foštnina plačana t gotoTliL '
CENA 28 din
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leio IX |	v LJUBLJANI dne 13, avgusta 1953
Številka 27
v SEBIN A S
88.	Odlok o spremembi pravilnika za izvajanje zakona o stanovanjskih In poslovnih prostorih.
89.	Odlok o prenosu pravic in dolžnosti ustanoviteljev podjetij pod upravo republiških organov na okrajne (mestne) ljudske odbore.
90.	Odredba o spremembi Delovodske šole in Nadzorniške rudarske šole pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani v Mojstrsko šolo v Ljubljani.
91.	Odredba o spremembi Delovodske tesarske šole pri Gradbenem industrijskem podjetju Slovenije Ivan Maček -Matija »Gradis IMM« v Ljubljani v Tesarsko mojstrsko šolo v Ljubljani.
92.	Odredba o spremembi Gradbene delovodske šole v Gradbenem tehnikumu v Ljubljani v Gradbeno mojstrsko šolo v Ljubljani,
93.	Odredba o preimenovanju Avtoprometne šole v Ljubljani v šolo za voznike motornih vozil in o spremembi te šole v strokovno šolo s praktičnim poukom.
94.	Odredba o ustanovitvi cestarske šole pri Gradbenem tehnikumu v Ljubljani.
95.	Odredba o spremembi odločbe o določitvi ustanoviteljev strokovnih šol.
Odloki ljudskih odborov:
316.	Odlok o določitvi ceste IH. reda na območju okraja Ljutomer.
317.	Odlok o družbenem planu okraja Celje okolica za L 1953.
318.	Odlok o nadzorstvu nad prodajo vina v gostinskih obratih in o ravnahju z vinom, namenjenim neposredni potrošnji.
319.	Odlpk o družbenem planu okraja Krško za leto 1953.
320.	Odlok o skladu zemljiških skupnosti splošnega ljudskega premoženja na območju okraja Radovljica.
321.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 5
v okraju Radovljica.
322.	Odlok o javnem redu in miru na območju okraja Sežana,
323.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju mestne občine Jesenice.
324.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v mestni občini Kamnik.
325.	Odlok o plačevanju vodarine za porabo vode iz mestnega vodovoda v Novem mestu.
326.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Trbovlje.
327.	Odlok o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena v mestni občini Tržič za leto 1953.
328.	Odlok o hišnem redu na območju mestne občine Tržič.
329.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilnih enotah št.2, 5 in 9 v občini Apače (Ljutomer).
330.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v Tolilni enoti št. * občine Hoče.
88.
ODLOK
o spremembi pravilnika za izvajanje zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih
1.	člen
Drugi odstavek 5. člena pravilnika za izvajanje zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih (Uradni list LRS, št. 24-144/48) se spremeni tako, da se glasi: 3Če stanuje v stavbi, katere stanovanja so namenjena za delavce in uslužbence državnega organa (zavoda, podjetja), stranka, ki s tem organom (zavodom, podjetjem) ni v službenem razmerju, odredi njeno izselitev na prošnjo zavoda ali podjetja stanovanjski organ prve stopnje; ta dodeli obenem izseljeni stranki drugo stanovanje.«
2.	člen
Določbe o pristojnosti stanovanjskih organov iz L člena te uredbe se uporabljajo podobno tudi za primere še nerešenih pritožb proti odločbam, izdanim po predpisih dosedanjega drugega odstavka v 5. členu zgoraj omenjenega pravilnika.
3.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS c.
Št. U-50/53
Ljubljana, dne 5. avgusta 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko L r,
89.
Na podlagi splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih in 7. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tale
ODLOK
1
Pravice in dolžnosti, ki jih imajo po veljajočih predpisih ustanovitelji, opravljajo za vsa podjetja, za katera so to do sedaj opravljali republiški organi državne uprave, okrajni (mestni) ljudski odbori, vsak za podjetja na svojem območju, razen za izvozna in uvozna podjetja.
II
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«,
Št. U 49/53
Ljubljana, dne 7. avgusta 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
90.
Na podlagi drugega odstavka 8. in 30. člena, prvega odstavka 31. člena in 32. člena v zvezi s 15. členom uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) ter glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z Državnim sekretariatom za gospodarstvo LRS
ODREDBO
o spremembi Delovodske šole in Nadzorniške rudarske šole pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani v Mojstrsko šolo v Ljubljani
1
Delovodska in Nad z,or niška rudarska šola pn Tehniški srednji šoli v Ljubljani se spremenita v Mojstrsko šolo, ki je v sklopu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
Mojstrska šola ima naslednje oddelke:
a)	kovinarski oddelek za poklice (obrti): orodjar; ključavničar; strojni ključavničar; konstrukcijski ključavničar; umetni ključavničar; gradben! ključavničar; kovinostrugar; kovinoskobiar; kovinorezkar; kovinobrusač; kovinorisar; livar; avtogenski varilec; elektrovarilec; kovač; strojni kovač; gradbeni klepar; avtoklepar; mehanik; avtomehanik; mehanik za kmetijske stroje; precizni mehanik; brusač orodja; instalater parnega, vodnega in zračnega ogrevanja; instalater vodovoda; kanalizacije in plinskih napeljav;
b)	elektrotehniški oddelek za poklice (obrti): elektromehanik za elektromotorje in generatorje; elektromehanik za transformatorje; elektromehanik za izdelovanje razdelilnih naprav in aparatov; elektromehanik za električna merjenja; elektromehnik za termične naprave; elektromonter za električne stroje; elektromonter za električne vode; elekiomonter razdelilnih naprav; elektromonter za stikalne naprave; elektromonter transformatorjev; elektromonter usmerjevalnih postaj; elektronavijalec; elektroinstalater za jaki tok; elektromonter za šibki tok; obratni električar; elektromehanik t. t. naprav; elektromehanik za visokofrekvenčne naprave; elektromehanik za radijske naprave; radiomehanik; monter akumulatorjev;
c)	mizarski oddelek za poklice (obrti); mizar; strojni mizar; stavbni mizar; lesni modelar, lesni strugar;
č) rudarski oddelek za vse poklice iz rudarske stroke.
2
V	mojstrsko šolo se lahko vpišejo tisti, ki so najmanj tri leta delali kot kvalificirani delavci ali kot obrtni pomočniki v ustreznem poklicu (obrti), ki je naveden v prednji točki.
V	rudarski oddelek se lahko vpišejo tudi kvalificirani delavci kopači; dalje tisti, ki so končali industrijsko rudarsko šolo, če so najmanj eno leto delali na odkopu.
Tisti, ki nimajo predpisane dobe zaposlitve po prednjih odstavkih, se lahko izjemno vpišejo v ustrezni oddelek, če so vsaj eno leto delali kot kvalificirani delavci oziroma kot obrtni pomočniki v ustreznem poklicu (obrti) in 'če napravijo sprejemni izpit iz praktičnega dela na mojstrski šoli.
3
Šolanje v vseh oddelkih mojstrske šole traja dve
leti.
Pouk je teoretičen in praktičen.
Predmetnik in učni načrt za teoretični in praktični načrt potrdi Svet za prosveto in kulturo LRS.
4
Tisti, ki so uspešno končali zadnji razred mojstrske šole, delajo zaključni izpit, ki je na vsakem oddelku teoretičen in praktičen.
Zaključni izpit se dela po veljavnih predpisih.
5
Spričevalo o zaključnem izpitu na kovinarskem, elektrotehniškem in na mizarskem oddelku daje kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca (obrtnega mojstra) za poklic (obrt), v katerem se je absolvent izučil in ki je naveden v prvi točki te odredbe; na rudarskem oddelku pa daje kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca kopača, ki je usposobljen tud; za nadzorno službo v rudniškem obratu.
V drugih poklicih (obrtih), v katerih se absolvent ni izučil, pa jih ima ustrezni oddelek po drugem odstavku 1. točke a), b) in c) te odredbe, se zaključni izpit prizna za teoretični del izpita za visoko kvalificiranega delavca (obrtnega mojstra), praktični del izpita pa mora delati kandidat pred pristojno izpitno komisijo.
Priznanje kvalifikacije po prednjih odstavkih zapiše mojstrska šola na izdano spričevalo o zaključnem izpitu.
Praktični del izpita po drugem odstavku te točke lahrco delajo kandidati takoj po napravljenem zaključnem izpitu.
6
Zaključna spričevala, ki so jih do sedaj prejeli absolventi Delovodske in Nadzorniške rudarske šole pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani in bivše Nadzorniške šole v Celju, dajejo kvalifikacijo po prednji točki, kar zapiše mojstrska šola na zahtevo prizadetega na njegovo spričevalo.
7
Organizacijo in delo mojstrske šole določajo posebni predpisi.
8
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3102/1
Ljubljana, dne 25. julija 1955.
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS;
Dr. Anton Melik I. r.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina i. r.
94.
Na podlagi drugega odstavka 8. in 30. člena, prvega odstavka 31. člena in 32. člena v zvezi s 15. 'čle. nom uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) ter glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS
ODREDBO
o	spremembi Delovodske tesarske šole pri Gradbenem industrijskem podjetju Slovenije Ivan Maček-Matija »Gradis IMM« v Ljubljani v Tesarsko mojstrsko šolo v Ljubljani
1
Deltovodska tesarska šola pri Gradbenem industrijskem podjetju Slovenije Ivan Maček-Matija »Gradis IMM« v Ljubljani se spremeni v Tesarsko mojstrsko šolo v Ljubljani.
2
V tesarsko mojstrsko šolo se lahko vpišejo tisti, ki so najmanj tri leta delali kot kvalificirani tesarji ali kot tesarski pomočniki.
3
Šolanje traja tri leta, in sicer tako, da je v vsakem letu po 6 mesecev teoretični pouk in po 6 mesecev praktično operativno delo v podjetju.
Predmetnik in učni načrt za teoretični pouk in praktično delo potrdi Svet za prosveto in kulturo LRS.
4
Tisti, ki so uspešno končali zadnji razred tesarske mojstrske šole, delajo zaključni izpit.
Zaključni izpit je teoretičen in praktičen in se dela po veljavnih predpisih.
5
Spričevalo o zaključnem izpitu daje kvalifikacijo visoko kvalificiranega tesarja (obrtnega mojstra iz tesarske obrti).
Priznanje kvalifikacije po prednjem odstavku zapiše tesarska mojstrska šola na izdano spričevalo o zaključnem izpitu.
6
Zaključna spričevala, ki so jih do sedaj prejeli absolventi Delovodske tesarske šole v Ljubljani, dajejo kvalifikacijo po prednji točki potem, ko ti absolventi napravijo še praktični del izpita pred pristojno izpitno komisijo ali pa na tesarski mojstrski šoli.
Kvalifikacijo po prednjem odstavku zapiše tesarska mojstrska šola na zahtevo prizadetega na izdano spričevalo.
7
Organizacijo in delo tesarske mojstrske šole do leča j o posebni predpisi.
8
Ta odredba velja od dneva objave v ^Uradnem listu LRS«.
št. 3103/1
Ljubljana, dne 25. julija 1953.
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
92.
Na podlagi drugega odstavka 8. in 30. člf»a, prvega odstavka 31. člena in 32. člena v zvezi s 15. členom uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/ 52) ter glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS
ODREDBO
o spremembi Gradbene delovodske šole pri Gradbenem tebnikumu v Ljubljani v Gradbeno mojstrsko šolo v Ljubljani
1
Gradbena delovodska šola pri Gradbenem tehnd-kumu v Ljubljani se spremeni v Gradbeno mojstrsko šolo, ki je v sklopu Gradbenega tebnikuma v Ljubljani.
