za razna državna intervencijska sredstva smo izdelali preko 7.000 za- Z NOVOMEŠKE TRZN «\r ji Na novomeški tržnici lahko tudi ta teden kupite pridelke pridnih branjevk. Za kilogram krompirja morate odšteti 70 do 80 tolarjev, za mladi krompir pa 100 tolarjev. Korenje ponujajo branjevke po 200 do 250 tolarjev, paradižnik po 250 in papriko po 170 do 200 tolarjev. Kilogram rdeče pese je 200 tolarjev, čebule 250, česna 450 tolarjev, stročji fižol je 300, peteršilj 400 do 500 tolarjev, kumare 100, zelje 76, koleraba 300 tolarjev, ohrovt 259, jabolka 205 do 250 tolarjev, breskve 160 do 250, banane 140 do 170 .tolarjev. Domače borovnice stanejo 500 tolarjev, grozdje 300 do 350, hruške 350, slive 200 do 350 tolarjev, maline 150, lubenice 65 tolarjev kilogram. Branjevke pa ponujajo tudi jajca po 20 do 25 tolarjev, cvetlični med po 1000 in kostanjev po 1200 tolarjev. kmetijski Nova bolezen Jalova, iznakažena koruza v ^a P°murskih koruznih poljih, predvsem poplavnih, se je letos str e]',arn?rn obsegu pojavila bolezen, ki je ne poznajo slovenski ta vn' učbeniki, poznajo pa jo v nekaterih drugih predelih sve-del^reC^Sem v Indiji, Indoneziji, na Filipinih in na Kavkazu, kjer vd 3 relikansko škodo in često postavlja pridelovanje koruze pod nam Obolela rastlina preprosto ostane brez pridelka, saj pol St° Pr*čakovanega storža z zrnjem tvori značilno metlico, izn L°vtrosonoscev’ sama pa običaj akazena, po barvi pa bleda in kloro Bole- - klorozna. no ostane pritlikava in Hst J -n Povzr°ča glivica Sclerophtora maerospora, ki skozi viane .reze ugodnih vremenskih razmerah, predvsem obilici ižzn6 ,0P*ote’ prodre v notranjost rastline ter s svojimi hifami bol°Ve iz?akazeno rast in druge že opisane znake. Pri nas se ta ut ezen imenuje koruzna plesen; ob njenih možnostih širitve jjo &nc,postati zelo škodljiva in zato nevarna. Za koruzo, ki zavo-enen e Sličnosti, uporabnosti in velikega pridelka škrobnih si 2avzema že več kot dve petini vseh slovenskih njiv, kar je 0 r<*ološko zelo sporno, je bilo doslej značilno, da je niso huje srozalc bolezni in škodljivci. Še največ skrbi sta povzročala ko-Pov°a a*' Prosena vešča ter koruzna bulava in prašnata snet, ki Zroča podobno iznakažene metlice na koruzi. ok^Ppmo je, da je bila koruzna plesen vnesena v Slovenijo z je n?e.n'fn uvoženim koruznim semenom. Da se ne bo bolezen tU(ll alje širila, je potrebno ne le uničiti okužene rastline, temveč tC£ ai°čno zaostriti kontrolo pri prometu s semenom. Dodatna pre Va lc v tem, da je bolezen moč na posevku ugotoviti, krije že venP°zn° in ko je že začela svojo pogubno pot. Med nujne pre-nja /Vne ukrepe štejemo izboljašnje kolobarjenja, odpravo seja-skru ruzc. v monokulturi, to je več let zaporea na isti površini, stoje*11 je treha tudi za kar najboljše rastne razmere, odpravo krat CC V e na P0ljih s pomočjo drenaže ipd. Ne pozabimo: zaen-(ja‘ i_šf.ne poznamo proti plesni odpornih koruznih hibridov, tako ko holezen doseže vse. Inž. M. L. htevkov. Kmetje, povezani v društva, lažje uveljavljajo svoje potrebe in zahteve, v večini društev aktivne deluje tudi svetovalna služba. Nenehno izobraževanje in usposabljanje pa je pomembno tudi za svetovalce, če hočejo slediti najnovejšim znanstvenim izsledkom, zato se le-ti redno udeležujejo raznih izobraževanj. Sodelujemo tudi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov kmetijske politike, saj imamo najboljši pregled nad problemi in hotenji kmetov in kmetijstva v celoti. Ob upoštevanju opravljenih nalog in nalog, ki so v pristojnosti Kmetijske svetovalne službe, predvsem pa po funkciji, ki jo opredeljuje zakon o kmetijsko-gozdarskih zbornicah, bodo postali območni kmetijsko-gozdar-ski zavodi, katerih sestavni del bo svetovalna služba, regijski razvojni centri za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Takšen območni zavod bo oblikovan tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. Nujno potrebno bo še podrobneje zakonsko ali kako drugače uskladiti delovanje in odgovor- SODOBNO KMETIJSTVO LJUBLJANA - Pred kratkim je izšla nova, že 9. številka revije Sodobno kmetijstvo, ki jo izdaja ČZD Kmečki glas, posvečena pa je slovenskemu zelenjadarstvu. Osnovna značilnost slovenskega zelenjadarstva so zelo slaba organiziranost, nepovezanost pridelovalcev in trgovcev, slabša opremljenost s stroji, zavarovanim prostorom, skladišči. Sicer pa je v reviji podrobno obdelana pridelava zelenjave po vseh slovenskih pokrajinah, na koncu pa je tudi povabilo na 37. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni z razporedom posvetov, predavanj in okroglih miz. nost inštitucij, ki delujejo v dobro kmetijstva, da ne bo preveč nosilcev razvoja kmatijstva v regiji, kmetijstvo pa bo še naprej v težavah. Prav to funkcijo bo imela v bodoče na novo organizirana kmetijsko-gozdarska zbornica. NIKO POŽEK, dipl. inž. agr. vodja oddelka Kmetijsko svetovalne službe Novo mesto PONOSEN NA LEP PARADIŽNIK - Franc Zorko iz Raven pri Zdolah ima poleg službe vsak dan dosti opravka tudi s kmetijo. Skupaj z ženo in otroki je letos še posebej ponosen na pridelek paradižnika. Letos ga ima okrog dvesto sadik. Se posebej lep in zdrav je v rastlinjaku (na sliki), in več kot opazna je razlika v prim.-e rjavi s tistim, ki raste na prostem. Slednjega je malce poškodovalo nedavno neurje. Zorkovi pridelujejo tudi veliko fižola. Kot je povedal Franc, zdaj vsak dan po službi naberejo okrog petdeset kilogramov svežega paradižnika in ravno tako petdeset kilogramov fižola. “To zelenjavo prodajamo, toda zaslužek je v primerjavi z vloženim delom premajhen, ” je povedat. (Foto: L. Murn) Domača, zdrava zelenjava Na Debeljakovi kmetiji zbiralnica in pralnica zelenjave - Projekt šestih pridelovalcev - Prvi v krški občini RAVNE PRI ZDOLAH - “Ko se srečata dobra ideja in znanje ter se izkoristi še pravo priložnost, lahko pride do takšnega rezultata, kot je zbiralnica in pralnica zelenjave na Debeljakovi kmetiji,” je na otvoritvi dokončane prve faze omenjenega projekta v soboto, 14. avgusta, dejal Franc Černelič iz občine Krško. Gre za prvi takšen projekt v občini. Družina Debeljak, predvsem gospodinja Mira, je znala poiskati tudi primerne partnerje, še pet družin iz okoliških krajev - Marjana Zorko, Vesna Zorko, Marica Kunej, Miran Kos ter Slavica Kovač - ki bodo skupaj ne le pridelovali zdravo domačo zelenjavo, temveč se bodo z njo skušali uveljaviti tudi na slovenskem trgu. Poleg teh šestih imajo še osem pridruženih pridelovalcev. Prav gotovo jih čaka trdo delo, toda upajo, da jim bo to omogočilo tudi boljše življenje in dodaten zaslužek, vsekakor pa pomeni tudi spodbudo za obdelovanje zemlje. Pri nas je žal vse več ostaja neobdelane. Kot je na otvoritvi povedala Mira Debeljak, se usmerjajo v pol očiščen program zelenjave, razmišljajo o pakirnici, v načrtu pa imajo še marsikaj. Vsem se zahvaljujejo za pomoč pri uresničitvi te zamisli, med drugim tudi ministrstvu za kmetijstvo in tamkajšnji občini ter kmetijski svetovalni službi. Veliko pa povedo tudi Černeličeve besede, da jim da krška občina vse priznanje in bo tudi vnaprej spremljala njihovo dejavnost. “Zdole so sploh vzorčen primer pri nas, pa naj gre za idejo CRPOV, za spreminjanje proizvodnje, za različne prireditve itn.,” jih je pohvalil Černelič. L. MURN N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Jesenski načrt za trgatev Grozdje se že barva. Nič več ne smemo odlagati s pripravo pravega reda opreme pri trgatvi in predelavi grozdja. Nenačrtnega, sprotnega reševanje situacij gospodarstvo ne trpi večin se maščuje. Vinogradniki, ki imajo stalne kupce, se bodo lažje odločali, katere kategorije in sloge vin bodo pridelali. Toda tudi uspešni tržniki lahko s kakšno novostjo prijetno presenetijo, da vzbudijo pozornost in da so korak pred konkurenco. Vinogradniki, ki jim ni uspelo vina prodati, se morajo resno zamisliti nad svojo vinsko ponudbo. Ena od njihovih skrbi bo tudi, kako ohraniti kakovost letnika 1998, da ga bodo še dalje lahko prodajali, druga pa, kako letos svoj pridelek grozdja čimbolj vnovčiti direktno ali preko tržno zanimivih vin. Vprašajmo se: ali imamo dovolj zanimiva vina ali nam pridelek grozdja omogoča kakšno popestritev? Vsaka nova kategorija vina, za katero se bomo odločali, zahteva poleg ostalega tudi določeno zrelost grozdja. Torej datuma trgatve ne moremo predvideti po tem, kdaj bodo vsi trgali, temveč po tem, kdaj bo naše grozdje zrelo za slog vina in kakovostni razred, ki ga načrtujemo. Pridelovalci najbolj poznanih vin po svetu posvetijo v jeseni največ pozornosti grozdju, da bi določili prave dneve trgatve. Tehnologijo predelave grozdja, vodenja alkoholnega vrenja, maceracijo drozge itd. - vse to obvladajo. Njihov uspeh pa je v veliki meri odvisen tudi od pravilne izbire vsake trgatve. Veliko vinogradnikov pri nas se že tako obnaša, večina pa prilagaja svojo trgatev drugim dejavni- kom. Zato je večina vina povprečne kakovosti; to je sicer lahko dobro, brez napak in bolezni, vendar nič posebnega. Kakovost in karakter naših vin poleg grozdja oblikuje tudi tehnološki postopek. Odbira gnilega grozdja prispeva h kakovosti vina, čakanje grozdja na predelavo pa nikakor ne! Tudi žveplanje celega grozdja, če je to zelo nujno, ima svoj vpliv. Pecljanje grozdja s hitrim električnim pecljalnikom ali s pec-ljalnikom na ročni pogon vpliva tudi na kakovost; seveda je ročno delo za kakovost boljše. Sprotno prešanje pri belem grozju ali nekajurna maceraci-ja bele drozge ne pomeni enake kakovosti vina. Žveplanje drozge ali mošta, predvsem pa pravilen odmerek S02 na hektoliter, močno vpliva na potek alkoholnega vrenja in kakovost vina. Čas razslu-zenja - recimo 10 ur, 20 ur ali 36 ur - se odrazi različno na organoleptične značilnosti vina. Temperatura mošta in mladega vina med vrenjem (pri belem 15° ali 20° C, pri rdečem 20° ali 25° C) bistveno vpliva na karakter vina, prav tako zaključevanja alkoholnega vrenja, ki je lahko počasno z manjšim vrel-nimi zastoji ali neproblematično. Nasilno prekinjeno alkoholno vrenje z močnim žvepla-njem zaradi ostanka sladkorja pusti pečat vinu. Hiter prvi pretok vina (po 14 dneh) ali čakanje s prvim pretokom na drožeh se tudi pozna pri kakovosti. Naštel sem posamezne faze v tehnologiji predelave vina, s katerimi lahko po svoje oblikujemo značaj vina. V naslednjih člankih bom podrobneje razložil posamezne faze. Opozarjam pa, da si moramo pred trgatvijo sestaviti delovni načrt, da bo v naši zidanici izvedljiv, in da se ga moramo potem tudi držati, dr.'JULIJ NEMANIČ KDO BO PRINESEL NAJTEŽJI GROZD? NOVO MESTO - Kmetijska zadruga Krka - PE Agroservis in Kmečki glas organizirata v okviru zadružnega sejma, ki bo od 3. do 6. septembra, na Grabnu, tradicionalno tekmovanje za najtežji grozd. Zbiranje najtežjega grozda se bo začelo v nedeljo, 5. septembra, ob 10. uri na razstavnem prostoru Agros-ervisa. Komisija bo za vsak dostavljeni grozd izdala potrdi- lo o teži, upoštevali pa bodo vse grozde, ki jih bodo vinogradniki prinesli do 16.30. Ob 17. uri bo razglasitev rezultatov. Vsi udeleženci, neglede na težo grozda, bodo prejeli kilogram sredstva za varstvo rastlin, prvi trije uvrščeni pa še posebej bogate nagrade: za prvo mesto 100-litrski sod za vino iz nerjaveče pločevine, za drugo mesto veliko majoliko in komplet kozarcev in za tretje paket škropiv za trto. Vsi trije prejmejo tudi knjigo založbe Kmečki glas. POBIRANJE KROMPIRJA - Sezona spravila krompirja se je že začela, marsikje pri pobiranju pomagajo tudi otroci. Na fotografiji sta Maja Nose in Elvis Antončič, ki sta prejšnji teden pomagala pri pobiranju krompirja na Nosetovi njivi pri Gorenjem Maharovcu. Nosetpvi sadijo zgodnji in pozni krompir, prvega so skopali že konec maja in v začetku junija in so bili z njim zelo zadovoljni, s poznim krompirjem pa manj, saj je bil pridelek skromnejši zaradi preobilnih padavin. (Foto: J. Domiž) helena MRzuKARgospodinjski kotiček Otroške nezgode in pomoč Padci, buške, odrgnine, piki žuželk, krvavitev iz nosu so le del otroških poškodb. Potrebno je, da pri poškodbi znamo hitro izvesti prvo pomoč in tudi oceniti resnost poškodbe. V toplih mesecih, ko rok in nog ne varujejo dolgi rokavi in hlačnice, so odrgnine pri otrocih zelo pogoste. Te male površinske rane lahko brez skrbi umijemo pod tekočo vodo ali očistimo s čisto krpo in hladno vodo. S tem odstranimo z rane umazanijo, drobir in peščene delce. Nesnago, ki kljub temu ostane, pazljivo odstranimo s pinceto. Ko je odrgnina očiščena, jo premažemo še z dezinfekcijskim sredstvom, ki pa ne sme vsebovati joda in ne sme peči! Kasneje velja pravilo “vlažno na vlažno - suho na suho.” Rano, ki vlaži ali krvavi, prekrijemo z obkladkom ali ustreznim mazilom. To prepreči, da bi se krasta sprijela z gazo in bi jo ob previjanju odtrgali. Suhe rane pa pokrijemo suho ali pa sploh ne. Odrgnine, ki ne vlažijo, se celijo najhitreje, če niso pokrite. Obliže moramo čez noč odstraniti? da se rana suši. Ob vsem pa ne pozabite preveriti, ali je otrok cepljen proti tetanusu! Se posebno majhni otroci pri padcih hitro staknejo buške ali podplutbe. Da buška ne bo na- rasla, moramo na udarjeno mesto takoj položiti kaj mrzlega. Pomaga mrzla voda, tudi mrzla steklenica ali kocka ledu, vendar tega ne smemo prisloniti neposredno na buško. Zelo učinkoviti so hladilni spreji, obkladki z razredčenim alkoholom ali arniko in japonsko pepermintovo olje. Če po padcu nastane zelo velika buška, otrok pa izgubi zavest ali pa bruha, je nujen takojšen zdravniški pregled. Nemalo otrok svojo ljubezen do živali plača z ugrizom, ki ni le boleč, temveč pomeni tudi nevarnost okužbe s steklino. Zato je treba rano pazljivo izprati pod tekočo vodo in mesto ugriza de-zinficirati ter otroka nemudoma odpeljati k zdravniku. Tudi v tem primeru je treba preveriti opravljeno cepljenje proti tetanusu. Piki žuželk so zelo neprijetni, a večinoma nenevarni, če jih otrok ne razpraska z umazanimi nohti, ker se ob tem nastala ranica okuži. Ob piku nejuspešnejše blaži bolečino hlad. Pičeno mesto držimo pod tekočo mrzlo vodo ali ga natremo s čebulnim sokom. Priporočljiva so tudi protialergijska mazila, ki naj bodo vedno v domači lekarni. Precejšnjo nevšečnost povzročajo otroku pod kožo zadrte trske, zato jih v največ primerih prepustimo zdravniku. Knjige samevajo tudi zaradi DDV-ja Učinek novega zakona se pri cenah in nakupu večine knjižnih zalog še ne pozna, drugače pa je pri novih izdajah - Cene učbenikov ostajajo iste - Kupci bolj odgovorni ——— Jesenske serenade Tkidi pri nas BRESTANICA, LITIJA -Glasbena mladina ljubljanska skupaj s soorganizatorji letos že triindvajsetič prireja Jesenske serenade, ki se bodo septembra pričele v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, pa tudi izven glavnega mesta: v Goričanah, Dravogradu, na Jesenicah ter v naših koncih, na gradovih Bogenšperk in Ra-jhenburg. Organizatorji zatrjujejo, da so se tudi letos trudili narediti serenade čimbolj pestre in da so glasbeniki skrbno izbrani med najboljšimi. Na Jesenskih serenadah se namreč mladi glasbeniki preizkušajo kot solisti ali komorni glasbeniki, simbioza z govorjeno besedo pa odpira še eno dimenzijo umetnosti v tem ciklu. Spored štirih koncertov je oblikoval Boris Rener. Prvi večer z naslovom Zvonki glas rogov bo oblikoval kvartet rogov (Boštjan Lipovšek, Borut Pahič; Katja Pupis in Primož Zemljak); na gradu Bogenšperk bo na vrsti v nedeljo, 19. septembra, ob 17. uri, na gradu Rajhenburg pa v petek, 24. septembra, ob 20. uri. Na drugem večeru Zvočne pripovedi ožarjenega večera bosta nastopila Melina Todorovska (angleški rog) in Nicoletta Sanzin (harfa); koncert, ki bo v petek, 10. septembra, ob 20. uri na gradu Rajhenburg in v nedeljo, 12. septembra, ob 17. uri na gradu Bogenšperk, bo z lastno poezijo oblikoval pesnik Miklavž Komelj. Že prihodnji petek, 3. septembra, bo ob 20. uri na gradu Rajhenburg tretji koncert Ptica na struni, na katerem bosta nastopila Matej Grahek (flavta) in Gregor Marinko (violončelo), na gradu Bogenšperk ga bodo ponovili v soboto, 11. septembra, ob 20. uri. Zadnjemu, četrtemu koncertu Ecce, audi! vokalne skupine Ecce bo mogoče prisluhniti na gradu Rajhenburg v petek, 19. septembra, naslednji dan pa na gradu Bogenšperk, obakrat ob 20. uri. Vstop na koncerte je prost. L. M. NOVO MESTO - Večina je s strahom pričakovala 1. julij in kaj bo novega prinesel davek na dodano vrednost (DDV), ki se je v primerjavi s prejšnjim prometnim davkom povečal za tri odstotke - s pet na osem. Žal je povišanje obveljalo tudi za knjige, za katere je že tako znano, da jih Slovenci kupujejo vse manj. Čeprav novi zakon velja šele slaba dva meseca, je morda že opazen njegov vpliv na prodajo oz. nakup knjig in, ker smo ravno pred začetkom šolskega leta, učbenikov? Janez Brulc, vodja Knjigarne Mladinska knjiga Novo mesto, je povedal, da po njegovih opažanjih učinek DDV-ja pri prodaji knjig še ni viden, saj se okrog dvema tretjinama knjig cena zaradi tega ni spremenila. “Gre seveda za knjižne zaloge. Na račun znižanja nabavnih cen knjig se maloprodajne cene niso spremenile. Učinek DDV-ja bo tako veliko bolj viden z novimi izdajami, ko bodo knjige dražje, torej kasneje. Sicer pa bo prvo obračunavanje davka šele konec avgusta,” je dejal in dodal, KNJIGE VSE BOU SAMEVAJO - Žal nakup knjig iz leta v leto pada. Ljudje največ kupujejo priročnike, najmanj poezijo. (Foto: L. M.) da se ne gre slepiti, da prodaja knjig nasploh pri nas upada. Ljudje največ kupujejo priročnike, ki so dostikrat nepogrešljivi, leposlovja pa žal čedalje manj, zlasti poezijo, pa tudi če gre na primer za domače avtorje. Brulc razlogov za to ne najde le v pomanjkanju denarja za nakup novih knjig -čeprav mnoge družine dandanes res komaj zaslužijo le za preživetje - temveč tudi v vse večjem zanimanju za medije, predvsem Internet, ki je obsedel svet. Velik je tudi obisk knjižnic. Za starše je razveseljiva novica, da se cene šolskih učbenikov zaradi DDV-ja niso povišale niti za tolar. Nekatere založbe so namreč znižale osnovne cene. Toda očitno je, da so se starši bali davka in morebitnih podražitev, saj so šolske knjige kupovali tudi že junija. “Imamo polovico prednaročil, kar je več kot lani,” je povedal Brulc. V Knjigarni Mladinska knjiga so police dobro založene, v glavnem imajo vse potrebne učbenike in delovne zvezke, ki jih nekateri zdaj že pridno nakupujejo. Brulc je povedal, da mnogi založniki tarnajo, da država knjigotrštvu že nekaj let ne priznava inflacije in tako učbenikom ne dovoli podražitve. Z njihovo prodajo tako nimajo nobenih zaslužkov, s knjigami pa tudi ne, ker jih ljudje kupujejo vse manj. Zanimivo, daje zaenkrat edina spremembna, vidna od uvedbe Galerija po Ferdu Veselu Šentviški likovniki se že pripravljajo na praznovanje 140-letnice rojstva Ferda Vesela - Uspešno razstavljajo ŠENTVID PRI STIČNI - Čeprav se leto 2001 zdi še daleč, pa se člani Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela zavedajo, da je čas zelo relativen. Še posebej, ker bodo to leto praznovali 140-letnico rojstva slikarja Ferda Vesela, velikega rojaka, po katerem so si nadeli tudi ime, do takrat pa so si zadali zelo veliko dela. Imenovali so že prireditveni odbor. V okviru praznovanja spada med večje projekte prav gotovo dokončna ureditev likovne galerije v šentviškem kulturnem domu, Delček Venezuele pri nas Na gradu Rajhenburg fotografska razstava Odmevi šumenja Joseja Voglarja iz Venezuele, po poreklu Slovenca BRESTANICA - S kratkim nagovorom vodje Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško Tatjane Avsec so v četrtek, 19. avgusta, na gradu Rajhenburg odprli fotografsko razstavo z naslovom Odmevi šumenja Joseja Voglarja, Venezu-elčana, sicer pa potomca slovenskih staršev (eden je doma celo iz okolice Krškega). Joseju, ki si je že dolgo želel obiskati domovino svojih staršev, se je ta želja izpolnila tudi zaradi lanskega srečanja s slovenskim antropologom Zvonetom, Žigonom v Argentini, kamor je Žigon prišel kot raziskovalec slovenskega izseljenstva. Sad prijateljstva, stkanega v kratkih dneh na poti po venezuelski divjini, ie omenjena razstava fotografij, ki Slovencem pričara vsaj delček neizmerljive naravne lepote na način, kot jo dojema tam rojeni sin Slovencev. Joseja Voglarja, po poklicu biologa, fotografija zanima ne le kot pojav, temveč tudi kot tema v najširšem pomenu. V številnih ciklusih seje loteval različnih tem v tehniki črno-bele ali barvne fotografije. Pokrajina in narava Venezuele je neizmerna, neskončno skrivnostna in slikovita, kar sta tako Voglar kot Žigon na otvoritvi dokazala tudi s kratkim predavanjem z diapozitivi. “V tej pokrajini odkriva še neokrnjeno naravo, drugje sledove Človeka in civilizacije. Lahko govorimo o zgoščenosti fotografskega sporočila,” je o razstavi Odmevi šumenja dejala Polona Škodič. Voglarja privlačijo osamela drevesa, izsušena razpokana tla, strukture izčrpane zemlje, drobne bilke, kljubujoče rastlinje svojevrstnih oblik in mogočnost kaktusov. Zanima ga igra svetlobe in sence, sončna pripeka, nebesni svod. Voda pa je tista, ki mu daje navdih, energijo, ga vedno znova in znova izziva s svojo spremenljivostjo in neukrotljivostjo. “Vog-larjeve fotografije izpolnjujejo estetske in umetniške vsebine. Niso zgolj zapis nekega časa in prostora, temveč so v njenih vsebinah vzpostavljene še druge vrednoste, ki so bolj lastne izrazu likovne umetnosti,” meni Škodi-čeva. Razstava bo na ogled do 29. avgusta. L. MURN ki jo bodo po besedah predsednice društva Antonije Novak poimenovali po omenjenem slikarju. Načrt obnove je izdelala članica društva, diplomirana arhitektka Gordana Vesel. Pri še živečih krajanih, ki so poznali slikarja Vesela, bodo zbirali pričevanja in drugo gradivo, povezano z njim. V smislu ohranjanja kulturne dediščine bi šentviški likovniki radi storili kaj za ohranitev zadnjih ostankov nekdaj lepega gradiča Grumlof, kjer je slikar delal in živel, ter toplarja, ki je še edini ohranjeni objekt graščine. Leta 2001 želijo pripraviti tudi spominsko razstavo in srečanje, likovnikov na temo Študija mojstra Ferda Vesela, pri čemer so veseli strokovne pomoči Narodne galerije Slovenije, ki bo priskočila na pomoč tudi s svojim fondom originalnih slikarjevih del. Čeprav šentviški likovniki še nimajo svojega razstavnega prostora, pa se člani v domačem okolju vseeno lahko predstavljajo s svojimi deli. Zasluga gre dobremu sodelovanju z ivanško knjižnico in tamkajšnjo enoto Nove ljubljanske banke, ki odstopita prostor. Letos spomladi je društvo že drugič zapored več kot uspešno pripravilo Ekstempore Gradišče 99, ki bo, kot vse kaže, postal tradicionalno srečanje slikarjev iz vseh koncev Slovenije. Člani pa se radi odzivajo tudi na povabila na likovne kolonije. Nazadnje so bili v Suhi krajini, kjer so jih navdihovali predvsem motivi žužember-škega gradu. L. M. 'l DDV-ja, ta, da so - vsaj po Bralčevih opažanjih - kupci v knjigarni postali veliko bolj odgovorni kot prej in skorajda pri vsakem nakupu vestno vzamejo s sabo tudi račun. L. MURN PONOVITVE DESETEGA BRATA MULJAVA - V Letnem gledališču na Muljavi bo v petek, 27. avgusta, ob 21. uri peta ponovitev Jurčičevega Desetega brata. Letošnjo uprizoritev je pripravil režiser Janez Eržen z igralci Kulturnega društva Josipa Jurčiča z Muljave. Sledile bodo še tri ponovitve: v soboto, 28. avgusta, ter v petek in soboto, 3. in 4. septembra, vedno ob 21. uri. V primeru slabega vremena predstava odpade. KONCERT ZA DVOJE ČEMBAL GLOBODOL - Na letošnjem petem koncertu v ciklu “Koncerti ob svečah”, ki potekajo v Domu glasbene dediščine v Globodolu, bosta v nedeljo, 29. avgusta, ob 20. uri nastopila vrhunska čembalista iz Italije - Ilario Gregoletto in Ele-na Modena. Na kopijah dveh francoskih čembalov iz 18. stoletja bosta izvajala dela baročnih skladateljev. Vstopnine ni. KONCERT NA GRADU PODSREDA - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda 99 bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 20. uri v atriju gradu koncert slušateljev seminarja za klavir. Vstop prost. Zadnja kupljena knjiga... So postale knjige pri nas - tudi zaradi uvedbe DDV-ja - res tako drage, da sijih marsikdo, čeprav je knjižni molj, že težko privošči, ker mora plača najprej zadostovati za kruh in mleko? Je to razlog, da so naše knjižnice vse bolj nepogrešljive in da mnogi do željenih knjig pridejo le še z obiskom antikvariatov? Kdaj ste si nazadnje polepšali dan z nakupom nove knjige? DANIEL BARLE, učitelj na Šolskem centru Novo mesto iz Velike Loke: “S knjigami je tako kot z drugimi stvarmi: če te zanimajo, cena ni ovira, da jih ne bi imel. In obratno. V naši družini za nakup knjig skrbi žena. Ne vem, kaj smo nazadnje nabavili, verjetno je bila kakšna enciklopedija, zagotovo pa ne romani, ker si jih sposojamo v knjižnici.” BERNARDKA ZORKO, zaposlena pri Ljudski univerzi Krško: “Čeprav zelo rada berem, je minilo že kar nekaj časa, odkar sem si kupila knjigo. Zdijo se mi dokaj drage. Žani-majo me potopisi in priročniki, zanje še najdem denar, romane pa si raje sposojam v knjižnici, ki jo res pogosto obiskujem. Nasploh se mi zdi, da večina ljudi do željenih knjig pride preko knjižnic.” SAŠA BRUDAR, učiteljica na OŠ Mirna Peč; “Knjige so za povprečno situiranega Slovenca veliko predrage, tudi zame, DDV pa jih je zdaj za mnoge naredil še bolj nedostopne. Kot študentka si jih nisem mogla kupovati, zdaj, ko sem že v službi, je lažje, čeprav je to največkrat kaj strokovnega za v šolo. Zadnjo knjigo Veliki skladatelji sem si kupila pred dvema mesecema.” L. M- P KULTURA, DA TE KAP! - Prejšnji konec tedna sta dve kulturni stavbi v Novem mestu - Dom kulture in Kulturni center Janeza Trdine - dobili delno novo podobo. Zahvala gre neznancu, v obeh primerih verjetno isti osebi, ki je v noči s 13. na 14. avgust na stene stavb s sprejem rdeče in modre barve napisal grafit: na Dom kulture “Hajduk živi vječno" in na Kulturni center “Hajduk Split”. Gotovo gre za svojevrstno ljubezen do kulture, ki pa bo obe ustanovi skupaj stala okrog 90 tisoč tolarjev. Ja, kultura je draga. (Foto: L. M.) ŠE DO KONCA AVGUSTA POSAVJE - Do torka. 