GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
IL10SFR09
LETO XXIII
FEBRUAR 1982
ŠT. 2
Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, "urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamuti Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
'J PREDSTAVLJAMO VAM NOVEGA
pi GENERALNEGA DIREKTORJA LITOSTROJA dipl. ing. MIRKA JANČIGAJA
! Imamo vse možnosti
za razvoj
V	prvi polovici februarja je v naši delovni organizaciji dejansko sklenil delovno razmerje naš novi generalni direktor dipl. ing. strojništva Mirko Jančigaj. Do sedaj je opravljal pomembno funkcijo v gospodarski zbornici Jugoslavije, kjer je bil sekretar splošnega združenja Industrije predelave kovin Jugoslavije.
V	Litostroj prihaja tovariš Jančigaj v dokaj pomembnem in odgovornem trenutku, saj bomo letos zabeležili naših 35 let in bomo odprli rekonstruirano in novo livarno jeklene litine, ki Pomeni po 35 letih razvoja najodločilnejši korak v obvladovanju Proizvodnje težke strojegradnje. Poleg tega so se izredno zaostrili Pogoji gospodarjenja, ki nehote vplivajo tudi na razmere v naši delovni organizaciji. Vse to in naša želja, da predstavimo v našem časopisu novega generalnega direktorja, nas je vodilo, da smo ga Prosili za razgovor, kateremu se je z veseljem odzval.
funkcioniranju celotnega gospodarskega sistema v Jugoslaviji. In ker imam tudi nekaj ambicij, mi je pomenil ta predlog velik izziv. Pd tehtanju, kaj bo in kaj se bo dogajalo v bodoče pri pogojih gospodarjenja v Jugoslaviji in kaj bi se lahko dogajalo tudi v Litostroju, sem poskušal upoštevati najtežje in hkrati najugodnejše pogoje. Prišel sem do zaključka, da ima Litostroj zelo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. V taki obliki sem približno tudi napisal svoje poglede na sedanje razmere in nadaljnji razvoj Litostroja, kar je bil sestavni del prijave na razpis. Zanimivo je, da sem v razgovoru s posameznimi tovariši, uveljavljenimi poslovnimi in političnimi delavci, dobil zelo različne informacije o Litostroju. Najbolj značilno zame pa je bilo to, da je Litostroj "težka” tovarna in da je to predvsem posledica navidez togih odnosov med ljudmi v Litostroju. Kljub temu pa mi je uspelo takoj po prihodu pritegniti sodelavce k reševanju problemov. To pa pomeni, da se lahko, ko je dela dovolj in ga je lahko še več in še kvalitetnejšega, uveljavi vsak posameznik, skupina in celoten Litostroj.
V takih pogojih ne bi smelo biti nepremostljivih težav pri reševanju posameznih tekočih in razvojnih nalog.
Zaključek vseh teh mojih razmišljanj je bil: če me bodo predstavniki Litostroja in celoten kolektiv sprejeli, moram biti sam do sebe toliko pošten, da sprejmem izziv in dokažem, da sem imel prav.
Čeprav vas je delavski svet delovne organizacije že 29. 10. 1981 imenoval za generalnega direktorja, ste zaradi dotedanjih delovnih dolžnosti v Beogradu dejansko nastopili delo v Litostroju šele z 11. februarjem 1982. Ves ta čas ste verjetno spoznavali Litostroj in razmere v njem.
Kako ocenjujete gospodarski položaj, proizvodne in kadrovske zmožnosti ter začrtane razvojne perspektive Litostroja?
Z ozirom na dogovor se že od novembra poglobljeno seznanjam s stanjem v Litostroju. Z vodstvom tovarne in vodstvi tozdov smo tudi" oblikovali vsebino planov za leto 1982. Naredili smo popravke glede na predvidene težave in omejitve, ki bi se lahko pojavile — ob tem pa sem bil izredno prijetno prese-
Mirko Jančigaj: "Vsi delavci v Litostroju se moramo zavedati, da je "aš sedanji gospodarski položaj iz-redno zahteven in nam ga bo nspelo rešiti le s skrajnimi napori ^oto: E. L.)
V zadnjem obdobju gospodarskega razvoja Jugoslavije zaznava-too izredno zaostrene razmere, še Posebno v kovinsko predelovalni todustriji. Velik del bremena teh razmer nosijo prav odgovorni de-lavci v večjih organizacijah združe-nega dela, tudi v Litostroju.
. Kaj vas je vodilo, da ste se prija-v'li za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa v Titovih zavodih Litostroj?
O tem, ali bi prišel v Litostroj ali ne> sem začel prvič razmišljati na Predlog predstavnikov družbenopo-'tičnih organizacij mesta Ljublja-ne> ki so me vprašali, ali bi bil pripravljen kandidirati za generalnega ^'rektorja Litostroja. Sem približ-no na sredini svoje delovne dobe in Sem po lastni oceni v tem času Pridobil nekaj izkušenj — v zad-njem času tudi nekaj izkušenj v
nečen, ko smo pri dogovorih o popravkih plana dobili zelo dobre predloge pri oblikovanju novega plana. Da pa ne bi ostalo samo pri izdelavi plana, smo se dogovorili, da bomo kvalitetno in poglobljeno nadzorovali tudi izpolnjevanje plana. Tudi na tem področju imamo že nekaj izkušenj in lahko rečem, da so izredno dobre. Dajajo pa nam tudi velike možnosti, da dopolnimo ali popravimo naše medsebojne in delovne odnose. Ob vseh teh analizah sem vsekakor dobil tudi prvi vtis o gospodarskem položaju Litostroja, ob tem pa bi želel, da vsi delavci tovarne vedo, da je izredno zahteven.
Vprašali ste me tudi, kakšne so možnosti tovarne. Prepričan sem, da nam kadrovske in proizvodne zmožnosti omogočajo, da obvladamo ta zahteven položaj. To pa pomeni, da istočasno z velikim žarom realiziramo tudi začrtane planske in s tem razvojne usmeritve.
Proizvodni program Litostroja je dokaj širok in pester.
Kaj vi menite o njem z ozirom na možnosti večjega izvoza?
Poudarjam, da je izvoz na konvertibilno področje življenjska potreba Litostroja in to z več vidikov. Ta izvoz je omogočen z lastnim razvojem in mora istočasno pomeniti tudi uveljavitev tega razvoja na najbolj zahtevnem trgu. Opozarjam pa, da pod lastnim razvojem mislim tehnični in tehnološki razvoj proizvodnega programa, organizacijo dela in same proizvodnje ter vseh ostalih potrebnih funkcij, ki jih tak obseg izvoza zahteva. Razvoj ni samo razvoj izdelka, temveč razvoj funkcioniranja sistema, ki se imenuje Litostroj. To je tržni in finančni razvoj. Letos je naš plan 9 milijonov 400 tisoč dolarjev konvertibilnega izvoza.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Izvolimo sposobne
Politični sistem socialističnega samoupravljanja kot celotni sistem delavčevega obvladovanja delovnih in življenjskih razmer lahko zaživi le ob razvitem sistemu samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih. Da bi to zagotovili in uresničili, moramo izbirati dovolj strokovno usposobljenih delavcev z občutkom odgovornosti. To pa z drugimi besedami pomeni, da je skrb za izbor kadrov in odgovornost ra samoupravno kadrovsko politiko sestavni del političnih stališč, aktivnosti delavcev in organiziranih socialističnih sil.
Vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na volitve delegacij v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti so pokazale, da naša družba čedalje bolj teži k temu. To pa je vsekakor korak naprej v demokratizaciji in krepitvi volilne in kadrovske kulture. Doslej smo že sprejeli dokumente, ki so podlaga za priprave na volitve in njihov potek, in sicer načela ter postopke za uresničevanje stalnih kadrovskih priprav na volitve in volilni pravilnik s prilogami. V njih so natančno zapisani vsi postopki in potrebni rokovniki za čimbolj usklajeno in odločno akcijo. Na ta način bomo dosegli razvejan delegatski sistem, ta pa je pogoj za to, da bi se vpliv delavcev iz temeljnih organizacij prenesel v družbeno odločanje v vseh delegatskih skupščinah do najvišjega organa skupščine SFRJ. Take cilje pa bomo dosegli predvsem z učinkovitim oblikovanjem temeljnih delegacij v temeljnih organizacijah za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti.
Doslej smo v zvezi z volitvami delegatskih skupščin evidentirali v Sloveniji več kot 430.000, v Litostroju pa skoraj 3500 delegatov, hkrati s tem pa temeljito pretehtali delo delegatov in delegacij v preteklem mandatnem obdobju, njihov vpliv na delo v skupščinah, pa tudi njihovo prenašanje odločitev med delavce. V preteklem mesecu smo imeli temeljne kandidacijske konference in tudi sami smo zaključili dolg postopek preverjanja, ocenjevanja in novega usmerjanja delegatov ter zaključili oblikovanje naših delegacij za delo v naši družbi.
Kandidacijske konference smo sklicali v temeljnih organizacijah, ocenili smo, da kadrovske priprave na volitve niso bile odtrgane od družbenoekonomskih in družbenopolitičnih nalog.
To pa pomeni, da so bili vsi postopki izpeljani tako, da bomo imeli na odgovornih mestih družbenega odločanja zares sposobne in odločne ljudi, s tem pa omogočili uspešno delo in neposredno odgovornost za družbeni razvoj. Družbenopolitični in gospodarski trenutek, v katerem smo izvajali vsa volilna opravila, je terjal popolno demokratičnost in javnost volilnih opravil. Dosegli smo, da smo v delegacije predlagali tiste med nami, ki so resnično borci za nadaljnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, gospodarske stabilizacije in takšnih odnosov med ljudmi, ko si bomo s svojim delom in uspehi tega dela sami in skupno še naprej ustvarjali okoliščine za človeka vredno življenje. Tem ciljem naj bo posvečeno tudi zadnje obdobje priprav na volitve, tako da bomo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo ob uspešnem zaključku volitev postavili trdne temelje za dobro delo v tretjem obdobju delovanja delegatskega sistema.
Le na tak način se bomo lahko v prihodnjem obdobju še odločneje spopadli z družbenoekonomskim in družbenopolitičnimi problemi, jih uspešno razreševali in s tem utrjevali delegatski sistem kot temeljni družbenoekonomski odnos ter univerzalni sistem delovanja družbenih odnosov v svetu.
M. S.
Nova livarna bo le eden od temeljev za razširjen program in razvoj naše težke strojegradnje, s katero lahko prodremo tudi na zahtevnem tujem tržišču
Dvigalo 50/16 ton je že zmontirano na žerjavni progi, medtem, ko dvigalo 80/20 ton čaka na dvig na žerjavno progo (Foto: E. L.)
Predstavniki mesta Ljubljane v Litostroju
V ponedeljek, 15. februarja 1982, je našo delovno organizacijo obiskal predsednik skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan Rožič, spremljala pa sta ga še predsednik mestne organizacije zveze sindikatov tovariš Jože Marolt in podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljane tovariš Gogala.
V	Litostroju je predsednike mesta Ljubljane sprejel naš novi generalni direktor dipl. ing. Mirko Jančigaj, v pogovoru pa so sodelovali še pomočnik generalnega direktorja dipl. ing. Darinko Kolbl, direktor tozda PUM dipl. ing. Zvonimir Volfand, predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Jure Vulkan, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tovariš Pavel Stupnikar in vukosav Živkovič, lito-strojski član OK ZKS Ljubljana Šiška.
Na predlog predsednika dr. Rožiča je pogovor stekel predvsem o sedanjem družbenoekonomskem položaju in perspektivah Litostroja v tem srednjeročnem obdobju, največ pa so se pogovarjali o številnih težavah in problemih, ki spremljajo naše gospodarstvo in s tem tudi našo delovno organizacijo in so posledica težkih gospodarskih razmer v svetu in s tem tudi v naši državi.
Iz razgovora povzemamo nekatere pomembne ugotovitve in stališča, ki pogojujejo sedanji družbenoekonomski položaj in nadaljnji razvoj Litostroja.
Ugotovili smo, da v Litostroju kljub velikim prizadevanjem nismo izpolnili fizičnega obsega plana za leto 1981. Izpadlo je več kot 3000 t proizvodnje, predvsem zaradi izredno slabe oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali z domačega trga. Večjo oviro za realizacijo naročil v letu 1981 pa je povzročil uvoz reprodukcijskih materialov iz zahoda ob izredno restriktivnih ukrepih ekonomskih odnosov s tujino, ki so bili vpeljani v preteklem letu. Navedene težave in nekaj naših notranjih slabosti je odločilno vplivalo na izpolnjevanje plana za leto 1981. Posledica nedoseženega fizičnega obsega plana se je odrazila tudi v dohodku, ki smo ga dosegli v zadovoljivi višini, vendar bi bil lahko dosti večji in ugodnejši.
Tudi v gospodarskih odnosih s tujino nismo dosegli planiranih rezultatov. Za leto 1981 smo v Litostroju predvidevali 640 milijonov din, kar je celo nekoliko manj kot v letu 1980.
Posledice nedoseženega fizičnega obsega plana in izvoza se bodo prav gotovo odrazile tudi v zaključku računa za leto 1981. Poleg večje nedovršene proizvodnje, nam bo ostalo manj sredstev za izvajanje investicijskih del, pa tudi za vse druge sklade in potrebe. Kljub takemu rezultatu pa predvidevamo, da bodo temeljne organizacije ob zaključnem računu ugotovile pozitivne rezultate.
V	razgovoru so predstavniki precej časa posvetili napovedim in našemu planu za leto 1982. Z ozi-
rom na izredno poglobljene analize, ki so bile izdelane ob nastajanju letošnjega plana, smo ugotovili, da so naša planska predvidevanja za leto 1982 realna. Toda kljub teoretičnim možnostim, bomo morali v tem letu vložiti v naše delo veliko več energije znanja, organiziranosti in vseh drugih prizadevanj, če hočemo doseči 16.000 t proizvodov. Ko bomo konec februarja razpravljali o
našo tretjo naložbo — jeklolivarno, bodo predvidena dela končana do 1. maja, ko jo bomo slovesno odprli. Z dokončanjem te naložbe pa v Litostroju odpiramo novo poglavje našega razvoja, saj je nova jeklolivar-na le prvi korak v izgradnji litostroj-skih zmogljivosti za proizvodnjo težke strojegradnje. Izhodišče za uresničitev celotnega programa težke strojegradnje bo učinkovito le, če ga bomo v celoti izpeljali. To pa v danih razmerah ni tako preprosto. Najprej potrebujemo dobre poslovne rezultate in iz- njih ustrezno akumulacijo, ki bo predstavljal;^zadosti velika lastna sredstva. V širši družbeni skupnosti pa bomo morali pridobiti več zainteresiranih sovlagateljev in bank.
zaključnih računih za leto 1981, bomo hkrati opredelili in sprejeli vse potrebne ukrepe za izpolnitev letošnjega plana, ki bodo obvezne za vse nosilce in izvajalce posameznih nalog. V tako zaostrenih gospodarskih razmerah bomo letošnji plan morali izpolniti za vsako ceno in brez izgovorov ali izmikanja odgovornosti.
V nadaljevanju je stekla beseda tudi o povezovanju Litostroja v širšem jugoslovanskem prostoru in v Združenju proizvajalcev strojne opreme Slovenije oziroma strojegradnje.
Prav v tem času bodo morale zaživeti programske skupnosti za posamezne zvrsti proizvodov, ki naj omogočijo višje cilje združevanja v smislu razvojnih načrtov, specializacije proizvodnje in skupnih nastopov ZPS na domačem in na tujih trgih. Kot primer je bil obravnavan tudi odnos Litostroja z Indosom v proizvodnji transportnih naprav, ki ima edino izhodišče v višji stopnji povezovanja v programski skupnosti za proizvodnjo transportnih vozil z ustreznim organiziranjem razvoja, proizvodnje, skupnih nastopov na trgu in organiziranju servisne mreže.
Prav gotovo pa je bila najbolj zanimiva razprava o nadaljnji in restrikcijski izgradnji v Litostroju.
S skrajnimi napori in ob številnih finančnih problemih, ki spremljajo
Na koncu so se predstavniki dogovorili, da bo glede nadaljnje investi-ciske izgradnje Litostroja organiziran na nivoju mesta Ljubljane širši sestanek s predstavniki Jugobanke, Ljubljanske banke in izvršnega sveta SRS, kjer bi se dogovorili o redkih možnostih investicijskih vlaganj v program težke strojegradnje v Litostroju.
K. G.
lana vse dragocenejša
h udi ob kar največjem varčevanju z energijo gospodarstvo letos lahko I Loveča proizvodnjo za 3,5 odstotka - Cena no<g-* u resolucije I
|.U NASE DOPISNICE	«
______cA&fA***' r-S^Ktirv
.. uVOl
Wzadrege ob hrvaških llpodražitvah elektrike
‘	E neurejenem	“1
^	V«A::I
te*	:v^'
HE Varaždin izplačan
V	časopisu Varaždinske vjesti je konec lanskega leta izšel članek z naslovom HE Varaždin poplačala stroške gradnje.
V	šestih letih obratovanja je namreč ta elektrarna proizvedla že tri milijarde kilovatnih ur električne energije ali okrog 300 milijonov več, kot je njena projektirana proizvodnja.
Take novice so razveseljive ob vsakem času, še posebej pa v teh dneh, ko se na vsakem koraku srečujemo z energetskimi težavami vseh vrst: od nabave premoga, kurilnega olja in mazuta do pomanjkanja elektrike in zato potrebnega uvoza, ko ga bomo vračali v dvojni količini.
V	članku je omenjena kvaliteta opreme, ki so jo izdelala domača podjetja Rade Končar, Metalna in Litostroj.
Ob takih poročilih so toliko teže razumljive prisiljene upočasnitve in neverjetne težave, ki spremljajo gradnjo novih energetskih objektov, npr. obeh slovenskih elektrn — HE Solkan na Soči in HE Mavčiče na Savi. Njuna skupna moč znaša sicer le nekaj več, kot jo daje en agregat HE Varaždin, ali v primerjavi s podobno elektrarno v Krškem komaj desetino njene skupne instalirane moči. Toda zanjo porabljena sredstva bi zanesljivo zadostovala za načrtna kontinuirana vlaganja v nove hidroelektrarne najmanj enake zmogljivosti, vendar z neprimerno nižjo ceno kilovatne ure na pragu elektrarne.
ETO
Dohodek iz dela
3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki smo jo težko pričakovali in dolgo pripravljali, je za nami. Pred nami pa so številne naloge: delegati na konferenci so sklenili, da morajo na vseh ravneh sindikalne organiziranosti najpozneje v treh mesecih izdelati svoje akcijske načrte za uresničevanje sprejetih stališč in usmeritev o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in socialne varnosti delavcev.
Konferenca je sprejela svoja stališča in usmeritve z dopolnitvami iz javne razprave in iz dvodnevne razprave na sami konferenci ter statutarni sklep, ki — skladno s stališči o razvijanju demokratizacije, krepitvi kolektivnega dela in
odgovornosti — dopolnjujejo sta-
tus Zveze sindikatov Slovenije.
