ZGODOVINA ZA VSE 95 BorutBatagelj h QU O IZVORU BLOŠKIH SMUČI Vprašanje izvora bloških smuči ni novo. Z njim se je ukvarjalo že nekaj poznavalcev smu- čarske zgodovine pri nas in na tujem. Sintetično bom poskušal predstaviti nekaj mnenj in dodal malce svojega. Že na začetku pa bi rad poudaril, da konkretnega, historičnega vira o izvoru bloš- kih smuči ni in se je vpričo tega moč upirati le na pomožne, primerjalne metode! Skozi besedilo bom uporabljal le naziv bloš- ke smuči (-smučanje) vedoč, da smučanje ni bi- lo omejeno zgolj na Bloško planoto, ampak tudi na Vidovske hribe in njih soseščino na Notranj- skem in Dolenjskem. Teorija, ki je med raziskovalci bloškega smu- čanja danes najbolj priznana in bolj kot druge argumentirana, je teorija, ki govori, da je bloško smučanje staroslovanska dediščina. Pred tem pa bom na kratko povzel še nekaj drugih teorij, ki sodobne kritike niso preživele, pripomogle pa so veliko k boljšemu poznavanju in razisko- vanju bloškega smučanja.1 Šved K. B. Wiklund je sprva resno domneval, da so smuči na Bloke zanesli vojaki, ki so prišli v stik s švedsko vojsko v času tridesetletne vojne. To je sklepal glede na prvi opis bloškega smuča- nja (Valvasor, 1689), po katerem domneva, da se je smučanje moglo razviti v prvi polovici 17. stoletja. Posebni vojaški švedski odredi na smu- čeh so res že pred tem sodelovali v vojni proti Rusiji, vendar dejanskih poročil o rabi smuči in o stikih s smučarskimi oddelki med leti 1618- 1648 ni. Težko bi tudi domnevali, da so Bloča- nje v tako kratkem času dosegli tolikšno smuš- ko izurjenost kot jo opisuje Valvasor. Glavni ar- gument, ki je spremenil mnenje tudi Wiklundu pa je bil posledica odkritja starosti in razširjeno- sti južnega smuškega tipa, kamor po Zetterste- nu sodijo bloške smuči. Verjetnejša, a tudi že ovržena je hipoteza, po kateri naj bi ruske smuči južnega tipa v naše kra- je vpeljal znani vipavski diplomat Žiga Herber- stein. Med drugim je Herberstein v prvi polovi- ci 16. stoletja potoval tudi po Rusiji in v nemški izdaji potopisa "Moscouia der Hauptstat in Reis- sen" (1557) jasno opisuje takšen tip smuči. A. Zettersten v razpravi o južnem tipu smuči ome- nja, da je takšen tip moč najti tudi na Kranjskem in da jih je tja vpeljal baje Herberstein. Podob- nega mnenja je bil (v začetku) tudi nemški športni pisatelj C. J. Luther. Tudi pri nas se je v tej povezavi porodila ideja A. Gabru.2 V članku najdemo tudi slikovno gradivo. Upodobitev smučarjev, objavljena v Herbersteinovem poto- pisu, naj bi nastala po spominu na naše smučar- je, ki so bili avtorju bolj živo pred očmi kot ru- ski. Tovrstne domneve se upirajo tudi na bloške smuči z železnimi klamfami, ki so res podobne ruskim z lesenimi robniki za stremena. Takšen prehod iz lesenih robnikov na klamfe je čisto mogoč in zelo verjeten, vendar pa se ob tem od- pira vprašanje v zvezi s starejšim tipom bloške- ga stremena, t.j. z nastankom smuči s štirimi navpičnimi okroglastimi in podolgastimi luk- njami. Valvasor in Francisci sta Herbersteinove zapiske poznala in gotovo bi kaj vedela tudi o njegovi domnevni smučarski agitaciji. Herber- steinu je bil tak posel najbrž tuj, sporni so njego- vi stiki z domovino in končno, s popularizacijo smuči bi najbrž začel kje bliže dvora. Pravtako je ovržena domneva, da bi smuči k nam uvedel Lu- ka Dobrepoljski, mož iz njegovega spremstva. V času med vojnama je bila med našimi in tuji- mi raziskovalci zelo aktualna teorija o samoni- klem nastanku bloških smuči. Na bloških smu- čeh namreč najdemo posamezne, verjetno sa- monikle iznajdbe, ki se tičejo stremen. Prof. A. Melik (Posavska Slovenija, 1959) domneva, da so bloške smuči nastale