Političen list za slovenski narod. P°stl Prejemal» velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 *Id., za četrt leta i grid., za en mesec 1 grid. 40 kr V administraciji prejeroan, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 *ld., za četrt leta I fid., za en mesec 1 grid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 Sld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove «lice št. 2. Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 18. oktobra 1892. Letnik XX. O vplivu krščanstva na socijalno življenje. (Govoril dr. Jos. Sernec iz Celja na I. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani.) Prevzvišena gospoda kneza i škofa ! Prestavna skupščina! Z nelahkim srcem stopim danes pred tako odlično občinstvo, vendar okoliščine, da je preslavni odbor I. slovenskega katoliškega shoda meni kot posvetnemu moža račil podeliti besedo pri tako imenitni priliki, ta znak velikega zaupanja mi daje pogum da zaupljivo prosim prevzvišene navzoče poslušalce in preslavno skupščino za njihovo prizanes-Ijivost in potrpljenje. Ne pristoji meni govoriti o sv. naši veri, k temu so poklicani gospodje, kateri posvečujejo celo svoje življenje službi božji, uku in pouku katoliške vere. Prosim pa za dovoljenje, opozarjati z ozirom na pozno današnjo uro v najkrajših potezah na najglavnejše vepehe in rezultate kristijanske, zlasti katolike vere. Vse kulturne države na celem svetu so osnovane na kristijanski podlagi, vsa prava kultura na celem svetu je kristijanska, — države pa, katere niso kristijanske, n. pr. kitajska, vse mahomedanske države, — da ne govorim o afriških, avstralskih in drugih divjih narodih, — so daleč zaostale, ni tam življenje za človeka spodobno, ni nobeden kulturni razvoj ali napredek, pa tudi z nekristijansko vero nobena prihodnost za njih. Kako različno proti tem pa je življenje pri kri-stijanskih, zlasti pri katoliških narodih 1 Osupniti nas mora velikanski organizem, da so vse katoliške dežele razdeljene v škofije in župnije, tako, da v takih deželah ni katoliškega človeka, kateri ne bi imel svojega dušnega pastirja, da tedaj vsaki katoličan, naj bode mogočen ali reven, in naj bode od sveta še tako zapuščen, vendar labko vživa od poroda do groba duhovno pomoč^od duhovskih organov katoliške vere. Katoliška cerkev odgoji in poučuje otroke in odrasle, jim kaže, kaj je kristijanska ljubezen, pravičnost, milosrčnost, prizanesljivost, in katoliška kristijanska vera vzame tudi smrtni uri vso grozovitost, ker vera ve vsakega še v zadnji uri sprijazniti z Bogom in mu zasaditi v srce mir in srečo namesto divjega obupanja, ... na taki podlagi so se razvijale sedanje kulturne države in je napredovalo človeštvo. Preidem na Slovence. Bili smo podjarmljeni, tuji zmagovalec je zidal po naših pokrajinah trdnjave, pristaši njegovi so si zidali okoli grada mesto, mestjan je dobil vse pred-pravice na rokodelstvo, trgovino, — Slovenec je bil oropan, poteptan, postal je suženj. In čudno, — vkljub vsej neskončni nesreči Slovenec ni obupal in ni poginili — Katoliški duhovnik ga je vedel potolažiti, mu olajšati verige in je vedno več vplival s kristijanskimi nauki na gosposko, katera je vendar tudi bila katoliška, — položaj se je polagoma zboljšal. Leta 1849 je padla zadnja tlaka, izginile so tudi predpravice v mestih, in od leta 1861 naprej so izšle osnovne državne postave, katere so v avstrijskem cesarstvu proglasile enakopravnost vseh narodov, in nikoli ne bomo Slovenci pozabili, in z veseljem to tudi v tem slovenskem trenotku danes z največjo hvaležnostjo kon-statujem, da so se nam podelile vse te dobrote pod vlado sedanjega presvetlega cesarja Franca Jožefa! (Gromovito, dolgotrajajoče odobravanje.) Prosti smo tedaj tudi mi Slovenci, vsak ima pravico, učiti se vsako znanost, poprijeti se vsakega obrta, in tako ima tudi vsak priliko, pristopiti v vsakateri stan, si pridobiti vsakatero blago, premoženje, čast, — in le tako prosto in enakopravno življenje je za z dušo obdanega človeka dostojno. Ali enako prostost, kakor mi, ima tudi vsakdo drugi, tudi tujec, tudi uekristiian, — vsakdo ima pravico, naseliti se med nami, nakupiti si zemljo , in na vsakateri način si prislužiti med nami svoj | kruh, in si pridobiti premoženje, — iz tega pa po-; stane nevarnost za tistega, kateri je zaostal v omiki, kateri si še ni vedel zaslombe in pomoči dobiti v družbah in zadrugah, — kratko rečeno, nevarna je konkurenca, nevaren je veliki združeni kapital posameznim. Veliki kapital hoče požirati majhnega, hoče uničiti srednji stan, to je, kmeta in rokodelca, jedro vsakega naroda, — in dobro moramo poudarjati: ta kapital je v rokah nekristijanov in Darwinistov, to je takih, kateri potolažijo svojo vest („sit venia verbo") s puhlo cjnično filozofijo, da, večja moč je isto, kakor pravica. Žalibog, da se res pri Slovencih vsiljuje tuji kapital, kakor pritiskajo na nas na jugu Lahi, na severu in zapadu Nemci, osnavljajo društva, da bi nas prej pokončali, in nam ob