Priprave na 3. konferenco so se
v ozdih, občinskih svetih zveze sindikatov ter republiških odborih sindikatov dejansko začele že lani takoj po počitnicah. Že pred objavo predloga gradiv za konferenco so bila po celi Sloveniji številna tematska posvetovanja, kjer so poleg sindikalnih organizacij aktivno sodelovale tudi samoupravne interesne skupnosti in druge strokovne in politične organizacije. Zaključki s teh posvetovanj so služili kot podlaga za oblikovanje delovnega osnutka stališč in usmeritve konference. Občinski sveti zveze sindikatov so za pripravo razprav in gradiv uporabili najrazličnejše načine in metode, republiški odbori sindikatov dejavnosti pa so v razpravah največ pozornosti namenili humanizaciji dela oziroma delovnim in življenjskim pogojem delavcev v svojih dejavnostih. V razpravo smo
se vključili tudi delavci Litostroja, saj smo organizirali štiri razprave po programskih področjih.
V razpravi na 3. konferenci so se delegati iz organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenih organizacij dotaknili vseh področij socialne politike in socialne varnosti. Slišali smo veliko razmišljanj, mnenj in pripomb ter konkretnih izkušenj. Tokrat navajamo samo nekatere, ki zadevajo vlogo sindikata v socialni politiki in socialni varnosti ter odnos med socialno politiko in družbenoekonomskim razvojem.
Obveščanje delavcev je sicer pomembna naloga sindikatov, tudi ko gre za socialno politiko, vendar zgolj osveščanje ne zadošča. Sindikati se morajo boriti za tak položaj delavcev, da bodo ti sami resnično upravljali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja varnost. Vendar pa ne samo individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo poplavo besed: nujno je predvsem povečanje produktivnosti v tozdih in v celotni družbi.
Ob ugotovitvi, da imamo o socialni politiki pri nas že dovolj jasno izoblikovane opredelitve, so se posamezni predstavniki zavzemali, naj bodo stališča in usmeritve akcijsko napotilo k večji angažiranosti in odgovornosti sindikatov na tem področju. Poudarili so, da uresničevanje socialne politike * * * * v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela zahteva tudi ustrezno usposobljenost strokovnih služb in pripravljenost ljudi. Da bi svoje delo na tem področju vsi dobro opravili, bi potrebovali celovite podatke o socialnoekonomskem položaju družin in posameznikov, ki družbeno pomoč potrebujejo. Te podatke naj bi zbrali v centrih za socialno delo ali pri strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti v občinah.
Tudi nekateri drugi udeleženci so podprli zamisel o nekakšni enotni "socialni evidenci”, kar so v nekaj organizacijah in občinah že izpeljali.
Del delegatov se je v svojih razpravah osredotočil na smotre socialne politike pri nas. Večina je podprla takšno socialno politiko, ki bo spodbujala večjo produktivnost dela in omogočala takšno delitev dohodka, ki bo krepila materi; alno podlago dela in s tem tud1 ekonomsko in socialno varnost delavcev. Nekaj delegatov pa je op0' zorilo, da je del praktične socialn6 politike danes tako oblikovan, 03 zavira produktivnost, zato so predlagali, da to problematiko rešujemo z nagrajevanjem po delu i” rezultatih dela ter s pravilnim ovrednotenjem proizvodnega dela.
]
G
P
gl
n
t<
li
n
ir
n
Sl
d
P
r;
P
Vi
k
si
Cl
Z;
ii
P
ti
n
b
n
k
P
u
Imamo vse možnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede na velikost Litostroja v primerjavi z drugimi tovarnami, glede na razvoj lastnega znanja, na naš pomen, strukturo, ugled in na to, da imamo toliko in toliko različnih programov in vej, ne pomeni teh 9 milijonov dolarjev v primerjavi z drugimi sistemi v Sloveniji mnogo. Istočasno pa vemo, da so naše možnosti boljše kot marsikje drugje. Nekatere tovarne morajo prodajati pod ceno; to bi nekateri radi prepričali tudi nas. Vemo na Primer, da Švicarji, ki imajo zelo velik izvoz, lahko sprejmejo katerikoli nivo našega delavca, tudi strojev nimajo nič boljših, na koncu koncev pa bi si tudi mi lahko zagotovili iste materiale, kot jih imajo Švicarji. To pa bi sicer Pomenilo večji izvoz, da bi lahko tudi uvozili več reprodukcijskega materiala. Bistvo vsega tega je, da bi lahko z dobro organizacijo tudi mi imeli popolnoma enake pogoje, kot jih imajo npr. v Švici. Vse to Pa pomeni, da se moramo bolje uveljaviti na tujih tržiščih.
Ko ste primerjali naše razmere in način proizvodnje s Švicarsko, ste dejali, da bi lahko tudi mi imeli enake pogoje. Ali se vam zdi, glede na industrijsko razvitost in gospodarski položaj, ki ga imamo v Jugoslaviji, da je naša državna gospodarska politika glede kreditiranja investicijske opreme za izvoz dobra?
Res je, da se v Jugoslaviji ne znamo pravočasno, dovolj hitro in problemom primerno dogovoriti. Vzrok je tudi v tem, da vpliv izvoza opreme za jugoslovansko gospodarstvo ni bil dovolj tehtno ocenjen. To je posledica nekvalitetne obravnave razmer, v katerih je Proizvodna opreme v Jugoslaviji in kaj lahko ta proizvodna oprema Pomeni.
V okviru združenja Industrije predelave kovin Jugoslavije, kjer so združeni vsi proizvajalci opreme, tudi Litostroj, smo se zadnji dve leti trudili in se še trudimo dokazati, da je uvoz vseh naših organizacij v tej industriji manjši od izvoza. V številnih pomembnih jugoslovanskih dokumentih in vseh predlogih za gospodarske ukrepe pa lahko najdemo trditev, da je kovinski kompleks, v katerem je tudi Industrija predelave kovin, največji povzročitelj deficita v Jugoslaviji. To pa nikakor ne gre skupaj z lanskoletnimi podatki, ki kažejo, da je bil izvoz Industrije predelave kovin okrog 3,6 milijarde dolarjev, uvoz pa gotovo manjši od 2,8 milijarde dolarjev. Tudi podatki, ki jih prikazujejo statistike, katere stroje vse uvažamo v Jugoslaviji za vse druge industrijske panoge, bi nam moralo povedati, da ta del industrije pri nas pač ni dovolj razvit. Če vemo, da je zaposlenih danes v kovinsko predelovalni industriji Jugoslavije 687 tisoč ljudi in če poznamo naše materialne pogoje, moramo v primerjavi z industrijsko razvitimi državami ugotoviti, da bi moralo biti danes na tem nivoju potrošnje v kovinsko predelovalni industriji zaposlenih prek milijon 400 tisoč delavcev. Tako razvita industrija bi v celoti pokrila jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Razvojne perspektive v Litostroju nam morajo predvsem omogočiti povečanje izvoza na konvertibilni trg. Iz izkušenj vemo, da smo pri večji in po znanju zahtevnejši opremi bolj konkurenčni kot pri manjši — serijski opremi. To se pravi, da se moramo usmeriti na razvoj proizvodnje težke opreme, kar je ugodno v tem trenutku in tudi daljnoročno.
Kako se bo oblikoval program naprej, pa je odvisno od aktiviranja naših tržnih, razvojnih in fi-
'ovica v montaži. (Foto: K. G.)
Več v izvoz
Prav gotovo ni temeljne organizacije združenega dela v Jugoslaviji, ki ne bi bila na kakršenkoli način vključena v problematiko mednarodnega poslovnega sodelovanja.
nančnih zmožnosti in uveljavitve posameznih programov. Perspektivna realizacija razvoja nam mora omogočiti izvoz in je po naših skupnih ocenah tudi edina možnost rešitev skupnih problemov, ki so: pomanjkljive možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala, izredne težave pri vzdrževanju likvidnosti in iz tega izhajajoči zapleti v naših odnosih.
S tem sem želel poudariti in opozoriti vse nas, da lahko le s kvalitetnimi posli sami sebi ustvarimo likvidna dinarska in devizna sredstva, kar nam bo omogočilo rešitev teh največjih problemov.
•
V preteklih mesecih ste spremljali izpolnjevanje plana 1981, problematiko uvoza reprodukcijskega materiala, finančne probleme in predvsem nastajanje plana 1982. Pri teh poglavitnih zadevah ste verjetno opazili naše slabosti pa tudi sposobnosti. Kaj lahko poveste o tem?
Predlagam, da bi bila to tema našega razgovora ob koncu II. četrtletja. Ocena naj bo naše skupno delo — kako smo si delo zastavili in kako smo pri tem uspeli.
V Litostroj prihajate v dokaj pomembnem trenutku, saj bomo letos zabeležili petintrideseto obletnico, odprli bomo rekonstruirano jeklolivarno, odločiti se bomo morali o nadaljnji investicijski izgradnji, izpolniti bomo morali dokaj optimističen plan delovne organizacije za leto 1982 itd.
Kako ocenjujete te in druge za celotni kolektiv pomembne naloge?
Jeklolivarna je 1. etapa prve faze v razvoju težke opreme. Litostroj se mora z vso silo usmeriti v razvoj težke opreme, ker so v glavnem tu naše velike možnosti. Če pa bi hoteli do leta 1985 izpolniti celoten program težke industrije, bi takoj potrebovali 500 milijonov din in v naslednjih dveh letih še 2,3 milijarde din. Taka sredstva bomo lahko formirali le z izpolnjevanjem plana in s krediti za izrazito povečanje konvertibilnega izvoza.
Pri utemeljevanju in pri borbi za nadaljnji razvoj Litostroja sta jeklolivarna in 35. obletnica Litostroja samo sestavini celotnega načrta nadaljnjega razvoja Litostroja. Jeklolivarna je torej le prvi kamenček v izrazito povečanem programu težke opreme Litostroja. To pomeni, da smo z jeklolivarno začeli izvajati velik projekt, ki bo zahteval od Litostroja večje, zahtevnejše in obsežnejše projekte — to pa pomeni, da bo Litostroj moral postati tudi pomembnejši izvoznik.
Nekatere so vključene neposredno, druge posredno. Ene pri tem sodelovanju sploh nimajo težav, druge pa šele sedaj spoznavajo, da poteka mednarodna trgovina v dveh smereh: le izvozu lahko sledi uvoz! Sicer gre tudi obratno, če namesto izvoza predhodno najameš tuje posojilo in z njim plačaš uvoz. Toda posojilo je potrebno vrniti — z obrestmi vred! In ker v mednarodnem plačilnem prometu delimo plačilna sredstva na medsebojno vsestransko menjalna (konvertibilna), delno menjalna in nemenjalna, se problematika šele prične zapletati, kajti še zdaleč nismo navedli vsega, s čimer se srečujejo poslovni partnerji v mednarodni trgovini.
In kar smo navedli za temeljno organizacijo velja tudi za vse ostale organizacije v Jugoslaviji in državo samo. Isto velja tudi za vse ostale države v svetu. Toda ostanimo rajši doma, v Jugoslaviji, v Litostroju — v naši delovni organizaciji, v naših temeljnih organizacijah.
Uvodne besede ne predstavljajo za nas nič novega. Litostroj že dolgo izvaža. Toda — resnici na ljubo, prej je uvažal kot izvažal. Plačilna sredstva je preskrbel nekdo drug (skupnost). Ko pa smo se opomogli in usposobili, smo potem mnogo let več izvažali kot pa uvažali. Lahko bi rekli — naša preteklost je čista. Kaj pa sedanjost in prihodnost?
Pod sedanjostjo razumemo pravkar minulo leto 1981. Lahko trdimo, da smo bili pri izvozu dokaj uspešni. Izvozili smo za več kot 21 milijonov dolarjev naših proizvodov. Poslovne stike smo imeli z 22 državami, in sicer z: ZR Nemčijo, Avstrijo, Novo Zelandijo, Hong Kongom, Irakom, Iranom, Tanzanijo, Gvinejo, Novo Gvinejo,* San Salvadorjem, Etiopijo, Indijo, Kenijo, Indonezijo, Bangladešem, Pakistanom, Romunijo, ZSSR, ČSSR in Egiptom.
Žal nam nadaljnja analiza gornjih podatkov nekoliko poslabša ugoden vtis. Omenili smo že, da v mednarodni trgovini poslujemo z dvema vrstama dolarjev — konvertibilnimi in klirinškimi. Zato moramo 21 milijonov dolarjev razdeliti na 7 in pol milijona prvih in 13 in pol milijona drugih. Čeprav uvažamo z obeh valutnih področij,
uvoz s konvertibilnega področja preveč prevladuje. S 7 in pol milijona konvertibilnimi dolarji pa nismo razpolagali sami.
Dogovorjeni del (35 odstotkov konvertibilnih deviz, nedinarske protivrednosti) smo na podlagi samoupravnega sporazuma odstopili navedenim uporabnikom. Toda tudi z ostankom nismo razpolagali sami, kajti oglašali so se tudi ostali udeleženci v repruduk-cijski verigi. Vsekakor upravičeno, čeprav včasih dokaj izsiljevalno in pretirano. Tako nam je ostalo bolj malo konvertibilnih deviz za naš potreben uvoz, kar je povzročilo občasne motnje v proizvodnji. (Seveda je bilo še precej drugih vzrokov!)
Če upoštevamo dodatna pojasnila, potem moramo naš lanskoletni izvoz oceniti nekako takole: lanskoletni konvertibilni izvoz je bil velik, toda še vedno premajhen, da bi zadovoljil naše potrebe po konvertibilnih devizah. Reševanje podobne problematike v prihodnje je le v večjem izvozu na konvertibilna tržišča. Ne kot parola, temveč kot konkretna naloga nas vseh.
In še pogled v prihodnost. Iz navedenih vzrokov bi morali že v letu 1982 pridobiti najmanj 15,8 milijonov konvertibilnih dolarjev, po drugi varianti pa celo 19 milijonov konvertibilnih dolarjev, če bi hoteli zadostiti vsem, v tem trenutku poznanim potrebam. To pa je do dvainpolkrat več, kot smo jih pridobili lani. Torej bo leto 1982 dokaj kritično, toda pod predpostavko v tem trenutku poznanih pogojev naloge niso neuresničljive.
Nekoliko ugodnejša izgledajo potem leta 1983, 1984, 1985. V teh letih bomo namreč realizirali nekatera večja izvozna naročila, katerih skupna vrednost znaša preko 73 milijonov konvertibilnih dolarjev.
Toda pustimo "svetlejšo prihodnost” in se vrnimo v sedanjost. Takoj, sproti in vsak dan moramo ukrepati tako, da za nas problem izvoz - uvoz sploh ne bo problem.
Če kdo, ima Litostroj te možnosti in to s svojim zanimivim proizvodnim programom — seveda po pravilih, ki veljajo na svetovnem trgu.
V. Nolimal
Sprememba v vodstvu delovne organizacije, take kot je Litostroj, je nehote pomemben dogodek. Lahko bi rekli, nova glava, nova strategija glavnih funkcij podjetja, drugačni prijemi, če se pošalimo: lahko tudi nova metla... itd.
Kaj bomo po vaše morali narediti za boljše rezultate poslovanja?
V prvih razgovorih s sodelavci smo se dogovorili, da moramo prvenstveno vedeti, kaj se v Litostroju dogaja in kaj se bo dogajalo. To se pravi: koliko in kdaj bomo kaj naredili. Situacijo moramo obvladati in se moramo na podlagi rezultatov tudi pravilno odločati. Največja in najzahtevnejša naloga je, da znamo vedno in v vsakem primeru izkoristiti vse zmožnosti, ki jih danes še ne znamo dovolj izkoriščati. Tu mislim na sodelavce ali skupine sodelavcev povsod v tovarni. Seveda mislim tu tudi na umski potencial, ki ga imamo. V Litostroju si ne smemo dovoliti, da danes nekaj rešujemo za_jutri, ampak vsaj za leto, dve naprej. Zavedati pa se moramo, da bo leto 1982 zelo, zelo težko. Že prej sem omenil, da moramo čim
prej vedeti, v kakšni situaciji smo. Nekatere težave bomo spoznavali tudi sproti, saj se ne da predvideti vsega. Prepričan pa sem, da bomo kljub težavam v 1. četrtletju do konca leta 1982 izpolnili sorazmerno zahteven plan. Opozoril bi le, da plana eksterne realizacije ne bo lahko izpolniti, ker imamo izpad že v januarju, ta se bo februarja ponovil, verjetno pa tudi v marcu. V kasnejših mesecih pa bomo morali ta izpad s podvojeno močjo odpravljati.
Do sedaj smo sredstva prekomerno vlagali v nedovršeno proizvodnjo; to moramo takoj prenehati. Izredno pomembno je, da vzpostavimo sistem, ki bo odpravil naše dosedanje napake.
Z mnogimi Litostrojčani ste se v preteklem obdobju že spoznali, mnogi od 4100 delavcev, kolikor nas je, pa vas še ne poznajo.
Kaj jim želite sporočiti v našem časopisu?
Predvsem si želim, da bi vsak delavec, od tistega, ki dela za stro-
jem, do mojih pomočnikov, povedal, če v njegovem okolju kaj ni v redu. Ne želim, da bi na tak način povzročali kakršnekoli medsebojne obračune, temveč da je vsako tako spoznanje ali pripomba le prispevek k izboljšanju rezultatov našega dela. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi napori uspelo izpeljati vse naloge, ki smo si jih skupaj zastavili.
To je bila torej prva podrobnejša predstavitev novega generalnega direktorja Mirka JANČIGAJA in njegovih pogledov na Litostroj in njegov razvoj. Mlad, energičen in odločen. Človek z jasnimi cilji in trdno voljo, da jih uresniči. Največkrat oster in odkrit, pač človek, ki ima vse možnosti, da s pomočjo najožjih in ostalih sodelavcev uspešno vodi tako veliko delovno organizacijo, kot je Litostroj.
Obljubo, ki jo je dal za naslednji razgovor, bomo izkoristili. Ob nastopu nove funkcije pa tovarišu Jančigaju v imenu delavcev Litostroja želimo zares uspešno in učinkovito delo!
Uredništvo
Lani 192 strani časopisa
V SKLADU Z ZAKONOM O JAVNEM OBVEŠČANJU (U. LIST SRS ŠT. 7/1973) IN V SKLADU S 16. ČLENOM PRAVILNIKA O IZHAJANJU IN UREJANJU ČASOPISA LITOSTROJ OBJAVLJAMO OSNOVNE PODATKE O ČASOPISU ZA LETO 1982. HKRATI OBJAVLJAMO TUDI KRATKO ANALIZO O IZHAJANJU IN UREJANJU ČASOPISA V PRETEKLEM LETU 1981.
Že lansko leto smo objavili podatke o tem, kaj, kako in koliko smo pisali. Tudi letos bomo skušali odgovoriti, koliko strani časopisa smo izdali, koliko avtorjev je pri tem sodelovalo, v kakšnih novinarskih zvrsteh smo najbolj doma in podobno.
