Posamcrna ftstfflau: 3 II-! - '■ ' 'r‘'StKm, Krooot -v^ .lUMV M§«akw* ■ s £££* vZZim*, t . : SfT^sS | Mjm pippb ■ i ^ŽTJSCTA- PAVtiAnce-AISrA. O 0 m ____ ____ • Pjpmuneim Številka c 3 e — ir-' < i s ICCFT-ttCV: Uto; II. Maribor, sobota 23. julija 1921. T"v;-rr?rrrr'T7iT , ^ . 1 krono. S tnuRnnftnro » »*«■» • ? J kor«, iuriiierm al. it. 4, L „»?* 9 » in terork._ it 8». J » UPRAVA U nal>rj% T JfaHStri * n «Uoi št. i, Jrrithoio, lam, f«k» S : -in. K 84. S • im On. U.7CT. *. - *» tmctilla tm 4mji m m 3 . »»in. — SalnpiH m w hwb^. • . .. ■■■ntrtM.MiMhf i.ii.j,,," Številka: 164. Beli revolucijonarci. • . - , Maribtr, 22. julija. " Dunajski list > Becsi Magyar Ujsag« 5e objavil razkritja, o posvetovanjih habsburške vladarske hiše in raznih fevdalnih politikov glede vzpostavitve ^°ve srednjeevropske države, katero hi *v°rile Avstrija, Madžarska in Bavarca, Ker imamo hudo sušo ne le zunaj na poljih, temveč tudi na polju žurna-hstike, so bila ta razkritja sprejeta kot sonzacija P.rve vrste. In vendar ni na fljih nič senzacijonelnega. Jasno je bi-vedno, da Habsburgi ne drže rok križem. Tudi razne druge vladarske rodbino se niso odpovedale svojim radicijani. Kdor je imel v šoli količkaj dobrega profesorja zgodovine, ki je ^’edel z esprijem pripovedovati zače-r iv,-™ neštevilnih vladarskih bin, si je obdržal, v spominu naj-janj vsaj to, da so ni nobena stara viadarska rodbina prostovoljno in traj-?? odrekla vseh svojih pravic in če je ?lia prisiljena »prostovoljno« odstopiti, 3,8 ravno tako rovarila, dalje, kakor če to je prevrat v državi izgnal čez mojo. dovolj je, ako se spomnimo na zgodovino treh francoskih republik, ki so si Redile z monarhistimimi intervali. — Vedno so bile težke borbe z rojalisti, dokler se ni nova vladavina utrdila v najširših plasteh državljanov. Cernu bi se tedaj čudili, ako izvemo, da se Habsburgi pripravljajo na »restavracijo«. ~o je samo po sebi jasno, zlasti še spričo njihove rodbinske številnosti. Oni gadjo slavne tradicije, svojo posebno Lfc SSi 1fP^lo?ri-io- a n« manjka jim. krošifc s 3CV v ra5miil »visokih« irede- M M «• v ne ari^-i U m s P«moc.io primerno KfSV *ihai čez drn “ *&*- -!;raji S V VSeh dobah iQ vsel' po-Ki, v? V' * Ma3 se temu čudimo v do-btezi Tv.r.j -v0j' n^ša opoteka na strmi nOm wL ?V°. ^Perkulture in brez- '5 S?va’v dobi* °kateri kdl 3>k?.Preuramjeno besede rus-Bere6na . !^Cin?nai;ca > 1848. A. J. tlitna w,nX' jZl^ svo-io pamet in 'astne misli.« ** drisrnc na višino Wit^lsl3aehovci, Ho-kako v ’-Romanovci, Koburžani in ske obitoi^ !mw}ujejo izgnane vladar-'l0 Pri n;,JJ- lmaj° več nego jim običaj-Ve2niL-o Nele denar, vpliv, za- 'deja ^ ’ ^“■Pak tudi svojo idejo. Ta '1a ^n lahi , zgodovinskega razvo-V6s svoi v,- ahor rsaka 'deja, izgubi ^akor V:1-v’ ^e7‘ nokrij časa pa vsta-■° iz ?-8ori •1feniks iz Pepela. Kdor se >niena'in ?Vm_e naučil več kakor sama mase 6 .e’ ve ^a so 1 jud- Sproti vSOn ^odpornejši elementr n a-zda.j ra izpremembam in da so do-T°lucijo u-z e i.11 Prekvasile vsako re-^ioč hjL!1 80 3*o izvedli poedinci, opa-, nesrv.,. u' revoluoijonarstva. °st ljudstva, da prekine j ^tičnj. . s svojo preteklostjo, ni .j šem r- 111 .®® pokaže šele po nOim ras usu\30 pa zakon, ki mora ž ^ornba Una^ vsaka politična izpre- •,J(?mo tajili, d#, nima habs-l‘ope i ej,a korenja v masah Srednje Ver4t'? r 80 'tožene njene- 1011 je ir, i° ^nemu vplivu. Toda to ko-i5?®.latenti no ter ima za toliko ma- 'Jf^e n»^JfKe mo^i. za kolikor so se ^pvih idej. To počasno varnost; n1ovih idej je še vedno v i]1' J^kler’eo-r.55 naspro*na sila usta- flGvS).^lje novih idej je še vedno j a ga > ®«febn ?6 T>r?ceH ne sta.bilizira, bo-K ^Žnotsti' vedno lahko računali e, , da njihovo delc^rodi us^e- Atentat na ministra Draškoviča. LDU Zagreb, 21. julija. Danes do- politično prepričanje. Ob eni popoldne poldne ob 10. uri je bil v Delnicah iz- je zagrebška policija aretirala že tudi vršen atentat na ministra na razpoloženju atentatorjevega sokrivca Celjakoviča in Milorada Draškoviča. Atentator se ime- ga odvedla v zapor. nuje Alija Aliagič, je mizarski pomočnik, ______... 01 .... ________ star 26 let in doma iz Bjeline v Bosni. p ^ Beograd, 21. .julija. Danes Minister n. r. Draškovič je sedel na neki u^o je_ bila^seja mini- klopi s svojimi otroki. Atentator je šel strskega sveta, na kateri se ie sklenilo, mimo klopi kakor drugi izprehajalci, da popelje ^uplo biv.egai ministra naenkrat pa je potegnil samokres in n® državne stroske in z ustrelil dvakrat na ministra. En strel je vojaškimi častmi v prestolnico. Truplo pogodil ministra v srce, tako da je bil Prepeljejo že jutri v Beograd. Minister na mestu mrtev. Atentator je bil takoj d,r- K.ukove" » štArle demokratski po-aretiran in razorožen. Priznal je, da je s^Pa so odpotovali v Magreb, da spre- izvršil atentat iz principa kot prepričan Tn,'°, ^ v ^eo8ra_d. Pogreb bo v komunist r- r r r soboto. Poleg zastopnikov oblasti se TIP Zagreb, 21. julija. Atentatorja *>fe P°8reba t0. ^2. julija. Za- radi vel. števila zavarovanaev še dolgo casm občni pokojninski zavod za na- časa ne bo dobil, na škodi, ker bo mescence v Ljubljani objavlja: Nova moral plačati naenkrat visoki znesek za ureditev pokojninskega zavarovanja na- nazaj, poleg tega pa Še 5 odstot. za-meščencev. Opozarjamo, da je sprejeta mudne obresti. Največji vračunliivi za-in podpisana novela k zakonu o pokoj- služek je