Stališča in od Asociacija Luzu/o sylvaticae-Piceetum K repliki Toneta Wrabe1ja: Navedel sem: .. . ob prvi predstavitvi (Brixen, 1961) ... Tu sem imel v mislih nastop "Altmeistra" (EIIenberg, Vegetation Mittele­ uropas mit den Alpen, 1996, str.l43), ki je prekinil predavatelja in z več kot enim stavkom (in ne ravno pri­ jaznimi gestami) izrazil svoje stališče o tem piceetumu. V poročilu (Mitteilungen 1 Padova 1962) navedena diskusija v enem stavku povzema bistvo tega, kar je bilo izrečeno, to pa bi lahko izrazili tudi še krajše .. . poišči značilno vrsto. Kot vemo pa Braun-Blanquet združbe brez značilni ce ni priznal. To je bilo bistvo nje­ govih pripomb in izgleda, daje imel tudi tokrat prav. Toda poanta mojega zapisa ne meri sem, temveč na to, kako je tudi danes obravnavan ta ''piceetum" in kaj je od prvotne zdmžbe Luzulo sy!vatice-Piceetuma še ostalo. Za tedanjo (1960) " ... klimaksno združbo silikatnega gorovja ... najvišje gozdne stopnje ... "je danes ugotovljeno (Zupančič 1999, str. 57): " ... v kom­ pleksu (združbe) sta se skrivali dve sekundami antro­ pozoogeno povzročeni zdmžbi ... in dve samostojni edafski zdn1žbi ... " in v nadaljevanju o osnovnem tipu (na novo definirane) asociacije: "združba je navidezno ali pogojno pri mama v subalpinskem pasu ... v nižjih legah je združba Luzu/o sylvatice-Piceetum izrazito sekundama fitocenoza ... itd. Fitocenoze take združbe lahko "navidezno" povezuje samo flora, nikakor pa ne tudi sinekologija in sindinamika. To botanike morda zadovoljuje. Za gozdatja je zdmžba definirana le, če pozna lastnosti rastišča (stabilnost bioekološkega kom­ pleksa), vsaj ciklična sukcesijo v progresivnem razvoju sestojev in njihovi regeneraciji in seveda, da je tudi kartirana. In kako naj bi gozdar gospodaril s sestoji na teh rastiščih preteklih 40 let! in kako naj ravna z njimi v bodoče? Gozdarska fitocenologija pač , ki zahteva aplikacijo v prakso. Neverje1110, kako lahko Ciceron vzpodbudno deluje tudi po toliko letih! Upam, da v obeh smereh. Pustimo mu naj se tudi odloča o relevantnosti. Živko Košir Prispevki v rubriki Stališča in odmevi, namenjeni odgovoru oz. polemiki na predhodno objavljen prispevek, praviloma ne smejo presegati dveh strani (največ 8.000 znakov). Avtor izvornega prispevka ima nato možnost zaključne polemike na eni strani (4.000 znakov). Prispevki v rubriki Stališča in odmevi naj bodo strokovni in argumentirani, o njihovi objavi pa odloča uredniški odbor Gozdarskega vestnika. Uredništvo Iz domače i Primerjava zakupne pogodbe za deželnoknežje gozdove na tolminskem iz leta 1767 s koncesijsko pogodbo za državne gozdove iz leta 2001 Edo KOZOROG* . Vitomir MIKULETIČ** 1 UVOD V zadnjih letih v tolminskem gozdnogospodarskem območju sistematsko izpopolnjujemo, prevajamo in obdelujemo bogat fond arhivskega gradiva, zlasti goz­ dnogospodarske načrte, izdelane v letih od 1770 do 1940. Pri iskanju tega gradiva smo v raznih domačih in tujih arhivih našli vrsto zanimivih listin, povezanih z deželnoknežjimi gozdovi na Primorskem iz 18. sto­ letja. Med dmgim tudi prvo znano zakupno pogodbo * E. K., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Tolmin, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, p.p. 42 ** V. M., univ.dipl. inž. gozd ., Kromberška ulica 14, 5000 Nova Gorica GozdV 