Časopis v letu 1982
Časopis Litostroj bo v skladu s samoupravnimi in splošnimi akti delovne organizacije ter sklepi in stališči samoupravnih organov in konference osnovnih organizacij sindikata Titovih zavodov Litostroj tudi v letu 1982 sestavni del sistema obveščanja delavcev v naši delovni organizaciji. Dopolnjena temeljna vsebinska zasnova časopisa, ki jo je v marcu 1980 sprejel delavski svet delovne organizacije, bo tudi v letu 1982 osnova za izdajanje in urejanje našega glasila.
Tudi v letošnjem letu bomo izhajali enkrat mesečno, in sicer ob koncu vsakega meseca, kot smo navajeni že vrsto let.
Obdržali bomo isto obliko in format (A3) ter naklado 6000 izvodov.
Obseg bo v skladu s potrebami od 12 do 16 strani, le v primerih, ko izdajamo priloge, se obseg lahko poveča do 24 in več strani.
Koliko za časopise v letu 1982
Finančna sredstva za letni načrt delovne skupnosti služb skupnega pomena (DS SSP) združujejo vse temeljne organizacije na podlagi dogovorjene svobodne menjave dela. S temi sredstvi delavci delovne skupnosti opravljamo dogovorjene naloge skupnega pomena za celotno delovno organizacijo.
Ena od pomembnih nalog je tudi zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje delegatskega sistema, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Osnova za to delovanje pa je ustrezno obveščanje delavcev.
Te naloge v delovni organizaciji opravlja Center za samouprav-
ljanje, DPO in informiranje. V planu delovne organizacije za leto 1982 pa so med ostalimi stroški v ta namen za časopis Litostroj predvidena naslednja sredstva:
1.	Stroški tiska časopisa Litostroj z vsemi prilogami 1.850.000,00 din
2.	Avtorski honorarji za prispevek 360.000,00 din.
3.	Poštni stroški in raznašanje časopisa v nekaterih krajevnih skupnostih 122.400,00 din.
4.	Lektoriranje prispevkov po posebni pogodbi 38.400,00 din.
Skupni finančni načrt za leto 1982 2.370.800,00 din.
Izhajanje časopisa Litostroj se financira samo iz navedenih finančnih sredstev, je torej brez lastnih dohodkov od objavljanja oglasov, reklam in drugih zadev, ki bi imele značaj pridobivanja dohodka.
Avtorski honorarji
Na zadnji seji uredniškega odbora smo razpravljali o višini avtorskih honorarjev za prispevke, ki jih naši sodelavci napišejo za časopis. Ugotovili smo, da je višina honorarjev za posamezne prispevke, ki se ni spremenila že odT.
1.	1979 dalje, postala že nekoliko simbolična in ne spodbuja več dopisnikov, da bi več in bolje pisali v našem časopisu. Skupno smo ugotovili, da bomo morali v letu 1982 ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s področja obveščanja ustrezno opredeliti tudi način in višino honoriranja prispevkov, tako da bodo avtorji prejeli poleg moralnega tudi ustrezno materialno priznanje. Pri določanju meril za višino honorarjev, o čemer bo razpravljal odbor za obveščanje pri
konferenci osnovnih organizacij sindikata in samoupravni organi, bomo upoštevali višino honorarjev podobnih glasil drugih delovnih organizacij. Do spremembe pa zaenkrat še vedno velja tak način in višina honoriranja prispevkov, kakršnega smo sprejeli v samoupravnih organih v letu 1979.
Način honoriranja in višina honorarjev
Honoriramo samo članke, ki so objavljeni, in sicer objavljeno dolžino članka. Uredništvo ima pravico po potrebi članke skrajšati, usklajevati ali sestavljati dva ali več člankov z isto vsebino. Članke obračunavamo po vrsticah v časopisnih stolpcih in ne po tipkanih straneh. Honoriramo jih glede na zvrst, in sicer od 1,50 do 3,50 dinarja za vrstico.
Honoriramo:
—	fotografije — industrijske in
druge splošne	20	do	100	din
—	umetniške fotografije	ali	vinjete
za fleš na 1.'strani	100	do	200	din
—	umetniške fotografije — med
tekstom	40	do	100	din
—	ilustracije, izvirne risbe ali karikature .	50	do	200	din
—	križanka (eno polje) 1 do 1,50 din.
Po vsebini in zvrsteh pa obračunavamo prispevke tako:
—	izvlečki iz zapisnikov, revij, dnevnega tiska, strokovnih revij in knjig ter podobno po 1,50 din na vrstico
—	članki o dogodkih iz DO, izvirna poročila s sestankov ali o delu športnikov, poljudni članki, reportaže, prevodi iz tujega jezika 2 din na vrstico
—	samostojni komentarji o delu samoupravnih organov in drugih organizacij, članki o problemih pri delu, odnosih, ocena uspešnosti posameznih ravnanj 2 do 3 din
—	originalni članku-uvodniki, vodilni članki, analize poslovanja, ocene in komentarji 2,50 do 3,50 din.
Stalni in večkratni dopisniki prejemajo honorarje na žiro račune, nekaj honorarjev plačujemo v gotovini prek blagajne naše delovne organizacije. Tu moramo opozoriti na to, da zneski za honorarje, izplačani v gotovini, ne smejo presegati več kot 2000 din na leto, zato morajo večkratni dopisniki imeti žiro račune. Ob prejemu gotovine pa morajo podpisati izjavo, da njihov kakršnikoli honorar (v gotovini) ne presega dovoljene vsote.
S takim načinom izplačevanja želimo vključiti čim večje število dopisnikov, ki bi tako pripomogli k pestrosti in kvaliteti našega časopisa.
Naši stalni ali občasni dopisnik lahko postane vsak aktiven ali upokojen delavec naše delovne organizacije, zato vas pozivamo k čim večjemu sodelovanju!
Največ časopisnih strani doslej
Za začetek omenimo, da smo v lanskem letu izdali največ časopisnih strani. Časopis je izšel vsak mesec in le dve številki sta izšli na 12 straneh. To je bilo avgusta in oktobra. Januarja in marca smo izšli na 14 straneh, šestkrat na 16 straneh, enkrat na 20 straneh in enkrat kar na 24 straneh.
Skupaj je to 192 strani časopisa.
V tako velik obseg časopisa so vštete tudi štiri priloge. To sta bili dve prilogi SOZD ZPS — junija na 12 straneh in septembra na 8 straneh, januarja 2 strani priloge Novi merski sistemi in decembra 4 strani priloge Nova proizvodna dokumentacija.
Kot zanimivost lahko omenimo
Obiskali so nas
V petek 12. februarja 1982 je v Ljubljano prispela skupina iz Kluba delegatov mesta Zagreba. Dopoldne je goste najprej sprejel predsednik skupščine mesta Ljubljane in jih seznanil z delovanjem delegatskega sistema v Ljubljani, potem pa so se delegati iz Zagreba pogovarjali še s predstavniki vseh treh zborov mestne skupščine o delovanju delegatskega sistema v posameznih zborih.
Ob 12. uri so gostje prispeli v Litostroj, kjer so se z vodji konferenc delegacij in predstavniki delovne organizacije pogovarjali o delovanju delegatskega sistema v naših temeljnih organizacijah.
Predvsem je goste zanimalo, kako ob številnih delegatih deluje zamenljivi mandat.
Po razgovoru so si gostje ogledali proizvodnjo transportnih vozil in naprav. (Foto: K. G.)
SESTANEK Z DOPISNIKI
2. februarja so se na vabilo uredništva časopisa Litostroj zbrali redni dopisniki Internih informacij. Na žalost se sestanka niso udeležili vsi dopisniki, kljub temu pa smo se pogovorili o težavah, ki jih imajo pri pisanju dopisniki in pri zbiranju materiala uredništvo. Ugotovili smo, da so prispevki še vedno preveč suhoparni in pomanjkljivi, vzroki pa so v prezaposlenosti dopisnikov in v pomanjkanju časa. Precej nerazumevanja pa je tudi pri odgovornih delavcih, ki bi morali posredovati rezultate ali tolmačiti gospodarsko situacijo posameznih tozdov. To breme običajno popolnoma prepuščajo dopisnikom.
Dogovorili smo se še, da bomo v bližnji prihodnosti organizirali enodnevni seminar za dopisnike Internih in časopisa, na koncu pa se je vodja centra za samoupravljanje, DPO in informiranje tovariš Karel Gornik, toplo zahvalil dopisnikom za sodelovanje in jim izročil knjižne nagrade in značke, (foto: E. L.)
še podatek, da za toliko časopisnih strani potrebujemo približno 1500 tipkanih strani in približno po 50 fotografij na 16 strani časopisa.
Obglavljen časopis
Lansko leto pa se je tudi sicer začelo zelo burno. Skušali smo izboljšati časopis z novo časopisno glavo, pa nam ni uspelo. Zaradi odpora in ogorčenja številnih starih Litostrojčanov smo se morali kljub odobravanju nekaterih drugih vrniti na staro. Glavo smo le očistili priveskov, ki so jo delali nečitljivo in preveč polno in smo jo začeli objavljati v modri barvi.
Druga novost je bila tudi v vrsti tehnike tiskanja našega časopisa. Prej smo ga tiskali v knjigotisku, z januarjem lani pa smo prešli na sodobnejšo in hitrejšo ofset tehniko. To je tehnika, ki pride v poštev le pri velikih nakladah časopisov, daje pa tudi večje možnosti pri oblikovanju časopisa. To nam je tudi v precejšnji meri omogočilo dvobarvno prvo in zadnjo časopisno stran.
Kako smo pisali
Zdaj pa k vsebinski analizi časopisa. Tu se situacija bistveno ni spremenila. Skušali smo ugotoviti, katere zvrsti ali žanri se najpogosteje pojavljajo, vendar je pravo obliko ali čisto zvrst težko določiti. Posebej težko je bilo razmejiti povzetke od poročil, politične komentarje od gospodarskih, pa komentar od kritike in strokovne sestavke od komentarjev ali poročil. Prevladujejo torej mešani žanri, po zvrsti pa bi lahko rekli, da je bilo največ poročil in vesti, precej je bilo tudi komentarjev, strokovnih sestavkov, intervjujev, reportaž in obvestil. Potem pa si sledijo bolj redke zvrsti, kot so bodice, feljtoni, recenzije, polemike, karikature, pesmi, povzetki in podobno.
V lanskem letu smo končali rubriko Foto — filmsko društvo, dokaj redno smo predstavljali posamezne tozde, organizirali in objavili smo nekaj razgovorov za okroglo mizo, običajne rubrike pa so bile Pozdravi vojakov, Osmrtnice, Zahvale, Odhodi v pokoj in Čestitke, Vesti iz proizvodnje in nekoliko osvežena rubrika Jezikovni ostružki (prejšnje Jezikovne napake).
Poleti smo pokazali tudi novo rubriko Fotoreportaža, ki se je pojavljala dokaj redno in je naletela na veliko odobravanje bralcev. Trudili se bomo, da jo bomo vzdrževali tudi v naprej.
Predstavili smo vam Ludvika
Na veliko odobravanje in
navdušenje pa je naletel naš novi litostrojski junak Ludvik. Njegove podobe smo se v lanskem letu v številnih karikaturah že tako navadili, da bi ga zdaj že težko pogrešali. Objavili smo kar 46 različnih karikatur z njegovim značilnim nosom in kapo, poveznjeno čezenj. Njegov duhovni oče Alojz Metelko nam je zagotovil, da bo Ludvik reden gost tudi v vseh letošnjih številkah.
Sami' smo bili v uredništvu pravzaprav najbolj zadovoljni z novoletno številko, ki smo jo tudi dokaj dolgo načrtovali in pripravljali. Glede na odmevnost pa smo ugotovili, da je bila tudi bralcem najbolj všeč.
Ocena časopisa
Delo pri časopisu je ves čas spremljal in usmerjal tudi uredniški odbor. Sestanke smo imeli redno vsak mesec, nekaj pa je bilo tudi. izrednih. Splošno oceno članov uredniškega odbora lahko strnemo v ugotovitev, da je časopis iz leta v leto boljši, zanimivejši in tudi obširnejši — kar seveda ne gre enačiti s kvaliteto. Zajema večino dogajanj v tovarni in tudi izven nje, je še kar kritičen, vendar pa še vedno premalo. Po eni strani je časopis zelo pester in zanimiv, po drugi strani pa je še vedno preveč dolgoveznih in suhoparnih člankov, ki velikokrat bolj malo povedo. Prav tako pa se moramo izogibati tudi predolgih in preveč strokovnih člankov. Skratka, objavljati je treba takšne članke in na tak način, da bodo zanimivi za čim širši krog Litostrojčanov in njihovih svojcev.
Na kvaliteto časopisa lahko vpliva troje: delo samega uredništva, delo uredniškega odbora in, kar je najpomembnejše, število in kvaliteta avtorjev člankov. Dejansko se lahko pri nas pohvalimo z velikin1 številom dokaj rednih ali občasnih dopisnikov.
V posamezni številki sodeluje pr* našem časopisu od 40 do 50 avtorjev člankov, fotografij in karikatur; to pa je za tovarniška glasil3 izredno visoka številka. Vse prispevke, objavljene v časopisu, tudi honoriramo, na žalost pa je višin3 honorarjev zdaj že četrto leto nespremenjena. Želimo si, da bi honO' rarje lahko vsaj simbolično zvišali' saj je to predvsem nagrada dopis' nikom, in ne nekakšen vir postranskega bogatenja, kot mislijo nekateri.
Ob koncu analize časopisa bi s£ radi ponovno zahvalili vsem dopis' nikom za sodelovanje, ostale P3 vabimo da to postanejo.
K. G. in M. M-

Novi sekretarji oozk
Nova vodstva —
! novi načrti
________________________________
Ob koncu lanskega leta in ob začetku letošnjega so v šestih osnovnih organizacijah zveze komunistov v Litostroju izvolili nove sekretarje osnovnih organizacij. To so v glavnem ljudje, ki so že več let člani ZK, Pred tem pa so tudi že opravljali mnoge delegatske in samoupravne funkcije. Do revolucionarnih sprememb v njihovih osnovnih organizacijah z njihovim prihodom najbrž ne bo prišlo, gotovo pa so si v programih dela zastavili tudi nove prijeme ali nove načine dela. Kako si predstavljajo svoje delo in svojo odgovornost, so povedali v pogovoru, ki smo ga pripravili v obliki okrogle mize.
il
i- Božidar Milenkovič, TOZD OB
Naše delo smo si zastavili tako, » da bomo v delo vključili čim več v mladih, saj je za našo osnovno or-a ganizacijo, značilno, da imamo kar li 50 odstotkov mladih. Druga naša J naloga je, da redno spremljamo izvajanje gospodarskega načrta že
*	od začetka leta in ne samo ob e koncu, ko že sprejemamo izredne
*	ukrepe. Sem je vključeno tudi e Veliko naročilo za Haditho, kjer
bomo rezultate dela spremljali vsako četrtletje sproti, da ne bomo ob i zaključku naročila še izdelovali že i leto ali dve stare dele za ta objekt.
Zaradi teh nalog ne bomo imeli Povečanja števila sestankov, temveč bomo skušali poživiti delo članov in ostalih delegatov. Le-ti morajo namreč delovati med ljudmi, na svojih delovnih mestih, s tem pa bodo spodbujali k delu tudi ostale delavce našega tozda.
Značilno za našo osnovno organizacijo je, da je številčno zelo močna, saj nas je kar 80 članov. Zato smo tudi že razmišljali, da bi se razdelili v dve skupini, ki bi dosti lažje delali. S tem namenom smo tudi ustanovili aktiv mladih komunistov, kar nam že precej olajšuje delo.
okrog 50 članov. Moje mnenje je, ?a bi morali na sestankih reševati *?nkretne probleme, to pomeni, da 1 morali biti sestanki iz potrebe.
ne pa sestanki zaradi sestankov. V zadnjem času smo se npr. velikokrat sestali zaradi volitev. Ta akcija in podobne pa kažejo, da bi moralo biti tudi večje sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Mislim, da nam v naši delovni skupnosti manjka predvsem ta povezava. Druga naša naloga pa je redno spremljanje dela in aktivnosti članov, ne le po preteku mandatne dobe. Če bodo člani nedelavni, se bomo zatekli k tovariškim kritikam ali tudi zamenjavam, saj bomo le tako lahko dosegli, da bo aktiven vsak komunist na področju, za katerega je zadolžen.
V naši osnovni organizaciji je okrog 10 članov, ki so nekako v ozadju, vzroki za to pa so različni — mogoče nesposobnost, ali pa jih ne znamo pravilno vključiti. Imamo tudi precej dvoizmenskega dela... Prek komisij pa bomo skušali dejavno vključiti vse naše člane. Vsak član zveze komunistov bi se moral s svojim delom na delovnem mestu in v delegatskem sistemu bolj izkazati kot ostali.
Franc Čopi, TOZD IVET
Vsi sekretarji smo si že na začetku mandatne dobe pripravili program dela, po katerem bomo delali. Naš program ni obširen, pač pa je zelo jedrnat. Ena izmed pomembnih nalog bo npr. sprejemanje novih članov. Naša osnovna organizacija sedaj šteje že 48 članov — od tega jih je polovica mladih, prevladujejo pa delavci iz neposredne proizvodnje.
Tudi naša naloga bo stalno preverjanje dela komunistov, ki so v delavskih svetih ali različnih delegacijah, saj si lahko priznamo, da so delegati, ki smo jim na začetku nudili podporo in pomoč, pozneje čisto prepuščeni samim sebi. Navadno tudi sploh nismo vedeli, kaj delajo. Sicer pa tudi že dlje časa ugotavljamo, da obstaja prav pri delu delegatov in delegacij nek kratek stik.
Rad bi pripomnil, da je ocenjevati aktivnost članov dokaj težko.
Članu moraš najprej dati nalogo in šele potem lahko ugotoviš, ali je bil aktiven ali ne. Brez tega pa težko lahko pričakujemo kakršnokoli aktivnost. Ena naših nalog bo tudi spremljanje tozdovske problemati-
ke različnih težav, o katerih bodo redno poročali tudi vodstveni in vodilni delavci.
Tak program pomeni določeno novost, saj doslej nismo posvečali kakšne posebne pozornosti našim notranjim medsebojnim odnosom. Pogoj za dobro delo pa je, da najprej urediš in rešiš te odnose in šele potem lahko uspešno delaš naprej. Manjka nam predvsem človeških odnosov.
Darinka Perko
Vse o čem govorimo, so lahko le grobi obrisi programa. Program sam ne more biti tog in trd, v veliki meri je odvisen od tekočih problemov. Seveda pa morajo biti neka izhodišča — nek ”vozni red”.