avtohtono iz krajevnih vzrokov in potreb. Čim preprostejša je iznajdba, tem večja je možnost, da je v različnih časih in krajih samoniklega izvora. Vendar zelo težko bi namreč sklepal, da se je takšna, po moje še ved- no nič kaj enostavna priprava, porodila v glavi bloškega kmeta. Pa brez zamere Bločanje. Tako bi mogle smuči na našem ozemlju nastati že v predantičnem času. Če si smem na tem mestu privoščiti malce ironije, bi to danes utegnilo biti zelo aktualno za nekatere "zgodovinarje" in nji- hove domneve o izvoru Slovencev. Eden od pionirjev modernega smučarstva na Sloven- skem, E. H. Schollmayer je mnenja, da je lahko avtohtoni element povezan s kulturo lesne, do- ' Posamezne teorije okvirno povzemam po Boris Orel, uloške smuči, SAZU, Ljubljana 1964. 2 Ante Gaber, Čez 400 let za sledjo naših smuči, Sloven- ski narod, št. 76, 1931. VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE mače obrti, suhe robe. V knjigi "Auf Schneesc- huhen"3 iz leta 1893 jasno zapiše, da se je smu- čanje na Kranjskem "aus sich selbst entwickelt hat". Vendar pa je lahko razpravljanje o avtohto- nosti določenega predmeta zelo problematič- no. Razvoj smuči in predvsem stremena je, gle- de na to, da gre za zaključeno geografsko celo- to, ki ni imela stikov z oddaljenimi smučarskimi področji, gotovo šel po svoji, samonikli poti. Ta pot je po mojem jasno vidna preko najbrž pr- votnega stremena s štirimi luknjicami do upora- be stremena z železnimi klamfami. Ideja smuči pa najverjetneje ni samonikla. Teorija o avtoh- tonosti je bila smiselna le v času, ko še niso bila znana dejstva, ki nam kažejo na zgodovinsko zvezo s severovzhodnimi območji. Takšnega mnenja sta tudi B. Orel in S. Guček, po katerih krajše povzemam tudi glavne argu- mente, ki govorijo o staroslovanskem izvoru bloških smuči. S. Guček4 omenja, da je Badjura že 1.1934 na- pisal, da so "bloške smučke potomci ruskih smuči". Na to se je Badjura oprl, ko je 1. 1917 v vojaški smuški tvornici v Beljaku zagledal par bloškim zelo podobnih smuči, izhajajočih iz ne- kega guvernementa jugozahodno pod Uralom. Bloške smuči so po svoji sestavni osnovi še najbolj podobne smučem južnega tipa na seve- rovzhodu, a hkrati kažejo v starejših stremenih značilnosti arktičnega tipa. Zaradi te podobno- sti je najverjetneje, da so smuči na to področje zanesli Slovani okoli leta 600. Bloške smuči so kulturni element in po prenosu kulturnega imetja so se smuči na bloškem ozemlju ohranile zato, ker so bili zanje tu izpolnjeni geografski, klimatski in tudi psihološki elementi. Zgodovinsko zvezo lahko opremo tudi na običaj pustnega drsanja in sankanja, ki ga poleg Rusov, baltskih narodov in Fincev poznajo med Slovani samo Slovenci na bloško-vidovskem ozemlju. Vpričo zaprtosti področja in nemobilnosti tamkajšnjega prebivalstva se je lotil Orel tudi -* E. H. SchoUinayer, Auf Schneeschuhen, Ein Handbuch für Forstleute, fäger und Touristen, Celovec 1893, str. 20. - Schollmayer je izrednega pomena, saj se je s svoji- mi smučarskimi prizadevanji vpisal med pionirje mo- dernega smučanja v srednji Evropi. 4 Svelozar Guček, Slovenija, zibelka smučanja v srednji Evropi, Kmečki glas, Ljubljana 1989. antropološkega kriterija na podlagi poročila o razširjenosti krvnih skupin. Zaznavna je poviša- na frekvenca gena B, ki s pridržkom podpira slovansko teorijo. Tovrstne dokaze je treba je- mati z rezervo, tega se Orel tudi zaveda in pou- darja, da krvna distribucija na Blokah le posred- no podpira domnevo o izvoru bloških smuči. Velikega pomena pri oceni domneve o staro- slovanskem izvoru bloških smuči pa so smuči iz Like- rtve. Rtve so po sestavni osnovi, stremenih in predvsem nazivu