31. avgusta, so v Posavju na ogled še nasled; nje razstave: razstava tapiserf) Cvetke Miloš v Posavskem muzeju Brežice, pregledna slikarska razstava Vladimirja Makuca v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki, slikarska Iva Prančiča v samostanski cerkv Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevci na Krki, priložnostna razstava Sveta vera bodi vam luč (posve čena spominu blaženega škofa A-M. Slomška) v farni cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem, razsta^: slik Iztoka Schwaba v Galera Krško ter razstava vezenin, n0S ■ mašniških oblek v farni cer Marije Vnebovzete v Kapelah. • • Visok jubilej znamenite učiteljice 90 let Nade Vreček, dolgoletne učiteljice s TVave - V soboto prejela srebrno plaketo, že prej zlati znak svobode - Spomini na vojno - Edina v Dragarski dolini_ TRAVA - V soboto, 21. avgusta, je Nada Vreček, dolgoletna učiteljica v kočevski občini, na TVavi pred novim gasilskim domom praznovala 90. rojstni dan. Srečanje so organizirali njeni bivši učenci. Prejela je srebrno plaketo ZZB NOV, ob srečanju treh generacij leta 1997 pa ji je Zlati znak svobode izročil predsednik države Milan Kučan. PRVIČ V DOMOVINI SVOJIH STARŠEV-Jose Voglar (na sliki zraven Tatjane Avsec) zdaj uživa v Sloveniji, se uči slovenskega jezika, ob tem pa seveda pridno fotografira, tako da lahko ob vrnitvi v Venezuelo tam kmalu pričakujejo razstavo o slovenskih naravnih lepotah. (Foto: L. M.) Poleg 90. rojstnega dne je Nada Vreček praznovala tudi 70 let, odkar je dvajsetletna prišla iz Škofje Loke na Travo, tedaj tuj kraj, na prvo delovno mesto učiteljice, kjer je ostala do danes. Ob obisku v začetku junija je rekla, da je poučevala skoraj pet desetletij, ker je bila zadnja leta edina učiteljica v Dragarski dolini. Še vedno bere brez očal, spomin pa bi ji zavidala marsikatera mladenka. Že takoj po prihodu so jo domačini sprejeli za svojo. Do novembra 1941 je večinoma poučevala v mešanih razredih slovenske in kočevsko-nemške otroke. Pravi, da seje tudi z nemškimi otroci vse do slovesa dobro razumela in še danes jo kakšen obišče iz tujine. Najhuje je s svojimi ljudmi preživela drugo svetovno vojno, posebej italijansko okupacijo, ko so za nekaj časa prišli italijanski učitelji. Italijani so jo večkrat zaslišali, z učiteljico Tilko so jo odgnali na zaslišanje v zapore v Ča-bar, pa sojo zaradi pomanjkanja dokazov vedno izpustili. Zelo hudo ji je bilo, ko jo je leta 1942 obiskal šolski kolega Ivan Lokovšek-Jan, tedaj komisar kočevskega bataljona, s sporočilom, da bodo šolo in cerkev naslednji dan zažgali, ker se bo menda tam vgnezdila italijanska posadka. Za šolo je jokala, Lokovšek pa jo je tolažil, da bo po vojni dobila novo šolo, kar seje tudi zgodilo. Toda šola je že deset let brez otrok, le en učenec hodi v OŠ Podpres^f',;e_ Po vojni je v svobodi, nada J vala s poučevanjem. Žalos pove, da je učila kar petdc . otrok brez očetov, ki so 'z§1' življenje v vojni. Danes živi sa > kot pravi, “za silo še pri z nič odšel. Kdo plačal impulze v vrednosti dva S(’c;t°larjcv, ga očitno ne zanima. TO KOZO IN BUTELJKE - V n??' n»a ^'.avgust je neznanec vlo-v Martinji vasi v vikend J. Š. iz Ti-., *■»<<* unji vasi v viKena J. s. iz „ , n.Jega ter ukradel daljnogled, I a/*0-*?110. k°ž° ter deset buteljk. +: trnka je oškodoval za okrog 50 tls°č tolarjev. AVTO JE BIL ŽEJEN - 24-letni avs> 'Z okobce Črnomlja se je 17. gusta pripeljal na tamkajšnji .Clnski servis, si natočil 30 litrov O« • . m llcUUCll Hal'e8 ln se nato brez plačila odpe-larjev oškodoval za 3717 t0' IGLa in ZAVITEK - Prejšnji mi ,n so v Krški vasi pri zbiralnici i,„, našli injekcijsko iglo in zav- j.p. -Mii nijcNcijsKO iglo m zav-di sneznanega belega praška. Zara- ux-u.mai da gre za pripomočke niam i V mamd in da je bel prašek |cr:1T1.11 °:.so policisti oboje zasegli, tnvii'nal'?tični tehniki pa bodo ugo-Nj ’ ?a kaj gre. avra rOČNO BOMBO - Dva love ------------------------“---------“--------- ia v »staPr' obhodu lovskega revir-)r,,,naselJu Veliki Dol v bližini Ko- Drivn' J veniti Dol v bližini Ko-ročnlc? na'etela na neeksplodirano svem bombo, ki izvira iz druge za »,Vne v°jne. Poskrbljeno je bilo a varno odstranitev in hrambo. NA KONCU TRČIL ŠE s V TOVORNJAK zvečernedeljo ob enajstih po dolenjski deželi 'c^f-VARNOSTZA kopal- 50..' Kopalci morajo biti vse \>ar Pa ne le na svojo vsey v vodi, pač pa pred-Pu!r- na svoie stvari, ki jih je i ‘JL na kopnem. Pred dnevi neznanec v Termah Za‘eii ko so pri rednem delu ziutrKohanci v soboto P°!ta Vf?^cestnem jarku našli v0z„rs, m°ped in čelado, o Stvari l pa nobenih sledi. b0 n ."'anijo, dokler se ta ne Vja - e Menda bo pogrešal Jv0je?l0,Ped, saj mora sicer ni l °Pravljatipeš. To pa *aJb»ljprijetno, kaj? Poskrbimo za varno pot otrok v šolo Povečana dejavnost policije ob začetku šolskega leta - Število mrtvih in poškodovanih otrok ter mladoletnikov se zmanjšuje - Lani 22 mrtvih, letos v šestih mesecih že 17 Prihodnjo sredo bo poseben dan, saj bo 1. september za mnoge otroke prvi šolski dan, za ostale pa začetek ponovnega obiskovanja pouka. Glede na vsakoletno problematiko ob začetku šolskega leta bo tudi naša policija povečala svoje dejavnosti za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Policisti bodo še posebej pozorni na otroke na poti v šolo. Poleg ustaljenih dejavnosti uvajajo tudi nekatere nove ukrepe, ki so se v zadnjih letih pokazali kot nujno potrebni, tudi glede na statistične podatke o mrtvih in poškodovanih otrocih in mladoletnikih v zadnjih letih. Število smrtnih žrtev in poškodovanih se od leta 1970 sicer zmanjšuje, z izjemo leta 1994, ko jih je umrlo 69, poškodovanih pa jih je bilo 1269. Ker najbolj izstopa število otrok, ki so umrli kot potniki v vozilih (kar 36 od 69), bo policijsko preventivno in represivno delovanje usmerjeno predvsem v to problematiko. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 11 otrok in 11 mladoletnikov, kar je za 24 odstotkov manj kot leta 1997. Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da jih je v prvih šestih mesecih letošnjega leta umrlo že 17, čeprav Slovenija po besedah ministrstva za notranje zadeve na tem področju ne odstopa od trendov gibanja smrtnih žrtev v primerjavi s tujino. Aktivnosti policije za zagotavljanje varnosti šolskih otrok so obsežne. Pred začetkom šolskega leta bodo enote pregledale cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obvestile vzdrževalce cest, z vodstvi šol bodo pregledale načrte varnih poti v* šolo, policijske enote se bodo povezale z občinskimi sveti za varnost in preventivo v cestnem prometu ter vodstvi šol in proučile možnosti za namestitev naprav za umirjanje prometa (“ležeči policisti”) v bli- Domišljija ne pozna meja Velja za nelegalne prehode državne meje ■ Zadnji vikend na Hrvaško vrnili sedem tujcev ■ Neuspela kraja avta POSAVJE - Sredi prejšnjega tedna so bili sevniški policisti obveščeni, da so delavci vbližini postaje Blanca opazili pet nepoznanih oseb, ki se je čudno obnašale in se izogibale stikov z domačini. Pred prihodom patrulje so izginile v goščavi ob reki Savi. Kasneje so policisti na Dolnjem Brezovem prijeli romunskega državljana, ki je bil brez dokumentov. osebni avto pa so potrebovali za prevoz. Na Obrežju so pri mejni kontroli ob vstopu v Slovenijo v avtomobilu avstrijskega državljana našli bajonet za avtomatsko puško in ga zasegli, Avstrijec pa se bo srečal s sodnikom za prekrške. žini šol, uprave bodo dobile informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih učencev v šole in domov. Poleg že ustaljenih oblik dela se bo policija v prvih šolskih dnevih vključevala v učni proces v osnovnih šolah, kjer bo učencem pojasnila, kako naj se varno vključijo v cestni promet. V okolici šol bodo policisti izvajali poostrene nadzore v cestnem prometu, da bi umirili promet in zoper kršitelje ustrezno ukrepali. Pozorni bodo na varno hojo otrok in prečkanje cest, opremljenost učencev z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči, na opremljenost in brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Policijske enote bodo izvedle poostrene nadzore nad tehnično brezhibnostjo vseh vozil, s katerimi se bodo učenci prevažali v šolo in iz nje, še posebej vozil, ki opravljajo organiziran prevoz učencev. Poostren bo tudi nadzor nad avtobusi in njihovimi vozniki, ki prevažajo otroke na izlete (dokumenti, psihofizična zmožnost za vožnjo, tehnična brezhibnost vozila, število sedežev in otrok itd.). Slovenska policija bo varnosti otrok namenila posebno pozornost oktobra, v tednu otroka, in skozi vse šolsko leto, saj v njej menijo, da za varno preživljanje mladosti lahko poskrbimo predvsem vsi skupaj. Bodimo pozorni na otroško neprevidnost in predvidimo njihove napake! L. MURN Streljal v svoj avto? “Tega ne bi nikoli storil,” trdi Rom Danko Brajdič iz Brezij, ki je osumljen kaznive ovadbe - Hišna preiskava NOVO MESTO - “Razočaran sem nad lažnimi izjavami policistov in sodnikov, zato želim povedati svojo stran zgodbe,” je dejal 37-letni Rom Danko Brajdič iz Brezij. 10. avgusta letos je v naselju obiskal sestrično Darinko in ji pripovedoval, kako ni prav, da Rom Matija Brajdič njegovo sestro Nato-Sandro in sestrično Ireno že lep čas izkorišča, jima jemlje denar s hranilne knjižice ipd. Takrat se je zraven pojavil Matija s pištolo v rokah, “repeti-ral je in trikrat ustrelil proti meni, vendar sem se pravočasno umaknil in so streli zadeli moj avto znamke Golf,” je pripovedoval Danko. “Kolega Duško je hotel Matijo prepričati, naj neha streljati, pa je ta hotel tudi Duška. Danko Brajdič Pobegnil sem k Darinki, Matija in njegov zet pa sta se spravila name in me tako obrcala, da imam še sedaj poškodbe po obrazu. Bil sem v nezavesti. Odpeljali so me domov, poklicali policijo, ki meje peljala v bolnico, kjer so me oskrbeli.” Okrožno sodišče Novo mesto jena podlagi 1. odst. 215 čl. in v zvezi s 1. odst. 124 čl. Zakona o kazenskem postopku že naslednji dan odredilo, da se opravi pri Danku Brajdiču hišna preiskava, in sicer njegove bivalne barake s pritiklinami. V odredbi piše, daje Danko osumljen, da naj bi storil kaznivo dejanje krive ovadbe po čl. 288 Kazenskega zakonika na škodo Matije Brajdiča. Policijska postaja Novo mesto je tako 11. avgusta izvršila hišno preiskavo, ker je obstajala velika verjetnost, da bi našli samokres, s katerim naj bi Danko Brajdič sam poškodoval svoj osebni avto, ki ga poseduje nezakonito, ter za to po krivem ovadil Matijo. To naj bi bilo nujno, ker bi bilo najdeno orožje pomembno v kazenskem postopku kot predmet kaznivega dejanja. “Nikoli nisem imel nobenega orožja in nikoli nisem streljal, sploh pa ne v svoj avto. In tudi pri hišni preiskavi niso našli ničesar,” je povedal Danko, ki meni, da so take lažne izjave policije le maščevanje za dogodek izpred let, “ko sem prijavil policista, ki me je pretepal. Policijo bom tožil.” L. M. TRAGEDIJA PRI SERETOVIH Pristal je v prehodnem domu za tujce. Čez mejni prehod Obrežje Senui-e 33-letni S. P. iz okolice emii* . r- uKuiiEc Prot; 1 Voz‘* osebni avto iz Semiča seniičut|!kljevc.9- Na Vrtači Pri vozilr UI>lJ0 izguoil oblast nad voziščmUZaPelja' Je na 'ev' rob cesti 8’ -*er Jc avt0 začd drseti po zaneu'" P° nekaj metrih drsenja in Ze|a Preko betonskega robnika proti Hnice’ nat0 Pa ga je zaneslo trčiiv esi?emu robu vozišča, kjer je : H^ani tovornjak, last A. S. inihiiH8 Pn Vinici. S- p se Je Pri noy0tr ?. Poškodoval in se zdravi v šk0jine^k' bolnišnici, materialne Pa je za okrog 300 tisočakov. je želel v Slovenijo makedonski državljan, pa mu ni uspelo, kajti policisti so ugotovili, da si je sam popravil datume na vstopnih vizumih. Neki hrvaški državljan je želel s tovornim vozilom vstopiti v Slovenijo in potovati naprej v Italijo, pa zaradi prejšnjih kršitev zakonov v RS ne sme vstopiti v našo državo do leta 2001. Očitno mu številke delajo težave. Policisti so pri Vihrah izsledili državljana BiH, ki se je po cesti vozil s kolesom. Ugotovili so, da je peš prišel v Slovenijo ilegalno, v Brežicah pa je ukradel kolo, da mu bo nadaljnja pot lažja. Takrat je krajo ravno takšnega kolesa prijavila oškodovanka iz Brežic. Brežiški policisti so prejšnji teden pri Ribnici zalotili štiri romunske državljane, ki so mejo prestopili ilegalno. Na Obrežju pa so naleteli na zanimiv primer makedonskega državljana, ki je pri vstopu v Slovenijo predložil ponarejene dokumente države Italije. Ilegalno je mejo skušal prestopiti tudi hrvaški državljan, ki je v Slogon-skem naložil okoli štiri tone pralnega praška in ga nameraval čez Sotlo s traktorjem in prikolico ilegalno prepeljati na Hrvaško domnevnemu kupcu. Traktor in tovor so zasegli, saj gre tudi za carinski prekršek. Policisti so zadnji konec tedna vrnili v Republiko Hrvaško 7 tujcev. Med zanimivejše primere spada ta, ko so v Dvorcah trije neznanci okrog 3. ure zjutraj skušali ukrasti pred hišo parkiran osebni avto, vendar so se lastniki prebudili in jih odgnali, ti pa so prej iz avta vzeli nekaj gotovine. Brežiška policija je enega Romuna prijela na Čatežu, kmalu zatem drugega, tretjega pa še iščejo. Vsi trije so prišli v Slovenijo ilegalno, V Zena mu je umrla med dojenjem sinka Jureta Komaj nekaj kilometrov od Mokronoga leži vas Pugled. Je kar nekako skrita ob dolini potoka Javorščica, obdana s hribčki. Nedaleč stran stoji znamenita Žalostna Gora, tej dolini pa krajani zdaj upravičeno rečejo kar žalostna dolina. Dve domačjji na samem sta namreč v dveh mesecih nenadoma izgubili gospodinji. Obe ženski sta umrli sredi najlepših let, ostala sta moža in majhni otroci. Na svetu se pač dogajajo tudi tako hude stvari kot pri Seretovih. Oče Franc je ob našem obisku pozno popoldne ravno dobro prišel iz službe. Ima star avto, ki pa mu še dobro služi. Že osemindvajset let dela kot kretnik v vleki na novomeški železnici. Doma ga je čakala prazna hiša, v hlevu pa dve lačni kravi in prašič, tako da seje najprej hitro preoblekel, pre-obul v škornje in nahranil živino. Ni mogel skriti svoje žalosti. Kako naj bi jo, ko pa je komaj mesec dni in pol, odkar je pokopal svojo življenjsko sopotnico Jožico. Umrla je nenadoma, zjutraj med dojenjem njunega malega sinka Jure-V ta, stara le 35 let. Z Jožico sta bila skupaj šest let. Prej je na majhni kmetiji živel sam z bolno mamo, vendar mu je pred desetimi leti umrla. Lepo je skrbel zanjo in delal v službi in doma. “Nekoč mi je sodelavec povedal, da pozna neko Jožico, ki je ostala sama z dvema otrokoma, in da bi bila morda pripravljena priti k meni. Tako seje tudi zgodilo in bil sem presrečen,” je svojo življenj- Kratka sreča z Jožico “Vsega se spomnim zelo natančno. Bilo je 8. julija ob 5.15. Skupaj z otroki smo še vsi ležali v spalnici. Jožica je dojila dobro leto dni starega Jureta. Nenadoma ga je začela grabiti k sebi, komaj sem ga odtrgal stran od nje, ona me je le pogledala in bila v hipu mrtva. Drugi sin je stekel po pomoč k sosedu, kmalu je prišla zdravnica, toda bilo je prepozno,” je pripovedoval Franc. Kasneje so mu povedali, da je šlo za nenadno odpoved srca, ker je strdek prišel v pljuča. Mož ne more verjeti, da se je v trenutku pri hiši vse spremenilo, ko je vendarle kazalo, da bo njegovo življenje lepše in bolj polno, kot je bilo leta in leta. FRANC OB OBISKU - Predsednik KS Mokronog Anton Maver (na levi) je poskrbelj da smo lahko obiskali Franca Sereta in spoznali njegovo pretresljivo življenjsko zgodbo. (Foto: L. M.) Starejša dva je v rejo vzela Vera Čoš iz Slepška. Tako Liljana kot Tomaž sta se v novo okolje neverjetno hitro in dobro vživela, pri čemer gre zasluga tudi Čoševim, ki se z njima resnično trudijo kot s svojimi otroki. Uredili so jima majhno sobico, kjer imata svojo posteljo s pisalno mizo. Kaj malega pomagata na kmetiji, paseta ovce, pometata in podobno. Še naprej bosta hodila v mokronoško osnovno šolo. Prihodnji teden gre Liljana v četrti razred, Tomaž pa v tretjega. Veliko jima pomaga domača hčerka Renata. “Če bosta dosegla vsaj dober uspeh, smo jima obljubili kolo oziroma rolerje. Pravita, da se bosta potrudila*” je dejala Vera Čoš, kije vesela, da jima omogoča lepše otroštvo, kot bi ga bila zdaj lahko deležna doma. Ob našem obisku sta bila vznemirjena, saj sta se naslednji dan za deset dni preko Karitasa odpravljala na morje na Debeli Rtič. Zelo sta se veselila. Vzrado-stila pa sta se tudi, ko je pred hišo že v temi ustavil avto očeta Franca. Oče jima je prinesel nekaj malenkosti za s seboj. Vsak večer ju pride pogledat, ravno tako malega sinka Jureta, ki ga je v rejo vzela bratova žena Marta Šere iz Ribjeka. Ko Franc vse postori doma, odide s svečko na pokopališče in na obisk vseh treh otrok. “Vesel sem, da niso daleč, da imamo lahko pogoste stike,” pravi. -•P AS-U-4 ZADOVOLJNA - Liljana in Tomaž sta se hitro vživela v novo okolje pri Čoševih. (Foto: L. M.) & h?. sko zgodbo pripovedoval Franc. Pri skoraj petdesetih letih je tako zaživel v družinski skupnosti z žensko. Vzljubil je njo in njena otroka, starejšo Liljano leto dni mlajšega Tomaža. “Takoj sem ju posvojil, ker sem z Jožico mislil resno. Kar lepo sva se imela, nisva se kregala.” Ona je bila doma gospodinja, skupaj sp obdelovali zemljo. Šeretova kmetija skupaj z gozdom obsega sedem hektarov zemlje. Okrog hiše so njihove njive, polne koruze, krorppirja in druge zelenjave. “To je še vse spomladi sadila žena,” se sporni--nja Franc, ko pogleduje, kako bo zdaj v jeseni vse to sam pospravil z njiv. Upa na pomoč sorodnikov. K sreči ima majhen traktor. V nesreči ni sam Tako so problem želeli rešiti tudi na Centru za socialno delo Trebnje. Direktorica Anica Miklič je povedala, da so ocenili, da je oče v tako hudi stiski, da tudi SREČNA DRUŽINA - Komaj dva meseca sta minila, odkar so bili Šere-tovi srečna družina. Na sliki so Franc z ženo Jožico, zadaj hčerka Liljana, Otroci v reji Ostal je sam, tudi brez otrok, saj so, vsaj dokler se ne izšolajo, v reji. Čeprav mu je hudo, je zadovoljen, ker ve, da so zanje dobro poskrbeli. MALI JURE - Najmlajšega, petnajstmesečnega Jureta, je v rejo vzela bratova žena Marta Šere. (Foto: L. M.) sam sebi ne more pomagati. “V dogovoru z njim smo poiskali rešitev za varstvo otrok. Pomembno je, da so blizu očeta. Skupaj s KS in ostalimi mu bomo skušali pomagati še naprej, da si bo v daljšem časovnem obdobju uredil stanovanjske pogoje, kajti otroci se bodo praviloma vrnili ob polnoletnosti,” je povedala in dodala, da so veseli, da je Franc tako pripravljen sodelovati. Lepo je, da v nesreči ni ostal sam, kar pomeni, da imajo v mo-kronoški dolini še čut za sočloveka. Številni krajani so mu pomagali in stali ob strani, tudi KS. Njen predsednik Anton Maver je dejal, da so resnično prizadeti ob Šeretovi družinski tragediji. Francu so denarno pomagali s trideset tisoč tolarji. Z njimi bo odplačal dolg v trgovini v Trebnjem, kjer je kupil ženi obleko za na pare. Franc se za finančno pomoč zahvaljuje tudi svojemu podjetju Slovenske železnice in Sindikatu strojevodij. Zelo jim je hvaležen. V službi želijo, da še naprej ostane njihov delavec, ker je priden in vesten. Franc to tudi namerava. Kljub žalosti ima neverjetno voljo do življenja. “Hodil bom v službo, delal doma, skušal bom narediti nov dom, kar je nujno potrebno, saj je sedanja hiša stara preko dvesto let,” govori o načrtih. Poudariti pa velja še nekaj. Čeprav ima Franc težko življenje, ga ne spremlja alkohol, kot se to žal dandanes zgodi v premnogih družinah. Ima majhen vinograd. Lani je pridelal osemsto litrov vina, pa ga v sodu manjka čisto malo. Nihče ga ne pije veliko. “Ne, zapil se pa ne bom. Raje bom delal in skrbel za svoje otroke. Upam, da se bodo nekoč vrnili domov.” LIDIJA MURN i 11 Igor Primc vrgel, kot je treba Najboljši dolenjski atlet vseh časov je na svetovnem prvenstvu zasedel 15. mesto, kar je druga uvrstitev Slovenca nasploh - Prvič čez 60 m na velikih tekmovanjih NOVO MESTO - Čeprav se letošnja sezona za najboljšega dolenjskega atleta vseh časov Igorja Primca ni začela najbolje, saj seje zaradi poškodb začel pripravljati precej kasneje, je izpolnil prav vse načrte in za krono letošnje sezone na svetovnem prvenstvu v Sevilli v Španiji dosegel svoj do sedaj največji uspeh - 15. mesto. TEST PRVOLIGAŠEV NA TRI TRETJINE RIBNICA - Edini dolenjski prvoligaški moštvi, ribniški Inles Riko hiše in Trebnje, sta se v sklopu priprav na novo sezono v Ribnici pomerili na prijateljskem srečanju, ki je po dogovoru Janeza Ilca in Miša Toplaka trajalo trikrat po 25 minut, saj sta želela oba trenerja dati priložnost vsem igralcem, na katere računata na novem prvenstvu. Ribničani so presenetili z veliko borbenostjo in v prvi tretjini stalno vodili, gostje pa sojih ujeli in šele z delnim izidom 5:0. V nadaljevanju 'sta oba .trenerja preizkusila tudi mlajše igralce.Najboljša strelca srečanja, ki so ga z 31:27 (18:17,8:8) dobili gostje, sta bila Stojakovič z osmimi zadetki pri Trebanjcih in Mare Hojč s petimi zadetki pri domačinih. (M. G.) TENIŠKI IN ROKOMETNI TURNIR OB JERNEJEVEM ŠENTJERNEJ - V sklopu praznovanj ob občinskem prazniku jernejevo bo v petek, 27. avgusta, ob 9. uri na igrišču Branka Rudna v Šentjerneju teniški turnir. Na njem bodo nastopili tekmovalci iz teniškega kluba Šentjernej in ostali občani. Istega dne ob 12. uri bo v dvorani OŠ Šentjernej ženski rokometni turnir. Nastopili bodo VIAS Šentjernej, Novo mesto, Lisca, Branik Maribor, Škocjan in Šent-jernej-veteranke. 33-letnemu kapetanu slovenske reprezentance Novomeščanu Igorju Primcu je kot najstarejšemu članu slovenske vrste na svetovnem prvenstvu pripadla čast na otvoritveni slovesnosti nositi našo zastavo, vendar je na prizorišče najpomembnejše tekme sezone prišel kasneje in je njegovo vlogo prevzel mož, na katerega Slovenci tokrat najbolj računamo, celjski skakalec v daljino Gregor Cankar. Igor se je tako, rešen proceduralnih obveznosti, za svoj nastop očitno dobro pripravil.’ Za letošnjo sezono, za katero se je zaradi lanskih poškodb pripravljal po skrajšanem programu, s trenerjem Karlom Gačnikom vsaj naglas nista napovedovala veliko, iztekla pa se je izvrstno. Že izidi na prvih poletnih tekmovanjih so napovedali, da krajše priprave Igorju niso škodile, ko pa je popravil svoj državni rekord na 63,78 m, je bilo jasno, da se nima česa bati. Na prvem od dveh najpomembnejših tekmovanj, vojaškem svetovnem prvenstvu v Zagrebu, je pred ted- m S CRVENO ZVEZDO - Čeprav je bila tekma med Krko in Crveno zvezdo prijateljska, je bil boj pod košem prav tako srdit kot na prvenstvenih tekmah. Če ne s kakovostno igro, sta morala biti oba trenerja zadovoljna vsaj s pristopom igralcev do igre. (Foto. I. V.) Krka predstavila moštvo za Evropo Košarkarji Krke v novi sezoni v Adidasovi opremi - Crvena Zvezda na prvi tekmi zlahka premagala oslabljeno Krko NOVO MESTO - V petek je košarkarski klub Krka skupaj z novim opremljevalcem AFP Dobovo, zastopnikom Adidasa za Slovenijo, v prostorih bifeja Rezelj v novomeški športni dvorani predstavil moštvo, ki ima v novi sezoni tri velike ci(je - boj za vrh v domačem ligaškem in pokalnem tekmovanju in priti čimd(je v evropskem pokalu Saporta, kjer bi z uvrstitvijo med prva štiri moštva dobili neposredno pravico nastopa v elitni evropski ligi. Edino novo ime Krkinega moštva, ki do zdaj še ni bilo znano javnosti, je Jeff Štern, temnopolti 208 cm visoki 29-letni Američan. Zvečer se je Krka s prvo uradno tekmo v novi sezoni pTvič v novi postavi predstavila tudi številnim ljubiteljem košarke v Novem mestu, njihov nasprotnik beograjska Crvena zvezda, udeleženka evropske lige, pa je bila tokrat zanje premočna, a vseeno zelo primeren trening partner. Kakovostna razlika je bila zaradi odsotnosti poškodovanih ob Smodišu prvih strelcev Krke Iva Nakiča in Simona Petrova še nekoliko več- Kočevci bi spet v prvo ligo Kočevski namizni tenis si je spet opomogel - Reprezentant Gregor Vidmar po poti Gregorja Komaca KOČEVJE - Kemična tovarna Melamin iz Kočevja je že dvanajst let pokrovitelj istoimenskega namiznoteniškega kluba, ki je vrsto let igral v prvi slovenski ligi. Ekipa je pred tremi leti zapustila najvišji kakovostni razred in z zelo mladim moštvom nadaljevala v drugi ligi. Kaže, da najhujši časi, ko so večino prvenstvenih tekem Kočevci izgubljali brez dobljenega dvoboja, mimo. Najboljši igralec ekipe Gregor Vidmar je član slovenske mladinske reprezentance, in če bo nadaljeval z načrtnim delom tudi v prihodnje, bo bržkone dohitel najboljšega kočevskega igralca Gregorja Komaca, ki jeMelamin zapustil že pred leti, letos pa se je iz Novega mesta preselil v Maribor. Marjan Oralem Pred kratkim sta dolgoletni predsednik kluba Franc Gornik in direktor Melamina Srečko Štefanič podpisala pogodbo o nadaljnjem sodelovanju oziroma dosedanjo pogodbo podaljšala do naslednjega leta z željo, da bi ob podpisu nove pogodbe kočevska ekipa že spet igrala med prvoligaši. Podjetje bo tudi v prihodnje podpiralp razvoj namiznega tenisa v Kočevju, saj se v njem dobro zavedajo, da ima ta športna zvrst v mestu ob Rinži dolgo tradicijo. Dolgoletni predsednik kluba Franc Gornik je pohvalil delo trenerja Marjana Oražma in vseh članov kluba, stanje v moštvu pa je orisal trener Marjan Oražem: “Veliko pričakujemo od Damjana Murna, nekdanjega igralca Melamina in zdaj enega izmed pomembnih mož podjetja Melamin, ki naj bi na predsedniškem mestu zamenjal Franca Gornika. Skupaj si bomo prizadevali še bolj uveljaviti namizni tenis v Kočev--ju, zlasti z delom z mladimi. Tildi zaradi tega naj bi imel naš klub lepšo prihodnost, saj smo imeli v preteklosti veliko organizacijskih, kadrovskih in denarnih težav. Upam, da jih je konec. Če bodo zagotovljene razmere, ki sem jih predlagal, potem bi se morda že v prihodnji sezoni lahko potegovali za uvrstitev v prvo ligo. Skupina domačih igralcev veliko obe- M. GLAVONJIČ Jeff Štern ja. Po dokaj izenačenem prvem polčasu, ki gaje s 33:31 dobila Krka, so Beograjčani v nadaljevanju z agresivno obrambo in hitro igro v napadu prešli do prednosti, ki sojo domačini ob koncu srečanja nekoliko zmanjšali (65:76). Tbener Ivo Sunara, ki je med tekmo preizkusil večino igralcev, na katere lahko resno računa v novi sezoni, je po tekmi dejal, da so njegovi fantje tik pred tekmo zaključili * Košarkarski klub Krka bo 27. in 28. avgusta v novomeški športni dvorani pripravil mednarodni košarkarski turnir. V petek se bosta ob 18. uri pomerila hrvaško moštvo Zrinjevac in turški predstavnik v pokalu Saporta Darušofaka, ob 20. uri pa Krka in Zagreb. V soboto bo ob 18. uri tekma poražencev za tretje mesto, ob 20. uri pa se bosta zmagovalca petkovih tekem pomerila za zmago na turnirju. naporne priprave v Dravogradu in da tako utrujeni ne morejo pokazati vsega, kar znajo, tako da igra moštva na tej tekmi ne pomeni veliko. V naslednjih tednih jih čaka uigrava-nje. Nekoliko več bo videti na obeh turnirjih med tednom v Zagrebujn ob koncu tedna v Novem mestu. Krka je za naslednjo sezono uradno prijavila 16 igralcev: centra Jef-fa Sterna in Leona Stipaničeva, krilna centra Matjaža Smodiša in Mirka Ščekiča, krilne igralce Dejana Jevtoviča, Dragišo Drobnjaka, Sama Majerleta in Iva Nakiča, branilce Ervina Taraniša, Sama Gruma, Aleksandra Stakiča, Igorja Ivaško-viča in Andreja Gliho ter organizatorje igre Dagmarja Dražoviča, Simona Petrova in Jako Eržka. L V. nom dni osvojil srebro, kar je bila sicer dobra napoved pred Sevillo, nikakor pa ne zagotovilo, da bo tudi v Španiji njegov disk poletel daleč preko 60 m. Z velikimi tekmovanji je imel Igor že kar nekaj izkušenj, a vedno so bili trije kvalifikacijski meti premalo, da bi dosegel izid, za kakršnega je bil sposoben, saj na dveh svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ni nikoli vrgel preko 60 m. Svoje uvrstitve je sicer izboljševal od 36. mesta na svojem prvem svetovnem prvenstvu leta 1995 v Goeteborgu do lanskega 16. mesta na evropskem prvenstvu v Budimpešti, a razloga za pravo zadovoljstvo ni bilo, saj je bilo čutiti, daje nekaj predvsem sebi še dolžan. Med pripravami na letošnjo sezono je precej razmišljal prav o nastopu v Sevilli in o tem, kako kar najbolje izkoristiti tri kvalifikacijske mete. Potem ko je zapravil prva dva meta, se je v zadnjem poskusu popolnoma zbral in prvič na velikem svetovnem tekmovanju dal od sebe tisto, kar je sposoben dati. Disk je pristal pri 62,35 m, kar je eden njegovih najboljših izidov, žal pa je bilo to vseeno premalo za finale, ki pa bi moral biti njegov cilj za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Sydneyju. Če bi tokrat vrgel še borih 45 cm dlje, bi v finalu dobil vsaj tri mete in možnost, da bi svojo uvrstitev še izboljšal. Kljub temu pa je treba