PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. dos tale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 117 (9119) TRST, petek, 23. maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Europi. POSLANSKA ZBORNICA PREKINILA DELO ZARADI DEŽELNIH IN UPRAVNIH VOLITEV Demokristjani so se včeraj v zbornici dvakrat poslužili neofašističnih glasov S pomočjo iSl zavrnili resolucijo PSI proti omejitvi pobiranja podpisov za referendum o splavu in zahtevo KPI, da se sodi in aretira misovec Saccucci zaradi povezave z državnim udarom Borgheseja - Odobrena resolucija KD-PRI o ustanovah z državno udeležbo RIM, 22. — Poslanska zbornica je danes zaključila svoje zasedanje in bo šla na počitnice do 18. junija, da omogoči poslancem, da se udeležijo volilne kampanje za deželne in upravne volitve. Zbornica je danes ves dan zasedala. Poslanci so zaključili z razpravo in glasovali o resolucijah o ustanovah z državno udeležbo. Z glasovi KD, PRI, PSDI je večina odobrila resolucijo demokristjanov in republikancev. Poleg tega je poslanska zbornica danes zavrnila z glasovi de- mokristjanov, republikancev in mi-sovcev socialistično resolucijo, v kateri je poslanec Fortuna zahteval preklic vladnih omejitev v zvezi s pobiranjem podpisov za referendum o splavu. Obe glasovanji sta pokazali, da ima vlada v zbornici zeio krhko večino in da se mora, kot je bi! to primer ob zavrnitvi socialistične resolucije o pobiranju podpisov o referendumu o splavu, zateči k glasovom neofašistov. Ta resolucija je bila zavrnjena s pičlo večino demokristjanov republikancev in misovcev, medtem ko so socialisti, komunisti in liberalci glasovali za resolucijo, ki obsoja samovoljni poseg vlade proti pobiranju podpisov za referendum o splavu. Drugi kričeč primer povezave med demokristjani in neofašisti v poslanski zbornici je prišel na dan ob glasovanju o: predlogu načelnika komunistične skupine Natte, da se vključi na dnevni red seje tudi zahteva sodstva, da se sodi in aretira misovski poslanec Sacucci zaradi povezave s poskusom državnega udara Valeria Borgheseja. Ta zahteva je bila postavljena na tajno glasovanje in je bila zavrnjena, ker ni dobila tri četrtine glasov navzočih poslancev v avli, kot to predvideva poslovnik zbornice. Za zahtevo je glasovalo 240 poslancev proti pa 160. Razvidno je bilo — kar je bilo pozneje tudi ugotovljeno — da je več kot sto demokristjan-ških poslancev glasovalo z neofašisti in tako preprečilo, da bi zbornica odvzela misovskemu poslancu parlamentarno imuniteto. Socialistična poslanska skupina je to početje demokristjanskih poslancev o-stro grajala in ugotovila v posebnem sporočilu, da se na ta način krščanska demokracija ne bo nikoli bojevala proti fašizmu. V avli pa so po glasovanju komunistični poslanci ostro reagirali in napadli demokristjane, ki so glasovali s fašisti. Največ časa je poslanska zbornica danes posvetila resolucijam o ustanovah z državno udeležbo. Kot smo že omenili, je večina glasovala za resolucijo demokristjanov in republikancev. Socialisti se vladni večini tokrat niso pridružili in so glasovali za svojo resolucijo. Prav tako so glasovali za svojo resolucijo komunisti in ostale skupine. Vsa o- lllIllIllllllIllllllimiiliiiiliiirililillliillililllllillllliiiliiilllllllllllillllllllillllilillilllillllliHiililllIlIllIlIllIlllllIllilIllIllIllllllIlllIllllIlIllIllIlllllIlllllllIIllllllllllllllllll PO ZAPRTJU DNEVNIKA «A REPUBLICA» PORTUGALSKI SOCIALISTI GROZIJO Z IZSTOPOM IZ KOALICIJSKE VLADE Soares je potrdil, da se socialistični zastopniki v vladi ne bodo udeleževali vladnih sej, dokler ne bodo rešena nekatera osnovna vprašanja demokracije - Cunhal: Komunisti so za pluralizem - Manifestacija socialistov LIZBONA, 22. — Generalni tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares je na tiskovni konferenci potrdil, da se socialistični predstavniki v vladi (dva ministra in trije državni tajniki) ne bodo udeleževali vladnih sej, dokler ne bo rešeno vprašanje dnevnika «A Republi-ca», ki je bil zaprt na ukaz vojaških oblasti zaradi spora med socialistično usmerjenimi uredniki in skrajno levičarskimi tiskarji. Soares Poslanska zbornica je danes prekinila svoje delo do 18. junija. Med tem časom se bodo poslanci lahko udeležili volilne kampanje za deželne in upravne volitve, ki bodo 15. junija. Včeraj jo zbornica razpravljala o važnih vprašanjih. Najprej je vladna Večina (brez socialistov) odobrila resolucijo KD - PRI o javnih ustanovah in podjetjih z državno udeležbo. Razprava je bila zelo obširna, komunisti in socialisti so glasovali za svojo resolucijo. Obe stranki zahtevata razčišče-nje položaja predvsem v ustanovah IRI, ENI, EGAM in v družbi Montedison. Demokristjani so se včeraj kar dvakrat poslužili neofašističnih glasov, da so zavrnili najprej socialistično resolucijo, ki je zahtevala preklic omejitev notranjega ministra pri pobiranju Podpisov o referendumu o splavu, kasneje pa, da so zavrnili zah-•evo komunista Natte, da zborni-ca razpravlja o odvzemu parlamentarne imunitete misovskemu Poslancu Saccucciju. Sodstvo je namreč zahtevalo od zbornice, ria se Saccucci spravi pred sodišče in aretira zaradi povezave s poskusom državnega udara Valeria Borgheseja. Komunisti in socialisti so to početje demokristjanov ostro grajali. Portugalski socialistični voditelj Mario Soares je potrdil, da se Zastopniki njegove stranke v vladi ne bodo udeleževali sej ministrskega sveta, dokler ne bodo 5®šena nekatera osnovna vprašanja glede tipa demokracije, ki naj bi jo vzpostavili na Portu-Salskem. Ko bi ta vprašanja ne našla ustreznih odgovorov, bi so-sialisti utegnili celo izstopiti iz vladne koalicije. Komunistični voditelj Alvaro Cunhal pa je izrazil željo, da bi ohranili sedanjo vladno koalicijo, čeprav je po drugi strani ugotovil, da koali-tijska vlada brez soglasja med strankami, ki jo sestavljajo, ne more imeti dolgega življenja. V hotelu Enalc pri Nabrežini S6_ je včeraj sestal koordinacijski odbor za ozemeljsko načrto-Vanje in turizem štirih sosednjih dežel — Slovenije, Hrvaške, Kokoške in Furlanije - Julijske kra-iine. Delegacije štirih dežel so soglasno sprejele skupen zemljevid in študije o urbanističnem fazvoju. pa je poudaril, da ne gre samo za vprašanje dnevnika «A Republica», ampak tudi za druga vprašanja, kot so analiza, ki jo je opravila politična komisija sveta revolucije o koalicijskih strankah in o dogodkih 1. maja, ter aretacije protirevolucionarnih elementov in okoliščine, v katerih je do njih prišlo. Ti dogodki, je dejal Soares, odpirajo nekatera bistvena vprašanja, na katera bo moral dati svet revolucije ustrezne odgovore. Od teh odgovorov je odvisno, če bodo socialisti še dalje sodelovali v vladi. Portugalski socialistični voditelj je predvsem poudaril potrebo po spoštovanju pluralizma in politične demokracije v tisku, v sindikatih, v krajevnih upravah, v javnih podjetjih in v državnem aparatu. Dejal je tudi, da je socialistična stranka pred volitvami podpisala sporazume z gibanjem oboroženih sil in da jih spoštuje, nekatere druge sile pa tega ne delajo. Po Soaresovem mnenju sedanji politični razvoj vodi Portugalsko na pot komunistične diktature Generalni tajnik socialistične stranke je priznal pomembno vlogo, ki so jo odigrale oborožene sile pri obnovitvi svobode in zaščiti osnovnih pravic, ki pa so sedai v nevarnosti. Ves problem oblasti in zakonitosti je sedaj pred nami, je dejal Soares. Glede odnosov med socialistično stranko i.i vlado je Soares dejal, da se na sejah ministrskega sveta ne razpravlja več o bistvenih vprašanjih in da se je po-gostoma dogajalo, da so socialistični predstavniki zvedeli za vladne sklepe iz časopisja. Socialistični predstavnik je tudi obžaloval, da socialisti nimajo nobenega zastopstva v gospodarskih ministrstvih ter se je vprašal, v kakšno smer bo šlo gospodarstvo in v kolikšni meri bo zaščiten zasebni sektor. Če bomo nadaljevali brez jasnih načrtov, je dejal, bomo stopili na pot socializacije revščine, se pravi na pot razkroja in anarhije. Mi želimo socializem, je še poudaril, ki pa je neločljiv s politično in z gospodarsko demokracijo. Nočemo komunistične diktature na Portugalskem, portugalski narod je ne bi sprejel, je zaključil svojo tiskovno konferenco Mario Soares. Komunistični voditelj Alvaro Cunhal pa je v televizijskem intervjuju izrazil željo, da bi bili storjeni vsi napori, da bi ohranili sedanjo vladno koalicijo, po drugi strani pa je tudi izrazil dvome v dejansko možnost ohranitve sedanje vlade. Cunhal je poudaril, da se portugalski komunisti zavzemajo za pluralistični režim: venomer smo trdili, je dejal, da želimo tak politični režim, v katerem naj bo zajamčena svoboda formiranja političnih strank in njihovega delovanja. Glede možnosti obstoja sedanje štiristranske vladne koalicije je Cunhal dejal, da se bo vladna koalicija ohranila samo, če se ne bo postavila v nasprotje z revolucionarnim procesom in če bo akcija posameznih strank v bistvenih vprašanjih v skladu s cilji, ki so jih začrtale revolucionarne sile. Sicer pa so v te cilje izrecno privolile koalicijske stranke, ko so pred volitvami podpisale politično platformo’gibanja oboroženih sil. Če bomo soglasni o tem, je dejal tajnik' KPP, bomo lahko šli naprej, v nasprotnem primeru pa je spor neizogiben, koalicijski sistem pa je ogrožen. Cunhal je zavrnil trditve, po katerih naj bi sedanji razvoj dogodkov privedel do vojaške diktature. Ko bi politične stranke ne znale najti akcijske enotnosti, bi namreč prišlo do novega tipa vlade, v kateri bi sicer ne bile zastopane koalicijske stranke, ki bi pa kljub temu zajamčila bistvene svoboščine. Vsekakor pa je malo verjetno, je na koncu dejal Cunhal, da bi lahko dolgo trajala koalicijska vlada brez soglasja med strankami, ki jo sestavljajo. Danes zvečer je bila v središču Lizbone velika socialistična manifestacija za svobodo tiska, '.i so se je udeležili vsi najvidnejši strankini voditelji z Mariom Soaresom na čelu. Demonstranti so vzklikali gesla, kot so «Hočemo socializem, nočemo diktature», in «treba je spoštovati voljo ljudstva». Odobren zakon za pomoč časnikom RIM, 22. — Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je nocoj odobrila na zakonodajni ravni vladni zakonski osnutek, ki določa 34 milijard lir letno za podporo časnikom in tiskovnim agencijam. Komisija je zakon nekoliko popravila in vnesla nekatere izboljšave predvsem v korist malim in srednjim dnevnikom. Tako je komisija skrajšala veljavnost teh začasnih ukrepov za tisk od 3 na 2 leti, ker so predstavniki političnih strank menili, da je treba v tem času sprejeti dokončni zakon za podporo tisku. Poleg tega je komisija zvišala prispevek za ki-ligram papirja od 150 na 180 lir za prvih 30.000 izvodov, določila prispevek 150 lir za kilogram porabljenega papirja do 16 tiskanih strani, 100 lir za kilogram za 17. in 18. stran za dnevnike, ki tiskajo od 30 tisoč do 60.000 izvodov in 10 lir za kilogram za vse ostale strani dnevnikov, ki se tiskajo več kot 60 tisoč izvodih dnevno. K tej pomoči je treba prišteti še pomoč, ki jo da dnevnikom za nakup papirja vsedržavna ustanova za papir in celulozo. Danes seja vlade RIM, 22. — Vlada se bo sestala jutri ob 18.30 v palači Chigi. Na seji bodo obravnavali nekatera u-pravna vprašanja, ki jih niso utegnili obravnavati na prejšnji seji in u-krepe, ki so povezani s številnimi zakoni, ki jih je odobril parlament. OBISK FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Tite sprejel Sauvagnarguesa pozicija je glasovala proti demo-kristjansko - republikanski resoluciji, socialisti pa so se vzdržali. Demokristjani so tudi tokrat spravili z dnevnega reda zelo kočljivo vprašanje upravljanja . in delovanja proizvajalnih ustanov in podjetij z državno udeležbo. Komunisti in socialisti so v svojih resolucijah dokazali, kako krščanska demokracija izkorišča javne ustanove in podjetja v svoje strankarske namene in dokazali njeno krivdo za slabo poslovanje podjetij z državno udeležbo, kar škodljivo vpliva na splošni gospodarski razvoj v državi. V zadnjih časih smo bili priča nič koliko škandalom okrog družbe Montedison in ustanove EGAM pri katerih se voditelji igrajo s stotinami milijardami lir. ne da bi parlament lahko tega delovanja nadzoroval. Demokristjan-sko - republikanska resolucija je posplošila celotno vprašanje državnih udeležb in obvezuje vlado, da poskrbi za okrepitev vloge teh ustanov in podjetij s primernim programom in preureditvijo delovanja, kritjem primanjkljajev in z zagotovitvijo njihove avtonomije. Resolucija sprejema zagotovila ministra za državne udeležbe, da bo vlada preuredila celoten ustroj državnih udeležb in da se obvezuje, da bo imela pri tem svojem delu stalno povezavo s parlamentom. Konkreten načrt naj bi vlada predložila v šestih mesecih. Pred glasovanjem o resolucijah so govorili predstavniki posameznih skupin. Komunist Di Giulio je ugotovil, da izjave ministra za državne udeležbe še bolj zaostrujejo krizo v tej važni javni gospodarski dejavnosti, . obenem pa odvzemajo parlamentu odnosov med državama - Egiptovski predsednik obišče Beograd vsako nadzorstvo nad ustanovami in podjetji z državno udeležbo. Socialist Giolitti je izjavil, da je samo delno zadovoljen z odgovorom ministra Risagli«, ki se je sicer obvezal, da bodo ustanovili komisijo izvedencev, ki bo proučila celoten položaj državnih udeležb. Na splošno pa ministrove izjave, je dejal Giolitti, so pomanjkljive in ne dajejo nobenega jamstva, da bo razčiščeno vprašanje delničarjev družbe Montedison, da bodo rešena vprašanja finančne dejavnosti družbe ENI in da bo vlada v kratkem času poskrbela za spremembo vodstva ustanove EGAM. Jugoslovanski predsednik Tito med razgovorom s francoskim zunanjim ministrom Sauvagnarguesom. iiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiia TISKOVNA KONFERENCA ZASTOPNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Jugoslavija presenečena zaradi stališč Avstrije Neizpolnjevanje obveznosti do manjšin onemogoča izboljšanje Senat odobril zakon o državni finančni upravi RIM, 22. — V senatu so danes dopoldne po daljši razpravi odobrili vladni zakonski osnutek, ki predvideva ukrepe za okrepitev in preureditev državne finančne uprave. Za zakon so glasovale štiri vladne stranke in liberalci. Komunisti in misovci so glasovali proti. Zakon mora sedaj še preučiti in odobriti poslanska zbornica. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Na vabilo predsednika Tita bo egiptovski predsednik An var El Sadat 29. in 30. maja na delovnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. To je na današnji redni tiskovni konferenci sporočil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan, ki je nato komentiral Sadatov obisk z naslednjimi besedami: «Delovni in prijateljski obisk predsednika A-rabske republike Egipt Mohameda Anvara El Sadata predstavlja nadaljevanje v izmenjavi mnenj med predsednikoma dveh držav, ki ju povezujejo čvrste spone tradicionalnega prijateljstva in privrženosti načelom neuvrščene politike. Med obiskom bosta Tito in Sadat izmenjala mišljenja o najvažnejših mednarodnih problemih ter razumljivo o napredku sodelovanja med državama in o dejavnosti neuvrščenih držav na širšem mednarodnem področju. Sedanji zelo zapleten razvoj mednarodnih odnosov, posebej pa negotov in nevaren položaj na Bližnjem vzhodu ter zelo živahna diplomatska dejavnost v zvezi s tem problemom v zadnjih tednih dajejo poseben pomen srečanju predsednikov Tita in Sadata». V nadaljevanju tiskovne konferen- niiiiiriiiiiiMiuiiiiiiiiiiiinimiiiiiiimiiiiiKiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ministrsko zasedanje NATO v Bruslju f ; ; BRUSELJ, 22. — Obrambni ministri držav članic atlantskega zavezništva so se sestali v. Bruslju na dvodnevnem zasedanju komisije NATO za obrambne načrte. Na dnevnem redu je predvsem proučitev položaja «južnega boka» zavezništva, ki močno zaskrblja voditelje NATO. Ministri se bodo ukvarjali s položajem na Portugalskem, z zmanjšanjem vojaškega potenciala Turči- je po prekinitvi dobave orožja s strani ZDA, s sklepom grške vlade, da izstopi iz vojaške organizacije NATO in končno s programi restruk-turacije oboroženih sil nekaterih članic zavezništva, med katerimi je tudi Italija. Drugi argument na dnevnem redu pa je tudi okrepitev vojaškega potenciala varšavskega pakta. Neki ameriški funkcionar, ki spremlja Kissingerja na obisku v Turčiji, je danes izjavil, da je malo možnosti, da bi Portugalska o-stala članica zavezništva. Dodal je, da bo portugalski zunanj'1 minister Melo Antunes avgusta ali septembra obiskal Washington. Na sliki: generalni tajnik NATO Luns (desno) z ameriškim obrambnim ministrom Schlesingerjem pred začetkom zasedanja v Bruslju. ce je glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva odgovoril na več vprašanj novinarjev radia Ljubljana in Borbe v zvezi z odnosi z Avstrijo. Izjavo avstrijske vlade ter druge uradne reakcije Dunaja na izjavo zveznega izvršnega sveta ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe je ocenil takole: «Jugoslovanska vlada je v svoji izjavi z dne 13. maja letos znova o-pozorila na dejstvo, da Avstrija v mi nulih dvajsetih letih ni pokazala pripravljenosti, da v celoti in dosledno izpolni obveznosti iz državne pogodbe v odnosu na Jugoslavijo. Zaradi tega ni bilo niti potrebnih pogojev, ki bi omogočili napredek vzajemnih odnosov, za kar smo se mi vedno zavzemali. Glede na to, da je pravi vzrok za sedanje stanje v vztrajnem zavračanju Avstrije, da izpolni obveznosti državne pogodbe, in v postavljanju za Jugoslavijo nesprejemljivih pogojev, smo zelo presenečeni, da avstrijska vlada skuša zdaj Jugoslaviji pripisati odgovornost za nastale razmere in tako izzvati dvom v jugoslovanski splošno znani in široko priznani prispevek h krepitvi mednarodnega razumevanja in enakopravnega sodelovanja. Ne moremo se izogniti vtisu, da se s takšnimi poskusi v Avstriji želi v bistvu prekoračiti znane in realne okvire problemov, ki obstajajo med državama. Kot zlasti težak in nedopusten ocenjujemo poskus v izjavi avstrijske vlade, da se jugoslovanski delavci na začasnem delu v Avstriji spodbujajo proti lastni državi. To posebej podčrtuje zaskrbljujočo protijugoslovansko naravo omenjene izjave. Jugoslavija ostaja prepričana, da je obstoječe probleme mogoče odpraviti samo, če Avstrija stori potrebne ukrepe za dosledno izvajanje svojih mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe. Samo na tej podlagi Jugoslavija — globoko privržena težnji za uresničitev dobrih in trajnih odnosov z vsemi sosedi — vidi možnost za odpravo sedanjih o-vir in za razvijanje dobrih sosedskih odnosov, tudi z republiko Avstrijo.» Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je nato komentiral zadnjo izjavo avstrijskega kanclerja Kreiskega, da v Avstriji bodo izvedli popis prebivalstva «posebne vrste». Izjavil je: «Mi v tem vidimo novo potrditev tistega, kar je rečeno v izjavi jugoslovanske vlade, to je, da avstrijska vlada ne želi držati se državne pogodbe, kajti državna pogodba nikjer in na prav noben način ne predvideva ugotavljanja manjšine — kar v bistvu predstavlja posebni popis — kot pogoja za zagotavljanje pravic slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji.» Glasnika zunanjega ministrstva so vprašali tudi, ali namerava jugoslovanska vlada storiti kaj v odgovor na avstrijsko potezo, ko je dunajska vlada poklicala svojega veleposlanika v Beogradu Alexandra Otta «na poročanje» na Dunaj, češ da se v tem avstrijskem ukrepu skriva tudi določen pritisk zaradi izjave zveznega izvršnega sveta in da ne gre za normalno in običajno poročanje veleposlanika. Milan Zupan je v kratkem odgovoru odvrnil, da je «vprašanje poziva našega veleposlanika v Avstriji na poročanje v Beograd V. B. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik republike Josip Broz Tito je dopoldne sprejel francoskega zunanjega ministra Jeana Sauvagnarguesa, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Minister Sau-vagnargues je Titu izročil osebno poslanico predsednika francoske republike Giscarda D’Estainga. V enournem prijateljskem razgovoru so bila izmenjana mnenja o dvostranskih odnosih in poudarjena obojestranska pripravljenost, da se naprej krepi tradicionalno prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. V razgovoru je bila ugotovljena podobnost interesov in gledišč o možnostih skupnega delovanja dveh držav v reševanju vrste mednarodnih problemov. Predsednik Tito je izrazil soglasnost z mišljenjem pred»-sednika Giscarda D’Estainga, da Jugoslavija in Francija s svojimi dejavnostmi in prestižem lahko znatno prispevata k napredku mednarodnih odnosov. Predsednik Giscard D’Estaing je v svoji poslanici Titu izrazil željo in namen, da obišče prihodnje leto Jugoslavijo. Tito je izrazil zadovoljstvo, da bo kmalu lahko ponudil gostoljubje predsed- niku francoske republike. Šefa francoske diplomacije je nato sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. V razgovoru sta poudarila pomen jugoslovansko - francoskega dvostranskega in mednarodnega sodelovanja in pripravljenost obeh vlad, da še naprej širijo in krepijo jugoslovansko - francoske odnose na vseh področjih. Bijedič in Sauvagnargues sta posebej preučila gospodarsko sodelovanje in pri tem podprla ideje, ki sta jih obe strani že iznesli glede napredka gospodarskih stikov in njihovega dviga na višjo raven s pomočjo razvijanja industrijske kooperacije, skupnih vlaganj in drugih sodobnih oblik. Pozno zvečer pa so se v Beogradu končali tudi zunanjeministrski pogovori. Miloš Minic in Jean Sauva- gnargues, ki sta dvostranska vprašanja obravnavala že sinoči, sta nocojšnje pogovore — trajali so polne štiri ure — v celoti namenila šte- vilnim mednarodnim gospodarskim in političnim problemom. Proučila sta medevropske odnose in zlasti sedanjo fazo evropske konference o varnosti in sodelovanju. VLADO BARABAŠ tiliiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiimiiiiimimMiiiimiiiiiiiiiiiiiitimmiiiriiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtaiiiitiiiiiiiiiii ČESTITALI SO NAM Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala. UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA! Ob 30-letnici ustanovitve Primorskega dnevnika pošiljam ravnateljstvu in uredniškemu kolektivu iskrene čestitke Vsedržavne zbornice italijanskih časnikarjev in svoje osebne. V hudi krizi časnikarskega založništva je dejstvo, da ste dosegli tako pomembno obletnico, dokaz življenjskosti in delavnosti vašega dnevnika, kakor tudi potrdilo zgledne predanosti kolegov, kar dela čast časnikarstvu. Prisrčno vas pozdravljam VIRGILIO LILLI, PREDSEDNIK VSEDRŽAVNE ČASNIKARSKE ZBORNICE DRAGI TOVARIŠI! Tržaško Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI, ki združuje v svoji sredi bivše slovenske in italijanske partizanske borce, izreka uredništvu «Primorskega dnevnika» ob 30-letnici njegovega izhajanja, svoje priznanje za zavzetost v boju proti fašizmu, za pravice slovenskega življa na Tržaškem ter za dosledno izvajanje načel slovenskega osvobodilnega gibanja o bratskem sodelovanju med Slovenci in Italijani na našem ozemlju. VZPI - ANPI čestita še posebej «Primorskemu dnevniku», ker je idejni dedič «Partizanskega dnevnika», edinega dnevnika v zasužnjeni Evropi. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV — ANPI — TRST PRIMORSKEMU DNEVNIKU! Ob visokem jubileju tridesetletne borbe Primorskega dnevnika za kulturne, narodnostne in gospodarske pravice slovenske skupnosti v Italiji, izrekamo delovnemu kolektivu najiskrenejše priznanje in toplo zahvalo za plodno vloženi trud v treh desetletjih. DRUŠTVO BENEŠKIH GODCEV «VIGION KARLIČ», ČEDAD DRAGI TOVARIŠI UREDNIKI! Z istim navdušenjem in enakimi občutki kot pred tridesetimi leti, vam vsem iz srca čestitam k tridesetletnemu jubileju izhajanja. Že tri desetletja se borite in žrtvujete, da Primorski dnevnik glasno, jasno in pogumno opozarja oblasti na še neizpolnjene obveznosti do Slovencev v Italiji. Že tri desetletja ste delaven in zgleden kolektiv slovenskih časnikarjev v zamejstvu. VAŠ STARI OGAREV (TOLMIN) VABILO 30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, ki je sicer padla na 13. maj, bomo proslavili v nedeljo, 25. t. m., p Kulturnem domu s sprejemom, ki se bo začel ob 10. uri dopoldne. S krajšim koncertnim programom bo nastopil oktet «Gallus» iz Ljubljane, ki bo s sodelovanjem znanega gledališkega igralca Poldeta Bibiča izvajal spored pesmi, posvečen 30-letnici osvoboditve. Sledili bodo priložnostni nagovori ter podelitev priznanj najstarejšim nameščencem Založništva tržaškega tiska. Osebnih vabil za sprejem ne pošiljamo, pač pa s to objavo vabimo vse naročnike, čitatelje in prijatelje Primorskega dnevnika, skratka vse, ki bi želeli z nami počastiti ta jubilej, da se sprejema in tovariškega srečanja, ki bo sledil, udeležijo. Vsi bodo naši dragi gostje! UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA in RAVNATELJSTVO ZTT ZANIMIVA SKUPŠČINA PR! FERNETIČIH Zakaj repentabrski župan še ni podpisal drugega gradbenega dovoljenja za avtoport Tajnik SS Dolhar o sporazumu in spornih vprašanjih iia pogajanjih strank leve sredine - Colja o pravnem položaju občine • Uradno sporočilo KD Sinoči je bilo na Fernetičih dobro obiskano in živahno zborovanje o zadnjih dogodkih v zvezi z avtopor-tom. o katerih je obširno govoril tajnik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar. Najprej je polemiziral s tednikom «Il Meridiano», ki v včerajšnji številki očita Slovenski skupnosti, da ščiti špekulante z zemljišči in dejal, da gre za neresnične obtožbe. Nato je dr. Dolhar prečital vrsto dokumentov in najprej pismo predsednika konzorcija Zanettija pokrajinskemu nadzornemu odboru, v katerem zahteva na osnovi člena 32 deželnega zakona št. 3 od 1. januarja 1966. leta izredne ukrepe in tudi «zamenjavo župana», da se doseže takojšnja izdaja gradbenega dovoljenja. Dolhar je dejal, da je to izsiljevanje, na katerega ne bodo pristali in da so tudi druge stranke leve sredine že zagotovile, da gre za neveljavno formalno zahtevo. Bistvo vprašanja pa je v političnih pogajanjih in sporazumu, katerega so sestavljali 30. aprila in katerega Slovenska skupnost ni podpisala, ker niso bila rešena vsa spoma vprašanja. Dosežen je bil namreč sporazum o nekaterih važnih stvareh: 1. Konzorcij avtoporta bo za upravljanje dodatnih servisov (restavracij, delavnic in podobno), ki so predvideni v okviru pris-tajališča, oziroma so povezani z njegovim delovanjem ter pri zaposlitvi potrebnega osebja, dajal prednost domačemu prebivalstvu slovenske narodnosti. 2. V vodstvu in v upravljanju konzorcija bo dano jamstvo za močnejše zastopstvo predstavnikov občine. 3. Repentabr-ska občinska uprava bo iz sklada za Trst, ali iz deželnih virov, najkasneje 1976. leta prejela izredno dotacijo, ki ne bo manjša od 200 milijonov lir in ki jo bo uporabila za javna dela v družbeno korist prebivalstva. Niso pa bila dokončno rešena naslednja vprašanja in je o njih Slovenska skupnost zahtevala nadaljnje poglabljanje: 1. Avtoport je javnokoristna gradnja in se zanjo lahko uporabi razlastitveni postopek po zakonu št. 865, treba pa je uporabiti zakon «Napoli» o tržni vrednosti za tiste, ki imajo do 5 milijonov lir obdavčljivega dohodka, v konkretnem primeru vsi prebivalci občine. Vendar menda dežela pripravlja nov zakon in SS zahteva, da se predhodno preuči, če je za lastnike ugodnejši. 2. V vodstvenih organih konzorcija naj se točno določi funkcija, ki pripada pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti. 3. V celotnem poslovanju naj se uvede dvojezičnost, kar bo pravično do prebivalstva in tudi funkcionalno, saj bo avtoport služil za povezavo s širšim, pred- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiii VČERAJ V PALAČI DEŽELNEGA SVETA Predsednik dr. Comelli sprejel delegacijo Slovenske skupnosti V soboto v Devinu prvi deželni kongres Slovenske skupnosti Slovenska skupnost nam je poslala v objavo naslednje poročilo: Predsednik deželnega odbora dr. Comelli je včeraj dopoldne v palači deželnega sveta v Trstu sprejel delegacijo deželnega koordinacijskega odbora Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali Štoka, Paulin Terčon, Terpin, Harej, Ferletičeva, Tul in Prešeren iz Trbiža. Delegacijo je predsedniku predstavil deželni koordinator dr. Štoka, ki je poudaril smoter srečanja, da se vzpostavijo trajnejši stiki med deželo ter edino izključno slovensko politično stranko v deželi, ki sloni na načelih demokracije, napredka in antifašizma, katerega 30-letnico zmage Slovenci letos zelo intenzivno in občuteno proslavljamo. Potem ko je informiral dr. Comel-lija o razširitvi Slovenske skupnosti v stranko deželnega značaja, katere prvi deželni kongres bo v soboto, 24, maja, v Devinu, mu je predočil ključne probleme, za pozitivno rešitev katerih je zainteresirana slovenska manjšina v deželi, predvsem pa globalni zaščitni zakon, pravica do uporaba slovenščine v deželnih organih, ustanovitev televizijskih oddaj v slovenščini, avtoport pri Fernetičih, prispevki slovenskim organizacijam ter finansiranje manjšinskih političnih formacij iz javnih sredstev. Nato je Antek Terčon razložil stališče Slovenske skupnosti glede kraških rezervatov, zadružne mlekarne na Krasu, otroških vrtcev ONAIRC ter finansiranja bolnišnice na Katinari. Dr. Paulin in Ferletičeva iz Gorice sta predsednika zaprosila za ustrezne posege v zvezi s finansiranjem šolskih zgradb za slovenske šole v Gorici, z avtoportom pri štandrežu. slovensko strokovno šolo. služnostnimi pravicami ter tovarno LACEGO. Simon Prešeren iz Trbiža je predsednika seznanil s perečimi problemi v Kanalski dolini v zvezi z gradnjo avtoceste Pontabelj - Trbiž, vojaškimi služnostmi, turizmom in e-migracijo. Predsednik dr. Comelli je z veliko pozornostjo vzel na znanje izne-šene probleme ter glede nekaterih nakazal tudi možne rešitve. Pri tem je poudaril zainteresiranost dežele, da se odprta vprašanja rešijo sporazumno s prizadeto slovensko manjšino. V tem okviru je izrazil željo po stalnih stikih med Slovensko skupnostjo in deželnim odborom, kar bi pozitivno vplivalo, da se ustvarijo ustrezni pogoji za Ù-trditev politične volje pri kompetentnih organih za reševanje manjšinske problematike. Predsednik Pittoni sprejel predstavništvo treh delovnih svetov Preasednik deželnega sveta Pittoni je včeraj sprejel predstavništvo delavskih svetov podjetij Italce-menti, Ansaldo Asgen in SBE. Slednje, sklicujoč se na peticijo, ki so jo že pred časom naslovili na deželni svet, so predložili zahtevo po sklicanju tristranske konference med deželnimi organi, sindikalnimi organizacijami in vodstvi podjetij z državno udeležbo z namenom, da bi poglobili vlogo slednjih ter zagotovili koordinacijo med krajevnim razvojnim načrtom in splošnim državnim razvojnim načrtom. _____ Pittoni je zagotovil, da bo dežel- j letih, kot je znano, še zaostrilo spri-ni svet podrobno proučil predloženo čo inflacije in zapore kreditov, je peticijo, ki jo je pristojna komisija uspelo nabrati le še skromni prispe-sicer že proučila in sprejela. Ob- vek vseh občin, trgovinska zbomi-enem je predsednik deželnega sveta ca je še enkrat dokazala svojo po-izrazil željo, da bi do omenjene kon-1 polno brezbrižnost do vprašanj kme-ference, ki bi občutno prispevala k I tijstva in je odrekla vsak prispe- razčiščevanju in poglobitvi raznih problemov, ki zadevajo ne le sedanjo in bodočo usodo gospodarstva naše dežele temveč vse države, čim-prej prišlo. Danes in jutri stavka zdravnikov bolniških blagajn Splošnim zdravnikom, ki so že predvčerajšnjim stopili v štiridnevno gibanje z zahtevo po sprejemu enotne vsedržavne konvencije med bolniškimi blagajnami v pričakovanju splošne zdravstvene reforme, se bodo danes pridružili še zdravniki ambulant bolniških blagajn. Potem ko so bile dva dni zaprte splošne zdravniške ambulante, bodo danes in jutri zaprte tudi ambulante bolniških blagajn. Enotna fronta zdravnikov je v svojem tiskovnem poročilu vsekakor zagotovila, da do v hujših primerih delovala služba zdravniških pregledov na domu ter da bodo okrepili službo za nujne posege. 50 milijard od države za deželo F-JK Poslanska zbornica je včeraj odobrila vladni zakonski osnutek za izreden prispevek 50 milijard lir deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ta finančni poseg bo država izvedla V štirih letih. Dvajset milijard bodo naši deželi dodelili že letos, deset milijard letno, pa bodo nakazali do leta 1978. Deželni predsednik Comelli je v svojem poročilu izjavil, da predstavlja ta poseg pomemben prispevek za gospodarski in družbeni razvoj dežele in da gre za to zasluga v prvi vrsti deželnim parlamentarcem, ki so si veliko prizadevali, da bi bil ta ukrep države čimprej sprejet vsem slovanskim zaledjem. 4. Treba je pregledati razne popravke načrta Dolhar je zaključil, da je na osnovi zadnjih stikov bila med tajniki strank leve sredine izražena dobra volja, da se spoma vprašanja rešijo in da je zato vsa zadeva trenutno zamrznjena in čaka na politično rešitev. Svetovalec repentabrske občine in predstavnik opozicije dr. Pavel Colja pa je predvsem ugotovil, da se je občina znašla v slabem pravnem položaju, ker ni nobenega jamstva saj ni bil izdelan podrobni regulacijski načrt, tako da se «stavba gasi, ko gori že v četrtem nadstropju». Prvo dovoljenje je bilo izdano že avgusta 1973. leta in gradnja se je pričela 18. oktobra 1972 na osnovi povsem splošnih zagotovil, čeprav je bilo že takrat dobro znano, da gre v resnici za ogro men načrt. S preveliko lahkoto se je izdalo prvo dovoljenje in tudi do političnih razgovorov je prišlo šele letošnjega 20. aprila, ko je položaj tak, da je prav župan odgovoren za morebitne zamude in povzročeno škodo. Colja je zato vztrajal, da je treba najti ustrezne politične rešitve. Tržaška KD pa je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem najprej navaja stanje pravnih in upravnih postopkov avtoporta in Zanettijevo pismo razlaga kot nujen pravni akt, ker so bila izčrpana vsa druga sredstva. Zanetti je bil dolžan to narediti, da se izogne obtožbam, da ni izvršil vseh aktov, ki jih je dolžan po svoji službeni dolžnosti in je zato moral opozoriti nadzorni organ, da občina še ni izdala gradbenega dovoljenja in da naj torej pokrajinski nadzorni organ sprejme ustrezne ukrepe. Uradno poročilo KD se nadaljuje s trditvijo, da to pismo ne pomeni nobenega poskusa izsiljevanja in da so se v okviru leve sredine že našle ustrezne rešitve na osnovi zadnje resolucije, ki je bila soglasno odobrena v repentabr-skem občinskem svetu. Sporočilo KD zaključuje s pozivom vsem odgovornim političnim silam, da se zagotovi hiter pričetek del, saj bi ponovno zavlačevanje bilo škodljivo za splošne interese tržaške skupnosti. Solidarnostne izjave predsedniku Zanettiju Predsednik pokrajine Zanetti je včer raj prejel številne solidarnostne izjave v zvezi z obsodbo glede avtoporta. Tako mu predsednik deželnega odbora Comelli izraža željo, da bi bila zadeva v prizivu pozitivno rešena predsednik deželnega sveta Pittoni pa izraža polno «človeško in politično solidarnost» v zvezi s sodnim dogodkom in istočasno podčrtuje nujnost, da se nadaljuje gradnja avtoporta pod predsedstvom Zanettija. Podobno izjavo je dal tudi tajnik tržaške federacije PSI Ghersi. Solidarnostni brzojavki sta poslala tudi posl. Belci in deželni tajnik KD Tonutti, ki zagotavlja «polno podporo, da se premeste razne težave za dograditev avtoporta». Daljše pismo je poslala Zveza tržaških trgovcev, v katerem tajnik Elio Ceppi in podpredsednik Giuseppe Dei Rossi govorita o važnosti tovornega postajališča za povezavo Trsta z Jugoslavijo in možnosti, da se Trst vključi v blagovni tok med Evropsko skupnostjo. Vzhodom in drugimi deželami ter da se tako obnovi tradicionalna povezovalna vloga Trsta. ZBOROVANJA KRI Danes ob 18. uri v Zindisu — Wil-ler Bordon; ob 20. uri v Griži — Gastone Millo; ob 20.30 bodo v dvorani'krožka v Ricmanjih govorili o junijskih volitvah Boris Iskra, Edvin Švab in Dušan Lovriha. 0 Ministrstvo za turizem in prireditve je te dni razposlalo okrožnico o podporah za letne gledališke prireditve v 1975. letu. Interesentom je okrožnica na razpolago v Uradu za prireditve, tisk in informacije generalnega vladnega komisariata, Jerič-Ijeva ulica 22, tel. 187-310. Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. Svečana premiera bo v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ABONMA RED A — premierski V vidnih vlogah nastopajo: ON — Jožko Lukeš, STAREC — Stane Raztresen, OLGA — Zlata Rodoškova, ANTON — Alojz Milič, MILENA-— Miranda Caharija, ANA — Lidija Kozlovi-čeva, SCHULTZ — Aleksij Pregare, KMET — Danilo Turk, CIPA — Bogdana Bratuževa, NINA — Leli Nakrstova, SAMUEL — Rado Nakrst, NININA HČERKA — Jasna Rodošek, FUMARELA — Stojan Colja, SODNIK — Silvij Kobal, MLADINEC — Ivan Verč, MATI — Mira Sardočeva, HČERKA — Milica Kravos, OFICIR, OBTOŽENEC — Anton Petje, MAFALDA — Dragica Kokot - šolarjeva, ELENA — Katja Levstikova, CAVALIERE — Stane Starešinič, AVVOCATO — Livij Bogateč, NEMŠKI SODNIK — Adrijan Rustja, PAOLA — Ksenija Dobrila. PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA UČITELJE Sindikat slovenske šole sporoča, da bo danes. 23. maja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje za učitelje, ki se mislijo udeležiti natečaja. Predaval bo prof. Franc Strmečnik. Vabimo udeležence naj bodo točni. DANIŠ V TRSTU KONFCRCNCA KOVINARJEV Z ŽUPANI IN PARLAMENTARCI Ponovitve: v sredo, 28. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 29. t.m., ob 16.00 » » F — okoliški, G in H v petek, 30. t.m., ob 20.30 » » E — mladinski v četrtek v soboto, 31. t.m., ob 20.30 » » B — prva sobota po premieri v nedeljo, 1. jun., ob 16.00 » » C — prva nedelja po premieri PD «VALENTIN VODNIK» PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V DOLINI JUTRI, 24. maja, ob 20.30 v dvorani «V. Vodnik» v Dolini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! Kovinarji nasprotujejo samomorilski politiki Italije v ladjedelstvu Stiri priložnosti, ki jih oblasti ne smejo zamuditi: načrt «Finmare», krepitev vojnega ladjevja, tuja naročila in odprtje Sueza DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Štiri so možnosti, ki jih italijanska ladjedelska industrija lahko do konca pozitivno izkoristi ali pa prezre in se s tem, tako rekoč, lastno ročno zadavi. To je načrt za preureditev državnega ladjevja «Finmare» (90 ladij za 2500 milijard naročil v enem desetletju), nadalje načrt za okrepitev italijanske vojne mornarice (tisoč milijard naročil za eno desetletje), skorajšnje odprtje Sueškega prekopa (pomembne perspektive za ladijska popravila) in veliko povpraševanje po ladjah, celotnih ladjevjih in novih ladjedelnicah v nekaterih državah «tretjega iiiiiuimiiiiHiimiimiiumiMiiiniiiiiHiiiiiiiuiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii STANJE TRŽAŠKE UNIVERZE PO POROČILU REKTORJA DEFERRE NAJVEČJE ZANIMANJE ŠTUDENTOV ZA MEDICINO IN INŽENIRSTVO Tržaško vseučilišče ima skoraj 12 tisoč študentov - Meglene perspektive glede struktur medicinske fakultete na Katinari - Finančna stiska pesti tudi univerzo Rektor tržaške univerze je obja-1 doče izognili temu pojavu vil svoje letno poročilo o upravnem tor De Ferra predlagal, položaju tržaške univerze in v za- ! volitve potekale v enem je rek-naj bi četku pohvalil študente, ker so njihove volitve potekale v vzornem redu in z visoko udeležbo volivcev. To je omogočilo izvolitev demokratičnega zastopstva v upravnem svetu univerze, ki je že začel delati, žal pa je bila volilna udeležba v drugem krogu, ko so glasovali za fakultetne odbore, v nekaterih primerih nizka. Posledica tega je, da nekatere fakultete nimajo v upravnem odboru študentskih predstavnikov za letošnje leto. Da bi se v bo- iiiuuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiimiitiiiiiniiiiiiiiiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiuiiiiiiiii PA ČEPRAV Z VELIKO ZAMUDO Živinorejcem končno pomoč pokrajine Pomoči, za nakup močnih krmil s popustom, je bilo deležnih 230 rejcev Čeprav z veliko zamudo, ki je na žalost običajna v takih primerih, so v prejšnjih dneh živinorejci naše pokrajine le prejeli pomoč, ki jo je pokrajinska uprava razdelila preko pokrajinskega združenja rejcev oškodovancem po suši v poletju 1973. Upati je, da se take zamude ne bodo ponavljale, ker je vendar pokrajinska uprava prav te dni namestila uradnika za vprašanje kmetijstva, ki ga do sedaj ni bilo. Pokrajina je namreč že konec leta 1973 na spodbudo zavarovalnice za govejo živino iz Bazovice in drugih organizacij sklenila dodeliti iz svojih skladov 3 milijone lir ter pozvati občinske uprave, trgovinsko zbornico in denarne zavode, da pris-pevajo v sklad za pomoč oškodovancem. Upoštevajoč tudi kritično finančno stanje občin, ki se je v zadnjih vek, od bančnih zavodov sta prispevali samo Tržaška kreditna banka in openska posojilnica, tako da je skupni sklad dosegel le 4 milijone 950 tisoč lir. Zato je po posvetovanju med pokrajinsko upravo, pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom in pokrajinskim združenjem rejcev bilo sklenjeno, da se sklad uporabi za dodelitev krmil prizadetim živinorejcem iz nabrežinske, zgoniške, milj-ske in tistih delov tržaške in dolinske občine, ki še niso bili priznani kot «hribovita področja» in so bili zato izključeni iz pomoči, ki jo je dodelila deželna uprava, tudi ta s precejšnjo zamudo, za isti namen. Glede na skromnost razpoložljivih sredstev je mogel biti razdeljen po en stot močnega krmila na kravo molznico in sicer s 70 odst. prispevkom, to se pravi, da je živinorejec plačal le 30 odst. Pomoči je