jednem iztrgali naših otrok, da bi jih odgojevali po svojem. Opominjam le na društvo „Siidmark", na nemški „šulterajn", na inserate v nemških časnikih, ki naznanjajo, kje je na Slovenskem kaka hiša, kako posestvo ua prodaj, s pristavkom, naj hitro kupi kak Nemec, sicer bi bila velikanska nevarnost, da bi to kupil kak Slovenec. . . . Pri večjih tovarnah ua Slovenskem, in celo tudi že na Kranjskem, osnavljajo tujci čisto nemške šole za otroke slovenskih delavcev, — če pa pokončajo naš narod in ga popačijo in ga potujčijo, pokončajo tudi katoliško vero, na Slovenskem vsaj je ves naš narod katolišk. Da je ta današnji položaj našega naroda jako kritičen in nevaren, je brez dvombe, pa vzbudila se je že zdavno zavest, da se moramo Slovenci rešiti vseh teh nevarnostij le z združenji m i močmi, in uzrok, da se je sklical prvi slovenski katoliški shod semkaj v belo Ljubljano, tudi nima in ne iq b LISTEK Družba sv. Mohorja — leta 1892. (Sestavil Rastislav.) Kakor druga leta, dobi i letos vsak ud Mohorjeve družbe šestero lepih knjig in sicer: 1. „Jeruzalemski romar. Opisovanjesvete dežele in svetih krajev. Po svojem opazovanju in zanesljivih virih napisal dr.Fr. Lampe." I. zvezek. — Str. 176 v 8°. „Kar je učeni gosp. pisatelj sam videl, čutil in skusil, ki je vspomladi potoval v Egipet in Palestino, pa tudi kar so že drugi pisali pred njim, zvemo v tej knjigi o sveti deželi. Knjiga ima trojen namen: prvič, omogočiti častitim bralcem, da vsaj duhovno romajo, če dejanski ne morejo, v kraje, posvečene s stopinjami in rešnjo krvijo našega Gospoda Jezusa Kristusa; drugič, da bolje umejemo dogodke, popisane v sv. evangelijih in sploh v sv. pismu; tretjič je ta knjiga nekak uvod obširnejšemu delu, ki ga bližnja leta pričakujemo iz spretnega peresa istega pisatelja." ') Lepo in živo opisuje sloveči gospod pisatelj v »J Glej „Koledar za 1. 1892", str 92. tem I. zvezku: a) „Romanje v sveto deželo." b) „Pot od Trsta do Jeruzalema." c) „Jeruzalem." Izvestno bode taka, vsakemu kristijanu vele-pomenljiva knjiga iz toli spretnega peresa dobro došla vsem Mohorjanom. Knjigo, ki ima tudi lepši in dražji papir, nego druge družbine knjige, diči obilica izvirnih, berilu primernih slik; in sicer tri večje slike (po celo stran), 24 manjših (mej tekstom) in tri velike ini-cijale. Razun tega so v knjigi še zemljevidi Egipta in Palestine, sedanje Palestine, obris Jeruzalema in cerkve Božjega groba. Slike sta deloma priredila domača ometelnika gg. Zeplichal in J Grm, deloma so naspravljene po fotografijah pisateljevih in Al. Beer-a v Celovcu. „Jeruzalemski romar", s katerim družba pričenja daljšo vrsto zemljo- in narodopisnih knjig, je uvod za obširno delo „Velike zgodbe svetega pisma", katero pripravlja isti „za družbo ves goreči gospod". Dal mu Bog krepkega zdravja in moči, da velevaino svojo namero srečno dožene! 2. „Šmarnice naše ljube Gospd pre-svetega Srca. Druga knjiga. Spisal Janez Volčič, duhovnik ljubljanske škofije." 348 + 4 v mal. 8®. S tem lepim molitvenikom jemlje priljubljeni pisatelj, ki je s svojimi dičnimi nabožnimi spisi privabil premnogo Slovencev v družbo sv. Mohorja, slovo od nas. Letošnje „Šmarnice" so pa nadaljevanje onih, katere je družba izdala že 1. 1879 iz plodnega peresa ravno istega pisatelja. Tudi se premišljevanja v tej knjigi naslanjajo na ona iz leta 1879. Prvi del knjige, str. 7—219, obsega 31 premišljevanj „kako posnemati presveto Srce Jezusovo v njegovem notranjem življenju". Premišljevanja so razdeljena na vsak dan meseca maja in za vsak dan je dodana primerna molitev. Drugi del, str. 221—348, je popolen molitvenik, obsegajoč jutranje in večerne molitve, dve sv. maši, molitve za sv. spoved in sv. obhajilo, litanije vseh svetnikov, lavretanske litanije, križev pot iti razne molitve. Izdal se je ta molitvenik tudi lepo, izvirno vezan in sicer v usnju z zlato obrezo (po 60 kr.) ter v platnu z rudečo obrezo (po 40 kr.). 3. „Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva sestavil Val. P o d g o r c, duhovnik krške škofije." Str. 170 + 6 v 8*. Že večkrat se je izrekla želja po „Domačem zdravniku". 2) Letos ga družba podaja v lepi knjižici, „ki romaj v vse slovenske kraje in b6di dobra (" Primeri: „Slovenec" 1. XIX. štev. 8 od 12. januvarija 1891. 