za sedaj povišan od 3000 na mnskem zavarovanju nameščencev, ki 18.000 kron na leto (1500 K na mesec), izide v najkrajšem času v „Uradnem Ustrezajoča premija pa od 30 kron na listu". Ker je za vsakega interesirartega 180 kron na mesec, od katere odpade službodajalca in nameščenca največje 90 kron na službodajalca, 90 K oa na važnosti, da se takoj seznani z novimi nameščenca. Najvišja ookoinina (renta) določili, naj si nabavi dotično številko bi bila zasedaj 13.500 kron na leto Uradnega lista takoj, čim izide, zlasti (1125 K na mesec). Novela pripušča še takoj, ker^so stopili povišani pri- tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje spevki (premije) in dajatve (rente) v vseh vrst zakonitemu zavarovanju veljavo že s 1. julijem t. 1. Ker določa nezavezanih nameščencev razen ročnih že stari zakon, da je treba plačevati delavcev, p© njih službodajalcih za vso premije vsakega prvega v mesecu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev naprej, ne glede na to. ali je bil za- pri pokojninskem zavodu za na-varovajni odlok pokojninskega zavoda meščence v Ljubljani. Vsa nadomestna izdan in pravomočen ali ne, ker torej zavarovanja nameščencev, zavezanih za-zakon računa s tem, da mora biti vsak konitemu pokojninskemu zavarovanju interesiranec o zakonu toliko poučen, pri nadomestnih pokojninskih zavod»h za koga in koliko premij mora plače- ali potom nadomestnih službenih pogodb vatj, bo tisti, ki ne bo začel takoj pla- preidejo v izmeri v zakona določenih čevati povišanih premij in bo čakal šele najmanjših dajatev na omenjene po-na odlok pokojninskega zavoda, ki ga kojninske zavode. Zamenjava perperjev. Francijo, ker le na ta način bo Francija LDU Beograd, 21. julija. Komi- dobiI.a iamstvo proti novemu nup-du s sija finančnega ministrstva, ki se bavi z strani Nemčije. zamenjavo peiperjev, je ugotovila, Grško-turška vojna, da je treba zamenjati nad 11 milijonov perperjev. Perperji se za- UKl^ Pariz, 21. julija. Po poro- menjajo po določeni relaciji v nsjkraj- ČI,,V >*Temps*-a je grški glavni stan šem času. preložen v Kutahsio. Kralj se je podal včeraj s generalnim štabom v Ušak. Strah pred Nemčijo. DKU At e u e, 21. julija. Grki so v DKU London, 20. julija, (\Volff.) torek ob 8. uri zasedli Eskischehir. 5£3fi£4$?£- ifCgOe'oril v IJ*. včeraj v Foreign Office sprejel fran- DKU Praga, 21. julija. Načelnik coskega poslanika, ki mu je izrazil f.uske trgovske komisije v Pragi dernen-željo, naj bi se Čimprej sestal vrhovni ,v sv°je.m dopisu tukajšnjim listom svet. Zdi se, da ni mnogo izgleda na ^est° .!,ovl mobilizaciji. Res je, skorajšnji sestanek in sicer radi tega, Rusija celo demobilizira. Istotako so cer Francija meni, da je njena sigurnost neresn'Čne vesti o vstaji ruskih kmetov, ogrožena, če se dvignejo prisilne od- DKU Helsingfors, 21. julija. Iz redbe io ako bi Nemčija prišla zopet v Odese poročajo, da je tam odkrita ve-posest gornješlezijskih vojnih arzenalov, lika protirevolucijanarna zarota, ki bi ^rancozi naglašajo, da morajo Zedinjene imela izbruhniti v prihodnjem tednu, države in Velika Britaniji ratificirati Okoli 100 častnikov je bilo aretiranih! takozv»n* "»rjncijsko pogodbo za >«-> ‘j Psihologija zgodovine nas uči, da so taki podereti najnevarnejši, kadar; imajo kakšno konfesijonelno navlako^ Zaman je filozofirati o nemožnosti no«; vik kon feoijonelnih bojev, o preživelo-* st-i verskih nasprotij; masam je verstvo več kakor navadni pojem, njim je| vera oko duše, brez katerega zapadejo večni slepoti. Čeprav no damo nič na; razkritja o snovanju katoliške zvezne države, smo vendar prepričali^ da je Ve današnji vzhunkani dobi baš'ffa idejW zelo nevarna in lahko pod izvestnimi pogoji dekretizdra množice katoliških? vernikov. Takozvani krščanski režim' na Madžarskem, monarhistično giba-! nje med avstrijskimi kršč. socialci/ nezadovoljstvo bavarskih katoličanov z! Berlinom, naraščanje klerikalizma vj sosednih deželah — vse to so straže sta rih, dozdevno propadlih idej, ki sonanji zaenkrat tako malo opasne, kakor puške v.skladiščih, ki pa lahko postanejo usodepolne, če se jih kdo polasti in oborožen zaloti speče gospodarje. Če sel spomnimo, kako dolgo je Vatikan pod--piral francoske rojaliste in odlašal a priznanjem republike, smemo sklepati, kako bi pač Rim pozdravil katoliške* zvezno državo kot jez proti protestant o svoji strogi logiki vpliv Cerkve na zasebno in javno žiiv^ ljenjc; opravičuje državo z verskimi tendencami in daje prednost verskemu! vladarju ravno tako, kakor v zasebnem življenju ceni devištvo bolj nego zakon. Verska intoJeraaca je naravna konsekvenca, pravic, ki pripadajo vsaki cerkvi in sedanje premirje med; cerkvami je vsiljeno zgolj radi tega, ker so se države osvobodile in nevtralizirale nasproti, cerkvam. Zaradi teggJ bi bila ideja katoliške države privlačna zlasti še za cerkveno hierarhijo, tudi če bo na zunaj stokrat tajila tof privlačnost. Odkritosrčno rodoljubjef posameznih z narodom zraslih duhovnikov pri tem ne pride v poštev, ker V interes cerkve les suprema. V' praksi je ustanovitev katoliška zvezne države z Habsburgov« na čelu vsaj zaenkrat neizvedljiva. Habsburgi so v sedanjih državah revolucijo-' narci in njihova nelegalna borba bi zadela. na skrajno oster odpor legalnih1 elementov, katerim pomeni ta prevrat' povratek v ancien regime. in proti temu so se borile cele generacije. Zlasti