Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telelon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 11.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči nI Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Cilfehtfth! Domžale, 16. februar 1977 LETO VI - Št. 3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Pred pomembnimi obletnicami_ Ustanovni kongres komunistične partije Slovenije je vsekakor eden najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega delavskega gibanja in naše socialistične revolucije. Kongres je plod borbe KPS, ki je skoraj dve desetletji doživljala uspehe in neuspehe v razvoju komunističnega gibanja. Kongres je naglašal veliko zgodovinsko odgovornost, ki jo ima slovenski delavski razred za usodo lastnega naroda in njegovih revolucionarnih socialističnih smotrov. Pomembnosti ustanovnega kongresa, ki je bil aprila I937i so v tem, da je na njem sprejet MANIFEST, ki je temeljni program ljudsko-frontnega gibanja, ki je kasneje preraslo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in poznaje v SZDL Prepričljivo je upo/.oril na povezanost boja proti fašistični nevarnosti za nacionalno ohranitev z bojem za politične ekonomsko-socialne, demokratične in narodnoosvobodilne interese in pravice delovnih ljudi in narodov Jugoslavije. Kongres je usklajeval celotno politiko in akcijo partije in jo povezoval s kmečkimi množicami, delavskim razredom in inteligenco ter krepil njihovo zaupanje. Izredno pomembno vlogo je odigral kongres tudi s svojim idejno vzgojnim vplivom v delavskih množicah in še posebej med komunisti. V najusodnejših dneh je kongres pokazal jasno revolucionarno perspektivo in ugotovil, da je delavski razred sposoben in pripravljen prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred dokazal med politično manifestacijo, kot je bil shod Svobod v Celju 1935 in v velikih stavkovnih gibanjih od leta 1935 dalje. Nadaljnja izredno pomembna značilnost kongresa je bila v tem, da se je komunistična partija Slovenije s tako svojo politiko aktivno vključevala v nov politični kurz, ki se je leta 1937 pričel uveljavljati v KPJ. Tega leta je prišel tov. Tito na čelo KIM in začel postopoma oblikovati novo vodstvo na podlagi enotne podpore politiki, /a katero se je odločil in zavzemal sam z svojo izredno sposobnostjo. Pomembnosti novega vodstva so bile: da partija ne sme biti revolucionarna sekta, ki bi čakala v ilegali, ampak politično gibalna sila napredne V delovnih organizacijah potekajo predavanja o samoupravni organiziranosti, dohodkovnih odnosili in /nuncnu družbene samozaščite. Na sliki vidimo udeležence predavanja v delovni organizaciji Univcrsale socialne demokratične, kulturne in druge akcije množic v vseh področjih družbenega življenja. Njena pot naj drži preko mnogokaterih vsakdanjih zmag, ki mobilizirajo množice in jih z njo povezujejo; - partija se mora znebiti vseh ostankov frakcijskih skupin; - vodstvo KPJ mora biti usmerjeno predvsem k socialnim, političnim, nacionalnim in drugim problemom narodov Jugoslavije; Tovariš Tito je postavil zahtevo, ki je dobila soglasno podporo vsega članstva, da mora biti vodstvo v Jugoslaviji, partija pa naj zagotovi vire financiranja. Tako seje celotna KP postavila na lastne noge. Ne more biti nobenega dvoma, da je lahko edino taka partija pod vodstvom tov. Tita postala opora KPS, kije omogočila razmah narodnoosvobodilnega boja oziroma vstaje slovenskega naroda in njegovo zmago. Temeljne misli Manifesta so se uresničevale v procesih, ki smo jim priča vse do današnjega dne. Predvsem je to zaupanje v moč ljudskih množic in njihovo moč med NOB in povojni graditvi samoupravnega socializma. Manifest je poudaril, da so zavezniki malih in zatiranih narodov demokratične sile, danes pa se ta politika izraža v bojuza enakopravnost, neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Velik napredek na vseh področjih je odraz in potrditev pravilne in uspešno vodene KPJ na čelu s tov. TITOM. Pripravila Danica Košir OB KULTURNEM PRAZNIKU Čeprav si prizadevamo, da bi kultura postala sestavni del našega vsakodnevnega dela in življenja, čeprav jo /avestno sprejemamo kot sestavino bogatejše družbe, pa vemlai ob tem ne pozabljamo na našega največjega pesnika dr. FRANCETA PREŠERNA. Osmi februar smo izbrali za naš kulturni praznik, vendar ne s tem namenom, da bi samo en dan v letu posvetili kulturi, ampak zato. da bi vedno znova priklicali v spomin njegove preroške misli in besede, ki so nas navdajale s ponosom in vztrajnostjo. Cc smo nekdaj verovali v njegove preroške besede o svobodi, če smo jih izgovarjali takrat, ko je bil sovrag najkrutejši, potem jim danes dajemo še večji poman« saj želimo biti kulturno bogatejši in bolj osveščeni. Veliki možje naše kulture postajajo s svojimi stvaritvami tisti studenec, ki nas notranje v mnogo-čem zadovoljuje in budi v nas hotenja po kulturnem udejstvova-nju. V nas dozoreva teža spoznanja, da bomo sposobni graditi materialno osnovo samoupravne družbe, da bomo sposobni premagovati vse težave samo tedaj, če bomo sposobni vtkati v naša prizadevanja tudi kulturne vrednote, ki morajo postati sestavni del našega življenja. KULTURA, besede, ki jim dajemo vedno večji pomen in duhovno bogastvo, ki prodira na rodovitno polje samoupravnih medsebojnih odnosov naše družbene stvarnosti. Š.R. Namen in pomen akcije ob 40. obletnicah 1. Akcija za pripravo 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS mora potekati frontno, kar pomeni, da se v akcijo vključujejo vse družbenopolitične organizacije, šole, društva in ostale organizacije. 2. V sleherni organizaciji moramo oblikovati odbore oziroma zadolžiti animatorje in zadolžiti tudi odbore, ki so vodili akcijo ČLOVEK DELO KULTURA, da bodo vodili priprave za proslave v okviru 40-letnice od ustanovitvenega kongresa KES na ČEB1NAH, 40-lctnice velikega shoda Ljudske fronte na TABORU, ustanovitve Osvobodilne fronte, praznovanja delavskega praznika 1. maja, 40. obletnice prihoda tov. Tita na čelo partije in 85. rojstnega dne tov. Tita. 3. Poudarek celotnega proslavljanja in sleherne oblike proslave mora biti na vsebini. Orisati moramo pomembne zgodovinske in sedanje dogodke, kot so konference v Berlinu. Helsinkih, Colombu in izhajati iz. pomena zakona o združenem delu, srednjeročnega razvoja in podobno. To kulturno manifestacijo moramo izkoristiti za razvijanje ideološke funkcije osnovnih organizacij ZK in občinske organizacije in vplivati na dvig idejnopolitičnega dela v celoti. resnično posvečene dogodkom in tudi na dostojni višini. Po oblikah bodo proslave dokaj različne in bodo programsko zajele: - slavnostne seje osnovnih organizacij ZK; delovne sestanke in razgovore z revolucionarji; - književne večere, na katerih bodo nastopali znani književniki; nastope amaterskih igralskih skupin; prikazovanje filmov, obiske razstav, muzejev, znanih spomenikov in časa NOB in revolucije; - pohode delovnih ljudi in mladine po znanih partizanskih poteh; posebne ure iz zgodovine NOB in samoupravljanja v šolah; pisanje šolskih nalog, kviz tekmovanja z ustrezno revolucionarno vsebino; pisanje ustreznih člankov v tovarniških glasilih; srečanja aktivistov z mladino in druge oblike. OSREDNJA SLOVESNOST v naši občini pa bo proslavljanje 40. obletnice shoda ljudske fronte na Taboru, ki je bil velikega pomena za krepitev delavskega gibanja in delovanje komunistične partije v naši občini. V okviru praznovanja od lc>. do 22. maja ho: organiziran v Domžalah simpozij slovenskih zgodovinarjev, ki Jamarski dom na Gorjuši 4. Za krajevne skupnosti pa naj velja načelo, da se naj vse proslave po možnosti povezujejo tudi s sprejemom Titove štafete, kjer je časovno to mogoče. 