1. more imeti dragegf namena, kakor povabiti vse katoliške Slovake» k sfcutpflemu delovanju- — z veseljem pozdravnim delevipje v odsekih, — vidi«®, da se pretresaj« na teog shodu delavako, in rokodelsko ali soeijaluo vprašanje poleg taatipfceg», poleg tiskovuega, poleg šolskega. Prestavni skupščina' Za nas vse je Uko dela-vanje do|faz, g* prvi slovenski katoliški shod hoče združiti vse m oži m Slovenskem, hoče orgauišfco sodelovanje vseh stanov pod geslom: „Vso za vero, dom, cesarja!", — in res, treba bo vseh spojenih sil, napenjati pe bodo morale vse združene moči, vseh dobrih Slovencev, da si ohranimo vero in narodnost in svojo eksistenco sploh. Kar se takega dosedanjega delovanja na Štajerskem tiče, lahko kažem na lepe vspehe; — mi imamo razven katoliško - političnih društev še sadjerejsko, konjerejsko, kmetsko društvo, in mnogo drugih društev, kateri pridejo s poukom ali gmotno našemu katoliškemu narodu na pomoč; mi imamo čisto posebno tudi posojilniške zadruge, katere se tako srečno razvijajo, da že dandanes štajerski Slovenec skoro povprek dela le s slovenskim kapitalom, in če tudi še nekateri ima izposojenega denarja od drugih zavodov, vsaj ima zavest, da ga lahko tudi vsaki dan prestavlja na slovenski zavod, in tako smo slovenski Štajer že precej neodvisen napravili od tujega kapitala, — in v tem tiči veliki, veseli vspeh. To pa ni vse; posojilnice pridobivajo vedno več lastnega premoženja, celjska n. pr. ima že zdaj nad 50.000 gld. rezervnega fonda, in če mislimo, kako bo narodno premoženje naraslo v prihodnjih 20 ali v 50 letih, ako se bo marljivo in pošteno delovalo naprej, sinemo mirno upati, da bomo popolnoma neodvisni postali od navala tujega denarja, — in če ste danes morali slišati od nekega prečastitega predgovornika, da narod na nekaterih krajih Goriškega propada, — smem. hvala Bogu, trditi, da na Spodnjem Štajerskem naš narod napreduje — moralno, znanstveno in tudi gmotno. Tako vspešno delovanje zlasti posojilnic vidimo Slovenci tudi na Koroškem in Primorskem, celo tudi v Istriji, — in brez zamere, — obžalovati moram, da ravno na Kranjskem se takšni zavodi še dozdaj niso razvijali v enaki meri, kakor v drugih slovenskih krajih, in brez ovinkov moram trditi, da ravno strankarstvo, domači prepiri so krivi, da narodno delovanje na Kranjskem ni v tej meri vspešno, kakor bi se to moralo pričakovati od čisto slovenske dežele. Uprav kot štajerski Slovenec smem z nekim ponosom se oponašati na vspeh sloge; šestnajst let je, kar prebivam v Celju, tedaj na eksponiranem kraju, ali med duhovniki in inteligenco niti tukaj, niti kje drugod na Štajerskem ni bilo prepira, vsaj ga tudi ni treba, vsaj smo vsi Slovenci, katoličani, mi se ljubimo, se spoštujemo, pa tudi skupaj delamo za svojo vero in za svojo narodnost, pri vseh društvih in zadrugah sodelujejo naši prečastiti duhovniki, prav imenitno je njihovo sodelovanje pri poso- prijateljica in pomočnica vsem ljudem, zdravim in bolnim". — Knjižica je zasnovana po sloviti Kneip-povi knjigi: „Meine Wasser-Cur", jemalo se je ozir pa tudi na istega pisatelja: „So sollt ihr leben!" V prvem delu (ste. 11—35) uči spisovatelj: „česar je treba k zdravju, in kako se zdravje ohrani"; v drugem delu (str. 36—62) „kako naj rabimo vodo". Tvarino teh dveh delov pojasnjuje 13 slik. V tretjem delu (str. 63 — 160), „Lekarna", se opisuje 102 različnih zdravij. Ob koncu je dodan „nauk za stariše", stvarno kazalo po abecednem redu, in kazalo. 4. „Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Gilenšek, profesor na deželni gimnaziji v Ptuju" L snopič. — Str. 128 v, 8°. Namen knjigi je: da pogledamo mnogoštevilni in mnogovrstni škodljivi vojski (rastlin) bliže v obraz. Zato stavlja pisatelj čitatelju rastlino za rastlino v podobi in besedi pred oči in, pove o njej v kratkem vse, kar je potreba. V tem snopiču govori se o rastlinah, nevarnih človeka- in večinoma tndi živini njegovi. T prihodnjih zvezkih bode še govoril o rastlinah, škodljivih hišam in shrambam, obdelani zemlji, sadnemu drevju, vinski trti, travnikom, pašnikom in gozdom. — Besedni pouk pojasnjuje v I. snopiču 82 ličnih, slik. (Konec sledi.) jilnic^hi — in | n»jhvaležnejšiq» sr«em moram P"-p°»a»tit vedenje narodne jedpakoprapnoBti. Ko bi Taaffe takoj » začetka bil silil, da se narodna jednalfopravnost povsod spoštuje, bi se že tega bili povsod privadili in ne bilo, bi ta-cega upiranja in pritožb. Mladočehi. Znano je, koliko so se poganjali Mladočehi, da so se jim dovolili štirje mandati ca delegacijo. Lani neso hoteli niti volitve vsprejeti, ker, so se jim ponudili I3 trije mandati. Letos so se pa jim dali res štirje mandati ali faktično sta pa vendar-le dva 1 delegaciji. Dr. Herolda. ni v delegaciji. On je rajši zagovornik v znani Wald-steinovi pravdi. Staročeški listi sedaj na to opozarjajo, kako je temu možu veliko, več na lastnem zaslužku, kakor pa na igoristib češkega naroda. Pacafc je pa v permanentnem kazenskem odsek.u in se zatorej zborovanja delegacij udeleževati ne more. Ker Pacak nema časa, bi torej še bolj bila dolžnost dr. Herolda, da se on udeležuje "zborovanj. Češki Nemci, se letos ne udelett- Volitev v praški mestni zastop, ker nemajo nobenega, upanja« da. bi zmagali s kakšnim kandidatom. Vsled tega-, bode pa boj mej obema češkima strankama tem hujši. Ynai^j« države. Srbija. Državni svet je odločil, da je vladni program le izjava stranke in torej nema nobenega uradnega značaja. Občin» te torej ne morejo siliti, jtl bi g« priobčile. — V KrdJ»i «a roparji pri bele* ta«vu iz hiše pmtakli nttegatejšeg« kmeta |p ga ««Ifelili. Nikdo i imej sosedov se ni upal, mu |rihiteti na pomoč. CMfca in Buinuniia. Včaraj sme omenili, 4a Grška pretrga diplomatlčne od&oJaje