227. SfevlIKo. u UuDUnni, o petek S oktobra 1923. Leto LSI. izbafa vsak dan pgpoldae, i in en« i a o del; o la prazaltie. mseratl s do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 pctlt vrst 4 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženi trte ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. ~ Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloll znamka za odgovor. Upravnl*tYO „5lov. Naroda1' m „Narodna tiskarni" Knallova nlloa št, 5, pritlično. — Tele! on it. 304. UrodaiatT9 „9Iof. Naroda" SnaHova oUca sU 9, I« nadstropno Telefon *4ew. 34. Dopisa •prajasa la aodaltais la xsdo3taa franiovane. ajr Rokopisov it na vrača. $K1 v Jugoslaviji v$« *3nl do Oin f"— v inozemstvu n3va;Jrt3 d#ti D3n 3, nedelje Din 1*25 Poštnini pia.ana v • ii. „Slovenski Narod- velja: v l v Jaf« po pOitl 1 lflftie»i'.»a 12 u.esecsv Din 144— ■ Din 14 i-— Din 2f,4-— 6 „ ...... ■ _ . 72-— . 132-— j 3 m ...... 36'— 1 - 38-- i 1 s •*.«•• 12-— 1 , 13T— Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročniiLi doplačati. Novi naročniki naj poiljeio v prvi? naročnino vedno QW" po nakazil d« Na sa;no o'smena naroČila brez posiatvc denarja se nc moremo ozirati. t->ttmam--------—----- -~ V prevdarek. (Dopis izven uredništva.) Napredni Slovenci smo v posled* njem času postali nezadovoljni z vsemi našimi političnimi zadevami. Stranka, ki se je ob preokretu formirala kot naslednica narodno*naprednega življa, je v petih letih storila toliko organi* zatoričnih, časnikarskih in zlasti poli* tirnih pogrešk, da se je dedni sovražnik napredno * kulturnega in nacijonalnega strem-jenja znova pojačal in ponovno nridobil nadvlado nad slovenskim na* rodom. Pa tudi sami smo se iz nezado* vnljnosti s političnimi posli tako raz* frčali, da doslej tavamo v popolni anar* hiji, brez najmanjše politične, kulturne a* i nacijonalne orijentacije. V takem položaju je treba razgleda po novem življenju in delovanju. * Ko bi bili Slovenci država zase, oziroma ko bi o sebi sami odločali, tedaj ne bi bilo težko najti nove poti. Združili bi se, pregledali svoje želje in težnje ter šli v svež boj za najvišje svetinje narodnega in človeškega živ* ,:cnia. Dobra usoda in jasna volja nas je združila s Srbi in Hrvati v veliko, enotno državo. V tej državi odloča o posamnih pokrajinah celokupna narod* na skupščina, predstavništvo celega naroda. Predstavniki slovenske pokra* iine morajo torej računati s silami in tendencami tega našega celokupnega predstavništva. Z drugimi besedami: delo za lokalne interese bo le tedaj rjjrneva/o, ako se nasloni na močno in s*atno državno stranko, upoštevajoč pri trm, da je vprašanje dobrote vsake rxrankč odvisno od njenih članov, in da bi torej slovenski predstavniki mo* rnH nastopiti v državni stranki kot T-ras poštenega in temeljitega dela. Vanačno je stališče, ki pasivno čaka nf% odrešitev po drugih. Sami moramo r'-fivno vstopiti v veliko stranko in ž nm zainteresirati državno upravo za naše lokalne želje in potrebe. Strankarsko življenje v Jugoslaviji na ie danes jako motno. Na eni strani re biie boj za revizijo ustave, po drugI strani se pojavljajo klice novih strank, M snujejo programe na sindikalne, po* Micne, staleške ideje. Sem spada zem* 'ieradniško in socijalistično gibanje. Desetletja pa pretečejo, predno bosta gibanji dosegli količkaj močnejšo ve* I javo v narodu in skupščini. S tem je treba računati. Tudi dvoboj za revizijo ustave za* enkrat nima prav nobenega izgleda za uspeh. Hrvati so v popolni anarhiji. Nesrečna Radičeva politika je ta del našega naroda spravila ob vsak resen kredit. Zopet bo preteklo obilo časa, nredno se Hrvati organizirajo na pod* lagi konkretnega in državnopozitivnega programa. Sicer stojimo v tej zadevi na stališču, da je boljše, v notranjosti državne stranke pripravi j nti njeno bolj* Šo orijentacijo napram željam posa* meznih pokrajin in omogočiti razvoj pametnejših političnih sil na Hrvat* skem in Slovenskem, kakor pridružiti se državorazdiralni federalistični opo* ziciji. Slovenci ne smejo stati ob strani in nadomestiti realno zastopstvo naših življenjskih, gospodarskih, kulturnih in zunanjepolitičnih interesov z besnečim igrafčkanjem dosedanjih politikov. — Vsaki dan, ki ga najboljši možje na* ših znanstvenih in gospodarskih družb preživliajo v političnem brezdelju, po* meni za nas izgubo zlatih prilik. Absti* nenca je konec politike in polom inte* resne zaščite. Ne moremo biti zadovoljni z lokal* nimi praktikami nove politične orijen* taci je. Toda čas je, da se naši najboljši možje na idejo in naslonjeni na glavno in jugoslovansko zaslužno stranko v državi začnejo pošteno delo za naše pcgla\'itne industrijske, trgovinske, se* ljaške, kulturne in zlasti zunanjcpolU tične interese. Mesto da smo vladin mentor v jadranski politiki, držimo v strankarski agoniji roke križem. In vendar dre tu za nflše ožje nacijonalne prob-eme. Enako je glede slovenske industrije, glede izpostav';enega po'o* žaja slovenskega vinogradništva, tr^<-i vine, poljcdc'stva, zadružništva itd. itd. Slovenija ima samo eno izbiro: politiko samopomoCi ob državni stranki. lista« in Izvršeni h:šni preT?kavf, na dal le interpelacija posl. Nikole Sretenovića in tovarišev na mfnistra za finance glede tihotapstva blaga. Demokrati so protestirali, ker sc ne postavi na dnevni red njihova interpelacija zaradi občinskih volitev v Srbiji, na kar je predsednik odgovoril, di ?e ni notranji ni d-ster zbral vseh potrebnih pod..'kov. Pogajanja o reškem vprašanju. Zavlačevanje Italije. — Angleško mnenje. Telefonski! *n br^flMi Seja narodne skupščine. Poslanske dnevnice novišane. — Zakon o taksah. težje v državnem proračunu. -as. v -i pr* jj * r, eri Ravno- — Beograd, 4. cktobra. (Tzv.) Včerajšnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9.30 dopoldne. Po odobrenju zapisnika zadnje sele ie predsednik Ljuba Jovanovič naznanil, da je radikalni poslanec Uroš Desnica odložil svoj mandat. Na njegovo mesto pride dr. Nikola Subotić iz Šibenika. Prečitala se je nato vloga .Tugnslovenske Matice iz Splita glede rešitve reškega vprašanja. V razpravo je prišel nato predlog administrativnega odbora o povišanju poslanskih dnevnic od 180 dinarjev na 300 dinarjev dnevno ter za Člane finančnega in zaknnodainega odbora še posebej 60 dinarjev dnevno, kadar ne zaseda Narodna skupščina. Klerikalec dr. H o h n j e c, zeml;oradnik Voja L a -zić in socijalni demokrat Nedeljko D i-v a c so se izjavili proti povišanju, češ da je preveliko. Povišanje je bilo nato sprejeto po predlogu z glasovi radikal-cev, demokratov, muslimanov, džemi-jeta in neopredeljenih. Proti so glasovali zemljoradnik!, socijalisti in klerikalci. Izvolitev odbora za tolmačenje čl. 30. zakona o sodnikih se je izvršila sporazumno z načelniki posamnih klubov. Za tem je prišel v razpravo zakon o taksah. Poročevalec Vlajko K o s t i t je prečital poročilo finančnega odbora in predlagal, naj se zakon sprejme. Za tem je prečital oddvojeno mišljenje ju-goslovenskega in muslimanskega kluba posl. V e s e n j a k, v imenu zemPorad-nikov pa Voja L a z i ć, ki sta se izjavila proti zakonu o taksah. Finančni minister dr. S t o j a d i n o-vič je v kratkem ekspozeju naglašal potrebo tega zakona, ker se z njim izenači finančno zakonodaistvo za vso državo. Takse so danes sorazmerno manjše kakor pa pred vo;no. Minister je nagfaSal, da se pred finančnim odborom nahaia proračun za leto 1924.. ki znaša minjonov dinarjev. Vladi je uspelo izvršiti v tem proračunu ravnotežje z nastopnimi dohodki: 500 milponov dinarjev od neposrednih davkov, 300 milijonov dinarjev od monopolskih taks, 200 milijonov dinarjev od zvišano ž>l~z-niške tarife in 100 milijonov dinarjev od povečanih postavk v zakonskem predlogu o taksah. To znaša skupno 1100 milijonov dinarjev. Na ta način in ne z uvedbo novih davkov se bo izvršila stabilizacija naših financ. Zato prosi skupščino, naj sprejme predloženi zakon. Za tem je govoril posl. Svetislav G j o r g i e v i ć, ki je v daljšem govoru kritikoval pomanjkljivosti zakona o taksah. Zahteval je končno, naj se poenostavi postopanje za ločitev zakonov in naj se te zadeve čimprej rešujejo. Minister za vere je izjavil, da je vlada Že pripravila načrt zakona za skrajšano postopanje glede tega predmeta. Posl. G j o r g j e v i ć je v imenu svojega kluba napovedal, da bo glasoval proti zakonu o taksah. Seja se je zaključila ob 12. ter določila prihodnja za danes ob °. dopoldne z dnevnim redom: interpelacija poslanca Ivana P u c 1 j a na ministra za pravosodje o zaplenitvl »Kmetijskega — Heosrad, 4. oktobra. (Tzv.) V tukajšnjih meroda:n:h krojrfh vla !a mnenje, da hoče italijanska vlada rešitev reškega vprašanja zopet zavleči. Znano PašiČevo pismo, poslano pred 14 dnevi, vsebuje protipredloge naše vlade za rešitev reškega vprašanja. Na te predloge pa italijanska vlada dosedaj še ni odgovorila, iz česar se sklepa, da hoče italranska vlada pridobiti na času za utrditev svoje pozicre povode rn nesoglasja, ki vin da v fašistovski organizaciji. Registriranje rapallske pogodbe pri Društvu narodov po Jugoslaviji je zelo neugodno vplivalo na italiinn*1 javnost, zlasti na fašistovske kroge, ki tega niso pričakovali. Zaradi tega je Mussolfnf, ki je občutil, da mu je oslabljen ugled, izvršil znani eksperiment z generalom Oiardinom na Reki. V naših merodainih krogih gledajo mimo na nadal'ni razvoj reškega vprašanja in sodijo, da vendar le dobe* Mus-solinijev odgovor na naše predloge Že jutri ali noiutrišnjem. — R?m, 3. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussollni je sprejel danes v palači zunanieora ministrstva ju-gosloven^kega poslanika Antonijevlča. — London. 3. cktobra. (Izv.) »Times- n-'-'-^'vo članek svofega dopisni- ka o jugoslovensko-itali^an keni s glede Reke. Dopisnik pravi da so crnice, ki vodijo italijansko politiko g! 'Je Reke. nastopne: 1. Nevarnost Reke k t konkurentlnje Trstu. 2 Pomen Reke za razvoj krarevir-c SMS, ki je riva] Ital na Jadranu in ki 2eli ojačenja iagoslo-venskih pokrajin. JuguSlovcnskl narod le velike življenjske sposobnosti in Je kraljevina SfIS držav:, i gromnlh pri« rodnih bogastev, ki more z razvojen! trgovine postati uva/cvanJa vredna sila" Razvoj Jugoslavije pa ie nemogoč brez izhoda na morje. Reka more zadovol ;.i potrebam kraircvine SMS. Česar pa Italija ne ?eli. Svobodno reško pristanišče bi ne bilo koristno samo za Osrednji Evropo, marveč tudi za države, ki trgujejo z njimi. Angleški interesi zahtevajo svobodo redkega pristanišča. Bilo bi proti angleškim interesom, ako bi se trgovina mlade jugoslovenske države, ki ima velike zmožnosti, zatrla iz političnih razlogov. Istra, ki ima jugoslo-vensko prebivalstvo, jo izgubila vsak gospodarski napredek, ko je prišla pod italijansko oblast. Puli je popolnoma mrtev in tudi Reka bi bila uničena, ako pride pod Italijo. Demisija Stresemai^sro ksdfneta. OdT"*rava 8urne£a delavnika« — Socijalni demokratje ne naspro-t'ido Gdnravi. — Odločilna faza vladne krize in njena demisija. — Vertin. 3. oktobra. Do 2. ure popoldne še ni bilo gotovo, ali bo dr/avni zbor darrs 7boroval v plenumu. Srje frakcij so tra^alr do popoldne. Dr. Stresemann in đrinvni tajnik Rh^inbaden sta se ndrle* fila srie nemške ljudske stranke. Ta st^an* ka bo brfkone glr.sovnla za znkon o pooMa* stitvi, dasfravno je rudi zanio eminentne varnosti, komu bo povrr:e-a izvršitev tepa za'-ona. Sncifafni demnkrptje se niso hoteli pečnti s formuliranjem odprave Surnika. me* nifn pz, da bo to vprašanje polagoma dozo* relo samo po sebi. — Berlin, 3. oktobra. (K.) Ministrski svet ie do 2. ponori ra7nravljal o notranje« politični situaciji. Danes se pevori, da bo 7"r-i'nf svet rarpusčen. Drugi pa zopet t-dfjo, da ho d'tsež'n kompromis in sestav* I fena meščanska vlada brez socijclnfh de* mokratov. Državni zbor se včeraj ni mogel sestati, ker se vlada nahaja v os/r/ križi. Odcepitev nemške ljudske stranke in Stin* nesove skupine je onemogočila vladi veČino. Pr^fnm v pogajanjih Stressemanna z vodi* tet j i rfosamnih strank je vzbudil v pelitičnih krogih veliko vznemirjenje. Govori se ie o sesfa\i novega t'nhineta brez Sfrcsscmanna. Vodja nacijonalistov Hclfferich se je pri* družil .Stinnesovi skupini in je ne clede na protest strankinega načelstva, stopil v opo* Trici jo. Xemški nactfonalisti skušnjo na v M mogoče načine prisiliti Strcssemanna. da co korist. — BerHn. 3. oktobra. (Izv) Nocoj rb pol 12. je državni kancelar dr. ?tres«;eman podal dr?avncrrru predsedniku f!b*rfu ostavko ce^l.Mpncza loblnefa. Drevni predsednic Pbert se ?e n! odločil alf sprejme ostavko. O pTedzgodovini drmf*'• nemJHitga ministrstva se doznava nastopno: Po brezkončnih konferencah s stranicami, da bi se dosezeJ kompromis je hila kasneje popoldne sklicana seja ministrskega sveta, ki je trajala do 11. zvečer m ki se je končala z demlsjjo celokupne vlade. K temu koraku je bf!a vlada prisHjcna r»dl rdpora socljelrstov. k! sc niso hoten* pogajati z ostalimi strankami. Po fplof«©#n mnenju bo dr. Stressman ponovno sestavil vlado. Nova vlada bi se mojda sestaviti rn Ciaude Farrere prevel Miran Jarc: CM'17' mm. Roman. 47 »Saj res,« je odvrnil nesramno. »Zdaj sem Se vedno vaš dolžnik, ker vam nisem pravočasno odpovedal . . .« Pod kitajsko svetiljko je preštel svoje bankovce; ona pa se mu je smebljala, kajti bila je že preveč vešča v vseh teh zadevah, da bi jo morda bolelo. »Ali smem zvedeti,« je Šepnila z nežnim glasom, »če ste že izbrali svoje novo . . . stanovanje? O vašem okusu ne dvomim . . . toda morda se borite s tcžkocaml . . . namreč kar se tiče preselitve. Ali vam morem pomagati — kot prijateljica? Na take stvari se prav dobro spoznam . . .« »O tem nisem dvomil.« je odvrnil zdravnik s podsmehom. Na koncu drevoreda se je pojavilo kot nilska voda zeleno krilo. MeVilu se je zazdelo, da vidi gospo Malaisovo. »Tuf« je dejal in jI hitro vročil bankovce, »zdaj sva se poravnala; za ono stvar pa nikar ne skrbite; jaz delam vedno sam.« Razšla sta se. Gospa Ariettova je naSla svojega soproga spet v igralnici. »Moj žep je strgan,! ie rekla, »ali mi hočete spraviti denarnico?« Kot limona rumen odvetnik je denarnico malomarno vzel in poljubil roko. Ravmond pa je zasledovnl zeleno krilo, ki je stopilo zdaj v razsvetljen vzid^k pri oknu. Zdravnik jo je razočaran iskal v parku. Na samotni, pa ne temni klopi ie sedelo dvoje molčečih ljudi: b!la sta gospodična Svlva in Fierce. V Mčvila se je zasekalo trpko kubosumje — ostro kot meč. Pospešil je korake v tem zapuščenem drevoredu. Zadel se je v moža, kije slonel .ob deblu. Ves zavzet, je spoznal Mevil časnikarja Clati-deja Rocheta, ki je za nocojšni večer ostavil svoje ničvredno gnezdo v četrti Boresse. Krohotajoče se je smejal in se spotaknil, ko je hotel pobrati rokavico, ki mu je padla iz roke — bila je ženska rokavica. Mčvil je na njej opazil celo vrsto gumbov. Rochet Ijubimkuje . .Rochet, ta pootročena žival, Sicer je milijonar, to je res . . . Radovednost je gnala Mevila, da je tekel do konca drevoreda, tu pa je stalo mnogo gospe in gospodov, ki so se v krogu razgovarjali in Šalili; na sredi je bila Marta Abelova. Mnogo rok je bilo golih. Mćvil je kar pozabil na Rocheta. Pozneje je našel gospo Malaisovo v prazni dvorani. Sestanku z Marto so jc že odrekel: ona jc plesala brez oddiha, seznamek njenih plesov je bil poln in vsa mesta so bila ž« oddana. Plavolasa markiza, ki je bila čudežno lepa v svoji obleki v slogu Ludovika Šestnajstega, si je pred zrcalom popravljala lase; nenadoma ie zagledala za seboj Mćvila čisto blizu sebe in se je ozrla kakor prestrašena. »Kaj se me bojite?« je spregovoril zelo spoštljivo. Ona se je prisiljeno nasmehnila. »Ne, toda presenetili ste me ... Zelo pozno je že in svojega moža iščem, da odideva domov.« »Toda ali hočete preje še z mano v park na sprehod?« Prosil jo je. »Samo enkrat. Nocoj vam Še roke nisem poljubil in vendar sem prišel semkaj le zaradi vas.« Ona se je umaknila nazaj in nekaj zajecljala. V okviru vrat se je pojavila široka silhueta; z ironičnim in prisrčnim pozdravom je vstopU Malais. »O, vi, gospod zdravnik? Nocoj vas sploh nisem Se videl: ali ste morda našli Gyges-ov prstan? Pojdlva. draga moja, kajne?« »Ah, seveda!« je ona odvmila. Mevil je sam blodil po vrtu, predno je tudi od odSel »Vražfl dan,« je zagodrnjal. Klop, kjer sta sedela Selvsette in Fierce. je bila sedaj prazna. Naslonjen na deblo je Ciaude Rochet zaspal. Na ustnice so mu silile sline. »Vražji dan.« Je spet zagodrnjal Mevil. Odšel je žalostno kot kak premaganec. Na svoji klopici — na tisti, čez katero je ona nekoč kot prav mlada deklica skočila — sta Sely-sette in Fierce v dveh urah pozabila na ves svet. Semkaj sta se zatekla že koj ob začetku. V svoji beli obleki, okrog katere se je vila cvetoča vejica, je bi;a videti tako čudovito lepa, da je vsakdo želel plesati ž njo in se je morala izgovoriti z izvito nogo, da se je rešila vsiljivcev. Tedaj pa je že zaradi videza, morala ostati na klopici, kar je ni niti najmanj dolgočasilo. On se je vsedel čisto tik nje. Sprva sta si povedala nekaj navadnih besed in sta često obmolknila, njunina razmišljenost je raztrgala stavke v brezvezne drobce. A kaj sta se menila za to, saj so se njunine oči srečavale in ta govorica je pač odtehtala kako drugo. Deviška noč :'e lahno utripala v drevju, ki ga je odevala rosa. Skozi le malo prosojne svetilke je lila svetloba in razprostirala po klopici žolt sobni soj. Plesišče je bilo daM proč; komaj, da se je čulo vrvenje skozi košato vejevje. Fierce je mislil na vse svoje življenje. Poglobil sc jo v mrtva leta, v pozabljena potovanja, v mrko detinstvo, v zapuščeno mladost v oni brex-brižni hiJi: nikjer in nikdar ni doživel tako tiho lepega večera. V srcu mu Je prekipevala opojna hvaležnost, ki se mu je zagrebala v mozeg. Polastila sc ga je slina pa plaha želja, da bi na YC3 glas zaklical, kako obožuje svojo prijateljico, kako bi JI hotel večno sužnjevatL Njej, zamillienH jo pahljača zdrknila iz odprte roke. Morda si je kedaj r svojih dekliških sanjah predstavljala sllčen park in prav tako samotno klopico. kier ji nekdo prisega obljube, ki so jI bile doslej neznane. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« Ane 5. oktobra 1923. Stev 227. podlagi ožje koalicije med demokrati, cen-trumom, nemško ljudsko stranko In bavarsko ljudsko stranko ali pa na podlagi širše koalicije, v katero bi vstopili polej navedenih strank tudi nemški nacljonalcl. V krosnh nemških nacijonalcev se smatra dr. Ptressmancva ostavka kot njihova zmaga. Z ozirem na dr. Stressmanov ugled v inozemstvu in v državi ri se sodi, da je v sedanjem trenutku nemogoča vsaka vlada, ki bi ji on ne sta] na čelu. Pred presnovo vlade. Pet ministrstev ss odpravi! — Podpredsednik vlade. — Spremembe v notranjem, zunanjem in vojnem resoru. — Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Kakor znano, je vlada odločila pri razpravi zakonskega načrta o centralni upravi države, da se ukinejo ministrstva za agrarno reformo, socijalno politiko in konstituanto. Ukiniti se nameravata tudi ministrstvi za vere in narodno zdravje. Ko bo ta znkonski načrt resen v parlamentu, se bo izvedel vsporedno z gakonom o upravni razdelitvi države. Iz vladnih krogov se doznava, da bodo reducirani ministri imenovani za državne podtajnike z resorti svojih tovarišev. Trdi se, da postane Marko Trifković podpredsednik vlade, v slučaju preosnove nove vlade pa notranji minister. — Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Čini feclj se približuje zaključenje zasedanja sedanje narodne skupščine, tem več se govori o novi preosnovi vlade, ker je baje radikalni klub s poslednjo preosno-vo nezadovoljen. Po rednkc"?! mln?str-skfh resertov na podlagi zakona o cen-trsfn! upravi bi se izvrš??e Izpremerabc tud! v notranjem, znnznlos In vojnem ministrstva. Kandidati za ta ministrstva Me niso določeni, zlasti ne za ministrstvo vojne zaradi generala Zeče-viča. PaHs lamentami peiozaj. Turki groze z abstinenco. — Beograd, 4. oktobra (Izv.) Notranje-polkični položaj se ni spremenil. Pričakovalo se je, da bo ministrski svet včeraj končal razpravo o zakonu o centralni upravi države, ki pa je bila odgođena, da prouče ministri zakonski načrt in da Izreče tudi radikalni klub svoje mnenje. Vče-raj popoldne Je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o položaju In o svojem stališču napram opoziciji povodom razprave zakona o taksah. Narodna skupščina bo fazpravliala So ves prihodnji teden, dokler se ne sprejme zakon o taksah. — Beograd, 4. oktobra (Izv.T Včeraj popoldne je imel džemfjetskl klub sejo, na kateri Je razpravljal o političnem položaju fn o svojem stapšču napram radikalom. Za shičaj, da bi vlada ne izpolnila obljub, da-nfh džemijetu, se namerava ta abstinlrati od sej narodne skupščine. Nato bi stavil nove zahteve in prešel v opozicijo, ako bi se jim ne ugodilo. Po revoluciji v BnlgariiL Mir na Bolgarskem. — Bolgarija zahteva izročitev beguncev. — Beograd, 4. oktobra (Izv.) Poslednje vesti Iz Bolgarske poročajo, da so bili poraženi zadnji vojni oddelki vstašev. Več pddelkov vladnih čet se je že vrnilo v Sofijo, kjer so jih vladni pristaši sprejeli z pvacijaml. Vlada vzpostavlja po pokrajinah red, zlasti v krajih, kjer so bili vstašl gospodarji in od koder so med revolucijo pobegnili uradnik!. Železniški promet je skorji popolnoma urejen In je na glavnih progah že normalen. V Sofiji se življenje zopet oživlja, obstoji pa še prepoved svobodnega gibanja ponoči — Beograd, 4. oktobra (Izv.) Sofijska Vlada Je zahtevala potom svojega poslanika od nrše vlade, naj se izročita bolgarska komunista Dimitrijev in Kolirov, ki sta pobegnila na naše ozemlje. Naša vlada smatra cba za politična begnnca, ki jima ue more ovirati svobodnega gibanja. Pazila bo samo, da ne bosta vršila nobene propagande, Kakor sodijo bosta Dimitrijev in Kclarov odpotovala v inozemstvo. RADIĆEVCI PRIDEJO V BEOGRAD? — Deograd, 4. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se širi vest o prihodu Ra-dićevih poslancev v Beograd. Kot pozitivno se trdi, da pridejo Radovi poslanci v Beograd, da bi izvršili pritisk na vlado zaradi upoštevanja potreb Hrvatske in njenega prebivalstva. V radikalnih krogih se smatrajo te vesti kot dogovorjena igra, da bi vlada v slučaju povratka Radića na Hrvatsko ne nastopila proti njemu z vso strogostjo zakona. EOLJŠEVIŠTVO V NEMČIJI. — Berlin, 3. oktobra. (Izv.) »Lokal-aeztiger« poroča iz Merseburga, da so v zadnjih dneh prišle z raznimi vlaki iz Lipskega velike tolpe, ki plenijo poljske pridelke. Orožništvo je proti njim brez moči. ker so tolpe močne po 100 do 200 mož. Iz Jauerja poročajo, da je v ICepersdorfski okolici kopala na polju krompir nad 1000 mož močna tolpa. Lastnik je obvestil policijo, ki je poslala proti plenilcem dva oddelka po 30 mož. Policija je aretirala 600 oseb. Del tolpe Je napadel policijsko moštvo,a je bil napad odbit. Aretirane! so bili prepclj'a-ni v Jauer, kjer so ilm odvzeli 300 atcw lav kjompjria^. ™ ZAKON O SREDNJIH ŠOLAH. _ Beograd, 4. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji sekcije zakonodajnega odbora za zakon o srednjih Šolah se je razpravljalo o prehodnih naredbah, k! so ta sprejele z manjšimi popravki. Potrebna le le ena seja, da se zakonski načrt more predložiti plenumu zakonodajnega odbora. Najvažnejša določba v prehodnih naredbah Je, da je vsem profesorjem to učiteljem srednjih šol zajamčena stalnost službe In da profesorji ne bodo reducirani RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Zamenjava Zombola. — Beograd, 4. oktobra, (Izv.) Sinoči ob 6. je posetil voditelj Nemcev dr. Kraft mi* nistrske ga predsednika PaŠiča, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Kakor se poroča, se je ob tej priliki hotel informirati o raz« mejltvi z Romunijo. Ministrski predsednik Pašić je odgovoril dr. Kraftu, naj se obrne za noiasnila na zunanjega ministra dr. Nin* čiča. Dr. Kraft je odšel k dr. Ninčlču, ki je izjavil, da je naša vlada ponudila Romu* niji Žombolj za vasi Modoš in Bodanj. Ro» rauntka vlada je pristala na zamenjavo, s ie izjavila, da je popravljana odstopiti samo eno vas. Pogajanja so se na to prekinila, pa se sedaj zopet nadaljujejo. STINNES PODPIRA MADŽARSKO VLADO. — 5n«1arp»5ta, 3. oktobra (Izv.) Tukajšnji politični kroži so prejeli fz Curfha jsorečilfl cd zastopnikov Stlnnesovega koncerna, da je Stiunes pripravljen sinaneirat! večje Število madžarskfh listov in sicer izven Madžarske, zlasti pa v vseh večUh mestih JngoslavOe !n Češkf>s!ovaške. Ra-z-jn tera se ima osnovati velik dnevnfk v Londonu v madžarskem In aaglefkem Je-sflra. riner.ciranje bi vrSTla dražba, ki jo je nedavno osnoval Stlnnes v Curihu s kapitalom 5 milijonov rlatfh mark In ki ima \lr ključao nalogo Izdajati liste in knjige. CARIGRAD ZOPET V TURŠKIH ROKAH- — Carigrad. 