Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo in uprav* ništvo je v Salendrovi ulici št. 6. Oglase se rakuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Frelih Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 11. j Naš podpredsednik f Franc K$av. Stare. | Uspeh vsake organizacije je odvisen v veliki meri cd voditeljev in posameznih i'unkcijonarjeu doličnoga' društva. Naša organizacija ima med vsemi gotovo skoro najtežje stališče in najhujši boj, ker je število nasprotnikov nasproti mata zelo močno, iz lega razloga je tudi v našem društvu težko dobili miož, ki bi bili pripravljeni vstopili na čelu društva, katero ima malo prijateljev, veliko sovražnikov, tudi malo priznanj, a zato trd boj na vse strani in to ne v zadnji vrsti z raznimi oblastmi. Tudi Pn‘o društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je imelo v odboru dolgoletnega odbornika in dosedanjega podpredsednika, ki ga moramo šteti med najbolj požrtvovalne člane in delavne voditelje našega društva. Na žalost pa smo v zadnjem letu opazovali, da mož nima več tistega trdnega zdravja in da mu ni dalio več nastopati s tistim mladeniškim ognjem, ki je bilo lastno morebiti samo njemu. Bolehal je dalj časa, a da bo ločitev prišla tako hitro in na'glomia, tega se mismo nadejali. Zato je njegova ločitev od nas prišla nepričakovano in mnogo prekmalu. Dne 14. oktobra 1926 je \ svoji hiši v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 12 po daljši bolezni umrl g. Franc Ksav. Stare, slik. mojster in hišni posestnik v Ljubljani. Pokojnik je bil eden najmarljivejših članov našega društva, celo vrsto let njegov odbornik in zadnja leta tudi podpredsednik. On se ni samo vestno udeleževal odborov sej, atapak tudi ob raznih deputaci-jah na merodajnih mestih, kakor tudi član stanovanjskega razsodišča z vso njemu lastno energijo zastopal interese hišnih posestnikov. Kako drastično je šibal na rtašib shodih krivice, ki jih jim prizadevajo najemniki in stanovanjski zakoni, je še vsem našim društvenikoni v spominu. Pridobil si je pa za naše društvo še posebno zaslugo s lem, da mu je ob izrednih potrebah radpvoljno priskočil na pomoč tor pri svojih prijateljih nabral denarnih prispevkov in tako omogočil marsikatero važno akcijo. Veličastnega pogreba se je udeležilo razveri velikega števila njegovih pr ijateljev iz vseli vrst našega občinstva, zlasti tudi odbor našega društva', ki je položil tudi venec na njegovo krsto. Društvo hišnih posestnikov bode tega izredno požrtvovalnega svojega člana in odbornika še dolgo zelo pogrešalo in mu ohranilo dolgotrajen spomin. Njegovo ostalo ženo pa’ naj tolaži zavest, da je ta udarec tudi za nas vse težak in da vsi posestniki sočustvujemo z njo. Njegovo delo in trud pa ne bo ostal brez uspeha in sadu. Slava spominu našega dobrega, a neustrašenega Franceta Stareta! Ljubljana, 22. novembra 1926. Novi stanovanjski zakon. V vseh naših stanovanjskih zakonih je vlada predvidevala razne načine in ukrepe, kako bi se preskrbela nova' stanovanja, pri lem pa bi država sama nič ali prav malo žrtvovala. Kakor v prejšnjih zakonih, ta'-ko se tudi v zadnjem ni izvršila niti ena točka predpisov za pridobitev novih stanovanj. Ko je pričet potekati rok veljavnosti prejšnjega stanovanjskega zakona, je vlada zopet segala po starem pripomočku in navadi ter stavila predlog za podaljšanje stanovanjskega zakona. Radi tega je minister socijalne politike že meseca junija predložil skupščini dopolnitve k stanovanjskemu zakonu, katere so vsaj v načrtu imele namen stanovanjsko vprašanje v najkrajšem času likvidirali. Vedeli smo v naprej, da vlada na podlagi raznih poročil ne bo dovolila', da