z Rumu-lijo. Pafod temu je dalo to, da je pred 27 leti «mrl V Romuniji neki hogati Grk Eiangelios Zappa, rojen ? Albaniji, torej turški podlofcaik- Zapustil je «graatao premoženje. Sorodnik pokojnikov Konstatin Zappa je rumunski vladi predložil oporoko, po kateri je on dedič in izvrševalec oporoke. Oporoka se je potrdila in Konstantin Zappa je obljubil grški vladi 20 milijonov frankov za razne javne zavode. Letos v januvariju je pa umrl ta Konstatm Zappa brez oporoke. Grška vlada zahteva, da se jej izroči premoženje pokojnikovo, iz katerega se je že poprej plačevala grška agitacija v Makedoniji. Ru-munska vlada je konfiscirala to imetje, češ, da ni nobenega postavnega dediča. Grki, ki so v finančnih zadregah, pa zahtevajo to zapuščino in so celo pretrgali z Rumunijo zaradi tega diplomatlčne odno-šaje. Pričakuje se, da se za to dedščino oglasi še Turčija, ker je bil pokojnik turški podložnik in so Turki tudi denarja potrebni. Francija. Zaradi dveh stvarij je že pretila ministerska kriza, ali sedaj se je že vse poravnalo. Zaradi dogodkov v Oarmouiu se nekaj časa ministri neso mogli sporazumeti. Javnih del minister je bil izdelal neki načrt zakona, ki je popolnoma ugajal zahtevam delaveev. Temu načrtu so se uprli nekateri drugi ministri. Minister javnih del se je nekaj časa upiral, potem pa odjenjal in njegov načrt zakona se zbornici ne bode predložil. Trgovinski minister je pa sklenil s Švico trgovsko pogodbo, katera malo ugaja varstvenim carinarjem, ki imajo večino v zbornici. Zaradi tega bi bilo tudi kmalu piišlo do ministerske krize. Vlada se pa baje hoče s tem pomagati iz zadrege, da bode v zbornici zahtevala, da se o vsej pogodbi ne glasuje, temveč le o posamičnih članih. Kateri člani bodo zavrženi, o tistih vUda začne novo pogajanje s Švico. Tako se je vlada še za nekaj časa rešila življenje. Dolgo se pa ne bode obdržala, ker ni priljubljena pri nobeni stranki. Radikalci jo podpirajo le zaradi tega, ker kaže precej očitno sovraštvo do cerkve, drugače eo jej pa odločno nasprotni. Italija. Volitve so razpisane in vlada je že priobčila svoj program. Z veliko politiko se vlada v svojem programu ne peča, temveč le govori bolj o gospod rskih vprašanjih. Pred vsem bode gledala, da naredi ravnotežje v državnih financih. To obeta vsaka italijanska vlada, ali dosedaj tega ni nobena mogla izpolniti, in tudi se ne vd, če bode to mogoče sedaj. Varčevati hoče pred vsem pri upravi. Odpraviti hoče več manj potrebnih uradov. Ali baš s tem se je volilcem slabo prikupila. MarsiLako manjše mestece sedaj ne bode maralo voliti vladnega kandidata, boj6 se za kak urad, od katerega ima precejšnje koristi in brez katerega neizogibno propade. Vlada se nadeja, zanašajoč se na zveze in dobre odnošaje z vsemi državami, da se obrani mir. Seveda mir je pa Italiji tudi potreben. Če se ima že v miru boriti s takimi težavami, kaj bi še bilo, ko bi prišlo do vojne. Vladni program je sicer lep, ali opozicija bode že našla gotovo tudi lahko mnogo nedostatkov. Anglija. Mesto Live.rpool je imenovalo Glad-stona častnim meščanom. — Posebna komisija začne v kratkem preiskovati razmere irskih pregnanih zakupnikov. Predsednik tej komisiji bode sodnik Mathew. Mathew je rojen Irec in pozna dobro razmere v deželi. Nemčija. Da se pokrijejo večji troški za vojsko, ki bodo izvirali ij nove vojaške predloge, bode se povišal davek od tobaka, piva in žganja, in pa borzni davek. Liberalni listi se že posebno ogla-čajo proti povišanju borznega davka, češ, vsaj že tako poša, ¿rom,efe na borzi.. Ti listi so seveda vedno v skrbi za židovske bogatine. Če se obdači kmet ali delavec, je vse v redu, le židovskim borzijancem bi se ne smel naložiti noben davek. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 8. oktobra.' Na vseučilišču Franja Josipa I. v Zagrebu je bilo v prošlem letnem semestru vpisanih 370 slušateljev, in sicer 273 rednih, 68 izvaurednih in 29 farmacevtov. Prvih je na bogoslovni fakulteti 43, na juridični 185 in na filo-zofični 46, izrednih 60 na bogoslovni in 8 aa filo-zofični fakulteti. Letos je rektor magnificus profesor juridične fakultete dr. Josip Pliveric, a dekani so n» bogoslovni fakulteti prof. dr. Martin Stiglič, na juridični dr. Aleksander Egersdorfer in na filozo-fični prof. dri Karol Zahradnik. Dn& 26. oktobra bode hrvatsko pevsko društvo zagrebško „Kolo" proslavilo svojo tridesetletnico. Da se svečanost čim lepše vrši, pozval je odbor vse člane pevce, da bi se zbirali na vaje, da bode pevski zbor tem veličastnejši. „Kolo" je pa tudi v istini v vsakem pogledu za napredek hrvatske pesme, kakor tudi za probujenje hrvatske zavesti neizmerno mnogo storilo, radi tega je pa tudi med vsemi društvi v Zagreba najbolj priljubljeno. Saj tri^i malp katero društvo daje toliko duševne zabave, kak« 000- Za Utofyjfft aim» j« že izdan pro, gr^m zabav, katere bode ono prirejalo. Tako se bode 5., 7, in 9. decembra pela veličastna Rossini, jeva licunpozicija „Stabat mater"; 11. decembra pa se začno sploh obljubljeni jour-fin, ki se dajejo vsako nedeljo popoldne. Dni 20., 22. in 24. marca se bodo priredili postni koncerti ter se bode pet tudi Verdijev „requiem". Da se bode pri tem skrbelo za naobrazbo članov pevcev, umevoo je samo po sebi, kajti od Sposobnosti njihove zavisi ves vspeh produkcij. Zagrebško občinstvo mora biti zares upravi tega društva zahvalno, ker skrbi v toliki meri za duševno zabavo v zimskem času. „Matic* Hrvatska," je izdal* te dni izvestje o delovanj« za I. 1891. Koncem 1. 