60 (2002) 1 v Sloveniji iz leta 1767, ki se je nanašala na državne gozdove na Tolminskem. Kot kaže, je bila pogodba eden izmed povodov za izdelavo Flameckovega načrta leta 1770. Ta je prvi v Sloveniji zastavil trajnostno gospodarjenje v tolminskih deželnoknežjih gozdovih za 120 let ob določitvi letne površine oziroma letne količine lesa za posek. Ohranjeni so tudi načrti lese­ nih in kamnitih klavž, s pomočjo katerih je zakupnik, podjetje Santo Businelli, plavilo les do Soče . Zakupna pogodba je bila najdena ravno v času, ko so bili izdelani osnutki koncesijskih pogodb za skla­ dove gozdove. Zato se nam je sama ponudila malce nenavadna ideja: vsebinska prime1java obeh pogodb med seboj. Pri tem smo se izogibali vrednostnim pri- 37 mače in tuje prakse merjavam, saj so v časovni razliki preko 230 let znatne sistemske, ekonomske, tehnološke in še kakšne razlike. Sedanja pogodba se nanaša tudi na Trnovski gozd in Idrijske gozdove, pogodba iz leta 1767 pa le na težko dostopne, danes pretežno varovalne tolminske gozdove - Zadlaz, Slapišče, Krn, Nova in Stara Kneža, Petrovo Brdo ter Bača. Namen primerjave je zlasti ovrednotenje pogodbe iz leta 1767 in lažje razumevanje razmer v gozdarstvu v drugi polovici 18. stoletja. Zaradi dolžine pogodbe na tem mestu ne moremo v celoti objaviti, pripravljamo pa knjižno izdajo Fla­ meckovega načrta za Tolminske gozdove, v kateri bi bilo smiselno objaviti tudi druge zanimive listine in dokumente iz tega obdobja, saj so vsebinsko zelo po ve­ zam. 2 METODE DELA Za tovrstne zakupne ali koncesijske pogodbe za javne (državne in občinske) gozdove različne javno­ sti pričakujejo , da bodo upoštevale (zagotovile) javni interes (zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij), interes države (najmanj pokritje vseh stroškov v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem), interes izvajalca (stabilno gospodarjenje v naslednjih desetletjih, ki zagotavlja socialno varnost zaposlenih in zadostna vla­ ganja v osnovna sredstva) ter ohranitev gozda (vlaganje v gozdove, zagotavljanje trajnosti, ohranitev ekolo­ ške stabilnosti, danes tudi biotske raznolikosti). Pri tem je ključen tudi sistem nadzora nad izvajanjem pogodbe. Zato smo po posameznih členih ocenjevali število posameznih konkretnih določb , vezanih na posamezen interes v obeh pogodbah. Na ta način smo ocenili, kate­ remu interesu je posamezna pogodba dala prednost. Na koncu smo opisali posamezne rešitve v obeh pogod­ bah, pri čemer smo se zaradi časovnih in drugih razlik izogibali vrednostnim sodbam in primerjavam obeh pogodb. 3 POUDAREK POSAMEZNIH INTERESOV V POGODBAH Primerjava kaže, da je bila pogodba iz leta 1767 dokaj natančna in da ureja vrsto zadev, ki so danes urejene tudi z drugimi predpisi. V njej smo v 23 členih našteli kar 36 dokaj natančnih določb, medtem ko smo v pogodbi iz leta 2001 našteli v 25 členih le 19 določb . Jlogodba D..olo.