nesporno staroslovanska zapuščina in imajo tako velik pomen za bloško smuško kulturo. Rtve so zelo podobne bloškim smučem in kot take pričajo tudi zanje za staro- slovanski izvor. Podobnost v imenu s Herber- steinovimi artami, ki jih opisuje v ruskem poto- pisu, najbrž ni naključna. Tudi tipičen slovenski izraz smuči (prvotno v pomenu: smuči in sani) je najverjetneje staro- slovanski naziv, ki je bil omejen le na določene rodove v prvotni slovanski skupnosti. Podobno kot naziv rta se je tak lahko razvil samo v od- maknjeni ljudski smuški kulturi. Po mnenju prof. Bezlaja je slovenski besedni zaklad najbli- že govoru kolonizacijskih območij Pskova, Novgoroda in Oloneca v severni Rusiji, od ko- der izvira tudi naziv smycok v pomenu sani. V širšem vidiku je pomembno dejstvo tudi to, da Slovenci s širjenjem modernega smučanja ni- smo prevzeli splošno razširjenega norveškega izraza ski, kar je značilno za ostale pomembne evropske jezike, ampak se je utemeljitelj slo- venskega smuškega izrazoslovja R. Badjura oprl na starejše, bloško izročilo. Prvi opis bloškega smučanja sega v leto 1689, ko J. V. Valvasor izčrpno opiše uporabo smuči med kranjskimi kmeti. Smuči imajo že takrat vi- sok uporabnostni nivo in kmetje poleg hoje po ravnem že obvladujejo strmine s pomočjo pri- merne tehnike. Iz opisa smemo sklepati na dalj- šo kontinuiteto uporabe smuči že daleč pred Valvasorjem. Na veliko pomembnost tega opisa priča tudi dejstvo, da do leta 1845 ni odmevnej- šega poročila. V Kmetijskih in rokodelskih novi- cah avtor J. Beve - Podgrivarski5 v prvem tovrst- nem opisu v slovenščini uporabi naziv smeče- smuči. Opis v Novicah in kasnejši opisi, od 30. let tudi tujih raziskovalcev, kažejo na nespreme- 5 Podgrivarski - (Beve), Huda zima na Blokah in raba smečev, Novice 1845, str. 62/63 in 66/67. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 njeno rabo smuči, ki se kot takšne ohranijo do leta 1942, ko italijanske okupacijske oblasti z odlokom prepovejo rabo smuči in tako prepre- čijo hitrejšo mobilnost fašističnemu uporu. Kmetje so smuči pred izročitvijo Italijanom raje pokurili, tako da so danes originalne bloške smuči prava redkost. Glede na to, da posamezna področja v srednji in jugovzhodni Evropi niso imela tako natanč- nih opisovalcev kot je bil Valvasor, se mi ponuja drzna misel o posameznih {slovanskih) smučar- skih otočkih v srednji in jugovzhodni Evropi. Podobno kot na Blokah zasledimo kasnejše opi- se ljudskega smučanja tudi drugje. Podobno kot Bloke so tudi to odmaknjena področja z os- tro klimo, ki so že kot taka pa tudi po značilni zaprti mentaliteti, ostala starejšim opisovalcem neprijazna, tuja in nezanimiva. S tem bi rad po- trdil tezo, ki sicer že nekaj časa velja, da bloško smučanje izven dežel severne in severovzhod- ne Evrope ni edini takšen pojav do širjenja mo- dernega smučanja, je pa gotovo območje z naj- višjo smuško kulturo. Na slovenskem območju poznamo po opisih še eno tako področje predmodernega ljudske- ga smučanja, namreč Pohorje. Pohorsko ljud- sko smučanje je obdelala T. Urbas. Pričujoči tipi smuči mi dajejo vtis modernejšega tipa smuči. Starejših opisov pohorskega ljudskega smuča- nja ni in proti letu 1900 postaja vse bolj očitno, da je posledica novega, alpskega smučarskega gibanja. Orel kratko izraža domnevo še o enem more- bitnem ljudskem območju smučanja, za katere- ga pa nima dovolj podatkov, t.j. Vojskarska pla- nota. Na tem mestu pa lahko zatrdim, da to po- dročje nima ljudskega smuškega značaja, am- pak je plod širjenja modernega smučanja iz Do- la na Trnovski planoti ob koncu 19. stoletja. V dosedanjem smučarskem zgodovinopisju velja, da se smučanje od tam ni