2
Y gradbeno mojstrsko šolo se lahko vpišejo tisti, ki so najmanj tri leta delali kot kvalificirani ali kot obrtni pomočniki v kateremkoli poklicu (obrti) gradbene stroke, razen v poklicu (obrti), za katerega so posebne mojstrske šole.
Prav tako se lahko vpišejo v gradbeno mojstrsko šolo tudi tisti, ki so opravili zaključni izpit na cestarski šoli pri Gradbenem tebnikumu v Ljubljani in ki so najmanj tri leta delali kot kvalificirani delavci cestarji.
3
Šolanje traja tri leta, in sicer tako, da je v vsakem letu po 6 mesecev teoretičen pouk in po 6 mesecev praktično operativno delo na gradbišču.
Predmetnik in učni načrt za teoretični pouk in praktično delo potrdi Svet za prosveto in kulturo LRS.
4
Tisti, ki so uspešno končali zadnji razred gradbene mojstrske šole, delajo zaključni izpit.
Zaključni izpit se dela po veljavnih predpisih.
5
Zaključni izpit se prizna za teoretični del izpita za visoko kvalificiranega delavca oziroma obrtnega mojstra za poklic (obrt) gradbene stroke, v katerem se je absolvent izučil, praktični del izpita iz svojega poklica (obrti) pa mora delati kandidat pred pristojno izpitno komisijo.
Priznanje kvalifikacije po prednjem odstavku zapiše gradbena mojstrska šola na izdano spričevalo.
Praktični del izpita po prvem odstavku lahko delajo kandidati takoj po opravljenem zaključnem izpitu.
6
Zaključna spričevala, ki so jih do sedaj prejeli absolventi dosedanje gradbene delovodske šole v Ljubljani, dajejo kvalifikacijo po prednji točki, kar zapiše gradbena mojstrska šola na zahtevo prizadetega na njegovo spričevalo,
7
Organizacijo in delo gradbene mojstrske šole določajo posebni predpisi.
8
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3104/1
Ljubljana, dne 25. julija 1953.
Predednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina I. r.
93.
Na podlagi drugega odstavka 8. člena v zvezi s 15-členom uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) in glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske 'republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS
ODREDBO
o preimenovanju Avtoprometne šole v Ljubljani v šolo za voznike motornih vozil in o spremembi te šole v strokovno šolo s praktičnim poukom
1.	Avtoprometna šola v Ljubljani (na Ježici) se preimenuje v šolo za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu šola).
Šola se spremeni v strokovno šolo s praktičnim poukom za poklic voznika motornih vozil.
2.	Šolanje traja pet mesecev.
Pouk je praktičen in teoretičen.
Predmetnik in učni načrt potrdi Svet za prt
sveto in kulturo LRS.
3.	V šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo naslednje pogoje:
a)	da so stari najmanj 18 let, vendar ne več kot 28 let.
b)	da so telesno in duševno zmožni za poklicno vožnjo motornih vozil,
c)	da so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije.
Pri vpisu imajo prednost tisti, ki so vsaj polkva-lificirani delavci v enem izmed poklicev mehanika, ključavničarja, kovača, kleparja, kovinostrugarja ali električarja, potem delavci v avtomehaničnih delavnicah, sovozniki in absolventi vojaške šoferske šole.
4.	Tisti, ki so končali šolo, delajo zaključni izpit. Zaključni Izpit se dela po veljavnih predpisih.
5.	Spričevalo o zaključnem izpitu daje strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca v poklicu voznika motornih vozil, kar se zapiše na izdano spričevalo.
6.	Spričevala, kj so jih do sedaj prejeli absolventi avtoprometne šole v Ljubljani, dajejo kvalifikacijo po prednji točki, kar zapiše šola na zahtevo prizadetega na njegove spričevalo.
7.	Organizacijo in delo šole določajo posebni
predpisi.
8.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3106/1
Ljubljana, dne 25. julija 1953.
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
94.
Na podlagi drugega odstavka 8. člena v zvezi s 15. členom uredbe o strokovnih šolah (Uradni Ust FLRJ, št. 39-479/52) in glede na drugi odstavek 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS
ODREDBO	*
o ustanovitvi cestarske šole pri Gradbenem tehnikumu v Ljubljani
1
Za vzgojo in izobrazbo strokovnih kadrov v cestarskem poklicu se ustanovi cestarska šola pri Gradbenem tehnikumu v Ljubljani kot strokovna šola s praktičnim poukom.
2
Šolanje traja tri leta.
Pouk je praktičen in teoretičen.
Praktični pouk je v prvem in tretjem letu na cestah pod vodstvom cestnega nadzornika.
Teoretičen pouk je v drugem letu v cestarski
šoli.
3
V cestarsko šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo naslednje pogoje:
a)	da so stari najmanj 17 let, vendar ne več kakor 25 let,
b)	da so uspešno končali vsaj 6 razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije,
c)	da so duševno in telesno zdravi in zmožni opravljati cestarsko službo.
4
Tisti, ki so uspešno končali tretji letnik, delajo zaključni izpit na cestarski šoli.
Zaključni izpit se dela po posebnih predpisih.
5
Spričevalo o zaključnem izpitu na cestarski šoli daje kvalifikacijo kvalificiranega delavca cestarja, kar se zapiše na izdano spričevalo.
6
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 80/3
Ljubljana, dne 25. julija 1953.
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
95.
Na podlagi 41. člena uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) v zvezi z drugim odstavkom 13. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Svet za prosveto In kulturo LRS
ODREDBO
o spremembi odločbe o določitvi ustanoviteljev strokovnih šol
Kot ustanovitelj Industrijske elektrogospodarske šole v Mariboru se določi Elektroenergetski sistem Slovenije, Ljubljana.
2
S tem se spremeni 16. točka 1. člena odločbe o določitvi ustanoviteljev strokovnih šol (Uradni Ust LRS, št. 28-156/52).
3
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3105/1
Ljubljana, dne 25. julija 1953.
Predsednik
Sveta za prosvete in kulturo LRS:
Dr. Anton Melik 1. r.
Odloki ljudskih odborov
316.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena ter 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s predpisi 2. točke odločbe vlade FLRJ o kategorizaciji cest (Uradni list FLRJ, št. 2/51) ter odločbe vlade LRS o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS, štev. 40/51) je izdal okrajni ljudski odbor Ljutomer na peti seji dne 15. oktobra 1952
ODLOK
o določitvi cest III. reda za območje okraja Ljutomer
1.	člen
Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za OLO Ljutomer se za javne ceste III. reda določijo ceste, naštete v priložem seznamu, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
V enem mesecu po uveljavitvi tega odloka morajo ljudski odbori mest in občinski ljudski odbori določiti ceste IV. reda proti potrditvi okrajnega ljudskega odbora.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« po poprejšnji potrditvi vlade LRS.
Št. 1-3131/5-52
Ljutomer, dne 15. oktobra 1952.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r.
Ta odlok je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta LRS z dne 4. avgusta 1953.
SEZNAM
cest III. reda na območju okraja Ljutomer (v oklepaju OLO, na katerega cesta meji)
Št	Dolžina v km in m
ceste	Ime (sIner, ceste	_	od - do — skupaj
1872 Senarska—Sv. Anton—Kraljevci (Maribor)
1874 Osek—Ivanjci—Gor. Radgona (Maribor)
1884 Črnci—Nasova—Zg.Ščavnica (Maribor)
1914	Ptuj—Juršinci—Grabšinski breg—Berkovci—Ključarovci—Boreči—Ver. žej (Ptuj)
1915	Ptuj—Domova—Kostanj—KamenšČak (Ptuj)
1918	Velika Nedelja—Sodinci—Sejane!—Savci (Ptuj)
1919	Ormož—Lešnica—Ključarovci pri Ormožu—Koračiće (Ptuj)
1920	Obrež—Šalovci—Krčevina (Ptuj)
1921	Pavlovci—Miklavž—Vuzmetinci (Ptuj)
1922	Središče—Vitan—Vuzmetinci-Stročja vas (Ptuj)
1951	Ivanjkovci—Lahonci
1952	Ivanjkovci—Stanovno
1953	Ivanjkovci—Veličane
1954	Ivanjkovci—Veličane—Kotnikov breg—Radomerje—Ljutomer
1955	Vitan—Kog—Gomila
1956	Razkrižje—Štrigova (Čakovec LRH)
1957	Razkrižje—Mota—Kraplje
1958	Stročja vas—Pristava—Mura
1959	Ljutomer—C ven—Mota
9.300—14.300— 5.00C 6.470—17.105—40.635 0.000— 5.000— 5.000
16.000—	33.950—17.950
16.000—	27.940—11.940 5.192— 9.222— 4.030 6.642—11.367— 4.725 .
4.000—	7.300— 3.300 0.717— 7.305— 6.588
4.000—	15.785—11.785' 0.000— 4.500— 4.500 0.000— 2.500— 2.500^ 0.000— 2.500— 2.500 0.000— 7.930— 7.930 0.000— 5.709— 5.709 0.000— 0.420— 0.420 0.000— 7.540— 7.540 0.000— 3.300— 3.300 0.000— 3.500— 3.300
Št ceste	Ime (smer) ceste	Dolžina v km in m od .— do — skupaj
1960	Kamen ščak—C ezanpo ci—Luka v cl	0.000— 3.025— 3.025
1961	Noršinci—Lukavci—Grabe—Radoslavci—Terbegovci	0.000—18.315—18.315
1962	Lukavci—Ključarovci pri Ljutomeru	0.000— 1.900— 1.900
1963	Vogričevci—Godemaroi—Grabšinslki breg	0.000— 8.850— 8.850
1964	Kamenščak—Branek—Branoslavci	0.000— 1.400— 1.400
1963	Vogrinčeve!—Godemarci—Grabšinski breg	0.000— 6.525— 6.525
1966	Videm ob Ščavnici—Slaptinei—Bučečovci	0.000— 8.680— 8.680
1967	Ivanjci—Grabonoš—Žihlava	0.000— 8.028— 8.028
1968	Gornja Radgona—Police—Dragotinci-Biserjane, odcep na Sp. Ščavnico	0.000—18.920—18.920
1969	Grabonoš—Kapela—Radenci—odcep Rr '	0.000— 1.980— 1.980
	Hrastje—Mota	0.000—11.027—11.027
1970	Ivanjci—Negova	0.000— 4.150— 4.150
1971	Noršinci—Grlava—Veržej	0.000— 5.410— 5.410
1972	Veržej—Stara nova vas	0.000— 3.865— 3.865
1973	Apače—Lesa ne—Naso va	0.000— 6.000— 6.000 Skupaj km: 226.727
317.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je OLO Celje okolica na seji obeh zborov dne 13. januarja 1953 izdal
ODLOK
o družbenem planu okraja Celje okolica za leto 1953
1.	člen
1.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH
Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953 po tem planu, znaša 11,540.683 tisoč din. Od tega skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni bruto produkt v naslednjih zneskih in strukturi (v tisočih)
Gospodarska panoga in stroka
Skupno gospodarstvo OLO Celje okolica . . , Industrija in rudarstvo . ....................
111	Proizvodnja in razdelitev električne energije ,
112	Proizvodnja in predelava premoga r. t.-	• c
114 Črna metalurgija ..7 .................r.	r--	1.
116	Industrija nekovinskih rud .	.	. r. r. .
117	Kovinska industrija in predelava kovin t. .
121	industrija gradbenega materiala r. .	.	.
