Znanstvena razprava GDK: 911/914 : (497.12 * 03 Selška dolina) Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica Analysis of the Chang es in the Cultural Landscape in Cadastral Community Bukovščica Ana PEGAM 1 Janez PIRNAT 2 Izvleček: Pegam, A., Piwat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 4. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. Prevod v angleščino: avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Kulturna krajina je odsev naravnih danosti, nanjo pa močno vpliva človek s svojim delovanjem in življenjem. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali spremembe rabe tal v katastrski občini Bukovščica med leti 1826 in 2000. Glavni izsledki so povečanje gozdnih površin ter opustitev pašnikov in njiv predvsem zaradi družbenih sprememb. Ker dohodek od kmetije marsikje ne zadošča več za preživetje, se mladi ljudje preusmerjajo v donosnejše dejavnosti. Vse bolj vprašljivo postaja, kako ohraniti kullurno krajino, kar je tudi v interesu države Slovenije Ključne besede: kulturna krajina, deagrarizacija, geografski informacijski sistem, raba tal, k.o. Bukovščica, zaraščanje z gozdom, Selška dolina Abstract: Pegam, A., Pirnat, J.: Analysis of the Changes in the Cultural Landscape in Cadastral Community Bukovščica. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 4. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 35. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The cullurallandscape is a reflection of natural conditions, but it is also strongly influenced by human aclivities and Jife. The changes in land-use between the year 1826 and the year 2000 in cadastral cornmunity Bukovščica are analysed by use of the geograpltical information system. Our study has above all revealed a large increase of forest areas on one side and the abandoning of pastures on the other. This transit ion is chiefly caused by changes in the structure of society. Young people are leaving farms in search of a better income in other branches of economy. The protection of the traditional culturallandscape is also in the interest of the state of Slovenia, but the approach to solving this problem is uncertain. Key words: cultural landscape, deagrarization, geographical information system, !and use, c.c. Bukovščica, natural afforestation, Selška dolina 1 UVOD INTRODUCTION Gozdnata krajina je prisotna na slabi polovici površine, skupaj z gozdno pa pokrivata dve tretjini celotne površine Slovenije (ANKO et. al. 2000). Deagrarizacija je povzročila opuščanje kmetijske rabe prostora in koncentracijo prebivalstva v večjih naseljih. Z zaraščanjem nekdanjih travnikov in njiv se spreminja videz kulturne krajine, ki postaja vedno manj kultivirana. V prispevku želimo prikazati spremembe rabe tal v delu Selške doline, v katastrski občini Bukovščica, v odvisnosti od naravnih dejavnikov in demografskih sprememb. Določili bomo najbolj stabilne kmetijske površine, ki bi jih ob ugodnih lastniških razmerah kazalo ohraniti. Na te površine naj bi bile usmerjene tudi državne subvencije. Katastrska občina zajema ozemlje s podobnimi značilnostmi. Gre za hribovit teren z gručastimi GozdV 61 (2003) 4 zaselki, kjer se prebivalci ukvarjajo s kmetovanjem. Vedno več je nekmečkega prebivalstva, saj od kmetije ni dovolj zaslužka. Spremembe krajine in vplive nanje sta v diplomski nalogi obravnavala že Boštjančič (1997) v preddinarskem svetu (katastrska občina Slavina) in Rozman (1998) v gorskem svetu (de] katastrske občine Lom pod Storžičem). Vpliv fizično­ geografskih dejavnikov na spremembe v rabi tal v predalpskem svetu je raziskoval Bat (1990). Spre­ membe krajine bomo poskušali pojasniti tudi z vidika družbenih sprememb in rezultate prime1jati z ugotovitvami navedenih avtorjev. 1 A. P. univ. dipl. inž. gozd. Zabrekve, 4227 Selca, SI 2 J. P. doc . dr., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SI 183 Pegam. A., Pirnat, J.: Anal iza sprememb kulturne krajine v katastrski občin i Bukovščica 2 MATERIAL IN METODE DELA 2 MATERIAL AND WORKING METHODS 2.1 Opis obravnavanega območja 2.1 Description of the studied area 2.1.1 Naravni dejavniki 2.1.1 Natural factors Katastrska občina Bukovščica leži v spodnjem delu Selške doline na levi strani Selške Sore in zajema naselja Bukovščica, Pozirno, Topolje, Strmica in Zabrekve. Do leta 1980 se je imenovala (Sveti) Klemen, ker je v Bukovščici cerkev posvečena sv. Klemenu. Razdeljena je med občini Škofja Loka in Železniki. Podnebje je predalpsko. Letna količina padavin znaša 1.800 nun in je razporejena čez celo leto z minimumom v februarju in poznojesenskim maksimumom v novembru, ko pade več kot 200 mm padavin. Manj izrazit je zgodnje poletni maksimum v juniju. Najbližja meteorološka postaja za merjenje temperature je v Javorjah, ki ležijo na prisoj nem pobočju z nadmorsko višino 695 m. Kot primer za 400 350 300 g 250 ~ 200 &. 150 100 so 400 - 499 500 - 599 600 - 699 700 - 799 800 . 