čb.e . lnt~r:esjavnosti Interes dl:žave Iz leta 1767 S tevilo 2 9 % 6,5 29,0 Iz leta 200 L S tevilo 2 7 % 13 3 46 7 38 Pri tem smo v obeh pogodbah izpustili splošne for­ malne določbe. Pogodba iz leta 1767 po številu posameznih določb daje prednosti interesu izvajalca ( 41,7% ), nato interesu države (29,0%), ohranitvi gozdov (16,9) in nazadnje interesu javnosti (6,5%). Pogodba iz leta 2001 daje največji poudarek inte­ resu države (46,7%), nato interesu izvajalca (33,3%), interesu javnosti ( 13,3%) in nazadnje ohranitvi gozdov (6,7%). Posamezni interesi se v pogodbi iz leta 1767 odra­ žajo v sledečih določbah: Interes javnosti je bil izražen zlasti zru:adi strate­ škega pomena, ki so ga imeli gozdovi v tistem času. Tako je lahko država v primeru potreb brez poprej­ šnjega soglasja zakupnika vzela les iz zakupnih gozdov za splošno korist (za popravilo mostov, cest, gradu in stavb). Pogodba je tudi zaščitila domačo delovno silo, tako da je dovoljevala zaposlovanje tujih delavcev le, dokler domači niso bili dovolj usposobljeni za dolo­ čeno delo. Interes države je izražen na sledeč način: država si je zagotovila stalno zakupnino, ki je bila vnaprej določena za celotno dobo zakupne pogodbe. Enako je bila vnaprej določena tudi odškodnina za posek v gozdovih, na katere se zakupna pogodba ni posebej nanašala. Zakupnika je tudi obvezala, katere sortimente mora izdelovati. Za les, ki je bil v pomanjkanju (npr. macesen) je pogodba določala dvojno pristojbino. Da ne bi bila država prikrajšana za plačilo pri pristojbini, je gozdni urad po končanem plavljenju na skladiščih premeril vse sortimente. Pred vsakim plavljenjern je moral zakupnik gozdni urad obvestiti zaradi potreb­ nih zavarovalnih ukrepov. V si delavci so spadali pod jurisdikcijo gozdnega urada. Zakupnikje lahko oddal posamezno pravico drugemu izvajalcu le s soglasjem države. Če bi zakupnik našel pri sečnji rudo ali skrite zaklade, so ti last države, saj se je zakupnina nanašala le na »prostor nad panjem«. Interesu izvajalca je bilo zaradi zahtevnosti pro­ jekta (izkoriščanje težko dostopnih tolminskih gozdov) namenjenih precej določb. Vse izdelane sortimente je lahko izvažal oziroma prodal, Iq er je mogel. Zakupnjk je lahko »V interesu posla« na določenih površinah tudi pasel drobnico. Plačila zakupnine je bil za dve leti oproščen, nato pa je vsako leto moral plačati desetino Inte.resjz:v.ai.al~a Ohranitev gozdov Nadzor S kuR_~ 15 5 5 36 48,4 16,1 100 5 l 4 19 33,3 67 100 GozdV 60 (2002) 1 Iz clotnače in tuje pra ---- vrednosti zakupnine. Za sečnje v gozdovih, ki niso bile del zakupne pogodbe in so bile izvedene po navodilih gozdnega urada iz gojitvenih potreb, se mu je pristoj­ bina vrnila, če zakupnik teh sortimentov ni mogel pro­ dati. Za ta les je bil zakupnik oproščen vseh mitnin, izvažal pa je lahko tudi po morju. Za celoten posekan les je imel zakupnik pravico svobodno in po mih volji plaviti les po reki Soči in drugih rekah ter morju. Ker je moral zakupnik šele zgraditi vse objekte za spra­ vilo lesa (grablje, žage, skladišča za les, vodne bazene, klavže in drče), je lahko les za te objekte dobil brez~ plačna, brez plačila pristojbin in davščin. Država in gozdni urad sta mu pri tem nudila vso potrebno pomoč vključno z nekaterimi zemljišči za določene objekte. Pri plavljenju lesa je zakupniku država zagotavljala pomoč pri izvajanju določbe, da morajo med plav lje­ njem imeti odprte zapornice vse žage. Gozdni urad je moral kaznovati vsakega, ki je neupravičeno sekal v zakupnih gozdovih ali uporabljal zakupnikove obje­ kte za spravilo. Če bi zakupnik našel rudo ali druge zaklade, bi imel prednostno pravico pri izkoriščanju le-teh v skladu z veljavnimi