3. oktobra. (Izv.) Poveljnik zavezniških čet general Haring-ton je izročil dana« Carigrad turskim oblastem ter imel ob tej priliki govor, v katerem je izrazil željo, da bi staro glavno mesto turške države živelo v potrebnem miru. Na glavnem trgu so odhajajoče zavezniške čete vrnile pozdrav turškim četam, ki so prihajale v mesto. Ob 16. popoldne so zapustile zadnje zavezniške čete Carigrad. ODSTAVLJEN PATRIJARH. — Car/grad, 3. oktobra. (Havas.) Po* glavar pravoslavno earkve v Anatoliji je vdrl v poslopje, kisr zaseda svata sinoda trn izsilil izdajo proklamacije, v kateri s« pro* glasa, da je patrijarh Melicios oditavljen. Sest vladik, med njimi vladike v Varni in Beogradu, je bilo iz sinode izključenih. Politične vesti. — Zbcr klerikalno stranke In vprašanj© abstinence. Beogradska »Pravda« poroča: »Dr. Koroščeva stranka bo imela 20. t. m. zbor svojih zaupnikov, na katerem se bo prav gotovo odobrila dosedanja politika klerikalnega kluba. Povsem sigurno je, da bodo klerikalci tudi nadalje sodelovali v narodni skupščini, to pot pa v jasnem cilju, da strmoglavijo vlado. Na kongresu se bo razpravljalo tudi o vprašanju, kako naj stranka postopa pri prihodnjih volitvah. V zvezi s klerikalnim zaupni-škim zborom izvaja nato »Pravda«: Z ozirom na možnost, da dobe radikali izvedbo novih volitev v svoje roke, se v opozicijonalnih krogih razmotriva, ako bi ne kazalo, da bi opozicija no sodelovala pri novih volitvah, ker nima nobenega jamstva, da bi se te volitve mogle svobodno vršiti. Opozicija bi naj delovala na to. da bi so od volitev abstlnl-ralo nad 2 milijona volilcev In da bi se volitev udeležili samo radikali, katerih število ne doseže, kakor se sodi, niti četrtine vseh volilcev. Opozicija se nadeja, da bi v tem slučaju radikali ne mogli niti trenutek več ostati na krmilu vlade«. — Ne verjamemo, da bi resni opozicijonalni krogi mislili na absti* nenco pri bodočih volitvah v narodno skupščino. Več kakor jasno je namreč, da bi se opozicija s takšno politiko in taktiko sama pokopala. Abstinenčna politika je še vsikdar ubila tisto stran* ko, ki jo je izvajala, in bi ubila tudi našo opozicijo. Abstinenca bi bila voda na mlin radikalne stranke, ki bi se nato v državi tako utrdila In ojačila, da bi je ne mogla strmoglaviti nobena opo* žici j a več. Ako hoče opozicija ustva* riti radikalno stranko vsemogočno, naj se le abstinira od bodočih volitev. Ra* dikali bi tek ukrep gotovo z veseljem pozdravljali. s= Razdelitev državo v oblasti. Iz Beograda poročajo, da je razdelitev države na oblasti še vedno predmet razprav v vseh političnih krogih. Dasl se javljajo gotovi pomisleki, vendar je, kakor se zdi, vlada krepko odločena, da to razdelitev izvede. Glede Slovenije poročajo listi: »V Sloveniji je, kakor je znano, razdelitev že izvršena, ostalo je samo Se odprto vprašanje Imenovanja velikega župana v Mariboru. Clm bo to Imenovanje Izvršeno, se bo mariborska oblast administrativno popolnoma odde-lila od ljubljanske.« Ta vest je docela netočna. Prvič razdelitev še ni Izvr-Šena, drugič pa je veliki župan že zdav-na Imenovan. Za velikega župana mariborske oblasti je bil imenovan dr. Ml- slih odsoten ▼ Parizu, mu Je bil postavljen namestnik v osebi dr. Pfeiferja. s Kraljev pose)! ▼ Franciji. Kakor je znano, bi imel nas kralj leto5njo jesen posetlti predsednika francoske republike Milleranda. Ta poset je Izostal zaradi veselega dogodka v kraljevi rod- -bini. Kakor je sedaj določeno, se kralj Aleksander napoti prihodnjo spomlad v Pariz na poset k Millerandu. as Dr. Beneš na Dunaju. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se jo na povratku iz Genovo v Pr?go ustavil na Dunaju ter posetil državnega kance-larja dr. Seipla in zunanjega ministra dr. Grunbergerja, s katerim je konferiral o položaju Nemčije v Evropi Zvečer je dr. Beneš odpotoval v Prago. Gospodarstvo. —g Nov©sa-!ska blagovna borza, 3. oktobra. Na produktivni borzi notiraj o: pšenica bačka 79-80 kg, 2%, 9 vag., 357.50, bački ječmen 66-67 kg, ponudba 275, sremskl 1 vag. 240, baška koruza, ponudba 257.50, baška, ab ladja, 4 vag., 260, baška v Storžih 1 vag. 145, nova za Januar, dupL kasa, 15 vag. 250, nova za Januar - februar, dupl, kasa 5 vag., 255, nova za januar-april 15 vag.. 237.50, nova za februar-april dupl. kasa 5 vag., 260, pšenična moka, baza »0« 1 vag., 562.50. solo »0« I vag. 565, bačka »0« ponudba 555, »6« Novi Sad, ponudba 405. »6« dupl. kasa. 1 vag 430, »6« 1 vag. 3S2.50. Tendenca nelzpremenjena. . —g Zagrebška blagovna borza, 3. oktobra. Na produktni borzi notirajo: baSka moka baza »0« denar 562.50, blago 560, »2c blago 505, »5« blago 425. »6« 406, baška *C« postavni Topola, blago 587.50. ba?ka pšenica T9-90 kg, denar 350. blago 355, slavonska 79-79 kg. blago 362.50, baška koruza, postavno banatska postaja, blago 262.50, pariteta Zagreb 295, banatska, vag.. Zagreb, blago 295, nova za februar-maj, blago 250, slavonski rešetanl oves. pariteta Zagreb, blago 262.50. bosanski reSefani, Prijedor, blago. 230. Tendenca nelzpremenjena. —g Beogradska blagovna borza, 3. oktobra. Na produktivni borzi notirajo: pSe-nica 7S-79 kg, 2—3*/i, franko vat m Palanka, ponudba 355, oves srbski, franko vagen Beograd, povpr. 240, koruza pari tata Beograd, ponudba 285, povpr. 275, rešetanl fižol, franko ba*ka postaja, ponudba 550, slive garnitura, franko vagon Klenak, ponudba 405, prešano seno, pariteta Beograd, ponudba 145. —g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb, 3. oktobra. Današnji živinski seiem Je dobro nspel, tako da Je slIČIl letnemu sejmu. Prlfon, dovoz in obisk Je bil velik. Za Izvoz Je bilo kupljeno okoli 3 vagois boljše živine. Cene so ostale neizpremenjene In so notirale za kz Žive vage v 'dinarjih: domači voli I. 14.5—15.5, Izjemoma 15.75, II. 13.50—14.25, ITI. 10.75—12. bosanska živina 9—12.5. krave T. 11.—13.50. II. 9—10, teleta I. 23.24, II. 22—23, svinje I. 23.50 do 25.25. II. 22.50—23. —g Jabolčna letina. Po najnovejših statističnih podatkih znaša število Jabolčnih dreves v Jugoslaviji 8.200.000 ki donašajo na leto 1.960.000 m* jabolk, kar pomeni 13 kg na prebivalca. Najbogatejši pokrajini za Jabolka sta varaždinska in banjaluška županija. —g Dražba les/t. Pri dlrekc?ji sum ▼ Sara i c vu se bo vrš^a dne 15. oktobra t. 1. dražba 20.000 m* Iglastega In 5000 ma bukovega lesa na panju. Predmetni r>5?laa z na« tančneiiHml podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intere* sentom na vpogled. Društvene vesti. — So »reja »Jadranske Straže«, ki je bila napovedana za 13. oktober se jet z ozirom na prireditev Akademije Saveza dobrovoijcev, ki se Ima vršiti !st! večer, odgcdHa na soboto, 20. tm. Vr§l se, kot Je bilo že objavljeno, v veliki dvorani Uni-ona. Glavni odbor Jadranske Straže. — Klnb »Primork« le IzgubR svojo marljivo članico go. Julko Curlč. Gospa je vedno z veseljem sodelovala pri vseh narodnih prireditvah. Usoda Jo je odpeljala v solnčno Dalmacijo. Želimo je, da najde tudi tam tako ljubeča srca kot pri nas — želimo pa tudi obilo vspeha In sreče v novi domovin!! — »československa ob«c« v Llnbffnd priredi *dne 6. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma »Posvlcenkou zabavu« (žcz-nanjc) s tradlcijonelnlm programom — Gostje dobrodošli! Začetek ob 20. — Občni zbor slov. nkademičnega društva »Balkan« se Je vršil v Borštu ob primerni udeležbi, ker Je mnogo vlsokošolcev že odšlo na vseučilišča. Predsednik je orisat počitniško delovanje društva In omenH med drughn, da propagandna akcija za »DiJaSko Matico« nI dosegla zaželenega uspeha. TaJnFkovo poročHo Je bflo obSImo. Društvo Je Imelo po leti 8 rednih sestankov s 3 predavanji in enim referatom. Priporočal Je, da naj bo aovemu odboru še nadalje pred očmi procvlt druStva in organizacijsko delo za Dijaško Matico. Občnemu zboru predložena kandidatna Usta je bila sprejeta z vzklikom. — Godbenl odsek ljubljanskega prostovoljnega to reševalnega dmStvg priredi dne 7. oktobra 1923 v prostorni gostilne »Pri Loza r ju c na sv. Jakoba trg« »Veliko vinsko trgatev« s sledečim sporedom: Ob 3 ur! sprevod po mestu. Po vrnUv! običajni nagovor župana, n?»Var se prične po programu določena ztbiva s petjem In ple-s*wn. Ker le čist! nobfček namenien v korist eneiaogHm članom se vabi slavno občinstvo, da ptset! prireditev v ČImvečjem itevlln. Preskrbljena je debra vinska kapljica kakor tudi prlrrizek. Postrežba točna. Preplavila se hvaležno sprejemajo. Začetek vinske trgatve ob 4. popoldne. — Otvoritrena plesna vaja ljubljanskih maturantov se vrši 4. oktobra U. ob 8. url zvečer t velik! dvorani Narodnega doma. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v LjubljarL DRAMA. Četrtek 4. okt: Azazel Red A Petek 5. okt.: Kar hočete Red F Sobota 6. okt.: Smrt majke Jugovlčev Izv, Nedelja 7. okt: Judit. Izven. Ponedeljek 8. okt.: Azazel Red C OPERA. Četrtek 4. okt.: Za,prto (sren.vaja za AJdo) Petek 5. okt.: A:da Izven. Sobota 6. oktobra: Novela od Stanca; Zapečatene!. Red B Nedelja 7. okt.: Zrinjskl Izven. Ponedeljek 8. okt.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani. V soboto, dne 6. oktobra: »Ženitev«. V nedeljo dne 7. oktobra: »Zenitev«. — Šentjakobski gledališki oder vpri-zori v soboto dne 6. oktobra in v nedeljo dne 7. oktobra krasno Gojroljevo komedijo »Ženitev«. Originalne kostume Je lz prijaznosti posodil režiser Narodnega gledališča g. Anton Danilo. • e a — Opera (Dve premijeri.) Serijo so ol\orili letos s širelino »Xovclo cd Stancca« fn Blechovirni »Zapečatrr.ci*. Priznavam, da ne morem danes Še točno analizirati vtisa, ki sem ga sprejel in bojim se, da bi bil krivičen, ako bi «odil po prvem, nepopolnem slušanju zlasti Širolinefia dela. Lahko pa rečem, da je »Stanac« glasbeno veliko boga* tejši. kot »Zapečatene!