Leto XX., St. 263
Ljubljana, sobota lt novembra 1939
Cena t Din
Jprovniitvo. UuMiona, Knafiievo d - Feletor itev. 3122. 3121 3124. 3125 3126. (nseratni oddeleki Ljubljana, Selen* borgove oL - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor-. Grajski tra it 7.
Telefon it 2455. 'odružnico Celje: Kocenovo ulica 2
Telefon it. 19a Računi ori oošt ček. zavodih i Ljubljano il. 11.842, Praga čislo 7&180, V/i en it 105241.
Delavsko zavarovanje v novih razmerah
Uredba o ustanovitvi banovine Hrvatske je znova postavila na dnevni red reformo organizacije delavskega zavarovanja v Jugoslaviji. Splošno delavsko zavarovanje, katerega vsedr-r:avni nosilec je Osrednji urad za zavarovanje delavcev (Suzor) s sedežem v Zagrebu, je z novo hrvatsko banovino postavljeno v nove razmere. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je ustvaril enotno rizikovo skupnost za vse državno ozemlje in vse panoge zavarovanja: bolniško, nezgodno, invalidsko in onemoglostno. Skupnost rizika je zahtevala enotne premije, enotne dajatve, enotno upravo in enotno državno nadzorstvo.
S prenosom kompetenc ministrstva za socialno politiko na hrvatsko ban-sko oblast sta razbita enotno nadzorstvo in vrhovna pristojnost ministra za konkretne socialno-za varovalne naloge. Hrvatski ban je v svojem delokrogu razrešil samouprave okrožnih uradov na ozemlju banovine in jim postavil komisarje, ki zaradi še obstoječe skupnosti zavarovalnega rizika Istočasno upravljajo tudi imovino vse-državne rizikove skupnosti, torej imo-rino zavarovalnih ustanov izven hrvatskih pokrajin. Tako je nastopilo stanje, ki je v finančnogospodarskem in upravno-organizacijsfcem pogledu nevzdržno. V uredbi o prenosu kompetenc ministra za socialno politiko ni rešeno vprašanje novega organizacijskega ustroja delavskega zavarovanja in ni urejena pristojnost nove banske oblasti v socialno-zavarovalnih stvareh. Rečeno je, da bo ta problem rešen s posebno uredbo. To pomeni, da na odgovornih mestih še niso dozorela gledanja na bodoči sistem organizacije delavskega zavarovanja.
Tudi že pred leti načeto vprašanje teritorialne razmejitve zavarovanja zasebnih nameščencev je ostalo na mrtvi točki. Zanimivo je vedeti, da je zagrebški »Merkur« znal pri sebi tekom let združiti 25.000 zavarovancev, od katerih jih 12.000 odpade na pokrajine izven banovine Hrvatske. Ti zavarovanci so zato gotovo legitimirani, da tudi povedo svoje mnenje o bodoči organizaciji zavarovanja zasebnih nameščencev.
Morda bi bilo krivično v vseh glasovih proti takojšnji in radikalni razdružitvi te zavarovalne skupnosti gledati samo konservativno vztrajanje pri starem ter izraz prestiža in želj trenutne uprave »Merkurja« ali posameznih oseb. Morda se v teh glasovih nehote skrivajo instinktivne težnje po koncentraciji vsega nameščenskega zavarovanja na osnovi čisto stanovske vsedržavne solidarnosti ali vsaj težnje po federativni povezanosti te stroke socialnega zavarovanja proti popolni medsebojni odtujitvi. Zasebni nameščenci najbrž pravilno slutijo, da organizacija njihovega zavarovanja zahteva temeljitejšo reformo kakor pa čisto razmejitev v trenutku, ko bi reorganizacija Suzorja izločila iz skupnega teklopa privatne nameščence ali povzročila ureditev zavarovanja po načelih pokrajinskih avtonomij. V tem trenutku bo postalo aktualno vprašanje daljnosežne koncentracije vseh panog in strok zavarovanja na odrejenem ozemlju. Zasebni nameščenci nedvomno razmišljajo, da popolna razbitost socialnega zavarovanja nameščencev po pokrajinah in po panogah zavarovanja ne more biti trajen vzor in ideal socialne zaščite nameščencev, ki' v medpo- r krajinski fluktuaciji kažejo relativno največji odstotek, večjega kakor delavstvo.
Lokalne in osnovne koristi zavarovancev je možno zadovoljivo zaščititi na več načinov. Gotovo ni dokazov za to, da bi bila stoodstotna decentralizacija edino zveličavna. Vidimo, da se tudi stanovska udruženja v državi zavedajo nekih skupnih koristi, ki naj bodo zaščitene v vrhovnih zvezah pokrajinskih udruženj. Ali so stanovski interesi zasebnih nameščencev na polju socialnega zavarovanja manj važni kakor so n. pr. koristi, ki so izražene v zvezi veterinarskih udruženj ali v vrhovni zvezi športnikov? Naglica tudi v reformi organizacije zavarovanja zasebnih nameščencev ne more biti dobra. Problem ne leži v medpokrajin-ski razmejitvi, temveč mnogo globlje.
V delavskem zavarovanju ima besedo dvoje mnenj: Prvo hoče ukinitev iin likvidacijo sedanjega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ustvaritev samostojnih pokrajinskih nosilcev unificiranega delavskega zavarovanja. To mnenje torej zahteva v organizaciji delavskega zavarovanja popolno separacijo. Zagovorniki take rešitve so prepričani, da so posamezne pokrajine po številu svojih zavarovancev, po njih starostni strukturi, po vi-jjjiirri zavarovane mezde in po številu zavarovalnih slučajev sjposobne, da v
izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnino mašo mesečno 25 aa Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvoi .jubllana, Knafiievo ulico 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Srajrid trg itev. 7. telefon itev 2455) Celie. Strossmayerjevo ulica Bev. 1, telefon itev. 65.
Rokopisi ce ne vračajo
Nizozemska odprla svo/e zatvornice
Spustila e voda Iz syoiih prekopov, ki ie poplavila glavne predele obrambne Irte — Prebivalstvo ie moralo izprazniti okroiii Zeist in Baarn — Poveljnik nizozemske voiske pri kraiiiti — V nekaterih predelih obsedno stanle
Pariz, 10. novembra. AA. Havas poroča iz Amsterdama: Na Nizozemskem so bili z ozirom na resnost položaja izdani nekateri varnostni ukrepi. Včeraj popoldne je bila izredna seja holandske vlade, ki je trajala nad eno uro. Po seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Skoro istočasno je kraljica Viljemina sprejela v avdienco poveljnika vse holandske vojske in mornarice. Ponoči je bila še ena seja holandske vlade. V nekaterih delih Holandije je proglašeno obsedno stanje. O incidentu, ki se je pripetil včeraj na meji med Holandijo in Nemčijo pri Venlu, še niso znane nobene podrobnosti. Zdi se, da holandske oblasti, ki nadaljujejo preiskavo, nočejo dajati preuranjenih obvestil o tem incidentu-
Poplavljanje obrambnih predelov že v teku
Amsterdam, 10. nov. j. Vrhovno vojno poveljstvo je sporazumno z vlado danes odredilo popolno evakuacijo okrožij Zeist in Baarn, ki bosta v celoti poplavljeni. Pionirske čete že izvršujejo predore posameznih vodnih prekopov, ki so le še s tankimi zasilnimi jezovi zaprti in se lahko vsak trenutek podro. da bo voda poplavila nižje ležeče ozemlje. Nekatere predele, zlasti pašnike, kjer od poplave ne grozi večja škoda, so že tekom današnjega dneva spravili pod vodo. Prebivalstvo se je iz obeh okrožij izselilo proti jugozapadu Vse strateške točke so noč in dan zastražene.
* Doslej so bila poplavljena že nekatera manjša holandska mesta v važnejših obrambnih predelih, kar pa je smatrati samo za previdnostne ukrepe.
Obrambni ukrepi nizozemske vojske v časopisju niso objavlieni in doslej še ni bilo javljeno, kako daleč že segajo poplavitve. Napetost in razburjenje med prebivalstvom narašča. Časopisje tudi ne poroča mnogo o dveh včerajšnjih sejah nizozemske vlade, kakor tudi ne o obisku vrhovnega pnvr'jnika nizozemske vojske pri kraljici Vilje-mini.
Straže pred vladnimi poslopji v Haagu so bile podvojene. Haaški vladni krogi razlagajo ukrep s tem, da je treba že vnaprej preprečiti vsak poskus, da bi se kdo na nresenetljiv način polastil vladnih poslopij.
London, 10. nov. s. Reuter javlja Holandska vlada je skler*^ da začne s poplavljanjem glavnih obrambni!1 predelov.
(Mesti Zeist in Baarn ležita južno od Zuiderskega jezera, Zeist zapadno, Baarn pa severozapadno od Utrechta Južno od Zeista je mestece Doorn, kjer živi sedaj bivši nemški cesar Viljem Op. ur.)
Prvi incident na me]!
Haag, 10. nov. s. Na nemško holandski meji je prišlo včeraj pri mestu Venlu do obmejnega incidenta. Skupina nemš' ih civilistov je vdrla čez mejo na nizozemsko ozemlje. Prišlo je do strelja nja, ki so se ga udeležile tudi obmejne straže na oboh straneh. En Nemec je bil ubit. Nap«d^lci so nato zbežali nazaj preko meje ter odvedli s seboj več Nizozemcev.
Uradno poročilo nizozemske uradne agencije pravi:
Pri Venlu je prišlo do streljanj?! m»d dvema skupinama civilistov, pri čemer je
bodoče izvajajo kvalitetno enakovredno delavsko zavarovanje brez novih obremenitev narodnega gospodarstva in brez okrnitve zavarovalnih dajatev na osnovi pokrajinske avtonomije. S tako reformo bi bila rizikova skupnost 700.000 zavarovancev razbita na manjše edinice. V koliko bi bilo s ta-kirri razbitjem porušeno zavarovalno-matematično ravnotežje trenutno ni predmet razprav. Zato so nekateri mnenja, da so radikalne »osamosvojil-ne« težnje samo izraz političnega prestiža posameznih pokrajin in ne rezul-tanta treznih - računov. Nasprotni nazori vidijo v razkosanju sedanje vsedržavne zavarovalno-tehnične rizikove skupnosti nevaren eksperiment, ki ima lahko v doglednem času za posledico ali zvišanje zavarovalnih premij ali poslabšanje zavarovalnih dajatev, ker so sedanje računske osnove zgrajene na principu velikih številk pri izenačevanju rizikov na široki osnovi. Ta skupina podčrtava, da so skupne socialne in gospodarske koristi vedno važnejše od lokalnih ambicij.
Socialno zaavrovanje je zgrajeno na načelih zavarovanja t. j. na matematičnih računih, ki naj zajamčijo ravno-
bila ena oseba zadeta, drugi pa so pobegnili preko meje. O dogodku je slišati razne verzije ter oblasti še niso mogle ugotoviti točnega poteka. Uvedena je preiskava.
Holandska vlada je imela snoči sejo, na kateri se je bavila tudi z obmejnim incidentom pri Venlu. Do nadaljnega so bili ukinjeni vsi periodični dopusti v vojski, s čimer se bo število vojaštva takoj povečalo za 50.000 mož. Poleg dopustov v vojski je vlada ukinila tudi vse dopuste v policiji. V ozemljih, ki bodo v primeru nevarnosti poplavljena, so kanali napolnjeni z vodo že do najvišje mere in na mestu so straže, ki lahko poplavo takoj izvedejo. Uradno pa zanikajo vesti, da bi bili obrambni predeli pri Amsterdamu, Rotterdamu in Haagu že poplavljeni.
Včeraj so bili rekvirirani tudi vsi avtobusi, osebni promet na železnicah pa je bil zaradi večjih vojaških transportov zelo omejen.
V Haagu so Snoči odprti ISO javnih zaklonišč za zaščito pred letalskimi napadi. Ponoči je vlada odredila zastražitev vseh važneiših javnih poslopij, parlamenta in Narodne banke.
Amsterdam, 10. nov. o. Preiskava o ob mejnem incidentu na nemsko-nizozemski me ji se intenzivno nadaljuje. Če se bo ugotovilo, da pade odgovornst na Nemčijo, bo nizozemska vlada v Berlinu protestirala. V nizozemski javnosti smatrajo kot možno da bo kancelar Hitler jutri, na dan obletnice premirja, začel izvajati povsem ne pričakovan načrt.
Podrobnosti o incidenta
Haag, 10. nov. br. O incidentu pri Venlu so listi danes objavili naslednje ve raje: Z nemške strani se je pripeljal na mejo neki avto. Ustavil se je pred carinarnico tik ob meji in iz njega ie zatopilo nekaj civilistov. Istočasno se je z nizozemske strani prav tako pripeljal neki avto s civilisti. Na meji so se najprej zapletli v razgovor, a nenadno ao Nemci prekoračili mejo, izvlekli iz žepov orožje in pričeli streljati na ljudi ki so se prepeljali s holandske strani. Hkratu so jih popadli in jih pričeli vleči na nemško stran. Več ljudi je bilo ranjenih. Preden so se nizozemske obmejne straže dodobra zavedle, za kaj gre in preden so intervenirale, so Nemci odvedli čez mejo že vse Nizozemce ter se nato ž njimi takoj odpeljali proti Krefeldu v Nemčiji.
Angleški in ameriški državljani pozvani domon
London, 10. nov. s. Angleški držav Ijani na Nizozemskem so že dobili navodilo od svojih konzulatov, da naj takoj zapuste Nizozemsko.
Washlngton, 10. nov. s. Ameriška vlada je izdala vsem amerlSlrlm državljanom na Holandskem navodilo, da naj Holaadsk« takoj zapuste.
Posebni dopisnik agencije United Press ki je posetil holandske glavne obrambne postojanke, poroča, da so obrambni predeli doslej poplavljeni le deloma. Zatvornice na reki Ijsel še niso bile odprte. Bivši nemški cesar Viljem je bil o obrambnih nkrepfh obveščen, vendar se še ni odločil, da bi zapustil grad Doorn, ki leži v predelih, ki M bili v primeru nevarnosti med prvimi poplavljeni.
Ponovni nemški *M»1eti nad Nizozemsko
Amsterdam. 10. nov. s. Nad hnlandskir ozemljem so se danes ponovno pojavila nemška letala.
svetniki ne funkcioniralo več
London, 10. nov. s. Holandska vlada je odredila, da od danes dalje svetilniki ob severni holandski obali ne bodo več v ra-
težje med dohodki in izdatki ter na ta način zagotove trajno likvidnost in 9olidnost zavarovalne ustanove tudi v časih velikih gospodarskih kriz. Ako bi socialno zavarovanje izvajale privatne zavarovalnice v prosti konkurenci, je izven dvoma, da bi svoje posle zgradile na najširših rizičnjh osnovah, da bi tako dosegle z nizko premijo čim večji socialni učinek. Če je v privatnem zavarovanju postala potrebna institucija poza varovan j a, je ta veliko boli potrebna v socialnem zavarovanju, ki mora računati z nebroj nevarnimi riziki. Vse države so po vojni v probleme socialnega zavarovanja vnesle osnovne principe iz privatnega zavarovalnega gospodarstva, da so na ta način socialno zavarovanje gospodarsko usposobile premagovati povojne socialne in gospodarske krize.
Minister za socialno politiko je storil prav, ko je končne odločitve tako glede Suzorja kakor tudi glede Merkurja odložil. Tudi to vprašanje spada med tiste, ki jih je treba kar najres-nejše premisliti Pokazali bomo 5e, v kako veliki meri je tu interesirana posebno tudi Slovenija. — djb.
bi, da se onemogoči tujim letalom orientacija. 30 km vzhodno od Amsterdama so bile na cestah postavljene ovire tako, da morajo tudi avtomobili delati ovinke.
Belgija bo priskočila
Nizozemski na pomoč
Amsterdam, 10, nov. o. Po vesteh ameriških dopisnikov lz Bruslja je kralj Leopold obvestil nizozemsko vlado, da bo Belgija brez obotavljanja priskočila Nizozemski na pomoč, če M jo Nemčija napadla.
Tudi Anglija
London, 10. nov. o. Na merodajnih mestih izjavljajo, da bo Anglija v primeru, Če bi bila Nizozemska napadena, takoj odposlala na pomoč svoja letala ln čete za obrambo neodvisnosti te države.
Nizozemski zunanji
minister o položaju
Haag, 10. nov. s. Holandski zunanji minister van Kleffers je izjavil včeraj pred parlamentom, da je prepričan, da so garancije, ki so jih dale vojujoče se države, da bodo spoštovale nevtralnost Holandske, resne, ln da o njih nI mogoče dvomiti. Glede preiskave holandsklh ladij s strani angleških kontrolnih postaj je Izjavil, da se nobena holandska ladja ne podvrže kontroli prostovoljno, toda prehod lz Atlantskega oceana skozi Rokavskl preliv je tako ozek ln tako dobro zavarovan, da bi se holandske ladje mogle izogniti kontroli samo s silo.
Bivši predsednik holandske vlade dr. Co-lijn je izjavil včeraj na nekem zborovanju v Haagu, da upa, da se bo Holandski kljub vsemu posrečilo ostati izven sedanje konflikta.
V merodajnih krogih prevladuje prepričanje. da se položaj zadnje dni ni poslabšal in da neposredna nevarnost ne preti.
Zaskrbljenost Italije
Rim, 10. hov. br. Ves italijanski tisk opozarja na upravčeno bojazen nevtral-cev. da bij ih razne okoliščine zapletle v boj Jasno je, da je zmerom manj upanja, da bo mirovna akcija iz Haaga uspela Italija je proti razširjenju vojne in glede na rodbinske vezi italijanskega vladarske-
ga doma z belgijskim bi bil zanjo silen udarec, če bi se v vojno zapletla tudi Belgija. Da pa je položaj na nizozemsko-belgijskem sektorju kritičen, nihče več ne more oporekati.
V	Franciji prepričani o bližnji ofenzivi
Pariz, 10. nov. br. Poučeni politični krogi zatrjujejo, da je v razvoju sedanje vojne nastopil prvi odločilni moment. Hitlerjev govor v Monakovem in atentat, ki mn je sledil, ne dopuščata več nobenega dvema. da bodo Nemci prešli v ofenzivo. Vojaški krogi ugotavljajo, da razpolagajo Nemci sedaj z ogromnimi silami na vsem področju od morja do Švice. Francoska armada bo spoštovala nevtralnost Belgije in Nizozemske, če pa bo Nemčija prekršila njuno nevtralnost, bo Francija takoj reagirala.
Položaj Belgije
in Nizozemske
London. 10. nov. s. Politični komentator angleškega radia, ki slika sedanji položaj Belgije in Holandske, poudarja, da je nevtralnost Belgije garantirana z londonsko pogodbo iz leta 1839, kakor tudi z loc&rnsko pogodbo ter s ponovnimi izjavami vojujočih se držav, med drugim tudi z nemško izjavo v avgustu tega leta. Nasprotno pa se je Holandska tako striktno držala svoje nevtralnosti, da ni sklenila niti ene zvezne pegodbe, eaimo da bi se tem sigurneje izognila vsakemu povodu za konflikt. Za Holandsko ne obstoje nobene garancije in Holandska jih je vedno odklonila kadar so ji btfe ponujene. Glavni razlog za sedanjo zaskrbljenost v Belgiji in Holandski so ponovni napadi nemškega časopisja in nemških odgovornih osebnosti, ki so naglašale, da obe državi nista nevtralni ,ker se neupre-ta angleško-francoski pomorski blokadi.
V	nasprotju s tem je še včeraj holandski zunanji minister van Kleffens naglasll, da se hoiandske ladje nkdar ne podvržejo prostovoljno kontroli glede vojnega tihotapstva, kakor je to zahtevala Anglija od Holandske. Ne morejo pa se kontroli 8 silo upreti.
Belgija še ne bo odredila splošne mobilizacije
Odrejeni so že vsi ukrepi, da se prepreči vsako
presenečenje
Bruselj, 10. nov. j. Na konferenci med .iado In zastopniki generalnega štaba Je bilo sklenjeno, da Belgija za enkrat ne bo odredila splošne mobilizacije, za varnost države pa bodo odrejeni razni ukrepi, teko, da bo Belgija popolnoma zavarovana pred vsakršnim presenečenjem. Tako je vojaštvo prevzelo pod kontrolo vse glavne belgijske ceste ln je zasedlo tudi že vse čuvajnice ob nemški ln holandski meji. Mostovi ob meji so podmlnlranL
V	pričakovanju važnih nemških odločitev
Bruselj, 10. nov. o. V belgijskih političnih krogih pričakujejo, da bo nemška vlada sedaj v kratkem sprejela odločilne sklepe o nadaljnjih vojnih akcijah. Smatrajo pa za manj verjetno, da bi Nemčija hotela prekršiti nevtralnost Nizozemske m Belgije, ker bi taka akcija ne prinesla sigurne strateške prednosti niti proti angleški pomorski blokadi, časopis »Vingtieme Cleclec pravi, da vsebuje kršitev nevtralnosti Belgije in Nizozemske prevelik moralni rizi-ko. Vse to mora vplivati na odločitev v tem smislu, da bo nevtralnost Belgije ln Nizozemske najbrž spoštovana. List navaja možnost. ki jo izražajo francoski vojaški krogi, da naj pritisk Nemčije na Belgijo ln Nizozemsko prikrije druge strateške načrte, ki morejo uspeti samo, če so izvedeni v obliki presenečenja.
Nemška letala nad Belgijo
London, 10. nov. s. Iz Bruslja poročajo, da so danes nemška izvidniška letala ponovno preletela belgijsko ozemlje. Zlasti sta ugotovljena dva primera kršitve belgijske nevtralnosti nad obmejno pokrajino Limburg ob južni holandski meji.
V	Bruslju je opaziti veliko povpraševanje po ameriških dolarjih.
fcivahno diplomatsko
delovanje v Bruslju
Bruselj, 10. br. Danes je bilo v Bruslju izredno živahno diplomatsko delovanje. Zunanji minister Spaak je imel celo vrsto razgovorov s funkcionarji zunanjega in vojnega ministrstva. Sestal se je tudi z angleškim poslanikom.
Večerna izredna seja belgijske vlade
Bruselj, 10. nov. s. Za danes ob 20. je Dila sklicana izredna seja belgijske vlade.
Finančni minister je izjavil danes, da bodo stroški varnostnih ukrepov v Belgiji samo v času od 1. oktobra do 1. decembra
znašali 400 milijonov belgijskih frankov. Vlada namerava vse potrebe kriti s povišanjem davkov m ne bo najela nobenega posojila.
Zasedanje belgijskega
Bruselj, 10. novembra AA. (Havas) Parlament bo začel svoje redno zasedanje v torek.
Angleško letalo
pristalo v Belgiji
Bruselj, 10. nov. s. Na belgijskem ozemlju v bližini meje se je moralo danes zasilno spustiti angleško vojno letalo. Letalo je bilo zaplenjeno, posadka pa Internirana.
Novi vpoklici v Švici
Bern, 10. novembra. AA (Havas) Na današnji seji zveznega sveta, na kateri je bil tudi general Guisan, so razpravljali o mednarodnem položaju. Seja je trajala pt*drugo uro. Poročajo ,da je zvezni svet zavzel stališče,, da je treba izdati gotove varnostne ukrepe, da pa še ni razloga za objavo splošne mobilizacije.
Bern, 10. nov. s. Švicarski zvezni svet je odredil poleg drugih varnostnih ukrepov tudi mobilizacijo 30 eskadronov konjenice.
V zvezi s tem je noooj »Neue Zurcher Zeitungc objavila članek, ki je vzbudil v vseh švicarskih krogih veliko pozornost List pravi, da je treba glede na razvoj vojaškega in političnega položaja izdati vse ukrepe, ki mu odgovarjajo. Položaj se lahko sedaj obeleži kot ojačena napetost Domneve, na katerem mestu se bo sedanja pasivna vojna nenadoma spremenila v aktivno, nihče ne ve. Razna znamenja tudi kažejo, da bi se mogli pričeti tudi manevrski sunki, ki naj ba samo odvrnili pozornost od mesta, kjer bi se glavna ofenziva v resnici razvila. Dejstvo pa je, da veliki vojaški kontingenti še nikjer niso vezani. Ta položaj zahteva tudi od vseh nevtralcev in torej tudi od Švice največjo pripravljenost
300 delavcev zasutih
▼
Tokio, 10. nov. AA. V žvepienem rudniku v pokrajini Matsuo I vate so se vdrte zemeljske plasti in je 300 delavcev zaprtih T rovih. Doadaj so rešfli 100 delavcev,

m m sporazuma
Jutri poteče za messc dni, odkar so se pričela finsko-
ruska pogajanja
I
Helsinki, 10 nov s Finska vlada je bnjia snoči in danes dopoldne seji. na karih je proučevala poročilo finske delegacije o njenem snočnjem razgovoru v Kremlju. Zastopnik finske vlade je izjavil novinarjem, da na snočnjem razgovoru z Molotovom in Stalinom še ni bila posežena baza za sporazum, zanikal pa je, da bi se bila pogajanja razbila. Finska delegacija bo imela nov razgovor z ruskimi državniki, čim prejme nove instrukcije svoje vlade.
Dne 12 oktobra poteče že mesec dni, odkar je Rusija stavila Finski prve predloge za sklenitev sličnega pakta, kakor so oni med Rusijo in baltiškimi državami. S tem so se finsko-ruska pogajanja začela.
Moskva, 10. nov br. Po zadnjih informacijah je ruska vlada včeraj poslednje finske koncesije odklonila kot nezadostne Sicer se bodo. kakor zatrjujejo poučeni diplomatski krogi, pogajania nocoj nadaljevala. vendar kaže, da bo Rusija sedaj pričela zavlačevati pogajanja ter da bosta Molotov in Stalin čakala, da bodo Finci sami od sebe pristali še na nadaljnje koncesije.	'
Ne\v York, 10. nov. s. Iz Helsinkov poročajo, da so pogajanja med finsko delegacijo in ruskimi državniki v Moskvi prispela na mrtvo točko in da finska vlada proučuje vprašanje, ali naj finska delegacija sploh še nadalje ostane v Moskvi.
Rusi popuščajo ?
Kodanj, 10. novembra. AA. (Reuter) Dopisnik »National Tidende« iz Helsinkov poroča, da je proti pričakovanju nastopil preobrat v finsko-sovjetskih pogajanjih. Rus: so baje odstopili od zahteve, naj jim Finci izroče Hango ter gre zdaj samo za izročitev nekaterih manjših otokov. Finski finančni minister dr .Tanner noče dati nobene izjave o poteku pogajanj.
Finska vlada bo objavila svojo Relo knjigo
Helsinki, 10. nov. br. Finska vlada namerava ob primerni priliki objaviti Belo knj go, za katero že zbira vse dokumente, ki se nanašajo na rusko-finska pogajanja.
Papež in uporaba sile
Mir in red mogoča le, če narodi prenehajo uporabljati silo in se odrečefo kultu sile, ki tepta zakone"
Rim, 10. novembra, v. Papež bo odpotoval 8. decembra na praznik Brezmadežnega spočetja iz Rima na Lago di Maggiore. kjer bo imel v jezerski baziliki Brezmadežnega spočetja slovesno službo božjo. To je prvi primer od leta 1870, da bo papež zapustil Vatikan in napravil obisk na tujem državnem ozemlju. Papež je bil sicer do sedaj že ponovno v Castel Gandolfu in v lateranski baziliki, ki sicer ležita na italijanskem državnem ozemlju, a sta njegova osebna last. Toda pri teh prilikah se je samo vozil preko italijanskega ozemlja, nikjer pa se ni ustavil.
Pariz, 10. novmebra. AA. (Havas) Pri današnjem sprejemu novega poslanika iz Haitija pri Sv. stolici, je imel papež Pij XII. govor, v katerem je med drugim dejal:
Mir in red sta neobhodna življenjska pogoja na svetu, toda mir in red je možno ohraniti samo tedaj, če odgovorni državniki in narodi v medsebojnih odnoša-
jib prenehajo uporabljati silo in se odrečejo kultu tiste sile, ki tepta zakone.
Zatem je papež govoril o potrebi bratske sloge med vsemi vernimi sinovi Cerkve v vseh deželah, naj ljudje tam govore kakršenkoli jez:k. Končno je dejal:
Želimo, da bi se ustanovila popolna mednarodna organizacija, takšna, ki si jo žele vsi ljudje dobre volje In samo takšna organizacija, ki bo spoštovala pravico in kc bo navdahnjena z božanstvom, bo mogla ohraniti neodvisnost vseh narodov, velikih in malih, le takšna bo mogla ohraniti prizadevanja vseh za dosego blagostanja, svobode in zavarovanja človeškega dostojanstva.
70 letnica kralja
Viktorja Emanuela
Rim, 10. novembra. AA. O priliki 70 letnice kralja in cesarja Viktorja Emanuela so bila italijanska mesta ter številne vasi v zastavah. Pri tej priliki je bilo začetih tudi veliko število javnih del.
Na francoski fronti
dva nemška napada
Francozi so oba lokalna nemška sunka zavrnili — Vedno živahnejše letalsko delovanje
Pariz, 10. nov. s. Današnje 135. francosko vojno poročilo pravi:
Aktivnost kontaktnih edinic v teku noči.
Pariz, 10. nov. s. Večerno 135. francosko vojno poročilo pravd':
Dva lokalna sovražna napada sta bila po manjšem napredovanju odbita od ognja naše infanterije in artilerije. Letalska aktivnost na obeh straneh.
V drugi polovici meseca oktobra je francoska mornarica zaplenila 30.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. V prvih 9 tednih vojne je francoska mornarica zaplenila nad 200.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo
Nemško vojno poročilo
Berlin, 10. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu je bflo med Mozelo in Pala-tinatskim gozdom živahnejše izvidniško delovanje kakor prejšnje dni, v ostalem samo na posameznih delih fronte od časa do časa nekoliko večje delovanje topništva. Nemško letalo, o katerem smo dne 8. novembra poročali, da je izginila vsaka sled za njim, je bilo dejansko sestreljeno od francoskih lovskih letal pri Lieben-dorfu na nemško-francoski meji.
140 nemških divizij
New York, 10. nov. s. Po informacijah francoskega vojaškega poveljstva imajo Nemci na zapadni fronti v predelu med Renom in Mozelo sedaj zbranih 100 divizij vojaštva.
Sestreljeno nemško letalo
London, 10. nov. s. Ob severni angleški obali nad Severnim morjem sta se danes dve angleški lovski letali obalne zaščite zapletli v borbo z nemškim izvidniškim letalom in ga sestrelili. Letalo se je potopilo, posadka pa se je rešila v zložljiv čoln in pobegnila. Nato se je pojavilo še drugo nemško letalo, ki pa je po borbi z angleškima letaloma pobegnilo.
Nemški bombnik nad
Šetlandskim otočjem
London, 10. nov. s. Nad Shetlandskim otočjem se je danes zopet pojavilo nemško izvidniško letalo, menda bombnik tipa Heinckel. Protiletalski topovi so ga obstreljevali in tudi angleška lovska letala so se dvignila, nakar je nemško letalo zbežalo v jugovzhodni smeri. To je tekom zadnjih dni že tretji polet nemških izvid-niških letal na Shetlandskim otočjem.
Krajevni spopadi
postajajo bolj pogosti
Pariz, 10. nov. AA .(Havas) Dočim je še dalje negotovost o splošnih namerah vrhovnega nemškega poveljstva, postajajo krajevni spopadi in sovražni napadi prednjih oddelkov pogostejši iz dneva v dan na vsem bojišču od Mozele do Vogezov. Istočasno kaže nemško ogledniško letalstvo vedno večjo delavnost. Včeraj je bilo več izdatno močnejših napadov, še vedno gre za male operacije, v katerih nastopajo razmeroma šibki oddelki. V okolici Vor-bacha, južno od Saarbruckna in okojice
Ohrenthala, so spopadi najpogostejši. Sovražnik skuša dobiti v roke ujetnike, da bi mu kaj podrobnejšega povedali o premi nkan ju čet na posameznih področjih. Letalska delavnost je pomembna. Nemci so pošiljali veliko število oglednišldh letal ne samo nad francoske postojanke in nad njihovo najbližje zaledje, temveč tudi nad severovzhodno Francijo.
Tajinstvena letala
nad Parizom
Pariz, 10. nov. AA. (Havas) Tudi včeraj so bila nad francoskim ozemljem letala neznane narodnosti, ki so iz silne višine metala komunistične letake.
London, 10. nov. AA. (Reuter) Vojaški strokovnjak »Daily Telegrapha« trdi, da bi v primeru poostrene letalske vojne mnogo bolj trpela severnozapadna Nemčija med Essenom in Hamburgom, kakor pa katerikoli predel britanskega ozemlja.