jamči za neizvodljivost teh reakcijo-uarnili načrtov naraščajoči vpliv Male antante, ki bi odločevala t.udi v onem malo verjetnem slučaju, ako bi se pariški in londonski krogi zopet dali zazibati v sanje o podonavski konfederaciji. - Resumč: Od prejšnjih vladarskiH rodbin ni pričakovati, da bi držale roke križem. One imajo svojo oporo v idejah in tu jih morajo izriniti nove ideje. Če se stari režim poslnži verske ideje, je nevaren, ker danes mase silijo k ekstremom in vedno bolj trgajo povprečne kultumo-moralne vezi. Treba je računati s tem, da je hijerarhija raz-nih cerkev intolerantna med seboj ‘in da je država z versko tendenco več ali manj prikrita v njenem programu. —■ Ojačimo kar najbolj lastno državo in se izogibljimo kulturnih bojev, ki % zbujajo v masah sektarska nasprotja, I g u o t u s. Podpirajte Jug. Malico! (RADIVOJ REHAR t Maribčrsko gledališče. iVčeraj nam je braojav prinesel iz (Beograda razveseljivo vest, da se naše mariborsko gledališče končno vendarle podržavi. Pomen te vesiti. razume samo oni, ki so mn docela znane žalostne {razmere, ki so zavladale v našem gledališču po oni burni seji, katero je pred dobrim mesecem sklical prejšnji ravnatelj Hinko Nučič in ki pozna obenem tudi celo predzgodovino. Ko je po razsulu stare Avstrije pripadel Maribor končnoveljavno naši svobodni jugoslovenski državi, so merodajni krogi uvideli, da diletantsko apozorišče dramatičnega društva v Narodnem domu novim razmeram ne bo moglo več zadostovati, ampak da je itrcba misliti na to, da dobi naše drugo največjo mesto v Sloveniji redno, pravo in umetniško gledališče, ki bo vsaj IV glavnem odgovarjalo zahtevam sedanjega razvoja jugoslovenske gledališke umetnosti. Toda kako to udejstvi-!ti? Kdo naj prevzame nase vsa bremena, ki so združena z osnovanjem take-iga zavoda? Poizkušalo se je za to pridobiti mestno občino, ki je stala takrat pod vodstvom vladnega komisarja dr. Pfeiferja. Toda niti. občina kot taka ni mogla storiti veliko, kajti Nemci so ubili njene blagajne temeljito počistili, še predno je prišel preobrat. V skrajni zadregi se je tedaj podalo par narodnih 'mož v Ljubljano k deželni vladi, toda tudi to ni nič pomagalo, dokler ni pri-jišel g. ravnatelj Nučič ter ob. j ubil, da .prevzame ves riziko sam nase, samo iako dobi zagotovilo, da se ga bo vsestransko podpiralo. Vprašanje slovenskega gledališča v Mariboru je prišlo s Sbem na čisto novo podlago in Mali, ibor je dobil v septembru- leta 1919. res svojo prvo sezono, ki se je otvorila š »Tugomerom« ter se iz skromnih začetkov vedno lepše razvijala. Ko pa jo vodstvo, oziroma voditelj, privatni zakupnik g. Nučič koncem te jprve sezone napravil bilanco — je ta izkazovala preko 100 tisoč kron deficita. Kaj sedaj? Sklicevale so se ankete, apeliralo se je na rodoljube, na mestno občino, kateri je takrat načeloval vladini komisar g. dr. Leskovar ter na vla-Jdo v Beogradu, ki je končno poslala v ^Maribor svojega referenta, v osebi agil-ga g. GroJa. In res, g. Grolu in še ne-aterim gospodom, ki so nalašč radi ledal išča odpotovali, v Beograd se je rečilo doseči vladno subvencijo v išini 600 tisoč kron ter doklade za ralce. S tem je bil pokrit deficit prve zone, a bila je obenem zasigurana di druga. G. Nučič je izpolnil dote-ji ansambl s še novimi močmi in jpričela se je gojiti poleg drame tudi še lopereta. V sredi med to drugo sezono smo ^nenadoma prejeli vest. da je vlada povišala našemu gledališču subvencijo ffla 1 milijon 200 tisoč kron. Vedeli Jemo, da to v primeri s subvencijami, 'BERGES -. Slučaj Loaf. ifAjnerikanska humoreska) — Prevel: P i k a o n. (Dalje.) (6) »Great Jonas! kaka čast, Jim Hutn-jphrey, znameniti bančni ropar in denarni slepar. In kako stopa, ta zlata duša, fcot da bi bil Berry Wall, kralj new-yorških pocestaikov. Ampak moj Bog, isaj vendar nimam niti dovolj mesa — to, veliki Scott, take goste, taka čast! jL- sledita mi, mladeniča, v vsej naglici (moram še zaklati ovna!* ■ Z enim krikom, enim skokom je (planila debela Lady v notranjost in Jim tje pristopil. Na obrazu je imel zopet oni stari, pesimistični izraz. .Mati Elizabeta, prekleta coprnica •*z Rfhmonda 1" je rekel Žalostno. .Mogoče pridobimo potom tega znanstva 8e kapital. Spoznala me je, kakor je videti. Pridite Bill, tu bode nekaj za pod zob — hočem vas predstaviti.* „Ne bo potrebno, poznani jo ravno tako dobro kot vi«, je odvrnil Bill. j, Kaj pa draguljar, Jim, kako je izpadlo k njim ?* »Husb, stari mladenič. Vsi smo ljudje. Tokrat sem naletel na slabo in vi lahko še enkrat zapojete: ,Not«nenny in his pocket.* Kajti niti centa nimam še.