rudarskimi predpisi. Pre­ dnostno pravico je imel zakupnik tudi pri podpisu nove zakupne pogodbe, ko je ta potekla. V nasprotnem pri­ meru mu je država zagotavljala plačilo odškodnine za vse uporabne objekte, ki bi jih država v bodoče potre­ bovala. Ohranitev gozda je v pogodbi kar nekajkrat ome­ njena, zlasti zato, ker so bili predpisi o gospodarjenju z gozdovi takrat še pomanjkljivi. Flameckov načrt, kije to področje podrobneje določal, pa je bil izdelan šele tri leta po podpisu pogodbe. Tako pogodba določa, da se lahko seka po navodilih gozdnega urada samo za sečnjo zrel les, pri čemer pa mora biti vsako drevo posebej odkazano. Vsako sečišče mora biti zaradi pos­ peševanja mladja skrbno pospravljeno, les paje potre­ bno kar najbolje izkoristiti. Pustiti je potrebno mladje in semenska drevesa za obnovo gozda. Paša kozje bila takrat (tudi za zakupnika) popolnoma prepovedana, Pogodba iz leta 1767 Vrsta pogodbe Zakupna (21 členov) paša drobnice pa je bila prepovedana, kjer je še stalo drevje, kjer je potekala sečnja ah kjer je bil gozd že pomlajen ali se je mladje šele pojavljalo. Nadzoru daje pogodba velik poudarek, taje v celoti prepuščen gozdnemu uradu, ki je imel velika poobla­ stila. Tako je lahko gozdni urad pripravil novo seči­ šče šele takrat, ko je bilo prejšnje urejeno skladno s pogodbo. Gozdni urad je opravljal nadzor sečišča, plav­ ljenja lesa po rekah (zakupnik gaje moral o tem obve~ ščati) in izmera sortimentov, ki so prispeli do skladišč in za katere je bila plačana pristojbina (taje pripadala gozdnemu uradu). Dajal je tudi druga potrebna navo­ dila in kaznoval tiste, ki so neupravičeno sekali les ali uporabljali spravilne naprave. 4 OPIS POSAMEZNIH REŠITEV V OBEH POGODBAH Presenetljiva je navidezna podobnost višine zaku­ pnine in koncesijske odškodnine. V resnici pa je pri­ merjava, ki je bila opravljena glede na ceno drv na panju takrat in danes pokazala, da je bila zakupnina takrat kar visoka. V izredno slabih, marsikje tudi pre­ padnih in nedostopnih gozdovih, je moral zakupnik predhodno izdelati vse potrebne objekte (klavže, drče, žage, ureditev strug za plavljenje ipd.). 5 IZVAJANJE ZAKUPNE POGODBE O izvajanju zakupne pogodbe nam priča nekaj dokumentov, pomembno paje tudi zato, ker je od tega odvisno tudi izvajanje Flameckovega načrta (evidence o tem namreč ne obstajajo). Zakupno pogodbo omenja že Flameckov načrt. V uvodu načrta Flameck ugotavlja, da »bo spravilo lesa in plavljenje iz teh odročnih gozdov povezano z veliko truda in nemalimi stroški. To povečuje tudi dejstvo, da ti gozdovi ne ležijo skupaj, temveč so zelo daleč narazen«. Očitno je družba Businelli začela s sečnjo v gozdo­ vih v dolini Tolminke, saj so tu najprej zgradili klavže, Pogodbajz leta 2001 Koncesijska (25 členov) Zakupnik oz. koncesionar Družba lastnika San to Businelli Soško gozdno go~odarstvo Tolmin, d.d Koncendent Višji _g_ozdni urad v Gorici Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS Doba. veljavnosti 28let 20 let P ovršina gozdov 1.612 ha 35.501 ha Letni možni_j)_osek 1.119 m 3 102.129m 3 Višina zakupnine oz. koncesijska Fiksna (5.000 goldinarjev) Določena vsako leto na podlagi odškodnina letnega aneksa k pogodbi Okvirna zakupnina oz. koncesijska 245 SIT/m 3 350 SITJml odškodnina Način plačila V desetih letnih zneskih