bi 1. novembra letos na en mah prenehala vsaka zaščita najemnikov, temveč, da bo določila z d to neko, če tudi kratko prehodno dobo, po kateri bi potem nastopila popolna prostost pri razpolagi stanovanj. Med tem, ko se narodni poslanci na'vadno zelo malo brigajo zri razne vladne predloge, pa so pri vladnem načrtu o spremembi stano-vajskega zakona našli kar naenkrat veliko nevarnost za svoje volilce, ker s tem zakonom bo baje ogrožena po njih mnenju njih eksistenca. Brez tehtnega vzroka so zahtevali poslanci opozicije, da se ministrov predlog odkloni in podaljša jednostavno stari stanovanjski zakon za več let. Proti predloženemu načrtu so najbolj nastopili poslanci SDS stranke in seveda tudi poslanci Jugoslovanskega kluba. Res bi bilo dobro javnosti vedeti, s kako vnemo so zagovarjali podaljšanje nespreimienijenega stanovanjskega zakona poslanci samostojne demokratske stranke in to oba hrvatska poslanca te stranke, ki sta bila v odseku za izdelavo vladnega načrta o stanovanjskem zakonu. Poslanca! ljudske stranke gg. Vesenjak in Žebot sta se udeležila celo zborovanj najemnikov v Mariboru in ravno tako tudi poslanec dr. Pivko ter so vsi nastopili za zahteve najemnikov, ka'r pomeni delati proti našita interesom. Poslanec Žebot je celo hišni posestnik in bil odbornik društva hišnih posestnikov v Mariboru. Na nekem shodu je opravičeval celo ministra n. r. g. dr. Kulovca, da mi res, da bi bil pozdravil naš kongres v Ljubljani. To njegovo izjavo jemljemo na znanje in jo hočemo prilično upoštevati. Ce ne preje, pa vsaj pri prvih volitvah, ko bodo zopet boleli imeti glasove posestnikov im: jim pri tem obećali vse mogoče pridobitve. Pa mislijo si najbrže: Pri volitvah vse obljubiti, potem pa ničesar doseči, ka'r v polni meri velja za večino naših slovenskih poslancev. 0 tem žalostnem poglavju bomo še govorili. Ravno poslancem opozicije se imamo zahvaliti, dal skupščina ni zamogla vže meseca junija odobriti vladnega načrta o spremembah stanovanjskega zakona!. Njih namen je bil, da najemniki pridobe časa za Leto VI. agitacijo proti nameravanemu stanovanjskemu zakonu v jesenskem zasedanju Narodne skupščine. To se je faktično tudi zgodilo, ko se je na predlog nekega radi-čevskega poslanca' debata o stanovanjskem zakonu preložila do jeseni. Najemniki so na 4o začeli s shodi, agitacijo proti vladnemu načrtu in hoteli prejšnji zakon še poslabšali in odrekali vsake nove olajšave posestnikom. Tudi mi nismo počivali, kar je naravno in vsako novo zahtevo najemnikov s stvarnimi argumenti izpodnesli. Zopet so bili nekateri poslanci popolnoma na' strani najemnikov, a vladna večina je vztrajala pri ministrovem predlogu. Z zakoncmi nikakor nismo zadovoljni, vendar se pri danih razmerah ni dalo več doseči. Hišni posestniki pa naj pomislijo, kaj bi bil stanovanjski zakon, če naša organizacija ne bi bila delala in kak stanovanjski zakon bi se izdelal, če bi prišla' sedanja opozicija na vlado. Nekateri poslanci radičeve stranke so sicer skušali zakon precej poslabšati, toda radikalna stranka jih je v glavnih toč-kah odbila. Največ smo dosegli z novimi spremembami v temi, da stanovanjski zakon velja zaključno do 1. novembra 1927, s katerim dnevom preneha vsaka zaščita. To je izrecno navedeno v členu 1. in niti vlada ne imiore tega zakona podaljšati s kakim navadnim pooblastilom, temveč bi morala Skupščina sedanji zakon razveljaviti in napravili popolnoma novi zakon. Velika je bila nevarnost za nas, da se bo predlagani termin veljavnosti zakona raztegnil vsaj za pol leta, kar smo preprečili. •V členu 6. predlagamo predvojno najemnino v dinarjih se je opustilo in priznalo samo 8 kralno povišanje za