5. Po sklepu Centralnega komiteja ZKS bosta dve osrednji proslavi in sicer: 18. aprila v Ljubljani in posebna proslava v Trbovljah. PROSLAVE V NAŠI OBČINI V krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah bo v mesecu aprilu - od 1. do 20. in v mesecu maju - od 19. do 22. organiziranih vrsta proslav in manifestacij, ki bodo vključevale vse pomembne obletnice. Pri teh proslavah bodo sodelovala kulturna društva in posamezne skupine ki obstojajo na območju občine- Kulturna skupnost bo neposredno z organizatorji pripravila posamezne skupine tako, da bi slovesnosti bile bo posvečen 40. obletnici shoda na Taboru in 25-lctnici Kronike ter delavskega gibanja na našem območju; svečana seja občinske konference ZKS, na kateri bi bili prisotni komunisti, člani predsedstev družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, izvršnega sveta, delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg tega naj bi bili prisotni vsi predvojni komunisti, predstavniki obrambnih struktur v občini in JLA. Poleg svečanega govora in kulturnega programa bo odprta razstava v predverju Komunalnega centra, ki naj bi prikazovala razvoj delavskega gibanja, čas NOB in revolucije in povojne graditve; v sredini meseca maja bo izšla posebna izdaja Občinskega poročevalca, v katerem bi mimo Spomenik revolucije na Trgu svobode v Moravčah zgodovinskih člankov in fotografij bili objavljeni tudi spomini organizatorjev shoda na Taboru in predvojnih članov komunistične partije iz naše občine; slovesnost na Taboru bo v soboto, 21. maja, ko bo odkritje spominskega obeležja. Na slovesnosti bodo sodelovale številne pohodne enote mladih, teritorialne obrambe, tabornikov, udeležencev mladinskih delovnih brigad, delovni ljudje in občani. Slavnostni govor bo imel eden izmed udeležencev shoda pred 40. leti, po kulturnem programu pa bo tovariško srečanje ob tabornem-ognju; OSREDNJA slovesnost pa bo v nedeljo, 22. maja pri Jamar- skem domu na Gorjuši. Kulturna skupnost bo pripravila nastop združenih pevskih zborov, ostali kulturni program, ki bo dopolnjeval slavnostni govor enega izmed organizatorjev shoda na Taboru in političnega dela v naši občini. Takšen program bo mogoče izvesti le ob vsestranskem angažiranju vseh družbenopolitičnih organizacij, Kulturne skupnosti in ! ostalih dejavnikov, ki bodo uskla-Ijeno delovali pri načrtovanju in izvedbi posameznih akcij. i Ker gre za pomembne mejnike v , življenju in delu komunistične partije, našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, za obujanje spominov na velike stavke predvojnih delavcev in organizirano delovanje naprednih tokov naše družbe, so se začele priprave tako v vseh osnovnih organizacijah ! ZK, kot tudi v odboru, ki je bil imenovan za organizacijo sloves-| nosti shoda Ljudske fronte na Taboru. Glede na to, da vse te obletnice pomenijo tudi veliko kulturno-zgo-dovinsko poslanstvo, bodo založniške hiše izdale vrsto publikacij, ki bodo izhajale iz tega obdobja in katerih namen je predvsem v tem. da bodo služile kot pripomoček pripravijalcem programov. O vseh slovesnostih bomo redno obveščali občane in posredovali tudi vse programe tako, da bomo lahko s svojo udeležbo pripomogli k temu. da bodo slovesnosti dosegle svoj namen. Izgradiva OK ZKS Domžale Člani ZK v občini pred odgovornimi nalogami Na zadnjem enodnevnem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK je bila podana ocena o dosedanjem delu občinskega vodstva, kot posameznih komisij. Na osnovi razprave in seznanitvijo o programskih izhodiščih za nadaljnje delo so bila sprejeta stališča in sklepi o neposrednih nalogah ZK v občini, ki pomenijo hkrati tudi predkongresno aktivnost organizacij ZK v občini. 1. Vse osnovne organizacije ZK morajo objektivno in kritično oceniti delo v lastni sredini in se tako pripraviti za sodelovanje v razgovorih ob napovedanem obisku predsednika CK ZKS in sekretarja izvršnega komiteja CK ZKŠ v naši občini. 2. Pri vseh letošnjih praznovanjih o katerih pišemo v drugem sestavku morajo osnovne organizacije tvorno sodelovati, saj so nosilke tudi vseh nadaljnjih akcij o podružbljanju kulture. Udeležba na slovesnostih je neposredna naloga vseh članov ZK. 3. Kadrovska politika je v letošnjem letu velikega pomena, ker se nahajamo pred volitvami v delegatsko skupščino. Tako so bile na tem področju nakazane naslednje pomembne naloge: reelekcije vodilnih delavcev v delovnih organizacijah so še posebno pomembne, ker nastopajo v prvem obdobju srednjeročnih planov. Za vodilna delovna mesta naj se ponovno izvolijo tisti družbenopolitični in strokovni delavci, ki so se pripravljeni v vsakem momentu boriti za pridobitve naše revolucije in za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov. V vseh osnovnih organizacijah je zaradi tega potrebno ponovno oživeti sklepe, ki govorijo, da o vodilnih delavcih in rezultatih njihovega dela mora spregovoriti tudi osnovna organizacija ZK; volitvam vodstev osnovnih organizacij ZK in občinskih organov je potrebno posvetiti vso pozornost in izvesti vse naloge, ki bodo omogočale pravočasno in kvalitetno izbiro oziroma volitve v vseh sredinah zveze komunistov v naši občini; volitvam v delegatsko skupščino in skupščine samouprav- Vsebina praznika 8. marca Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanjc delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. V duhu tega revolucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, med narodnoosvobodilnim bojem, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi vgraditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za ČLANI ZK V OBČINI PRIT.) ODGOVORNIMI NALOGAMI (Nadaljevanje z 2. strani) nih interesnih skupnosti moramo posvetiti vso pozornost, kajti od kadrovskih rešitev je odvisna tudi nadaljnja pol razvoja občine kot celote. Zato naj sekretariati začnejo evidentirati člane in nečlane, ki bodo lahko uspešno delali v delegatskem sistemu. 4. Sprejemanje novih članov jc stalna naloga sleherne osnovne organizacije. Zaradi tega se morajo povezovati z aktivi komunistov v posameznih sredinah in / mladinsko organizacijo v delovnih organizacijah in KS. 5. Idejnopolitično usposabljanje je v preteklosti bilo dokaj razgibano, vendar je tudi v bodoče posvetiti temu vprašanju vso pozornost. Razvijati je potrebno množične oblike izobraževanja in spodbujati člane ZK. da bodo tudi lastnemu usposabljanju posvetili še več pozornosti. Tako je potrebno: izvajati sprejeti program izobraževanja po osnovnih organizacijah; posvetiti preko komisije več pozornosti vzgojnopolitičnemu delu v vseh aktivih ZK v vseh sredinah; pospešiti ustanavljanje marksističnih krožkov in obogatitev marksističnih knjižnic z novo literaturo. 6. Poleg tega so bili podani predlogi za: hitrejše reševanje usmerjenega izobraževanja v občini; aktivno vključevanje na področju družbene samozaščite v občini; za vključevanje članov ZK v tiste sredine, kjer ne delujejo osnovne organizacije ZK. O vseh teh vprašanjih bo razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Domžale na svoji 15. seji. Nov otroški vrtec v Ihanu je otvorila tovarišica Pepca Grad, ki mnoga leta skrbi za rejence v tej krajevni skupnosti odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Njegov razredni značaj izražamo danes tako, da ga obeležujemo kot praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh organiziranih socialističnih sil, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravnih organov. Letošnji X. marec slavimo v znamenju 40. obletnice ustanovitve KPS in 40. obletnice prihoda tov. Tita na čelo KP.l. To je obdobje intenzivnega dela na konsolidaciji KIM. na njeni idejriopolitični in organizacijski krepitvi in usposabljanju za zgodovinski spopad s fašizmom, ki je ogrožal obstoj naših narodov. Pomembno vlogo v pripravah KP.l za uresničevanje svoje zgodovinske naloge jc tov. lilo videl v vse intenzivnejšem delu z ženskami, v prizadevanju za osvescanje ženskih množic in v njihovem vključevanju v vrste organiziranega komunističnega in protifašističnega gibanja. Zavedajoč se velikega pomena množične prisotnosti žensk v revolucionarnem gibanju in v pripravah za obrambo pred fašističnimi napadalci je V. konferenca KPJ 1940. leta. jasno opredelila svoje stališče do ženskega vprašanja in s tem postavila osnovo za Strategijo partijske politike, ki jc v bistvu aktualna še danes. V preteklem obdobju smo v osvobajanju /ena in v izboljšanju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja žensk dosegli velike uspehe v množičnem vključevanju žensk v združeno delo. v izobraževanje in v razvoju družbenega varstva otrok. Uveljavljanje nove ustave in zakona o združenem delu pa je še razširilo možnosti, da se ženska uveljavi kot samoupravljalka. ki zavestno gradi in usmerja svojo bodočnost. Kljub uspehom pa vsa vprašanja družbene preobrazbe, ki bi omogočala ženski polno ustvarjalnost, še niso razrešena. Zato velja ob 8. marcu na delovnih srečanjih v vseh sredinah, na vseh ravneh pregledati dosežene uspehe, ugotoviti nerešene probleme in si zastaviti nove naloge. Ta politična stališča, ki naj dajejo temeljni značaj in ton prazniku, pa seveda z ničemer ne zanikajo tistih človeško intimnih sestavin praznovanja, ki so ob polnem spoštovanju osebnosti naše delovne ženske, skozi dolgo zgodovino borb jugoslovanskega delavskega razreda pripomogle, da jc postal 8. marec doživet, vseljudski praznik. 