poudariti, daje bilo njegovo 15. mesto tedaj druga najboljša uvrstitev slovenskega atleta na svetovnih prvenstvih. Za mesto boljši je bil leta 1997 le Mirko Vindiš v maratonu, na tokratnem prvenstvu pa bi Igorjev dosežek lahko izboljšal Matija Šestak, ki se je v teku na 400 m uvrstil v polfinale, in nekdanji mladinski svetovni prvak Gregor Cankar v skoku v daljino, ki pa je na velikih tekmovanjih zaradi prestopov do sedaj ponavadi ostal brez uvrstitve. I. V. NA MIRNI OD PRIKOLIC DO SKUTERJEV MIRNA - V nedeljo, 29. avgusta, bo Avtomoto društvo Trebnje s tiskovno agencijo Morel pripravilo tradicionalno motoristično slalomsko gorsko dirko na 2-kilometrski progi med Zapužami in Stanom. Tekmovalci bodo glede na starost ia tip motorjev razvrščeni vil razredov. Kot ponavadi bodo prireditev popestrili prikoličarji, za mlade spretneže pa bodo razpisali dirko s skuterji do 70 ccm. Prijave bo organizator sprejemal na dan dirke od 7. ure naprej, ob 9. uri bo uradni trening, sama dirka pa se bo začela ob 13. uri, ko bodo tudi nehali sprejemati prijave. v Jana bo igrala v Španiji Najboljša novomeška odbojkarica v novi sezoni v španski ekipi Albacete - Rada bi še napredovala NOVO MESTO - Po mnenju nekaterih najboljša, zagotovo pa ena izmed najboljših slovenskih odbojkaric Novomeščanka Jana Vernig bo svojo športno pot nadaljevala v tujini. V torek je spa-kirala najnujneše in z letalom odletela v Madrid, od tam pa v 250 km oddaljeni Albacete, kjer bo naslednjo sezono igrala v istoimenski ekipi, ki so jo Novome-ščani lahko spoznali pred letom na turnirju drugega kola pokala evropske odbojkarske zveze CEV, ki so ga Španke tudi dobile. Uprava Albaceteja ob koncu letošnje sezone nikakor ni bila zadovoljna z ekipo, v kateri so poleg domačink igrale tri Nizozemke, Ukrajinka in Kitajka, zato jo bodo letos skoraj v celoti za-' menjali. Jano so opazili lani v Novem mestu, ko je njihovim blokerkam povzročala ogromno težav, le malo je manjkalo, pa bi Jana Vernig Novomeščanke takrat v skrajšanem petem nizu celo premagale favorizirano špansko ekipo, ki je v minuli sezoni v španskem prvenstvu osvojila šele šesto mesto. Cilj ekipe Albacete je zdaj precej višji - naslov državnih prvakinj. Jana si je želela igrati v tujini, a je upala, da bo dobila ugodno ponudbo iz sosednje Italije, vendar so Španci ponudili več. Od odhoda v tujino pričakuje precej, predvsem pa bi rada napredovala, za kar bo imela veliko priložnosti, saj bo ekipa Albaceteja pod vodstvom bolgarskega trenerja vadila po dvakrat na dan, za kar v Novem mestu ni bilo pogojev. Španska liga je močnejša od slovenske pa tudi v sami ekipi bo imela najbrž precej enakovrednih tekmic na mestu napadalke in se bo morala zaradi tega na treningih in tekmah še bolj prizadevati. Dan pred odhodom je obiskala ekonomsko fakulteto, kjer bi se rada dogovorila za izredne izpitne roke, saj zaradi spomladanskih priprav in nastopov državne reprezentance ter zgodnjega odhoda v Španijo večine študijskih obveznosti iz nedokončanega drugega letnika ni opravila, rada pa bi to storila do naslednje jeseni. Novomeški TPV bo tako v novi sezoni nastopil z bistveno drugačno ekipo, saj sta dve dolgoletni igralki prve postave Alenka Kotnik in Rebeka Koncilija prenehali igrati. Jana bi po odhodu dolgoletne kapetanke ekipe TPV-ja Alenke Kotnik najverjetneje zasedla njeno mesto, a ji to očitno ni sojeno. y RIBNICA MED DRUGOLIGAŠE RIBNICA - Tudi mali nogomet osvaja Ribnico. Občinska liga se je zelo uveljavila, zato so se vodje ma-lonogometnih ekip skupaj z Športno zvezo Ribnica odločili, da letos prvič zaigrajo v drugi državni malo-nogometni ligi. Liga se bo začela 29. septembra, trener Srečko Rajšel in vodja ekipe Janez Nosan pa bosta na začetku septembra izbrala dvajset igralcev. (M. G.) V ŠENJERNEJU OBRTNIKI Z ŽENSKAMI ŠENTJERNEJ - V petek, 27. avgusta, bo na nogometnem igrišču pri osnovni šoli zaključek nogometnega turnirja v sklopu praznovanja jerne-jevega. Ob 15. uri bosta na vrsti tekmi za prvo in tretje mesto, ob 17. uri pa se bo moštvo obrtnikov pomerilo z izbrano vrsto deklet novomeškega ženskega nogometnega kluba Radio Krka. NAJBOLJE KAZALO TURKU NOVO MESTO - Teniški klub Mojstrana je od 20. do 22. av8u organiziral slovensko odprto prv . stvo v tenisu. Na njem so nasl?Pk tudi novomeški igralci Blaz lo : Tomaž Kastelec in Bojan Erak, c športnega društva Krka Teniški cen ter Otočec. Vsi trije so nastop”!1 glavnem turnirju 32 najboljših in uspešni v prvem krogu. Turk Je P . megal Kneza s 6:1 in 6:2, Er” J premagal Ljubljančana Štamca^I 6:2 in 6:3, Kastelec pa je po Ben čeni igri na koncu premagal LJ ljančana Zormana (Slovan) s ■ ’ 3:6 in 6:1. V drugem krogu.paJ Kastelca premagal član tenis B kluba Domžale, Kraševec,in s.1.„,,3 6:2 in 6:0, Eraka pa član teniske« kluba Triglav Kranj, Janšlovec, •. in 6:2. Najbolje je kazalo Turku^ je člana teniškega kluba Sl Turina, najprej premagal s potem pa izgubil s 5:7 in 6:4. Suriya seje oddolžila za derbi Zmaga v osrednji točki sporeda tretje letošnje kasaške dirke v Šentjerneju ostala doiaa - Dirko županov dobil šentjernejski župan Franc Hudoklin - Padalci in petelini^. ŠENTJERNEJ - Čeprav na tretji letošnji kasaški dirki na šentjernejskem hipodromu domači tekmovalci niso tako blesteli kot na prejšnjih dveh, je štiri tisoč dolenjskih ljubiteljev konjskega športa hipodorom zapuščalo zadovoljnih, saj so prav v zadnji točki uradnega sporeda doživeli zmagoslavje domačega konja pa tudi na tekmovanju dolenjskih in posavskih župa-' Šentjerneju. nov je zmaga ostala v i Osma dirka je bila osrednja točka nedeljskega sporeda, saj je štela za nagrado Mobitela, obenem pa je predstavljala ponovitev slovenskega kasaškega derbija, kjer je dva tedna predtem v Ljutomeru Leif B z Lojzetom Gorjancem z Brda v sulki-ju le za las ugnal šentjernejsko kobilo Suriyjo z Vojem Maletičem, oba kasača pa sta tedaj dosegla enak čas 1:19,2. Tokrat je bil vrstni red obrnjen pa tudi časovna razlika je bila večja. Zmagovalka §uriyja, ki je s tem lastniku Stanetu Krainerju prinesla nagrado 1801000 tolarjev, je na 2100 m dolgi progi dosegla čas 1:19,8, drugouvrščeni Leif B pa 1:19,9. Poleg zmage so Šentjernejčani tokrat dosegli še dve četrti mesti (Leila I z Borutom Antončičem v TURNIR TROJK V KOŠARKI NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo v soboto, 28. avgusta, ob 9. uri organiziralo turnir trojk v košarki. Prireditev bo v športnem parku na Loki, prijave pa sprejemajo do petka na telefonski številki Društva novomeških študentov 374 374 ali pa eno uro pred pričetkom. prvi dirki in Roksi II z Janezom Košakom v tretji dirki) ter dve peti mesti (Leon z Ignacem Zagorcem v četrti dirki in Sissi Sara z Alešem Pavšičem v šesti dirki). Najvišje uvrstitve Krčanov so bile četrti mesti Fuci Fuca z Mirom Kovačičem v četrti in Luija B z Martinom som v sedmi dirki ter peto v Špice Girl z Gregorjem Marsu tretji dirki. da so Za konec kasaškega spor se z izžrebanimi konji me pomerili župani dolenjskih savskih občin, najhitrejši Pa3ranc tokrat šentjernejski ž”Pan strili Hudoklin. Prireditev so p°F' ,j|j. novomeški padalci in dirke p nov za pokal Pivke. y PRED ŠTEVILNIMI GLEDALCI - Kot po tradiciji se na avg' konjeniški prireditvi v Šentjerneju zbere največ gledalcev, zarot vremena pa jih je bilo tokrat na tribuni šentjemejskega hipodrt ^ veliko, kar štiri tisoč. Po zmagah najuspešnejši so bili Ljutomerc •. jjr. zmagali petkrat, Marko Slavič mlajši pa je slavil z Drinom MS v j ki (na sliki s številko 2) in z Divom MS v peti dirki. (Foto: I. v' DOLENJSKI LIST Št. 34 (2609). 26. avgus** £j(2609). 26. avgusta 1999 DOLENJSKI LIST DOBRO JUTRO. SLOVENIJA IN DOLENJSKI LIST Izbiramo “naj” slovensko kopališče V vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj v oddaji “Dobro jutro, Slovenija”, ki jo vodijo Franci Potočnik, Lidija Sebanc in Iztok Perozzi skupaj z Dolenjskim listom, že vse poletje izbiramo “naj” slovensko kopališče. Akcija, ki se počasi izteka, se je tudi pri naših bralcih dobro uveljavila, saj vsak teden dobimo več glasovnic. Glasujete lahko za vsa urejena naravna in umetna kopališča na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem koncu. Glasujete lahko za kopališča ob potokih, rekah pa tudi za bazenska kopališča v okviru zdravilišč, kijih na našem koncu ne manjka. Pogoj je le, da Glasovnica “NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE” Glasujem za kopališče........ Ime in priimek:. Naslov:. je kopališče uradno urejeno in oskrbovano, divja kopališča ne pridejo v poštev. Kriteriji, po katerih ocenjujete kopališče, so urejenost, čistoča, skrb za varnost in prvo pomoč, pestrost ponudbe, cene, prijaznost kopališkega osebja in splošen vtis. Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, najkasneje do ponedeljka! Izmed glasovalcev izžrebamo tri, ki dobijo paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci tega tedna so: Dario Šilc, Pod kostanji 27, 1000 Ljubljana; Karel Žurga, Slavka Gruma 8, 8000 Novo mesto, in Anja Kaferle, Prečna 13 a, 8000 Novo mesto. Kolinska Zrimšek dvojni rekorder Na novomeškem velodromu trije domači kolesarji s po tremi zlatimi medaljami - Najboljši izid Matjaž Leskovar Na prvenstvu v Urugvaju Silvo Grdešič iz Črnomlja z novinarsko ekipo na prvenstvu košarkarjev veteranov BRATA STA RABUTALA ČEŠPLJE Novomeščana študenta brata Červenka sta rabutala češplje na frančiškanskem vrtu ob Krki. Pri tem opravilu ju je zalotil frančiškanski pater in zavpil: “Kaj pa delata?” Fanta: “Postoj, mož pobožni! Prihajava z miroljubnimi nameni.” Pater: “Kaj pa delata? Kaj pa delata?” Brata: “Po naročilu prečastitega gospoda gvardijana, ki je dejal: ,Oberita ta sad, kajti ljubi bog ga je ustvaril samo zato, da ga bosta užila Nace in Beno Červenka’.” je tisočaka), ko pa to naredi kdo drug, vam pa nič ne plača.” ŽUGAL BI SE, KOT SI SE TI! Na Bučki sta bila prileten župnik in mlad, čeden kaplan. Kaplana je opazila tudi farovška kuharica, lepo in brhko dekle. Da bi osvojila lepega kaplana, seje neko noč slekla do golega. Ogrnila si je rjuho in šla v kaplanovo sobo. Ko jo je zagledal, kako stoji poleg njegove postelje v Evinem oblačilu, je dekle pospremil v njeno spalnico. Vest mu ni dala miru. Zato je zaupal župniku, na koncu pa ga je vprašal: “Gospod župnik, kaj bi pa vi v tem primeru naredili?” Župnik se je malo zamislil, potem pa rekel: “Ravno tako kot ti bi se tudi jaz zlagal. Pa naj mi bo prizaneseno.” ZAMAŠKI ZA MAŠE Premožni kmet, trgovec in gostilničar Ivan Globev-nik iz Škocjana je bil med dvema vojnama večkrat v sporu s škocjanskim župnikom. Nikakor nista našla skupnega jezika. Dajala sta se okoli mejaštva. potem spet okoli ideološkega prepričanja in tako naprej. Ko so imeli v Škocjanu velik cerkveni praznik, je tamkajšnji župnik svoje ministrante napotil v naselje in ' gostilne, da so pri ljudeh pobirali naberek. Ministranti so govorili: “Ali boste kaj dali za maše?” Brez prispevka Ivana Globevnika ni šlo. V ministrantov peharček je z mize pospravil vse “zamaše” od steklenic. Hkrati je ministrantu dejal: “Povej gospodu župniku, da je ta ,zamaše’ dal Globevnik.” ma (NAST) - Banke Koper, čeprav ni novinar, ampak direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju. Vendar že 30 let ljubiteljsko igra košarko in je tudi trener v Košarkarskem klubu Črnomelj. Prav NAST - Banka Koper in črnomaljski košarkarski veterani pa že od nekdaj pripravljajo tekme, tudi dobrodelne, zato ne čudi, da so Grdešiča povabili v svoje okrepljene vrste. Medtem ko so ženske v svoji skupini zmagale, pa so se moški uvrstili na 2., 3., 4. in 9. mesto. “Naša ekipa je bila deveta, vendar je šlo morda bolj kot za tekmovanje za druženje in spoznavanje drugih dežel. Priznam pa, da sta mi iz Urugvaja ostala najbolj v spominu mrzlo vreme in tamkajšnja revščina. Opazil sem, da ljudje premalo delajo, veliko je brezposelnih, a so precej brezbrižni. Standard je nizek, saj prevladuje kmetijstvo, medtem ko je industrije malo. Vendar so trgovine dobro založene, cene pa so višje kot pri nas, čeprav so plače znatno nižje,” je o svojih vtisih povedal Grdešič. Povejmo le še, da bo 6. prvenstvo košarkarjev veteranov, ki ga pripravljajo vsaki dve leti, leta 2001 v Ljubljani. M. B.-J. Humor s prižnice Dušni pastirji imajo v vsaki družbi svojo vlogo, ki jo tudi korektno opravljajo. Vera je resna stvar, kar pa ne pomeni, da se ne bi mogli nasmejati ob duhovitostih, pri katerih so sodelovali tudi duhovniki. S tem želimo poka-'zati še na drugo plat verskega življenja, ki je blizu vsem nam smrtnikom. Anekdote je zbral Slavko Dokl, karikaturi pa sta delo Bogdana Breznika. KAPLAN JE ŽENSKI DAL JU RJA Ko je škocjanski kaplan Jože Peče maševal na Bučki, seje domov peljal s kolesom. Zaradi prevelike hitrosti na bučenskem klancu mu je pod kolo prišla neka ženska. Padel je s kolesa. Ko sta ležala na tleh, je kaplan dejal: “Mama, ko vas podre kaplan, dobite jurja (dal ji POLDE JE OPONAŠAL PROŠTA ELBERTA Novomeščan Polde Cigler je znal dobro oponašati ljudi, še zlasti kapiteljskega prošta dr. Sebastiana Elber-ta, Bavarca po rodu, ki je govoril močno skozi nos. Prošt je bil znamenit tudi po tem, daje imel poseben obred vsekovanja pred oltarjem. Iz rokava je potegnil robec, obrnil seje proti vernikom, vrgel si gaje na obraz, potem se je na ves glas useknil. Pogledal je vsebino v robcu, robec pa spet spravil v rokav. Ker je prošt pogrkoval, je znal reči: “Kristusa so položili v hladen krop.” Ali pa: “Kristusa so pribili na griž.” MICKA, NESITE TO VINO SEKRET! Kapiteljski prošt dr. Sebastian Elbert je dobil novo kuharico Micko. Nekoč mu je postregla z vinom, ki pa proštu ni bilo všeč. Ker je bil po rodu Nemec, je slabo govoril slovensko, zato je dejal: “Micka, to fino je mrzlo, nesite ga sekret.” Kuharica je vino odnesla in je dolgo ni bilo nazaj. Prošt je bil že nestrpen, zato je zaklical: “Micka, kje je moja fina?” Micka: “Milostljivi gospod prošt. Kakor ste rekli, sem • ga zlila v sekret.” KAM GREŠ, MOŽ POBOŽNI? Novomeški mesarji so imeli v Dilančevi ulici v Novem mestu svojo predelavo mesa. Kadar je bilo manj dela, so radi pokukali na cesto, da so videli, kaj se dogaja. V znani Šolski ulici je po cesti šel mlad parček, ki se je tesno objemal in poljubljal. Naproti jimaje slučajno prišel frančiškan pater Cipri-jan Napast. Mladenič ga je malce zajedljivo obgovoril: “Kam pa kam, mož pobožni?” Pater Ciprijan odgovori: “V pogubo že ne, kakor ti!” ČRNOMELJ - Od 31. julija do 8. avgusta je bilo v Montevideu, glavnem mestu južnoameriške države Urugvaj, svetovno prvenstvo v košarki za veterane. Med več kot 2.500 košarkarji veterani iz 65 držav so bile tudi ena ženska in štiri moške ekipe iz Slovenije. Med udeleženci vseh ekip pa je bil edini, ki živi južno od Ljubljane, Silvo Grdešič iz Črnomlja. Grdešič je bil član okrepljene ekipe Novinarskega Ali Star Tea- Silvo Grdešič večina najboljših slovenskih tekmovalcev, med člani ni nastopil nobeden izmed boljših cestnih kolesarjev, tako da trije dirkališčni specialisti Krke Telekoma niso imeli težkega dela. Mlajši in starejši mledinci ter člani so se pomerili v šestih disciplinah, med posamezniki pa so.izsto-pali trije člani Krke Telekoma: Aleš Kebelj, kije med mlajšimi mladinci osvojil tri zlate medalje, prav tolikokrat pa sta bila zlata tudi Jure Zrimšek pri starejših mladincih in Matjaž Leskovar pri članih. Jure Zrimšek je poleg tega z mladinskima državnima rekordoma na 1000 m (1:09,64) in na 3000 m (3:34,31) še enkrat dokazal svojo izjemno nadarjenost, saj je stari rekord na 3000 m popravil kar za dve sekundi. Dobro bi bilo, če bi se še nekoliko bolj posvetil tej kolesarski disciplini, saj bi lahko na mladinskem svetovnem prvenstvu dosegel lep uspeh, če ne letos pa prihodnje leto, ko bo še vedno lahko nastopal med mladinci. Najboljši izid mednarodne vrednosti je dosegel Matjaž Leskovar na 1000 m s časom 1:07,10. S tem izidom bi na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kolumbiji izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu in si obenem pridobil možnost kvalificirati se za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Telekom je letošnje po-Ue dobro izkoristilo in na kolesarskem dirkališču v Češči vasi, ki ga je klub lani vzel v najem in ga tudi DVODNEVNI KOLESARSKI izlet ki,59^® MESTO - Kolesarski sta ■ °*e bo v soboto, 28. avgu- Pravn ?edeli°’ 29• avgusta, pri-od to v°dnevni kolesarki izlet v . 0Vega mesta čez Bazo 20, čez bodoči *°8 v PrelesJe’ kJer k,. ,uaelezenci prespali na seni-ii h 'gostdn' Madronič, nasledn-Sinan Pa bi se domov vrnili čez 100 W 'n ^'n'co' Skupno je za Drin 01 k°l®sarjenja, ki si ga manj da j*r,av'ien' lahko skrajšajo tako, dori 2adnej° na Bazi 20. Vsa iiav ttna P°iasn>la dobite in se pr- v^oi5lefonu341 952(trgo' PRVAKI NA VELODROMU - Mlajši mladinci Krke Telekoma so osvojili naslov državnih prvakov v olimpijskem šprintu in v ekipni vožnji na 3000 m, medtem ko so njihovi starejši kolegi morali obakrat priznati prednost moštvu Perutnine Ptuj. (Foto: J. V) V tretjo ligo na obnovljenem ^*°šnje leto so v NK Bela krajina doživeli kar dve spremembi: napredovali ^tretjo državno ligo, ravno sedaj pa obnavljajo nogometno igrišče trenih^MELJ - Pred približno rern S[.et'so obnovili.objekt, v kate-ne jn h°blač‘lnice, sanitarije, pisar- SS?« lotili sa sedaj pa so se v NK Bela samega igrišča, je pove- - Q & * JV ^ V* T w Ho s.* ? ba, Miran Milic. Finanč- dal čla Paopi,IIr!.P.oniagali sponzorji, dela c' iz NVdI0 v Slavnem prostovolj-s0 Dn,/ ,ela krajina. Njihovo delo Noonm 'b tudi predstavniki iz Nno Ctne zveze Slovenije. Iienof°melno igrišče ni bilo obnov-ittiel j t nckaJ IpL tako da so sedaj teka«i(r,ar vebko dela; očistili so trav0 i Stczo’ k‘ Je bila zaraščena s Prav tat^° na novo Posubs peskom. Postav;i 0 so P°ložili novo travo in saj je , !novo ograjo okrog igrišča, Hogom t Stara dotrajana. Pred Park, igriščem bodo uredili Posut s 1 Prostor> ki je trenutno le Vajo avfP(iS om’ vendar ga nameravava ‘ bati. Z vsem tem bodo 1 nujna vzdrževalna dela, ki Pa 1 tretj0 P.ovezana z napredovanjem zale _'8°’ saj so zahtevam ustrc- b)t Prejšnjc razmere na igrišču, Je dejal Milic. Z novo podobo igrišča pa bodo lahko uresničili svoje načrte, saj želijo imeti v gosteh tudi mednarodne tekme. Eno so imeli že letos, in sicer tekmo med ženskima dkipa-ma Slovenije in Hrvaška. Letos so prav tako imeli že v gosteh Maribor Teatanic. Drugo leto bo igrišče doživelo še nekaj sprememb, saj je predvidena njegova dograditev, s čimer bodo v Črnomlju dobili športni center. Dograditev bo predvidoma drugo leto, vendar finančna sredstva še niso zagotovljena. Med drugim bodo uredili košarkarsko igrišče, na tekaško stezo pa bodo položili tartan. Zaradi prehoda v tretjo ligo so morali v NK Bela krajina izboljšati kakovost igranja, kot je povedal Milič. Zato so se iz NK Kolpa k njim vrnili štiri igralci, in sicer Robert Filak, Aleš Jakša, Jasmin Rah-manovic in Aleksander Vignjevic. V nogometnem klubu pričakujejo sedaj tudi večje število gledalcev, kljub višji ligi pa se vstopnina ne bo bistveno povečala. P. MOVRIN NOGOMET, ODBOJKA IN KOŠARKA V ŠMARJEŠKIH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice bo v svojem športnem parku v soboto, 28. avgusta, ob 9. uri na dveh travnatih igriščih pripravilo nogometni turnir, košarkarski turnir trojk in turnir trojk v odbojki na mivki, ki pa se bo začel popoldne ob 16. uri. Prijave sprejemajo do začetka tekmovanj po telefonu 73 230, interna 329, po 14. uri. TENIS ZA POKAL TURISTIČNEGA DRUŠTVA OTOČEC - Turistično društvo Otočec bo v soboto, 28. avgusta, na igriščih na Lutrškem selu. pripravilo turnir teniških dvojic za pokal turističnega društva Otočec. Prireditev se bo začela ob 16. uri. STANKOVIČ V IZRAEL NA SVETOVNO PRVENSTVO NOVO MESTO - Od 23. do 30. avgusta bo v Izraelu potekalo svetovno in evropsko prvenstvo v letalskem modelarstvu, na katerem po tradiciji tudi novomeški modelarji ne bodo brez svojega zastopnika. V slovenski reprezentanci bo tokrat nastopil član aerokluba Novo mesto Dragan Stankovič, ki bo tekmoval V kategoriji F-l-B (letala s pogonom na gumo z razponom kril 2,30 m). Matjaž Leskovar je daleč najboljši / °h T'S^1 koksarna dirkališču in se ahko tudi povsem enakovredno osa z najboljšimi v svetovnem Pokalu. Ob resnem treningu kolesarstva pridno študira, saj je že agistriral iz fizike, kjer zdaj pripravlja doktorat. (Foto: I. V.) n- rzuje, pripravilo štiri tekmova-Ja’ zadnje je štelo za državno 9 enstvo na dirkališču, udeležilo Se 8a je 60 kolesarjev iz petih im 7 tSklh klabov- Največ usPeha s° dirt r eSaiji domačega moštva, da ahščno kolesarstvo jemljejo Kadi ’ ?lso dokazali predvsem mla-v mi' .»Futnine Ptuj; medtem ko je ‘aJših kategorijah nastopila KOČEVJE V PETO LIGO KOČEVJE - V prihodnji tekmovalni sezoni bodo nogometaši Kočevja igrali v peti državni ligi. Prvenstvo, v katerem bo po trikrožnemu sistemu igralo sedem ekip, se bo začelo 28. avgusta. Trener ekipe bo Srečko Rajšel, nekdanji igralec koččvskega prvoligaša Avtobuma oziroma Gaja. Ekipo bodo sestavljali mladinci in nekaj starejših igralcev. Rajšel je povedal, da letos niso obremenjeni z uvrstitvijo v višjo ligo. (M. G.) ENO IGRIŠČE - Obnovljeno igrišče ni le pridobitev Za ndgo-anipak tudi za OŠ Loka in SŠ Črnomelj, ki uporabljata igrišče vzgojo. (Foto: P. Movrin) Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Končno razdelili občinsko premoženje Dol. list št. 29, 22. julija Uvod Po preteku prvega štiriletnega obdobja od uvedbe lokalne samouprave (1.1.1995 - 31.12.1998), prevladuje prepričanje, da je lokalna samouprava zaradi pomanjkljive in nedorečene zakonodaje z veliko začetniških napak, komaj zaživela. Še posebej veliko pravnih praznin in nesmislov je bilo na področju, ki je opredeljevalo odnos med župani in občinskimi sveti. Tu je zakonodajalec preprosto obdržal stari, preživeli in neprimerni komunalno - skupščinski sistem (izvršni svet - občinska skupščina). Zato so bili tam, kjer župani zaradi političnega nasprotovanja niso imeli potrebne načelne podpore občinskega sveta (Kranj, Maribor, Krško, Ljubljana in Novo mesto), še najbolj prikrajšani občani. Dokaz neverjetno pomanjkljive in na hitro sestavljene lokalne zakonodaje (navajam samo en primer), je bilo tudi določilo, da županu traja mandat do njegove smrti. Sedaj nekaterih podobnih neumnosti v noveli zakona ni več. Bistveno drugače pa so opredeljene tudi psavice in dolžnosti župana. Tako se županova dejavnost prenaša predvsem na delovanje občinskega sveta, ki ga vodi in kateremu tudi načeluje. Občinska uprava pa je v operativnem smislu zaupana direktorju uprave, to je bivšemu tajniku. Takšen je duh zakona, v praksi pa je kljub vsemu še veliko težav. Prav gotovo pa je država v sklopu lokalne samouprave doživela popoln neuspeh tudi na področju delitve občinskih premoženj. Nedorečenost zakonodaje je bila po mnenju številnih županov tu še najbolj očitna. S togim in nesprejemljivim stališčem države, da merila in kriteriji za lažjo in hitrejšo izvedbo delitvene bilance med občinami ne smejo biti vgrajeni v zakon, se je država v odnosu do občin pokazala skrajno neodgovorno. Kako razdeliti premoženje? Na območju bivše občine Novo mesto so z uvedbo lokalne samouprave (1.1.1995) najprej nastale tri nove občine; mestna občina Novo mesto, ter občini Šentjernej in Škocjan. S prvim januarjem letos pa so nastale še tri nove in sicer: občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. Po Zakonu o lokalni samoupravi sleherna občina izkazuje svoje premoženje v tako imenovani premoženjski bilanci. Te so bile predpisane že v Zakonu o financiranju javne porabe (UL RS št. 48/90), ki je zavezoval bivše izvršne svete, da do 31.12.1992 izdelajo premoženjske bilance občin. Način sestavljanja teh bilanc je bil takrat predpisan z uredbo ministra za finance. Bivši novomeški Izvršni svet te naloge žal ni izdelal do konca svojega mandata (31. 12. 