Seja francoske vlade
Pariz, 10. nov. AA. Danes dopoldne je imela francoska vlada v Elizejski palači svojo sejo. Predsednik vlade Daladier je razložil položaj z diplomatskega in vojnega stališča. Vlada je zatem razpravljala o nekaterih vprašanjih gospodarske narave, ki so v zvezi s sedanjo vojno
Pariz, 10. nov. j. Predsednik vlade je imel po seji vlade še posebno konferenco z generalom Gamelinom, s katerim sta po zatrdilu informiranih pariških vojaških krogov razpravljala o položaju na severni francoski meji.
Eden pri Daladieru
Pariz, 10. nov. s. Ministrski predsednik Daladier je danes sprejel angleškega ministra za domdnione Edena in zastopnike dominionskih vlad.
Chamberlainova soproga francoska vojna kutnica
London, 10. nov. AA. (Reuter) Skupina francoskih podčastnikov na bojišču se je obrnila na Chamberlainovo soprogo s prošnjo, naj bi jim postala »vojna kumica« Ga. Chamberlainova je prošnji ugodila.
Naraščanje prometnih nesreč v Angliji
London, 9. nov. s. V septembru in oktobru so znašale smrtne žrtve prometnih nesreč v Angliji 2.050 primerov. To je več nego ob istem času lani. Pomnožitev gre predvsem na račun zatemnitve proti letalskim napadom.
*
Vojna na morju
London, 10. nov. s. Admiraliteta javlja: Pomožna vojna ladja »Northern Rirver« (650 ton), ki je preje služila kot ribška ladja, se ni vrnila s patrolne službe v Severnem morju ter je treba smatrati, da je s posadko vred izgubljena.
New York, 10. nov. s. United Press poroča, da so angleške in francoske vojne ladje opazile nemško križanko »Deutschland« v bližin; Azorskega otočja. Potrjujejo se vesti, da se je križarka pred 10 dnevi mudila v bližini Nove Fundlandije.
L°ndon, 10. nov. s. V Severnem morju je bil včeraj potopljen 950 tonski obrežni
parnik »Carmarthen Coast«. 14 mož posadke se je bdlo rešilo, od teh j-h je pet ranjenih. Dva člana posadke pogrešajo.
Oslo, 10. nov. a. Tovor z ameriške ladje »City of FttnU, ki so ga začeli včeraj razkladati, bo na Norveškem prodan. Kapetan ladje je izjavil, da ni vozila ladja nobenega orožja ali municije, kakor tucL nobenega takega materiala, iz katerega bi bilo mogoče izdelovati orožje in municijo.
Obletnica smrti
Kemala Atatiirka
London, 10. novembra. AA. Reuter poroča iz Ankare: Zjutraj ob 8.05 so po vsej Turčiji s petminutnim molkom izkazali čast ustanovitelju sodobne Turčije Kemalu Ata-tiirku, ki je umrl točno pred letom dni. Vsa država je sodelovala pri tej svečanosti. Razobešene so bile zastave na pol droga. Turške radijske postaje so objavile manifest, ki ga je pred letom dni naslovil na turški narod predsednik turške republike Izmet Ineni. Zatem so radijske postaje ustavile oddajo, poročale so le še o nekate-nih političnih dogodkih. Po vseh mestih ln vaseh, kakor tudi po vseh šolah od univerz do ljudskih šol so bile spominske svečanosti. Predsednik turške republike Izmet Ineni se je poklonil na grobu Kemala Atatiirka ter mu izkazal čast z molkom. Prav tako so pokojnemu ustanovitelju Turčije izkazali čast tudi vsi člani vlade, in narodni poslanci. Množice ljudstva so hodile ves dan mimo Atattirkovega groba, ki je bil zasut s svežim cvetjem.
Napetost med Turčijo in Bolgarijo popustila
Sofija, 10. nov. AA. (Havas). Napetost med Bolgarijo in Turčijo je popustila in so bile obojestransko obmejne Čete odpoklicane.
Položaj katolikov v Nemčiji
Berlin, 10. nov. AA. (DNB). Agencija »United Press« je objavila vest iz Rima. v kateri je trdila, da je apostolski nuncij v Berlinu storil korake pri vladi nemškega rajha zaradi »preganjanj katoličanov v Nemčiji«. Poročilo je trdilo, da so v Osna-briicku in v Kolnu ter na Dunaju narodni socialist čni vdrli v cerkve ter med službo božjo pretepali duhovnike. Prav tako je navajalo, da so nemške oblasti prepovedale duhovnikom s prižnice brati in tolmačiti ter sploh razširjati encikl ko sv. očeta Pija XH. V resnici ni prišlo do nobenega koraka apostolskega nuncija v Berlinu, pač pa so omenjena poročila o nekakšnem preganjanju katolikov v Nemčiji izmišljena od začetka do konca. Objavljanje in razširjanje enciklike sv. očeta Pija XH. nikakor ni prepovedano. Znano je, da je nemško časopisje obširno poročalo o tej encikliki in o njenem avtorju, kar je tudi priznal tudi vatikanski tisk.
f
Rivši poslanik Henderson o vojnih krivcih
London, 10. nov. »J Bivši angleški poslanik v Berlinu Neville Henderson, je izjavil danes, da je bil pred 2 in pol leta, ko je nastopil svoje mesto v Berlinu, prepričan, da je mogoče vojno preprečiti samo na ta način, da pride do sporazuma med Anglijo in Nemčijo. Prizadevanja ministrskega predsednika Chamberlaina, kakor tudi njegova prizadevanja v tem oziru pa niso uspela. Zgodovina bo sodila, kdo je kriv temu neuspehu. Anglija se nahaja sedaj v križarski vojski na podlagi idealov, na katerih sloni angleški imperij. Anglija mora gledati, da bo nemški narod uvidel, da bodo nemškega poraza krivi sedanji nemški voditelji,
Podraženje življenja v Angliji
Rim, 10. nov. AA. (Štefani). Gospodar ski urednik agencije Štefani razpravlja o posledicah vojne na gospodarsko življenje Velike Britanije ter poudarja, da se Je v Veliki Britaniji življenje znatno podražilo. V začetku meseca septembra so se cene življenskim potrebščinam znatno dvignile. Tako je poskočila cena kolonialnemu blagu za 9%, sladkor za 45®/o, ribe za 29°/®, surovo maslo za 19«/©. življenske potrebščine so se podražile tudi zaradi tega, ker je njihova proizvodnja slaba.
Ogromen razvoj angleške vojne industrije
London, 10. nov. s. Generalni ravnatelj ministrstva za oboroževanje je izjavil danes, da je v angleški vojni industriji zaposleno sedaj že osemkrat več osebja nego leta 1936. Produkcija še narašča. Poleg tega bo Anglija naročila ogromne dobave v Zedinjenih držav po ukinitvi prepovedi izvoza orožja. Predvsem namerava Anglija naročiti v Zedin jenih državah dele strojev, da bo mogoče mirovno industrijo tudi v vojnem času ohraniti v prejšnjem obsegu v obratu. Nadalje bodo naročena v Ameriki predvsem letala, municija in surovine.
Boji na Kitajskem
Šanghaj, 10. nov. br. Na kitajski fronti je bilo prve dni novembra dokaj mirno. Le na južni fronti v pokrajin* Hupej ter na zapadni, v pokrajini Sansi, je prišlo do več lokalnih spopadov. Včeraj so kitajske čete v pokrajini Kijangsu prešle v ofenzivo in spet zavzele mesto Kijango, ki je bilo že leto dni v japonskih rokah.
Veličasten pogreb
bruseljskega župana
Bruselj, 10. novembra. AA. (Havas). Pogreba popularnega bruseljskega župana in narodnega heroja Adolfa Maxa se je udeležila ogromna množica. V sprevodu je bilo več tisoč šolarjev, okoli 2.000 študentov, delegacije mnogih občin, zastopniki pariške občine, diplomatski zbor, predsednik belgijskega senata s člani senata, predsednik parlamenta s poslanci, mnogi bivši ministri, generaliteta in druge ugledne osebnosti. Krsta s pokojnikovim truplom se je ustavila pred spomenikom Neznanega junaka, kjer so vsi prisotni za eno minuto utihnili v pobožnem molku.
(NSERIRA JTE V „JUTRU" I
Preiskave v Nemčiji
Kdo je ugotovlj
izvršilec atentata v Monakovu, Še nI — Preštevilne prijave ovirajo delo preiskovalnih oblasti
Monakovo, 10. novembra. AA. (DNB) Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se pospeši preiskava in da se vse okoliščine atentata čimprej ugotove. Posebni komisiji strokovnjakov se je že posrečilo ugotoviti to m ono, kar dopušča zelo pomembne sklepe. Iz vsega, kar so doslej ugotovili, se jasno vidi, da gre za zelo skrbno pripravljen zločin s peklenskim strojem, opremljenim z mehaničnimi napravami. Ne gre torej za primitiven in v zadnjem trenutku zamišljen atentat. Tako izbira kraja kakor strokovna izvedba jasno kažeta, da so izvršilci najskrbneje izvršili vse priprave. Ves zločin je bil po načrtu zasnovan in so ga tako izvedli, da je Hitler najbolj tvegal nevarnost in da je bila verjetnost uspeha atentata skoro 100%. čeprav se še ne da ugotoviti, kdo je neposredni izvršilec atentata, kažejo doslej zbrani material in sledovi smer, v katero ima iti nadaljnji potek preiskave.
Čestitke Hitlerju
Berlin, 10. novembra. AA. (DNB) O priliki poskušenega atentata na voditelja nemškega rajha in državnega kancelarja Hitlerja je mnogo državnih poglavarjev in predsednikov vlad tujih držav poslalo Hitlerju sožalne brzojavke zaradi žrtev atentata ter svoje čestitke, da se je vodja rajha rešil velike nevarnosti. Iz Italije so poslali brzojavke kralj in cesar Viktor Emapuel DI., Mussolini, maršala Balbo in Graziani, zunanji minister grof Ciano in minister Gino Perone. Razen tega so poslali sožalne brzojavke in čestitke tudi belgijski kralj, bolgarski kralj, holandska kraljica, romunski kralj, knez Pavle iz Jugoslavije, madžarski regent Horthy in predsednik slovaške republike dr. Tiso. Sv. oče Pij XH. je poslal svoje osebne čestitke po apostolskem nunciju, ki je pri tej priliki kot doajen diplomatskega zbora izrazil čestitke vseh tujih zastopnikov v Berlinu. Predstojniki tujih zastopstev in številni drugi člani diplomatskega zbora, med njimi italijanski veleposlanik Attolico in njegova soproga, so osebno izrazili svoje veselje nad tem, da je vodja rajha ušel nevarnosti. Obenem so se vpisali tudi v knjigo v palači nemškega kancelarstva. Prav tako so poslali mnogoštevilni zastopniki državnih, civilnih in vojaških oblasti ter narodno socialistične stranke, mnogošte-
Shodi na Hrvatskem zopet dovoljeni
Zagreb, 10. nov. o. Z uredbo hrvatskega bana od 2L septembra t. L, so bile za gotov čas prepovedane vse manifestacije in skupščine v zaprtih prostorih in pod milim nebom. Ker so se razmere med tem normalizirale, je danes ban ukinil prepoved zborovanj.
Hrvatski rojak dobil Nobelovo nagrado
Stockholm, 10. nov. j. Danes je bila tu na slovesen način podeljena Nobelova nagrada za kemijo. Nagrado si delita profesor berlinske univerze Buttenandt ter profesor na politehniki v Curihu Ružička.
Zagreb, 10. nov. o. Curiški profesor dr. Lavoslav Ružička, ki mu je bila prisoje-na polovica letošnje Nobelove nagrade za kemijo, je prvi naš rojak, ki je dobil tako nagrado. Nagrada mu je bila prisojena, ker je prvi na svetu dobil sintetsko moški spolni hormon, tako zvani Androste-ron Profesor dr. Ružička se je rodil 13. septembra leta 1887. v Vukovaru kot sin hrvatskega trgovca ter je maturiral v Os-jeku. Doktoriral je na tehn. visoki šoli v Karlsruhe v Nemčiji. Od leta 1910. do leta 1912. je bil asistent na tej šoli, od L 1916. dalje asistent na tehniški visoki šoli v Curihu, kjer je postal leta 1923. titularni profesor Leta 1926. je bil imenovan za rednega profesorja kemije univerze v Ut-reehtu na Nizozemskem Po nekaj letih se je zopet vrnil v Curih Objavil je več znanstvenih razprav s področja kemije Tesne zveze vzdržuje tudi z našimi kemijskimi znanstveniki, zlasti s profesorjema dr Prelogom in dr. Negovanom. Profesor dr. Ružička živi stalno v inozemstvu, vendar pa zelo rad govori naš jezik in se rad spominja svoje domovine Na prireditve Jugoslovenov v Curihu prihaja zelo rad, da si oživi pporrine na domovino. Zanimivo je, da bi imel svoječasno postati profesor na filozofski fakulteti zagrebške univerze, ker pa niso sprejeli nekaterih njegovih pogojev, je rajši odšel na univerzo v Utrechtu, od koder je kasneje prišel na tehniško visoko šolo v Curihu.
Hrvatsko romanje v Rim
Zagreb, 10. no»v. o. Opoldne je odpotovalo iz Zagreba v Rim 140 hrvatskih romarjev s sedmimi nadškofi in škofi. Romanje vodi zagrebški nadškof dr. Stepi-nac, ki bo izroča papežu prošnjo jugoslo-venskega episkoipata, naj bi se blaženi Nikola TaveJič proglasil ofb priliki 1.300-letnega jubileja pokristjanjenja Hrvatov za svetnika katoliške cerkve.
182 mUijonov prebivalcev v Rusiji
Moskva, 10. novembra. AA. (DNB). Objavljeni so zdaj izidi ljudskega štetja od 17. januarja. Po uradnih podatkih ima Sovjetska unija danes 170,467.000 prebivalcev in sicer 81,665.000 moškega in 88,802.000 ženskega spola. V primerjavi s podatki ljudskega štetja od 17. decembra 1926 se je število prebivalstva v Rusiji povečalo za 23.4 milijona oziroma za 15.9%. Ker znaša prebivalstvo novih sovjetsko-ruskih pokrajin Zapadne Ukrajine in Bele Rusije 12 milijonov, živi danes v Sovjetski uniji skupno 182 milijonov prebivalcev. Gostota prebivalstva je 5.05 na kvadratni kilometer. Najgostejše je naseljena Ukrajina, kjer pride na kvadratni kilometer 69.6 ljudi, za njo pa slede kavkaške pokrajine in Bela Rusija. Največja zavezniška republika, velikoruska republika, kaže veliko razliko v gostoti prebivalstva. M' ^V^vska pokrajina ima 18^" prebivalcev na kvadratni kilometer;
vilna društva in mnoge osebnosti v Nemčiji in v tujini brzojavke Hitlerju.
Beograd, 10. novembra. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar Markovič je izrazil svoje čestitke nemškemu kancelarju Hitlerju zaradi tega, ker se je atentat na njegovo osebo ponesrečil.
Pogreb žrtev atentata bo v soboto
Monakovo, 10. novembra. AA. (DNB) žrtve atentata v Monakovu so bile nocoj položene na mrtvaški oder tal bo pogreb jutri v soboto ob 11.
Več sto aretacij
Kodanj, iu. nov. j. Berlinski koiupon-dent lista »Politiken« poroča, da je b-lo danes v vsej Nemčiji izvršenih več sto aretacij. Med aretiranci so tudi razne politične osebnosti, za katere so sumili, da niso posebno naklonjene sedanjemu vladnemu sistemu. List pdše nadalje, da je moralo biti po učinku eksplozije sodeč, v peklenskem stroju najmanj 6 funtov enega izmed najbolj brizantnih modernih eksplozivov. Kot prvo posledico atentata na Hitlerja pričakujejo v Nemčiji, da se bo pričelo novo energično preganjanje Zidov. Baje je že izdelan načrt, po katerem bode vsi Zidje razmeščeni po posebnih koncentracijskih taboriščih. Na koncu svojega poročila pristavlja dopisnik lista »Politiken«, da je tudi sama nemška policija prepričana, da so bili atentatorji lahko samo domačini.
Berlin, 10. nov. br. Listi poročajo, da so bili v zvezi z atentatom v Monakovem aretirani neki policijski agenti, ker niso dovolz vestno opravljali svoje Službe. Po vesteh iz drugih virov je bilo aretiranih nekaj pristašev nekdanjega bavarskega centruma. Demantirane pa so bile vesti, po katerih se je krivda pripisovala članom napadalnih in zaščitnih oddelkov na-rodnosocialistične stranke.
Cela poplava prijav
Haag, 10. nov. br. Iz Nemčije prihajajo vesti, da so ljudje spričo nagrade 600.000 mark, ki je bila razpisana za onega ki bi našel krivca atentata, nemško policijo kar preplavili s prijavami. Delo preiskovalnih oblasti je spričo tega zelo otežkočeno.
Požari v Beogradu
Beograd, 10. nov. p. v pretekli noči je bilo v Beogradu več požarov, ki so povzročili mnogo škode. Eden izmed največjih je bil v bližini Dunava, kjer sta pogoreli dve veliki skladišči drv, ki jih je bilo približno 15.000 kub. metrov. Ogenj je nastal povsem nenadoma in se je zaradi hudega vetra silno naglo razširil, tako da se je knjigovodja Manojlovič, ki je spal v skladišču, le s težavo rešil, v garaži sta zgorela tudi dva tovorna avtomobila. Požar je bil tako velik in vročina tako huda, da mehaniki niti v oddaljenosti 150 m niso mogli izključiti električnega toka. Gasilci so imeli polno dela in se jim je le z velikimi težkočaml posrečilo požar omejiti škoda je ogromna.
Zagrebški komorni orkester v Italiji
Zagreb, 10. nov. o. Jutri bo odšel na veliko turnejo po Italiji kompletni zagrebški komorni orkester z gostoma profesorjema Janigram in Mačkom, ki bosta na koncertih sodelovala kot solista. Orkester vodi njegov ustanovitelj in dirigent Matz. Koncerti bodo v MIlanu, Benetkah in Trstu.
Zinka Kunčeva
na poti v Ameriko
Zagreb, 10. nov. o. Znana hrvatska pevka Zinka Kunc-Milanova bo odpotovala jutri v Ameriko, da bo sodelovala v New Yorku pri otvoritvi nove operne sezone v tamošnji Metrofpolitamski (aperi. ki šteje našo rojakinjo že tri leta med svoje najuglednejše članice.
Iz državne službe
Beograd, 10. nov. p. Napredoval je za višjega svetnika v 4/1 pri generalni direkciji državnih železnic inž. Ivan Vidic.
Premeščena sta upravitelj meščanske šole Drago Domnik v Slovenjem Gradcu za upravitelja meščanske šole v Kamniku ter učitelj Josip Sancin iz Št. Vida pri Ljubljani v Moste. Za upravitelja meščanske šole v Slovenjem Gradcu v 6. pol. sk. je imenovan bivši poslanec Ivan Teurschuh.
Katehetu ljudske šole Ciprijanu Napastu v Novem mestu je bilo vštetih v državno službo 20 let cerkvene službe ter je bil preveden v 6. pol. skupino s 1. aprilom L 1939.
Strašna rudniška nesreča na Kitajskem
Šanghaj, 10. nov. j. V nekem premogovniku blizu mesta Tatung se je pripetila včeraj strašna rudniška nesreča. V rudnik, ki je pod upravo japonske okupacijske armade, je iznenada vdrla voda iz neke podzemeljske vodne žile, na katero so zadeli pri razstreljevanju. Voda je mahoma preplavila skoraj vse rove premogovnika in je utonilo v rovih nad 1000 rudarjev.
Velikanski plaz
zasul šest ljudi
Bogpta, 10. novembra. AA. V Tesoritu pri Segoviji (pokrajina Tolima) je velikanski plaz zemlje (8000 m5) zasul štiri mline, 3 tovarne in 4 hiše z gospodarskimi poslopji vred. Po dosedanjih podatkih je 6 ljudi mrtvih. Nesrečo je povzročilo dolgotrajno deževje.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo, delno oblačno po vsej državi, le v zapadnih krajih in ponekod na vzhodu precej oblačno. V zgornjem primor-ju in na severozahodu verjetno dež. Jutrnja megla v dolinah in kotl;nah,
kraji in Ijadie
„Bcli orel" je dograjen
»Bdi orek v tržaškem pristanišča
Lfvbljana, 10. novembra
Že več ko dva tedna zbuja v tržaškem pristanišču pozornost krasna bela ladja, zasidrana na glavnem pomolu tik ob obali. Od jutra do večera ima polno občudovalcev. Ladja je priplula iz tržiške ladjedelnice v luko, da opravijo na njej poslednja dela. Pred par dnevi sta na krmi in kljunu zaplapolali dve veliki jugoslovanski trobojki z državnim grbom in ljudje so hitro spoznali, da je ladja določena za jugoslovansko vojno mornarico. Z obeh strani krme se blestita naslova Beli orao in ladja po svoji čisti belini in elegantni liniji v resnici zasluži ta naziv.
Beli orel je določen za jahto naše kraljeve mornarice. Motoma ladja na 2 vijaka je zgrajena pod nadzorstvom italijan-
Opreana dvoran m prenočišč za goste je najmodernejša in luksuriozna ter prekaša vse, kar so tržaške ladjedelnice doslej podobnega zgradile. Na krovu jahte je v največjem komfortu zgrajeno vse kar se tiče higienske službe, vodnih napeljav, ventilacije, ogrevanja in razsvetljave. Prav na široko je po vseh prostorih razpredeno električno omrežje; termogenska ventilacija omogoča vlažno, suho, mrzlo ali toplo zračenje, medtem ko skrbi za ogreva-vanje vseh prostorov moderna centralna kurjava. Vsi prostori so med seboj spojeni po lastni avtomatski telefonski centrali ki električnimi signalnimi napravami.
Elektropneumatične krmilne naprave so zgrajene po sistemu Hastie in ima kapita-nova kabina vse najmodernejše aparate za
Trume radovednih gledalcev na pomolu občudujejo najnovejšo ladjo naše
mornarice
gkega registra, Icf je bil poverjen za to nalogo od biroja Veritas, da klasificira njeno konstrukcijo po svojih pravilnikih. Dolga je 60.45 m, široka 7.95 m m se pri polni obtežitvi potopi 2.90 m. Pri poizkusih je dosegla 18 in pol vozla ob maksimalni zmogljivosti Dieslovih motorjev z 2200 konjskimi silami.
Ladja predstavlja, najsibo kar se tiče zunanjosti ali notranje ureditve luksuzno križanko tipa jaht Kljun, ki je izredno vitek kakor pri križarkah, skladna razporeditev obeh jamborov in dimnika z moderno grajenimi krovi dela ladjo nenavadno vitko in elegantna
V	sprednjem delu srednjega krova je 5 kabin za goste, od teh sta 2 luksuzni z vsemi pripadajočimi higienskimi pritiklinami, kabina za 2 podoficirja, kabina za 3 sobarice in velika soba za 16 mož posadke. Na glavnem krovu je velik vestibul s stopniščem in jedilnica s 26 mesti, na zadnjem krovu pa še 2 luksuzni kabini s saloni, kopalnicami itd., pralnica ter prostor za 10 mož posadke z vsemi pripadajočimi prostori.
V	sprednjem delu srednjega krova je prostor za krmarja, kuhinja, hladilnice, prenočišče za 8 mož posadke, 4 podčastnike in 7 častnikov s kopalnicami, umivalnicami ter drugimi higienskimi prostori. Na krovu nad temi prostori sta kuhinji za ^goste in posadko, oficirska obednica, družabna soba, shrambe in pomožni prostori. Nad glavnim krovom je veranda z vesti-bulom in kraljevskimi apartmani: spalnica, kopalnica ter salon z verandico. Nad temi prostori je poveljniški most ves iz teako-vega lesa v katerem je kabina za navigacijo, radiotelegrafijo in stanovanje poveljnika sestoj eče iz spalnice, salona, kopalnice m postranskih prostorov.
navfgacfjo, med njimi instrumente, ki se na tej jahti prvič uporabljajo, za varnost posadke so na krovu še 4 rešilni čolni, od teh dva na motorni pogon; eden teh motornih čolnov je luksuzno opremljen. 4 mehanični žerjavi na električni pogon spuščajo in dvigajo te čolne Zaloge goriva in vode v spodnjem delu ladje so odmerjene za dolge sredozemske plovbe.
Italijanske ladjedelnice so na ta svoj izdelek na moč ponosne. Splošno poudarjajo, da je jahta najpopolnejše zgrajena, kolikor je dandanes le mogoče. Za notranji umetniški dekor so delali tudi slovenski slikarji in arhitekti in so naše tkalnice dobavile tudi volneno blago za pohištvo.
Sedaj opravljajo na jahti poslednje instalacije. Na njej se že krečejo naši mornarji in častniki v uniformah, ki čakajo povelja, da zaplovejo z Belim orlom v ju-goslovensko morje.
Pritožila proti novemu voznemu redu
Slovenj Gradec, 10. novembra Z redukcijo vlakov je Slovenj Gradec z Mislinjsko in Mežiško dolino zelo hudo prizadet. Ako je bila redukcija v sedanjih kritičnih časih potrebna, bi vendar morala železniška uprava, preden se je odločila za ta korak, stopati s prizadetimi kraji v stik ter vozni red urediti tako, da bi imeli še obstoječi vlaki kljub redukciji gotovih vlakov dobre zveze z drugimi progami. Železniška uprava je ukinila vlake tako, da po sedanjem voznem redu prav za prav iz Slovenjega Gradca nikamor ne moreš drugače potovati, kakor da moraš prenočevati ali v Mariboru, ali v Dravogradu ali pa v Prevaljah. Tako slabih železni-
Srih zvez Slovenji Gradec v državi Se ni imel.
Po novem voznem redu ne more potnik v enem dnevu iz Slovenjega Gradca v komaj 22 km oddaljeno Preval je in nazaj, kajti vlak, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 10.05, nima zveze s Preval jem, odnosno če že potuje s tem vlakom v Prevalje, mora v Dravogradu čakati najmanj pet ur, tako da dospe šele ob 16. v Prevalje. Istotako je skrajno neugodna zveza z Mariborom. Ako potuje potnik ob 10.05 iz Slovenjega Gradca v Maribor, prispe tja ob pol 13., a vlak se vrača iz Maribora že ob 13.30, tako da v tem času, ko so v Mariboru vse trgovine in uradi že zaprti, ne moreš ničesar opraviti. Ako pa potujemo zvečer v Maribor ob 18.20, je to potovanje zaradi prenočišča zvezano s prevelikimi stroški. Najhujše pa so z redukcijo vlakov prizadeti šolarji, ki posečajo tukajšnjo meščansko šolo, posebno oni iz Guštanja, odnosno Preval j Šolarji iz Gu-štanja morajo odpotovati od doma že ob 5. zjutraj, a vrnejo se lahko iz šole ob 21. Svoječasno je vozil mešani vlak ob 11. iz Dravograda, tako da je imel postanek na vseh postajališčih ter imel v Velenju zvezo na potniški vlak proti Celju, odnosno Ljubljani. Zdaj pa je železniška uprava
uvedla kot nadomestek za lirinjeni potniški vlak istotako mešani vlak, ki nima postanka na postajališčih, wrm za eno uro daljši vozni čas do Velenja in okna v Velenju zveze na potniški vlak proti Celju odnosno Ljubljano.
Iz navedenih razlogov upravičeno pričakujemo, da bo železniška uprava izpre-menila potrebo spremembe voznega reda in ugodila našim zahtevam, in sicer na tale način:
Vlak 9124 naj bi voz« Ob 5.29 iz Slovenjega Gradca v Dravograd.
Vlak 9137 iz Dravograda naj bi vozil ob 20.37, kakor je vozil zdaj že dve leti, ker je vseeno, ali stoji garnitura od vlaka 9118 v Otiškem vrhu ah v Slovenjem Gradcu.
Vlak 9112, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 10.06 v Dravograd, naj bi vozil skozi do Prevalj in bi se spet vračal ob 16.15 ▼ Slovenji Gradec.
Mešani vlak 9133 ob 11.05 iz Dravograda naj bi imel na vseh postaj ališčah od Dravograda do Velenja postanek ter bi vozil s krajšim voznim redom, tako da bi bil že ob 14. v Velenju, kajti zdaj ▼ zimskem času je ta vlak s tovorom manj obremenjen ter ni potrebno, da bi imel postanek na vsaki postaji po pol ure. Ta vlak bi tudi imel zvezo z vlakom v LJubljana
S tem predlaganim voznim redom bi bilo v naših krajih kljub redukciji vlakov potnikom potovanje olajšano, ne da bi železniška uprava imela večje stroške, a dohodki bi se znatno povišali.
Cesta Trbovlje-Dobovec na] bi šla do Kuma
Ovire za zgradbo do Dobovca so odpravljene
Romu (1219 m), ki je najvišja točka na Dolenjskem, pravimo dolenjski Triglav. Ta hrib je ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk, vse kumljansko ozemlje pa ima važno vlogo tudi v gospodarskem pogledu zaradi razsežnih gozdov. Med največje kraje na Kumljanskem štejemo št. Jurij in Dobovec. V Št. Jurju pod Kumom je sedež kumljanske občine. Tako v št. Juriju kakor tudi v Dobovcu imamo ljudske šole, ki jih obiskujejo otroci iz številnih vasi, raztresenih po kumljanskem svetu.
Pred leti je bilo ugodeno želji našega prebivalstva s tem, da so nas izbrisali iz krškega okraja in so nas dodelili v pri-ročnejši litijski. Nato smo začeli akcijo, da bi dobili iz Zasavja tudi prepotrebno cesto. Načrta smo se poprijel! kar sami. Sestavili smo odbor iz naših požrtvovalnih mož in smo začeli trasiranje proge. Ko so bili načrti gotovi, smo začeli delati. Večino poslov smo opravili s kulukom. Podprla nas je v glavnem domača občina, nekaj pa je dala tudi banovina. Razumevanje za naše težnje smo našli tudi pri TPD, kjer smo dobili cement.
Prvi del proge smo potegnili z Dobovca proti dolini. Hoteli smo zvezo z najbližjo železniško postajo, to je s Trbovljami. Večino ceste z Dobovca smo že Izdelali, le v dolini so pri škof jI rlži nastale ovire. Zmanjkalo nam je sredstev, pa tudi svet v škof ji riži, vasi, ki stoji na nasprotnem bregu trboveljske postaje, še ni prišel zaradi nekih nesoglasij v last naše cestne uprave. Vprašanje končnega dela ceste je oviralo naše delo precej časa. Zdaj pa je po komisiji 7. t. m. tudi ta zadrega pre-mostena in smo prepričani, da bomo delo kmalu nadaljevali in ga tudi dokončali, da bo čim prej otvorjen promet na progi Trbovlje—Dobovec.
Po prvih načrtih bi morali zgraditi v škofji riži oster ovinek, cesto, ki naj bi bila speljana v strmem svetu, pa bi morali zavarovati z visokim in močnim betonskim podzidkom. Začeli smo razmišljati o stroških, ki bi narasli samo na zaključnem delu trasirane proge na 40.000 dinarjev. Za naše razmere mnogo preveč! Komisijo 7. t m. so med drugimi sestavljali sreski podnačelnik g. Bogomir Deu iz Litije, inž. Kralj iz Ljubljane, zastopnik TPD iz Trbovelj, ki je tudi precej interesirana na naši novi cesti, in tudi več naših občanov z županom g. Knezom in bivšim županom g. Medvedom na čelu. Lastnik ozemlja na zaključku ceste g. Ocepek je pokazal razumevanje za cesto in je pristal na to, da bo držala cesta po njegovem svetu. Pristal je tudi na nizko odkupnino, tako da bo zdaj, ko bomo razlastili v poštev prihajajoče ozemlje, odstranjena vsaka ovira za nadaljevanje dela. Gradbeni odbor bo skušal dobiti še podporo pri vseh čini-teljih, ki pridejo v poštev. Prepričani smo, da bo naletel povsod na razumevanje.
Našemu hribovskemu prebivalstvu bo potem omogočeno, da bo na lažji način spravljal poljske pridelke v dolino. Predvsem pa bodo veseli ceste naši drvarji. Zdaj so spravljali les v dolino z največjo muko. Trpeli so ljudje in živina. Ves okoliš je prepričan, da bo nova cesta pomenila važen korak tudi v tujskoprometnem pogledu. Dobovec je prijetna in cenena izletniška točka. S tem, ko bo končan prvi del naših želja in bomo izročili prometu cesto do Dobovca, bomo začeli takoj akcijo za podaljšanje ceste še naprej do samega očaka Kuma. Prepričani smo, da nas bo pri naših stremljenjih podpirala vsa javnost.
V stiski ]e Singiral vlom
Izmislil si je storijo o tatvini I8.900 din, da bi davkarijo
potegnil za nos
Gorenja vas, 10. novembra
Po vsej Poljanski dolini je te dni mnogo pozornosti vzbudila vest, da so posestniku Janezu Oblaku iz Gorenje vasi tatovi odnesli 18.900 din gotovine, kar v današnjih časih nikakor ni majhna reč.