8. marce praznujemo tudi kot dan mednarodne solidarnosti z vsemi gibanji proti kolonializmu in neo- kolonializmu za neodvisnost in človeka dostojno življenje. V času. ko se prepad med razvitimi deželami in deželami v razvoju poglablja, se odločno zavzemamo za uresničenje novega ekonomskega sistema, ki bo zagotovil pravičnejšo porazdelitev dobrin in plodov dela in omogočil trajno odstranitev vojnih žarišč, zavedajoč se soodvisnosti in povezanosti vseh narodov sveta v boju za mir in boljšo bodočnost človeštva. Štipendije na skupni seji predsedstev V torek, 25. januarja, je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Domžalah skupna seja predsedstev konference mladih v izobraževanju in konference mladih delavcev. Po dolgi razpravi so člani obeh predsedstev opozorili na naloge po sprejetih sklepih. Opozorili so tudi na nekatere nepravilnosti, ki so se sedaj dogajale ob podeljevanju štipendij, tako v delu komisije, kot v delovnih organizacijah pri kadrovskih štipendijah. Prav zato so mladi imenovali tudi delovno skupino, ki bo spremljala izvajanje kadrovske in štipendijske politike. Za izvedbo nalog, ki izhajajo iz stališč, pa so bili sprejeti naslednji sklepi in stališča: 1. STALIŠČA OK in RK ZSMS o štipendijski politiki je potrebno obravnavati na sejah vseh 00 ZSMS. 2. Do 11. februarja 1977 je potrebno opraviti pregled štipendistov in preveriti izkazovanje kadrovskih potreb v delovnih organizacijah, kar bo osnova za našo nadaljnjo dejavnost pri oblikovanju aktivov štipendistov. 3. 00 ZSMS v KS, šolah, Klubu študentov je potrebno posredovati spiske štipendistov, zaradi lažjega formiranja aktivov štipendistov. 4. Na podlagi ocene naše delegatske povezave in zastopanosti v skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma v občini je potrebno izvoliti nove delegate. 5- OO ZSMS v delovnih organizacijah morajo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami oceniti odnos njihove delovne organizacije do podeljevanja kadrovskih štipendij, do izkazovanja planskih kadrovskih potreb, do vključevanja štipendistov v delo in življenje delovne organizacije, še posebno v času njihovih delovnih praks in tudi analizirati stanje na tem področju. 6. Prizadevati si moramo, da se bodo mladi, bolj kot doslej, povezali v združenem delu preko kadrovskih štipendij, v skladu z razvojnimi in kadrovskimi plani organizacij združenega dela. 7- Zahtevamo, da združeno delo ob letošnjem predpisu in vpisu na šole enotno izkaže potrebe po kadrih, saj bodo mlade tudi mnogo lažje poklicno usmerjali. 8. V novo šolsko leto moramo preiti pod znanimi enotnimi štipendijskimi pogoji. 9. Zahtevamo javno delo skupne komisije, boljšo organiziranost dela strokovne službe v Skupnosti za zaposlovanje, za njeno nemoteno delo pa mora občinska skupščina, ki je tudi podpisnica družbenega dogovora o štipendiranju, zagotoviti materialne pogoje. 10. Zavzemali se bomo, da se sanira stanje, v kakršnem se nahajamo na področju štipendiranja in da se uvede enojni cenzus. Nasprotujemo pa tudi lestvici suficitarnih poklicev. 11. Zavzemamo se, da se pri obravnavi in podeljevanju štipendij upoštevajo kot prioritetni tisti, ki bivajo v dijaških ali študentskih domovih. 12. Predsedstvi predlagata, da o štipendijski in kadrovski politiki razpravljajo tudi zbori občinske skupščine, posebno pozornost velja nameniti razpravi v družbenopolitičnem zboru skupščine občine. 13. Kriteriji za izplačevanje štipen dij se med študijskim letom ne bi smeli spreminjati, znani morajo biti ob razpisu štipen-dij. 14. Mladi so obravnavali tudi delovno gradivo o aktivih štipendistov in sklenili, da morajo 00 ZSMS formirati aktive štipendistov. Namen te akcije je, da štipendiste tako iz združenih sredstev, kot kadrovske, bolj kot doslej, približamo soodločanju na področju oblikovanja in izvajanja štipendijske politike. Aktiv štipendistov se lahko ustanovi, če ima 00 ZSMS najmanj 10 štipendistov v svojem članstvu, ali jih toliko štipendira njihova delovna organizacija. 15. Člani obeh predsedstev so razpravljali tudi o vprašanju delovanja štipendistov iz Titovega sklada in sprejeli kritično oceno- Titovi štipendisti spreje majo s to štipendijo vrsto odgovornosti, predlagatelji pa obveznost, da jih vključujejo v Novi obrati Heliosa Direktor delovne organizacije Jerislav Cukrov je v svojem govoru orisal velika vlaganja in njihov pomen za nadaljnji razvoj delovne organizacije Domžalsko gospodarstvo je spet bogatejše za nove proizvodne obrate. 28. januarja so se zbrali delavci Heliosa skupaj s predstavniki družbenega in političnega življenja v novem obratu na Količevem. Med predstavniki so bili tudi Roman Albreht, Tone Bole, Vladimir Logar, Savin Jogan, prof. dr. Aleksandra Kornhauser in predstavniki občine Domžale, družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki tolminske občine. Po uvodni svečanosti je generalni direktor Helios-a tovariš Jerislav Cukrov opisal nova obrata in to obrat za proizvodnjo umetnih smol in obrat za proizvodnjo pigmenti-ranih premazov. Oba nova obrata sta v sestavi TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo. Za nov obrat umetnih smol je značilno, da predstavlja zaključeno celoto, vendar pa omogoča nadaljnjo razširitev za povečanje proizvodnje umetnih smol. Proizvodna zmogljivost v novem obratu bo znašala letno 6500 t alkidnih in poliestrskih smol Tako bo skupna proizvodnja umetnih smol znašala ŠTIPENDIJE NA SKUPNI SEJI PREDSEDSTEV (Nadaljevanje s 3. strani) družbenopolitično delo in sproti preverjajo njihovo delo in uspehe- Titovi štipendisti morajo svoje izjemne delovne in učne uspehe nenehno dopolnjevati v delu ZSMS in ostalih družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter tako slediti poti tovariša Tita in biti neprestano angažirani. 16. Vse OO ZSMS morajo že sedaj zbirati predloge za štipendiste iz Titovega sklada- 17. Prevzemamo tudi nase del odgovornosti, ker se nismo dovolj angažirali pri reševanju problemov štipendijske politike. Zahtevamo pa, da se teh primerov v bodoče ne rešuje mimo nas. letno 8500 t, polovico te proizvodnje bodo porabili doma za izdelavo barv in lakov, približno 20 % jo bodo izvozili, ostanek pa prodali na domačem trgu. Stroški gradnje novega obrata znašajo skupaj z vsemi prispevki 62 milijonov din. Vrednost celotne proizvodnje pa je ocenjena na 110 milijonov din letno. Nov obrat pigmentiranih premazov pomeni odstranitev zastarelih z osmih obratov in neprimernih delovnih prostorov na eni strani, na drugi strani pa so vsi novi obrati sedaj samo na Količevem. Nov obrat za proizvodnjo pigmentiranih premazov pomeni uresničitev prve etape modernizacije in povečanja proizvodnih zmogljivosti. V novem obratu bodo izdelali lO.OOOt pigmentiranih premazov letno tako, da bo skupna proizvodnja teh izdelkov znašala 14.500 t. Vrednost novega obrata znaša 96 milijonov din, vrednost osnovnih sredstev 76 milijonov din- Vrednost proizvodnje pa je ocenjena na 220 milijonov letno. V novem obratu bo mogoče modernizirati proizvodnjo in doseči neprimerno boljšo kvaliteto, kot jo je bilo mogoče v dosedanjih zastarelih obratih. Brez dvoma pomenita oba obrata velik gospodarski dosežek ne samo za delovno organizacijo, ampak tudi za občino in za celotno predelavo kemičnih izdelkov v Sloveniji in Jugoslaviji. To bo vplivalo na zmanjšanje uvoza in na povečani izvoz, zboljšala se bo produktivnost dela in povečala socialna varnost delavcev. Pri tem pa se je direktor zahvalil vsem, ki so prispevali s svojimi sredstvi k gradnji obeh obratov: — Ljubljanski banki Podružnici Domžale in posredno preko nje občanom in organizacijam združenega dela za odobrena posojila; - SMELT-u v Ljubljani za inženiring in odobrena posojila, IMP Ljubljana za dobavo opreme, montažo in odobrena posojila; Instalaciji Ljubljana za izvedbo del in odobreno posojilo; Kovinarski Krško za strokovno izdelano opremo in za posojila; Monterju Dravograd za dobavljeno opremo in posojila, ter vsem ostalim izvajalcem, ki so prispevali k dograditvi obeh objektov. Poleg tega velja zahvala tudi vsem domačim strokovnjakom za mnoge ideje in zasnove obeh objektov, ki so se uresničile in ki so skupaj z ostalimi projektanti močno prispevali k temu, da sta obrata takšna, kot jih dajemo v obratovanje. Poleg tega je tovariš direktor omenil še vlaganje v TOZD Domžale, kjer znaša naložba 13 milijonov din; čeprav ta naložba ni bila predvidena v lanskem letu, pa je zahteval potres takojšnjo izgradnjo posameznih objektov in s tem delo delavcem na prizadetem območju. Predstavniki javnega in družbenega življenja na svečani otvoritvi v Heliosu IZ GOVORA TOVARIŠA ROMANA ALBREHTA Slavnostni govornik je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta Roman Albreht. V svojem izčrpnem govoru jc orisal velike dosežke na področju našega gospodarstva in se dalj časa zadržal tudi o zakonu o združenem delu, iz katerega izhajajo mnoge zakonitosti in tudi ostale zadeve, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri ekonomskih in družbenih odnosih. Ko jc tovariš Albreht govoril o dosežkih in preobrazbi naše družbe jc med drugim poudaril naslednje: Podpredsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Roman Albreht med svečanim govorom ,,Utrditi in stabilizirati moramo materialno podlago družbenega dela in družbe-Zato smo se odločili, da posežemo v razvoj predvsem tistih ekonomskih činiteljev, odnosno osnov združenega dela, ki so objektivno postali najbolj občutljiva žarišča družbene reprodukcije- To so žarišča, ki so postala omejujoči činitelj razvoja in neprestani kolebajoči