1994). Ob uvedbi lokalne samouprave (1.1.1995) bi občine praviloma morale razpolagati s premoženjskimi bilancami, kot osnovo za izdelavo delitvenih bilanc za ureditev premoženjskopravnih razmerij tam, kjer je prišlo do statusnih sprememb občin. Z novim zakonom o lokalni samoupravi pa so bili občinski sveti zadolženi, da do 31.9.1995 uredijo medsebojna premoženjskopravna razmerja. Ta rok ni bil realen, saj mnogo občin še danes nima popisanega občinskega premoženja, da o delitveni bilanci niti ne govorimo. Pri urejanju premoženjskopravnih razmerij želim posebej opozoriti, da tu ne gre za kakršno koli razmerje ampak za razmerje, ki traja tudi še potem, ko so ta vprašanja rešena sporazumno, s pomočjo arbitraže ali pa sodno. Bistvo sleherne delitvene bilance je v tem, da gre za delitev dobrin in bremen, torej vsega kar je za neko občino lahko dobro ali slabo. Ravno tu pa je bilo v novomeškem primeru na začetku dogovarjanj največ razhajanj in nerazumevanja. Škoda! Prav gotovo pa pri delitveni bilanci ne moremo prezreti načel gospodarjenja z občinskim premoženjem, ki jih zakon o lokalni samoupravi natančno določa. Premoženje občine je namreč osnova za njeno delovanje, dohodki od premoženja pa so pomembni viri financiranja lokalnih zadev. V javnem interesu je, da sleherna lokalna skupnost umno gospodari s svojim premoženjem s pomočjo sledečih pomembnih treh načel; načelom dobrega gospodarja, načelom obnavljanja premoženja in načelom omejenega razpolaganja s premoženjem. Na tem področju je zato v preteklem mandatu med takratnimi župani prihajalo do največjih razhajanj. Povsem razumljivo je da smo se takratni župani, prvotno kljub soglasno sprejetim merilom in kriterijem ter na osnovi strokovnega elaborata delitvene bilance, katerega sta občinska sveta v Novem mestu in v Šentjerneju sprejela brez bistvenih pripomb, zavzemali za interese svojih občin. To je praktično pomenilo, da novomeška občina čim manj izgubi, novi občini pa čim več pridobita. Razumljivo je bilo tudi, da na groba izsiljevanja in namige na “kravje kupčije” (predvsem s strani Škocjana) brez prisotnosti stroke nisem mogel pristajati. Zaradi blokade občine Škocjan je v Novem mestu, kasneje pa tudi v Šentjerneju, prihajalo do vedno večjih motenj na škodo občanov, ki niso mogli opravljati najrazličnejših pravnih poslov. Zelo je bil moten tudi siceršnji splošni razvoj novomeške in šentjernejske občine. Tudi medobčinska komisija za izvedbo delitvene bilance in posebna komisija občinskega sveta mestne občine Novo mesto, v katero so bili imenovani sedanji svetniki Anton Škerlj, Darinka Smrke in Marjan Somrak, sedanji podžupan, ki me je v takratnih prizadevanjih celo javno podpiral, nista mogli ničesar opraviti. Potem je prišlo volilno leto in prejšnjemu občinskemu svetu, ki je bil po zakonu dolžan izvesti delitveno bilanco med občinami, je pošla volja in pripravljenost za dokončanje tega dela. Kaj pa komunalna infrastruktura? Tako imenovana kolektivna in individualna komunalna raba, kot smo včasih poimenovali vse dobrine,ki so zadovoljevale potrebe občanov na tem področju, igra pri delitveni bilanci zelo pomembno vlogo. V komunalnem gospodarstvu je tako v zadnjem času prišlo do velikanskih sprememb, npr.: pri uveljavljanju posebnih rešitev pri organiziranosti komunalnih podjetji, pri upravljanju z infrastrukturnimi objekti, na področju cenovne politike, pri financiranju komunalne rabe, obračunavanju amortizacije ter zagotavljanju denarja za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Lastninske spremembe so bile v komunalnem gospodarstvu uveljavljene bistveno drugače kot v drugih gospodarskih dejavnostih. Tako je bilo na tem področju izvedeno po-državljenje pretežnega dela družbenega premoženja komunalnih podjetij in celotne njihove infrastrukture, ki je prešla v last občin. Pri tem želim posebej poudariti, da se problemi in odprta vprašanja, predvsem pa zgrešena vlaganja in politika razvoja komunalnega gospodarstva, odražajo v jasno vidnih negativnih posledicah, žal, šele čez nekaj let, ko že ni mogoče več hitro in učinkovito ukrepati. Zato pri vprašanju nadaljevanja razvoja komunalne infrastrukture ne gre samo za zagotavljanje boljšega poslovnega rezultata komunalnih podjetij ampak za zagotavljanje pred vsem dolgoročno optimalnih rešitev. Zato predpostavljam, da so se župani dobro zavedali, kaj so podpisali, in da so bili predhodno natančno in podrobne- ' je seznanjeni z učinki sprememb v komunalnem gospodarstvu, oceno potrebne strateške in sistemske dopolnitve razvoja komunalne dejavnosti v novomeški regiji ter s strategijo razvoja komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Tako zakon o gospodarskih javnih službah kot tudi zakon o varstvu okolja, vsebujeta določbe, ki narekujejo oblikovanje in ohranjanje funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih komunalnih sistemov. Zato se še kako utemeljeno vsiljuje vprašanje, kaj so župani dorekli glede upravljanja s komunalno infrastrukturo, kjer je zlasti vodovodno omrežje razvejeno prav v vseh starih in novih občinah. Gre torej za vprašanje vpliva nastanka novih in starih občin na obstoječe komunalne sisteme in podjetje JP Komunala, preoblikovanega po zakonu o javnih gospodarskih službah, ki takšen vpliv .tudi zahteva. Pri tem seveda ne gre samo za fizični delež, temveč tudi za solastniški delež, iz katerega izhajajo najrazličnejše obveznosti. Zakonodaja torej občinam zagotavlja odločanje, nasprotuje pa razkosanju obstoječih komunalnih sistemov. Ali bo pri tem tako tudi ostalo, pa bomo še videli. FRANCI KONCILIJA Novo mesto V NEOBVEZEN PREMISLEK Pri nas ni omejitev Če bi se ponovilo to, kar smo kot osnovnošolci doživljali mi, bi mladi in njih varuhi razglasili za ponovitev srednjega veka. Najprej je o tem, kateri film si bomo lahko ogledali in katerega ne, določala tovarišica Julka, učiteljica nemškega jezika. Nato tovariš Švigelj, ki je poučeval matematiko, in končno tovarišica Ivica, razredna učiteljica. To je pomenilo, da smo morali pred ogledom vsake filmske predstave dobiti usten pristanek ali odklonilo. Zadeva je bila resna, in kdor je izigral prepoved, da se je kako le zmuznil v dvoransko temo, je bil kaznovan z ukorom, kar takrat ni bil mačji kašelj. Odločujoči učitelj je tudi dežural: najmanj uro pred pričetkom vrtenja filma ga je bilo videti za zaveso okna v gradu, kjer je bila zbornica, zraven pa kino dvorana. Pobeg je bil domala nemogoč. In tako nismo videli filmov s preveč drznimi ljubezenskimi prizori, prizaneseno pa nam je bilo tudi z nasiljem. Američani “varujejo” pred tem svojo mladino še danes vsaj tako, da predvajajo filme, polne krvi in divjega seksa, v poznih urah, ko naj bi mularija že spala, a tudi v napovedih opozarjajo na neprimernost. Svoje tržišče zaščitijo celo tako, da najbolj žgečkljive in spotakljive prizore posnamejo v dveh inačicah: za ameriške in evropske gledalce. Za slednje so scene krutejše, nasilnejše, če hočete - za mlade gledalce škodljivejše. Naše TVpostaje ne poznajo omejitev: filme s potoki krvi in s tisoči razmesarjenimi ljudmi, s posiljevanji in drugimi grozotami mirno predvajajo sredi popoldneva ali v zgodnjih večernih urah in niti na kraj pameti ne pride nikomur, da bi ob lem kaj rekel, morda to celo preprečil. Dejanje bi imeli za kršitev s filmskih platen in TV ekranov na mlade gledalce (pa ne samo nanje) dokazan. TONI GAŠPERIČ Posijala lučka sreče Krško Društvo zaveznikov mehkega pristana petič priredilo poletni tabor za begunske in socialno ogrožene slovenske otroke DOLENJA PIROŠICA - Bobnenje bobnov, ki je z vsakim metrom preveslane Krke prihajalo vse bliže, nas je navdajalo s čudnim občutkom. Počutili smo se skoraj kot nekdanji raziskovalci črne Afrike. Toda ko smo prišli do plitvine, kjer Krka leno zavija v desno, smo na obrežju namesto slamnatih kolib uzrli sodobne šotore in kopico razigranih otrok. Pristali smo ob dveh kanujih in otroci so nas zvedavo opazovali. A le za hip, saj so se takoj zatem znova posvetili plavanju, žoganju in udarjanju po bobnih. Pod enim od šotorov, ki je služil kot jedilnica, smo opazili tudi nekaj odraslih oseb. “Šefinja” tabora Deni Rostohar je pojasnila, da skupina mladih ljudi iz Krškega, združenih v Društvo zaveznikov mehkega pristanka, na tem mestu že peto leto zapored prireja poletni počitniški tabor za begunske otroke, ki se jim redno pridružijo tudi tisti iz domačih socialno ogroženih družin. Teh je bilo letos deset, dečkov in deklic iz območiji Bosne in Kosova pa dvajset. Ker v Krškem nimajo več begunskega zbirnega centra, so jim letos otroke “posodili” Postojnčani. Potrebna sredstva za tabor so krški zavezniki mehkega pristanka pridobili ob pomoči slovenskega Zavoda za odprto družbo in Visokega komisariata za begunce. Prostor ob reki Krki so jim prijazno odstopili na uradu KS Cerklje ob Krki, velike šotore, ležišča in spalne vreče pa so jim posodile občinske enote civilne zaščite iz Brežic in Krškega ter sevniški planinci. Seveda so pri zagotovitvi vseh ostalih zadev, med katerimi prehrana niti ni na zadnjem mestu, sodelovali tudi številni ostali sponzorji in dobrotniki, brez katerih bi bilo težko prižgati tisto lučko sreče, ki smo jo opazili v očeh vseh tridesetih otrok, ki na svojo življenjsko pot niso stopili ob pravem trenutku in na pravem mestu. L. M. L- m JEŽA KONJ - Za otroke, ki prihajajo iz večjih mestnih središč pa tudi za tiste s podeželja je zelo zanimiva ježa konj pod strokovnim vodstvom, kar je dodatna ponudba tabora že nekaj let. Vseslovenski Tabor mladih V Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - V soboto so se v Taboru mladih končale že šeste Vesele počitnice, hkrati pa tudi že četrte počitnice “Po angleško” - edinstvene počitnice, saj se novomeško društvo prijateljev mladine kot edino v Sloveniji lahko pohvali z organizacijo počitnikovanja za otroke iz vseh koncev Slovenije. Mladi počitnikarji, skupaj jih je bilo kar 126, so predstavljali Slovenijo v malem: prišli so namreč iz vseh slovenskih pokrajin, iz 45 slovenskih mest in krajev, se pod vodstvom mentorjev - prostovoljcev ves teden preživljali v ustvarjalnih delavnicah (plesni, li- kovni, oblikovalski, glasbeni in raziskovalni), pripravili so jim tudi lokostrelski tečaj, veslanje s kanuji, ježo konj, seveda pa ni šlo brez kopanja in kolesarjenja. Mladii so si ogledali arheološko najdišče Cvinger, organizatorji pa so jim pripravili še vrsto iger, kvizov, spoznavanje taborniških veščin, orientacijski pohod, modno revijo, skupine so se med seboj pomerile v tekmovalnih igrah itd. V tabor so povabili mlado dolenjsko pevko Sanjo Cerjak, se posebej pa bo udeležencem osta v spominu koncert deklet skupine Foxy Teens. V okviru počitnic ro angleško so taborni prostor spremenili v London, v angleški delavnici pa so se mladi ob preživljanju počitniškega programa skozi igr0-zabavo in pesem učili angleškega jezika in spoznavali angleške običaje in navade, kot je npr. noc “BOBNARKE” PRI DELU - Mlade deklice iz Bosne in s Kosova so bobnale tako neutrudno, kot da bi s tem početjem želele pregnati vse gorje tega sveta. (Foto: T. Z.) Vodnjak Dodo Je pač tako, da se Novo mesto ne more ponašati z množico spomenikov, če sploh s kakšnim, ki bi se v svojem času in s tem kasneje s svojo kvaliteto izvil iz primeža, ki ga v času njegovega rojevanja pomeni kontekst kraja in njegov pomen v širšem prostoru, ter bi tako ne bil le kraju samemu ustrezno vreden, ležanj vrednota, temveč bi njegova vrednost sijala širše. Pa vendar to ne sme pomeniti, da smemo biti do teh, ki jih premoremo, kaj manj dobrotljivi, prej nasprotno. Žal pa ni vedno tako. O tem priča tudi situacija ob Kettejevem vodnjaku na novomeškem Glavnem trgu. Novo mesto je Kettejev vodnjak, katerega načrt je napravil arhitekt Marjan Mušič, dobilo leta 1954, torej kar nekaj desetletij zatem, ko smo prejšnjega, na slavnih dvorskih fužinah napravljenega, prodali nekam na Gornje Avstrijsko, kamor ga je odpeljal gimnazijski profesor dr. Kas-par Pamer leta 1903. Debeli desetletji praznine na razširjenem delu Glavnega trga sta zmotili tedaj še študenta arhitekture Mušiča, da je leta 1928pri Plečniku hkrati z regulacijo Novega mesta izdelal elegantno “Trdinovo fontano ” z motivi iz njegovih bajk v kiparskem dodatku sredi bazena, ki bi v osi trga stala pred Fich-tenauovo hišo (Glavni trg 2). Trdinovega vodnjaka žal nismo dobili, bila je to še ena izmed neštetih nikoli uresničenih študentskih nalog, smo pa zato desetletje po drugi veliki vojni postavili Kettejevega z pesnikovimi verzi na zaključku kamnitega oboda. Ta vodnjak ni danes le spomin na Kettejevo ustvarjanje v našem mestu, temveč je hkrati s svojim zelenim, danes že nekoliko okrnjenim ozadjem in kapo brezovega drevja pomemben likovni element trga ter ga s svojo prisotnostjo tako poživlja kot roman-tizira. Pa se zgodi, da vso to likovno uravnovešenost in romantičnost uniči en sam dodo gostilničar novodobni podjetnik, ki mu ne kdo, najbrž novomeška ^°/nUč nala, morda pa mestna urbani stična služba, ali kdo ve, ce n celo državna uprava, dovoli na] prej razgrniti priskutno zelen ^ preprogo, na katero naloži pra tako že po sebi nič kaj estets' mize in stole; da pa bi bil a degradacije prostora tr8a, 1 Kettejevega vodnjaka resnici docela malomeščansko izpelja mu je dovoljeno pod ze/erie, co podarjajoče breze in ob . nit vodnjak razpreti še veli senčnike. Kakšen pleonazem bojazni pred sončnimi žarki- . Srebati hladno pivo ob v njaku seveda ni nič slabega,10 ni vrag, da bi človek ob taksi slaboumnem nadaljnjem P obličevanju Glavnega trga T j ne odšel na pivo v nov me center t' Bršljin in tako vena nekaj doprinesel k temu, da s ro mestno jedro dokonen čimprej crkne skupaj s svoj novejšimi dodatki. Ceno te&. E. naj zatem plačujejo karpod],g ki ter seveda mesto, ki se malo ceni, da še danes n _ “mestnega arhitekta ", ^ imajo nekatera druga mesta (denimo lepi Ptuj)■ *e mestni arhitekt je vendar druga zgodba. kdor. Vse je jasno: odgovorni, koli se za takšnega želi ‘me ’ 0fa tovo pa vsaj župan Starc, ukrepati ter z verzi ubogaj ,;g Kettejevemu vodnjaku arm in častnega meščana N0 mesta Mušiča in kiparja ^ sredi Glavnega trga vsaj do poletja urediti obdajajoči g _ stor kot spomenikom m J _j„ _____ __y . /o- .. /in nam pri tiče. Če ne on, bl> zima napravila svoje, toda ^$e za njo vedno pride pomlat , a na piano izpod nedolžno proble zadovi ■oljni, tej “dododeko ^ žal najdemo v starem me težav par in še kaj več. TOMAŽ LO*At ŽIVINA ŽIVINA - Živina, zlasti visoka, odločilno vpliva na dogaja .V To velja tudi za Kočevsko. Ko gre piri Kočevju čez cesto Kočevje-Novo me goveja živina, avtomobili počakajo. Ob prehodu spoštljivo velike črede čez asfalt pastirji poskrbijo za varnost, med drugim tudi z utripajočo tu J tako da temu dogodku ni kaj očitati. (Foto: M. Luzar) Nič drugače Poudarjanje, da je avtomobil, v katerem so ob nesreči v Slovenski Bistrici umrli trije mladi fantje, vozil dvajsetletni policist, se mi zdi krivično do poklica, ki med ljudmi že tako ni preveč priljubljen. Ko se je pripetila nesreča, voznik ni bil v službi, torej je povsem nepomembno, kaj je po poklicu. Razen če nočemo pri bralcih vzbuditi gneva do mladeniča, ki naj bi bil prav zato, ker je policist, previdnejši. Ne smemo pa pozabiti, da je pod kakršno koli uniformo le človek z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Bi bila smrt treh fantov kaj bolj ali manj pretresljiva, če bi za volanom ne-srečenega clia namesto policista sedel učitelj, zdravnik ali pek? Bi bila krivda večja ali manjša? Zaključek bi bil enak: treh mladih ljudi ni več. To je tragedija. TONI GAŠPERIČ Poletno delo dijakov in študentov Vse več dijakov in študentov išče delo prek študentskih !^°v - Zakonov, ki bi jih ščitili pred izkoriščanjem, ni Črnomelj - Na študent- serv'su Maribor in na Mla-p0v ,e!n servisu Radovljica so pri-. d? so dijaki in študenti delo „:*eiV sPrejeti katero koli J-Pa 4Sa'med šolskim letom pa njj 'p n|aiveč pa delajo v proizvod-,1 0 eti delajo predvsem dijaki, °bojj,°.ma študenti. Glavni cilj ja i,Je' zaslužitičimvečdenar- Podier0lina Pa so lahko tudi delovJa’ S|^ s tem dobijo poceni delu°^e^ancl povpraševanje po 6konnrip,1SUjej° na obeh servisih kov še situaci.ji- Veliko dija-viSe invfk0 poletje vrača na ser-Pridru -1S(r^. tem pa se ves čas skeoa zuJej° novi. Vodja maribor-Ilenič ?eiT*?a v Črnomlju Martin lovnjJe deJa|. da je ponudba de-I ^vanjtI'eSt rnanjša, kot je povpra-študg^.’ Za(o nekateri dijaki in temu n' °Stanej° brez dela. Kljub P°nuje ■ c6 P°večuje tudi število tadovip-u delovn'h mest, saj so na Pribij servisu dobili letos lani ip ° ^bodst. več ponudb kot ^riševirP°Voda'a Margareta An-sav (S ’Vodja radovljiškega servi-ttudent °mUu. Nekateri dijaki in * *am' poiščejo delo in se Sefvisa J° prcko študentskega vD' itudenti4rfrf!U,zaslužij° diiaki in UIJ tolarjev na uro, ven- dar so tudi večje razlike, saj plačilo ni določeno, ampak ga določi posamezno podjetje oz. ustanova. Ker ima veliko podjetij v Beli krajini finančne težave, je delo tukaj slabše plačano kot npr. v Ljubljani, je poVedala Andriševičeva. Imajo pa dijaki in študenti možnost, da si poiščejo delo tudi zunaj Bele krajine in Dolenjske. Dijaki in študenti večinoma ne iščejo dela, ki bi bilo povezano z njihovim študijem, čeprav vzamejo domovi za ostarele ljudi predvsem tiste iz srednje medicinske šole ali študente, katerih študij je povezan z medicino. Omejitve pri sprejemu na delo se lahko pojavijo tudi pri podjetjih, kjer gre za fizično zahtevna dela. Tukaj sprejemajo predvsem fante, medtem ko živilska in prehrambena industrija bolj zaposluje dekleta. Podjetja in ustanove lahko odpustijo dijake in študente, ki dela ne opravljajo kakovostno. Ker pa zakonodaja na tem področju ni urejena, se lahko pojavi tudi izkoriščanje. Takšne primere so že imeli na radovljiškem servisu; ko je delo opravljeno, podjetje noče dati plačila, češ da ni bilo kakovostno opravljeno. In da bi preprečili take primere, je seveda treba čim prej urediti zakonodajo. P. MOVRIN j^djsuhorobatji in lončarji robe dvodnevno rajanje ■ Letos rekorden obisk? ^štvaR-u •" EHni turističnega vnet0 D a se od začetka leta H Rib’rif/avliai0 za letošnji že 'io, 5 1 k' semenj, ki bo v nede- Ker.Ptembra. St'^aDL ^ ta etn°grafsk°-turi-^ed uveljavila kot ena h.0rgain ?biskanih pri nas, so c bnica ,atorh °b pomoči občine °d° s: ud' letos potrudili, da ' stereotip »iuim niviv-uup (vesa 'n 'on^arske dejav-. an bodo mojstri doma , Obrn »" "'Juu mojsiri uoma-Sbo v n° >z lesa izdelovali % ,mSa e suorte, kar si jih Nlnimn morte”) obogatili s acjavnos"arug'mi spremljajočimi ■ čpi ' !*'Se k sPrev°da po glavni uli-Nnot°zacc|ob 9.15, bo za-,% |j na konju, sledili mu l b , 'jc 5Qr. -Ja, pevci in člani če-drJšn ^avne8a Etnograf-ik! ua 1Z Hrovače pri Rib-' t» erbu anskiutripbovribni-»Ntvari.,, u Popestrilo deset kWt!*v slovenske ljudske DiICe’ Kamniški koledni- Tovri, m *variP'ut-prifarskimuzikar 'laJenr„e P,UPC hi Ragaconi, li ' “ 'k '** iVilUUCUlll SCo !’,Marjan Beton, De-k ^i. kt dolenjski harmo- b^ali' ri^anski muzikanti. ‘ Ure i 111 Plesali naj bi tja do ’ 0 bodo na svoj račun prišli tisti, ki kaj stavijo na modo, saj bodo uveljavljeni slovenski manekeni predstavili jesensko zimsko kolekcijo. Za povzdigovanje “adrenalina” bodo poskrbeli Sašo Hribar, pevka Nataša Mihelič in skupina Botri. V sejemsko ponudbo so se vključili tudi člani Ribniškega študentskega kluba; njihov dvodnevni program je zabavno športno obarvan, V soboto, 4. septembra, ob 9. uri vabijo na turnir v tenisu na igrišču v Gornjih Lepovčah, od 17. ure dalje bo na igrišču TVD Partizan nastop dvanajstih mladih glasbenih skupin, med 21. in 22. uro bo Ribnico “ogrel” glasbeno-pirotehnični spektakel Pur-Teater Gromki. Na semanji dan bo turnir v ulični košarki, pred “Cenetovo” hišo se bo od 13. do 18. ure predstavil poulični teater. Kmetijci bodo že v soboto, 4. septembra, na Marofu pripravili razstavo plemenske živine, nepogrešljivi udeleženci sejma bodo čebelarji, gobarji, rejci malih živali, dan odprtih vrat bo prvič imel tudi rokometni klub inles-Riko. Ob tako vsebinsko zastavljenemu programu, v katerem bo za vsakogar nekaj, prireditelji pričakujejo morda rekorden obisk. M. G. Milan Koletič pri delu Kljub invalidnosti ne drži rok križem Milan Koletič iz Črnomlja Jzdeluje betonske odlitke . ČRNOMELJ - Milan Koletič 'z Črnomlja se je pred štirinajsti leti v prometni nesreči, ko ®aje voznik v drugem avtomo-J *zs>lil prednost, težje po-odoval. Kljub zdravstvenim .^vam je še vedno delal v novomeški Adrii, zadnja štiri leta pa ne hodi več v službo. Na nogah je imel namreč kar štiri operacije, čakajo pa ga še tri. Toda kljub temu daje invalid druge kategorije, ne more držati rok križem. Ker hodi s pomočjo bergelj, se s tretjega nadstropja stanovanjskega bloka po številnih stopnicah težko poda na sprehod. Zato pa si je na balkonu uredil manjšo delavnico, v kateri odliva s pomočjo modelov betonske odlitke, ki jih potem obdela in pobarva. "Modele sem sicer kupil, vendar potrebujem kar dva do tri dni, da obdelam odlitek. Pomagata mi tudi žena in sin Milan, ki je po poklicu sicer pek, a ga delo z betonom veseli prav tako kot s testom. Veliko odlitkov, ki predstavljajo Marijo, Jezusa na križu, knjigo s posvetilom za 50. rojstni dan, pivca ali sv. Martina, sem podaril, nekaj pa tudi prodal, vendar po simbolični ceni. Ne gre mi namreč za zaslužek, ampak si s tem delom, za katerega mi ni znano, da bi se z njim ukvarjal še kdo na Dolenjskem in v Beli krajini, predvsem krajšam čas,” pravi Koletič ter s ponosom pove, da je njegove izdelke moč videti že v marsikateri zidanici. M. B.-J. Ob 70-letnici PGD Podturn Gasilci iz Podturna so v soboto, 14. avgusta, ob 70-letnici delovanja pripravili veliko slovesnost BAROČNI TRIO - V sklopu prireditve Poletje v Črnomlju je 20. avgusta nastopil baročni trio, ki ga sestavljajo: violinist Igor Grasselli, violončelist Igor Mitrovič in Milko Bizjak, ki igra na špinet. Nastopili so v Pastoralnem centru, njihov enoinpolurni program pa je obsegal šest glasbenih del, ki so jih ustvarili Tommaso Albinoni, Giovanni Antonio Sgatberoni, Johann Se-bastian Bach, Giuseppe Tartini in Georg Friedrich Haendel. Na koncu koncerta je član tria, Milko Bizjak, predstavil špinet, ki ga je sam naredil. Trio deluje v tej zasedbi že osem let. Igra dela znanih evropskih baročnih skladateljev in skladbe iz 18. stoletja, najdene v slovenskih arhivih. Med te sta spadali tudi skladbi Sgatberonija, ki so jih našli v študijski knjižnici na Ptuju. Vsi člani tria so hkrati tudi solisti. Trio je posnel že več zgoščenk in TV oddaj v seriji Glasbena dediščina Slovenije. (Foto: P. Movrin) zemljišču Marije Rotar “na Mlač-nicah” zgradili zidano gasilskS shrambo. Vsa leta je bilo delo društva zanimivo in pestro. Med drugo svetovno vojno so po kapitulaciji Italije veliko zaplenjenega orožja skrili med opremo v domu. Med veliko roško ofenzivo so Nemci opremo izsledili, gasilsko shrambo pa zažgali z opremo in orožjem vred. Leta 1952 so gasilci zgradili nov gasilski dom, ki še danes služi svojemu namenu in je središče družbenega in kulturnega življenja. Predsednik društva Stane Gorše je v soboto v svojem govoru poudaril napredek v društvu in se ob tem zahvalil za pomoč vsem sponzorjem, krajanom in prijateljem gasilstva. Društvo, ki pokriva največje območje v topliški občini, namerava odkupiti prostore trgovine, v naslednjih petih letih pa nabavo novega vozila s cisterno in visokotlačno črpalko, večji poudarek pa bodo namenili tudi izobraževanju gasilcev. Na koncu sta predsednik društva Stane Gorše in podpredsednik GZ Novo mesto Franc Bartolj najzaslužnejšim in dolgoletnim članom društva podelila gasilska odlikovanja in plakete veteranom. Ob 70. letnici delovanja je gasilcem čestital tudi župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk. S. M. Regresiranje šolske prehrane V osnovnih in srednjih šolah LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1992/93 subvencionira šolske malice osnovnošolcev in srednješolcev po vsej Sloveniji. Na začetku je subvencije prejemalo 11,4 odst. učencev in 18,8 dijakov, od šolskega leta 1997/98 pa prejema subvencijo . skoraj 23 odst. učencev in dijakov. Ministrstvo je za sistematično urejanje prehrane imenovalo programski svet, ki je sprejel kriterije za dodelitev regresirane prehrane: višina povprečnega osebnega dohodka v občini ter brezposelnost v občini, pri srednjih šolah se upoštevata še vrsta šole in izmenskost pouka. Šola na podlagi kriterijev (minimalno preseganje socialnega minimuma, brezposelnost staršev, dolgotrajnejši socialni problemi ali bolezen v družini, alkoholizem v družini, samohranilstvo...) izberejo učence in dijake, ki najbolj potrebujejo regresirano prehrano, in podatke o številu otrok posredujejo Ministrstvu za šolstvo in šport. Višina regresa v šolskem letu 1999/2000 bo enaka kakor lani: znašala bo 90 tolarjev dnevno na učenca in 120 tolarjev dnevno na dijaka. Ministrstvo bo zagotavljalo tudi brezplačno šolsko prehrano za vse tiste učence, ki bodo v šolskem letu 1999/2000 obiskovali 1. razred devetletne osnovne šole, njihovi starši pa prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu. Sola bo starše teh učencev obvestila, da lahko na šoli dvignejo obrazec - Vlogo za dodelitev brezplačne šolske prehrane. POČITNIŠKI DOPOLDNEVI V MUZEJU - V Dolenjskem muzeju so se šolarji vseh starosti in odrasli ves julij udeleževali muzejskih ustvarjalnih uric in delavnic: izdelovali in oblikovali so zgibanke, pisan nakit iz korald in makarončkov, vetrnice, šivali so igračke iz blaga, vezli. Pod vodstvom akademske slikarke Ane Guštin so otroci in odrasli slikali v akvarelu (na sliki). Delavnica je bila nadaljevanje že med šolskim letom začetega srednješolcem namenjenega spoznavanja likovnih tehnik. Del ustvarjenega je na ogled v recepciji muzeja in v Jakčevem domu. Avgusta smo nadaljevali z ustvarjalnimi uricami, od 24. do 21. avgusta pa bo v muzeju potekala delavnica spoznavanja vezenin. (I. T.) GODBENIKI IZ SOSEDNJE HRVAŠKE - Lira, 27-članska godba na pihala iz Kraljevca na Sotli, kraja v bližini Bizeljskega, pogosto gostuje na slovenski strani Sotle. To še posebej zato, ker je njihov dirigent Buco Rogu- -lič iz Krške vasi, znani trobentač, skladatelj in aranžer. Buco pravi, da znajo zaigrati več slovenskih kot hrvaških skladb in da je Lira vselej, kadar nastopi v Sloveniji, prisrčno sprejeta. Nazadnje je nastopila na vrtu gostilne Šekoranja na Bizeljskem. (Foto: M. Vesel) 96. ROJSTNI DAN SESTRE JUTE ŽLINDRA - Sestra Juta Žlindra je 6. avgusta praznovala rojstni dan. Rodila se je v vasi Podpeč v družini s sedmimi otroki. Kerni bilo denarja, ni mogla študirati, pri 25 letih je vstopila v samostan, po noviciatu pa je odšla v Mostar, kjer je delala v bolnišnici. Največji del življenja je preživela v Srbiji, delala je kot gospodinja v kuhinji, na vrtu in v župnišču. Sestra Juta pravi, da je še nikoli ni bolela glava in da tudi sicer ni bila nikoli bolna. Ker je želela starost preživeti v domovini, so jo 1992. leta sestre sprejele v dom Trebnje. Tukaj so jo na njen 96. rojstni dan obiskali predstavniki Rdečega križa. GASILSKA OL1MPIADA - Predzadnjo avgustovsko soboto sp prizadevni gasilci PGD Kamence iz Novega mesta na športnem igrišču pri OS Bršljin pripravili že peto gasilsko tekmovanje v suhem gašenju in štafetnem teku, posvečeno spominu nekdanjega predsednika društva Franca Sitarja. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst moških in šest ženskih desetin iz vse države. Med gasilci so zmagali člani PGD Šmartno na Pohorju, drugi so bili gasilci iz Strekljevca, tretje mesto pa so dosegli člani domačega moštva PGD Kamence. Med ženskimi ekipami se je najbolje odrezala destina iz Loke pri Mengšu, druge so bile gasilke PGD Stranska vas pri Semiču. Gasilstvo Slovenije je v polnem razmahu, zato je mala gasilska olimpiada v Bršliinu pritegnila številne gledalce. Na sliki so mlade gasilke PGD Kamence, ki so po športnem boju zasedle tretje mesto. (Foto: B. Avbar) PODTURN - V tistih časih, ko so bile s slamo krite hiše, odprta kurišča in črne kuhinje, je bila ustanovitev protipožarne službe več kot nujna. Podturnsko gasilsko društvo je sprva štelo 26 članov, s prostovoljnimi prispevki so nabavili motorno brizgalno, cevi in drugo orodje. Leta 1931 so na PLAKETO VETERANA - Podelili so jo tudi edinemu še živečemu ustanovitelju društva Ludviku Markoviču (poleg je predsednik PGD Podturn Stane Gorše). 10. ROCK DELAVNICA V AFRIKI TREBNJE - Do 1. septembra se lahko za 10. rock delavnico, ki bo letos v diskoteki Afrika v Trebnjem, prijavijo ansambli oz. bandi organizatorju Janezu Ilnikarju (Cankarjeva 32, 8210 Trebnje ali na GSM 041/818-659). V petek, 10. septembra, se bodo predstavili prvi štirje prijavljeni bandi. Finale bo decembra. Za zmagovalca je nagrada 15 ur studijskega snemanja. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA ČRNOMELJ - V soboto popoldne je 38-letna S. F. iz okolice Črnomlja vozila osebni avto iz Črnomlja proti Metliki. V naselju Grm pri Podzemlju je dohitela osebni avto, ki gaje vozil 49-letni Z. V. iz Semiča. Z. V. je začel zavirati, in ker je voznica vozila v prekratki varnostni razdalji, je kljub zaviranju trčila v njegov avtomobil. V nesreči se je voznica lažje poškodovala, njena sopotnica, 44-letna J. M. iz okolice Črnomlja, pa je dobila hude poškodbe. Obe so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na vozilih je nastalo za okrog 150 tisočakov škode. TUDI PLANINCI NISO, KAR SO BILI Nedeljskega planinskega slavja na Mirni gori se je udeležila množica ljudi in na prvi pogled bi človek rekel, da gre za planince, saj so bili skoraj vsi v gojzarjih, nekateri so si navlekli celo že skoraj pozabljene pumparice, a že pogled po zaparkirani cesti proti dolini, predvsem pa travniki na Planini, polni avtomobilske pločevine, so dali vedeti, da očitno tudi planinci niso več to, kar so nekdaj bili: ljudje, ki se z nahrbtnikom peš vzpenjajo na hribe in gore. Da so se planinski časi res spremenili, priča tudi napis na vratih planinskega doma na Mimi gori: “Prosimo, da s seboj prineseno hrano konzumirate v predprostoru ali na dvorišču!” Včasih je v planinskih kočah veljal drugačen red, a planinci se očitno spreminjajo, tisti, ki malico prinesejo v nahrbtniku, pa veljajo za drugorazredne. Prednost imajo tisti, kise na planino pripeljejo z avtomobilom in v koči naročijo divjega prašiča ali košuto v omaki. GASILSKO TEKMOVANJE POPESTRILO VROČO NEDELJO LOŠKI POTOK - V nedeljo, 8. avgusta, je občinska gasilska zveza Loškega Potoka pripravila drugo občinsko tekmovanje. Sodelovalo je 11 tekmovalnih skupin iz petih društev, medtem ko se društvo s Trave tekmovanja ni udeležilo. Nastopilo je 110 tekmovalcev, na regijsko tekmovanje pa se je uvrstilo 5 ekip, in sicer: člani A-skupine iz Retij, člani B-skupine iz Travnika, mladinke s Hriba, pionirji iz Retij in pionirke Travnika. Podelitev pokalov in priznanj je bilo pred gasilskim domom Retje. ir@[p)®[pft§ag@ • g® ero O DTra d w® ©G B • ©OODs® • cal® [pH® o • [?