899 900 - 9 50 temperaturo v dolini smo vzeli Žiri v Poljanski dolini na nadmorski višini 480 m. Povprečna letna temperatura zraka je v Javorjah 8,3"C, v Žireh pa 7,4 oc zaradi zimskega in jutranjega toplotnega obrata. Bistvenih razlik med Poljansko in Selška dolino ni, tako da lahko sklepamo, da so v katastrski občini Bukovščica razmere podobne. Prisojna pobočja prejmejo več sončne energije kot tesna dolina. Relief je razgiban. Nadmorska višina obrav­ navanega območja se giblje od 400 do 950 m, samo 2 o/o ozemlja sega nad 900 m. 60 o/o ozemlja leži nad 600 m, ki je dogovorjena meja med dolinskim in gorskim območjem (CUNDER et. al. 1997). Povprečni naklon v tej katastrski občini je 23° oziroma 42 %. Največ ozemlja ima naklon od 15- 25 n (35% ). Ravnine je malo. Zaradi nagnjenosti terena je obdelava zemljišč zahtevna. Prevladujejo prisojne lege (JV, J in JZ) z 48 %, osojnih leg (SZ, S in SV) pa je 27 o/o površine. Ravnine je le 1 %. Najbolj strme so južne, vzhodne in zahodne lege, kjer ima polovica površine naklone večje od 25°, najmanj pa severovzhodne in severozahodne; tu je takih naklonov le 30 %. 400-----------------; 350 300 g 250 ~ 200 g_ 150 100 o- 5 s -15 15 - 25 25 • 35 35 - 45 > 45 nadmorska viširu (m) nalmn v s!opinph 250 ----------- 200------ - ----- ~ ISO - - - - - --........-- 1~~ --- ·-t, .5 't! 8_100---- ~ loge Slika 1: Razporeditev nadmorske višine, naklonov in leg po razredih v k. o. Bukovščica Figure 1: Distribution by altitude, slope inclination and slope aspect classes in c.c.Bukol'ščica 184 GozdV 61 (2003) 4 Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica Pregledrtica 1: Pedokartografske enote in njihova površina v k. o. Bukovščica Table 1: Pedological mapping units and their area in c. c. Bukovščica TaJni tip Ime taJnega tipa Pedokartografska enota Površina (ha) Delež(%) Soil type Soil type name Pedological mapping unit Area (ha) Percentage l di st. rjava tla na psevdozilj. skladih 2 dist. rjava tla na ker./porfirju 3 rendzine 4 dist. rjava tla na permok. skrilavcih 5 evtr. in dist. rjava tla 6 obrečna tla Skupaj Tor al Geološko zgradbo povzemamo po elaboratu Gozdne združbe GGE Selca ( 1983). V južnem delu območja se nahajajo permoka.rbonski skrilavci in peščenjaki, v severnem delu pa vulkanske kamnine, predvsem keratofir in porfir. Na prehodu se nahajajo karbonatne kamnine, ki se hitro menja­ vajo. Pedološka zgradba sovpada z geološke. Pedološko karto merila 1 : 25.000 smo dobili na Centru za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti in jo priredili meji katastrske občine . Na območju katastrske občine Bukovščica se nahaja sedem pedokarto­ grafskih enot. 2.1.2 Družbenoekonomski dejavniki 2.1.2 Socio-economic factors Arheoloških najdb o prvih naseljencih v Selški dolini ni, zato ne vemo, ali je bila poseljena, preden so se ob koncu 6. stoletja tu naselili Slovani. Po Vlahih so morda poimenovali zaselek Laško nad Bukovščico. Nemški cesar Oton II. je leta 973 freisinški škofiji podaril loško ozemlje. Območje današnje k. o . Bukovščica je bilo last te škofije 830 let. V 10. stoletju je bilo redko poseljeno, zato je zemljiški gospod kmalu začel naseljevati slovenske naselnike. Do konca 13. stoletja je bila kolonizacijaspodnjega dela doline zaključena in število kmetij se je ponekod ohranilo do danes. Prebivalci so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Od žit so gojili oves, rž, pšenico, ječmen, po letu 1630 pa je prevladala ajda. Sejali so bob in Ian, ki so ga predelali doma. S sklepom o sekularizaciji leta 1803 je loško gospostvo postalo komama last, a notranji ustroj se ni bistveno spremenil. Franciscejski kataster navaja še vedno iste pridelke kot urbmji (BLAZNIK 1973). Nekaj kmetov v k. o. Bukovščica je imelo tudi mline (6), eden pa žago, oboje na vodni pogon (PLANINA 1973). GozdV 61 (2003) 4 lll2 78,5 7,6 1509 453,8 43,8 1103 152,8 14,7 1113, 1115 323,7 31 ,3 1111 12,1 1,2 1120 14,8 1,4 1035,7 100 Zemljo so obdelovali ročno oz. z vprežno živino do 70. let 20. stoletja, ko so se pojavili prvi trakt01ji . Thdi delo v gozdu je bilo še napornejše in nevm·nejše kot danes, pri spravilu so bili omejeni na zimski čas, ko so bila pota znu·znjena. Število ljudi je začelo mu·aščati v 16. stoletju, av htibovskih območjih mnogo počasneje kot v dolini. V strmiški župi je od 1754 do 1817 celo rahlo nazadovalo. Rast prebivalstva so zavirale epidemije n'alezljivih bolezni in vojne (PLANINA 1973). Katastrska občina Sv. Klemen je leta 1826 imela 448 prebivalcev, na prelomu stoletja 412 in leta 1971 le 308 (OROŽEN et. al. 1995). Od takrat se število spet povečuje predvsem na račun Bukovščice ; leta 2002 jih je bilo 352 (Popis prebivalstva 2002). Najbolj je upadlo v Pozirnu, kjer se je najbolj zmanjšal tudi delež kmečkega prebivalstva. Bukovščica in Strmica sta tipični spalni naselji, saj je delež dnevnih migrantov že leta 1991 znašal 75 %. Zanimala nas je tudi starostna struktma