izvor ekonomskih nestabilnosti. Delo, ki smo ga doslej opravili in rezultati, ki smo jih na tej podlagi že dosegli, so vsekakor s svoje strani pomembno prispevali k družbenemu vzdušju kakršno vlada pri nas." V nadaljevanju jc tovariš Albreht poudaril, da so delavci postali nosilci dogovorjene politike in da se neprestano krepijo tiste sile, ki so tudi najtesneje povezane s preo-snovo in izpeljavo proizvodno razvojnih in preobrazbenih nalog. V vsaki celici združenega dela je potrebno negovati in razvijati družbeno vzdušje, ki ne bo dopustilo dela v prostem teku, to je vzdrušje, ki ne bo dopuščalo, da bi sprejemali na uho in oči le|>e odločitve, ne bi pa se lotili dela pri njihovi izpeljavi-" Z zakonom o združenem delu smo odprli novo obdobje v našem razvoju, začeli smo odločno odklanjati slabosti in iskati najbolj oprijemljive in družbeno upravičene rešitve. Samoupravljanje jc tista rdeča nit. ki se prepleta skozi zakon in materialna preobrazba je edino izhodišče, ki nam daje nadaljnje perspektive. I/ ugotovitev se nam ponujata dva pomembna zaključka, je poudaril tovariš Albreht: „Samoupravna socialistična usmeritev je postala tista realna osnova, na kateri najdemo v naši družbeni skupnosti skupen jezik pri iskanju skupnega imenovalca za neredko dokaj različne interese, ki so objektivno pogojeni. Samoupravno sporazumevanje je nezdružljivo z metodami pritiska, izsiljevanja, prisiljevanja. Vendar pa se še vedno dogaja, ko se sporazumevala i a/idejo in ugotove, da imajo različne interese, ne da bi vložili resen napor, da bi odkrili skupne interese in da bi našli stične točke in stvari pripeljali do uspešnega konca" V naši družbi moramo neprestano bistriti čut za samoupravno sporazumevanje in odstranjevati nekatere formalne slabosti, ki se odražajo v posameznih sredinah. Zasledovati moramo dolgoročne interese delavcev in ne dopuščati, da bi samoupravljanje zašlo na slepi tir. Druga opredelitev pa zahteva nadaljnje združevanje združenega dela v večje celote, ki bodo notranje delovno, proizvodno in poslovno povezane in tako manj izpostavljene raznim negativnim NOVI OBRATI HELIOSA (Nadaljevanje s 4. strani) vplivom. To pa pomeni stalno krepitev družbenoekonomskih osnov in preobrazbo ustaljenih oblik gospodarjenja. „Zelo radi se zadovoljimo s kriteriji, ki kažejo zunanje površinske plati opravljenega dela. Zelo smo zadovoljni, če smo združili veliko osnovnih organizacij, če imamo veliko sestankov, če smo napisali veliko sporazumov, če je povečan dohodek s tem, da smo sešteli dohodke posameznih delov. Seveda pa to ni zadosti. To moramo povezovati na družbenoekonomskih osnovah in na spremembah, ki smo jih dosegli v družbeni reprodukciji." Iz dosedanjega sodelovanja s poslovnimi partnerji izhaja, da bo ■potrebno Še veliko narediti tudi pri povezovanju znotraj POLIKHMA, to je v kemični veji gospodarstva, kjer so dane še velike možnosti. Tov. Albreht je svoje izvajanje zaključil z naslednjimi mislimi: „( 'as, ki ga živimo, je čas, ki ne trpi zapečkarstva, neustvarjalnosti, jadikovanja, čakanja na boljše dni in nekritičnega prilagajanja na obstoječo materialno delo, katerega rezultat je večja družbena produktivnost večji dohodek, večje bogastvo, s katerim razpolagamo. Vse mora biti tako družbeno, kot ekonomsko motivirano. Prvi korak v tej smeri je, da se odločno spopademo z zlagano tezo, za katere se skriva borba za enakost v delitvi ob veliki neenakosti pri delu- Veliko je že opozoril, ki vedo povedati, da strokovno in družbeno sposobni ljudje neradi prevzemajo odgovorne poslovodne in strokovne dolžnosti. Vzroke temu bo potrebno vsestransko osvetljiti, toda pri tem ne kaže prezreti opozoril, ki vedo povedati, da se trenutno družbeno in ekonomsko bolje shaja v senci, v zatišju, kot pa na križišču glavnih smernic, kot na odgovornih dolžnostih, kjer se kreirajo in ponujajo nove smele rešitve. Celo preobrazbo moramo začeti pri teh temeljih in v tem smislu vam želim še enkrat veliko uspehov pri vašem nadaljnjem delu, veliko poguma za to, da boste poleg lepih stavb in dobrih proizvajalnih sredstev ustvarili tudi tisto, kar je najvažnejše: ekonomsko spodbujenega delavca, ki se bo zavestno boril za večjo produktivnost in dobro gospodarjenje." PODELITEV PRIZNANJ Predsednik skupščine občine Jernej Lenič, je čestital kolektivu Heliosa in podelil tudi občinska priznanja, ki so jih prejeli: CUK-ROV ing. Jerislav RED ZA ZASLUGE najvišje občinsko priznanje za neumorno delo na gospo- darskem in samoupravnem področju in veliko zalaganje pri izvedbi samih investicijskih del. RESNIK Ludvik - PLAKETO Z ZNAKOM za vestno in marljivo delo pri izgradnji samoupravnega sistema. LAH Franc in KRESE Anica -PLAKETO Z ZNAKOM za delovne uspehe in utrjevanje tovari-ških odnosov. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Količevo in delavski svet delovne organizacije pa sta podelila priznanja in to: BRONASTO PLAKETO KRALJ IVANU delovodji GP TEHNIKA za delo pri izgradnji novih objektov, MAGUŠAR JANEZU skupi-novodji Instalacije Škofja Loka skupini nadzornih organov SMELT, ROG INA MARICI knjigovodji osnovnih sredstev, SREBRNO PLAKETO sta prejela GACEŠA ing. Radovan za prizadevno in uspešno vodenje pri izgradnji objektov in NOV-LJAN Janez predsednik izvršnega odbora sindikata TOZD Količevo za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, KLJEŠČIK Leopoldina delavka v polnilnici pa je dobila ZLATO PLAKETO za dolgoletno delo v oddelku. V kulturnem programu je sodeloval Slovenski oktet, recitator Boris Kralj, pevca Ladko Korošec in Vanda Gerlovič, Domžalska godba na pihala in povezovalka programa Milanka Bavcon. USTANOVLJEN AKTIV KOMUNISTOV TUDI BORCI USTANOVILI AKTIV KOMUNISTOV, ki naj bi deloval v okviru to družbenopolitične organizacije in povezoval vse člane ZK in % tem pripomogel, da bi organizacije povsod delale se bolj bomogeno in reševale vsa odprta vprašanja. lako je bilo na ustanovitvenem sestanku poudarjeno, da: — postaja odgovornost komunistov v organizacijali ZŽH NOV zelo pomembna pri graditvi koncepta sploš nega ljudskega odpora; — morajo borci še bolj postati nosilci tradicij NOH in aktivno pomagati pri prizadevanjih za utrjevanje organizirane narodne zaščite in prenašati svoje bogate izkušnje na mladino; - morajo doseči večji idejni vpliv v sredinah, kjer delujejo in s tem učinkovitejše sprovajanje programskih nalog svoje organizacije j - odprta vprašanja se niso v celoti rešena in je zato potrebna stalna akcija, da se rešijo tako socialni primeri, kot mora biti prisotna skrb za gojitev tovarištva, medsebojnega zaupanja in za nadaljnji napredek samih organizacij. Velika naloga, ki se nahaja pred novim aktivom, i pa je priprava na letne skupščine in na volitve novih vodstev v krajevnih organizacijah in v občinskem vodstvu. Sekretariat, ki je bil izvoljen, bo pripravil vse potrebno, da bo ob pomoči vseh borcev in družbenih dejavnikov, postala borčevska organizacija še bolj prisotna pri mnogih slovesnostih, ki jih bomo praznovali v letošnjem letu. O delu aktiva in borčevskih organizacij bomo še pisali, kajti ze sedanji rezultati zagotavljajo, da bodo borci tudi v bodoče posegali v vse pore našega življenja in dela. r. |^ OBVESTILO ,,Združenje šoferjev in avtomehani-kov Domžale" obvešča vse zainteresirane, da prične v sredo 16. 2. 1977. ob 17. uri v prostorih bivše I. Osnovne šole Večerno šolo za poklicne voznike motornih vozil C in D-E kategorije. Informiranost v občini Na pobudo Občinske konference SZDL Domžale je bila sklicana razširjena seja uredniškega odbora Občinskega poročevalca, katere so se udeležili uredniki tovarniških glasil in tajniki samoupravnih interesnih skupnosti ter nekateri dopisniki. Prisotni so dobili poročilo o stanju informiranosti v občini, predsednica občinske konference SZDL tov. Marija Ivkovič pa je obrazložila stališča ki jih je potrebno sprovesti v nadaljnjem prizadevanju za čim večje in popolno obveščanje ne samo v občini, ampak tudi v republiških informativnih sredstvih. V razpravi so bile sprejete naslednje ugotovitve: - občinski poročevalec je postal list slehernega gospodinjstva; — dosežena je boljša mreža dopisnikov, čeprav ne iz vseh sredin; - dosežena je določena kvaliteta in tudi vsebina Občinskega poročevalca, ki pa še ni stalna; — pomanjkljivosti so še pri boljšem organiziranju dopisniške mreže in pri usposabljanju dopisnikov za učinkovitejše delo. Glede na te ugotovitve so bila sprejeta stališča kot predlog za izvršni odbor Občinske konference SZDL: 1. V ospredju vseh prizadevanj na področju informiranosti naj bo človek, njegovo delo, uveljavljanje socialističnega samoupravljanja in interesi delavcev ter delovnih ljudi. 2. Mrežo dopisnikov je potrebno organizirano krepiti in usposabljati, za kar je potrebno pripraviti program usposabljanja dopis- \ nikov in ga tudi uresničiti. 