Stojan Marn, DS PFSR
Tudi pri nas mo sprejeli zadolžitve za komisije, imamo pa drugačen problem, kot ga imajo ostali. Naša osnovna organizacija šteje le 10 članov, pa še med njimi jih je nekaj na porodniškem dopustu, nekaj je mater; tudi pri nas niso vsi člani aktivni. Tako se borimo z udeležbo na sestankih, z razpodelit-vijo nalog in funkcij in podobno.
Dogovorili smo se, da moramo biti aktivni že takoj na začetku. Tudi pri nas bi morali konkretneje obravnavati gospodarjenje v naši delovni organizaciji, še posebej v sedanjih zaostrenih razmerah. Eden izmed problemov, s katerim se srečujem pri svojem delu, je premalo razgovorov na naših sestankih. Delo sloni v glavnem na ramenih sekretarja, člani pa so dokaj pasivni. Podobno je tudi s sprejemanjem novih članov. Imamo člane sindikata, ki so precej aktivni na različnih področjih, nezainteresirani pa so za vstop v zvezo komunistov. Gotovo je to tudi odraz slabega in nezadovoljivega dela mladinske organizacije, ki ne zna pravilno usmerjati mladih. Predvsem pa mislim, da nam manjkajo človeški medsebojni odnosi, zaradi vsega tega sem že na začetku svojega mandata skoraj obupal.
Sam sem mlad po letih in po izkušnjah v delu družbenopolitičnih organizacij. Zato veliko stvari še ne vem. zaradi tega so vsaj zame sestanki sekretarjev iz cele delovne organizacije zelo pomembni in koristni. Tu lahko vidim, kaj in kako je treba delati in spoznavam način dela. Naj ponovim, da je vse preveč dela na ramenih izvoljenih funkcionarjev, ostalo članstvo pa je premalo aktivno.
Franc Čopi
To je precej odvisno od nas, kako si znamo delo razporediti.
Ljudje sicer mislijo, da mora največ delati sekretar, ki ima tudi vse pristojnosti, zavedati pa se moramo, da ima vsak na svojem področju naloge, ki jih mora opraviti. To velja za vse družbenopolitične organizacije. Strinjam se, da nam manjka samokritika, če pa doživimo kritiko, jo moramo znati prenesti in upoštevati.
Vladimir Pavlovič, TOZD PTS
Tudi naša osnovna organizacija je majhna, saj ima samo 13 članov. Zato tudi mi nimamo posebnih komisij, temveč sekretariat, ki opravlja vse potrebne naloge. Družbenopolitične organizacije delujejo v našem tozdu zelo usklajeno in se redno srečujejo na tedenskih koordinacijah. Tudi pri delu smo zelo ozko povezani med seboj. Drži pa ugotovitev mojih predhodnikov, ki pravijo, da večina dela leži na ramenih sekretarjev. Zato tudi jaz v glavnem sam pripravljam gradiva in sklicujem sestanke. Nalo se zatika tudi pri sklicevanju sestankov, ker smo tak tozd, ki ima veliko terenskega dela, zato pridejo pri nas sestanki v poštev le ob ponedeljkih.
Trudimo se tudi pri sprejemanju novih članov in imamo prav zdaj v obravnavi enega kandidata. Predlagala ga je mladinska organizacija, je iz neposredne proizvodnje in po mnenju vseh primeren za sprejem v vrste zveze komunistov.
Kako spremljajo proizvodno problematiko predvsem proizvodni tozdi?
Božidar Milenkovič:
Proizvodno problematiko obravnavamo na vsaki seji. Prisoten je tudi naš direktor, ki je tudi član ZK. Na vsaki seji poda poročilo o proizvodnji, o težavah in problemih, tako da se dogovorimo za skupne akcije. Ti sestanki se v mnogočem poznajo in odražajo tudi pri boljšem delu v proizvodnji.
Glede sklicevanja sestankov imamo tudi pri nas težave — to pa zato, ker nas je preveč. Težave imamo tudi z mladimi, ki so sprejeti v ZK v času služenja vojaškega roka. V vojski so navadno zelo aktivni, ko pa se vrnejo, jih delavnost kar zapusti. Če jih uspemo takoj vključiti, so aktivni, sicer pa začne njihova aktivnost kmalu upadati. Zato smo se na sekretariatu dogovorili, da bomo sproti ocenjevali aktivnost teh fantov, tako da jim bomo dajali različne naloge in zadolžitve in preverjali njihovo izpolnjevanje.
Res je, da nosi večino bremena sekretar osnovne organizacije, kljub temu pa je pri nas lažje, ker si delo porazdelimo. Sam skličem sestanek sekretariata, razdelim gradivo komisijam in te pripravijo izvlečke za sestanek osnovne organizacije. Le na tak način so sestanki lahko učinkoviti in smotrni. Pomembna pa je tudi dolžina sestanka. Če je daljši od ure in pol, izgubi na vrednosti in postane nesmiseln, saj pozornost ljudi močno upade.
Kaj menite o odgovornosti funkcije sekretarja OO ZK?
V imenu vseh je odgovoril Franc Čopi:
Odgovorna ni le funkcija sekretarja osnovne organizacije ZK, temveč tudi predsednika delavskega sveta, sindikata ali direktorja. Res pa je, da je zveza komunistov tista organizacija, ki je globalno odgovorna za vsa družbena dogajanja. Odgovorni smo za naš samoupravni sistem, odgovorni za to, da usmerjamo in rešujemo vse probleme tako, kot se jih da najbolje rešiti. Poskušamo delovati v taki smeri, da bodo ljudje zadovoljni in kakor od nas pričakujejo. Seveda pa vsem vse nikoli ne bo po volji.
Aktivnosti osnovne organizacije pa se ne da ocenjevati po številu sestankov ali po številu novospre-jetih članov. Dosti pomembnejše je, da sklepe, ki jih sprejmemo, realiziramo, za tak način dela so zadolženi vsi komunisti, ki kakorkoli delujejo v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih — torej v delegatskem sistemu.
Kako se pripravljate na 9. kongres ZKS?
Tudi tu je bil odgovor vseh sekretarjev tako enoten, da ga lahko strnemo v enega samega, ki ga je izrazil tovariš Čopi:
Gradiva smo že dobili in jih razdelili komisijam, da pripravijo izvlečke. Po kongresu bomo verjetno morali dopolniti naše programe dela, prepričan pa sem, da ta kongres ne bo prinesel revolucionarnih sprememb. Treba bo ponovno obravnavati sklepe in ugotovitve 8. kongresa, čas pa je tudi, da se končno zavemo, da smo v taki fazi razvoja, ko bo treba drugače delati. To pa bo tudi poudarek 9. kongresa. Novih programov nima smisla sprejemati, če še starih nismo izpolnili, zato si moramo prizadevati, da najprej izpolnimo stare dogovore.
Stojan Marn je poudaril, da je naloga vsakega komunista, da tudi prek sredstev javnega obveščanja spremlja priprave in potek samega kongresa.
Taki so torej novi sekretarji osnovnih organizacij. Zal nam je, da nismo mogli predstaviti tudi sekretarja OO ZK TOZD IRRP Vitala Gričarja ki je bil odsoten. Vsem novim sekretarjem pa veliko uspehov pri opravljanju zaupane funkcije!
M. M.
NOVI SEKRETARJI OO ZK:
TOZD OB - Božidar Milenkovič TOZD IRRP - Vital Gričar DS PFSR	- Stojan Marn
DS SSP	- Darinka Perko
TOZD IVET - Franc Čopi TOZD PTS - Vladimir Pavlovič
STARI SEKRETARJI OO ZK (ki smo jih že predstavili na začetku njihove mandatne dobe)
TOZD ZSE - Nežka Majič TOZD PUM - Joco Klobučar TOZD NAB - Marjan Žele TOZD MONT - Janez Žbontar TOZD PZO - Petar Karadža TOZD TVN - Srečo Pirc TOZD PPO - Jovan Degenek TOZD PROD - Ivan Pavšelj TOZD ICL - Janez Štrumbelj
Pridobitev pravice do dopusta
Letni dopust je ena izmed pomembnih pravic delavcev, ki jo urejajo zakoni in samoupravni splošni akti. Z uveljavitvijo Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih ter s Pravilnikom o delovnih razmerjih, ki smo ga sprejeli že več kot pred tremi leti, je letni dopust zelo natančno obdelan, vendar pa se prav na tem področju zastavlja praktično neizčrpno število vprašanj. Na nekaj od teh bom poskušala odgovoriti s tem člankom.
Eno najpogosteje zastavljenih vprašanj je, kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta? Ko delavec sklene delovno razmerje, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela, ne glede, ali dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. V primeru, da delavec v koledarskem letu tega pogoja ne izpolni, ima pravico do dopusta v trajanju 3 dni za vsak poln mesec dela do dneva, ko začne svoj dopust. To velja za vse delavce, ki so prvič začeli delati po 30. juniju. Praviloma takšni delavci izkoristijo dopust ob koncu koledarskega leta in le v izjemnih primerih prej (npr. ob odhodu v JLA). Regres tem delavcem pripada sorazmerno glede na število pripadajočih dni dopusta.
Če je delavec v tekočem koledarskem letu pred prihodom v našo delovno organizacijo že v drugi organizaciji združenega dela pridobil pravico do koriščenja letnega dopusta, ga je bil dolžan tam izkoristiti in mu torej pri nas ne pripada. Izjema pri tem je dogovor o prenosu dopusta, vendar pa gre pri tem že za redni dopust v polnem trajanju.
Letni dopust delavca pred služenjem in po odslužitvi vojaškega roka
Veljavni predpisi direktno ne urejajo dopusta delavcev pred služenjem in po odslužitvi vojaškega roka, tako da je osnova sedanje ureditve sodna praksa, ki veljavno ureja to področje. Problem izrabe dopusta nastopi, ko je delavec vpoklican v JLA, predno je po letnem programu izkoristil letni dopust. Posebej to velja za vpoklice v spomladanskem roku in zlasti v primerih, če gredo vsi delavci hkrati na dopust. Zakon in naš pravilnik določata, da ima delavec pravico izkoristiti dopust po šestmesečnem nepretrganem delu, vendar pa temeljna organizacija delavcu ni dolžna zagotoviti izrabe letnega dopusta, ko odhaja na od-služenje vojaškega roka. Dostikrat tudi delavec prejme poziv prepozno in ne more izkoristiti vsega dopusta ali pa opravlja takšna dela in naloge, za katere temeljna organizacija ne more najti takojšnje zamenjave in delavec sploh ne more na dopust.
Izraba dopusta v takšnih primerih je torej stvar dogovora med delavcem, ki odhaja na odsluženje vojaškega roka, in njegovim vodjo. Če se ne moreta sporazumeti, o tem odloča komisija za delovna razmerja. Pri tem ponovno opozarjamo, da je temeljna organizacija dolžna zagotoviti izrabo letnega dopusta samo tistemu delavcu, ki odhaja v drugo temeljno organizacijo, pa nova temeljna organizacija ne prevzame obveznosti, da bo delavec izkoristil dopust pri njej.
Delavcu, ki odhaja na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, mu v skladu z našim Pravilnikom o delovnih razmerjih pripada od 1 — 3 dni odsotnosti z dela z nadomestilom ali tako imenovan plačan dopust, ki naj ga vsak delavec pred
odslužitvijo vojaškega roka dobi in izkoristi. Pri tem pa opozarjam, da se ti dnevi odsotnosti v primeru, da se pokrivajo z letnim dopustom, bolniškim staležem ali praznikom, ne morejo prenesti na kak drug dan.
Pravica do letnega dopusta po odsluženju vojaškega roka je bila do izdaje odločbe sodišča združenega dela SRS, ki je to vprašanje dokončno razrešila, zelo različno razlagana. Sedaj je nesporno, da delavcu, ki se vrne z odsluženja
vojaškega roka v temeljno organizacijo in ima izpolnjen pogoj šestmesečnega nepretrganega dela, pripada cel letni dopust in cel regres.
Razlaga: Delavcu, ki je bil na odsluženju vojaškega roka, pravice iz delovnega razmerja mirujejo in se glede pogoja za pridobitev pravice do letnega dopusta sešteva delovna doba pred prekinitvijo dela in delovna doba po prekinitvi ter se šteje za nepretrgano.
Za poseben primer s tega področja gre, ko je delavcu tik pred odslužitvijo vojaškega roka prenehalo delovno razmerje v eni temeljni organizaciji, nato pa je takoj po odslužitvi sklenil delovno razmerje z drugo temeljno organizacijo. Če je delavec v prvi temeljni organizaciji izpolnil pogoj šestmesečnega nepretrganega dela, ima v drugi pravico do koriščenja celega letnega dopusta, pa čeprav je sklenil novo delovno razmerje v drugi polovici koledarskega leta.
Z NJIMI SODELUJEMO
Tehnomont — Pulj
Tehnomont je že druga ladjedelnica, ki je dobila prostor na straneh našega časopisa, in to zato, ker ima take zmogljivosti, ki tako izdelkom kot tudi proizvodnim potrebam Litostroja najbolj ustrezajo.
Kooperant (v tem primeru Tehnomont) pri izdelavi izdelkov za potrebe Litostroja potrebuje delavce z različnim znanjem, pridobljenim v precej dolgem razdobju učenja, vendar pa tradicionalno in specializirano znanje kar naprej zastareva zaradi novih tehnik. Če se hoče Tehnomont s svojimi delavci obdržati ob tej spreminjajoči se tehnologiji in raznovrstnosti naših izdelkov, mora biti hitro prilagodljiv. Delavci morajo biti sposobni hitrega učenja, pogosto pa tehnološke spremembe zahtevajo celo ne samo ponovno učenje, temveč povsem drugačno kategorijo delavcev, ki oblikujejo naš proizvod. Vse te lastnosti, pa še kakšno več, glede na delavsko tradicijo Pulja in proslavljeno 75. obletnico Ladjedelnice Crvena Zvezda, OOUR Tehnomont ima.
Sicer pa je Pulj (hrvaško Pula) prijetno mesto na jugu Istre z nekaj več kot 60.000 prebivalci. Sredi 19. stoletja, ko je postal italijanska vojna luka, zacvete, nato pa polagoma propada. Ponovno se začne razvijati po letu 1945, še zlasti zaradi industrije v mestu, v okolici pa se zelo intenzivno razvija turizem. Turisti si v Pulju lahko ogledajo tudi več kulturno zgodovinskih spomenikov, saj je mesto kot ilirska naselbina znana že iz 5.
MOJA MLADOST
Čas, o, kam hitiš?
Dnevi, leta, kam bežite?
Zakaj mi zlato kradete mladost?
Minilo je šest tisoč šesto dni. Koliko življenja še imam, ni znano mi.
Vem samo,
da je že osemnajst mi let prešlo.
Miroslav Jagoš (prevedla V. T.)
stoletja pr. n. štetjem. Seveda pa nam je Pulj najbolj znan po areni iz začetka našega štetja.
Istrane, ki tam žive, nam je v svoji Slavi vojvodine Kranjske opisal tudi že Valvasor. Med drugim lahko preberemo: ”V Istri, to je v petem delu dežele Kranjske, žive dvoji prebivalci, namreč Rečani, Dalmatinci ali Liburnijci in pravi Istrani; le ti se ločijo od onih po jeziku, nošnji in načinu življenja... Tile Istrani govore dva jezika, prvič istrski, ki se sklada z dalmatinskim, in drugič italijanski, toda slabo... Tudi ni nikakega vzroka domnevati, da izhajajo iz Langobardov, saj njihove kratke brade očitno proti temu pričajo... Trgujejo tudi z vsakovrstnimi redkimi morskimi ribami in s citronami, pomarančami, in podobnim plemenitim sadjem ter ga izvažajo... Zaradi delavnosti tod tako malo ljudi počiva, da celo kleriki ali duhovni svojeroč v vinogradih delajo."
Delovna organizacija Tehnomont je nastala iz nekdanje obrtne delavnice Elektroservis, ki se je leta 1962 preimenoval v Tehnomont. Današnjo širino pa je pridobil z dokončno združitvijo ladjedelnice Crvena Zvezda, izdelovalcem pohištvenega in okrasnega okovja ter radiatorjev Sergjo Dobrič in Teh-nomontom v enovito DO Tehnomont s štirimi temeljnimi organizacijami združenega dela: Brodogra-dnja, Montaža, Ključavničarstvo in Proizvodnja.
Delovna organizacija zaposluje približno 2000 delavcev, od katerih polovica dela po raznih gradbiščih Evrope, Afrike in Azije, od druge polovice pa jih je tudi več kot pol po raznih deloviščih po vsej Jugoslaviji.
Naše sodelovanje se je v bistvu pričelo s tozdom Ključavničarstvo, nadaljevalo pa v obojestransko zadovoljstvo z ladjedelnico Crvena Zvezda. Slednja nam je v preteklem letu izdelala praktično vsa večja ogrodja za preoblikovalne stroje. Z izdelki sta bila tako naša vhodna kontrola, predvsem pa
Dopust glede na posebne socialne razmere
V	zadnjem času se pogosto zastavlja vprašanje glede števila dni dopusta delavke, ki rodi otroka in izkoristi dopust v istem koledarskem letu po preteku porodniškega dopusta.
V	skladu z našim Pravilnikom o delovnih razmerjih pripada materi oz. skrbniku z enim, dvemi ali več otroki ustrezno dodatno število dni dopusta iz naslova posebnih socialnih razmer, ki se prišteva k dopustu, določenem po kriteriju raz-poreditvenega razreda, težavnostne stopnje in skupne delovne dobe. Pravilnik nadalje določa, da pripada delavcem število dni letnega dopusta po kriteriju razporeditve-nega razreda, težavnostne stopnje in posebnih socialnih razmer po stanju na dan 25. februarja v letu, v katerem se letni dopust določa. Iz navedenega torej sledi, da ima delavka, ki rodi otroka pred 25. februarjem v tekočem letu, pravico do dodatnega dneva dopusta iz naslova posebnih socialnih razmerij, seveda ob pogoju, da dopust izkoristi še v istem koledarskem letu. Vse delavke, ki rodijo po 25. februarju, pa pravice do dopusta iz naslova posebnih socialnih razmerij nimajo.
Prenos letnega dopusta v T naslednje koledarsko leto 1
Delavec ima pravico izkoristiti 1 letni dopust v tekočem koledar- * skem letu. Neizkoriščeni dopust se ne prenaša v naslednje leto, razen v ■— primerih, ki jih določata zakon in
pravilnik o delovnih razmerjih.
V drugem koledarskem letu dela- ^ vec lahko koristi dopust, če ga je^J nastopil ob koncu prejšnjega leta^' in ga nepretrgoma nadaljuje v ~-novo leto.