* Katere prejemajo druga naša gledališča ni veliko, a lcljub temu srno bili prepričani, da bo zadostovalo, da se ohrani gledališče v tretji sezoni vsaj na isti višini kot je bilo v prvih dveh, osobito še, ker nam je bilo znano, da poteče druga sezona gladko in brez deficita. Razumljivo je, da nas je precej osupnila izjava g. Nučiča, katero je podal na omenjenem sestanku, da tretja sezona s to subvencijo ni več mogoča, da, da bi po njegovem proračunu celo sama drama, brez operete izkazovala okrog pol milijona kron deficita. Računi tu niso bili jasni in takoj je bilo razvidno, da mora tičati za vsem tem le preračunjena špekulacija. Istočasno pa smo tudi izvedeli, da ni gledališče niti mestno, niti državno, ampak zasebno podjetje g. Nučiča in da daje vlada subvencijo ne gledališču kot takemu, ampak — gosp. Nučiču kot privatnemu zakupniku. S tem pa je bilo seveda pojasnjeno marsikatero tenmo vprašanje in tudi to, zakaj se za mariborsko gledališče ni določila višja subvencija. Na prvotno sumnjo, smo dobili pozneje potrdilo — da se subvencija zato ne more zvišati, ker je gledališče v popolnoma zasebnih rokah. S tem pa sta stopili v ospredje dve važni vprašanji: ali jo gledališče s sedanjo subvencijo v bodoče res nemogoče in ali se res ne da gledališče podržaviti. Na prvo vprašanje so odgovorili strokovnjaki , z natančnimi proračuni ter dokazali, da za ohranitev tretje sezone, ako se ne vnese novih postavk za zboljšanje, subvencija 1,200.000 zadostuje! Na drugo vprašanje pa je bil odgovor še mnogo bolj enostaven: — podržavi jen je se da doseči, samo gledališče mora priti iz rok zasebnika. To dvoje mi je dalo povod, da sem že omenjenega dne apeliral na g. ravnatelja Nučiča, naj poda ostavko ter prepusti gledališče drugim osebam, ki ne bodo delale iz gledališča osebni h k r i z in ki ne bodo ovirale podr-žavljenja. ;*• Da sem imel popolnoma prav je pozneje potrdilo dejstvo, da se je javilo po ostavki g. Nučiča vse polno oseb, ki so bile pripravljene prevzeti g'edn!i-šče ter ga ohraniti na višini druge sezone brez zvišanja subvenci-j e in nadalje še včerajšnja brzojavka, da se bo sedaj gledališče podržavilo. G. Nučič, ki je prišel v Maribor kot idealist in mu nihče ne more odrekati prvotnih zaslug — je postal v drugi polovici druge sezone ovira za zdrav razvoj ter prešel iz idealizma na polje trgovske špekulacije in njegova izjava pri omenjenem sestanku je bila samo preračunan pritisk na javno mnenje, ki naj bi mu pripomoglo do štirimili-jonslce subvencije, katero bi investiral v garderobo in druge gledaljške naprave, ki bi pa po dobi njegove pogodbe postale — njegova last, kakor je sedaj ujegova last vse, kar je nabavil, ne iz svojega, ampak iz žepov obiskovalcev in državne podpore, tekom dveh sezon. Ker je bil privatni zakupnik', mu seveda juridično tu ni mogoče oporekati, tega. tudi vlada ni mogla spremeniti in g. Nučič je te dni odpeljal iz našega gledališča najmanj pol milijona vredno garderobo, arhiv in rekvizite, kar jih je nabavil tekom dveh sezon ter oetavil naše gledališče v še slabšem stanju, kakor je bilo pred početkom prve sezone. Po vsem tem je jasno, kaj pomeni podržavljenje našega gledališča — konec možnosti, da izrabljajo tako važno kulturno institucijo poedine osebe v svojo osebno korist. Kar bo gledališče pod državno upravo pridobilo, to bo ostalo za bodočnost in to je vendar prvi in glavni predpogoj za naprsjek, brez tega je mogoče samo nazadovanje. Upam da sem s tem »gledališko Krizo«, ki je bila doslej podrobneje znana samo nekaterim, ki stojimo z gledališčem v ožjih stikih, dovolj pojasnil. Notranja in zunanja politika. Billova volja pa so radi tega ni skazila. Prijel je žalostnega sotovariša pod pazduho in ga peljal pojoč v kočo matere Elizabete. Skoro v istem trenotku se je do-igrala v trgovini tvrdke Silberstein in sin zanimiva mala scena. Hišni blagajnik se je približal šefu in mu pokazal dvajsetdolarski bankovec. »Ta novčanica, ki ste jo ravnokar spTejeli, mr. Silberstein, je ponarejena 1* »Kako? ka-a-aj? Must I. belikve my sences? Res je ponare-e-ejena ?* »Ponarejena * je potrdil blagajnik ter pristavil s prostodušnostjo, ki je lastna le Američanom: »la jaz želim, mr Silberstein; da povzamete iz tega nauk, namreč ta, da se to labko dogodi vsakomur. Ako bi jo jaz sprejel, tedaj bi rogovil brez konca — torej, hvala Bogu, tokrat ste bili vi samil* Mr. Silberstein ni več poslušal blagajnika. Dvignil je roki, gledal bankovec in razbito šipo ter vzklikal z v srce segajočimi glasovi: »O Bog, o Bog, kako lopovsko so me nalimali na stare dni f My gracious! Takoj sem videl, da je lopov-ye«-a-mean, in vendar. O! Sipo mi je polomil in poleg tega sera mu plačal še petnajst in pol dolarjev! — Vi blagajnik, zakaj niste prišli in takoj povedali, da je novčanica ponare- * Konferenca opozlcijonelnega bloka. »Jutarnji list* poroča: Izvemo, da se bo vršila 30. t. m. konferenca opozicije, na katero bo povabljen tudi Jugoslovanski klub. Na tej konferenci se bo definitivno organiziral blok opozicije, ki bo skušal priti v stik s srbskimi opozicijonelnimi strankami in pristaši g. Stojana Protiča. Ako bo dosegla opozicija v parlamentu stvarne uspehe, se ji bo pridružila in sodelovala v parlamentu tudi Radičeva stranka. Ker bodeta na čelu opozicijonelnega bloka dr. Ante Trumbič in Stojan Protič, dve ugledni politični osebnosti, katerima ni mogoče predbacivati protidržavnih tendenc, je upati, da se bo na ta način uredilo politično življenje v naši državi. Govori se o dveh močnih blokih, ki bi se medsebojno menjavala v vladi. Konferenco opozicijonelnega bloka pričakujejo vsi politični krogi z napetostjo. Kakor doznavamo, se bo g. Protič okoli 30. t. m. vrnil iz Rimskih toplic v Beograd in se bo med potom ustavil v Zagrebu. * »Politika* in dr. Vošnjak. Beo- gradska »Politika* objavlja v torkovi številki daljši Članek proti sedanjemu praškemu poslaniku dr. Vošnjaku, v katerem mu očita njegove »metamorfoze* v emigraciji, zlasti sodelovanje z dr. Trumbičem na škodo našim interesom v severni Adriji. Ne da bi se spuščali v razpravo o stvarnosti ali nestvarnosti teh trditev ali da bi se zavzemali