®[p)®[?Gag® • 2SQ[roGiJiJDBw®©E0 • ©DOOs® • csD® pBž NASE KORENINE Češnjevec z Gradnika Vino iz kamnite zidanice se zlato zablesti v kozarcu. Njegova žlahtna vsebina prijetno osveži vroče grlo in razveseli srce. Nad vinogradi in domači-jai#i v belokranjski vasi Gradnik se cmari vroč avgustovski dan, kamnite stene škinčkove zidanice in vino, ki ga iz njene notranjščine prinese stari gospodar Tone, pa še dihajo hlad. Gradnik je zanimiva vas, drugačna od večine belokranjskih in dolenjskih. Ob hišah so hlevi in druga gospodarska poslopja, tam, kjer bi človek pričakoval sadni vrt, pa zelenijo vinogradi in ob njih stojijo vinski hrami, škinčkova zidanica je ena od teh in pred njo sedimo sredi tega vročega avgustovskega dne. Skinčkov Tone se pravzaprav piše Golobič, a pod imenom Skinčkov ga poznajo ljudje na tej in na oni strani Gorjancev. Tako se namreč pravi hiši, v kateri živi. Eni od hiš, ki je v rodu. Drugi se pravi Moverno-va. Gornja in dolnja so jima tudi rekli. Kako je do tega prišlo, poskušam razumeti, ko se s Tonetom v prijetni senci pred zidanico poglabljava v mladostne spomine: “Sedeminosemdeset sem jih že vrgel čez rame. No, star še nisem, le dolgo sem že na svetu!” se pošali in srebne hladnega belokranjca. “Mamo Nežo, rojeno v škinč-kovi hiši, je še kot deklico vzel k sebi njen stric Štefan, ki se je k Movernovi hiši priženil in ni imel svojih otrok. Bilje Malenškov ali po domače Odamkov iz Malin. Neža je pri njem odrasla in se poročila z Jakobom Golobičem iz Sadinje vasi pri Semiču. To je bil moj oče. Jakob je večkrat odplul v Ameriko. Delal je v San Franciscu, Montani in Clevelandu. Povečini je rudaril. Onkraj je počakal, da je minila prva svetovna vojna in se potem za stalno vrnil. Obnovil je škinčkovo hišo, dal zrigolati vinograde in podreti stari his. Najel je kamnoseke in ti so kamne, ki so jih pri rigolanju izruvali iz zemlje, lepo oklesali in postavili to zidanico.” Mogočne kamnite stene škinčkove zidanice so takoj pritegnile mojo radovednost. Zdaj je skrivnost pojasnjena: za njimi se skrivajo ameriški žulji Jakoba Golobiča. Tudi njegov sin Tone ni imel lahke mladosti. Na njegovih plečih je slonela usoda Movernove in škinčkove hiše. Bil je namreč edinec in, kljub temu daje bilo pri hiši kar nekaj poslov, je bilo treba kmalu poprijeti za delo. Ko seje oče vrnil, je bilo lažje. Tone se spominja polnih hlevov živine in dvorišč, ki so gomazela od perjadi. “Hodili smo na sejme v Metliko, Gradac, Novo mesto in Karlovec. Tam smo prodajali in kupovali. Spominjam se karlovških sejmov. Daleč je bilo, a do doma smo že nekako prišli s konji, voli, kravami ali prašiči, vse to je imelo štiri noge, pa smo gnali po bližnjici do doma. Huje je bilo s purani in drugo perjadjo, ki jo je bilo treba celo pot nositi.” Pa ni šlo drugače, potrpeti je bilo treba. Oče Jakob je v obnovljeni škinčkovi hiši uredil pušenšank. Marsikateri liter vina, ki sicer ne bi našel kupca, je tako rajžal na mizo, zraven pa še kurje ali puranje bedresce ali svinjska pečenka. Tam od Metlike, Črnomlja in celo od Novega mesta so prihajali ljudje na izlete in se zraven tudi pošteno podprli. Ko je bilo za lakoto in počitek poskrbljeno, so zaigrali domači godci in rajalo se je dolgo v noč. Danes toliko govorimo o kmečkem turizmu kot o postranski dejavnosti, ki naj bi kmečka gospodarstva obdržala nad vodo. Pa je treba vendarle vedeti, da vse to ni nič novega, da so umni gospodarji kaj takega že zdavnaj počeli, če so le imeli možnost. Tone se spominja tudi bregeš, hlač iz domačega konopljinega platna, ki so jih moški v teh krajih med obema vojnama še nosili: “Tako so te opraskale, da si bil ves krvav. Pa ni bilo pomoči, moral si jih nositi in se jih navaditi.” Potem je tu še domače žganje, ki so ga kmečki gospodarji kuhali in ga prodajali v mesto. Tudi Tone je nabiral slive in drugo sadje ter ga, prekuhanega v žganje, prodajal gostilničarjem od blizu in daleč. Posebnost pa je bil njegov češnjevec. “Nekoč sem ga ponudil Peru, novomeškemu gostilničarju, s katerim sva bila dobra prijatelja, pa mi je rekel, naj mu pripeljem vsega, kolikor ga imam. Prav na vse svete sem zapregel konja in mu ga zapeljal poln petdesetlitrski sod. Pri Peru so se radi ustavljali okoliški kmetje, ko so prišli po raznih opravkih v mesto. S Šilcem mojega češnjevca so si privezali dušo in kmalu je pošel.” Kdo bi si mislil, da bom tukaj, v belokranjski vasi na drugi strani Gorjancev, slišal pripovedovati o novomeškem gostilničarju Francu Peru. Pred kratkim sem v knjigi “St nemalo učiteljskih kandidate je za začetek dela usposabljal učiteljskih tečajih in začasno P na 4-letnem učiteljišču. Leta 1958 je bila uzakonjen* enotna osemletka, temeljna za vse nadaljnje izobraževanj ^ srednji stopnji, tudi za.na,*:?x„ in letno gimnazijo. Le učitelji kasneje vzgojiteljska šola st V stali 5-letni strokovni šoli- ^ . četku je enotna osnovna so življala občuten letni in ge cijski osip, ker sta bili v vzg E izobraževalnem procesu p romno upoštevani pedagos . čeli individualizacije in n° • diferenciacije. Zakon o os• šoli iz leta 1980 je med drug potrdil celodnevno osnovn , . | v praksi. Za materialni razv J j stva pa so četrt stoletja s izobraževalne skupnosti. c | ku 80. let pa so se slovenski vsiljevala skupna prograrn ,m0či dra. Tovrstno vsiljevanje nauu ^ jc bilo predvsem po zaslugi ntf kulturnih delavcev razkrinkal kulturnih delavcev umaknjeno z dnevnega re^a' se Proti koncu 80. let pa ^ začele priprave na devetletk • nekaj letih intenzivnih^1 primerjav in priprav 1996 v parlamentu potrjen j), o osnovni šoli, ki je P® oh U3UUV11I avsu, j r stvari uzakonil devetlet > ^ vezno za šest let stare otro >, se bo začelo poskusno ^ 42 slovenskih šolah v šolsk .j kije pred nami. V območni Zavoda RS za šolstvo Novo Jd za ~ j -je U3 so za uvajanje dobile sog -novne šole Globoko, Krtu J-. tlika in Semič. Dosedanje P e j, ve za tak prehod so bile s p3ti vsestranske, zato smenjo^ lspehe. To bo pomemben gj. za nadaljnjo kakovostne) jj novno šolo. Mnogo stvari sestavin se v praksi ze u ne in Da bo lahko dajala naerm ^ pričakovane rezultate, P j jn ba vanjo vložiti stroko, Jiianj3, tre- ■ Jrizadeva# neodtujljiva vzgojna po* ^ ^ so Samo dobro pripravljen^ ~gvem. dobile licenco za delo po . p0-Še to je treba podčrtat'- ^ ^ stopno uvajanje deveti vjde- prepuščeno stihiji- apr ... način nje rezultatov bo naj ^ uSpe5; za pravočasno, pravšnje' ^Q(j0 v no svetovanje vsem, ljeW praksi pomoč želel, ah P°l vali. , . i^toss*af3, Naša osnovna šolaj , 225 let (od 1774. do«19 Kja 155 let (od 1774. do obvezna za šest let s j099-1 nato pa 70 let (od 1929^ os; za sedemletnike. scfara l30(fn novna šola pa je let°s . | ta 19? (od 1869. do 1999.). Odleglo, smo imeli uzakonjen jevetl^ kije lahko načrtovalcem ^ \,o ke marsikaj pov**8’1delat* „rt. , iesll«"'^",,,^ novem. V šol. Ietu .eStletn'^ bomo torej imeli Pr'|;t[lo£)ovan)'. - devetletki. Drugi se " ,ediT postopoma zvrstili v na ^ y 0s letih. Tudi učitelji za«-, f novnih šolah si ze u,„ dobivajo fakultetno izobm^ Zaželimo učencem in ajn0 pot. v devetletki srečno1 ^jej0 saj takšno željo p c^pri^E zaslužijo. Naj se po | kenn ! vam uspehi v novem šo'^.k, N tudi v vrtcih, v osn orogranL delala po 8-letne« • • um m tovno vsem poklicnim »■ šolam, splošnim J1' oico''t ,0 gimnazijam ter višj.m ^ šolam m seveda^^ n0v kot odrasli pri sveža znanja 161 DOLENJSKI LIST ^©^©Ptisi® • g®OD0KR)OW®©GB • ©Ofife® • (S®[j2)0®0 • D3®^®^®!® • g®[fi)0[]TR)0W®©tt0 • ©OBDs® • (s0®[pO©B ESLPASME bordf.r collie Pes dobrodošla pomoč ovčerejcem Jelinih na Grabrovcu pri "jet! so se od nekdaj ukvarjali z sakimpo malem, tako kot na mar-maeri srednje veliki belokranjski nmetf Imeli so vole, nekaj krav, na l‘vah so vzgajali vse, kar raste v Wt kranmL Leta 1990 pa je prvič * hiši drobnica: enega vola so mrečzamenjali za trinajst ovc. A fa!. mti pomislili niso, da bi se “feb intenzivneje ukvarjati z 7o ,rel0- Ovce so pripeljali k hiši krme Zat°’ P°iedle de^ » Štiri leta pozneje pa je Andrej Pnčel kupovati plemen-„1 °yčice. Kmalu se je razširil s s, da ima nekoliko več ovc in k i, ®° začeli prihajati ljudje po nin p ’ da so jih pekli na raž-veliV PrašeYanje je Postalo tako valti-■ mu je vedno primanjko-Sln i'IVali’ zat0 Jc začel po vsej 0v„J®n!P kupovati plemenske kontroliranih tropov. Da-že 1»n '-ma skupaj s podmladkom ki r„ »ce Pa prišteje še jagenjčke. °krop kA31 ?ečenka’ j'h Je že 'ančno - AndreJ Pravl- da je ze na- ti stev',a ne ve nikoli, kaj-rai v v Se sk°tijo novi in sko-p0v sa. dan kakšnega proda. nam™a?E P° jagnjetih je nima, v to*>ksno, da s prodajo ker Prav gotovo tudi zato, spo7i? pU, e|ji pečenke z ražnja govih Živah krw°Lbr0je meS° n,€r začeti • konca marca ah snena a aPrila Pa vse do prvega cele h namrcč na paši. Zunaj so pravi ,?eve ‘,n n°či» a gospodar lih naPa.s,e ttkoli ni zgodilo, da bi telinrPadleživa,i :d' hi se jih ho- Andr0asJld *judje- Vendar je imel prese|J d°slej kar precej dela s ievanjem drobnice z enega na drug pašnik. Razdeljeno jo ima v tri črede, vsak dan pa jo premakne v drugo ogrado. Po približno štirih tednih jo spet vrne na isti pašnik. Uredil si je namreč kar deset hektarjev ograjenih pašnikov, poleg tega pa kosi petnajst hektarjev travnikov. Precej zemlje ima v najemu, marsikdo pa ga celo prosi, naj pokosi tudi njegovo zemljo ter s tem prepreči zaraščanje in ohrani kulturno krajino. Prav zaradi nenehnega preseljevanja drobnice, kar pomeni tudi veliko tekanja za živalmi, ga je pred meseci pritegnil prispevek v Drobnici o psih pasme border collie. “Gre za angleško pasmo, križali pa so škotskega ovčarja in valežanskega psa. Vzgojili so pse, ki se udeležujejo lepotnih tekmovanj ter delovne, ki so sicer primerni tudi za tekmovanja, kot je na primer preskakovanje ovir. Mgne so seveda zanimali delovni psi. Preko interneta sem se povezal z mednarodno organizacijo ovčarskih psov iz Velike Britanije, in ko sem dobil vse potrebne informacije, sem letošnjo pomlad odšel v Wales k ovčerejcu, ki vzgaja tudi pse. Za Wales se nisem odločil zgolj po naključju, saj je poznan kot ovčerejska dežela. Na tri ovce pride po en prebivalec,” niza Andrej, ki si je v Veliki Britaniji izbral psico Sano, s katero sta skupaj vadila delo z ovcami in se navajala drug na drugega. Črnugelj pa nikakor ne more pozabiti, koliko težav je imel, preden mu je uspelo Šano pripeljati na domače dvorišče. “V Sloveniji so me pošiljali od vrat do vrat, nihče pa mi ni znal natančno povedati, kaj potrebujem za uvoz psa. Dovolj žalostno je, da so mi z britanskega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in prehrano poslali sporočilo, kaj vse potrebujem in na koga se moram pri nas obrniti za uvoz psa,” pravi Andrej, ki se še potem, ko je dobil vsa dovoljenja in zdravniška potrdila, ni rešil težav. Sano, ki je prišla k nam z letalom, so spremljale težave tudi med prevozom. Danes ima Andrej že dva border collija. Iz problemov, ki jih je imel pri uvozu Sane, se je veliko naučil. Tako je nedavno, ko je bil zopet v Veliki Britaniji, pripeljal s seboj še dvomesečnega Scota. “Name so naredili ti psi dober vtis prav zaradi tega, ker so zelo inteligentni in jih je mogoče veliko naučiti, poleg tega pa so deloholi-ki. Ves dan bi delali in prav nesrečni so, ko morajo počivati. Vendar pa niso čuvaji. Za ljudi jim je prav malo mar, ko pa zagledajo ovce, že čakajo na ukaze. Sicer pa so zelo skromni,” pripoveduje Črnugelj. In za kaj so še posebej primerni? “Border collie lahko zbere skupaj ovce na pašniku, da jih požene iz ene staje v drugo ali v hlev. Lahko oddvoji eno ali več ovc, ki jih potrebujejo za cepljenje, pregled, striženje, zakol,” našteva. Pse je moč dresirati s piščalko, besedo ali gibi. Sani, ki je stara petnajst mesecev, daje navodila z gibi ali pa ji jih pove v angleščini, tako kot so jo naučili, preden je prišla v Slovenijo. Prav zato je prejšnji mesec pripeljal še mladička, ki ga želi vzgojiti po svoje. S seboj je prinesel tudi posebno piščalko, s katero dajejo navodila psom v Walsu, saj so na širnih pašnikih marsikdaj predaleč, da bi ukaz slišali ali videli. Sicer pa so osnovni štirje ukazi, po potrebi pa se jih psi lahko naučijo še veliko več. Andrej prizna, da njegove ovce niso navajejie psov, tako da mora bolj kot Šano sedaj uriti drobnico. Vendar pa Črnugelj, ki velja za največjega ovčerejca v Belijcrajini poudarja, da te pasme psov ne priporoča rejcem drobnice, ki imajo manj kot sto žjvali. Črnugelj ne taji, da ga je Šana, ki je druga psica te pasme v Sloveniji in edina v Beli krajini, veljala kar okrog pet tisoč DEM. Prav zato, da bi se mu povrnil del stroškov, razmišlja, da bi vzgajal te pse tudi za druge ovčerejce, čeprav poudarja, da je zanj še vedno najpomembnejše, da bodo pri ovčereji pomagali njemu. “Seveda je moja dokončna odločitev o reji psov odvisna predvsem od tega, kakšno zanimanje bo zanje v Sloveniji. S Šano sem se že predstavil na razstavah in ljudje so si z zanimanjem ogledali prikaz dela. Nekateri so prišli po nasvete tudi domov. Kdor koli se bo še odločil za border collie, mu bo vsekakor lažje kot meni in Šani, s katero v Beli krajini orjem ledino. Zavedati pa se moramo, da se, ko bo naša država v Evropski uniji, ovčereja z manj kot 500 ovcami ne bo splačala. Takšnemu tropu pa en človek ne bo kos, a ker so delavci dragi, bodo še kako prav prišli prav psi, ki poleg hrane in pozornosti ne zahtevajo nobenega plačila,” pravi Andrej, ki se je prav v Walsu naučil, kako je mogoče biti tudi z malo delovne sile kos velikemu tropu. MIRJAM BEZEK-JAKŠE O Srbiji so vedno odločali drugi! Zu>tanie n'škifašizem(!) ameriške >)r,tanti-Jn!n‘slr'ce ‘n predsednika skej,a v V. jC lerprepotentnost srb-ilasti srhda so treti° Jugoslavijo, ^hnili 7 ’ na Pra8u 21. stoletja 8°tov0« »St0 -et nazai - v veliko ne-Sradon,’- "2 Je v avtobusu med Beo-te radj:^ kom, ko so se z lokal- radiih "*> w -ja p/ v Podaje, ki ves dan khe w°cila nemške postaje Deut-s,°letia C’ odvrtele zadnje kitice pol vedane srbske pesmi P°vedal e, Sj sPremite se, četniki", 'ičaj r,desetletni Kragujevčan. učafL'naesetletni Kragujevčan. ?ICf na n 6 ‘Z ,srednje srbske bolniš-^"‘dirani'^10' P° P°škodbi od bom-ie bil J? lov'ame Zastava, v kateri ,udi tistpoai,z nekaj tisoč sodelavci n« najv£a ne< ho so Natova letala “S,/. srbsko tovarno in tretjič L. Mar vC t0n s!reliva. PuZnatrS n' b*k> strah, da bi se v ?di s nl»>-l^,od ruševinami in zogleni neV' ev'no’” sem 8a vprašal. 'ekajHnl' z8oreli, saj smo bili po 'anju n. a??1 protestnem zboro-i^aril! ku en'> k^aj k0 sovrag 1 v hodni Jnudoma smo se umakni-)u®herip , P01*, črnijo, nekakšne kanali.znotraj tovarne, ko so le- s ni,,--1 ruševinami in zi ^*j neki °’” sem 8a vpr "ritajdnn z8°reli, saj smo bi rinju nt nyro protestnem zboro- J ril! Nem a ni’ kdaJ bo sovra8 ■ ■ ilodnil, ma Smo se Umakni-Skerjp ke P°d zemljo, nek, ab odl|,, notraj tovarne, ko '^PojašniL0 Vam° prilezH —” > eS'* Prcsenečen sem bil, ko nn? z8°dbam prisluhnil še v k >ZmpH°Vor'b’ Vedoč približno, ,arvi, ai;: vPfašanih sodi kateri j vi Vsaj blizu njej, so bili nji-Jasni “J? °ri neverjetno kristalno bf^a pošaatS,ie„naPadla naEcčia '»5 so le-ven,’ L°jaška nns,nas je napadla največja i voina iSt te8a stoletja, a to ni Sl v ’u at°ri bi Srbi s krvjo na «0i°tretir, amb' domovine, pisali r ^dela .Rodovino. Slobo in Mira n > na sv, ate,re8a hudiča sta pokli-c.njeSrh^e y°rišče, zato je bilo d cer Je n)una zasebna zadeva. ,>ovin;; ,° ,najnovejši kalvariji j^ntofi’ k j° družinska stranka na iSka^a Šešlja slavi kot Ssti” ? Več Pripovedujejo “re-M^llbrnre? poklicani, da na n aJ Pa Dr„ ,IJ0 s,veto srbsko zemljo, > ptesti in y°ja^imi poveljstvi s m evain _i® .a.dovnimi stavkami e^no vn1! dnevnic za dvo- in°iska Vanje. la °roži,^ ic z opremo, tehniko *’' '1° Pravočasno umakni- TVn(‘ ............... »*!L* rezpr. Pravočasno umakni-so r-> lokacije. Po večjih CeMrnjemh 'n kanonc Postavili >Jpra,_J h nasehj. Letališča so lIŠOtltrKnuijli, L.!n Prazno ““'“-"J. r.etausca so 'Skonajsod°bnejša letala in 1 P()p;.i.,crT)° so Se pred politič-le okrlV1]1 shrdi na varno, v taia... ^ letališč, ki so bili že Sk0 le oTrn""T SKnl> »a varno, v l'i|(VI'aj Zgraf a''Sč, ki so bili že %J'° ntede|il’ .mi.Je zaupal čast-t|,. 1'nstl n ljudmi sploh ni več s? izrn’pH iC vei" niescev prebil na »d eCni nr^,liSčv ožji Srbiji. kta|Pr°sno h 1° vcs čas v<>jne t>r, .(Sčav i b°nrbardirali zlasti c Dri t u^Vcih Pri Kraljevu in ^>PrmŽ,Cah-Obrambi, jim je " Pretilo V Zv'jačo, saj so v ra tudi iz električnih drogov, papitja in z barvami “delali” letala (makete), ki so bila ob mraku tarča silovitega napada. “Naslednji dan je CNN poročal, da so pri Ladevcih uničili najsodobnejši mig. Vojakom se je adrenalin dvignil, veselje je bilo še večje kot ob sestreljenem B 27 pri Šabcu. Ja, sestrelili so naš mig iz električnih drogov. Amerika pa taka, sem si mislil. Zdelo se mi je, kot da se gremo četnike in partizane,” mi je pripovedoval rezervni častnik. Zgodbice s frontne črte so še zlasti sočne ob kozarčku “prepečenice” in ljudske glasbe, v kateri so v ospredju pesmi o “Deneralu Draži”, čigar petdesete obletnice obsodbe na smrt so se spomnili sredi julija. (Vnuk nekdanjega poveljnika četni-ških enot je danes župan Beograda.) Novi Sad, pravijo mu tudi srbske Atene, je zaradi porušenih mostov na Donavi razdeljeno mesto. Srbija z Vojvodino spričo tega ni bila nikoli pretrgana, saj je bil glavni most prek Donave pri Beški, dvajset kilometrov od Novega Sada, kjer je administrativna meja med republiko in pokrajino, le delno poškodovan. V manj kot štiridesetih dneh po vojni so mu obnovili lok in zdaj je spet prevozen; uradna oblast pa je dogodek označila kot zgodovinski. V vojni je veliko utrpela zlasti Šumadija, osrčje Srbije. Čačak, Kraljevo, Kruševac, Užice, Valjevo in Šabac so ostali brez dobičkonosne industrije in več kot dvesto tisoč delovnih mest. V Čačku so letala trikrat bombardirala tovarno Sloboda. Skoraj v celoti je zravnana z zemljo, na nekdaj uspešno podjetje spominjajo le nepoškodovan dimnik in upravna stavba ter vojaški del, ki je menda pod zemljo. To mesto na Moravi je bilo zaradi opozicijske drže še v prejšnji Jugoslaviji odrinjeno od Beograda. “Sinko moj, mi se nismo dali kralju Aleksandru, Titu in Slobodanu Miloševiču, še Vuku Draškoviču smo povedali, da ga je hudo polomil, ko je šel v rdečo-levičarsko vlado,” mi je ob osrednji tržnici prišepnil Jovan, 70 letni ulični prodajalec stare šare. Sploh je bila vsa Šumadija siva lisa na političnem zemljevidu, saj o Srbiji niso skoraj nič odločali ljudje iz njenega osrčja, ampak “uvoženi Srbi”. “Miloševič ni Srb, saj nam drugače ne bi prizanesel toliko gorja, Šešelj in Draškovič sta Hercegovca, Marjanovič (predsednik vlade) jc iz Knina, drugi politiki so doma iz južne Srbije. Črnogorci? Njihov rojak, vožd z Dedinja, dela zanje, a narod slepi, češ ne bomo jim dali, da se odcepijo. Naj gredo k vragu, tudi oni (Črnogorci) so v vojski, policiji in državni upravi zasedli vsa pomembna mesta po Srbiji. Kakšna neki smo mi država, ki šteje okrog deset milijonov duš, a pred Črnogorci - menda jih je nekaj več kot pol milijona - se nam tresejo kolena,” je bil še bolj razburjen tistega dne najstarejši trgovec na čačanski tržnici. Vsaka po svojeTSrbija in Črna gora utirata pot v prihodnost. Nad srbsko so se že zdavnaj zgrnili sivi oblaki. Vojna je sicer močno osiromašeno gospodarstvo še bolj pahnila v brezno. Neodvisni ekonomisti so “določili” črno prihodnost: gospodarsko raven iz 1990 bo Srbija s sedanjo oblastjo ujela šele čez 30 let. Povprečna plača je julija znašala okrog 560 dinarjev (petdeset mark), seveda če jo še sploh prejmejo, potrošniška košarica pa je bila desetkrat dražja. Življenje na podeželju gre svojo pot. Tam se veliko ni spremenilo, ljudje delajo kot mravljice in se sprašujejo, kdaj bodo dobili nekdanje devizne prihranke, kaj je z denarjem od “preporoda Srbije”, kam sta izginila “gazda Jezda” in “teta Dafina” (zasebni banki v času vojne na Hrvaškem in Bosni, ki so ju prevarani državljani polnili pod pretvezo velikih obresti). Država se zaveda, da imajo kmetje še skrit denar pod posteljo, in z zvijačo pobira da- vek. Prejšnji mesec so začeli pri registraciji osebnih in tovornih avtomobilov zaračunavati še po 500 dinarjev “mostnine”. Denar naj bi šel za obnovo porušenih mostov - če bo. Vojna je iz mest na podeželje pregnala staroselce, novodobne begunce, ki so se ponekod pridružili sotrpinom iz Krajine in Bosne, o kosovskih nesrečnikih nihče niti ne govori (končno, vsi Srbi v eni državi, pravi ciničen grafit na vhodu v Beograd). Ti so nekakšni balkanski Palestinci, saj skoraj nihče izmed njih, razen tistih, ki so bili rojeni v Srbiji, ne more dobiti državljanstva in drugih uradnih dokumentov. Trgovine so založene kot nikoli doslej, povsod pa prevladujejo italijanski izdelki, vedno več je nemških, nikakršnega blaga pa ni videti iz “bratskih pravoslavnih držav”. Trgovina cvete tudi na ulicah, tam so zelo dejavni dilerji, ki kupujejo marke po dvanajst dinarjev, kar je za trideset odstotkov več od uradnega tečaja. Srbija je medijsko močno okleščena, saj so do tal porušeni skoraj vsi oddajniki. Prvi televizijski program po rezervnih linijah sicer seže v domove, a ga skoraj nihče ne gleda. Ljudje čedalje vec poslušajo radio Slobodna Evropa, Glas Amerike in Deutsche Welle. Na lokalnih postajah po 24 ur predvajajo narodno glasbo, vaške gostilne so nabito polne, tombola in druge razvedrilne igre so mnogim postale “duševna hrana”. Posamezniki imajo v denarnicah dovolj cvenka za svojo dušo. Le kako naj drugače pojasnim “ka-fansko” razkošnost in njihove siceršnje težave, a pri tem jim je malo mar za nevarne vožnje z izrabljenimi vozili (na cestah mrgoli Zastavi-nih vozil) ali neurejeno komunalnoi ANDREJ ČRNUGELJ S ŠKOTOM IN ŠANO - Črnugelj ne taji, da se je pri delu z ovcami že marsikaj naučil od Sane, izkušnje pa mu bodo prišle še kako prav pri vzgoji dvomesečnega Škota, ki ga želi vzgojiti po svoje. Vendar so sedaj mladičku bolj kot resno delo pri srcu norčije, kar Šani, ki bi ves dan po Andrejevih navodilih “urejala” ovce, ni najbolj všeč. (Foto: M. B.-J.) HEMOFILIJA Srečkovo življenje je en sam boj infrastrukturo in cvetoča smetišča tudi na robu večjih mest. “Poletje bomo nekako preživeli, pozimi bo hudo. Na vasi ne bo težav, v mestih pa se bodo greli s telovadbo. Sicer pa bodo večja mesta po Srbiji septembra “ogreli” tudi študentje, ki so že napovedali pohod na Beograd,” pojasnjuje upokojeni profesor. Poldrugi mesec se po srbskih “čaršijah” dogaja ljudstvo. Zveza za spremembe, ki jo vodi “izdajalec” Zoran Djindjič, potuje povprek in počez po Srbiji in ljudstvo prepričuje, da mora Miloševič oditi. Za njimi se je “zbudil” tudi spreobrnjenec Vuk Draškovič, ki Miloševiču ponuja “še eno priložnost”; če “popravnega” ne bi opravil, potem naj gre v - Haag. Ljudje vse manj govorijo o bombardiranju, večina jih je prepričanih, da poseg Nata ni imel nič opraviti z Miloševičem, najbolj prizadeti so bili navadni smrtniki, na Kosovu pa so razmere ušle nadzoru mirovnih sil, ki ne bodo mogle nikoli uresničiti miru med Albanci in Srbi. Kosovo je torej za Srbijo (navadnim ljudem je to malo mar) dokončno izgubljeno. Njegove “prodaje” se je sprva lotil Miloševič, ki ni znal (hotel) pravočasno zdraviti bolestnega tkiva nekdanje jugoslovanske federacije. Sveto srbsko zemljo, s katere je po prihodu mirovnih sil (kakšna ironija) zbežalo več kot 120 tisoč Srbov (v pokrajini jih je ostalo še okrog 50 tisoč), je iz pravnega sistema zvezne države iztrgala mednarodna skupnost. “Bojim se, da gre takšna opozicija socialistom na mlin. Draškovič bi moral v senco, Djindjič ni po volji (večinskemu) narodu, preveč je narcisoiden, v obeh po žilah teče bosanska kri. Na Balkanu smo ta hip občutljivi tudi za te podrobnosti, žal. Čeprav je v desetletni vojni - začela naj bi se 1989 ob Miloševičevem govoru na Gazi mestanu na Kosovu - državo zapustilo več kot dvesto tisoč mladih, bi se v (ožji) Srbiji zanesljivo našel kdo, ki bi rekel: “Dosti vas imam, hočem biti vaš Willi Brandt! Dedek Avramo-vič, pred petimi leti po Šešljevm sce- Pred petinštiridesetimi leti, ko je bilo Srečku Šuštarju iz Metlike dve leti, se mu je lupina od jabolka zagozdila med zobmi in ga ranila. Začel je močno krvaveti in zdravniki so ugotovili, da je Srečko prišel na svet s hemofilijo, podedovanim nagnjenjem k težko ustavljivim krvavitvam že iz neznatne ranice, ker se kri nerada strdi. Od takrat je njegovo življenje en sam boj. Saj je tudi Srečko kot otrok, tako kot njegovi vrstniki tekal naokrog in skakal, vendar se je moral vedno paziti. Bog ne daj, da bi padel! Se danes ve, kako hudo mu je bilo, ker ni smel sesti na kolo. A se je navadil, da se mora bolj paziti, in tudi otroci, s katerimi se je igral, so vedeli, da ga ne smejo udariti ali poriniti, pač pa paziti nanj. Že v osnovni šoli pa so se pričele težave. Vse pogosteje so se oglašale bolečine. Zato si po končani osemletki ni mogel predstavljati šolanja v drugem kraju, saj se ni mogel voziti, kaj šele da bi ostal v internatu. Edini način, da je prišel do poklica, sta bila dom in šola za invalidno mladino v Kamniku, kjer se je izšolal za RTV mehanika. A kljub temu da ima zelo težko obliko hemofilije, se je po končani šoli zaposlil. “V delovni knjižici imam šest let delovne dobe, čeprav sem bil od tega poldrugo leto na bolniškem dopustu. Toda če bi me danes pozdravili, bi se takoj spet zaposlil, za razliko od tistih, ki so šli v pokoj, potem pa so delali na črno. A zdravniški komisiji je bilo prej razumljivo, da nisem za nobeno delo, kot komisiji takratne jugo-vojske. Celo v Ljubljano sem moral, da sem stopil pred obličje članov vojaške komisije, ki je s težkim srcem odločila, da nisem sposoben za vojaka, vendar le v mirnem času. Ti bi lahko vozil džip,’ so rekli. Prav čakal sem, da bo leta 1991, ko je bila vojna v Sloveniji, res prišel poziv,” se nasmehne Srečko, ki je kljub pestremu trpljenju pripravljen vedno vsako stvar obrniti na bolj veselo stran. Prizna, da se tudi v pokoju ni dal kar tako. Najprej je celo razmišljal, da bi opravljal kakšno delo na domu, a ni našel nič primernega. Zdravja pa je bilo vse manj. Nekaj let je počasi še lahko hodil po stanovanju, potem se je vozil z invalidskim vozičkom, sedaj pa bi potreboval že posteljo na kplesih, kot se pošali. Štiriindvajset ur na dan namreč preživi v postelji, a pravi, da mu ni težko, kot bi morda kdo pomislil. “Pogrešam le to, da okno moje sobe in s tem tudi postelja nista obr- nariju odstavljeni guverner Narodne banke Jugoslavije, in tudi biciklist Panič, nekdanji predsednik zvezne vlade, nista od muh. Srbija nikoli več ne bo potrebovala liderja. Če se to ne bo zgodilo, bomo še globlje tonili v prepad, meje nam bodo spreminjali drugi, kadar se jim bo zahotelo,” je še pojasnil vsevedoči profesor. O spreminjanju meja vic iz družinskega Markovič-Miloševičevega kroga pravi takole: Zgodaj zjutraj Mira prestrašeno zbudi Sloba in ga vpraša: “Mož, kaj hudiča ti vojaki počnejo okrog naš