3. Izoblikovati je potrebno pomoč delegatom, da bodo lahko v Občinskem poročevalcu poročali o izvajanju svoje funkcije. 4. Delavce v organizacijah združenega dela, ki spremljajo samoupravne sporazume in družbeno dogovarjanje je potrebno motivirati, da se aktivneje vključijo v mrežo dopisnikov. 5. Na vseh področjih, tako tudi v dopisništvu, je potrebno z ustrezno družbeno stimulacijo ali s priznanji vzpodbujati še večjo aktivnost in učinkovitost. 6. Vzdrževati je potrebno stike z novinarji — časopisov, RTV, radia in jih pritegniti za večje in pomembnejše akcije v občini. 7. Stalno je potrebno spremljati štipendiste s tega področja in organizirati z njimi usmerjevalne razgovore, s katerimi bi jih pridobili za delo pri občinskem glasilu. 8. Uredniški odbori glasil organizacij združenega dela naj (če še niso) opravijo enako oceno ter vzdržujejo usklajevalne stike z uredniškim odborom Občinskega poročevalca. 9. Občinski poročevalec naj bi bil v bodoče oblikovan tudi po rubrikah in zato bi člani uredniškega odbora ter dopisniki usklajevali delo in skrbeli za stalno informiranje občanov v obeh smereh, skladno s tem pa vzpodbujali tako samoupravne interesne skupnosti, kot krajevne skupnosti. Vsebina posameznih rubrik mora odražati interes delavcev in delovnih ljudi, doseči pa je tudi potrebno preverjanje informacij zlasti tistih, ki se pojavljajo v polemičnih člankih. 10. Za tako obsežne naloge nismo dovolj krepki, zato se predlaga izvršnemu odboru Občinske konference SZDL. da sprejme predlog tega sestanka, da se za mentorsko, svetovalno, povezovalno in kvalitetno delo zagotovi novinarja - profesionalca. 11. Nekaterim tovarišem je potrebno izreči priznanje za vsa prizadevanja na tem področju- ^ j _—S -"-\ Žirija za podeljevanje občinskih „PRIZNANJOF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju ,,PRIZNANJ OF" in delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavnike ter društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posameznikom po naslednjih kriterijih: 1. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno delovanje; 2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; 3. družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena- Predlog za podelitev občinskega „PRIZNANJA OF" lahko podajo občinska in krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 1. marca 1977. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Predlog je treba poslati žiriji za podeljevanje občinskih „PRI- ZNANJ OF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70/1, na predpisanem obrazcu, katerega dobite na navedenem naslovu. ,. .. , ,. ,„„• Zinja za podeljevanje občinskih PRIZNANJ OF Iz naših krajevnih skupnosti RAFOLČE V oddaljenih vaseh naših krajevnih skupnosti še vedno žarnice brlijo kot sveče. To pa ne bi mogli reči za Krajevno skupnost Rafolče, ki ima 217 občanov, ki živijo v številnih vaseh s svojimi družinami. Vsem je v letu 1976 zasvetila luč svetlejše, žage se korajžno vrtijo, gospodinjski stroji pa se bodo v bodoče redkeje kvarili in splošno zadovoljstvo ljudi vzbuja nove že-lje. V letih 1975 in 1976 so krajani zbrali za elektrifikacijo 11 milijonov starih dinarjev, ki jih je bilo potrebno nakazati Elcktro podjetju Ljubljana z garancijo, da sami prispevajo gradbeni material, posekajo gozdni pas, kjer naj bi bila nova trasa za boljšo elektriko, da sami izkopljejo jame za drogove, jih sami nabavijo, obdelajo, razvozijo in postavijo ter da sami zabe-tonirajo podstavke za drogove transformatorskih postaj in opravijo še ostala dela. Vse to so občani KS Rafolče tudi opravili in vrednost teh del znaša kar 26 milijonov starih dinarjev. Skupaj so torej občani samoprispevali 37 milijonov za elektriko. Iz sklada za nerazvite krajevne skupnosti jim je bilo odobrenih še 22 milijonov starih dinarjev, za katere se lepo zahvaljujejo. Vse to jih je vzpodbudilo, da so razpisali nov samoprispevek za ceste in ga na referendumu tudi izglasovali. O zavesti krajanov Ra-folč in okoliških vasi lahko berete v poročilu, ki je objavljeno v skupščinskem poročevalcu. M. S. TROJANE V navadi je. da dedek Mraz konec leta razveseljuje otroke s svojim obiskom. Želje nas vseh so, da bi dedek Mraz obiskal prav vse otroke, se pripeljal s košem dobrot in v najlepši obleki. To je že dalj časa uspevalo delovnim organizacijam, ki so pač namenile del sredstev za to, ustavilo pa se je pri krajevnih skupnostih, kjer so finančna sredstva bolj omejena. Tako se je nemalokrat zgodilo, da so nekateri otroci dobili darilo tudi trikrat, marsikateri pa niti enkrat ne. Kdo je bil temu kriv? Otroci prav gotovo ne! Toda letos so se stvari le premaknile, za kar sta poskrbela sindikat in Socialistična zveza skupaj s Skupnostjo otroškega varstva. Tudi otroci na Trojanah so ga polnošte-vilno čakali, poslušali glasbene točke in si ogledali krajšo igrico in se kaj kmalu sprostili ob dedku Mrazu. Čeprav je kmalu odšel, pa so se ga otroci zapomnili, posebno še zato, ker jim je obljubil, da prihodnje leto ponovno pride. V imenu vseh malčkov se zahvaljujem Skupnosti otroškega varstva, Krajevni skupnosti Trojane in vsem, ki so omogočili obisk in obdaritev najmlajših. Olga Macerl RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA V DOMŽALAH Krajevna skupnost Domžale je v letu 1973 pričela s pripravami za razširitev pokopališča. V mesecu februarju istega leta je dala v razpravo idejni načrt, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu. Načrt je izdelalo podjetje Atelje za arhitekturo v Ljubljani. Pripombe in predlogi so bili osnova za izdelavo glavnega načrta pokopališča: sprejeti načrt ima z razliko od idejnega načrta več zelenili površin; - načrt vsebuje površine za „Žarne grobove' ; - zožile so se površine poti med vrstami; - zmanjšalo se je število enojnih in povečalo število dvojnih grobov. Dela, ki se bodo začela izvajati v pomladanskem času letošnjega leta, so: - na severnem novem delu pokopališča se bo zgradila betonska ograja; - narejena bo nivelacija prve faze terena pokopališča; - povečale se bodo parkirne površine na severnem delu pokopališča; - v grobi izvedbi se bodo zgradile v načrtu predvidene grobnice (zunanjo ureditev in plošče grobnic uredijo lastniki). Prebivalci, ki se zanimajo za nakup grobnice na novem delu pokopališča, naj se zglasijo do 28. 2. 1977 na Krajevni skupnosti Domžale. 4. 2. 1977 Krajevna skupnost Domžale KRA.II.VN1 SV1-T ZSMS V krajevnih skupnostih v naši občini deluje na različnih ohmočjih vrsta različnih osnovnih organizacij ZSMS. Občinska konferenca mladih iz krajevnih skupnosti je že dlje časa pripravljala ustanavljanje krajevnih svetov Zveze socialistične mladine Slovenije za posamezne KS. ki naj bi koordinirali delo vseh osnovnih organizacij v posamezni krajevni skupnosti. Izdelan je bil osnutek izhodišč o krajevnih svetih, o njihovem ustanavljanju pa so se mladi iz vseh sredin pogovarjali na seminarjih. Ugotovljeno je bilo. da so 00 ZSMS iz KS nosilci teh krajevnih svetov, da pa morajo hiti delegatsko sestavljeni- Delegati bodo zastopali mnenja in interese sredin, ki jih bodo delegirali. Domenili smo se tudi, da naj bo predsednik krajevnega veta delegat iz 00 ZSMS v KS, medtem ko mora biti sekretar iz ene izmed drugih 00 ZSMS. Krajevni svet bi naj bil višja oblika organiziranja v okviru mladinske organizacije in naj bi predvsem usklajeval delo mladih v krajevni skupnosti ter ob tem neposredno prispeval k večji aktivnosti vseh mladih. Mladi iz Doba so prvi pristopili k realizaciji tega načrta. Na skupni seji osnovne organizacije ZSMS Dob in OO ZSMS iz Osnovne šole so se domenili. da predlagajo vsak po tri delegate v krajevni svet. Pregledali so svoje programe in podobno načrtovane akcije uskladili in tako naredili predlog programa krajevnega sveta, v katerega so zajeli vsa področja delovanja mladinske organizacije. Seveda ob tem niso pozabili vseskozi poudarjati, da vsaka 00 ZSMS še vedno dela v okviru svoje sredine, krajevni svet pa naj bi zagotovil množičnej-so udeležbo na akcijah mladih in pa kvalitetnejšo izpeljavo akcij- Da bi se še bolje seznanili z. delom v ZSMS in s pomenom te družbenopolitične organizacije, so mladi iz krajevne skupnosti za svoje vrstnike iz osnovne šole pripravili tudi predavanje o Zvezi socialistične mladine Slovenije ter se dogovorili za skupno sodelovanje ob izdaji glasila HRAST, obenem pa so osnovnošolce seznanili s prednostmi krajevnega sveta in tako sploh ni bilo težko ustanoviti iniciativnega odbora, ki je pripravil vse potrebno za ustanovno sejo krajevnega sveta ZSMS, ki naj bi povezal vse člane ZSMS v Krajevni skupnosti Dob. Člani obeh osnovnih organizacij ZSMS so se zbrali v gasilskem domu v Dobu. Med njimi so bili tudi predstavniki Občinske konference v Dobu. Med njimi so bili tudi predstavniki Občinske konference Domžale, predsednik SZDL, sekretar ZK in predstavnik kulturnega društva, medtem ko drugih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev ni bilo, niti ni bilo nikogar izmed predstavnikov Krajevne skupnosti. Po uvodnem pozdravu predsednika OO ZSMS jc o ustanavljanju in pomenu krajevnega sveta spregovoril predsednik Občinske konference mladih iz krajevnih skupnosti Janez Kušar, ki je poudaril, daje ustanovitev krajevnega sveta ZSMS Dob pomembna ne le za KS Dob, ampak tudi za mladinsko organizacijo, saj je to prvi krajevni svet, na katerega izkušnjah bomo ustanavljali še druge krajevne svete. V razpravi so mladi poudarili pomembnost ustanavljanja tega organa, predsednica OO ZSMS iz osnovne šole pa je poudarila, da to pomeni ludi lažje vključevanje mladih iz osnovne šole v delo mladinske organizacije v KS Dob. V razpravi o programu krajevnega sveta je bilo opozorjeno na akcije ob 40-letnici shoda na taboru, v katere naj bi se vključili vsi občani in delovni ljudje naše KS, pa tudi na delo krajevnega sveta na drugih področjih. Z nekaterimi dopolnitvami je bil predlog programa krajevnega sveta sprejet. Sledile so volitve, v katerih je bila za predsednika krajevnega sveta izvoljena delegatka OO ZSMS Dob HABJAN Milica, za sekretarja pa delegat osnovne šole HITI Igor. za člane krajevnega sveta so bili izvoljeni VIDI MSI- K Dijana, Grandovcc Spela, Bcrgant Andrej in Vojska Rajko. Drugi del je bil namenjen obravnavi osnutka plana Krajevne skupnosti Dob za leto 1977. Ker je bil predsednik krajevne skupnosti odsoten jc o planu poročal predsednik OO ZSMS Dob Vojska Rajko. Mladinci pa smo sprejeli sklep, da naj delegati v krajevno konferenco SZDL naše pripombe na plan posredujejo na zboru občanov in delovnih ljudi krajevni skupnosti, ki naj jih po svojih možnostih upošteva. Ustanovitev krajevnega sveta, kateremu želimo veliko uspeha pri njegovem delu, je velik uspeh za mladinsko organizacijo v naši občini, še večji pa bo, ko bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih ustanovljeni podobni krajevni sveti. Mladi se zavedamo, da bomo z usklajenim delom lažje delali, zavedamo pa se tudi, da potrebujemo pomoč drugih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, pri katerih pa vedno ne naletimo na preveliko navdušenje nad našim delom rt y OPOZORILO Pri čiščenju Mlinščice na desnem bregu je bilo ugotovljenih več nedovoljenih priključkov kanalizacije in odmetavanja smeti ter raznih odpadkov v samo strugo ali na brezine Vse občane in organizacije združenega dela OPOZARJAMO, da je tako ravnanje nedopustno in kaznivo. V bodoče bodo inšpekcijske službe take primere strogo preganjale in predlagale prestopnike sodniku za prekrške. Inšpekcijske službe S skupnega sestanka radioamaterjev Domžal, Radomelj, Moravč in Republiškega odbora vezistov NOB na Menini planini PRODAM Črno-beli televizor RR Niš dobro ohranjen ugodno prodam. Vidic, Kidričeva 2, 61230 DOMŽALE DIABETIKI POZOR! Pri Mercatorju v Domžalah, Kolodvorska ulica, lahko dobite ovsen kruh za diabetike oziroma za sladkorno bolne. 6 i ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedka in strica MARJANA BOLHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še organizaciji ZZB NOV, pevcem in godbi, praporščakom in govorniku Albinu Pavlinu za tople poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žena Ivanka in brat Ivan v imenu sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi Žene in mame STANKE KOV/U It se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali / nami. ji poklonili CVCfje in jo pospremili na zadnji poli. Zalivala tudi predstavniku delovne organizacije TOKO za poslovilne besede. Mož Bogomil, hčerka Jani in sin Bogomir z družino ZAHVALA Vsem. ki ste se v decembru 1976 v Pečali poslovili od naše drage, priljubljene mame ŠTEFANIJE PRAŠN1KAR se iskreno zahvaljujemo, posebno še za darovano cvetje, izrečena so-žalja in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem sosedom in znancem, ki ste ji lajšali bolečine v težkih trenutkih življenja. Vsem iskrena zahvala! I Ičerke Francka, Marija in Štefka /. družinami v imenu sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta starega očeta in strica JERNEJA VELKAVRHA se iskreno /ahvlajujctno vsem. ki so sočustovali z nami. darovali cvetje in vence, izrazili so zal je in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za pesmi ob zadnjem slovesu in še posebej za poslovilne besede. Iskrena hvala dr. Ivu Pevcu za veliko pomoč. Žalujoči: žena Amalija, hčerka Mara z družino, in ostalo sorodstvo 80-letnica rojstva Venclja Perka Pionirji so izročili šopek lov. Perkovi, ženi pokojnega Venclja Perka, po katerem se imenuje šola 10, decembra ll>7d je bila v kinodvorani Domžale slavnostna akademija v počastitev KO-fetnice rojstva Venclja Perka. predvojnega VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE Svel delovne skupnosti RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesla: 2 delovni mesti PK kuharic ali priučenih delavk za delo v centralni kuhinji. 1 delovno mesto perica čistilka NK delavka: polovico delovnega časa opravlja v centralni pralnici na Kidričevi. drugo polovico pa čiščenje prostorov v vrtcu Stolpič. Delavci so sprejeti v zavod za nedoločen delovni čas s polno zaposlitvijo in 3-mesečnim poskusnim rokom. Prošnje oddajte osebno na upravi zavoda Domžale, Savska 3. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PRODAM Enosobno stanovanje v Domžalah, Ljubljanska cesta 101 prodamo. Ogled popoldan od 18. do 20. ure. Leuštek Slavko ZAHVALA Člani Gasilskega društva Domžale se najlepše zahvaljujejo vsem občanom in delovnim organizacijam, ki so v preteklem letu li-nančno podpirali prizadevanja društva v cilju njegove boljše oprem ljenosti. . Zavedamo se. da bomo z modernejšo opremo in znanjem tudi uspešnejši v boju proti različnim nesrečam. Gasilsko društvo Domžale učitelja bivše II osnovne šole Domžale, po katerem se šola sedaj imenuje. Vencelj Perko je v Domžale prišel leta I'>M>. kamoi so ga premestili i/ Gabrovke pri Litiji. Na soli je učil clo začetka druge svetovne vojne. Po 11 k i 11 i t vi slovenske sole se je /aposlil na občini. Med vojno je veliko deloval proti sovražniku in njegov dom na Rodici je bil zanesljiva partizanska hiša. Leta \ <>44 so ga domobranci ustrelili kol talca. Akademijo so pripravili predvsem člani zgodovinskega krožka na Osnovni šoli Venclja Perka pod vodstvom Bože Leničeve in Jožeta Naraločnika. Na začetku akademije so predstavniki Šolske skupnosti izročili šopke sorodnikom pokojnega Venclja Perka. Ignaca Hribarja in 1 ranca (hwatala. ki sla skupaj s Perkoni padla pod streli sovražnih pušk. Vse nastopajoče in poslušalce je najbolj presunil trenutek, ko se je lovarišica Perkova zahvalila za pozornost in se ob pogledu na pevski /bor spomnila na kulturno delovanje svojega pokojnega moža. Akademijo so sestavljale recitacije, ki so lepo prikazale življenje in delo Venclja Perka. S Perkovim življenjepisom sta občinstvo skozi ves recital seznanjali dve učenki. Recitacije in življenjepis so dopolnjevale Se pesmi pevskega /bora in glasbene točke na klavirju in flavti. Akademija je bila ponovljena tudi zvečer za starše. Takrat je bilo vsem nastopajočim že nekoliko lažje, ker smo se že otresli dopoldanske treme. Gledalci so nas na koncu nagradili s ploskanjem. I allko rečemo, da smo učenci na ta način lepo počastili spomin na Venclja Perka. Poleg te akademije pa smo učenci tudi prevzeli skrb za spominsko obeležje pod Šumber-kom. na kraju, kjer je bil ustreljen talec Vencelj Perko. Nikola Pelkovic OŠ Venclja Perka O DE U1 KLUBA ŠTUDENTOV OIU INI■ DOMŽAI I Sredi lanskega oktobra je predsedstvo KŠ organiziralo predskup-ščinsko sejo. Na njej smo evidentirali kandidate za novo predsedstvo in člane komisij ter sprejeli predlog pravilnika o delovanju kluba. Žal se je pokazalo, da je v klubu pripravljeno aktivno sodelovali le 30 Študentov, prav toliko bi jih sodelovalo občasno, ostanek od skupno okrog 300 študentov naše občine pa ni zainteresiran za našo dejavnost in jih kljub vabilom ni bilo na sejo in kasneje na skupščino. Redno letno skupščino smo organizirali v začetku novembra. Sprejeli suhi program dela in izvolili predsedstvo tei člane komisij. V klubu letos deluje šest komisij: za socialno-ekonomska vprašanja. za idejnopolilicno delo. /a informiranje, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za kult moža spoil. lakoj po skupščini smo vse sile zastavili v organizacijo brucovanja. Skupaj s Klubom kamniških šludcn-tov smo to tradicionalno prireditev izvedli 10. decembra v domžalski hali. Po enomesečnih pripiavah uspeh ni i/osial. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni; polna dvorana pa priča, tla je diuzahnili prireditev v naši občini absolutno piemalo. Piav je. da se zahvalimo vsem. ki so prispevali dobitke za siečolov. To so delovne organizacije Toko. Emona, Universale. Avtoscrvis. Zdravstveni dom. Slaščičarna Bistrica. Alpina in llelios iz Domžal. Melodija. lile. Emona. frak. Kovi-nolchna in I ek i/ Mengša. 