za dr. Vošnjaka, ugotavljamo, da so minuli časi, ko so bila inozemska poslaništva domena beograjskih ,fa-milija*. * Komunistični internaclonallsti. „Edinost“ poroča sledeč značilen dogodek. V tržaški gostilni sedi skupina komunistov, ki se glasno razgovarja. Vsi govore italijansko, le eden govori dosledno slovensko. Splošno razburjenje in na slovensko govorečega komunista padejo očitki, kako da more vendai govoriti slovensko, če je pa komunist Italijanski komunist sme govoriti italijansko, enako je ista pravica dovoljeni vsakomur, edino Slovenec, uboga pari vseh revežev, ne bi smel govoriti v svojem jeziku! Zahvaljujemo se prav prijazno za tako pojmovanje med« narodnosti. * Ceško-poljsko zbllžanje. V torek je odpotoval češkoslovaški minister za trgovino dr. Hotovec na povabilo polj' ske vlade v Varšavo z namenom, da sklene gospodarski sporazum med Češkoslovaško in Poljsko. Definitivna pogajanja se bodo pričela v najkrajšem času. Upati je, da bo trgovska pogodba sklenjena koncem avgusta. Prvim korakom k zbližan ju obeh držav, ki gai P°* sebno pospešujejo ministrski predsednic Witos, novi poljski zunanji minjstef Skirmunt ter češkoslovaški zu,n5?J: minister dr. Beneš, bo kmalu sledu tudi likvidacija vseh spornih vprašanj-Javnost obeh držav spoznava Potre0” medsebojnega zbližanja in te korane večjidel navdušeno pozdravlja. . * Nova Leninova taktika. Nov delavski politični list »Labour Monthiy prinaša članek Lenina, v katerem skus opravičiti izpremembo svoje Pol,tl ”a taktike. Lenin povdarja, da ne g** nikako izpremembo načel, temveč se to politiko samo zadržuje Prena? ^ari voj socijalne revolucije, kateri bi , = sami le škodoval. Rusija doseda) ^ imela komunizma, ampak upa da 00 komunizmu dospela potom državneg , » i — U j n JI socijalizma ali državnega kapitoh*® j m ne da preprečiti tum Seveda se pri tem »c uh picp—--- jj vpliv zasebnega kapitalizma. Lenin « » da se ni zmotil v svojih gnlcrn,1£,lSj temveč je samo napačno preračunat c . ki je potreben, da posamezne »l0P i revolucije preidejo druga v drugo. • Habsburgove! na delu« .»e®* ir Usiae* niše. da so odkrili nM M8gyar Usjag* piše, da so odkrili nu -i nakane Habsburgovcev in Wittelsbach ^ cev, ki se hočejo polastiti prestola. . Lvanrle Stoji čelu habsburgovske propagande st J bivši zunanji minister Berchtold, . jena ? Pretty good! Sedi tamkaj zadaj, medtem ko se sprejema tukaj ponarejen denar! Zakaj vas pa plačujem ?* »Ah, pojdite in — skrijte se!* je vzkliknil blagajnik ozlovoljeno iz svojega okna. »Resnično, prav imate*, se je smejal radi svoje nepravičnosti sam malo preplašen dobrosrčni šef, »nedolžni ste. Kdor naredi tak pogrešek, naj se res skrije.* S tem je odšel v telefonsko celico in naročil hišnemu detektivu, naj se takoj potrudi k njemu. Pol ure pozneje sta si sedela nasproti oba moža — šef Silberstein in detektiv mr. Stupid — v elegantno opremljeni zasebni pisarni. Zunanjost mr. Stupida, suhljatega, osivelega moža, je imela nekaj vojaškega; k temu so pripomogle enostransko košate temne brke, drugostransko pa dejstvo, da mu je manjkalo eno uho. Razen dobremu opazovalcu je pa bilo to znano le zaupnim osebam, kajti preko onega praznega mesta so bili počesani močni kodri sivih las. Znanci so vedeli tudi, da je bil mr. Stupid poprej krojač in je zgubil svoje uho v pričetku detektivske karijert med nekim pretepom. »Tukaj sem, mr. Silberstein*, je oivoril ta častiti svoj pogovor, »pri- uivbi zunanji minisTcr Dcrcnioiu> * momentano nahaja v MonakovetO* °..«j koder vodi akdjo s pomočjo svoj1” agentov. Sploh je postalo Monakovo ’ zadnjem času središče monarhisti gibanja. Grof Berchtold se tiudl, f vzpostavi podonavsko federacijo e skuša za to pridobiti tudi ne!c yL# francoske kroge. Seveda je podonav federacija samo plašč, pod skušajo Habsburgove! zasesti JlL\0 prestol. — To so duhovi, ki P1 •• na lastnih grobovih. 4n. * Rozoroženje Madžarska. ^ tantna vojaška kontrolna komisij*’..-!, obstoja iz 110 italijanskih, 37 franc0-**. istoja iz uu italijanskih, a/ je . angleških in 2 japonskih častniko » ^ dospela v torek pod vodstvom gerl Sucharinova v Budimpešto, * Svoboda na Madžarskem dimpešte poročajo, da je vSa vlada ukazala odstraniti in uničm• dela Karla Marxa kakor tudi razne ° ak°gaf’ pravljen, da poderem na tla_ vsat.^. ki bi se drznil nalimati tvrdko stein and Son!“ lmpcsio. t tjtf* i . * Svoboda na Madžarskem-J< v i ti f I h ! b: Vi »Lepo, mr. Stupid, lepo, ■ or, well!* je vpadel šef v pogovor, *- t0) govorite toliko, temveč pazite ua kar vam pravim I* »Go abead!* ynh^°’ »Danes je dan nesreče za naso ^j. mr. Stupid, a day of bad ^ck' preje sem prejel danes zjutraj ° našega potnika mr. Veita, v ks, ot,jgU označuje, da so mu vkradli v St. ~ *eic potni kovček. K sreči je bil to k .VI,vv.tr,. oitvi jv ^ {71 št. 3, torej s potnimi predmeti. Stupid, kaj pravite k temu **u . a d* e. je C. v< je !Pr fz de do «ai ho stil oiupiu, Kaj pravne k ichju ,- t Trunk, kovček so mu vkradli, bi bil žepni etui I ?* ortl n* hr »Bodite mirni, sir. Tatu TJ^gJgo Ig , kajti jaz sem, kot to zatrjuj* 01 n3j- ^ tla nadstrankarjev, velik detektiv.^ pj- ^ 'ali str| t*a tam opomore. dece. tlmrf smr* sret*i njego- 3® Preveč li„i,-J.e žrtev kroglje, ker ^°tel obvar/v, j. 8v°Jo domovino in jo ®adi. Ma?x„ pred zločinskimi na lagalo. Vanje zločincev ga je pre 2 vrst za tranzitni promet’ deče. t ®2t,iiarjev nam poročajo sle-110 Pii Ko . 