z odlogom V akontativnih mesečnih meskih, s plačila v prvih dveh letih poračunom razlike ob koncu leta GozdV 60 (2002) 1 39 mače in tuje pt-a.kse ki so vri sane tudi v kartne priloge Flameckovega načrta (Weniselli, Grottger, 1770). >> . •. od te zadnje in prejšnje površine je na temelju pogodbe z Businellijevo družbo po plipovedovanju v treh letih ne vračunajoč lesa, vgra­ jenega v klavže, bilo spravljeno 12.739 žagovcev ali posekano hlodov 2 112 sežnjev. Zaradi zelo visokih skal je bilo spravilo hlodov nad omenjeno zapornice (klavžami) silno mučno in jih je bilo treba večinoma spuščati s pomočjo v1vi ... ,«piše Flameck v svojem načrtu. O težavah finne Businelli pri izkoriščanju tol­ minskih gozdov govorita tudi dve pismi, prvo cesarsko-kraljevega ministerialnega bankalnega sveta krajinski bankalni upravi (1773) in pismo gozdnega urada v Gorici bankalni upravi (1778). Navedba »da se les iz Tolminskih gozdov sploh ne da spraviti ven in izkoristiti, kakor se je pokazalo pri nesrečnem koncu Businellijevega podjetja, ki se je zgodil prav v času Flameckove operacije« jasno kaže, da se je izkorišča­ nje tolminskih deželnoknežjih gozdov prenehalo pri­ bližno po 3-4 letih po podpisu zakupne pogodbe, torej že dobro leto potem, ko je moralo podjetje začeti pla­ čevati letno zakupnino. O izvajanju zakupne pogodbe piše tudi zgodovi­ nar Simon Rutar v znanem delu Zgodovina Tolmin­ ske (RUTAR 1880, s. 1 55), vendar napačno navaja višino zakupnine 1000 goldinarjev. »Teh lepih pravic se je društvo Businelli popolnoma posluževala. Pri tem podjetju imelo je sijajen dobiček, kakoršnega se neso bili družabniki nadjah,« je popolnoma napačno zaključil Rutar, saj ni razpolagal z vsemi dokumenti, niti ni poznal Flameckovega načrta. In kako bo z izvajanjem koncesijske pogodbe danes? Glede na to da bo višina koncesijske odško­ dnine določena vsako leto na podlagi letnega aneksa k pogodbi, se bo vsekakor možno prilagajati in zni­ ževati previsoke stroške z opuščanjem sečnje v težje dostopnih gozdovih, ki imajo na tolminskem pretežno varovalni pomen, del teb gozdov paje tudi v Triglav­ skem narodnem parku. Zato vsekakor upamo, da bo uspešnost koncesionarja pri gospodarjenju večja, kot je bila uspešnost podjetja Businelli pred dobrimi 240-imi leti. 6 ZAKLJUČKI Kljub veliki časovni razliki in popolnoma druga­ .čnim družbenim, ekonomskim in drugim razmeram .lahko vendarle med zakupne pogodbo iz leta 1767 in 'osnutkom koncesijske pogodbe iz leta 2001 za sečnjo v državnih gozdovih na Tolminskem potegnemo vrsto vzporednic. Še več, nekatere določbe v zakupni pogo- 40 dbi iz leta 1767 so tudi za današnji čas presenetljivo aktualne. V obeh pogodbah je zaslediti vse štiri interese Uav­ nosti, države, izvajalca in ohranitev gozda), ki so pou­ darjeni glede na potrebe časa, v katerem sta pogodbi nastali. Obe pogodbi sta dali ustrezen poudarek tudi nadzoru. Kljub temu da je v pogodbi iz leta 1767 skoraj 50% določb namenjenih bonitetam zakupniku zaradi težavnega spravila, je dobra tri leta po podpisu pogodbe in kmalu po izdelavi Flameckovega načrta družba Busi­ nelli propadla. Simon Rutar pri tem v svoji znameniti knjigi napačno oce1~uje gospodarjenje kot zelo uspe­ šno, saj mu niso bile znane nekatere pomembne lis­ tine. Vzrok so bile težke spravilne razmere, kar