1891 je imela društvo 8100 članov. Posebno je radosten pojav, da je v Bosni in Hereegoiini vpisanih „Matičnih" članov čez 400. Del je izdala „Matica" za 1. 1891 osem, a tiskala jih je v 64.000 zvezkih. Vse t» knjige so se razpečale v treh tednih, da ni niti ena ostala na prodaji, a mnogi člani, ki so zakasnili s prinosi, niso mogli dohiti knjig. Za letos računa uprava „Matice" ga 9000 članov, pa bode tudi svoje knjige tiskala v tolikih izvodih. V spomin pedesetletnega obstanka „Matice" opisala sta njeno zgodovino prof. Tade Mičiklas in Franjo Markovi« % živoiopisi dvanajsterih najznamenitejših prvih članov njenih. La-ti životopisi bodo krasen prinos sa našo kulturno zgodovino ter opozarjamo na, nje že zdaj tudi one Slovence, ki se zanimajo za. ilirsko dobo, v kateri so Hrvati ta Slovenci tako složno delovali Prof. Hugo Badalič je priredil za „Matico" krasno antologijo hrvatske literature, ka-koršna se je dozdaj pogrešala v naši književnosti, kajti Šenoina je že zastarela. Za pouk bodo posebno zanimive tri knjige, kakor so Carieeva: Krištof Kolumb in odritje Amerike, potem Rabanova zgodovina francoske revolucije od najboljšega francoskega spteatelja Migneta in pa Hoičev zemjopis, tretja knjiga, ki bode obsegala o;>ise Svedije, Norvegije, Dahske in Nemške. Za zabavno knjižico pa sta napisala prav- lepih pri povesti poznata kn jiževnika S. Gjalski in V. Novak. Tako bode književni dar, ki ga obeta „Matica Hrvatska" letos svojim članom, nenavadno lep in obilen, pa je vredno, da se jih čim več članov tudi med Slovenci vpiše v to društvo. Za tri goldinarje se ne more dobiti nikjer toliko- in tako lepih knjig. A pri tem moramo omeniti, da se članovi vpisujejo samo do konca mesec« novembra, kasneje se ne sprejemajo, ker se že početkom decembra začno knjige razpošiljati. Dnevne, novice. V Ljnbljani-, 18. oktobra. (Udanestne izjave prevzvišenemn knezoškofa.) Županija Iška Vas pri Ljubljani je poslala prevzvišenemn knezoŠkofu nastopno izjavo: Brezverni nasprotniki se> tawdifa * l«žip, a neelfcnimi, nedostojnimi- in brezozirnimi opazkami in napadi Vašo pre-vzvišeno osebo očrniti. Takemu nehvaležnemu početju qasproti preapoštljivo popisan» zastop. župa-nije v Iški Vasi izraža prevzvišenemu najzvestejšo udanosta, otroško pokorščino in sinovsko ljubezen. VeČni- vladar Vas je postavil, prevzvišeni knezoškof, za višjega dušnega, vodnika* v, naši škofiji, zato so in ostanejo Vaše stopinje naša pota. Kolikor bolj Vas bode napadali domači sovražniki svete- cerkve, tembolj Vas bomo mi ljubili, toliko tesneje se Vas oklepali* Mi smo na vse pripravljeni: vojskovati, umreti se ne vstrašimo, ako treba za načela katoliške vere, vsikdar hočemo zvesti stati ob Vaši strani na temelju programa I. slov. katol. shoda. — Podpisani: Jan. Zupec, župan; Jan. Pristavec, Fran Platnar, Matija Vrenk, svetovalci; Jan. Šerjak, Jak. Japelj, Jož. Stembal, Fr. Skulj, Jan. Kramar, Jan. Likovič. — Cast krepki izjavi vrlih katoliških slovenskih mož! — Duhovnikov dekanije r a iay^va. a». glasi : Blftgpvolite vagra- ja$i, premilostni, tudi od nas izraz spoštovanja, pokorščine iti zaupanja, ki je toliko večje, kolikor huje Vfcs napadajo nasprotniki. — Vaše besede» govor-jqpe pri kat«^. shftdm sn nam rta* it «X* vzete in popolnoma strinjamo z njimi Enako pa udarei, V|m uamenieni, nas boll. V boju za sveto vero in cfkvene pvavice-bomo veiled ar stali na Vaši stranii Z Vami hočemo trpeti, Ve« se hočemo držat» in od Vas nas ne bo ločila nobena sila. — To, premilostni, naj Vam bo v tolažbo v naših hudih časih. --Časi so sicer res hudi, toda ako bodo kato- « ličani in njih duhovniki tako tesno združeni s svojimi škofi, kakor pričate ti izjavi, se nam katoličanom ni bati! (Slovo od bivšega g. deželnega predsednika barona Winklerja.) V nedeljo je deputacija tukajšnjih narodnih društev g. baronu Winklerju čestitala na odlikovanju ter mu izrazila zahvalo za naklonjenost. Včeraj so se mu poklonili tudi gospod deželni glavar Oton Detel a z uradniki dež. odbora, načelništva c. kr. kmetijske družbe „RudeČega in „Belega križa", otroške varovalnice, uradnikov južne železnice, učiteljstvo „Glasbene Matice", g. dr. Fr. Papež v imenu kons. deželnozborskega kluba itd. (Telegrami podružnic sv. Cirila in Metoda ter Svetčev banket ) Iz Novega Mesta dobili smo to-le pismo: Ker mislijo nekateri, da sem imel tudi jaz kot načelnik novomeške podružnice sv. Cirila in Metoda kaj opraviti pri onem telegramu ob priliki banketa 11. t. m v