122	Lesna Industrija ... .... r.j r.- .•	.	.	.
123	Industrija celuloze, lesovine in papirja .	.
124	Tekstilna industrija ■. .. r.v 1. • •
125	Industrija usnja in obutve	.	.
127 Industrija prehrane	cit.	.	.	t.	.	.	.
412 Gradnje .	...	t.: <• t. ...........
200 Kmetijstvo	.	.	.	...	[..........
515 Promet .	.	.	r.	t.	1.	s..........
612 Trgovina	.	.	f.	..	r.	.	.	.	.
618 Gostinstvo	.	.	.	.	.	.
711 Obrt	.........................
Družbeni bruto produkt	S t r Amortizacija	u k t u r a Potrošnji sklad	Akumulacij in skladi
11,540.683	1,074.604	4,075.673	6,390.406
7,094.599	735.061	932.335	5,409.203
268.053	47.981	,	31.360	188.712
833.465	134.000	274.300	425.165
1,516.082	379.000	154.282	982.800
343.650	41.000	91.800	210.850
319.229	37.150	76.512	205.561
74.157	5.248	31.344	37.565
142.491	16.057	50.357	76.077
8.041	331	3.030	4.681
2,765.700	66.000	164.037	2,535.663
715.200	19.200	46.000	650.000
108.531	7.095	9.311	92.123
204.830	26.800	88.100	89.930
3,280.770	142.970	2,574.600	563.200
256.786	117.840	59.816	79.130
171.538	8.770	101.730	61.038
, 160.163	8.113	88.000	64.050
371.997	17.050	231.092	123.855
2. poglavje
FORMIRANJE SREDSTEV NA PODROČJU OKRAJA Na področju okraja Celje okolica se bodo formirala v letu 1953 naslednja sredstva (v tisočih):
Akumulacija in skladi državnih podjetij	5,324.939
Prometni davek	440.700
Dohodnina	365.900
Drugi dohodki	13.600
Dohodnina:
1.	Dohodnina	kmečkih gospodarstev	125.500
2.	Dohodnina	zadružnih gospodarstev	500
3.	Dohodnina	obrtniških gospodarstev	25.500
4.	Dohodnina	drugih poklicev in premoženja 14.400
Dohodnina skupaj 365.900
Skupaj 6,146.139
Prometni davek:
1.	industrijskih podjetij	355.000
2.	od	vina in žganja	25.300
3.	od	gostinskih storitev	14.600
4.	od	obrti	40.100
5.	od	davčnih vrednotnic	1.000
6.	od	drž. zavarovalnega zavoda	—
7.	od	klanja živine	4.700
Prometni davek skupaj 440.700
3. poglavje
RAZDELITEV SREDSTEV,
KI SE FORMIRAJO NA PODROČJU OKRAJA
Sredstva, ki se formirajo	na	področju	okraja
Celje okolica, se v skladu	z	zakonom o družbenem
planu LR Slovenije razdelijo takole (v tisočih):
1.	Akumulacija državnega sektorja skupaj 5,324.939 od tega za delitev	5,164.104
del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij	156.715
10% prispevka za zdravstveno varstvo	129.704	286.419
Ostanek za delitev na zvezne sklade	4,877.685
66,6% prispevek za zvezne sklade	2,348.538
Ostanek za razdeljevanje na republiške in okrajne	sklade	62.210
49% za republiški	proračun	30.485
Ostanek za oprajni proračun	31.727
2.	Dohodnina kmečkih gospodarstev: 325.500 50% prispevka za republiški proračun	162.750
Ostanek za okrajni proračun	31.727
Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun	25.500
Dohodki zadrug za okrajni proračun	500
Druga dohodnina	14.400
Prometni davek	440.700
76% prispevek za republiški proračun	334.932
Ostanek za okrajni proračun	105.768
Drugi dohodki za okrajni proračun	13.600
3. Dopolnilna sredstva okraja Akumulacija za samostojno razpolaganje podjetij	156.715
Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov	69%	108.563
Ostanek za potrebe OLO (31%)	48.152
Zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predviden v republiškem družbenem planu kot absolutna obveznost okraja	160.835
Od tega se porabi za potrebe delovnih kolektivov	49%	79.231
Ostanek za potrebe OLO 51%	81.604
A Dotacije
Dotacije LRS za kritje presežka izdatkov nad dohodki
Skupna sredstva okraja	484.001
Podjetja bodo vplačala od sklada za samostojno razpolaganje podjetij razlike v masi akumulacije tele % v sredtva okraja;
Podjetje:
Podjetje	Razlika v masi Udeležba OLO	Sklad za samostojno razoo-(aganje podjetij Udeležba OLO
116 Keramična industrija, Liboje 50%		40%
116 Steklarna, Rogaška Slatina	50%	35%
117 Okrajno kovinsko podjetje,		
Žalec	50%	35%
121 Opekarna, Žalec	60%	40%
124 Tekstilna tovarna, Šempeter	50%	50%
124 Tovarna nogavic, Polzela	70%	50%
Vsa druga podjetja bodo od razlike		v masi aku-
mulacije vplačala v sredstva okraja "0%, od sklada		
za samostojno razpolaganje podjetja pa		30%.
4. p o g 1 a v	je	
Razdelitev okrajnih sredstev:		
Sredstva, razpoložljiva na	področju okraja Celje	
okolica, se razdelijo takole:		
1. Skupna srestva	494,00.1000	
2. Razdelitev	484,001.000	
Družbeni skladi skupaj:		354,000.000
investicije	—	
prosveta	99,276.000	
socialno varstvo	86,209.000	
zdravstvo	42,160.000	
državna uprava in ceste	122,489.000	
rezerve	3,866.000	
5. p 0‘ g 1 a v	j e	
Investicije skupaj:		130,001.000
investicije iz sredstev okraja		130,001.000
1. Elektrifikacija:		
Obsoteljska dolina s	4,000.000	
Kozje-Zeče	300.000	
(Lesično) Gubno	500.000	
Planina	200.000	
Sv. Vid pri Planini	500.000	
Marof-Blatni vrh	500.000	
Jurklošter (doljni vod)	5,000.000	
Sv. Lenart (trafo postaja)	500.000	
Marija Gradec	1,000.000	
Podvrh	500.000	
Dobrovlje	3,000.000	
Črni vrh	200.000	
Bezovnik	500.000	
Pirešica	1,500.000	
Zg. Ponikva	1,000.000	
Galicija	1,500.000	
Šmartno	1,000.000	
Sladka gora	1,000.000	
Kostrivnica	1,500.000	
Donačka gora	500.000	
Žeče	500.000	
Rezina	600.000	
Gabrovlje	300.000	
Lipoglav-Loče	200.000	
Kravjek	150.000	
Bezje	150.000	
Sv. Vid-Ponikva	500.000	
Dolnja LokaviAg-IIr^piše	1,000.000	
Višnja vas	600.000	
Št. Jurij
b«uik)
Grliče
(za Črnolico, Vrh, Ši-
150.000
100.000
Prebold	250.000
Zabukovca vas	100.000
Šempeter (nadvoz)	200.000
Rečica nad Laškim	300.000
Stranice	400.000
Ponikva pri Grobelnem	500.000
Ceste in mostovi: ceste v novogradnji: Šmarje-Sv. Štefan	1,000.000
Kozje-Šenovo Belo	500.000
Ivenca-Rove	800.000
Rogaška Slatina-Sv. Florjan	1,000.000
Podčetrtek Za Virštanj-Poljana	1,000.000
Lesično za Poljana-Virštanj	1,000.000
Ledinščica-Bistrica	500.000
Bovše-Dramlje	1,000.000
Praproče-Lipa	1,500.000
Črešnjice-špitalič	500.000
Sv. Primož-Kameno	200.000
Strmec-Frankolovo-Rakova steza	600.000
za večja popravila okrajnih cest III. reda	9,900.000
most v Grižah most v Rimskih Toplicah rekonstrukcija ceste Teharje. štore Komunalna delavnost: komunalna delavnost občine Laško komunalna delavnost Kozje, obnova hiš v trgu izgradnje stanov, hiše OLO osnovna šola Planina kulturni dom Vitanje Ureditev mrtvašnic in pokopališč:	
Breze	100.000
Galicija	100.000
Ponikva pri Žalcu	100.000
Rečica	100.000
Frankolovo	100.000
Šmarje pri Jelšah	100.000
Šentjur pri Celju	100.000
Šentvid pri Planini	100.000
Kalobje	100.000
Pilštanj	100.000
Šempeter v Sav. dol.	100.000
Sladka gora	100.000
Buče	100.000
Polje ob Sotli	100.000
21,600.000
10,000.000
2,500.000
10,000.000
4,000.000
2,200.000
14,000.000
500.000
800.000
4, Kmetijstvo:
Kmetijsko posestvo, Šentjurij kmetijska šola	5,000.000	
pospeševanje kmetijstva (drevesn ice-trsni ce)	5,000.000	
5. Industrija:		Stroka 413
Opekarna, Loče (stare obveznosti)	1,500.000	
6. Prosveta: nova gradnja šole v Jurkloštru	10,000.000	
popravilo šol	3,000.000	
dokončanje šole v Dobrini	800.000	Stroka 611
osnovna šola v Planini	500.000	in 619
7. Obnova: pomoč po okupatorju prizadetim	5,000.000	Stroka 618
ustanov, mizar, delavnic, Pilštanj	1,500.000	do 619
8. Zdravstvo:	2,000.000	
6.	poglavje
Stopnje akumulacije In skladov;
Glede na temeljne proporce družbenega plana LR Slovenije se določijo za podjetja na področju OLG Celje okolica naslednje stopnje akumulacije in družbenih skladov:
Industrija in rudarstvo
Stroka 111	Elektro sistem	stopnja
Elektro sistem Celje Skobca	1370
Elektro-stranski	obrati	102
Stroka 112	Proizvodnja in	predelava	premoga
Rudnik rjav. premoga, Zabukovica Rudnik rjavega premoga, Laško Stroka 114 Črna metalurgija — Železarna Štore Stroka 116 Industrija nekovinskih rud Keramična industrija, Liboje Steklarna, Rogaška Slatina Stroka 117 Kovinska industrija
Tovarna kovanega orodja, Zreče Okrajno kovinsko podjetje, Žalec Okrajna tovarna kovanega orodja, Vitanje
Tovarna poljedelskega orodja,
Šentjur
Usnjarski remont, Slov. Konjice Stroka 121 Industrija gradbenega materiala Opekarna, Bukovžlak Opekarna, Ljubečna Opekarna, Loče Opekarna, šentlovrenc Opekarna, Žalec
Industrija brusnih kamnov, Rogatec Stroka 123 Industrija celuloze in papirja Papirnica in žaga, Višnja vas Stroka 124 Tekstilna industrija
Tekstilna tovarna, Prebold Tekstilna tovarna, Šempeter Tkalnica (Jute »Juteksc, Žalec Tovarna volnenih odej, Škofja vas Tovarna volnenih izdelkov »Volne«,
Laško
Savinjska tovarna nogavic, Polzela Stroka 127 Prehranbena industrija Pivovarna Laško Mlinsko podjetje, Celje Stroka 122 Lesna industrija in
313 Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice
Okrajna lesna industrija, Mestinje Elektrožaga, Gotovlje Žaga in štolama, Rogatec Lesno industrijsko podjetje. Slov. Konjice
Lesno industrijsko podjetje, Celje Kmetijstvo;
Državni sektor Gradbeništvo:
Beton, Celje
Druga gradbena podjetja Projektivni atelje Trgovina:
Turizem in gostinstvo
Turizem in gostinstvo
150
163
657
200
250
502
321
72
259
120
143
102
51
125
103
2340
1750
460
550
1550
125
213
130
126
130
131 130
150
163
105
100
100
Obrt
Stroka 711 Proizvajalna	obrt	60
Kovinska	60
Predelava zemlje in kamna	50
Posek, Štore	100
Gradbena	60
Lesna	65
Tekstilna	50
Predelava usnja	50
Prebrana	60
Storitve	50
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953. Št. 1/1-4430-1
Celje, dne 13. januarja 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
318.