je bilo gotovo ključno tudi za (ne)izvajanje Flameckovega načtta, ki je bil sicer izdelan za sečnjo »na vse večne čase« ( auf perpetuirliche Zeitten geschlagen werden konnenden Holtz Quanti eruiret worden). Pogodba iz leta 1767 je velikega pomena tudi zato, ker je avtentičen odraz organiziranosti gozdarstva v dmgi polovici 18. stoletja. V grobem bi lahko potegnili vrsto vzporednic z današnjim sistemom organizirano­ sti. V obeh primerih so dela v državnih gozdovih oprav­ ljala izvajalska podjetja, javna pooblastila za nekatera dela pa državne institucije. Daljnega leta 1767 je bil to Višji gozdni urad v Gorici, danes pa so pristojnosti raz­ deljene v državnih gozdovih med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Zavod za gozdove Slovenije in inšpekcijsko službo, kar je vsekakor zaradi drobljenja javnih služb manj učinkovito in racionalno. Tudi obseg del z javnimi pooblastili je bil podoben: gozdnogospo­ darsko načrtovanje, odkazilo »prav vsakega drevesa«, oddaja del izvajalcem, priprava in prevzem sečišč. Raz­ lika je le pri nadzoru: v letu 1767 je imel celoten nadzor gozdni urad, danes je ta razdeljen med inšpekcijsko službo in Zavod za gozdove Slovenije, ki ima nekatera pooblastila že po samem zakonu o gozdovih, delno pa jih pridobi od SKZG s posebno pogodbo. Javna pooblastila so bila v tistem času razširjena, saj so se nanašala celo na dajanje dovoljenj za plavljenje po rekah in nadzor le-tega, oprostitev mitnin in davščin ter še kaj . Propad družbe Businelli pomeni konec za gozdar­ stvo zelo pomembnega obdobja, ki se je začelo leta 1736, ko so bili deželnoknežji gozdovi na tolminskem prvič razmejeni po večstoletnem nenadzorovanem izse­ kava nju. Prav zaradi takega stanja gozdov in obenem velikih potreb po lesu v Gorici in Trstu se je ravno na Tolminskem začelo zelo zgodaj trajnostno in načrtno gospodariti. Na žalost pa takega pristopa ekonomike gospodarjenja tolminski gozdovi zaradi težkih spra- GozdV 60 (2002) 1 Iz d()IlJače in tuje vilnib razmer niso prenesli, zato se načrtno gospodar­ jenje po propadu družbe Businelli ni izvajalo kljub izdelanemu načrtu. Nove možnosti so se odprle šele z uvajanjem žičnega spravila lesa v začetku 20. stole­ tja. Viri FLAMECK, F., 1770. Holz Schatz, oder Oberschlagung. auch geometrische Einteilung in die Stallungen oder jarliche Gehaue uber die in der gefUrsteten Grafschaft Giirtz ttnd Z\Var in der Hauptmannschaft Tulmein und Flitsch reservirt K.K. Banca! Waldungcn so vorgenohmen worden Anno J 770.­ Archivio statale Trieste, Atti Amministrativi Gorizia anni 1783-1791, Busta 16, (prevedel Vitomir Mikuletič). KOZOROG, E. 1 YUGA, M., 1997. Načrt deželnoknežjib gozdov na Goriškem in Gradiščanskem.- Ljubljana, Gozdarski ves­ tnik, letnik 56, št. 5-6, ZGD. KOZOROG, E., 2001. Osnutek gozdnogospodarskega načrta gospodarskega območja Tolmin.- Zavod za gozdove Slove­ nije, OE Tolmin. RUTAR, S., 1880. Zgodovina Tolminskega.- Gorica. SCHNEIDER 1 NATALIS, 1768-1769. Načrti lesenih klavž na Knežci, Bači, Poreznu, Zadlaščici in Slapišču.- Archivio sto­ rico Provinciale, Gorizia, 9088, No. 4/121. \VENlSELLI A. 1 GROTTGER, F., 1770. Karten des K.K. Waldungen ... (kartni del Flameckovega načrta za Bovške in Tolminske gozdove).