prebivalstva, predvsem starost lastnikov kmetij in njihovih naslednikov, ker je to pomemben kazalec nadaljnjega obstoja kmetije. Povprečna starost lastnikov in lastnic kmetij je podobna v vseh vaseh in znaša okoli 54 let. Starost lastnikov se giblje med 30 in 72 leti, zato je tudi starost potencialnih naslednikov zelo različna; od 5 do 35 let (PEGAM/PEGAM 2002). Glede nasledstva je položaj najbolj zaskrbljujoč v Pozirnu, kjer od šestih kmetij b·i nimajo naslednika; tudi število prebivalstva je v stalnem upadanju. V drugih vaseh je stanje relativno boljše, npr. v Zabrekvah in Bukovščici na dveh kmetijah od devetih, v Strmici pa na dveh od petih kmetij ni naslednika. V Topoljah je naslednik povsod. Nenaseljene so tri kmetije, kjer ravnejše travnike pokosijo sosedje ali sorodniki, strmine se bodo pa počasi zarasle (RANT 2002). 185 Pegam , A .. Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občin i Bukovščica Karta 1: Pcdološka karta k. o. Bukovščica Map 1: Pedo!ogicaf map of c.c. Bukovščica r--'- -------- - - ----·- -------------------------~ Legenda: 1 - disr. rjava tla na psevdoziljskih skladih 2 - disL rjava tla na keratofirjttlporfirju 3- rendz.ine 4- dist. Ij ava tla na pcnnok. skril. in peščenjakih • 5 - evtrična in distrična rjava tla • 6 - obrcčna tla 1 1 _________ ______________________ _j 2.2 Metode dela 2.2 Working methods Rabo tal leta 1826 smo povzeli po franciscejskem katastru, ki ga hrani Arhiv republike Slovenije v Ljubljani. Franciscejski katastrski operat za Kranjsko je bil izdelan v letih 1822 do 1826. Vsebuje spisov ni in grafični del (RIBNIKAR 1982). Za nas je bil bolj zanimiv grafični dcl katastra. ki ga predstavljajo originalna katastrska mapa, indikacijska skica, mapna kopija in rektifikacijska mapa. Originalne katastrske mape so v Arhivu Slovenije skenirali in so dostopne v digitalni obhki. Katastrska občina Sveti Klemen, današnja Bukov­ ščica , obsega devet listov v merilu 1 : 2.880, ki smo jih v programu Idrisi sestavili v eno sliko. Le-to smo umestili v Gauss-Krtigetjev koordinatni sistem s pomočjo oslonilnih točk . Ta karta je v programu Cartalinx služila kot podlaga za izdelavo prirejene karte rabe tal. Določili smo pet kategorij in sicer gozd, pašnik, travnik, njiva in naselje. Karto rabe tal leta 2000 smo izdelali na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov, ki smo si jih izposodili na Zavodu za gozdove OE Kranj in so služili kot podlaga pri zaslonski digitalizaciji v programu CartaLinx. Odločili smo se za 4 kategorije: gozd, 188 travnik, njiva in naselje, ker pašnikov skorajda ni več oziroma jih občasno kosijo. Meje omenjenih kategorij smo prevetili tudi na terenu. Karti rabe tal smo iz programa Cartalinx prenesli v program ldrisi. lqer so potekale nadaljnje analize. Karte nagibov, leg in višin smo izdelali na podlagi digitalnega modela reliefa z ločljivostjo 25 m. Izdelali smo posamične preseke kart nagibov, višinskih pasov, leg in talnih tipov s kartama rabe tal leta 1826 in 2000. Dobljene podatke smo obdelali v preglednicah v Excelu. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Vpliv ekoloških dejavnikov na rabo tal 3.1 Influence of ecological factors on land use 3.1.1 Raba tal v katastrski občini Bukovščica leta 1826 in 2000 3.1.1 Land use in cadastral community Bukovščica in 1828 and in 2000 Leta 1826 je bila raba tal bolj intenzivna. 53 % površine je pokrival gozd, na 26 %so bili pašniki, GozdV 61 (2003) 4 Pegam. A .. Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obč ini Bukovščica Preglednica 2: Raba tal leta 1826 in 2000 v k. o. Bukovščica Tabl e2 : Land use in years 1826 and 2000 in c.c. Bukovščica leto 1826 rabe tal year 1826 !and use površina (ha) · delež(%) area (ha) percentage gozd/forest 542,4 pašnik/pasture 270,5 travnik!meadow 125,3 njiva/field 80,3 naseljelvillage 10,6 skupaj/total 1029,4 Karta 2: Raba tal v k. o. Bukovščica leta 1826 Map 2: Land use in c. c. Bukovščica in 1826 Karta 3: Raba tal v k. o. Bukovščica leta 2000 Map 3: Land use in c.c. Bukol'ščica in 2000 GozdV 61 (2003) 4 52,7 26,3 12,2 7,8 1,0 100 leto 2000 year 2000 površina (ha) de.lež (%) area. (ha) percentage 776,3 0,0 237,9 6,5 15,0 1035,7 . c;,wt . i'a 'mok . TrJI'nok l.q;.:nd <~ : . najdemo v zaselku Potok. Ker so zemljo ročno obdelovali, so bile njive lahko strmejše kot danes. Povprečni naklon njiv je bil 19 ", travnikov 20 ", pašnikov in gozda pa 25 ". Te povprečne naklone smo izračunali na podlagi karte naklonov, ki je bila narejena iz digitalnega modela reliefa z ločljivostjo 25 m. Kljub relativno visoki ločljivosti model ne zazna mikrorazlik v reliefu. Njive so bile v strmini, vendar so naredili terase, ki so ponekod opazne tudi danes, npr. v Topoljah, tako daje bil naklon njivskih površin dejansko manjši. Leta 2000 je delež gozda le pri naklonu od O- 5 "enak kot delež travnikov, na strmejših terenih gozd vedno bolj prevladuje. Njive se nahajajo večinoma na položnejših terenih, zanemarljiv delež jih leži na območju nad 25 ". Njiv s takim naklonom v naravi ni, nastale so zaradi posplošitev pti izdelavi karte naklonov iz digitalnega modela reliefa. Ležijo na terasah. Enako velja za naselja z velikim naklonom. Uporaba mehanizacije je zelo omejena pri nagibih nad 20 %, kar ustreza 11" (CUNDER et. al. 1997). Glede na to, da je povprečni naklon travnikov 20 "in njiv 13 °, vidimo, da gre za območja s težkimi pridelovalnimi razmerami in visokimi pridelovalnimi stroški. 