'I osama in Oljarna / Vira. Papirnica Količc-vo. ludu plat i Jarfe in Slovcnijales Radomlje; obrtniki: Ilorjak. Skok-Prapiutnik. Kotitnik. Vidali. lic-scc. Dime Okislai. Bregai. Siiai in Koncilja i/ Dom/al. Marcun in Saje i/ Radomelj ter gostišča: Rc-povž. S raj. Stali kovač. .Špom. Kebet in Juvan. Po brucovunju se je razmahnilo tudi delo v komisijah. Komisija za socialno-ekonomska vprašanja se intenzivno ukvarja s problematiko stipendiranja, saj je /nano. da so ukinili stipendije 137 dijakom in študentom naše občine. Komisija /a Spori je organi/hala rekreacijo za študentke in študente vsak ponedeljek od 20. do 22. uie v telovadnici IVI) Partizan Mengeš. Vabljeni' Sodelujemo tudi na športnih prireditvah v občini, komisija pa pripravlja rekreativno plavanje v Tivoliju in smučarski izlet. Spomladi bomo I RIMali. kolesarili in hodili v luibe. Komisija za informiranje je izdala glasilo Studeni naj bo. ki na desetih Straneh pi i-naša članke o delu kluba, novice in dve pesmi, obširno poroča o stanju šti|ieudiianja in posreduje nasa stališča. Prvo stran smo v celoti posvetili tragični smrti, delu in uspehom tovariša D/cmaki Bijediča. Časopis smo poslali pick dvesto Študentom naše občine. Ce ga komu nismo, pomeni da nimamo njegovega naslova. Igor I ipovšek Mladi tekmujejo IZBIRAMO NAJBOLJŠI*,A M LADI*, A DLLAVCA SAMO-UPRAVUAVCA IN NAJBOLJŠO OSNOVNO ORGANIZACIJO ZSMS V ZDRUŽENEM DELU Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Domžale se je vključila v republiško akcijo tekmovanja za najboljšo OO ZSMS in akcijo za najboljšega mladega delavca samoupravi jalca. Vse osnovne organi/a-cije so seznanjene z vrstami akcij, ki jih naj vodijo pri svojem delovanju. Namen tekmovanja je predvsem poziveti delo osnovnih organizacij v TOZD, okrepiti kolektivno delo in i/boljšati učinkovitost tako osnovnih organizacij ZSMS. kot tudi posameznikov v prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu in stabilizacije gospodarstva. Akcije se točkujejo, točkovalni sistem omogoča vsem osnovnim organizacijam enake možnosti in pogoje, ne glede na število članov oz. raznolikost dela posameznih TOZD. Posebnost tekmovanja za najboljšo OO ZSMS je v tem. da osnovne organizacije delujejo na vseh področjih dela. ker samo v tem primeru lahko tekmujejo. S tem želimo doseči, da se odpravi ozkost dela (delo samo na nekaterih področjih), totumsko delo. ki je bilo doslej še vse preveč prisotno v marsikateri osnovni organizaciji Tekmovanje bo trajalo do I. februarja najboljše osnovne organizacije pa bodo ob zaključku prejele republiška priznanja in nagrade. Prav tako bodo izbrani najboljši mladi dclavci-samoupiavljavci. ki bodo prejeli osebna priznanja in nagrade, hkrati pa bodo predlagani za štipendije iz Titovega sklada in druge oblike usposabljanja. J usti Smrdel j Sprejem vzornih voznikov Med sprejemom, ki ga je priredil predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič za vzorne voznike, ki so prejeli plaketo Svet za vzgojo in preventivo \ cestnem prometuje pripravil sprejeli! za vzorne voznike v naši občini. Izbrane je v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Domžale sprejel tov. Jernej I I M( in jim pred podelitvijo priznanj v krajšem nagovoru med drugim dejal: ..Čas nenehnega napredka tehnike vleče za seboj tudi strahoten razvoj motorizacije. ki iz dneva v dan terja vedno več žrtev. Na žalost ugotavljamo, da je pri vseh nesrečah vedno bolj prisoten človek s svojo osebnostjo, značajem, izkušnjami in razpoložljivo energijo. Prav zaradi tega postavljamo v ospredje človeka, ki je sredi dela in življenja in danes imamo pred seboj človeka, ki vodi in usmerja to strahotno gmoto pločevine, ki ji pravimo avtomobil. Tu ste zbrani tisti, ki ste s svojo dosedanjo vožnjo dokazali, da ste doprinesli k tistim ciljem, s kate- rimi se vsi borimo: za varno vožnjo, za varno hojo. za moralo in etiko voznikov, za human in človeški odnos ter občutek do vsega, kar je na cesti. Priznanja, ki jih boste dobili, vas obvezujejo tudi v bodoče, da boste svoje izkušnje prenašali na vse. s katerimi se boste srečevali v vsakdanjem življenju in v naraščajočem prometu-*' Plakete ..VZORNI VOZNIK" so prejeli: HORC Metod iz Mengša. ČAN-ŽEK (velo iz Mengša, DOLENC Anton iz Vrbe. DIMNIK Cirila iz Domžal. GORNIK Anton iz Doni žal. GREGORC Franc iz Mengša. (iRMEK Dominik iz Domžal, HREN Slavko iz Moravč. HABJAN I rane iz Domžal, HRIBAR Nace iz l'ieloga. JENCIČ Milan iz Mengša. KOSI ( Franc iz Mengša, KOSMAČ Jože iz Moravč KOKAI.J Vinko iz Ihana. I I \( I K Dominik iz Vrpolj. MIHI I.(K Alfonz iz Nagrajenka Vida Praprotnik »a. OKRSI.AR Marija iz Domžal, PRAPROJNIK Vida iz Domžal. POGAČAR Janez iz Pre-voj. Rotar Stane iz. Moravč. STOLI A Milan iz Krašnje. T URŠI Č Anton iz Moravč, VEHOVEC liane iz. Zaloga pri Moravčah in Nagrajenec Franc Žabnikar ŽABNIKAR Franc iz Domžal. Vsem nagrajencem iskrene čestitke z željo, da bi tudi v bodoče varno vozili po cestah in nudili humano pomoč vsem. kadar bo to potrebno. J. R. Skupna poraba Zatišje pad nevihto!? ! Naslov zveni klasično, večkrat ga uporabljamo le zato, da bi pritegnili pozornost bralca. Menim pa, da je za vsebino tega članka pravilno izbrana, saj dejansko odseva stanje na področju skupne pa tudi splošne porabe. Bralci se bodo spomnili, da smo v mesecu decembru 1976. leta izvajali široko zasnovano akcijo za: 1. potrditev in sprejem programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1977 in 2. obravnavo ter sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov razvoja republiških samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976 I9K0. Zaradi neusklajenosti programov, predvsem na republiški ravni, akcija ni bila pravočasno zaključena. Kje se je pojavil problem'.' Problem se je pojavil v tem. da so samoupravne interesne skupnosti začrtale svoje programe previsoko glede na naše stvarne možnosti. Po družbenem planu razvoja SRS v obdobju 1976 do 1980 naj bi naraščal družbeni proizvod družbenega sektorja gospodarstva po po- prečni letni stopnji 6,4; torej naj bi celotna skupna poraba rasla največ z enako stopnjo. Podatki iz predhodnih informacij o predlogih samoupravnih sporazumov pa kažejo, da bi po njihovi projekciji celotna skupna poraba v ŠRS v petletnem obdobju naraščala poprečno za 8,6 '/( letno. Razlika je torej v 2,2 odstotka hitrejši rasti sredstev za skupno porabo, s čimer ne bi bila dosežena osnovna usmeritev družbenega plana glede delit venih razmerij. Zakon o začasnem financiranju Da bi pridobili na času za1 ponovno usklajevanje, je Izvršni svet SRS pripravil zakon o začasnem financiranju družbenih dejavnosti, ki sloni na sistemskih osnovah, katere so veljale v letu 1976. Zakon naj bi predvidoma veljal za pivo polletje 1977. To je obdobje navideznega zatišja, kateremu se pa ne smemo podvreči, že zalo ne. da ne bo ..nevihta" prehuda. Kaj to pomeni? To pomeni, da se moramo vsi odgovorno obnašali do vprašanj skupne porabe, jo vzeti za našo skupno porabo. Mitja M. Med polletnimi počitnicami so se prosvetni delavci strokovno usposabljali za delo v šolali Na sliki vidimo učitelje glasbenega pouka, ki skrbijo za glasbeno vzgojo v naših osnovnih šolah in vodijo posamezne pionirske in mladinske pevske zbore Popolna posvojitev V kakšnem okolju živimo? Posvojitev je posebno pravno razmerje, pri katerem se vzpostavi med dvema osebama razmerje, kakršno je med starši in otroci. To se pravi, posvojitev naj bi dala otroku starše. Poznamo obojestranske posvojitve, kjer otroka posvojijo popolnoma tuji ljudje in enostranske, kjer eden izmed zakoncev posvoji otroka drugega zakonca. Novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja na novo tudi posvojitve. Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo že s 1. I. 1977, je možna samo popolna posvojitev. Popolna posvojitev se uredi z odločbo in se pozneje ne da razveza ti. Otrok ima pri tej vrsti posvojitve vpisana v rojstnem listu posvojitelja in ni nobene označbe, da je otrok posvojen. Tako potrga sorodstveno vez z rodnimi starši in stopi v popolno sorodstveno razmerje tudi s sorodniki posvojiteljev, kar se odraža tudi v pravici do dedovanja. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba. Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata ali sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje. Posvojitelj je lahko, razen v izjemnih primerih, oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojen-! ca. V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so le-ti privolili v posvojitev pred pristojnim organom. Ni pa potrebna privolitev roditelja, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. Posvojitev je možna po preteku enega leta od izpolnitve gornjega pogoja. Novi zakon dopušča možnost, da se dosedaj sklenjene pogodbe spremenijo v popolne. Posvojitelji, ki se boste odločili za spremembo posvojitve v popolno, se oglasite pri strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva Domžale, Ljubljanska 84, ki je pristojna za spremembo, ne glede, kje ste otroka posvojili- S seboj prinesite pogodbo o posvojitvi. Strokovna služba bo ugotovila, ali so v vašem primeru podani pogoji za spremembo posvojitve in vas o tem obvestila. Marta SAVEL r v.. UPRAVIČENCEM PREŽIVNIN J USPELA UPRIZORITEV PEHTE V TRZINU S 1. 