bilo deležnih 230 rejcev oziroma 530 molznic. Ostanek, približno 700 tisoč lir, bo uporabljen za razdelitev med rejci mineralnih soli za dodatek h krmi. L, V. krogu. Iz statističnih podatkov izhaja, da ima tržaška univerza 11.765 vpisanih študentov. Od tega števila jih je 2.747 vpisanih v prvi letnik, v ostale letnike 8.662, medtem ko je izrednih slušateljev 3.094. Diplomiralo jih je 782, kar glede na število študentov ni velik odstotek. Zanimivo je, da je trenutno najmočnejša fakulteta za medicino in kirurgijo z nad 1900 študenti. Sledijo ji inženirska fakulteta (1659), fakulteta za matematiko, fiziko in naravoslovne vede (1371) in pravosodna fakulteta (1346). Šele na petem mestu je, p« številu vpisanih študentov filozofska fakulteta (1120). Pod tisoč vpisanih študentov je padla fakulteta za ekonomijo in trgovmo z 997 vpisanimi študenti. Sledijo ji, v padajočem razmerju, fakultete za tuje jezike v Vidmu, pedagoška, za politične vede in, na zadnjem mestu, fakulteta za farmacijo z 283 študenti. Seveda gre takoj poudariti, da je prav fakulteta za farmacijo, kljub nizkemu številu študentov, zadnja leta pridobila na važnosti in se tudi okrepila, saj je samo v prvi letnik vpisanih 82 študentov. Glede finančnega staja univerze pa je De Ferra moral priznati, da je vseučiliška uprava zadnja tri leta v hudih škripcih. Glavno krivdo nosijo javne oblasti (od ministrstva do občine), ki z veliko zamudo plačujejo dolžne prispevke za dejavnost univerze. Tako je morala vseučiliška uprava že večkrat poseči po bančnih posojilih in se. na tak ali drugačen način, odpovedati nekaterim predvidenim delom in načrtom. Vsekakor pa iz poročila izhaja, da se tržaško vseučilišče krepko širi. Predvsem je v načrtu okrepitev inženirske in filozofske fakultete. V poročilu pa ni podrobnih načrtov glede najmočnejše fakultete — medicinske — ki potrebuje, poleg prostorov in laboratorijev, tudi razpoložljivost civilnih zdravstvenih in bolniških struktur. Tako nismo v poročilu zasledili podrobnosti o načrtih glede izgradnje prostorov in struktur medicinske fakultete na Katinari, kakor tudi ne razprave o perečem vprašanju, kako izkoristiti katinarsko bolnišnico. sveta» — Iranu, Siriji, Venezueli — znanih po tem, da razpolagajo zaradi bogastva nafte z velikimi investicijskimi skladi. Bo Italija zamudila vse te priložnosti? Vse kaže, da bo prav tako, vendar prav zaradi tega so sindikati kovinarjev tokrat odločeini,,fja udarijo s pestjo po mizi in pozovejo vseh 30 tisoč uslužbencev na boj, ki je neposredno povezan z možnostmi za izhod iz gospodarske krize, ki tako ali drugače pesti državo. Zveza italijanskih kovinarjev, ki nastaja na osnovi združevalnega procesa med kovinarskimi sindikati CGIL—CISL—UIL, je v ta namen sklicala za danes popoldne pomembno konferenco, na kateri nameravajo načeti to diskusijo. Povabili so na srečanje župane zainteresiranih mest, vse parlamentarce ustavnega loka iz naše dežele, nadalje deželne odbornike, predsednika pokrajine in voditelje državnih in finančnih družb, ki bi morale poskrbeti za načrt i-talijanskega ladjedelstva. V priloženi dokumentaciji, ki jo bo podrobneje orisal eden izmed o-srednjih voditeljev kovinarske zveze, je med drugim pomembna ugotovi tev, da bi morala Italija (mišljena je vlada ter «Fincantieri») vendarle razumeti, da bi se ji tehnološka obnova ladjedelnic po japonskem zgledu (integrirano gospodarstvo pristanišč, ladjedelnic in železarn) splačala kljub nujnim začetnim stroškom. Italija se namreč nahaja v takem položaju, da bi morala po navedenih načrtih — kupovati v tujini ladje za trgovsko in vojno mornarico, svoje blago pa še dalje prevažati pod tujimi zastavami. Iz uradnih statistik navajamo samo nekaj primerov: zaradi zgrešenih predvidevanj, ki jih je Trst hudo občutil na lastni koži z zaporo ladjedelnic, je delež Italije v svetovni proizvodnji ladij bil 1963. leta 5,2 odstotka, deset let pozneje pa je padel na 2,8 odstotka. Poleg tega, da se italijanske ladjedelnice v tem desetletju niso razvijale, pa je tudi druga bridka resnica: Italija je svoje blago prevažala po morjih tudi pod tujimi zastavami in s tem krepko pomagala k višjemu deficitu plačilne bilance s tujino. To pa niso bile mačje solze, če pomislimo, da je Italija za prevoz blaga pod tujimi zastavami pripomogla k deficitu leta 1965 s 110 milijoni dolarjev, leta 1973 pa ž 240 milijoni dolarjev. Skratka: proizvodnja ladij je padla na polovično vrednost, podvojil pa se je delež tujih brodarin v plačilni bilanci s tujino. Take samomorilske politike, ki jo še danes zagovarja gluha uprava «Fincantieri», kovinarski sindikati ne sprejemajo in zahtevajo, naj se politični in predvsem upravni organi družb z državnim kapitalom enkrat za vselej odločijo. O tem bo, torej, razpravljala današnja sindikalna konferenca, ki — prav zaradi svoje vsebine in perspektiv tega boja — tako izrecno zanima Trst in njegovo gospodarstvo. litičnemu dogajanju, ni prvi. Sejam deželnega sveta so prisostvovali že osnovnošolski otroci iz Vidma, Pordenona in Sutria. Šolarje «Rossettija» je nato sprejel svetovalec Martinis, ki je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in jim nato orisal razne., faze zakonodajne dejavnosti deželne uprave. V NEDELJO NA OPČINAH Gledališča SAG SLOVENSKO amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Bertolta Brechta «Izjema in pravilo» na mednarodnem gledališkem festivalu «Dnevi mladega gledališča» v Zagrebu JUTRI, 24. MAJA, ob 19. uri in v nedeljo, 25. maja, ob 19. uri. VERDI NA SIMFONIČNIH koncertih danes in jutri bosta nastopila dva mednarodno priznana francoska umetnika: J.-P. Marty bo vodil gledališki orkester, ki bo izvajal Petrassijevo Koncertno uverturo (prva izvedba v Trstu) in drugo Schumannovo simfonijo, pianist J.-P. Collard pa bo nastopil s Franckovimi «Variacijami» in Ravelovim «Koncertom za levo roko». Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice za današnji koncert (ob 21. uri za red A) in za jutrišnji (ob 18. uri za red B). Osnovnošolski otroci na seji deželnega sveta Sejo deželnega sveta so včeraj pozorno spremljali nenavadni obiskovalci. To so bili šolarji italijanske osnovne šole «Rossetti» iz Trsta ki so v spremstvu svojih učiteljev radovedno poslušali posege raznih deželnih odbornikov in svetovalcev. Ta nenavadni obisk, ki izpričuje določeno odprtje šolskega ambienta širšemu družbenemu in po- Otvoritev novega športnega krožka Poleta Na prostoru nekdanjega mladinskega krožka na Opčinah v Konkonel-ski ulici, je te dni živahen vrvež. Poletovci, in še posebej člani novo ustanovljene balincarske sekcije, o-pravljajo zadnja dela pri obnavljanju nekdanje barake in dvostezne-ga balincarskega igrišča, kjer bo novo družabno središče Opčin. Dela so v glavnem končana. Treba je le še poskrbeti za opremo in ureditev vrta. Zato ni nič čudnega, če je na vrtu še pozno zvečer vse živo. Računajo, da bo otvoritev novega športnega krožka Poleta — tako se bo imenovalo novo družabno središče — v nedeljo popoldne ob 17. uri. Vsem, ki se bodo udeležili otvoritve, bodo poletovci po stari navadi ponudili kozarec vina in kruh, in sicer za dobro srečo in uspešno delovanje krožka, ki bo namenjen predvsem odraslim ljudem. V novih prostorih bo namreč tudi dručtveni bar, ki bo na voljo vsem članom, baiincarsko igrišče, šah, karte in podobno. Športno društvo Polet vabi vse prebivalce Opčin, da se nedeljske popoldanske otvoritve udeležijo v kar največjem številu. POTOVALNI URAD « AURORA » priredi od 29. maja do 2. junija izlet z avtobusom in ladjo v Rimini, San Marino, Ma-karsko, Split, Šibenik in Zadar. Cena 66.000 lir na osebo. Vpisovanje pri « AURORA » v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Včeraj-danes maja 0 Jutri se bo ob 17. uri začel na košaršarskem igrišču v Skednju I. rajonski festival komunističnega tiska. Na sporedu sta nastopa skupin Canzoniere Triestino in Humbert Pascal. Festival se bo nadaljeval v nedeljo ob 17. uri. Po nastopu ricmanjske godbe na pihala, bosta govorila kandidatka KPI v pokrajinski svet Ester Pacor in tajnik krajevnega krožka ZKMI Renato Furlan. Na festivalskem prostoru bodo fotografske razstave o antifašizmu, ( čilskem odporniškem gibanju in o krajevnih problemih. Na razpolago bo jedača in pijača. Daues, PETEK, 23. ŽELJKO Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.37. — Dolžina dneva 15.11. — Luna vzide ob 17.52 in zatone ob 3.00. Jutri, SOBOTA, 24. maja CVETKA VREME včeraj: Najvišja temperatura 23,1 stopinje, najnižja 18, ob 19. uri 22,3 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb nestalen, veter 8 km na uro se-verni, vlaga 65-odstotna, dežja je padlo 12,5 mm, nebo 3/10 pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. maja 1975 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 61-letna N er ina Kres-sevic por. Clementi, 75-letni Oliviero Olivati, 64-!etni Gualtiero Caris, 69-letna Marija De Angelis roj. Teja. AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL priredi JUTRI, 24. maja, ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR veseloigra v 4 slikah Šolske vesti OB 30—LETNICI osvoboditve vabijo učenci openske osnovne šole starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo JUTRI, 24. maja, ob 17.30 na dvorišču osnovne šole. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Razna obvestila VODSTVO TPPZ vabi vse pevce in orkestraše na vajo, ki bo DANES ob 20.30 v Bazoviškem domu. JUTRI, 24. maja, bodo starejši u-čitelji našega ozemlja iz Goriške in iz Istre praznovali 60-letnico mature v Ljubljani v hotelu Slon. Zbirališče od 10. do 12. ure. Vabimo vse učitelje, tudi nekaj let mlajše in vse starejše, da se udeleže našega jubileja. Nasvidenje v Ljubljani. - Odbor prirediteljev. Izleti 0 V nedeljo ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah festival komunističnega tiska. Govorila bosta sen. Paolo Sema in Miloš Budin. Na sporedu je tudi nastop pevskih zborov Vesne in Primorca. Na razpolago bo jedača in pijača. Izredni občni zbor družbe Friulia-Lis V Vidmu je bil včeraj izredni občni zbor finančne družbe Friulia -Lis. članstvo je soglasno sprejelo sklep, da zvišajo družbeni kapital z dveh milijard in pol na tri milijarde in da na ta način lahko krijejo v zadnjem času narastle potrebe. Uvodno poročilo je imel predsednik Gioffrè, ki je med drugim orisal dosedanjo dejavnost družbe. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel., 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Ul. Cavana 1. Mali oglasi RAZDIRANJE AVTOMOBILOV: prevzamemo stare avtomobile za razdiranje. Telefon: 812256. ... - 'ISSI - BANCA DI CREDITO DÌ TRIESTE- ' TRŽAŠKA KREDITNA BANK A' ' S. P. A. - 'V TRST - ULICA F. FILZI TO - ,'jS BI-AAS URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 623— 1449— 250.50 155.50 267— 37,67 37,25 37.50 S P D T priredi v nedeljo, 25. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Quar-nan (Gemona). Zbirališče na Trgu Oberdan ob 7.30. S P D I organizira 1. in 2. junija avtobusni izlet na Pokljuko z ogledom krajev, kjer so se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke. Podrobnejši program izleta bo javljen v prihodnjih dneh. Vpisovanje do vključno 28. t.m. pri ZSŠD, Ulica Ceppa 9. La Cappella Underground 19.00—21.30 «West Side Story» (1961). Natalie Wood in Richard Beymer. Barvni film. Ariston 16,30—22.00 «E Johnny prese il furile». Čmo-beli film. Grattacielo 16.30 «Una vita bruciata». Sirpa Lane. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Dramma della gelosia: tutti i particolari in cronaca». M. Mastroianni, G. Giannini, M. Vitti. Nazionale 16.00 «Big Boss», v glavni vlogi Tony Curtis. Fenice 16.00 «Peccati in famiglia». Edy Williams, Renzo Montagnani, Michele Placido. Eden 16.00 «La peccatrice». Prepovedano mladini pod 14. ietom. Ritz 16.00 «Dillinger». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Le guerriere dal seno nudo». Prepovedano mladini pod 18. letom. Capito! 16.30 «L’accusa è: violenza carnale e omicidio». Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. ;ctom. Impero 16.30 «Una prostituta al servizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato». Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «La matrigna»-Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «1 kamikaze del ka rate». Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Inchiesta su un delitto della polizia». Jacaues Brel, Paola Pitagora. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Delitto d’amore». Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film. Abbazia 16.00 «Venezia, la luna e tu». Barvni film. V glavnih vlogah A. Sordi in N. Manfredi. Radio 16.00—22.00 «Ken..., e continuava a massacrare a colpi di kung-fu»- Mignon 16.00 «L’avventura del P°' seidon». Astra 16.00 «Agente 007 — L’uomo della pistola d’oro». Roger Moore. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Quattro per Cordoba». George Peppard in Giovanna Ralli. Barvni film. Kino Skedenj ob 18.00, 19.45 in 21.30 «Let mrtve ptice». Igrajo: Arnold Tovornik, Majda Grbac, Polde Bibič, Jože Zupan. Razstave MENJALNICA vseh tujih valut V OBČINSKI galeriji je odprl razstavo tržaški slovenski slikar BORIS ZU-LJAN, ki bo razstavljal do 29. maja. V GALLERII degli Artisti na Trgu Silvia Benca razstavlja od 20. maja. slikarka MILICA MOROVIč, ki je za razstavo pripravila skoraj dva ducata del. Razstavljala bo do 26. t.m. V MALI dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano se nadaljuje zanimiva razstava tržaških in istrskih zgodovinarjev preteklosti. B02' stava obsega bogato zbirko rokopisov, knjig in slik, last polk. Antonia Fonde Savia. Razstavljena dela so iz šestnajstega do devetnajstega stoletja, njihovi avtorji pa Mutio J11' stinopolitano, Pietro Paolo Vergerlo. Ireneo della Croce, Antonio De Giuliani, Enrico Palladio, Gian Rinaldo Carli, Pietro Kandler, Domenico Rossetti in drugi. Razstava bo odprta d° sobote, 24. maja. NEPRIJETNO PRESENEČENJE ZA TRŽAŠKE KOPALCE MORDA BODO VOLITVE PRINESLE PRESENEČENJE Vstopnina v tržaška kopališča Z volilno pravico mladincem se je na Goriškem je letos res občutno narasla V nekaterih kopališčih tržaške občine je kopanje prepovedano, ker občinska uprava ni še izdala ustreznega dovoljenja Marsikaterega Tržačana, ki se v teh dneh odpravlja na kopanje, prvič v letošnji sezoni, čaka ob vhodu v kopališče neprijetno presenečenje: vstopnina se je v primeri z lanskim letom občutno dvignila, obenem pa je v nekaterih kopališčih kopanje sploh prepovedano. Vprašanje je dvojno. Prepoved kopanja je v veljavi v tistih kopališčih, za katera pristojni urad tržaške občine še ni izdal ustreznega dovoljenja. Gre torej za kopališča v tržaški občini, medtem ko jie, kot kaže, s kopališči v devensko-nabre-žinski in miljski občini vse v redu. Vsekakor lastniki prizadetih kopališč menijo, da bo prepoved trajala le še nekaj dni, v nobenem primeru dlje kot do 1. junija. Kljub temu pa smo v omenjenih kopališčih opazili nekaj kopalcev, ki so «padli» v morje. Drugo vprašanje pa zadeva cene kopališč. 2i marca letos je pristaniško poveljstvo z odlokom štev. 12/1975 določilo najvišje cene vstopnin v posamezna kopališča. Kopališča so razdeljena na 5 kategorij; ta razdelitev je odvisna od velikosti kopališč, od naprav, s katerimi razpolagajo in od uslug, ki jih kopališča lahko nudijo kopalcem. V kategorijo «extra» sodita le obe grljanski kopališči, Grignano in Riviera. Vstopnina stane tu 600 lir, ob nedeljah in praznikih pa 750 lir. Za kabino je treba odšteti še dodatnih 700 lir (ob praznikih 850 lir). V obeh kopališčih so na razpolago •iiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiitimiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiMiiimiiiiiiimiiiimiiiiimimiiimiMiiimiii IZ ŠOLE IN VRTCA V UL. DON ADONI Sto petdeset staršev in otrok v nedeljo na šolskem izletu Pobudo za ogled Predjame je dalo Društvo staršev in prijateljev mladine Društvo staršev in prijateljev mladine osnovne šole in vrtca v Donadonijevi ulici je priredilo prejšnjo nedeljo šolski izlet v Predjamo, o katerem velja zapisati nekaj besed. Bil je namreč že tretji po vrsti — s predlanskim so povedli otroke v bolnišnico Franjo in v Cerkno, lani pa v Škocjan — in pomeni torej utrjevanje neke tradicije, ki je še kako potrebna. Udeležilo se ga je nad sto petdeset otrok m staršev, kar je za to mestno šolo izjemno visoko število. Bilo je prisotno vse učno osebje, z eno samo izjemo, in vzdušje je bilo tudi tako, da si boljšega skoraj ne moremo želeti. Izletniki so si najprej ogledali Erazmov predjamski grad iz 12. stoletja, ki je s svojim rovom in pravljično zgodovino očaral otroke in odrasle, čeprav so se slednji navduševali predvsem nad čudovitim, tri stoletja mlajšim gradom, ki ga zakriva. Tu so marsikaj zvedeli tudi o partizanski tiskarni Nanos in Q partizanskem sodišču, katerega predsednik je bil Fran Venturini. Potem pa so se odpeljali k Pivki jami in si ogledali ta kraški čudež. Ker je sicer vhod zaprt, so prišli vanjo skozi Črno jamo, skozi katero se je v noči od 23. na 24. april 1944 partizanski minerski vod prebil v Postojnsko jamo in tam uničil nemško skladišče bencina. Po kosilu v restavraciji Pivka jama, ki je bilo — resnici na ljubo — vse prej kot hitro postreženo, so se otroci pod vodstvom profesorja telovadbe Ivana Furlaniča spopadli v tekmovanju za knjižna darila. Svoje veselje in svoje tekmovanje pa so imeli tudi očetje, ki so se izkazali v boju za «flaš-kon», baje pristnega domačega. Vse popoldne pa so zvoki harmonike spremljali partizanske pesmi. Splošno zadovoljstvo je dokaz u-spelosti izleta, priča pa tudi o potrebi tesnejšega medsebojnega poznavanja ljudi, ki jim mora biti usoda slovenske šole vsem enako pri srcu. Žal pa je seveda tudi izraz premajhnih možnosti za družabno življenje, kar vsi občutimo. Nazadnje pa je tudi dokaz, da so v tem društvu res zbrani prijatelji mladine, ki je še posebno v mestu potrebna razumevanja in zavesti, da smo si vsaj v nečem vsi enotni. Zasedanje o nadzorstvu v javnem knjigovodstvu V glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice se je včeraj dopoldne pričelo dvodnevno zasedanje vsedržavnega značaja o javnem knjigovodstvu, ki ga prireja «Trieste -Consult» pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. S tem zasedanjem želijo prireditelji seznaniti javne upravitelje in širšo javnost s sedanjim položajem na področju javnega knjigovodstva ter sistema njegove kontrole, ki ne odgovarja več sodnim potrebam dejavnosti krajevnih u-prav. Poleg tega je tržaško zasedanje še posebno aktualno ob dejstvu, da je vlada ravno v teh dneh predložila v senatu zakonski osnutek o deželnih proračunih in knjigovodstvu. To dejstvo in namene zasedanja je poudaril dr. Chinaco, ki je na začetku včerajšnjega slovesnega dela zasedanja pozdravil nad dvesto udeležencev iz vseh krajev država v imenu predsednika trgovinske zbornice. Glavni govor je nato imel deželni odbornik Coloni, ki tudi predseduje zasedanju. V svojem posegu je odbornik analiziral zakonski osnutek ter med drugim poudaril, da je treba pri današnjem programiranju z razliko od preteklosti računati s celo vrsto novih zahtev in potreb in da je treba zato razne probleme zajeti organsko Glede vprašanja preosnove birokratskega aparata, ki je v današnjih razmerah pretog, je Coloni dejal, da bi bilo treba v najkrajšem času izdelati deželni zakon o prav-n™ položaju osebja, upoštevati in i lotiti pa ie treba tudi mož-i " mehanizirane predelave podatkov na podlagi elektronskih strojev. Strokovno poročilo o javnem knjigovodstvu in kontrolnem sistemu je nato imel svetovalec računskega odbora dr. Ugo Cevoli, za njim pa je posegel generalni knjigovodja dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Paolo Bernes, ki je obravnaval predvsem perspektive za nov deželni zakon o javnem knjigovodstvu. Zasedanje se je nadaljevalo tudi popoldne z raznimi posegi in se bo zaključilo danes z nadaljevanjem razprave tudi hišice, ki stanejo v kopališču Grignano 1.300 lir (ob praznikih 1.700 lir), v kopališču Riviera pa kakih 300 lir manj. V prvo kategorijo sodita kopališči Ausonia in Ginestre ob nabrežinski obali. Vstopnina znaša 550 lir (ob praznikih 650 lir), kabina pa 600 lir (850 lir). V drugo kategorijo sodita kopališči Trieste in Excel-sior. Za vstopnino je treba tu plačati 450 lir (500 lir), za kabino pa 500 lir (600 lir). Kopališče Castelregio v Sesljanu, Dama bianca v Devinu, Muggesano v Miljah in Delfino pri Tržiču so vključena v 3. kategorijo. Vstopnina je 400 lir (450 lir), kabina pa 500 lir (600 lir). Prav toliko je treba odšteti za vstopnino v obeh kopališčih 4. kategorije, Punta Olmi in Miramare, le da je kabina tu 100 lir cenejša. Odlok pristaniškega poveljstva nadalje določa, da ne sme vstopnina za otroke, ki še niso dopolnili 10. leta starosti, presegati 50 odstotkov vstopnine za odrasle, ne glede na kategorijo. Izposojevalnina za senčnike znaša 400 lir, za ležalnike pa 300 lir. To so seveda maksimalne cene, vendar pa so jih doslej uvedli že skoraj v vseh kopališčih. Ponekod so cene nekoliko nižje (n.pr. Ex-celsior), vendar pa jih bodo s 1. junijem prilagodili določilom pristaniškega poveljstva. Če hočemo na kratko komentirati nove cene, uvidimo, da je kopanje pravzaprav zelo drago. Poleg visoke vstopnine moramo namreč upoštevati, da so tudi preostale usluge, ki jih nudijo kopališča, med katerimi so na vidnem mestu predvsem hladne pijače, zelo drage. Kaj lahko namreč izračunamo, da mora štiričlanska družina potrošiti najmanj 5.000 lir vsakokrat, ko se odpravi na kopanje. To pa je za obmorsko mesto občutno preveč. Res je sicer, da imamo na Tržaškem precej proste plaže, vendar pa ta ne more ustrezati potrebam in zahtevam domačega kopalca. Občina razpisala dva nova natečaja Tržaška občinska uprava razpisuje natečaj za tri mesta strojepisk. Natečaja se lahko. udeležijo vsi, ki so dopilnili osemnajsto leto in ki niso presegli ^ tridesetega leta starosti ter imajo ' diplomo nižje srednje šole. Prošnje na kolkovanem papirju je treba vložiti v občinskem uradu za protokol najkasneje do 14. ure dne 11. junija 1975. Podrobnejše informacije o natečaju izdaja občinski urad za osebje, občinska palača, drugo nadstropje, soba št. 93. Podoben natečaj razpisuje občina tudi za mesto varuha naravoslovnega muzeja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 6. junija. POPRAVEK Iz poročila, objavljenega dne 17. 