Ljubljani, izjavim očitno sledeče : G. živinozdravnik Otmar Skale je telegram odposlal, a po kakej pravici, ne vem. Gospod je bil pri meni, a jaz sem podpis naravnost odklonil, gospod blagajnik ga tudi ni podpisal in tajnik, gospoda Skale-ta namestnik, tudi ne; pravil mi je to sam. Bili so torej za tisti telegram trije. Kako ste ga mogli odposlati v imenu odbora, ko ima vendar načelnik v tem slučaju pravico odločiti — in ta bi bil vselej rekel: ne! Nihče se ne bode čudil, da sem se radi tega odpovedal načetništvu. Dr. Josip Marinko. (Iz Tolmina.) se poroča: 16. okt. Tolminske Slovenke javljamo, da smo stopile v kolo družbe sv. Cirila in Metoda, vcepiti hočemo narodnemu drevesu novo vejo, ki naj se okošati tako, da bomo mirno v njeni senci mogle .delovati tu v Soški dolini za svoj dom. (Slovensko planinsko društvo.) Poroča se nam z Gorenjskega: Slov. planinsko društvo je bilo že davno potrebno, ali postavi naj se na krščansko stališče in naj sprejme med svoja pravila, da so udje- zavezani, kolikor le mogoče, zadoščati verskim dolžnostim glede praznovanja nedelj in praznikov, in pa, da vodnikov ne bodo silili, da bi ti morali v nedeljah in pmnikih brez sv. maše v gore. Ako tega ne store, niso nič boljši od nemških „Alpen-Vereinov", samo s tem razločkom, da oni po nemški skrunijo Gospodove dni, ti bi jih po slovenski, kar bi bilo za naše ljudstvo še bolj pohujšljivo. O Nemcih navadno mislijo, da so protest&ntje in zato jim ložje spregledajo. Torej pozor! Ako pa bodo napravili poštena pravila, vpisal se bo marsikdo kot član in podpiral podjetje, ki bo vsaj nekoliko tudi v tem oziru preprečilo ponemčevanje! (Konservativno obrtno drnštvo) je imelo v nedeljo svoj I. redni občni zbor. Predseduik gosp. J. Regali otvori zborovanje ob 6 uro ter prebere § 10. pravil o pravici občnega zbora. Dalje poroča, da je imelo društvo 11 shodov, 4 zabavne večere in 3 izlete. Odbor društveni je imel: 18 sej. Od dru-štvenikov je umrl g. Fran Šška, kateremu je ska-zalo društvo zadnjo čast in poskrbelo za pokoj nje* gove duše. Društvo šteje čez sto udov in vedno narašča polagoma. Blagajnik g. Peter ca poroča o denarnem stanja. Društvo j» imelo dohodkov 129 gld. 50 kr., troškov pa 79 gld> 62 kr.; torej je preostanka 49 gld. 88 kr. Gosp. blagajniku se izreče' hvala za njegov trud. — Tajnik g. K rog ar prečita poročilo o društvenem delovanju v 1. 1891 in 1892. Lansko leto dne 5. oktobra so- bila pravila od vis. o. kr. deželne vlade kranjske potrjena. Dni 11. oktobra je bil osnovalni shod, v odbor so bili voljeni gg.: Jož. Regali, Jak. Škerbinc, Fr. Peterca, J. Kregar, M. Mihelič, M. Mahnič, Jos. Rebek, Fr. Šturm in I. Pirnat, kot namestniki gg.: Ivan Peterca, P. Sever, Jak. Šega, I. Škerjanec, V. Mazgon, Fr. Tome, za računska pregledovalca gg. K. Pollak in Fr. Petrič. Prvi javni sbod je bil dne 25. okt. 1891, govorili so o obrtnih zadevah Regali, dr. Šu-Bteršič, A. Kalan in Vovk. Izvoljena je bila tudi deputacija treh članov, ki je izročila g. dež. glavarju prošnjo, da bi se odpravila dela v prisilni delavnici. Drugi javni shod je bil dne 8. nov., govorili so Regali, dr. Šusteršič in Ft. 8turm-. Tretji javni shod je bil 29i novembra. Predsednik g. Regali je poročal o vspehu deputacija zaradi obrtnih del v prisilni delavnici; dalje se govorili gg. Pr. Šturm, K. Pollak in Regali o posveč&vanju nedelj. — Četrti javni sbod i* bil 37. deeembr*; bil je-razgovor o odgovoru na napad v „Novicah" in o prošnji, da se odpravi večerna šola rokodelskih učen- cev. — Na petem shodu dni 6. marca 1892 je bil razgovor o prošnji za ustanovitev obrtnega muzeja na Dunaju in o tukajšnji podkovski šoli. — Se s ti shod je bil dni 26. aprila; obravnavale so se obrtne stvari. — Na sedmem shodu dne 16. maja je predsednik g. Regali poročal o deputaciji pri g. predsedniku deželnega sodišča zaradi obrtnih del v kaznilnici na Gradu, Dalje je bil razgovor o resolucijah za katoliški shod. — Osmi javni shod je bil v Šentvidu nad Ljubljano. Predsednik je poročal o odgovoru deželnega odbora zaradi prisilne delavnice; gg. Ign. Žitnik, dr. Janežič, Šturm in Vovk so govorili o obrtnih zadevah. — Deveti shod je bil 21. avgusta zaradi oskrunjenja praznika Vel. Šmarna po delavcih v Ljubljani. — Dni 4. septembra je bil izlet k Sv. Joštu, kjer so se člani udeležili božje službe. — Deseti javni shod je 2. oktobra. — Dni 9. oktobra je bil izlet na Šmarno goro. — Tajnikovo poročilo je bilo vzeto na znanje, tajniku se je izrekla zahvala za njegov trud. — Pri tretji točki dnevnega reda se je sprejel z navdušenjem enoglasno predlog odbora: „naj prvi občni zbor sklene, da se izrazi javna graja vsem liberalnim listom, kateri krivično napadajo našega prevzviše-nega knezoškofa, in udanost do vzvišene osebe mil. knezoškofa." — Gosp. Rebek priporoča zabavne in poučne večere po zimi. Prvi bode čez štirinajst dnij. Sprejme se tudi nasvit, da se priporoča odboru, ali bi ne kazalo pri poučnih večerih za neude vpeljati vstopnino. Na predsednikov