stanovanje s 4. sobami. Pri vseh najemninah pa velja v prvi vrsti prosti sporazum med posest-nikonn in najemnikom. V tem členu pa je nadalje važno, da se je število zaščitenih najemnikov precej skrčilo. V prvi vrsti niso več zaščiteni trgovci in obrtniki, četudi nimajo nobenega pomočnika ali vajenca. Nadalje niso več zaščiteni uradniki in nameščenci večjih industrijskih podjetij; zaščiteni tudi niso bančni uradniki in uradniki drugih denarnih zavodov, ne glede na velikost njih plače. Nezaščiteni so tudi vsi zasebni uradniki ne glede na višino plače. Pomočniki, nameščenci trgovskih in manjših industrijskih podjetij so pa zaščiteni samo takra'i, če me presega skupni mesečni zaslužek vseh činov dotične rodbine, ki stanuje v skupnem stnovanju, 3000 Din. Ravno tako so zaščiteni vsi fizični delavci, če ne presega skupni mesečni zaslužek vseh članov skupne rodbine 3000 Din, ki so v skupnem stahevanju. Občinski uradniki in uslužbenci in drugih samoupravnih oblastev so zaščiteni samo takrat, če ne presegajo mesečni skupni dohodki cele družino v istem stanovanju čez 3500 Din. Državni uradniki so naravno zopet zaščiteni, ker je ravno radi njih država zopet podaljšala stan. zakon. Toda tudi pri njih je izjema' in sicer takrat, če imajo druge stalne in letne dohodke, kateri znesek presega letno 36.000 Din. Ako ima kak državni uslužbenec ženo in otroke, ki se v raznih službah in znašajo dohodki vseh teh oseb posebej 36.000 Din na leto ali če ima državni uslužbenec sam dohodke v tej visočini, potem tudi taki državni uslužbenci ne uživajo ugodnosti stan. «zakona. Napačna pa je razlaga’, da mora dotični najemnik imeti sam take postranske dohodke preko 36.000 Din. Nova pridobitev v zakonu je, da se stanovanj z v£č kakor 4 sobami ne sme več dodeljevati, temveč hišni gospodar lahko sam razpolaga s takim stanovanjem. V tem oziru je 'popolnoma napačno postopanje ljubljanskega, kakor tudi drugih stanovanjskih sodišč prve stopnje, ko so sta1-novanja s 5 sobami dodelili na ta način, da je eden najemnik dobil 4 sobe, peto sobo pa zopet drugi najemnik. Torej mesto enega najemnika, naj hišni gospodar dobi kar dva najemnika. Kako bodo ti uredili potem glede vodovoda, stranišča itd., zato se stanovanjsko sodišče ne zmeni in vse to -naj se zvrši zoper voljo hišnetra’ lastnika. Pa saj smo v naprej vedeli! Vsako točko bodo naši sodniki gotovo tako razlagali, da bo na škodo hišnim posestnikom in proti duhu dotičnega določila. Upaino, da bo višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu zavzelo nasprotno in popolnoma pravilno stališče in razveljavilo dotične dodelitve. Sicer pd hišni gospodar takim najemnikom poviša visoko najemnino in če je ne sprejmejo, jim lahko že sedaj stanovanje odpove za 1. november 1927. Premeščeni uradniki imajo pravico v dotičnem prebivališču do stanovanja še 6 mesecev, ki so bili razrešeni svojih dotedanjih dolžnosti. S tem se bo marsikatero stanovanje pravočasno izpraznilo in napravilo konec vsem zvijačam, ki so se v tem pogledu vršile. Popolnoma brez smisla pa je člen 4, da mora vsak najemnik v sta’ri zgradbi, ki spada pod omejitev, dotično stanovanje zapustiti v 3 mesecih in se preseliti v svojo hišo. Hišni posestniki kakor najemniki marajo do 1. decembra t. 1. prijaviti stanovanjskem sodišču prve stopnje, če imajo najemnike, ki imajo lastne hiše. Upamo pa, da stanovanjska sodišča! ne bodo izvajala tega za naše kraje in razmere popolnoma neprikladnoga določila. Nova! pridobitev pa je, da oni mali posestniki, ki imajo že dano na prosto razpolago eno stanovanje, dobe potom predloga pri rednem sodišču še oprostitev od omejitve tudi drugega stanovanja, ako nimajo