5. 1975 - VII. slikarski ex tempore - je bilo izpuščeno:... glavno nagrado, ki jo je podelila občina Repentabor, je dobil Goran Succi. iiiiiiiiiiiiiKiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimtiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiifiiHiimiii NA PRIREDITVI OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE Gostovanje gojencev šole Glasbene matice v Kopru Nastopili so tudi dijaki koprskega Centra za glasbeno vzgojo V okviru tradicionalne izmenjave med Centrom za glasbeno vzgojo v Kopru in šolo Glasbene matice v Trstu so pretekli petek gostovali v Kopru dijaki šole Glasbene matice na glasbeni prireditvi posvečeni 30. obletnici osvoboditve. Nastop, katerega so se udeležili dijaki obeh šol, je bil v dvorani koprske glasbene šole. Spored, ki so ga v Kopru predstavili dijaki iz Trsta je obsegal na- MAJ 1951 - 1975 OB 24-LETNICI INDUSTRIJSKE PRAŽARNE fjumvaM PRIMO ROVIS IZREDNA PONUDBA DO 31. MAJA ZAČENŠI Z MEŠANICO MEC Zavoj 450 gr. čiste teže od 1.450 lir na 1.280 lir 1/4-kilogramska škatla od 900 lir na 750 lir IN DEKAFEINIRANI DK 005 Doza 95 gr. čiste teže od 450 lir na 390 lir Škatla 220 gr. čiste teže od 1.050 lir na 930 lir IZKORISTITE PRILOŽNOST Napolnile svoj dom s svežo >j«omo «Cremcaffè» s kavo praženo v Trstu V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH. SUPERMARKETIH TER V DEGUSTACIJI NA TRGU GOLDONI stop godalnega kvarteta in 4 solistov. Godalni kvartet (šola O. Kjuder) je v sestavi Črtomir šiškovič I. violina, Jagoda Kjuder II. violina, Iztok Kodrič - violončelo in prof. D. Alberti - viola, izvajal tri stavke Hay-dnovega kvarteta op. 64 št. 5. Njihova igra se že približuje pristnemu komornemu muziciranju, pri katerem se izjavalci uglasijo v skladno e-noto. Pianist P. Tagliolato (šola E. Am-brozet) je z izvrstno tehnično igro in muzikalnim temperamentom predstavil Bach - Busonijev Koral in Chopinovo etudo v c-molu. Tudi kitarist Igor Starc (šola T. Možina) je s posluhom za muzikalno vsebino oblikoval na španski folklori grajeno Pujolovo skladbo El Al-bejarro. Ž istim programom kot na I. zaključni akademiji v Trstu sta nastopila v Kopru tudi violončelist Iztok Kodrič (šola N. Gašperini) in harfistka Lučka Joksič (šola J. Portograndi). Ostali del sporeda so izpolnili dijaki Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra v sestavi in s programom kakor pri njihovem nastopu preteklo sredo v Kulturnem domu v Trstu. Pridružujemo se poročevalcu I. zaključne akademije Glasbene matice v Trstu, ki je zelo pozitivno o-cenil nastop koprske glasbene šole, še posebej prizadevnost, s katero gojijo ansambelsko igro, v kateri so v primerjavi s prejšnjimi nastopi, dosegli dokaj kvalitetnejše, zrelejše izvajanje, pri čemer ima posebno zaslugo violinski pedagog in dirigent orkestra prof. Borut Logar. Bilo je zares prijetno srečanje mladih glasbenikov to in onstran meje. Zaključek sezone in preobremenjenost z delom v šoli in številni nastopi so bržkone vzrok, da je tej pomembni glasbeni prireditvi prisostvovalo razmeroma maloštevilno občinstvo. število volivcev dvignilo na nad 110.000 Za katere stranke ho volilo približno 5.000 volivcev med 18. in 21. letom? - Dokončno zaporedje kandidatnih list za pokrajinske volitve Kot smo že včeraj napovedali, je prišlo, po odločbi goriškega sodišča, kjer so sprejemali liste kandidatov za pokrajinski svet, do spremembe v zaporedju list na glasovnici. Sodniki so namreč ugotovili, da so obstajale pri predložitvi nekatere formalne napake na dveh listah in so zato ti listi sprejeli šele, ko so predstavniki strank napake odpravili. Gre za listi KPI in SS. Na glasovnici za pokrajinske volitve bo razpored posameznih list po novem naslednji: PRI. MSI. PSDI, KPI. PSI, SS, KD, PLI. Znaki prvih štirih strank bodo na levi strani glasovnice, znaki naslednjih štirih pa na desni strani. Nespremenjen pa je razpored predlaganih list za občinske volitve v Gorici. To so liste istih strank, ki se potegujejo za mesta v pokrajinskem svetu, le da bo razpored malo drugačen. Na levi strani glasovnice bodo znaki KPI, PSDI, MSI in PRI. na desni pa PSI, SS, PLI in KD. Pred približno mesecem dni, ko je skupina mladih intelektualcev zapustila liberalno stranko, smo tej napovedovali težave, ki bi bile v glavnem organizacijskega značaja. To se je tudi pripetilo. Liberalcem je s težavo uspelo zbrati tako podpisnike list kot kandidate same. Na listah liberalne stranke najdemo predvsem stare liberalce, med novimi imeni kandidatov je nekaj znanih trgovcev, ki so, tako vsaj kaže, tokrat odrekli zaupanje krščanski demokraciji. Med kandidati sta dosedanja svetovalca inž. Fornasir in gradbenik Caselgrandi, mladega dr. Del Piera pa ni več. . Povedali smo, da so imeli liberalci težave z zbiranjem podpisov predlagateljev list. Težave pa so očitno imeli tudi s kandidaturami, kajti v Gorici so predstavili listo s komaj 29 kandidati od možnih štirideset, v Tržiču listo z 12 kandidati od 30 možnih, v Gradežu listo 10 kandidatov od možnih dvajset, v Krminu pa samo 7 kandidatov od možnih dvajset in med temi je še nekaj «uvoženih» imen. Za pokrajino pa kandidirajo liberalni kandidati vsak v več okrožjih. Morda bodo liberalci v goriškem občinskem svetu dobili dva svetovalca, na pokrajini pa skoro verjetno ne bodo več imeli svojega zastopstva. Število volivcev se je v pokrajini, v primerjavi z zadnjimi volitvami, precej povečalo. Za lanski referendum o razporoki je bilo vpisanih v volilne sezname nekaj več kot 106.000 ljudi. Tokrat moramo lanskim volivcem dodati še tisoč ljudi naravnega prMŠtka in še približno 5.000 mladih med 18. in 21. letom, ki bodo letos prvič šli na volišča. To nam da približno 112.000 vpisanih v volilne sezname. Če bodo šli volivci Posočja na volišča v takih odstotkih kot so šli ob vseh prejšnjih prilikah, pomeni, da bo število veljavnih glasov višje od 100.000. To pomeni, da bo količnik za izvohtev enega pokrajinskega svetovalca nad 3.900 glasov. Volilna aritmetika je sicer taka, da daje možnosti izvolitve enega svetovalca tudi z manjšim številom glasov, kar se v volilni terminologiji imenuje «z ostanki». Na zadnjih pokrajinskih volitvah je bil količnik za izvolitev enega svetovalca kar za 300 glasov manjši od tistega, ki bo verjetno potreben tokrat. V goriški občini imajo v tem trenutku vpisanih 33.771 volivcev. Med temi je približno 1.500 mladih med 18. in 21. letom. Volili bodo vsi, ki bodo 15. junija dopolnili 18. leto. V sovodenjski občini imajo vpisanih 1305 volivcev, od teh 611 moških in 694 žensk. V števerjanski občini pa je število volivcev znatno manjše, in sicer 608. Od teh je 298 moških in 310 žensk. Število volivcev se spet dvigne v doberdobski občini na 968. V Doberdobu beležijo prvič več volivcev kot volivk: moških .je namreč 492. žensk pa 476. Uč«nci šole v Pevmi pripravili proslavo 30-letnice osvoboditve V okviru proslav ob 30. obletnici osvoboditve so učenci osnovne šole v Pevmi pripravili svojevrstno prireditev, ki je bila prejšnji teden v šolskih prostorih. Prireditev je zelo lepo uspela in za to gre predvsem pohvala samim učencem, ki so za enourni kulturni spored vložili ves njihov trud. da bi proslavo dobro izpeljali. Tudi udeležba staršev in drugih sorodnikov učencev je bila zelo številna, tako da je bila šolska učilnica pretesna za vse. V pričetku kulturnega sporeda je učenka 5. razreda pozdravila SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO priredi gostovanja V SOVODNJAH. danes ob 20.30 v Kulturnem domu Dario Fo «MARKOLFA» V DOBERDOBU, jutri ob 20.30 v prosvetni dvorani Dario Fo «MARKOLFA» Vabljeni starše in goste ter poudarila pomen, ki ga za slovensko narodnostno skupnost ima ta obletnica. Nato so s petjem in recitacijami nastopili učenci vseh razredov. Kulturni spored je sklenil osnovnošolski pevski zbor, ki je ubrano zapel nekaj pesmi. Zbiranje podpisov za odpravo fašističnih zakonov Na Goriškem se nadaljuje akcija zbiranja podpisov za opravo fašističnih zakonov, med katerimi je tudi zakon o čistosti rase, ki prepoveduje legalizacijo splava. Število podpisov, ki jih doslej imajo na občinah, prefektura in v uradih notarjev, je še kar zadovoljivo. Z zbiranjem podpisov pa bodo še na daljevali. Te dni so podpise za odpravo fašističnih zakonov zbirali kar pred Ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. Na goriški občini (na volilnem uradu) zbirajo podpise vsak dan, in sicer od 10. do 12. ure, podpise zbirajo tudi v pisarnah preture in sodišča od 8. do 13. ure. Pri noiarju Tavelli, Ulica Garibaldi 6. se iahko podpiše vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Tudi na županstvih v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu zbirajo podpise. Zahteve delavcev tovarne «La Giulia» Člani tovarniškega sveta v tovarni slaščic «La Giulia» so preučili položaj v tovarni, kjer so v zadnjih petnajstih mesecih skrčili število zaposlenih za 60 enot. V tovarni, tako je rečeno v sindikalnem tiskovnem poročilu, nimajo na vidiku načrtov za ojačenje naprav v tovarni. Tovarniški svet je sklenil načeti vrsto sindikalnih vprašanj in se z njimi soočiti z vodstvom podjetja. Zahtevali bodo povišanje števila zaposlenih, izboljšave na delovnem mestu, ustanovitev menze in povišanje produkcijske nagrade. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali z delavci na sestankih v posameznih oddelkih SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «S. GREGORČIČ» - Gorica vabi na ZAKLJUČNO DOMSKO PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 17. uri v domskih prostorih, Sve-togorska cesta 84. Ob 16. uri bo roditeljski sestanek. Vabljeni starši, vzgojitelji in prijatelji mladine. tovarne. Podprli bodo tudi sodni postopek, ki ga je načel delavec te tovarne, član tovarniškega sveta. Lani avgusta je bil odpuščen z dela, okrajni sodnik je odločil, da ga mora tovarna sprejeti spet na delo, okrožni sodnik je ta sklep zavrnil. Sedaj gre pritožba na kasacijsko sodišče. Vabimo vse naše sodelavce, čitatelje in prijatelje na sprejem, ki ga uredništvo prireja ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, v nedeljo, 25. maja. ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu. Posebnih vabil ne bomo pošiljali. Uredništvo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. V torek, 27. t. m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiKnifiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SOLSKO LETO SE NAGLO IZTEKA Sklepne šolske prireditve združimo s proslavo 30-letnice osvoboditve Prireditev s takšno vsebino bo 1. junija v Doberdobu Mini modna revija v 3. razredu osnovne šole v Ul. Croce Bliža se zaključek šolskega leta in s tem sklepne prireditve, ki jih šolniki, zlasti osnovnošolski, prirejajo v tem času. Na marsikateri šoli pa letošnja zaključna prireditev ne bo samo obračun celoletnega dela učencev in šolnikov, ampak bo takšna prireditev združena z obletnico osvoboditve, ki smo jo na tako množičen in vsebinsko bogat način proslavljali domala v vsakem našem večjem kraju, društvu in organizaciji. Slovenska osnovna šola v Doberdobu prireja zaključno šolsko prireditev 1. junija ter bo na njej razstavila risbe, izdelane na temo o-svobodilnega boja. Prav gotovo bodo tudi na drugih šolah poiskali izvirne načine, da se tudi na šolskem področju ob sklenitvi leta vključijo v proslavljanje obletnice osvoboditve. Kako se šolsko leto naglo izteka, je bilo prejšnji dan mogoče spoznati tudi na slovenski osnovni šoli v Ul. Croce. Učenci in učenke tretjega razreda so pod vodstvom svoje učiteljice Anke Fajgelj pripravili mini modno revijo, na kateri so predstavili svoja ročna dela. E-den izmed učencev je prevzel vlogo napovedovalca ter številne starše seznanjal, katera učenka bo stopila prednje in kakšno ročno delo bo pokazala. Tako so imeli starši priložnost spoznati, da so se njihovi otroci med letom dobro naučili izdelovati pletena oblačila, pokrivala, brezrokavnike itd. Prireditev je lepo dopolnjevala glasbena spremljava. Pred tem je učiteljica predvajala diapozitive o šolskem izletu v Podgoro. Matere otrok in učenci — v tem razredu jih je okoli 20 — so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. saj je na sodoben in živ način, z udejstvovanjem samih avtorjev, prikazala napredek šolarjev v zadnjem letu. Javna skupščina komunističnih žena Na pobudo ženske sekcije pokrajinskega vodstva komunistične par tije Italije bo drevi ob 20.30 v prostorih goriškega telovadnega združenja (UGG) javna skupščina komunističnih žena ter Kandidatk na listi KPI za občinske in pokrajinske volitve. Uvodno poročilo bo imela Rosaria Busolini (kandidatka za občinske volitve), ki bo spregovorila o razvoju ženskega gibanja v državi ter o odnosu, ki ga komunistična partija ima do tega gibanja. Sledila bo javna razprava, v kateri bodo ocenili predvsem sedanje gospodarsko stanje na Goriškem. Tullio Paiza, tajnik pokrajinskega vodstva KPI, bo imel zaključno poročilo, v katerem bo podčrtal pomen bližnjih volitev. imiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiniiiiiiiimmniiiiimmii PRIREDILI SO PRVI LETOŠNJI IZLET Goriški planinci na proslavi PD Nova Gorica na Trstelju Novogoriški planinci so slavili 25.letnico obstoja Precej goriških planincev in naraščajnikov se je v nedeljo udeležilo izleta v Trstelj, kamor so hoteli člani goriškega SPD ponesti pozdrav na proslavo 25-letnice Planinskega društva v Novi Gorici. Vreme je bilo za to priliko kot nalašč naročeno. Izlet je bil prvi, ki ga je v tej sezoni priredilo SPD in je služil tudi kot trening za nadaljnje izlete na nižje in višje vrhove. Planinsko društvo v Novi Gorici so 14. marca 1949 ustanovili v poslopju osnovne šole v Solkanu planinci, ki so bili do razmejitve člani slovenskega planinskega društva v Gorici. Razmejitvena črta, ki je postala uradna ločnica med slovenskimi planinci na obeh straneh državne meje, ni mogla pretrgati prijateljskih vezi, ki so takrat obstajale in ki še danes obstajajo. Planinsko društvo v Novi Gorici je že v prvih letih svojega obstoja razvilo lepo dejavnost, v avgustu 1950 je bila odprta Stjen-kova koča na Z telju, kasneje pa so odprli še nekatere druge planinske postojanke. Sedaj pripravljajo, v sodelovanju z drugimi planinskimi društvi, gradnjo^ koče pri Krnskem jezeru. Danes šteje Planinsko društvo v Novi Gorici 1.254 članov, med katerimi je veliko mladih. Nedeljske proslave na Trstelju se je udeležilo ne le veliko članov marveč tudi precej planincev in gostov iz drugih krajev. Zamejci so bili zastopani tako z Goričani kot s Tržačani. V kulturnem programu so sodelovali gorenjski folkloristi, godba iz Prvačine, zbor «Bojan» iz Dornberka in Trio Sedej iz Nove Gorice. Med pozdravnimi govori naj omenimo, poleg domačih, še onega podpredsednika PZS Toneta Bučarja, predsednice SPD Gorica Jožice Smet in predsednice PD Trst dr. Sonje Mašere, ki je tudi prinesla prvi prispevek tržaških planincev za kočo pri Krnskem jezeru. Srečanje med goriškimi in novogoriškimi planinci je bilo zelo prisrčno. Protest mater vrtca v Štandreiu Dvanajst mater otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec ONAIRC v Štan-drežu, je poslalo včeraj pismo krajevnim časopisom. V pismu se matere hudujejo nad položajem v tem vrtcu, ki je sicer podoben onemu v drugih vrtcih ONAIRC. Ta ustanova namreč noče ugoditi upravičenim zahtevam osebja, zato je prišlo v vrtcih do motenj in otrokom ne delijo več opoldanskega toplega obroka hrane. Matere morajo zaradi tega po otroke v vrtec opoldne, da jim lahko nudijo kosilo doma. Štandreške matere zahtevajo, da preidejo vrtci iz uprave ONAIRC v občinsko upravo. V pismu so obrazložene zahteve staršev in osebja vrtcev, o katerih smo obširneje pisali pred nekaj dnevi. DANES OB 18. URI V Gradišču odprtje vinskih razstav V enoteki «La Serenissima» v Gradišču bodo danes odprli vinski razstavi «Gran Premio Noè» in «Doc». Uradna slavnost bo ob 18. uri v palači Torriani. Na letošnjih vinskih razstavah sodeluje veliko število deželnih vinogradnikov, med katerimi je precej Slovencev z vzhodnega in zahodnega dela goriških Brd. Vzporedno z dvema vinskima razstavama bodo [ pripravili razne druge manifestaci- j je kmetijskega značaja. j Goriški vodovod na Majnici bo veljal 3,2 milijarde lir Pristojno ministrstvo ugodno ocenjuje predlog poslanca Marocca, da bi pospešilo sprejem njegovega zakona, ki predvideva dograditev goriškega vodovoda na Majnici. Vodo bodo najprej potiskali na Kalvarijo, kjer bo rezervoar, od koder bo s prostim padcem napajala go-riško omrežje. Po izračunih leta 1964 bi znašal strošek okoli 900 milijonov lir, lansko leto pa je narasel na 3,2 milijarde lir. Ker v Rimu prisojajo dograditvi vodovoda velik pomen, je poslanec Marocco na sestankih, ki jih je imel z odgovornimi na ministrstvu, zahteval pospešitev o-dobritve svojega predloga zakona, po katerem naj zakladno ministrstvo odobri znesek 2,3 milijarde lir (tolikšna je namreč razlika med prvotno in sedanjo ceno) ter ga izplača v štirih letnih obrokih. metna nesreča, pri kateri se je poškodovala 60-letna gospodinja Valerija Komavli iz Ul. Madonnina del Fante 16. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo cestne policije, smo izvedeli, da je žensko povozil vojaški tovornjak. Nemudoma so Komavljevo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili hud možganski pretres. Kasneje so Komav-lijevo odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Šolske vesti NA OGLASNI deski šolskega skrbništva je objavljena ministrska okrožnica glede rednih in nadomestnih umestitev učiteljev za šolsko leto 1975-76. Kogar to zanima si bo lahko okrožnico ogledal v sobi št. 3 šolskega skrbništva ali pa na oglasnih deskah vseh didaktičnih ravnateljstev goriške pokrajine. Razna obvestila GORIŠKO mikološko društvo bo drevi ob 21. uri v župnjiški dvorani v Podturnu pripravilo predavanje o užitnih in strupenih gobah. Govoril bo predsednik goriškega mikološkega društva Nino Nardini. Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi Tarcizija Figarja in Bruna Altra na. Teden Rdečega križa Rdeči križ prireja od 25. maja do 1. junija propagandni teden, med katerim bodo v nedeljo, 25. maja, pobirali prostovoljne prispevke na prehodih in na vstopni postaji avtoceste: ob 10.30 bodo predvajali otroški film v kinu Corso, ves teden pa bodo izložbe urejene na temo, ki bo ovrednotila pomen in delo te humanitarne organizacije. Huda nesreča v Lečniku V Ločniku se je v včerajšnjih popoldanskih urah pripetila huda pro- športno združenje «Dom» in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ vabita na srečanj p otroških telovadnih skupin iz Trsta, od Sv Ivana, s Kati nare, iz Nabre žine in Gorice. Srečanje bo JUTRI, 24. MAJA, ob 15. uri v telovadnici «Val letta» v dolini Koma, Izleti SLOVENSKO planinsko društvo priredi v četrtek, 29. t.m. izlet z lastnimi sredstvi do Trnovo - Krnice. Od tu pa peš na Kucelj in Čaven. Zbirališče bo ob 7. uri pred mejnim predorom pri Rdeči hiši. Izlet spada v okvir akcije «planinstvo in šport za vsakogar». Razstave V TOREK, 27. maja, ob 18.30 bodo v prostorih galerije «La Bottega» v Ulici Nizza 4 odprli razstavo slik goriškega umetnika Attilia Carboneja. Razstavni prostori bodo odprti do 10. junija, in sicer ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. ^Kinp Corifa VERDI 17.30—22.00 «Una strana coppia di sbirri». A. Arkin in J. Caan. Barvni film. CORSO 17.15 22.00 «Profondo rosso». G. Lavia in M. Meril. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «E Jon-ny prese il fucile». T. Bottoms in K. Fields. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Le armate rosse alla liberazione dell’Europa». M. Ulyanov in V. Shukshin. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La nipote». F, Muzio in D. Vargas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «n fidanzamento». L. Buzzanca. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «El vesperado». C. Giordana Barvni film. ,\ova Corica SOČA «Veliki Gatsóy», ameriški barvni film ob 18.00 m 20.00. S\ OBODA «Topovi iz Navarona», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Avantura je avantura», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel 73-328. Boris Zuljan v občinski galeriji iv’ DANES V ŠKEDENJSKEM KINEMATOGRAFU Srečanje Na vrsti slovenski film rST «Let mrtve ptice» Boris Zuljan, ki je zadnjič razsta vljal v tržaški občinski galeriji pr ed tremi leti, lani pa v Tržaški knjigarni in sodeloval v skupinski v Kulturnem domu, se je predsinočnj im ponovno predstavil tržaškemu občinstvu v občinski galeriji, kjer bo razstavljal do 29. t.m. Slika je z. odprtja razstave v sredo zvečer Danes, v petek, 23, maja ob 18., 19.45 ir, 21.30 bo Slovenska prosvetna zveza zaključila drugi ciklus slovenskih filmov, ki je posvečen slovenski proizvodnji srbskega režiserja živojina Pavloviča. Na sporedu bo njegov zadnji film, «Let mrtve ptice» (1973), v katerem igrajo Arnold Tovornik, Majda Grbac, Polde Bibič, Jože Zupan in v kratki vlogi pa-ralitika sam Pavlovič (katerega smo videli tudi v «Rdečem klasju» v vlogi enega izmed ujetnikov na koncu filma). Film je v barvah. Posnet je po scenariju Branka Šomna. Pripoveduje nam zgodbo razkroja prekmurske družine in tragedije zdomcev. Kot smo že pisali v poročilu ob ljubljanski premieri in v tistem s puljskega festivala (kjer se je film posebno izkazal, čeprav je dobil le nagradi za scenarij in za interpretacijo Majde Grbac), čeprav tokrat scenarij ni Pavlovičev, do- pušča njegovi režiji, da zgradi atmosfero nihanja med življenjem in smrtijo. Pavlovič je pač vedno vizionar (politična tema mu je v «Rdečem klasju» predvsem izhodišče, material za lastni pogled na življenje), nesmiselno bi mu bilo očitati, da je njegov pesimizem nekako nad zgodovino, kajti na njegovi podlagi ustvarja režiser filmske forme, ki imajo čudovito sposobnost prizadeti gledalca, ne da bi ga omamili: navsezadnje, prepuščajo ga zgodovini in realnosti. S tem filmom se zaključi kratek, a celoten pregled slovenske Pavlovičeve proizvodnje, ki ga bo SPZ v prihodnji sezoni skušala obogatiti z njegovo ostalo proizvodnjo; v prihodnjo sezono je tudi preloženo srečanje z režiserjem. Prihodnji petek pa se bo začel tritedenski ciklus tretjega slovenskega režiserja, Boštjana Hladnika. S. G. ......................................................................................................................m.........m KDO JE SEF SAIGONSKEGA REVOLUCIONARNEGA ODRORA? Tipični vietnamski človek vojak v službi revolucije Vremenoslovci opozarjajo, da bo prihodnje leto zajel V ffJavnem mestu južnega Vietnama Je še nekaj reakcije, toda niti govora ni v ZDA val suše, ki bo porazno vplival na žitno letino !"'erW’0 ktt"!risaaiai° m Ztthodu 'Ve,iko bo de,a’da se napake DVE POSREDNO POVEZANI VESTI Ameriške dobave sita ne ustrezajo NEW YORK. 22. - številne dežele, ki uvažajo iz Amerike žito, se pritožujejo, da jim ZDA dobavljajo slabo žito, pšenico in koruzo. Posebno se tc o oaza od leta 1973 dalje. V Washington je prispelo veliko protestov s strani kupcev, med drugim tudi protesti italijanskih, angleških in zahodnonemških ter indijskih krogov. Tem protestom se je pridružila tudi Sovjetska zveza. V zvezi s temi protesti so v Washingtonu sklenili, da bi kontrolo nad žitom prevzel poseben vladni organ. Doslej vršijo tn kontrolo zasebna podjetja, katerim se ZDA v zadnjem času očita huda korupcija. Poleg protestov je ameriške kmetijsko ministrstvo dobilo tudi opozorilo, da bodo tuji kupci začeli kupovati žito na tujih trgih. V zvezi s tem so zelo pomembni očitki italijanskih kupcev ameriških krmil, ki so se zbrali v Milanu, da bi protestirali proti celi vrsti ameriških dobav leta 1974, dobav za katere so rekli, da so izpod ravni mednarodnih norm. Ker gre v konkretnem primeru za krmo in je ta že izpod mednarodnih norm, je verjetno še hujše, ko gre za dobave za človekovo .prehrano. Sovjetska zveza prav tako očita Ameriki, da njene dobave niso primerne, kajti koruza, ki jo je Amerika poslala Sovjetski zvezi, je bila «nesprejemljiva», toliko je bila zdrobljena. Zaradi tega so Sovjeti poslali v ZDA svojega strokovnjaka, ki naj prouči ameriško nadzorno službo za klasifikacijo žita. Če gornje mnenje ni najbolj po-voljno, še veliko hujša je kritika, ki prihaja iz Afrike. Gre za kritiko organov za prehrambo v Etiopiji in v nekaterih deželah ob Sahari, koder so pred leti in še lani doživljali strahotno sušo in zaradi tega tudi lakoto in so dobili iz ZDA večje količine prehrambnega blaga. Toda kljub temu, da so v tem predelu Afrike ljudje umirali od lakote, je bilo ameriško dobavljeno žito takšne kakovosti, da ni bilo užitno. Kaže, da so se v ZDA zavedli teh napak še preden so začeli prihajati v Washington protesti iz vseh koncev sveta, kajti v Washingtonu so že pred tem uvedli zadevno preiskavo in ugotovili veliko korupcijo v tistih krogih, ki upravljajo verigo silosev, v katerih se hrani žito za izvoz v tujino. Prav tako so odkrili veliko korupcijo v pristaniških skladiščih v Houstonu in New Orleansu. V to korupcijo so vpleteni številni inšpektorji, ki kot nameščenci zasebnih podjetij opravljajo vlogo inšpektorjev v državnem imenu. Ko že govorimo o korupciji in pomanjkljivostih v ameriških krogih, ki trgujejo z žitom s tujino, bomo navedli tudi napoved, rekli bi vremensko napoved, ki bo gornje očitke ublažila. ZDA so tista kmetijska velesila na svetu, ki skupno z Avstralijo in Kanado marsikaj priskoči na pomoč deželam, koder primanjkuje žita. Toda tudi ZDA doživljajo od časa do časa kako krizo in tako je bila tudi lansko leto v severozahodnih predelih ZDA letina bolj slaba zaradi velike suse. Po daljnoročnih napovedih vreme-noslovskih strokovnjakov pa bodo ZDA doživele veliko neprimerno večjo sušo prihodnjega leta Agencijske vesti govore o tem takole: Po mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi «sončnimi ciklusi» oziroma s dp-riodičnimi variacijami v energiji in toploti, ki jo sonce «posreduje» zemlji, bo leto 1976 značilno po izredno veliki suši, ki bo zajela Združene države in sosedno Kanado, kajti prihodnje leto bo 20-letni ciklus sončne aktivnosti dosegel svoio najnižjo raven. Če se nodo napovedi in predvidevanja znanega zadevnega strokovnjaka dr. Louisa Thomsona uresničile. bodo v ZDA imeli izredno sušno poletje in bo to privedlo do velikanskih, hudih posledic na ameriško žitno in tudi drugo letino. Kot je znano, ameriški farmerjl 1 prodajo v tujino dve tretjini žit- * nega pridelka, 50 odst. pridelka soje in eno petino pridelka koruze. To pa velja le za dobre letine. V primeru pa, še bo Ameriko zajel napovedani val suše in bo letina odpovedala, ne bomo mogli govoriti o tolikšnem izvozu. To pa je treba povezati še z opozorili, ki so jih dali lani spomladi, ko so ugotovili, da je v ameriških skladiščih razmeroma malo zalog in da bo treba ne le v ZDA, pač pa v vsem svetu varčevati s prehrambnim blagom, predvsem seveda z žitom: pšenico in koruzo. SAIGON - HOČIMINH, 22. -Sklep o združitvi obeh Vietnamov ne bo preklican. Združitev ni bi la le želja Hočiminha, pač pa vsega vietnamskega naroda. — To je izjavil general Tran Van Tra, trenutno najbolj znan «vojak» v osvobodilni vojski Južnega Vietnama, o-sebnost, ki vodi vojaško revolucionarni odbor, prvi organ revolucionarne oblasti v Saigonu oziroma po novem Hočiminhu. General Tra je to izjavil v enournem razgovoru, ki ga je imel s skupino tujih časnikarjev, ki jih je sprejel v glavnem mestu Južnega Vietnama. Ko je odgovarjal na vprašanje o možnosti za združitev Severnega in Južnega Vietnama, je general Tra podčrtal: «To je bil cilj naše tridesetletne borbe. To je sicer o-snova pariškega sporazuma, ki je sprejel dejstvo, da sta Vietnam in Vietnamci ena dežela, en narod. Sedaj nadaljujemo z delom za rešitev vprašanj, ki so povezana z združitvijo obeh delov iste dežele. Kdaj bo do tega prišlo, je odvisno od razmer». Zbrani v veliki dvorani v pritličju bivše predsedniške palače čakamo na vidno osebnost v dokajšnji nervozi. Prišel je točno ob 10. uri v spremstvu več častnikov. Je to moški, ki je na videz mlad, eleganten in vendar energičnih potez in gibov. Oblečen je v zeleni uniformi, na ramenih nosi generalske znake s tremi zvezdicami, na prsih pa več vojaških odlikovanj. Prišel je na razgovor s časnikarji, katerim je bilo omogočeno, da prvi obiščejo Saigon po osvoboditvi. Vprašanj je vehko, časa pa bolj Mlad a obetaven dno Oboist Roberto Denti in pia uistka Gudula Mattuchina itMiMiiMMiMiiitiiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiimtiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) S finančne plati se ne boste imeli kaj pritoževati. Ne bo pa tako v duševnem zadoščenju, ki ste ga potrebni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši poslovni tovariši ne bodo imeli srečne roke. Popravljati boste morali njihove napake. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Težave pri delu, ki terja izredno koncentracijo. Ne nasedajte govoricam na račun drage osebe. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo strokovnostjo boste speljali do konca neko važno zadevo. Več podjetnosti in odločnosti. LEV (od 23.7. do 22.3.) Bodite smotrni, da se izognete napakam, ki bi vas mogle veliko stati. Spor z osebo, ki jo ljubite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sprejmite kritiko onih, ki se na stvar bolje spoznajo. Zelo prijeten večer v družbi znancev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ostra tekma med poslovnimi tovariši. Zavihajte rokave, da se ne boste kesali. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne sprejmite predloga, čeprav se vam na prvi pogled zdi obetajoč. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Novi elementi, ki bodo močno dvignili vašo ceno v družbi. Možna so tudi materialna izboljšanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsi bi vam radi kaj svetovali, toda odločati morate vi, ker gre za vaše interese. Ne bodite predrzni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če kaj ne bo šlo prav, ne odjenjajte, ker se bo stanje popravilo. V ljubezni bo kaj narobe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kdor se ukvarja s trgovino, naj izkoristiti vsako najmanjšo priliko. Program koncertov v letošnji sezoni gre proti koncu, v tem programu bosta nastopila oboist Roberto Denti in pianistka Gudula Mattuchina. Mlada koncertista. ki sta se šolala prvi na beneškem konservatoriju «B. Marcello», druga pa na tržaškem konservatoriju «G. Tartini», sta že dokazala svoje sposobnosti, svojo virtuoznost in medsebojno uigranost. Prav tako je zelo posrečena njuna izbira avtorjev, klasičnih in tudi modernih. Njun repertoar namreč obsega dela glasbenikov kot so Telemann, Schumann, Saint-Saens. Colin, Malipiero, Pipolo, Hindemith in drugi. Duo je doslej nastopil in bo ponovno nastopil še v Gorici, v Trstu, v Colloredu di Montalbano, v S. Vito al Tagliamento, v Kranju in Celovcu. Duo bo v prihodnji sezoni v številnih mestih v Italiji, pa tudi drugod po svetu, kot na primer v vzhodnem Berlinu, v Ljubljani, v Gradcu. | malo. General Tra se opravičuje, da se ne more s časnikarji zadržati več kot uro časa, kajti «dela je veliko, kot je velika tudi revolucija». «Zrušeni režim je pustil veliko nerešenih vprašanj v velikem mestu». «Da bi vse te probleme rešili in hkrati izvajali nadalje revolucijo, so včasih potrebne tudi energične poteze, drastični ukrepi». Časnikarji so čakali najbolj neposreden odgovor na vprašanje, ki se vsiljuje vsem, in sicer na vprašanje, kdo pravzaprav je generalni polkovnik Tran Van Tra, o katerem se do pred nedavnim ni vedelo, da sploh obstaja. V nekaterih krogih se sicer trdi, da se za njegovim imenom krije nekdo drugi, v bistvu pa je to tipični vietnamski človek, ki je značilen po skromnosti in zato nerad govori o sebi. «Sem vojak, kot so vojaki deset-tisoči drugih ljudi, ki so sodelovali v dolgoletnem boju za uresničenje prisege, ki jo je dal Hoči-minh, sem vietnamski državljan in sem dolgo let živel v Saigonu. Sedaj se skupno z ostalimi meščani tega mesta borim, da bi to mesto postalo dostojno novega imena, imena Hočiminha. Razen tega, kar sem vam rekel, ni na meni nič drugega, kar bi bilo vredno o-membe». Vsakomur je jasno, da je v življenjepisu generala Traja še veliko «značilnosti», ki bi bile vredne omembe, kajti odkod na njegovih prsih toliko odlikovanj in čemu je prav nanj padla izbira, da postane prvi načelnik revolucionarne oblasti po spektakularni zmagi nad močnim sovražnikom? Toda njegova želja, da ostane le «skromen vojak, ki služi revoluciji», daje prisotnim močan vtis, zato časnikarji ne vztrajajo več pri življenjepisu človeka, ki je trenutno v središču pozornosti ne le v Saigonu, pač pa v svetu. Namesto o sebi pa general Tra z veliko vnemo govori o kolektivu, ki sestavlja vojaško revolucionarni odbor za mesto Saigon. Odbor ali komite šteje enajst članov, od katerih je vsak odgovoren za določen resor, od ekonomske in socialne politike do zunanje politike. Mesto Saingon ali po novem Ho-čiminh šteje trenutno nad tri milijone prebivalcev. Njegova nedavna vloga «vzhodnega Pentagona» je pustila «veliko umazanih sledov», ki jih je treba odstraniti. General Tra govori o izrednih naporih hkrati pa prepričljivo poudarja, da bodo vse naloge rešene, «ob podpori prebivalstva». «Mnogi prijatelji nas sprašujejo, kako smo mogli tako naglo in skoraj brez borbe zavzeti in o-svoboditi mesto, ki je bilo simbol hlapčevske oblasti, ki se je ohranjevala na oblasti le s terorjem in z ameriškimi dolarji? Lahko vam rečem, da smo to dosegli predvsem s pravilno uporabo naše močne vojaške sile, pa tudi s politično silo, ki smo jo imeli v samem Saigonu. Te sile pa nam pomagajo tudi sedaj, da odstranimo podedovane probleme in da normaliziramo življenje in delo v mestu.» Po besedah generala Traja sta pred njimi dve glavni nalogi: Prva naloga je zagotoviti red in popolno varnost, druga pa normalizirati vsakdanje življenje. S tem v zvezi general navaja Lenina, da «prevzeti oblast je težko, še težje pa je oblast ohraniti». Nova oblast želi s pomočjo meščanov ter s sredstvi, ki jih ima na razpolago, omogočiti, da vsak meščan, da vsak državljan dobi častno delo. «Tudi tisti, ki so v preteklosti služili sovražnikovemu režimu, tudi tisti imajo pravico do častne zaposlitve» in jih nove oblasti ne smatrajo načelno za sovražnike, pač pa za Vietnamce, ki so zabredli in se bodo nekega dne vrnili na pravo pot, da bi tudi oni prispevali v gradnji domovine, pri gradnji svobodnega in neodvisnega Vietnama». Čeprav se v določenih zainteresiranih krogih na Zahodu govori o neredih, o pokolih in podobnem. je dejansko stanje tu povsem drugačno. Ko je odgovarjal na neko tovrstno vprašanje, je general Tra rekel, da «vietnamski razumniki, posebno tisti v Saigonu so v pretežni večini dojeli te trenutke radosti in ponosa, ki jih je doživel vietnamski narod kot svojo veliko zmago». «Zavedati se je treba — je podčrtal Tra — da to ni bila borba Vietnamcev proti Vietnamcem, pač pa borba Vietnamcev proti ameriškemu imperializmu». «Zato smatramo, da se vsi Vietnamci, ne glede na njihova dovčerajšnja politična gledišča, morejo vključiti v izgradnjo domovine sedaj po zmagi. Mi pozdravljamo tudi tiste ljudi, ki se preobračajo k nam in pričakujemo, da bo teh ljudi vedno več». Ob določeni priložnosti takšne besede morda zvenijo tudi kot nekakšna gesla, kot cenene parole, toda kadar jih izgovarja osebnost, ki ima v svojih rokah najvišjo oblast v Saigonu, dobijo te besede posebno težo in postanejo prepričljive. Vsiljujejo se tudi a-sociacije na enega izmed prvih sklepov poveljstva osvobodilnih ž. L. (Nadaljevanje na 6. strani) Italijanski izseljenci so odkrito govorili s predstavnikom italijanske vlade in mu dali na znanje, da se je treba obljub držati. Pred mesecem dni, 23. aprila, se je v Zurichu v «Casa d’Italia» zbralo kakih 550 italijanskih delavcev, ki živijo v emigraciji v Švici, da bi od podtajnika za izseljenstvo poslanca Granellija zvedeli kaj več o rezultatih srečanj med zunanjim ministrom Ru-morjem in Granellijem na eni strani ter Graberjem, Bruckerjem in Furglerjem na drugi. To srečanje bi ne smelo služiti le temu, da bi se zvedelo kaj več o tem srečanju, pač pa so se italijanski izseljenci zbrali da bi podtajniku Granelliju prikazali tudi mučno stanje, v katerem morajo živeti italijanski izseljenci. Srečanje je začel Leonardo Zanier, kot predstavnik državnega odbora. Glavne teme razgovora so bile naslednje: italijanski neofašizem, problemi, katerih rešitev je odvisna izključno od italijanske vlade, ter rezultati srečanj s predstavniki švicarske vlade. Granellijev govor je bil prepojen z antifašizmom. Kar zadeva dvostranska srečanja med italijanskimi predstavniki in predstavniki švicarskih oblasti, so ta ponovno dokazala, da je bilo doslej storjenih že nekaj korakov, nadalje je bil že določen datum za prihodnje srečanje med obema delegacijama, ki bo 2. julija letos. Kar zadeva posege v razpravo s strani emigrantov, so bili tudi ti točni in zgovorni. Predstavniki emigrantov so odkrito kritizirali napake sedanje in prejšnjih vlad. Predvsem so kritizirali politično pomoč fašizmu in so zahtevali popolno preureditev sodstva, nadalje primerne ukrepe za kaznovanje vsega početja ki ne spada v omikano družbo. Predstavniki emigrantov so tudi kritizirali razne deželne strukture, ki so se spremenile v enostavno posredovanje italijanskih delovnih rok tujini. Govor je bil tudi o diskriminaciji kmetijstva in o vojaških služnostih. Nekdo je tudi rekel, da obisk in lepe besede, ki sta jih prinesla Rumor in Granelli, ne smejo biti le obljube, ki bi jih mogli povezovati z bližnjimi volitvami. Prav tako je nekdo podčrtal in od Granellija zahteval odgovor, kako je možno, da se je italijanska vlada šele po 30 letih zavedla, da obstaja vprašanje emigracije. Kaže, da je Rumor prosil v švicarskem glavnem mestu sredstev za investicije v južni Italiji. Toda emigranti hočejo vedeti, za kakšne naložbe gre in za kakšne kapitale, in sicer ali gre za švicarske kapitale ali pa morda za italijanske kapitale, ki so pred tem «pobegni!» jz Italije" v Švico. Obveznosti, ki so bile sprejete na prvi vsedržavni konferenci izseljenstva v Rimu, je treba izpolniti čimprej, kajti italijanski izseljenci. ki so jih vedno tolažili z neštetimi obljubami, že predolgo čakajo na uresničenje teh A. Kont ....................................... Ken Russell: «The Savage Messiah» in «Tommy» Zadnje čase so v Trstu prikazali dva filma angleškega režiserja Kena RusseJla; že kako leto starega «The Savage Messiah» (Messia selvaggio), o katerem smo svojčas pisali z beneškega bienala, in njegovo zadnje delo «Tommy» (Tommy, igrajo Ann-Margret, Oliver Reed, Jack Ni-cholson, Tina Turner, The Whoj. Zdi se nam, da se je zadnje čase značilnost tega režiserja vse bolj izkazala (čeprav ne poznamo njegovega prejšnjega filma «La perdizione»): bolj kot «čuteči», «prizadet» «avtor», kakršen se nam je zdel v daljnem «Donne in amore», je Russell ustvarjalec, ki se zaveda umetelnosti filmskih oblik. Medtem ko so nekatera njegova dela še «prehodna» (tako «The Savage Messiah»), je «Tommy» popolnoma in zavestno lažen, izumetničen film. Režiser se skoraj približuje k bidimenzionalne-mu, «ekranskemu», lahko bi rekli «animiranemu» filmu. Hoče nas predvsem presenetiti in večkrat mu to uspe. S. G. niiiiiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiM,iiiiim,th,, V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè PETEK, 23. MAJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.30 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine 12.55 Napravimo družno Skupina alpinistov se pripravlja na vzpon na goro Kampire Dior v gorovju Karakorum severno od Afganistana. Skupino vodi Carlo Alberto Pinelli, člani odprave pa pripravljajo vse podrobnosti od hrane do načrtov za potovanje, načrtov za baze, skratna vse, kar na to področje spada 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino življenje pod vodo 18.15 Kratkometražni film: «Scusami genio» 18.45 Poljudna znanost: V PRIČAKOVANJU OTROKA Stari teksti babištva in ginekologije š : vedno govore o porodnih bolečinah, novejši teksti pa govore o porodnih krčih. V tem je pa tudi bistvena razlika, kajti proti bolečini je človek brez moči, proti krčem si pa lahko pomaga in prav novejši prijemi te teme vodijo v brezbolne porode, o čemer je bil že večkrat govor. Seveda to ne pride samo od sebe, pač pa mora nosečnica veliko vaditi, vaditi mora tudi dihanje in se duševno pripraviti na porod Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Teden aktualnosti 21.45 Klasična, lahka in pop glasba Tedenska glasbena oddaja, ki jo pripravlja Adriano Mazzoletti, vodita pa jo Vanna Brosio in Nino Fuscagni, se nadaljuje s prikazovanjem najnovejših glasbenih dosežkov, v glavnem plošč. Nocoj bodo prišle na vrsto zadnje novosti nekaterih znanih glasbenikov in pevcev kot so Pier Groscolas, Marisa Sacchetto, srečali se bomo še z Elltonom Johnom itd. 