8010 se vozili z vlakom naš vlač na Koroškem, kjer se je P°laeo , “stavil. Ker smo imeli na raz-stiltjQ j * časa, sm° odšli v neko go-Prestonin se okrepčamo. Komaj pa smo nas ve?; prag* že se l’e spraviia na ^branil« t?lp* pijanih Nemcev ter nam ^ijttvati uhod> nas pričela zmerjati ter raii ret! farni, tako, da smo se mo-s'Zveze jugoslov. železničarjev priredi v pondeljek, dne 25. t. m. ob 20 uri odhajajočemu tovarišu Francetu Žekavju poslovilni večer v meščanski sobi kolodvorske restavracije. Tovariši pridite polnoštevilno! — Himen. V nedeljo, dne 17. t. m sta se v Stolni cerkvi poročila g. En dolf Pečjak, učitelj v Ljubljani in gdč. Anica Kamenšek, učiteljica v Slovenjem Gradcu. Bilo srečno! — Avtomobilska zveza Maribor Radgona. Od danes naprej vozi avtomobil med Mariborom in Radgono dnevno, Izvzemši Četrtek. Odhod iz Maribora ob 15. uri z glavnega kolodvora, prihod v Radgono ob 18. uri. Iz Radgone odhaja ob pol 6. uri in prihaja ob 8. uri v Maribor. — Ogenj. Včeraj ®i. t. m. krog 18. ure zvečer je javil zvonar v stolnici požarni brambi. da se dviguje v smeri Kamnice velik dim. Požarna bramba se je takoj po tem obvestilu podala bri^ganilco in drugimi pripravami pod vodstvom gg. Mitllnerja in Ceray-ja proti določenemu mestu, kjer je našla na neki njivi stolne župnije v plamenu velik kup skupaj zmetanega plevela, listin in drugih podobnih 'stvari, ker ni bilo nevarnosti, da bi se ogenj razširil in ker v bližini tudi vode ni bilo, so gasilci kup plevela samo razmetali ter tako tekom pol ure pogasili — Aretacije beračev. Policija je aretirala danes zopet celo vrsto beračev, ki nadlegujejo občinstvo po ulicah, trgovinah, gostilnah in kavarnah ter jih bo oddala pristojnim občinarn. Na ta način bo kmalu prestalo preveliko nadlegovanje občinstva s strani beračev. — Tatvina. Ivanu Veršiču, posestniku pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bilo iz hodnika na Aleksandrovi cesti Št. 12 ukradeno kolo, znamke „Puch vredno 2000 K. — Obsojen tat. Pred mariborskim sodiščem je bil včeraj obsojen češkoslovaški državljan, k tol ar Josip Stasnj radi tatvine na osem mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo Stasnv izgnan iz naše države ter odposlan v domovino. — Zopet strela. O priliki zadnje nevihte je vdarila strela v .hlev posestnika Petka v Homcu pri Celju ter ga upepelila. Stanovanjsko poslopje se jo posrečilo obvarovati nepoškodovano. — Žrtev strele. V Ponikvi ob ,T. ž, je vdarila nedavno strela v hišo posestnika Goleša tor jo vpepelila docela. Dno 16. t. m. pa je vdarila znova in sicer v gospodarsko poslopje, ki je tudi popolnoma zgorelo. — Žrtev pretepa. Nedavno so so zbrali v Mezgovcih fantje iz Polenšaka in iz Sv. Marka ter so mod seboj stepli Pri pretepu je pograbil neki fant iz Polenšaka puško tor ustrelil nekega drugega iz Sv. Marka tako- da jo obleci na mestu mrtev. — Požar v Danah pri Ložu, ki jd vpepelil devet hiš in gospodarskih poJ slopij je povzročil, kakor se je sedaj ugotevilo, 5 milijon, ter 660 tisoč kron škode. — Med Anglijo in Francijo so nastali tudi v prometnem oziru pravi sosedski in prijateljski odnošaji. Tako javljajo včerajšnje vesti, da je bilo odpravljeno obvezno vidiranje potnih listov za potovanje iz ene države v drugo. — Velikanski požar divja že vefi ani v Mehiki. Vnele so se tamošnje velike tovarne za olje. Ves trud, da bi pogasili ogenj, je bil brez uspeha. Sokolstvo. o Hoče. V nedeljo 24. t. m. priredi naš Sokol po gledališki predstavi popoldne veliko tombolo. Zdravo! | o Okrožni zlet Murskega sokolskega okrožja v Gornji Radgoni ~ se vrši v nedeljo, dne 24. julija na občinskem travniku pri kolodvoru. Spored: Ob 6. uri tekma članov, ob 10. uri sprejem gostov na kolodvoru; ob 10-30 uri skušnja za popoldanski javni nastop; ob 11'30 uri slavnostna povorka po trgu; ob 13. uri skupni obed. Ob 4. uri javna telovadba z nastopom ženskega naraščaja, članov in članic, orodna telovadba in skupine. Pri vseh točkah sodeluje sokolska godba in pevsko društvo „Zora“ iz Gornje Radgone. Vabi se vse občinstvo, da se v največjem številu udeleži te manifestacije na naši severni meji ter pokaže, da ve ceniti pomen onih organizacij( katere res delujejo v prid in napredek našega naroda. Zdravo! o Sokol v Guštanju se zahvaljuje vsem darovalcem za nabrano svoto 262 K ob priliki zleta koroškega okrožja dne 17. t. m. v Marbergu. Ker je' Gu* štanj obmejni krej je jako razveseljivo, da se najdejo možje, ki se ne ustrašijo truda in dela postaviti lastni dommla*' demu Sokolu. Prosimo Vse rojake in1 prijatelje Sokola, da podpirajo in zbi< rajo o prilikah nove darove, tako da bode moglo to društvo v doglednem1 času si postaviti ta potrebni dom.1 Zbirke naj se vpošlje na odbor Sokola v Gustanju pod geslom: »Stavbeni sklad." Mariborski bioskop. V soboto, ne> deljo, pondeljek in torek se bode predvajal velikanski film „Li Hsng, grozni*.' Ta drama se predvaja sedaj v Parizu^ na Dunaju in Berlinu z velikim uspe* bom in v razprodanih kinematografih/ V glavni vlogi nastopa največji kineški Igralec Tsin-hou. Film je francoskega iz o ra, tvrdke Pathe, krasno režiran in ima mnogo lepih slik. Vloge so vse V najboljših rokah. To veliko delo je nekaj novega, posebnega, polno senzacij in vrhuncev napetosti. Kineški umetniki, akrobati, in večje število kač povzdiguje to filmsko dramo do vrhunca napetosti in nudi obilo izprememb. V pondeljek svira umetniška godba. !