hiše, naj .nas vendarle pustijo pri spati?” “Žena, ne bodi trapasta, ali ne vidiš, da varujejo naše (državne) meje!” odvrne Slobo, MILAN GLAVONJIC Srečko Šuštar njena k soncu. A če bi z mamo, s katero živiva skupaj, želela zamenjati stanovanje, za to ne bi dobila kakšnega posebnega posojila, čeprav sva oba hudo bolna. Za nakup avta pa bi mi dali celo popust, četudi se vanj še usesti ne morem. Kakšna ironija!” se nekoliko razjezi, a hitro pristavi, da je družba kar dobro poskrbela zanj. “Če iskreno povem, dobim celo več kot marsikdo, ki dela, saj imam pokojnino, invalidnino, po-strežnino. In ko sem imel težave, nikoli nisem naletel na človeka, ki bi bil neprijazen, bodisi v zdravstvu ali zunaj njega. Zgodilo pa se je - kar je najbolj žalostno - da sem na gluha ušesa naletel, v eni od invalidskih organizacij. Česa takega res. nisem pričakoval,” pripoveduje Šuštar, kije, kljub temu daje že dolga leta priklenjen na bolniško posteljo, zelo razgledan. Predvsem pa je vesel, če najde sogovornika, katerega pogledi na različne dogodke, odločitve, spoznanja se razhajajo z njegovimi, in zadovoljen je, če lahko utemelji svoj prav. Pravi, da je dan marsikdaj kar prekratek. Televizije sicer ne gleda veliko, ker prinaša same slabe novice, rad pa posluša glasbo. Bere knjige in časopise, čeprav zadnje čase, ko ne more sedeti, bolj težko. Pa prijatelji se radi oglasijo pri njem na klepet. Ko so se Srečku pred štirimi leti začele pojavljati rane na nogah, kar ni bilo nič čudnega, saj je bil v postelji že poldrugo desetletje, je postal presnojedec. “Gre za posebno obliko vegetarijanstva. Jem samo surovo hrano in nekateri mi pravijo, da sem na dieti, v resnici pa se samo ravnam po svetopisemskem izročilu,” pojasni. Ko se je začel drugače prehranjevati, so rane same izginile. Zdravje se je začelo izboljševati in upal je celo, da bo šel letos na morje. A je letošnjo zimo imel možganske krvavitve, ki jih preživi le malokateri hemofilik. Po njegovem je ostal pri življenju po zaslugi novega, zelo dragega zdravila. Hematolog dr. Dušan Andoljšek, ki ga je zdravil, je imel precej težav, preden ga je smel uporabiti. Moral je celo na razgovor k direktorju ljubljanskega Kliničnega centra dr. Rodetu. Seveda sta pomagali tudi dve operaciji, njegov način prehranjevanja pa človeška vztrajnost, kot je dejal dr. Andoljšek. “Od malih nog so nam vsi govorili, da nismo bolniki, ampak hemofiliki. Zato smo se navadili boriti. Najbrž pa je bil vmes tudi kakšen čudež. Pri moji bolezni je vedno, ko gre na bolje, vmes tudi malo čudeža,” pristavi Srečko, ki ga smisel za humor očitno nikoli ne zapusti. Prav njegov neizmeren optimizem in volja do življenja držita pokonci tudi njegovo mamo in sestro Sonjo, ki ga skrbno neguje. In prav gotovo bi njegova terapija za dobro voljo pregnala iz glave črne misli marsikomu, ki obupuje nad stvarmi, ki niso niti senca Šuštarjevim težavam. Ko mu to omenim, se nasmehne in pokima. “Ljudje morajo imeti le cilj, pa so polovico poti do uspeha že prehodili. Moj naslednji cilj je zbrati toliko moči, da se bom lahko v postelji usedel. Potem pa bom naprej gradil načrte. Nikakor ne gre, da bi obupal,” pravi Srečko Šuštar. MIRJAM BEZEK-JAKŠE MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o., Ljubljana, Mesarska c. 1 vabi k sodelovanju MESARJE - PRODAJALCE za delo v PE v Novem mestu Pogoji: • poklicna šola za mesarje, izpit za prodajalca, izpit iz hig. min., - komunikativnost in samostojnost pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska c. 1, Ljubljana. Prijavi priložite pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri vas bomo pisno obvestili. Kolpa je belokranjsko morje Avtokampi ob Kolpi so pripravili za svoje goste pestro ponudbo - Slovenci so slabo seznanjeni s turistično ponudbo Bele krajine BELA KRAJINA - Letošnje poletje sicer ni najbolj naklonjeno Kolpi, vendar kljub temu avtokampi ob njej ne samevajo. Če niste nobenega obiskali, vasbo morda k temu spodbudil naš obisk avtokampov ob Kolpi. Obiskali smo jih pet in povprašali po njihovi ponudbi. Eden prvih avtokampov, ki jih boste srečali na poti po Kolpi navzdol, je Madroničev avtokamp v Prelesju, ki obratuje v silopu kmečkega turizma. Kot je povedal lastnik Ivan Madronič, je ta kraj namenjen tistim, ki iščejo mir. Gosti se ne morejo zanašati na Kolpo, saj je tukaj večinoma hladna, zato pa radi ribarijo in hodijo na lov. S tem se ukvarjajo predvsem gostje iz Italije in Nemčije, □ IH Razvojno-izobraževalni O center Novo mesto PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ objavlja RAZPIS za šolsko leto 1999/2000 • Prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC Če imate končano 3-letno srednjo šolo in želite postati prodajalec, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE • vpis v 6., 7. ali 8. razred Program je prirejen za odrasle. Šolanje traja pol leta za vsak razred. Program je brezplačen. Število vpisnih mest: 15 * Prekvalifikacija za poklic KOMERCIALNI TEHNIK Če imate končano 4-letno srednjo šolo in želite postati ekonomski tehnik za komercialno področje, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije. Prijave sprejemamo na obrazcih št. 1.20, ki jih dobite v Mladinski knjigi ali v RIC Novo mesto. POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA • TRGOVEC za poklic PRODAJALEC • POSLOVNI TAJNIK za poklic POSLOVNI TAJNIK Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano osnovno šolo ali ste obiskovali 2 ali 3-letno srednjo šolo, pa je niste dokončali. Število vpisnih mest v posamezen program: 30 • EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK za poklic KOMECIALNI TEHNIK • UPRAVNI TEHNIK za poklic UPRAVNI TEHNIK Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano 3-letno srednjo šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe. Število vpisnih mest v posamezen program: 30 • PODJETNIŠKO POSLOVANJE (PTI) za poklic POSLOVNI TEHNIK Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu poslovni tajniki. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30 • Program usposabljanja za poklic RAČUNOVODJA Pogoj za vpis v program je končana 4-letna srednja šola. Prijave sprejemamo od 1. oktobra. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto. Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so vam na voljo v naši informacijski pisarni. IZREDNI ŠTUDIJ EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor visokošolski strokovni program “Poslovna ekonomija” FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj visokošolski strokovni program “Organizacija in management” • EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (PTI) za poklic KOMERCIALNI TEHNIK Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu prodajalaci. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30 Prijave ponovno sprejemamo do uradnega vpisa. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto. Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so vam na voljo v naši informacijski pisarni. • UPRAVNI TEHNIK (PTI) za poklic UPRAVNI TEHNIK Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu administratorji. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30 RIC NOVO MESTO, Novi trg 5 8000 Novo mesto, p.p. 25 Telefon: 068/326-319, 326-341 Delovni čas ponedeljek - petek: 8.00 - 12.00 in 13.00-18.00 OBVESTILO O IZREDNEM PREVOZU DVEH NOVIH UPARJALNIKOV ZA NE KRŠKO TRANSING d.o.o. Ljubljana obvešča, da bo v času od 30.8. do 6.9. in od 13.9. do 20.9.1999 potekal izredni prevoz dveh novih uparjalnikov iz Luke Koper do Krškega. Ly*LJAHA Uo°*»o», čtTMtA 2. 9 99 popolna zapora obvoz “Tip ^rOJNA • 1 *0PEff ***** t 13. 9. 99 H. 9. 99 Voznike prosimo, da v času izrednega prevoza upoštevajo navodila spremstva in policije, hkrati pa se opravičujemo za morebitne zastoje in prosimo za razumevanje. seveda pa pridejo tudi Slovenci. Turisti lahko prebivajo v svojih prikolicah ali šotorih. Avtokamp sprejme približno deset prikolic in 20 šotorov, možna je tudi napeljava elektrike, poskrbljeno pa je tudi za sanitarije. Gostje lahko v bližini najamejo čolne, v avtokampu pa jim je na voljo namizni tenis. Tukaj je tudi gostilna, kjer turistom postrežejo s hrano in pijačo. Na svoji poti se lahko ustavite tudi v avtokampu Kolpa na Vinici, ki spada pod Gostinstvo Bela krajina. Tudi tukaj so povedali, da je avtokamp miren in da se nekateri gostje vračajo že 20 let, avtokamp pa deluje okrog 40 let. Go-,stje lahko bivajo v svojih prikolicah ali šotorih, na voljo pa so jim tudi štiri sobe. Za prikolice in šotore je namenjenih 80 parcel, ki so večinoma v senci. Tudi tukaj je poskrbljeno za sanitarije, elektriko, hrano in pijačo ter športne aktivnosti; lahko najamete kanu ali raft, igrate odbojko na mivki ali namizni tenis, v bližini pa je tudi športno igrišče, ki ga lahko uporabljajo gostje. V avtokampu so pred letom 1991 prevladovali tujci, danes pa je ravno obratno, in čeprav je v bližini mejni prehod s Hrvaško, to turistov ne moti. Obiska vreden je tudi avtokamp Kolpa v Adlešičih, ki obratuje pet let. Lastnik Anton Jankovič je dejal, da lahko sprejmejo okrog 500 gostov, ki lahko najamejo prikolice v avtokampu ali pripeljejo svoje, bivati pa je moč tudi v šotorih. Na voljo so celo skupna ležišča, in sicer jih je 25, na katera pa se lahko ob slabem vremenu zatečejo tudi gostje iz prikolic in šotorov. To se je zgodilo letos med julijskim dežjem. Za sanitarije, elektriko, senco in pijačo je poskrbljeno, hrano pa bo mogoče tukaj naročiti drugo leto. Sam gostinski objekt je urejen v skednju, ki so ga pripeljali z Rožanca. Skedenj je sicer obnovljen, vendar so ohranili stari stil. Gostje v avtokampu lahko najamejo čolne, igrajo odbojko in namizni tenis. Del poti do avtokampa ni asfaltiran, vendar je tudi to že v načrtu, kot je dejal Jankovič. Poleg tega bodo predvidoma drugo leto začeli z gradnjo bungalovov, s čimer bodo povečali ponudbo, najem pa bo možen tudi pozimi, saj so v bližini smučišča. Vabi vas tudi avtokamp v Podzemlju, ki spada pod Gostinstvo in turizem (GIT) Metlika in uradno deluje od leta 1994. To je edini avtokamp ob Kolpi, ki ima kategorizacijo, in sicer ima dve zvezdici od treh, kot je povedala direktorica GIT Metlika. Gostom je na voljo 50 parcel za prikolice in 30 šotorišč (večina v senci), poskrbljeno je tudi za sanitarije, elektriko ter pijačo in hrano, saj je na kopališču gostinski objekt. Od športne ponudbe sta gostom na voljo odbojka na mivki in namizni tenis, otrokom pa so namenjena različna igrala. Vsak gost dobi ob prihodu zemljevid Bele krajine in propagandni material, ki ga seznani s turističnimi znamenitostmi in možnimi izleti po Beli krajini. Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje repčevolnic Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST V avtokampu je ves čas na voljo oskrbnik. Obiskali smo tudi avtokamp na Primostku, ki je v lasti Iskre Semič, vendar so ga oddali v najem. Tukaj lahko gostje bivajo v prikolicah, šotorih in bungalovih. Večina avtokampa je v senci. Možen je električni priključek, hrano in pijačo pa si lahko gosti naročijo v tamkajšnjem gostinskem objektu, poskrbljeno pa je tudi za sanitarije. Gostom je na voljo igrišče za odbojko in mali nogomet, najem čolnov, namizni tenis, za drugo leto pa upajo, da bodo lahko postavili teniško igrišče. Gostje v avtokampih so večinoma zadovoljni, kritike so namenjene predvsem slabi zastopanosti Bele krajine v Sloveniji, saj je veliko gostov slišalo za urejene avtokampe ob Kolpi od prijateljev. Tudi turistični delavci so opozorili na slabo predstavitev belokranjskega turizma, sicer pa radi slišijo tako pohvale kot tudi kritike svojih gostov. POLONA MOVRIN V senci osvetljenih Če se malce pošalim: marsikdo pride na Pungart, ko so tam prireditve v okviru metliških mednarodnih poletnih dogajanj, tudi zaradi Tine Judnič. Samostojne podjetnice, ki ima sicer v najemu prostore v gradu. Svoj lokal je poimenovala Grajska točilnica. Že vrsto let je Tina Judnič med pokrovitelji “fešt” Pridi zvečer na grad. Za skoraj sto tisočakov stoči brezplačno pijače nastopajočim, ki čakajo na nastop ali pa se po uspehu na odru do jutra zadržijo v hladu grajskih zidov. Letos, ko prekrivajo grajsko streho in so prireditve v glavnem na Pungartu, ima Tina tam šank in obiskovalcem se zdi to povsem naravno. Verjetno tudi njej, saj poletje v Metliki ne bi bilo to, kar je, če bi nenadoma ostalo brez vsakotedenskih večernih ploskanj. Z možem Marjanom bi utegnila v tem primeru še uresničiti grožnjo, da bosta pripravila nekaj kulturnih večerov v sobi Grajske točilnice, v tisti, ki je stran od sanka, kjer je za take in podobne reči pre-živahno in prehrupno. TONI GAŠPERIČ MODNI KOTIČEK Moda, osebnost in slog (1. del) Moda - poplava novih ide], barv, materialov, krojev, vzorcev! Všeč nam je, zanimiva je, privlačna v svoji svežini in dni-gačnosti. Izziv novega skuše zamenjati staro, preizkušeno. Toda kako v vsej tej zmfdi najti tisto pravo, kar bo dejansko naše, osebno? Nekateri prav zaradi tega mode ne marajo in uveljavljajo svoj osebni izraz neodvisno od modnih zapovedi. In kljub temu, da njihov slog ni ravno odsldcava najnovejših modnih trendov, lahko delujejo presenetljivo izrazno, estetsko in usklajeni sami s seboj. Moda in modni trendi so torej lahko vir svežih idej m prenovitve, toda to še zdaleč ta dovolj. Potrebujemo še ‘cedilo", zvrhano mero estetskega čuta in čimveč domišljije. zdaleč nam ne pristaja vse,jJ nam ponuja nova moda. Zel pomembno je tudi, da se oblačilih dobro počutim0, zato jih moramo prilagodi'1 svojemu značaju, načinu ziv Ijenja in okolju, v katerem zn1 ^ mo. Oblačila namreč p°S° jujejo tudi gibanje telesa i vedenje. Z drugimi besedam treba jih je znati nositi! Nekateri uživajo v tem, so opaženi. Radi vzbujajo P zornost in so zelo korr1U*>I tivni. Pravimo, da so eksta vertirani - usmerjeni v zuna 1 svet. Všeč so jim vPadlU. pričeske in nenavadna, a gačna oblačila opaznih ziv nih barv in vzorcev. Drugi so bolj vase usr?er .n ni - introvertirani. Potrebuje več miru, zato želijo biti množici čimbolj neopa™. Ustrezajo jim oblačila kla nih, ustaljenih krojev in m opaznih, nevtralnejših barv- To sta le dva skrajna P ljudi; mnogi pa nihamo n (Se nadaljuje) JERCA LEGAH MODERNIZACIJA DRŽAVNIH CEST SE nadaljuje LITIJA - Direkcija za j|a Republike Slovenije je L jel javne razpise za nadaljeva j j|f modernizacije državne c ^ frastrukture v litijski občini, ,C1 so se najbolj razveselili P dolenjskega dela občini je|a Tako se bodo v jeseni pri na cesti med Moravčami - aCjja nadaljevala se bo ni')clc , a.Ve; ceste na odseku Velika ^ nacest' lika Preska, zaključila deta ■ e. Trebeljevo-Gozd Rejta jm ,n plastila cesta med Sma Bogenšperkom. Mura od tod in naprej Mura je na veliki modni reviji predstavila kolekcU za pomlad in poletje 2000 LJUBLJANA - Mura, največji slovenski konfekcionar, je v sredo, 18. avgusta v ljubljanskih Križankah predstavila nove kolekcije za pomlad in poletje 2000. Več kot štiristo gostov, med katerimi je bilo tudi 25 tujih modnih novinarjev, si je ogledalo kolekcije celotnega proizvodnega programa Le ona, J. G. Carniolus in Mura ter prvič kolekcijo blagovne znamke Classic Murinega nemškega podjetja Trend line, ki so jo doslej tržili le v tujini. Novosti v kolekcijah pomlad in poletje 2000 je veliko. Modne barve poletja in klasični toni tega letnega časa se spogledujejo tako s kontrasti kot zlaganjem odtenkov v tonih. Sveže, igrivo pa tudi klasično in umirjeno. Modne trende so v Muri upoštevali pri krojih, vendar se večno elegantni klasiki niso odpovedali. Posebno pozornost so posvetili materialom, ki so novi in sodobni dosežki pri izdelavi in tkanju tkanin. Zaključek modne revije je nosil pečat Zdenke Ščančar s kolekcijo, poimenovano Konstelacija planetov, v katerih je avtori- I ca dobila navdih. Del bo Mura v slovesnem P . tcg3 ponudila za vesel zaključe tisočletja. i.,ievals^e V organizaciji og ,jna R' agencije Formitasje^o 3-vija, v kateri je sou u slovenskih in hrva^l^gpel3 h Kenk in mane*«-..-v m0dn,n kot ena najvidnejši j^os , . ■...v-iteri ev»“ kenk in manekenov- predstavitev, v kilter'j.(',e „ obleke mojstrovmaZ^uZ^ TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26.VIII. SLOVENIJA 1 J-JO-1.10 Teletekst o!« yremenska panorama 00 V telovadnici, nad. •JJ Zgodbe iz školjke 025 Oddaja za otroke >105 Tedenski izbor Izginjajoči delfini, poljud. oddaja 11.55 Obiskali smo, fr. dok. serija, 5/12 um i ^a>’ nal> nai’ an8- dok. oddaja “•™ Poročila >3-20 Tedenski izbor Večerni gost >4.15 TV poper >5.15 Nenadoma Susan, nan. 15.40 Osmi dan H.00 S° Sl0venski utrinki I,:05RiSaled“'amOddaia- STSik,vreme'šport >.00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška 2iwrv?cnja 2200 Jhnstl^a oddaja n POmevi, kultura, šport 23 in J,uuuoa podobe brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 kor ^ panorama -10.30 Tedenski iz-ja'11 isc?0*1’nem' nan'; 1L20 Na robu, seri- i Ewonews n'f10SvetP0™3'12'40 nan ut 05Atletlka'16-10Tabaluga,ris. nov, T Vrnitev> dok. film -18.05 Dr. Quin-13 - Id ari A3"'' * Poročila, kanad. nan., 11/ I • 23 4 J Atletika - 22.00 Poseben pogled, film ^ Cm, sneg, nad., 3/12 kanala Bmuj“i;nka' 8-00 Mork in Mindy, nan. - 8.30 ■ IO.OOk’ r 'nan' ‘ 0-00 Vse za ljubezen, nad. ' 12.0(1 run3 src’ P°n-" 11 -00 Nemogoče, nad. Urnim* " E2'2d Oprah show - 14.30 stu e f/eve, nan. -15.00 Življenje v me-(W-.l ;" L^-00 Vse za ljubezen, nad. -17.00 Onr k '16 0 ______________ __________________ 10 -S*10W' 18-00 Korak za korakom, nan. -19.00 Ned in Stacey, nan '.m 2f nan-' lv-w Ne(1 ln stacey, talcev 4®enkar‘ie' 20.00 Film po izbiri Petek tm, Harpur in Isles, film - 23.50 v aJslega, nan. - 0.45 Nemogoče, nan. S.,*/*1 NikciJ i5l?ni' 17'0U Risanka -18.15 Iz skikui,, ! ' IH-® Novice -19.15 Teden- lakin, ™ Pugled - 19.30 24 ur - 20.00 Kon-aja - 20.40 Nas poznate? -21.00 'ovke-pi kV u ms poznate' - zt.uu ^'1*1 mozaik ^",eklkulturni pregled'2125 HTV 21.45 Ta Študentska, 7. oddaja 8.i() -j. '»•30fnSed ’ Oobro jutro, Hrvaška -a4ostnift ■' ^,4*1 Kraljestvo divjine -11.30 %alasJke “'Povedi -12.00 Poročila -12.35 (serija). j7,8,\zahoda (serija) -13.25 Prevare K.10TUriJ5 ozad)u medijev, dok. film -!>e (seriiat i-,magaz'n" 16-15 Prof. Poopsna-(serija). is i s r!^ Poroei>a -17.25 Bramwell r^sreče.to i arna oddaia ‘ >8.50 inH 7? dnevnik, vreme, šport - 20.10 %-S")3 '20.55 Kviz -21.30 Opazo-"»moč (fijjjj °lak v dežju (film) - 23.25 Sijaj- HTv J 15.15 tv I' 17 (intdar' ISdO Zmenek na slepo (am. u 'Pica - is v n".3' Ccographic -18.05 Hugo, v^kadan Pr'jatelji (hum. serija) -19.00 1,1 "viz £ i9,20 Dnevnik, vreme, šport iT Kviz. in i ul|evniK, vreme, spori ■ i H Ponni 2 ^aPe Canaveral (serija) -serija)‘“p (serija) - 21.40 Obtoženi ^^^11 Obalna straža (serija) 27.VIII. IL00 ^Teletekst Tedto'?3 Panoranta £skuzb°f 9^'^arja'nost, 9,45 ^adnici, nad. H.2nMaja za otr°ke h 12.(K cemška drama 1,'U Poro(j]jarila 1 ledu’dok' oddaia k i« ^0 dnMnk F* ta 5S'SSr itoviPOdobc 'grafiti IlO^ntik !;C„i:alec.dok. -ija, 11/13 'ŽUl^lnevv ^dni^ ^ velemestu, am. nan., 7/25 , koncert i>JA 2 gatreba, ang. film - 23.10 Red in zakonitost, am. nan., 12/22 - 0.00 Mož v senci, nadj., 3/5 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, nan. - 8.30 Bradyjevi, hum. nan. - 9.00 Vse za ljubezen, nad. -10.00 Oprah show -11.00 Nemogoče, nad. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, pon. -14.30 Družinske zadeve, nan. -15.00 Zivijenje v mestu, nan. -16.00 Vse za ljubezen, nad. -17.00 Oprah shovv -18.00 Korak za korakom, nan. - 18.30 Ne mi težit, nan. -19.00 Ned in Stacey, nan. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Škandal, film - 22.00 Kvantni skok, nan. - 23.00 Airoolf, nan. - 23.50 Petek trinajstega, nan. - 0.40 Nemogoče, nan. -1.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop - 17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Potujte z nami HTV J 8.10 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Prevare (serija) - 14.15 V ozadju medijev -15.15 Živa resnica - 16.15 Vesoljci v družini (serija) -17.10 Poročila -17.25 Bramvvell (serija) -18.15 Lažeš Melita (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V registraciji (drama) -21.20 Foxov filmski večer - 22.55 Opazovalnica - 23.20 Kronika Splitskega poletja - 0.15 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Zatemnitev (am. film) HTV 2 15.15 TV spored -15.35 Štiri oči (film) -17.05 National Geographic -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Zakon v L.A. (serija) - 21.15 Miss diaspore h00 nan. -11.15 Euronews 1 Panorama -10.05 Vidcoring - yiM^filrn-17mž0r.einliudie,'15'-25 C/3' 18115 p ,ZlvlJcnJe s leleviz^o, 0vi lu no na tui°a' nan-' 18-30 ‘“00 Atletika - 21.40 Nebodi- SOBOTA, 28.VIII. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.05 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Cofko cof, ris. nan. 9.00 Pod klobukom 9.50 Poslednji dinozaver, 8/27 10.15 Mali heroj, nan. 11.35 Čarobne v velemestu, am. nan. 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.35 Prisluhnimo tišini 14.05 Petka 15.20 Zimski zaliv, Šved. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Past za turiste, ang. dok. serija, 5/6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja 22.05 Obiskali smo..., fr. dok. serija 23.45 Poročila, šport 23.10 Pa me ubij, am. nan., 2/6 23.45 Melissa, nad., 3/6 0.35 Pošast iz računalnika, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.10 Tedenski izbor: Noro zaljubljena, 3/25; 9.35 Učitelj, fr. nad., 9/18; 10.25 Igre brez meja; 11.55 Davov svet, am. nan.; 12.20 Obljubljena dežela, nan. - 13.35 Euronews -14.15 Šport: Teniški magazin; 14.45 Nogomet; 18.00 Veslanje; 18.40 Atletika - 21.50 Camping cosmos, belg. film - 23.15 Sobotna noč -1.25 Sla, am. nan., 6/22 KANAL A 8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Charles je glavni - 11.30 Brooklynski most, nan. -12.00 Zmenka-rije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, nan. -14.00 Svetovne glasbene nagrade, film -16.00 Rudniki kralja Salomona, film -18.00 Odklop - 19.00 Lovec, nan. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, nan. - 21.00 Mreža, nan. - 22.00 Popolnoma mrtev, film - 23.40Strela, nan. - 0.10 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Potujte z nami -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittla (risanka) -10.25 Književni večer - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne show -14.05 J.A.G. (serija) -14.50 Sedem gnevnih ljudi (film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V registraciji (drama) - 21.20 Skrivnosti in laži (brit. film) - 23.25 Opazovalnica - 0.20 Nočna straža HTV 2 13.35 Tv koledar -14.35 Kronika splitskega poletja -15.35 Črno-belo v barvi -17.05 Glasbena oddaja -17.35 Hitrejši od hrane (film) -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Terra X (dok. serija) - 21.00 Šibenik '99 -22.20 Dok. film - 23.15 Svet zabave - 23.45 Nenadoma Susan (hum. serija) NEDELJA, 29.Vlil. SLOVENIJA 1 7.05 - 0.40 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Super babica 9.50 Ozare 9.55 Zborovsko petje 10.20 Dobrodelni koncert 11.00 Podvodni raziskovalec, dok. serija 11.30 Svet divjih živali, ang. serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.25 4x4 13.55 Tedenski izbor Igre brez meja 15.20 Leteči cirkus Montyja Pythona 15.50 Glasba treh dežel 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Naj. naj, naj..., ang. dok. oddaja 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 TV Poper 21.00 Nenadoma Susan, am. nan. 21.30 Portret 22.25 Poročila, šport 22.45 Balet SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.25 Emiiy z mesečeve domačije, kanad. nan., 10/13 -10.15 Davov svet, nan. -10.45 Murphy Brown, am. nan. -11.10 Zvezde Hollywooda - 11.40 Švet Leeja Evansa -12.05 Euronevvs - 16.00 Trije moški v življenju Melite Žganjer, hrv. film -17.35 Šport: Veslanje; 18.20 Atletika - 21.20 Ledeni možje, dok. oddaja, 2/3 - 22.15 Šport vnedeljo - 23.00 Najemnik, ang. nemi film KANAL A 8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve -10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. nan. -12.00 Prijatelja v krilu, nan. -12.30 Stilski izziv -13.00 Pot v raj, nan. -14.00 Vrnitev v Mayberry, film -15.20 Maria Isabel, nad. -15.50 Klik: Pravdarji; Razprtije; Atlantis; Ferris Bueller -19.00 Kung fu, nan. - 20.00 V. I. Warshawski, film - 21.30 Maria Isabel, nad. - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Mreža, film -1.15 Nezgodni oddelek, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, JO.VIII. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Risanka 9.25 V telovadnici 10.30 Tedenski izbor Raziskovalec, dok. serija, 11/13 11.20 Na vrtu 11.45 Past za turiste, ang. serija, 5/6 12.10 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Mali junak, am. film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Človeško telo, dok. serija, 8/8 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 13/26 21.00 Dr. Satan’s robot, ang. dok. oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Faithful Unto Death, ang. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.10Popolna tujca,nan.: 12.35 Simpsonovi; 13.00 Ledeni možje, dok. serija -13.50 Atletika -16.20 Pot do plemstva, avstral. film - 19.00 Dekle, ang. nad., 3/3 - 20.00 Benettov svet, dan. dok. oddaja - 21.00 Dobrodošli doma - 21.30 Košarkaijev dnevnik, am. film - 23.10 Noč z Dickom - 23.30 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Stilski izziv - 11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Nemogoče -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Diana Ross in Brandy -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Ubežnika, film - 21.40 Zvezdna vrata, nad. - 22.40 Čemi gad, nan. - 23.20 MacGyver, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Image, oddaja o modi TOREK, 51.VIII. SLOVENIJA 1 7.40-1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.flf) Tedenski izbor Trojčice 9.45 Waynove dogodivščine, nan., 13/26 10.10 Človeško telo, dok. serija, 8/8 11.00 Glasba treh dežel 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 13/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.20 Tedenski izbor Dr. Satan’s robot, ang. dok. oddaja 15.50 Faithful Unto Death, ang. film 17.00 V znamenju dvojčkov, lut. nan., 9/13 17.20 Azil, norv. nad., 9/14 18.00 Obzornik 18.10 Frostovo stoletje, am. dok. serija, 11/13 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Straussovi, am. nad., 4/8 21.00 Slovensko kmetijstvo in EU 22.00 Odmevi, šport 22.50 Na robu, češka drama, 1/3 23.50 Palete, fr. nan., 7/7 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Benettonov svet, dok. oddaja; 12.10 Košarkarjev dnevnik; 13.50 Dekle, ang. nad. -15.50 Dobrodošli doma -16.20 Zimski zaliv, Šved. film -18.05 Saint Tropez, nad., 22/26 -19.00 Lingo - 19.30 Videoring - 20.00 Lent - 21.00 Buden med narkozo, nem. dok. oddaja - 22.00 Moč slik, nem. dok. film, 2. del - 23.30 Svet poroča - 0.00 Murphy Brown, nan. KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. - 16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah shovv -18,30 Korak za korakom -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Samo dvakrat se živi, film - 23.00 Čemi gad, nan. - 23.40 MacGyver, nan. VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Vrnitev neimenovanega, film - 21.30 Novice - 21.45 Potujte z nami SREDA, 1 .IX. SLOVENIJA 1 7.40-.0.