Če delavec med trajanjem let-nega dopusta zboli ali v drugih J;1 primerih, ko je delavcu priznana e začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, se mu ta čas ne všteje v ^ letni dopust. Tako delavec, ki na- j stopi letni dopust, pa v času traja-nja letnega dopusta zboli in bol-niški dopust traja v naslednje leto, J lahko v naslednjem letu nadaljuje ^ začeti letni dopust.	^
Delavci, ki delajo v tujini, lahko *u prenesejo letni dopust v naslednje koledarsko leto, vendar pa mora ^ sklep o prenosu dopusta sprejetij predhodno komisija za delovna ^ razmerja njihove temeljne organi-šc zacije.	^
bi
B. Zaloke!v'
ni
Št
m
ni
Slika predstavlja pet zvarjencev ogrodij za preoblikovalnike, na katerih Š opravljajo zadnje zvare pred peskanjem in antikorozijsko zaščito	c
TOZD PPO zelo zadovoljna. Izdelali so tudi zvarjenec za oblogo turbinskega jaška za HE Gra-bovico, ki je bil kot zvarjenec dimenzijsko izredno točen, prav tako točen pa je bil tudi zvarjenec tunela sesalne cevi za HE Obrovac, ki smo ga od tu s plovilom transportirali naravnost na gradbišče v Obrovac in pri tem prištedili kar dosti družbenega denarja. Sicer pa nam je Tehnomont v 1981. letu izdelal skupno 816 ton zvarjencev, v procesu izdelave pa jih ima še 330 ton.
Litostroj mora proizvajalcem pri nakupu repromateriala prispevati devizni delež, zato smo se s Tehno-montom dogovorili za uvoz repromateriala in izdelavo vodil viličarjev za potrebe TOZD TVN. Poleg tega, da smo pri uvozu tega materiala naleteli na kopico raznih ovir in težav objektivne narave, pa
smo bili tudi izredno počasni, tako pri nas kot tudi v Tehnomontu, zato smo namesto pohvale za j ugodne rezultate pri uspešno i opravljenem delu poželi kritiko za- | radi dolgotrajnosti postopka.
Kljub vsemu pa le ne moremo mimo dejstva, da je bil to prvi poizkus tovrstne kooperacije, oziroma korak v smeri poglobljenih medsebojnih poslovnih odnosov dveh partnerjev, ki bi jih bilo potrebno v prihodnje še podrobneje komercialno obdelati.
Končno pa bi naše sodelovanje lahko poglobili in razširili v obliko skupnega nastopa na tržišču, še zlasti v deželah tretjega sveta, saj ima Tehnomont bogate izkušnje z gradnjo vodnih rezervoarjev in prav tako kot Litostroj pri izdelavi črpalk.
V. Krošelj
Prvi koraki
usmerjenega izobraževanja
HKRATI Z ZAKLJUČKOM PRVEGA POLLETJA LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA JE ZA NAMI ŽE NEKAJ MESECEV DELA PO
la. Novih vzgojnoizobraževalnih programih usmerje-j e Nega izobraževanja v prvem letniku naše srednje
JflŠOLE. TU SO ŽE PRVE UGOTOVITVE IN IZKUŠNJE.
Tudi tako mlade roke uboga stroj, če je poleg inštruktor (Foto: E. L.)
PRVI UČENCI NA PROIZVODNEM DELU
V letošnjem šolskem letu smo del izobraževanja prenesli iz šole v delovno organizacijo. Za to pa smo se morali posebej pripraviti. Izbrali in pripravili smo primerna dela in naloge, ki jih bodo učenci s pomočjo inštruktorjev lahko opravljali v tem času. Prav tako smo morali pripraviti tudi inštruktorje. Organizirali smo dopolnilno izobraževalni seminar, kjer smo jim posredovali nekaj psihologije, didaktike in metodike, ki jim bo gotovo v pomoč pri poučevanju in razlagi poteka del v proizvodnji in o varstvu pri delu.
Učenci bodo tako vsekakor spoznali utrip tovarne in "poduhali” delo v proizvodnji.
Da ne bo kdo podvomil, da dekletom ne gre od rok tako delo. Le poglejte, kako so pripravne
et> Po novih vzgojnoizobraževalnih programih se izobražuje več učen-’na cev kot doslej
iC^ V prvi letnik smo vpisali 370 la. učencev. Kmalu po pričetku pouka :	Je izstopilo 11 učencev, 9 učencev
0]_ Pa smo preusmerili v nekajmesečno t0 Usposabljanje za manj zahtevna jjg dela. Tako obiskuje sedaj prvi letnik 350 učencev: 237 v kovinarski, 85 v elektrotehniški in 28 v meta-ko lurški usmeritvi.
nje To so okvirni statistični podatki, ira Dopolnimo jih še z ugotovitvijo, leti da smo vpisali v prvi letnik več -na učencev kot katerokoli prejšnje ni- dolsko leto, toliko, kot smo skupaj z uporabniki in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi načrto-iet vali. Le pri metalurški usmeritvi nismo mogli pridobiti načrtovanega
___Števila kandidatov in smo zato
Planj kaj oča mesta izpolnili s kovinarji.
Prva ugotovitev v zvezi z uvajanjem usmerjenega izobraževanja je torej ta, da se je za razliko od Prejšnjih let odločilo več mladih za Programe proizvodnih poklicev. Druga ugotovitev je, da se je vpisala v našo šolo večina učencev — 75% s področja ljubljanskih občin, od drugod pa precej manj, iz drugih republik npr. le 11 učencev, jg Se nekaj let nazaj smo vpisovali v Šolo več kot polovico učencev izvenljubljanskih občin, iz drugih republik pa približno tretjino.
g Sestav učencev in težave pri §P obvladovanju novih učnih vsebin
Kolikor sta sedanji večji vpis v •m solo in regionalna pripadnost učen-Cey pozitivna (lažje reševanje kasnejših stanovanjskih vprašanj in drugo), pa se skoraj nič ni spremenil sestav učencev glede na njihovo UsPešnost v osnovni šoli, delovne navade, motivacijo za učenje pok-!*ca in vzgojenost. Tu je treba !skati odgovor na vprašanje, zakaj ■to učni uspeh ob polletju precej slabši pri kovinarjih, medtem ko dosegajo učenci v elektrotehniški j Usmeritvi običajne rezultate za ta 2 cas. Ob polletju je bil namreč učni Uspeh najboljši v vseh oddelkih elektrotehniške usmeritve, kjer je s bilo 69% učencev ocenjenih pozi-| tiuno, medtem ko je bilo v vseh m °ddelkih kovinarske usmeritve E Pozitivno ocenjenih 38% učencev.
Čeprav so z uvedbo usmerjenega m Izobraževanja prenehale obstajati S dosedanje gimnazije, tehniške in Poklicne šole in so se učenci vpiso-vali v programe, ki so različno raz-toeščeni ne glede na dosedanje šti-
riletne in triletne srednje šole, so vendar učenci in starši pri vpisu še vedno videli pred seboj bolj dosedanjo "vrsto” šole kot pa sam vzgojnoizobraževalni program. Zato so se v dosedanje poklicne šole zlasti za deficitarne poklice še vedno vpisovali učenci s slabšim učnim uspehom, čeprav izvajajo te šole v usmerjenem izobraževanju največkrat enake vzgojnoizobraže-valne programe kot dosedanje tehniške šole ali gimnazije. Trajalo bo še nekaj časa, da se bo uveljavilo novo.
Seveda se vse to pozna v naši šoli kot negativna posledica. Analize kažejo, da se je vpisala prav v kovinarsko usmeritev večina učencev s precej slabšim učnim uspehom v osnovni šoli, kot pa v druge, zlasti dosedanje štiriletne srednje šole ali kot v našo elektrotehniško usmeritev. Skoraj 30 učencev je imelo v osmem razredu osnovne šole popravne izpite, dve tretjini pa zadosten učni uspeh ali zadostne ocene iz matematike, fizike in drugih ključnih predmetov. Ti učenci morajo v prvem letniku obvladati obsežnejše in večkrat tudi zahtevnejše teoretične, pretežno splošnoizobraževalne vsebine, enako kot njihovi sovrstniki z mnogo boljšim znanjem iz osnovne šole. V kovinarsko usmeritev so usmerjale osnovne šole in socialne službe večkrat tudi problematične učence, kar zahteva posebne pristope.
Vse navedeno ne pomeni, da ni možno z vzgojnim delom in ustreznimi metodami šole in učiteljev stanja pri kovinarjih izboljšati, vendar ni normalno, da se na eni šoli oz. v eni usmeritvi zbere toliko učencev s slabšo osnovo za izobraževanje. Res je, da smo bili tudi doslej vsako leto v podobnem položaju, vendar so novi vzgojnoizobraževalni programi zahtevnejši in so posledice zelo različnega sestava učencev glede učnega uspeha večje.
Nove vzgoj noizobraževalne programe bo potrebno bolj povezati s stroko oziroma z usmeritvijo
S tem pa smo že pri vzgojnoizobraževalnih programih oziroma učnih načrtih in zahtev do učencev, ki izhajajo iz njih. Tudi če izvzamemo prejšnje ugotovitve, kako učenci s pomanjkljivim predznanjem težko zmorejo nove učne vsebine, je učna snov pri nekaterih predmetih preobsežna ali prezahtevna. Zato bo najbrž potrebno take učne načrte spremeniti. Zagotovo bi bilo potrebno učne vsebine
še bolj diferencirati na temeljne, minimalne in za vse obvezujoče, ter na zahtevnejše, ki bi jih zmogli sposobnejši učenci.
Ugotavljamo tudi, da ni dobro, ker učenci v prvem letniku nimajo načrtnega praktičnega pouka, oziroma da je ves pouk v prvem letniku bolj malo povezan s stroko ali z usmeritvijo, za katero izobražuje šola. Res imajo učenci desetdnevno proizvodno delo in tudi pri predmetu osnovne tehnike in proizvodnje se srečujejo s stroko. Menimo, da narekujejo povezavo s stroko in zlasti praktični pouk tudi pedagoški, vzgojni razlogi. Učence, ki želijo priti čimprej v stik s stroko in prakso ter so to tudi pričakovali, bi praktični pouk in povezava s stroko že takoj v prvem letniku zelo motivirala, drugim učencem pa bi s takim poukom laže privzgajali delovne navade in odnos do bodočega poklica ter jih pravilno usmerjali. Če bi uvedli praktični pouk v prvi letnik, bi morali zato pomakniti del teoretičnih učnih vsebin iz prvega letnika v naslednje letnike.
Seveda pa bi bilo potrebno preučiti, kako bi s takimi spremembami še vedno zagotavljali, da bi se lahko učenci v prvem letu brez večjih težav preusmerjali v drugo usmeritev ali v drug program, če bi ugotovili, da izbrana usmeritev ali program ni v skladu z njihovimi pričakovanji in sposobnostmi.
Vse kar smo povedali, se nanaša na srednje vzgojnoizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja, po katerih se učenci izobražujejo tri ali štiri leta. Drugače pa je pri skrajšanem, dveletnem vzgojnoizobraževalnem programu srednjega usmerjenega izobraževanja. Naše izkušnje kažejo, da je ta program za mladino, ki se po njem izobražuje, prezahteven, še preveč teoretičen, premalo naravnan na proizvodne potrebe oziroma na dela, ki jih bodo opravljali učenci. Zagotovo pa ne zmore teoretičnih vsebin tega programa večina učencev s šestimi ali sedmimi razredi osnovne šole, ki se namreč tudi lahko vpisujejo vanj.
Usmerjanje in preusmerjanje učencev je odgovorna naloga
Ena izmed bistvenih sestavin vzgojnoizobraževalnega dela v usmerjenem izobraževanju je tudi usmerjanje učencev v tiste usmeritve vzgojnoizobraževalne programe ali smeri izobraževanja, ki najbolj ustrezajo učenčevim sposobnostim in interesom. Te pa je seveda potrebno usklajevati s potrebami uporabnikov. To smo v našem izobraževalnem centru izvajali že doslej. Vendar so se z usmerjenim izobraževanjem pojavili novi vzgojnoizobraževalni programi in kot smo videli z novimi, večjimi zahtevami.
Ko so se učenci vpisali v svojo usmeritev, (pri nas v kovinarsko, metalurško ali elektrotehniško) in v vzgojnoizobraževalni program te usmeritve, so se že usmerili v določeno izobraževanje. Vprašanje pa je, če so izbrali pravilen program, če ustreza učenčevim sposobnostim in interesom, če ga učenec uspešno obvladuje. Kjer gre za očitne neskladje, za učenčev neuspeh, je potrebno učencu pomagati. Pravočasno ga je treba spodbuditi za učenje, nuditi pomoč pri obvladovanju učne snovi in odpravljati druge ovire. Če kljub temu učenec ne obvladuje programa, ga je potrebno med šolskim letom preusmeriti v manj zahteven program ali iz programa v usposabljanje za manj zahtevna dela. Enako velja za usmerjanje v smeri vzgoj noizobraževalnega programa, ko se bodo učenci v začetku drugega letnika odločali za triletno ali štiriletno izobraževanje.
Pomembno je, da ima šola različno zahtevne vzgojnoizobraževalne programe in smeri izobraževanja, po možnosti pa tudi organizirano usposabljanje za manj zahtevna dela. V našem izobraževalnem centru smo organizirali izobraževanje tako tudi zaradi potreb delovnih organizacij po različno izobraženih oz. usposobljenih delavcih. Zato najdejo učenci naše šole ustrezen program, smer ali usposabljanje znotraj izobraževalnega centra.
V prvem polletju smo preusmerili devet učencev iz skrajšanega programa v usposabljanje, trinajstim smo svetovali, da se preusmerijo iz zahtevnejšega srednjega programa v manj zahtevni skrajšani program, šest učencev pa smo preusmerili iz manj zahtevnega skrajšanega programa v zahtevnejši srednji program. Usmerjanje in preusmerjanje namreč ne poteka samo iz zahtevnejšega programa v manj zahtevnega, ampak tudi obratno.
V ospredju je vzgojno delo z učenci
Usmerjanje oz. preusmerjanje med šolskim letom pa ni nekaj, čemur se mora učenec podrediti. To je nasvet učiteljskega zbora in drugih strokovnih delavcev šole, ki naj učencem in staršem pomaga k pravilni odločitvi in uspešnemu izobraževanju učenca. Učenec ima namreč pravico, da se kljub neuspehu izobražuje do konca šolskega leta, lahko opravlja popravne izpite ali enkrat celo ponavlja razred.
Lahko rečemo, da smo preusmerjanje učencev v prvem polletju uspešno izvajali. Tu se je še posebej pokazal odgovoren vzgojni odnos do učencev. Učence smo ves čas spremljali in neuspešnim tudi pomagali. O vsa-
kem neuspešnem učencu se je učiteljski zbor temeljito pogovoril, ugotavljali smo učenčeve psihofizične lastnosti in socialne okoliščine. Vključeni so bili tudi starši. Sele po večkratnem posvetovanju in ko vsi drugi ukrepi niso pripomogli k učenčevemu boljšemu učnemu uspehu, smo svetovali, da se učenec preusmeri v manj zahteven vzgojnoizobraževalni program. Zato torej v tak program ne preusmerimo vsakega neuspešnega učenca. Pri mnogih vzrok neuspeha namreč ni učenčeva slabša zmožnost, ampak so to lahko nerazvit delovni odnos, nemotiviranost, vzgojni problemi, domače razmere. Take učence s pedagoškim vzgojnim delom spodbujamo, da bi spremenili svoj odnos do šole, pomagamo spreminjati neurejene razmere, če se le da. Tako smo sedaj ob polletju predlagali za preusmeritev le 12 od 30 najbolj neuspešnih učencev. Vsi drugi so namreč sposobni obvladati zahteve vzgoj noizobraževalnega programa, v katerega so se vpisali.
Navedeno pa ne pomeni, da se ne bi učenec vljučil v vzgojnoizobraževalni program, ki zanj ni tako zahteven, če ga veseli delo, za katerega se po programu lahko izobražuje.
Prav pri usmerjanju oziroma preusmerjanju učencev je najbolj v ospredju pedagoško, vzgojno delo z učenci, ko se poglabljamo v življenje in delo učenca. K temu je naravnano naše celotno vzgojno delo v izobraževalnem centru.
V prihodnji številki bomo pisali kaj več o pogojih, v katerih izvajamo nove vzgojnoizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja v našem izobraževalnem centru, in o tem, kako se izobražujejo po novem odrasli.
H. Premelč
6
Jeliko teorije bodo morali "predihati", da bodo lahko v praksi samo-j ,0jno opravljali take naloge
O mladinskih
delovnih akcijah
OO ZSMS NABAVA pošlje vsako leto nekaj svojih mladincev oziroma mladink na mladinske delovne akcije. V letu 1981 sta se MDA udeležila dva mladinca, katera sta zaupanje, kakršnega smo jim s tem izkazali, povsem opravičila, bila sta več kot uspešna.
Zato ju želim predstaviti delavcem Litostroja.
Drugače pa mi je v brigadah izredno všeč, kar se vidi tudi iz mojih udeležb na MDA.”
Oba sta zelo aktivna mladinca v naši OO, saj vedno pokažeta zanimanje do dela v mladinski organizaciji. Vedno najdeta čas za akcije, tudi če so ob prostem času (dopoldne ali ob prostih sobotah in nedeljah). Nikoli ne odklanjata dela, ne v mladinski organizaciji kakor tudi ne na svojem delovnem mestu.
Ta mladinca sta tovariš Leon PUGELJ in Kamer KARAtJICA, oba zaposlena v materialni upravi tozda NABAVA. Rada sta se odzvala našemu pozivu na kratek pogovor.
”V Brkinih smo jim pomagali obirati grozdje. To so bile popoldanske udarniške akcije. Javilo se nas je kar precej prostovoljcev in ni bilo nikakršnega odpora proti temu. Takih udarniških akcij pa ni veliko.
Drugače pa smo sodelovali z domačini (mladimi) zvečer pri kulturnem programu. Na MDA Brkinih pa sem videl tudi brigadirsko poroko; to je poroka samo za toliko časa, kolikor časa traja brigada.”
”Ali si občutil tisto pravo bratstvo in enotnost v brigadi?”
Tovariš Leon PUGELJ je rojen 16. 6. 1956, v Litostroju pa je zaposlen od 1972. leta kot voznik viličarja. Do sedaj je bil na štirih mladinskih delovnih akcijah, BRKINI 1978, SUHA KRAJINA 1979, PALIC 1980 in VRANJE 1981.
Je tudi brigadir stalne brigade na; občinski konferenci. Ko smo ga vprašali o aktivnosti in udeležbi na MDA, nam je povedal:
”Dela je veliko, vendar je brigadirjev premalo. Težava je nastala pri delovnih organizacijah, saj iz svojih vrst ne pošiljajo veliko mladincev na MDA. V vsaki brigadi smo imeli po enega starejšega brigadirja, vendar se ti n evključijo dobro v brigado. Opazili smo, da manj delajo, pa tudi v prostem času ne najdejo pravih stikov z ostalimi brigadirji. Skoraj vsi brigadirja, vendar se ti ne vključijo opravljajo fizična dela, torej so navajeni trdega dela in ni bilo nikoli nobenih težav. Moram pa povedati, da na MDA skoraj ni več nobenih študentov, to pa je gotovo velik upad udeležbe.”
"Kako poteka brigadirski dan in kakšna je disciplina?”