mesečnih dohodkov več nego 2000 Din. Po dolgoletnem hudem boju smo končno posestniki dobili v čl. 8 določilo, da od 1. maja 1927 z izpraznjenim stanovanjem prosto razpolagalno. Nejasno pa je določilo, v koliko pridejo v poštev po tem času še državni uradniki, ki so premeščeni po službeni potrebi od 1. maja do 1. novembra 1927. Toda v poštev pridejo samo državni uradniki, ne pa tudi drugi nameščenci in tudi državni uradniki saipo takrat, če se jih premesti po službeni potrebi po 1. maju 1927. Vsi oni državni nameščenci in uradniki, ki so že sedaj premeščeni, a nimajo še stanovanja, so 1. maja 1927 izključeni od dodelitve in bodo dobili stanovanja samo takrat, če jih bo hišni gospodar prostovoljno sprejel. Med vsemi novimi določili pa je najvažnejši čl. 9, da imajo hišni gospodarji pravico do dne 1. oktobra 1927 odpovedati vsem takimi najemnikom, s katerim se hišni lastnik ni pogodil za najemnino od dne 1. novemlbra 1927. Kje se te odpovedi vrše in kako jih je napraviti, o tem bodemo poročali prihodnjič. To so najbistvenejša določila sprememb novega stanovanjskega zakona, ki vsekakor pomenijo likvidacijo in prenehanje stanovanjske zaščite. Vže danes opozarjamo vse hišne posestnike, da se bodo strogo držali naših navodil in pri poviša- nju najemnin ne bodo šli nikakor preko dopustne meje, ki jo bo določila naša organizacija. Na nas samih je sedaj, da pokažemo vladi, kakor tudi vsem najetim in nenajetim demagogom, da ni potreba prav nobene stanovanjske zaščite in da bo s prenehanjem teh izjemnih zakonov naenkrat na razpolago več stanovanj. Seveda1 se bodo morali marsikateri najemniki v svojih zahtevah omejiti in se izbrati svojim dohodkom primerno stanovanje, pri tem pa tudi malo popustiti v svoji preširnosti in mogočnosti napram svojim stanodajalcem. Kavno tako s-mio pa prepričani, da se nobena našd vlada ne bo več odločila pod kako pretvezo stanovanjski zakon obnp-vti. Dolžnost hišnih posestnikov pa je, da se še tesneje oklenejo naše organizacije, ki bo vedno čuječa in znala! preprečiti, če bi pri sprememibi sedanje vlade kaka politična stranka imela zopet veselje posestnikom jemati pravice, ogrožati njih eksistenco in la'stnino. Skupna delavnost srednjeevropskih hišnih posestnikov. Kongres »Svojine« v Ljubljani dne 7. in 8. septembra 1926, kakor tudi zadnje zborovanje nemško-avstrijskih posestnikov v Grazu v času od 7. do 10. oktobra 1926 je donosio hišnim posestnikom velik taktični uspeh. Naša* dolžnost je, da hišne posestnike seznanimo o najnovejši akciji v zaščito naše lastnine in razširitev naše organizacije v vsej srednji Evropi. Najbolj nas veseli to, da je bil temelj za! to važno skupno delavnost položen ravno na našem kongresu v Ljubljani in da jo torej naše mesto ono, od koder se je razširila misel po potrebi večje skupnosti vseh hišnih posestnikov v Evropi. Vsi posestniki čutimo, da naša stvat ne napreduje tako hitro, kakor bi mi hoteli, da pa v drugih državah hišni posestniki čutijo boj za svoj stan še težje, kakor pri na’s. Največji nasprotniki hišnih posestnikov sta dve internacijonali, druga in tretja, t. j. boljševizemi. Razni politični demagogi skušajo na razne načine prebiti kapitalistične fironte in ko so končno uvideli, dd so hišni posestniki ona fronta, ki bi se jo dalo najlažje predreti so vso svojo borbo namerili proti njim. Politika nasproti hišnim posestnikom se je pokazala kot izvrstno sredstvo, da se kapitalistične stranke med seboj razbijejo, razprše in da se ru-deči politikarji ojačajo na račun meščanskih strank, kakor se je to zgodilo na Dunaju, kjer hoče socijaldemokratična večina pokupiti vse hiše za bagteljne svote. Ta mednarodna zveza, ki