«, veliko samostoj* nejši in pred vs?m pristno jugoslovanski. Pravo zrcalo ljubern jivega našega fižola. Improvizacija je pisana s srcem, brez raču* nov, brez spekulstivnega premišljevanja in razglabljanja, delo dveh mesecev, kakor ga je Siroli dala njegova bogata glasbena iz* najdba. V »Stanacu« je nagromadenega, to* liko glasbenega blaga, da bi, predelano in izčrpano, napolnilo celo vrsto glasbenih drl. Opera je napravila na jI jubezniveiš! vtis In so bili tako pevci, kot komponist, dirigent in režiser deležni iskrene hvaležnosti poslu« šalcev. »Zapečarenei«: je burka powagncr--T:e glasbene dobe. Blech se v nji tesno nnsla* nja na vvagnerske tradicije, ima v hvalež* nem tekstu priliko pokazati vse svoje zna« nje, ki tmintam prehaja v banalne tone. O obeh delih spregovorim ob reprizi obširnej* Se. Pevci so se potrudili v polni meri in so dokazali veliko ljubezen do obeh del. Režijo je vodil nas" najboljši slovenski režiser gosp. Sest. Mislim, da je njegovo ime zadostna garancija za uspeh režiranega dela. Prvo opero je dirigiral temperamentno g. Mata« čič, n«i najboljši dirigent, »Zapečatenee« pa g. Palatka tudi narposreneje. Gledališče pa je bilo sramotno prazno. Ne pomnim šc take brezbrižnosti publike in to celo pri premijsri dveh novih del za nas, od katerih je eno n*5e. Pri drugih narodih oomeni pre* mfiera dogodek prve vrste, pri nas na se malodane popolnoma ignorira. Vsaj izvrše* valci naivišiih naših oblasrvenib mest bi morali biti navzoči, aaj je bila to prva sve« čana predstava v letošnji sezoni. Obe deli sta imeli splošno najboljši vtis ter se v naj« kraiSem času ponovita. Takrat pe izprego* vorim o njih temeljitejse. n—č. — Dodatek k premieri »Azazela«. Izpolniti ftnam svoje poročilo z omenitvijo, da je pesmi, ki jih poje hišna Suzana, zložil prav v čut segajnčo in lepo glasbo v značaju starlb hebrejskih svetih pesmi (a la Kol Nidre) Stanko Premrl. In Medvedova Je te pesmice pela z alt-glssom, ki je bežni kakor žamet. Medvedova Je bila tudi sicer ena najžlvahne'ših In nepasivnih. Ako bi Je ne bH obtežaval vsesplošni »navzdol« In vseobčl »pogrebno-zavodnl« duh Igranja, bi bila prišla drugače do veljave, nego je. In to velja tudi Še morda o tem In onem drugih. Saričeva je hnela en lep moment, ki se je prilegal njeni nežni pasivnosti In tam je bila ljubka m prepričevalna: Ko je klečala na stoanjlcah zroča v hišo, kjer sedi v krogu učencev Gospod. Tam je bilo na mestu, da je bila Širlčeva »sama duša«, ki v vizHonarn! In neskončni vdanosti plava pod okrilje preroka — Gospoda. Tam me je zelo ganila. S k r b I n-Škov Juda je bil dostojen, a zelo nezanimiv, dasl se ravno v njem, kakor v Mlrja-ml rz Magdale, odigravajo nečuveni duševni konflikti In je Juda celo daleko najzanimivejše lice vse drame. Njegovo kolebanje, notranja raztrganost med vestjo, ljubosumjem, užaljenostjo In tudi novčnlm pohlepom stavljajo Igralcu hvaležne In silne, dasl tudi rzredno teike naloge. S temi ugotovitvami, do katerih me žene zgolj lastna vestnost, pa nikakor ne Izpremlnjam tega, kar sem že izprva povedal. DovoJjuiem si danes Izraziti le še neko mnenje, kf sem je do-bl takoj, a nisem bi- na jasnem, fccjl pravo. Medtem mi je isto mnenje na moje začudenje nerprfčakovano izrekel neki slovenski pesnik. Zato danes prlobčujem: Režija je menda pač hotela ngbsbltl vse Igranje na neki ne?no-svečan, dejal bi svetopisemski ton In je v tem smislu upllvala na igralstvo. A se J! je docela ponesrečilo In Je prišel na dan le Šepetajoč, neznosen dolgčas, če Je to vzrok, rad priznavam dobro voljo, katera se je tudi sicer vobče poznala. Toda meso je bilo preslabo. Danilov glas je odvzel apostolu Petru verjetnost. Preprosti nekoliko omejeni, a trmoglavo gorečni In jekleno prepričani ribič Simon zlatega srca je bil natura, katero si je Jezus, ki je v duše gledal, prav namenoma Izbral za »Skalo«, vedoč da Je za svojo nalogo tako absolutno zanesljiv, kakor vojskovodji pod-povcljnlk one vrste, ki mu nI dano razmišljat! dosti svojega, nego je vedno In vselej prepričan, da Ima vojskovodja prav m mu Je Izpolniti dobljene odredbe, naj se jim zoperstavi ves svet. Ko pa smo začuli Danilov glas, ni bil to Peter Skala nego Peter Ilovica. Za glas Jcbosus (Jezusa) bi morali dobiti prav posebnega govorllca, recimo Levarja Iz opere. Mučno je bilo Iz-poznatl glas Lfpahov, kateresa smo par minut preje z Istim organom slišali In videli na odru kot ozdravljenega slepca. Saj Levar bf se na ljubo pesniškemu delu tel mali g gtftni nalog »čada na soperstav- y*4* - * *U Z. Glasbeni vesfnik. — Pevski zbor »GiasbencMatlce«. V petek, dne 5. oktobra, točno ob IS. 15 vaja za vs; tisto, ki Imajo sodelovati pri nedeljskem koncertu v Krškem! Naslednji ponedeljek cb Isti uri odborova seja v običajnih prostorih! — Današnji korcert komornega kvarteta «Z:ka» se začenjn točno ob pol osmi ari zvečer v dvorani hotela Union, Občinstvo vljudno prosimo, da pride točno h koncertu m omogoči s tem t^čen začetek, člani kvarteti se takoj po koncertu z dolenjskim brzovlakom odpeljejo na Sušak, kjer prirede naslednji večer koncert Med izvajanjem po$?mn!h točk sporeda bo koncertna dvorana saprta. Ker traja Sukov kvartet, ki Ima s2mo 1 stavek skoro tri četrt ure, prosimo da je vsuk v lastnem Interesu pred pol 8. na svojem prostoru. Koncert obsega Sukov kvartet, RavcJov In Dvorakov kvartet. Vstopnice so v pred-prodajl v Matični knjigam! In zvečer od pol osme ure dalje pri večerni blagalnl r* / dvorano. — Pevci »Ljubljanskega Zvona«! />a-nnšnja vala zaradi koncerta Zik<~ Ji v Matični knjigarni. Koncert se vrši y dvorani Fiiharmonične družbe. — Trlumialen uspeh »Zlkovcev« j noraškem Gradcu. »ZfkovcU 60 dne 20. DC 1923. prvič nastopili v Gradcu s programom, ki je obsegal kvartete Suka, Smetane !n Ravela, to je dveh čeških In 1 francoskega mojstra. Dasl Je ta program bil nekoliko nenavaden za talco nemško nacljo-Bafao mesto kot je Gradec, so vendar »Zj-kovcl« dosegli z njim ogromen uspeh In se graška kfjtfka o njih Izrazujc v samih su-perlatlvih. Grazer Voiksblatt piše o tem koncertu, da so »ZFkovcI« povzročili kanonado ploska, ki Je nenavadna na začetku sezone ln da je dvorana odmevala od bob-nečlh salv navdušenja; cel kvartet, da i*1 kolosalna senzacija v komorni koncertni dvorani: Ravelov kvartet Je učinkovat neodoljivo vsled ognjenega žara plamtečeca v Igri »Zlkovcev«, kojih temperament žar! tako, da bi mogel stopiti tudi platino; sugestivno moč trna zlasti bračev ton Cerny-Ja, kateri na tltanskf način oblikuje muzikalne teme. Grazer Tagespost povišuje sijajno tehniko in veliki ton kvarteta, trdeč* da kvaTtctova igra zadošča tudi najvišjim zahtevam; lz Sukovega kvarteta se lija patos krepke strasti žareče kot tok lave; kvartetlstl so Igran* naravnost Čarobno In so poslušalce potegnili za seboj s svojim divnim temperamentom do plamtečega navdušenja. Grazer Zelt Imenuje »Zlkovce« polnokrvne muzike, kojih temperament sc često dvigne do demonlčnostl, njihovo proizvajanje je nezasllšno dovršeno, tako da obstane vsaka kritika pred temi muzikanti po božji volji. UREDITEV PROFESORSKIH PLAČ. Urecfltev profesorskih plač se !zvrš! te dni v odseku zakonodajnega odbora. Po načrtu prosvetnega ministrstva bi dosegli profesorji najvišjo letno plačo okroglih 25 tisoč dinarjev brez morebitnih draelnjskih doklad, katerih višina Je še nedoločena. Profesorji pridejo vsi v I. kategorijo ln dosežejo z leti 4. skupino, kjer končajo svoje napredovanje. Ravnateljem ln nadzornikom bo odprta še 3. skupina. Ravnatelj nepopolne gimnazije postane lahko profesor s šestimi službenimi leti, popolne z dvanajstimi letL Vse doklade odnadejo, 1 J. ravnatelji no bodo dobivali nobene upravnlne. Službena doba 30 let ostane. Zakona za profesorje In sodnike sta enako zamišljena. To-* d' sodniki izgube dosedanje posebne doklade. Pri razvrstitvi sedaj na srednjih šoj lah nastavljenega učiteljstva bo treba zlasti na ozemlju stare kraljevine Srbije upo-* števatl izjemna đofoči'a uradniškega zakona ker nima precejšen del v prejfu:J'h* časih nastavljenega uelteljstva za 1. kategorijo« deloma celo za II. predpisane kvalifikacije. Na žalost Jim Je pa omogočena uvrstitev v I. kategorijo že po določbah' splošnega uradniškega zakona, dasl stremi prosvetno ministrstvo za tem, 'da bi povzdignilo s strokovno Iz^azbo učiteljstva stanje naših' srednjih šol. Zato se bodo posule nepopolno kvalificirane učne moči s primernim številom službenih let v pokoj. V bodnče se ne bo sprejel nikdo več v srednješolsko službo brez predpisanega Izpita. Suplentl s snrnim absclutorijem h*de od službovanja Izključeni, kar nai služi kot opomin našim nelzprašanim suplentom, k prJbollsVf v prih^dnUh W?h. Tudi čast^ niknm so HcMene prel^nfe d-k1-?d*. Kakor Ihrifo, ne ho »n^ejet 5e k""*!" celoten $redt»i«.