"Disciplina je zelo stroga, zanjo pa skrbi komandant. Kazni niso tako mile. Na primer, če prideš prepozno spat, imaš za kazen 'prekomerno požarstvo’. So pa še hujše kazni; opomin pred izključitvijo in nato izključitev. Kako pa poteka brigadirski dan? Na zadnji MDA Vranje smo vstajali ob 4. uri zjutraj, nato smo se z avtobusom odpeljali na traso, ki je bila oddaljena od tabora 1-2 uri. Takoj smo pričeli z delom (sadili smo smreke). Od 9.-9.30 smo imeli malico. Naš delovni dan je trajal 6 ur. Nato smo se vrnili v tabor, imeli kosilo, nato so sledila razna predavanja, tečaji, politična šola in podobno. Zvečer pa smo imeli športni in kulturni program.”
"Ali ste kaj sodelovali z domačini?”
"Seveda. Navezal sem veliko stikov, pridobil veliko prijateljev, bili smo kot ena družina.”
"Kaj meniš o organizaciji pohodov ob žici, brigad in podobno? Sliši se mnenje, da je preveč takih manifestacij?”
"Nikakor ne, rekel bi, da jih je še premalo!”
”Na zadnji MDA, v Vranjem 1981, si prejel pismeno pohvalo. Kaj misliš o nagrajevanju?”
"Postopek nagrajevanja ni popolnoma pravilen. Mogoče sem preveč kritičen, vendar je to res.
Tovariš Kamer KARAQICA je rojen 20. 9. 1958, v Litostroju je zaposlen od 1979. leta kot transportni delavec.
Tovariš Karacpca je bil v letu 1981 prvič na MDA in sicer na Kobanskem. O brigadi nam je povedal skoraj isto kot tovariš Pugelj:
”V naši brigadi je bila udeležba polnoštevilna. Bili so Slovenci, Hrvatje, brigadirji drugih republik, vendar smo bili kot eno. Izredno smo se razumeli, nikoli ni bilo nobenih težav. Naš delovni dan je trajal od 6. pa do 13. ure. Kopali pa smo kanale (vodovod). Norma enega brigadirja na dan je bila izkopati 6 m dolg jarek, jaz pa sem vsak dan izkopal po 10 m dolg jarek. Vsi brigadirji so me izredno pohvalili in ob podeljevanju priznanj in značk sem prejel udarniško značko. Disciplina je bila stroga, vendar ni bila potrebna, kajti sami smo se zavedali, zakaj smo prišli v brigado. Sodelovali smo tudi z domačini. Imeli smo popoldanske udarniške akcije in sicer domačinom smo pomagali grabiti in sušiti seno. Z njimi smo se izredno dobro razumeli, tako da smo se dobili tudi zvečer ob ognju.”
Ko\ smo ga na koncu vprašali, kaj misli o MDA, nam je ves srečen povedal:
"Ne morem opisati, kaj vse sem doživel na tej MDA. Vse lahko povem z nekaj, besedami, bilo je čudovito. Rad bi te doživljaje ponovil, želim se udeležiti še kakšne akcije.”
Ko smo se z njima pogovarjali o brigadi, smo zvedeli marsikaj zanimivega, predvsem pa to, da je to ena izmed najpomembnejših poti k uresničevanju bratstva in enotnosti naših narodov. Veseli smo, da so vsi brigadirji zadovoljni z delom v brigadi, prav tako nas veseli tudi, da si želijo ponovno sodelovati na podobnih delovnih akcijah.
Tovariš Rožič zna prisluhniti težavam mladih, predvsem pa se zna z njimi pogovarjati kot s prijatelji. (Foto: M. M. )
Obisk tovariša Rožiča v izobraževalnem centru
Na povabilo mladinskega aktiva IC in predstavnikov uredniškega odbora ”Glas mladih” se je v petek, 12. februarja 1982 mudil v našem izobraževalnem centru predsednik mestne skupščine Ljubljane dr. Marjan Rožič. Z mladimi se je pogovarjal o političnem trenutku in utripu življenja Ljubljane ter Jugoslavije.
M. Pešec
V	začetku pogovora so učenci seznanili tovariša Rožiča z zgodovino in razvojem naše izobraževalne ustanove ter mu orisali delo mladinske organizacije, za katerega se je še posebej zanimal.
Tovariš Rožič nas je na kratko seznanil z dejavnostjo in bodočimi usmeritvami v mestni skupščini.
V	zvezi z razvojem Ljubljane je dr. Rožič povedal, da sedaj izdelujejo in usklajujejo plan razvoja, ki bo podan tudi v javno obravnavo in bo tako svoje mnenje izrazil vsak občan, ki bo želel sodelovati v tej razpravi.
Mlade so zanimala predvsem vprašanja, ki so ta čas tudi v javnosti precej aktualna. Odprli smo zares široko paleto zanimivih vprašanj, na katere pa ni odgovarjal le tovariš Rožič, namreč so svoja mnenja povedali tudi učenci sami.
Beseda je tekla tudi o nezaposlenosti mladih, njihovi stanovanjski problematiki ter vključevanju mladih v ZSM. Govorili smo tudi o pripravljenosti mladih, da se kmalu vključijo v DO kot aktivni ter polnopravni člani našega samoupravnega odločanja.
Ko so se dotaknili problema premajhnega števila mladih na odgovornih mestih, je tovariš Rožič dejal, da mladi vse bolj zasedajo ta mesta. Proces pa bi lahko potekal hitreje, predvsem z večjo angažira-
nostjo in zainteresiranjem mladih. Del problemov pa je tudi v tem, da so forumske strukture preveč zaprte vase in jim ni prav, če na položaj pride mlad človek.
Za mladinsko prostovoljno delo smo menili, da ima vse večji pomen — na ta način in z manj časa in sredstev — mladi gradimo mnoge ceste, vodovode itd. Tako nadaljujemo pot, ki jo je začrtala že naša revolucionarna preteklost.
Tega pomena pa se mladi vse premalo zavedamo, saj na mladinskih delovnih akcijah udeležba ni tako velika, kakor bi morala biti.
Ob pogovoru smo pozabili, kaj je kdo in pogovarjali smo se popolnoma odprto in prijateljsko, saj smo vendar vsi člani naše samoupravne skupnosti in torej enakopravni soustvarjalci našega družbenega razvoja.
Ob koncu pa je tovariš Rožič dejal, da je bil pogovor koristen tako za njega kot tudi za mladince in da je takšnih srečanj med mladimi in funkcionarji premalo.
Tudi mladinci so se tovarišu Rožiču zahvalili za obisk, predstavnik mladinske organizacije pa mu je izročil plaketo IC, za katero se je tovariš Rožič prisrčno zahvalil.
Orel Dušan in Igor Bizjak
oba učenca 3. e. razreda
Kulturni dan v naši šoli
V letošnjem šolskem letu, prvem letu srednjega usmerjenega izobraževanja, je v nekem načrtu predvidenih tudi 5 kulturnih dni oziroma dejavnosti.
Jeseni smo že imeli en kulturni dan (literarno ekskurzijo na Dolenjsko) v februarju smo si ogledali gledališko predstavo v ljubljanski Drami — Gogoljevo komedijo Revizor, v marcu pa razstavo zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v kulturnem domu Ivana Cankarja.
ustvarjanja, svoja hotenja in iskanja. Najbolj zanimivo pa je bilo za učence lastno izražanje na likovnem področju. Zbrali so se po razredih, dobili papir in slikarski ma-
umetnin, dana jim je bila možnost svobodne izbire nekaterih dejavnosti in večina si je ogledala vse. Veliko truda, dobre volje in dela je bilo vloženo v pripravo takšne bogate prireditve, vendar se moramo potruditi, da bo drugo leto še boljša.
8. februarja, na dan Prešernove smrti in slovenskega kulturnega praznika, pa smo v našem izobraževalnem centru pripravili že drugi kulturni dan. Novost letošnjega proslavljanja je bila raznolikost v umetnostnih zvrsteh (literarna, glasbena, likovna, filmska) in pa veliko večja aktivnost učencev kot prejšnja leta.
Tako so si učenci ogledali krajši kulturni program z nastopom šolskega pevskega mešanega zbora, glasbeni vložki dveh kitaristov in harmonikarja ter recital partizanskih pesmi v izvedbi članov recitatorske skupine. V učilnici v prvem nadstropju je bila razstava Prešernove pesmi in knjig o njem, pa slik, plošč, diapozitivov in starih izdaj Poezij. V istem prostoru je bila tudi razstava knjig za bralno
značko ter slikovno in materialno gradivo o bralni znački Bena Zupančiča, o postopku izdelave značk od osnutka, kalupa, odlitka do tehnične izvedbe na stroju. Po razstavi je bilo strokovno vodstvo tovarišic za slovenščino in zanimanje učencev je bilo precejšnje.
V razredu v pritličju so filmski amaterji iz Pionirskega doma vrteli kratke filme, nekatere tudi zvočno opremljene, in naše učence je to zelo pritegnilo.
Na drugem hodniku sta dva učenca iz kitar izvabljala raznovrstne melodije in okrognjih se je zbrala cela gruča poslušalcev. V avli šole je razstavljal slikarska dela tovariš Zlatko Rudolf, akademski kipar in učitelj likovnega pouka na naši šoli. Gledalcem je sam razlagal ideje svojih slik, način
terial in v dveh urah so nastale, mnoge male umetnine na različne teme. Najboljše slike smo razstavili na šolskem hodniku, težko se je bilo odločiti za najlepšo.
Sicer smo načrtovali v januarju, ko je bil še sneg, kiparjenje v tem belem, mokrem in mrzlem elementu in že smo v duhu videli kipe iz snega, razvrščene v parku pred šolo. Žal pa nam jo je zagodla zima in pobrala ves sneg; mogoče bomo to zanimivo zamisel izpeljali prihodnje leto. In še nekaj nam ni teklo po načrtih: nameravali smo izdati prav na dan slovenskega kulturnega praznika posebno literarno številko šolskega časopisa Glas mladih. Vse je bilo napisano, zbrano, natipkano, potem pa je odpovedal razmoževalni stroj. Žal nam je, tako bi lahko pokazali še eno zanimivo in bogato umetniško ustvarjalnost naših učencev-pesni-kov in prozaistov.
Kulturni dan je uspel, učencem je bil všeč. Imeli so veliko možnosti za sprejemanje in ustvarjanje
V. Tomc
Irena Džehverovič
POVEST
Sklanja se smreka k boru in šepeta tiho, tiho . . .
Kakor veter ji narekuje, kakor v veje besede ji polaga. Tiho, tiho šepeta smreka boru
žalostno zgodbo človeštva. Stara je in zato priča je tiha
mnogim klanjem in velikemu veselju.
Tiho šepeta
besede, ki jih veter narekuje. Zgodovino človeštva smreka boru pripoveduje.
Poklicna gasilska enota
v letu 1981
'
Varstvo pred požarom je dejavnost posebnega družbenega pomena. 1 Tako določa tudi zakon o varstvu pred požarom, česar se delovni ljudje v Litostroju, posebej še člani poklicne gasilske enote zavedajo, in so v letu 1981 posvetili temu delu veliko pozornost. Sicer pa ne glede na omenjene Predpise delavci Litostroja že vse od ustanovitve dalje posvečajo veliko skrb protipožarnemu varstvu, zavedajoč se, da gre za varovanje družbenega premoženja velike vrednosti. Iz leta v leto narašča zato skrb za Požarno varnost v vseh tozdih in delovni organizaciji kot celoti. K večji Požarni varnosti pa v marsičem pripomore tudi preventivna dejavnost, kateri je poklicna gasilska enota tudi v letu 1981 posvetila največ svojega dela. Takšna usmeritev je gotovo pravilna, ni
i-
2
e
i.
a
r-
>-
o
ji
ij
o
0 a
e
1 j j
i
i
i
i
t
V letu 1981 so veliki požari na Slovenskem v gospodarstvu nap.ra-vili ogromno škodo. Še bolj kot Številni požari so bili zaskrbljujoči izredno povečani zneski nastalih Škod. Niti vedno bolj usposobljeni gasilci in ogromna sredstva, vložena v opremo, niso mogli zaustaviti naraščanja števila požarov. Šele sedaj laže razumemo, kako potrebna je gasilska preventiva. Usposobiti je treba delovne ljudi in občane, da bodo na temeljih družbene samozaščite varovali življenja ter svoje premoženje pred Požarom. Preventivna dejavnost ni samo naloga poklicne gasilske enote, pač pa tudi pravica in dolžnost slehernega delavca in občana. Zato bo treba v letu 1982 še več pozornosti posvetiti prav Preventivni dejavnosti.
tlelo gasilske enote na preventivnem področju
Že v začetku leta 1981 so bile na lem področju oblikovane delovne skupine v vseh 15 tozdih z na-nienom, da se ugotovi splošna Požarna varnost v vseh objektih Litostroja, sprejme ocena te varnosti in da se pripravijo ustrezni ukrepi. Tričlanska delovna skupina, ki so jo sestavljali predsednik komisije za varstvo pred požarom PO, član komiteja za SLO in DS in vodja gasilske enote, je v obdobju šestih tednov pregledala vse objekte, prostore in naprave, Podala oceno in predlagala konkretne ukrepe za izboljšanje. Pred-pgane ukrepe smo ob koncu leta izvršili kar 80-odstotno.
Gasilska enota je v celem letu Porabila za obhode po delovni organizaciji kar 5400 ur. Izdelan je Fil podrobnejši načrt obhodov, ki 8a je mestna inšpekcijska služba 'Zredno dobro ocenila. V letu 1981
s° gasilci dvakrat mesečno kontrolirali alarmne naprave, ionizacijske 'P mehanične. Gasilska enota je Pregledala tudi ključe po objektih yseh tozdov, za to je porabila kar 472 delovnih ur.
Verjetno je treba posebej opozo-fiti na preprečevalno preventivno delo gasilcev, ki so ga opravili z točnimi obhodi vseh objektov delovne organizacije. Na obhodih je bilo marsikdaj potrebno ugasniti •uči in zapirati odprte pipe po garderobah. Zato bi kazalo v letu 1982 varčevanju z energijo in vodo, v prid boljšim poslovnim uspehom, Posvetiti več pozornosti in naložiti vodjem oddelkov večjo skrb za °Pozarjanje delavcev na varčevanje Ptsploh, posebej še pri elektriki, ki le že tako pogosto vzrok požarov.
. Za preprečevalne nočne obhode le bilo vsako noč porabljenih več k°t 8 ur. Vodimo posebno knjigo obhodov, v katero gasilci dnevno vPisujejo svoja opozarjanja, na osnovi katerih potem izvajamo Posebne ukrepe za odpravo Pomanjkljivosti.
Gasilska enota je posvetila Posebno pozornost tudi požarnim Pevarnostim, ki nastopajo v neka-erih proizvodnih procesih. V letu y8l so bile povečane gasilske traže, posebej pri kaljenju in pri .jVjenju. Za to delo je bilo v letu . ^1 porabljenih 144 ur. Tako °mo nadaljevali tudi v letu 1982,
ker bo le ob sodelovanju gasilske enote in proizvodnje dosežena večja stopnja varnosti pred požari.
Ob izvajanju požarnovarnostnih ukrepov v posameznih objektih tozdov je gasilska enota poleg osebnih opozoril posredovala posameznim tozdom 27 dopisov z opozorili in predlogi za odpravo požarne nevarnosti. Ti dopisi so bili vodstvom tozdov in delovnih skupnosti napotilo za izboljšanje požarne varnosti. Tak način bomo tudi nadaljevali.
Izdelali bomo program izobraževanja iz varstva pred požarom. Delavce smo naučili ravnanja z ročnimi gasilnimi aparati, gašenja, javljanja in reševanja. Po tem programu smo poučili 2123 delavcev naše delovne organizacije. O navedenem izobraževanju delavcev vodimo posebno evidenco.
V letu 1981 smo prtič do podrobnosti izdelali obrambno napadalno taktične načrte za gašenje in reševanje za tri objekte: modelno mi žarno, skladišče vnetljivih tekočin in TVN. Gasilska enota bo tako nadaljevala tudi v letu 1982, pri tem pa bo izbrala požarno najbolj ogrožene objekte.
Med preprečevalne ukrepe štejemo tudi članke, ki smo jih objavljali v našem časopisu Litostroj in Internih informacijah. V februarski številki Litostroja je bil objavljen članek Nočni alarm, ki ga je ponatisnil tudi Gasilski vestnik v junijski številki s priporočilom, da bi tovarniška glasila morala večkrat objavljati podobne članke o delu gasilcev. Nadaljnji članki so bili: Bolje preventiva kot operativa, Preprečujmo požare, Uspešna akcija in Organizacija varstva pred požarom. V aprilski številki Internih informacij pa je izšla priloga Varstvo pred požari na delovnih mestih s kratkimi navodili o ravnanju v primeru požara in s slikami ročnih gasilnih aparatov ter z navodili za njihovo uporabo.
Delo gasilske enote na operativnem področju
Gasilska enota je v letu 1981 delovala tudi na operativnem področju in je morala šestnajstkrat posredovati pri gašenju začetnih požarov znotraj delovne organizacije, trikrat pa izven nje. Posredovali smo v TOZD IRRP (1-krat), TOZD PZO (3-krat), TOZD IVET (2-krat), TOZD PPO (1-krat), TOZD ZSE (2-krat), TOZD NABAVA (1-krat) in v TOZD PUM (6-krat). Posebno v tozdih NABAVA in PUM bi lahko nastala velika škoda, če ne bi gasilci hitro in pravilno ukrepali. Največja požara sta bila v jeklolivarni pri topilni peči in pri kaljenju.
Opazno je sicer zmanjšanje števila požarov v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 (22 primerov), kar je pripisati poglobljenemu preprečevalnemu delu, vendar pa število požarov še vedno dosega relativno visoko številko, zaradi česar bo treba v letu 1982 požarno varstvo še bolj zaostriti, preprečevanju požarov in izobraževanju vseh delavcev v delovnih organizacijah pa posvetiti še večjo skrb.
Zunaj delovne organizacije pa so gasilci pomagali pri gašenju velikega požara v Avtomontaži ter pogasili dva manjša požara v stanovanjih naših delavcev.
Ostalo delo
Visoko priznanje Vinku Kabaju
V eni od januarskih številk DELA smo lahko prebrali, da je ljubljanski Aeroklub imel že svojo 25. redno letno skupščino. To je bila priložnost, da so podelili, več priznanj tudi najzaslužnejšim in najstarejšim članom kluba, med njimi je bil tudi naš dolgoletni sodelavec Vinko Kabaj.
V	letu 1981 se je gasilska enota
ukvarjala tudi z različnimi drugimi opravili, ki dopolnjujejo preventivna in operativna dela. Tako so gasilci redno pregledovali 1304 ročne ali prevozne gasilne aparate CO2 in 1096 aparatov S. Opravili smo 234 voženj z reševalnim avtomobilom na relaciji delovna organizacija—Klinični	center.
Vzroki za prevoze so bile zlasti nesreče pri delu in le deloma poškodbe zaradi požarov.