1. 1 ()77 je pri cel veljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša novost glede urejanja preživnin. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot je uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. Odločbe o novo ugotovljeni preživnini bo izdal pristojni organ skupnosti socialnega skrbstva Domžale po uradni dolžnosti. Odločba o uskladitvi preživnine bo določila novo višino od I. 3. 1977 dalje, ne glede na to, v katerem mesecu je izdana. Zavezanec bo dolžan povrniti razliko do nove višine tudi za nazaj. Da ne bi povzročali hujših težav, prosimo upravičence preživnin na območju občine Domžale, da se javijo pri strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva Domžale. Ljubljanska 84, vsak uradni dan od 8. do 12. ure in ob sredah od 14. do 16, ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine. Kaj je preživnina? Preživnina je prispevek za preživljanje otroka, ki jo mora plačati tisti roditelj, ki he živi z otrokom skupaj. To so predvsem očetje otrok, rojenih izven zakona ali pa razvezanih staršev. Preživnino pa so dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarele starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Marta Savec V. Za zelo lepo darilo mladini v okviru prireditev dedka Mraza so člani dramske skupine KUD I rane Kotar iz I rzina v prosvetnem domu v Trzinu kar trikrat zelo ---- uspešno uprizorili dramatizacijo Vandotovc povesti Kekcc na volčji stezi pod naslovom ..Pehta". Pehta je mladini dobro poznana, zato ni čudno, da so vse predstave bile tako leno obiskane Za to drnnlsko delo se je 34 mladih in nekaj starejših igralcev pod spretno roko režiserke Majde Ipavčeve izredno skrbno pripravilo. 1'ehlo je nadvse uspešno predstavila domačin kil. sedaj že dobro poznana igralka Šentjakobskega gledališča Damjana Voglarjcva. kije na domačem odru že večkrat uspešno nastopila. Kekea je uspešno predstavil Janko Mušie. Mojco Jana Slarinova. ki seje uspešno predstavila tudi kot odlična pevka. Rožleta I -ranci Colnian. dobro gorsko vilo. kije ludi lepo zapela Darja Orlova, pastirja Joka Zvone Uro jan. Mojc ino mamo Ada l.ovšetova. njenega očeta Ivan Novak ter palčka Peter Anionov. Vsi ti igralci so svoje vloge nadvse uspešno tolmačili, pohvaliti je pa tudi vse ostale igralce, za glasbeno opremo je poskrbel Janez Osrcdkar, za koreografijo Štefka Mlakarjeva, za razsvetljavo pa Brane Slefančič. Prav bi bilo. da bi se člani trzinske dramske skupine, ki so imeli nemalo IrUda, da so to dramsko delo tako dobro na Studirali in uspešno podali, predstavili še vsaj v nekaterih občinskih središčih in razveselili mlade, ki jim je to delo dobro poznano. Režiserki in igralcem za uspešno uprizoritev iskrene čestitke- Ione Ravnikar Uredništvo OBČINSKEGA POROČEVALCA pripravlja za prihodnjo številko širšo reportažo o OKOUU, V KATEREM ŽIVIMO Glede na to, da se zima počasi umika in da bo ostalo na mnogih krajih veliko odpadkov in drugih nanaša na ta problem, saj bi s tem neposredno sodelovali pri naši akciji, s katero želimo doseči tudi spoštovanje odlokov, ki smo jih sprejeli- Pisali bomo o ,,divjih" odlagališčih, onesnaženih cestah, rekah, potokih, o zraku, ki ga vdiha- Ne tako redek pojav iz naše narave stvari, ki ne spadajo v naše okolje, bomo pripravili ,,okroglo mizo", kjer bi posamezniki odgovarjali na vprašanja o našem okolju- Ker pa želimo zajeti ta problem v širšem pogledu, prosimo naše občane, da posredujejo uredništvu vse, kar se varno, skratka o okolju, v katerem živimo- Pišite o tem problemu in pošljite sestavke uredništvu na naslov: Občinski poročevalec Domžale, Kolodvorska 6, 61230 Domžale. Uredništvo RAZPIS Krajevna skupnost Toma Brejca Vir razpisuje prosto delovno mesto hišnika (hišnice) za nedoločen čas. Nastop službe je možen takoj, enosobno stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na naslov: Krajevna skupnost Tomo Brejc Vir. Šaranovičeva 19.61-232 Domžale, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Razpis velja do zasedbe prostega mesta hišnika ali hišnice. Krajeyna skupnoSt Tomo Brejc Vir Današnje življenje zahteva kanalizacijo Pred petdesetimi leti večina Zemljanov icsnično še ni čutila potrebe po kanalizaciji. Takrat so imeli ljudje okoli svoje domačije dovolj prostora, da so si prav svobodno lahko omislili gnojišče. Tekoče odplake so se brez večje nevarnosti pretakale in bile prepuščene zemlji, da jih vsrka in prefiltrira. Bil je v tistih časih prav gotovo tudi zrak mnogo bolj čist, svez in predvsem zdrav, kljub temu. da niso gladili nobene kanalizacije in nikakršnih čistilnih naprav. Vendar število prebivalstva se je vedno bolj množilo. Naseljenost je postajala vse gostejša. In če pogledamo danes območje krajevnih skupnosti Vir in Radomlje, se zgrozimo, kako tesno so hiše druga ob drugi. Koliko tovarn je na tem področju? Še večji strah se nas loti, če pomislimo, da gradnja na tem predelu še ni zaključena, da je predvidenih tu še veliko novih hiš, stanovanjskih objektov in tudi tovarne se vse bolj širijo. Kaj človek danes res potrebuje tako malo prostora'.' Kdo ve' Jasno je le lo, da so vsa hrepenenja ubogega zemljana po širšem prostoru in večji svobodi gibanja zaman. Danes ima človek le to dolžnost, da si tisti prostorček, ki mu je odmerjen za življenje, tako uredi, da mu življenje na njeni ne bo smrtno nevarno- Danes si res ne more prav nihče privoščiti, da bi se mu gnojnica cedila okoli doma in da bi mu za-udarjalo iz kake greznice. Tudi od tovarne je skrajno neodgovorno, če strupene odplake izlivajo v potoke in reke- Vse kar je živega v teh vodah se s tem pomori- Vode ne; štetokrat zaudarjajo. ..Bistrica" pomeni bistro kristalno čisto in svežo vodo.. Verjetno je Bistrica (Nadaljevanje na 20. strani) (Nadaljevanje z 19. strani) včasih taka bila, da so jo ljudje tako poimenovali. Če bi ta reka do danes še ne imela imena, bi jo sigurno krstili za „Gnojnico" in ne Bistrico. Vsa voda pronica skozi zemeljsko površino. Na svoji poti se očisti, kolikor se pač očisti in se ustavi ob nepropustni zemeljski plasti. Tam se zbira in gre ponovno v obtok. Mi jo uporabljamo. Koliko časa bomo še lahko upali, da je ta voda čista in nezastrupljena? Koliko časa jo bomo še brezskrbno pili, se v njej umivali, z njo kuhali in prali? Zadnji čas je, da si uredimo odtoke, skrajni čas je, da se znebimo nevarnih greznic. Ko bomo zgradili kanalizacijo, bo izginil ves strah, da bi nas umazane odplake, polne bacilov, strupov in smradu, lahko še ogrožale. Rešeni bomo tudi oskrbovanja privatnih gnojišč in lastnih odtočnih kanalov. Kako preprosto se bo potem vse stekalo v enoten kanal in se prečistilo v čistilnih napravah v Studi. Že v prejšnji številki Občinskega poročevalca smo vas seznanili s prvimi rezultati dela odbora za izgradnjo kanalizacije. Danes je priložena tudi skica, da si sami lahko ogledate potek kanalizacije. Kanalna mreža se prepleta od izliva Race v Bistrico, pa do vasi Hudo v Krajevni skupnosti Radomlje. Zajemala bo sledeče kraje: Podrečje. Vir, Količevo, Škrjanče. Radomlje in Hudo. Predvidoma se bo glavni zbirni kaiial začel graditi v Krajevni skupnosti Vir in končal v Krajevni skupnosti Radomlje; to se pravi pri svojem koncu bi se začelo in pri začetku končalo. To pa zato. ker bo konec naše kanalizacije priključen na kamniško domžalsko omrežje in bo vsak meter izgrajene kanalizacije resnično lahko takoj funkcioniral. Iz priložene skice je vidno in tudi poznano nam je, da po desnem bregu Kamniške Bistrice že poteka zbirni kanal Ta je speljan do centralne čistilne naprave v Studi, ki je že tudi v gradnji. Gradnja kanala na levem bregu pa se torej sedaj pripravlja s skupno akcijo krajevnih skupnosti Vir in Radomlje. Oba kanala se bosta združila približno tristo metrov južno od ceste Ljubljana Celje (tam kjer sc Bistrici pridruži Raca). Idejni načrt ste si mnogi izmed vas že ogledali v obeh krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah in dobili nekatera pojasnila. Sicer smo se pa odločili, da vas bomo sproti obveščali o napredovanju zasnovanega dela. V prihodnji številki že lahko pričakujete tudi podrobnejše podatke o stroških tega objekta. Zaenkrat so vsi progovori o denarni pomoči delovnih organizacij in najetju kreditov ter končno tudi o samoprispevku še v dogovarjanju in vam danes pravzaprav o tem ne bi mogli več sporočiti, kot je bilo že objavljeno. Upamo, da ste spoznali, kako veliko dela ' in nalog je pred nami in pričakujemo, da boste vsi radi pomagali, ko bo to potrebno. S. Z.