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor Risanke 9.55 Azil, norv. nad., 9/14 10.20 Frostovo stoletje, serija, 11/13 11.10 Slovensko kmetijstvo in EU 12.05 Straussovi, am. nad., 4/8 13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor Svet divjih živali 14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Palete, fr. nan., 7/7 16.05 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic, ang. oddaja 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Beethovnove simfonije SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, fr. nad., 22/ 26; 11.20 Buden med narkozo, dok. oddaja - 12.05 Koncert -12.55 Euronevvs -14.35 Štafeta mladosti -15.30 Lent -16.30 Valdezovi konji, am.-italij. film -18.05 Wildbach, nem. nan., 13/ 13-19.00 Poročila, kan. nan, 12/13 -19.30 Videoring - 20.00 Koncert skupine Čuki - 21.25 Afera diareja - 22.00 Trip trap, ang. film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah šhovv -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah shovv -18.30 Korak za korakom -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film go izbiri gledalcev - 22.20 Plen, nan. - 23.15 Černi gad, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Vrnitev neimenovanega, pon. filma -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Potujte z nami -20.35 Ta je študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Priročnik za starše 03.0 MHZ RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 "6 MVV*- TELEVIZIJA NOVO MESTO kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I * Mio OGNJIŠČE ŠT jjp NAGRADE V ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 32. nagradne križanke izbral Cvetko Zalokar iz Črnomlja, Boža Vesela iz Novega mesta in Adolfa Umana iz Ljubljane. Zalokarjevi je pripadla denarna nagrada, Vesel in Uman pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 34”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 32. KRIŽANKE Pravilna rešitev 32. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: STADIJ, RAVENA, ELIKON, BRŽOLA, SKALA, NANO, VARESE, BA, ALAD, ZASTOR, RAM, KARIERA, IMENOVALNIK, LIJAK, RUINA, OTAVA, ARSEN. NAGRADNA KRIŽANKA 34 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SPOJNA ČRTA PRI NOTNEM ČRTOVJU TITANOVA RUDA HOJA V ENA KOMERNEM RITMU Z NEKOLIKO NAPETIMI NOGAMI BODEČ PLEVEL MET ŽOGE PREKO NASPROTNE GA IGRALCA LUKA ČILU VTIS, OBČUTEK TROPSKA RASTLINA VRSTA KOPITARJA (RINOCE- ROS) ARABSKI POLOTOK IONIZIRAJO- ČEGA SEVANJA PODOLGOVAT VOTEL PREDMET DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ŠP VIOLINIST IN SKLADATELJ PABLO DE, 1844-1908) PTICA PEVKA OPORIŠČE NATA V SEV. ITALIJI OZEK KOS BLAGA SLOV. KNJIŽEVNIK (IGOR/1913) PRVI VEČ NAMENSKI RAČUNALNIK (ZDA) LOČINA AVTOR: JOE UDIR TEŽKA VOLNENA TKANINA ARABSKI POGLAVAR BELEŽNICA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OSLOV GLAS BIKOBORSKI VZKLIK GR. MIT. BOGINJA MIRU MAGISTER ARTIUM ANGL. MESTO, NAJBLIŽJE KONTINENTU IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE L ZSSANOLABOR so h Družba z dolgoletno tradicijo pri prodaji medicinske, laboratorijske in zobozdravstvene opreme ter pripomočkov in zdravil odpira prodajalno z medicinskimi pripomočki v Novem mestu in zato vabi k sodelovanju PRODAJALKO • s srednjo izobrazbo farmacevtske ali medicinske smeri • z osnovnim znanjem računalništva • z občutkom za komuniciranje s kupci Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi tega oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po izbiri. SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana Tel.: 061/185-42-11, fax: 061/140-13-04 Marica TVelc REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRŠKO, CKŽ 14, KRŠKO, OBVEŠČA JAVNOST, da je na zahtevo Vinka Bogoviča in Ane Bogovič, Velika vas 31, Leskovec, v zadevi pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo govejega hleva, izdala naslednje LOKACIJSKO DOVOLJENJE BOGOVIČ VINKU IN ANI, VELIKA VAS 31, LESKOVEC, se daje lokacijsko dovoljenje za gradnjo govejega hleva, na pare. št. 2363, 2364 in 2365 k.o. Senuše v Veliki vasi pri Leskovcu, in sicer po predloženi lokacijski dokumentaciji št. 68/98, ki jo je v decembru 1998 izdelal Savaprojekt Krško ter z upoštevanjem poročila o vplivih na okolje, ki ga je v maju 1999 izdelal Savaprojekt Krško in sta sestavni del tega dovoljenja, pod pogoji: 1. Arhitektonsko zazidalne situacije: • lega objektov: kot je po arhitektonsko zazidalni situaciji M1:2000; horizontalni gabarit: 40,0 x 19,0 m (+-5% odstopanja); vertikalni gabarit: zbirne jame za gnojevko 2,20 m (vkopane v zemljo) + pritličje 2,80 m; kota pritličja cca 30 cm nad koto obstoječega terena; kolenčni zid: ni predviden; streha: simetrična dvokapnica naklona min. 25 stopinj, kritina opečna ali rjave barve; konstrukcija: tipska hala betonske izvedbe, grajena po predpisih za 8. potresno cono; fasada: grobi omet svetle barve; zunanja ureditev: po končani gradnji je potrebno okolico objekta hortikulturno urediti. Zahodno od predvidenega objekta proti kmetijskim površinam je potrebno zasaditi skupine visokodebelnega avtohtonega sadnega drevja in ob južni meji po celotni dolžini hleva zasaditi gosto vrsto drevja; • obstoječ kozolec, ki je zgrajen severno od predvidenega objekta, se poruši; • za potrebe objekta se koristi obstoječ dovozni priključek; • obstoječ hlev se preuredi v shrambo za kmetijske pridelke; 2. vodnogospodarskimi pogoji Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, d.d., št. 1106-65/98 z dne 29.12.1998; 3. poprejšnjega soglasja Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote Novo mesto, izpostave Krško, št. 526-001/99-109 z dne 21.6.1999; 4. poročila o vplivih na okolje za postavitev govejega hleva. Lokacijsko dovoljenje preneha veljati, če v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja ni bila vložena zahteva za gradbeno dovoljenje oziroma če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena ali če je gradbeno dovoljenje po zakonu prenehalo veljati, ter da je MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, UPRAVA ZA VARSTVO NARAVE, VOJKOVA 1B, LJUBLJANA, izdalo naslednje OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE Stranki Bogovič Vinku in Ani, Velika vas 31, Leskovec, se daje okoljevarstveno soglasje v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo hleva za govedo na pare. št. 2363, 2364 in 2365 k.o. Senuše v Veliki vasi pri Leskovcu pod naslednjimi pogoji: • v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor dosledno upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v “Poročilu o vplivih na okolje za postavitev govejega hleva”, ki ga je v maju 1999 izdelal Savaprojekt Krško pod št. 38/99. Načelnik Anton PODGORŠEK, univ. dipl. prav. Na Raki so 19. avgusta v krogu njenih najbližjih položili v družinski grob Marico Drnovšek-Trelc. Sklenjena je dolga in naporna življenjska pot zaslužne žene, ki je zadnja desetletja živela z možem Edom na novomeških Mestnih njivah, poznali in spoštovali pa sojo premnogi znanci, prijatelji in sodelavci zlasti v vrstah ZB, Rdečega križa in nekdanje AFŽ. «■ Rodila se je leta 1917 v družini občinskega tajnika na Raki, v kateri je bilo 9 otrok. Dvajsetletna je odpotovala k sestri v Bosno, kjer se je poročila z Ivanom Pugljem, gozdarskim strokovnjakom. Leta 1941 se je skupaj z drugimi Slovenci v Olovu začela družiti s Srbi in z Židi ter nagovarjati ljudi k odporu proti okupatorjem. V novembru 1941 so ji ustaši ustrelili moža. S 4 mesece staro hčerko se je začel za Marico boleč križev pot. Zaradi dela za partizane in groženj četnikov se je leta 1942 z otrokom umaknila v Srem, kjer je ostala aktivistka do spomladi 1945. Šele avgusta 1945 se je vrnila v krški izseljenski pas, kjer se je takoj vključila v OF in AFŽ. Med drugim je bila okrajna tajnica ženske organizacije in referentka za prosveto. Že takrat so se začele kazati tudi posledice njenega trpljenja in preganjanja. Zaradi vnetja srčnih mišic in živcev se je morala pogosto zdraviti. Z možem Edom je nato delila usodo strokovnjaka za finančna in računovodska dela ter živela z njim v Brežicah, Nazarjah, Ribnici in po letu 1958 v Novem mestu. Kar 13 let je bila z njim v Gvineji,. Alžiriji, Kamerunu in Centralni afriški republiki, kamor ga je poslal Zavod za mednarodno tehnično pomoč nerazvitim. Leta 1974 je bila delegatka AFŽ Jugoslavije na afroazijskem kongresu žena v Alžiriji. Po stalni naselitvi v Novem mestu je bila Marica Trelc požrtvovalna prostovoljka v vrstah tistih, ki so se predajali humanim dejavnostim. To se je potrdilo zlasti pri Rdečem križu, kjer je bila nepogrešljiva zlasti v krvodajalstvu in zbiranju pomoči za nakupe dragih medicinskih inštrumentov za bolnišnico. Radi so jo imeli tudi v vrstah ZB, kjer je bila dvakrat predsednica krajevnega združenja na Mestnih njivah. Priljubljene javne delavke, večkrat odlikovane in povsod zares spoštovane, ki smo jo kljub bolezni pogosto srečevali na kulturnih prireditvah, se s hvaležnostjo spominjajo vsi, ki so jo poznali. Njenemu soprogu Edu, hčerki Mileni in sinu Radivoju, ki sta jo osrečila s 4 vnuki in 2 pravnukoma, izrekamo iskreno sožalje. Marica Trelc ostaja v spominu kot požrtvovalna in zavedna slovenska žena, kije dala svobodi vse, kar je znala in zmogla. T. GOSNIK Tiho je odšla od nas MIRJANA ŠKERLJ Od nje smo se poslovili na pokopališču v Ločni 19. avgusta v družinskem krogu. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Žalujoči: Katja, Barbara, Miro in Mirko ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, stric in pradedek RUDI VERSTOVŠEK iz Pavlove vasi pri Pišecah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku podarili sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Žičkar, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi • Človek se 'ne spotika ob svoje napake, spotika pa se zmeraj ob svoje sovražnike, ki izkoriščajo njegove napake. (Tucholsy) • Brez zgleda, brez idealnega zgleda, ne more nihče stvari početi prav. (Joubert) • Zdravniki pustijo človeka, da umre, šarlatani med njimi pa ga ubijejo. (Bruyere) ZAHVALA Vse na svetu je minljivo. Tako prišel je tudi čas, ko si še zadnjič v svet se zazrl, nato tiho in mimo oči si zaprl. V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ALOJZ KRAPEŽ Na žago 10, Straža Zahvaljujejmo se vsem, ki ste nam v urah bolečine stali o strani, nam izrekli sožalje in podarili sveče. Hvala tudi dr. Koklju, Mileni Čibej in vsem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni. Vsi njegovi Ta lepi poletni dan, ki je za tvoje slovo izbran, spomine budi na leta mladosti, na skupne radosti. Naša ljubljena žena in mamica MARICA DRNOVŠEK - TRELC je po dopolnjenih 82 letih zaspala k večnemu počitku. Ža ^ z njenim pepelom smo položili v družinski grob na Ra 1 ^ četrtek, 19. avgusta, v krogu njej najbližjih. Ohranimo J lepem spominu vsi, ki smo jo poznali. Najlepse zahvaljujemo za izraženo sožalje. Mož Edo, hči Milena in sin Radivoj z družinama ZAHVALA - Mama, bila si naš ponos, bila si nam več kot mama, človeku človek si postala, zato bila si vzor ljudem, ljudem, ki vedo, kaj je prava matric zato adijo in hvala ti, dobra mama. V 81. letu starosti nas je zapustila ^ naša draga mama, babica, praba sestra in teta v ALOJZIJA LINDIČ roj. Zupančič s Krsinjega Vrha 17, Tržišče Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, s0^j5po ter sorodnikom, ki ste našo drago mamo tako mn cvetje, pospremili na njeni zadnji poti, v njeno čast dar°.Ya :sno in sveče in za svete maše ter nam v težkih trenutkih P -gjjj ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi Domu s j-.ep oskrbovancev Sevnica, g. župniku Marku za lepo °P ‘njku obred, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke, go g. Mrgoletu za ganljive poslovilne besede, DU ^lS()I1’alnO NOV, zvonarjem ter pogrebni službi Novak za protest opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Šmarješke Toplice, 18.8.1999 Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50. letu mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec ŠTEFAN KMET pleskar Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi moz, praded in tast oče, ded. ALEKSANDER UDOVC Sokolska 10, Mirna v težkih Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nami sv6te trenutkih stali ob strani, vsem ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sVjnj’j p od maše in ostalo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi Č' |njšnice Posebna zahvala Društvu paraplegikov, invalidov in upokojencev ter osebju Splošne ^ -j-jgjo0’ Novo mesto. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Mokronog za lepo petje in °d>Sraa za lep0 pogrebni službi Novak, hvala govorniku za besede slovesa ob grobu in gospodu župni _ ^nje-opravljen obred. Hvala tudi sodelavcem Doreme Mokronog, KPD Dob in Akripolu Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST Št. 34 iiMHn. 16. avgusta Milka Bizjak V sredo zjutraj je zazvonil tre-anjski zvon in izvedeli smo, daje P«težki,n kratki bolezni umrla Muka Bizjak z Odrge pri Treb-?ei?l' Veliko je pomagala svoji rožini, cerkvi in šolskim sestram. Rodila se je pred 72 leti v Vrh-bebnjem na mali kmetiji. Bila je ena izmed štirih otrok. Ker družina m imela denarja, so morali tudi 0 toči delati po okoliških kmeti-Pred približno 50 leti se je Poročila z železničarjem Janezom Bizjakom, s katerim sta imela štiri otroke. Ko je pred 26 leti umrl, je sama prevzela skrb za družino. Kljub temu je ostala vesele narave. Gojila je cvetje in ga prodajala na novomeški in ljubljanski tržnici, za cvetno nedeljo je izdelovala butarice in za božič adventne venčke pa tudi ikebane in šopke. Ljubezen do cvetja je gojila že v otroštvu. Rada je hodila na upokojenske in cerkvene izlete. Vsakega, ki jo je poznal, je ta trenutek prizadel in sočustvuje z otroki, ki jim je bila zelo predana. R. MAJER V SPOMIN 26. avgusta minevajo štiri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA REŽEK z Radoviče 75 pri Metliki Hvala vsem, ki se spominjate naše drage mame. Hvala za Vsako lepo misel, postanek ob njenem grobu in prižgano svečo. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala bo, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. V 86. letu je zaprla oči MARIJA LUKSE iz Dol. Lakovnic 13 popV^ujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji ka l’ oval* cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. P anu za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem ■ m*hel za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki teJO imeli radi. Žalujoči: hčerka z družino ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga ALOJZIJA PERPAR iz Mrzle Luže 2 A Iski igZt), 0 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in Sr.ancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, pomoč Tre^err,svtV0 na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD bolnih’ Posebno patronažni službi, osebju Splošne Hov0 niCe N°vo mesto in osebju Doma starejših občanov g0 mesto za nego in skrb, pogrebni službi Oklešen, ža|0 . ^ kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete nke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni NOTRANJSKI RADIO SPRASUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC • Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj so to “šnernce”? (Nagrada: darilni bon v vrednosti tri tisoč tolarjev.); Tekstilna prodajalna Modi-ana odpira svoja nova vrata v centru naše prestolnice. Katero mesto je to?. (Nagrada: lonček in pesmarica PE Modiana.) Odgovore je treba do sobote, 28. avgusta, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 8. avgusta sta: Maja Jeric iz Kranja in Franc Modrijan iz Laz v Tuhinju. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Peter Blatnik v Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554 delovni čas: NONSTOP Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča. ZAHVALA V 79. letu starosti je prenehalo biti ljubeče srce naše mame ANE KASTELEC iz Šentjošta 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo obiskovali v času bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno hvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso nego in skrb. Bog poplačaj duhovnikoma g. Ediju Eberletu in g. proštu J. Lapu za krščansko slovo in novo upanje. Žalujoči: otroci z družinami Šentjošt, 14. avgust, 1999 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama JOŽEFA PUNGERČAR iz Koti 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala DO Labod iz Novega mesta, zdravstvenemu osebju Interne in Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, gospodu za odigrano Tišino, g. župniku Janezu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice KATARINE MAJERLE roj. Bohte iz Jelševnika 5 pri Črmonlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Doblič, pogrebni službi Hiti in še posebno sosedi Štefki za izrečene besede slovesa. Obenem iskrena hvala delavcem Doma starejših občanov za skrb in nego v zadnjem letu njenega bivanja. Žalujoči: vsi njeni Jelševnik, avgust 1999 V SPOMIN Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok. Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oči, stari ata in tast ALOJZ NOVAK s Smuke 7 Se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate in mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN 24. avgusta mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče ŽAN ŠKRINJAR nosilec partizanske spomenice 1941 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se kdaj spomnili nanj ali mu kakorkoli izrazili svojo pozornost. Hvaležni: žena Ivanka in sinovi Žani, Tine in Mirko z družinami ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila MARIJA PREŠEREN Žaloviče 3 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, govornici Ivanki Jeglič za poslovilne besede in pevcem iz Šmaijete. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega, niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe. Nepričakovano je umrla moja mama SLAVKA GORIŠEK Gor. Brezovica 30, Šentjernej Iskreno se zahvaljujem sorodnikom za nesebično pomoč, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Žalujoča hči Ani ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, okata, tasta, brata in strica NIKA FLAJNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebno hvala osebju ZD Črnomelj, osebnemu zdravniku dr. Macanu, patronažnima sestrama Zvonki in Mirjani ter negovalkama iz DSO Črnomelj, Mariji in Juliji za pomoč pri negi na domu. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, g. Fortunu za poslovilni govor in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi Črnomelj, 20.8.1999 ZAHVALA Kdor živi v spominu ljubljenih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo! V 71. letu starosti nas je zapustil ljubljeni oče, stari oče, brat in stric JOŽE KAVŠEK z Dob 12 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, osebju ZD Kostanjevica za vso nego in obiske na domu v času bolezni, OO Sindikatu Libne Krško, SOP-IKON Kostanjevica za darovane vence. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in Simonu za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in našega dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: otroci Stane, Jožica in Vera z družinami ter ostalo sorodstvo DANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAH tedenski Četrtek, 26. avgusta - Viktor Petek, 27. avgusta - Monika Sobota, 28. avgusta - Avguštin Nedelja, 29. avgusta - Janez Ponedeljek, 30. avgusta - Rozalija Torek, 31. avgusta - Rajko Sreda, 1. septembra - Tilen LUNINE MENE 27. avgusta ob 1.48 - ščip kino BREŽICE: 26. in 27.8. (ob 19. uri) ter 28. in 29.8. (ob 19. in 21. uri) in 30.8. (ob 21. uri) romantična komedija Čaka te pošta. 26. in 27.8. (ob 21. uri) drama Španski zapornik. ČRNOMELJ: 27. in 28.8. (ob 20.30) kriminalni film Past. 29.8. (ob 18.30 in 20.30) glasbena drama Studio 54. DOBREPOLJE: 29.8. (ob 20.30) francoska komedija Taxi. GROSUPLJE: 27.8. (ob 20. uri) francoska komedija Taxi. KOČEVJE: 30.8. (ob 18. uri 20.30) francoska komedija Taxi. KRŠKO: 27. (ob 20. uri) in 29.8. (ob 18. uri) glasbena drama Studio 54. METLIKA: 27.8. (ob 20.30) galsbena drama Studio 54.29.8. (ob 18.30 in 20.30) kriminalni film Past. NOVO MESTO: Od 26.8. do 1.9. (ob 18.30 in 21. uri) akcijski ZF film Matrica. RIBNICA: 28.8. (ob 22. uri) francoska komedija Taxi. VELIKE LAŠČE: 28.8. (ob 20. uri) francoska komedija Taxi. KREKOVA BANKA ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si Tjc\. Oo 'jUš s./ v jfažOi chvijzp- JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO OBRTNIH DELAVNIC Mestna občina Novo mesto na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), Pravilnika o prodaji, oddaji in zakupu (najem), oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 58/99) in sklepa 4. seje kolegija uprave Mestne občine z dne 13.4.1999 objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO OBRTNIH DELAVNIC PO SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA OBRTNO-INDUSTIJSKE CONE CIKAVA - zgornji del, II. faza (Uradni list RS, št. 2/92 in 37/99), in sicer za lokacije številka 22, 23, 25-33. Vse informacije v zvezi s prodajo navedenih lokacij so vam na razpolago v prostorih Sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve, Novi trg 6, III. nadstropje, soba 86, in na oglasnih deskah Mestne občine Novo mesto. ROK PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS JE DO VKLJUČNO 10.9.1999. JAVNI RAZPIS ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto na podlagi Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 26/96 in 66/99) objavlja JAVNI RAZPIS ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1999. Vse informacije glede oddaje vlog, pogojev, meril in postopka za uveljavljanje pravice do pridobitve socialnega stanovanja v najem so na razpolago v prostorih Sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve, Novi trg 6, III. nadstropje, soba 77, in na oglasnih deskah Mestne občine Novo mesto. ROK PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS JE DO VKLJUČNO 27.9.1999. MESTNA OBČINA NOVO MESTO IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barteli, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v 3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V cent oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.tL, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI KORUZNI S1LOKOMBAJN CK 80 C, malo rabljen, prodam. © (068)78-062. 2943 MOTOKULT1VATOR Gorenje s priključki ter belo in rdeče vino prodam. B (068)81-261. 2896 ADAPTER za koruzo za kombajn Tluro Bakovič M 770 ali Fahr M 66, 750 ali 770, prodam. B (068)73-552. 2901 TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT 4x4, letnik 1988, prodam. (0608)84-276. 2940 KUPIM LEPO in dobro ohranjeno kaščo ali pod v velikosti 4x5 m, lahko tudi nekaj večjo, kupim, tf (061 )214-232*MILAN, dopoldne. MOTORNA VOZILA LADO SAMARO, letnik 1993, prodam. B (068)53-412. 2910 R5, letnik 1988, svetlo modre barve, dobro ohranjen, prodam. B (068)771-053. 2917 MITSOBISHILANCER, letnik 1988, ugodno prodam. B (068)28-628. 2926 ŠKODO FAVORIT 135 L, dobro ohranjen, prodam. O (041)871-891. 2947 SAFRANE, letnik 1997, prodam. B (068) 375-375. 2959 OPEL ASTRO 1.4, letnik 1992, reg.do 3/ 2000, prodam za 800.000 SIT ali menjam za R5. B (068)51 -823, (041)722-601. 2931 128 SKALO 55, letnik 1988, registriran do 6/2000, prodam. B (041)881-145. 2904 r ' AVTOpnodAjA - NAjeM vozil rti.: 068 525 192 qsM: 041 588 745 - avtovIe La - Avtodrli ' popRAVilA teL: 068 525 172 qsiw: 041 618 529 MOTORNO KOLO Tomos avtomatik 35 prodam. Pirc, Dol. Vrhpolje 26 a; 8310, Šentjernej. 2899 PASSAT 1.6, letnik 1990, registriran do 61 2000, lepo ohranjen, prodam. B (068)27-577. . 2890 R5 EXPRESS 1.9 diesel, letnik 1993, zaprt, prodam® (041)752-811. 2934 ŠKODA FAVORIT, letnik 1992, 64.000 prevoženih, dobro ohranjen, prodam B (068)40-152. 2935 POSEST NOVO MESTO IN OKOLICA, ŠMARJEŠKE TOPLICE, ČRNOMELJ, ŠKOCJAN... Prodamo: stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore. Oddamo: poslovne prostore v centru Novega mesta in v Dolenjskih Toplicah. Media nepremičnine, B (068)325-449,(041)636-746. 2941 PARCELO (3000 m2), starejši sadovnjak, primeren za vinograd, prodamo. B (0608) 21-628. 2963 VIKEND z inventarjem in pridelkom prodam. Mirna Peč, Kalci, B (068)24-652. 2942 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo na Otočcu prodam. 0(068)75-121. 2951 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Zagradu, Rajnovišču... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)... . • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu (Cegelnica)... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Rajno-. višče), Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu in Trebnjem. V. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. ZIDANICO-VIKEND z opremo in vinograd v okolici Iskre Semič prodam. ® (068)58-214. 2930 PREKLICI KOLESARSTVO BRATOKOVIČ obvešča cenjene stranke, da bomo s 1.9.1999 prenehali z dejavnostjo. 2898 PRODAM KORUZO in KORUZNJAK (10 m3) prodam. 0 84-180 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve aiidruge klase, prodam. Dostava brezplačna. ® (063)451-082. 2719 STROJ za vlečeno plastiko prodam ali dam v najemi delom in delavnico. ® (068)321-825. 2893 ZABOJČKE za krompir ali jabolka prodam po 600 SIT/kom. Za večje količine popust. •EP (0608)43-059. 2936 TISKALNIK Fujitsu DL 1200,24 iglični A3, prodam. (041)593-816. 2945 POGRAD, masiven les, s predalom, ugodno prodam. ® (068)66-704. 2950 KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kerrock, sestav 180 cm, prodam. ® (068)51-833 ali (041)866-343. 2902 SUHA hrastova kalana drva, 12 m3, ter kravo za zakol prodam. ® (068)26-059. 2946 CVIČEK in hruškovo žganje prodam. ® (0608)87-611. 2912 KORUZO v zrnju, stroj za ličkanje koruze in plug IMT, 12 col, prodam, ® (068)82-200. BELO, rdeče vino, prodam po 120 SIT/L. ® (068)73-613. 2915 KOZOLČNE stebre po naročilu, prodamo. ® (068)45-448. 2894 SPALNICO prodam ® (068)66-690. 2949 KIOSK na dobri lokaciji v centru Novega mesta prodam zaradi upokojitve. ® (06$)66-665. 2929 KOSILNICO BCS, samonakladalko in ličkalnik, prodam. ® (068)87-738. 2905 DELO in tovornjak za razvoz pekovskih iždelkov prodam. ® (068)85-636. 2955 RAZNO HIŠO z vrtom in vsemi priključki na deželi dam v najem upokojenki ali upokojenskemu paru. Pozneje možen odkup. B (068)49-849. DOBRO VPELJANO VIDEOTEKO v novomeškem BTC-ju prodam. B (041)779-228 ali (041)655-028. 2903 SPET je sezona za sečnjo leskovih kolov, ki jih odkupujemo za nasadila. Zaposlim delavca za nedoločen čas v obratovalnici. Anton Konte, Dvor 71, Dvor, B (068)88-314. 2908 VSAKO nedeljo ob 9.30 so srečanja prakrist-janov v Rekreacijskem centru v Regrči vasi pri Novem mestu. Če nas želite obiskati, ste dobrodošli. 2928 ŽELITE v prostem času dodatno zaslužiti? Delo je novo, začeli boste prvi. Dobimo se 31/8 v Novem mestu, v gostilni Čefidelj, ob 19.uri. 2939 V TPC Metlika damo v najem opremljen frizerski salon. Najemnina 60.000 SIT na mesec, tt (068)58-543. 2953 SILOKOMBAJN SIP SK 80 S, R4, letnik 1987, in vino prodam. B (068)89-751. 2916 SLUŽBO DOBI HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. B 041/730-151. STROJNIKA težke gradbene mehanizacije iščem. B (041)519-314. 