List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 47. številli«. Joliet, Illinois, 2. novembra leta 1906 I^otnilv JSSV ŽELEZNIŠKA KATASTROFA. Pri Atlantic City, N. J., se zvrnil vlak Pennsylvania-železnice z mosta v vodo. 58 POTNIKOV USMRČENIH. Most na okretalo ni bil bržkone prav zaprt ali kali. New York, 29. okt. — Po semkaj dospelih poročilih se je včeraj popolu-dne ob poltreh prevalil električni vlak ; Pennsylvania-zeleznice pri Atlantic City skozi most na okretalo, vsled česar je bilo 75 do 80 oseb usmrčenih. Atlantic City, N. J., 29. okt. — Železniška nesreča se je pripetila pol milje od tukaj na miljo dolgem mostu, kjer je skočil vlak s tira, nakar se je prvi vagon prekucnil v vodo, 20 čevljev globoko. Ostala dva vagona sta mu sledila, a zadnji konec tretjega vagona se je zapletel v pretrgani ograji ter je obvisel med nebom in vodo. Atlantic City, 29. okt. — Vse mesto se je grozno vznemirilo, ko je dospela semkaj vest nekaj minut po nesreči. Nad 5000 oseb se je zbralo po travnikih kraj nesreče, mnogi sorodniki in prijatelji ranjencev so obupno jokali in klicali svojce. Nesreča se je dogodila vsled tega, ker se je sina prevrgla. Atlantic City, N. J., 30. okt. — Se-t daj je gotovo, da je pri železniški nesreči storilo smrt S3 oseb, izmed katerih je 49 spoznanih. Podrobnosti. Atlantic City, N. J., 30. okt. — Podrobnosti o nesreči na West Jersey & Sea Shore-železnici jo kažejo straš-nejšo, nego se je začetkom mislilo. Število mrtvih znaša morda 66, a ranjenih 20, od katerih bo komaj polovica okrevala. Doslej je najdenih 51 trupel. Na vlaku je bilo 91 oseb. Da li se kdaj najdejo vsa trupla, je najmanj dvomno, ker je menda več oseb poskakalo skozi razbita okna kare, pa so jih potem valovi zanesli v atlantski ocean. 58 mrtvih. Atlantic City, N. .J, 31. okt. — Pod tretjo karo so bila najdena še tri ženska rtupla, vsa raztrgana. Smrtno ponesrečenih oseb je bilo skupaj 58. Ko j so našli truplo ge. Miller, sledil v mrtvašnico presunljiv prizor. Mrs. Miller, ki je bila bolehna, se je peljala s svojo snaho in vnukom po električni železnici na morje. Medtem je sin ■i gospe Miller čakal, da mu sporoče, kam naj pošlje prtljago za njimi. A nenadno mu je policija naznanila, da so vsi trije med ponesrečenci. Ko je Miller spoznal truplo svoje matere, se je zgrudil nezavesten, vzkliknivši: ‘‘Sedaj sem sam na svetu!” Zahteva visoko odškodnino. Philadelphia, 31. okt. — Odvetnik dijaka Ed. Morgana od Lafayette Col-legea, ki je bil v nedeljo ob nesreči v Atlantic City ranjen, je danes podal odškodninsko tožbo za $50,000 proti družbi Pennsylvania-železnice. Morganu je hrbtenica hudo ranjena. Morgan je atlet in leži sedaj hrom v nevarnem stanju v neki tukajšnji bolnišnici. Anarhist Beckmann. Cleveland, 28. okt.—Znani anarhist Alexander Berkmann je baje ugrabljen in sicer po agentih H. C. Fricka in drugih milijonarjev. Berkmann je prišel v ponedeljek semkaj in govoril v Germania-dvorani. Rekel je med drugim, da taki ljudje, ki Fricka ali .c Rockefellerja oropajo, niso toliki zločinci, kot omenjena milijonarja. V sredo pa je izginil. Bržkone je ugrabljen in poslan v prisilno delavnico. Pred nekaj meseci je. bil izpuščen iz 14 letne ječe. Svoje dni je bil poskušal Fricka umoriti. Lueger hudo bolan. Dunaj, 31. okt. — Dunajski nadžu-pan dr. Karl Lueger je hudo obolel. Njegovi zdravniki še ne vedo povedati, kako se bolezen razvije. (Dr. Karl Lueger je med ustanovitelji stranke krščanskih socialcev. Kot a-gitator brez para je stranko tako razvil in navdušil, da je z njeno pomočjo iztrgal judom in liberalcem iz rok dunajsko mestno upravo ter jo do danes, obdržal, nad 15 let. Med njegovim županovanjem je postal Dunaj glede mestne samouprave nedosežen vzor). Najstarejša ciganka. New York, 27. okt. — Louise Smith, 1 najstarejša ciganka, je umrla včeraj v ciganskem taborišču blizu Free-holda, N. J. Stara je bila 101 leto. Parlament za Filipince. Washington, D. C., 30. okt. — Predsednik se pripravlja izpolniti obljubo, po kateri imajo Filipinci dobiti svoj lastni parlament, bržko se bodo dve leti dobro obnašali. Bržkone bo tajnik Taft potoval prihodnjo spomlad v Manilo, da pomore pri ustanovitvi zastop-stvene vlade. Potem se bo vršila volitev in izvoljeni poslanci bodo tvorili parlament, ki se bo imenoval “Philippines Assembly”. Glasovalno pravico bodo imeli vsi taki prebivalci, ki znado ali španski ali angleški citati in pisati, so prekoračili 23. starostno leto, imajo nekoliko lastnine ali pripadajo uradniškemu stanu. Parlament ne bo štel manj nego 50 in ne nad 300 članov. Premogarji in operatorji. Chicago, 111., 27. okt. — Sinoči se je tukaj poravnal razpor med posestniki illinoiskih premogovnikov in unijski-mi rudarji. Po pogodbi, obstoječi izza zadnje pomladi, med rudniškimi posestniki in njih delojemalci smejo zadnji praznovati, to je, ustaviti delo za dan samo ob postavnih praznikih, kot so nedelje, Novo leto, Zahvalni dan, 4. julij, Delavski dan itd. Illi-noiski premogarji pa so uvedli svoj poseben praznik, takozvani Virdenski dan (Virdcn day), v spomin na uspešni pregon črnokožnih, iz juga vtiho-tapenih štrajkolomcev iz bližine premogovnikov v Virdenu, 111., dne 12. oktobra 1898. Omenjeni dan se je že izza naslednjega leta obhajal v raznih premogovniških okrajih. Letos so ga pa obhajali premogarji po celi državi. Po obstoječi pogodbi pa mora vsak rudar, ki ga obhaja, plačati $10 globe. Ker je do 55,000 premogarjev praznovalo dne 12. okt., bi znašala kazenska svota nad pol milijona. Rudniški posestniki so se pa včeraj pokazali ve-ledušne in zadovoljili z globo $5 od vsake krajevne unije. Panamski kanal. Washington, 30. okt. — Komisija za Panamski kanal ima prav posebne tež-koče, dobiti delavcev za gradbo kanala. Vsepovsod na svetu je veliko povpraševanje po delavcih, kajti povsod se grade železnice in velike stavbe. Leroy Peck, komisijski agent, se nahaja sedaj na Španskem. Španski delavci so zato posebno sposobni za gradbo kanala, ker jim prija podnebje. Mogoče je, da se posreči, dobiti veliko število delavcev tamkaj. Roosevelt v Panamo. Washington, D. C., 29. okt. — Z jahto “Mayflower” se predsednik Roosevelt in njegova družba odpeljejo v Panamo, po Potomac-reki navzgor in skozi Chesapeake-zaliv. Ob ustju Pappahannock-reke se bo družba vkrcala na vojno ladijo “Louisiana”. Na pot se poda predsednik dne 8. novembra popoludne. Razun predsednika in njegove žene bodo v popotni družbi generalni zdravnik dr. Rixey, L. C. Latta in pomožen tajnik predsednikov. Na Kubi mir. Havana, 29. okt, — Po semkaj dospelih brzojavnih poročilih od poveljstev v posadkah vlada na celi Kubi sedaj mir. Samo v Matanzas in okolici se klatijo še mnogi oboroženi črnci in bivši uporniki, ki vznemirjajo o-kraj. Japonci hudi. Vvasiiington, D. C., 28. okt. — Šolska oblast v San Franciscu je japonske otroke izključila od obiska javnih šol, vsled česar je postalo razmerje med Japonijo in Združ. državami napeto. Japonski poslanik v Washing-tonu se je že pritožil in posledica je bila, da je zavezno okrožno sodišče v San Franciscu pozvalo šolsko oblast, zagovarjati se proti obtožbi kršenja zavezne ustave in pogodeb z Japonijo. Ali — ali. Saginaw, Mich., 31. okt. — “Saginaw Valley Lumber Dealers Association” je v današnji seji sprejela resolucijo, v kateri prosi železniške družbe, naj dajo na razpolago več tovornih vagonov, češ, drugače bo omenjena zveza prisiljena, zapreti vse ali vsaj nekatere žage in tako spraviti 6000 mož ob delo. Viljem prehlajen. Berolin, 30. okt. — Cesar Viljem je prisiljen, po predpisu svojih zdravnikov ostati v sobi. Iz njegovega obli-žja pa prihaja zagotovilo, da se gre samo za prehlajenje, katero si je cesar navlekel prošli teden na lovu, in da ni najmanjšega povoda za kako vznemirjenje. i NEZADOVOLJNI UTE-INDIJANCI. Zahtevajo več zemlje v lovske svrhe, ker umirajo baje lakote. VOJAKI HITE V SO. DAKOTO. Do resnega spopada pa menda vendar le ne pride. Cheyenne, Wyo., 28. okt. — Wyo-minški državni uradniki so prejeli vest da je vojni department sklenil, odposlati še en polk, t. j. nad 1000 mož, da ujame Ute-Indijance. Šesti konjiški polk pod poveljstvom polkovnika Hughes jaha čez Južno Dakoto do reke Powder River, kjer tabore Indijanci, in se bo bržkone blizu taborišča združil z 10. konjiškim polkom, da potem skupno zajameta Indijance. Ako se Indijanci udajo, bodo odpravljeni do kake agenture južno od Black Hills, kjer ostanejo do spomladi, nakar se odpošljejo v njih reservacijo. Omaha, Nebr., 29. okt. — Več konjiških oddelkov se že bliža taborišču Ute-Indijancev. Polkovnik J. A. Auger bo kot najstarejši častnik poveljeval celo ekspedicijo. Dokler niso vse čete združene, se ne bo menda nič zgodilo. “Upati je, da z uporabo krepke sile Indijance ukrotimo in jim zabranimo ubeg,” je rekel generalmajor C. A. Cowes. “Ampak oboroženi so dobro in zelo godrnjajo, zato je težko povedati, kaj se zgodi. Krdelo šteje kacih 350 oseb, vštevši ženske in otroke, a ne verjamem, da je med njimi več nego 150 bojnikov.” Sheridan, Wyo., 30. okt. — Čete pod polkovnikom Augerom bodo kmalu obkolile Ute-Indijance, katerim se pridružujejo menda že tudi drugi nezadovoljni Indijanci. Skupno zahtevajo, da jim predsednik Roosevelt prepusti Powder River-dolino kot lovsko krajino. “Gladu umreti nočemo.” Sheridan, Wyo, 30. okt. — “Mi gremo obiskat na vsak način “White Cow Bulla”, glavarja Cheyenne-Indijancev, in se ne vrnemo v Utah, da tam gladu poginemo. Rajši hočemo umreti.” To je vsebina odgovora, ki ga je dal vojakom Kannap, glavar Ute-Indijancev. Ti so čimdalje drznejši in se ne brigajo za vojake. Sinoči bi bil skoro nastal boj, ko je neki Indijanec napadel stražo 10. konjiškega polka. Indijanec se ni hotel umakniti s poti in je sirovo zadel ob vojaka. Ker so prihajali drugi Indijanci, je resne prepire preprečil samo dohod nekaj konjikov. Ker se Ute-Indijanci v malih krdelih neprestano dalje pomikajo, so vojaki najeli “cowboye”, da zasledujejo Indijance. Po zadnjih poročilih iz ospredja se nahaja večina Utov v soseščini Moore-heada in se hitro pomika v smeri proti Cheyenne-reservaciji. Indijanci se družijo. Butte, Mont., 31. okt. — Iz Sheri-dana, Wyo., dohaja vest, da se je 700 do 800 Cheyenne-Indijancev pridružilo nezadovoljnim Ute-Indijancem, Kakor zatrjuje C. C. Rousculp, star in skušen oglednik, so Cheyenne-Indi-janci z orožjem in strelivom dobro preskrbljeni ter polni bojaželjnosti. Glavno krdelo Ute-Indijancev se nahaja blizu Mooreheada. Videti ni, da se vojakov preveč boje. Po zasebnih poročilih je krdelo Indijancev uropalo čredo ovac in pastirje usmrtilo. Ute-Indijanci so šli čez mejo wyominsko, da se združijo s Cheyennci. Svojo namero gotovo izvedejo, ako jim čete ne zabranijo. Srbi in Ogri. Beigrad, 28. okt. — Petdeset članov srbske skupštine (parlamenta) in mnogi odličnjaki so potovali od tu v Oršovo na meji v znak spoštovanja za ogrski narod o priliki prepeljave pepela ogrskega domoljuba Franca Ra-koczy iz Carigrada v Budimpešto. Njegov pepel bo v Oršovi slovesno sprejet in prepeljan v Budimpešto. Franc Rakoczy je bil vodja ogrske vstaje v letih 1703—1711. Umrl je na Turškem 1. 1735. Kitaj se modernizira. Cangsefu, 27. okt. — Jesenski manevri kitajske armade so končani. Pričeti so bili s konjiškimi vajami. Pri vseh vojaških krdelih se je opažala izvrstna disciplina. Vojaški zvedenci so izražali misel, da so vaje, izimši nekatere površnosti,prav malo zaostajale za evropskimi. Vse orožje je bilo izdelano na Japonskem. Danes je bila velika parada. Manevri so stali $500,-000 I Nemci zoper nemške kruteže. Berolin, 28. okt. — Tu je včeraj začel zborovati šleski oddelek nemške-| ga “Centroma” t. j. katoliške osrednje stranke in sprejel resolucijo, v kateri ! odločno protestira ali se protivi proti j temu, da pruska vlada s silo zahteva i od poljskih šolarjev, da molijo ter se ; učijo katekizem in svetopisemsko zgo-I dovino v nemškem jeziku. Iz mnogih j poljskih krajev dohajajo poročila, po I katerih se prebivalci skupljajo, da se odločno upro vladni naredbi. Otroci se baje pridržavajo na tisoče po dve uri na dan v šolskem zaporo, ker se nočejo udeleževati verskega pouka v nemščini, dočint se drugi shajajo na grobiščih, ki so dostikrat tik šol, in prepevajo poljske pesmi. Parnik se pogreznil. Ostende, Belgija, 30. okt. — Nemški parnik “Hermann”, iz Antwerpena v sredozemsko morje določen, se je pogreznil dne 28. oktobra, ker je trči! skupaj z drugim parnikom v kanalu. Triindvajset mornarjev je utonilo. Napete razmere na Francoskem. Pariz, 30. okt. — Vsled došlega obvestila iz visokih klerikalnih virov, da katoličani nameravajo, verske predmete odstraniti iz cerkva, predno dobi kulturna postava (t. j. postava o ločitvi države in cerkve) veljavo, je vlada razposlala okrožnico na vse policijske predstojnike na Francoskem v kateri kaže na to, da bodo osebno odgovorni v slučaju, da izginejo taki predmeti, in sicer s svojo zasebno lastnino. Bogatin samomorec. Bloomington, lnd., 30. okt. — Elmer Hoadley, eden najboljih in najbogatejših posestnikov kamenarnic v Oolitu-distriktu, se je danes v svojem stanovanju ustrelil. Hoadley je bolehal že več tednov. Samomorec je bil star kacih 40 let. Škandal pri dirki. Pariz, 29. okt. — Pri konjski dirki je občinstvo radi nepravega postopanja podrlo barijere, naskočilo hišico totalizatorjev in nabilo uradnike. Občinstvo je razbilo vse, kar mu je prišlo v roke ter je zažgalo vse lope, nakar se je ogenj razširil tudi na velika skladišča dirkališča, ki so z lahko gorljivimi stvarmi bila nakrat v plamenu. Pri teh izgredih je bilo oropanih en četrt milijona frankov. 