3.1.1.3 Vpliv ekspozicije 3 .1.1.3 Influence of exposition Vidimo, da se je več gozda ohranilo v severnih, severovzhodnih in severozahodnili legah, v toplejših legah (JV, J, JZ) so zemljišča izrabili za inten­ zivnejšo obdelavo. Tudi naselja so bila postavljena tako, da so prejela veliko sončne energije. Ekspozicija je imela velik vpliv na rabo tal, kar je dobro razvidno iz grafikona. Njive so bile skoncentrirane v prisojnih legah, v osojnih (SV, S, SZ) jih je ležalo le 12 %. Danes gozd zavzema tri četrtine površine in prevladuje v vseh legah, kaže se pa upad njegovega deleža v južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih legah. Na ravnini je delež travnikov 42%, tudi delež njiv je tu največji, kar je razumljivo. 65% travnikov je obrnjenih na jug, jugozahod ali jugovzhod. 3.1.1.3 Vpliv tal 3.1.1.3 Influence of soil Leta 1826 je gozd prevladoval na vseh talnih tipih, razen na obrečnem, ki so ga izrabili za travnike in GozdV 61 {2003) 4 Pegam , A. , Pirnat, J. : Analiza sprememb ku lturne krajine v katastrski občini Bukovšč ica njive. Pašnikov je bilo največ na distričnih rjavih lleh na keratofirju in porfirju (tip 2) ter na permokarbonsk.ih sk:rilavcih in peščenjakih (tip 4). Njihov delež na rendzinah je bil dokaj visok, kar je neugodno zaradi erozije, saj je ta tip tal najbolj ogrožen. Travniki so se nahajali na distričnih rjavih tleh (tipa št. 2 in 4), relativno pa jih je bilo največ na obrečnih tleh. Tla so imela na rabo zemljišča znaten vpliv, ki je bil najbolj izražen na obrečnih tleh (št. 6) in rendzinah (št. 3). Tudi danes gozd prevladuje na vseh talnih tipih, razen na obrečnih tleh, kjer je največ travnikov in naselij. Travniki imajo pomemben delež na distričnih tleh (tip št. 2 in 4), nekaj jih je tudi na rendzinah (talni tip št. 3). Rendzine pokrivajo strma pobočja , zato se bodo ti travniki najbrž najhitreje zarasli, kar je z vidika varovanja tal pozitivno, negativno pa z vidika pestrosti krajine. 3.1.2 Spremembe rabe tal od leta 1826 do 2000 3.1 .2 Changes in land use from 1826 to 2000 Preglednica 3 vsebuje spremembe v površinah po posameznih kategorijah. Največja sprememba je nastopila pri pašnikih; 70 o/o se jih je zaraslo z gozdom, 30 % njihove površine pa danes pred­ stavljajo travniki. Krčitev gozda skoraj ni bilo, 2 o/o nekdanjega gozda so zdaj travniki, vendar gre ponekod tudi tukaj za malenkosten zamik pri prekritju kart. Zaraslo se je 28 % nekdanjih travnikov, 68 o/o je ostalo istih, 3 % so pozidali, 1 % pa je njiv. Gozd pokriva tudi 15 % nekdanjih nji v in kar 78 %so jih zatravi li. Njive so se ohranile le na 5 % površine. Raba tal se je spremenila predvsem zaradi družbenih sprememb, ki niso bile naklonjene kmetijstvu, svoje pa so prispevale tudi ekonomske krize v dvajsetem stoletju; med naravnimi dejavniki pa imata največji vpliv naklon in ekspozicija. Obdelovalne površine so ostale na zmernih naklonih prisojnih leg. Najmanj travnikov je v srednjih nadmorskih višinah, zato le-ta ne vpliva znatno na rabo tal. Naklon površja je v veliki meri odvisen od pedološke zgradbe, zato imajo tudi tla znaten vpliv na rabo zemljišča, ki se najbolj kaže na obrečnih tleh in rendzinah. Gozdne površine so se po podatkih iz gozdno­ gospodarskih načrtov (GG Kranj, 1955, 1966, 1976, 1983, 1993) od leta 1955 do 1993 povečale s 709 na 733 ha, kar ni veliko. Po karti rabe tal, izdelane na podlagi digitalnega ortofoto posnetka iz leta 2000, pa je gozda 776 ha. Ta razlika nastopa zaradi uvrstitve zaraščajočih površin pod gozdno zemljišče. 3.1.3 Prednostne površine 3.1.3 Priority areas Vseh današnjih obdelovalnih površin v prihodnosti ne bodo več obdelovali, zato smo izločili tiste, ki jihje smiselno zaščititi pred zaraščanjem. Odločili smo se za kriterij razdalje od naselij, ki so še živa. S tem smo zajeli vse tiste obdelovalne površine v razdalji 250 m od naselij, kamor naj bi bili usmerjeni ukrepi občine in države za pre­ prečevanje zaraščanja. Glede na ta ·kriterij bi zaščitili 75 %obdelovalnih površin. Seveda je pri tem kriteriju ogromno možnosti -razdaljo lahko zvečamo ali zmanjšamo; lahko dodamo še kriterij naklona ipd. Preglednica 3: Primerjava rab tal leta 2000 na površinah rabe tal iz leta 1826 v k. o. Bukovščica Table 3: A comparison of !and use in year 2000 to the areas of land use in year 1826 in c.c. Bukovščica ~ gozd travnik njiva naselje ostanek skupaj 1 ) forest mea dow field village rema in