Da bi se lahko uspešno opravljalo nadzorstvo nad kakovostjo vina, ki je v prodaji v gostinskih obratih, je na podlagi prvega odstavka 15. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 3. in 8, členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) okrajni ljudski odbor Celje okolica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. julija 1953 sprejel
ODLOK
o nadzorstvu nad prodajo vina v gostinskih obratih in o ravnanju z vinom, namenjenim neposredni potrošnji
1.	člen
Prepovedano je točenje vseh samorodnih (hibridnih) vin in vseh takih vin, ki so nagnjena h kvaru ' in so škodljiva zdravju.
2.	člen
Rezanje vin s hibridnimi in sadnimi vini je prepovedano. Vina, rezana z žlahtnimi vini, morajo biti v ceniku označena kot mešana vina.
Vsako vino mora biti v ceniku označeno po vrsti, barvi, maliganski stopnji in ceni.
3.	člen
Vina v buteljkah morajo biti stekleničena po odredbi o stekleničenju vin (Uradni list LRS, št. 3/51).
4.	člen
Slajenje vinskega mošta z rafiniranim sladkorjem iz sladkorne pese ali sladkornega trsa je v primerih
normalne zrelosti grodja prepovedano. Samo kadar grozdje zaradi nepovoljnoga vremena ali elementarnih nezgod ne dozori, je dovoljeno vinski mošt sladiti, vendar do normalne stopnje sladkobe. Nikdar pa se ne sme dodati več kakor 4 kg rafiniranega sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Oslajenemu vinskemu moštu je prepovedano dodajati vinsko ali citronovo kislino.
5.	člen
Vsakršno slajenje vin je prepovedano.
6.	člen
Žveplanje vina je dovoljeno:
a)	s sežiganjem žvepla,
b)	s čistim plinskim ali kondenziranim tekočim žveplovim dioksidom,
c)	s čistim kalijevim metabisulfidom, ki ne sme presegati 30 gr na 1 hi.
Iz zdravstvenih razlogov je prepovedano žvepla« nje z žveplovim dioksidom, raztopljenim v alkoholu ali vodi, kakor tudi žveplanje že načetih sodov.
Vino in mošt, ki sta namenjena za neposredno potrošnjo, ne smeta vsebovati več kakor 20 miligramov svobodnega ali 200 miligramov celotnega žveplovega dioksida na 1 liter. Skupna količina žveplovega dioksida, ki ga sme vsebovati vino ali mošt v prometu,ne sme biti večja od 300 miligramov, od tega pa največ 40 miligramov svobodnega žveplovega dioksida na 1 liter. Odvzemanje presežka žveplovega dioksida iz vina s pomočjo kemikalij je prepovedano.
7.	člen
Lastniki oziroma vodje gostinskih obratov, ki bi točili vino, pripravljeno za široko potrošnjo v nasprotju z določbami 1., 2., 3., 4., 5. in 6. člena tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din.
Upravni kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške OLO Celje okolica.
8.	člen
Svet za gospodarstvo se pooblašča, da izda za izvajanje tega odloka potrebna navodila.
9.	člen
Ta odlok velja od osmega dne potem, ko ga j« sprejel OLO Celje okolica, objavi pa se v »Uradnem listu LRS« in po vseh občinskih ljudskih odborih.
Št. Ul-4558/1-53
Celje, dne 2. julija 1953.
Podpredsednik OLO: Alojz Krivec 1. r.
319.
Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Krško na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. februarja 1953 izdal
ODLOK
o družbenem planu okraja Krško za leto 1953
i.	člen
Potrjuje se družbeni plan okraja Krško za leto 1953, ki se glasi:
1.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT, NARODNI DOHODEK IN NJEGOVA RAZDELITEV
1- Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953 po tem planu, znaša 4.328,971.000 din.
Od tega skupnega družbenega produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni produkt v tehle zneskih:
Gospodarska panoga	Družbeni produkt	Amorti- zacija	Narodni dohodek
Skupno gospodarstvo OLO Krško	4,328.971	452.708	3,386.263
Industrija in rudarstvo	1,896.160	213.869	1,682.291
Kmetijstvo	1,594.790	53.250	1,541.540
Gradbeništvo	191.451	1.362	190.089
Promet	340.698	165.220	175.478
Trgovina	75.438	2.716	72.722
Gostinstvo	32.205	2.389	29.816
Obrt	198.229	13.902	184.327
Skupni narodni dohodek, ki bo		dosežen	v letu
1955 po tem planu, znaša 3.386,263.000 dinarjev.
Od tega skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah narodni dohodek v tehle zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga	Narodni dohodek	Potrošni sklad	Akumula- cija in sklad	Siopiija akiizt.u. in sklad.
Skupno gospodarstvo OLO Krško	3,876.263		1,951.784	1,924.479	98.6
Industrija in rudarstvo	1,682,291	544.419	1,337.872	388.4
Kmetijstvo	1,541.540	1,268.982	72-558	21.4
Gradbeništvo	190.089	94.154	95.435	101.9
Promet	175.478	75.073	100.405	133.7
Trgovina	72.722	41.665	31.057	* 70
Gostinstvo	29.810	15.776	14.040	89
Obrt	184.327	111.715	72.612	65
D. Preostali znesek akumulacije in skladov se deli za vse panoge tako (v %):
1.	Sklad za socialno zavarovanje t.3 £.i j.j 38.7
2.	Sklad za investicije	.• r., r.. , 57.5
3.	Po odbitku sklada za socialno zava-
rovanje in sklada za investicije se oddaja za republiški proračun v % .	48
II.	Od prometnega davka in davka od dohodka ' kmetijskih gospodarstev se oddaja v republiški proračun (v %):
1.	od prometnega davka .	...	. r. .	52
2.	od davka na dohodek kmetijskih gospodarstev .	....	.... 50
III.	Drugi dohodki (davek od dohodka zadrug in zadružnikov, davek od dohodka obrtniških gospodarstev, davek na dohodek od drugih poklicev, od premoženja in premoženjskih pravic in takse) ostanejo v celoti okrajnemu ljudskemu odboru Krško.
Na osnovi objavljenih (prednjih) proporcev, ki so v skladu z zakonom o družbenem planu LRS, se razdelijo sredstva, ki se formirajo na območju okraja Krško (v tisočih dinarjev) tako:
1.	Akumulacija držav, sektorja skupaj 1.539,151.000 od tega za razdelitev .	...	.... 1.489,385.000
a)	del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . . 51,603.000
b)	10% prispevek od PF za
zdravstveno varstvo . . 58,216.000	109,819.000
V navedeni masi akumulacije in skladov je vključen tudi davek od prometa proizvodov ter interna akumulacija v privatni obrti in privatnem kmetijstvu, ki se uporablja za razširjeno reprodukcijo navedenih panog.
2.	poglavje FORMIRANJE SREDSTEV
Na področju OLO Krško se bodo formirala v letu 1953 tale sredstva:
1.	Akumulacija in skladi državnih
podjetij	1.539,151.000	din
2.	Prometni davek	128,483.000	din
3.	Dohodnina	190,000.000	din
4.	Drugi dohodki	15,000.000	din
Skupaj 1.872,634.000	din
3.	poglavje
RAZDELITEV AKUMULACIJE IN SKLADOV
I.	Znesek akumulacije in skladov se deli tako:
A.	Del za samostojno razpolaganje podjetij v % od skupnega zneska akumulacije in skladov, ki znaša
v panogi	industrije	in rudarstva	.	.	2.8
„	kmetijstva ... r.j >s	.	>7 .,	7.2
n gozdarstva j-.j	m ,v, t r.: 8.0
„	gradbeništva	■•■s	r**,	.v	>	v	.	6.3
„ prometa ,.■ ;-.j .i > 16.4 „	trgovine .	.■	r.T	w	o	r.	16.6
„	gostinstva in	turizma	o	.	.	18.2
„	obrti ., .	»	.	.,*!	fv	.	..	10.0
B.	Prispevek za zdravstveno varstvo v %
od sklada za plače, ki znaša za vse panoge 10.0
C.	Prispevek za zvezne sklade (v % od preostalega zneska akumulacije in skladov),
ki znaša za vse panoge i.r s..j to to	G6-6
Ostanek: ., t.: i;o f. 1.379,566.000
c)	66.0% prispevek za zvezne sklade .	.	...	....	918,791.000
Ostanek: .i t.; t.-	460,775.000
Č) 38.7 prispevek za socialno zavarovanje .	.	. 178,319.000
d)	57.3 prispevek za invalidski sklad LRS .	.	. 284,945.000	443,264.000
Ostanek: . ,. ,. ,.	17,511.000
e)	48% prispevek za republiški proračun .	.	.	8,407.000
f)	Ostanek akumulacije za
okrajni proračun .	r.-j 9,104.000
2.	Dohodnina kmečkih gospodarstev: .....................175,000.000
a)	50% prispevek za republiški proračun	.	.	.	87,500.000
b)	ostanek za okrajni proračun ......	t.	87,500.000
3.	Dohodnina obrtnikov .	. r..	9,000.000
4- Dohodnina zadrug	. •	.	;.	„• * c. r.	700.000
5.	Druga dohodnina	.•>	r..	-.--.--.i r.	5,300.000
6.	Prometni davek .	.	,.128,483.000
a)	52% za republiški proračun ....................... 66,811.000
b)	ostanek za okrajni proračun ...	. . .- f.irot.i r.i 61,672.000
7.	Drugi dohodki za okrajni
proračun ....................r.’	15,000.000
® Skupna sredstva za okrajni proračun i._ l.> l*.	. i._ l.j t.: t.i...- .i 188,276.000
8.	Dopolnilna sredstva okraja:
a)	Del akumulacije za sa-
mostojno razpolaganj -podjetij	51,603.000
Od tega s®porabi za potrebe delovnih kolektivov 50% z izjemo rudnika Senovo, kopitarne Sevnica, Jugo tanina Sevnica, kd porabijo za svoje potrebe 100% sklad, ter Celuloze Videm, ki porabi
75% od sklada za samostojno razpolaganje, kar
da skupaj.................. 36,498.000
Ostanek za potrebe OLO	to 15,105.000
b)	Zaradi višjih stopenj akumulacije in skladov je presežen znesek akumulacije in skladov, predvidene v republiškem planu kot absolutna obveznost okraja, za 49,766.000 ki se v celoti porabi za potrebe OLO.