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 športni dnevnik GIRO D’ITALIA — sinteza 7. etape: Castrovillari 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Padula 8.10 10.50 17.15 17.50 18.05 18.40 20.05 L’ARMADIETTO CINESE Delo je napisal Aldo De Benedetti, za TV ga je predelal v dveh delih Giacomo Colli, ki je delo tudi režiral, k sodelovanju pa je povabil igralce Edmondo Aldini, Marzio Ubaldi, Renata De Carmineja, Luciana Melanija itd. Delo, ki bo nocoj na sporedu, je delo enega najbolj znanih italijanskih avtorjev tridesetih let, pravzaprav pisatelja, ki je v dobi med obema vojnama na-prsa! veliko stvari in vsa njegova dela so šla naglo «v promet», ker je šlo za lažja dela, ki se prijetno gledajo. Seveda z vsemi ustreznimi posledicami, da namreč povedo le toliko da ne postanejo puhla Zgodba se plete okoli preproste kitajske omarice ali skrinjice, po kateri delo nosi svoj naslov. Neki sloviti ljubimec umre Njegova, skrinjica gre na dražbo. Dve mladi gospe, ki vesta ah vsaj sumita, da bi v enem izmed predalov skrinjice mogla biti njihova pisma, ljubimcu, skušata priti do skrinjice. Njuna ljubosumna moža se zato med seboj kosata, komu bo skrinjica pripadla in. zato eden od njiju plača zanjo velikansko vsoto, čeprav gre za preprosto laž obeh lahkoživih žena, sta lahkoverna moža pripravljena jima verjeti in vse se lepo konča JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA in 14.10, 16.05 TV šola LikLAro0retum Trsteno- Ali ste vedeli? Atomi, Harfa, Otroci m Tito, Seminar, Zagorje, Literatura in 15.30 Angleščina PISANI SVET V današnji oddaji «Pisani svet» bo veliko govora o praznovanju ( [ley® mladosti, ki bo čez dva dni. V «Novicah» bodo mladi •gledalci zvedeli veliko o letošnjih pionirskih igrah, ki potekajo Phd geslom «Naša domovina pod svobodnim soncem». Rubriko «Na obisku pri vas» pa so posneli v Stubici, kjer so zabeležili na.,fi!mskl trak prijetno vzdušje ob srečanju slovenskih in hrvaških pionirjev ter nekaj svečanih trenutkov ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. Kot gost oddaje bo Vojko Mahmc obujal spomine na lansko predajo štafetne palice pred-sedmku Titu. Seveda bo postavil tudi več vprašanj Obzornik Tuja folklora: švedski narodni plesi Spoznavajmo otrokov svet: DOMA IN Z DOMA Ločitev od staršev, pa naj gre otrok v bolnišnico, v vrtec ali solo, je vedno pomembna sprememba v otrokovem življenju. O tem bo govorila današnja peta oddaja iz cikla «Spoznavajmo otrokov svet». J Psihologi opozarjajo na pomembnost teh trenutkov, kajti ločitev od domačega okolja more pri otroku povzročiti tudi razne težave V sodobnem svetu se otroci zelo zgodaj srečujejo nJw!?,v,0k0 J?m m Zct0 ^ vellko lažie Prilagajanje posebnim psihičnim pretresom. Sicer nam bo kaj več o tem povedala da-nasnja oddaja VESELA VDOVA — celovečerni film Gre za ameriški film, ki ga je napravil Ernst Lubitsh že pred 4°f 6 J" ‘l1,313,! njem glavni vlog' Maurice Chevalier in Jea-nette Mac Donald. Kadar govorimo o Veseli vdovi, se takoj spomnimo na Lebarja m njegovo opereto. Opereta pa nima občudovalcev med sodobno mlado publiko, ker velja danes drugačna glasbena zvrst. Res je, klasična adaptacija Vesele vdove more navdušiti le starejšo ali celo staro publiko. In vendar zasluži Lubitsch iz 34. leta toliko pozornosti, da si ta film ogledamo, ker je znal iz stare snovi izluščiti zdravo romantično, komično zgodbo. Se-^fiTar^ta 'inU pri ìern vellko Pomagala sloviti francoski umet-DonaldeVa 'er m 6pa 'n hkrati odlična pevka Jeanette Mac 22.15 DNEVNIK 19.55 20.15 20.35 22.05 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček — risanke DNEVNIK BOJ NA LASTNO PEST - celovečerni film SLOVENSKI ZBORI: ZBOR IZ ČRNOMLJA TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Vilko Ukmar: «Transformacija»; 19.15 Slovenska povojna lirika; 19.30 Jazza; 20.00 šport; 20.50 Koncert; 21.30 V plesnem koraku. KOPER 6.30. 7.30. 12.30, 14.30, 16.00. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Barok v glasbi; 9.30 Prisluhnimo jim; 10 15 La Vera Romagna: 10 45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče: 15.00 Tretja stran; 15.50 in 16.10 Poskočne. 16.45 Tops-pops; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Orkestralne melodije; 18.30 Naši zbori pojo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Glasba in zvok: 21.30 Simfonični koncert; 22.35 Jazz NACIONALNI PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 6.30 Jutranja glasba. 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10JK1 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored; 12.10 Filmski koncert; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in simfonična glasba; 18.05 Plošča za poletje; 18.50 Violinist Armando Sciascia; 20.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli; 21.15 Koncert v Milanu II. PROGRAM 730, 8.30, 13.30, 15.30. 19-30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plo- šče; 15.40 Glasbeno-govomi spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19-20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija, 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Radijska šola: Otroške ljudske nes mi; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.15 Uganite, pa vam zaigramo, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijska oddaja; 12 40 Popevke; 13.30 Priooročajo vam- -. 14.10 Mladinski zbor iz Maribora; 15.30 Napotki za turiste; 1-AJ Vrtiljak; 16.50 Človek in zdravje: 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncerti in simfonije; 18,05 Ogledalo našega časa; 18.50 Zvočni slg"a^f 19.40 Ansambel A. Stanka, 19 Lahko noč. otroci!: 21.15 Oddaj o morju in pomorščakih; . Zvoki iz logov domačih; 23.05 terami nokturno: 23.15 Jazz- SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA Tudi v šesti etapi domačin ipoinzen i Zmagal je Belgijec De Vlaeminck - Danes dve poletapi CASTROVILLARI, 22. — Serija zmag tujcev na mednarodni kolesarski dirki «Giro d’Italia» se nadaljuje. Če ne bi uspelo v 3. etapi Battaglino osvojiti prvega mesta bi bil to pravi «en plein» tujih kolesarjev. Tudi v odsotnosti Merckxa prihajajo torej letos Italijani zelo težko do e-tapnih zmag. Trenutno tudi nič ne kaže, da bo kaj bolje, dokler bodo proge ravninske ali gričevnate. Vsi upi domačinov so tako zdaj vperje-ni v Alpe, na visoke gorske prehode. Lestvica današnje 6. etape je taka: 1. Roger de Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 213 km dolgo progo v 6 urah 24’08” s popreččno hitrostjo 33,211 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Van Linden (Bel.) 3. Basso (It.) 4. Perurena (Šp.) 5. Sercu (Bel.) 6. Paolini (It.) 7. Bitossi (It.) in nato v zmagovalčevem času vsa glavnina. SKUPNA LESTVICA: 1. Galdos 2. Battaglin 3. Lasa 4. Bergamo 5. Fabbri 6. Bitossi 7. Bertoglio 8. Baronchelli 9. Gimondi 10. Conti 11. Perletto 12. Panizza 13. Riccomi 14. Zilioli 15. Oliva 16. De Vlaeminck 36.03’45” 13” 1’32” 1’53” 1’53” 36.05’52” 36.06’02” 36.06’28” 36.06’42” e. č. 36.07’08” Jutri bosta na sporedu dve poletapi, prva bo merila 123, druga pa 80 km. Dirka miru LODZ, 22. — Na mednarodni a-Riaterski kolesarski «Dirki miru» je Poljska slavila danes zmago v obeh poletapah. Prvo je osvojil Mytnik, drugo pa Boniecki. Vodstvo na skupni lestvici je obdržal Szyrkowski. «Tour» z Merckxom BRUXELLES, 22. — Belgijec Eddy Merckx je danes uradno sporočil, da se bo udeležil mednarodne kole- sarske dirke «Tour de France». Pred tem bo nastopil še na nekaterih dirkah v Franciji, Luksemburgu, Belgiji in Švici. NOGOMET,,. -v,- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — V zaanji prvenstveni tekmi prve jugoslovanske nogometne lige (ostale tekme so bile včeraj) je danes Bor na domačem igrišču premagal Dinamo z 1:0 (1:0) in tako zadnje mesto na lestvici prepustil Proleterju iz Zrenjanina. Vendar pa sta ti moštvi še naprej glavna kandidata za izpad iz prve lige. V. B. ATLETIKA JUTRI SN V NEDELJO NA ROJCAH Na goriškem občinskem stadionu deželno društveno prvenstvo Nastopil bo tudi italijanski prvak v skoku v višino Enzo Del Forno Jutri in v nedeljo bo na občin- tudi državni prvak v skoku v višino skem stadionu na Rojcah deželno društveno prvenstvo v atletiki. Deželna federacija je z izbiro Gorice nagradila prizadevnost tukajšnjih športnih delavcev, ki so prav pred kratkim modernizirali steze na občinskem stadionu, tako da je sedaj to eden izmed najbolj modernih v deželi. Tekmovanje bo veljalo tudi za italijansko društveno prvenstvo v moški in ženski konkurenci. Tekmovanja se bodo pričela jutri ob 15. uri, v nedeljo pa ob 8.30. Organizatorji predvidevajo rekordno prisotnost udeležencev. Za končni naslov pa ima največ možnosti za najboljšo uvrstitev športno društvo «Libertas Videm», v katerem nastopajo znani atleti, med drugimi Enzo Del Forno. Videmsko društvo pa bo imelo prav v Goričanih (U-nione Ginnastica Goriziana) najhujše nasprotnike. V ženski konkurenci bi morala končna zmaga pripadati ekipi Gualf - Libertas Videm. Na častnih mestih pa bi se morale u-vrstiti tekmovalke Ginnastico Triestine in UGG. Med nastopajočimi bodo taki atleti, ki so najboljši v državnem merilu. V moški konkurenci prav gotovo spada na prvo mesto državni prvak v skoku v višino Enzo Del Forno, ki bo prav v Gorici skušal izboljšati svoj osebni rekord. Med drugimi naj omenimo Giuseppa Sacchi-ja (tek na 3.000 m), Bruna Zecchija (met krogle), Iva Frisana (tek na 400 m z ovirami), Stefana Grandisa (tek na 110 m z ovirami), Maurizia Casagrandeja (tek na 100 m), Mattea Chionchia (tek na 1.500 m) ter Giuseppa Pullerja (tek na 10.000 m). Doslej ni še gotova prisotnost Maurizia Siege, enega med najboljšimi italijanskimi atleti v skoku v daljino in v troskoku. V ženski konkurenci bi zmaga ne smela uiti Rosanni Di Luca (skok v višino), Chiumariellovi (met krogle) ter De Cescovi (tek na 100 m). NOGOMET NA TURNIRJU «CORRENTE» Primorec osvojil dragoceno zmago Vito 2:0 Mlade odbojkarice nabrežinskega Sokola so med glavnimi favoriti za osvojitev 1. mesta v 1. ŽD Primorec — S. (0:0) PRIMOREC : Pavatič, Papatico (Sluga), Kovačfevič, Fortezza, Man-zutto, Husu, T. Možina (M. Kralj), Čuk, P. Kralj, V. Možina, B. Kralj, 12. D. Kralj. S. VITO: Galiussi, Predonzan, Palomba, Trampuš, Leban, Turchi, Caussi, Stoca, Pedrazzoli, Scacciati, Grassi. STRELCI: v 5. min. d. p. Fortezza, v 30. min. d. p. M. Kralj. V drugem povratnem kolu turnirja Corrente so si pridobili treben-ski predstavniki dragocen par točk ki jim dobro služijo za finalno srečanje turnirja. Tekma je bila pre- •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,,,illi,iliiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiii,|>|iii||ii|iiii|iii|,,ll,l,""|i" \ -v-'- cej živahna in tudi prikazana igra domačinov je bila precej hitra in 'učinkovita. Primorec je skozi vso tekmo prevladoval in z malo športne sreče bi lahko tudi zmagal z večjim številom golov. V začetku tekme so domačini začeli napadati s hitrimi prodori, a žoga ni hotela v vrata. Po odmoru pa so Trebenci začeli igrati še bolj odločno kot v prvem polčasu, tako da so treben-ske akcije nevarno zaposlile tržaškega vratarja. Tekla je peta minuta drugega polčasa, ko je Fortezza po lepem predložku Možine lepo poslal z glavo usnje v mrežo. Čez 25 minut pa je spretni M. Kralj podvojil. Kralj - Cibic iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiititiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiitiiiiimiiuiuKiiuiiiiiiiiiiiniiiMiiniiiiiKniMiiiiiiiiiuumiiTiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiB Sezona kolesarskih dirk je v polnem razmahu. Tudi lonjerska Adria se aktivno vključuje med vidne organizatorje teh tekmovanj. Njen zadnji organizacijski uspeh je «Dirka veteranov» ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Nabrežinke glavne kandidatinje v za osvojitev prvega mesta v 1. ID Jutri bodo v obeh prvih divizijah odigrali poslednje kolo V OKVIRU 10-LETNICE BREGA OLIMPIJSKE IGRE V LAUSANNU ' '■ -w.«va »vr ru«fjr.»> tff V ponedeljek v Dolini j iiedharodni olimpijski simultanka Bruna Parme odbor izključil Rodezijo Prireditelji bodo prijave sprejemali tudi tik pred tekmovanjem Predstavniki šahovskega odseka. BOR: Volk 10, Siega 6, Ražem SD Breg so ob desetletnici obstoja i 14, Furlan 2, Žerjal 14, Perko 6, ' ..................... ' | Mazzucca 18, Udovič 2, Parovel 11. SODNIKA: Lisjak in Lakovič. PROSTI METI: Kontovel 6:12, Bor 9:16. V 3. kolu turnirja prijateljstva ZS ŠDI za kadete je Bor v gosteh premagal Kontovel in je tako ostal neporažen na vrhu lestvice. Borovci so si priigrali veliko prednost že v prvem polčasu in to jim je zadostovalo, da so tudi zmagali. Kontovel-ci so igrali pod svojimi sposobnostmi, le v drugem polčasu so dobro reagirali in so tudi zmanjšali zaostanek. V Borovih vrstah sta dobro igrala Ražem in Volk, pri domačinih pa se je izkazal Valter Ukmar. LESTVICA Bor 6, Polet, Sežana, Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (danes, ob 17.30) Na Opčinah: Polet — Kontovel. Peter svojega društva sklenili ta društveni jubilej proslaviti s simultanko. Zato so povabili med se znanega slovenskega šahovskega velemojstra Bruna Parmo, ki se je vabilu rad odzval. Parma je bivši svetovni mladinski Pwak, uspešen tekmovalec na mednarodnih turnirjih in je že nastopil tudi v Trstu. Simultanko bodo odi-Srali v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 v telovadnici v Dolini. Za srečanje z velemojstrom Par-*>o je na razpolago še nekaj mest. Kdor bi se želel udeležiti tega tekmovanja, se lahko javi pol ure pred Pričetkom v občinski telovadnici v Dolini. košarka Turnir prijateljtva ZSŠDI Bor neporažen Kontovel — Bor 58:79 (17:42) KONTOVEL: Lukša 12, Čuk 4, Bu-kavec 4, Nabergoj 8, Košuta 1, Ban Perini 6, Starec, Ukmar 14, Starc 7. V okviru nogometnega turnirja Brega je včeraj Primorec odpravil Zarjo z 2:0. Do tega ukrepa je prišlo, ker vlada v tej državi plemensko razlikovanje LAUSANNE, 22. - Na 76. zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v Lausannu je prišlo do izključitve Rodezije iz te organizacije. Rodezijo so izključili iz mednarodnega olimpijskega odbora, ker ne spoštuje olimpijskega določila o prepovedi plemenskega razlikovanja. Na glasovanju so ta sklep sprejeli z večino 41:26. Zahteve po izključitvi je postavil sam predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, Lord Killian in sicer kot posledice poročila posebne komisije, ki je lani proučevala to vprašanje v Rodeziji sami. Rodezija je za Južno Afriko druga država, ki so ji zaradi rasizma prepovedali dostop do olimpijskih iger. Za leto 1972, ko je poslala svojo reprezentanco na olimpijske igre v Miinchen, je prisotnost te države povzročila pravi vihar protestov, zlasti Afričanov in ameriških črncev, tako, da je prišlo celo do glasovanja, če naj pošljejo tekmovalce te države domov ali ne. Na glasovanju so s pičlo večino 5 glasov (36:31) dovolili Rodezijcem, da ostanejo v Miinchnu. Na zasedanju MOO so nadalje sklenili, da bo prihodnje zasedanje te organizacije v Pragi. Odborniki so tudi poslušali poročilo o napredovanju priprav za o-limpijske igre v Montrealu. Ker so tamkajšnji delavci, ki grade športne objekte, prenehali s stavko, so člani MOO izrazili organizatorjem polno zaupanje ter prepričanje, da bodo lahko igre stekle tako, kot je bilo predvideno. STRELJANJE HONGKONG, 22. - 24-letni Kitajec Tung Hsiang-yi je postavil nov svetovni rekord v streljanju z malokalibrsko pištolo (25 metrov). Zbral je 590 krogov. Prejšnji rekord je znašal 587 krogov. ODBOJKA V dolinski občinski telovadnici bo drevi v okviru proslav 10-letnice Brega zanimiva ženska odbojkarska tekma. Ob 21. uri bodo «dame» igrale proti «mladim silam». Moško in žensko odbojkarsko prvenstvo 1. divizije se nagiba h koncu, saj bo jutri odigrano poslednje kolo. V moški konkurenci je po vsej verjetnosti že znan končni zmagovalec, pri ženskah pa bo slej ko prej odločilen poslednji zavrtljaj. 1. moška divizija Na prvem mestu lestvice je še naprej Torriana, ki bo prav gotovo ta položaj obdržala tudi na koncu. V poslovilnem nastopu igra Torriana v Čedadu z ASFJR in domačini niso tako močni, da bi lahko poskrbeli za presenečenje. Kaj takega pa si nedvomno želi AGLI od Sv. Jakoba, ki je zaenkrat na drugem mestu in je v poslednjih nastopih pripravil največje presenečenje. Povsem drugačno pot pa so ubrali zastopniki Olympie iz Gorice, ki so ostali nič manj kot trikrat zaporedoma praznih rok. V preteklem 17. kolu so Goričani potegnili krajši konec pred domačimi gledalci s povprečno ekipo Fiume Veneto. Ne glede na ta negativni razplet pa so Goričani še vedno na solidnem tretjem mestu lestvice. Drugi goriški zastopnik Dom je bil v srečanju z vodečo Torriano poražen po trdh setih igre. Že pred tem spodrsljajem je bil Dom trdno na zadnjem mestu lestvice. Tudi ostale tri še-sterke: ASFJR, H Pozzo in Libertas iz Turjaka so precej slabi, saj je njihov zaostanek precejšen. IZIDI 17. KOLA Olympia — Fiume Veneto 1:3 AGLI Sv. Jakob — H Pozzo 3:0 Lamb. Sportivo — Libertas 3:0 Torriana — Dom 3:0 ASFJR — PAV Despar 1:3 LESTVICA Torriana Gradišče 30, AGLI Sv. Jakob Trst 28, Olympia Gorica 24, PAV Despar Videm 22, Fiume Vèneto 20, Lambertin Sportivo Videm 16, ASFJR Čedad 10, Il Pozzo Pra-damano in Libertas Turjak 8, Dom Gorica 2. PRIHODNJE ZADNJE, KOLO ASFJR — Torriana, Dom — Lambertin Sportivo, Libertas — AGLI Sv. Jakob, Il Pozzo — Olympia, PAV Despar — Fiume Veneto. 1. ženska divizija Kot smo že omenili bo verjetno v tej ligi padla odločitev o končnem zmagovalcu prav v zadnjem zavrtljaju. Še vedno je velik kandidat za končno zmago Sokol iz Nabrežine. Nabrežinke zaostajajo za Volley Ballom iz Pordenona za dve točki, toda Pordenončanke i-grajo jutri zvečer v Nabrežini. Slovenske odbojkarice so že v gosteh opravile velik športni podvig s prepričljivo zmago. To je bil obenem tudi prvi poraz Volleya v prvem delu prvenstva. Kljub štirim nepotrebnim porazom se Sokolu le ponuja enkratna priložnost, da nado- knadi zamujeno. Upamo, da bodo | V skupini A je premočno zmagala varovanke trenerja Ušaja to pot1 DMA, ki je v šestih nastopih toli zaigrale kot znajo in to je že jamstvo za končno zmago, ki je edini pogoj za prvo mesto na končni lestvici in napredovanje v 3. ligo. Izredno dragoceni točki je pospravila Sloga v Gorici. Po sedemnajstih tekmah imata Torriana in Sloga enako število točk, toda sloga-šice imajo precej boljšo razliko v setih (Sloga 37:33, Torriana pa 31 proti 30). Vsekakor pa velja omeniti, da igra Sloga jutri zvečer z Borom, Torriana (doma) pa z Inter-jem. Slovenske odbojkarice imajo torej vse možnosti, da se rešijo pred najhujšim, ker se bodo poslovile od te lige štiri ekipe. To so Bor. AGI, Inter in Torriana. V slovenskem derbiju je Sokol brez težav odpravil Bor, Kontovel pa je doma prepustil Torriani niz. Te zmage so bile še veliko bolj vesele zastopnice Sloge kot same Kontovelke. IZIDI 17. KOLA: Volley Bali - Inter 3:1 ■ Bor - Sokol 0:3 AGI - Sloga L , 0:3 PAV Despar - Jiilia bo 31. t.m. Kontovel - Torriana ......"3:1' LESTVICA Volley Bali 28, Sokol 26, Kontovel 22, PAV Despar 20, Julia 18, Sloga in Torriana 18, Inter 14, AGI Gorica 8, Bor 0. PRIHODNJE ZADNJE KOLO: Kontovel - PAV Despar, Julia -AGI, Sloga - Bor, Sokol - Volley Bali, Torriana - Inter. 