(y?feira m umetnost. x Prazgodovinske sledi v Sloveniji. Grof Begouen, ki se je nedavno mudil v Mariboru in posetil tudi razne druge kraje, je v razgovoru s 'sotrudnikom »Agramer Tagblatta* opisal uspeh svojega raziskovanja predhistoričnih sledi v Sloveniji. Učeni tajnik mednarodnega antropološkega zavoda v Parizu je dejal: Ze v svojih predavanjih na tukajšnjem (zagrebškem) ljudskem vseučilišču sem izrazil začudenje, kako je mogoče d» v Sloveniji, ki je sicer tako bogata nj raznih špiljah in votlinah, dosedaj še m bila odkrita nobena sled prazgodo- klQ,,ure- -Baš.zaradi tesa sem sa podal v Slovenilo in vam lahko tako! SeTzal £ m°ie razjslfovanje imelo uspen. zal da nimam dovoli časa rt* neki «n?ii?d hr ra|ai'-Zvedel SV0)’ na^- V sledove x,U L]Ubliane sem odkrit nni?n ,človeške kulture v kameni dobi* Dolžnost me kliče nazaj v Pariz, kje? bom v najkrajšem času sklical medna-! rodni kongres in stavil predlog, da se prihodnje leto po načrtu preiščejo vse 'soilje v Slovenui. x Čitanka starih bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih del v prvi perijodi. Znani hrvatski raziskovalec naše stare zgodovine R. Strohal je izdal te dni v založbi Dragutina Stje-pana Schulhofa v Zagrebu pod gorenjim naslovom knjigo, obsegajočo 256 strani. Onim, ki se zanimajo za našo staro literaturo, to knjigo najtopleje priporočamo. i Schnitzler je vo „KoIo“ („Reigen‘), Id je povzročilo na Dunaju politično afero, so vprizorili dvakrat v Revolucijskem gledališču v Pragi. Vprizoritev je potekla povsem mirno. Nadaljnje predstave je policijska oblast prepovedala. x Speditersko-carinski vjesnlk. V Zagrebu je pričel izhajati pod gorenjin naslovom nov tednik, kot glasilo Saveza Jpeditera Jugoslavije. Vestnik bo prina-Isl vse v to stroko spadajo naredbe, odredbe, notice, članke, pojasnilo in obvestila ter ga radi tega priporočamo vsem interesirancem. Uredništvo in uprava se nahajata v Zagrebu. Mrazo-vičeva ulica št. 10, 2. nadstr., levo. Tel. 25-52. ! Šport _ : Športni klub »Korotan« vabi vse ljubitelje nogometnega športa k pristopu. Pred vsem pa vabi mlaldino, da se vpiše v klub kot naraščaj. Prijave sprejema, kapetan športnega, kluba g. A. Jurkovič na vežbališču v ljudskem vrtu vsak torek in četrtek ob 16. uri popoldan. : Naraščaj »Maribora" igra v nedeljo ob 15 uri z rezervo »Svobode*. Popoldan ob 10. uri tekmuje drugi naraščaj »Maribora* z drugim naraščajem »Ra pida*. : I. SSK »Maribor" igra v nedčljo 24. julija ob pol 17. uri proti slovenskemu športnemu klubu »Celje", ker je Cako-vački športni klup za nedeljo sklenjeno tekmo odpovedal. SK Celje stopi s tem letos prvič v resnejšo tekmo izven Celja ter zasluži vso pozornost. Gospodarstvo. Borza 21. julija. Zagreb: Berlin 212—213, Italija 730—733, London 578—583, NewYork 162—163,Pariz 1250—1254, Praga 209 50 do 210'25, Švica 2650—2700. Valute: Ameriški dolarji 15775—158, avstrijske krone 20—21*75, carski rublji 27—28-50, češko-slovaške krone 215—216, francoski franki 1150—0, napoleond. 526—527, nemške marke 216—218, romunski leji 0—228, souvereigni 600, ttalij. lire 0—722, turške lire 590. Dunaj: Ameriški dolarji 829—838, nemške marke 1038—1079, angleški funti 2975—2995, francoski franki 6535 do 6575, italijanske lire 3710—3730, Jugoslovanski dinarji 2012—2032, poljske marke 41—43, švicarski franki 13.712*50—13.762-50,češkos!ovaškekrone 1092—1098, madžarske krone 260-50 do 263‘50. C uri h: Berlin 7-85, New York 608, London 21‘80, Pariz 47*05, Milan 27*05, Praga 7;80, Budimpešta 1*85, Zagreb 3*75, Varšava 0*32, Dunaj 0*77, fvstrijske žigosane krone 0.80. g Obrtniški shod v Ljutomeru. Dne 17.' t. m. se je vršil v Ljutomeru obrtniški shod, kateremu je predsedoval načelnik trgovsko obrtniškega društva g. iVelnar. Na zborovanju so bile sprejete Bledeče resolucije: 1.) Protestira se proti nečuvenemu postopanju Avstrije, ki neprestano preprečuje zvezo Maribor—Radgona, ter poživlja beograjsko vlado, da napravi temu konec z vojaško zasedbo te proge. 2. Zahteva so Izgradnja proge Prekmurje—Ljutomer —Ormož ali Središče. 3. Okrajna bolniška blagajna, ki je bila svoječasno prestavljena v Gornjo Radgono, naj se premosti zopet v Ljutomer, ki je sedež okrajnega glavarstva. 4. Zahteva se iz- ! volitev kontrolnega odbora v centralni bolniški blagajni in. vseh njenih poslovalnicah. g Poštna hranilnica kraljevine SHS v Beogradu. Podpisana je uredim o poštnem, hranilnem in virmanskem prometu v naši' kraljevini. Po tej uredbi se otvarja v Beogradu poštna hranilnica kraljevine SHS, kateri bodo podrejeni vsi poštni in. čekovni uradi v državi. Ta zavod se bo bavil s hralni-mi, čekovnimi in virmanskimi, posli, z eskomptiranjem menic, z dajanjem po sojil itd. Najmanjša vloga more biti dinar. g Dohodki in trošarin in kolkov. Meseca junija 1921 znašajo dohodki od pristojbin in kolkov v celi državi 13,470.230 dinarjev, to je 8.644.22S dinarjev več, nego junija 1. 1. Dohodki, iz trošarin znašajo junija 18,505.3?*) dinarjev, t. j. za' 7,207.262 dinarjev več nego lani meseca junija. g Koliko zemlje je razdeljene po agrarni reformi. Po podatkih ministrstva za agrarno reformo se je dosedaj razdelilo v Vojvodini 247.000 oralov in na Hrvatskean in v Slavoniji 200.000 oralov, g Nova tovarna za sladkor. V Som-toru se je osnovala nova »tovarna, za sladkor d. d.