Skupna sredstva okraja .i r.j r„ r., 253,147.000
4.	poglavje
RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV
Sredstva, razpoložljiva na področju okraja, se razdelijo v tisočih dinarjev takole:
1.	Skupna sredstva .............. ...	253,147.000.
2.	Razdelitev	. . . ...... ■„ . . 253,147.000
a)	Družbeni skladi skupaj .	>, „	188,276.000
prosveta in kultura . f.	51,767.000
ljudsko zdravstvo .	.	. . r. 5,306.000
socialno skrbstvo . . r.	f. 44,122.000
državna uprava in sodstvo .. t.,	82,000.000
rezerva	. .	t.-r.. t. r« 5,073.000
b)	Investicije skupaj	64,871.000
5.	poglavje
INVESTICIJSKA GRADITEV
Skupna vrednost investicij je v tisočih dinarjev:
1. Industrija in rudarstvo i.	• c • I { • J	64,871.000
skupaj .	. r		4,530.000
a) Kopitarna Sevnica za generalni remont tovarne	2,910.000	
b) Študij za smotrno uporabo lesnih odpadkov lesne industrije .	.	.	120.000	
c) Tovarna čokolade in likerjev Sotelsko . ..	1,500.000	
2. Kmetijstvo skupaj	,.	. ■		9,500.000
a) Dograditev veterinarske ambulante v Brežicah	2,500.000	
b) Oprema veterinarske ambulante			2,000.000	
c) Za pospeševanje kmetijstva .	.	.	.	.	.	2,000.000	
d) Nabava škropilnih naprav za Krško polje	1,500.000	
e) Melioracija Krškega polja 		500000	
f) Pripravljanje dela za regulacijo Sotle ^ ^	1,000.000	
. Zdravstvo skupaj a) Adaptacije zdravstvenega doma v Brežicah . ..	1,009.000
b) Ureditev zdravstvenega doma v Cerkljah	.	500.000
c) Ureditev splošne ambulante na Raki . .	.	300.000
č) Ureditev splošne ambulante na Bizeljskem .	..	. 300.000
d) Ambulanta	Kostanjevica	j.j j.j l#1 £.3	200.000
Prosveta skupaj i*}	r* g>j t»j	c«	
a) Gradnja nove osnovne šole v Senušah . . ,.,	1,200.000
b) Gradnja nove osnovne šole v Šentjanžu .	4,000.000
c) Gradnja nove osnovne šole v Sevnici	.	.	600000
č) Gradnja nove osnovno šole na Ledini ....	2,000.000
d) Dograditev šole v Kostanjevici ....	.	.	.	250.000
e) Dograditev šole na Kalu	200.000
f) Dograditev šole na Piše-cah	300.000
g) Dograditev šole na Podbočju	.......	550.000
h) Dograditev šole v Pečicah	150.000
i) Dograditev šole v Tržišču	,.• ,.	300.000
j) Manjša popravila osnovnih šol (pleskanje oken, ureditev in omet fasad, odtočnih cevi itd.) .	2,500.000
k) Oprema učil (učila, inventar) 			
5.	Gradnja stanovanjskih hiš skupaj .	..
Stanovanjska hiša v Krškem 3,000.000
6.	Nova gradnja in popravila vodovodov
a)	vodovod v Brežicah ,.i., 5,000.000
b)	vodovod	v	Krškem	t.,	8,000.000
c)	vodovod	v	Sevnici	to	r.i	2,000.000
č) vodovod	na	Raki .	r.,	500.000
d)	vodovod	v	Brestanici	...	1,000.000
7.	Subvencije občinskih ljudskih odborov
za asanacijo studencev in vodnjakov skupaj i. . .	(.j t.j t.
Občinski LO:
u) Kostunjcvica	f«?	550.000
	120.000
	240.000
c) Studenec	f,^	120.000
d) Pišeče r«* r-s t.j t-s t.i	360.000
e) Dobova	r*> r»’i	,. 240.000
f) Podbočje .	r. . .	240.000
8. Investicije za upravne zgradbe skupaj a) Graditev občinskega do-
ma v Senovem .	.	... 4,000.000
b)	Adaptacija občinskega
doma v	Bizeljskem .	400.000
c)	Adaptacija občinskega
doma v	Veliki Dolini	500.000
č) Adaptacija občinskega
doma v Tržišču .	.	.	120.000
d)	Adaptacija občinskega
doma v	Zabujcovju .	.	120.000
9. Razno skupaj .	.	.	.	. ...
a) Regulacijski načrt Viaem
2,300.000
12,850,000
3,000.000
3,000.000
17,000.000
1,870.000
5,140.000
7,000.000
Kaško .	.	.	1,000.000
b)	Regulacij, načrt	Sevnica	800.000
c)	Dograditev broda na Savi
pri Bostanju	.	.	.	.	600.000
£) Dograditev mrtvašnice v
Dobovi..............j	200.000
e)	Graditev mostu v Brestanici .	.	.	r.i t. 400.000
f)	Elektrifikacijsko podeželje .	.	. i. i. i..,.	4,000.000
10 Rezerve .	.	..................... 1,681.000
Način uporabe investicij in pogoji za uporabo bodo predpisani dodatno v skladu z uredbo o začasnem financiranju investicij v letu 1953. Navodila k tema pa izda gospodarski svet OLO.
6.	poglavje
STOPNJE AKUMULACIJ IN DRUŽBENIH SKLADOV
Glede na temeljne proporce družbenega plana LR Slovenije se določijo za podjetja na področju OLO K i ško naslednje stopnje akumulacije in družbenih skladov:
Industi-ija in rudarstvo:
Stroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije:
Elektrosistem ......	1364
Elektrarna, Senovo (postr, dejavn.) 160 Stroka 112 Proizvodnja in predelava premoga
Rudnik rjavega premoga, Senovo 306 Rudnik lignita, Šentjanž ....	100
Stroka 116 Proizvodnja in predelava nekovin
Rudnik, Globoko.................i., 150
Stroka 121 Industrija gradbenega materiala
Opekarna, Brežice (.» i., c.i r.s 130 Opekarna, Sevnica <.5 t.< i-j fi r-! t-i 60 Stroka 122 Lesna industrija
313 Eksplotatacija gozdov
Kopitarna, Sevnica	a a	•! *1	86
Žaga, Boštanj	.	. a . .j	•I •!	•	57
Jugotanin, Sevnica	.j a	•3 -H • J	300
LIP Brežice .	- a - . -a	•J C-l •?	105
Tovarna pohištva, Brežice	• "I C-l »3	90
Žaga, Brežice	.	.	•I OIč*!	50
Stroka 123 Industrija celuloze in papirja
»Celuloza«, Videm . . . .s 1305 Stroka 124 Pletilnica, Dobova .	.	. .i 110
Stroka 12? Industrija prehrane
Tovarna likerjev in čokolade, Brestanica ..............................i 409
Stroka 121 Kmetijstvo
Vsa državna kmetijska posestva in ekonomije •• . • •: -i	• .a 55
Stroka 412 Gradbeništvo
Ograd Krško r.a •» ro m ra ra tr. . •	106
Stroka 515 Promet
»Prevoz«, Krško r. .a ra a ra r- ra	75
Stroka 611 Državna trgovina a ca ca ca c-i	70
Stroka 618 Gostinstvo in turizem 619
Vsa podjetja te vrste ro ra ra ra ra 55 Stroka 711 Proizvajalua obrt
»Kremenica«, Krmelj ra ra ra ca r- <20 Mlin, Sevnica .	.	-.	.	. ■.	130
vsi drugi obrati državnega sektorja proizvodnje in druge storitvene obrti 50
Poleg akumulacije in skladov po stopnjah, določenih v tem planu, plačujejo vsa podjetja še prometni davek, ki je predpisan v zakonu o družbenem planu
FLRJ.
2,	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1^53.
Št. 546/1-53
Krško, dne 15. februarja 1955.
Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r.
320.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 24. julija 1955 sprejela
ODLOK
o skladu zemljiških skupnosti splošnega ljudskega premoženja
1.	člen
Vsa zemljišča, pravice in drugo premoženje, ki so v okraju Pvadovljica po zakonu o agrarnih skupnostih postale splošno ljudsko premoženje, sestavlja,-jo sklad zemljiških skupnosti splošnega ljudskega premoženja.
Zemljišča sklada zemljiških skupnosti ne pridejo v kmetijski sklad splošnega ljudskega premoženja in se ne dodeljujejo po določbah zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam.
2.	člen
Zemljišča, pravice in drugo premoženje sklada zemljiških skupnosti upravljajo občinski ljudski odbori, v katerih območju prebivajo dosedanji koristniki.
Če dosedanji koristniki prebivajo v območju dveh ali več občin, upravljajo to premoženje oziroma pravice skupno vsi občinski ljudski odbori, v katerih območju prebivajo koristniki.
3.	člen
Na predlog prizadetih občinskih ljudskih odborov, kmetijskih zadrug, državnih kmetijskih posestev in drugih gospodarskih organizacij in zavodov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, in tudi na spodbudo zbora volivcev se na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora sklepa in odloča o prenosu posameznih zemljišč iz kmetijskega zemljiškega sklada oziroma gozdnega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja v sklad zemljiških skupnosti ali narobe.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora sklepata ob enakih pogojih tudi «> predlogih, da se v skladu z novimi gospodarskimi potrebami oziroma spremembami, nastalimi v zvezi z urejanjem sodobnih pašnih obratov, določi na novo upravni organ posameznih zemljišč, pravic in drugoga premoženja sklada zemljiških skupnosti.
4.	člen
Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Radovljica izdela načrt za ločitev paše od gozda. O načrtu sklepata in odločata na predlog sveta za gospodarstvo okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Načrt za ločitev paše od gozda obsega zlasti odpravo
pašnih pravic v gozdu ali določitev gozdnih zemljišč, na katerih naj se uredijo pašni obrati.
5.	člen
Sklad zemljiških skupnosti se mora izrabi jati1 na najracionalnejši način za kritje potreb kmetskega prebivalstva v tistih občinah z zemljišči, pravicami in drugim premoženjem tega sklada.
6.	člen
Občinski ljudski odbori lahko prepustijo nepo-s red n o uporabo in gospodarjenje z zemljišči, pravicami in drugim premoženjem sklada zemljiških skupnosti splošnega ljudskega premoženja kmetijskim zadrugam.
V takih primerih se morajo pismeno določiti pogoji, kako mora zadruga uporabljati in gospodariti z dodeljenimi zemljišči, pravicami in drugim premoženjem sklada zemljiških skupnosti. Pogoji morajo zla. sti obsegati določbe, da zadruga skrbi za trajno ohranitev in tudi povečanje plodnosti in donosa dodeljenih zemljišč, da zadruga sestavi s sodelovanjem občinskega ljudskega odbora gospodarski načrt in da izdela gospodarski red, ki ga predloži občinskemu ljudskemu odboru v potrditev.
7.	člen
Organizacijo neposredne uporabe in gospodarjenja z dodeljenimi zemljišči, pravicami in drugim premoženjem sklada zemljiških skupnosti mora urediti kmetijska zadruga s pravili najpozneje v enem letu po pismeni določitvi pogojev po 6. členu tega odloka.
Neposredno uporabo in gospodarjenje z zemljišči, pravicami in drugim premoženjem sklada zemljiških skupnosti lahko v okviru kmetijske zadruge vodi živinorejski ali kakšen drug odsek zadruge, v katerem morajo biti organizirani vsi koristniki. Ako kmetijska zadruga uporablja več skladov zemljiških skupnosti oziroma razdela njej dodeljena zemljišča, pravice in drugo premoženje sklada zemljiških skupnosti v več zemljiških skupnosti z različnimi koristniki, ima lahko vsaka zemljiška skupnost v okviru pristojnega odseka zadruge svoj odbor.
8.	člen
Nadzorstvo nad uporabo in gospodarjenjem z zemljišči, pravicami in drugim premoženjem sklada zemljiških skupnosti, opravljajo občinski ljudski odbori tudi v primeru uporabe 6. in 7. člena tega odloka.
Ako se kmetijske zadruge ne držijo dogovorjenih pogojev ali slabo gospodarijo z '■ideljenimi zemljišči, občinski ljudski odbori lahko sami prevzamejo vse posle neposredno uporabe in gospodarjenja.
9.	člen
Ta odlok prične veljati z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 5124/1-1955, ZG
Radovljica, dne 23. julija 1953.
Podpredsednik. 01.0: Danilo Bračič l. r.
321.