2889 PRODAJALEC(KA) z lastnim prevozom dobi službo za prodajo nogavic na sejmih ali tržnici. B (040)204-510. 2895 V NOVEM MESTU zaposlimo natakarje, kuharje, šefa strežbe, pomivalce, blagajničarko in čistilke za delo v novi restavraciji. B (041)548-568. 2911 CVETLIČAR-(KA) dobi zaposlitev v podjetju s tradicijo. Stimulativen OD, permanentno strokovno izobraževanje. B (041) 779-252. 2913 PRIJETNO DEKLE za delo v bistroju “CC” iščemo. B (041)779-252. 2923 KUHARJA-(ICO) z nekaj prakse redno zaposlim. Gostilna “Pfi Francki”, Mirna. B (068)47-451. 2924 VOZNIKA E - kategorije v mednarodnem prometu zaposlim B (068)73-640, (041) 689-021. 2938 IŠČEMO zastopnike za direktno prodajo na območju Dolenjske, Bele krajine, Zasavja. B (041)671-414, B (068)326-235. 2952 IŠČEMO zastopnika na področju Dolenjske za prodajo učil po šolah in vrtcih. B (064) 564-113,od8.-14.ure. ' 2954 GOSTILNA ŠPRINGER Trebnje odpira nova delavna mesta natakarja, natakarice, , kuharja ter kuharja za peko pizze. Urejen delavni čas, nedelje in prazniki prosti. Informacije naB(068)44-8l8. 2956 REDNO ali honorarno zaposlimo osebo za čiščenje gostinskega lokala in stanovanjske hiše. B (068)375-375. 2958 AVTOGALANT Ob potoku 10 8000 Novo mesto zaposli 3 delavce v kovinski stroki s končano srednjo šolo kovinarske smeri. Interesenti naj se osebno zglasijo na sedežu podjetja. OBRTNIKI, UPOKOJENI OBRTNIKI IN DELAVCI, ZAPOSLENI PRI OBRTNIKIH Vabimo vas na praznovanje 30-letnice Območne obrtne zbornice Novo mesto in 4. septembrsko srečanje, ki bo 4. septembra 1999, s pričetkom ob 16. uri v Športni dvorani Marof v Novem mestu. V programu bodo sodelovali: Dolenjski oktet in Mačkom, za dobro glasbo bo poskrbel ansambel Igor in zlati zvoki Frizerji se bodo predstavili z revijo pričesk, čaka vas se kakšno presenečenje. Prijavite se na Območni obrtni zbornici Novo mesto, Trdinova 4, na tel. št. 324-358 ali 324-233, da vam pošljemo brezplačno vstopnico. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Trebnjem oddam. Pogoj: predplačilo. tT (068)45-006. PROSTOR, 25 m2, vsi priključki, oddam. ® (041)806-467. 2937 MLADA družina išče stanovanje ali še dobro ohranjeno starejšo hišo v okolici Krškega ali Kostanjevice. Naslov v upravi lista. 2961 OPREMLJENO (majhno) hišo na Grmu v Novem mestu oddam. ® (068)341-760. 2907 OPREMLJENO garsonjero v Novem mestu (Bršljin) oddam. ® (068)22-597. 2925 DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v Novem mestu. ® (068)375-410, ® (041)638-734. 2948 ZENITNE PONUDBE Sl ŽELITE družbe, pogovora, nasvet? Vaš prijatelj! B (090)46-52,156 SIT/min. 2729 SAMSKI moški, še neoženjen, s službo in hišo, star 52 let, želi spoznati žensko, staro od 45 do 50 let, za skupno življenje. Resne ponudbe pod šifro: POLETJE. 2918 MLADE NESNICE hisex, rjave, ptei nostjo, in grahaste, opravljena vsa cep J prodajamo po ugodni ceni. Naročila,n .• macije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj-(068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec.Do vit, B (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta 9, B [068)84-111, Anita Janežič, srcp ’ Mokronog, B (068)49-813. 18- tedenske kokoši nesnice prodajanui. ) Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, ^ 82-060. 8 KOZ in dva kozlička zelo ugodno pro ««"• Jožica Renko, Slinovce 1, Kostanjevi RJAVE JARKICE pred nesnostjo in«0"' sečne bele piščance za dopitanje p g Ramovš, Šentrupert. B (068) (tJOč (041)542-756. TELIČKA S1VČKA, starega en teden. dam. B (068)45-135. TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pt dam. (041)722-710, B (0608)87-606. TELICO SIMENTALKO, brejo 5 me^' od dobre mlekarice, prodam. B l 676. TELE, črno belo, staro 10 dni, (068)89-670, popoldne. 2920 'it ŽIVALI BELI PIŠČANCI,od 1-3 kg.bodov prodaji od 4,septembra do 4,oktobra. Zaklani, pakirani po 15 kg,bodo v prodaji 8.oktobra. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, B (068)44-389, (041) 708-671. 2812 PRAŠIČE, težke 140 do 190 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Domača krma. B (068)81-868. 2933 TELETA, črnobela, stara 7 dni, zrnu in koruznjak prodam. « ( ' 2932 zvečer. ^ SIVO TELICO, brejo 8 mesecev, p r0®8^ (068)42-273, ® (041)859-091. ^ PRAŠIČE, težke 70-100 kg, prodam^^ (068)41-074. o,*, PRAŠIČKE, težke 30 kg, prodam, 770-058. 'jL. KRAVO SIMENTALKO, brejo 7 me ^ prodani. B (068)770-233. ^ ^ BIKCA SIVCA, starega 9 tednov, pro a ^ (068)46-620. DOLENJSKA PROJEKTIVA, d.o.o. NOVO MESTO Vabimo k sodelovanju • univerzitetne diplomirane gradbene inženirje a • diplomirane gradbene inženirje Nudimo zaposlitev za delo v projektivi na nacionalnem Pr°9ra.nlj izkušnjami0 za izgradnjo avtocest. (NPIA). Kandidati so lahko z tudi brez. dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom naj Vloge Z uUKaznom u izuuiazui IM ruairum z.i*ij>-'u-r . ^. kandidati pošljejo v roku 8 dni v kadrovsko službo na na^ov0 Dolenjska projektiva, d.o.o., Novo mesto, Ljubljanska 47, mesto - “Razpis Dolenjska projektiva". Dodatne informacije na telefon 322-531. LJUDSKA UNIVERZA krško -----------------------------—------ učimo se za žiotJcnJe nudi možnost šolanja v Krškem v 1. letniku programa: • KUHAR, IV. stopnja, • NATAKAR, IV. stopnja, • GOSTINSKI TEHNIK, V. stopnja (po končani gostinski šoli) • VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA, • VISOKA POSLOVNA ŠOU Ekonomske fakultete Ljubljana, 7. stopnja. sebr)0 Vse dodatne informacije dobite na Dalmatinovi 8 v Krškem o ali po telefonu. _11 in Evidenčne prijave lahko oddate po telefonu: 0608/ 22-677 do 10. septembra 1999. Iščemo MULTIMEDIJSKE ZASTOPNIKE za svetovanje našim strankam Ponujamo: • stimulativen zaslužek za s.p. ter zaposlene sodelavce • šolanje in podporo pri delu • zanimivo delo v novih medijih Pričakujemo: • veselje do dela na terenu • izkušnje v prodaji • lasten prevoz Prijave z življenjepisom pošljite le pisno na naš naslov. SZT, d.o.o., Cesta v Kleče 12,1117 Ljubljana Št. 34 26. DOLENJSKI LIST ROLETARSTVO rm€ •ROLETE ALU IN PVC •žaluzije •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •komarniki •fasadni PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •montaža IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fox: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO * OKNA • VRATA * VSEH OBLIK* m zunanja žaluzija aluminijasta roleta ___ notranja žaluzija * ravne * kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT SPAR SLOVENIJA, d.o.o. zaposli nove sodelavce za delo v novi trgovini SPAR V KRŠKEM POSLOVODJO ENOTE MESARJA PEKA - PRODAJALCA PRODAJALCE / KE /živilske smeri/ Pisno prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SPAR SLOVENIJA, d.o.o., “za razpis” Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana Telefonskih informacij ne dajemo. $ SUZUKI AVTOSERVIS MURN essl°va 4, Novo mesto * 068/24-791 PRODAJA in SERVIS VELIKI suzuki sejemski popusti jIMny <*and vitara 3D ^kand vitara 5D 2.495.000 SIT 3.195.000 SIT 4.195.000 SIT popust popust popust 50.000 SIT 200.000 SIT 200.000 SIT DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE, HOTELI OTOČEC iVoseBna ponudb a l Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Dolenjske in Šmarješke Toplice ter v Hotele Otočec (od nedelje, 12. septembra, do nedelje, 19. septembra 1999) %aj vključuje program I^KRKNZDRAVILIŠČk * 7 polnih penzionov, * pregled pri zdravniku, * kopanje v termalnih bazenih, * 1 -krat biserno kopel, 1 -krat savno * tečaj pripravljanja kuharskih dobrot, piknik večerjo, * 2-krat predavanje z zdravstveno vsebino, • sobotni ples, družabni in kulturni program. vključuje program v Motetih Otočec? • 7 polpenzionov, • 1-krat večerja v gradu, 1-krat večerja v zidanici (namesto v restavraciji Tango), • 1 -krat delna ročna masaža, • fitnes, savna in masažni bazen, • 2-krat (dve-urni) najem koles, • popoldanska čajanka in večer z družabnimi igrami, • možnost kopanja v termalnih bazenih v Šmarjeških Toplicah, „ • prost vstop v Casino in na zabavne prireditve, • izlet v Novo mesto, • voden sprehod do konjeniškega centra Struga, ogled konjušnice. Cena: Dolenjske Toplice (Hotel Vital ali Kristal****): 49.875 SIT Šmarješke Toplice (Hotel Krka ****): 51.450 SIT Hoteli Otočec (Bungalovi ***) 33.736 SIT * Cene veljajo za osebo v dvoposteljni sobi in že vključujejo vse popuste. * Možnost plačila na tri obroke s čeki. Popusti za otroke! * Doplačilo za enoposteljno sobo: 1.300 SIT v Dolenjskih Toplicah, 2.300 SIT v Šmarjeških Toplicah, 1.000 SIT na Otočcu. ' Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Avtobus bo 12. septembra odpeljal z avtobusnih postaj ob naslednjih urah: Vrhnika (14.00), Logatec (14.15), KaJce (14.20), Planina (14.35), Rakek (14.40), Cerknica (14.50), Grahovo (15.00), Bloška Polica (15.05), Nova vas (15.10), Sodražica (15.20), Žlebič (15.25), Ribnica (15.30), Dolenja vas (15.40) in Kočevje (16.00). Informacije in rezervacije: Dolenjske Toplice 068/65-230,66-012 • Šmarješke Toplice 068/73-230,73-030 • Hoteli Otočec 067/75 419 Prodajni center podov PCP PUREBERI PARKETARSTVO PREVZELI DVE ORODNI VOZILI LITIJA - Na dan velikega šmarna je bil za Prostovoljno gasilsko društvo Litija velik praznik. Pred orodjarno na Velikem Vrhu so prevzeli in blagoslovili ob prisotnosti številnih gasilcev, občanov in dragih gostov dve orodni vozili: novi mercedes 4 x 4 in prenovljeni TAM (pre-remont cisterne). Obe vozili sta najsodobnejše opremljeni, za kar gre velika zasluga litijskemu županu in svetnikom za proračunska sredstva, del sredstev pa je prispevalo tudi Ministrstvo za obrambo, uprava za reševanje in zaščito. Ključe vozil in s tem tudi vozili v upravljanje sta šoferjema predala litijski župan Mirko Kaplja ter Vinko Praprotnik iz Zgornjega Loga, blagoslovil pa jih je litijski župnik Pavle Okoliš. PP *RKA’ 2 0.0. agroservis JJafelčeva 2, Novo mesto Ie|> 068/393-01-00 Vah' ^ o' vas na tradicionalni sejem, ki bo v nedeljo, 29.8.1999, pred trgovino Agroservis. dimo vam veliko izbiro in ugodne predsezonske cene V|NOGRADNIŠKE in Kletarske opreme | JjUNh. KADI • STISKALNICE • pOSODA ZA TRGATEV • INOX POSODE • ^času, se/ma bo trgovina odprta od 7. do 12. ure. • prodaja in montaža vlečnih kljuk • montaža in servis klimatskih naprav • avtoalarmi - avtoakustika Akcija: signalnik, da ne pozabite prižgati luči samo 2.500 SIT z montažo. montaža • servis tel: 068/323 071,Jhx: 068342 230 I OPTOMIK Service mrzNAMI SVET Sh#irj5f Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem 0:0:0 Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi, Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni. Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in varno. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu. POSTA SLOVENIJE Za nadaljnje informacije so vam na voljo: Ljubljana 061 174 1712. 174 1714. 174 1715 Maribor 062 449 2720 Celje 063 401 3760 Kranj 064 262 4724 Koper 066 452 6724 Nova Gorica 065 122 5720 Novo mesto 068 371 8710 Murska Sobota 069 377 9650 courieri DOLENJSKI LIST I23 0f>TOMIK k. serv/ce PORTRET TECjA TEdNA Franci % £ Kdo je človek, ki ponavadi stoji kje blizu klopi za rezervne igralce in se ob krivičnih odločitvah košarkarskih sodnikov ali napakah Krkinih košarkarjev v novomeški dvorani Marof razburi, da je ves rdeč v obraz, ob koncu tekme pa ponavadi ostane brez glasu. Vsi ki pozna ji Sineta, kot prijatelji pravijo Franciju Begu, vedo, zakaj je tako. Franci Beg je človek, ki mu košarka in novomeški košarkarski klub pomenijo skoraj vse na svetu. V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. Poprej se je pri Elanu že srečal z nogometom in pri rokometnem klubu z rokometom, a nič na svetu ga ni tako zasvojilo kot košarka. Bil je dovolj spreten in zagnan, da mu je kmalu po prihodu v klub, kjer ga je vzel v roke legendami vzgojitelj vseh mlajših rodov novomeških košarkarjev Slavko Kovačevič, uspelo priti v kadetsko in mladinsko vrsto. V članskem moštvu sicer nikoli ni prišel med zvezde novomeškega parketa, predvsem pri trenerju Jožetu Splichalu pa je kar pogosto stopil na parket in sodeloval pri zgodovinskem uspehu novomeškega košarkarskega kluba, ki se je v osemdesetih letih uvrstil v drugo jugoslovansko ligo. Kmalu je spoznal, da kljub ljubezni in zagnanosti s svojo višino nikoli ne bo res vrhunski košarkar, pa se je hitro posvetil organizacijskemu delu. V gimnaziji, kjer je bil predsednik mladine, ga je skoraj že zaneslo v politiko, a ga tudi večkratna vloga nosilca Titove štafete mladosti ni prepričala, raje je ostal pri košarki. Morda je prav ta kriva, da je že po enem letu študija prava odnehal in šel v službo ter kasneje k vojakom, s študijem ob delu pa je kasneje prišel tudi do pravniške izobrazbe, a košarke nikoli ni zapustil. Če bi lahko zavrtel film nazaj, pravi, bi se še enkrat odločil enako. Košarka mu je dala mnogo prijateljev, s košarkarji je veliko potoval in videl mesta, ki jih nikoli ne bi, košarka mu pomeni osebno življenjsko izpolnitev. Ve, da zaradi športa trpi družina, a ga dogajanje pod koši nezadržno privlači. Ko je leta 1992 z nekdanjimi soigralci, da bi s popolnega dna dvignili novomeško košarko, ustanovil klub Novo mesto 1992, se je v organizacijsko delo vrgel z dušo in srcem. Tega dela je bilo vsako leto več, zato je bil prisiljen del svojih nalog naložiti drugim in košarko izgnati iz pisarne v novomeški enoti Zavarovalnice Triglav, kjer se že leta uspešno spopada z zahtevnimi in odgovornimi nalogami. Morda bo to enkrat storil tudi doma in s tem osrečil ženo Andrejo oba sinova in hčer, a pod koše se bo vračal celo življenje. Današnji košarkarski klub Krka je tudi njegov otrok. Ob njegovem rojstvu leta 1992, ko so si s prijatelji zadali za dolgoročni cilj prvo ligo, o takšnem moštvu, kakršnega so sestavili letos, niso razmišljali, kaj šele da bi se pogovarjali o nastopu v evropski ligi, o kateri danes ne govorijo več prav potiho. Če se bodo sanje uresničile, bo Sine med najbolj zaslužnimi. IGOR VIDMAR Scenic s štirikolesnim pogonom Stalni štirikolesni pogon - Dva motorja - Septembra v Frankfurtu, spomladi 2.000 na trgu V salonu terenskih in rekreativnih vozil v francoskem Val d’Iseru je Renault prikazal Scenic s štirikolesnim pogonom, ki je hkrati tudi prvi kompaktni enoprostorec s pogonom na vsa štiri kolesa. Model se imenuje Scenic RX4. Tako se Renault po šestletni odsotnosti vrača v hitro rastoči segment avtomobilov s štirikolesnim pogonom. Renault je tako tudi prvi evropski množični proizvajalec avtomobilov, ki bo v segmentu avtomobilov za prosti čas s štirikolesnim pogonom, tako imenovanih Sports Utility Vehicle (SUV), ponudil svoj model, in to kot popolno novost enoprostorec na osnovi modela Scenic. Re-kreacijsko-terenski avtomobili, katerih'prodaja tudi v Evropi strmo narašča, najbolj privlačijo mlajše kupce, pogosto ženske. Poglavitna odlika teh avtov je njihova mnogo-stranska uporabnost. Scenic RX4 bo tako neposreden tekmec avtomobilom, kot so Honda CRV, Rover Freelander in Toyota RAV 4. Scenic RX 4 ob sposobnostih terenskega avtomobila ohranja udobje, dobre vozne lastnosti in zmogljivosti cestnega Scenica. Tudi sicer Scenic RX4 ne skrb va svoje povezanosti z novim Sce-nicom, seveda pa štirikolesni pogon in rekreacijsko-terenski značaj zahtevata nekaj posebnosti. Tako ima Scenic RX4 na bokih visoko segajoče zaščitne obloge, prednji del pa je zaradi obilnega odbijača in zajetnejših blatnikov videti dirši. Oblika zadnjega dela avtomobila pa se precej razlikuje od cestnega brata. Namesto z dvižnimi petimi vrati se dostop v zadnji del odpre v dveh delih: spo- daj z velikimi krilnimi vrati, nad katerimi je dvižno zadnje steklo z okvirjem. Slednje se samodejno odpre s pomočjo električnega stikala v kljuki zadnjih vrat. Rezervno kolo je pritrjeno na zunanji strani, na sredini zadnjih vrat. Glavni tehnični novosti tega avtomobila sta stalni štirikolesni pogon, ki ga uravnava viskozna sklopka, in elektronsko krmiljen sistem proti zdrsu prednjih koles. Scenic RX4 je za približno 6 cm višje od tal in ima velika 16-palčna kolesa s pnevmatikami 215/65/16. Na voljo bo z 2-litrskim bencinskim motoijem s 16 ventili in močjo 140 KM ali pa z 1,9-litrskim dCi turbo dizlom s tehniko skupnega voda in močjo 105 KM. Scenica RX4 bodo sredi septembra prikazali na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, naprodaj pa bo spomladi leta 2000. A. B. KIKIRIKI VABI K POSLUŠANJU ŠENTJERNEJ - Studio D tudi letos organizira v okviru praznovanja Jernejevo 99 lokalno radijsko postajo pod imenom Kikiriki Šentjernej. Program na frekvenci 105,5 MHz bo mogoče poslušati v petek, 27. avgusta, od 15. do 24. ure, in v soboto, 28. avgusta, od 9. do 24. ure. Studio D v petek, 3. septembra, vabi še na veliki koncert skupine Kingston, ki bo ob 20. uri v športni dvorani Marof. Najvišja nagrada za Labodov koledar Na mednarodnem natečaju Cresta so ocenjevali 4000 del iz 32 držav • Grand prix v konkurenci poslovnega oglaševanja NOVO MESTO - Letošnji Labodov koledar, avtorjev oblikovalke Bojane Fajmut in fotografa Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Nasmeh Iva Longarja - Čestitke za koruzo! - Železnikova polemika - Novomeško pasje vprašanje • Vodo v Podzemelj! ■ Telefoniade na tuj račun ■ Župan in drugi - Po kakšni ceni dom P. L. iz Novega mesta je razjezila fotografija Iva Longarja v Dolenjskem listu. Prepričanje, da se je Ivo Longar kot nekdanji direktor v bivši Iskri v Novem mestu premalo potrudil, da bi ta tovarna obstala. “Bivši iskraši bi lahko imeli službe, on se pa zdaj smehlja že tretjič v Dolenjskem listu,” je rekel P. L. Krajan iz Mirne Peči ugovarja “krajanu iz Mirne Peči”, ki je pred časom poklical dežurnega novinarja zaradi koruze ob glavni cesti od Mirne peči proti železniški postaji. “Meni se srce spočije in oko, ko se peljem mimo obdelanega polja. Koruza da ovira pešce? Menije lepše pogledati obdelano polje kot revščino. Koruza ne more biti izgovor za morebitne nesreče ali za varno vožnjo. Nikogar ne ogroža, saj ne visi na cesto. Hvalevredno je, da je polje obdelano. Žalosti me, nad čim se ljudje zgražajo, namesto da bi čestitali človeku, ki dela,” je povedal tokratni klic. Janez Kavšek iz okolice Šentjerneja je sporočil, da ga moti Železnikova polemika. “Železnikovo poročanje ni objektivno, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. tako tudi ne njegov sestavek v Dolenjskem listu št. 33 Miting laži in pogostitve.” Marija z Grma iz Novega mesta je prepričana, da niso zgolj romski psi problem, ampak pomenijo problem tudi neromski psi v blokih v Novem mestu. “Ni prav, da imajo velike pse po stanovanjih. Vse zelenice so polne pasjih iztrebkov. Tudi potepuški psi so po mestu. Zvečer jih spuščajo. Videla sem, kako je pes napadel invalida, ki se opira s palico.” Marijo moti tudi kurjenje pri blokih v Novem mestu. “Kurijo pod tujimi okni. Tudi koruzo pečejo. Treba bi se pozanimati, kje tukajšnji stanovalci dobijo koruzo. Kar delajo, je nesramno." - Marijino opozorilo o nadležnih psih očitno ni osamljeno. Malce smo podrezali v “pasje vprašanje” v Novem mestu in izvedeli na skupnosti novomeških krajevnih skupnosti, da je ta ustanova doslej tudi že opozorila na težave zaradi mestnih psov. Opozorila so naletela na ušesa, ki nočejo poslušati. Izvedeli smo še, da je v obtoku besedilo bodočega občinskega odloka, s katerim bi lahko tudi odločneje urejali novomeško pasje vprašanje. Kurjenje ter nabiranje in pečenje koruze nedvomno omenjajo posamezni predpisi. Vendar pridejo v poštev že pravila o lepem vedenju in ne nazadnje zapovedi zoper krajo. Domačin iz okolice Metlike je ugotovil, da v prejšnji številki Dolenjskega lista hvalijo direktorja metliške komunale. Vendar naj komunala uredi oskrbo z vodo v Podzemlju. V tej vasi v višje ležečih predelih so hiše brez vode že več mesecev, je rekel domačin, ki je poklical. Jože iz Okolice Rake je sporočil, da dobiva že več mesecev zelo visok račun za telefon. Ko je dal telefon blokirati, visokega računa ni bilo, takoj ko so telefon spet vklopili, je bil račun spet visok. -Kdo telefonira na Jožetov račun, bo novinar skušal poizvedeti pri pristojnih v naslednjih dneh in bo o tem poročal posebej. Moški glas na drugi strani žice se je zavzel za trgovke v Dolenj-kini prodajalni Pod Trško goro. “Trgovke so zelo prijazne in ustrežljive. Vsaj tamkajšnje stalno osebje je tako. Ne vem, zakaj je Urška dala v časopis, da so neprijazne.” Poklical je avtoprevoznik iz okolice Šentjerneja in povedal svojo slabo izkušnjo s cesto, ki jo pravkar gradijo na njegovem koncu. Cesta je zaradi robnikov preozka za vožnjo s kamioni. Opisal je tudi svojo slabo izkušnjo s šent-jernejskim županom. Župan v tej zgodbi nastopa v izvirni drži klenega jeznega Podgorca, ker pa v času pisanja poročila ni bil dosegljiv in ga nismo mogli vprašati, kako se je držal v nedavnem pogovoru z avtoprevoznikom, podrobnejšega opisa dogodka tokrat ne bo. Ivan Kapušin iz Brežic predlaga, naj uredniki ne posegajo preveč v vsebino poslanih tekstov. “Predvsem ne tistih, ki so podpisani. Zdi se mi, da ste mi pri mojem zadnjem pisanju spremenili bistvo, oziroma do bralca ni prišlo sporočilo, kakršno sem želel dati.” Iz novomeškega doma starejših občanov nam je pisala Jožefa Koščak, ki jo zanima, zakaj mora plačevati dva dodatka na mesec, čeprav ima le svojo sobo, nima pa niti svojega stranišča niti svojega vhoda, stranišče si deli s tremi stanovalkami. Pravi tudi, da plača za enako hrano na dan več kot soseda. - Socialna delavka Jolanda Švent iz doma starejših občanov v Novem mestu je povedala, da je cena za enoposteljno sobo pač taka, kot je, cena oskrbnega dne pa je odvisna od tega, koliko nege kdo potrebuje, medtem ko je cena hrane za vse enaka razen v primeru, ko gre za dietno prehrano ali postrežbo v sobi. Sicer pa varovanki predlaga, da se o vsem, kar jo teži, pogovori z njimi osebno. L. M. SREČANJE HARMONIKARJEV IN CITRARJEV NOVO MESTO - Kot prejšnja leta se bodo tudi na letošnjem zadružnem sejmu Graben ’99 v Novem mestu srečali harmonikarji in domači glasbeni ansambli. Srečanje prireja glasbena produkcija in založba Sraka iz Novega mesta, namenjeno pa je predvsem mlajšim, še neuveljavljenim harmonikarjem in ansamblom. Če bo nastopilo dovolj kvalitetnih izvajalcevm, bo založba Sraka izdala tudi priložnostno kaseto. Srečanje ne bo tekmovalnega značaja, nastopil pa bo lahko vsakdo, ki se bo prijavil. Narodnozabavni ansambli se bodo na letošnjem zadružnem sejmu na Grabnu predstavili v petek, 3. septembra, od 16. do 18. ure. Zatem pa bo nastopil trenutno najbolj priljubljeni ansambel Frajkm-clari. Prijave sprejema radio Sraka, p.p. 338, Novo mesto ali po telefonu 068/23 174. Francija Viranta iz ljubljanskega Studia 4, je osvojil veliko nagrado na mednarodnem natečaju Cresta. To je sploh prva tovrstna nagrada za kakšen slovenski izdelek. Natečaj Cresta od leta 1993 prireja mednarodno oglaševalsko združenje IAA, njegov namen pa je spodbujati in nagrajevati kreativno odličnost na področju oglaševanja. Prijavljena dela ocenjujejo glede na originalnost kreativne ideje in kakovost njene izvedbe. Letos so za Cresto prijavili več kot 4.000 del iz 56 držav. Med finaliste je žirija uvrstila 233 del iz 32 držav, med njimi sta bila tudi Labodov koledar Studia 4 in metrski koledar Ministrstva za kulturo, ki so ga zasnovali v agenciji Luna. Finaliste je ocenjevalo 49 vodilnih svetovnih kreativnih direktorjev in grafičnih oblikovalcev. Najvišje priznanje, veliko nagrado v konkurenci poslovnega oglaševanja Grand prix Cresta 1999 so, kot rečeno, podelili Labodovemu koledarju. Ta koledar je že predtem dobil priznanje zlati MM in veliko nagrado na slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu. Koledar sestavljajo Labodovi izdelki: bluze, srajce, suknjiči, krila, in to iz papirja v naravni velikosti na obešalniku. Oblačila so namesto koledarskih listov in jih seveda glede na mesec različno kombiniramo. Slovesna podelitev nagrad bo na svetovni konferenci IAA 28. septembra v Budimpešti. A. B. LISIČK IN ZAJČKOV NA PRETEK. JURČKI ŠE ČAKAJO -vreme prejšnji teden je pognalo iz zemlje neverjetno količino zajčkov, medtem ko jučkov ni bilo prav veliko. Jakšetovi iz Novega so imeli pravi gobji dan, tako velikega šopa zajčkov kot tokra t pa s našli. Poznavalci gob napovedujejo za pne jesenske dni tudi obilico Jta1 (Foto: Majda Luzar) NAGRAJENI KOLEDAR Labodov koledar, ki je dobil najvišjo nagrado na mednarodnem nalečju Cresta. 28. avgusta 1975 Na novomeški tržnici goljufajo kupce davčna 25. avgusta so imeli na novomeški tržnici obisk: tržna in inšpekcija sta izvedli kontrolo, če imajo zasebni prodajalci pra uteži in tehtnice in če imajo pogodbeni prodajalci-trgovci ra za blago, ki ga prodajajo. Obenem je davčni inšpektor ugota'J . kako trgovci vodijo predpisane knjige z vsakodnevnimi zaklj . Glede uteži in tehtnic je kontrola pokazala porazno s.tan{e‘zaia en zasebni proizvajalec ni imel uteži in tehtnice, ki bi ustfV^jV§e pravilom. Našli so uteži, ki so imele žige še iz stare Avstrije ah Jugoslavije. Ugotovili so še, da tudi Dominvest, ki daje ten ^ in uteži, ni dajal prodajalcem pravih, temveč v nekaterih pr* pokvarjene uteži. Potrošniki so zadovoljni (u(jj Kaj pomenijo primerno urejeni prodajni prostori, dokazuje ^ primer brežiške “Kozmetike”, v kateri se je obisk pol leta:po ritvi močno povečal. Okusna urejenost in precejšnja izbir "odpira žepe" za lepotila. marsikdo pa seže tudi po ?la,n,n’aVajO in spominkih. Da bi se poslej kupcem še bolj približali, name (0_ aposliti še strokovno kozmetičarko, ki bo lahko vsakomur ala. kaj naj kupi. Potrebujejo delavce ^ t. V Donitu Sodražica je letos porastla zaposlenost za 2 j' raZ. ka, možnosti pa so še za nadaljnjo zaposlitev. Zato je Do poslal te dni 45 zdomcem z območja Sodražice pisma, s K j£. jih vabi na razgovor. V Donitu žele namreč zvedeti, na.. nrjdej0 lavcev še lahko računajo v prihodnosti. Domačini P.a J11^1 ,P0vanj-še posebno prav zato, ker bo manj stroškov z gradnjo sta za| va Po steljnikih... e£yd0 Te dni, ko je bila zaradi popravil zaprta cesta od Yran°Lta kar Črnomlja, so se nekateri drzni avtomobilisti podali do in® . l0 čez steljnike po kolovozu. Marsikdo je to bližnjico pivk ’ rta, pa stresal tudi na tiste, ki ob znaku v Gradcu, da je cesta niso napisali: obvezen obvoz skozi Stransko vas. Črnih gradenj - ni “Ribiška občina je ena izmed redkih v Sloveniji, kj6' pj0Ijafl gradnje niso razpasle,” je povedal urbanistični inšpekto ad- Uhl, ki prihaja v ribniško občino dvakrat tedensko. Med c ^ je nje bi lahko uvrstili le gradnjo vikenda v Gorenjih La 'redi • ------------ ’ * * ’ > bi ' rak..,—- , na nik, ki so mu menda zdravniki priporočili, naj bo čimve nje m laiiKO uvrsun ic ^iaunju viKenua v uuimj;** 'ike*re zgrajen do prve plošče, m morda še gradnjo bivalnic bar .j gozda pri Dolenjih Lazih. Vendar si je to barako posjavu^ ^ pro- stem, oziroma na svežem zraku. Le čevlje sodi naj čevljar... jjji Ko je akademski slikar Centa na vrtu restavracije rnoj' izbrani motiv, je dobil pomočnika, ki je nekoliko P°Pr. ^ p|atna strove poteze. Centa se s “popravkom" ni strinjal, zato J postrgal - ptičji drekec. ^ TERENSKI SCENIC - Scenic RX4 s štirikolesnim pogonom, ki bo naprodaj spomladi prihodnje leto, ob sposobnostih rekreacijsko-terenskefft avtomobila ohranja udobje, dobre vozne lastnosti in zmogljivosti cestnega brata.