17 aretiranih oseb pride pred sodišče. Čiščenje zob. London, 28. okt. — Po londonskih šolah so pričeli pouk o higieni zob. Vsako jutro jih poučujejo, kako rabiti ščet za zobe. To otroke veseli. Učitelj ali pa učiteljica vestno eksaminira da se prepriča, če otroci razumejo pouk o čiščenju zob. Nesreča v rovu. New Philadelphia, O., 26. okt. — V James Mullen-rudniku so našli davi trupla treh premogarjev, ki so se zadušili vsled vdibanja plina. Njihova imena so neznana. Vagon zobotrebcev. Berolin, 29. okt. — Neki pruski oštir je rekel v šali nekemu agentu, ki je pri njem prenočeval, naj mu pošlje vagon zobotrebcev. Nekaj dni nato se je res tako zgodilo in vest, ki je vzbudila mnogo smeha, se je razširila daleč na okrog. V tistem času je prenočeval pri oštirju tudi neki drugi a-gent in oštir je rekel v jezi nad prvim razočaranjem tudi temu: “Pa mi pošljite še vi en vagon zobotrebcev.” Agent je odpotoval, a oštir je dobil zopet vagon zobotrebcev. To pot jih ni maral sprejeti in zato ga je tovarna tožilci. Tožbo je izgubil in moral sprejeti še drugi vagon. Zdaj jih ima dovolj do konca življenja. Plin cenejši. Indianapolis, 30. okt. — Po dvoletnem boju za cenejši plin kot kurivo je mesto Indianapolis zmagalo v nad-sodišču. Vsled tega se zgradi plinarna v kurivne svrhe in zniža cena na 6oc. Pravda je trajala dve leti. Žrtev svojega poklica. Duluth, Minn., 29. okt. — Strojevodja Frank Gaul od Great Northern-že-leznice je danes storil med hudim viharjem in metežem strašno smrt pod svojo lokomotivo. Pet ur je ležal pri polni zavesti pod strojem, predno se je posrečilo, stroj dvigniti in ga potegniti ven. Kmalu nato je umrl v Su-perior-bolnišnici. SUMLJIV MIR NA RUSKEM. Prva obletnica ruske ustave obhajana brez prelivanja krvi in izgredov. ORGANIZIRANI DELAVCI TIHI. Niso ustavili dela in so se zdržali vsake demonstracije. Petrograd, 29. okt. — Vseučilišči v Petrogradu in Kazanu sta zaprti radi shodov in govorov izrecno revoluci-jonarnega značaaj v njunih avlah. Petrograd, 29. okt. — Car je podpisal ukaz, s katerim podeljuje razkolu “starovercev” versko svobodo. Razkolu pripada več milijonov najpremož-nejših državljanov. Odesa, 30. okt. — Tu ni bilo danes nič izgredov, dasi se je bilo bati, da se namerava napasti jude ob obletnici, odkar se je začel lanski upor. Petrograd, 30. okt. — Prva obletnica proglasa, s katerim je bila dana Rusiji ustava, se je obhajala mirno. Neredov in prelivanja krvi ni bilo. Petro-grajski delavci, vedno prvi pri vseh vstankih, so poslušali ukaze delavskih organizacij ter so se popolnoma zdržali vsacega obhajanja ali demonstracije. Samo delavci več manjših tovarn so praznovali. V cerkvah se je prepevala Zahvalna pesem. Ceste so bile okrašene z zastavami. Petrograd, 30. okt. — Osem oseb, ki so oropale colnega blagajnika Hermanna za $188,826 dne 27. t. m., je vojno sodišče obsodilo na smrt. Obsodba je že izvršena. Kje je denar? Petrograd, 31. okt. — Kakor poročajo časopisi, je bilo osem moških, ki so se udeležili oropanja colnega blagajnika Hoffmanna, odpeljanih na parniku v Kronstadt, da jih tam po naglem sodu vojaki ustrele. Razne ženske so dejane v zapor, kot sumljive, da so se udeležile zločina. Pri eni izmed zaprtih so našli prav mnogo streliva, o uropanem denarju pa še ni sledu. Policija misli sedaj, da je bila oseba, ki je spravila rop v varnost, kot ženska preoblečen mož. Srečna Amerika. Odesa, 31. okt. — Z ozirom na' velike težkoče, ki se stavljajo judom sedaj pri njih nameravanem izseljevanju v Ameriko, se je na shodu tukajšnjih judov sklenilo, naprositi gospoda Oskarja Straussa po njegovem vstopu v ameriško vlado kot tajnik za trgovino in delo, naj judovsko priseljevanje po močeh podpira, da ne bo tako otežkočeno. Mesa manjka Nemcem. Berolin, 30. okt. — Iz vseh delov dežele dobiva vlada nebroj nujnih prošenj, da naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se odpravi čimdalje hujša stiska vsled pomanjkanja mesa. Zatorej je se državno ministrstvo v zopetni seji posvetovalo, kako odstraniti hudo preglavico. Ptiči pevci dospeli. New York, 27. okt. — Včeraj semkaj dospeli parnik “Graf Waldersee” je donesel seboj 35,000 ptičev, večinoma kanarčkov, japonskih ptic pevk in papig. Pernati potniki so vsak dan med vožnjo prirejali ogromne koncerte. Požar. Kansas City, Mo., 26. okt. — V Riverview-okraju ležeča štirinadstropna kupčijska zbornica je davi zgorela. Gorenja nadstropja so služila družinam in posamnim gostom kot stanovanje, in ob času požara je bilo do 200 oseb v svojih posteljah. V plamenih je storilo smrt do 25 oseb. Ostale so se rešile, a opečenih je do 50. $17.20 $17.20 za en vožnji tiket v Denver, Pueblo ali Colorado Springs, Colo., po Santa Fe dne 6. ali 20. novembra, 4. ali 18. decembra. .Tiketi poceni iste dni v Oklahomo, Texas, Kansas, New Mexico, Nebrasko, Indian Territory itd. Santa Fe Depot. J. Smith, agent. 4t45 —Pisma na pošti imajo: Kruljac Albert, Konjevič Dane, Radovan Nikola. —Slovenci in Hrvatje V 111.1 Za državnega blagajnika volite vsi slavnega Poljaka Johna F. Smulski, edinega Slovana na državnem tiketu! Smulski je največji ponos Chicage. Kaj poreče cesar? Dunaj, 30. okt. — Stranka skrajnega Vsenemca in antisemita Schoenererja je naznanila za prihodnji torek v državnem zboru vložbo nujnega predloga, po katerem bo zahtevala sprejetje poslanice na cesarja Franca Jožefa s prošnjo, da izroči v zakladnici dunajskega dvora hranjene dragocenosti svete rimske države nemškega naroda cesarju Viljemu kot poklicanemu zastopniku vseh Nemcev v varstvo v Berolin. Aehrental in Ogri. Budimpešta, 30. okt. — Novoimenovani avstro-ogrski minister za vnanje zadeve baron Aehrental se je danes dolgo posvetoval z ogrskim prvim ministrom dr. Wekerlom, in zatrjuje se, da sta se državnika popolnoma sporazumela o vseh vprašanjih glede vnanje politike avstro-ogrske. Največja nesreča. Kapitan Hali je v pogovoru s Scottom omeni!, da ljudje preveč javkajo nad izgubo premoženja. “Ali imenujte to malo nesrečo, če pride človek gmot no na kant?” — ‘Izguba prijateljev mnogo bolj boli”. — “Priznavam to.” — "Izguba značaja.” — “Spet res.” — “In izguba zdravja?” — “Pa me imate.” ■— Gotovo .bi morali bolj paziti, da si ohranimo zdravje, nego da si kupičimo denar. Nikarte govoriti,če se dobro ne počutite, da to nič ne de in bo kmalu minulo. Morda, a kaj pa, če se razvije v resno bolezen? Če rabiš ob najmanjšem znaku slabosti takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, te slabost gotovo mine in užival boš veselje popolnega zdravja. Prebavila napravi čila, kri ti obnovi in celo telo pomladi. V vseh boleznih želodca in črev, ob slabosti, vnetju sapnika in nervoznosti je to najboljše zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Ženska požarna bramba v Avstriji. V Radomišlju so osnovali, kakor poročajo iz Krakova, žensko požarno brambo. Možje so namreč sami tesarji in mizarji in gredo poleti po mestih na delo, kjer ostajajo potem do zime. Ženske so torej navezane same nase in zato bodo morale braniti v bodoče same tudi poslopja pred ognjem. 48 oseb umrlo v Londonu od glada. Angleško ministrstvo za notranje stvari je priobčilo statistični izkaz, iz katerega je razvidno, da je v Londonu v minolem letu umrlo 48 oseb od glada. Ker zvedo oblastnije le o redkih slučajih smrti vsled glada, je lahko iz te statistike posneti, kako velika beda da vlada v Londonu. Slepca obsodili na smrt. V Olomucu je bil obsojen te dni 50 letni sodar Karol Foukal, ki je v jezi umoril svojo svakinjo Rozo Sladeček. Z njo je živel v večnem prepiru in meseca maja je bil zaradi tega tudi 10 dni zaprt. Ko je prišel iz zapora, je šel ves ogorčen k njej in jo ustrelil. Nato je šel v neki gozd in se dvakrat ustrelil v glavo. V bolnici se je pozdravil, a je popolnoma izgubi! vid. Porotniki se ga obsodili na smrt na vešalih. Velika razprodaja mesa v petek in soboto. Fina govedina, funt po............6c Govejska rebra, funt po.....8 do ioc Boneless Rump Corn Beef, funt po 6c No. 1 Sirloin Steak, funt po....ioc No. 1 Round Steak, funt po........9c No. r. Flank Steak, funt po.......7c Frišni Hamburger steak, funt po..6c Stewing Beef, funt po.............4c Kuhana teietinr. funt po..........9c Choice Veal Stew, funt po.........6c No. 1 Breakfast Bacon, funt po..i2)^C Narodne šunke, funt po...........13c Prekajene šunke, funt po...... ... ,8c Sveže svinjske stegna, funt po....8c Svinjska stegna pečena, funt za..ioC Sveže svinjske klobase, funt po..6c Fin Butterine, funt po.........I2)^c Pridite gotovo in zgodaj. BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St. Joliet, Ili. Javna zahvala. Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I. Vam naznanim, da sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisef nadejal, ker jaz sem se štiri mesece poprej zdravil pri družili zdravnikih, vsaki mi je zagotovil, da me ozdravi, a je bilo Vse zaman. Jaz sem že popolnoma obupal nad svojo boleznijo, a vendar sem se sled-nič na Vas obrnil in sedaj popolnoma ozdravil. Sedaj vem kateremu zdravniku je za verjeti. Jaz Vas bodem vsa kemu priporočal, ker ste Vi edini, kateri zamore vsakemu pomagati. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim in ostanem Vaš iskreni prijatelj. John Lowsha, Box 27. Jenny Lind, Ark. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 31. okt. — Fair v korist naši novi slovenski cerkvi se zaključi nocoj. Sinoči se je razsodil kontest za dekleta in sicer je dobila gdč. Mary Nemanič 1500 glasov, a gdč. Mary Muhič 1340^ glasa. O nocojšnjem zaključku faira in prejšnjih večerih sporočimo prihodnjič. —Poročeni so bili te dni v slovenski cerkvi sv. Jožefa gospodje in gospodične: Matija Madronič in Marija Skala, Josip Nose in Apolonija Vidic, Alojz Torkar in Ivana Šemrov; a poročena bosta prihodnji teden g. Anton Trunkel in gdč. Ana Starker. Bilo srečno! —Tako nepričakovano umrla Frances, še ne pet let stara pohčerjenica g. Mike Wardjana in ge. soproge Elizabete, je bila pokopana v soboto po-poludne. Obilna udeležba ob pogrebu je pokazala, kako velik ugled uživa rodbina Wardjan, ki jo je zadela tako nenadna nesreča. —Prejeli smo iz tukajšnje kaznilnice sledeči dopis z dne 26. t. m.: G. urednik A. S. Ravno danes zvečer sem dobil od kaznilniške sodnije- “parole” ali pismeno dovolilo za izpust pod častno besedo. Če dobim delo, grem drugi teden že ven. Zato se obračam tem potom do rojakov, da bi mi kateri delo dobil ali dal. Poprej sem delal v dratovni čez dve leti in sem bil najboljši delavec. Komur je mogoče kaj storiti zame, mu bom iz srca hvaležen in tudi moja žena, ki pride kmalu za menoj. Ni se treba bati zaradi mene, ker jaz bom živel pošteno kakor najboljši katoličan. Prosim, g. urednik, da mi ne zamerite, če Vas nadlegujem z mojim dopisom, ker nimam svojih prijateljev, a vem, da imate Vi usmiljenje do zapuščenih Iju-dij. Če mi bo kdo pisal, da ima delo zame, naj piše v angleščini. Z Bogom in na svidenje! J. T., Register No. &458- —Kakor plahte velike snežinke so jele naletavati v ponedeljek dopolu-dne in vmes je brila sapa tako ostro, da si nehote zasanjaril o sibirski zimi. No, prvi snežec je spet izginil kot kafra, ampak skrbni gospodarji so vendar začeli resno misliti na premog, kučme in kožuhe. Daši pravi naš pesnik “Vsi pojte rakom žvižgat, lažnjivi prati-karji, vremena vi preroki!” vendar u-tegnejo zanimati nekatera opazovanja teh pamodrijanov. Mnogo znakov je, da bo letošnja zima huda. Moire glavice pravijo, da je bilo na bu-šlje jagod med bodičjem v vseh parkih in po bližnji okolici. Tem potom baje natora skrbi za hrano ptičem in velika letina tacih jagod bobik pome-nja dolgo in hudo zimo. To napoved podpira trditev, da je debelačevina mnogo debelejša letos nego je bila že dolgo, dočim prihaja z gorovja v Penn sylvaniji in West Virginiji vest o velikanskem pridelku želoda, žira, kostanjev in druzega gozdnega sadja, ki tvori pticam in živalim hrano pozimi. Dolgo in kruto zimo oznanjajo tudi miške po skednjih. Te ljube živalce so zgodaj začele graditi svoja gnezdeca, in opazovalci se strinjajo v tem, da jih narejajo letos nenavadno udobne in tople. Lani niso bile videti preveč skrbne pri stavljenju svojih zimo-višč, a letos zelo pazijo in skrbe za svoja zimska domovanja. Vse to kaže na hudo zimo, in mnogi ljudje tako zelo zaupajo tem domačim prorokom, kakor poročilom vremenskega urada. Sedaj pa še poglejmo, kaj pravijo 'učenjaki'. “The Farmers’ Club of the American Institute” je izdal iz Wash-:ingtona sledeča pravila: 1. Sapa nikdar ne piha, če ne gre dež ali sneg ponajdlje 1,000 milj od tebe. 2. Če hite kodrasti oblaki od severa ali severovzhoda, bo dež v 24 urah, pa naj bo še tako' mraz. 3. Kupičasti oblaki vedno prihajajo iz krajine z lepim vremenom v kra jino, kjer se zbira vihar. 4. Sapa vedno piha iz krajine z lepim vremenom v krajino, kjer se pripravlja vihar. 5. Če se toplota nenadno niža, se zbira vihar južno od tebe. 6. (_e; toplota nenadno narašča, se pripravlja vihar severno od tebe. 7. Kodrasti oblaki vedno prihajajo iz krajine, kjer se pojavlja vihar, v krajino lepega vremena. 8. Kadarkoli se pojavi huda siana, se pripravlja vihar 1,000 milj severno ali severozapadno od tebe. 9. Če kodrasti oblaki hite od juga ali jugovzhoda, bo poleti drugi dan hladna nevihta, a pozimi metež. 10. Sapa vedno piha v kolobarju okrog viharja, in če piha od severa, je najhajši dež vzhodno od tebe. Če piha od juga, je najhujši dež zapadno od tebe; če piha od vzhoda, je najhujši dež južno od tebe; če piha od zapada, je najhujši dež severno od tebe. —G. J. Cowing, kandidat za okrajnega sodnika, je te dni prerokoval, da bo Joliet imel 200,000 prebivalcev v 20 letih. Svoje prerokovanje je utemeljeval na napredku prošlih desetih let Sedanja velikost mesta ter čudovito pomnoževanje tovarn in delavcev ga že dlje navdaja z najlepšim upom v bodočnost —Dne .15. in 16. novembra bo v St. j^ouisu, M0.7 velika konvencija v ko-nečni razgovor o nameravanem bro-darstvenem kanalu med velikimi jezeri in Mehikanskim zalivom, oziroma med Chicago in New Orleansom. Zglašenih je že 1,128 delegatov, a še par sto jih menda bo. Šestnajst držav odpošlje svojp zastopnike, največ Missouri in potem Illinois. Iz zadnje države bo zastopanih sedemindvajset mest. Joliet odpošlje bržkone največje število (morda okoli sto) delegatov in to zato, ker je stvar ogromne važnosti za naše mesto. —Albert Schlesinger, zavezni jetnik iz Chicage, je padel v soboto v tukajšnji kaznilnici s šeste galerije in se na mestu ubil. —Tisti utopljenec, ki je bil najden v kanalu pri Lockportu v nedeljo 14. oktobra in tamkaj pokopan na občinske stroške, je bil Alojz Mavkar, star 26 let, doma iz Gorenjega Jezera pri Cerknici. Utonil je baje prejšnji torek 9. okt. zvečer po 11. uri, ko je zašel v vodo, zapuščen od “prijateljev”, s katerimi je tisti večer popival. Nesrečni pokojnik zapušča v Ameriki tri brate, enega baje v Clevelandu. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. —John Bahorič, doma iz Dolenc pri Adlešičah, biva sedaj v Jolietu in sicer pod h. št. 1012 na N. Broadway. To bodi na znanje M. Adlesichu iz Kansas City, Kans., ki je zadnjič iskal svojega prijatelja z malim oglasom v A. S. —Most, ki drži čeznj Ruby cesta, bo mesto vtoliko popravilo, da se bodo po njem lahko vozile cestnoželezni-ške kare, dokler Joliet & Southern Traction Co. ne zgradi novega. —Družba, ki namerava zgraditi Chicago, Joliet & Kansas City železnico, je že izdala za $20,000,000 bondov, ki so jih odkupili vzhodni kapitalisti. Železnico začno baje takoj graditi. Iz Jolieta bo držala skoro naravnost v Princeton, potem se zavije južno v Toulon in potlej zapadno v Keiths-burg, kjer se zveže z Iowa Central železnico. —Jos. Tokich bo sedel šest mesecev v okrajni ječi, ker je ukradel $71 svojemu tovarišu Jos. Klecarju. —Newyorska družba “The Corn Product Refining Co.” bo zgradila ogromno čistilnico v našem mestu in sicer ob kanalu blizu Lockporta. Tovarna bo tako velika, da bo lahko čistila 40,000 do so,000 bušljev koruze na dan. Gradba z vso opremo bo stala do pet milijonov dolarjev. —Četrtek, dne 29. novembra bo letos Zahvalni dan (Thanksgiving day). Tako je določil predsednik Roosevelt v zadnjič izdanem proglasu. Z ozirom na to dejstvo bo treba kmalu misliti na purane. Lani so jim bile cene visoke. Sedaj je vprašanje: Ali bodo letos zopet visoke? Bomo videli. Predsednikov^ proglas nima nič opraviti s finančnim vprašanjem Zahvalnega dne. To bodo odločili in po svoje rešili farmarji. —Novi most Santa Fe-železnice čez kana! v severnem delu mesta so začeli graditi zadnjo sredo. Novi most bo zgrajen samo v začasno rabo. Ko bo namreč rešeno vprašanje o brodar-stvenem kanalu med Chicago in St. Louisom, oziroma New Orleansom, kar se zgodi menda vendarle v bližnji bodočnosti, tedaj bo rečena železnica sedaj grajeni most v toliko predrugačila, da bo odgovarjal vsem zahtevam modernega staviteljstva mostov. “Brownell Construction Co.” hiti z delom z,a povzdig železniških tirov. Temeljno zidovje se razprostira že daleč severno, skoro do tovarn. In baje ne bo nič izgubljala časa, pa naj zima še tako trka na vrata. —Plavž št. 4 v tukajšnji jeklarni je bil zgrajen s sposobnostjo 450 ton na dan. Zadnjo sredo pa je pokazal, da je vstanu producirati 570 ton na dan. “Vse kaže dobro za stalno ‘ronanje’,” je rekel eden izmed jeklarniških uradnikov. —“Standard Oil Co.” namerava v našem mestu ustanoviti svoje glavno skladišče olja za razpečavanje istega po severnem delu države Illinois. —G. Filip Hibler, ‘naš dobroznani brivec, se je preselil začetkom tega tedna v svojo hišo na voglu Chicago in Irwing cest, ki jo je kupil od g. Jakoba Kukar in soproge iz Waukegana, IH., za $4,350. —Farmarji po jolietski okolici so prišli v stisko vsled nove naredbe o krošnjarstvu, ki jo je zadnjič sprejel naš mestni zbor. Po tej naredbi farmarji ne bodo smeli več krošnjariti s svojimi pridelki brez licence po 1. nov., kakor so smeli doslej. To pa bo v škodo tako farmarjem kakor njih mnogim mestnim odjemalcem, ki so dosedaj kupovali razno blago ceneje naravnost od znanih farmarjev. Govori se o prošnji na mestni zbor, da rečeno naredbo prekliče. —Prihodnji torek, dne 6. novembra bodo volitve. Po pripravah nanje soditi, bodo v našem okraju zmagali republikanci. —Tistega ptička, ki je že kacega pol leta vznemirjal ženske “na hribu” in ki je zaradi njega prišel svojčas neki naš rojak v zadrego, seveda čisto po nedolžnem, je nazadnje vendarle dobila policija v roke. Imenuje se Henry Bodka, a bolje je znan kot “The Mysterious Stranger”, t. j. skrivnostni tujec. Sedaj bo sedel 90 dnij v okrajni ječi. —Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202. —G. Anton Težak, kot oskrbnik zapuščine po rajnem Jožefu Majhencu, je vložil odškodninsko tožbo proti Wilmington Big Four Coal-kompaniji. J. Majhenc je bil lani dne 15. nov. ranjen pri delu v rudniku in je za ranami kmalu umrl. —Pretečeni teden se je med nami vstanovilo novo društvo za žene in dekleta, z imenom: društvo sv. Genovefe, pač lepo ime! Naše žene in dekleta torej opozarjamo na priposlan nam dopis o novem društvu nahajajoč se med društvenimi vestmi današnje številke ! Waukegan, 111., 26. okt. — Cenjeno uredništvo! Danes ima naša naselbina v Waukeganu zabeližiti dan, ko je naša mladina prvič zavzela klopi v novi slovenski šoli. Daritev pete sv. maše je daroval č. g. J. Plevnik ob 8. uri. Po sveti maši je č. g. gospod počel z vpisavanjem otrok, katerih je uže lepo število. Kako veselje otrok je bilo, ko so se sami vkup sešli in se je samo materni jezik govoril, ne more nihče povedati, kot kdor je bil prisoten. Kajti poprej so bili večinoma v javnih šolah. Bog daj, da bi mladina dobro napredovala v duševnih kakor tudi v telesnih močeh. Dne 23. t. m. je gospodu Francu Barletu soproga povila dvojčka, oba dečka. Očetu, materi kakor tudi novorojenčkoma želimo mnogo sreče in zdravja. John Umek. Zahvala. Ob prebridki usodi, ki naju je dohitela povodom nenadne izgube naju iskreno ljubljene pohčerjenice FRANCES sprejela sva toliko tolažbe polnih dokazov srčnega sočutja, da si smatrava za dolžnost, izreči tem potom naiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, osobito krstnemu botru pokojnice, g. Josipu Kompare iz South Chicage in gospej Ani Ulešič iz Chicage. Joliet, 111., 31. oktobra 1906. M. & L. Wardjan. 1**0----—---1906 Zavarovanje za zdravje Boljše je da se zavarujete proti boleznim, nego da si zavarujete življenje. Ce ste zdravi vam se ni treba bati kaj bo z vašo družino, ker lahko vse potrebno preskrbite. Ako vas pa nadlegujejo bolezni kakor, kašelj, prehlajenje, slaba pljuča ali vnetje potem je najboljše, da zavarujete svoje zdravje, če kupite najboljšo in najeenej-šo polico za zdravje in to je: SEVEROV Balzam za pljuča. Stari, oče, stara mati, oče, mati, stric, teta, sin, hči, vsa družina in sosedove družine rabijo Severcvo izvrstno zdravilo za pljuča, ker je re« dobro iti izvrstno deluje. To zdravilo je že lečilo ljudi pred 28 leti, in vsako leto jih ozdravi več. Priporočajte ga svojim prijateljem. Cena 26c in 60e. Zabasanost, neprebavnost in druge nerednosti prebavnih arganov morajo biti do korenine preiskane. Vsa tista jedila, ki ne koristijo človeku se morajo nadomestiti s koristnimi. Dobro se mora paziti kaj človek je ali pije. Za popravljen je vseh napak prebavnih organov je pa najbolje in najboljeeno storjenv če rabite izvrstno toniko za stare ljudi, okre-vance in slabotne žene in to je: Cena 75c. Severov življenjski balzam "Kako mora človek iskati boljše "Veseli me Vam naznaniti, da sem zdravilo kot je Severov Življenski balzam, ker ga gotovo ne more najti. Tr- po rabljenju Severovega Življenskega pela sem na izgubi spanja, na prebav- balzama popolnoma ozdravel, in ne- nosti in zabasanosti, pa Severov Živ- prebavnost, na kateri sem dolgo tr- ljenski balzam je v kratkem času po- pel, mi več ne dela preglavice.” polnoma ozdravil. Počutim se prav Stanislav Gadura, dobro.” Ana Červenka, Moberly, Mo. Oswego Falls, N. Y. Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. Kaj uživamo? W. F. Severa Co. ----- - - - ________________-__ FRANK L. PARKER, za poslanca. HENRY O. WILLIAMS, za okrajnega šerifa. AUGUST ERHARDT, za okrajnega blagajnika. Volitev bode 6. novembra 1906. GUY L. BUSH, za poslanca. ALFRED E. MOTTINGER, za okrajnega klerka. JOHN C. LANG, za klerka oporok. GEO. J. COWING, za okrajnega sodnika. WILLIAM H. NEVENS, za šolskega nadzornika. Republikanski KANDIDATJE. HOWARD M. SNAPP, za kongresnika. Možje, katere je voliti za ura de v Will County. —Mati zadavila lastno hčer. O Kramar, vžitkarica iz Iške vasi bivala je že dalj časa pri svoji hčeri v Ljubljani. Starka štela je ije krog 80 let vsled česar se ji je duh omračil. V zadnjem času pričela je pa kar noreti in besneti, vsled česar je bila hči prisiljena jo poslati domu v Iško vas k svoji sestri, kjer je imela izgovorjen kot. Med tem se je pa ženi bolezen tako poslabšala, da je doma postavljena na pfoste noge razbila vse, kar ji je prišlo pod roko. Zgrabila je tudi svojo drugo hčer ki je omožena na domu za vrat in jo davila tako da .si je leta le s težavo rešila življenje, a ne za dolgo; kajti vsled prestanega strahu ni mogla več govoriti in ne ust odpirati. Umrla je v Ljubljani. Na njenem grobu žaluje njen mož in več malih otrok. Blazno Kramar so prepeljali v deželno blaznico na Studenec. —S sekiro po glavi. Dne 30. sept. t. 1., okoli pol 12. ure ponoči sta spremila fanta Tone Dobravc in Pavel Koderman svojega tovariša Jožefa Sme raj ca domu v Cermučc. V Sme-rajčevi hiši sta se Koderman in Dobravc nekaj sporekla ter se jela trgati. Jože Smerajc ju je zavrnil, češ, da ne pripušča tepeža v svojem stanovanju. Nato se je odstranil Dobravc domov, Koderman je pa začel Smerajca domu v Černuče. V Sme-v kotu ležečo sekiro, steče za Kodermanom ter ga s ostrino udari po levi strani glave. Težko ranjenega Kodermana so prepeljali v deželno bolnišnico. Smerajc je v četrtek 4. oktobra prišel k zastopniku hamburške črte g. Franc Seunigu po listek v Ameriko, a se ni mogel takoj odpeljati ker je šele drugi dan dvignil 1500 kron pri “Kmetski posojilnici”. Ko je dobil denar, se je odpeljal, a 6. t. m. se je vrnil in prišel k g. Fran Seunigu, kateremu je pravil, da se je pripeljal samo do Glandorfa, potem se je pa vrnil, ker ga je vest pekla. Povedal je, da ga iščejo orožniki, ker je nekoga s. sekiro pobil. Gosp. Seunig je takoj obvestil policijo. Denar Smerajcev je pri g. Seunigu. Policija Smerajca še ni dobila. —Poroka. Na Dunaju se je poročil naš rojak, g. dr. Ivan Žolger, mini-sterijalni tajnik in docent na dunajskem vseučilišču z gospodično Elzo Friedmann, hčerko veleindustrijca Maksa Friedmanna. Poroki je prisostvovalo mnogo visokih dostojanstvenikov. Med poročnimi pričami je bil tudi g. dvorni svetnik Ploj. Novopo-ročenca sta odpotovala v Italijo. —Fran Perdan, ki je kot kolektor poneveril pivovarju Koslerju 6470 K Si v, je bil obsojen v štirimesečno težko ječo s trdim ležiščem vsakih 14 dnij. —Zvita tatica. Vlačuga Helena Resnik, iz Šmartna pri Litiji doma, obiskala je v bolnišnici Marijo Zupančič z izmišljenim obvestilom, da je gospodar, pri katerem je hranila Zupančič svoj kovčeg, njej naročil, da ga naj zaradi pomanjkanja prostora proč v-zamc. Resnik se ji je ponudila, da ji bo sama preskrbela drug prostor, v kar je Zupančič privolila. Resnik je nato pripeljala kovčeg k Antoniji Vrhove na Stari poti, ga s pomočjo svojega ljubimca odprla, pobrala iz njega srebrno uro in več obleke ter neznano kam pobegnila. Helena Resnik se zasleduje. —Mlinska kolesa so strla kletnega posestnikovega sina Antona Banko iz St. Pavla, okolica Domžale, v mlinu njegovega očeta. — Pogrebni zavod je ustanovil v Šmartnem pri Litiji mizarski mojster gospod Jožef [zgoršek. —Umrl je na Dovjem bivši večletni župan, posestnik in lesotržec gospod Jakob Janša. —Novice iz Zagorja ob Savi. Pekovskega mojstra gospoda Josipa 'Moder je dne 28. septembra zadela kap na desni .strani, in umrl je. — Sipe pobijal je Križnikov France in se obrezal. — V ponedeljek t. okt. so se stepli fantalini in precej obklali nekega Kolariča. Laznikov je celo policaja nekaj osuval in se bo mora! seveda zato nekaj časa pokoriti. —Z Bleda. Dne 27. septembra je praznoval knez Ernest Windischgraetz svojo osemdesetletnico. Bil je rojen 27.' septembra leta 1827. Blejski farani se ga hvaležno spominjajo, ker ima knez največ zaslug za to, da se je vkljub mnogim rekurzom nova župna cerkev primeroma tako hitro zgradila. —Napad na cesti. Dne 7. svečana okolu 9. ure zvečer je šla Marijana Hvastja v spremstvu njenega moža Andreja, tega bratov Naceta in Jožefa ter Tomaža Kosa iz Kleč v Savlje po mleko. Ko pridejo v vas. skočili so iz Jakopovega dvorišča oboroženi brata Anton in Franc Bobek ter Jožef Jakop. Anton Bobek je z motiko Kosa udaril po roki, Naceta Hvastja pa po - hrbtu, da je padel. Ko so se napadeni tudi oborožili, jeli so metati obdolženci kamne, od katerih sta bila zakonska Hvastja zadeta. Sodišče je obsodilo Antona Bobeka rta 10. brata Franca na 8 mesecev težke ječe, Jožef Jakob je bil pa oproščen. — Siloviti mož. Matevž Potočnik, črevljar v Predtrgu, jako grdo ravna s svojo ženo in z otroci. Komaj da je zaradi pretenja žene prestal šestmesečno ječo, že ji je začel z nova pretiti in pretepavati njo in otroke; celo svojemu osem mesecev staremu dojenčku ni prizanesel ter ga pretepel. ker je jokal. Žena ga je prosila, da naj odneha, a sedaj je njo začel po glavi tolči in jo pahnil v vrata. Da bi iz žene izsilil zadnje krajcarje, ki jih ima naložene v hranilnici, grozil ji je, da mora njo in enega otroka ubiti, čeprav dvajset let sedi. ker se mu itak v zaporu bolje godi, kakor doma. Ko je bil po orožniku aretovan, se je proti orožniku surovo obnašal in ga z besedami žalil, pa tudi dejansko se ga je lotil s tem. da ga je’v prša sunil in ga skušal v roko ugrizniti. Za kazen je dobil eno leto težke ječe. —Stara pravda. Medvodska tovarna bo obhajala drugo leto 25 letnico pravdanja proti nekemu kmetu radi vodnih pravic. —Kolodvorsko poslopje v Kranjski gori so znatno razširili. Otvorili so še eno čakalnico in povečali pisarno. Tudi na Dovjem slično pospešujejo postajo, na Otočah so pa napravili leseno čakalnico. —Lepo življenje, lepa smrt. V Gornji Šiški je umrl dne 