Janez Oblak je pripovedoval sosedom, da se je v ponedeljek ponoči pritihotapil v zaklenjeno podstrešno sobo neznan tat in mu iz lesene škatle v predalu pisalne mize ukradel ves njegov prihranek. Vlom da je moral biti izvršen med 20 in 21.30, ko se je on mudil na Trati pri svojem dekletu. Naslednje jutro je hotel odpotovati na Jesenice, a ko je hotel vzeti nekaj denarja s seboj, je našel škatlo prazno. To zgodbo je pripovedoval najprej kapetanu Oskarju Hudalesu jn trgovcu Jelovčanu v Gorenji vasi, ki sta mu svetovala, naj zadevo takoj prijavi orožnikom. Oblaku pa se s prijavo ni nič kaj mudilo, tako da so na orožniški postaji o tatvini izvedeli šele okrog dveh popoldne.
A ko so začeli Oblaka podrobneje iz-
praševati, so se pojavila razna protislovja. Orožnikom je pripovedoval, da je imel denar v pisalni mizi v škatli, svojemu znancu Osredkarju pa, da ga je imel zavitega v krpo in shranjenega v nezaklenjenem kovčegu, ki se je nahajal v drugi, manjši podstrešni sobi. Preiskava je takoj pokazala, da nobeden izmed Oblakovih sostanovalcev v hiši za tatvino ne pride v poštev. A najbolj so se orožniki začudili, ko so našli v sobi, v kateri bi bil ukraden denar, vse razmetano. Oblak je to pojasnjevat češ, da je v upanju, da mu je nekdo denar samo skril, vse prebrskal po hiši. Se bolj kočljiva pa je bila zadeva s ključavnico na vratih, ki je bila povsem nepoškodovana. Ko so orožniki Oblaka prijeli malo bolj trdo, je nazadnje priznal, da si je vso storijo izmislil.
Vlom je fingiral, da bi se na ta način kril pred davčno oblastjo, ki ga je terjala za njegove obveznosti, imel pa je tudi nekaj sitnosti zaradi šušmarstva. Oblaka so aretirali in ga odvedli v škofjeloške sodne zapore.
* » * — _ ♦
v vojni jisDsiej mflfdnega KanmifaiBi
Kamnik, IO. novembra Ugteckd	puBuotagi ki uramafci
mojster g. Josip Janko praznuje te dPd 50 letnico samostojnega tevrcSevanja Tiranske obrti, v kratkem pa bo praznoval 75tetnk» rojstva. Tako visoid. jubileji so v urarsbl stroki prav redki ki g. Josip Janko Je dane* starosta nadih urarjav daleč naokrog. Jubilant Je ptisUau KamnUčan, rojen v no-votržkem predmestju. Urarstva se Je izu-čM pri mojstru Levičniku, ki je imel svo-
Kulturni pregled
Ob Bergsonovi osemdesetletnici
Vodilni ameriški filozof W. James je napisal o poglavitnem Bergsonovem delu »Evolution creatrice« (Stvarjalni razvoj): »Ko imam pred seboj to božanstveno odkritje, se mi zdi, da je vse dosedanje obledelo«. To dovolj jasno kaže epohalni pomen, ki gre Bergsonu kot filozofu.
Naš profesor Spektorski pravi, da je vsak filozofski sistem izpoved svetovnega nazora dotičnega filozofa. To je res, in to velja tudi za Bergsonov sistem. Naj bo njegov sistem nekaj subjektivnega in zato prehodnega: »s svojo metodo si je zagotovil mesto v večni zgodovini«, pravi Charles Peguy. Metoda, ki nam jo je podal Berg-son, bo ostala mejnik v filozofski vedi.
Težko bo najti Francoza, ki obvladuje tako svoj materni jezik in ki se je umel tako virtuozno posluževati jasnosti francoske besede, kakor je uspelo Bergsonu, sinu poljskih židovskih emigrantov. Berg son ne pozna suhoparnih definicij; on razlaga v podobah, v metaforah, tako, da se njigova dela, ki sodijo po globokosti misli med najsubtilnejše v vsej filozofiji, čitajo
kakor roman.	.
Od Aristotela dalje obvladuje vso filozofijo kontrast: tu subjekt - tam objekt. Kdor hoče slediti metodam predbergsoni-etične filozofije, se mora prilagoditi tejdi-hotomiji in se razcepiti notranje na dva dela* na doživljajočega in na spoznavajo-čega. Ta prepad je premostil Bergson; on
f^n odkriva življenje, neposredno življenje
ln nas ne vodi skozi labirint pojmov, ki so samo medli odsevi življenja.
Bergson je samosvoj. Ne navezuje na nikako filozofsko tradicijo, ne nadaljuje, ne izboljšuje nobene filozofske doktrine, ne premleva nazorov svojih prednikov; Bergson piše, kakor da pred njim nI še nihče pisal o filozofiji. Zato je tudi njegova terminologija čisto samosvoja.
Tam, kjer predniki obstanejo v svojih odgovorih na vprašanje o bistvu sveta in življenja, ob mejah človeškega razuma, tam šele Bergson začenja. Cesar se ni upal pred njim priznati noben filozof, je Bergsonu izhodišče njegove filozofije: da naš človeški razum komaj še zadostuje, da nam omogoči na tem svetu obstoj v boju za obstanek, več pa od njega ne smemo zahtevati. Tam, kjer se za njegove prednike neha pozitivna znanost in začenja mistika, tam šele začne Bergson. Njegovo življenjsko delo je boj proti racionalizmu, boj proti veri v vsemogočnost človeškega razuma. Pot do najglobljega spoznanja, ki sta jo slutila, a ne našla Schopenhauer in Hart-mann v podzavestnem, je odkril Bergson. Vzgaja nas, ki smo sami del stvarstva, da naj prisluškujemo valovanju življenja, ki polje v nas, tako nam odpira duhovne oči za neposredno življenje vesoljstva. Zanj ni transcendentalnega, nI nič, kar bi ležalo izven meja naše empirije: samo zavreči moramo berglje našega razuma in čutnih £odatko&
Za Bergsona Je svet ln vse dogajanje v njem, z nami vred, neprestani tok, prelivanje preteklosti v sedanjost in sedanjosti v bodočnost, življenje primerja z resničnim dogajanjem, naše spoznanje življenja pa s filmom, ki nam slika življenje na bio-skopskem platnu. Kakor je prvo živo kakor tekoča reka, je film mrtev, konglomerat slik iz preteklosti, trak zlepljen lz samih lzsekljajev iz dejanskega dogajanja, živo življenje Je za Bergsona preveč prepleteno
z elementi preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, da bi v njegovem sistemu bilo prostora za ta kar imenujemo »čas«, to je trajanje, ki se da meriti z uro v roki, kakor se da meriti prostor z metrskim trakom. če pa Bergson zanikuje realnost »časa«, ne zahteva, da bi morali verjeti v sočasnost življenjskih dogodkov. Deliti jih na preteklost, sedanje in bodoče res ne moremo, ampak, kakor razločuje oni, ki sedi ob tekoči reki, strujo, ki teče pravkar mimo njega, od vode, ki je že tekla naprej ln od vode, ki se mu šele približuje, tako se zavedamo toka dogajanja, ki ga ravno doživljamo, drugače, kot sledov prošlosti v tem dogajanju in smeri toka, ki vodi v bodočnost. Pojem »časa« je Bergson zamenjal s pojmom »trajanja« (durče).
Psihologijo spoznavanja nam podaja Bergson v svoji »Materiji in spominu« (Ma-tiere et memoire), tu razpravlja po problemih doznave, predstave, o spominu in o tem, kaj ena ali druga izmed teh duševnih funkcij prispeva k našemu pojmovnemu spoznavanju, čim se naša razumska analiza polasti doživetja, ga je že umrtvila, je že iz življenja nastalo stanje, iz toka predmet, iz neskončnega prostor, iz valovanja čas, lz žive sile gmota, iz kvalitete kvantiteta, iz pestrosti šablonsko. Za razum ostane nedostopna skrivnost ono pravo bistvo vesoljstva ln človeka, Id ga imenuje Bergson »življenjski gonc (član vital), oni element neprestanega spreminjanja, čigar preteklost je materija, čigar sedanjost živo življenje in čigar bodočnost volja do obstoja, ki jo izžareva vse okoli nas.
Svoj protest proti materializmu Je Bergson napisal v svoji »Evolution erčtatrioe« v kateri poveličuje božanstvenost človeške duše, ki nadaljuje dan za dnem, trenutek aa trenutkom stvaraikovo ustvarjajoče ite-
Jo delavnico v današnji Bizjakov! trgovki dežnikov. Kot uranski pomočnik Je delal ▼ Celju, Zagrebu ki Grami in Je z vestnim delom vzdrževal še svojo mater. Zaželel si Je samostojnosti in Je pred 50 leti odpri svojo delavnico v Maistrovi ulici, v lokala, kjer je zdaj trafika. V kratkem Je svoj obrat toliko povečal, da je odprl trgovino z urami, zlatnino in srebrnino v žargijeivi hiši v Maistrovi ulici. Po vojni se Je pe©-selil v svojo h®o na šutmL
G. Josip Janko si Je v svoji, stroki pitoo-bdl odličen sloves, daleč naokrog pa je bil poznan zaradi svoje prirojene ljubemivo-sti in uslužnosti. Od mladih nog Je kot zaveden Slovenec deloval pri kamniški Čitalnici in je zdaj med najstarejšimi živečimi, pevci prvega slovenskega pevskega društva Lire. Svoje otroke je vzorno vzgojfl. Hči Marija in sin Alfred sta učitelja, sin Aleksander pa vodi podružnico v Maribora v Jurčičevi ulacL
Jubilantu, ki je še vedno mladeniško čfl in zdrav, želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
Čil in krepak v visoki starosti
Kamnik, 10. novembra Upokojeni kamniški stražnik g. Martin Kohnan praznuje na Martinov dan svoj 80. god in rojstni dam. Kdor pozna krepkega stasitega moža, bo težko verjel, da si je zadel že osmi križ na rama Po rodu Dolenjec iz okolice Straže je bil nekaj let lovski čuvaj, nato pa je vstopil v službo v Novem mestu kot stražnik, ki Je bfl strah pijancev in razgrajačev. V Kamnik ga je izvabil župan dr. Maksimilijan Samec, ki jc že dolgo iskal energičnega in močnega stražnika, da bi ugnal pretepače, ki so hodili iz okolice razgrajat v kamniške gostilne. Priporočil mu ga je novomeški zdravnik dr. Bervar. V Kamniku se je takoj začutila močna roka novega stražnika in kmalu je bil vzpostavljen red. Nad 40 let je bil stražnik Martin Kol man čuvar javnega reda m miru v Kamniku. Bil je strog in energičen, saj je celo občinskega odbornika vtaknil v zapor, če je preveč razgrajal po veselo prekrokani noči. Ko se je umaknil v pokoj, se je posvetil kmetovanju. Delo mu je ohranilo še vso svežost in moč, zaradi katere so ga Kamničani toliko cenili G. Martinu Kolmanu veljajo ob visokem jubileju tudi naše čestitke z želja da bi ostal tako čvrst in zadovoljen še dolgo vrsto leti
Graditev novega kopališča na Pttfcv*-««!»- Letos pred začetkom sesane Je zgorefl na Plitvicah velik banovinski hotel, nekaj dni pozneje pa je ogenj popolnoma uničil tudi leseno kopališče na jezeru Kazjakm. Tako so Plitvioe pred sezono ostale brez dveh najpomembnejših turističnih objekte«*. Bivša uprava savske banovine je odredite,, naj se takoj zgradi novo moderno kopališče, a ko Je zadeva praramala vso administrativno pot, Je kopališka sezona že minila. Do oddaje del je prišlo šele ob njenem zaključku in bo novo kopališče v teh. ctaeti dovršena Kopališče bo imelo betonske temelje, 42 kabin in prostore za restaivraci-jo. Letošnja sezona je bfla zamujena, za prihodnjo pa bo novo kopališče že popolnoma urejena Gradbeni stroški go zrmfiaB nad 240.000 (fin.
Io. V tem svojem delu je pravi potomee svojega velikega soplemenjaka Spinoze.
Bergson zametuje vse dosedanje spozna« valne metode, ki nam jih daje na roko racionalizem, v kolikor gre za spoznavanje bistva sveta in življenja. Zanj je naš razum primerno orodje, da nam pomaga skozi praktične strani življenja. Z njegovo pomočjo izoblikujemo pojme, in za pojme jezikovne simbole, ki nam omogočajo, da se s svojo okolico sporazumevamo in med seboj izmenjujemo svoje izkušnje. Tako neprestano obogačujemo zaklad našega znanja in si gladimo pot skozi življenje. Modrosti se pa tako ne naučima Naša nesreča je, da ima samo razum svoje obče-valno sredstvo, govor, in da nimamo pripomočka, s katerim bi izražali naše neposredno spoznanje, ki ga črpamo iz doživetja. Svet in življenje v njem spoznavamo z darom, ki ga Bergson imenuje intuicijo »prisluškovanje valovanju življenja v nas samih«; le-to Je nekako instinkt, ki se zaveda samega sebe. Kakor nam čutila pred-očujejo zunanji svet v njegovih pojavih, tako nam posreduje nevidno bistvo sveta in življenja intuicija. Instinkt ne potrebuje nikakih predstav in pojmov, da bi stopil v akcijo; prav tako jih ne potrebuje intuicija, da M prodrla do globine življenja in bistva sveta. Instinkt ne ve, on samo dela, intuicija pa ve in ne dela. Instinkt je svetil jka, ki nam kaže pot do smotrov praktičnega življenja; intuicija nam posreduje »teoretično« znanje. Intuicija nam odkriva ono jedro sveta, ki ga je sboto-stika imenovala »esentia«.
Praktične filozofije, etike ln estetike nam Bergson ni podaL
Njegove filozofi čne mladi postajajo vedno bolj in bolj »ideje, ki leže v zraku«, ki ss te moremo "T'tati. £tvQen&
JUTRI na TOMBOLO
Kranj, k! se vrši <
Danes
ki se vrši ob vsake« vremenu«
dan za tablice po DIN 5.-; jutri bodo po DIN 7-—
* Beograjski akademiki na Opfencu.
Pišejo nam: Preteklo sredo je večja skupina beograjskih akademikov — gojencev Študentskega doma, zadužbine kralja Aleksandra L, napravila zle t na Oplenac. Ob tej priliki je položila na grob blago-pokojnega kralja venec in se poklonila spominu svojega velikega dobrotnika. Po poklonitvi si je skupina ogledala kraljevo imetje, zgodovinske znamenitosti in Topolo. Nato so bili vsi udeleženci, preko 140 po številu, povabljeni na kosilo, ki ga jim je priredili minister dvora. Na po-vratku so se gojenci Študentskega doma odpeljali še na Avalo, kjer so Si ogledali spomenik neznanemu vojaku in se poklonili herojem, padlim za svobodo našega naroda. Izleta se je udeležilo tudi Okoli 28 Slovencev, slušateljev beograjske univerze. Ta izlet je pomemben zaradi tega, ker je zamisel prišla spontano iz vrst samih a kadem ikov-go j en c ev Študentskega doma, kar se že leta ni zgodilo, in zaradi izrednega položaja na svetu, ki očitno usmerja korake naše akademske mlad'.ne k starim idealom.
kami po 30 m 10 din in predstavljajo vse znamke vrednost 2.811 din. Pred nekaj tedni so francoski listi objavili pošiljatev najdražjega pisma iz Južne Amerike v Evropo, a je vrednost znamk na tem p s~ mu znašala samo 2.014 din, Ta rekord je torej zdaj že v kratkem času potolčen in bodo kmalu sledili tudi sedanjemu novi. Svoj cdlj bo pismo doseglo že v enem tednu in bo na svojem dolgem potu potovalo s tremi letali zračne pošte. S prvim od Zemuna do Rima, z drugim iz Rima do Marseja in od tam s tretjim do cilja. Prenos pošte preko morja je poverjen francoski zrakopl ovni družbi in so v prometu posebna poštna letala, ki imajo petčlansko posadko ter sprejemajo pošto do 10.000 kg. Ce bi bilo pismo poslano po navadni pošti, bi znašal izdatek za znamke malenkostno vsoto, naslovljenec pa hi pismo dobil v najugodnejšem primeru šele po preteku 32 dni.
♦ Konferenca strokovnih železničarsKih Organizacij. Do nedavnega so bili naši železničarji organizirana v dveh organizacijskih skupinah. Prvo je tvorilo združenje
I Dr. ST6SSEL
švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti tn nizkih cen. — Depot Parfumerija »VENUS«. Tyrševa 9
1
* Spomin na nacionalno osvojitev splitske mestne občine. Na vseh poslopjih splitske mestne občine so razvite narodne zastave v spomin na novembrske dneve leta 1882, ko je hrvatski narodni pokret zmagal in dobil občino v svoje roke. V občini so dolga leta sedeli tako zvani »avtonoma-ši«, ki so smatrali Split za svojo trdnjavo. Narodno zavedni občani pa so vztrajali ter dosegli pri občinskih volitvah 9. novembra 1882. lepo zmago. Takrat je prvič zapla-polala na mestnem domu hrvatska troboj-nica.
*	Spomenik nekdanjemu ruskemu poslaniku Hartvigu v Beogradu. Po 25 letih je beograjska občina postavila spomenik bivšemu ruskemu poslaniku v Beogradu Nikoli Hartvigu. Posvetitev spomenika bo 12. t. m. dopoldne na novem beograjskem pokopališču na grobu pokojnega ruskega diplomata. Poslanik Nikola Hartvig je bil velik pr jatelj in zaščitnik Srbije. Umrl je v tragičnih in čudnih okoliščinah, o kate-Jih so pisali listi vsega sveta. Preden je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je imel ponoči razgovor z avstrijskim poslanikom v njegovi pisarni. Med razburljivim razgovorom. ki pa je bil brez prič, je postalo ruskemu diplomatu slabo in še preden so prihiteli zdravniki, je izd hnil v kabinetu avstrijskega poslanika. Zdravniki so dali na Siapisnik, da ga je zadela srčna kap. Avstrijsko poslaništvo je dalo v liste svoje poročilo o nagli smrti ruskega poslanika, ni pa bilo ničesar navedenega o predmetu in namenu tajnega nočnega razgovora.
*	Za 2.811 din znamk na enem pismu. Iz Sušaka je prispelo na pošto zemunskega letališča v Južno Ameriko namenjeno pismo, ki predstavlja v poštnem prometu rekord v pogledu vrednosti znamk. Pismo pošilja »Našička«, d. d. iz svoje pisarne na Sušaku Francosko-italijanski banki v Bue-nos Aires. Pismo je vse oblepljeno z
znani-
;— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, v kateri so bili združeni železničarji vseh strok, drugo skupino pa so tvorile strokovne organizacije raznih panog železniške službe. Tako imajo svojo strokovno organizacijo strojevodje, kurjači, uradniki, itd. Strokovne organizacije so si prizadevale, da bi se združile v skupni strokovni zvezi. Pravila zveze strokovnih železniških organizacij pa niso bila odobrena ker so bila oblastva mnenja, da zadostuje združenje narodnih železničarjev in brodarjev kot skupna železničarska organizacija. Tako je od nameravane zveze strokovnih organizacij ostal samo akcijski odbor. Ta odbor je sklical v Beogradu konferenco predstavnikov vseh strokovnih že-lezničarskih organizacij, katere se je nameraval udeležiti tudi promteni minister. Ker je bul zadržan, je poslal na konferenco svojega zastopnika Konference so se udeležili predstavniki vseh železničarskih strokovnih skupin. Pomemben je bil govor delegata iz Zagreba, ki je naglasil, da imajo tudi železničarji v hrvatski banovini zdaj splošno železničarsko organizacijo, ki je ravno tako kakor staro združenje osnovana na nacionalni podlagi, a da je vendarle še poleg obeh splošnih organizacij potrebna zveza vseh strokovnih organizacij železn:čarske službe. V tem smislu je bila sestavljena tudi resolucija.
*	Nov grob. V Kranju j«5 preminila ga. Marija Kubičkova, rojena Dedova. Pogreb rajnke bo danes ob 16. iz stanovanjske hiše Jugočežke na pokopališču v Šmartnem-Stražišču. Rajnki blag spomin, žalujočim svojcem naše sožalje!
*	V poldrugem letu je postala trikrat vdova. Čudna zla usoda preganja mlado kmetico Kato Nujičevo iz Novega Grada v Slavoniji, V 18 mesecih je postala že trikrat vdova lin je dobila med praenovernim svetom vsega okoliša vzdevek »zakleta vdova«. Lani o Veliki noči. ko ji je bilo 19 let se je poročila s svojim Izvoljencem, ki pa je po nekaj tednih zakonskega življenja podlegel ranam, ki jah je dobil pri nekem pretepu. Lepa mlada vdova je zaradi svoje revščine kmalu sprejela snubitev nekega starega petičnega moža. Starec je kmalu po poroki umrl in se je Kata tretjič poročila z mladim Ivanom Nujičem, ki je kot dninar pridno delal na posestvu njenega drugega moža. Po tretji poroki je bala prepričana, da je našla mir to srečo v življe nju. Pri košnji otave pa se je Ivan vrezal, si zastrupil kri ter umrl. Od drugega moža je Kati ostalo malo posestvo ln ni izključeno, da se bo še četrtič poročila, ker je Se mlada in ker bodo ljudje najposled le pozabili, v kako kratkem času je postala trikrat vdova.
*	Mezdna borba posadke našega panika v Egiptu. Parnik »Princ Andrej«, last Du-brovniške plovbe, ki je bil namenjen v razna angleška pristanišča, je moral pred
še nikdar se niste Ud* od srca nasmejali, fest se boste pri najduhavitejii komediji
—• Na okrajnem sodišču
HANS MOSER v svoji najboljši vlogi kot sodni sluga! — Sodelujejo še: Ida "VVust, Lucie Englisch, Rudolf Carl, F. Imhof,
to G usti Wolf. — EMONA FILM. Smeh in zabava sta Vam v današnjih čarih najbolj potrebna — zato si tudi prav vsi oglejte to odlično komedijo, pri kateri se boste nasmejali do solz! — PRVI FILM S SLOVENSKIMI NAPISI! — Predstave ob 16., 19., 21. uri. KINO UNION, teL 22-21
! «
Domače vesti
VELIKA RUSKO-POLJSKA UMETNINA N A C H O R"
(PO POM USODE)
Prvi slovanski film iz družabnega življenja Poljske. Vsebina je vzeta po resničnih dogodkih velike tragike poljskega kirurga prof. dr. Wilczurja, ki je zaradi hudega udarca po glavi izgubil spomin (amnezija) ta 12 let Živel pod drugim imenom, pozabi)
svoje preteklost, dokler...
Igra nudožestvenikov: Kazimir Junoša Stempovski — Jadviga Barčcvska — Vitold Zaharevič. — Režija: Mihael Vašinski. KINO MATICA, teL 21-24	NABAVITE VSTOPNICE V PREDPRODAJL	Ob 16., 19. in 21. uri
dnevi v Port Saldu izmenjati svojo posadko to je imel zaradi tega na svojem potovanju dolgotrajno zaar Mornarj. so zahtevali zaradi vojnih nevarnosti zvišanje dnevnic to so se pri svojih zahtevah ravnali določilih, oziroma po zvišanju mezd ki je bilo uveHavl-teno na drugih brodo-vih. Poveljnik parnika se z mornarji ni mogel po poditi in je dal Izkrcati najprej eno. potem pa še drugo polovico posadke. Vsa posadka se je zdaj vrnila v Split in izjavljajo nfcrni člani, da ni bilo govora o kakem uporu, pač pa v upravičeni mezdni borb; člani posadke »Princa Andreja« niso vedeli, kako je bilo doma urejeno vprašanje zvšanja mead za~adi vojnih nevarnosti, in so pač zahteva® samo to kar so dobivali mor' iHj na brodoviih drugih držav. Od poveljnika so zahtevali naj zahteve sporoči Dubrovnifiki plovbi. Ni jim znano, če se je to podrlo, odgovora pa niso dobili in po nekaj dneh so bili izkrcani. Šele pri izkrcavanju je došlo do sporov med člani posadke in oovelistvom broda. V spor se je vmešalo redarstvo, ld je mornarje nekaj dni zart^alo v Port SaJdu v zaporih, potem pa jUi je poslalo domov.
» DrnStvo Narodni Dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi danes v svojih prostorih Berislavičeva 11 redno čajanko, na katero vljudno vab m o Začetek Ob 20. uit
Elitni ples kemikov
bo ob 20-letnfci kemičnega instituta ljubljanske univerze
dne 25. novembra v Kazini
*	Velik požar v Prekmurjn. V Vadarcih v Prekmurju je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Josipa Bertalaniča to mu prizadejal ogromno škodo. Ogenj je nastal v prvem večernem mraku v podstrešju stanovanjske hiše prav blizu dimnika. Sodijo, da so požar zanetile iskre, ki so uhajale iz razpokanega dimnika. Ogenj se je takoj preselil na gospodarsko poslopje, ki je pokrito s slamo in prizidano k stanovanjski hiši. V podstrešju gospodarskega poslopja je bilo mnogo mrve to slame, ki je dala dovolj netiva ognju, da je zagorel z veliko silo to objel celo poslopje, shrambo za orodje to hleve. Domači to sosedje, ld so prihiteli na kraj požara, zaradi silne vročine niso mogli blizu, da bi redili gospodarsko orodje to živino. V svinjaku sta zgoreli dve svinji, žrtev ognja pa je postalo še 10 kokoši in lepa mlada teli ca, ki je dobila tako hude opekline, da so jo morali takoj zaklati. Domači to okoliški gasilci so omejila požar, da se to razširil na bližnja poslopja, ki so le par metrov daleč. Posestnik Bertalanič je bdi zavarovan le za malenkostno vsoto.
*	Zaradi oderuštva se je moral zagovarjati pred sodnikom poedincem pri okrožnem sodišču v Murski Soboti Franc Grubič iz okolice štrigove. Nekega duševno manj razvitega posestnika je nagovoril, da mu je za 1800 din prodal zemljo, ki je bila vredna vsaj 6000 din. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora, na 180 din denarne kazni m na izgubo častnih pravic za dobo i leta.
*	Zagonetna smrt. V Strežltlnl so naSli mrtvega, ustreljenega posestnika Avgusta Hedžeta, ki je imel svojo domačijo v omenjeni vasi številka 27. Vest o tragični smrti posestnika Hedžeta se je naglo razširila po vsej okolici ormoškega okraja lin je vzbudila pri ljudeh toplo sočutje z njegcrvr usodo. Mrtvo truplo ustreljenega Avgusta Hedžeta so prepeljali v mrtvašnico v Svetinjah, kjer je bila sodna obdukcija trupla Orožniki so takoj pričeli s poizvedbami, da pojasnijo ozadje Hedžetove smrti Zaenkrat še ni pojasnjeno, kaj je vzrok dogodka. Ni izključeno, da gre za maščevanje. V zvezi s tem so orožniki že uspešno ubrali nekatere sledove.
gesta je vserefleksija, je jalovo početje — ta osnovna misel Bergsona si utrjuje pot na vseh poljih. V literaturi jo zastopa na sijajen umetniški način Proust, v sociologiji šola Šveda Steffena. Bergsonizem je -— kakšna ironija spričo Bergsonovega po-kolenja — prodrl celo v ideologijo hitleriz-ma.	Dr. A. Druškovič
Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda
Med našimi koledarji in pratikaml zastopa koledar Družbe sv. Cirila in Metoda častitljivo tradicijo narodne obrambe in zavzema zaradi tega v slovenskem koledarskem slovstvu posebno važno mesto. Pravkar izišia izdaja za 1.1940 prinaša poleg običajnega koledarskega gradiva tudi še tradicionalni opis pokojnih Cirilo-metodarjev, ki so bili večidel tihi in malo znani delavci na področju narodne obrambe. Podatki so opremljeni s slikami. Ante Beg se v posebnem članku spominja pokojnega Viktorja Rohrmanna, F. Pavli-nova razpravlja v članku »Pogled v ogledalo« o ženi v narodni obrambi. Antropolog dr. Božo škerlj je prispeval še vedno aktualno razglabljanje o rasizmu, njegovem nastanku in njegovih psevdoznanstvenih osnovah. Prof. Vilko Novak je zastopan s člankom »Slovenska krajina ali Prek-murje«, ki je opremljen z zemljepisno skico Ivan Robnik razpravlja o šoli pri sv. Treh Kraljih nad Marenbergom to njenem pomenu, Anton Ferlinc pa na primeru Lo-kavca v Slovenskih goricah prikazuje probleme Slovenskih goric to njih važnost za naše obmejno narodno življenje. Lojze Zupane podaja »Socialni prerez slovenskega razreda na Kočevskem«, zgrajen na statističnem to opazovalnem gradivu. Za narod-
no obrambne interese na šolskem področju je pomenljiv daljši članek Iva Močnika »Ljudske šole v okraju Maribor levi breg«. Jelo Janežič piše o »Moči pesmi v narodno obrambnem delu«, M. Vedrnjakova pa pripoveduje o dijaških taborih na Kočevskem. O »Kočevskem zborniku«, važni to znanstveno tehtni publikaciji CMD, piše v daljšem članku O. F. In ugotavlja izsledke posameznih razprav, ki so zaorale globoko v probleme tega ozemlja. O. F. je tudi sestavil »Pregled najpomembnejših knjig to razprav o narodno obrambnih problemih«, upoštevajoč jugoslovensko (pretežno slovensko), poljsko, francosko, angleško, madžarsko, italijansko to nemško literaturo.
Ostali del koledarja je posvečen veliki skupščini CMD v Ljutomeru. Objavljena so razna poročila, ki vsebujejo mnogo zanimivega gradiva. Koledar zaključujejo društvena poročila ln pogledi, ki seznanjajo članstvo z obsežnim delom naše največje narodno obrambne organizacije. Lična oprema (tisk Narodne tiskane v Ljubljani) daje koledarju tudi na zunaj prijazno to vabljivo lice.
Zapiski
»Popotnik« v 61. letniku. Slovenski pedagoški časopis »Popotnik« je nastopil 61. letnik v novi zunanjosti to z novim urednikom. Dolgoletnega urednika g. Matijo Senkoviča je zamenjal znani pedagoški delavec g.Ernest Vrane, učitelj v Studencih pri Mariboru. G. Vrane je bil izvoljen za urednika na letošnji banovinski skupščini UJU, kar je menda edinstven primer v slovenski revialni književnosti to zato vreden zabeležbe. Novi urednik je razvil svoj program v uvodniku »V novo desetletje«. Tu pravi med drugim: »Prekinitev idealno za-
mišljenega .ustaljenega ravnovesja* nas sili k stvarnosti tudi v pedagoškem gledanju, saj danes nihče več resno ne dvomi, da je vzgojstvo povezano s socialnimi to ekonomskimi odnosi vsake dobe. Zato si pač želimo, da uredimo vzgojno to izobraževalno delo tako, da bo ustrezalo razvojni zakonitosti in nujnosti«. — Nov duh se opaža takoj v prvem zvezku, ki je večidel posvečen problemom naše vaške šole. Dr. Franc 2geč piše programatično o nalogah sodobne vzgoje, prof. dr. K. Ozvald razpravlja o »Oljih to poteh ljudske šole na vasi«, Jos. Dolgan je prispeval članek, »Kmečko življenje in vaška šola«, Vladko Majhen razpravlja o »Učitelju vaSke šole«, Mirko Vauda pa podaja »Nekaj misli o vaški šoli«. Slede odgovori na »Popotnikovo« anketo o organizaciji ljudske šole. Ti odgovori so lz peresa znanih pedagogov-praktikov ln teoretikov: Gustava Slliha, Venceslava Čopiča, Angele Vodetove, Alberta žerjava in M. Le-dinka, A. Hreščak pa je vsa Izvajanja strnil v zaključke. V rubriki Iz šolskega dela so priobčeni prispevki Julija Kontlerja, Frana Kavčiča, Mene Aleksič in Pavla Flereta. V rubriki Po pedagoškem svetu Je objavljen med drugim članek o češkem pedagoškem reformatorju dr. Vaclavu Prihodi. V književnem pregledu ocenjuje Jože Keren-čič štiri knjige Socialno-ekonomskega Instituta.
Puškinovo delo ▼ 80 jezikih. V. L Nej-štadt je dovršil obsežno bibliografsko delo »Puškin v svetovni literaturi«. Delo obsega 1600 bllbliografsldh edinic v 80 jezikih. Izmed evropskih dežel je Portugalska edina, kjer m bil zabeležen noben prevod Puškina.
"ostaniln ostani član Vodnikov« družbol
DANES PREMIERA na bienali v Benetkah odlikovanega filma !
RDEČE ORHIDEJE
Napeta filmska drama iz koncertnih to gledaliških dvoran. Kruta In rafinirana borba za ljubezen to čast v najvišjih velemestnih krogih. — Divne operne arije, razkošen balet to čudovit ognjemet!	Nabavite si vstopnice v predprodaji.