Porabili smo 148 ur za čiščenje kanalov, 338 ur za zalivanje zelenic in pranje cest, 132 ur za čiščenje in črpanje vode iz bazenov ter za razna tehnična dela. Za vzdrževanje in kontroliranje podtalnih, nadtalnih in zidnih hidrantov smo porabili 564 ur. Enota je sodelovala tudi pri raznih nalogah (kot pomoč oddelku Zavarovanje) in za to porabila 88 ur.
V	tem poročilu pa niso našteta še druga drobna dela gasilske enote, ki pa so vsaka po svoje prispevala svoj delež v prid požarnega varstva in varovanju družbenega premoženja.
Izobraževanje gasilcev
Pravilnik delovne organizacije o varstvu pred požarom predpisuje, da mora imeti poklicna gasilska enota taktične vaje. V ta namen je bil v začetku leta 1981 program taktičnih vaj gasilske enote za celo leto. Program je bil tudi izvršen. Opravljenih je bilo 24 taktičnih vaj po dve uri. Vsaka vaja je bila po vsebini drugačna in je imela drugačen namen ter smo jo ob zaključku analizirali. Gasilci so se tudi sproti seznanjali s spremembami tehnoloških procesov in z ostalimi spremembami, ki vplivajo na stopnjo požarne nevarnosti, prav tako pa tudi z napredkom v gasilski tehniki in požarni preventivi.
Člani gasilske enote so se strokovno izobraževali v šoli za poklicne gasilce. To šolo sta v letu 1981 uspešno opravila dva člana gasilske enote.
Sodelovanje z IGD Litostroj in ostalimi društvi
Gasilska enota je v letu 1981 navezala še tesnejše stike Industrijskega gasilskega društva Litostroj z bližnjimi gasilskimi društvi. Sodelovali so na sektorski vaji v podjetju IMP, na tekmovanju gasilskih
Tovariša Kabaja poznamo v Litostroju kot izvrstnega strokovnjaka na področju varilne tehnike, mnogi pa tudi kot navdušenega modelarja, letalca in sploh enega najaktivnejših članov ljubljanskega Aerokluba. Sam pravi, da je njegova strokovna usposobljenost močno povezana z njegovim zanimanjem za letalsko tehniko. Njegov konjiček, ki zajema vse od maketarstva, modeliranja in gradnje letal, ga je gnal, da se je zaradi tega še dodatno izobraževal v raznih panogah varjenja. Rezultat tega so visoka priznanja, kot npr. priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije — to je spominska diploma za dolgoletno delo in prispevek na področju tehnične kulture, ki ga je dobil pred petimi leti ob 30. obletnici Organizacije tehnične kulture.
Drugo pomembno priznanje je dobil pred tremi leti, in sicer priznanje Zveze letalskih organizacij Slovenije, najpomembnejše med vsemi pa na 25. redni letni skupščini Aerokluba Ljubljana, ko je na podlagi 48-letnega delovanja prejel diplomo častnega člana kluba.
Z letalstvom se tovariš Kabaj ukvarja že od mladih nog. Začel je z maketarstvom, izdeloval je razne tipe letal, ki sicer niso letela, bila pa so natančne kopije pravih letal. Zatem pa je sodeloval pri gradnji pravih letal, jadralnih in športnih, začel je tudi leteti, da je spoznal tehniko letenja in izpopolnil konstrukcije ter gradnje letal. Leta 1938 je naredil tudi prvi vitel za vleko jadralnih letal, pomagal pa si je kar s starim avtomobilom znamke Ford.
Ta njegov konjiček je tovarišu Kabaju ob redni službi jemal ves prosti čas. Bil je ne le modelar, letalec, konstruktor in graditelj letal,
društev v občini Šiška in na vaji ob obrambmen dnevu Izobraževalnega centra. Prav tako so sodelovali pri vajah civilne zaščite v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Posebej je potrebno omeniti vsakoletno sodelovanje z osnovno šolo Hinka Smrekarja ob obrambnem dnevu, gasilska enota je izvedla taktično vajo in prikazala gašenje začetnih požarov z ročnimi gasilnimi aparati. Sledila so predavanja o požarni preventivi.
V sodelovanju z gasilskimi društvi SOZD ZPS je bilo v letu
temveč tudi dolgoletni funkcionar, dolgo časa pa je tudi sodnik na različnih letalskih tekmovanjih oziroma športni funkcionar.
27. let je bil tudi organizacijski in tehnični sekretar ljubljanskega Aerokluba, kljub temu pa ga je vedno najbolj zanimala gradnja letal. Njegov prvi mentor je bil ing. Blovdek, pozneje pa še tovariš Čolnar in drugi.
V času, ko se je začel zanimati za letalsko tehniko, je bilo zanjo med mladimi veliko zanimanja, zdaj pa, pravi tovariš Kabaj, imajo mladi premalo vztrajnosti. Včasih je bilo veliko letalcev tudi v Litostroju, kar 32. Med njimi so bili Ciril Križnar, Janžekovič, Belin in drugi. Najbrž večina Litostroj-čanov niti ne ve, da je bilo pred izgradnjo Litostroja na tem prostoru tudi prvo ljubljansko športno letališče, ki se je leta 1934 preselilo v Polje, pred tremi leti pa so ga tudi tam ukinili. Zdaj načrtujejo novega na ljubljanskem Barju, točneje na Igu. Usposobljeno za letenje bi moralo biti leta 1984.
Tovariš Kabaj je eden tistih delavcev — strokovnjakov, ki se na pokoj pripravljajo z veseljem. Strokovno delo v Litostroju ga zelo veseli, saj ga povezuje z dejavnostmi, ki ga tudi drugače zanimajo. Snema amaterske filme o letalstvu, o gorah, sam je posnel tudi nekaj strokovnih filmov s svojega področja dela. In ko bo enkrat naposled v pokoju, se bo lahko še bolj posvetil svojemu konjičku — letalski tehniki in ostalim — seveda, če mu bo ostalo dovolj časa. Ob visokem priznanju mu tudi mi čestitamo in mu želimo še naprej tako uspešno in plodno delo.
M. M.
1981 tradicionalno tekmovanje v gasilskih veščinah. Kot vedno doslej smo se tekmovanja udeležili in dosegli odlično prvo mesto.
To tekmovanje pa ni le tekmovalnega značaja, ampak se zberemo gasilci iz SOZD ZPS zaradi medsebojnega sodelovanja in izmenjavanja mnenj in izkušenj s področja požarnega varstva. Vsako tako srečanje pa nam prinese nekaj novih izkušenj in spoznanj na področju preventive in operative v delovnih organizacijah.
A. Burger
/ N
2 I ifco st rejskimi p I aninci na izlet
DATUM	DRUŠTVENI IZLETI CILJ	VODNIK
14. marec	Snežnik (obletnica)	Kreft, Ogrič
20. marec	Porezen (obletnica)	Soklič, Veber
27. marec	Pot bratstva Lj — Zg	Cankar
10. april	Škofjeloško pogorje	Veber
17. april	Čebine — Part. vrh —	Kreft
24. april	Čemšeniška planina Menina planina	Pečjak
9. maj	Po poteh part. Ljubljane	Miklavčič
16. maj	Foto izlet — plan. cvetje	Dolenc
22. maj	Kofce	Gamberger,
29. maj	Golica	Vipotnik Cankar, Lovše
13. junij	Tabor — MDO	Pečjak
19. junij	Vrtača	Šarf
26./27. junij	Bloke — Iški Vintgar	Dolenc
4. julij	Tolsti vrh — Kriška gora	Cankar
10./11. julij	Okrešelj — Jezersko	Soklič, Šarf
17./25. julij	Durmitor	Dolenc, Soklič, Šterk
21. avgust	Gamsovec — Luknja	Šarf, Vipotnik
28./29. avgust	Komna — Bogatin — Krn	Tomažič, Žebavec
5. september	Ratitovec (pohod)	Žebavec
12. september	Dan planincev	Soklič
18. september	Kalce	Ogrič
25. september	Gobarski izlet	Vogelnik
3. oktober	Foto izlet — Planina Krstenica	Dolenc
9. oktober	V neznano	Tomažič, Vogelnik
16. oktober	Travna gora	Pečjak
30. oktober	Polhograjski Dolomiti	Gamberger
20. november	Jančje	Miklavčič
19. december	II. pohod na Tišje	Kreft
I. Skupne akcije:
— Paklenica — Prenj — Visoke Ture — Tabor v Tamarju
ALPINISTIČNI ODSEK
2.	Dejavnost v navezah po lastni izbiri
3.	Sodelovanje
—	v planinski šoli
—	na težjih izletih in delovnih akcijah PD
Sestanki so vsak četrtek ob 15. uri v planinski sobi.
Natančnejše informacije o izletih ter morebitne spremembe programa bodo objavljene v društveni propagandni omarici ”Pn treh smrekah”.
V upanju, da smo v svoj program vključili tudi to in ono pot po vaši izbiri, vam želimo na naših izletih mnogo sonca in planinskih užitkov.
Jezikovni ostružki
Na srečo se napaka, ki jo bomo danes "ostružili”, ne pojavlja pogosto, včasih pa jo vendarle opazimo. Zanimivo je, da jo najdemo predvsem v napisanem, ne govorjenem besedilu.
Izhodišča na pripravo letnega gospodarskega načrta so predhodno sprejeti dokumenti po delavcih.
Po delavcih? Na vrhu njih? Ali za njimi?
Kakšna nerazumljiva čiribiribirščina je to? Ne eno, ne drugo, ne tretje! Avtor je hotel povedati le, da so delavci sprejeli te dokumente in bi se stavek torej moral glasiti:
Izhodišča za pripravo gospodarskega načrta so dokumenti, ki so jih delavci pred tem že sprejeli.
Namesto togega pasivnega ali trpnega izražanja se slovenščini veliko bolj poda aktivno ali tvorno. Delavci so bili aktivni — slovnično in tudi v resnici, čemu bi tega ne poudarili!? In najbrž doma ali med prijatelji nihče ne bi govoril tako nepravilnih stavkov: Domača naloga je pisana po učencu (!!?), temveč: učenec je napisal domačo nalogo.
Kot vidimo iz prej navedenega primera, se tako zapleteno, po nepotrebnem težko razumljivo izražamo v besedilih z družbenopolitično in samoupravljalsko vsebino. Prav tam in še posebej tam pa česa takega sploh ne bi smelo biti. Takšni članki naj bodo čim bolj razumljivi, le tako bomo natančno vedeli, kaj moramo in kaj hočemo.
V. Tonac
MLADINSKI ODSEK
Marec:
— Vršič — Porezen
April:
— Komna
Maj:
—Golica
Junij:
—Vogar — Tičarica — Pohorje
Julij:
— Triglav
Na izletih bomo spoznavali značilnosti krajev, njihovo vlogo v času NOB, gospodarsko razvitost, ter si ogledali kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti.
PREBERITE,
ČEPRAV NI NOVO
Planine so vrt, odprt vsem, ki cenijo njegovo lepoto. Planinstvo je visoka šola tovarištva.
Pameten planinec pozna moč narave, vendar je ne izziva. Za objestnost ni mesta v gorah.
Lastna neprevidnost je pogost vzrok za nesrečo sopotnikov.
Tudi markirana pot v gorah ni sprehajalna steza.
Vodnik izleta je odgovoren za izvedbo programa, udeleženci pa so dolžni biti disciplinirani in pripravljeni pomagati sopotnikom v primeru potrebe.
Poskrbite, da mesta vašega počitka in malice v gorah ne bo nihče odkril.
ETO
SORICA — ZIMSKI SMUČARSKI RAJ
de
Že za to številko smo želeli pripraviti obširnejšo reportažo o zimski Sorici, vendar nam zaradi časovne stiske to na žalost ni uspelo. Gotovo Q pa jo bomo pripravili za naslednjo številko. Tako boste lahko m prebrali kako izgleda en dan zimskega in smučarskega vrveža na Soriški planini, kdo so in s čim se ubada litostrojsko osebje v naši planinski koči. za konec pa vam bomo predstavili idejni projekt ”Litostrojskega doma”. 1. ki naj bi pač enkrat stal na planini. Zaenkrat bodo to zgolj skomine, to upajmo pa, da tudi realizacija tega projekta ni tako strašansko daleč. je Čeprav Soriško planino dokaj dobro poznamo in tudi življenje na njej. ni verjamemo, da boste reportažo prebrali z zanimanjem in v njej našli tudi jn kaj novega.	le
n<
Uredništvo
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in vodstvu TOZD PRODAJA ter sindikalni organizaciji za prisrčno slovo in darila, ki mi bodo v nepozaben spomin na 35 let dela v Litostroju.
Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov!
Slavka Lampič
Ob smrti mojega očeta Jožeta ARHARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD OBDELAVA za venec in izrečeno sožalje.
Lidija Arhar
Sodelavcem iz DS KSS se ob smrti moje mame zahvaljujem za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mila Grundner
ČESTITKE
V januarju 1982 je dočakal Abrahama naš dolgoletni sodelavec Franc GREGOREC.
Ob tem jubileju mu čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava leta sodelavci — modelarji.
Pred kratkim so v tozdu PUM -LIVARNE trije naši dolgoletni sodelavci praznovali petdesetletnico. To so bili Leopold CONČ in Leon LIHTENEGER, ki sta praznovala 1. februarja in Aleksander KOM-POŠ 21. februarja. Ob tem jubileju jim iskreno čestitamo in jim želimo še veliko zdravih in srečnih let.
Sodelavci
1
Iz krajevne skupnosti 5
p
V času, ko povsod potekajo zadnje priprave na volitve za vs* " področja družbenopolitičnega življenja, smo v naši krajevni organizacij' rezervnih vojaških starešin to nalogo že opravili, saj smo izvolili novo d vodstvo, ki bo vodilo delo v naslednjem mandatnem obdobju.	y
---------------------------------------------------------------------------- V!
Na volilni konferenci smo pregledali delo v preteklem obdobju in ugotovili, da je bilo uspešno, čeprav bi lahko na določenih področjih naredili še več.
Poleg strokovnega vojaško-političnega pouka, ki je obvezen za vse rezervne starešine in je bil zelo dobro obiskan, smo sodelovali pri mnogih akcijah in pomagali s svojim znanjem in izkušnjami.
Vsako leto pomagamo tudi šolam pri izvedbi njihovih obrambnih dni.
Pri izobraževanju prebivalstva na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite sodeluje precej naših starešin, in to ne samo na območju naše krajevne skupnosti, temveč cele Ljubljane.
Naši tekmovalci so sodelovali skoraj na vsakem tekmovanju v občinskem ali republiškem merilu.
ZAHVALA
Sodelavcem v TOZD ZSE se najtopleje zahvaljujem za čestitke in dragoceno darilo ob moji 50-letnici.
Zahvaljujem se tudi vsem posameznikom za čudovito cvetje in najlepše želje.
Pavla Smolejeva
Čeprav nismo dosegali najboljših st uvrstitev, je na takšnih tekmovanjih dovolj pomembno že samo sodelovanje. Precej kritičnih pripomb pa je bilo izrečenih na račun previsoke starosti članov vodstva, predvsem občinskega predsedstva ZRVS, saj povprečna starostna meja krepko presega petdeset let. r« Če hočemo doseči, da bodo -mladi starešine aktivno sodelovali, jih moramo vključiti v delo vodstev, kjer naj pokažejo svoje pobude in voljo do dela.
Mladi starešine so v vseh oblikah dela, posebno pri delu tekmovalne komisije, nepogrešljivi, saj s svojo _ mladostjo, telesno vzdržljivostjo ih voljo lahko dosegajo najboljše rezultate.
Krmilo naše ZRVS je po veE ^ letih ponovno prevzel Alfred Kramer. S svojo neuničljivo zagna- d nostjo bo prav gotovo poživil delo j odbora in celotne organizacije. Si Ob sprejemu funkcije je zagO' k tovil, da bo v svoji mandatni dob' upošteval vse pripombe in napotila-ki so bila izrečena na volilni koh; ^ ferenci, in se bo trudil, da opravi^1 zaupanje svojih članov.	s
Tudi mi vsi mu želimo velik0 uspehov in novih idej pri bodočeh1
delu.	5
1
H. Bratkovi* "
t: Č J* % Č ČL JO
I Živahna dejavnost
| pihalnega orkestra
---------------------------------—
Ko pregledujemo, kje vse je naš pihalni orkester nastopil v letu 1981, znova ugotavljamo, da je aktivnost tolikšna, da komaj zmoremo ugoditi vsem vabilom in željam, včasih pa moramo zaradi preobremenjenosti nekatere ponudbe celo zavrniti.
Število nastopov (35), v katere Pa ni všteto nad 30 pogrebnih in komemorativnih svečanosti, je zelo blizu številu nastopov podobnih Poklicnih orkestrov, zato se moramo zahvaliti vsem članom orkestra, ki poleg vseh svojih obveznosti posvečajo toliko časa tej dejavnosti.
Delovanje pihalnega orkestra v minulem letu
Orkester je svojo aktivnost začel L marca s sodelovanjem na kuren-tovanju v Ptuju, še isti mesec pa se je s koncertom predstavil predstavnikom vseh orkestrov iz Slovenije in zamejstva, ki so se zbrali na letni skupščini v Litostroju. V naslednjih mesecih je bila naša
glavna naloga čim boljša predstavitev v tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije. Ker orkester na tekmovanju, ki je bilo pred štirimi leti, ni sodeloval, je toliko bolj presenetil strokovno žirijo in javnost s svojim kvalitetnim nastopom, saj je dosegel v področnem tekmovanju v Kočevju srebrno ter v finalu na Bledu bronasto odličje.
Naslednja težja naloga orkestra je bila pot v Kumanovo, kjer je na festivalu pihalnih orkestrov Makedonije nastopil kot gost. Celoten nastop našega orkestra je posnel tudi radio Skopje.
Posebej bi še omenil dva kon-cesta, in sicer: koncert v Dobrniču, od koder se vozi veliko delavcev na delo v Litostroj, in pa koncert pred
domom za rehabilitacijo invalidov.
Vsi ostali nastopi so bili za potrebe mesta Ljubljane, občino Lj.-Šiška in naše delovne organizacije, saj skoraj ni krajevne skupnosti, kjer nismo popestrili krajevnega praznika, zadoneli pa so zvoki tudi z vrha Rašice.
In kaj z načrti za letošnje leto?
Vabilo iz Ptuja narekuje, da bo orkester ponovno začel sezono s kurentovanjem.
Sledilo bo gostovanje v Proseku pri Trstu. Tako vračamo obisk, saj je orkester v letu 1981 gostil tamkajšnji orkester in izvedel z njimi skupni koncert.
Naslednja večja akcija je gostovanje v ČKD Blansko (CSSR).
Orkester ima še veliko drugih ponudb, npr. v pobratenem mestu Kardeljevu, vendar pa se pripravljamo tudi za svečanosti, ki bodo 30. aprila v delovni organizaciji.