29. septembra mizar gospod Ivan Merhar, vrl mladenič in vnet krščanski socialec. Poznal je samo tri poti: Pot na delo, da je preživil sebe in svojo mater, pot k društvenim shodom, kjer se je vnemal za krščansko-socialno misel, in pot v cerkev, ki ji je ostal zvest in vdan sin do zadnjega .svojega diha. —Aretovana je bila 28. septembra po ljubljanski policiji 16 letna Katarina Mulejeva iz Studenčič, katero je deželno sodišče iskalo zaradi hudodelstva goljufije. —75.000 kron za pokritje dolga na rotovžu se je pri občinski seji v Novem mestu sklenilo najeti posojilo pri mestni hranilnici ljubljanski. Za stavbo ženske bolnišnice v Novem me-mestu se dovoli prispevek 25 tisoč kron. —Beračico iz Ljubljane ubil. Dne 23. apr. je pri Globasnici na Koroškem hlapec Andrej Lukanec ubil 37 let staro beračico Amalijo Gradišnik iz Ljubljane. Lukane je bil pred celovškimi porotniki radi uboja obsojen v šestletno težko ječo. —Hotel v Vintgarju zgradi podjetni g. Jakob Žumer drugo leto. Sedanja njegova restavracija s paviljonom in vrtom ne zadostuje več, toliko prihaja izletnikov v divne tesni. Postrežba v restavraciji je izvrstna in cene kaj primerne, iz blejskega kolodvora se napravi pot v Vintgar, istotako se uredi pot z Dobrave v Vintgar. —Pri izrezovanju nohtov si zastrupila kri. Umrla je Marija Poderžaj v Velikih čolnarskih ulicah št. 5 v Ljubljani. Bila je posestnica v Škofljici. Ker si je na nogi noht izrezovala, si je s tem kri zastrupila. —Umrla je v Kamniku posestnica gospa Margareta Levec, stara 68 let. — Poslovilni koncert g. Antona Kampoša je bil dne 30. sept. v veliki dvorani “Uniona" izborno obiskan. Vsa velika dvorana je bila zasedena. Navzočen je bil tudi g: župan Hfibar in mnogo drugih odličnjakov. Pevsko društvo “Ljubljana” je želo burno pohvalo, istotako vojaška godba, ki je svirala pod osebnim vodstvom g. kapelnika. G. Anton Kampoš si je tekom enoletnega bivanja v Ljubljani pridobi! mnogo prijateljev, ki mu vsi iskreno žele najboljše na njegovem stalnem mestu v Bolcanu. Kadar privede kakega našega rojaka pot v Bol-can, naj ne zamudi obiskati krasni g. Kampošev hotel “Walter von der Vo-gelweide." —Karlovška cesta čez Gorjance je sedaj med Jugorjem-Hrastom preložena. Projektirani stroški znašajo svoto 87,000 kron. Zgradbo je z vso tehnično spretnostjo vodil podjetnik g. Antič in Vinodola. —Nagrado za rešitev življenja Mihaela Tekavca in njegove žene iz vode je dobil v znesku 105 K Ignacij Tacar iz Št. Jakoba ob Savi. —Krka, 4. okt. Danes ob polu 7. uri zjutraj je tu umrl č. g. župnik in duhovni svetnik, zlatoma.šnik Jurij Sore. —Delavec ponesrečil. Na Mediji ponesrečil je na grajščinski žagi 18 let stari delavec Jakob Grahek-iz Št. Jurija. Zvezati je hotel s transmisijskim jermenom brus, na katerem si je hotel neki delavec nabrusiti sekiro. Pri tem ga je pa jermen za desno roko prijel | ter ga vrgel čez transmisijski drog. \ Pri tem so bile Grahektt zlomljene | obe roki in strti obe nogi. Zadobjl ie i pa tudi težke notranje poškodbe, tako j da je bil takoj mrtev. — Nepoboljšljiv slepar. Že večkrat ! zaradi hudodelstva in prestopka goljufije kaznovani 21 letni zidar Franc ) Kolar iz Idrije je prevaril Jožefa Brusa iz Hotederšice, češ, da ga pošlje zidarski mojstei; Jožef Hacin, naj mu posodi 80 K. katere je v resnici dobil in zase porabil. V dveh drugih slučajih se mu goljufija ni posrečila. Za kazen je dobil dva meseca ječe. —Pri Krškem napravi gospod Josip Lenarčič, posestnik Turnške grajščine, velikansko elektrarno, ki bo oddajala električno razsvetljavo od Sevnice do Brežic in menda tudi v Zagreb. — Ob Krki na Dvoru namerava zgraditi knez Auersperg veliko elektrarno, ki bo oddajala elektriko do Novega mesta. —Zanimivosti o karavanškem predoru. — Karavanški predor je bil dodelan ravno v petih letih. V jeseni leta 1901 so ga začeli delati, 17. maja 1905 je padla zadnja stena med Koroško in Kranjsko, slovesno prebitje pa se je obhajalo 21. junija 1905. Čez dobrih petnajst mesecev pa se je dne 30. sept. 1906. slovesno peljal skozi predor prvi vlak in od 1. oktobra 1906 redno vozijo vlaki skozi predor. — Koliko je stal ta predor? Kdo ve? Pri proračunu so se vrezali za celili 14 milijonov kron, katere so morali dodatno lansko leto zahtevati. Ker pa je bilo vedno dosti popravila že “zgotovlje-nih" delov predora, gotovo niso zadostovali tudi ti milijoni. Natančneje pa je znano, koliko človeških žrtev je stal ta predor. Na jeseniškem pokopališču leži 29 večinoma mladih fantov in mož, ki so sc pri gradbi predora ponesrečili. Potnik, ki se voziš skozi karavanški predor, spominjaj se. da so tla, po katerih se vožiš, napojena s krvjo! — Celih enajst minut vozi osebni vlak skozi predor s kranjske na koroško stran, s koroške na kranjsko pa r4 minut. —Nesreča pri požaru — otrok zgorel. V Velikih Črešnjicah pri Št. Vidu na Dolenjskem pogorelo je 4. okt. posestniku Janezu Medvedu posestvo, hiša, hlev in kozolec. Pri požaru, ki so ga zanetili otroci, zgorelo je tudi 9 mesecev staro dekletce, od katerega so našli ie vpepeljene ostanke, ob-žgal se je 3 letni deček, poginila je krava, ki se je v hlevu zadušila in obžgal se je tudi prašič. —Letoviška sezona na Bledu. Letos je bilo od 1. maja do 30. septembra na Bledu 3500 tujcev, kateri so prenočevali, lansko leto 2914, torej letos več za 586. Zdravlške pristojbine je bilo 4616 K 75 v., godbene pa 2491 K vplačane. Oprostilo se je tujcev, kateri pristojbine težko plačujejo v celotnem znesku 445 K 50 v. —Divjo mačko ustrelil je 16. m. m. posestnikov sin Franc Fink v Smuki pri Žužemberku. —Po nesreči je naglo umrl v Žireh F. Poljanec iz Idrije. Pred leti mu je bilo v zbiralnici izruvalo roko, a ozdravel je na veliko čudenje. Ker ni bil več sposoben za rudarsko delo, hodil je z godalom po svetu. Zašel je sedaj v Žiri. V gostilni '‘pri Katri” je bil v pijanosti neroden, vsled česar so ga odpravili iz gostilne. Pri tem pa je tako nesrečno udaril z glavo, da je vsled težke poškodbe umrl. —V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. oktobra 167 Slovencev in 22 Hrvatov. — Korito poveljstvo v Ljub. Graška “Tagespost" se v uvodnem članku bavi z namero vojaške oblasti, ustanoviti v Ljubljani korno poveljstvo. Vsi krogi spoznavajo z ozirom na mogoče zapletke na Balkanu nujno potrebo utrditi avstrijsko južno mejo. Vest o ljubljanskem kornem poveljstvu bo v Italiji gotovo vplivala jako neugodno, pa prava reč. —Osemdesetletnico svojega rojstva praznoval je 8. okt. litijski g. notar Luka Svetec. PRIMORSKO. —Kam pripravi ženska moškega. 23 letni trgovski potnik Virgii Mahorčič v Trstu je bil jako delaven in marljiv človek in vsled tega svojemu šefu jako priljubljen. Kar se je seznanil z neko ljudsko pevko, ki mu je zmešala pamet. da je norel za njo in drago plačeval za njo. Ker njegova plača ni zadostovala za luksurijozni šport, ponarejal je menice na škodo svojega šefa. tako da mu je napravil škode 4137 K 20 v. Ker so mu postajala tržaška tla prevroča, popihal jo je v Ameriko, odkoder se je vrnil čez eno leto. Prijeli so ga na Dunaju. Nedavno je stal Mahorčič pred tržaškimi porotniki. Njegov šef je izjavil pri obravnavi, da ne zahteva nobenega povračila od njega in da mu tudi odpušča njegov greh. Mahorčič je bil obsojen na dve in po! leti navadne ječe. —Telefon med Trstom, Reko in O-patijo namerava prihodnje leto napraviti trgovsko ministrstvo. —Beneški Slovenci v Ameriki. Naši ljudje NK sAKs^a ^ fil.AVNA PISARNA: " t 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TELEFON 370« CORTLANDT. Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. J, ZASTOPNIK VSEH PAR0BRQDNIH DRUŽB, ¿g ¿a Pošilja denarje v staro ----------- domovino najceneje in najhitreje. Parobrodne listke Pi-odaja -----------— po iz- I virnili cenali. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York ' je najpripravneje mesto za naseljence in delnjem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do- spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan jem FRANK SAKSER, m GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. Vsakdo naj paz i na hlÄno àtevilko 109! ¥ * * -E ! Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. _ ( \ KOROŠKO. < ______5 —Zopet novo železnico nameravajo napraviti na Koroškem od Sv. Tomaža čez Velikovec v Sinčoves. Stavbeni stroški so proračunjeni na štiri milijone kron. Smo le radovedni, kdaj da bodo pričeli z delom. —Smrtna kosa. Umrl je g. Ivan Markovič, posestnik in mlinar v Ba-čah na Koroškem, star še le 35 let. Na “Sokolovi” veselici v Ljubljani je še zdrav in vesel prepeval. — Umrl je vnet koroški Slovenec, posestnik v Pi-skrčah Jožef Povoden p. d. Pušnik. Padel je s hruške in se poškodoval. —Poročil se je v Šmihelu nad Pliberkom veleposestnik gospod Josip Kraut, brat odvetnika dr. Al. Krauta v Kamniku, z gdčno. Uršiko Leitgeb. ŠTAJARSKO —Vinska trgatev v mariborski okolici je bila letos živahna. Ljudje so pričakovali od novih amerikanskili nasadov letos obilega sadu, pa ie vse od suše in drugih vremenskih nezgod o-chvvenelo in nezrelo odpadla Kjer so veliko škropili, imajo srednje do-bci pridelek, ki pa za lanskim dalc-č zaostaja. Beda med kmečkimi a ino-rejei. ki imajo od vina svoj celini dohodek. je velika. —Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen radi prestopka silobrana 21 letni posestnikov sin Franc Sok na osem mesecev strogega zapora.Obtožen je b i uboja. —Smrtna kosa. Stranice pri Konjicah. dne 1. oktobra. Tu je v minoli noči umrl gospod Arzenšek, posestnik in dosluženi nadučitelj, oče župniku v Vitani in pa glasbeniku v Celji. Ime-novanec je učiteljeva! pri nas nepretrgoma od leta 1837 do 1900, torej 43 let. To je bila njegova službena šta-cija prva in zadnja, torej edina. Naredil se je leta 1837 na Ponikvi. —Elektrika v Trbovljah. V Trbovljah so izvršili velikanske električne naprave. Vse stroje in razsvetljavo preskrbuje elektrika. Cela cementna tovarna bo v enem letu delovala samo z elektriko. Filektriko proizvajajo stroji s 100 do 150 konjskih sil. Imajo pa samo takozvani “Drehstromm”. Za Savo sedaj delajo priprave za velikansko sesalko, ki bo gnala vodo kakih 500 metrov visoko na hrib, kjer bo velikanski rešervoir in od koder bo potem voda napeljana po vsem Tr-bovlju, to se pravi, kjer jo rabi pre-mogokopova družba. Gotovo je, da električne naprave v tako velikem stilu ni blizu. Pivovarna na South Bluff St.. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik. JOLIET, ILL ZEMANOVO GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA '‘TATRA”, želodečni greneec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, 'YV. l§tli CHICAGO, ILL. HRVATSKO. — Veliko poneverjenje. Lavoslav Novak, namestnik Josipa Guština v neki posredovalnici za potovanje v Ameriko v Zagrebu je poneveril 8000 K in jo hotel popihati v Ameriko. Novaka so prijeli v Bazlu, kjer so pri njem našli še 7200 K. —Najlepša vola na zagrebški razstavi je razstavil neki kmet iz Kranjske. Vola sta tako težka, da nadkri-ljujeta vse vole, ki so jih razstavili različni veleposestniki. Splošno se občudujejo tudi razstavljeni konji veleposestnika Leopolda Pfeifferja.Eden njegovih konjev je prodan za 20.000 K. Zanimanje vzbuja tudi velikanski gosjak, ki je dobil v razstavi v Nemčiji prvo nagrado in ga je hrvatska vlada kupila za 160 mark. Svinja posestnika Kniferja tehta 448 kg. Trikrat je že vrgla mladiče, prvikrat 7. drugikrat 9 in tretjikrat 14 pujskov. Proda se za 500 kron. 30.-.-207 OHIO ST., J'»lift,Ul Pm 5Í8V81SÍÜ »siti mol ii Mítica. Northwestern 416. Chicago Phone 2373. Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga raznovrstnih li-HLUŽ.EIA . raztifn* ail 98.i 0 naprej. Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLÖVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarni, telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. tov držaj. Predvsem ščiti strogo ravnanje po nravni postavi pred mnogimi in baš pred delom najnevarnejših raz-uzdanostij, ki škodijo živčevju. Skoraj istotako visoko cenim drugo točko, da močna in trdna vera varuje pred velikimi dušnimi pretresi, ki jih povzročajo življensske izpremembe pri onih, ki so brez tega držaja. Slednjič tiči vrednpst verske odgoje tudi v hrani, katero dovaja duši. To velja posebno za pouk v svetopisemski zgodovini, če učitelj ume, pripovedke prilagati otroškemu srcu in mišljenju. Kako dobrodelno vplivajo nadalje v družini obhajani verski prazniki, ni treba slikati znalcu, pa najsi zajema tudi samo iz detinskih spominov.” Prijatelji brezverske in zato brezbožne šole, kakor tudi apostoli nevere naj iz tega spoznajo splošno nevarnost brezverske odgoje v šoli in doma ter se prestrašijo. Ali od kdaj velja za hvalevredno in ljudomilo dejanje, človeka«, semintja metanega na divjem morju, oropati rešilnega plavnega pasa? AMERIČAN PROROK. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1S91. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 4- nov. Nedelja Karol Boromej. S- “ Pondeljek Zaharija, očt J. 6. “ TorekL Lenart, opat. 7- “ Sreda Engelbert, škof 8. “ Četrtek Bogomir, škof. 9- “ Petek Božidar, m. IO. “ Sobota Andrej VERA IN ŽIVLJENSKI BOJ. “Ali ste trpeli revščino, zdražbo, zopernost?” — je bilo vedno prvo vprašanje, katero je stavil slavni francoski zdravnik za umobolne Pinel na tiste, ki jih je imel sprejeti v zdravljenje. Saj je baš hudi življenski boj, kot ga je dozoril novodobni besni in divji gospodarski razvoj, ki vrže tega ali onega danes visoko v naročje bogastvu, da ga tam pusti visečega v neprestanem strahu, da ne bo jutri pahnjen v globino siromaštva; saj so baš razočaranja, bridkosti in brige, katerih je življenje tako polno, ki segajo prav globoko v dušo in marsikomu pogube dušno ravnotežje. Nešteti ljudje bi se občuvali dušnega 'poloma, ako bi bili imeli močno in mogočno zaslombo v onih urah, ko so se udarci usode usipali nanje liki 'toča, ko so jim vsled neizmernih razočaranj padali solnce, mesec in zvezde z neba njihovih življenskih nad. Ampak seveda: v dneh solnčne sreče so vero odvrgli, kot “gosposkega" in “izobraženega" moža nevredno reč. Mesto vere so si pride-jali malo domačo lekarno raznovrstnih rekov modrosti in lepega vedenja. A sedaj, ko je napočil prevrat, ni bilo krepila med domačimi zdravilci s tako lepimi napisi. Udar je zadel in zadel do mozga, četudi ni dušni polom nastopil naenkrat, pa je vendar polagoma; kajti počasi je grizla ogrenba, pečal, skrb, toga, spoznanje na duši in nedostajalo je protilekov, ki bi odgnali to notranjo sušečo skrb. Da, pa je li vera taka moč? Ali daje človeku zaslombo, da ne podleže, če se mu dene na ramo križ trpljenja, bede. razočaranja? Da, gotovo zna to ili stori to vera. Vsakdanja izkušnja kaže to. Ali so samomorci, kateri potem, ko se jim začenja življenje kazati z narobe strani, sami odpro vrata, skozi koja se lahko gre iz življenja — ali so ti med onimi, ki jih prešinja in oživlja živa verska zavest, ali marveč ne stopajo v to armado radovoljnih smrtnih kandidatov ponajveč tisti, ki jim je versko življenje že davno izumrlo? j To naj pač dobro pomislijo oni, ki Srnfurajo vero za nepotrebno pohištvo v modernem gospodarstvu, da s tem svojim brezvestnim početjem tiste, ki se puste preslepiti po njih. oropajo najmogočnejše podpore v živ-Ijcnskem boju. Če nočejo verojeti nam, naj pa verojamejo vsaj statistiki blaznic z njih neprestanim prirastkom in zdravnikom za umobolne, ki imajo priložnost opazovati, kako daje vera trdno zaslombo baš proti tako hudim dušnim pretresom, ki spravljajo toliko ljudij iz ravnotežja. “ N a temelju svojih zdravniških izkušenj,” se izraža berolinski profesor za dttšeslovje. dr. Oppenheim, “in z oži roii i nanje v etn prištev al tudi po- manj k an j e vere k obžalovanja naj- vredm . j sim svoj st vom. In niti hi p ne s m e t z poza hit i. da stopam tukaj prod Vas - amo kot zdravniški opazovalec in j."> ročev •alee tor si nt ■ prisv; a j am ui kače C» d ru z e g :a poklica. Zdi se mi. in v : •!!« n is lu so so izrekli tudi drn- ui, r. ; pr. M oelhus. da nudi vera v boju proti g Sm . sovi razno priti skaiočii u na •epa k . dasi n i k ; ikor ne go- Zapeljane po vzgledu sebične Anglije, so se tudi ostale velesile strmoglavile v tok svetovne obrti in kupčije, ter so na tem delokrogu začele smrtno tekmovanje. Vse velike države so hotele postati pomorske sile, obrtnij-ske in kupčijske mogočnice. Poljedelstvo se je zelo zanemarjalo; prebivalstvo je drlo v'mesta in se posvečalo industriji. Pa tekmovalni boj mora seveda vesti k čezmerni produkciji in polomu slabejšega; in mnogi sprevidni možje že davno vidijo žalostni slučaj, ki ga mora povzročiti kapitališka produkcija. Sedaj se je oglasil gospod Hill, predsednik Northern Pacific-železnice in je napovedal našemu ljudstvu to katastrofo v govoru na minnesotski državni razstavi v St. Paulu, če se hode nadalje na započeti poti pečalo z obrtjo in kupčijo na stroške poljedelstva. Gospod Hill je bogat in preudaren mož, vsled česar je napravil njegov govor velik vtis na časopisje naše dežele. Po listu “Literary Digest” z dne 15. septembra je govoril: "Narodna revolucija mora priti proti precenjevanju obrti in kupčije kot edinih oblik napredka, in proti krivemu nazoru, kakor bi se moglo bogastvo pridobivati samo tem potom. Vse ljudstvo, bogatinci in reveži, mora spoznati, da je poljedelstvo najnaravnejše in najbolj zaželeno ooravilo človekovo in da mora biti vsako drugo opravilo temu podrejeno."... “Do sedaj jc umetno in znanstveno poljedelstvo šc skoraj neznano v Zdrttž. državah. Zemlja se orje samo površno in pridelava čim največ možno sadja z najza-vržljivejšimi sredstvi iz zemlje, tako da bo v kratkem času izčrpana. To roparsko oratarstvo mora v jo letih, ko bodo Združ. države štele 200 milijonov duš. povzročiti nevaren prevrat. Kje bo opravilo, kje bo kruh za toliko milijonov ljudij?" "Nadalje bo okoli leta 1950! naša zaloga železa in železne rude precej izčrpana, tako da se bo železo prištevalo med dragocene rude. Isto bo tudi z našim lesom in z našim premogom. Tako pa zaide naša industrija, ki se opira na ceneno železo in cenen premog, v veliko nevarnost, in sicer že v prihodnjih 40 do 50 letih." Če je ta nevarnost resnična, potem se bližamo temačnim časom, kajti u-panja ni, da novodobni narodi naše žive dni opuste kapitalistično produkcijo, ki sedaj cvete. Gospod Hill pa vendar predlaga sredstva', da se nevarnost odvrne; in to mu je v čast, dasi je staviti na ta sredstva malo upanja. Predlaga namreč, naj vlada ustanovi v vsakem kongresnem okraju vzgledrio farmo, ki naj farmarje poučuje o umetnem in znanstvenem poljedelstvu. Nadalje zahteva, da naj v to švrho začno križarsko vojsko vlada, časopisje, govorniki, profesorji in učitelji... Ta sredstva spominjajo na pregovor: “Le čevlje sodi naj kopitar." Veliki gospodje, pa najsi bodo predsedniki kake železnice, ne morejo farmarje ničesar učiti. Ti poznajo svoj posel bolje nego vsakdo drugi. Velika konkurenca še ovira velike po-boljšave in znanstveno ratarstvo. Samo površno roparsko poljedelstvo, se izplačuje doslej, to ve farmar najbolje. Stiska ga sili k roparskemu ra-tarstvu. četudi se zemlja izčrpa. Najprej skrbi zase in za svoje otroke, potomci naj potem gledajo, kako bodo izhajali. Nenasitna lakomnost, ki danes navdaja obrtnike, trgovce in farmarje, jim ne dovoljuje, zapustiti str-mal, ki so nanjo zašli. Vrnitev je samo možna, če smo dosegli propad. Tam najdemo socialiste, ki bodo napravili konec kapitališki produkciji. Povratek k praktičnemu krščanstvu, ki bi nam utegnil donesti vek človečan-stva, pravice in dobrodelnosti, je videti po javnem mišljenju naših dnij popolnoma izključen. VOŽNJA PO ZRAKU. Po Danvinovi teoriji so ptičem zra-stle poroti vsled vodnega prizadevanja dvigniti so v zrak. Če je to resnično, tedaj bi bile gotovo ljudem tudi .že imele zrasti poroti, če pomislimo, koliko poskusov in neprimerno več želja se je že pojavilo, da bi so: človek liki ptiču dvignil v zrak. Le malo nad sto let je še. odkar so je človeku posrečilo > pomočjo napolnjenega o-blona dvigniti se v sinje višave. Toda i zrakoplovi se niso dali voditi, njih smer je bila odvisna edino le od vetra, kateri ga je zanesel, kamor je ravno slučaj hotel. Ako bi bilo ozračje popolnoma mirno, tedaj bi se zrakoplov dvignil navpično v zrak in prav tako prišel zopet na zemljo. Da se pa zrakoplov premika v določeni smeri, je treba pray tako, kakor pri ladjah, pripomočkov, ki ga ženejo dalje. Pred vsem pa je bilo treba njegovo obliko primerno izpremeniti. Popolni obli sličen zrakoplov ima v primeri z vsebino prevelik premer in vsled tega preveč odpora v ozračju, oblika se je morala predrugačiti in postati podobna nekako drugim predmetom, katerih naloga je riniti se skozi ozračje ali vodo. In ta oblika je podolgovata. Kako naglo švigne riba po vodi. Kako lahko ptica reže zrak. To so nekako naravni modeli, ki naj služijo za vzorec. Po mnogih skušnjah so se zrako-plovci odločili za valjasto obliko, katera spredaj preide polagoma v ost. Primerno zakrožerta ost najložje raz-rlva zrak, in v primeri z velikansko oblo neznaten premer provzroča v zraku dosti manjši odpor. Zadnji konec ne prehaja popolnoma v ost, temveč ostane valjast, le da se proti koncu nekoliko stisne. Ves zrakoplov ima obliko velikanske smodke, prav isto obliko, katero so najprikladuejšo priznali pri torpedih. Pokazala se je pa druga težkoča. Po navedenem vzorcu napravljen zrakoplov je v ugodnih razmerah mirno plaval, ddkler ni bilo treba večje hitrice. Pri hitrejšem premikanju se je pa pojavilo valovito zibanje zrakoplova, katero je vedno naraščalo in postajalo zelo opasno. Slavnoznani francoski veščak Renard je o tej zadevi priredi! jako obsežne poskušnje v nalašč v to prirejenih velikanskih ceveh, skozi katere je pihal veter. Prišel je do zaključka, da naprava najboljših motorjev ne da gotovega vspeha, dokler vprašanje glede stabilitete ni rešeno. Za podolgovato obliko zrakoplova je določil kot največjo brzino 10 do 11 m na sekundo, s katero se sme še zrakoplov v zraku premikati. Na zadnji del zrakoplova je pritrjeno plavuti podobno vodoravno krmilo, katero je sestavljeno iz 3 do 4 vzporedno vpolo-ženih s plinom napolnjenih cevij. Tako opremljen zrakoplov v mirnem ozračju dovolj mirno plava, če tudi hitrica II metrov na sekundo še zdat-no presega. Za oblon sam se rabi sedaj najbolj zelo gosto, nalašč v to prirejeno pa-volnato blago, katero je znotraj in zunaj s lirnežem prevlečeno. Tudi je v oblonu nekoliko tankih železnih obročev, kateri dajejo zrakoplovom primerno obliko, ne da bi vpogljivost po dolžini ovirali. Da mora biti oblon opremljen s potrebnimi zaklopi in ventili, je jasno. Na oblonu visi na več vrvih gondola, v kateri se nahaja drug bistven del zrakoplova, namreč motor. Kakor ladjo žene parni stroj, ki goni vijake v vodi, uprav tako se da zrakoplov premikati le s strojem, kateri vrti sicer velikanski, toda zelo lahek vijak. Med raznimi stroji se je doslej skazal najboljše bencinov Mercedes-motor. Razun tega ima zrakoplov še več krmil, s katerima se da kratiti; vreče s peskom se polagoma praznijo in o-lahčan zrakoplov se dviga vedno više. Dalje prih. Otrok z dvema glavama. V vlaku med Rimom in Neapoljem jc povila neka kmetska ženska dete z dvema glavama. Rusi proučujejo češke telovadnice. V Prago so prišli ruski štabni častniki Naživin, Vasiljev in Kozlov, da proučujejo praške telovadnice. Vztrajen igralec na glasovirju. Učitelj godbe Napoleon Birt v Berolinu je za stavo igral 48 ur neprenehoma na glasovir. Preigral jc 1500 skladb. Za materjo v smrt. V Ogrski Pes- cki obesili sta se dve hčeri neke učiteljske udove Antonije Torma takoj po smrti matere. Obesili sta se ob materinem mrtvaškem odru. Košutova pisma nabira mažarski narodni muzej. Dozdaj ima 600 takih pisem, ki jasno kažejo vse požrtvo-vanje Košutovo za osvobojenje Ma-žarov. Za nabiranje teh pisem je odredila mažarska vlada 30.000 kron. Izreden skok z bicikljem. Na Francoskem se« producira biciklist Schra-yer, ki se po velikanskem odru zaleti v višino in z višine 35 m spusti bici-kelj v zraku in skoči iz te višine za biciklom v bazen, ki se nahaja pod odrom. Praga, 6. okt. V zaupni seji praškega mestnega sveta je naznanil župan, da je že dobil uradno obvestilo, da cesar pride v Prago začetkom novembra. Mestni svet je stopil v dogovore z nekaterimi umetniki radi okra-šenja Prage. Od dimnikarja do opernega pevca. V mestnem gledališču v Erfurtu žanje velika odobravanja operni pevec Hans Ellensohn, ki je bil vposlen pred štirimi leti v Stuttgartu še kot dimnikar Prijatelji umetnosti so mu pomogli k razvoju talenta. Judovsko-mažarska tatica. V Mila- nu je zasledila tajna, policija mažarsko judinjo Saro Braun, ki je vkradla dragocenosti v vrednosti več tisoč lir. V njenem stanovanju so našli tudi jako veliko ponarejenih ključev in drugih priprav za vlome. Beg iz socialne demokracije. Državna nemška socialno demokraška kovinska zveza je štela pred poldrugim letom 160,000 članov, a dandanes šteje 80,000 mož. To je znatna razlika! Tudi v Italiji število socialnode-mokraških organizacij silno pada. Manija na ženske kite. V Berolinu so zaprli nekega 25 letnega Alfreda Langerja, ki je odrezal neki i61etni deklici kito. V njegovem stanovanju so našli 19 kit. Lange pravi, da je že 13 let star čutil v sebi neznosen nagon odrezati vsaki deklici kito. Spomenik Palackemu postavijo v Pragi po načrtu profesorja Sueharda. Stal bo pred mostom Palackega in bo segel do tretjega nadstropja. Izvršen bo v treh letih. Za delo dobi profesor Sucharda 241,000 K. arhitekt Dryak pa 10,000 K. Skupni stroški bodo pol milijona kron. Zanimiv dvoboj. V Rimu se je vršil zanimiv dvoboj med urednikoma soci-alnodemokraškega lista t “Avantija”. Montecellijem, in urednikom nekega konservativnega lista, Vettorijem. Socialni demokrat je razžalil kraljico Margarito; to je vzrok dvoboja. 22. sept. popoludne sta se bila do trde noči in drugi dan dvoboj nadaljevala Naposled je bil ranjen socialni demokrat v stegno. Novega avstrijskega rušilca torpe- dovk “Wildfanga” (divjak) so izpustili v morje dne 29. m. m. v ladjedelnici S. Marco tržaškega “Stabilimenta tecnica Triestina”. To je tretji rušilec torpedovk onih petih po mornariški upravi naročenih rušilcev s 431 tonami in 6000 konjskimi silami. Prejšnja dva nova rušilca so že uvrstili v mornarico. Pozor, slovenske gospodinje! Kupite meso, kjer ga dobite ceneje. Mi ga prodajamo po sledečih cenah: Pork Loin,'funt po.................Ilc Pork Buts Roast, funt po............8c Frišna reberca, funt po.............6c Male šunke, funt po.................8c Najboljše šunke, funt po...........14c Suha prekajena slanina, funt po.. 14c Mlada svinjina, funt po..........I2(4c Kokoši mlade in stare prodajamo po najnižji ceni. Race žive in pripravljene, za mal denar. Jezike in domače klobase. Mi imamo vedno najboljše frišno meso na razpolago, ter smo najstarejši mesarji v Jolietu. "Star mesar, mlada pamet.”. Meso pripeljemo na dom, da lahko hranite denar doma. Pokličite nas na telefonu N. W. 433. STUKEL BRATA, 201 State St.. Joliet, 111. Volilci v Will County, 111. Nižje podpisani vam tem potom naznanjam, da bode dne 6. nov. 1906. prihodnja volitev, in se vam ob tej priliki priporočam, da mi pp svoji moči pomagate do izvolitve, ker jaz sem demokratični kandidat za blagajnika za Will Co. Rojen sem bil v mestu Green Garden, dne 2. jan. 1865 ter sem preživel v tej okolici celo svoje življenje. Moj dom je sedaj v Mokena v tem County-ju. Že od leta 1894 sem bil asesor za mesto Frankfort izvzemši tri leta. Za- SIMON HOHENSTEIN, JR. dnji asesment sem naredil leta 1905, sedaj sem pa v uradu supervizorja mesta Frankfort, za katere urad sem bil izvoljen meseca aprila 1906. Okrajni blagajnik je sam supervizor in asesor, zato si usojam poleg mojih večletnih izkušenj, da bodem, če izvoljen delal v prid tega okraja, davkoplačevalcem in po moji moči zadovoljil narod. Prav rad bi videl in se osebno pomenil z vsakim volilcem tega okraja pred volitvijo, pa moje delo in drugi opravki mi ne dopuste tega, zato se tem potom obračam do vas, da mi pomagate pri mojem delovanju. Ako bodem izvoljen bodem posvetil svojo moč in znanost v korist davkoplačevalcev, posebno pa da bodem storil svojo dolžnost, ki me bode vezala. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Ra bil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, Iti. Na vsaki stekleničijo naša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER «S: CO. 215 Pearl St., New York. BRAY-]EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke cene. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. M. E. LOUGHRAN, Loughran Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Saš» posebnost: JUDGE, HEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403 Cass St., nadstr ..JOLIET. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros J\ IP. KZI2STO- Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABIC Northwestern Phone 1096. 604 N. Eastern ave. Joliet, 111. GLUH ZOPET SLIŠ če rabi moj Ošesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenj« v ušesih in nagiuhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino le $1.10. Razpošilja po v plačan Ju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zas ton je Bar Barts. and Porter. q J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. G. W. Brown, prods Robt. Pitoher, pod prod», W. G. Wilcox, kaair. Gitas’ National M. Kapital 8100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, III. Šivam in popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. Ako mi morete kaj pomagati in vča-si spregovoriti z vašimi prijatelji o meni, bodem vam vedno hvaležen. Že v naprej se vam za pomoč prav srčno zahvaljujem s spoštovanjem Simon Hohenstein, Jr. DB. 8TRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL. M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. Pozlačena ura za $3.98 šc nikoli ni bila ponujana. Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovama, z fforulim navijakom in z nafiuejšem ko-esom, C. O. D. le za ¿3.98 in ex presne stroške. J&iučeua je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-teor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobDa. čisto zlati uri za $40 in marsikje Jih prodajajo po $10. e nam pošljete 93.98 pridenemo kuri Še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošli ne da bi vas kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročaninl ua-znanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & Go.« Jewelers, Dept. 183 Chicago, III Jota Steianič na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, lil. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Pozor Slovani! Pridite na VELIKO RAZPRODAJO raznih oblekza mosKe, čevljev, klolmlcov srajc ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni. Prodajam tudi šifkarte za vse linije. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ, iooi N. Chicago St.JOLIET, ILL Meegan & Eder, K0SITRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI. Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene. 131 S. Bluff St., JOLIET, ILL. N. W. Phone 700. Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v Rookdale, XII. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobrodošli. Louis Piškur Chicago Pbone4653. The Joliet Naličil Bank; Razpošilja denar na vse kraje sveta. K A p i T Al $10 0,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafi ran, ima dvojni pokrov in je jaraoena zn 20 let,—Kolosov> je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži Čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji Je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pu na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošliomo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi iui imeli kakšuo drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsuli mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.60. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokrovora. M Rech St Co., Jewel rs, Dept. 282, Chicago, lil- 0« V. Naj se oglasijo tisti, katerih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, aktera gotovo pomagajo. Pošljite le 50c kot povračilo za stroške pošiljatve. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo. da se prepričate, kako Vam pomagajo. Nova knjiga za Slovence. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljena zdravila in kako delujejo zdravila na. raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike. kateri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov: onemu pa kateri nam pošlje naslov dveh oseb, kateri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kateri žele priti osebno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od to—12 ure dopoludne, ker je drugače predenj. Zdravniški oddelek za Slovence v AMEHICA-ETTCtOPE CO. 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. Y. 1 Sultanovi sužnji. 1 ■1 -------- B! ijgjlC.trigrajska povest iz sedem naj- g igj stoletja. ¡jgjj (Dalje). Ko so bili dečki zopet v kota predsobe, so govorili seveda le o tem dogodka, kako je Janko postal nosilec sultanovega meča. Iz srca mn to privošči njegov prijatelj Antonijo. Jurij pa, ki je do sedaj opravljal to častno službo, ne more prikriti svoje nevolje in zre zavistno in hudobno na našega znanca. Janko to kmalu opazi; zato reče: 'Jurij, ne huduj se name! Niti v spanju mi ni prišlo na misel, da bom postal kdaj nosilec sultanovega meča s tem, če pokažem svojo srčnost pred sultanom. Veruj mi, da sem mislil veliko preje, da izgubim svojo glavo pod rabljevim mečem1" "In ti si to častno mesto po vsej pravici zaslužil," meni Antonijo. "Nobeden resnični prijatelj te ne bo zavidal radi tega, kaj ne Jurij?" "Jaz. da bi ga zavidal?” reče Jurij, a komaj skriva svojo jezo. "Jaz ga nikoli ne bom zavidal. Saj to ni tako velika prijetnost biti vedno v sultanovi bližini in prenašati njegove sitnosti. Že marsikakega nosilca sultanovega meča so zadavili na padišahov migljaj kot psa Min ga vrgli črez obzidje v morje.” “To rad verjametVt." pravi Antonijo “Toda angel varih bo Janka varoval. Seve z muftijem se bo moral še trdo boriti in če se bo branil turške vere, se naj le pripravi na najhujše muke ali celo na smrt. Nas že še tako puste; toda kadar.se začne sultan sam zanimati za kakega sužnja, mora ta ali postati Turek ali pa umreti mučeniške smrti.” "No, potem molite zame, da bom raje pretrpel tudi smrt nego odpadel od pravega Boga,” prosi Janko. “Ti si sploh jako neumno ravnal,” opomni Janoš. “Ako bi se meni le dozdevalo, za kaj se gre, bi takoj rekel sultanu, da mi je znana pot od Blatnega jezera do Dunaja in mu jo rad pokažem. In nato bi peljal velikega vezirja z vso njegovo vojsko v rab-sko močvirje, kjer bi poginili kakor Faraon in njegovi jezdeci v Rdečem morju, sam bi pa še o pravem času zbežal." “Ali bi te pa kot umazanega izda-jico po vsej pravici obesili na prvi kol!" pristavi Stanko. "Ne, jaz sem Jankovega mnenja. Srčno in odkrito je izjavil, da noče biti izdajica.” "Jaz sem pa Janoševega mnenja,” reče Grk. "ter sem takoj za to, da se ponudimo velikemu vezirju, naj nas vzame v svojo službo. Kaka dolžnost nas pa veže, da moramo biti zvesti Turki! Da nas pa ne dobe, zato morajo skrbeti naše zvite glavice! Janoš, midva postaneva na videz Turka, da nama Kara Mustafa bolj zaupa; ti mu rečeš, da sultanu nisi povedal vse resnice in da ti je znana pot do Rabe do Dunaja in da jo tudi jaz poznam. Čudil se menda ne bo preveč, da je tudi meni znana ta pot; saj Turki ne znajo bogvekaj zemljepisa. In če se bo čudil, mu že natvežem kako bajko.” "Toda Jurij, kaj pa klepečeš!" vzklikne Janko skoraj prestrašen; “mislim, da se le šališ? Le navidez zatajiti svojo vero — to je ravno tako smrtni greh, kakor če bi jo v resnici zatajil?" "Ah, kaj! Ce hočem spraviti s kako zvijačo Turke pod meč in tako dobiti zlato prostost, ne bom mnogo vpraševal kako in kaj! In če je to tudi smrtni greh, naši popje nas radi odvežejo. Kaj ne, Janoš, ti mi pritrdiš?” “Tvoja trditev mi ugaja," pravi O-ger. “Toda vso stvar hočem še preje malo premisliti. Jaz bi raje, da bi šlo vse gladko in midva postaneva Turka. Toda nam sužnjem že tako ne preostaja dntzcga in prej ali slej moramo sprejeti krivo vero. Janko, ti se boš zastonj upiral temu! Tako. hočem pa vendar raje storiti vse le na vdiez in z nado, da se enkrat izpovem kakemu duhovniku ta greh, če je sploh greh, kakor pa da ostanem tu, jejer ne dobim nikdar izpovednika. Da, Jurij, jaz bom storil po tvojem nasvetu!" Zastonj se trudijo Janko, Antonijo in Stanko, da bi izbila svojima tovarišema to drzno in pogubno misel iz glave. “Vidva hitita slepo v svoje časno in večno pogubljenje,” ju svari J /¡¡ko z resnim glasom in Stanko mu pritrjuje. Antonijo pa spomni Jurija na oni lepi zgled njegovega mladega rojaka Nikolaja Janakija, ki je nekaj let preje v Carigradu dal svoje življenje za pravo vero. "Ta bi tudi lahko govoril: ‘Pop me že odveže, ako zatajim svojo vero le na videz!’ Mesto tega se je pa odpovedal velikan-skemu premoženju janičarskega age, ki je ga hotel posinoviti, in je raje pustil glavo na morišču, kakor se le na videz odpovedati Kristusu." Antonijo še govori, ko stopi veliki vezir iz sultanove sobe pred dečke, ki se mu globoko priklonijo, in reče: "Pri bradi mojega očeta! Sultan je veliko predober z vami mladimi krščanskimi psi. Jaz bi le videl, ali se da doseči z bičem vse, kar se hoče, ali ne! Ta modrooki paglavec jc kar o-čaral našega gospoda, kakor se mi dozdeva. Pojdi notri, sultan želi govoriti s teboj!" "Milostljivi gospod!" začne mladi Grk in pristopi najponižneje k velikemu vezirju. "Dovoli tvojemu hlapcu, da izpregovori s teboj nekaj bese- di. Kakor sem zvedel, si hoče milostljivi gospod priboriti nove slave z zopetnimi zmagami. Mi li dovoljuješ iti pod tvojim praporom v vojsko? Glej, jaz nisem več šibak deček, ampak že krepak mladenič; v kratkem bom videl šestnajsto pomlad. In ker je najmi-lostljivejši sultan —• Alah množi njegovo kraljestvo od vekov na veke in njegovo slavo — izbral mesto mene noVega nosilca meča, mi rad privoli, da grem s teboj na vojsko, če mu rečeš le besedico.” “Krščanski suženj se ne sme bojevati pod turškim praporom,” odvrne Kara Mustafa ter pogleda z ostrim očesom Jurija. “Gospod”, reče ta, “tvoj hlapec ne posluša brez haska že toliko let modrih besedi razsvitljenega muftija in naukov božjega korana;,sedaj sem pri pravljen postati Turek, da bom mogel se bojevati pod tvojim zmagoslavnim praporom.” “Pfuj!” zakliče Antonijo, ki ne more molčati, ko zasliši to nesramno izdajstvo. "Kaj pravi ta krščanski pes?" se zareži Kara Mustafa in se obrne jezno k mlademu Lahu. "Milostljivi gospod!” začne prositi Grk. “ne huduj se nad mojim prijateljem, katerega še ni razsvetlil Alah! Tudi on še izpozna prerokove besede —- v to pomozi Alah! — kakor jih je izpoznal moj brat tukaj. Ta hoče tudi postati Turek in ako ga vzameš v svojo službo, ti bo mnogo koristi! v krajih okoli Rabe, dasi jc njegova roka še preslaba, da bi vihtela bridki meč." “Alah bodi zahvaljen, ki jc razsvetlil tebe in tega Ogra!” reče nato veliki vezir. “Še danes bom govoril s sultanom, da vaju odpusti iz svoje službe; muftiju pa sporočim, da naj pripravi vse, kar je potrebno za vajin sprejem med vernike. Toda nekaj pa dostavljam: Natančno bom pazi! na vaju in gorje vama, ako nas izdata! Prisegam vama pri prerokovi bradi, da se bom grozno maščeval, ako vaju zalotim pri najmanjši nepoštenosti.. Alah bodi mi milostljiv! toda jaz ne zaupam renegatu niti polovice tega, kar bi mogel zaupati temu odkritosrčnemu dečku tu notri, ki je tako odločno nastopil proti vsakemu izdajstvu. — Sedaj pa pojdita z menoj v mojo palačo, da dam Abdulahu potrebne ukaze!” Po teh besedah pelje veliki vezir Grka in Ogra s seboj v palačo; plašno zreta in si v slovo še svojim tovarišem v. obraz ne upata pogledati. “Ubogi Janoš, da se je dal zapeljati temu zvitemu Grku, ki je že davno nameraval odpasti od krščanstva!" reče Antonijo. "Moliva za uboga zaslepljenca!" dostavi Stanko, “in tudi za naju in za Janka, da ostanemo vsaj mi trije zvesti svojemu Odrešeniku!" 