širilo, vendar pa so moje ugotovitve nasprotno utemeljene.6 Na tem mestu bi rad opozoril na bistveno raz- liko med pojavom ljudskega smučanja, ki ga tu tudi obravnavam in je bistveno starejše in pre- prostejše od pojava modernega smučanja s konca prejšnjega stoletja, ki se je z modernejšo 6 O tem sem več pisal v članku Prispevek • boljšemu poz- navanju smučarstva na Dolu, v: Borut in Marjan Bata- gelj, Smučanje po starem. opremo širilo najprej preko Norveške in je ka- sneje preko osrednjih alpskih dežel tudi opojilo cel planet. Domnevo o otočkih pa težko zanika smuča- nje v okolici Gospića, v Liki, ki je bilo odkrito dokaj pozno, šele po izidu XIX. dela "Rječnika hrvatskog ili srpskog jezika", Zagreb 1955, ob pojasnilu besede "rtve". Pri geslu gre nedvom- no za opis ljudskih smuči. Materialno sta ohra- njena dva para smuči iz Divosela, ki kažeta zna- čilnosti "ruskih" smuči, •• bolj nedvomen pa je naziv rtva, ki je v zelo tesnem etimološkem in pomenskem sorodstvu s staroruskim imenom rta. Tako gotovo ne gre za novotarijo, ki bi dobi- la staroslovanski izraz. Smuči so verjetno uporabljali za hojo tudi v zahodni Makedoniji. V krajšem članku v Narod- ni starini (1938) dr.Filipović piše o rabi krajših smuči s pomočjo katerih se je mogoče zelo hi- tro premikati. V korespondenci z dr. Orlom Fili- povič zatrjuje, da gre gotovo za ljudske smuči pred modernimi, vedel je tudi za njihovo ljud- sko ime, a ga je žal pozabil. Etnološki muzej v Skopju o rabi takih smuči nič ne ve. Podobno nerešeno vprašanje so tudi smuči v Črni gori, kjer pa poznajo ljudski naziv za smu- či- klizin o obstoju ljudskega smučanja lahko le sklepamo. Kmetje smuči sicer uporabljajo, mož- no pa je tudi, da je smučanje tja zanesel norveš- ki stotnik Angeli, ko je 1893 na smučeh prekora- čil Črno goro in z njimi tudi seznanil dvor na Cetinju. Tako poroča C. J. Luther. Domneva je verjetna, vendar sklepam, da bi potemtakem smuči dobile najbrž tuj in ne slovanski izraz. O modernem ali ljudskem tipu smuči lahko zopet le ugibamo. Domneva o otočkih je gotovo premalo argu- mentirana in ranljiva, vendar se mi kot takšna postavlja ob dejstvu, da je skoraj nemogoče po- vezati posamezna področja za katera je izpriča- no smučanje v predmoderni smuški dobi. Neposrednih kontaktov med posameznimi področji ni najti in nanje lahko naletimo le v pra- domovini Slovanov. Domnevamo, da so Slovani v pradomovini smuči poznali in so jih po razseli- tvi začeli uporabljati le na naselitvenih področjih z dolgimi zimami in globoko snežno odejo. Nekateri takšni otočki so se ohranili do pro- dora modernih smuči in so bili kot takšni tudi VSE ZA ZGODOVINO 98 ZGODOVINA ZA VSE opisani, drugi pač ne in so šli v pozabo. Mogoče bi bilo raziskovanja vredno usmeriti na področ- je gorate Bosne, Srbije, Bolgarije... Ne bi pa rad izključil možnosti, da je šlo v negotovih, nereše- nih primerih za zamenjavo, oziroma za upora- bo bolj razširjenih krpelj. Zelo zanimiv je v tem pogledu zapis G. U. A. Vietha v njegovi "Enzyklopödie der Leibes- übungen" iz leta 1794, v katerem ob omembi smuči pri Laponcih zapiše, da so tudi v Tirolskih Alpah v rabi takšne smuči! Najbrž pa tu ne gre za novi otoček, čeprav se kar sam ponuja. Prof. E. Mehi7 je mnenja, da gre ali za zamenjavo s Kranjsko ali s krpljami. Vieth, še bolj pa njegov sodobnik GutsMuths (1759-1839), sta storila ze- lo veliko in resno poskušala širiti uporabno smučanje, vendar brez znanih uspehov. Pravta- ko bi težko kamorkoli uvrstili smuči švicarske- ga smučarskega pionirja C. Inselina z njegovi- mi, po izgledu precej starejšimi smučmi. Te predmoderne smuči so skupaj z Inselinom do- kumentirane na fotografiji. Smuči niti