predlog je bilo izvoljenih več častnih članov. — Zadnja točka je bila volitev novega odbora. K tej točki sta govorila gg. Šturm in Vovk, ki sta priporočala le delavce in neustrašene može za odbornike. Pri glasovanju so bili izbrani v odbor gg.: Regali, Šturm, Mahnič, Kregar, Škerjanec, Kosak, Mihelič, Zadnikar, Rebek; za namestnike pa gg.: Šega, Mazgon, Tomec, Škerbinc, Vovk in Sever. — Želimo, da tudi novi odbor ohrani staro eueržijo, vspehi pridejo pozneje. —y. (Osebne vesti.) Presvetli cesar je podelil posestniku g. Fr. Lenčeku na Blanci pri Zidanem Mostu zlati zaslužni križec s krono v priznanje njegovega občekoristnega delovanja zlasti za kmetijstvo. — Državni nadpravdnik v Gradcu, gosp. Edmund S c h r e y pl. Redlvverthje imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju. — C. kr. policijski komisar g. Gregor Zhishmann Gradcu je povodom svojega umirovljenja odlikovan z naslovom ces. svetovalca. Rojen je bil 1. 1819 v kamniškem okraju. (Presknšnje učne usposobljenosti) se bodo na c. kr. učiteljišču v Ljubljani pričele dne 7. novembra. Prošnje do 25. t. m. na c. kr. okrajne šolske svete. (Griža.) Poroča se nam: V župniji Sv. Trojice pri Mokronogtr, kakor jo že nekdo poročal iz Mo-keonog», hudo razsaja griža. Erav mnogo ljudi ja ž» zbolelo z» t» boleznijo, starih in mladih in tudi umrlo jih je primeroma mnogo. Prvi je umrl za griže 6. septembra neki hlapec v Pijavčah. Potem se je jala griža razširjati po drugih vaseh ob Mirni in nasadnje je zašla v hribe. Od 1. do 16. oktobra je za grižo že- 31 mrličev. Rožnivenško nedeljo jo bilo 5 mrličev v mrtvašnici, v petek 14. oktobra so jih pa zjutraj 7 pokopali, 2 sta ostala v mrtvašnici in- 1- je- bil še- dom»; torej en dan- 10 mrličev. Umrli so vsake starosti, toda največ otrok, in med temi štirje šolarji. Bog odvrni od nas to grdo bolezen ! (Učiteljske premembe.) G. Jos. A r m i č , na-mestni učitelj v Ljubljani, je dobil začasno službo učitelia-voditelja v Sorici. Gosp. K. Piki pride s Prežganja kot začasni učitelj v Št. Vid pri Zatičini, na njegovo mesto pa g. Fr. C v i r n. (V Celeveu) bode, kakor poročajo zadnje „Fr. Stimmen", dni 6. novembra nemško-liberalni „Par-teitag". Ali velja ta shod samo za koroške Nemce ali sploh za vse, o tem molči napominani vir. Za Nemce je, kakor vse kaže, napočila nova doba. (šolske vesti s Koroškega.) Deželni šolski svet je prošnjo občtbe Kotmaraves, na) sa vpelje v ta-mošnji ljudski šoli slovenščina kot učni jezik, rešil s tem, da je šolo v Kotmarivesi razdelil v dve: slovensko in dvojezično! Ravno isto se je prej zgodilo, kakor smo svoječaano poročali,' v Globasnici in v Zabnicah. — V slovitem „bauerbundarskem" gneadn Gr*H»št»j nO s» doslej — vsaj na papirju — dvojezična šola preustoji v č sto nemško. Da se je to zgodilo, sodelovali so, kakor zmagovito Ca« Stanje opazovanja trakoinera f mm poročajo „Fr. St.", občinski odbor, krajni šolski svet, deželni šolski svet in deželni odbor. To je bilo junaško delo, že doslej čisto nemškutarsko šolo preustrojiti v — nemško! (Iz celovške škofije,) se nam piše: z ddč 17. okt.: V proslavo štiristoletuice odkritja Amerike vršile so se včeraj po ukaiu čast. knez. škof. ordina-riata po vseh cerkvah slovesne sv. maše z zahvalno pesmijo. V celovški stolni cerkvi je daroval slovesno sv. mašo prevzvišeni metropolit dr. Janez Ev. Haller, knezonadškof solnograški, ki biva z mil. g. knezoškofom briksenskim dr. S. Aichner-jem kot gost pri našem mil. knezoškofu. — Nov zvon so blagoslovili dne 16. t. m. Podkrnosom. Slavnostno propoved je imel velečast. g. 9. Jan. Ev. Stare S. J. Liga + 4. (Žensko gimnazijo na Dunaja) je dnč 10. t. m. otvorilo neko društvo. Vstopilo je nekda 30 deklic od 14. do 16. leta. Tudi napredek! Liga + 4. („Sildmark.") Dosedanji predsednik tega gla-sovitega nemčurskega društva, dr. Jul. Derschatta, je odstopil, ker je preobložen z delom. Na njega mesto je izvoljen dr. Pavel Hoffmann pl. Wellenhof, državni poslanec. V odboru so mej drugimi ti-le veljaki: Dr. Jul. Binder, c. kr. real. profesor v Ljubljani; dr. A. Kautschitsch, odvetnik v Sevnici; dr. G. Kokoschinegp, deželni in državni poslanec; cesarski svetnik dr. Jos. Neckermann iz Celja, J. Rakuscb, trgovec v Celju, dr. R. Foregger, znani „hervorragender" državni poslanec, itd Liga + 4. Telegrami. Budimpešta, 18. oktobra. Avstrijska delegacija se je začela posvetovati o vojnem budgetu. Mladočeh Pacak ponovil je napade na trodržavno zvezo. Slikal jo je kot vir velikih vojaških bremen, katera bi se po-lajšala v sporazumljenju z Rusijo. Budimpešta, 18. oktobra. Ogerska delegacija je v dopoludanski seji vsprejela proračune in računske sklepe mornarice in skupnega finančnega ministerstva. Ugron je predlagal, da se napravijo natančni letni izkazi o skupnem aktivnem premičnem in nepremičnem imetju skupnega finančnega ministerstva. O tem se bode jutri razpravljalo. !U|«1. 