3. moška divizija V tej kategoriji je bilo odigrano peto kolo. Našemu edinemu zastopniku v tej konkurenci. Krasu iz Zgonika, niti v petem nastopu ni uspelo pospraviti prvega para točk, čeprav je bil v srečanju z Interjem zmagi že blizu. Prvi del prvenstva je šesterka S. Andrea končala na prvem mestu in edina neporažena. Za dve točki zaostaja prva postava Rozzola, Solaris pa je ostal dva- krat praznih rok. IZIDI 5. KOLA Solaris — Rozzol A 0:3 Rozzol E — S. Andrea 0:3 Inter — Kras 3:2 LESTVICA S. Andrea 10, Rozzol A 8, Solaris 6, Inter 4, Rozzol B 2, Kras brez točke. ' 1. POVRATNO KOLO Rozzol A — Rozzol B, S. Andrea — Inter, Solaris — Kras. 3. ženska divizija V tej kategoriji so igrali prvi del prvenstva v dveh skupinah. S tem je bilo tekmovanje precej skrajšano in tako se bosta po prvi dve ekipi iz vsake skupine pomerili še v dodatnem turnirju za napredovanje v 2. divizijo. kokrat tudi zmagala. S štirimi točkami manj je obtičal na odličnem drugem mestu Breg, ki ima tako pravico do igranja v sklepnem turnirju. Povsem praznih rok je, žal, ostala Sloga. IZIDI ZADNJIH TEKEM Libertas Sv. Jakob — Breg 2:3 Breg — DMA 1:3 Sloga — Libertas Sv. Jakob 1:3 Breg — Sloga 3:1 Libertas Sv. Jakob — DMA 0:3 KONČNA LESTVICA SKUPINA A OMA 12, Breg 8, Libertas Sv. Jakob 4. Sloga brez točk. SKUPINA R V tej skupini je končni zmagovalec CUS, ki je tudi ostal neporažen. Dobre druge so bile najmlajše Kontovelke, ki so dvakrat premagale sovrstnice Bora. Slednje so bile tako štirikrat poražene. Zadnja dva izida: Bor — CUS 1:3 Kontovel — Bor 3:0 1 KONČNA lestvica CUS 8, Kontovel 4, Bor 0. ‘V sklepnem turnirju.se bodo po-tégovale za napredovanje v 2. divizijo naslednje štiri šesterke: OMA, Breg, CUS in Kontovel. Največ možnosti za ta kakovostni skok ima slej ko prej OMA. Naša dva zastopnika pa imata enake možnosti. Glede na to, da so igralke izredno mlade so možna še večja presenečenja. Finalni del tega tekmovanja se prične 27. t.m. s tekmo Kontovel — Breg na Proseku ob 20. uri. G. F. TENIS RIM, 22. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije, bodo pri moških nosilci skupin naslednji i-gralci: 1. Bjorn Borg (Šve.) 2. Guillermo Vilas (Arg.) 3. Ilie Nastase (Rom.) 4. Manuel Orantes (šp.) 5. Harold Solomon (ZDA) 6. Raul Ramirez (Meh.) 7. Onny Parun (N. Z.) 8. Brian Gottfried (ZDA) 9. Eddie Dibbs (ZDA) 10. Juan Gisbert (Šp.) 11. Ismail El Shafei (Eg.) 12. Hans-Jurgen Pohmann (ZRN) 13. Thomas Koch (Bra.) 14. Adriano Panatta (Ita.) 15. Philip Den (Avstral.) 16. Paolo Bertolucci (Ita.) SMUČANJE V MAVHINJAH Vse pripravljeno za «suhi» naslop smučarjev-tekačev Kot smo že poročali bo 24. in 25. maja v Mavhinjah športno-zabavna veselica, ki jo organizira smučarski klub Devin. Največja atrakcija bosta brez dvoma obe tekmi, za kateri vlada precejšnje zanimanje. Za kronometrirano hojo so se prijavili že nekateri športni klubi raznih domačih šol in iz Slovenije. Še večje zanimanje pa vlada za tekmovanje s skirolami. Doslej so se prijavili za to tekmo poleg domačih klubov še smučarski klubi Snežnika, Gorje in Olimpija iz Slovenije. Slednji se bodo predstavili z državnim prvakom Filipom Kalanom, z drugouvščenim Pavlom Dornikom, z mladinskim prvakom Slovenije Mitkom Munihom in drugimi člani državne reprezentance (Popovičeva, Pokljukar, Pusto van, Simič, Munič in drugi). Iz Italije so se prijavili tekači iz Milana, ki pripadajo klubu Cross Coun-tri. Te bo vodil prvak Sala, ki je pred kratkim zasedel na tekmovanju v Bergamu prvo mesto. Smučarski klub obvešča, naj se po možnosti udeležijo tekmovanja na ski-rolah (poleg smučarjev tekačev) samo tisti, ki dobro obvladajo alpsko smučanje. Turneja ameriških profesionalcev Farsa se nadaljuje Tudi mlada jugoslovanska košarkarska reprezentanca je premagala ameriške profesionalce, ki se te dni mudijo v Jugoslaviji. Zaradi izredno slabih nastopov McGreg'rjeve čete je bilo v Banjaluki le 500 (!) gledalcev. Prava ekonomska katastrofa! V Jugoslaviji se te dni odvija huda polemika na račun gostovanja a-meriških profesionalcev. Kdo jih je povabil? Kdo pa je sploh povabil Jima McGregorja, ki je tako nesramno ravnal z Jugoslavijo v Trstu, ko je bil turnir na stadionu «Pino Grezar»? Nedvomno so to kočljiva vprašanja za organizatorje te turneje. Res pa je tudi, da so jugoslovanski vodilni košarkarski ljudje le spoznali, da se na McGregorja ne more računati. In še nekaj o tekmi v Banjaluki. Jugoslovani so igrali z mlado reprezentanco in še ta je bila okrnjena. V sredini drugega polčasa so že vodili s 70:55, nato pa so vidno popustili (večina gledalcev je medtem zapustila halo) in Američani so zmanjšali zaostanek. Jugoslavija B — Ali Starš 109:105 (63:50) JUGOSLAVIJA B: Rakočevič 16, Volaj 6, Krstulovič 24, Živkovič 13, '-dorič 14, Ivanovič 10, Knego 7, Mohorovič 6, Križnar 2, Perinčič 4, Djogič 7. ALL ST ARS: Cohean, Wingo 10, Goder 6, Graham 4, Card 6, O’Han-lon 2, Errecart 19, McCracken 16, HAGEN, 22. — V Hagnu se je zaključilo evropsko košarkarsko prvenstvo B skupine. Na evropsko prvenstvo A skupine, ki bo od 7. do 15. junija v Jugoslaviji, so si pribo- __ _, ........................... rile pot zmagovalka Grčija, Romu- Restani 12, Alien 2, Gobynski, Ho-nija. Poljska in Nizozemska. I ward 28. FRANCI STRLE PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR Nesrečna mati je poslala pošto v Kozarišče, kaj se je 2godilo. To je bila nova bol za človeka, ki je neprizane-sljivo uničeval sovražnike ljudstva po Gorskem kotarju ln Po Notranjskem. Tu zadaj, za to nesrečo ni bilo so-Vražnika, tu mu srd ni nič pomagal. Začutil je, kako je en sam človek nemočen v vojni vihri, kako je odvisen od ?ePredvidenih pripetljajev, čez prag zasilnega bivališča J® stopil globoko zamišljen, zroč v temačno praznino kleti. :Se je slišal, kar mu je pripovedovala obupana žena, a vseeno preslišal, kakor da glasovi uhajajo skozi njego-0 glavo in se izgubljajo v odmevih gora. «Očka, ustreli me!» je prosil Viko. «Že tako sem ves Polomljen, zdaj pa še to. Kaj bom tak počel v življenju?» Oče ga je pomilovalno pogledal. Stal je pred njim akor steber in odsotno opazoval plamenček oljnate lučke. «Prestali bomo tudi to golgoto,» je izdavil kakor sam zase. Stopil je do vozarja Toneta Mlakarja (Antonovega), ”aJ Pripravi voziček, da bosta malega ranjenca prepeljala Babno polje. V vojni partizanski bolnišnici pod Snež-lkom naj bi mu nudili pomoč. Zarana so odrinili, toda 3111 so ranjenega Viktorja le prevezali. Glede očesa mu ne morejo nič pomagati, treba bi ga bilo poslati v ljubljansko bolnišnico. Toda kako? Gibtnje prebivalstva med osvobojenimi in okupiranimi kraji je bilo strogo prepovedano. Kako naj on kot komandant mesta tako prepoved prvi krši? Skromni poseg partizanskega zdravnika ni dosti pomagal. Malemu ranjencu se je stanje močno poslabšalo. Začel ga je stresati miraz, kuhalo ga je, da si je grizel ustnice in je čvrsto zagrizel celo z žlico. Viktor je šel znova po pomoč v snežniško partizansko bolnišnico. V Vrhniko je pripeljal dr. Bogomirja Magajno in dr. Janeza Kanonija. Zdravnika sta po pregledu odkimala z glavama. «Zastrupitev krvi, tetanus... Midva tu ne moreva nič pomagati. Otroka morate spraviti v ljubljansko bolnišnico ali pa bo umrl... » «Pa mu dajte vsaj kaj za pomiritev, da ne bo tako divje vpil!» je prosila Francka, ki je zdravnikoma pripravljala skromen prigrizek. Dala sta mu neko tableto in res se je nekoliko pomiril. Po tem obisku se je Francka zagnala z neverjetno močjo, da stori vse za sinovo rešitev. Nihče si ne more misliti, kako iznajdljive so ženske v takšnih okoliščinah. Francka je vedela, da ji mož ne bo hotel dati dovoljenja za prevoz umirajočega sina v bolnišnico, ker bi mu to potem vsi oponašali, zato je organizirala žive prepustnice. Za partizansko stran naj bi to bila njena sestra Ana Matičič, ki je bila poročena v Iva-njem selu pri Rakeku. Ta je imela moža pri partizanih in je večkrat prihajala na osvobojeno ozemlje. Prinašala je tajna sporočila in obveščevalne podatke, zato so jo partizani dobro poznali. Za sovražno stran pa naj bi ji pomagala Francka Palčič (Mežnarčkova), katere svojci so bili na glasu kot izrazito belogardistično usmerjeni. Par- tizani so ji že 3. septembra 1942 ustrelili moža Jakoba in svakinjo Julko, po kapitulaciji Italije in zavzetju belogardistične postojanke v Pudobu pa še tasta Janeza in svaka Ivana, ki se je bil pred dobrim letom skoraj čudežno rešil iz jame. Sicer pa sama Francka Palčič ni bila slaba. Bila je pravzaprav žrtev moževe klerikalne zagrizenosti, zakaj štirje njeni bratje Dobrovoljci so bili vsi pravi partizani. Kajpak naši ljudje ji niso zaupali, pri domobrancih pa je imela toliko besede, da je lahko odvrnila vse sitnosti njihovega nadzorstva na poti v bolnišnico. Da bi bila kamuflaža še popolnejša, naj bi le-ta vzela s sabo še nečaka Staneta, otroka, ki mu je bomba odbila roko. Francka Kraševec je priskrbela tudi priporočilno pismo. Napisal ga je Aleksander Lavrič za predstojnika infekcijske klinike prof. dr. Vladimirja Guzelj a. Naposled je Francka pritisnila še na moža, češ naj za oba ranjena otroka in njuni spremljevalki izda uradno propustnico. Ona nikakor ni mogla razumeti, da za tako človeško zadevo ni mogoče najti ustrezne rešitve, ki ne bi bila navzkriž s strogo vojaško odredbo. «Ne, jaz ne smem izdati propustnice,» se je uprl komandant Viktor. «Zaradi tega me lahko pokličejo na odgovornost, češ da sem zlorabil svojo dolžnost. Dovoljujem pa, da se ženske pri naši straži sklicujejo name, češ da sem jaz dovolil, naj jih spustijo proti Rakeku. Tako ustno dovoljenje mi ne more škoditi. Proti meni ne bodo mogli začeti postopka, ker ne bodo imeli nobenega dokaza z mojim podpisom... » Ženske so odnehale in se ravnale po tem, kar je rekel. Odšle so na pot z upanjem, da se bo vse dobro izteklo. Peljale so se z vozičkom. In res jim partizani niso delali težav, domobranci pa tudi ne, saj jim priletni ženski z dvema ranjenima otrokoma nista mogli biti nevarni. Tudi sicer so se izdajalci radi delali velikodušne, kulturne in človeško razumevajoče. Mali Viktor Kraševec je to pot prestal brez zavesti. Na infekcijsko kliniko v Ljubljano so ga pripeljali še zadnji čas. Francko Kraševec, ki je poslej živela samo še za Jelko, je razjedala bolečina. Globoko je bila zaskrbljena za mlajšega sina, o starejšem pa tako ni vedela nič določenega. že dolgo ni od njega dobila nobenega glasu. Gotovo je padel, pa ji tega noče nihče povedati, tudi mož ne. Tako je premišljevala Francka v nočeh, ko je bila sama z deklico. Zrla je v obokani strop, kjer so poplesovali slabotni odsevi ognja v štedilniku kakor velik pomladni metulj. Dolgo v noč je zaman čakala na spanec, da jo odreši srčnih muk. Viktor je prihajal na obisk z odsotnim pogledom. Izkazoval ji je mnogo topline in sočutja, a vse kakor, da to dela po sili. Tudi sam je zelo veliko trpel. «Prestali bomo tudi to golgoto,» je rekel vedno znova v tolažbo trpeči ženi in sebi samemu. NEIZPROSNO PRAVIČNI KOMANDANT Arhivskih listin o komandi mesta Stari trg pri Ložu je ohranjenih komaj nekaj. Po njih je skoraj nemogoče slediti dogajanjem, nekaj pa je mogoče sklepati tudi iz tega. Zelo zanimiv je dopis komande mesta Stari trg štev. 131 z dne 20. oktobra 1943, naslovljen vsem rajonskim odborom OF. V njem jih komanda mesta obvešča, da je bila po nalogu centralne komisije VOS ustanovljena okrožna komisija VOS z varnostno četo, katere namen je čuvati red in boj proti peti koloni. Na tem dopisu je Viktor Kraševec podpisan še kot pomočnik komandanta. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240— din, za organizacije in podjetja mesečno 30—, letno 300— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Ziro račun 50101-603-45361 «ADtT. . DZS * 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 uptvni 500, .egarnrk500m osSceT sSi" ^tr! ^'ali Tgl^ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo pn Stran 6 23. maja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK PO ZAPRTJU PORTUGALSKEGA ČASOPISA «A REPUBLICA» Portugalski dogodki zelo zanimajo ves italijanski tisk. Gre, kot je znano, za dogodke v zvezi z zaprtjem poluradnega socialističnega lista «A Republica», ki so ga povzročili stavci in delavci tiskarne, kjer se list tiska. Organi vojaškega «Sveta revolucije» so sicer trenutno rešili zadevo s tem, da bo o zadevi razpravljalo posebno sodišče za tisk. Socialisti pa so napovedali veliko protestno akcijo in zborovanje, na katerem naj bi zahtevali odločno razčišče-nje odnoso" s predstavniki sveta gibanja oboroženih sil. Socialisti so, kot je znano, želi na zadnjih volitvah na Portugalskem precejšen uspeh, saj so prejeli kakih 38 odst. glasov. Zato jih je pobuda tiskarniških delavcev v podjetju, kjer se tiska «A Republica» hudo prizadela. Obtožujejo komuniste, da so prav oni krivi za to, kar se dogaja. Ti portugalski dogodki so precej pomembni za Italijo, ker zadeva jo vprašanja, ki so navzoča in tudi žgoča v italijanskem političnem življenju. Čeprav v Italiji ne moremo zabeležiti kakega vidnejšega spopada med socialisti in komunisti, pa je vendar čutiti vsak dan, da obstajajo določena trenja. Te pa je treba posebno v tem trenutku povezati z volilno kampanjo, H je že v teku in, kot je razumljivo, vsaka volilna kampanja prinese s seboj poživ-Ijanje strankarskih razprtij, ki bi jih v normalnih razmerah ne bilo, oziroma bi se zelo bolj razvodenele. V tej polemiki je seveda v ospredju glasilo Krščanske demokracije IL POPOLO, ki skuša poglobiti razdor med komunisti in socialist, v Italiji. Demokristjan-sko glasilo v bistvu zastopa to stališče: portugalska vojaška vlada odobrava nastop komunističnih tiskarniških delavcev, ki so preprečili izhajanje socialističnega lista. Vojaška vlada nadalje meni, da s" socialisti bili krivi za incidente 1. maja. List nato objavlja predvčerajšnji uvodni članek v katerem govori o «svobodi tiska... komunistov». Gre, kot je razumljivo za čelni napad na italijanske komuniste ter na njihove predloge o «zgodovinskem kompromisu». Demokristjani še skušajo otresti te more s tem, da izkoriščajo portugalske dogodke, trdeč, da so komunisti povsod e-naki. «Berlinguer — piše list — kriči po vseh italijanskih trgih, da je KPI za toleranco, išče toleranco, zahteva toleranco, se bojuje zanjo ter ji posveča vso svojo ljubezen. Po mnenju sekretarja KPI so prav demokristjani, ki tega nočejo, te tolerance ne zahtevajo in se niti zanjo ne borijo. Krščanska demokracija naj bi pa bila nagnjena k pretepanju ter naj bi oživljala čelne spopade». V nadaljevanju list meni, da je prav zaradi teh dogodkov in zaradi teh nastopov italijanskih komunistov treba zavreči ponudbo «zgodovinskega kompromisa», ker je ta ponudba anahronistična, zvijačna in taktično nevarna. Komunistično glasilo L’UNITÀ odgovarja na razne napade, predvsem demokristjanske ter tudi na posredne obtožbe socialistov z u-vodnikom z naslovom «Jasnost o Portugalski». V zvezi s pisanjem socialističnega lista italijanski komunisti pravijo dobesedno: «1. Italijanski komunisti niso prav gotovo 'odkrili danes’ pomembnost enotnosti levice v boju za demokracijo na Portugalskem, ali v kateri si bodi drugi državi — 2. Lahko se pomirijo, ker ima KPI samo eno in ne več političnih linij, ki bi se prilagajale različnim primerom in krajevnim razmeram, kar trdimo na kongresu ali na listu 'L’Unità’. To trdimo tudi v vseh drugih primerih — 3. Vsaka komunistična in delavska partija je avtonomna in suverena». Najbolj pomemben pa je mogoče ta odstavek: «Mi menimo, da je vsak ukrep, ki vsebuje omejitev pravice do izražanja antifašističnih skupin, nasproten tisti razčlenjeni in pluralistični viziji demokratičnega razvoja, ki ne more mimo nenadomestljive vloge političnih strank. V specifičnem portugalskem primeru ne moremo smatrati za pozitivne^ vse primere sporov med političnimi silami, ki pozneje opravičujejo, ali pa celo nujno zahtevajo poseg o-boroženih sil. Gibanje oboroženih sil je odigralo in še vedno odigrava bistven^' vlogo: ta vloga bo še večja kolikor ne bo prišlo do rušenja enotnosti med vojaki in antifašističnimi ljudskimi silami in kolikor se bo politični prostor, kjer bodo lahko delovale politične stranke, še bolj razširil, namesto da bi se zožil. Sedanji položaj se mora razvijati v smislu napredka z rastočim odobravanjem in sodelovanjem državljanov in ne z ukrepi, ki bi omejevali razne pobude zaradi nasprotij med političnimi skupinami.» Na koncu članka pisec Luca Pavolini poudarja, da so volitve 25. aprila potrdile, da na Portugalskem obstaja močna levičarska večina, ki zahteva socialistično obnovo države. Čisto drugače pa uvodni članek govori o KD in njenem glasilu IL POPOLO. Oba poziva, naj povesta jasno, če se jima še toži po Salazarjevem in Caetanovem režimu, saj bi tako stališče pripomo- glo k razčiščenju odnosov. List poudarja ponovno, da gre v primeru portugalske socialistične stranke, za stranko, ki je prejela 38 odst. glasov in ki sodeluje v vladi skupaj z drugimi demokratičnimi in antifašističnimi silami. «Za nas, pravi list, je popolnoma razumljivo, da ima ta stranka pravico, da izrazi svoje mnenje s svojim glasilom. Prav tako je razumljivo, da mora imeti vsaka druga demokratična in antifašistična sila, ki bi hotela oporekati delovanje tiste stranke, ali to kar glasilo tiste stranke objavlja, pravico, da to stori s svojimi časopisi in s svojimi propagandnimi sredstvi.» Včerajšnja številka glasila socialistične stranke «AVANTI» poudarja v svojem naslovu na treh stolpcih, da je socialistični premier Soa-res trdno odločen, da bo razčistil vprašanja portugalske demokracije z vojaškimi predstavniki. Navaja tudi, da v notranjosti gibanja portugalskih oboroženih sil obstajajo določena nasprotstva. Pripominja pa, da je KPP dvoumna pri svojih nastopih. Na vsak način socialistično glasilo ne črhne niti besedice glede stališč italijanskih komunistov, kot so to storili demokristjani s svojim glasilom. List AVANTI pa zelo ostro polemizira s komentatorji zunanje politike pri listu CORRIERE DELLA SERA. Socialistično glasilo polemizira s pisanjem lista «Corriere della sera», češ da pri tem portugalskem dogodku ne gre le za nekakšen «politični infantilizem» delavcev v tiskarni, temveč za u-strahovalno kampanjo, ki jo določene sile že dalj časa vodijo proti socialistični stranki in ki je postala še ostrejša po socialističnem volilnem uspehu 25. aprila. Socialistično glasilo ostro obsoja nadalje mnenje milanskega lista, da med politično zrelostjo italijanskih in portugalskih delavcev obstaja velik prepad, skoraj kot med Zemljo in Mesecem. AVANTI zato komentira, da bi po mnenju milanskega lista bilo bolj pametno, če bi portugalski «bebci» sploh ne glasovali na zadnjih volitvah, ker tako ne bi prišlo do sedanje zmešnjave. Članek se zaključuje s temi besedami: «Portugalski narod je 25. aprila,Jpl?