po di- menzijah, niti po stremenu ne ustrezajo dolgim, vitkim norveškim smučem ob koncu 19. stolet- ja, s katerimi je Inselin prvi smučal v Švici. Naj- verjetneje gre za pomoto in je fotografija nasta- la kasneje in kje drugje. Na koncu pa bi rad predstavil še misel o nam najbližjem poznoantičnem opisovalcu smuči oziroma njihove uporabe, Pavlu Diakonu, ki se ob koncu 8. stoletja v svojem najvažnejšem delu Zgodovina Langobardov dotika tudi tega po- dročja.8 Nihče od raziskovalcev pa tega momen- ta še ni upošteval, oziroma se ga sploh lotil. Langobardi (Vinili) so germansko pleme, ki izvira iz "smučarske" južne Skandinavije (po- dročje južnega smuškega tipa!), poznali so torej smuči pa še na slovenskem ozemlju so bili pri- sotni. Zato mi je pred časom po glavi rojila izvir- na misel o mogoči njihovi bloški smučarski so- krivdi. Langobardi so se preselili v Panonijo in tu segali na slovensko območje nekje do južne Štajerske, preden so se 568 preselili najverjetne- je skozi Vipavsko dolino v Italijo. Langobardi so se po izročilu na pot odpravili ob Veliki noči in so pred zimo najbrž že bili v Italiji, vendar ob dejstvu, da so takrat seleča se plemena potovala v skupinah, bi se lahko zgodilo, da bi kaka sku- pinica zašla na Bloke in tam pričela "dričati". Sklepati je mogoče marsikaj in tezo o lango- bardskih smučeh tudi nadalje razvijati. Mogoče pa so Slovani, ki so takrat že prodirali po sloven- skem ozemlju in so smuči poznali, langobard- ske smuči prevzeli in jim dali tudi ime? Sploh bi bilo na marsikatero vprašanje iskati odgovor v pojavu etnogeneze. Takratno zelo burno ob- dobje je lahko prineslo marsikaj, vendar direkt- nejših indicev za to niti ne gre iskati. Poudaril bi tudi rad, da direktnega opisa rabe smuči med Langobardi ni, so jih pa ti v svoji pr- votni pokrajini poznali. Opis rabe smuči se na- naša na divje pleme Skritobinov, ki odpirajo več drugih vprašanj. Kot pravi historiograf se je Pa- vel že opiral na vrsto virov. Pavel Diakon je opis tega plemena najverjetneje črpal iz Prokopija, ki severno pleme imenuje Skrithifinoi. Naziv je verjetno germanska skovanka za nekakšne dr- salce na snegu. To ime bi se kasneje lahko spre- menilo v germansko poimenovanje za narod Fincev, ki sebe sicer drugače imenuje. Domneva o langobardskih smučeh je nova in takšna kristalizira pogled na izvor bloških smu- či še iz ene strani in tako je s tem moj namen dosežen. Tej hipotezi dajem možnost, nikakor pa ji ne dajem prvenstvene vloge. Za ekskurz med Langobarde pa sem se odločil še iz drugega razloga. Pavel Diakon v 1< knjigi, 5. odstavek, ob opisu pokrajine in divjega ple- mena Skritobinov jasno opiše njihovo praktič- no rabo smuči pri lovu. Problem pri tem pa na- stopi, ko v slovenskem prevodu tega ne more- mo razbrati, ker je stavek napačno preveden. V latinskem izvirniku gre razbrati, da ne gre za po- bijanje divjih živali z loku podobnim kosom le- sa, ampak nekako za to, da v naskoku s pomoč- jo zakrivljenega kosa lesa, podobnega loku, sle- dijo(!) divje živali.9 Ta krajši del je manj pomemben glede na ce- lotno vrednost Pavlove Zgodovine in gotovo ne dvomim v prevajalsko znanje pomembnih mož, ki so pri prevodu sodelovali (F. Bradač, B. Gra- fenauer in K. Gantar). Poudaril pa bi rad, da je uporaba smuči v zgodovini in sploh smučarska zgodovina kot del splošne, "totalne" zgodovine danes veliko premalo poznana in gotovo po- trebna večje pozornosti. 7 E Mehl, Grundriß der Weltgeschichte des Schifahrern, Stuttgart 1967. 8 Pavel Diakon. Zgodovina Langobardov, Maribor 1988 9 Ibidem, str. 8, - "Saltibus enim Mentes, arte quadam Ug- no incurvo ad arcus similitudinem feras adsequntur. " VSE ZA ZGODOVINO