B. Ilič
Pihalni orkester Litostroj na finalnem tekmovanju v festivalni dvorani na Bledu
Ali se je — se bo izplačalo?
V decembrski številki Litostroja smo Prebrali obsežen članek o novi proizvod-1 "i dokumentaciji, izpod peresa avtorja J. i Vaupotiča.
; Ob površnem branju članka in pregledu spremnih slik dobi bralec vtis, da gre *a nekaj revolucionarnega, novega, ali vsaj za znaten kvalitetni korak'naprej v razvoju sistema dokumentacije v Litostroju.
Članek je poln hvale in, priznati mora-Pro, tudi samokritike. Hvale nimam namena obravnavati, saj bo čas pokazal, koliko je upravičena. Dotaknil bi se samokritike. Takole razmišljam: Avtorji Pove in sanirane dokumentacije morajo Po šestih letih in dveh večjih spremembah priznati tri velike neuspehe, kot so razvidni iz omenjenega članka:
Dokumentacija ne predstavlja kvalitetnega koraka v izboljšavi operativnega sistema planiranja proizvodnih operacij;
~~ v smislu nadgradnje dokumentacije z ekonomskimi kazalci — sistem kalkulacij, nova proizvodna dokumentacija ne prinaša izboljšav;
~~ iz diagrama je očitna tudi zelo nepomembna vloga računalnika, ker ta služi samo za razpis, grobo rečeno tiskanje dokumentacije.
Tako se lahko upravičeno vprašamo, a*i seje izplačalo??
To pa posebej zato, ker je uvedba nove dokumentacije imela za glavni argument, stara ni primerna za računalnik, ^prav nam je dajala več ekonomskih 'Pzalcev na obstoječem računalniku.
. V nadaljevanju navajam za razmišljanje, ali se je izplačalo, tudi konkretni Pjimer praktičnosti sanirane dokumenta-
sanirana dokumentacija? ?
Lansiranje dokumentacije — zobniški bjenosnik — oziroma primer za razpis Jipne tablice, katero pritrdimo na prenosnik.
Potrebni so naslednji papirji:
L Ovitek (vrečka) dimenzije 300 x 360 (dve strani)
2.	NKM A 4 format (1 x)
3.	Risba za tipno tablico A 4 format (lx)
4.	Sestavna risba reduktorja RMAC 27/195 — A 3 format (lx)
5.	Ovitek za kosovnico A 3 format (lx)
6.	List kosovnice A 4 format (lx)
ZA MONTAŽO
7.	Ovitek za kosovnico A 3 format (lx)
8.	List kosovnica A 4 format (lx)
Skupek te papirnate navlake za izdajo
in montažo 1 kosa takšne tablice v teži 9 gramov predstavlja torej 8,3 x večjo težo papirja (75 gramov), pri čemer je pa verjetno pomembnejši ustrezni porabljeni čas izpolnjevanja tega papirja!
V prvotnem sistemu dokumentacije s kompletno kosovnico, ki je bila v Litostroju u uporabi do leta 1975 in smo jo kot povsem nepraktično zavrgli, pa je bilo za razpis enake tipske tablice potrebno naslednje:
1.	V kosovnici je tehnolog pri poziciji napisal znak — 7 — kar je pomenilo "standardni del” za katerega je raz-pisovalnica razpisala izdajnico!
2.	Predvidel je delovno operacijo ”GS” (graviranje strojno) s standardnim časom, za kar je razpisovalnica izdelala pozicijsko spremnico in plačilni listek!
Prispevek je gotovo napisan dobronamerno. Sklepno ugotovitev pa je kljub vsemu potrebno demantirati, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do dezinformacije.
V članku je navedeno, da je potrebno za razpis tablice pred tehnologijo pripraviti kar osem dokumentov. Pripomniti moramo, da je potrebna le ena sama vrstica v kosovnici reduktorja. Tipsko tablico obravnavamo enako kot skrajšanje vijaka, s to razliko, da namesto posebne risbe v nestandardni tehnični specifikaciji (NTS) zapišemo vsebino, ki jo je potrebno vgravirati.
Dejstvo je, da je prišlo na začetku večkrat do dvoumnosti, še posebej zato, ker smo kasnili s čistopisi navodil za delo.
Za reševanje vseh problemov v zvezi z uvajanjem in čistopisi navodil je bila na tehničnem vodstvu določena delovna skupina koordinatorjev za uvedbo sanirane dokumentacije, ki jo sestavljamo: Kramer — PROD, Pahor — IRRP, Poteke — NAB, Perko — PUM, Klarič — PZO, Čeplak — OB, Mrežar — MONT, Renar — TVN, Sekač — PPO, Papež — IVET, Pavlovič — PTSE, Zajc — PFSR in Škerbec, Vintar, Vaupotič — POAE. Zato bomo vse predloge in pripombe najuspešneje reševali z neposrednimi pogovori.
J. Vaupotič
SEJA REPUBLIŠKEGA SKLADA
V sredo 17. februaija je bila v širši delovni organizaciji seja izvršilnega odbora skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS. Na seji so obravnavali pripombe iz javne obravnave o merilih in politiki odobravanja kreditov za kritje nekrite izgube OZD po zaključnem računu za leto 1981 v letu 1982.
Seje izvršilnega odbora potekajo po posameznih občinah; tokrat je bila na vrsti naša občina. Predstavniki občine so predstavili občino Šiško in problematiko gospodaijenja v občini, predstavniki Litostroja pa našo delovno organizacijo. Člani izvršilnega odbora so si tudi ogledali naš proizvodni proces in se zahvalili, da so lahko obiskali Litostroj, kot izrazitega predstavnika strojegradnje, kjer izgub sploh ni.
V. Ž.
V TOZD PUM so najboljši kegljači
Z nekaj zamude smo vendar spravili pod streho prvenstvo Litostroja v kegljanju. Vzrok zamude so bili avtomati na kegljišču, katere so končno popravili, vendar še vedno nagajajo, in to v najbolj neprimernem času — sredi kegljanja. Vseeno pa nam je pod vodstvom tovariša Karla Roudija uspelo tekmovanje izpeljati do konca. Tudi letos je nastopilo prek 20 ekip, kar znova dokazuje, da je kegljanje v našem kolektivu eden najbolj priljubljenih športov, še posebno kot oblika rekreacije.
Tudi letos je vladalo največje zanimanje za tekmo med ekipama IVET in PUM. Želja IVET je bila, da ohrani lanskoletni naslov, želja PUM pa, da se jim maščuje za lanskoletni poraz in odvzame naslov prvaka. Že pred nastopom je bilo čutiti v vrstah IVET nemir, ker je bila ekipa okrnjena zaradi odsotnosti nekaterih boljših kegljačev (Horvat, Troha, Šimunič). Tudi ekipe PUM se je polastil nemir, ko so odigrali tekmo, saj število 236 podrtih kegljev ni bilo porok, da rezultat zadostuje za osvojitev pr-
vega mesta. Že po prvih metih ekipe IVET pa se je pokazalo, da je strah ekipe IVET odveč. Kegljači so delovali dokaj negotovo, z izjemo kapetana ekipe tovariša Pe-ruška, kar pa seveda ni zadostovalo za kaj več kot za osvojitev 3. mesta. Tako je ekipa PUM v postavi: F. Kranjc (kapetan), Ple-šec, Hudolin, Ogrin, Roudi, Plev-njak zasluženo osvojila prvo mesto in s tem prehodni pokal, ki bo eno leto v njihovi lasti.
Vrstni red prvih petih ekip je naslednji:
1.	PUM 4	—	236 kegljev
2.	PZO 1	—	206 kegljev
3.	IVET 1	—	204 kegljev
4.	PUM 3-MM	—	198 kegljev
5.	PUM 5	—	198 kegljev
Posebno	zahvalo zasluži ekipa
PZO 1, ki je napravila največje presenečenje, saj je lansko leto osvojila komaj 16. mesto, letos pa bi z malo več športne sreče postali lahko celo prvaki.
Želimo, da bi se tudi na naslednjem prvenstvu v tako velikem številu srečali na asfaltni stezi.
B. Ostanek
Franc Trtnik
ODGOVOR
Iz članka, ki se nanaša na probleme, povezane z novo proizvodno dokumentacijo, je razbrati očitno skrb pisca za stanje in nadaljnji razvoj našega proizvodnega informacijskega sistema. Nakazani so podrobni problemi, ki v osnovnem članku niso bili pojasnjeni, ker bi to preseglo namen časopisne informacije, za to obstajajo ustrezni organizacijski predpisi in interni standardi.
Če ne bi bili v livarni jeklene litine, bi lahko rekli, kaj pa ta lepa bela ritka tu med stroji in kalupi? V resnici gre za skrbno izdelan sestavni del kalupa za gonilnik Pehonove turbine! (Foto: K. G.)
V obratu modelne mizarne imajo vedno dovolj dela. Anton Korošec, kvalificiran modelni mizar, ki je že 19 let v Litostroju, je v sredini februaija z veliko zavzetostjo obdeloval in sestavljal zapleten model vodne črpalke oziroma ležajnega okrova čepalke CN 14/86-2 (Foto: K. G.)
VE/TI IZ
PROIZVODNE
TOZD PUM
IZ GRADBIŠČA NOVE LIVARNE JEKLENE LITINE
V zimskem času so gradbena dela na novi jeklolivarni nekoliko zastala, vendar znotraj proizvodnih dvoran in prizidka živahno potekajo predvsem inštalaterska in montažna dela.
Delavci podjetja Inštalater iz Reke polagajo napeljave za razvod zraka, ogrevanja in električne energije, narejeno je energetsko vozlišče plinske napeljave ob stiku obeh proizvodnih dvoran, prav tako tudi razsvetljave.
Sodelavci tozda Montaža so že pred novim letom dvignili na žerjavno progo v čistilnici prvo polovico žerjava, drugo polovico pa v začetku januarja. V februarju so pričeli montirati tokovodne tirnice in sestavo obeh polovic žerjava. Prav pretekli teden so delo zaključili in postavili na most tudi maček žerja-
va. Ko bo narejen energetski priključek in montirana dvižna vrv s kavljem, bomo žerjav že lahko začeli uporabljati.
Prav zato si prizadevamo, da bi delavci Slovenije ceste Tehnike čim prej podlih žerjavno progo, za kar pa so potrebne nekoliko višje temperature okolja. Predvidevamo, da bo delo vendarle gotovo še v mesecu februarju. Iz istega razloga (mraza) tudi ni možno pričeti montažo žer javne proge v dvorani oblikoval-nice, čeprav je že vse pripravljeno. Tudi tu upamo, da bo delo zaključeno v februarju in da bo možno dvigniti mostni žerjav 80/20 t, ki že čaka v skladišču, na progo.
TOZD IVET s svojimi delavci nadaljuje delo pri montaži 25-tonske električne obločne peči. Sedaj, ko
Montaža mehanske opreme za 25-tonsko električno obločno peč se bliža zaključku in kmalu bomo začeli z montažo elektro opreme
Izdelava opaža za livno jamo 12 x 9 x 5 metrov za izdelavo najtežjih form (Foto. V. Udovič).
sta prispela na železnici izgubljena vagona z zadnjo še manjkajočo opremo, se dela pospešeno odvijajo, kljub težkim delovnim pogojem zaradi mraza in prepiha. Tako so že montirali opremo za dovajanje kisika skozi obok peči, vse rame za nošenje elektrod, pripravljajo pa razvod hladilne vode in priključek na transformator. Zmontirali so tudi že obe košari za nalaganje kovinskega vložka v peč.
V	dvorani oblikovalnice so delavci Slovenija ceste Tehnika že v januarju pričeli delati izkop za livno jamo, objekt, v katerem bomo izdelovali forme za najtežje ulitke. V njej bodo vgrajena posebna sidra v dnu in stranske opore v stenah, s katerimi bo možno za različne oblike in velikosti form prilagajati opore in sidranje zaradi povečanega vzgona. Jama bo imela dimenzije 12 x 9 x 5 m in bo opremljena tudi s posebnim portalnim žerjavom nosilnosti 5 t za pomoč livarjem pri izdelavi form. Jama z žerjavno progo bo predvidoma gotova v mesecu februarju.
Najobsežnejša gradbena dela potekajo pri gradnji transportne postaje. Nejasna dokumentacija, iz katere ni bilo možno razbrati posameznih podrobnosti, kot tudi dela v zvezi s postavitvijo indukcijskega mešalca in naprav, povezanih z njim, je povzročila precej kasnitve že pri izdelavi gradbenega projekta. Sedaj dela pospešeno potekajo. Temelj je že zabetoniran, napravljen pa je tudi že opaž in armatura sten. Še v tem mesecu bodo stene tudi zabetonirali.
V	začetku februarja, ko je bila postavljena kineta in zanjo položen cevovod za plin in posebej za električni kabel, so se pričela izkopna dela pri temeljih žarilne peči. Glede na to, da je dobršen del delov žarilne peči že dobavljen in uskladiščen pri nas, hitimo tudi s temi deli.
Skoraj neopazno raste ob vzhodni steni nove dvorane oblikovalnice mogočen sklop naprav za odsesava-, nje in zajemanje plinov iz obstoječih in nove električne peči. Naprave je izdelalo podjetje SOP Krško, ki dela tudi montira. Ko bodo peči priključene na to napravo, ne bo le notranjost proizvodnih dvoran brez do sedaj običajnega dima in prahu, ampak bo tudi zrak, ki bo iz naprav prihajal v atmosfero, prečiščen. S tem bomo zagotovili pomemben prispevek za varstvo širšega okolja delovne organizacije.
Še najmanj se pogovarjamo o prizidku na severnem delu nove čistilnice, v katerem bodo zaklonišče, sanitarni prostori z garderobami in upravni prostori. Tu se dela odvijajo z enako intenzivnostjo, saj bodo prostori kmalu pripravljeni za vgrajevanje opreme.
Kljub nekaterim težavam, ki zavirajo intenzivnejši potek gradnje, so podani vsi pogoji, da bomo livarno lahko odprli v roku, za katerega smo se dogovorili.
S.	Bradeško
TOZD MONTAŽA
Planirano količinsko realizacijo osnovne proizvodnje v letu 1981 nismo v celoti izvršili zaradi težav, ki so nas spremljale skozi vse leto 1981. Zavedamo se, da se bodo podobne težave v tekočem letu še stopnjevale, pa kljub temu z optimizmom stopamo v leto 1982, v katerem želimo planirano proizvodnjo 6600 ton v celoti realizirati.
Količinska realizacija v januarju, ki je za 184,5 odstotkov večja od planirane in predstavlja 8,5 odstotkov letnega plana proizvodnje opravičuje naš optimizem.
Pri proizvodnji turbin smo dosegli hvale vreden rezultat, saj smo samo v decembru in januarju uspeli izgotoviti več kot 450 ton opreme. Potrebno je pohvaliti vse zaposlene, ki so delali tudi v popoldanskem času in ob prostih sobotah.
Od turbinske proizvodnje v januarju bi omenil, da smo za HE
Ob vzhodni steni oblikovalnice raste mogočen objekt naprav za zajemanje in odsesavanje dimnih plinov iz vseh elektro obločnih talilnih peči
Zelo težavno je bilo "potovanje” nosilca za dvigalo 80/20 ton okoli vseh vogalov in ovinkov od pločevinarne do nove livarne. Nosilec je namreč težak 48.000 kg in dolg 28,5 metra. (Foto E. L.)
PTOSTROI
Grabovica dokončali, preizkusili in predali gonilnik in vodilnik turbine. Zaključili pa smo tudi z delom na vodilniku turbine z gonil-nikovim in regulacijskim obročem ter vse dobavili HE Čakovec. Izvršili smo tudi generalni remont vodilnika turbine za HE Zakučac.
Pri proizvodnji črpalk v januarju smo bili tudi zelo uspešni z ozirom na plan, ki smo ga presegli za 382,7 odstotkov ter na ta način izvršili 10 odstotkov letnega plana.
Različne vrste črpalk smo dobavili TE Obrenovac, TE Uljanik, tovarni dušika iz Ruš, TOZD Prodaja itd.
Proizvodnja žerjavov in reduktorjev v januarju je bila zadovoljiva, saj smo uspeli dobaviti našim naročnikom več kot 164 ton različnih delov in sklopov.
To predstavlja 132,8 odstotka planirane proizvodnje za tekoči mesec oziroma 6,1 odstotka letnega plana.
Povečan plan količinske proizvodnje dieselskih motorjev v letu 1982 bomo lahko uresničili le, če bodo tudi drugi, ki sodelujejo v skupnem proizvodu, pravočasno izvrševali svoje obveznosti. Že januarska proizvodnja, ki je nekoliko pod planirano, nas opozarja na še nezadostno učinkovitost sodelujočih. Od naročnikov, katerim smo v januarju dobavili dieselske motorje, bi omenil Uljanik iz Pulja in Brodogradilište Split.
Proizvodnja na področju cementarn in strojnih delov je bila posebno učinkovita, saj smo v januarju izpolnili 13,2 oziroma 17,8 odstotka letnega plana.
D. Vukovič
TOZD PPO
*
K
Poslovno leto 1981 je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila neuspešno. Dosežena kumulativna proizvodnja je bila 2606 ton, to je 65 odstotkov gospodarskega načrta, ki je znašal 4000 ton. V primerjavi z letom 1980 je proizvodna realizacija večja za 29 odstotkov.
Po gospodarskem načrtu 100 ton realizacije, smo v januarju 1982 dosegli 53 ton proizvodne realizacije oziroma 53 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili samo 10 ton.
V	februarju bomo predvidoma
zmontirali, funkcionalno preizkusili in odpravili preoblikovalni hidravlični stroj HVC-2-160/50- za RAMlZ SADIKU-PEČ (P-62.466), za KOR-DUN—KARLOVAC	hidravlični
vlečni stroj s sekalno napravo HVC-2-25 (P-62.506) in za TIKI-Ljubljana hidravlični rotacijski stroj PMPK-3-16/630 (P-62.711).
V	proizvodnih prostorih tozda PPO pripraljamo ogrodja, pehala, rame, podstavke, mize, blazine in posamezne pogonske sestavine za montažo hidravličnih strojev HVČz 2 — 250 (P-61.372) ter stroje za STANKOIMPORT iz Moskve: hidravlični obsekovalnik HOS — 1 40 (P-93.134), pet hidravličnih zapo-gibnikov HKOC — 1 — 250/500 (P-93.129), petnajst hidravličnih vlečnih strojev HVC — 2 — 63 (P-93.138), petnajst hidravličnih vlečnih strojev HVC — 2 — 100 (P-93.139) ter pet hidravličnih preo-blikovalnikov HPCN — 1 — 4 (P-61.387) skupne teže 520 ton.
iti
ni
n;
P<
Zt
m
Pi
ki
V(
Že
izi
Sfi
sp
n;
nc
te
ra
fii
m.
čii
tu
L. Gorjane
Odgovornost
Zares si odgovorno tam na vrhu izmenjali so misli lepe, kako bi v bazi izvajali ukrepe.
ETO
Ki,