16. oktobra. Pri Južnem kolodvoru: Omersa, uradnik, s soprogo, iz Beljaka. — Holzer, praktični zdravnik, s hčerjo, iz Knittelfelda, — pl. Battutig, stotnik, s sinom, iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Somer, mehanik, iz Beljaka. — Lakner iz Maribora. — Zakrajšek s soprogo iz Blok. -- Šneider in Tučič iz Ljubljane. Srebro, 17. oktobra. Včeraj je iz neznanih uzrokov v premogovniku niršovskem nastal ogenj. Pri gašenju bili so dva uradnika in devet delavcev težko, pa ne za življenje nevarno poškodovani. Pariz, 17. oktobra. Dva eskadrona dra-goncev v Carcassonnu dobila sta nalog, da odrineta v Carmaus, Atene, 17. oktobra. Prepeljal se je ruski carjevič na Krf. Po prestani petdnevni karanteni pride v Pirej. Carigrad, 17. oktobra. Danes se je odposlal odgovor na rusko noto. Umri ji »«>: 14. oktobra. Feliks vitez Ižumlanski, višji nadzornik državnih železnic, 62 let, Franc Jožefa cesta 1, spridenje obisti in mehurja. V bolnišnici: 14. oktobra. Janez Sparemblek, kajžar, 54 let, jetika.— Franc Cerar, postrešček, 32 let, nephritis. 15. oktobra. Marija Juraj, mestna uboga, 75 let, oedema pulmonum. VremenMko Nporo^il». 17 7. u. zjut. 2 n. pop. 9. u. zvec. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne prOvzrooi ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i2) 77 zobozdravnik pri Hradcckega mostu I. nadstr. toplomera po Celziju V t? i e r Vreme I S Iii "727 9" 725-2 729 3 9 5 16-8 10-2 il. svzE~ si. jug si. zap. oblačno del.jasno 500 star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko), Zdravniki ga priporočajo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mafa steklenica a/10 litra gld. 1'76, velika steklenica 4/10 litra gld. 3 — Piccolijeva lekarna „JPri anf/elju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (263) 11 ♦ f i ♦ Srednja temperatura 12,2°. za 0-9" nad normalom Prevzetje pekarlje. Usojam si javljati si. občinstvu, da sem prevzel dobro urejeno in znano Permet« t o pekarijo v Špitaiskih ulicah št, 7, ' i 1 «BCTODOjgi iTooiol« ot.tJc«! .sJil-ftaiA sjinfeo ta < ter se priporočam si. občinstvu in gg. gostilničarjem v obila naročila zatrjujoč točno postrežbo z dobrim kruhom in raznim peoivom. Pekel bodem dvakrat na dan, vsakovrsten svež kruh pa prodajal na vago. — Domači kruh za peko vsprejemljem ob 10. uri dopoldne. — Na željo po- 4* šiljam tudi ob poljubni uri vsakomur kruh na dom. 4* Velespoštovanjem Jakob Velkovrh, pekovski mojster, m Tovarna, cerlcvene oprave. -«- Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene Oprave in izdelovalnim paramentov, I >imraj, VII., Zie^lergasse 37. Zastopnik: Franc Brückner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi eerkveni paramenti, kakor: pluviaii, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd. pa tudi 167 26—14 cela masna obleka v najpravilnejši obliki. Cerkveni paramenti. < (i N 9 B ® \ telfiii Ma Pet Tantum ergo m 494 5-2 petero masnih pesem za mešan zbor zložil Ig. Hladnik, op. 17. —:=::::::: Gena 40 kr. g* Prodaja: ,,Katoliška Bukvama' v Ljubljani, J. Kraje v Novem Mestu iti Fr. Norbert Gregi V Nazaretu, štajersko. ■ Dunajska t> o r z a^ Dni 18. oktobra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld. 70 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 . 50 „ Zlata renta 4%, davka prosta ...... 115 „ 65 , Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 . 30 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 984 „ — . Kreditne akcije, 160 gld........311 „75 . London, 10 funtov stri........119 „ 60 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 51 */»" Cesarski cekini....................6 „ 69 „ Nemških mark 100 ................58 „ 70 " Dné 17. oktobra. Ogerska zlata renta 4% . ......112 gld. 50 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 40 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ — „ Državne srečke 1! 1864., 100 gld.....186 „ 25 „ Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „4»/,% 100 „ 10 ,h, Kreditne srečke, 100 gld.......190 „ 75 „ 8t. Génois srečke. 40 eld.......63 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečka, 10 gld. ...... 23 „ SalmoVe srečke, 40 gld...........f>2 WindiBchgraezove srečke, 20 gld............58 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 a Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 st. v. 2787 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98 „ Papirni rubelj .................1 Laških lir 100 ...... . . _ - kr. 25 ; 25 1 50 » 50 fc 50 „ 771/,. 19 . ,MERGUR imenjarnična delniška družba oa Dunaju, I.» Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in device. W Razna naročila i z vrli se najtočneje. 'M Za nalaganje kapitalov priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 4>/i% galiikega zemljlikega kreditnega drnitva zastavna pisma. 4% dnhovako-podmokelske (Dax -Bodenbaoher) srebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje «____ e Natančnejša pojasnila dajô se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno. Izdajatelj in odgovorni Tednik : Dr. Ivan iansiii. Tis* .Kattmik» T-,»t»ro-- v L.i«MW