V glavnih vlogah: OLGA CEHOVA, CAMILA HORN, ALBRECHT SCHOENHALS PREMIERA DANES ob 16^ 19. in 21. uri. — KINO SLOGA, teL 27-30
Iz Ljubljane
Nacionalnim juristom! Danes bodo v zbomici na univerzi od 8—13. volitve v DSJF. Naš kandidat je tov. Ivanetič Mir-jan cand. lur., ki nam jamči, da bo delo v prihodnjem letu res strokovno in uspešno. Izpolnite svojo nacionalno dolžnost! — Volilni odbor juristov JNAD Jugoslavije.
u— V počastitev spomina pokojnega glavnega univerzitetnega arhivarja g. Albina Bevca so poklonili Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani: gospodje uradniki na univerzi v Ljubljani 705 din, g. tehn. višji , svetnik inž. Ladislav Bevc 500 din, g. univ. prof. dr. Kral Alojz 100 din. Dalje g. univ. prof. dr. E Kansky namesto venca na grob pokojnega univ laboranta J Lužarja din 200. Vsem plemenitim darovalcem iskrena zahvala.
u— Ljubljanska filharmonija otvarja svojo V. redno sezono s XIII simfoničnim koncertom v petek 17. t m v unionskri dvorani. Posebna privlačnost in zanimivost bo Rahmaninov klavirski koncert v c-molu. ki ga bo izvajal klavirski virtuoz g. prof Tone Trost. ki bo po dolgem času spet nastopil v domovini V okviru proslave 601etnice skladatelja A Lajovica bo odigral orkester njegov »Caprice« z obli-gatnim klavirjem v izvedbi g dr. Svare Nesmrtna »Patetična« simfonija Cajkov-skega zaključi izključno slovanski spored koncerta pod taktirko g D M Sijanca Vstopnice se dobe pri blagajni kina »Uni-ona«.
dva reditelja. Slovenska šah. zveza apelira na vse prijatelje lepe kraljevske igre, da se te prireditve polnoštevilno udeleže, kajti lepa dvorana, zanesljivo in dobro vodstvo turnirja ter udeležba najmočnejših predstavnikov slovenskega šaha jamči, da bo prireditev uspela v vsakem pogledu in da bodo številni kibici gotovo prišli na svoj račun. Vstopnine ne bo. Odbor Slovenske šah. zveze.
Dobro postrežete gostu in sebi
za Martinovo s slastno pečeno gosko, raco in kapunom iz trgovine z delikatesami
V. A. JANEŠ — ALEKSANDROVA 12,
tel. št 3455, kjer so na razpolago tudi v pestri izbiri in po ugodni ceni fini narezki ter izborna pijača.
PLESALCI!
Ples nI užitek, ako ne uporabljate za nego nog tn telesa 8ANOPED. Vrečica din.
o— Tramvaj na dolenjski progi si polagoma le osvojruje boljšo bodočnost in je upanje, da se bo občinstvo z njim po dolgem času le spoprijaznilo. Nad 40 let stari vozovi so se umaknili novim iz tovarne v Bosanskem Brodu, ki se bodo gotovo odvadili tudi neprijetnega škripanja, manjka pa še vedno nekaj, da bi mogli ljudje do-brodejno spremembo na Dolenjski cesti spoznavati to ceniti tudi v mraku in nočnem času. Od mitnice do zadnje postaje je razsvetljava tako slaba, da pasanti tramvaj komaj opazijo in da se tudi drug drugemu le s težavo izogibajo. Razumljivo je, da tudi sprevodnik ne more videti ljudi, ki bi radi pr šli na tramvaj. Medlo brleče svetilke bo treba čimprej nadomestiti z razsvetljavo, ld je neobhodno potrebna na tako močno frekventirani cesti.
Ljubljanski rodoljubi, ne pozabite, da trna jo šempe trski Cirilmetodarji drevi ob 20. pri Bankotu na Smartlnsld cesti veselo to zanimivo martinovanje!
n— Društvo Bela Krajina ima drevi ob 20 sestanek v kolodvorski restavraciji na glavnem kolodvoru.
u— G. Lavrič, nepozabni »Svejk«, spet zahanra posetnike Šentjakobskega gledališča v »Kurentu«. Njemu ob strani stoji dobrodušni oče Krevs, ki ga izvrstno predstavlja g. Moser. Nasmejali se boste tudi gdč. Grgurevičevi kot potovld M3d. Vsi oni pa. ki ljubijo lepo petje ta godbo, bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Sodeluje nad 50 oseb, orkester Sokola L pevci v mešanem zboru ta solisti: gdč. Vidičeva, gg. Beriot. Drašler Eržen in Jarc. Predstavi drevi in v nedeljo 12 t m. ob 20.15. Med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. Vstopnice se bodo dobile pri dnevni blagajni ob običajnih urah ta eno uro pred nrlčetkom predstave.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 čopič za britje, 1 aparat za britje, 10 britvic. 1 milo za britje, 1 zobno Metko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode, stane samo Din 30.—•
Ako želite da Vam pošljemo po pošt uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnlno na ček rač. 13285 ali v *nftm kah na naslov:
Foto Tourist LOJZE ŠMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
Danes PLESNA VAJA v Kozini
Akademska Jadranska straža
Za mestne reveže je daroval 100 din g. dr. Josip Dermastia, Hrvatski trg št. 3, v počaščen je pok. g. Ivana Cemiča in mala vnučka Igor in Mitja Del Cottova, Gregorčičeva ulica 7a, sta darovala 100 din namesto cvetja na krsto svoje stare mame ge. Vlastimile Hanuš, mestni socialni urad je pa v znamenje teh daril na obe krsti položil venec. Za kuhinjo v stari cukrar-ni je poslala ga. M. Štele, trgovka s sadjem, 75.5 kg jabolk in hrušk ter 1 zaboj suhih sliv, g. Franc Pogačnik, d. z o. z., trgovina z deželnimi pridelki na Tyrševi cesti, je pa darovala 200 kg fižola Mestno poglavarstvo izreka tudi v imenu podpi-ranih darovalcem najtoplejšo zahvalo, zlasti pa obema vnučkoma. ki sta tako lepo počastila svojo staro mamo.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št 7/1, telefon št. 36-41.
Nova Amerika se razvija v čisto svoji rod in svojo smer. O tem bo povedal mnogo zanimivega na predavanju o potovanju po Združenih državah ing Svigelj Mitja v zvezi z mnogimi posnetki. "Preda vanje bo konec tega mesca v frančiškan ski dvorani.
m. pokalni brzoturnir moštev S52.
Slovenska šah. zveza prireda jutri v nedeljo 12. t m. v kletni dvorani hotela »Slon« "L pokalni brzoturnir za prvenstvo moštev šah. klubov na svojem področju Za to prireditev, ki je ena najimpozantnejših, vlada v šahovskem svetu veliko zanimanje in ni čudno, da so prijavili svojo udeležbo skoro vsi ljubljanski klubi kakor LSK, novoustanovljeni Centralni šah. klub, SK Železničar, Sk Šiška i. dr., zagotovljena Pa je tudi udeležba Celjskega šah. kluba, sedanjega prvaka dravske banovine. Obeta se pa zanimiva in ostra borba, kajti LSK. ki si je že dvakrat zaporedoma priboril pokal, bo nedvomno tudi letos napel vse sile. da si ga osvoji končno v trajno posest. Brzoturnir se bo pričel ob prt 10. dopoldne in bo izveden po enokrožnem sistemu, da se prireditev ne bo preveč zavlekla. Pravico udeležbe imajo vsi v Zvezi vClanjeni klubi, ki morajo prijaviti liste svojih moštev najkasneje pol ure pred prlčetkom prireditve pri vodstvu turnirja. Vsak klub naj prinese seboj vse razpoložljive šahe in da vodstvu na razpolago po
u— Drzen vlom v trnovsko cerkev Vlomi po cerkvah — zlasti na deželi — so zadnje čase precej pogosti, a največkrat gre za poizkuse majhnih, skromnih tatičev, ki s kakšnim pripravnim orodjem razbijajo puščice za milodare in po navadi odnašajo po nekaj dinarjev ali kovačev. Vse drugače prevejan strokovnjak je v četrtek ponoči poizkusil svojo srečo v trnovski cerkvi sredi mestne naselbine, v neposredni bližini policijske stražnice. Neznani vlomilec se je pritihotapil na vrt župnišča, z lesenim drogom odstranil železne križe na oknu zakristije in se splazil vanjo. Mož je moral biti od sile vitke postave, ker je okno zelo tesno. V zakristiji je prebrskal vse predale, a na začudenje je prezrl nekaj k e liho v. S sekiro ki jo je bil vzel iz cerkovnikove drvarnice s seboj, in s kleščami, ki jih je našel v zakristiji, je nato odšel v cerkev in do glavnega oltarja. Imel je dovolj poguma, da je še svečo prižgal na oltarju in si z njo svetil pri delu. S sekiro je odprl tabernakelj in odnesel monštranco s hostijo vred, medtem ko je ciborij pustil nedotaknjen. Ko je cerkovnik ob pol 5. zjutraj stopil v cerkev, ga je na oltarju goreča sveča — vlomilec je pri odhodu ni utegnil ugasiti — opozorila na tatinski obisk. Takoj je o stvari obvestil župnika ter odhitel na stražnico. Policija je uvedla strogo preiskavo.
- Baletni večer Maksa KiirboSa ln Irene Litvinove, ki je v prošlem mesecu bil z velikim uspehom predvajan v ljubljanskem Narodnem gledališču, se ponovi v ponedeljek 13. t. m. Program je deloma iz-premenjen ta bomo poleg ostalih točk imeli priliko videti tudi del prologa iz Bare-Sevega baleta »Povodnji mož« po pssmi našega, velikega pesnika Franceta Prešerna. Opozarjamo na ta uirr< '*ki večer. Vstop-
V prodaj« pH gi- voi v blagajni. ^_^
o— Visokogoike. v ponedeljek 13. t. m. ob pol 8. zjutraj se bo nadaljeval tečaj Rdečega križa. Dekleta in matere so se častno odzvale vabilu za pomoč vsem potrebnim tečaji v Ljubljani so zelo obiskani, zato tudi visokošolke ne zaostanimo za njimi. Tečaj se bo "al v fizikaln. predavalnici na univerzi vsak ponedeljek, petek in soboto ob pol 8. zjutraj in bo trajal do božiča, tudi novinke ga morejo obiskovati u— Večna pot zaprta. Občinstvo opozarjamo, da bo Večna pot jutri v nedeljo 12. t. m. med treningom, t. j. od 9. do 11. ter med dirko, t. j. od 14.30 do 17. ure za ostali promet zaprta.
VESEL MARTINOV VEČER! Vabimo vas drevi ob 20. v Trgovski dom, kjer bo
akademska plesna vaja
JASO — Jugosl. akad. smuč. organizacije JENKO BUFFET ADAMIČ
u— Več pozornost* otrokom! Včeraj in predvčerajšnj m so ma kirurškem oddelku splošne bolnšnice spet sprejeli v oskrbo
kupček otrok, ki so postali žrtve premajhne pozornosti. Komaj dveletni posestnikov sinček Lundrov Marjan iz Sodražice, je doma v četrtek zlezel na voz, pa je padel na cesto in si zlomil desno nogo. Sedemletna delavčeva hčerka Marija Habatova iz Trzina se je igrala pred hišo. pa je padla v precej globok jarek ,n so zlomila levo nogo u— Za nekaj minut prekinjen tok. Včeraj pozno popoldne je v mestu zmanjkalo električnega toka, tako da so se tudi tram-vaii ustavil.. Ko smo telefonsko vprašali elektrarno za vzrok, smo dobili odgovor da je prekinjenje zakrivila neka napaka v Velenju. Več pa nam uradnik pri telefonu ni hotel povedati, češ da naj se obrnemo na g. ravnatelja. Torej so tuda napake v električnih napravah skrivnost, katere javnost ne sme kar tako brez nadaljnega izvedeti-
u— Martinov večer priredi danes Sokol Ljubljana—šiška v svojem domu ob 20. Dobra pijača ples, lov na gosko vam napravijo prijeten večer. Vstopnina samo 6 din. (—)
tl— Akademske plesne vaje — JASO.
Drevi ob 20. v Trgovskem domu redna plesna vaja. Drevi bomo martnovali. Preskrbljeno je za veselo razpoloženje. Buf-fet bo bogato založen. Tudi na tej vaji bo nagradno žrebanje: prva nagrada Martinova gos! Vodi mojster Jenko, igra Adamič jazz. (—)
n— Plesne vaje v dvorani Delavske zbornice vsako nedeljo ob 15. Začetniki ob 14.30. (—)
u— Utopljenka v Gruberjevem prekopu. V četrtek opoldne so pasanti na Karlov® kem mostu opazil!': v Gruberjevem prekopu plavajoče žensko truplo. Obvestili so službujočega stražnika, a ker ni bilo mogoče ničesar ukreniti, je voda truplo odplavila dalje. Malo pozneje so tu<ii ljudje v Vodmatu in Mostah opazili truplo v vodi. Vodmatska stražnica je o stvari obvestila orožni5 ko postajo v Vevčah kjer utegne voda na fuž'nskeim jezu utopljenko odlož ti.
u— Pri Mescu na Viču izvrstne domače koline, kot posebnosti — - črni koren, trnocelj in drugo. Noooj izjemoma odprto do 2. (—)
u— Plesne vaje Svobode vsako soboto ob ?0, v dvorani Delavske zbornice. Začetnik ob 19.30. (—)
Iz
e— Služben prihod zagrebškega mitro-polita g. Dositeja v Celje. Znani in ugledni pravoslavni cerkveni dostojanstvenik in nacionalni delavec, zagrebški mitropolit g. Dositej bo prispel danes ob 14.55 z br-z;m vlakom iz Zagreba službeno v Celje. Celjski pravoslavni krogi prosijo občinstvo, da bi se udeležilo sprejema odličnega gosta ob njegovem prihodu v Celje. Jutri ob 10. dopoldne bo mitropolit g. Dositej v pravoslavni cerkvi sv Save osebno služil liturgijo ob asistenci dveh svečenikov in protodjakona. Pri lirurgiji bo pel znani ruski cerkveni zbor iz Zagreba, ki je sodeloval tudi pri pretekli cerkveni slavi v Celju. Ob tej priliki bo mitropolit g.
Glavna kolektura dr? razredne loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PT ANFNŠEK - LJUBLJANA,
Beethovnova 14,
javlja, da so bili dne 10. novembra Izžrebani sledeči večji dobitki, n. razreda 39. kola: Premijo od 301.000 je zadela št. 56910 PO DIN 100.000.— št 2069 PO DIN 80.000.— št. 45404 PO DIN 50.000.— št. 67739 PO DIN 30.000.— št. 89720 PO DIN 25.000 — št. 76265
PO DIN 10.000.— 25279 29292 29727 66925 84377 PO DIN 5.000.— 3515 10227 15599 34283 41498 46892 54516 69936 75459 81645
PO DIN 3.000.— 5328 15223 15406 9820 21926 26497 28454 31747 35483 45160 45508 46725 49008 53316 53915 71169 71860 81546 88536 92969 PO DIN 1.000.— 7121 10881 13431 13741 6533 27841 29932 ontn/.	<Q=;o«	"<!«>0> O" ^«683
61011 62933 69833 73199 75952 78057 78812
M-tlZ 8Z4S8 84266 85878 86925 »4751 99077 99303.
Dalje je bilo Izžrebanih še 1430 dobitkov po din 600.—.
Vsi, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo.
Prihodnje žrebanje III. razreda 39. kola bo 7. decembra t. L
Dositej prevedel vojaškega in parohijske-ga svečenika g. Ilijo Bulovana v Celju v čin protojereja ter spregovoril prigodne besede. Prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži te cerkvene svečanosti.
e— Koncert 1 decembra. Celjsko pevsko društvo, Celjski zvon, Glasbena Matica in pevsko društvo »Oljka« priredi tudi letos na državni praznik dne 1. decembra običajni koncert v Mestnem gledališču.
e— Zimska pomoč. Zaradi predznambe za podelitev kurjave m eventualnih drugih daril za zimsko pomoč vabi mestno poglavarstvo potrebne, da se javijo zaradi popisa v sobi štev. 31 mestnega poglavarstva, Gosposka ulica 20, in sicer v ponedeljek 13. t. m. stranke z začetno črko A do D, v torek 14. t. m E do J, v sredo 15. t. m. K do O, v četrtek 16. t. m P do T, v petek 17. t. m. pa ostal«.
e— Sprememba posesti. Nekdanje mestno kopališče v Ipavčev' ulici in sosedni^ stanovanjski hiši na Krekovi cesti ie kupil g. Boris Batič od industrijca g. Josipa Benka. Tako je to posestvo, ki ga je svoj čas kupil industrijec g. Benko v namenu, da na njem uredi moderno hladilnico in delavnice za svoj obrat, prešlo z nakupom zo^et v last Batičeve rodbine.
e— iz učiteljske službe Po službeni potrebi so premeščeni učitelj g. Henrik Ko-dela in učiteljica ga Anica Kodela-Salmi-čeva iz Dramelj pri Celju v Koprivnico pri Ra jhenburgu. uč-telj g. Simon Gorišek iz Hotiča pri Litiji v Dramlje pri Celju, učiteljica gdč Klotilda Kovačičeva pa s Ka-lobja pri Št Juriju ob juž žel. v Novo cerkev pri Pod'ehniku v Halozah
e— Sokolsko miklavževanje. Sokolsko društvo Celje 1 bo tudi letos za Miklavža obdarilo svojo revno deco. Obdaritev de-ce bo v nedeljo 3 decembra ob 14, obdaritev nara?čaja ob 16., Miklavžev večer za članstvo pa v soboto 2. decembra ob 20.30 v Sokolskem domu v Gaberju.
e_ Podporno društvo za revne otroke v Gaberju se iskreno zahvaljuje g. Josipu Heimrathu, lastniku specialnega podjetja za ognjetehmčne naprave v Celju, za podarjenih 200 din. Odbor se priporoča tudi ostalim in jih prosi, da bi. čeprav z najmanjšimi zneski, podprli izredno potrebno društveno delo
e— Premestitev G inž rvan Marek. dolgoletni šef tehničnega razdelka sreske-ga načelstva v Celju, je imenovan za inšpektorja gradbenega ministrstva v Beo gradu. Gosp. inšpektor nž Marek ie služboval vsa leta po vojni v Celju ter si je pridobil kot odličen uradnik m nacionalen mož splošen ugled Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva!
e— Zdravniško dežurno službo za č'ane OUZD bo imel jutri zdiavnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti.
e— Umrla sta včeraj v celjski bolnišnici 73-letni občinski revež Franc čeček iz Celja in 79-letni Blaž Drofenik občinski revež brez stalnega bivališča.
Iz Marib ara
a— Zg^dL' • »"nsko znameniti nagrobni
at^ina'. Jkj pridejo v muzej. Vodstvo muzeja je prejelo obvestilo od mesinega in stolnega župnega urada, da se lahko prenesejo v muzej vsi tisti nagrobn ki za razvoj in narodno probujo Maribora ter okolice znamenitih mož, ki počivajo na star m mestnem pokopališču in katerih svojci se do 30. aprila 1940 ne bodo zan:mali za prenos pokojnikovih tel°snih ostankov ter nagrobnih spomenikov na dr ga po1 opa-lišča. V smislu te odločitve bo vodstvo tuk. muzeja odredilo prenos tudi Tomš;-čeve?a nadrobnega spomenika na muzejsko dvoršče. ki ga nameravajo poživiti z zelenjem Ni pa še rešeno vpraš"nje. kam z zemeljskimi ostanki nagega prvega slovenskega nov'narja in drug;h za širjenje narodne misli v Marboru zasbiž^h mož
a— Marborskn OJNS ima v torek 14. t. j m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj sestanek. Na sestanku bo poročal tajnik banovin«kega odbora OJNS v Ljubljan: tov. Uršič. K sestanku so vabljeni tudi sta rejš člani TNS in somišlieniki.
NOGAVICE,
perilo kupite n«""' ''je pri »T * MT -Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled
x	w /\ A sk w /V A. /v A. y\
a— Naša CMD ima nevcn'jive zasluge za naše narodno kulturno in narodno obrambno delo. Gradila je lepo obmejno šolo na Gradišču, sedaj gradi šolo pri Sv Treh kraljih nad Marenbergom Mnogo tega dela se zrcal v novem koledarju CMD ki ga dobijo člani in prijatelji CMD pri Saxu in v pisarni ZKD v Narodnem domu.
a— V dobro zadenem gledališču je bi' predsnočnjim baletni večer članov in solistov ruskega baleta iz Monte Carla Iren" Litvinove in Maksa Kiirbosa. V njunem nastopu ie prevladoval artizem, ugajale so zlasti folklorne in karakterno grotskne točke. Pri klavirju ju je spremljal g. Darko Zunan'č, k je izvajal tudi tri solistične klavirske sk^^be. Občinstvo ni število s priznanjem. Zaključno točko sta morala ponoviti.
a— Hinavci V prihodnji dramsk: premieri Shawovih »Hinavcev« je zasedba naslednja: Sartorius, špekulant z najem-niškimi hišami je Pavle Kovič, kot njegova hči Blanche debutira gdč. Sernečeva iz Celja, kot njen ženin dr. Harry Trench nastopi Nakrst, kot Trenchov prijatelj Skrbinšek, kot Likheese, oskrbnik in špekulant s slumi Košič. Razen tega nastopijo še Gorinškova, Blaž in Košuta.
a_ stari mariborski rod izumira. V častitljivi starosti 85 let je preminil zasebnik Franc Kožuh. V Ulici kneza Koclja št. 17 pa je umrla I zabela Siber, vdova po nad-sprevodniku. stara 73 let.
a— Pozor pred falzifikati. Neki Franc Kokol je hotel s ponarejenim 50 dinarskim kovancem plačati sobo, ki jo je najel v nekem mariborskem hotelu. Sobarica pa je takoj videla, da je kovanec ponarejen. Pri zasliševanju je izpovedal Franc Kokol da je dobil kovanec v neki mariborski kavarni Sedaj je v teku preiskava, ki naj dožene, kdo je plačal ceho z dotičnim ponarejenim 50 dinarskim kovancem. Javnost opozarjamo na nove možne falzifi-kate.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v nedeljo zdravnik dr Teobald Zirngast, Kralja Petra trg št. 3/1.
Postani in ostani član Vodntkove družbe!
Gospodarstvo
Pogajanja z Romunijo in omejitve pri oddaji bencina
Pogajanja, ki jih vodi naša delegacija v Bukarešti o vprašanju rumunskih dobav nafte in njenih derivatov se razvijajo po vesteh iz Bukarešte povoljno. Glede plačilnih težkoč, ki so poleg prometn h povzročile zastoj dobav, so že naSM primerno rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani. Računati je s tem, da bodo pogajanja v kratkem končana, nakar bo Rumunija takoj obnovila dobave nafte. Večje število naših šle-pov je v pristanišču Gjurgjevo na razpolago za vkrcanje. Ce se bo izkazala potreba bomo vzeli v zakup tudi še vlačilce s cisternami, ki so last neke druge podunav-ske države.
Direkcija rečne plovbe ugotavlja, da je doslej samo ona prevažala nafto za potrebe Jugoslavije. Podjetje ima dovoljno število šlepov s cisternami za dovoz nafte, da lahko brez težkoč prevzame prevoz nafte, ki je potrebna za redno oskrbo naše države, seveda če so dani vsi drugi pogoji. Državna rečna plovba je doslej imela v pristanišču Gjurgjevo, kjer se prevzema nafta, vedno več šlepov v rezervi. Tako čaka v tem pristanišču 22 naših šlepov, ki so deloma že natovorjeni z nafto, deloma pa so prazni. Natovorjeni vlačilci pa ne morejo na pot. dokler ne bodo odstranjene sedanje težkoče.
Uprava državnih monopolov je zaradi omejitev prodaje bencinske mešanice izdala naslednje sporočlo: Zadnje dni je bila v določenem obsegu omejena prodaja bencinske mešanice za motorna vozila, kar so ponekod tolmačili kot spekulativen ukrep in so v te i zvezi prišli tudi protesti iz javnosti. Zato sporoča monopolska uprava
Naš Izvoz moke v Nemčijo
O priliki zadnjih trgovinskih pogajanj v Beogradu je bilo določeno, da bomo v Nemčijo izvozili poleg drugega 2500 vagonov moke in okrog 2000 vagonov živinske moke, otrobov ter oljnatih pogač O vprašanju izvoza moke so bila zadnje dni v Beogradu pogajanja na en' strani z nem ško delegacijo glede cen. na drugi strani pa z našimi mlini. Načrt mlinske industrije je šel za tem, da bi sf izvoz moke vršil pod kontrolo Prizada, kjer naj bi se ustanovil poseben posvetovalni odbor za mlinsko industrijo. Ta načrt pa je bil odklonjen. Sedaj je odločeno, da bo šel ves izvoz moke, otrobov in oljnatih pogač v Nemčijo preko Prizada, tako da bo ves izvoz centraliziran. Po želji nemške delega cije naj bi se ta izvoz izvršil čim prej.
Prizad sedaj objavlja pogoje, po katerih bo kupoval od domačih mlinov moko in poziva interesente, da stavijo ponudbe za pšenično moko »Ogg«, »Og« in *2« za živinsko moko »7Vt«, »73/4« in 8 in za fine pše-nične otrobe. Ponudbe se morajo glasiti pri moki za najmanjšo količino 600 metrskih stotov, pri otrobih in živi ski moki pa za najmanjšo količino 300 metrskih stotov
Nadalje je Prizad pozval vse interesen te, da mu ponudijo oljnate pogače (od olj nate repice, solnčničnega semena bučnega semena, sezamovega semena itd.) in to za najmanjšo količino 100 metrskih stotov.
Sjzuans blaga M nam ga bo doba vljala Nemčija
Poročali smo že, da so bih na zadnjem sestanku jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora določeni kontingenti onega blaga, ki nam ga bo dobavila Nemčija v teku enega leta. Določitev minimalnega obsega izvoza v našo državo je bila potrebna glede na okolnost da se bo v bodoče sptemenila struktura našega uvoza in bo predvsem odpadel uvoz tekstilnega blaga ter bombažne in volnene preje. Sedaj objavlja »Jugoslovenski kurir« seznam minimalnih kontingentov, ki so bili določeni ori teh pogajanjih Seznam obsega naslednje konMngente:
Seme s^dkorne pese 550 ton eeloluzna . olna 1000 ton, destilirani katran 1000 ton, sol 12 000 ton, umetna svila 1000 ton, Samotna opeka za plavže 600 ton, Samotna opeka za jeklarne 3000 ton. sil katna opeka 2500 ton, opeka iz kromovega magne-zita 1400 ton. opeka iz magnezita 1600 ton. Samotna masa 590 ton, sintetični vosek 10 000 mark, (pri tej postavki je določena vrednost in ne koli čina) surove soli in kalijeve soli 6000 ton, ostale surov ne za kemično produkcijo 2000 ton. kalij 400 ton. umetne tkanine iz kemičnih proizvodov razen linoleja, 500 ton. posebni kenrčni polfahi tkati 1600 ton. amorfni fosfor 1.25 ton" kalijev klorat 50 ton, umetni kriolit 60 ton, ostali kemični proizvodi 6000 ton, fotografske kemikalije :n fotografski papir 162 ton, fermacevtski proizvodi 250 ton. ostali kemični proizvodi 800 ton, blago izdelano iz umetnih snovi 150 ton, osvetljeni f Imi 4 tone, celuloza 15 000 ton, surovo železo 8000 ton, polizdelki iz železa 2200 ton pro<Tno železo 5500 ton. železna pločevina 3000 ton, železna žica 1500 ton Železniki material za gornji ustroj 700 ton, predmeti iz kovanega in litega železa 570 ton, jeklene cevi 2000 ton, črni premog 220.000 ton, koks 3f0.n00 ton. pogonska sredstva in mazil no olje 1500 ton. rotacijski papir 10.000 ton, papirnate vrečice 500 ton, blago iz porcelana 3000 ton. razni proizvodi iz gline in fajanse 3000 ton, noži 200 ton, ostalo železno blago 12.000 ton. palice, pločevina in ž ca iz aluminija in aluminijeve zlitine 300 ton, jermeni iz usnja 20 ton, tekstilni jermeni 5 ton stroi? za tekstilno in usnjarsko industrijo 3000 ton, kmetijski stroji 3500 ton, pogonski stroji 1500 ton. črpalke in slično 400 ton, pomožna tehnična sredstva 600 ton, ostali stroji in stroji za živilsko industrijo 10.000 ton, avtomobili 8000 ton, bicikli in njihovi deli 2500 ton. motocikli in njihovi deli 400 ton, elektrotehnični proizvodi, elektrode in elektrodne mase 8000 ton, proizvodi optike in precizne mehanike 260 ton.
Po««Mi<<iir$ke vesti
= Fiktivne prodaje naših delnic, ki so last Inozemcev. V zvezi z uvedbo kontrole nad inozemskimi imetniki delnic naših delniških družb poročajo iz Beograda, da imetniki delnic naših podjetij v klirinških državah fiktivno prodajajo svoje delnice. Švicarjem Dancem ali Nizozemcem. Znano je, da ima uvedena kontrola predvsem namen preprečiti, da bi se dividende imetnikom delnic iz klirinških državah tranefe-
vsem interesentom, da so sedanje omejitve, ki so začasnega značaja, narekovale izje-ne razmere in trenutne težkoče pri izvora nafte in njenih derivatov v nafio državo. Da ne bi prišlo do neugodna posledic glede bodoče oskrbe, so bili zdani ukrepi za oWa-žitev sedanjih omejitev, ki bodo docela prenehale. čim bodo razmere to dopuščale.
Pooblastilo za omejitev prodaje bencina
Na podlagi uredbe o spremembah obstoječih zakonskih predpisov in izdajanju novih od 16. septembra 1939, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o omejitvi prodaje tekočih goriv in o prometu z motornimi vozili. Uredba se glasi:
Pooblaščata se minister za trgovino in industrijo ter finančni minister, da izdata ukrepe, s katerimi bosta v zvezi z uvozom regulirala prodajo tekočih goriv v državi in omejila promet z motornimi vozili, ki uporabljajo kot pogonsko sredstvo tekoča goriva.
Kršitev določb, izdanih na podlagi te uredbe, bo kaznovana z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din in z zaporom do 30 dni. Kazni iz gornjega člena bodo izrekale prvostopne obče upravne oblasti oziroma prvostopne policijske oblasti. Denarne kazni so namenjene v korist skladu za pospeševanje domače proizvodnje tekočih goriv pri uparvi državnega monopola
Uredba stopi v veliavo z. dnem objave v »Službenih novinah«.
i = Dobave. Mornarska komanda v Slbe-niku sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo 10.000 kg kislega zelja, do 20. t m. pa za dobavo pocinkane železne pločevine. Direkcija drž. železnic v Ljubljani (strojni oddelek) sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo kemikal j in laboratorijskih potrebščin. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 16. t m. ponudbe za dobavo zobčnikov iz surove kože ter vlečenega ali kovnega jekla za avtomobile, štab mornarice kr. Jugoslavije sprejema do 20. t m. ponudbe za dobavo belih in pisanih krp za čiščenje ter orginalne »Delta«-kovine. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. t m. ponudbe za dobavo Savljenega jekla, cevi lz plavljenega jekla, čopičev, žice, sklopk, stropnih svetilk, univerzalnih steznih glav, škripcev, klešč, ke-ramitnih ploščic, azbestnega cementa, gorske krede in krovne opeke, do 28. t m. za dobavo rezervah delov za Dieselov motor in avtomobile, železnih zakovic za brodo-gradnjo železnih pocinkanih škopcev, kljuk, obročkov ter tekstlnega materiala.
tirale v devizah. Sedaj skušajo dobti ti delničaiji dividende izplačane v svobodnih devizah na ta način, da delnice prodajajo fiktivno osebam v deviznih državah. V nasprotnem primeru bi dobivali dividende Izplačane preko kliringa. Oblastva so opozorjena na te fiktivne prenose.
= Koga je smatrati za Inozemca v smislu odredb o kontroli gibanja delnic domačih delniških družb. V zvezi z znano odločbo, do kateri morajo delniške družbe do 30 t m prijaviti Narodni banki vse inozemske imetnike delnic domač;h delniških družb, poročajo iz Beograda, da bo izdano k temu še naknadno tolmačenje k vprašanju, koga je smatrati za inozemca. Po tem tolmačenju je v zvezi z gornjo odredbo smatrati za inozemca vsakega tujega državljana ne glede na to, ali ima stalno bivališče pri nas ali v inozemstvu, pa tudi vsakega jugoslovenskega državljana. ki stalno biva v inozemstvu.
Večje število Insolvenc v oktobru.