¥*»i«v? *ak*n za **s*> državo, ma*e*H sam«* atutfitna •»'•arms^V* za ar-d-irieScrfsVfj i'r**t-Hstvo. Od mW*tr«tva tzd--!»H srenr?le?oUJfi r~knn ne zaame 50. 1 kg čebrfle 1—2, česna 8, krompirja 1.25—1.50. — Mestno gledališče. Danes v petek se predstavlja na našem odru A. Strindbcrgova komorna igra v treh dejanjfh »PelTkan«. Režira z. R. želernik. — »Spominski spis« je izdala »Zadružna Zveza« v Celju ob prHfkl svoje 40-1etn!ce. V tem spisu so prispevki gg. dr. Jurtele, Lapajneta, 5tfb-lerja In Lešnlčarja, ter zanmi!ve statistične tabele. — Vinsko poskuinjo priredijo v deirkatesni trgovini »Frece čc Plahuta«, »Vinarska radmjra v Celju«, »Kle-tarsko drtiŠtvo ▼ Mariboru« In »Vinarija« v Ptuju. — Mariborske vesti. Otvoritvena predstava v Narodnem gleda- 1 š č n. Po odmor« treh mesecev so se v torek zvečer zopet odprla vrata naše Tali-je z orvrltveno predstavo »Kralj na Betal-novl«. Predstava Je bila sicer dobro obiskana, vendar pa smo pričakovali za otvoritev večjega zanimanja ln to tembolj, ker se nahajamo vendar še le v začetku meseca. Upali smo pri tem. da bo resnost živ-ijenskih razmer Mariborčane Iztreznila ter vzbudila v njih zanimanje tudi za drame — specljelno pri Cankarju že radi njegovega krasnega Jezika, v katerega se vživeti jc ravno Mariborčanom tako potrebno. Toda kakor se v*d1, hočejo Mariborčani posnemati lahkožrve Dunajčane, ki so, čim resneje jim je postajalo življenje, tembolj polnili samo lahkoživa zabavišča. To pot je res mnogo vplivalo tudi pomanjkanje denarja. Toda značilno Je da po Jožah in boljših prostorih nismo opazili ravno tistih, katerih to pomanjkanje ni zadelo. Vsebina drame je dovelj znana in komur ni, naj si jo gre pri reprizi ogledat. S predstavo smo i)!tl v splošnem zadovoljni. To velja predvsem glede glavnega junaka Ksntorja (ravnatelj Bratfna). Gdč. Jelenčeva kot Francka je pokazala, da je v težji vlogi še novinka ra da bo boljša, ko preboli prvo mrz-Ico. G. Tomažič kot Maks je bil dober. Občinstvo pa se Je motilo v osebi g. Skr-5?nška, ki ga je zamenjalo z bratom. S1I-faH smo ga pri vajah bolj sigurnega krkor pri nastopu. G. Kovic se je tudi v vlogi župnika pokazal kakor navadno spretnega. Znani najboljši igralki ga. Bukšekova ln gč. Kraljeva s1"» imeli zanju premalo važne vloge. — Zastrupi jenje radi hrenovke. V torek zvečer po gledališču je >!1 reš!ln! oddelek poklican v neki hotel, cjer se je v krčih zvijal neki ljubljanski tehnfk, ki je zavžU v nekje pokvarjeno irenovko. Morali so ga prepeljati v bolnico. Kakor znano, sta se lani tudi dva Ljubljančana na slabi jedi v Mariboru zastrupila. — Pri kuhanju žganja ponesrečil. Ponesrečil se Je Konrad Muhič, kmet lz Studenlc pri Poljčanah. Kotel se mu je prevrnil, tekočina ga je tako obžga-la, da so ga morali pripeljati v bolnico v Maribor. — Sestanek zaradi Sofstva. Edinost« poroča, da je predsednik tržaškega političnega društva »Edinost*« brzo-javil poslancu dr. Podgorniku v Gorici da je zaradi šolstva nujno potreben sestanek poslancev in delegatov političnih organizacij. Treba skupne obrambe proti strašnemu udarcu na slovensko šolstvo. — Nabava potrebščin za bolnice. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo večjo količino materijala za nekatere večje okrožne bolnice. Ta nabava, ki obstoji lz zdravil in pohištva, se Izvrši na račun reparaci za Nemčijo. Došli materijal se bo razdelil bolnicam v Kragujevcu, Nišu in drugih večjih mestih. Ker je potreba teb bolnie velika, se bo skrbelo, da dobe potrebni materijal v najkrajšem času. — Slovesen sprejem splitskega SVofa. V soboto 30. septembra Je prispel v Solit novoimenovani škof dr. Kvlrln Klemen Bn~ nifačič. Mesto Je bilo okraSeno z zastavami in prebivalstvo Je priredilo novemu Škofu burne ovacije. 5kof se Je podal tskoj nato po svojem prihodu v stolnico, kj*r Je v staroslovenskem jeziku podelil ljudstva blagoslov. UIHO TIV0M JEZDEC MU GLAVE I. del 4-, 5 , 6< la T. oktobra je le domače so dejale — Domače je le domače so nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »Pekatete«. So najcenejše, ker se nakuhajo. — Telesno zaprtje. Po Izkušnjah", nabranih na kliniki za notranje bolezni na Dunaju, učinkuje grenčlca »Fraaz - Josef« tudi pri hemeroidih zanesljivo ln prijetno. KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.« _ Kavarna »Jadran« Turjaški trg 6, vsak večer koncert salonskega orkestra. — Ni kdo ne pozabi, ogledati si modni salon za dame !n gospode po meri In konfekciji brata Brtmskule. Ljubljana, 2fdov-fka ulica 5. Najfinejše blago v lastni zalogi. Konkurenčne cene. — Oglejte si v Izložbah oblačilne Industrije A. Kune, LJubljana, Gosposka ul. 7 najnovejše raglane, njih nedosefno lepi kroj in nizke cene pri Izvrstnem blagu, — Na tehniški srednji šoli v LJubljani se otvori s 1. oktobrom javna risarska in javna modelirska šoia. Vpisovanje v javno risarsko šolo je v nedeljo, dne 7. oktobra ti. cb 9. dop. In javno modelirsko šolo v soboto, dne 6. oktobra, ti. ob 14. pop. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa v ve-stibulu zavoda. — Za tvori ter poj*. Dne 9. sept. Je prenehala poslovati pomožna pošta Obrez ob Dravi. Hkrati je začel dostavljati selski pismonoša te pošte vsak dan razen nedelj tudi v vasi Obrez ln Grabe. Po odredbi poštnega ministrstva je prenehala prsta Unec poslovati. Njen okolrš se priklopi pošti Rakek. Dne 30 sept. je prenehala poslovati za letošnjo sezijo poletna poŠta Sv. Janez ob Boh. jezeru. Hkrati se ie otvorila tamkaj pomožna pošta z Istim nazivom. — Vas Mrzli vrh. Ker hodijo prebivalci vasi Mrzli vrh občina Oselica v Žiri na pošto se izloči kraj iz okoliša pošte Gorenjavas in se priklopi stalno poŠti 2lri. — Nižja poljedelska šola v Ban>-lukl Otvoritev nižje poljedelske šole v Banjaluki je odloženo za letos zato, ker poljedelsko ministrstvo ni moglo najti primernega poslopja za učence. — Hidro-električna centrala v naši državi. Ministrski svet se je začel zanimati za vprašanje hidro-električne centrale, ki bi jo bilo mogoče zgraditi s premočjo kredita na račun reparacij. To važno vprašanje bo rešeno takoj, ko bo sprejet zakon o izkoriščanju vodne sile. ki je že pripravljen za narodno skupščino. — Ivo Vofnovlc v Pragi. Za?ni naš pisatelj Ivo Vojnovič obišče ta dni Prago, da se udeleži predstavo svoje r.ove igre »Maskerada na podstrešju«, ki jo vprizori mestno gledališče v Kraljevih Vlnohra^Ti. — -V/ identičen. Ugotari;amo tem potom, da mestr Franc Leveč s spojnice na Vodnikovem trgn ni identičen s Frar»rom Levcem, ki je bil rad' tatvine obleke obso« jen na tri mesece ječe, o čemer smo poro* čali včeraj pod naslovom »Tatvina obleke«. — Dva velika vloma. Dne 27. geptembr* je bilo vlomljeno pri učitelju Frtnu Dularju v Straški gori. Storilci so odnesli nekaj obleke ln perila, 200 Din gotovine in zlato dam* sko uro, vse skupaj t vrednosti 6185 Din. — NidaTje so bile ukradene tudi hranilnic« ne knjižice na ime Vrtnik z rlogo 37.000 dinarjev. — V noč od 29 na 30. septembra Pa je bil izveden v prostore lesnega trgovca Vinka Jana v Zgorniih Gorjah drren vlom. Ukradeni sta bili dve lovski puški, nekaj obleke in perila in obligacija državnega po sojila zi 10.000 Din. Skupna škoda znah 30.000 Din. — Krvav doiodek v Plaskero. Pretekli teden je prišlo v Plaškem v Bosni do krvavega dozodka. Delavci »Jueoslov. šuni-ske industrij«« so stopili v stavke in zahtevali, da jim vodstvo poviša plačo ter da se odpustita dva nameščenca, ki sta zrrbo postopala z delavci. Vodstvo družKe pa n' hotelo ničesar čuti o pritožbi In jc nadaljevalo delo s 27 delavci - stavkokazi. Raz-srjeni delavci so nato odšli v velikem številu pred poslopje družbe in so zahtevali, da se uvedejo pogajanja. Medtem pa je Izza barikad pred poslopjem na maso padla salva strelov in 23letni delavec Nikola kupica Je obležal mrtev, več delavcev pa je bilo ranjenih. Uvedena je bila stroga preiskava. — Kandidat smrti. Hlapec Josip Osred-kar iz Medvod, zaposlen pri posestniku Je-sihu, si je skuša! včeraj v sredo 3. t. m. z britvijo prerezati vrat. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Nlezovo stanje je kritično. Vzrok samomora je neznan. — Tatvina v Ptuju. Kapetanu 2ivku Stamatoviču so neznani uzmoviči odnesli več predmetov v vrednosti 20.000 kron. — V Ljubljanico Je padci v neči od torka na sredo pri šentpeterskem mostu mit-nišTd paznik Sancin. Navzlic temu, da je voda zelo nizka, je utonil. Njegovo truplo so potegnili včeraj zjutraj iz vode. Nesrečnež je postal nafbrže žrtev alkuhela. — Med hudo nevihto, ki je razsajala včeraj med 13. in 19. uro, je treščilo v Si-£kl v transformator tvrdke »Slograd«. Nastal je momentano hud požar, ki pa je bil udušen Še predno je prispelo gasilstvo lz Ljubljane. Materijalna škoda Je zelo velika. — Napzd na proiesorja. V Osijeku je neki Dragotin Štibi v neki gostilni razsajal ln začel razbijati kozarce ter steklenice. Ko ga je sin gostilničark'* profesor Zlvkovlč skušal pomiriti, je nasilnež potegnil nož m njim sunil profesorja v desno prsno strr.n. Profesor živkovič je bil v težkem sfsnju prepeljan v osiješko bolnico. Stibl je bil aretiran. — Smrtna nesreča pri Kranju. Električni tok je pri napeljan j u žice ubil sina po-fesfn?ka 7ib^rta na Sani nii Kranju. — Kino Matica. Od dar.es do nedelja 7. t m. se predvaja zanimiva ruska drama »Stn^su v petih dejanjih. Dejanje Je skozi-inskoz napeto ln polo privlačnost. Na programu prihodnjih dni so izvrstne učinkovitosti, ko: »Irene d' Or«, »Adam in Eva« in epohalni film »Tarzanov sln«^_ Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 4. oktobra. Sprejeto ob 13. Današnja predborza je bila precej nestanovitna. Opažala se je nervoznost, ki je dala povod, da se je tendenca več« krat menjavala. Na borzi je bilo dosti blaga kakor tudi dov:>lj denarja, vsled česar je bilo še precej prometa in so se tečaji proti koncu borze zopet nekoliko učvrstili. Narodna banka je dajala lc no-kolikrat množine Italije. Na efektnem tržišču so, razen Sla** vonije4 ki se je zopet nekoliko učvrstila, vsi papirji še nadalje nazadovali. Ob zaključku so notirale: Devize: Curih 15.50—15.75. Pariz 5.10—5.175, London 394—397, Berlin 23^ 40 Din za 100 milijonov, Dunaj n. 12175— 0.12275. Praga 2.59-2.62, Trst 3.89-3.94. Newyork 85.75—86.75, Budimpešta 0.43— 0.45. Valute: dolar 84.75—55.50, lira 3.85 —3.S7. Efekti: 7^» irrvest. drž. pos. od L I9?l 70, Ljub!}, kred. banka 210. Prva hrv. šted.. Zegreb 1142.5(^-1150. Slav. banka, Zagreb 110. rTrv.-«!av. ttm. hfp. banka. Za-creb 130—136. Hrv. esfc. binka, Zarjctt 181, Ju£~s!?.v. bmka, Zr.r^reb 157 — I M), Trbov. prem. društvo 910, Guttmann 15J§ —1875, Slavonija 245—147JO, r-r'^-«cl'* 24% SeCerana 2200—2260, Nar. šumska Industrija 152—153. rNOZEMSKE CORZE — Činih. 4. oktobra (Izv.) Današnji predborza: Eeozrad PeTl'n 0.0C0O128 Amsterdam 220.25, Newyork 5.601/«« L011* don 25.45, Pariz 32.59, Milan 25.—, Praea 16.65, OudlTrrpcšia 0.n3. Bukarešta 2 57, Sofija 5.30, Dunaj 0.0O785, avstr. i'.?.. Icron« 0.0079. — Dun-J. 3. oktobra. nevire: Beojfred m,—820, Praca 2113—2123, »Milan 31^— 3301. Pari?: 41^2—4208, London 322.100-^ 32V100, Curih 12.645 — 12.695. Newvork 70.035—71.1 K5. — Valnte: dinar 807 — 813, češka krona 3095—2111, ilra 3150—3170» francoski frank 4145—4175, ftTnt *terling 320.500—321.9O0, švicnrsVi frank 12 J 30 do 12.610. dolar 70^4-70.060. Sckclstvo. — Sokol L r LJubljani. Vse brate la sestre, ki Imajo društvene nabiralne pole, prosim, da jih prfneso k obračunu v petek) 5. tm. od 7. do 8. ure zvečer v društveno pisarno na Taboru. — Tajnik. — Sokolsko gledališč ▼ Radovljici ponovi v nedeljo, dne 7. tm. ob pol Štirih popoldne Igro »Laterna«, ki Je pri prvt predstavi sijajno uspela. Občinstvo naj bo točno, da bo mogoče ob pravem času ra-čet! s predstavo, ker le tako bo mo^oČ« končati .pravočasno. Na vsnk način pa bd konec predstave pred večernimi vlaki. Turisfika in sport. — Prvenstveno nogom, tekma I. r. —• 5 tekmo Ilirija : Jadran, ki se vrši v rede* Ho 7. tm. ob 15.30 na igrišču Ilirije, se prlč-no prvorazredne prvenstvene tekme yf. ljubljanskem okrožju podsaveza. V konkurenci za prv. sezono 1923/24 stoje ?K. Ilirija, SK. Hermes ln SK. Jadrnn. Prihodnjd nedeljo 14. tm. se sestaneta Hermes in Jadran ter 21. tm. Ilirija ln Hermes. V IX r. Igra v nedeljo LASK proti Svobod!. — S. K. Ilirija. Objavljeno notico o ^Plačilu obveznic je popraviti v toliko, da se iste odphčiHeio pri klubovem blagajni-ku g. Ln^rju, Poljanska cesta 20 in ne 24* — Hašk — Ilirija. Za tekmo Hnšk-Ill« rlja v predprodaji kupljene vstopnice se vračajo Istotnm, t. j. pri tvrd. J. Goreč. Dii* najska cesta 1. rpif lun — Drasa večerja. Posestniku Antena Zorcu na škofelci je prinesel njegov pea mladega zajčka. Zore Je dal zajčka ier\\ ki je pripravila družini dobro večerjo. Ker pa se Je ta stvar Izvedela, je prišla pre4 sodišče. !n Zore bo moral plačati za to ve4 čerjo 150 Din globe aH pa bo 3 dni zaprt in bo plačal še 40 Din za zajčka. — Huda bajtarlca je Helena Podobnikova v riovniku. Ko jI je županstvo naložilo neko denarno ka7en, se je na žirrana tako razjezila, da mu je zagrozila z nožem. Vse kmete pa Je proklela, češ, da hočejo požre* tl vse bajtarje. Pri tem Je tudi zamahnila proti županu, ki pa se je umaknil. Ker pa se z županom, ki je tudi uradna oseba, ne sme tako postopati, je bila žena obsojena na 200 Din ali 4 dni zapora. Rekla je, da bo raje sedela, ker ne ve kam gre ta denar In ker nI za popravljanje cest. — Tatvina loja. Mlad dečko. Jo*l> Kastellc, Je ukradel tovarnarju Mergen* thalerju v Mostah 111 kg rastopljenega loja, 7 kg medenine In 2 medena vijaka. Kljub temu. da Je dečko silno zanemarjen umazan ln bos se mu je vendarle posreči* lo, da je večji del ukradenega blaga pro» dal za 500 Din. Fant. ki tatvino priznava. Je bil obsojen na 1 mesec Ječe, to pa le t ozirom na dokazano zanemarjeno vzgoje in s prfmemmi poukom, kam pripelje Človeka tatvina v zcodnjl mladosti. VREMENSKO POROČILO. — Dumi. 3. oktobra, (uradno vremensko poročilo) Vreme ie vedno s!*M*. Barometer Jo v srednji Evropi zelo padel, na severozapadu pa se je nekoliko dvignil. V Avstriji je že obilo dežh. Pričakovati je oblačno, zelo deževno, bolj hladr.o, pozne|i močne zapadne vetrove, stian 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. oktobra \»2& priporoča ODNA KNJIGARNA amoufovo umetno gnojilo za cvetlice l!l!llll!ll!l!lll!lll!linilll!l!lllll!lll!lllinill!lll!ll! je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo „Vrfnarsba šola" u Kranju. Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria". 1 + Globoko potrte žalosti sporočam vsem sorodnikom in znancem, da mi je sinoči nenadoma umrla predraga mati Frančiška Kozlevčar. Pogreb se vrši v petek, dne 5. oktobra t. 1. ob pol treh popoldne Iz Salendrove ulice 6 na pokopališče k Sv. Križu. Josip Bozlevčar, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske. •V - :. .«• * PRODA 81 10550 vsled preselitve •loktrična b«ne£anska tega z zraven spadajočo hišo s 4 stanovanji in kovačnico, električno razsvetljavo v Račjem pri Mariboru, 5 minut od postaje. Stanovanje takoj na razpolago. Več pove lastnik Josip Sarnko v Račjem pri Mariboru. MVaksan, Orni, Dalmacija razpošilja južno sadje po najnižji dnevni ceni po pošt, in železnici. Cenik na zahtevan je zastonj. 10490 Pozor! Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Dramć Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29 Zidna opeka normalno In močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni. R. Smielowskl, arh tekt in mestni stavbenik, poses'nik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18 Zaloga na drobno na Opekarski eesil 18- 7915 OPOZORILO. i°236 Ker se v zadnjem času opetovano dogaja, da prihajajo gotovi elementi v Slovenijo od mesta do mesta in prevzemajo naročila moje tvornice za oboknice (rolete), kakor tudi predplačila za naročeno blago, izjavljam tem potom, da prevzema vsa naročila, spadajoča v mojo stroko edinole tvrdka Zalta & Žilic, g^T* trgovina z železnino v Ljubljani ^BK katera ima od mene zastopstvo. V slučaju, da se pojavi še kak element, ki bi ponujal te vrste blago pod mojim naslovom, prosim, da ga blagovolite naznaniti najbližji merodajni oblasti, mrko Beoli, Specijalna tvornica vseh vrst oboknic (rolet) ZAGREB. Poslovnica: Opatovin 11. Tvornica: Fijanova 19, ••; ■•. & -1 r * - it Zahvala. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi naše presrčno ljubljene, nepozabne matere, orir. stare matere, tašče in tete, gospe Častna izjava. Podpisana Josipa Šenk pre-klicujem žaljivke, s katerimi sem 7. septembri kalila zakonska Josipa in Ivano Sajovlc — Nasprotno pa tudi jaz podpisana Ivana Sajovlc preklicu iem žaljivke, naperjene ravno takrat proti Josipi Šenk. Josipa Šenk, Ivana Sajo^Jo. Zahvala. Izrekava tem potom gospodu primariju dr. Minafu, šefu ortope-dičnega insttuta, zahvalo, da je pozdravil najino dveletno hčerko Manico. ki je imela iz sklepov vržene ko^ke in je sedaj popolnoma zd'ava. Rajko in Marija Švarc Nikdo naj ne pozabi ogledati si modni salon za dame in gospode po meri ln konfekcija Brata Brunskole, Židovska ulica 5 - Ljubljana. Najfinejše blago v lastni zalogi. Konkurenčne cene! i rančiške Sič zasdmlce izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetje in jo spremili na zadnji poti, si usojamo tem potom izreči svojo iskreno in globoko zahvalo. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1923. Oizitbe ln kuverte Narodna ii: v Ljubljani. J) w. (D > _ — oo Zahvala. Vsem, ki so ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda Janeza Jeršina mesarja in hišnega posestnika izrekli svoje sožalje in sočutje, se najiskre-neje zahvaljujemo. — Zahvaljujemo se posebno častiti duhovščini za tolažilne obiske in za spremstvo na njegovi zadnji poti; za požrtvovalen trud gg. zdravnikoma Dreb-lerju in Šavniku, županu Pireu, za poklonjene vence, posebno Mesarski zadrugi in njegovim ožjim tovarišem ter končno vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. KRANJ, 3. oktobra 1923. Ivana Jeriln s otroci. prodam Sest srebrnih žličk za kavo se proda. — Po* nudbe pod 21ičke/10J96 na upravo »Slov. Nar.«- Dobra harmonika na tri tone srn. »Zechner« se ugodno proda. — Ko* lodvoraka ulica Št. 26/IT, desno (škofic). 10.605 Majhen štedilnik z dvema luknjama in cevmi naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10-5S0 Pletilni stroj št- 8, dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.516 Kratek črn klavir v najboljšem stanju se po ugodni ceni proda. — Ponudbe na upravo »ST. Nar.« pod Klavir/10.597. Polovica hiše v Ljubljani se proda pod ugodnimi pogoji. — Po* izve se pri dr. Lukmanu, Ljubljana, Gradišče št. 4. 10.592 Trgovina z lesom. drvmi in premogom, na najlepšem mestu, prvo* vratno uvedena, se zaradi rodbinskih, razmer takoj proda. — Interesnti dobe informacije pod: »Lesna trgovina Maribor, poštni predal 39. 10.439 Za stanovanje 3 sob in pritiklin plačam 800 do 900 Din mesečno. — Ponudbe pod »900 Din mesečno/10.546« na upra* vo »Slov. Naroda«. Prodam pohištvo, dobro obranjeno poste* Ijo, omaro za obleko, nočno omaro, dve stojali za cvetlice, otročji voziček, mlznl štedilnik, dve zimski obleki in dva površnika. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. Velika stara trgovina Špecerijske, manufakturne in železne robe v večjem prometnem mestu, z velikimi trnovskimi in drugimi prostori in veli* ko ledenico se ceno pro* da radi družinskih razmer. — Vprašanja na: Hugo Moses, Vinica ori Varaždinu. 10.606 Obleka za dečka, popolnoma nova, v starosti 12 do 14 let z dolgimi hlačami, naprodaj za 600 Din. — Poizve se: Krakovski nasip štev. 12. 10.547 Krojaški stroj za luknjati (Knopfloch* masehine) po zelo ugod* ni ceni naprodaj. — Po* izve se pri »Hermes«, Šolski drevored 8. 10-554 Dva mlada angleška lovska hrta, pes in psica ter dva foxa naprodaj. — Poizve se pri Vek. Dolničarju, hotel »Tivoli«. 10.506 Ugodna prilika! Proda se oprava za jedilnico in spalnico po nizki ceni vsled pomanjkanja prostora. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10363 Naprodaj radi odpotovanja ženske in moške obleke, perilo in velik kovček za potovanje. — Na ogled vsak dan od 3. do 5. ure Pred Škofijo 21/ITL 10.573 Trinadstropna hiša v sredini mesta, na Jako prometnem kraju, pripravna za vsako trgovino ali obrt, se proda za 225 tisoč dinarjev. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 10.025 Dva lepa prvovrstna težka konja (valah 7 let in žrebec 5 let star) se prodasta ali zamenjata za dva lažja konja. — Povpraša se: Franc Cucek, Ptuj. 10.564 Naprodaj razna vinska posoda in 5 velikih hramnih sodov, dokler traja za* loga. — Avguštin, Sp. Šiška, St. Jerneja c. 231 10.209 Redka milika! Zaradi odpotovanja v inozemstvo se takoj proda krasno posestvo v Ljubliani. obstoječe iz enonadstropne hiše In novo zidane vile, obdane z velikim vrtom, ob katerem teče tudi voda. — Stanovanje v vili s sedmimi sobami, kopalnico l. d. kupcu takoj na raz* polago. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«, 10.552 Odda se soba (čista in sračna) s hrano dvema gospodoma ali go* apodičnama, event. tudi zakonskemu paru. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10-522 Iščem sobo, opremljeno ali prazno, v mestu. Najemnino plačam event. eno leto na« nrej. — Ponudbe pod »O. P./10.603« na upravo »51. Naroda«. Solidna stranka brez otrok išče primerno veliko stanovanje. Plača mesečno 1500 Din. — Pismene nonudbe pod »Mimo/10.604« na upravo »Slov. Naroda«. Službe Modni atelje sprejme Izurjene pomočnice. — Pavlina Rozman. Zatiska ulica 1. 10.552 Pomočnico, spretna, te takoj iprejme v salonu damskih klobukov Mimi Sark, palača Kreditne banke. 10.474 Delavce, ki to vešči tamostojno izdelovati usnjene gama-Se, išče za takojšen nastop »Velebit«, društvo ra izdelavo usnjene robe. Bjelovar. 10.457 Stanovarje, obstoječe iz treh sob v Celju zamenjam z enakim v Ljubljani. — Ponudbe na: Kovač, Lj"b* Ijana, Križevniška ulica štev. 12. 10.574 Meblovana soba v bližini obrtne šole se takoj odda trem gospodom a hrano ali brez. Električna razsvetljava. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.578 JCufm i Kupi se srebrna kaseta (kompletna) za 12 oseb, stara srebrna posoda in mobilje baročne dobe.— Ponudbe pod »Starine 10-513« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanja Soba se odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10-594 Prazne sobe, eno ali dve, ae iščejo za takoj. — Ponudbe pod Visoka najemnina 10-598 na upravo »Slov. Nar.«. Elegantna soba se odda boljši gospodič* ni s 15. septembrom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10-5S3 Dijakinja išče stanovanje z zajtrkom. — Ponudbe pod »Dijakinja 10.590« na upravo Slov. Naroda«. Starejša oseba, mirna, dobi pri dobri obitelji brez otrok in z lastnim, prijaznim do* mom z večjim vrtom v sredini Ljubljane lepo sobo (vbod poseben) z vso preskrbo proti pologu 200.000 Din in vknjižbi na prvo mesto. Obresti posebej. — Pismene ponudbe pod Mir/10.391 na upravo »Slov. Nar.«. Odda se krasna meblovana soba z balkonom na Prulah solidnemu gospodu, ev. dvema skupaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10-595 Sobo s posebnim vhodom išče* ta za takoj ali s 15. okto* hrom dve boljši gospodični. — Ponudbe pod »Najemnina postranska stvar/10.600« na uprava »Slov. Naroda«. Sobo s popolnoma separiranim vhodom, event. majhno stanovanje za 1—2 meseca išče samec za takoj. — Ponudbe pod »1000 Din 10.549« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje najmanj 2 sob, v stari ali novi hiši, iščem za takoj. Plačam za 1 do 2 leti naprej. — Ponudbe pod »Prilika '10-585« na upravo »Slov. Naroda«. Kdo bi odstopil dve sobi a souporabo kuhinje za dobo 3—6 mesecev proti dobremu plačilu boljši družini štirih članov. —> Ponudbe pod Kdo/10-586 na upravo »Slov. Nar.«. £okali Lokal v Sp. Šiški se z inventarjem vred odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.508 Knjigovodja, perfekten bilancist, % 20» letno trgovsko prakso, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. — Na« pristen lastni izdelek, po K 1 odda v vsaki množini Jože Prah, Šolski drevo« red 8._10.533 Francoščino in klavir poučuje učiteljica, izprašana v Parizu. — AnrM Potočnik, Aleksandrova cesta 11, pritličje, levo 9933 Iva Šiler, Kongresni trg 6, rodaja vsakovrstne k! o-uke, nakitja, po zniža* nih cenah. Sprejema v^n nova In stara dela ter jiV> Izvršuje točno. 10.-«27 Pozor šivilje! Preoblečene gumbe vseh velikosti ter ažuriranje izvršuje takoj in najceneje tvrdka Belihar i Veleplć, Ljubljana t Slš1 a. Kolodvorska ulica 150 _10.470 Učitelja za poučevanje kitare iščeta dve mladi gospo, dični. — Pismene ponrd« be z navedbo pogojev pod If/10.582« na upravo »Slovenskega Naroda«. English Lessons. Miss Farler returns from England Oct. 8th to reume her le«sons. Inter-views from 6 to 6 pom. — Mondavs \Vedncsdavs and Fridavs. Pražakovs ulica (nova hiša) III. na^< strop je._10.565 Žaga-samica s tremi listi in cirkular' o. oddaljena en kilometer od postaje, v bogati lesni okolici Gorenjske, z ct rantirano stalno močno vodo, se odda v na'em ?\ deset let. — Pom.-dbe na upravo »Slov. Narod;*« pod »Žaga-samlca 10.561«. Minka Karo, damsko krojaštvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 58, se priporočam cenj. damam v mestu in na deželi. Izvršujem vsa v mo» jo stroko spadajoča dela, kakor plašče, kostume, moderne toalete ter tudi vsa popravila in moderniziranje. Postrežba točna in solidna.. 10JB-l Šolske knjige in vse potrebšci priporoča Narodna kniigarna u LJuiiipu o lOlOiOlOSOlOIOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOfOlOIDIOSOiOJCS:- 0 Velika izbira najnovejših modelov tn ftlc hlobahon. Salm klobuki vedno v zalogi a modnem salona Srda Sk(?f~ Wanek naslednice £jabljana, SPod Wrančo štev. S. ČPtedelavanje in preoblikovanje damskih ta moških ■ klobukov. Z ^nena postrežba! ■ OBSiOlCiOlOlOli o ■ o o o o ■ o o o ■ o ■ o i- o n o m 0 0 priznano so liane ceni! 16 70 OF