Na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni hst LRS, št. 19-91/52) v zvezi z 12. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 24. julija 1953 prejela
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev I
V volilni enoti št. 5 za volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Radovljica, ki obsega naselji Mlino in Rečica mestne občine Bled, se razpišejo nadomestne volitve, ker se je Alojz Potočnik z Bleda, Mlino 61, izvoljen v tej volilni enoti za odbornika okrajnega zbora, odpovedal mandatu in je okrajni zbor na seji dne 24. julija 1953 njegovo odpoved sprejel.
. II
Volitve bodo v nedeljo, dne 20. septembra 1953.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in tako, kakor je v navadi v naseljih Mlino in Rečica mestne občine Bled.
Št. 369/1-1953
Radovljica, dne 28. julija 1953.
Podpredsednik OLO:
Danilo Bračič 1. r.
322.
Okrajni ljudski odbor Sežana je sprejel na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/1952) v zvezi z 8. členom zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/1949) ter v zvezi s
3.	in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 46-428/51) na seji okrajnega zbora dne 18. julija 1953
ODLOK
o javnem redu in miru na območju okraja Sežana
I.	Splošne določbe
1.	člen
Vsakdo se mora vesti na javnih prostorih dostojno in se izogibati dejanj, s katerimi moti delo, počitek ali razvedrilo prebivalstva, žali javno moralo ali vzbuja splošno zgražanje.
II.	Varstvo miru
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, ki moti mir okolice. Prepovedano je:
1.	kričati, razgrajati ali na drug način po nepotrebnem povzročati hrup ali ropot;
2.	izzivati, nadlegovati ali smešiti sodržavljane;
3.	peti nedostojne ali žaljive pesmi, govoriti nedostojno ali preklinjati;
4.	motiti sestanke, javne shode ali prireditve;'
5.	uporabljati zlasti v nočnem času od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj zvočnike, radio-aparate, g ramo-
fone, glasbila ali kakršnekoli druge naprave tako, da motijo okolico, kolikor se to ne dovoli za posamezne primere;
6.	uporabljati motorna vozila skozi strnjena naselja v nočnem času z odprtim izpuhom in povzročanje ropota z nepravilno uporabo motorja;
7.	vsako delo s predmeti in prevažanjem takih predmetov, ki povzročajo ropot in nemir v nočnem času;
8.	nameščati lepake ali objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, zidnih ograjah, javnih lokalih in vozilih.
3.	člen
V zimskem času od 22. ure zvečer do 5. ure zjutraj, v poletnem času pa od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj so prepovedana vsa dejanja, ki kakorkoli motijo nočni mir. razen ob sezonskih opravilih motenja, ki izvirajo iz sezonskega kmetijskega dela.
To ne velja za železniške postaje in proge.
Vse prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo 'čez
22.	uro v zimskem času oziroma čez 23. uro v poletnem času, se morajo izvajati v zaprtih prostorih in tako, da ne motijo nočnega miru.
izjeme od prednje določbe dovoljuje po potrebi tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
4.	člen
Cerkveno zvonjenje je dovoljeno samo v zvezi s cerkvenimi obredi in ne sme trajati več kot pet minut.
Izjeme dovoljuje tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
5.	člen
Lastniki in upravitelji zgradb morajo skrbeti, da se zastave, transparenti, parole in - drugi priložnostni okraski snamejo z zgradb najpozneje v dveh dneh po končanih proslavah.
III.	Varstvo mladine *
6.	člen
Mladina pod 16. letom ne sme brez spremstva staršev ali svojcev:
1.	obiskovati gostilne ali druge podobne lokale;
2.	obiskovati javne prireditve, ki se končajo po 22. uri;
3.	obiskovati kino-predstave, ki se končajo po 21 uri.
Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi, kolikor so ti strožji.
Javnih plesov se mladina pod 16. letom ne sme udeleževati. Mladina med 16. in 18. letom se sme udeleževati plesov brez spremstva samo do 21. ure, po tej uri pa samo v spremstvu staršev ali svojcev.
Za prekršek iz prve, druge in tretje točke tega člena ae kaznuje tudi lastnik, zakupnik ali uslužbenec obrata.
IV.	Kazenske določbe
7.	člen
Kršitelj tega odloka se kaznuje:
1.	za prekrške iz prve, druge, tretje, četrte in osme to'čke 2. člena in za prekrške iz 3., 4., 5. in 6. člena z denarno, kaznijo do 3000 (tri tisoč) dinarjev);
2.	za prekrške iz 5., 6. in 7. točke 2. člena z denarno kaznijo v znesku 100 (sto) dinarjev.
8.	člen
Člani ljudske milice smejo v izvrševanju svoje službe na samem kraju izterjati denarno kazen v znesku 100 dinarjev od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi prekrškov, navedenih v drugi točki 7. člena odloka.
1	V. Končna določba
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Predsednik OLO:
Danilo Petrinja 1. r,
323.
Na podlagi 23. člena 2. točke 78. člena in 118 člena zakona o ljudskih odborih, mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 8. 'člena temeljnega zakona v prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je izdal ljudski odbor mestne občine Jesenice na 5. redni seji dne 27. februarja 1953
ODLOK
o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju mestne občine Jesenice
1.	člen
A. OBRATOVALNI ČAS L Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice
1.	Trgovinske obratovalnice so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno, v poletnem in zimskem času od 8.—12. in od 14.—17.30 ure. Pri tem se obvezni 8-urni delovni čas ne skrajša, temveč se preostali čas uporabi za notranje delo v obratu.
2.	Trgovine g kurivom so odprte v poletnem in zimskem čau od 6.—14. ure.
3.	Prodajalne svežega in suhega mesa ter rib so odprte v zimskem času od 7.—11 in od 15.—17.30 ure, v poletnem času od 6.—11. in od 16.—18. ure.
Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo opravljati od 5. ure zjutraj, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt.
4.	Prodajalne kruha so odprte ves čas od 6.—11. in od 14.—17. ure.
5.	Prodajalne slaščičarskih izdelkov so odprte ves čas od 8—12. in od 14.—18. ure. Izjemoma sta odprti dve poslovalnici ob nedeljah in praznikih, in sicer na Jesenicah in na Javorniku, v času, ki ga določi svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine.
6.	Prodajalnice sadja, zelenjave in poljskih pridelkov so odprte v zimskem času od 6.—12. in od 15. do 18. ure, v poletnem času od 6.—11. in od 15. do
19.	ure.
Izjemoma se sme čas spremeniti, upoštevajoč različno časovno dobavo mleka iz zunanjih okrajev.
8.	Proda jalnice toba čnih izdelkov so odprte v poletnem in zimskem času od 8.—12. in od 14.—18. ure. Dve prodajalnici smeta biti odprti nepretrgoma v središču mesta od 6.—20. ure. Te proda jalnice določi podjetje Tobak sporazumno s svetom za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine.
2.	člen
Obhodna prodaja blaga je, kolikor je dovoljena, pred 8. uro in po 18. uri prepovedana.
Izjemoma je dovoljeno prodajanje časopisov, revij in pečenega kostanja od 6.—21. ure.
3.	člen
Glede prodajnega časa na sejmih in tržnih prostorih velja predpis sejemskih in tržnih redov.
Obrtne obratovalnice
4.	člen
1.	Obrtne obratovalnice so odprte, če v naslednjih členih ni drugače določeno, v poletnem in zimskem času od 8.—12. in od 14.—18. ure.
2.	Brivske in frizerske obratovalnice so odprte v letnem in zimskem času od 8.—12. in od 14.—19.30 ure. V nedeljah je odprta po ena obratovalnica od 7. do 12. ure po razporedu, ki ga določi svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine.
3.	Fotografske obratovalnice so odprte od 8.—12. in od 14.—18. ure.
4.	Slaščičarske delavnice obratujejo ves čas od 6.—14. ure.
5.	Pekarne (delavnice) obratujejo v izmenah po 8 ur, po teritorialnih potrebah in prilagojeno zahtevam potrošnikov.
Prodajalne pekovskih izdelkov so odprte, kot je določeno v 4. točki 1. člena.
6.	Mesarske obratovalnice obratujejo, kot je to določeno v 3. točki 1. člena.
Kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo gostinske obratovalnice zapirati ob 21. uri.
9.	člen
Gostinska obratovalnica na železniški postaji Jesenice in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prespejo z vlakom, postreči tudi po času, določenem za zapiranje, vendar najdalj še 1 uro po prihodu vlaka.
Bife na železniški postaji se odpira s prihodom prvega vlaka in zapira po odhodu zadnjega vlaka.
10.	člen
Po zapiralni uri se ne sme postreči ne z jedjo, ne s pijačo, kolikor ni izrecno dovoljena izjema v
9.	členu. Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače neposredno pred nastopom zapiralne ure, da bi se gost dalj ne zadrževal v lokalu. Najpozneje V4 ure po določeni zapiralni uri je treba obratne prostore izprazniti in zapreti.
Strežno osebje mora zapiralno ure napovedati.
11.	člen
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo na prostem igrati do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se nikakor ne moti nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja, kolikor sme biti gosjinska obratovalnica dalj časa odprta. Po 22. uri se z godbo in petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina.
12.	člen
5.	člen
Čez poldne smejo biti odprte podkovnice konj, kovaške, avtomehanske in kolarske delavnice, če je treba izvršiti neodložljivo popravilo vozov ali jih oskrbeti z nadomestnimi deli.
6.	člen
Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas, določen za ustrezne trgovinske obratovilnice.
7.	člen
Določba 1. odstavka 2. 'člena velja tudi za obhodne obrti.
Gostinske obratovalnice
8.	(Sen
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	hoteli, nočišča in drugi obrati, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejeno;
2.	kavarne do 1. ure zjutraj, ob sobotah in dne-vih pred uradno priznanimi prazniki do 2. ure zju-*rnj, ob nedeljah in praznikih pa do 1. ure zjutraj;
4- restavracije do 23. ure, in sicer so to:
a)	restavracija Triglav,
b)	restavracija Kazina,
c)	hotel Golica,
č) gostinsko podjetje Konič Javornik;
5.	gostilne do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in uradno priznanih praznikih do 23. ure;
6.	bifeji do 22. ure.
Če ni spredaj drugače določeno, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, Morajo pa se odpreti ob 6. u»i «jutwij,.
V noči od 51. decembra na 1. januar smejo biti kavarne, restavracije in gostilne odprte celo noč.
13. člen
Posameznim obratom in za posamezne dni sme svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Jesenice po Izkazani stvarni potrebi in na prošnjo podaljšati obratovalni čas.
H. Ob nedeljah In praznikih
14. člen
Ob nedeljah in praznikih morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte, kolikor v naslednjem niso dovoljene izjeme.
‘ Mlekarne morajo biti odprte tudi ob nedeljah od
7.—11. ure.
13. člen
Ob nedeljah in praznikih smejo obratovati:
1.	prodajalnice cvetlic in prodajalnice tobačnih izdelkov od 8.—12. ure;
2.	prodajalnice sadja in zelenjave od 7.—11. ure.
16.	člen
Gostinske obratovalnice so ob nedeljah in praznikih odprte, kot je to določeno v 8. členu odloka.
B. SPLOŠNE DOLOČBE
17.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, obrtne in gostinske obratovalnice ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju ali drugim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje,
Odlok ne velja:
1.	za špedicije in podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi ter motornimi vozili;
2.	za javno postrežništvo, kakor so čistilci, postreščki itd.;
3.	za garaže in črpalke pogonskega goriva in mazilnih olj;
4 za prodajo slaščic in okrepčil v kinematogra-fib, gledališčih in podobnih lokalih;
5.	za industrijske obrate;
6.	za pogrebno podjetje;
7.	dimnikarsko podjetje;
8.	za menze.
18.	člen
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru, je treba postreči.