Državni 'ti-* etični urad je za' * "il v oktobru 44 insolvenc nasproti 26 v lanskem in 18 v predi kem oktobru. Konkurzov je bilo 14 (lani 5), poravnalnih postopanj pa 30 (21> Od skupnega števila 'nsolvenc ie odr">dV n?» ban<-"'ino Hrvatsko 18 insolvenc na dravsko banov;no pa 4.
*= Ponovna oslabitev anglešvega funta
Pred dnevi smo poročali, da je tečaj devize London na curiški borzi popustil od 17 95—17 90 v oktobru na 17 6250 v torek 7. t. m Zadnje dni pa je funt nadalje popuščal in sicer v četrtek na 17.45. včeraj pa je zdrknil na 17 10 V primeri s srednjim tečajem v oktobru znaša ceVtno nazadovanje 43% Vzporedno Dopušča tu-di deviza Pariz ki je v nrimeri z rkto-brrkem povprečjem popustila od 10.15 na 9.70.
= Trgovinski m?n?s*^r dr res ne bo potoval v Madžarsko zaradi trgoiin hih pogajanj Glede na vesti, da bo trgovinski minister dr Andres potoval v Budimpešto zaradi trgovinskih pogajanj z Madžarsko, poročajo iz Beograda da bo minister verjetno potoval v Bud mpešto, toda ne v zvezi z bližnjimi trgovin«k'mi podani i. temveč bo »mela njegova pot docela privatni značaj
= Prispevki za narodni ohranila«? fonfl se v davčnem pogledu smatrajo kot odbitne postavke. Gospodarske zbornice so predložile finančnemu ministrstvu predlog, da se vsote, ki jih morajo podjetja plačati v obliki specialnega prispevka v fond za narodno obrambo, smatrajo v davčnem pogledu kot odbitne postavke Ta predlog je po beograjskih informacijah upoštevalo finančno ministrstvo, ki bo v kratkem Izdalo o tem posebno uredbo. Prav tako je upoštevana zahteva gospodarskih zbornic, da se izdatki, ki jih imajo podjetja v zvezi z gradnjo zaklonišč in ostalih naprav za zaščito pred zračnimi napadi, smatrajo kot režijski izdatki.
«= Priprave za ustanovitev hrvats«^-madžarske trgovinske zbornice v Zagrebu. Gospodarski krogi v Zagrebu delajo na to, da se ustanovi hrvatsko-madžarska gospodarska zbornica za področje banovine Hrvatske s sedežem v Zagrebu, čim bodo pripravljena pravila bo sklicana ustanovna skuščina. Potrebe take zbornice utemeljujejo s tem, da ima banov na Hrvatska neposredno mejo z Madžarsko in da hi osnovanje hrvatsko-madžarske gospodarske zbornice znatno olajšalo izmenjavo blaga.
= Devize za uvoz filmov. V zadnjem
času so imela podjetja, ki uvažajo iz inozemstva filme, težkoče glede deviz za plačilo teh filmov. Vrednost uvoženih filmov znaša pri nas na leto 30 milijonov dinarjev. Največji del tega uvoza je lani odpadel na devizne države, predvsem na Zedinjene države in Francijo. V zadnjem času je Narodna banka ustavila oddajo deviz za uvoz filmov, predvsem zaradi tega, da pravično uredi dodelitev deviz posameznim podjetjem. S tem vprašanjem se bavi devizna direkcija pri Narodni banki, ki hoče najprej točno ugotoviti, koliko so posamezna podjetja v zadnjih letih potrebovala deviz za uvoz filmov. Na osnovi dosedanjega uvoza bo devizna direkcija potem razdelila kontingent deviz, ki bo določen za uvoz filmov. Po vesteh iz Beograda ne gre za omejitev uvoza, temveč bo Narodna banka tudi v bodoče dajala na razpolago devize v dosedanjem obsegu. Na tem vprašanju je interesirano tudi finančno ministrstvo, saj znašajo državni davčni dohodki, ki jih plačujejo kinematografska podjetja, preko 30 milijonov din na leta S kontin gentiranjem deviz bo za bodoče zajamčen normalen uvoz filmov.
10. novembra
Na jugoslovanskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se znova znatno okrepili "n je bilo v Zagrebu povpraševanje po 36.50, v Beogradu pa po 36. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci nudila po 438 (v Beogradu je bil pri mlač-nejšT. tendenci promet po 437.25—437.50). Do zaključkov pa je prišlo v 6«/0 dalmatinskih agrarnih Obveznicah po 75-50 — 76 (v Beogradu po 76 — 76.25), v 7% Blairovem posojilu po 89.75 (v Beogradu po 90) in v 8»/® Blairovem posojilu po 95 (v Beogradu po 94).
Devize
Ljubijana. Ofidelnl tečaji: London 169.6o
—	172.80, Paa<z 95 85 — 98.15, NewYork 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348 — 2386, Bruselj 762.50—738.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 209.52
—	212.72, Pariz 118.46 — 120.76, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18—1238.18 Amsterdam 2899.93 — 2937.93, Bruselj 897.30 — 909.30.
Curih. Pariz 9.70, London 17.10, New York 446, Bruselj 73.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobenhavn 86.12.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 bi., 4% agrarne 53 bi., &>!„ beglu-ške 81.75 bi., 6»/® daiton. agrarne 75 — 76 (75.50 — 76), 6«/® šumske 76 bi., 7«/® sta-biliz. 91 — 95, 7®/® invest 97 bL, 7Seli gman 99 den., 7«/® Blair 89 — 91 (89.75) 8®/® Blair 93.12 — 95 (95) ,delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 200 den., Trboveljska 205 — 220, Gutman 42 — 45, šečerama Osijek 95 den.,
Beograd. Vojna škoda 436.50 — 437 (437.25 — 437.50), 4*/® agrarne — (52), 4®/® severne agrarne 51.50 — 52.50 (51.50) 6«/® begluške 80.75 — 81.25 (81), 6% dalm. agrarne 75.75 — 76 (76 — 76.25), 6«/« šumske 73 — 74 (74), 7% invest. 99 den., 7*/® Seligman 98 den., 7«/® Blair 89.75 — 90.50 (90), 8% Blair 94 — 95 (94), Narodna banka 7050 den., PAB 204.50 — 205-50 (202 — 205).
Blagovna triišča
2ito
+ Chicago, 10. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.75, za maj 84.75, za julij 83; koruza: za maj 52.125.
+ VVinnipeg, 10. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za mai 69.875, za julij 75
-j- Novosadska blagovna borza (10. t fn.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 178 — 180; gor. b. 181 — 183; sirem. 177 — 179; slav. 178 — 180; ladja Tisa 190 — 192: rž: baška 137.50 — 142.50. Oves: baški. sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64'65 kg 152.50 — 155. Koruza: baška 136 — 138: banatska 133 — 135; pariteta Indija 136 — 138. MoKa: baška in banatska »Og« in >0gg« 270 — 28—; >2« 250 — 260; »5« 230 — 240; >6« 210 — 220; >7« 180 — 190; >8« 127.50 — 130. F»ž«H: baški. sremski beli brez vreč 345 — 350. Otrobi: baški in sremski 110 — 112.50, banatski 307.50 — 110.
?•!! K?a«fa
r— Navodila udeležencem tombole v Kianju, M bo v nedeljo 12. t m. ob 2. popoldne. Vse na,povedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal napovedi. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi, ki bodo prehodni več čas igre. Reditelji bodo skrbeli za red. P:ostor je tako ;»d!bran. da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare pošte« bo postavljen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi z glavnim odrom. Poleg table na odru bo še 8 pomožnih tabel, ki bodo cmogoč le kontrolo izžrebanih številk. Obiskovalci naj zairadi gneče ne silijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj oznaS na zgornjem robu tablice točen na^ov. Igralni načrt bo letos prem en jen v toliko, da odpadejo ambe — povečano pa bo število vseh ostalih dobitkov. Dostop s kolesi v igralni prostor ne bo dovoljen. Za kolesa bodo Shrarnbišča izven igršča. Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom. Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačeni; po potrebi bodo orgarJzfrani tudi posebni vlaki. Tombola bo zaključena pred 5. tako. da imajo udeleženci železniške zveze proti Mar' baru, Zagrebu, Rakeku, Novemu mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhniki in Kamniku. (—)
r— Na Lhidskj univerzi bo drevi ob 20. predaval dr. Anton Sk ^njak o temi >Novejša poljska literatura«.
Iz Kamnika
k— Zanimivo predavanje bo jutri 12. t. m. ob 10. dopoldne v Čitalniški dvorani. Privatni docent dr. Stojan Bajič bo predaval o aktualnih problemih socialne politike. To predavanje bo uvod v tečaj za prosvetne delavce, ki ga priredi v dneh od 15. do 22. t. m. Zveza kulturnih društev iz Ljubljane. O tečaju samem bomo še poročali, za danes samo opozarjamo, da bo število omejeno in se mora zato vsakdo pravočasno prijaviti. Prijavi se lahko pri predsedniku okrožnega prosvetnega odbora g. Skali ali pa tudi pri funkcionarjih Sokola, Narodne čitalnice in Lire. Tečaj bo brezplačen. Pridite že jutri tudi na predavanje, da boste slišali obravnavati zanimivo snov od znanstvenika, ki odide prve dni decembra v Ženevo. G. dr. Bajič bo imel tri predavanja tudi v tečaju.
železobetonska utrdba na meji med Belgijo ln Nemčijo. Utrdim skriva strojniško gnezdo proti morebitnemu napadalca
Bolezni so zahtevale
več žrtev kakor svinec
Napredek vojne higiene v zadnjih sto letih
Med vojnami pretekih časov je bilo število borcev, ki so postali žrtev bolezni, posebno kužnih, dosti večje nego število mož, ki so padli na bojnem polju. V kašni meri je tu vplival razvoj higiene, kaže pregled o izgubah zavoljo raznih bolezni v vojnah zadnjih sto let.
V krimski vojni je bilo razmerje med padlimi in za boleznimi umrlimi med angleškimi vojaki kakor 1:3,6. V italijanski vojni L 1856. je bilo razmerje 1:3,3. V vojni 1. 1870.—71. je prišlo na sto padlih vojakov samo 53 takšnih, ki so umrli zavoljo bolezni. V tej vojni je balo prvič manj izgub zavoljo bolezni nego zavoljo strelov. V svetovni vojni je bilo v nemški vojski razmerje 1:0,1. Rane so pobrale desetkrat več nemških vojaikov nego bolezni, čeprav je te razlike v številkah pripisati delno napredku uničevalnega orožja, ostaja vendarle lep del v prilog razvijajoče se vojne higiene.
Med kužne bolezni, ki so se jh v prejšnjih vojnah najbolj bali, so spadale in-fekciozne črevesne bolezni, griža, kolera in legarji. V krimski vojni je imela francoska armada na tisoč mož 182 primerov črevesnih bolezni, angleška vojska v bur-ski vojni pa 173 primerov, med tem ko so našteli v nemški vojski L 1870—71. 142 primerov teh bolezni na tisoč mož, a v svetovni vojni komaj 10 primerov na tisoč mož. Z zaščitnim cepljenjem in drugimi ukreni higienskega značaja ae je število takšnih obolenj znižalo, še narftrdovrat-neje se je držala griža, med tam ko so kolero in legar v drugem vojnem letu omejili do nepomembnega ostanka.
Največji uspeh glede zaščitnega cepljenja je pokazalo v vojnah 1870.—71. cepljenje zoper koze. 1870. je necepljena francoska armada imela zavoljo črnih koz desetkrat več žrtev nego cepljena nemška vojska, v svetovni vojni pa kosae že skoraj niso imele nobene uloge več.
Tetanus se je pojavil v svetovni vojni v približno istem številu kakor 1. 1870.—71., to je 3,8 primera na tisoč mož, vsaj v nemški vojski, kjer so vodili o takšnih stvareh točne statistike. V prvih, štirih vojnih mesecih Nemca niso imeli dovolj seruma zoper omrtvičili krč. V obeh zadnjih vojnih letih pa je bik) zavoljo splošnega cepljenja
Pregrda celo za »grdo sestro«
Rosie Lloydova, znana angleška igralka, Je tožila svojega frizerja za odškodnino, ker je bilo ponesrečeno barvanje la« povzročilo vnetje na igralkineim obrazu. Igralka je od tega vnetja postala tako grda, da ni mogla nastopiti niti v naslovni vlogi veseloigre »Grda sestra«. Sodišče je tožbo zavrnilo. ker ni bilo mogoče dokazati, da je tal frizer res kriv.
s serumom zoper tetanus v nemški vojski le 0,4 primera tega obolenja na 1000 mož.
Isti razvoj kažejo številke tudi za druge bolezni med vojaštvom v svetovni vojni. Proti koncu te vojne pa je presenetila vse vojske težka epidemija hripe, ki je pobrala tudi med civilnim prebivalstvom toliko žrtev. Nemška kopna vojska je imela tedaj 126 primerov hripe na tisoč mož z 0,44 od tisoča smrtnih primerov. Ameriška voj-skav Evropi je imela 137 primerov obolenja za hripo na tisoč mož z 0,47 odtisočka smrtnih primerov, francoska vojska v letu 1918. pa celo 216,9 odtisočka primerov obolenj s 6,4 odtisočka primerov smrti.
Dolar za kralja Jurija VL
»Njegovemu Veličanstvu kralju Juriju, London,« je bilo zapisano z velikimi, otroškimi črkami na pisemskem zavitku, ki ga je pismonoša oddal te dni v Buckin-ghamski palači.
Tajnik, ki je pismo odprl, je našei v njem naj prvo kanad^ bankovec za en dolar, potem pa listek, na katerem je bik) zapisano: »Od kar sem stara 12 let, se zanimam zelo za politiko. Zelo sem Vam hvaležna, da ste spravil londonske otroke proč, preden je nastala prava nevarnost Ta dolar iz mojega hranilnika naj prispeva, da bi ti otroci dobili jed in toplo obleko. Ko se pri nas spet prične šola, bom rekla vsem sošolkam, naj mi pomagajo, da bomo lahko poslale še več denarja«
Nepotrebno je pripomniti, da je mala kanadska deklica dobila zelo mično zahvalno pisemce, ki ga je kralj Jurij lastnoročno podpisal.
Torpedi z zamudo
Danski vojaški pisatelj, polkovnik For-slev. piše v listu »Politiken«, da uporabljajo Nemci po vsem videzu novo vrsto torpeda, ki se razpoči z zamudo. Dosedanji torpedi so eksplodirali v trenutku, ko so se dotaknili ladijske stene, novi torpedo Da vdre najprvo v notranjost in tam eksplodira.
Forslevovo naziranje podpira pričevanje kapitana danskega Darnika »Vendie«. ki je pred pomorskim sodiščem izjavil, da eksplozija ni bila močna, čeprav je nemški torpedo raztrgal parnik na dva kosa
Delili pogled m Aalandske otok«
Roman brez „e"-jev
Ameriški pisatelj Ernest Wright je pred nedavnim stavil z nekim prijateljem, da bo mogel napisati roman z najmani 30.000 besedami, ne da bi pri tem niti enkrat uporabil črko »e«, ki je tudi v angleščini zelo pogosta. Pisatelj je pri pisanju svojega »romana« potem iz previdnosti odstra nil to črko s pisalnega stroja. Svojo nalogo je izvršil toda stavo je vendarle 'zgubil. Pod spis je namreč ponosno postavil svoje ime in je pri tem spregledal, da ima Ernest kar dva »e«-ja.
Opikani medvedi
V bližini Vilne so kmetje naleteli na trupla treh medvedov, ki so bili napihnjeni tako. da jih je bilo komaj spoznati, čeprav še niso trohneli. Več gnezd divjih čebel v bližnjih drevesih je razložilo to najdbo: medvedja družina se je bila spravila nad med, divje čebele pa so jo napadle. V tem boju so čebele kosmatince opikale tako, da so poginili
Meščanska pivnica v Monakovu
Vsakoletno shajališče Hitlerjevih borcev
Poznavalec monakovske »Meščanske pivnice, kjer je bil izvršen te dni neuspel atentat na Hitlerja, opisuje ta kraj in njegovo zgodovino takole:
Vsako leto na dan 8. novembra se sestane v monakovski »Meščanski pivnici« Hitler s svojimi starimi tovariši iz 1. 1923. Sestanek je nekakšna komemoracija šest-najstorice svojčas usmrčenih privržencev današnjega kancelarja. Dne 9. novembra odhajajo tovariši Hitlerja k tako zvani »Felderrnhalle«, kjer je 1. 1923 padlo 16 njihovih tovarišev v borbi z nemško državno policijo.
»Meščanska pivnica« ni posebno velika. Pri vhodu se nahaja točilnica, kjer sedijo za mizami ljudje iz najrazličnejših družabnih slojev pri čašah piva. Na levi strani stoji klet s temno vežo, ki meri v dolžino kakšnih štirideset metrov. Prostor je obdan z galerijo, mize pa so razmeščene po vsej dvorani. Na desni strani galerije je kotiček, kjer vise slike voditeljev nar socialističnega gibanja današnje Nemčije V bližini tega kraja se nahaja tudi pro-
( stor s starim orožjem. Kdor si ga hoče | ogledati, plača malenkostno vstopnino.
Dne 8. novembra je bil v teh prostorih tudi dr. Karr, ki je pripravljal monarhi-stični puč. Tedaj se je nenadoma pojavil Hitler z revolverjem v roki. Planil je na mizo in vzkliknil da je hiša obkoljena od njegovih oboroženih pristašev. Karr je bil nato prisiljen izdati svojo namero. Izjavil je celo, da je tudi on pripravljen k pohodu na Berlin. Hitler je prisilil Karra in poveljnika policije k besedi, da bosta sodelovala z njim ter pomagala izvršiti puč. Toda Karr ni držal besede. Dogovoril se je z nemško državno vojske in je izdal Hitlerja.
Naslednji dan se je Hitler znašel pred tako zvano »Feldhermhalle«. Množice ga niso pričakovale, pač pa je nanj čakala nemška vojska. Začelo se je streljanje. Hitler se je umaknil in je bil osem in štirideset ur pozneje v okolici Monakovega ujet. Pred »Feldherrnhalle« je padlo 16 njegovih privržencev. Karr je postal pozneje žrtev Hitlerjeve čistke 30. junija.
Izsiljevanje z ljubavnii
pismi
Bridek doživljaj milanskega starinarja
Neki milanski starinar je pred kratkim popravljal staro omaro in pri tem je našel skrita pisma. Izvirala so iz let 1796-97, ko je imel Napoleon svoj glavni stan v okolici Milana, v Pusterli de Mombello, in je tam imel svoj dvor s svojo lepo sestro Pavlino.
Pisma so bila ljubezenska pisma nekega Napoleonovega častnika na neko dvorno damo, poročeno gospo iz milanskega plemstva. Nje dnevnik je govoril o nedovoljenem ljubezenskem razmerju s tem častnikom, razmerju, iz katerega se je rodil sin- |
ček. Starinar je nekega dne pozval k sebi mladega milanskega plemenitaaa in m« pokazal pisma.
Izkazalo se je, da je bila lepa grešnica njegova prababica, njegov ded pa je bil tisti nje sin. Na ta način bi mladi mož svoje plemenitaško ime nosil po krivici. Bal se je škandala, ki bi lahko nastal iz tega Starinar je poskusil z izsiljevanjem, mladi plemenitaš pa se je obrnil končno na oblasti, ki so pomagale, da so se pisma sežgala.
Delavec odkril zlato žilo
Moral jo je odstopiti španski državi
Tiburcio Martin, delavec iz španske pokrajine Gaceres, je že dolgo razmišljal o tem, da so v potokih gorovja Sierra de Ga ta pogostoma našli kakšno zrnce zlata Iskalci zlata stikajo posebno radi po rečici Arragu in v njenem pesku najdejo z večjim ali manjšim uspehom kakšna zrn-ca ali praške dragocene kovine.
Tako se je Martin nekega dne odpravil na pot, da najde pravi izvor vsega tega
Meščanska pivnica s Hitlerjevo sliko
Preskrba z živili v Nemčiji
Dopisniki nevtralnih listov poročajo iz Berlina, da je južno sadje, ki prihaja v Nemčijo, vedno takoj razprodano. V slaščičarnah se dobi samo še prepečenec in še ta izključno na živilske izkaznice. Pra-lineje so pošle.
Z ozirom na praznike v decembru so Oblasti nekoliko zvišale obrok sirovega masla, m sicer v prvi vrsti za otroke. V naslednjih štirih mesecih se bodo obroki mesa za otroke nekoliko zvišali, to pa z ozirom na občutno pomanjkanje maščob. V decembru dobi vsaka oseba namesto štirih jajec, šest jajec.
Zaradi omejitev se je silno dvignilo povpraševanje po ribah m divjačini, toda tudi teh živil ni v zadostni količini na razpolago in se morajo interesenti najprej priglasiti h konskripcijL Vlada je izdala odlok, da se mora na pomlad obdelati vsak še tako neznaten košček vrta to zemlje, da se poveča proizvodnja zelenjave to sadja Sadno drevje je prepovedano ruvati tudi v primerih, če daje sadje slabše kakovosti.
Oranžna letala nevtralcev
Holandski listi poročajo, da so se nevtralne države odločile za oranžno barvo svojih aeroplanov. Oranžna barva naj loči nevtralna letala od vojnih aeroplanov Francije, Anglije to Nemčije.
italijanskega arhitekta
V Rimu je umrl sloviti arhitekt Ottavia-no Koch, ki je s svojim bratom zgradil niz monumentalnih zgradb, med drugim palačo Bance Italiane to palačo kraljice Mar-gerite.	, *
zlata. Domneval je, da mora biti ležišče zlata pač v gornjem toku Arraga, več dni je bilo njegovo iškanje brez uspeha, potem pa je zadel na žilo zlata Nad vse vesel je odšel v Caceres, da je svojo najdbo prijavil.
Preiskovalna komisija, ki je takoj odšla do najdišča, je ugotovila, da je imel Martin prav. Skozi skriljasto gorovje se vleče zlata žila, ki je debela meter do tri metre. V nekem odseku, kjer je Arrago iz-pral žilo, so našli kose, v katerih je bik) mnogo železovega kršca, bakra in zlata. Železovi kršci v žili vsebujejo toliko zlata, da bo izkoriščanje zelo donosno. Dela se je lotilo okrog 1500 delavcev, Martin pa je svoje pravice odstopil državi, ki potrebuje po državljanski vojni vsa sredstva za svojo obnovo. Danes nadaljuje svoje delo kot preprost stiskalec olja.
A N E K D O T A
Ko je pruski dvor leta 1807. bežal pred Francozi iz Kraljevca v Memei, sta se vozila dvorna dama, stara grofica Vossova, in kraljev adjutant, general von Kockeritz, z istimi sanmi. V težkem snežnem viharju so se konji kmalu utrudili. Novih za izmeno ni bilo, v neki vaški gostilni sta morala begunca iskati prenočišča. Kockeritz je začel jadlkovati, da ju bodo Francozi gotovo našli to ujeli.
»Potem bodo ujeli dve stari babi,« je de» jala dvorna dama
Kockeritz je osramočeno utihnil.
VSAK DAN ENA
»To je edini položaj, v katerem se mu srnam približati z ricinavkm. oljem...«
(»Judge«)
Zane Grey:
6
Zakon zapada
Roman
C a Thurmanova je bila velika, mršava, sivolasa žena ;čeprav so ji bila zapustila dolga leta požrtvovalnega, skrbnega dela za moža in otroke na dobrodušnem in umirjenem obrazu kar preraz-ločne sledi, ji je bilo vendar še danes videti, da je morala biti nekdaj zelo lepa. Ko je povedala sinu svoje želje in mu dala potrebni denar, je tiho dejala:
»Ti prismodeži ti najbrže mislijo nagoditi kakšno porednost. Nikar se jim ne daj razdražiti in za Boga glej, da ne izgubiš hladne krvi — slišiš?«
»Ne skrbi, mati!« je smejč se odvrnil in nastavil brzino, kajti motor je proti svoji siceršnji navadi v njegovo silno začudenje še vedno tekel.
»Kaj je danes ropotalu staremu, da tako krasno teče?« je Cal skoraj prepaden zamrmral sam pri sebi, ko je dospel na cesto in odšklemfedral proti gozdu.
V hladu solnčnega. jasnega jesenskega jutra je kmalu pozabil Wessa Thurmana. Tima Matthewsa in vse hudobije, ki sta jih utegnila kaniti; veselil se sinjih šoj. ki so prhale pred njim v zrak. spla-šene od Fordovega ropota, in sinjih veveric, ki so se v smešnih skokih poganjale z veje na vejo
Srce se mu je širilo, in najrajši bi bil glasno za-yriskal, ko je drevil nizdol v senčno dolino. Skozi
listje prastarih sikomor na desni in levi, ki se je tu pa tam mešala z njihovim temnim zelenjem žarka zlatozelena barva jeseni, so silili posamezni solnčni žarki in delali, da se je voda mlak in potokov pobliskavala v prečudnih jantarastih lisah Cele jate divjih puranov, ki jih je presenečal pri pitju, so prhale vsaksebi in se boječe skrivale v hosto.
Naprej se je vila cesta po bujnih pašnikih Prva rdečerjava goveda z belimi čeli, ki jih je minil in ki so zaspano in osuplo bolščala za njim, so nosila žig, sestavljen iz štirih velikih »T«-jev, lastniško znamenje Thurmanov.
V dolgih presledkih so bile raztresene naselbine drugih živinorejcev, ki so vsi pasi' svoje črede na neograjenem državnem svetu Samo. tistih sto šestdeset juter, ki so jih obdelovali — s tem pogojem jih je namreč vlada brezplačno prepuščala naselnikom — je bilo njihova zasebna last
Vselej, kadar je prišel Cal v ta kraj. ga je znova pograbila želja, da bi se sam naselil in si tako pripravil nekaj svojega-
»Ako mi oče še letos dovoli,« je menil sam pri sebi,« si vzamem tisti kos pri .Skalnem studencu' Sicer ga ima tudi Wess na muhi. a ta si gotovo še ne bo kmalu prihranil dovolj denarja, da bi mogel vzeti eno izmed svojih smešnih dvojčk Angelike m Agate — katera se mu je prav za prav vsedla v srce, mi še vedno ni jasno. Zame ne bi bila ne ta ne ona. Sploh, vsa ta ženitvena prismodarija! D? imam le nekaj konj pa psa in puško, mi je vseh ženščin malo mar.«
Ker se je Ford delal, kakor da bi bil docela pozabil svoje muhe, in ni kazal motor nikake namere, da bi zaspal, se je mogel Cal nemoteno vdajati sanjariji
Zrak, ki mu je pihal naproti, je postajal vzlic hitri vožnji čedalje toplejši, pokrajina bolj in bolj ravna 2e so se lesketali na jugu modrikasti vrhovi Mazatzalskih gora, med tem ko je na severu valovita črta Mogollonskega grebena nalik črno-r-umenemu zidu zapirala obzorje, ki se je na zahodu škrlatno raztapljalo v neskončni daljavi.
Dolina, ki je zdaj vozil po nji, je bila revna s iravo, bogata pa s puščavskimi rastlinami, z nizkim pritlikavim hrastjem, trnjevim grmovjem in kaktejami. Kolikor dalj je prihajal, toliko brez-upnejša je postajala okolica, in Calu je bilo skoraj lesno, ko je gledal njeno siromaštvo. Kako krasna je bila v primeri z njo »Zelena dolina«, kjer so živeli Thurmani, in kako krasna šele »njegova« nlanota pri »skalnem studencu«.
Nekaj milj pred Rysonom je delala cesta oster ovinek, in ko je zavil okrog njega, je zagledal pred seboj dolgega, suhega človeka, ki se je sključen pod težo velike cule, le stežka vlekel naprej in je bil videti tako utrujen, da je komaj prestavljal ioge Njegova umazana, od trnja razcefrana oblega je pričala da je bil že mnogokrat prenočil pod lilim nebom.
Cal je zavozil počasneje, ker se mu je zdelo samoumevno. da ga bo mož poprosil, naj ga vzame s seboj; ker tega ni storil in niti ni dvignil o«, je fant ustavil in zaklicali
»Hej, vi, ali hočete prisesti?«
Mož se je ozrl proti njemu — upadel je bil in bled kakor smrt, toda izraz njegovega obličja je Calu ugajal.
»Lepa hvala,« je odvrnil popotnik, »malce olajšanja bi se mi res prileglo.«
Tako je dejal in spustil culo z ramena.
»Dajte jo zadaj na voz pa sedite semkaj k meni.«
Ta čas, ko je tujec ustrezal temu pozivu, ga je Cal s čedalje večjim zanimanjem opazoval — zdelo se mu je, da še ni videl tako čudnega človeškega bitja. Mož je bil nenavadno velik in strahotno suh ;njegovi udje so bili videti tako narahlo zvezani med seboj, da je človek nehote čakal, kdaj bodo padli vsaksebi. Lakti je imel kar smešno dolge, prave opičje lakti, in roke tako velike, da jih je bilo strah pogledati. Razen tega je imel upognjen tilnik in ozko glavo, in grd je bil neverjetno — ▼ celoti torej prikazen, ki je gledalca nepremagljivo dražila k smehu. Ko je zdaj zlezel h Calu na prednji sede*, se ta ni malo čudil, kako spretno je sklopil dolge noge ter jih spravil v omejenem prostoru na varno.
»Odkod pa prihajate?« ga je vprašal čez nekaj
časa.
»Iz Phoenixa. Na bencinski postaji v Chad-wicku mi je nekdo rekel, da utegnem dobiti pri živinorejcu Saundersu delo, in mi je tudi pokazal, kako naj hodim — a najbrže sem zašeL Deset dni že tavam okrog, in zdaj bi se rad vrnil v Chad-wick.«
»Deset dni nt cesti — gotovi , ste pošteno teCofe
Pereča vprašanja
notranje politike
Finančna avtonomija Hrvatske - Vrstni red poetičnih volitev — KDK in volilni zakon — Večeslav Vilder v a Beogradu — Tesni stiki opozicijskih strank
Včeraj zjutraj se je vrnil iz Beograda v Zagreb podpredsednik vlade dr. Maček. Z njim se je vrnil tudS ban dr. Subašič. Ves teden so bile v Beogradu k nference, ki so veljale ne samo prenosu resornih kompetenc na banovino Hrvatsko, temveč ♦udi aktualnim političnim vprašanjem.
Glede prenosa kompetenc izgleda sedaj, da so glavne težave odstranjene. Posebne težave so bile. s prenosom kompetenc ministrstva prosvete. Nerešeno je, kakor je to tudi naravno,' ostalo še finančno vpra"anje, ki- je pač najtežje. Sedanji pro- ' vizorij, v katerem fe bil prenešen odgovarjajoči del državnega proračuna ria banovino Hrvatsko in .šb bili. odobreni še nekateri naknadni krediti, bo trajal do konca marca. Medtem se bo pripravil načrt za definitivno finančno ureditev. Tu si stojita nasproti dve tezi. Prva se sklicuje na besedilo uredbe o banovini Hrvatski, ki pravi, da obstoja finančna samostojnost banovine Hrvatske v samostojnem pobiranju odrejenih davkov in v samostojnem izvrševanju izdatkov, predvidenih z banovinskim proračunom Druga teza smatra to odredbo za začasno in zastopa stališče, da naj ima banovina Hrvatska v bodoče na vseh poljih javnih dajatev, iz-vzemši carine in monopola, popolno avtonomijo in naj od svojih dohodkov potem doprinaša državi za svoje skupne izdatke dogovorjen delež. Ti stališči se še nista zbližali.
Nedavno so bile v vseh listfh objavljene vesti, da je na ministrskih konferencah v preteklem tednu padla odločitev v tem smislu, da se naj čim preje izdela skupščinski volilni zakon in razpišejo parlamentarne volitve kot prve. Sedaj pa beležijo zagrebški listi, in »Hrvatski dnevnik« to posebno ostro podčrtava, da niso storjeni še ni kaki sklepi, v katerem vrstnem redu se naj izvedejo volitve za hrvatski sabor, za skupščino in za občine.^ V tej zvezi se poroča tudi to, da so netočne vesti, da je čim prej računati ž razpisom skupščinskih volitev, ki naj bi po neki
verziji bile že konec decembra ali pa v januarju prihodnjega leta. To je potrdil tudi minister Krek v posebni izjavi beograjskim novinarjem, katerim je rekel, da bodo volitve »takoj, čim bodo dopuščale zU-nanie-politične razmere«...
Zagrebška Vilder jeva »Nova riječ« se odločno izreka za to, da se naj izvršijo volitve še pozimi. SŠma bo vsekakor, pravi Riječ, čas zatišja tudi v težkem mednarodnem položaja To zatišje je treba čim prej izkoristiti. Bojazen, da bi mogle volitve dati nezaželjen rezultat in pomeniti opasnost za sporazum, je neopravičena. Opasnost preti samo od ničvrednežev, nikdar pa ne od onfh, ki zastopajo resno prepričanje in se zanj borijo.