5. V rožnem vrtu. Preteklo je že leto, odkar biva naš mladi prijatelj s svojimi tovariši kot suženj v serajlu. Ozrimo se še nekoliko na njegovo sestrico, malo Mimico! Mimica je bila sužnja sultanove žene Fatime. V začetku je ubogo dekletce pretočilo mnogo solza dan na dan nad izgubo svojih staršev in svojega ljubljenega bratca. Deklica nikdar ni smela občevati z Jankom, le včasih ga je videla od daleč v kakem kotu velikanskega vrta; kruljavi Konrad ji je pa prinašal pozdrave in tolažbe od bratca. Ubogi pohabljenček jo jc tudi sam tolažil, kolikor je vedel m znal, in tako se je. Mimica polagoma udala v svojo žalostno usodo. Prav grdo pa tudi niso ravnali ž njo. Fatima ni bila ravno hudobna ženska in je imela le tupatam svoje sitne muhe. Navadno je polegala na divanu na mehkih svilnatih vrtovih; včasih je obiskala tudi kako drugo sultanovo ženo. Kadar je ležala na divanu, je vedno morala biti poleg nje mala Mimica ali kaka druga sužnja in ji pi-hjati s pihljačo, ki je bila iz samih pavovih peres. Tedaj ji je morala sužnja tudi večkrat postreči s sorbetom, neko sladko, naši limonadi podobno hladilno pijačo. Če je šla v vrt ali na obiske, so pa nosile deklice za njo pihljačo ali solnčnik in prepotrebni nar-gile, orijentalsko pipo, iz katere kade turške žene tobak skoraj ves dan. Razuntega se je Mimica učila tudi plesati peti in igrati, ker je bila jako nadarjena z godbo in je imela krasen glasek. Kadar pride sultan v palačo svojih žena, mora deklica vedno z drugimi vred pred njim plesati in pe-_ti. S spremljevanjem phmke zapoje kako lepo slovensko Marijino pesmico in to s tako ljubkim glasom, da ji Mehemet enkrat, ko je izvanredno dobre volje, dovoli, da si sme izprositi od njega kar hoče. Ko raztolmačijo Mimici, ki še ne razume dovolj turškega, vladarjeve besede, pade takoj pred padišahom na obraz in ga prosi le .za milost, da sme enkrat ¡¿pregovoriti s "svojim preljubim bratcem. Dolgo je trajalo, preden je izvedel sultan, kateri njegovih sužnjev je bratec male pevke. Ko pa sliši, da je to paž. ki mu nosi meč, se pogladi nekoliko po svoji dolgi bradi ter reče: "Juzuf je torej tvoj brat? No. saj se to pravzaprav lahko bere iz tvojih oči, ki so prav tako modre kot oči tvojega bratca. — Mislil sem, da si izbereš kakor druge deklice kako lepo oblačilce. kak pisan pajčolan .ali kak biser. Ker me pa le prosiš, da bi smela govoriti s svojim bratcem, bodi ti! Vsak petek med četrto in peto molitvijo se smeta suiti v mojem rožnem vrtu. Črni Ali naj te pa vodi tja in nazaj. Vr- hutega te obdarujem, s temi lepimi uhani." Kdo je bil sedaj srečnejši od Mimice. Veliko bolj se pa veseli revica tega, da se sme shajati vsak petek s preljubim Jankom, nego nad svitlimi uhani, katere ji je podaril sultan. Kmalu pride prvi tako zaželjeni petek, lep pomladanski dan; bilo je še meseca svečana; toda na Bosporu je tedaj že vse v cvetju, ko pokriva naše kraje še mrzel sneg! Muezini ali oznanjevalci molitve so komaj naznanili raz minarete Štambula četrto molitev, ko pride črni Ali po malo Mimico in jo pelje po skrivnih potih v padišahov ntžni vrt. Rože še niso razcvele, kažejo pa, da bo kmalu vse v cvetju; le ob potih rastejo že cveteče rože, ki jih je vrtnar vzgojil v cvetličnjaku. Razuntega cvete po gredicah nekaj tulipanov, hijacintov in narcisov. Toda deklica vse te lepote še ne opazi ne. Ozira se le po Janku, da ga zagleda hitro kje v kakem kotu. Kar zasliši iz neke lope znan glas: “Mimica, Mimica, semkaj-lc pridi!" “Janko, Janko, kje pa si?” zakliče dekletce vse vzradoščeno in veselo. I11 v prihodnem trenutku objame sestrica svojega bratca. “Pojdi notri v to lopo!” reče Janko. “Tu bova popolnoma nemotena lahko govorila, kolikor se bo nama ljubilo, dokler ne zaide solnce za gore in se ne oglase muezini s svojimi dolgočasnimi 'Samo en Alah je in Mohamed je njegov prerok’ raz hodnike svojih stol pov." Vesela otroka gresta v lopo, ki stoji v kotu rožnega vrta, obdana od gostih cipres. Tu začneta drug drugega po-praševati in drug drugemu praviti svoje žalostne in vesele dogodke na dolgo in široko in pripovedovanja noče biti zlepa konec. “Kako si že zrastel, Janko, odkar te nisem videla, in kako lepo suknjico imaš!” začne Mimica. “Da, da; zato sem pa tudi nosilec sultanovega meča,” odvrne deček in vstane od svojega sedeža, da bi ga sestrica laže občudovala od vseh strani. “Pa tudi ti si precej zrastla, odkar te nisem videl, in nosiš fina oblačilca ter si na zunaj popolnoma podobna turški plemeniti gospe. In kako dragocene uhane imaš!” “Te mi je podaril sam. sultan, ko sem pela pred njimi lepo Marijino pesem: ‘Veš o Marija’, ki jo naša mamica tako rada poje. In tedaj sem ga tudi prosila dovoljenja, da se smeva shajati vsaj vsak teden enkrat. Kaj ne, tega si ne bi ti mislil od mene? Moja obleka je res mnogo lepša kakor sem jo nosila doma, a se vendar ne da primerjati z oblačfili Fatime, kateri služim. Ti bi jih moral le videti! Sam damast in muselin. tako fin kot pajčevina. In kinč! Biseri veliki kot orehi (Nadalevanje na ? strani.) ÍOSBPJS THWEß/Ä **. er. i src« r. ©. Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno'uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za duem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. iVIociii Močne mišice. I >oI**o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabile. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot za branilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. ' Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. ( JOS. TR1NER, 709 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. Slavnoznane peči. Sedaj imamo največjo zalogo raznih peči. Pridite k nam, da si ogledate iste. Naše cene so nižje nego kje drugje. Peči za mehki premog, cena $3.95 do $25.00. Peči za trdi premog, cena $21.50 do $55.00. Kuhinjske peči, cena $13.50 do $60.00. Predno s kupite peč, oglejte si naše. M. E. SAHLER 6c CO. 209 JEFFERSON STREET. Stewart Base Burner greje celo sobo. Ako imate tako peč vam ni potreba presedeti celi čas na enem mestu, ker ta peč greje po vsej sobi. Ta peč ima tudi dobro lastnost, da drži dolgo toplino in isto daje v enomer po vaši želji. Ker imamo zaupanje na teh pečeh zato jih damo na poskušnjo za 30 do 60 dnij. Aii smemo vam poslati eno na poskušnjo. Cena $27 do $55. 'CVVlčtti DELAVSKA AGENTOM. Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. M. pIHlbin 515 CASS STREET. Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932 N. W. 5 Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slsioff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St„ Joliet. Pozor rojaki! Anton Terdič, Gor. Rubv and Bluff Sts. JOLIET. Emil Bachman 580 Sonth Center ave., Chicago, III. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR r* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON ËCVKV* . LI OGLASI. ♦O^i POTREBUJEM KREPKO PA NE premlado Slovenko, veščo nekoliko gospodinjstva. Pol tire od mesta. Polovico vožnje plačam. Naslov: And. Hujan, Box 216, Clinton, Ind. 2t4 7 KJE JE JOS. DRAGOŠ DOMA IZ Dragoš fare Podzemelj^ Zanj bi rada zvedela njegova sestra Doroteja Dragoš, Box 353, Bradley, 111. Pit NA PRODAJ MEHKI PREMOG po $3.25 ton ako ga kupite dve toni obenem. M. Philbin, 315 Cass St. IŠČE SE DOBER ČEVLJARSKI pomočnik. Ako katerega veseli naj se zglasi pismeno ali osebno pri spodaj podpisanemu. A. Blažič, 209 So. Harrison St., Alexandria, Ind. P 4t44 POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo r kanalu med J obetom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Havcs Bros. *2jd KJE JE JOHN PEČNIK IN NJE-gova soproga doma iz Žttpeče vasi, fara Cerklje. Tu sta živela z njeno materjo ter sta napravila veliko dolga. Sedaj sta pa odšla, da se ne ve kam. Rojaki so naprošeni, da mi naznanijo njun naslov, ker sem njegov bratranec. John Jamnik, 231 S. Genesse St, Waukegan, 111. P3t46 NA PRODAJ HIŠA Z 12 SOBAMI. Prostora je dovolj za 4 družine. Hiša stoji med Ruby St. mostom in Hickory St. Več povesta H. H. & M. H. Stassen, 201 Barber Bldg. d 45t4 Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih I državah naznajam, da inam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. IC^. ČESNIK, R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ANTKAM, lastnik. H»»H ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ TEŽAK BRATA. POGREBNIKA. 611 N. Chicago St., Chi. Phone 250. N. W. 557. Podnevi in ponoči. Turner_HMl>J3Mg;______Jolietj_jnh urT zastonj Krasna ura z zgornjim uavijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna ari vredni $50» I ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak •> Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate innani pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj. NATIONAL JEWELRY COMP’NY Dept. 47, Chicago, HI. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. TELEFON 2252. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. ©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©•«■©♦©♦f lz slovenskih naselbin. ►♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦o Silver Springs, N. Y., 28. okt. — Tukaj smo našli dne 22. t. m. ustreljenega Poljaka Jožefa Števec. Kakor doktor pravi, se je najbrž sam ustrelil. Poleg njega je bila puška. Pokopan je tu na katoliškem groblju. Rojak Frank Rajk je prišel sem iz Sheboygana, Wis. Potem je šel v Cleveland, O., kjer se je dne 24. t. m. oženil z rojakinjo Tono Princ. Poročil ju je Rev. Vitus Hribar. Nato sta prišla novoporočenca spet sem, kjer sta se nastanila in je on delo dobil. Tukaj lahko ženske in dekleta dobe delo. Šivajo žakljičke od 1—10 funtov težke in zaslužijo od $1 do $2 na dan, nekatere še več, če imajo spretnejše prste. Matija Križan ima tu svoje posestvo. Te dni mu je poginil najboljši konj, vreden $120, a upa, da izgubo nadomesti s skupičkom od mnogo pridelanega krompirja in zelja. Tukaj se nas je že dobro namnožilo. Pred dvema mesecema nas je bilo samo 5, zdaj nas je že 13. Upamo, da se tako pomnožimo, da si lah; ko ustanovimo kakšno podporno društvo. A. S. dosti naročnikov. S pozdravom A. Stefanič. haeln Papež. Bil je približno 561et star, rojen v Hinski fari na Dolenjskem. Bil je v društvu sv. Jožefa, katero ga bodo spremilo jutri ob pol-enajstih k zadnjemu počitku. —Nick Konic, Ličan se je 19. t. m. ponesrečil v jeklarni. Električna kara v jeklarni ga je povozila, ter mu popolnoma odtrgala desno nogo. Bival je pri brntu na Taylor Ave. Star je komaj 18 let. —V ponedeljek zjutraj je bila poroka Alojzija Boltezar iz Gomniša, Šmarske fare, z Marijo Turk iz Ruplove pri Strugah.Po cerkvenem opravilu so imeli ženitovanje pri svaku Janezu Zupančič na Bohmen Ave., kjer se bo mladi par tudi ustanovil za nekaj časa. — Anton Mesojedec je še hudo bolan v sesterni bolnišnici, ima nevarno pljučnico. — Anton Ohernik je tudi moral iti v bolnišnico. Košček reči je prišlo v kri, ter mu zamašilo tek krvi v eni nogi. —Farani se menijo, da bodo cerkev znotraj prebarvali in okrasili. Desetletje se res pozna na stenah, čedno in umetno prebarvanje bi spremenilo notranjost v zelo vabljiv prostor. Nekdo, star dobrotnik naše cerkve je že sam ponudil 25 dol. da bi se hiša Gospodova dostojno olepšala. C. N. Ely, Minn., 27. okt. — Dragi mi list I A. S., moram ti naznaniti žalostno 1 vest o nesreči, ki nas je zadela. Ne-, mila smrt nam je pobrala našega rojaka Frank Zajca, doma iz Pijave gorice. Pokojnik je prišel v Ameriko pred štirimi meseci. Delal je v Pio-neer-rudniku. Dne 17. t. m. je bil pri delu pobit na roko, pa se ni čutil slabega, a je vendar vsled tega ponesre-čenja zaspal v Gospodu dne 24. oktobra. K večnemu počitku smo ga spremili dne 26. t. m. Pokojnik je bil ud društva sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. Jednote. Naj v miru počiva! Ivan Zbašnik. Za kratek Springfield, 111., 28. okt. — Tukaj smo ustanovili Slovensko pevsko društvo Triglav. Fantje so navdušeni in upati je, da novo društvo v kratkem času procvete in se razvije tako, da bo v ponos nam vsem, ki se zavedamo da smo sinovi majke Slovenije. Bog živi naš Triglav! S. L. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. TROST&KRTEZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ‘The D. S.” lOc. in ‘leersclm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Cleveland, O., 27. okt. — "Hrvatska Sloboda”, ki je do sedaj izhajala v Clevelandu in ki jo je pred kratkim časom prevzel g. Hinko Sirovatka, je prenehala izhajati. Gmotni oziri so to povzročili. —Dne 24. t. m. se je v Medini, O., poročil naš rojak g. dr. Jakob Seliškar z gdč. Frideriko Kline. —Dne 17. t. m. ob 4. uri pop. sta dva Angleža okradla gostilničarja, našega rojaka g. Jenškoviča. Prišla sta v gostilno, kjer jima je soproga gostilničarja postregla s pijačo. Medtem ko se je nekoliko odstranila iz gostilniške, sobe, sta lopova pobrala za $30 drobiža. Čudno pa je, da nista pobrala debelejši denar, ki je ležal tudi pri drobižu. N. D. Calumet, Mich., 26. okt. — Minulo nedeljo se je vršila v cerkvi sv. Jožefa razprodaja cerkvenih sedežev. V blagajno je prišlo okoli $2000, kar bo znatno zmanjšalo cerkveni dolg. —V torek 23. t. m. so pokopali rojaka Ivana Macerle, starega 50 let, ki je bil doma iz fare Planina pri Čer-nomlju. Na Calumetu je bil čez 20 let in si je v tem času prihranil več tisoč dolarjev. Na Laurium, Kear-sarge cesta, je imel hišo. Tu ostav-lja ženo, otrok ni imel. Bil je član društva sv. Jožefa S. H. Z., ki mu je tudi priredilo lep pogreb in ga spremilo k zadnjemu počitku. Rajnki je umrl na jetiki. —Rojak Jos. Puhek, prejšnji nočni čuvaj, je obolel na jetiki. Zadnje dni se je počutil zelo slabo. —V soboto, 20. okt., sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa Ivan Rom iz Doblič in Marija Žalec iz Vinice pri Črnomlja. j. —G. Josip Gričar je odprl na 8. cesti novo prodajalno z mešanim bla gom, obuvali, grocerijo itd. —Iz stare domovine so dospeli ta teden: Franc Fortun, Peter Mukavec in Pavel Špehar; vsi iz fare Vrh pri Vinici. —Minuli teden se je izselilo več tukajšnjih rudarjev v zahodne kraje. Nekateri so šli v Montano, drugi v Arizono, kjer se odpirajo novi bakreni rudniki in se obeta delavcem dobra plača. Vsled tega je pomanjkanje delavcev v bakrenem okrožju še bolj občutno navzlic temu, da naše družbe ponujajo dobre plače in stalno delo. —Calumet & Hecla namerava odpreti znova šaft št. 18, ki je bil zapuščen že pet let. Lesarji so že par dni na delu, da napravijo potrebne popravke na nekaterih krajih. Ob isti žili (amygdaloid vein) mislijo odpreti še en nov šaft, kakih 1,500 čevljev vzhodno od št. 18. Družba bo radi tega potrebovala novih delavcev. —Obravnava proti Mihaelu Svetiču radi umora njegove žene se je začela v torek in se bo nadaljevala v soboto. Gl. ÎOA©40AOA čas. Isto. “Kaj je rekel general našemu polkovniku?” “Teren (svet) ni prav ugodno izbran!” “Viš to je isto, kakor če reče feld-vebelj komu izmed nas: “Butelj, čve-terokotni!” Skrajni čas. A. (ki je bil v krčmi klican k telefonu) : “Sedaj pa res ne morem več ostati!” B. : “Kaj pa je telefonirala tvoja žena?” A.: “Samo pet besed: Ali — prideš ti — ali jaz!” Na ženitnem potovanju. On (na Gorenjskem, očaran): “To je krasno; to mi ugaja!” Ona (nežno); “Toda kaj ne, možek, jaz ti vendar tudi ugajam?” Ugodna prilika. Žena: “To je grozno! Na sociali-škem ženskem kongresu je neka govornica navedla, da štiriletne deklice po tovarnah prišivajo gumbe in si tako služijo kruh.” Mož: “Pa bi si vendar rad ogledal tako štiriletno deklico!” Na ukaz srečen. Tak mož je nadžupan v Vratislavi, ki je namreč zahvalo cesarske dvojice za slovesni sprejem razglasil meščanom s sledečim razglasom: “Na ukaz Nj. Veličanstva cesarja in kralja sem tako srečen, da smem naznaniti...” Dober svet. Dr. C. je človek, ki se ne pusti prav nikakor ne rad motiti ponoči. Dolge zabave se mu gnusijo in — zvoki ponočnega zvonca. Necega večera, ko je pravkar legel v posteljo, je zaslišal zvonjenje. “Kaj pa je?” je jezno vzkliknil. “Doktor! Brž, brž — moj sin je ravnokar pogoltnil miš.” “I no! potem mu povejte, da naj pogoltne mačko, in pustite me v miru” — je zaklical doktor in se spet vlegel. V sodilnici. Predsednik: “Mislim, da Vas poznam, toženec! Bili ste že večkrat tukaj?” Pueblo, Colo., 27. okt. — Jakob Papež, stari stric, po domače Pagadaj, je po daljši bolezni, vodenici umrl v petek zjutraj pri svojem stričniku Mi- Brezsnene noči. 7 Cleveland, O. Že dolgo sta nervoznost in nespečnost mučili nekatere naše sestre, pa vsem je pastor Koenigovo krepilo za živce pomagalo — eni celo od nepre-bavnosti. Župnik Weinemann piše iz Detroita, Mich.: Za razne ljudi sem naročil pastor Koenigovega krepila za živce in vedno je imelo zaželjeni učinek. Župnik A. von Oppen iz Meridana, Con., pravi: J. Bercier, ki uživa pastor Koenigovo krepilo za živce, je imel odtlej le še malo napadov božjasti. •J A CTAN I pošljemo dragoceno knjigo vsa-LA J 1 Ul» J kemn na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Port Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja KOENIG MEDICINE CO., Chicago, 111. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. Ako ste bolni» slabi ali Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, - trpljenja in slabosti! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših bolezni,}! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih i’n dragih, za katere se mučite in delate. Zntoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po cejeni svetu znatni in slavni: Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor : bolezni naplučah, prsih, želodcu, erevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogali, ledjili in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in nokvarie»”' kri, otekle noge in telo, vodenico, božjastj \ • - . ' . šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse noiezm na ocen, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neuiastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materni ni i + d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi iu edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse bolezni mošlie in ženske. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih Zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadnjem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : bolšči n v križu in rheumatizma v rokah ir nogah, JOŽO PERN AR, Box 212. Richmond, \V. Va. Ozdravljena:težkeprsne bolezni n reumaiizma v križu iu ledjih. TEREZIJA KUMOR, 10113 Commercial Ave., Chicago, III. Ozdravljen : Rheumatizma in stisuenja mehurja. BOŽO DOBII AS, Bos51 Boston. N.v. Ozdravljen: Dispepsije in že» lodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A. V. S. Co. Lcadville, Čolo.t Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TUBO VIČ, 23 River Bank, . ,]£ansas City, Hans. *5' Imanio še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora licjjioremo vsili naenkrat abjaviti. — .Zaton»j rojaki Slovenci ! Prodno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas*ža s . t —ako slo bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno iu brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni. Ako Vam bolezeui popolnoma znnina, pišite po knjigi Zdravje katero dobite Zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. -— Pisma n ishivljirit« na sledit i naslov ; Ozdravljena: boležni v prsih želodčnega ka ta rja težkega dihanja In bolezni srca. -Jipi. • i kV- MICH ALINA MOKRAWICKA, —5th Street, Passaic, N. J 140 w T :i i t h. K'E\. INSTITUTE, YORK, -X; v. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega, popolnega ozdravljenja. Kedor hoče OSObno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 prndpcldnein do 5 popohidne. — ob nedeljah in ’praznikih od 10 do 1. Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-cfACjpz eSafoAS jsiaorj a a C “TRIGLAV” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Triglav Gliical fflts. 568 W. i8th'St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET. I. nadstropje. Jacob Pleše MESNICA. ¿iiiiiiiMiiiuiiuiimiiiiitiis 1,911 North Scott Strce niimnminim iiuiimmr? JOLIET, ILLINOIS STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. /elika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah N. W. telet. 92-. Oitajte in da bode kmalu zopet čas preskrbeti BOŽIČNO DARILO. Predno pa odločite za isto pridite k nam, ker mi imamo uaj večjo zalogo zlatnine na izbero. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. JONTES Sz OO. 8oi N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, Til. Pozor, slovite gospodinje! Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase. Meso in klobase pošiljam trgovcem in drugim na vse kraje. Oglasite se pismeno ali osebno. Dobra postrežba in nizke cene. Chicago telef. 2794 iaa Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL. j JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, Illinois. Izdelovalci najboljšega piva steklenicah. ..THE.. EAGLE Jesenske obleke in vrhnje snknje. Sedaj se vam potiaja tiajvečja zaloga na iztjero. ©OPYRIOMT BV U. faGEWENSTElN Si SONS MAKERS Or nNECbGTHES Delane so po raznili najnoveiših modah ter so izvrstne za delavnike in -praznike- Lowenšteinove OBLEKE vam ■predstavljajo najboljše ročno-de-lano blago. Obleke za trgovce. Praznične obleke. Suknje za dež. Vrhnje suknje. Naše snknje so trdno narejene. P>- Nosijo se prav dolgo, a ne zgubijo svojega lica. Naše obleke so najmočnejše kar jih krojač more narediti. Obleke po $10, $12, $15, $18 do $25. Vrhnje suknje po $10, $15, $18, $20, do $30. Kupujte pri nas, ker si prihranite denar. Herbst & Son. J Pogrebnik in i Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 304 NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL. ;::::GOVORIMO PO NEMŠKO.::::: Odprto po dnevi in po noči. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ie? Dr. Struzinsky! German Loan and Savings Bank. MA RTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. NIKOLAJ ENGELS. Volitev bode v torek 6. nov. 1906 Oti je delaven človek, volite ga! kandidat za sherifa ZA WILL COUNTY. JOUET. ILL, HITO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. 26. (Nadaljevanje s 6. strani, in prozorni dijamanti in drugi dragoceni kameni, ki jih niti ne poznam, zeleni, rdeči, rumeni in modri. In koliko prstanov, verižic in pasov ima na sebi, vse iz samega zlata in lepo narejeno! In enkrat mi je rekla, da bom tudi jaz lahko nosila tak kinč ali še večjega nego ona, kadar bom velika, če bom le pametna, da me vzame vladarjev sin za ženo. Toda Janko, jaz tega nočem, ker bi morala sprejeti krivo vero; kaj bi mi pa potem koristila vsa ta lepa oblačila in ves ta krasen kinč?” “Že prav, ljuba Mimica!” odvrne deček. “Tu ti je dal tvoj angel varih dobro misel. In če bi ti postala sultanova žena in jaz sultan in bi nama služili vsi ti sužnji in sultanovi vojaki in bili najini vsiti krasni vrtovi in vse te prelestne palače in nama podložne vse dežele in vsa kraljestva na svetu: kaj bi nama vse to hasnjlo, ko pa ne bi bila otroka božja in dediča nebeškega kraljestva! Ali še veš, kaj je rekel ljubi Zveličar: “Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi?” “Da, Janko, to mi je nedavno pravil tudi Kruljevi Konrad,” reče deklica. “Midva sva skoraj vsak dan skupaj, odkar je pri moji gospe. In tako se moreva večkrat cele ure razgovarjati med seboj, ko sediva v predsobi sultanove žene. Od tedaj se mi tudi nič ne toži tako hudo po domu kot se mi je v začetku; — ah, takrat sem večkrat mislila, da mi poči srce od same žalosti! — In ko sediva skupaj, se drug druzega izprašujeva krščanski nauk, ki ga zna zlasti Konrad jako dobro na pamet, ponavljava zgodbe iz sv. pisma in vse one lepe molitvice, katere sva se naučila doma od matere in od o. Bena. Iz olkinih jedrcev si je Konrad tudi naredil male krogljice in jih obesil na vrvico ter si tako napravil rožni venec; in kadar ga skupno moliva; se čutim vedno tako srečno in potolaženo.” “Tako si je pa dobro zmislil ubogi Konrad,” meni nato Janko. “Takoj jutri ga poprosim, naj naredi tudi meni ’tak molek, da bom mogel nanj moliti s svojima prijateljema Antonijem pri Stankom. To bo najboljše sredstvo, da ostanemo zvesti svoji veri. Odkar sta se namreč Jurij in Janoš odločila da postaneta, je mufti vedno bolj vsiljiv in bojim se, da ne začne rabiti hujših sredstev nego samih besedi in praznih pretenj.” Janko razkrije nato svoji sestrici vse svoje dogodke, zlasti kako je postal nosilec sultanovega meča. Da bi pa mogla ubežati, kakor sta mislila na dan svojega prihoda, je popolnoma izključeno. “Seveda pridejo večkrat krščanske ladje semkaj v Carigrad; Antonijo mi jih je pokazal,” pravi Janko. “Glej, tamle na pr. ona, katere jarbole se vidijo črez obzidje tega vrta, to je ladja beneškega kupca. Toda kako naj prideva črez to visoko zidovje, katerega se dotika morje? In četudi prideva na suho, veva li, da bova mogla priti na ladjo? Čolna skoraj gotovo tam ne bo nobenega, tako daleč pa tudi nc znam pla vati, kaj šele til” “Da bi se mogla splaziti skozi toli ko vrat iz palače, kakor sem si mislila takrat, po tudi ne gre," reče žalostno Mimica, “ker stoji povsod-noč in dan straža in so vrata vsa zaprta." "In če se bi nama tudi vse posrečilo," reče Janko nadalje, “in bi prišla srečno do ladje, bi naju li ne vrnil kapitan kUl j e sultanu, kakor meni Antonijo? Turki namreč večkrat preiščejo natančno vse ladije in če najdejo kakega nbeglega sužnja na ladji, obesijo takoj kapitana na kol in zaplenijo vso ladjo z ljudmi in blagom vred.” “Ojoj! potem morat^a biti vedno sužnja in ne bova nič več videla preljubih starišev," reče žalostno deklica. “Toda vkljub temu vendar ne smeva obupati," jo tolaži bratec. “Prav zaupljivo prosiva Mater božjo in vse svetnike, da nama pridejo na pomoč. Marija ima veliko usmiljenje do ubogih krščanskih ujetnikov. Ali se še spominjaš, kako je pripivedoval o. Beno, da se je pred leti pokazala pobožnim možem iz Španije ali Francije in jim ukazala, naj ustanove red za odkupovanje krščanskih ujetnikov? Mogoče pride kdaj kak tak redovnik v Carigrad z,veliko denarjem in nas vse odkupi od sultana.” "To bi blio veselje!” zakliče mala Mimica in začne ploskati z ročicami. “Potem bi 'vzela seboj to lepo obleko in te krasne uhane, ki mi jih je dal sultan, da bi videla mamica in tetica, kako lepo opravljena sem tu bila.” “Ti mali napuh, ti!” se ji smeje Janko. “Vesela morava biti, če prideva tudi v beraški obleki domov. Toda muezin je že začel klicati Turke k večerni molitvi. Zmoliva še midva, pre-dno se ločiva, skupno angelovo če-ščenje.” Bratec in sestrica poklekneta v tihi lopi na tla in goreča molitvica, ki nas kristjane trikrat na dan spominja velike skrivnosti včlovečenja druge božje Osebe, vzkipi iz nedolžnih otročjih src k Vsemogočnemu! Nato se otroka potolažena ločita v nadi, da se zopet vidita črez teden dni ob tistem času. Toda človek obrača, Bog pa obrne. (Dalje prih.) Opisal. "Vi ne kadite več in tudi v gostilno več ne hodite?” “Ne, še misliti si ne morete, kako varčna je postala moja žena.” ROJAKI! Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v Joliet Steam Dye Douse. Straka & Rehar, 620-622 Cass St. Prinesitesvoje zimske suknje k nam, ker naše delo je izvrstno, a cene prav nizke. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 ........... 100 kron za $ 40.90 ........... 200 kron za $ 204.00 ..........1000 kron za $1020.75 ..........5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali [•egistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6x04 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45o gal., staro vino po sOe galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik »e lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpt su. Recept je vsakemu bolniku na pogled. GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI. Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah iar sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoiudn« THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE 38 East 7th Street. NEW YORK, N. Y Kje ie najbolj varno naložen denar? Hranilnih nlog je: S 2 milijonov kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, hranilnica sama. Rentni davek plačuje V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z svojim premoženjem in z vso svoje davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar mašo-Mh «trak in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnice, a ne poa jUnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdne varnost za val denar. Mestna hranilnica pijanska posluje t stoji palači t Prešernom Klical Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, X09 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notarska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. M, Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, UL NIZKE CENE N. W. Phone 606. IN Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. DOBRA POSTREŽBA. Chicago Phone 153. PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva! ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. Stefan Kukar, Northwestern Phone 1479. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Sretogerski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito: Piučnice, na duho tervse bolest dihala.Cena na vod-dom 50c in$I.Plača se v naprejse Pil se Cent. Laboratory,439 W.x8 st.Chicago MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... .-SLOVENSKA GOSTILNA... ! V no) je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. 128 7. Kam pa danes ? V Lockport! Pridite s svojo družino v Lockport, kjer je dosti zabave. Na razpolago je voz, ki vas popelje lahko vsake pol ure do Controlling Works. ANTON D0VJAK 9t ) St., Lockport. 111. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednil C. H. TALCOTT, blagajnik.