ž»zal„da je demokratično zrel ter je izoliral vse konservativne sile s tem, da se je z navdušenjem udeležil volitev ter je izbral pot za socializem v duhu svobode.» Milanski list CORRIERE DELLA SERA meni v svojem uvodniku, da je politična kriza, ki jo je povzročilo zaprtje lista «A Republica» prizadela pravzaprav tako socialistično stranko, kot tudi KPP. Socialisti so razjarjeni, pravi list, toda komunisti so zaskrbljeni. Sekretar KPP Cunhal baje čuti, da-se mu nadzorstvo nad položajem izmika iz rok. To naj bi se dogajalo, ker so se določeni vojaški krogi v okviru gibanja oboroženih sil ter revolucionarnega sveta naveličali večnih trenj med političnimi strankami ter še posebej med socialisti in komunisti ter so bolj nagnjeni k politiki likvidacije političnih strank ter k izvajanju revolucionarnih programov, ki so si jih zastavile napredne sile obtoženih sil. če bi upoštevali to mnenje in če bi to mnenje odgovarjalo resnični stvarnosti, potem bi se res utegnilo zgoditi, da bo revolucionarni svet portugalskih oboroženih sil v kratkem likvidiral vse politične stranke ter začel samostojno izvajati svoje načrte. Kot opravičilo naj bi služilo dejstvo, da je Cunhal preveč tesno povezan s «sovjetskim imperializmom», socialisti pa z «zahodnim imperializmom». Zato naj bi vojaški krogi bolj podpirali nekatere ekstremistične težnje v portugalskem sindikalnem in političnem gibanju (med katere naj bi spadali tudi delavci, ki so zasedli uredništvo lista «A Republica»), V nadaljevanju list pravi, da obstaja v vrstah oboroženih sil določena napetost in da tudi poveljnik prvega topniškega polka, ki ga smatrajo za «rdečega», ostro kritizira razne stranke, posebno socialistične, toda obtožuje tudi vrhovno poveljstvo vojske, katerega smatra za reakcionarnega. Turinski list LA STAMPA poudarja, da je politična kriza v Lizboni zelo huda in da so vojaki deljeni. List meni, da lahko pride do nenadne politične krize zaradi zaostrene konfrontacije med socialisti, komunisti in vojaškim režimom. List IL GIORNO pa piše: «Glede nujne seje sveta revolucije, se še nič ne ve. Ve se samo, da je največji organ gibanja oboroženih sil (ki šteje 28 častnikov) bil sklican po Soaresovih pogovorih s premierom in predsednikom republike. Zelo razširjena je bojazen, da so se glede problemov časopisa «A Republica» ter o odnosih s socialistično stranko (ter še bolj splošno s političnimi strankami) ostro spoprijeli predstavniki radikalnega in zmernega krila' gibanja oboroženih sil. Radikalci bi mogoče zapadli v skušnjavo, spričo najnovejše krize, da rešijo položaj s silo. Že v prejšnjih dneh so izjave generala Saraive De Car-valha, poveljnika «Copcona» o možnosti ,da bo gibanje oboroženih sil preskočilo politične stranke ter ustvarilo direktno povezavo med oboroženimi silami in ljudskimi množicami. PO SKLEPU SIRSKE VLADE VČERAJ V HOTELU ENALC POD NABREŽINO Podaljšan za šest mesecev mandat Zasedanje odbora za ozemeljsko načrtovanje štirih sosednjih dežel varnostnim silam OZN na Golanu Presenečenje v izraelskih krogih - Egipčani sprejeli sirski ukrep s zadovoljstvom - Libanonski dogodki delovati v njej zaradi odpora predsednika Solha, da bi uporabili oborožene sile za vzpostavitev reda in miru. Vlada opravlja sedaj samo tekoče zadeve. Libanonski primer kaže spet, da stopa v ospredje političnega življenja na Bližnjem vzhodu vprašanje odnosov med Arabci in palestinskim osvobodilnim gibanjem. V nekaterih krogih domnevajo celo, da je Sirija privolila na podaljšanje mandata silam OZN, zato da bi okrepila svoje nadzorstvo nad palestinskim osvobodilnim gibanjem ter s tem tudi nad Libanonom. Orjaški načrt za razvoj Saudove Arabije RIAD, 22. — Vlada Saudove A-rabije je sporočila, da je na seji, ki ji je predsedoval kralj Khaled sprejela nov načrt za gospodarski razvoj države. Načrt bo veljal ogromno vsoto 142 milijard dolarjev. Po načrtu naj bi Saudova Arabija v petih letih korenito spremenila svoj videz ter se odločno razvila na DAMASK, 22. — Sirska vlada je danes sporočila, da je podaljšala za šest mesecev mandat oboroženim silam OZN, ki skrbijo za razmik na golanskem področju. Prejšnji mandat bo potekel 30. maja. Sklep o podaljšanju mandata je sirska vlada že sporočila včeraj zvečer generalnemu tajniku OZN Wàldheimu. Podaljšanje mandata za šest mesecev oboroženim silam OZN na golanskem področju je povzročilo na splošno zelo pozitivne reakcije, v nekaterih krogih pa tudi presenečenje. To velja zlasti za izraelske kroge, ki so pričakovali, da bo Sirija sicer podaljšala mandat, toda le za dva meseca. V tem primeru bi namreč istočasno zapadel mandat silam OZN tako na sinajskem področju, kakor tudi na golanskem. Izraelci so sicer zadovoljni s sirsko odločitvijo, čeprav si je ne morejo razlagati. Uradni glasnik izraelskega zunanjega ministrstva ni hotel na današnji tiskovni konferenci komentirati tega ukrepa. Poudaril je le, da se je Sirija pravzaprav le omejila na spoštovanje klavzul sporazuma, kar pa še ne pomeni, da je privolila na kako koncesijo. Izraelci pravzaprav menijo, da bi mandat silam OZN lahko podaljšala sama mednarodna organizacija, če ne bi prišlo do kakega novega sporazuma. V Tel Avivu poudarjajo še, da je Izrael obtožil Egipt kršitve duha prejšnjih sporazumov prav zato, ker je podaljšal mandat silam OZN samo za tri mesece, namesto za šest. Tudi v Egiptu so zadovoljni, da je Sirija podaljšala mandat za tako dolgo razdobje, ker pravijo, da bo to prispevalo k treznejšemu presojanju sedanjega položaja ter k izločanju vseh ekstremističnih teženj, ki so še navzoče v arabskem svdfu. Egipčani seveda sedaj posvečajo največjo pozornost salzburškemu srečanju med Fordom in Sadatom, do katerega bo prišlo v prvih dneh prihodnjega meseca. Trdijo, da bo to srečanje potekalo v bolj sproščenem vzdušju, ker egiptovskega in ameriškega državnika ne bo morila zavest, da je treba pohiteti spričo za-padanja določenih rokov. Sploh naj bi tudi sirski ukrep pripomogel k boljšemu poteku ženevske konference, če bi prišlo do njenega sklicanja v krajšem času. Kako pa uskladiti ta pomemben mednarodni politični dogodek s tem kar se dogaja v Libanonu? V zadnjih urah so že sporočili, da so prenehali boji med libanonskimi falangisti ter gverilci Organizacije za o-svoboditev Palestine, ki so se razvneli posebno v četrti Dikwaneh. Že prejšnjo noč je bilo slišati le občasno streljanje. Po zadnjih vesteh pa so se boji spet nadaljevali. Po 30-minutni seji libanonske vlade je minister za obrambo Joseph Škaf izjavil, da je položaj «kaotičen». Kot je znano, je libanonska vlada že v celoti odstopila, ker so desničarski ministri izjavili, da nočejo več so- niummimiiiiiMimiiiiiiiiimiimHHHniiiiiiniiiimiiMiimimniiimiiiiimmmiimiiiiiiiiHimniiHiiiiiiiii SEJA ZVEZNEGA ZBORA JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINE Za okrepitev sodelovanja med SFRJ in Indokino področju industrije, kmetijstva in javnih storitev. S tem bi se država otresla tudi svoje odvisnosti od petrolejske industrije, ki ji je pravzaprav omogočila zbiranje o-gromnih finančnih sredstev, ki bodo služila za izvajanje bodočega načrta. Po načrtu bodo v Saudovi Arabiji zelo povečali industrijsko proizvodnjo, proizvodnjo električnega toka, zgradili nove sodobne ceste ter poskrbeli za pridobivanje sladke vode iz morske. ATENE, 22. — Grško ministrstvo za javni red je sporočilo Sandri Massagrande, ženi znanega italijanskega fašista, da je v Grčiji nezaželena in da mora oditi v najkrajšem možnem času. Sandra Massagrande je bila, skupaj z možem, politično zelo aktivna, kar nikakor ni v skladu z njenim položajem turista, u-gotavljajo grške oblasti. Elia Massa-grandeja so že izročili italijanskim oblastem, v grških zaporih pa je še mladi Angelo Angeli, član zloglasnih «SAM» (squadre di azione Mussolini), o položaju katerega se bodo morale grške oblasti še izreči. Soglasno so sprejeli skupni zemljevid o urbanističnem razvoju Delegacije štirih sosednjih dežel med včerajšnjim zborovanjem v hotelu Enalc pri Nabrežini. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiniiiimniiiilfiiiiimiiiiiHiiiiiiriiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI UMORA MLADE MILENE SUTTER Genovsko sodišče obsodilo Bozana na dosmrtno ječo Obsojenec je ves čas sodne razprave bil odsoten - Bozano bo ostal na svobodi do dokončne razsodbe kasacijskega sodišča GENOVA, 22. — Prizivno sodišče je po osmih urah in pol razprav v posvetovalni dvorani obsodilo Lorenza Bozana na dosmrtno ječo. Sodniki so razsodili, da je kriv u-grabitve, umora in skrivanja trupla. Poleg tega so ga obsodili na štiri leta zapora zaradi pohotnih dejanj, ker je nekaj mesecev pred izginitvijo Milene Sutter napadel več deklet v Drevoredu Quartara. Sodišče je Bozana obsodilo na plačilo vseh stroškov ter na trajno prepoved opravljanja javnih uslužb. Preden je prebral obsodbo je predsednik sodišča Beniamino De Vita pozval občinstvo, približno tisoč oseb, ki je do zadnjega kotička napolnilo sodno dvorano, naj med branjem ostane mirno, kot do sedaj. Kljub temu je občinstvo, ko je slišalo besedi «dosmrtna ječa» začelo ploskati. Bozanov odvetnik Gramatica je po obsodbi izjavil, da gre za krivico, saj bi morali njegovega varovanca po njegovem mnenju opro- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zvezni zbor jugoslovanske skupščine je na današnjem zasedanju med drugim sprejel izjavo o pomenu dogodkov v Južnem Vietnamu in Kambodži in o nadaljnji jugoslovanski pomoči in podpori narodom teh držav. Zvezni zbor v izjavi pozdravlja zmagoslavni izid junaškega boja narodov Vietnama in Kambodže za svobodo, nacionalno neodvisnost in pravico, da svobodno določajmo in gradijo svojo družbeno in politično ureditev. Ti narodi so dokazali, da ni mogoče uničiti tistega naroda, ki je enoten in odločen boriti se za svoje neodtujljive in zakonite pravice do svobode, neodvisnosti, e-nakopravnosti in napredka, in to tudi tedaj, če ima proti sebi neizmerne sile in najsodobnejše orožje. Delegati jugoslovanske skupščine nadalje poudarjajo, da so uspehi narodov Vietnama in Kambodže zgodovinski prispevek narodov za nacionalno osvoboditev, gospodarsko uveljavitev, za odpravo vseh oblik odvisnosti, izkoriščanja in nohtke intervencije. Ti uspehi hkrati pomenijo tudi nadaljnjo uveljavitev politike neuvrščenosti v svetovnih odnosih in krepitev sil, ki se borijo za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov. V izjavi je naglašena tudi pripravljenost Jugoslavije za nadaljnji napredek vsestranskih odnosov in sodelovanja s Severnim in Južnim Vietnamom in Kambodžo ter za nadaljevanje tvome podpore za u-čvrstitev njihovih dosežkov, mednarodno uveljavitev, obnovo in izgradnjo. VLADO BARABAŠ hovnika Imanola Amezaga, ki so ga pred dobrim letom španske oblasti oprostile obtožbe, češ da je pripadnik baskovske organizacije ETA. Po mnenju katoliškega dnevnika so na duhovnika streljali pripadniki skrajnodesničarskih organizacij. stiti, ker proti njemu ni bilo dokazov. Popolnoma drugačno vzdušje je bilo med odvetniki zasebne stranke. Odvetnik Ciurlo, ki je zastopal družino Sutter je izjavil, da so čakali štiri leta na ta dan, sedaj pa je pravica končno zmagala. Lorenzo Bozano je bil ves čas sodne obravnave odsoten. Vest o obsodbi mu je sporočil odvetnik Gramatica po skrivnih kanalih. Nihče ne ve, kje je Bozano. Kakorkoli že, današnja obsodba mu za sedaj ne bo vzela svobode. Samo če bodo sodniki kasacijskega sodišča potrdili obsodbo na dosmrtno ječo, bodo lahko izdali zanj zaporno povelje. Tipični vietnamski človek (Nadaljevanje s 4. strani) sil, ko je osvobodilna vojska stopila v mesto. Vsem vojakom in novi upravi je bilo naročeno, naj bodo kar se da človeški in naj kažejo čim več razumevanja do slehernega državljana. Iz tega jasno izhaja, zakaj ta revolucija ni do sedaj streljala nikogar, pa čeprav so v določenih zahodnih krogih s tem grozili vietnamskemu ljudstvu in jih s to grožnjo silili v begunstvo. Z odločnim glasom je predsednik revolucionarnega komiteja rekel, da bodo prostitucijo, razboj-ništvo, krajo, beračenje, gangster-stvo in druge «ostanke ameriškega načina življenja» odstranili iz Vietnama in tudi iz Saigona «z vsemi sredstvi». Najnovejši ukaz vojaškega revolucionarnega upravnega komiteja o obveznem prijavljanju vseh vojakov in častnikov bivše armade in to pod grožnjo strogih kazni, potrjuje, da so v Saigonu in v Južnem Vietnamu še vedno posamezniki ali tudi skupine, ki so se potajile in ki morda čakajo «kdove koga». V določenih zahodnih krogih so 'V"žVezi s tem «zvedeli» tudi o nekih spopadih, celo o nekakšni gverili, ki da se je že razvila ponekod v Južnem Vietnamu. Toda tu, v Vietnamu, o tem ne vedo ničesar. Do sedaj se se prijavilo na deset tisoče pripadnikov bivše armade, med katerimi je bilo tudi kakih dvajset generalov in več tisoč višjih častnikov, majorjev in polkovnikov. To velja tudi za nižje in višje funkcionarje in nameščence bivše civilne uprave. Ti se čedalje pogosteje prijavljajo in prevzemajo spet prejšnje dolžnosti. General Tra je na neko zadevno vprašanje odgovoril, da je v Saigonu «še vedno nekaj reakcije». To je povsem razumljivo, rekli bi tudi naravno, saj je nemogoče, da bi se dovčerajšnji razbojnik čez noč prelevil v angelčka. Toda od potencialnih upornikov do resnične gverile je pot dolga. Primerna kazen pa ta prehod lahko prepreči. In kljub tolikšnim zločinom, ki so jih doslej izvršili saigonski lakaji ameriškega imperializma, ni, kot smo že rekli, vietnamska revolucija zahtevala niti ene tovrstne smrti. Po osvoboditvi maščevanja in prelivanja krvi ni bilo. Brž ko je minila ura, je general Tra zaključil svoje srečanje s časnikarji, ki jih je prosil, da naj kot prijatelji podprejo Vietnam, nato je zapustil dvorano in vsi navzoči časnikarji so mu ploskali. Njegov način obravnavanja problemov in tudi njegovo obnašanje je vsaj posredno odkrilo «tajnost» njegovega uspeha v vietnamski revoluciji. V hotelu «Enalc» pod Nabrežino se je včeraj po daljšem času sestal koordinacijski odbor za probleme o-zemeljskega načrtovanja in turizma med štirimi sosednjimi deželami: Furlanijo - Julijsko krajino, SR Slovenijo, SR Hrvaško in avstrijsko Koroško. Predstavniki vseh štirih dežel so pedali prvi širši obračun svojega dosedanjega dela, ki se je začelo pred petimi leti v Crikvenici. Slovenijo zastopajo na tem dvodnevnem srečanju republiški podsekretar za turizem Rado Lipicar, ravnatelj Inštituta-za regionalno načrtovanje; Milan Naprudnik ter član istega Inštituta Matija Jeršič. V hrvaškem zastopstvu sta svetovalec sekretariata za urbanistično načrtovanje arh. Fedor Wenzler in predstavnik istega sekretariata arh. Franjo Vončina, koroško delegacijo vodi deželni podpredsednik Ervvin Fruhbauer, v delegaciji naše dežele pa so poleg podpredsednika De Carlija še dr. Gian in arh. Spagna za deželno odbomi-štvo za načrtovanje, dr. Pisa za od-bomištvo za turizem ter inž. Gen-tilli, funkcionar odborništva za am-bientalno bogastvo. Dela dvodnevnega zasedanja je odprl podpredsednik De Carh, ki je prinesel pozdrav deželnega predsednika Comellija ter med drugim poudaril, da je dežela Furlanija - Julijska kràjina vselej zasledovala politiko sodelovanja s sosednjimi državami in deželami tudi v sicer omejeni, a pomembni funkciji mostu med sosednjimi državami in drugimi deželami Italije. Za njim so prinesli pozdrave inž. Naprudnik za SR Slovenijo, ki je v svojem posegu podčrtal pomen ustvarjanja pogojev za zbliževanje med sosednjimi deželami in narodi, arh. Wenzler za hrvaško delegacijo in podpredsednik koroškega «landa» Fruhbauer. Delo zasedanja se je nato nadaljevalo s poročili tehnikov štirih dežel o dosedanjem delu in uspehih odbora na področju urbanističnega načrtovanja. Prvi viden rezultat dela delovnih. skupin strokovnjakov štirih dežel je komparativni zemljevid ter vrsta študij in statističnih podatkov o urbanističnem razvoju. Na zemljevidu so označena že dovršena dela, posegi v fazi , uresničevanja ter načrti za bodočnost. Poleg upravnih in političnih meja so označem tudi vsi mejni prehodi, turistični centri, zaščitena področja, letališča, in druge postaje, industrijski obrati Predstavniki štirih delegacij so soglasno odobrili zemljevid in predložene študije ter sklenili poslati to dokumentacijo vsem zainteresiranim ustanovam v vseh štirih deželah. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiliiliiitiiiiiiiitiit'ioiiiitfiiiiiiiHiHiiiliiiillimitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiilliiifiiiiiifiiiiifimiiliiiimitiiiiiiiiiiiiitliililiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 1111111111111111111 PO ZADNJIH ANKETAH BO VEČINA BRITANCEV PODPRTA STALIŠČE VLADE Mrzlične priprave v Angliji na skorajšnji referendum o nadaljnji udeležbi v EGS MADRID, 22. — Kot poroča madridski katoliški dnevnik «Ya» so neznanci v baskovskem . kraju On-darroa streljali na katoliškega du- LONDON, 22. — Dva tedna pred referendumom v Veliki Britaniji o njeni nadaljnji udeležbi v Evropski gospodarski skupnosti je v teku za angleške pojme izredno ostra volilna kampanja. Prevladuje mnenje, da se bodo Britanci izrazili za to, da Velika Britanija še vnaprej ostane v EGS, ni pa mogoče kot ugotavlja «Times», ničesar točnega predvidevati. Po zadnjih anketah, ki jih je izvedla specializirana a-gencija «Gallupp» za dnevnik «Daily Telegraph» jè večina Angležev za nadaljnjo udeležbo v EGS. Petnajst dni pred referendumom, ki bo 5. junija, se je od tisoč volivcev 61 odst. izrazilo za teze laburističnega premiera Wilsona, 29 odst. je bilo proti, 10 odst. pa je bilo neodločenih. Če pogledamo po strankah, je 76 odst. konservativcev, 47 odst. laburistov in 65 odst. liberalcev za nadaljnjo udeležbo Velike Britanije v EGS. Volilna kampanja .je dosegla, kot smo rekli, zelo visoko raven za angleške pojme. Po radiu, televiziji, po tisku si sledijo številni posegi, ni pa plakatov, transparentov, zvočnikov, shodov, sprevodov in drugih glasnih manifestacij, ki jih Angleži imajo za demagoške in ki bi brez drugega prinesli poraz tisti stranki, ki bi se jih posluževala. Predsednik vlade Wilson je imel v torek govor, v katerem je ponovno poudaril potrebo po nadaljnji udeležbi Velike Britanije v Gospodarski skupnosti, seveda ob primerni preučitvi pogojev, pod katerimi je London 1. januarja 1973 stopil vanjo. Wilsona podpirajo v volilni kampanji zunanji minister James Cal-laghan, Roy Jenkins in Harold Le-ver, proti pa so predstavniki laburist levice, ki jih vodijo ministri Anthony Wedgwood, Michael Fott in Barbara Castle. Za nadaljnji obstanek v EGS se je izrazil tudi vodja liberalcev Jeremy Thorpe, sindikatom, kar je povzročilo zafrkljivo reak-cijo časopisov, ki poudarjajo, da je referendum prinesel v ustaljene politične skupine dokajšnjo zmešnjavo. Medtem je združenje britanskih industrijcev izdelalo načrt, o katerem se je baje domenilo z vlado in s sindikati, da bi drastično znižali inflacijsko stopnjo na 5. odst. v treh letih. Ta načrt predvideva nadomestitev sedanje «družbene pogodbe» s sporazumom, ki bi veljal tri leta, med podjetniki, sindikati in vlado. Določili naj bi najvišjo možno stopnjo poviškov, ki bi jo morale upoštevati vse pogodbe. Sindikati, ki pripravljajo nove zahteve, se bodo morali sklicevati na resnično zvišanje življenjskih stroškov. Drugim delavskim kategorijam, pa ne bo dovoljeno odpirati novih sporov razen ob zapadlosti rednih pogodb. Ta načrt imenujejo «program za stabilizacijo» in ob koncu pravi, da je treba predlagati vladi in podjetnikom, so se plače v Veliki Britaniji zvišale poprečno za 31 odst., medtem ko je inflacijska stopnja dosegla 20 odst. Kongres delovnih organizacij je naslovil na britanske sindikate poziv, naj nikakor ne gredo preko smernic, ki so bile začrtane z «družbeno pogodbo». Nenadzirano povišanje plač raznih delavskih kategorij pomeni stopnjevanje inflacije in brezposelnosti. Gospodarski položaj je bil predmet pogovorov med sindikalnimi voditelji in zakladnim ministrom. Vlada je zagotovila pred stavnikom delavcev, da bo skušala obdržati sedanjo raven zaposlitve in da bo zajamčila minimalne prejemke delavcem, ki so začasno o-stali brez dela zaradi težav posameznih podjetij. Število brezposelnih v Veliki Britaniji se je v mesecu maju znižalo na 850.346, kar je 3,5 odst. vseh zaposlenih prebivalcev. Gre za presenetljivo zniža- naj združijo svoja prizadevanja za nje, saj je brezposelnih bilo v maju zmanjšanje ‘ inflacije. V. letu 1974 ' kar 90 tisoč manj, kot v aprilu. Zakaj ni bilo rdekcije v otroških vrtcih ONAIRC Kot smo že poročali, so vzgojiteljice v otroških vrtcih ustanove ON AIRC pred dnevi stopile v sindikalno akcijo v znak protesta, ker niso še dobile dopolnilne doklade, ki jim pritiče, za lansko leto (približno 200.000 lir skupno) in za dosedanje mesece v letošnjem letu. Vzgojiteljice niso popolnoma stavkale, pač pa so se vzdržale pripravljanja in razdeljevanja šolske refekcije. Malico so imeli le tisti otroci, ki so si j° prinesli v vrtec. Tako je bilo samo v vrtcih omenjene ustanove, normalno pa je potekalo življenje v drugih otroških vrtcih, ki spadajo pod občinske uprave. Vodstvo ustanove ONAIRC se o-pravičuje, da ni moglo izplačati o-menjene doklade, ker ni še prejelo od pristojnega ministrstva obljub-Ijenjih finančnih sredstev. Zato je ponovno posredovalo pri zakladnem ministrstvu v Rimu, denarja pa ni še prejelo. Medtem, kot poročajo, se šolska refekcija spet deli v vseh otroških vrtcih ONAIRC, razen na Repentabru. Vzgojiteljice so Pac popustile in čakajo na svoje prejemke. Zadnji spor in razmere učnega ter pomožnega osebja v otroških vrtcih ONAIRC so spet pokazale na bolečo rano in potrjujejo zahtevo, da o-troški vrtci preidejo iz rok ustanove ONAIRC pod državno, oziroma deželno okrilje, kot so vse druge šole. Nalezljive bolezni v tržaški občini Tržaški občinski zdravstveni tirad je v obdobju od 12. do 18. maja zabeležil v tržaški občini kar w' nalezljivih obolenj. V glavnem gre kot običajno za otroške bolezni. V omenjenem obdobju so imele pMy~ no besedo ošpice, za katerimi Je zbolelo kar 90 otrok. Zdravstven: urad je nadalje zabeležil pet pr1; merov škrlatinke, dva primera ti' fusne mrzlice (oba izven meja ou- čine), en primer gastroenteritisa, sedemnajst primerov noric, kar 4 primerov nalezljivega vnetja pr* ušesne slinavke, kar pomeni, o je naše mesto zajela v zadm času prava epidemija te otm® , bolezni, en primer malteške mrz ce, en primer srbečice ter 4 p mere nalezljivega vnetja jeter. • Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina debata temo «Pohtika KPI in socialno sKro-stvo». Govoril bo kandidat v po jinski svet Maurizio Pessato. • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu, Ul. Kolonja 30, sestala rajonsK konzulta za Kolonjo in škorkljo. sporedu je razprava o splošnem gulacijskem načrtu. • Jutri ob 18.30 bo na Garibaldijevem trgu otvoritveno zt>orovan^ n*j. lilne kampanje skupine Lotta nua. Govoril bo član vsedrzavneg vodstva Sergio Saviori. Jutri ob 15. uri v prvem sklica-in pol ure kasneje v drugeV bo v časnikarskem krožku redni ^ nju čni zbor članov Časnikarske zvW — sindikata časnikarjev. obc“®, c zboru bosta prisostvovala sveto Avtonomne bolniške dopolnilne gajne za časnikarje dr. Angio o ti in glavni direktor Giuseppe tella. Razstava pravoslavnih ikor1 v cerkvi v Ulici S. Spiridion6 V nedeljo, 25. maja, bodo v cerkvi srbske pravoslavne skupnosti v S. Spiridione odprli razstavo ik° ki bo tako izpopolnila razstooo ških slik na leseni ifc0- priložnosti bodo razstavljali tuai > ne grške pravoslavne cerkve Nikolaja.