Nasproti trditvam, da je načrt volilnega zakona že gotov, se v vladnih krogih poudarja. da to ni povsem točno Obstojajo še razna mišljenja glede sistema, akorav-no je res. da je od početka veljalo kot nesporno. da bi naj bil volilni zakon sestavljen na osnovi okrožnih volilnih edinic, tajnega glasovanja in proporca. Iz neposredne dr. Mačkove okolice se najodloč-nejše demantirajo govorice, da bi moglo biti govora še o javnih volitvah. Kmetsko-demokratska koalicija bi se vsaki taki nameri, če bi se res pojavila, z vso silo uprla in je v tem pogledu popolnoma solidarna s celokupno opozicijo.
Razgovori v . vladi se bodo prihodnji teden nadaljevali. V Beogradu se medtem vršijo v vseh političnih taborih živahna posvetovanja. Včeraj je prispel iz Zagreba tudi predsednik izvršnega odbora SDS g. Vilder, ki je bil ves dan v stiku ne le s predsednikom stranke ministrom Budi-savljevičem, temveč tudi z ostalimi skupinami vlade in opozicije. Bil je tudi pri predsedniku vlade g. Cvetkoviču. Opoldne je bilo skupno kosilo ministrov KDK, ki mu je prisostvoval tudi g. Vilder.
Vse tri skupine opozicije so zadnje dni v stalnem kontaktu in so odločene, da bodo v vseh vprašanjih nadaljnjega razvoja postopale enotno in solidarno.
[oči banovini Sloveniji
Beograjsko »Vreme« objavlja iz vrst ljubljanskega vodstva JRZ člančič »Okoli organiziranja banovine Slovenije«. V njem pravi najprej, da se je to vprašanje obravnavalo v slovenski javnosti samo načelno in v splošnih potezah. Poročilo nato nadaljuje:
»Na vseh merodajnih in kompetentnih mestih obstoji iskrena želja, podprta z vsemi garancijami, da se takoj pristopi k delu za organiziranje banovine Slovenije, čim bodo prenešene kompetence in dovršena organizacija banovine Hrvatske. V tem, oz ru so se pojavile v poslednjem času tendence, da se vprašanje banovine Slovenije odloži in rešuje skupno z vprašanjem nove ureditve vseh ostalih delov države. V Ljubljani sta v zvezi s tem zasedali dve komisiji, politična in finančna, ki sta svoje delo že končali. Izdelani so vsi potrebni politični in finančni elaborati in je celo dovršen že načrt volilnega zakona za banovinski zbor, kakor tudi načrt zakona o bodoči organizaciji banovine Slovenije. Načrt novega volilnega zakona je zelo liberalen ter predvideva splošno in tajno volilno pravico s proporcem.
Kar se tiče finančnega položaja bodoče
banovine Slovenije, so ljubljanski krogi zelo optimistični. Po točnih uradnih podatkih je dala Slovenija državi v obliki raznih dajatev več, kakor pa je od nje sprejela. Banovini Sloveniji bo ostal lep presežek za njene posebne potrebe celo tedaj, ko bo plačala svoj del za skupne državne potrebe.«
Iz te informacije beograjskega vladnega glasila izhaja, da vprašanje banovine Slovenije še ni stopilo v aktualni stadij in da je vezano z vprašanjem preureditve ostalih delov države. Kar se tiče »komisij«, ki jih »Vreme« omenja, so to privatni odbori bivših poslancev JRZ, ki so, kakor je videti, že končali svoje delo, medtem ko ostala slovenska javnost še mnogo razmišlja o posameznih težkih in da-lekosežnih problemih, ki so v zvezi z bodočo organizacijo banovine Slovenije. Menimo, da bi bilo prav, ako bd gospodje bivši poslanci svoje elaborate objavili, da bi se o njih lahko razvila stvarna razprava. Brez take diskusije ti elaborati seveda ne morejo biti nič drugega, kakor naloge privatne pridnosti gospodov, ki so jih sestavljali.
Beležke
Vaclav Klofač je »v
Pred tedni so poročali razni nevtralni in zapadni listi, da je znani češki politik in državnik Vaclav Klofač umrl v nekem koncentracijskem taborišču. Po nevtralnih listih so ponesli vest tudi nekateri naši dnevniki Iz avtentičnega vira izvemo_ sedaj, da poročilo na srečo ni bilo resnično. Sivolasi Klofač, ki ima tudi v naših krajih toliko prijateljev, je sicer bolehen, živi pa mirno v svoji vili v Pragi. Interniran ni in tudi ni biL
Nestvaren odgovor
Na naš uvodnik »Nič slepomišenja« gospodje pri »Slovencu« do sedaj stvarno še niso ničesar odgovorili. Včeraj pojasnjuje »Slovenec«, da ni odgovoril zato,, ker je čakal, »kakšen bo odmev na jugu.« Nato navaja, da so vsi veliki Usti »Jutrov« članek citirali. Krivo pa mu je, da je vladno »Vreme« rajši bralo ti«ti del članka, ki mu je bolj ugajal, češ, glejte »Vreme« posebej opozarja, da so slovenski gospodarski krogi proti preveliki naglici v zadevah sloven-. ske avtonomije! Po »Slovenčevem« mišljenju je torej kompromitantno — za »Jutro«, da se glavnemu glasilu vlade in JRZ najbolj dopade tisti del »Jutrovih« izvajanj, ki se »Slovencu« in njegovim ne dopade!
Na drugi strani priznava »Slovenec«, da dr. Mačkovo glasilo, ki je velik del »Jutrovih« izvajanj citiralo v svojem uvodniku:, razume naš članek v tem smislu, da so vsi Slovenci za Slovenijo s širokimi samoupravami. Vendar misli »Slovenec«, da »Hrvatski dnevnik«, »kakor vedno tudi zdaj ne polaga nobene važnosti« na »Ju-trova« izvajanja. Iz vsega tega sklepa »Slovenec«, da je slepomišenje na — »Jutrovi« strani.
Mi bi — odkrito priznamo — mnogo raj-še videli, če bi slovensko glasilo JRZ razpravljalo o ugotovitvah našega uvodnika. To, kar čitamo kot odgovor, je jecljanje iz čiste zadrege. Mi ga tem manj razumemo, ker čitamo v »Vremenu«, da so elaborati bivših poslancev JRZ o bodočem položaju Slovenije že izdelani, in ima torej »Slovenec« gotovo dovolj materiala na razpolago da se z vsako našo trditvijo pogleda, oborožen s številkami in gospodarskimi dognanju »Slovenec« priznava, kako težko je n pr. vprašanje četrte banovine. Menda vendar ne misli, da je naše slovensko vprašanje samo problem prekomasacije kake podeželska občine?
Izmišljena vest
beograjske „Pravde"
Predsednik izvršnega odbora SDS Veče-slav Vilder se je v Zagrebu sestal tudi z glavnim tajnikom JNS dr. Kramerjem, ki se je mudil tam. Razgovor se je nanašal na splošna politična vprašanja. Včerajšnja beograjska »Pravda« pa beleži, da se je dr. Kramer razgovarjal z g. Vilderjem — o pristopu slovenskega dela Jugoslovenske nacionalne stranke k Samostojni demokratski stranki. Pri tem je najbrž tudi »Prav-dinemu« dopisniku znano, da se dr. Kramer redno sestaja — seveda s polno vednostjo ln odobravanjem celokupnega vodstva JNS — s prvaki Kmetsko demokratske koalicije in da se nI uresničilo pričakovanje nekaterih, ki so špekulirali, da se bo posrečilo popolnoma prekiniti zveze med opozicijo in KDK. Seveda je »Pravdi-na« vest od konca do kraja izmišljena.
Izvršni odbor JNS
in četrta banovina
Objavili smo vsebino brzojavke mestnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Sarajevu proti načrtu, da bi se ustanovila četrta avtonomna banovina Bosna in Hercegovina. Brzojavka je bila predmet razprave na seji izvršnega odbora JNS v Beogradu, ki se je sestal pod predsedstvom Petra živkoviča. Na seji je sklenil izvršni odbor JNS, da se bo pridružil akciji proti poskusom ustvarjanja posebne bosansko — hercegovske administrativne edinice.
Stališče Bosanske krajine
V Beograd je prispel voditelj samostojnih demokratov v vrbaski banovini prota Dušan Kecmanovtfč. Razgovarjal se je tudi z beograjskimi novinarji ter jim izjavil, da je protivnik ustanovitve posebne četrte banovine Bosne in Hercegovine. Rekel je:
»Bosanska krajina (velSk del vrbaske banovine) se odločno protivi vsaki taki misli Mi iz Bosanske krajine ne maramo imeti nobenih zvez s Sarajevom, kakor tudi ne z akcijo tamošnjega voditelja samostojnih demokratov inž. Blagojeviča, ki se je izjavil za avtonomijo Bosne m Hercegovine Te akcije mi sploh ne razumemo in jo moremo samo obsojati Mi, kar nas je iz Bosanske krajine, se bomo borih proti vsakemu poskusu ustanovitve avtonomne Bosne in Hercegovine, ne glede na to, kakšno stališče bodo zavzeli v tem vprašanju posamezni naši voditelji iz
SQS.<
Glede na naši notici o slovenskem kmečkem gibanju z dne 7. novembra in z dne 10. novembra nam poročajo:
»Na sestanek dne 29. oktobra k »Levu« so bili vabljeni skupina okrog bivše »Slovenske vasi« in tkzv. mladokmetijci. Ta sestanek je bil oblastno prepovedan, kar so izrabili levičarji, ki so imeli svoj sestanek pri »Lk>ydu«. S tem sestankom skupina snujoče se Slovenske kmečke stranke ni imela nobene zveze. Za nedeljo, dne 12. t m., je ta skupina sklicala sestanek v Zagrebu, ki se ga bodo udeležili izključno samo zaupniki iz vrst okrog bivše Slovenske vasi in tkzv. mladokmetijcev. Predsednik pripravljalnega odbora snujoče se Slovenske kmečke stranke je France Jevš-nik iz Kozjega in dr. Lončar te funkcije nikdar ni opravljal. V kolikor se je odtegnil začasno javnemu delu, je moral to storiti iz zdravstvenih razlogov. Zato tudi odpade vse, kar se je v tej zvezi pisalo o dr. Vavpetiču.«
Lojalno priobčujemo to pojasnilo, ki smo ga prejeli iz vodilnih krogov skupine okrog bivše »Slovenske vasi«.
Frankovci in Sarkotič
Nedavno je umrl na Dunaju general baron Sarkotič Lovčenski, poslednji c. in kr. guverner Bosne in Hercegovine. Splitski »Narodni list« ostro kritizira postopanje nekaterih dnevnikov, ki so posvetili smrti tega avstrijskega generala več prostora, kakor svoje dni smrti velikega narodnega voditelja dr. Dinka Trinajstiča. Tako je poudarjal o njem zagrebški starina »Ob-zor«, da je bil po čustvovanju Hrvat, čeprav je v isti sapi ugotovil, da je zapustil sina Ervdna, ki je trd Nemec.
Vse te liste pa je prekosil frankovski »Hrvatski narod«, ki je objavil na prvi strani sliko pokojnega Sarkotiča skupno s sliko hrvatskega mučenika in žrtve avstrijske soldateske dr. Evgena Kvaterni-ka. Redakcija »»Hrvatskega naroda« prav dobro ve, kdo je bil Sarkotič, ki je dal kot guverner Bosne in Hercegovine ter vojni komandant Dalmacije zapreti, internirati in pobesiti na sto in sto naših ljudi. Kljub temu pa ga slavi kot nekakega hrvatskega junaka ter trdi o njem, da je bil prežet načel Ante Starčeviča. Frankovci si sicer lahko marsikaj dovolijo v naši državi, proslavljanje bivših avstrijskih generalov, baronov in krvnikov našega naroda je pa malo preveč celo za naše prilike.
Radijska vojna
Današnje vojne še ne vodijo vojaki, temveč še vedno politiki in diplomati. Zato nudi po dveh mesecih trajanja sliko, kakršne si ni nihče predstavljal usodnega S. septembra, ko so se začele sovražnosti na za-padu. Avioni, tanki, topovi, blindirane divizije se še vedno samo gomilijo za utrjenimi črtami in se pripravljajo na usodni spopad, katerega sicer vsi pričakujejo, o katerem pa še nihče ne ve, kdaj se bo začel.
V polni meri je danes angažirano samo eno moderno orožje, s katerim vodijo bojujoče se države vojno noč in dan — radio. V svetovni vojni je bilo odgovornim državnikom in vojaškim krogom lahko čuvati moralo podrejenih vojnih trum in zaledja fronte. Največji dogodki so ostali Širokim slojem ljudstev neznani vse do konca vojne. Danes jih ni mogoče držati v tajnosti niti nekaj dni. Doslej igra vojna z električnimi valovi še največjo in najvažnejšo vlogo. Poslužujejo se je vsi tem raje, ker nudi neizčrpne zaklade raznih možnosti in presenečenj. Tako so n. pr. objavljale med monakovsklm govorom kan-celarja Hitlerja vse francoske radijske postaje tudi drugi Hitlerjev govor, ki pa Je bil spretno sestavljen lz posnetkov plošč raznih prejšnjih njegovih govorov. Lahko si je predstavljati francoske, še bolj pa nemške poslušalce, ki so med pravim Hitlerjevim govorom lovili posamezne odlomke tega nalašč za ta namen prirejenega govora.
Občni zbor jurfstov na univerzi
Na ljubljanski univerzi Je bil vČera] p-poldne 38. občni zbor Društva slušatelje« juridične fakultete. V nabito polni zbornici je dosedanji predsednik g. Črtomir Ko-lenc otvorrl občni zbor ki se je po pozdravu vseh prisotnih v toplih besedah spomnil v preteklem letu preminulih tova rišev. Podpredsednik g. Klemenčič se je v svojem poročilu zlasti spominjal jubileja društva »Pravnika«. Sledila so izčrpna po ročila funkcionarjev. Društvo 'e v prete kli poslovni dobi uspešno zastopalo stro kovne interese našega pravnega naraščaja Na predlog društvenih revizorjev fe občni zbor soglasno sprejel razrešnico upravnemu odboru.
Vloženih je bilo pet samostojnih predlogov. Prvega je predložil odbor, v katerem je prikazal pomanjkanje primernih študijskih in društvenih prostorov. Naša pravna fakulteta razpolaga le s tremi predavalnicami, ki današnjim potrebam ne zadoščajo več. Drugi samostojni predlog dosedanjega odbora je obravnaval sistem volitev v Jugoslovansko akademsko podporno društvo in predložil potrebne spremembe. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Tretji samostojni predlog je predložil g. Mirjan Ivanetič o novi juridični uredbi in zlasti o osnovanju doktoratskega fonda. Pri tem samostojnem predlogu se je razvila živahna debata, v katero so poleg predlagatelja posegli gg. Savnik, Zidarič, Drolc, Plajh, Vodopivec, Titan in drugi, predlog je bil končno z velifco večino sprejet Četrti samostojni predlog je govoril o avtonomiji univerze, petega pa je vložil zopet g. Ivanetič; obravnaval je stanje strokovne juridične knjižnice in predlagal potrebno reorganizacijo.
Glasom univerzitetne uredbe se vrše volitve v novi odbor danes od 8. — 13. ure v zbornični dvorani na univerzi pod predsedstvom docenta g. dr. Gorazda Kušeja. Vložene so štiri kandidatne liste, poleg katoliške in levičarske tudi lista, ki nosi naslov »nacionalni akademiki«, in lista »Jugoslavije« z nosilcem g. Mirjanom Ivaneti-čem. Naslov »Nacionalni akademiki« so si prilastili za svojo listo pristaši Ljotiče-vega pokreta, ki so s tem izzvali veliko nejevoljo med nacionalno orientiranimi akademiki. Ti so, kakor je omenjeno, postavili listo z nosilcem cand. iur. Mirjanom Ivanetičem ter razvili za njo med naprednimi akademiki živahno agitacijo.
Vlom v Juvančičev hotel v Zidanem mosta
Zidani most, 10. novembra
Davi med 3. in 4. uro je bil izvršen v hotelu Franca Juvančiča na Zidanem mostu drzen vlom. Vlomilec je snoči popival v gostilni ter se je skril v stranišču. Ko je vse utihnilo, se je skrivaj splazil na verando, kjer je spal do 3., nato pa je razrezal šipo na verandi ter tako neopaženo dospel v salon. V gostilniški sobi je pobral natakarici iz predala denar, cigarete in še razne malenkosti. V kotu je zagledal nov radio aparat znamke Radione, ki ga je preko noči shranil trgovski zastopnik Janez Gu-ček. Predno je vse odnesel, se je dobro založil z gostilniškimi dobrotami. To pa je bilo zanj usodno. V pijanosti je vse razme-tal po sobi in naposled pobasal nakradene predmete v aktovko, ki jo je pustil neki potnik v gostilni Radio in aktovko je, skozi okno odnesel na cesto in odšel nato v kolodvorsko restavracijo, kjer je čakal na priložnostnega voznika, ki je peljal krompir v Hrastnik.
Okrog 4. zjutraj je sobarica opazila cestno okno odprto in takoj opozorila hotelirja Juvančiča in osebje. Ugotovili so, da je vlomilec odnesel za okrog 4000 din blaga. O vlomu so bili takoj obveščeni domači orožniki, ki so obvestili sosedne orožni-ške postaje. Uspeh ni izo6tal. Vlomilca so v Hrastniku prijeli še na vozu ter ga nato pripeljali z vlakom v Zidani most. Ob 7. zjutraj so bile vse ukradene stvari spet v hotelu.
Vlomilec je 35 letni Anton Sluga, doma iz Trbovelj. Mož ima na vesti že umor na Hrvatskem, zaradi katerega je presedel 7 let ječe in se je komaj pred 6 mesci vrnil v svobodo. Pri zasliševanju je smeje priznal, da je vlomil Danes popoldne so ga prepeljali v zapore sreskega sodišča v Laško. Zanimivo je, da je bilo na sličen način vlomljeno v gostilniške prostore hotela Ju-vančič lani meseca februarja. Takrat je bil ukraden 4000 din vreden radijski aparat Ingelen, vendar tatu niso dobili
Zadnja pot Matije Zdraviča
Trebnje, 10. novembra
V ponedeljek smo spremili na zadnji poti starešino oddelka finančne kontrole g. Matijo Zdraviča. Četudi je živel med nami komaj osem let, je njegov pogreb pokazal, da si je v teku te kratke dobe pridobil v Trebnjem in okolici mnogo prijateljev. Njegova velika delavnost pil vseh naprednih društvih, njegova politična doslednost in njegova družabnost so pripomogli, da si je navezal stike z vodilnimi naprednimi možmi, posebno v našem dolenjskem podeželju. Zato eo prihiteli, da se ob njegovem preranem grobu poslove od svojega sodelavca, predstavniki vseh naprednih organizacij Sn naprednih političnih društev, kjer je pokojnik deloval kot član in kot odbornik, številno je bilo zastopano prt pogrebu tudi Združenje zvaničnikov finančne kontrole z g. Zabukovcem na Čehi. Pogreba so se udeležili skoro vsi šefi oddelkov finančne kontrole v dravski banovini s šefom odseka za finančno kontrolo pri dravski finančni direkciji g. Vehovcem in višjim poverjenikom g. Crepinkoan načelu.
Za trebanjsko godbo, M Je svirala žalne koračnice, eo se uvrstili v sprevod So-koJi s praporom, domači trebanjski pevski zbor, pevsffd zbor Združenja zvaničnikov finančne kontrole, nosilci številnih vencev in mnogo obCnstva. Po poslovilnih besedah predstavnikov društev in ob petju žalostink obeh pevskih zborov se je rajnki vselil v svoj poslednji dom.
Naj mu bo lahka trebanjska žemljica. Naši ljudje, posebno sokolski pripadniki, ga bodo ohranili v častnem spominu!
« Sejma v Gorjah ne bo. živinski so* jem, ld bi moral biti danes 11. t. m., je zaradi slinavke in parkljevke v sosedni občini v S(p. Gorjah zabranjen.
^ / sj« važnih
predavanj
|	Ljubljana, 10. novembra.
Priljubi jena izobraževalna ustanova Ljudska univerza je med ljubljanskim občinstvom z dobro izbiro svojih predavanj in odličnih predavateljev vzbudila že toliko pozornosti in zanimanja, da ji ni treba posebne rekflame, da more napolniti do zadnjega kota dvorano v Filharmoniji. Otvoritev nove sezone predavanj, na kar tero bodo onozariaJi še posebni 'etaki, je nastavljalo predavanje g. univ. prof.
Samca:
Nadomestki ln umetna tvoriva
Izvajanjem predavatelja so poslušalci in poslušalke sledili s pozornostjo. Saj je pa tudi vprašanje nadomestkov in umetnih tvoriv v sedanjem času gotovo eno izmed tistih, ki ne beli glave le kemikom, ampak tudi laikom. V sedanjih časih nadomestki in umetna tvoriva vse bolj kot kdaj prej prihajajo do veljave, pa je taka pozornost povsem razumljiva. Predavatelj se je takoj v uvodu opravičil, da bo zaradi ogromne Obsežnosti predmeta mogel obdelati temo le v grobih, površnih obrisih. Nagla*! je v svojih Szvajar njih, da je moderen človek izredno zahteven, hoče to ki ono, toda prave vrednosti'vsega, kar se mu v urejenih dobah zdi samo po sebi umevno, se zave fioie ob nenadnih katastrofah, šele tedaj apoena neizbežno potrebo posameznih snovi in šele tedaj prav občuti, česa mu manjka in koliko mu je kaj služilo. Tako v mirnih, a de posebej v izrednih dobah je delo kemikov posvečeno nadomeščanju naravnih dobrin z umetno pridobijeriimi. Predavatelj je v svojih izvajanjih posvetil pozornost tistim dobrinam, ki v naravi sicer so, ki pa so nam iz kakšnih razlogov nedosegljive, pa si do njih pomagamo z umetnim pridobivanjem. Tako je predavatelj s temeljito razlago s pomočjo akioptičnih slik prikazal umetno pridobivanje beljakovin, raznih masti, tkiv ter rasilh plastičnih mas. Kljub zatrdilu, da je sam okušal nekatera umetno pf-dobljena sredstva, ki se ponekod uvajajo celo v prehrani, pa ni mogel razbliniti rahle skeptičnosti naših ljudi do podobna izdelkov, daat je pride* po njegovi sicer le grobi raeSagi načina umetnega pre-debivanja dobrin vsftk geekjfi&lec do
pričanja o- njenem ogromnem pometm za vsestranske potrebe razvajenega čtove-Stva.
Vojna in gospodarstvo
O tej zanimivi temi je predaval sinoči v okviru društva Absolventov trgovskih šol prof. Ivan Rudolf. Predavanje, ki se je vrššSo v dvorani pri »Sestici«, je bflo izredno iepo obiskano.
Predavatelj se je uvodoma zaustavil na osnovali modernega narodnega gospodarstva, potem pa se zadržal v glavnem na razlagti obrambnega in vojnega gospodarstva. Obrambno gospodarstvo je organizacija vseh gospodarskih sil v državi Služi potrebam miru in vojne in je svobodno, vendar pa kontrolirano od države. Gospodarstvo je treba čim bolj usposobiti, da v danem trenutku z vso svojo silo preide ie gospodarstva mirnega časa v vojno gospodarstvo. Ko preti nevarnost vojne, se morajo čim prej ustanoviti nova podjetja, neobhodno potrebna vojni industriji, že obstoječim pa se kapaciteta poveča. Veliko skrb je treba posvetiti organizaciji prehrane, obutve in oblačila za vojsko in civilno prebivalstvo. Pri tempa je treba skrbno paziti, da se v to organizacijo ne vrine parasitski element. 2e prve dni mora državna oblast organizirati gospodarsko policijo z najširšimi pooblastili
Predavatelj je podal kratek načrt, kar ko bi se že v mirnem času, ko ni še nobene nevarnosti pred vojno, organiziralo obrambno gospodarstvo. Predvsem je potrebno favoriziranje Šibkih gospodarskih plasti; država naj posveča posebno paž-njo malim in šibkim gospodarstvenikom. Srednji sloj prihaja tu do svojega upravičenega ki polnega, razmaha, ter do svojih pravic v socialni, politični in gospodarski strukturi. Ta protekcionizem šibkih pa obstoja le toliko časa, dokler se ne okrepijo.
Pravilno obrambno gospodarstvo se čudovito lahko prilagodi novemu stanju in se izpremeni v vojno gospodarstvo. Vse industrije, obrti, trgovine in zadružne panoge se izpretmene v vojne edinice. To Je velevažna notranja fronta, ki preskrbuje orožje, m uniči jo, a tudi hrano, obutev in obleko za vojsko in za civilno prebivalstvo.
Naše
DRAMA
Sobota, 11.: Kozarec vode. Red A. NedeJja, 12. ob 15.: Pikica in Tonček. Izven Znižane cene od 20 din navztibl. Ob 20. Striček Vanja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 13.: številka 72. Red B.
»Kozarec vodeč komedija francoskega dramatika Scribea, daje našim igralcem, ki v nji nastopajo, priliko, da se izkažejo v paradnih vlogah, polnih duhovitosti in pestrih situacij. Historično ozajdje dejanja na dvoru angleške Kraljice Ane riše slabosti vladarice- žoodlm.
Ivan Cesar fe» igfU v nedeljo zvečer na-sflovno vlogo ▼ Cehovljevi igri Striček Vanja. Ta vloga mu je bila prvotno dodeljena, ker pa je moral na orožne vaje, jo je prevzel g. Ivan Levar. Sedaj, ko se je g. Cesar povrnil z orožnih vaj, bo igral Strič-ka Vanjo prvič v nedeljo zvečer. Ostala zasedba bo običajna. V delu je orisal dramatik dramo življenjsko neodpornih, bolj aH manj čustvu predanih ljudi.
O P E B A
Sobota, 11.: Kjer škrjanček žvrgoli. Izven.
Znižane cene od 30. din navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Glumač Matere božje. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 13.: Plesni večer Maksa Kur-bosa in Irene Litvinove, solistov Bal-lets Russe de Monte Cario. Izven.
Nocoj se ponovi prijetna Miarjeva opereta »Kjer škrjanček žvrgoli«, v kateri se Je zlasti lepo uveljavila mlada pevka mariborskega gledališča Jelka Igličeva. Izbor-no figuro kmečkega očanca je postavil Zupan pa tudi Vidalijeva, Feček, B. Sancin in Barbdčeva so vsak po svoje pripomogli delu do uspeha. — V nedeljo popoldne se bo dajala po mi>tei.-nTh cenah znana Mas-senetova opera »Glumač Matere božje«, ki Je pri vseh predstavah imela prav dober uspeh, do katerega so ji pripomogli zlasti: Banovec, Betetto, LupSa, Dolničar, Anžlo-var, Zupan in Sladoljev. — Zvečer pa se bomo lahko spet imenitno pozabavali pri najbolj komični izmed operet zadnjega desetletja, Benatžkega »Pri belem konjičku«. Neprekasljiva ribniška korenina Je Zupanov tovarnar Kotenina, izvrstni natakar Leopold je Modest Sancin. temperamentna in okretna gostilničarka Polonca ga. PoOi-čeva, originalni »lepi« Stanislav g. Feček, živahni dr. Karlin b. Sanoina, prav dobri sta še BarbiČeva in Japljeva, da ne omenim Se številnih ostalih vlog. Kupite vstopnice v predprodajL
SENTIAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 11.: Kurent. Nedelja, 12.: Kurent.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11.: Celjski grofje. Red A. Nedelja, 12. ob 15.: Pygmaiion. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Navihanka.
D I 0
Sobota 1L novembra
LJubljana 7: Pozdrav, napovedi in poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plo-Sče ki poročila. — 17: Otroška ura: 61-tanje: Račko ki Lia ter nastop otrok pod vodstvom gidC. Slavice Venca jzove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za deio-pust igra radijski orkester. — 18.40: Med ameriškimi Slovenci (g. V. Demšar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Srbi in Hrvati v vojskah tujih vladarjev. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). —20.30: Ve-sei živalski krog. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 18.20: Plošče. — 19.40: Koncert orkestra. — 20.10: Narodne pesmi. — 21: Veliki orkester. — 22: Lahka in pteana muzika. — Zagreb 17.15: Ra*e peanoft. — 20: Petje. — 20.30: Zvočna igra. — 22.20: Plena murifca. — Sofija 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Petje. — 20: Orkestralni koncert — 20.30: Veael vefier, — 3MS: Ktite gc&fc
TevarnBka razprodala
motornih kolesi
VSAK DAN dokler traja zaloga, se bodo prodajala motorna kolesa SOO ccm ARDIE v javnem skladišču špedicije Tnrk v Ljubljani, Kotnikova ulica 12 in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 54*O.— v gotovini
MALI OGLASI
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 8.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Knjige
Kam pa,kam ?
Gostilna Poljšak
priredi v soboto in nedeljo Martinovanje. Igra izvrstna godba. — Domače koline, fini sladki mošt, silvanec, traminec in dingač.	i
29981-18
Pri Putrichu
Danes in jutri »Martinov ples. Vljudno vabljeni.
29997-18
Perfekten
železninar
»lajši, vojaščine prost, — dobi takoj ali po dogovoru stalno službo pri »Merkur« P. Majdič, trgovina želez-nine in sanitarnih potrebščin, Kranj.
29818-1 Vee prodajalk
modne stroke, sprejmem takoj v svoje trgovine v Ljubljani. Ponudbe s točnimi osebnimi podatki in z navedbo vseh dosedanjih mest je nasloviti na tovarno Vidmar, Ljubljana, Sav-Ije 18 ali pa oddati v podružnici na Tyrševi cesti, palača Slavije.
29919-1
Službe išče
Brivski pomočnik
vojaščine prost išče stalno službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Dolenc Anton, Ljubljana, Tyrševa 185.
29980-2
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaji oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 15. novembra. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica!
29971-4
Prodam
Nekaj peči
češkega izvora, dobro ohra, njenih, baročnih in renesančnih, je naprodaj. Ponudbe je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Originalne peči«.	29982-6
iJUiflJil
Dekle z dežele
sprejmem takoj za vsa hišna dela, k dvema otrokoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29979-1
Kleparskemu
pomočniku
nudim lepo eksistenco. — Mlajši, podjetni z din 2.000 naj se javijo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30007-1
Ceplje o trsje
sadno drevje, divjake nudi Žiher Franjo, Zamajani, Sv. Marjeta, MoškanjcL — Zahtevajte ceniki
$22-6
Avto, moto
Mercedes Benz
osebni .naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29939-10
Puch motor
250 ccm šport model, zelo dober. Cena 2.900. Mali BMW avto — cena 8.500. Aero, Kolodvorska 18.
29987-10
Popolnoma zastonj
aooite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen Španskega častnika«, če Se danes pišete upravi »Družinskega tednika«. Ljublja aa, Miklošičeva 17
28933-8
Kapital
50—200.000 din
lahko sijajno naložite. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res dobičkanosno«.
29972-16
Lokali
Skladišče in hlev
prodam proti St. Vidu. — Pripravno za vsakega obrtnika. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
29959-19
Posest
Stavbna parcela
pod Rožnikom 1572 kr. m naprodaj v bližini centra in na lepem položaju. Pojasnila daje dr. Maček, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova 10.
29901-20
Izgubljeno
Dotična oseba
katera je v torek ob pol 4. popoldne v Tivoliju našla zlato zapestno uro, je bila opažena in je dobro znana. Opozarja se, da jo vrne drugače bo naznanjena na policijo. Vrniti na naslov: Pretnar, Vodnikova cesta, nova hiša.
29970-28
PPCahTVfBAjA >$k

OH
Vcz^
Zveza
nih z&avn&ov Vam pripor**«
siVr«*
pasto zobe
za
Dobro obrit-dobre volje!
IaSč. znamka
ROTBART
Ujetnika v deželi latr
23
Lama se je nasmehnil in zmajal z glavo. »Vse zaman, mladi prijatelj! Zvezde so mi že davno odkrile, da se je v tebi znova rodila duša umrlega velikega lame in ti je zaradi tega usojeno, da vladaš tej deželi in temu ljudstvu do konca svojih dni. Tega ni moči izpremeniti, zato je najbolje, da se sto mislijo kar sprijazniš.« Po teh besedah je plosnil z rokami, na kar je neutego-ma stopil v sobo Cin-Lo.
Oslabelim
Znanstveno je dognano, da regulira »KALE - FLUID« (eks trakt i2 žlez močnih živali) izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj bstanek. — Brezplačno letajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »KALE FLUID« se dobiva ▼ vseh lekarnah.
S. bo. 106537-33
Sobo odda
Sostanovalca
sprejmem v prijetno sobo in dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30005-23
Dopisi
Marta
Dvignite pismo poštnoleže-če.	29946-24
Šivalni stroj
malo rabljen, ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyr-ševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
29827-29
ŠPORT
Na pragu smučarske sezone
Kaj bo s pripravami za sezono? — Na Gorenjskem niso zadovoljni z JZSS
Kaj pravijo v Ljubljani o tem?