je iz demagoških razlogov pridobila na svojo stran tudi razne državne upraVe in deloma tudi razne meščanske stranke, ki so napravile potem razne stan. zakone, kateri pa so bili najbolje sredstvo zd boljševizovanje ceje Evrope, je dovedlo male hišne posestnike do tega, da so pričeli misliti tudi za svojo mednarodno organizacijo. Prvi korak v tem pogledu je bil, da smo leta 1994 pristopili k Union internacionale de la propriete batie u Parizu«, katera je bila osnovana po vojni v Parizu in v kateri so zastopane danes zveze iz 42 držav vsega sveta. Toda’ ta organizacija je pokazala, da je treba še ožjo organizacijo v srednji Evropi, ki se bo v prvi vrsti borila proti komunistofn za svojo lastnino. Medtem je situateija postala najkritič-nejša za hišne posestnike v Srednji Evropi, kjer je infiltracija boljševiških idej po ne-posrednjem udarcu ruskega boljševizma najmočnejša in ker so srednje evropske države izdajale najstrožje sta'n. zakone, kar pomeni najboljše sredstvo za boljševizira-nje javnega mnenja in najširših slojev v državi. To razpoloženje je dobilo izraža prvikrat na kongresu »Svojine« dne 7. in 8. septembra v Ljubljani, kjer se je povodom predhodnje konference z delgäti avstrijskih posestnikov, posebno z agilnim dr. Trnkom iz Dunaja sprejela med drugimi resolucija: da zavaruje hišne in zemljiške posestnike pred nadaljnimi atentati na njih privatne lastnino, poživlja kongres vse posestnike držav v srednji Evropi, da v okvirju obstoječe internacionalne zveze v Parizu ustanovijo permanentno delovno enoto, ki ji bode namen, da se z internacionalno pomočjo postavi na’sproti velikemu valu komunističnih idej, ki se širijo od vzhoda. Veliko zadovoljstvo nam je, da je seme, ki smo ga položili v naši državi na kongresu v Ljubljani, v kratkem tako lepo vzklilo, da zamoremo od njega v kratkem pričakovati lepega ploda. Radi tega nismo nikakor zainogli opustiti, da ne bi na zborovanju avstrijskih hišnih posestnikov v času od 7. do 10. oktobra 1926 v Grazu ne nadaljevali v Ljubljani pričetega dela. Radi tega so odšli na ta kongres iz naše držaVe: g. Juraj pl. Čač-kovič, častni predsednik našega Glavnega Saveza; prvi podpredsednik Glavn. Saveza Ivah Frelih iz Ljubljane in dr. Ivo Pilar, odbornik tega Saveza1 in pravni zastopnik zagrebške organizacije ter dr. Safer iz Zagreba kot reprezentant za zidanje malih stanovanj. V G razu smo se takoj sestali zastopniki iz tujih držav in vzeli v pretres ljubljansko resolucijo. Glavni referat o tenr je imel odvetnik dr. Kohhna’nn iz Dresden-a, nadalje dr. Frank iz Berlina kot zastopnik Pruske zveze; A. Kaulfers iz Reichenberga kot zastopnik Čehoslovaške in dr. Trnka iz Dunaja kot zastopnik Nemško-aVstrijskih posestnikov. Ta konferenca pretresla je temeljno idejo ustanovitve eno skupne delovnosti vseh organizacij hišnih posestnikov v srednji Evropi, odobrila in sprejela smernice za delo, odredila! svoje odnošaje napram veliki Union internacionale (itd.)' v Parizu, sklenivši, da hoče še v nadalje brezpogojno ostati v okvirju te velike organiza-čije, jo v vsakem pogledu podpirati in z njo skupno delovati ter se je končno odredil delokrog nove organizacije za bližnjo prihodnost. O tem je izdan skupni komu-nikje v nemškem jeziku, ki se v slovenščini glasi sledeče: Ustanovitev skupne delavnosti vseh srednjeevropskih zvez društev hišnih in zemljiških posestnikov. Dne 8. septembra 1926 sprejeta j® bila na kongresu Glavnega Saveza SHS društev hišnih in zemljiških posestnikov resolucija, kakor smo jo spredaj priobčili. Na podlagi zaključka te resolucije se je vršila v Grazu v čateu od 7. do 10. oktobra 1926 konferenca, ki je pod pritiskom trajnega poslabšanja, situacije _privtne lastnine v Evropi ustanovilo internacionalno delavno skupno organizacijo, ki sedaj obstoji iz: 1. Centralne zveze nemških hišnih in zemljiških posestnikov (Zentralverband deutscher Haus und Grundbezitzervereine) zastopane po svojih dveh največjih zvezah, t. j. po pruski zvezi v Berlinu po gen. tajniku dr. Franku iz Berlina in po zvezi Saških hišnih in zemljiških posestnikov po predsedniku dr. Kohlmannu, odvetniku v Dresdenu. 2. Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov držaVe SHS, zastopane po častnem predsedniku pl. Čačko-viču, prvem podpredsedniku Ivanu Frelihu iz Ljubljane in odborniku dr. Ivo Pilarju iz Zagreba. 3. Državne zveze nemških hišnih posestnikov v Čehoslovaški, zastopane po dr. Marešu iz Ustja in A. Kaulfersu in Reichen-bergu. 4. Državne zveze avstrijskih hišnih in zemljiških posestnikov na Dunaju, zastopane po predsedniku Moisslu iz Dunaja in podpredsedniku Schrattu iz Badna. 5. K tej skupni delovni zvezi sta nadalje pristopili zvezi hišnih posestnikov iz Švice in Poljskega. Ta delovna skupnost ima nalogo, da vrši sledeče zadeve: •d) da medsebojno pravočasno informira člane o vsili važnih korakih udruženih zvez; b) da vzajemno obvešča svoje člane o vseh vprašanjih davčnega, kakor stanovanjskega prava, kakor tudi zaščite privatne lastnine ter da'pri tem daje primerne nasvete; c) da člani obvezno izmenjujejo svoje časopise, kakor tudi druge literarne izvode; d) da skupno sodelujejo pri priredbah posa'meznih zvez; e) da se medsebojno podpirajo v novinstvu (časopisju); f) da vzajemno izveščajo o važnih zakonodajnih namerah in predlogih v posameznih državah; g) dd prirejajo skupne izjave. Navedeni zastopniki so ob enem imenovani za korespondujoče čkine navedene delavne skupnost, ki so tudi prevzeli izvršitev navedenih nalog za svoje Zveze. Kot središče za medsebojno dopisovanje je določen predsednik saksonskih hišnih in zemljiških posestnikov v Dresdenu. Ta delovna' skupnost stavila se je v dolžnost, da brez odloga pristopi k nadalj-ni spopolnitvi te delovne skupnosti s pridobivanjem novih članov. Ta sklep se obenem naznani brezpogojno navedeni zvezi v Parizu. Iz priobčenega delokroga se vidi, da je vse potrebno preskrbljeno, da se skupno delo ne bo moglo ovirati in da se bodo zamogle v redu vršiti dolžnosti. Stvar je postavljena na realno podlago, in posestniki smejo pričakovati, da se bo s solidarnim mednarodnim delom ojaciTa njih situacija. In to je v borbi z velikim® internaci-jonalnim neprijateljem edina garancija za uspeh v borbi. Kot dober znak za nadalj-nost še omenimo, da so že češke in madžarske zveze objavile, da' pristopijo k tej zvezi. To smo priobčili radi tega obširneje, da naši člani vidijo kako naša organizacija stremi v teh težkih ča'sih, da zmaga naša pravična stvar. Spremembe stanovanl. zakona. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov im Slovencev v ČXV. redni seji, ki jo je imela dne 19. oktobra 1926. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925.,* * ki se glasi: Člen 1. Prvi odstavek člena 1. zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925. se izpreminja ter se glasi: Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih zgradbah se omejuje z odredbami tega zakona zaključno za čas do dne 1. novembra 1927. Člen 2. V točki 7.) člena 2. v četrti vrsti se črtajo besede: »niti druge imovine niti«. Točki 9.) se dodaj nov odstavek, ki se gla'si: * Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata! i Sloveriaca z dne 27. oktobra 1926., št- 244. (LXI.—1926.) — Zakon o stanova-njih z dne 15. maja 1925. glej v Uradnem listu z dne 23. maja 1995., št 161/46 in z