Imetniku obrti kakor tudi članom njegove družine je dovoljeno prebivati in delati v obratnem prostoru tudi v času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt.
19.	člen
Notranje delo v obratovalnicah čez čas, določen za njih zapiranje, je dovoljeno tudi s pomožnim osebjem:
1.	ob višji sili;
2.	če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago;
3.	kadar se sestavlja inventura obratovalnice;
4.	če se poslovalnica seli;
5.	oe se obratovalnica 'čisti ali se urejajo izložbe.
Za zaposlitev pomožnega osebja v teh primerih
veljajo predpisi o delovnih razmerjih.
20.	člen
Če se v obratovalnici, razen v gostinskih obratovalnicah, opravlja več vrst dela, za katere je predpisan različen čas odpiranja in zapiranja, velja za take primere obratovalni čas, kot je določen za glavno delo.
21.	člen
Obrati morajo biti odprti ves čas, ki je predpisan, ob istem času morajo delati vse delavnice, ki spadajo k obratu.
22.	člen
Za zimski čas se šteje čas od 1. oktobra do 81. marca, za poletni čas pa čas od 1. aprila do 30. septembra.
23.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Jesenice sme po izkazani potrebi in Ea prošnjo določiti za posamezne obratovalnice tudi drugačen obratovalni čas.
C. KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Lastniki in odgovorni ravnatelji, upravniki in poslovodje obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali bi imeli obratovalnice zaprte ob času, ki je določen za obratovanje, <e kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din. Upravni kazenski postopek vodi in kazen izreka sodnik m prekrške pri OLO Radovljica.
Č. KONČNE DOLOČBE --r- -.
Ta odlok dobi veljava z dnem objave v >Urad-nem listu LRS« ter se z njim razveljavljajo vsi dosedanji predpisi, ki so v nasprotju z določbami tega odloka.
Št. I 1122/3—53
Jesenice, dne 27. februarja 1953.
Predsednik LO MO: Maks Dolinar L r.
324.
Na podlagi 23. člena in 2. točke 27.'člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 1. člena uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-68/53) je izdal ljudski odbor mestne občine Kamnik na seji dne 20. julija 1953 naslednji
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1.	člen
1. člen odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš z dne 30. marca 1953, objavljenega v Uradnem listu LRS, št. 13/53, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Prispevek za sklad za vzdrževanje hiš, katerega vplačujejo najemodajalci stanovanjskih prostorov, morejo le-ti uporabiti do višine 75%, prispevek, katerega vplačujejo najemodajalci poslovnih prostorov v ta sklad, pa morejo le-ti uporabiti do višine 50% svojih vplačanih zneskov za kritje stroškov, ki jih imajo s popravilom svojih hiš.
Preostalih 25% oziroma 50% vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje hiš lahko uporabi mestna občina za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš v svojem območju.
2.	člen
Ta odlok dobi veljavo 1. avgusta 1953.
Št. PO-819/6/53
Kamnik, dne 20. julija 1953.
Predsednik LO MO:
Alfred Janko 1. r.
225.
Na podlagi 23. in 118. člena ter 2. in 16. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) 4, točke odločbe o državnih organih, ki smejo predpisati cene in tarife (Uradni list FLRJ, št. 39-486/52) in skladno z 8. členom zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/5,1) je Ljudski odbor mestne občine Novo mesto na seji dne 7. julija 1953 sprejel
ODLOK
o plačevanju vodarine za porabo vode iz mestnega vodovoda v Novem mestu
1. člen
Dokler uprava mestnega vodovoda ne bo imela v zalogi dovolj vodomerov, da bi z njimi preskrbela odjemalce vode, se bo zaračunavala vodarina pavšalno po naslednjem pravilniku:
1. Prebivalci, ki stanujejo v območju mestnega vodovoda in jim je dana možnost, uporabljati vodo iz
mestnega vodovoda, plačajo ne glede na starost in količino porabljene vode:
a) v krajih vodovodnega omrežja s stalno
ali delno dnevno vodo osnovno vodarino od
osebe mesečno po..........................25 din
od urejene kopalnice dodatno vodarino od osebe mesečno po.......................10 din
b) v krajih vodovodnega omrežja z nestalno vodo, kjer priteka voda le od časa do časa, ali si jo morajo prebivalci nositi iz sosednjih krajev (Breg, Cerkvena ulica, del Proštijske ulice, del Križatijske ulice, Cankarjeva ulica, gornji del Žabje vasi in del Irče vasi) osnovno vodarino od osebe mesečno	po' ....................................15	din
2.	Živino- in prašičerejci, ki uporabljajo vodo iz mestnega vodovoda za napajanje živine ali prašičev, za kuhanje prašičje krme, za čiščenje živali in posode, ako ni dogovorjen z njimi kak pavšalni znesek
a)	za govedo in konje od glave mesečno po 20 din
b)	za prašiče in drobnico (ovce, koze) od
glave	mesečno	po............................. 5	din
3.	Gospodarska podjetja, obrtni in gostinski obrati, ustanove, zavodi in uradi plačajo
po	......................................  50	din
za m3 domnevno porabljene vode.
Približno količino porabljene vode določi svet za komunalne zadeve s pomočjo tabele o specifični potrebi vode najvažnejših obratov — priobčene v medicinski knjigi »Higijena gradjevnih objekata« iz leta 1949, upoštevajoč vrsto, način in delovni čas obratovanja oziroma poslovanja, število zaposlenega osebja in druge okoliščine, ki vplivajo na porabo vode.
Po svetu določeno pavšalno vodarino sporoči uprava mestnega vodovoda posameznim odjemalcem v 8 dneh po določitvi.
2.	člen
Odjemlci morajo naznaniti upravi mestnega vodovoda vsako spremembo v številu stanovalcev, če bivajo več kot mesec dni v njihovi zgradbi, vsako spremembo v številu goveda, konj ali drobnice, ki jo vzdržujejo odjemalci sami ali njihovi stanovalci v zgradbi ter vsako bistveno spremembo v že obstoječi kišni vodovodni inštalaciji in vsako novo vodovodno napeljavo.
3.	člen
Vsaka bistvena sprememba v že obstoječi hišni vodovodni instalaciji in vsaka nova vodovodna napeljava se mora poprej priglasiti v upravi mestnega vodovoda, ik izda prosilcu pismeno dovoljenje; na podlagi tega se sme šele izvršiti zadevno delo.
Priglasitvi za novo priključitev na mestno vodovodno omrežje je treba priložiti situacijski načrt nepremičnine, ki naj bi bila priključena mestnemu vodovodnemu omrežju, in načrt projektirane vodovodne Instalacije; priglasitvi za bistveno spremembo že obstoječe hišne vodovodne instalacije pa le načrt projektirane spremembe, v obeh primerih s popisom vod-'dh iztokov.
4.	člen
Spojne vode do hišnega ventila sme izvrševati le mestno vodovodno instalacijsko podjetje, ki tudi nadira, pregleduje in preskuša napeljave v zasebnih in lovnih zgradbah in na zemljiščih.
Pravico, izvrševati vodovodne napeljave v zuseb-nih in javnih zgradbah od hišnega ventila, imajo tudi msebni inštalaterji z obrtnim dovoljenjem.
5.	člen
Za novo priključitev hišne ali kakršne koli vodovodne inštalacije plačajo upravi mestnega vodovoda obrtni in industrijski obrati 1000 din, drugi koristniki pa 500 din.
6.	člen
Upravi mestnega vodovoda se mora naznaniti tudi vsaka sprememba v lastništvu z vodo iz mestnega vodovoda oskrbovane nepremičnine najkasneje na dan, ko se prevzame nepremičnina. Z dnem prevzema nepremičnine preidejo vse pravice in obveznosti v zvezi z vodovodom na novega lastnika.
7.	člen
Uprava mestnega vodovoda sme zaradi kontrole vsak čas pri poljubnem potrošniku z vodomerom preskusiti dejansko porabo vode. Ako se ugotovi pri takih kontrolah, ki morajo trajati najmanj 1 mesec, za 20 % večja potrošnja, kot jo je prevzel svet za komunalne zadeve za podlago določitvi pavšalne vodarine, mora uprava mestnega vodovoda zvišati vodarino na znesek, ki ustreza z vodomerom ugotovljeni množini porabljene vode.
8.	člen
Vodarina se obračunava in plačuje mesečno za nazaj.
9. člen
Če odjemalec kljub ponovnemu opominu ne plača dveh zaporednih obrokov zapadle vodarine, mu uprava mestnega vodcvoda lahko ustavi nadaljnjo dobavo vode. Voda se znova odpre šele tedaj, ko odjemafec poravna vse zaostanke z zamudnimi obrestmi vred in plača za stroške ponovnega priključka 200 din.
10.	člen
Samski podnajemniki se štejejo za družinske člane najemnika in se njihov delež vodarine zaračuna najemniku, ta pa jo izterja od svojega podnajemnika.
11.	člen
Pri začasni izredni uporabi vode iz mestnega vodovoda (napolnjevanje vodnjakov, gašenje apna, uporaba vode na gradbiščih in podobno), ki pa se mora poprej pismeno sporočiti upravi mestnega vodovoda, določi uprava mestnega vodovoda pavšalno vodarino na bazi 50 din za m* dejansko oziroma domnevno potrošene vode.
12.	člen
Kolikor ni dejanje strožje kaznivo po drugih predpisih, se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din:
1. kdor samovoljno priključi hišni oziroma zemljiški vod na mestno vodovodno omrežje;
2	kdor samovoljno zapira ali odpira ventile, za-sunke in hidrante na mestnem vodovodnem omrežju;
3.	kdor uporablja vodo v namene iz 12. člena brez poprejšnje priglasitve;
4.	kdor brezvestno trati vodo iz mestnega vodovoda.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS<; objaviti pa se mora tudi v Dolenjskem listu in po mestni razglasni postaji.
Določbe odloka se uporabljajo od 1. januarja 1953 dalje .
Št. 808/1-53
Novo mesto, dne 7. julija 1953.
Predsednik LO MO:
Alojzij Ivanetič 1. r.
326.
Na podlagi 2. točke 27. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev, 19/52) in v zvezi z uredbo o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, štev. t2/53) ter glede na določbe 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni Ust FLRJ, štev. 16/51) je izdal ljudsk' odbor mestne občine v Trbovljah na VIII. seji dne 3. julija 1953 naslednji
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje
1.	člen
Poslovni prostori se dajajo v najem s pismeno pogodbo, sklenjeno med najemodajalcem in najemnikom brez posredovanja stanovanjskega urada.
2.	člen
Najemodajalci morajo predložiti najpozneje v 8 dneh po sklenitvi najemne pogodbe en izvod pogodbe tajništvu sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve pri ljudskem odboru mestne občine Trbovlje.
Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred veljavnostjo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Za vse najemne pogodbe, ki so bile sklenjene do veljavnosti tega odloka, morajo predložiti najemodajalci en izvod pogodbe tajništvu sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve pri ljudskem odboru mestne občine Trbovlje najpozneje do 15. avgusta 1953.
3.	člen
Najemodajalci morajo sporočiti v 15 dneh tajništvu sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve pri ljudskem odboru mestne občine vsako spremembo glede višine najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
V najemni pogodbi, sklenjeni med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, se mora določiti višina najemnine.
5.	člen
Vsi do sedaj veljavni predpisi o oblastvenem razdeljevanju poslovnih prostorov so odpravljeni.
6.	člen
Če v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrečno določen oziroma dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni rok.
7.	člen
Ob sporu, ali je treba kakšen prostor šteti kot poslovni prostor, odloči o tem tajništvo sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznujeta najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali ne sporočita spremembe glede nove najemnine za poslovni prostor.