OKAM*
mazilo i* zdravilnih zelišč Čudovit ospeb pn ranah, opeklinah, ožultenjih (vol len), turih, vnetjih itd. is nego doienčko* pri kotnem vnetju, izpuščajih tn krastah os temenu, za tu pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mx. J. Oblak. St. Vid nad Ljub liana_»87-40
Continental
aa ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 80
JERIRAJ V »JUTRU"
Jesenice, 10. novembra.
Prvi sneg smo že imeli in najbolj navdušeni smučarji so na Rožci, Črnem vrhu in na Kočni ter Se na nekaterih smučarskih postojankah že preživeli nekaj prav lepih zimskih dni. Pri vsem tem pa so priprave za letošnjo smučarsko sezono v znatnem zastoju. Prejšnja leta je bilo v tem času povsod že vse na delu in so bili določeni že vsi termini za večje prireditve ter objavljeni podrobni koledarji zimskosportnih tekem za vso zimo.
Letos so se namesto dela pojavili spori, ki so vse takšne priprave postavili v ozadje. Brez pravega sporazuma z JZSS sta bila nedavno ustanovljeni srbska in hrvatska smučarska zveza v Beogradu in Zagrebu. Na Gorenjskem pa zdaj pripravljajo ustanovitev slovenske smučarske zveze, tako da smo glede organizacije zimskega športa približno tam, kjer smo bili pred dolgimi letL Sliši se, da glede ustanovitve naše smučarske zveze še ni sklenjeno nič dokončnega, zdi pa se, da so dogodki zadnjih mesecev prehiteli funkcionarje pri JZSS m bo tudi ustanovitev slovenske smučarske zveze šla mimo njih, če se ne bodo pravočasno zganili.
V zvezi s tem je treba omeniti napete razmere, ki že dolgo vladajo med savezom
Hubertus
'ašči k din 250.-vse vrste dežnih plaščev, trenško-iov. sukenj toplega perila Itd. nudi po priznano nigirifr cenah
PRESKER,
Sv. Petra e. 14.
KllttJE
ENO VECBAIVNE
JOGOOKAHKA M PETRA NAM
MANUFAKTURIST
z večletno prakso, zmožen samostojnosti, pošten, vešč nemščine, želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Zmožen manufakturist« na ogl. odd. »Jutra«.
ZAHVALA
Naš nadvse ljubljeni mož, brat, svak ln stric
Miroslav Verdnik
- 4	•*	' V \
trgovec
nas je zapustil za vedno.
Ob težki izgubi smo prejeli številne izraze Iskrenega sočustvovanja m sožalja, številni darovani venci pa so zasuli prerani grob.
Vsem izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. MISLINJA, dne 8. novembra 1939.
Žalujoča žena In sorodniki
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, svakinje, sestrične in tete, gospe
Amalije Jeglič
roj. GLOBOČNIK
PODPOLKOVNIKOVE VDOVE
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v njeni bolezni, izkazali svoje sočustvovanje, jo spremili na njeni zadnji poti in poklonili prelepo cvetje.
ŽELEZNIKE, dne 10. novembra 1939.
Jožef in Marta Globočnik
v imena sorodstva.
Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mama
MARIJA KUBIČEK roj. DČDOVA
Pogreb pokojnice bo v soboto 11. novembra ob 16. iz stanovanjske hiše Jugočeške v Kranju na pokopališče šmartno-Stražišče.
VOJTEH KUBIČEK, soprog; JIRKO, ELA, JOSIP, MARIJA por. KLEMENC, otroci; KLEMENC BUD., zet; ELISKA,
ROMAN, vnuki.
in gorenjskim podsavezom. Ta nesoglasja izvirajo še iz dobe smučarskega izleta na Jahorino m so se pozneje ponavljala zmerom znova in znova. Zaradi udeležbe sokol-skih smučarjev na Češkoslovaškem, zaradi kaznovanja dveh funkcionarjev GZSP, itd. Sem in tja je prišlo do prehodne izravnave, toda glavni gorenjski zimsko-sportni delavci pri nekaterih funkcionarjih JZSS v Ljubljani nikoli niso našli pravega razumevanja. Zelo slabo kri je pri Gorenjcih povzročalo posebno dejstvo, da so ljubljanski smučarski klubi sprejemali najboljše gorenjske tekmovalce v svoje članstvo in tako rušili disciplino med tekmovalci m slabili moč gorenjskih klubov. Uprava JZSS bi bila morala ta postopek prepovedati. Ljubljana ima odlične zimsko-športne delavce in široko polje za pridobivanje mladine za smučarstvo na svojih tleh. Tega pa ljubljanski smučarski delavci niso delali v zadostni meri, za kar je najboljši dokaz, da je število smučarjev sicer naraslo, število ljubljanskih tekmovalcev pa padlo. Barve ljubljanskih športnih klubov so večinoma zastopali Gorenjci.
Napetost med savezom in Gorenjci je povečalo tudi postopanje savezne uprave s smučarji-Sokoli. Prepoved, da Sokoli ne smejo izvrševati sokolske dolžnosti pri smučarskih tekmah, ni v skladu s športnimi načeli, niti v korist napredka smučar-stva. Na Gorenjskem je polovica smučarjev tudi Sokolov, tako da se je podsavezna uprava morala prilagoditi tem razmeram, če je hotela doseči večje uspehe.
Na nedavni konferenci gorenjskih smučarjev je bilo mnogo govora o razmerju med JZSS ln GZSP v zadnjih letih. Na konferenci so bili vsi enodušni, naj se čim prej ustanovi slovenska smučarska zveza kot vrhovna smučarska instanca za našo ožjo domovino. Da bo ta nova organizacija močna, delavna in pravična za vse, vabijo go-
Dve tekmi
za pokal LNP
Jutri v območju LNP ne bo prvenstvenega tekmovanja, temveč je ta nedelja določena za nadaljevanje pokalne konkurence. Spored, ki že tako ni bil posebno obsežen, se je še skrčil zaradi tega, ker pokalne tekme v Celju sploh ne bo v zvezi z bojkotom Celjanov nasproti trboveljskemu Amaterju. Tako bosta za jutri ostali samo dve srečanji te vrste, ln sicer v Ljubljani:
Mars—Svoboda
Ta tekma bo edina večje nogometna prireditev v Ljubljani to se bosta v njej srečali dve dobri nogometni enajstorici. Svoboda se odlikuje po hitri in prodorni igri v polju to je v zadnjem času svoje vrste toliko preosnovala, da bo verjetno v prav kratkem času imela že vse bolj pomembno vlogo v družini ljubljanskih klubov kakor do zdaj. Mars bo v tej tekmi skušal doseči svoj letošnji uspeh v istem tekmovanju, ko je moral kot poslednji kloniti šele pred ligaško enajstorico Ljubljane.
Tekma bo ob 14.45 na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti.
•
Druga pokalna tekma LNP bo precej daleč od tod, to sicer na stadionu SK Mure v Murski Soboti. Tamkaj se bosta srečali enajstorici Mure in Maribora.
(Službeno je že objavljeno, da je SK Celje prepustil jutrišnjo pokalno tekmo s 3:0 p. t Amaterju ta je bila tako tudi že verificirana v korist slednjega. Op. ur.)
Draga poizkusila tekma SK Viča
Jutri ob 10. dopoldne bo na igrišču Reke ob Tržaški cesti moštvo SK Viča odigralo drugo poskusno tekmo za vstop v LNP, in sicer proti drugorazrednemu moštvu SK Slavije.
Jugoslavija—Celje
Prijateljska tekma ob 14.45 na celjski Glaziji
Jutri ob 14.45 bo na Glaziji zanimiva prijateljska tekma med prvakom H. razreda SK Jugoslavijo to jesenskim prvakom I. razreda SK Celjem. Obe moštvi bosta nastopili v svojih najmočnejših postavah to bo igra nudila gotovo obilo športnega užitka. Požrtvovalno moštvo Jugoslavije bo gotovo zastavilo vse sile za časten Izid napram rutiniranejšemu nasprotniku. Pred-tekme zaradi tehničnih ovir ne bo.
V nekaj vrstah
Se enkrat in zadnjič —
tekma na Jesenicah
O nedeljski prvenstveni tekmi med Bratstvom to Marsom na Jesenicah moramo pisati še tretjič, to sicer to pot na željo Jeseničanov. Po načelu, da je treba pri vsakem sporu slišati obe plati zvona, objavljamo zdaj v kratkem še pojasnila iz vrst SK Bratstva to zaključujemo obenem razpravo iz tega poglavja. Jeseničani pišejo med drugim:
Gltede trditve Marsa, da se mora Bratstvo za nedeljski uspeh zahvaliti Marsovemu nesrečnemu vratarju, je treba pripomniti, da je vratar prav tako igralec nastopajočega moštva, ki mora biti prav tako dober kakor vsi ostali, kajti v nogometu ne odločuje samo sreča, temveč tudi »nanje. če je bil Marsov vratar nesrečen, potem je bila nesrečna tudi napadalna vrata Bratstva, ki je žoge namesto v mrežo pošiljala v prečko. Glede dozdevnega pravičnega izida 2:2 omenja pisec jedrnato, da se rezultati dosegajo na terenu, ne pa na papirju. Jeseniško občinstvo je bilo nasproti vsem gostom zmerom dostojno; če pa je bil kateri izmed Marsovih igralcev na-
renjski smučarji k sodelovanju v njej vse smučarske edinice po Sloveniji in vse prijatelje smučarstva, ki jim je napredek te lepe športne panoge pri srcu.	M. S.
Druga plat zvona
Zaradi očitkov, ki so bili izrečeni na račun JZSS na konferenci gorenjskih smučarskih klubov na Jesenicah in glede vprašanja ustanovitve Slovenske smučarske zveze smo se obrnili tudi na predstavnike JZSS v Ljubljani, med katerimi vlada glede teh vprašanj približno naslednje mnenje:
Epidemija reorganizacije našega športa, to torej tudi smučarskega, se je prijela tudi funkcionarjev Gorenjskega zimskosport-nega podsaveza, s katerimi ima JZSS že dolga leta mnogo opravka za zeleno mizo. Kar tiče očitkov, da je JZSS gledal na GZSP postrani in ni nikoli prav razumel njegovih teženj in njegovega dela, je treba naglasiti, da je resnica baš drugačna, in sicer predvsem s finančne strani.
Glede ustanovitve Slovenske smučarske zveze pa zastopa savez stališče, da se s to novo ureditvijo baš v smučarskem športu, ki ga čaka zdaj pred sezono največ dela na terenu, prav nikamor ne mudi. Zaradi prej-šnih in še nezačetih priprav za sezono bo vsako obravnavanje organizacijskih vprašanj stvari samo v škodo, tembolj, ker je delo na terenu letos še večjega pomena. Zavedati se je treba, da bo letošnja sezona spričo napetega mednarodnega položaja vezana v glavnem na domači spored, kar se pravi z drugimi besedami, da bomo prav letos če pojde vse po sreči, lahko mnogo več storili za razvoj te športne panoge kakor drugod po svetu. Gorenjci, ki tako for-sirajo ustanovitev samostojne smučarske zveze to brez nje baje sploh nočejo delati dalje, naj se otresejo svojega klubaštva in lokalnega patriotizma ter naj vprašanje reorganizacije smučarskega športa pretre-sejo s širših vidikov in tudi s finančne strani. Potem bodo spoznali, da je najbolj koristno, da gre razvoj svojo pot, premišljeno in smotrno, ne pa tako, da bi rušil mnogo zdravega in dobrega, kar so ustvarili najboljši športni delavci ne samo na Jesenicah, temveč tudi v Ljublja™!, Mariboru in mnogih drugih slovenskih smučarskih središčih.
paden, je bil tega kriv sam. čudno je tudi, da Marsovci niso videli stražnika in rediteljev, ki so na igrišču skrbeli za mir in red. V ostalem je še omembe vredna tudi izjava enega izmed Marsovih spremljevalcev, češ da ima Bratstvo res boljše moštvo od Marsa. Pisec pravi h koncu, da doseženi rezultat — 5:2 za Bratstvo je bil izid te tekme op. ur. — popolnoma ustreza poteku Igre, ker je bilo domače moštvo stalno v premoči to v vseh pogledih boljše od Marsa.«
Trening na Večni poti
Motosekcija Avtokluba javlja, da bo ofi-cielni trening za dirko na Večni poti v nedeljo 12. t. m. od 9. dalje. Športna tehnična komisija bo poslovala tamkaj od 11. dalje.
Pred občnim zborom Slovenske nogometne zveze
Iz »Službenega vestnika LNP« posnemamo, da je izredni občni zbor LNP in ustanovni občni zbor Slovenske nogometne zveze sklican dokončno za nedeljo dne 19. t. m. Na dnevnem redu ustanovnega občnega zbora so: izvolitev začasnega predsednika, verifikacija pooblastil, sklepanje o pravilih SNZ, volitev odbora in slučajnosti. Upravni odbor LNP želi, naj se klubi za obe zborovanji dobro pripravijo in se jih udeležijo čim bolj polnoštevilno Na predvečer v soboto 18. t_ m. ob 20. bo konferenca delegatov klubov, da bo šlo delo na občnem zboru laže od rok. Kraj občnega
zbora bo še objavljen •
Razen mednarodne nogometne tekme med Jugoslavijo in Madžarsko v Beogradu bosta jutri odigrani še dve mednarodni tekmi, to sicer v Curihu med Švico in Italijo ter v Vratlslavl med Nemčijo to Izbrano enajstorico češkomoravskega protektorata. Oba favorita v teh dveh tekmah, namreč Italija to Nemčija, bosta nedeljska nastopa izrabila za dober trening za svoj medsebojni dvoboj v nogometu, ki bo v nedeljo 26. t. m. v Berlinu.
Beograjskega nogometaša Aco Petroviča, o katerem smo včeraj zabeležili, da se meni prav na hitro to za ceno lepih denarjev preseliti v Rumunijo, so tik pred odhodom pregovorili njegovi klubski tovariši, da bo menda še ostal v svojem klubu Jugoslaviji. V danih pogojih pa mu je bila ta odločitev brez dvoma precej težka.
Lahkoatletski sodniški zbor v Ljubljani.
Za jutrišnji miting SK Korotana ob 9.30 na Stadionu odrejam naslednje gg. sodnike: vrhovni Hvale, voditelj tekmovanja Polajnar, starter Vidlc, sodniki: Finec, Safo-šnlk, Stropnik, Pollak, Nagy. — Za nedeljski miting SK Litije ob 9.30 delegiram g. Zupančiča. Predsednik.
SK Ljubljana. Zaradi nedeljskega gostovanja v Duplici drevi ob 20. sestanek moštva v klubskem tajništvu. Postava ta podrobnosti na običajnem mestu.
SK Mars. Za nedeljsko pokalno tekmo pozvani Igralci naj bodo ob 14. v garderobi. Postava je razvidna z deske.
Urejuje Pa^aria Ravljen, — Iadaja sa taozprcjj *Jut*a* Stanko tirani, — Za Narodno tiskarna d, d, kot tiskaraazja Fran Jeran. — Za fai^rntri M >
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri francoski film »Kraljica zraka«. Dodatek ko&oriraaa Disneyerva šala in drugo. (—)
8KOFJA LOKA. Kino Sofcoi predvaja danes v soboto in jutri v nedeljo zanimiv, napet film »fitiri maščevalci c. (—)
SEVNICA. Zvočni kftno predvaja danes in jutri veiefilm »Dolomiti v plamenih«. (—)
RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 15.15 ter 20. film »Tragedija Sanghaja«. Za dodatek Para-mountov zvočni tedndk.
Alf* Bank — I IfrHpaL
A
u— Visokošoike. v ponedeljek 13. t. m. ob poi 8. zjutraj se bo nadaljeval tečaj Rdečega križa Dekleta m matere so se častno odzvale vabilu za pomoč vsem potrebnim tečaji v Ljubljani so zelo obiskani. zato tudi visokoiolke ne zaostanimo za njimi. Tpčaj se bo ; v fizikaln predavalnici na univerzi vsak ponedeljek, petek sn soboto ob pol 8. zjutraj in bo trajal do božiča tudi novinke ga morejo obiskovati u— Večna pot zaprta. Občinstvo opozarjamo ia bo Večna pot jutri v nedeljo 12. t. m med treningom t. i. od 9. do 11. ter med dirko, t. j. od 14.30 do 17. ure za ostali promet zaprta.

VESEL MARTINOV VEČER! Vabimo vas drevi ob 20. v Trgovski dom, kjer bo
akademska plesna vaja
JASO — -Jugosl. akad. smuč. organizacije JENKO BUFFET ADAMIČ
Več pozornosti otrokom! Včeraj in predvčerajšnj m so n? kirurškem oddelku splošne boln šnice spet sprejeli v oskrbo kupček otrok, ki so postali žrtve premajhne pozornosti. Komaj dveletni posestnikov sin-
ček Lundrov Marjan iz Sodražice, je doma v četrtek zlezel na voz, pa je padel na cesto in si zlomil desno nogo. Sedemletna delavčeva hčerka Marija Habatova iz Trzina se je igrala pred hišo. pa je padla v precej globok jarek n so zlomila levo nogo.
u— Martinov večer priredi danes SokoJ Ljubljana—šiška v svojem domu ob 20. Dobra pijača, ples, lov na gosko vam napravijo prijeten večer. Vstopnina samo 6 din. (—)
u— AKademske plesne vaje — JASO. Drevi ob 20. v Trgovskem domu redna plesna vaja. Drevi bomo mart ji ovali. Preskrbljeno je za veselo razpoloženje. Buf-fet bo bogato založen. Tudi na tej vaji bo nagradno žrebanje: prva nagrada Martinova gos! Vodi mojster Jenko, igra Adamič jazz. (—)
u— Plesne vaje v dvorani Delavske zbornice vsako nedeljo ob 15. Začetniki °b 14.30. (—)
u— Pri Mescu na Viču izvrstne domače koline, kot posebnosti — črni koren, trnocelj in drugo. Nocoj izjemoma odprto do 2. (—)
u— Plesne vaje Svobode vsako soboto ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Začetniki ob 19.30. (—)
ioipočarstve
Pogajanja z Rumimljo In omejitve pri oddaj! bencina
Pogajanja, ki jih vodi naša delegacija v Bukarešti o vprašanju rumunskih dobav nafte in njenih derivatov se razvijajo po vesteh iz Bukarešte po voljno. Glede plačilnih težkoč, ki so poleg prometn h povzročile zastoj dobav, so že našli primerno rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani. Raču nati je s tem, da bodo pogajanja v kratkem končana, nakar bo Rumunija takoj obnovila dobave nafte. Večje število naših šle-pov je v pristanišču Gjurgjevo na razpolago za vkrcanje, če se bo izkazala potreba bomo vzeli v zakup tudi še vlačilce s cisternami, ki so last neke druge podunav-ske države.
Direkcija rečne plovbe ugotavlja, da je doslej samo ona prevažala nafto za potrebe Jugoslavije. Podjetje ima dovoljno število šlepov s cisternami za dovoz nafte, da lahko brez težkoč prevzame prevoz nafte, ki je potrebna za redno oskrbo naše države, seveda če so dani vsi drugi pogoji. Državna rečna plovba je doslej imela v pristanišču Gjurgjevo, kjer se prevzema nafta, vedno več šlepov v rezervi. Tako čaka v tem pristanišču 22 naših šlepov, ki so deloma že natovorjeni z nafto, deloma pa so prazni. Natovorjeni vlačilci pa ne morejo na pot, dokler ne bodo odstranjene sedanje težkoče.
Uprava državnih monopolov je zaradi omejitev prodaje bencinske mešanice izdala naslednje sporoč lo: Zadnje dni je bila v določenem obsegu omejena prodaja bencinske mešanice za motorna vozila, kar so ponekod tolmačHi kot spekulativen ukrep in so v tej zvezi prišli tudi protesti iz javnosti. Zato sporoča monopolska uprava
Naš izvoz moke v Nemčijo
O priliki zadnjih trgovinskih pogajanj v Beogradu je bilo določeno, da bomo v Nemčijo izvozili poleg drugega 2500 vagonov moke in okrog 2000 vagonov živinske moke. otrobov ter oljnatih pogač O vprašanju izvoza moke so bila zadnje dni v Beogradu pogajanja na en- straai 2 nemško delegacijo glede cen. na drugi strani pa z našimi mlini. Načrt mlinske industrije je šel za tem, da bi sc izvoz moke vršil pod kontrolo Prizada. kjer naj bi se ustanovil poseben posvetovalni odbor za mlinsko industrijo Ta načrt pa je bil odklonjen Sedaj je odločeno, da bo šel ves izvoz moke, otrobov in oljnatih pogač v Nemčijo preko Prizada, tako da bo ves izvoz centraliziran. Po želji nemške delega
vsem interesentom, da so sedanje omejitve, ki so začasnega značaja, narekovale izje-ne razmere in trenutne težkoče pri izvozu nafte in njenih derivatov v našo državo. Da ne bi prišlo do neugodnih posledic glede bodoče oskrbe, so bili zdani ukrepi za obla-žitev sedanjih omejitev, ki bodo docela prenehale. čim bodo razmere to dopuščale.
Pooblastilo za omejitev prodaje bencina
Na podlagi uredbe o spremembah obstoječih zakonskih predpisov in izdajanju novih od 16. septembra 1939, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o omejitvi prodaje tekočih goriv in o prometu z motornimi vozili. Uredba se glasi:
Pooblaščata se minister za trgovino in industrijo ter finančni minister, da izdata ukrepe, s katerimi bosta v zvezi z uvozom regulirala prodajo tekočih goriv v državi in omejila promet z motornimi vozili, ki uporabljajo kot pogonsko sredstvo tekoča goriva.
Kršitev določb, izdanih na podlagi te uredbe, bo kaznovana z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din in z zaporom do 30 dni. Kazni iz gornjega člena bodo izrekale prvostopne obče upravne oblasti oziroma prvostopne policijske oblasti. Denarne kazni so namenjene v korist skladu za pospeševanje domače proizvodnje tekočih goriv pri uparvi državnega monopola
Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
Glavna kolektura drž razredne loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK - LJUBLJANA,
Beethovnova 14,
javlja, da so bili dne 10. novembra izžrebani sledeči večji dobitki, n. razreda 39. kola: Premijo od 301.000 je zadela št. 56910 PO DIN 100.000.— št. 2069 PO DIN 80.000-— št. 45404 PO DIN 50.000.— št. 67739 PO DIN 30.000.— št. 89720 PO DIN 25.000 — št. 76265
PO DIN 10.000.— 25279 29292 29727 66925 84377 PO DIN 5.000.— 3515 10227 15599 S4283 41498 46892 54516 69936 75459 81645
PO DIN 3.000.— 5328 15223 15406 9820 21926 26497 28454 81747 35483 45160 45508 46725 49008 53316 53915 71169 71860 81546 88536 92969 PO DIN 1.000.—
7121 10881 VM31 13741 6533 27841 29932
"»«*-'*
61011 62933 69833 73199 75952 78057 78812
as** SiZM	Milte J4i.il »9077
99303.
Dalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po din 600.—.
Vsi. ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo.
Prihodnje žrebanje HI. razreda 39. kol^ bo 7. decembra t. L
cije naj bi se ta izvoz izvršil čim prej.
Prizad sedaj objavlja pogoje, po katerih bo kupoval od domačih mlinov moko in poziva interesente, da stavijo ponudbe za pšenično moko »Ogg«. »Og« in »2« za živinsko moko »7V2«, »73/4« in 8 in za fine pše-nične otrobe. Ponudbe se morajo glasiti pri moki za najmanjšo količino 600 metrskih stotov, pri otrobih in živilski moki pa za najmanjšo količino 300 metrskih stotov.
Nadalje je Prizad pozval vse interesente, da mu ponudijo oljnate pogače (od oljnate repice, solnčničnega semena, bučnega semena, sezamovega semena itd.), in to za najmanjšo količino 100 metrskih stotov.
Seznam blaga, ki nam ga bo dobavljala Nemčija
Poročali smo že, da so bali na zadnjem sestanku jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora določeni kontingenti onega blaga, ki nam ga bo dobavila Nemčija v teku enega leta. Določitev minimalnega obsega izvoza v našo državo je bila potrebna glede na okolnost, da se bo v bodoče spremenila struktura našega uvoza in bo predvsem odpadel uvoz tekstilnega blaga ter bombažne in volnene preje. Sedaj objavlja »Jugoslovenski kurir« seznam minimalnih kontingentov, Id so bili določeni pri teh pogajanjih. Seznam obsega naslednje kontingente:
Seme sladkorne pese 550 ton. celoluzna volna 1000 ton, destilirani katran 1000 ton, sol 12.000 ton, umetna svila 1000 ton, Samotna opeka za plavže 600 ton, Samotna opeka za jeklarne 3000 ton, silikatna opeka 2500 ton, opeka iz kromovega magne-zita 1400 ton, opeka iz magnezita 1600 ton, šamotna masa 590 ton, sintetični vosek 10.000 mark, (pri tej postavki je določena vrednost in ne koločina) surove soli in kalijeve soli 6000 ton, ostale surovine za kemično produkcijo 2000 ton, kalij 400 ton, umetne tkanine iz kemičnih proizvodov, razen linoleja, 500 ton, posebni kemični polfabrikati 1600 ton, amorfni fosfor 1.25 tone kalijev klorat 50 ton, umetni kriolit 60 ton, ostali kemični proizvodi 6000 ton, fotografske kemikalije in fotografski papir 162 ton, fermacevtski proizvodi 250 ton, ostali kemični proizvodi 800 ton, blago izdelano iz umetnih snovi 150 ton, osvetljeni filmi 4 tone, celuloza 15.000 ton, surovo železo 8000 ton, polizdelki iz železa 2200 ton, profilno železo 5500 ton, železna pločevina 3000 ton, železna žica 1500 ton, železniški material za gornji ustroj 700 ton, predmeti iz kovanega in litega železa 570 ton, jeklene cevi 2000 ton, črni premog 220.000 ton, koks 380.000 ton, pogonska sredstva in mazil no olje 1500 ton. rotacijski papir 10.000 ton papirnate vrečice 500 ton, blago iz porcelana 3000 ton, razni proizvodi iz gline in fajanse 3000 ton, noži 200 ton, ostalo železno blago 12.000 ton, palice, pločevina in ž ca iz aluminija in aluminijeve zlitine 300 ton jermeni iz usnja 20 ton. tekstilni iermeni 5 ton stroji za tekstilno in usnjarsko industrijo 3000 ton, kmetijski stroji 3500 ton, pogonski stroji 1500 ton črpalke in slično 400 ton, pomožna tehnična sredstva 600 ton, ostali stroji in stroji za živilsko industrijo 10.000 ton. avtomobili 8000 ton bicikli in njihovi deli 2500 ton, xnotocikld in njihovi deli 400 ton, elektro-
tehnični proizvodi, elektrode in elektrodne mase 8000 ton, proizvodi optike in precizne mehanike 260 ton.
Gospodarske vesti
'= Fiktivne prodaje naših delnic, ki so last inozemcev. V zvezi z uvedbo kontrole nad inozemskimi imetniki delnic naših delniških družb poročajo iz Beograda, da imetniki delnic naših podjetij v klirinških državah fiktivno prodajajo svoje delnice. Švicarjem, Dancem ali Nizozemcem. Znano je, da ima uvedena kontrola predvsem namen preprečiti, da bi se dividende imetnikom delnic iz klirinških državah transfe-rirale v devizah. Sedaj skušajo dob ti ti delničarji dividende izplačane v svobodnih devizah na ta način, da delnice prodajajo fiktivno osebam v deviznih državah. V nasprotnem primeru bi dobivali dividende .z-plačane preko kliringa. Oblastva so opozorjena na te fiktivne prenose
= Večje število insolvenc v oktobru.
Državni statistični urad je zabeležil v oktobru 44 insolvenc nasproti 26 v lanskem in 18 v predl~i~kem oktobru. Konkurzov je bilo 14 (lani 5), poravnalnih postopanj pa 30 (21). Od skupnega števila nsolvenc je odpadlo na banovino Hrvatsko 18 insolvenc. na dravsko banov: no pa 4.
= Ponovna oslabitev angleškega funta.
Pred dnevi smo poročali, da je tečaj devize London na curiški borzi popustil od 17.95—17 90 v oktobru na 17 6250 v torek 7. t. m Zadnje dni pa je funt nadalje popuščal, in sicer v četrtek na 17 45. včeraj pa je zdrknil na 17.10 primeri s srednjim tečajem v oktobru znaša celotno nazadovanje 4.3°/o Vzporedno popušča tudi deviza Pariz, ki je v primeri z oktobrskem povprečjem popustila od 10.15 na 9.70.
= Trgovinski minister dr. Andres ne bo potoval v Madžarsko zaradi trgov in'hib pogajanj. Glede na vesti, da bo trgovinski minister dr Andres potoval v Budimpešta zaradi trgovinskih pogajanj z Madžarsko, poročajo iz Beograda da bo minister verjetno potoval v Budimpešto, toda ne v zvezi z bližnjimi trgovinskimi pogajanji, temveč bo imela njegova pot docela privatni značaj
— Prispevki za narodni obrambni fond se v davčnem pogledu smatrajo kot odbit ne postavke. Gospodarske zbornice so pred ložile finančnemu ministrstvu predlog, da se vsote, ki jih morajo podjetja plačati v obliki specialnega prispevka v fond za narodno obrambo, smatrajo v davčnem pogle du kot odbitne postavke. Ta predlog je po beograjskih informacijah upoštevalo finančno ministrstvo, ki bo v kratkem Izdalo o tem posebno uredbo. Prav tako je upoštevana zahteva gospodarskih zbornic, da se izdatki, ki jih imajo podjetja v zvezi z gradnjo zaklonišč in ostalih naprav za zaščito pred zračnimi napadi, smatrajo kot režijski izdatki.
= Priprave za ustanovitev hrvatsKo-ma džarske trgovinske zbornice v Zagrebu. Gospodarski krogi v Zagrebu delajo na to, da se ustanovi hrvatsko-madžarska gospodarska zbornica za področje banovine Hrvatske s sedežem v Zagrebu, čim bodo pripravljena pravila bo sklicana ustanovna skuščina. Potrebe take zbornice utemeljujejo s tem, da ima banovina Hrvatska neposredno mejo z Madžarsko in da bi osnovanje • hrvatsko-madžarske gospodarsk zbornice znatno olajšalo izmenjavo blaga.
Borze
10. novembra
Na jugoslovenskih borzah notirajonem ški klirinški čeki nespremenjeno 14.30 Grški boni so se znova znatno okrepili in je bilo v Zagrebu povpraševanje po 36.50. v Beogradu pa po 36. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci nudila po 438 (v Beogradu je bil primlač-nejšfi tendenci promet po 437.25—437.50) Do zaključkov pa je prišlo v «•/• dalmatinskih agrarnih obveznicah po 75-50 — 76 (v Beogradu po 76 — 76.25), v 7% Blairovem posojilu po 89.75 (v Beogradu po 90) in v 8°/» Blairovem posojilu po 95 (v Beogradu po 94).
Devizo
Ljubljana. OflcieJnl tečaji: London 169.8c
—	172.80, Pariz 95.85 — 98.15, NewYorK 4425 — 4485, Curih 995 — 1006, Amsterdam 2348 — 2386, Bruselj 762.50—738.50 Tečaji na svobodnem trga: London 209.52
—	212.72, Pariz 118.46 — 120.76, New York 5480 — 5520, Curih 1228.1» 1238.18 Amsterdam 2899.93 — 2937.93, Bruselj 897.30 — 909.30.
Curih. Pariz 9.70, London 17.10, New Tork 446. Bruselj 73.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, K&benhavn 86.12.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 438 bi., 4% agrarne 53 bi., 6«/, beglu-ške 81.75 bi., 6°/o daJton. agrarne 75 — 76 (75.50 — 76), 6% šumske 76 bL, 7o/0 sta-biliz. 91 — 95, 7»/o invest. 97 H., 7% Se-ligman 99 dem., 7% Blair 89 — 91 (89.75) 8«/0 Blair 93.12 — 95 (95) .delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 200 den., Trboveljska 205 — 220, Gutman 42 — 45, šečerana Osijek 95 den.,
Beograd. Vojna Skoda 436.50 — 437 (437.25 — 437.50), 4»/8 agrarne — (52), 4«/0 severne agrarne 51.50 — 52.50 (51.50) 6% begluške 80.75 — 81.25 (81), 6% rialrn. agrarne 75.75 — 76 (76 — 76.25), 6% šumske 73 — 74 (74), 7% invest 99 den., 7«/o Seligman 98 den., 7»/» Blair 89.75 — 90.50 (90), 8% Blair 94 — 95 (94) Narodna banka 7050 den, PAB 204.50 — 205.50 (202 — 205).
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 10. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.75, za maj 84.75, za julij 83; koruza: za maj 52.125.