der total gozd/forest 527,3 9,3 0,0 0,1 5,7 542,4 pašnik/ pa sture 189,2 75,5 1,4 3,0 1,4 270,5 travnik/mea dow 34,5 85,6 1,1 4,0 0,2 125,3 njiva/field 12,4 63,0 4,0 1,3 0,0 80,6 naselje/vil/age 0,4 3,7 0,0 6,6 0,0 10,6 ostanek/ remainder 12,6 0,8 0,1 0,1 1029,4 skupaj/total 776,3 237,9 6,5 15,0 1035,7 Ostanek, ki v letu 1826 znaša 13,5 ha, v letu 2000 pa 7,2 ha, nastopa zaradi tega, ker slike iz franciscejskega katastra nismo mogli popolnoma točno umestiti v Gauss-KrUgerjev koordinatni sistem. GozdV 61 (2003) 4 t89 Pegam , A., Pirnat, J .: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obč ini Bukovščica Preglednica 4: Prednostne površine v k. o. Bukovščica Table 4: Areas according to priority in c.c. Bukovščica Kategorija CategOJ: y Prednostne površine Priority areas Obdelovalne površine izven prednostnega območja Cultivated areas outside priority areas Obdelovalne površine skupaj Total cultivated areas Naselja Villages Ostalo (gozd) Other (forest) Skupaj Total Karta 4: Prednostne površine v k. o. Bukovščica Map 4: Priority areas in c.c. Bukovščica 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Kulturno krajino je poleg naravnih dejavnikov izoblikovala človekova dejavnost, a tudi okolje je izoblikovale prebivalce. Tradicionalna slovenska krajina, pa naj bo to alpski, predalpski, panonski ali dinarski svet, je vrednota, ki jo je treba ohraniti za prihodnje rodove. Ampak ohranili jo bomo le, če bomo v podeželskem prostoru zadržali obstoječe oblike človekovega delovanja (KOLAR PLANINŠIČ 1997). Osnovna dejavnost, ki vzdržuje podobo krajine, je kmetijstvo, v manjši meri tudi gozdarstvo - v tem smislu, da prodaja lesa povečuje dohodek 190 • ; Površina (ha) Delež(%) Area (ha) Percentage (%) 184,4 17,8 60,1 5,8 244,5 23,6 15,0 L5 776,2 75,0 1035,7 100 Legenda: 11 11 1- Prednostne površine 2 - Obdelovalne površine izven prednostnega območja 3 -Naselja od kmetije in tako pripomore k izboljšanju življenjskih pogojev. Spremembe krajine v obravnavanem območju so vsekakor znatne, saj se je površina gozda povečala za 22 %, izginili pa so pašniki, ki so nekoč predstavljali pomemben delež v strukturi rabe tal (26 % ). Delež pašnikov je bil že leta 1900 polovico manjši kot leta 1826, kar pomeni, da so takrat v veliki meri prešli na hlevsko živinorejo. Tudi delež njiv je zanemarljiv, ker so namenjene le domači oskrbi, kmetijska proizvodnja ni rentabilna. Pred 175 leti je bila krajina agrarna oz. na meji z gozdnato, danes je gozdnata. Gozd je sklenjen, GozdV 61 (2003) 4 Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovsčica piisotnih je le nekaj zaplat travnikov. Sklenjene so tudi kmetijske površine vseh vasi, razen Topolj. Posebnega pomena za krajinsko pestrost in rastlinojedo divjad so travniki sredi gozda, ki so se ohranili na položnejših delih nekdanjih pašnikov. Z gozdom je obdan tudi zaselek Potok, ki ni več stalno naseljen, in kmetiji Gaber ter Gorepečar, ki sla naseljeni. Te zaplate travinja bodo vsaj v bližnji prihodnosti ostale in tako prispevale k pestrosti krajine. Zarasli se bodo strmi travniki v Potoku, ker pokosijo le še najbolj ravne površine. V primerjavi z ostalimi raziskavami glede sprememb rabe tal so naši izsledki podobni. Najbolj se t~emajo z ugotovitvami Bata ( 1990), ki je delal na treh krajih v predalpskem hribovju blizu zgornje meje poselitve (Martinj Vrh v Selški dolini 910 m nadmorske višine, Rakitovec v Posavskem hribovju 750 m n. v. in T1rosek v povirju Drete 772 m n. v.). Na tem območju je bilo leta 1826 manj gozda ( 43 %) kot v k. o. Bukovščica (53%), manj pašnikov in več travnikov ter njiv. Spremembe v rabi tal so enake ugotovitvam v tem prispevku. Rezultati dveh diplomskih nalog s podobno tematiko se bolj razlikujejo od naših, ker gre za različna območja Slovenije (BOŠTJANČIČ 1997, ROZMAN 1998). V katastrski občini Slavina gre za reliefno veliko ugodnejše pogoje za kmetijsko rabo kot v k. o. Bukovščica in v delu k. o. Lom pod Storžičem. Temu primerni so tudi deleži gozda leta 1826 oz. 1823. V k. o. Slavina ga je bilo le 10 %. v gorskem svetu Loma pod Storžičem je že tedaj pokrival 65 %, v predalpskem svetu pa 53 %. Seveda je bilo v k. o. Slavina veliko njiv (15 % ), v k. o. Bukovščica polovico manj, v gorskem svetu pa so bile le na 2% površine. Danes je v vseh treh območjih več gozda in malo pašnikov. Vzroki sprememb rabe tal so identični - opuščanje kmetijskih zemljišč zaradi neraciona1ne pridelave in upadanja deleža kmečkega prebivalstva. V k. o. Slavina je sprememba krajine bistvena, saj je gozda kar šestkrat več kot v preteklosti. Na različnih območjih Slovenije potekajo podobni procesi spreminjanja krajine v smeri povečanja površine gozda. Vzroki zaraščanja niso samo naravno pridelo­ valni, nekdanji pašniki so se zarasli zaradi sprememb v načinu kmetovanja in širših družbenih sprememb. Porušeno je ravnotežje med socioeko­ nomskim položajem kmečkega prebivalstva in naravnimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. Včasih so bile kmetije samooskrbne, pridelali so GozdV 61 (2003) 4 dovolj hrane, ročno delo je bilo poceni. Z uvedbo mehanizacije na ravninah je ročno obdelovanje postalo predrago. zato so njive zatravili in pašnike opustili, ker so na rodovitnejših travnikih pridelali dovolj krme. Zaraščanje pašnikov je potekalo hitro, ker so bili že prej porasli z redkim drevjem. Meja med pašniki in gozdom že od nekdaj ni bila ostra, pasli so tudi v gozdu, zato je imela opustitev paše pozitivne posledice na razvoj gozdnih sestojev. Povprečni naklon pašnikov je bil 24°, kar je blizu meje za varovalni gozd, ki na plazljivi matični podlagi znaša 25"· kot navaja (Pravilnik o gozdno­ gospodarskih načrtih, L 998). Ljudje bodo v teh krajih živeli, vprašanje pa je, ali se bodo ukvarjali s kmetijstvom ali se bodo preusmerili v druge dejavnosti. Potencialne dopolnilne dejavnosti na kmetijah so kuhanje oglja, kmetija odprtih vrat, peka kruha, žganjekuha, posek in spravilo ter predelava lesa ipd., vendar je dohodkovno veliko privlačnejše delo v drugih panogah, predvsem v industriji v Železnikih. Registracijo novih dopolnilnih dejavnosti otežuje pomanjkanje kapitala in znanja. Na tem območju je dopolni Ina dejavnost registrirana le na eni kmetiji, kjer se ukvarjajo s kuhanjem oglja ter peko kruha in peciva. Pet gospoda1jev ima narejen tečaj za posek in spravilo lesa. S kuhanjem oglja se ukvarjajo na 14 kmetijah, vendar gre za majhne količine (ena kopa na leto, kar pomeni okoli 4 tone oglja) (RANT 2002). Pri usme1janju razvoja območja ima velik vpliv država s subvencijami za košnjo strmih travnikov in ostalimi podporami, npr. nadomestili za izgubljen dohodek na kmetijah zaščitenih območij in dodatki za sonaravno urejanje krajine. Treba je uvesti dodatno izobraževanje za kmetijske svetovalce in gozdarje za potrebe prostorskega načrtovanja. Država mora tudi uskladiti davčno politiko z dejanskim proizvodnim potencialom zemljišč (GOLOB et. al. 1995). Dosedanji ukrepi države za ohranjanje kmetijske pridelave se izvajajo v okviru programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi ter finančnimi intervencijami v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane. Indirektna pomoč se daje v obliki premij za krave dojilje in pitance z namenom pospeševati kmetijsko proizvodnjo na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki. Direktna oblika preprečevanja zaraščanja so premije, ki se izpla­ čujejo glede na površino travnikov. 191 Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica Leta 2001 so začeli uvajati Slovenski kmetijsko okoljski program. Pripravljen je po zgledu podobnih dokumentov v Evropski uniji. Gre za uvajanje neposrednih plačil na enoto kmetijskega zemljišča. Do podpore je upravičena kmetija, ki upošteva tudi zahteve varovanja okolja, skrbi za ohranjanje kulturne krajine ter ohranja podeželje živo. Za hribovske kmetije so zanimi vi naslednji ukrepi: odpravljanje zaraščanja, ekološko kmetovanje, koši"Ua strmih travnikov, travniški sadovnjaki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, sonaravna reja domačih živali in ohranjanje ekstenzivnega travinja. Kmetije pridobijo večino dohodka s prodajo lesa, pomembna dejavnost v k. o. Bukovščica je še živinoreja. Po predvidevanjih bo imel vstop v Evropsko unijo (EU) na ceno govejega mesa negativen učinek, kar bo dohodkovni položaj hribovskih kmetij še poslabšalo (KAVČIČ 2001). Kmetijska strategija EU je pridelati manj hrane, v sklopu tega potekajo obsežna pogozdovanja. To je ravno v nasprotju s slovenskimi problemi in s tega stališča se kmetijsko manj ugodnim območjim obetajo slabi časi. Perspektiva je v ekološki pridelavi hrane, za kar ima precej kmetij že ugodne predpogoje. V naslednjih letih se bo ta trg v Sloveniji razvil in te priložnosti ne kaže zamuditi. Zaraščajoče površine so tudi z vidika gospo­ darjenja z gozdom nedonosne. Ob primerni negi bi prej prinašale dohodek, kot če so prepuščene naravi, a spet je problem neznanje in nezainteresiranost lastnikov. Tu je možnost za gozdarstvo, da po svojih močeh prispeva k ohranitvi poseljenosti in izboljšanju položaja kmetov. Krajina se spreminja, vedno znova jo izoblikuje način življenja v določenem času. Farina ( 1988) je zapisal, da je človek s svojimi posegi krajino marsikje močno preoblikoval, hkrati pa je zaradi tega nastal enkraten splet vzorcev, vrst in procesov. Zato je naša naloga, da tako ustva.Ijeno kulturno krajino po najboljših močeh vzdržujemo, saj predstavlja globoko identiteto prostora. Če hočemo ohraniti tradicionalno podeželsko krajino, bo potrebno sodelovanje države, lokalnih oblasti in prebivalcev. Morali se bomo sprijazniti z dejstvom, da je kmetij s tvo na hribovitem terenu negospodarno in ga je treba denarno podpreti, če naj ohranja kulturno krajino, kot jo je doslej. 