- Hoffcamerarhiv, Kartenarhiv, K9/l-7. ---1736. Carta geografica delli bosci Cesareii risservati sottopo­ sri A'gvesto off waldmastrate di Gorizia et svo districhtv.­ Hoffcamerarhiv Wienn, Ka1tenarhiv, K55 . ---1767. Kupna oziroma zakupna pogodba med cesarsko kralje­ vim višjim gozdnim uradom in Santo BusineUUcm in njegovo družbo za gozdove Tolminska, Zadlaz, Slapišče, Km, Nova in Stara Kneža, Petrovo brdo in Bača.- Državni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek, 1764-1783, škatla 287, a.e. 2380/5, (našla Edo Kozorog in Vitomir Mikuletič, prevedel Vitomir Mikuletič). ---1773. Pismo cesarsko-kraljevega ministerialnega bankalnega sveta krajinski bankalni upravi na znanje.- Državni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek. ---1778. Pismo gozdnega urada v Gorici banka Ini upravi.- Drža­ vni arhiv Slovenije, AS 7, Deželno glavarstvo na kranjskem, Politični oddelek, 1764-1783, škatla 287, (prevedel Vitomir Mikuletič). ---2001. Osnutek koncesijske pogodbe.- Ljubljana, Sklad kme­ tijskih zemljišč in gozdov RS. Nihalka v Bohinju, kulturni spomenik državnega pomena Vlad imir V ILMAN* Uvod Dne 22. septembra 1953, proti koncu rednega obra­ tovanja naprave, je Franjo Baš, prvi ravnatelj Tehni­ škega muzeja Slovenije, naslovil na tedanji Zavod za spomeniško varstvo LRS pisno pobudo za razglasitev Pantzove gozdarske gravitacijske žičnice v Blatnem grabnu v Soteski v Bohinju za tehniški kulturni spo­ menik. Istega leta je to pobudo dodatno utemeljil, za razglasitev pa je pridobil tudi Gozdno gospodarstvo Bled in Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. Ljudski odbor mestne občine Bled je 23. decembra 1953 podal soglasje k tej pobudi. Iz neznanih razlogov pa Zavod za spomeniško varstvo LRS ni dokončno izvedel vseh priprav za fonnalno razglasitev, tako da do nje tedaj ni prišlo. 1 * mag. V. V, višji kustos, Tehniški muzej Slovenije, SLO 1 Dokumentacija gozdarskega oddelka TMS, mapa Pantzova žičnica ~ Uradni list RS, št. 66/2001, str. 6735 J Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na .območju občine Tolmin, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5, 6. 6.l990, str. 147 GozdV 60 (2002) 1 V letu 1999 je gozdarski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije ponovno in še intenzivneje sprožil pobudo za razglasitev in pripravil strokovne podlage za izvedbo postopka razglasitve. Sam postopek sta izpe­ ljala pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in pristojna služba na Ministrstvu za kulturo RS. Dne 26. julija 2001 je Vlada republike Slovenije izdala odlok o razglasitvi Pantzove žičnice v Blatnem grabnu za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika. 2 Prvotna pobuda Franja Baša se je po dolgih 48letih uresničila, pomembno poslanstvo gozdarskega oddelka Tehni­ škega muzeja Slovenije pa se je udejanila na najvišji, to je na državni ravni. Samotežna enovrvna gozdarska žičnica v Blatnem grabnu v Soteski je edini tovrstni še ohranjeni objekt na svetu. Naša profesionalna in moralna dolžnost je, da ohranimo in zavarujemo objekt, ki po svojem pomenu nesporno sodi v zakladnico svetovne tehniške dedi­ ščine. Razen Pantzove nihal ke je v Sloveniji ohranjena in zaščitena le še spodnja postaja krožne gravitacij­ ske žičnice Golobar na Tolminskem. 3 Tolminkaje v pri­ metjavi z bohinjsko nihalko glede časa postavitve, kon- 41