+ Winnipeg, 10. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za mai 69.875, za julij 75. , -j- Novosadska blagovna borza (10. t. tn.). Tendenca nesprem. **šen»ca: baška okol Novi Sad 178 — 180; gor. b. 181 — 183; grem. 177 — 179; slav. 178 — 180; ladja Tisa 190 — 192: rž: baška 137.50 — 142.50 Oves: baški sremskl in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremskl 64/65 kg 152.50 — 155. Koruza: baška 136 — 138; bana taka 133 — 135; pariteta Indija I
136 _ 138. MoKa: baška in banatska
»Og« in >0gg« 270 — 28—; >2« 250 — 260; >5« 230 — 240; »6« 210 — 220; >7« 180 — 190; >8« 127.50 — 130. Fižol: baški sremsld beH brez vreč 345 — 350. Otrobi: baški in sremski 110 — 112.50, banatsk' 107.50 — 110.
Iz Kranja
r— Navodila udeležencem tombole v Kranju, ka bo v nedeljo 12. t m. ob 2. popoldne. Vse napovedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal napovedi. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi, ki bodo prehodni več čas igre. Reditelji bodo skrbeli za red. Prostor je tako ■►dbran. da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare pošte« bo postavi jen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi z glavnim odrom. Poleg. table na xiru bo še 8 pomožnih tabel, ki bodo omogoflJe kontrolo izžrebanih številk. Obiskovalci naj zaradi gneče ne silijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj označi na zgornjem robu tablice točen naslov. Igralni načrt bo letos premen j en v toliko, da odpadejo ambe — povečano pa bo število vseh ostalih dobitkov. Dostop s <colesi v igralni prostor ne bo dovoljen. Za kolesa bodo shrambišča izven igršča. Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom. Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačeni; po potrebi bodo organih rani tudi posebni vlaki, j Tombola bo zakliučena pred 5. tako da j imajo udeleženci železniške zveze proti
Mariboru, Zagrebu, Rakeku, Novemu mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhniki in Kamniku. (—)
r— Na Ljudski univerzi bo drevi ob 20. predaval dr. Anton Slodnjak o temi »Novejša poljska literatura«.
Iz Kamnika
k— Zanimivo predavanje bo jutri 12. t. m. ob 10. dopoldne v Čitalniški dvorani. Privatni docent dr. Stojan Bajič bo predaval o aktualnih problemih socialne politike. To predavanje bo uvod v tečaj za prosvetne delavce, ki ga priredi v dneh od 15. do 22. t. m Zveza kulturnih društev iz Ljubljane. O tečaju samem bomo še poročali, za danes samo opozarjamo, da bo število omejeno in se mora zato vsakdo pravočasno prijaviti. Prijavi se lahko pri predsedniku okrožnega prosvetnega odbora g. Skali ali pa tudi pn funkcionarjih Sokola, Narodne čitalnice in Lire. Tečaj bo brezplačen. Prtdite že jutri tudi na predavanje. da boste slišali obravnavati zanimivo snov od znanstvenika, ki odide prve dni decembra v Ženevo. G dr. Bajič bo imel tri predavanja tudi v tečaju.
Poročita naše II. izdaje:
Nizozemske se polašča velika vznemirjenost
Vsa država napeto pričakuje razčiščenja položaja
Pariz, 10. nov. br. Iz Haaga in Bruslja so nocoj prispele vesti, da je Nemčija po diplomatski poti danes izvršila nov pritisk na Belgijo ln Nizozemsko, da bi ju prisilila h kapitulaciji. Zaradi tega so se nizozemske oblasti odločile za skrajne vojaške ukrepe, kakršne dejansko predstavlja umetna poplava v glavnih obrambnih področje, Id bi povročila Nizozemski veliko materialno škodo, ker je poplavljeno ozemlje zelo plodno.
Amsterdam, 10. nov. p. Danes je bilo odposlanih nadaljnjih 10.000 nizozemskih vojakov na utrjene postojanke ob vzhodni meji. Mejo Nizozemske intenzivno utrjujejo. Izvršene so bile vse priprave za poplavo vseh obmejnih pokrajin v primeru napada.
Amsterdam, 10. nov. AA. (Reuter.) V zvezi s sklepom holandske vlade, da se izvrši poplava glavnih nizozemskih obramb-ith črt, se naglaša, da so manjša področja te poplavljena in da je bilo to storjeno kot predhoden ukrep. Uradni krogi ne sporočajo nobenih podrobnosti. Na Nizozemskem naraščata razburjenje in zaskrbljenost. Vsakdo se vprašuje, kaj se dogaja in kaj je moglo napraviti nevarnost invazije akutnejšo. Vesti o novih obrambnih
ukrepih so se hitro razširile od ust do ust. V Haagu so bile podvojene straže pred javnimi poslopji. Ustavljeni so vsi dopusti v vojski, kar je bilo listom kratko sporočeno. Pozneje je bilo to objavljeno tudi po radiu, kar je samo še zvišalo splošno nervozo. Ladjam je sedaj prepovedano brez stvarnega razloga ostati na krajih, za katere je bilo nedavno sporočeno, da se nahajajo v nevarni coni.
Glasovi, da je angleški poslanik odpoklican v London in da je angleškim državljanom bilo svetovano, naj zapustijo Nizozemsko, so brez osnove.
Bruselj, 10. nov. p. Na merodajnih mestih presojajo položaj kot zelo resen. V političnih krogih menijo, da bi mogla francoska in angleška vojaška moč priti v primeru potrebe v Belgijo v nekaj urah. Medtem vojaške oblasti pospešeno utrjujejo mejo ob nizozemski meji za primer, če bi skušale nemške čete vdreti preko nje v Belgijo.
London, 10. nov. s. Zastopnik nemške vlade je izjavil danes v Berlinu, da so vesti o koncentraciji nemških čet ob holandski meji razširili Angleži samo zato, da vznemirijo holandsko javnost.
Polemika o atentatu
Monakovskih atentatorjev še niso izsledili
Berlin, 10. nov. br. Po informacijah aevtralnih opazovalcev je računati z veliko nemško reakcijo na monakovsld atentat.
Govorice o represalijah proti določenim političnim rasnim ali verskim skupinam v Nemčiji so neumestne. Ce bi seveda izsledili atentatorje, bi uničili nele nje, temveč tudi vse, ki so bili količkaj z njimi v <svezL
Dejstvo, da so že takoj v početku dol-žili Veliko Britanijo, da je v zvezi z atentatom in da je nemška propaganda na tej osnovi pričela novo kampanjo proti Angležem, jasno kaže, da v kateri smeri bo prišla nemška reakcija do izraza.
Pariz, 10. nov. br. V zvezi z atentatom v Monakovu ugotavljajo pariški politični krogi nocoj, da je poteklo od eksplozije v meščanski pivnici že 48 ur, a še zmerom nI znan noben konkretni rezultat mrzlične preiskave, ki so jo uvedle nemške policijske oblasti. Nemška policija ni mogla niti z lndici podkrepiti obtožbe, da je imela pri atentatu svoje prste vmes angleška tajna služba. Po vseh znamenjih sodijo, da je v meščanski pivnici v Monakovu prav za prav prišlo do obračuna med narodnimi socialisti in njihovimi eksponenti samimi.
Washlngton, 10. nov. o. Na vprašanje zastopnikov tiska, ali bo ameriška vlada čestitala kancelarju Hitlerju k rešitvi pred atentatom, je zunanji minister Hull izja-
! vil, da vlada še ni prejela od svojih diplo-, matskih zastopnikov obvestil o atentatu, i Berlin, 10. nov. AA. (DNB.) »Der An-griff« objavlja naslednje vesti, ki so bile v tujini objavljene v zvezi z monakovskim atentatom: 1. Na angleški radijski postaji Deventry je bilo 8. novembra govorjeno o nekem tajinstvenem orožju, s katerim razpolaga Anglija v borbi proti Nemčiji. Spe-aker je tedaj rekel: Mi ne verujemo, da bi nam Nemci v tej vojni prizanesli s presenečenji, toda mi smo pripravili zanj veliko presenečenje. 2. »Daily Express« je objavil že v noči med 8. in 9. novembrom izčrpno poročilo o eksploziji v Monakovu rekoč, da je bilo več mrtvih in ranjenih. 3. Holandci, so postali pozorni na dejstvo, da angleški listi že teden dni objavljajo članke in vesti, v katerih razpravljajo o mržnji proti vodji rajha. Večina britanskih listov je objavila dve sliki iz ameriškega časopisa »Ken«. Ena od teh prikazuje atentat na Hitlerja, druga pa vodjo rajha v mrliški krsti. 4. Včeraj je na uradnem francoskem radiu neki speaker govoril o atentatu. Izjavil je: Vse kaže, da je bomba v Monakovu eksplodirala 20 minut kasneje. To je netočno. Bomba je eksplodirala le 7 minut kasneje. Hitler bi moral izginiti leta 1933. 5. Agencija Reuter je objavila sledeče: Prva bomba proti nemškemu diktatorju je eksplodirala v Monakovu, mnoge druge pa bodo še sledile.
Možnost nemške ofenzive na zapadu
London, 10. nov. s. V angleških in francoskih vojaških krogih računajo sedaj zopet z možnostjo nemške ofenzive na zapadni fronti. Ugotovljeno je zbiranje večjih oddelkov nemških čet za fronto, kakor tudi povečana aktivnost patrolnih edinic in nemških izvidniških letal, ki so danes zopet letala daleč nad francosko ozemlje.
Rim, 10. nov. o. Na podlagi vesti iz švicarskega in francoskega vira pišejo italijanski listi o možnosti skorajšnje nemške vojaške akcije v velikem obsegu na zapadni fronti. To akcijo bi spremljali koncentrični napadi iz zraka proti Angliji. Italijanski vojaški kritiki poudarjajo, da se morejo ojačenje vojaške aktvnosti na zapadni fronti kakor tudi pogoste letalske borbe smatrati kot znak, da se zares pripravlja ofenziva večjega obsega. Po izjavi nekega francoskega generala ni izključena možnost, da bo glavni nemški napad proti Maginotovi črti izvršen v LorenL
Razgovori v Kremi ju na mrtvi točki
London, 10. nov. s. Reuter javlja iz Helsinkov: Izgleda, da so rusko-flnska pogajanja dospela na mrtvo točko ter so bila prekinjena. Finančni minister Tanner je javil iz Moskve, da so vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu razgovorov, še vedno odprta. V Helsinkih za enkrat še ne vedo, ali bo finska delegacija še ostala v Moskvi ali pa se bo vrnila v Helsinke. Sporna vprašanja so slej ko prej dovolitev mornariške baze Rusiji na finskem ozemlju in odstopitev ozemlja v bližini Leningrada.
Helsinki, 10. nov. p. Zastopnik finskega
zunanjega ministrstva je izjavil, da se v pogajanjih z rusko vlado še ni našla podlaga, na kateri bi se mogel doseči sporazum. Položaj je sedaj še slabši kakor kdajkoli poprej. Zunanji minister dr. Erkko in vlada proučujeta poročila finske delegacije v Moskvi, nakar b® odločeno, ali naj se dr. Paasakivi vrne iz Moskve ali ne.
Sodniki vrhovnega sodišča v Ljubljani
Beograd, 10. nov. d. S kraljevim ukazom so imenovani k vrhovnemu sodišču v Ljubljani dosedanv člani oidclk t B stola sedmorice v Z&grebu: predsednik dr. Jakob Konda, sodniki Ljubomir Arnerič, Anton Lajovic, dr. Milko Gaber, dr. Josip Fi-šinger, dr. Avgust Munda, dr. Fran Pihler in dr. Bogdan Petelin, vrhovni državni tožilec Ljubomir Milanovič in njegov namestnik dr. Anton Stuhec.
Rezervni oficirji
pri vojnem ministra
Beograd, 10. nov. p. Minister za vojsko in mornarico general Milan Nedič je popoldne sprejel zastopnike udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov s predsednikom Ni-kodijem Bogdanovicem na čelu. Slovenske rezervne oficirje je zastopal dr. Vrhunec. Deputacija je izročila vojnemu ministru spomenico o važnih vprašanjih naše vojne sile in državne obrambe. Vojni minister je izrekel priznanje pobudam udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, čegar prizadevanja služijo v znatni meri ojačenju naše vojne sile in povzdigi morale naše vojske.
(NSEBUIAJTE V »JUTRU" 2
Dolar za kralja Jurija VL
»Njegovemu Veličanstvu kralju Juriju, London,« je bilo "»pjffano z velikimi, atro-Brimt črkami na pisemskem zavitku, ld ga je pismonoša oddad te dni ▼ Buddn-gharnski palači.



Zelezobetonska utrdba na meji med Belgije In Noto«Jo. Utrdba skriva strojniško gnezdo proti morebitnemu napadalen
Bolezni so zahtevale
več žrtev kakor svinec
Napredek vojne higiene v zadnjih sto letih
Med vojnami preteklih časov je bUo število borcev, ki so postali žrtev bolezni, posebno kužnih, dosti večje nego število mož, ki so padli na bojnem polju. V kašni meri je tu vplival razvoj h-giene, kaže pregled o izgubah zavoljo raznih bolezni v vojnah zadnjih sto let.
V krimski vojni je bilo razmerje med padlimi in za boleznimi umrlimi med an-glešk mi vojaki kakor 1:3,6. V italijanski vojni L 1856. je bilo razmerje 1:3,3. V vojni 1. 1870.—71. je prišlo na sto padlih vojakov samo 53 takšnih, ki so umrli zavoljo bolezni. V tej vojni je balo prvič manj izgub zavoljo bolezni nego zavoljo strelov. V svetovni vojni je b lo v nemški vojski razmerje 1:0,1. Rane so pobrale desetkrat več nemških vojakov nego bolezni. Čeprav je te razlike v številkah pripisati delno napredku uničevalnega orožja, ostaja vendarle lep del v prilog razvijajoče se vojne higiene.
Med kužne bolezni, ki so se jli v prejšnjih vojnah najbolj bali, so spadale in-fekciozne črevesne bolezni, griža, kolera ki legarji. V krimski vojni je imela francoska armada na tisoč mož 182 pr.merov črevesnih bolezni, angleška vojska v bur-ski vojni pa 173 primerov, med tem ko so našteli v nemški vojski L 1870—71. 142 primerov teh bolezni na tsoč mož, a v svetovni vojni komaj 10 primerov na tisoč mož. Z zaščitnim cepljenjem in drugimi ukrervi higienskega značaja se je število takšn h obolenj znižala še najtrdovrat-neje se je držala gr.ža, med tem ko ao kolero in legar v drugem vojnem letu omejili do nepomembnega ostanka.
Največji uspeh glede zaščitnega cepljenja je pokazalo v vojnah 1870.—71. cepljenje zoper koze. 1870. je necepljena francoska armada imela zavoljo črnih koz desetkrat več žrtev nego cepljena nemška vojska, v svetovni vojni pa koze že skoraj niso imele nobene uloge več.
Tetanus se je pojavil v svetovni vojni v približno istem številu kakor L 1870.—71., to je 3,8 primera na tisoč mož, vsaj v nemški vojski, kjer so vodili o takšnih stvareh točne statistike. V prvih štirih vojnih mesecih Nemca niso imeli dovolj seruma zoper omrtvičili krč. V obeh zadnjih vojnih letih pa je bilo zavoljo splošnega cepljenja
Pregrda celo za »grdo sestro«
Rosie Lloydova, znana angleška igralka, Je tožila svojega frizerja za odškodnino, ker je b£k> ponesrečeno barvanje la« povzročilo vnetje na igralkinem obrazu. Igralka je od tega vnetja postala tako grda, da ni mogla nastopiti niti v naslovni vlogi veseloigre »Grda sestra«. Sodišče je tožbo zar vrnilo, ker ni bilo mogoče dokazati, da je Jtil frizer res kriv.
s serumom zoper tetanus v nemški vojski le 0,4 primera tega obolenja na 1000 mož.
Isti razvoj kažejo številke tudi za druge bolezni med vojaštvom v svetovni vojni. Proti koncu te vojne pa je presenetila vse vojske težita epidemija hripe, ki je pobrala tudi med civilnim prebivalstvom toliko žrtev. Nemška kopna vojska je imela tedaj 126 primerov hripe na tise: mož z 0,44 od tisoča smrtnih pr merov. Ameriška voj-skav Evropi je imela 137 primerov obolenja za hripo na tisoč mož z 0,47 odtisočka smrtnih primerov, francoska vojska v letu 1918. pa celo 216,9 odtisočka primerov obolenj s 6,4 odtisočka primerov smrti.
Tajnik, ki je piano odpri, je njem najprvo Var^aM bankovec za en dolar, potem pa listek, na katerem je bOo zapisano: »Od kar sem stara 12 let, se zanimam zelo za politiko. Zelo sem Vam hvaležna, da ste spravil londonske otroke proč, preden je nastala prava nevarnost Ta dolar iz mojega hranilnika naj prispeva, da bi ti otroci dobili jed in toplo obleko. Ko se pri nas spet prične šola, bom rekla vsem sošolkam, naj mi »pomagajo, da bomo lahko poslale še več denarja.«
Nepotrebno je pripomniti, da je mala kanadska deklica dobila zelo mično zahvalno pisemce, ki ga je kralj Jurij lastnoročno podpisal.
Torpedi z zamudo
Danski vojaški pisatelj, polkovnik Por-slev. piše v listu »Politiken«, da uporabljajo Nemci po vsem videzu novo vrsto torpeda, ki se razpoči z zamudo. Dosedanji torpedi so eksplodirali v trenutku, ko so se dotaknili ladijske stene, novi torpedo na vdre najprvo v notranjost in tam eksplodira.
Forslevovo naziranje podpira pričevanje kapitana dšnskega oarnika »Vendie«. ki je pred pomorskim sodiščem izjavil, da ekš-ploziia ni bila močna, čeprav je nemški torpedo raztrgal parnik na dva kosa.
Detad pogled na Aalandske otoke
Roman brez „e"-jev
Ameriški pisatelj Ernest VVright je pred nedavnim stavil z nekim prijateljem, da bo mogel napisati roman z najmanj 30.000 besedami, ne da bi pri tem niti enkrat uporabil črko »e«, ki je tudi v angleščini zelo pogosta Pisatelj je pri pisanju svojega »romana« potem iz previdnosti odstra nil to črko s pisalnega stroja Svojo nalogo je izvršil toda stavo je vendarle 'zgubil. Pod spis je namreč ponosno postavil svoje ime in je pr, tem spregledal, da ima Ernest kar dva »e«-ja.
Izsiljevanje z ljubavnimi
pismi
Bridek doživljaj milanskega starinarja
Meščanska pivnica v Monakovu
Vsakoletno shajališče Hitlerjevih borcev
Neki milanski starinar je pred kratkim
popravljal staro omaro in pri tem je našel skrita pisma. Izvirala so iz let 1796-97, ko je imel Napoleon svoj glavni stan v okolici Milana, v Pusterli de Mombello, in je tam imel svoj dvor s svojo lepo sestro Pavlino.
Pisma so bila ljubezenska pisma nekega Napoleonovega častnika na neko dvorno damo. poročeno gospo iz milanskega plemstva. Nje dnevnik je govoril o nedovoljenem ljubezenskem razmerju s tem častnikom, razmerju, iz katerega se je rodil sin- |
ček. Starinar je nekega dne pozval k sebi mladega milanskega plemenitaša in me pokazal pisma.
Izkazalo se je, da je bila lepa grešnica njegova prababica, njegov ded pa je bil tisti nje sin. Na ta način bi mladi mož svoje plemenitaško ime nosil po krivici. Bal se je škandala, ki bi lahko nastal iz tega. Starinar je poskusil z izsiljevanjem, mladi plemenitaš pa se je obrnil končno na oblasti, ki so pomagale, da so se pisma sežgala.
Delavec odkril zlato žilo
Moral jo je odstopiti španski državi
Poznavalec monakovske »Meščanske pivnice, kjer je bil izvršen te dni neuspel atentat na Hitlerja, opisuje ta kraj in njegovo zgodovino takole:
Vsako leto na dan 8 novembra se sestane v monakovski »Meščanski pivnici« Hitler s svojimi starimi tovariši iz 1. 1923. Sestanek je nekakšna komemoracija šest-najstorice svojčas usmrčenih privržencev današnjega kancelarja. Dne 9 novembra odhajajo tovariši Hitlerja k tako zvani »Felderrnhalle«, kjer je L i923 padlo 16 njihovih tovarišev v borbi z nemško državno policijo.
»Meščanska pivnica« ni posebno velika. Pri vhodu se nahaja točilnica, kjer sedijo za mizami ljudje iz najrazličnejših družabnih slojev pri čašah piva. Na levi strani stoji klet s temno vežo, ki meri v dolžino kakšnih štirideset metrov. Prostor je obdan z galerijo, mize pa so razmeščene po vsej dvorani. Na desni strani galerije je kotiček, kjer vise slike voditeljev nar socialističnega gibanja današnje Nemčije. V bližini tega kraja se nahaja tudi pro-
stor s starim orožjem. Kdor si ga hoče ! ogledati, plača malenkostno vstopnino.
Dne 8. novembra'je bil v teh prostorih tudi dr Kari, ki je pripravljal monarhi-stični puč. Tedaj se je nenadoma pojavil Hitler z revolverjem v roki. Planil je na mizo in vzkliknil da je hiša obkoljena od njegovih oboroženih pristašev. Karr je bil nato prisiljen izdati svojo namero. Izja-.vil je celo, da je tudi on pripravljen k po hodu na Berlin. Hitler je prisilil Karra in poveljnika policije k besedi, da bosta sodelovala z njim ter pomagala izvršiti puč. Toda Karr ni držal besede. Dogovoril se je z nemško državno vojske in je izdal Hitlerja.
Naslednji dan se je Hitler znašel pred tako zvano »Feldherrnhalle«. Množice ga niso pričakovale, pač pa je nanj čakala nemška vojska. Začelo se je streljanje. Hitler se je umaknil in je bil osem in štirideset ur pozneje v okolici Monakovega ujet. Pred »Feldherrnhalle« je padlo 16 njegovih privržencev. Karr je postal pozneje žrtev Hitlerjeve čistke 30. junija.
Tiburcio Martin, delavec iz španske pokrajine Gaceres. je že dolgo razmišljal o tem. da so v potokih gorovja Sierra de Gata pogostoma našli kakšno zrnce zlata Iskalci zlata stikajo posebno radi po rečici Arragu in v njenem pesku najdejo z večjim ali manjšim uspehom kakšna zrn-ca ali praške dragocene kovine.
Tako se je Martin nekega dne odpravil na pot, da najde pravi izvor vsega tega
Preskrba z živili
v Nemčiji


6
Opikani medvedi
V	bližini Vilne so kmetje naleteli na trupla treh medvedov, ki so bili napihnjeni tako. da jih je bilo komaj spoznati, čeprav še niso trohneli. Več gnezd divjih čebel v bližnjih drevesih je razložilo to najdbo: medvedja družina se je bila spravila nad med, divje čebele pa so jo napadle. V tem boju so čebele kosmatince opikale tako, da so poginili.
■..........j mhbbb r ~.....i i
Zane Grey:
Zakon zapada
Roman
C Thurmanova je bila velika, mršava, sivolasa žena ;čeprav so ji bila zapustila dolga leta požrtvovalnega, skrbnega dela za moža in otroke na dobrodušnem in umirjenem obrazu kar preraz-ločne sledi, ji je bilo vendar še danes videti, da je morala biti nekdaj zelo lepa. Ko je povedala sinu svoje želje in mu dala potrebni denar, je tiho dejala:
»Ti prismodeži ti najbrže mislijo nagoditi kakšno porednost. Nikar se jim ne daj razdražiti in za Boga glej, da ne izgubiš hladne krvi — slišiš?«
»Ne skrbi, mati!« je smeje se odvrnil in nastavil brzino, kajti motor je proti svoji siceršnji navadi v njegovo silno začudenje še vedno tekel.
»Kaj je danes ropotalu staremu, da tako krasno teče?« je Cal skoraj prepaden zamrmral sam pri sebi, ko je dospel na cesto in odšklemfedral proti gozdu.
V	hladu solnčnega. jasnega jesenskega jutra je kmalu pozabil Wessa Thurmana, Tima Matthewsa in vse hudobije, ki sta jih utegnila kaniti; veselil se sinjih šoj, ki so prhale pred njim v zrak. spla-šene od Fordovega ropota, in sinjih veveric, ki so se v smešnih skokih poganjale z veje na vejo.
Srce se mu je širilo, in najrajši bi bil glasno za-jnriskal, ko je drevil nizdol v senčno dolino. Skozi
Meščanska pivnica s Hitlerjevo sliko sHBBaassas!^«
Dopisniki nevtralnih listov poročajo iz Berlina, da je južno sadje, ki prihaja v Nemčijo, vedno takoj razprodano. V slaščičarnah se dobi samo še prepečenec in še ta izključno na živilske izkaznice. Pra-lineje so pošle.
Z ozlrom na praznike v decembru so oblasti nekoliko zvišale obrok sirovega masla, in sicer v prvi vrsti za otroke. V naslednjih štirih mesecih se bodo obroki mesa za otroke nekoliko zvišali, to pa z ozirom na občutno pomanjkanje maščob. V decembru dobi vsaka oseba namesto štirih jajec, šest jajec.
Zaradi omejitev se je silno dvignilo povpraševanje po ribah in divjačini, toda tudi teh živil ni v zadostni količini na razpolago ln se morajo Interesenti najprej priglasiti h konskripcijL Vlada Je Izdala odlok, da se mora na pomlad obdelati vsak še tako neznaten košček vrta in zemlje, da se poveča proizvodnja zelenjave in sadja. Sadno drevje je prepovedano ruvati tudi v primerih, če daje sadje slabše kakovosti.
Oranžna letala nevtralcev
Holandski listi poročajo, da so se nevtralne države odločile za oranžno barvo svojih aeroplanov. Oranžna barva naj loči nevtralna letala od vojnih aeroplanov Francije, Anglije ln Nemčije.
Smrt
italijanskega arhitekta
V Rimu je umrl sloviti arhitekt Ottavia-no Koch, ki je s svojim bratom zgradil niz monumentalnih zgradb, med drugim palačo Bance Italiane ln palačo kraljice Mar-gerite.	^
l zlata. Domneval je, da mora biti ležišče : zlata pač v gornjem toku Arraga, več dni je bilo njegovo iskanje brez uspeha, potem pa je zadel na žilo zlata. Nad vse vesel je odšel v Caceres, da je svojo najdbo prijavil
Preiskovalna komisija, ki je takoj odšla do najdišča, je ugotovila, da je imel Martin prav. Skozi skriljasto gorovje se vleče zlata žila, ki je debela meter do tri metre. V nekem odseku, kjer je Arrago iz-pral žilo, so našli kose, v katerih je bilo mnogo železovega kršca, bakra in zlata. Železovi kršci v žili vsebujejo toliko zlata, da bo izkoriščanje zelo donosno. Dela se je lotilo okrog 1500 delavcev, Martin pa je svoje pravice odstopil državi, ki potrebuje po državljanski vojni vsa sredstva za svojo obnovo. Danes nadaljuje svoje delo kot preprost stiskalec olja.
A N E~lT D~0 T A
Ko je pruski dvor leta 1807. bežal pred Francozi iz Kraljevca v Memel, sta se vozila dvorna dama, stara grofica Vossova, in kraljev adjutant, general von Kdckeritz, z istimi sanmi. V težkem snežnem viharju so se konji kmalu utrudili. Novih za izmeno ni bilo, v neki vaški gostilni sta morala begunca iskati prenočišča. K5ckeritz je začel jadikovati, da ju bodo Francozi gotovo našli in ujeli.
»Potem bodo ujeli dve stari babi,« je do-jala dvorna dama.
Kdckeritz je osramočeno utihnil.
VSAK DAN ENA
»To je edini položaj, v katerem se mu smem približati z ricinovim oljem...<
(»Judge«)
listje prastarih sikomor na desni ln levi, ki se je tu pa tam mešala z njihovim temnim zelenjem žarka zlatozelena barva jeseni, so silili posamezni solnčni žarki in delali, da se je voda mlak in potokov pobliskavala v prečudnih jantarastih lisah. Cele jate divjih puranov, ki jih je presenečal pri pitju, so prhale vsaksebi in se boječe skrivale v hosto.
Naprej se je vila cesta po bujnih pašnikih. Prva rdečerjava goveda z belimi čeli, ki jih je minil in ki so zaspano in osuplo bolščala za njim, so nosila žig, sestavljen iz štirih velikih »T«-jev, lastniško znamenje Thurmanov.
V dolgih presledkih so bile raztresene naselbine drugih živinorejcev, ki so vsi pasli svoje črede na neograjenem državnem svetu Samo tistih sto šestdeset juter, ki so jih obdelovali — s tem pogojem jih je namreč vlada brezplačno prepuščala naselnikom — je bilo njihova zasebna last.
Vselej, kadar je prišel Cal v ta kraj, ga je znova pograbila želja, da bi se sam naselil in si tako pripravil nekaj svojega.
»Ako mi oče še letos dovoli,« je menil sam pri sebi,« si vzamem tisti kos pri .Skalnem studencu' Sicer ga ima tudi Wess na muhi, a ta si gotovo še ne bo kmalu prihranil dovolj denarja, da bi mogel vzeti eno izmed svojih smešnih dvojčk Angelike in Agate — katera se mu je prav za prav vsedla v srce, mi še vedno ni jasno. Zame ne bi bila ne ta ne ona. Sploh, vsa ta ženitvena prismodarija! Da imam le nekaj konj pa psa in puško, mi je vseh ženščin malo mar.«
Ker se je Ford delal, kakor da bi bil docela pozabil svoje muhe, in ni kazal motor nikake namere, da bi zaspal, se je mogel Cal nemoteno vdajati sanjariji
Zrak, ki mu je pihal naproti, je postajal vzlic hitri vožnji čedalje toplejši, pokrajina bolj in bolj ravna. 2e so se lesketali na jugu modrikasti vrhovi Mazatzalskih gora, med tem ko je na severu valovita črta Mogollonskega grebena nalik črno-rumenemu zidu zapirala obzorje, ki se je na zahodu škrlatno raztapljalo v neskončni daljavi.
Dolina, ki je zdaj vozil po nji, je bila revna s travo, bogata pa s puščavskimi rastlinami, z nizkim pritlikavim hrastjem, trnjevim grmovjem in kaktejami. Kolikor dalj je prihajal, toliko brez-upnejša je postajala okolica, in Calu je bilo skoraj tesno, ko je gledal njeno siromaštvo. Kako krasna je bila v primeri z njo »Zelena dolina«, kjer so živeli Thurmani, in kako krasna šele »njegova« planota pri »skalnem studencu«.
Nekaj milj pred Rysonom je delala cesta oster ovinek, in ko je zavil okrog njega, je zagledal pred seboj dolgega, suhega človeka, ki se je sključen pod težo velike cule, le stežka vlekel naprej in je bil videti tako utrujen, da je komaj prestavljal noge. Njegova umazana, od trnja razcefrana obleka je pričala da je bil že mnogokrat prenočil pod ■nilim nebom.
Cal je zavozil počasneje, ker se mu je zdelo sa-Toumevno, da ga bo mož poprosil, naj ga vzame c seboj; ker tega ni storil in niti ni dvignil oči, je fant ustavil in zaklicali
»Hej, vi, ali hočete prisesti?«
Mož se je ozrl proti njemu — upadel je bil in bled kakor smrt, toda izraz njegovega obličja je Qdu ugajal.
»Lepa hvala,« je odvrnil popotnik, »malce olajšanja bi se mi res prileglo.«
Tako je dejal in spustil culo z ramena.
»Dajte jo zadaj na voz pa sedite semkaj k meni.«
Ta čas, ko je tujec ustrezal temu pozivu, ga je Cal s čedalje večjim zanimanjem opazoval — zdelo se mu je, da še ni videl tako čudnega človeškega bitja. Mož je bil nenavadno velik in strahotno suh ,-njegovi udje so bili videti tako narahlo zvezani med seboj, da je človek nehote čakal, kdaj bodo padli vsaksebi. Lakti je imel kar smešno dolge, prave opičje lakti, in roke tako velike, da jih je bilo strah pogledati. Razen tega je imel upognjen tilnik in ozko glavo, in grd je bil neverjetno — v celoti torej prikazen, ki je gledalca nepremagljivo dražila k smehu. Ko je zdaj zlezel h Calu na prednji sedež, se ta ni malo čudil, kako spretno je sklopil dolge noge ter jih spravil v omejenem prostoru na varno.
»Odkod pa prihajate?« ga je vprašal čez nekaj časa.
»Iz Phoenixa. Na bencinski postaji v Chad-wicku mi je nekdo rekel, da utegnem dobiti pri živinorejcu Saundersu d«o in mi je tudi pokazal, kako naj hodim — a najbtge sem zašel. Deset dni ze tavam okrog, in zdaj bi seifed vrnil v Chad-wick.«
»Deset dni na cesti — gotovo ste pošteno lačni**