192 5 POVZETEK Videz kulturne krajine se spremmJa zaradi gospodarskih in družbenih sprememb. Rabo tal so v preteklosti pogojevali naravni dejavniki, v novejšem času pa imajo večji vpliv procesi v družbi, npr. deagrarizacija in globalizacija. Spremembe v rabi tal smo dobili s primerjavo stanj leta 1826 in 2000. Franciscejski katastrski operat iz leta 1826 prikazuje za tiste čase zelo natančno sliko katastrskih kultur, današnje stanje pa je bilo posneto z digitalnih letalskih posnetkov iz leta 2000. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo primerjali rabo tal po nadmorski višini, legah, nagibih in tipih tal. Vzroke sprememb smo skušali pojasniti z naravnimi in družbenimi dejavniki ter napovedati prihodnje razmere. Glavni izsledki analize so povečana površina gozda skoraj za četrtino, opustitev pašnikov, drastično zmanjšanje površine njiv in povečanje površine travnikov na račun njiv. Zaraslo se je 80 % pašnikov, ki so bili odrinjeni na strme prisojne lege. Gozd zavzema tri četrtine površine, travniki pa 23 %. Proces je kontinuirano potekal dobrih 170 let, možno je, da se bodo v prihodnosti ob uveljavitvi ekološkega kmetovanja pašniki spet pojavili. Delež gozda ne bo več znatno naraščal. Nekaj strmih travnikov je še, a ob stimulaciji države in ohranitvi poseljenosti znatnega povečanja gozdnih površin ne pričakujemo. Zaradi bližnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo so napovedi o položaju kmetijstva, posebno hribovskega, negotove. V se kakor bodo spremembe negativne, a tudi če ne bi šli v Evropsko unijo, se bo položaj kmetov slabšal. Vzrok je vedno višji splošni standard v državi, čemur se na kmetijah z omejeno možnostjo širitve proizvodnje ne da slediti. Rešitev nekateri vidijo v preusmeritvah v dopol­ nilne dejavnosti, ki jih pa otežujejo nerealni in prezahtevni predpisi. Manjšanje deleža kmečkega prebivalstva se bo še nadaljevalo, vedno več bo mešanih kmetij. Z vidika varovanja tal pred erozijo, enakomer­ nejšega odtoka vode in vrnitve krajine v naravno stanje je zaraščanje pozitivno, ob že tako visoki stopnji gozdnatosti pa so številnejše negativne posledice, npr. zmanjševanje dohodka prebivalcem, manjša možnost za turizem, zmanjšanje površin za divjad. Nekontrolirano zaraščanje predstavlja GozdV 61 (2003) 4 Pegam , A., Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica zahteven problem, a ob vseh ukrepih za ohranitev kulturne krajine se bomo morda morali sprijazniti, da se današnji način življenja odraža tudi v drugačni krajini. SUMMARY The appearance of the cultural landscape is changing due to economic and social changes. In the past, land use dcpended on natural factors, while nowadays social processes are a more influential factor. The changes in land use have been determined by comparing the conditions in 1826 to those in the year 2000. The Franciscan cadastral register of 1826 gives a precise picture of the land use at the time. Digital aerial photos (orthophotos) show the conditions in 2000. Land use has been compared by use of geographica1 information systems with reference to height above sea level, expositions, inc1inations and types of soil. We have attempted to explain the causes for the observed changes by natural and social factors, and have predicted future circumstances and states. The most important results of the analysis are: the areas covered by forest have increased by a quarter, pastures have been abandoned, the field areas have been drastically reduced and the grassland has increased. 80 % of the pastures situated on remote steep slopes have overgrown. The forest covers three quarters of the area and the grassland 23 %. The mentioned process has been going on for 170 years. It is possible that pastures will appear again, if ecological agri cul ture spreads more widely. Forest areas are not expected to become larger. Some areas of steep grassland in the cadastral community are stili present; if the state continues to gi ve subventions and if the re gi on remains inhabited, the forest areas will not increase considerably in the future. One of the reasons why it is difficult to predict the future situation in agriculture, especially in mountain agriculture, is the accession of Slovenia to the European union. The accession will have a negative influence on the situation of agriculture, especially for small farms in hilly and mountainous areas, whose future is already uncertain. One of the reasons for the precarious situation in agriculture is the discrepancy between the living GozdV 61 (2003) 4 standard in other economic branches and that in agriculture. Farms, especially those in mountainous areas, cannot keep up with the generally increasing living standard in Slovenia. Their opportunities for extending production are limited and thus the farm income cannot be increased. Supplemental activities on such farms could be one of the solutions to this. However, strict and unrealistic state regulations make the registration of supple­ mental activities very difficult. The decrease of rural population will continue and the number of farms with mixed activities will increase. The overgrowing of agiicultural areas is positive, when soil protection, regular water drainage and restoring the natural state of the landscape are taken into consideration. However, the negative conse­ quences prevail. As a result of overgrowing farmers will achieve a lower income, there will be pom·er opportunities to develop tourism and insufficient areas for deer to live and breed. This is why uncontrolled overgrowing is an urgent problem, which can be solved, if certain measures are taken which can help save the traditional cultural landscape. However, the modern way of living is also reflected in a different landscape, and this is a fact that we will eventually have to accept. 6 VIRI 6 REFERENCES ANKO , B. , GROZNIK ZEILER, K., HLADNIK, D., PIRNAT, J., 2000. Vrednotenje krajin z vidika biotske raznovrstnosti ter izhodišča za njihovo varstvo . Poročilo za Mini strstvo za okolje in prostor. Ljubljana, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. BAT, M., 1990. Vpliv fizičnogeografskih dejavnikov na rabo tal. Geografski zbornik, 30: str. 69-125. BOŠTJANČIČ, J., 1997. Analiza sprememb kullurne krajine na primeru katastrske občine Slavina, Ljubljana. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo : 74 str. BLAZNIK, P. 1973 . Škofja Loka in loško gospostvo. Škofja Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka: 560 str. CLARK, L.,· 1998. CartaLinx 1.2. USA, Worcester, Clark University. CUNDER, T.. ERJAVEC, E., GOLEŽ, M., JERIČ, D., JUVANČIČ, L., MAJCEN, B. , MARKEŠ, M., POTOČ­ NIK, J., REDNAK, M., TURK, J., VOLK, T., ŽIBRIK, N., 1997. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 439 str. Digitalni model reliefa , Geodetska uprava republike Slovenije. Digitalni ortofoto posnetki 2000, Geodetska uprava republike Slovenije. 193 Pegam , A. , Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica EASTMAN, J. R. 1999., JDRISI. User's Guide Version 3.2. Worcester, Clark University, Graduate School of Geography. FARINA, A. 1988. Principles and Methods in Landscape Ecology. Chapman&Hall, Loudon, 235 . GOLOB, S. , HRUSTEL MAJCEN, M., CUNDER T., 1995 . Raba zemljišč v zaraščanju v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, 28, 3: s. 107-113. Gozdne združbe GGE Selca. 1983 . Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj: 112 s. Gozdnogospodarski načrt za GGE Selca 1955-1965. 1955. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski načrt za GGE Selca 1966-1975. 1966. Kranj. Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski načrt za GGE Selca 1976-1982. 1976. 1983. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj. Gozdnogospodarski načrt za GGE Selca 1983-1992. 1983. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski načrt za GGE Selca 1993-2002. 1993. Kranj, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj. KAVČIČ , S., ERJAVEC, E., 2001. Ocena ekonomskih učinkov možnih agrarnopolitičn)h razmer v slovenskem kmetijstvu . Sodobno kmetijstvo 34, 9: s. 375- 381. Klimatografija Slovenije. Padavine. 1995 . Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RepubJike Slovenije: 366 str. Klimatografija Slovenije. Temperature. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 356 str. KOLAR-PLANINŠIČ, V., 1997. Alpska konvencija v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 113 str. Mape franciscejskega katastra za katastrsko občino Sveti Klemen, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije. 194 OROŽEN-ADAMIČ, M., PERKO, D. , KLADNIK, D., 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljub~jana, DZS: 638 str. Pedološka kartaM 1: 25000. Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja. PEGAM, A., 2002. Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski občini Bukovščica . Diplomsko delo, Ljubljana, 74 str. PEGAM, C., PEGAM. J. Starost lastnikov kmetij. Zabrekve (osebni vir, september 2002). PLANINA, F. , 1973 . Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki, Muzejsko društvo Škofja Loka: 389 str. Popis prebivalstva 2002. • http://www.sigov.Si/popis2002/popisni rezultati/ slovenija!SKOFJA LOKA.htm . • http://www.sigov.Si/popis2002/popisni rezultati/ slovenija!ZELEZNIKI.htm (30. 7. 2002). Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ur.l. RS št. 5-242/98. RANT, l. Stanje na kmetijah glede nasledstva in nadaljnje obdelave zemljišč. Upravna enota Škofja Loka, (osebni vir, september 2002) . RIBNIKAR, P., 1982. Zemljiški kataster kot vir za zgo­ dovino. Zgodovinski časopis 36, 4:str. 321-337. ROZMAN, J., 1998 . Analiza sprememb kulturne krajine na primeru dela k. o. Lom pod Storžičem . Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdar­ stvo: 111 str. Slovenski kmetijsko okoljski program. 2001. Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 36 str. GozdV 61 {2003) 4