9.	člen
Ta odlok dobi veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 182/14-55
Trbovlje, dne 3. julija 1953.
Predsednik LO MO:
Alojz Dular 1. r.
327.
Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/1952) in 19. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/1953) izdaja ljudski odbor mestne občine Tržič po sklepu na seji dne
4.	junija 1953
ODLOK
o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena mestne občine Tržič za leto 1953
1.	člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje investicij LO MO Tržič za leto 1953 krediti za investicije, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena. Za temeljne investicije družbenega plana LRS za leto 1953 v območju mestne občine Tržič se krediti iz tega sklada ne dovoljujejo.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz prvega člena tega odloka se formira iz izrednih dohodkov, ki jih v ta namen zbere ljudski odbor mestne občine Tržič, predvsem iz morebitnih presežkov amortizacije (po 17. členu uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1952), dalje iz davka na presežek plačilnega sklada, iz prihrankov iz lanskega proračuna in skladov ter iz raznih drugih nepredvidenih dohodkov.
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odloka dovoljuje komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov, ki ima pet članov. Med njimi morata biti vsaj dva tehnična strokovnjaka in pa direktor podružnice Narodne banke, Člane komisije imenuje in razrešuje predsednik ljudskega odbora mestne občine Tržič.
4.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo navedeni komisiji utemeljene pismene vloge za investicijski kredit. Investicijski elaborat mora obsegati vse, kar predpisuje 10. člen uredbe p začasnem finansiranju investicij.
Za rekonstrukcije, adaptacijo in razširitev obstoječih podjetij predlože investitorji prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselno v poštev prihajajoče podatke iz 10. člena omenjene uredbe, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbe ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, amortizacijski načrt in pri uvoženi opremi še podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih.
5.	člen
Komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov pregleda in presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke in gradbene koncepcije projekta. Za koristne investicije izda potrdilo o odobritvi investicijskega elaborata ter o višini letne tranše za leto 1953, ki se da za ta kredit na razpolago iz razpoložljivih sredstev mestnega sklada za kreditiranje investicij. Prednost imajo tiste investicije, ki so po presoji komisije na j večjega splošnogo-spodarskega pomena za mesto Tržič.
Vračilne roke dovoljenih kreditov in obrestno mero bo predpisal LO MO Tržič potem, ko bo Izvršni
svet Ljudske skupščine FLRJ izdal posebne prepise po 20. členu omenjene uredbe.
6.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena tega odloka sklene Narodna banka FLRJ, podružnica v Tržiču, z investitorjem kreditno pogodbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe ter o črpanju in vračanju kreditov izda v okviru prednjih določb Narodna banka.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
Št. 86-848/14
Tržič, dne 13. junija 1953.
Predsednik LO MO;
Lovro Cerar L r.
528.
Ljudski odbor mestne občine Tržič je na podlagi prvega in petega odstavka 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/1952) v zvezi s točko e) 3. člena in točko d) prvega odstavka v 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-284/51) na seji dne 4, junija 1953 sprejel
ODLOK o hišnem redu
1.	člen
Pred vselitvijo mora najemnik s hišnim lastnikom oziroma njegovim pooblaščencem skleniti pismeno najemno pogodbo in zapisniško ugotoviti stanje prostorov.
Višina najemnine in kategorija se določi z najemno pogodbo v skladu z zakonitimi predpisi.
Hišni lastnik oziroma njegov pooblaščenec mora izročiti najemniku vse primerke ključev najetega stanovanja.
2.	člen
Ob izselitvi mora najemnik izročiti lastniku hiše oziroma njegovemu pooblaščencu ključe svojega stanovanja, in sicer vse primerke, kakor tudi ključe vežnih vrat in ključe drugih prostorov, ki so bili dani r najem.
Najemnik mora zapustiti prostore v takem stanju, v kakršnem jih je sprejel; če so prostori v slabšem stanju, je najemnik za to odškodninsko odgovoren ier odgovarja tudi, če se to poslabšanje šele pozneje ngotovi.
3.	člen
V stanovanjskih zgradbah se izvoli hišni svet za eno ali več zgradb tako, da pride na vsako zgradbo Vsaj po en član.
4.	člen
Skupni prostori v stanovanjski zgradbi morajo
na razpolago vsem stanovalcem. Čas, način upo-rabe in red čiščenja teh prostorov določi hišni svet sPorazumno s hišnim lastnikom ali upraviteljem.
5.	člen
Stanovalci morajo uporabljati v najem vzete pro-s °re ter se v njih vesti tako, da ne motijo dela in
počitka sostanovalcev, da pazijo na snago in da ne delajo škode.
Prepovedano je:
1.	sekanje drv ali drobljenje premoga v prostorih, ki niso za to določeni;
2.	uporabljanje strojev ali naprav, ki povzročajo čezmerni hrup ali ropot.
• 3. nadlegovanje, smešenje, izzivanje, žaljenje ali ogrožanje sostanovalcev;
4.	metanje odpadkov na prostore, ki za to niso določeni, pljuvanje ali drugačno onesnažene zgradbe;
5.	iztepanje predmetov ali odlaganje odpadkov na mestih, ki niso za to določeni;
6.	pranje ali sušenje perila v stanovanju, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila;
7.	opuščanje nujno potrebnega zračenja stanovanjskih prostorov;
8.	metanje odpadkov ali drugih predmetov v straniščne ali vodovodne školjke ali odtočno kanale;
9.	zamazanje ali poškodovanje zgradb s pisanjem ali na kakršnikoli drug način;
10.	zastavljanje vež, hodnikov, stopnišč ali dvorišč s kakršnimikoli predmeti; kolesa in otroški vozički se smejo postavljati samo na mesta, ki jih za to
določi hišni svet, sporazumno s hišnim lastnikom oziroma upraviteljem;
11.	čezmerno močenje tal;
12.	puščati vežna in vrtna vrata odklenjena v času od 21. do 5. ure;
13.	brez potrebe puščati vodo ali prižgano luč v skupnih prostorih;
14.	izvrševanje kakršnihkoli dejanj, ki bi utegnila napraviti škodo v stanovanjih ali zgradbi;
15.	naslanjanje drv na zunanje zidove zgradbe.
6.	člen
Hišni svet je dolžan:
1.	vsaj enkrat na leto skupno s hišnim lastnikom ali, kadar ima v soglasju z lastnikom za potrebno', pregledati vse prostore v navzočnosti najemnika;
2.	sporazumno s hišnim lastnikom določiti osebo, ki hrani ključ od podstrešja, pralnice ali drugih prostorov za skupno uporabo;
3.	določiti čas, kdaj se smejo čistiti prostori in oprema;
4.	posredovati v sporih, ki nastanejo zaradi dolžnosti izvrševanja popravil.
7.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din, kdor prekrši prepovedi in dolžnosti, naštete v 1. odstavku i. člena, 2. člena in točkah 1 do 15
5.	člena.
Kazni se stekajo v sklad za socialne ustanove pri svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
8.	člen
Ta odlok dobi veljavo osmi dan po- objavi na krajevno običajni način.
Št. 86-738/5
Tržič, dne 5. junija J953.
Predsednik LO MO:
Lovro Cerar 1. r.
.	329.
Na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91-52 je občinski ljudski odbor Apače na seji dne 17. julija 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
L
Razpisujejo se nadomestne volitve v naslednjih volilnih enotah v občini Apače:
v volilni enoti štev. 2, ki obsega vas Segovcd in Apače, ker je prenehal mandat odborniku Antonu Pircu iz Segovc;
v volilni enoti štev. 5, ki obsega vasi Žepovci, Žiberni In Sp. Konjišče, ker je prenehal mandat odborniku Francu Leskovcu iz Žepovc;
v volilni enoti štev. 9, ki obsega vasi Podgorje, Vratja vas, Vratji vrh, Novi vrh in Zgornje Konjišče, ker je prenehal mandat odborniku Ivanu Lavrincu iz Podgorja.
II
Volitve bodo v nedeljo, dne 20. septembra 1953.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in tako, kakor je v navadi v vseh naseljih teh volilnih enot.
Št. 333/1
Apače, dne 20. julija 1953.
Predsednik Obč. LO: Jože Srpčič 1. r.
330.
Občinski ljudski odbor Hoče izdaja na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-91/52)
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti štev. 4, ki obsega naselje Skoke, ker je prenehal mandat odborniku Ivanu Vesnaverju, ki je bil izvoljen y tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 13. septembra 1953.
3.	'člen
Ta odlok se objavi na oglasni deski na sedežu občinskega ljudskega odbora v Hočah in na oglasni deski v volilni enoti štev. 4.
Št. 795/1-53
Hoče, dne 30. julija 1953.
Predsednik Obč. LO: Milan Vukelič 1. r.
Pregled „Uradnega lista FLRJ“
Št. 24 z dne 10. junija 1953:
169.	Odločba o povečanju dela deviznih sredstev, ki ostanejo na prosto razpolaganje gospodarskim organizacijam — izvoznicam.
170.	Odločba o enotnih prodajnih cenah na drobno za nove vrste cigaret.
171.	Odločba o dopolnitvi odločbe o stopnji šol in tečajev.
172.	Odredba o začasni določitvi kategorij, ki jim ustreza strokovna izobrazba izvršilnega osebja v podjetjih pomorskega, rečnega in civilnega zračnega prometa.
173.	Odločba o podaljšanju veljavnosti posameznih odločb, izdanih po 5. in 16. členu uredbe o davku od presežka sklada za plače oziroma po 19. členu uredbe o temeljih poslovanja in o skladu za plače trgovskih podjetij.
174.	Pojasnilo k 6. členu uredbe o tarifi prometnega davka.
URADNI LIST VOJAŠKE UPRAVE JUGOSLOVANSKE CONE STO
Št. 6 z dne 30. junija 1953:
1.	Odredba št. 76 o razširitvi veljavnosti zakona FLRJ o Narodni milici.
2.	Odredba št. 77 o razširitvi veljavnosti uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek.
3.	Odredba št. 78 o razširitvi veljavnosti uredbe o začasnih organih upravljanja v zdravstvenih zavodih s samostojnim finansiranjem.
4.	Odredba št. 79 o razširitvi veljavnosti odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov.
5.	Odredba št. 80 o razširitvi veljavnosti uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja.
Št. 7 z dne 23. julija 1953:
L Odredba št. 81. o razširitvi veljavnosti uredbe o prometu z žiti.
2.	Odredba št. 82. o razširitvi veljavnosti odloka o organih, ki so pristojni za odmero in pobiranje dohodnine.
3.	Odredba št. 83 o razširitvi veljavnosti odloka o polletni bilanci gospodarskih organizacij na dan 30. junija 1953.
4.	Odredba št. 84 o razširitvi veljavnosti odločbe o izplačilu nadomestil za zaslužke v gospodarstvu ob letnem dopustu.
5.	Odredba št. 85 o razširitvi veljavnosti uredbe o obveznem dostavljanju tiskovin.
ODLOČBA VUJLA
Odločba št. 8 o imenovanju Višje personalne komisije pri Vojaški upravi JLA jugoslovanske cone STO za uslužbence notranje uprave okraja Koper.
ODLOČBA UPRAVNIKA PTT SLUŽBE Odločba št. 570 o izdaji pretiskanih priložnostnih jugoslovanskih znamk »Mednarodne avto - moto dirke v Jugoslaviji«.
Izdaja »Uradni list LRS« - Direktor in odgovorni urednik: dr Rastko Močnik tisk« iskarna »Toneta Tomšiča« - vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 3 din do 3 sirom, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in unrava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ua, poštni predal 3iit> — Telefon uprave 23-579 -
Čekovni račun: 601-»T«-157