« Osnovni kapital znaša 20 milijonov dinarjev, razdeljen na, 40.000 delnic po o00 dinarjev. Razen domačega kapitala je udeležen v tem podjetju tudi češki in avstrijski kapital. g Vinska kriza v okolici Šibenika. V okolici Šibenika se nahaja še okoli 100.000 hektolitrov vina, ki se ga dosedaj ni moglo ra^pečatL g Židovska banka L. Kolin in Co. v Zagrebu je propadla. Vzrok so ponesrečene špekulacije. Koliko je primanjkljaja., še ni dognano. g III. mednarodni kongres o svobodni trgovini se vrši od 1,3. do 16. septembra. v Amsterdamu. Kongresa se bodo udeležili zastopniki vseh narodov. Na zborovanju se bo razpravljalo o vprašanju, v kolikor zamore svobodna trgovina zopet spostaviti narodno in mednarodno ekonomsko blagostanje. g Graški velesejm se vrši od 24. sep-tambra do 2. oktobra v Gradcu. Razen drugih ugodnosti je avstrijsko ministrstvo odredilo, da se »nižajo obiskovalcem pristojbine za potni vizum na eno četrtino. Isitotako so znižane tovorne pristojbine za prevoz blaga, ki se razstavi na tem velesejmu. Natančnejša pojasnila daje nemškoavstrijski konzulat. g Letina v Avstriji. Vsled ugodnega vremena se setve ugodno razvijajo. Žetev zrelega žita se vrši nemoteno, ker so lepi in solnčni dnevi. Poljedeljski krogi upajo na dobro letino, tako glede množine, kakor kakovosti. g Znižanje cen madžarskega premoga. Iz Budimpešte se poroča, da so sklenili lastniki premogokopov na Madžarskem z ozirom 'na pocenitev Mala oznanila ! Prevzetje brivnice. Gospodična, spretna m za-neshiva prodajalka, izučena Špecerijske stroke, vešča, tudi nemškega jezika, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod „ Prodajalka". 1019 Lovska psica »Diana* je ušla v noči med 1«8. in 20. 1. 1024 2—1 m. Kratkodlaka, belosivkasta ------------------- z velikimi rujavkastimi lisami. Nosi kožnati ogrljak okoli vratu. Prijave proti nagradi: Prot Cotič ihtribor, Maistrova ulica 17-11. 1020 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Apainika v Studencih brivnico in jamčim u* snažno in higijenično postrežbo. Za obilen obisk se priporoča: ' Anton Ernešek, brivec/ Letna obleka, mali leseni kovček, vel ka raztezna miza in mala lesena ročna stiskalnica za sadte se proda. Naslov v upravniStvu. 1028 2-1 ! Enonadstropna vila t. sad-1 nim in zelenjadnim vrtom, tik železniške postaje se takoj po ugodni ceni proda. Naslov v opravi. 999 6—5 Brinjevec zajamiono pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležssiiarna Robert Diehi, Celje. 1023 12—1 Gurte za rolo trakovi In vrvlee za žaluzije, usnjate žoge In pnevmatike za nogomet pri 845 Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova e. 13. mmmummmm Pokvarjena in cikasta vina kupi tvrdka 1017 AntonTonejc in drug Maribor, Mlinska ni. 23. I Leseno pohlltuo §f Železna poHffno | Tapetniško pohištvo || dobro in po ceni v zalogi pohištva | Karol Preis, nflaribor * 217 10—6 Slomškov trg 6. fijff 'k Ceniki zastonj! Ceniki zastonj 1 Paromlln o Kani# pri Pesnici prevzame na mletje in izmenjavo vsakovrs*n3 zrnja. Zrnje se kupuje po dnevni ceni. 9-7* Štev. 792 Okrajni zastop v Mariboru razpisuj® okrajne ceste H. razreda Mal n a-V el k a Ploderšnica) v dolžini 3-3 km. ^ s0 Gradba se mora izvršiti točno po načrtih* ^ interesentom med S. in 12. uro dopoldan v ur0(. ^ prostorih okrajnega zastopa Koroška c e s ta vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpis1 8 ^ izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerin se iočno sestavi cela ponudba. . gn) V obče so obvezni za deloprejemnika vsi sp1 j in posamezni poboji za oddajo javnih del. . ^ Ponudbe ie vložiti zapečatene najpozneJ® 1. septembra 1921. i Priložiti jim je potrdilo o plačani 5% var* j cele ponudene svote. do* Varščina naj bodo vložne knjižice kakega mačega denarnega zavoda. ' . jo Z delom se prifne takoj, dovržif* J . 3 31. decembra 1921. t001 Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1®- Vladni komisar: Dr. Leskovar s, r. produkcijskih stroškov znižati cene industrijskemu premogu za 20 odstotkov. g Promet novčanic v Avstriji povišan. Avstroogrska banka je izdala pretekli teden za 1,860.000 K novih novča- j nic v promet, tako, da se nahaja skupno v prometu novčanic za skoraj 50 milijard kron. g Storniranje ruskih zaključkov v inozemstvu. Sovjetska vlada je stornirala vse zaključke v inozemstvu ter je izjavila, da plača konvencijonalne globe. Namesto teh naročil se bo upotrebil denar za nabavo živežnih potrebščin za stradajoče ruske pokrajine. g Izvoz iz Zedinjenih držav. Iz Washingtona poročajo, da je glasom ameriške trgovske bilance izvoz Zedinjenji držav za 2800 milijonov dolarjev večji kot uvoz. Glavni urednik: Radivoj Rebar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Pozor! Po^oJ4‘ V nedeljo, dne 24. julija 1921 v gostilni S k o* V Zgornji Kungoti VELIK VRTNI KONCERT- Domača izborna vina, mrzla in topla jedila na razp<^a^ Za obilen obisk se priporoča 1021 gostilnic^^ Ravnatelja išče lesna industrijska družba „SAVA“ v Ljublj3*11, Zahteva se strokovno in komercijelno izobra2^ v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. ^ nudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevki do 5. avgusta na ALOMA COMPANY d. z <>• LJUBLJANA, Kongresni trg 3. II soboto 23. julija osi na honcert »narodne godbe" v narodni dom! LasiniK in lzdajaien: .Konzorcij Tabor". ~~ Tiska; Marinorska liskama d. d.