Aktualno Analiza zniževanja sredstev proračuna RS za vlaganja v gozdove s posledicami in predlogi za izboljšanje stanja* Gozd porašča kar 56 % ozemlja Slovenije. S stanjem naših gozdov se pogosto upravičeno pohvalimo. Seveda pa tako stanje slovenskih gozdov ni naključno, je plod naravnih danosti, pa tudi zavzetega strokovnega dela z gozdovi. Iz gozdov pridobimo vsako leto več milijonov kubičnih metrov lesa, številne funkcije gozdov so za ohranitev našega okolja nenadomestljive. Vendar tega prispevka gozdov in strokovnega dela gozdarjev država Slovenija očitno ne zna in noče ustrezno ceniti, saj se problem nezadostnih vlaganj v gozdove ne le nadaljuje, ampak se v zadnjih letih celo zaostruje. Brez ustreznih vlaganj dela, znanja in tudi sredstev v gozdove ne moremo pričakovati njihovega pozitivnega razvoja v smislu zagotavljanja kako­ vostne proizvodnje in opravljanja nenadomestljivih ekoloških in socialnih funkcij. V Programu razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je v letu 1996 sprejel Državni zbor, je vse navedeno zelo jasno poudarjeno, vendar očitno ti poudarki ostajajo le mrtva črka na papirju. Zmanjševanje proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove se odčituje v manjšem obsegu izvedenih gojitvenih in varstvenih del, nezadovolji vem vzdrževanju gozdnih cest ter v skoraj popolnem zastoju graditve gozdnih prometnic v zasebnih gozdovih. Gojenje in varstvo gozdov Gojitvena in varstvena dela v gozdu so financirana in sofinancirana iz sredstev proračuna RS. Vložek države v obliki sofinanciranja vlaganj v gozdove je pomemben motiv za delo v gozdu pri številnih lastnikih gozdov. Izvedba programa gojitvenih del v zasebnih gozdovih je praviloma odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev. Ker potrebe po gojitvenih delih znatno presegajo razpoložljiva proračunska sredstva, so bila vsa pretekla leta razpoložljiva sredstva za gojitvena dela v celoti izkoriščena . Financiranju in sofinanciranju gojenja in varstva gozdov so namenjene naslednje postavke državnega proračuna: 1411 Obnova zasebnih gozdov 1441 Nega v zasebnih gozdovih • 2248 Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah *Poslano na MKGP in Vlado RS 22. 02. 2002 96 • 6326 Preventivno varstvo gozdov. • 6327 Ostalo varstvo v zasebnih gozdovih • 6328 Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih • 6329 Protipožarno varstvo na Krasu • 6330 Semenarstvo in drevesničarstvo Proračunska sredstva za vlaganja v gojenje, varstvo in biomeliorativna dela so bila najvišja v letu 1998 in so se tedaj približala predvidenim sredstvom za vlaganja po operativnem programu razvoja gozdarstva za obdobje do leta 2000, izdelanem na podlagi Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je sprejela Vlada RS. V letih 1999, 2000 in 2001 sledimo strmemu upadanju pro­ računskih sredstev za vlaganja v gozdove, ki se nadaljuje v proračunu RS 2002. Višina proračunskih sredstev za leto 2003 ne kaže vidnega izboljšanja, ostaja na ravni iz leta 2002, revalorizirana je le za pričakovano stopnjo inflacije. Obseg vloženih sredstev še dodatno znižuje dejstvo, da se v letu 2001 že drugo leto zapored proračunske obveznosti za izvedena dela in nabavljene materiale iz preteklega leta v znatnem deležu prenašajo v naslednje leto. Vrednostno so največja odstopanja med stro­ kovnimi podlagami (Programom razvoja gozdov v Sloveniji, Programi vlaganj) in proračunskimi možnostmi financiranja ter sofinanciranja vlaganj v gojitvena in varstvena dela na področju nege in obnove gozda. Izvedba negovalnih del je v obdobju 1994-1999 z velikimi napori dosegala vzpenjajoči trend in se približevala načrtovanim potrebam po negi v gozdnogospodarskih načrtih (graf: Izvedba nego­ valnih del v obdobju 1994 - 2001 v hektarih). Z manjšanjem sredstev za vlaganja v gozdove se je ta trend obrnil in glede na znana proračunska sredstva za leti 2002 in 2003 se bo realizacija programov še naprej zniževala. V zasebnih gozdovih je po načrtih GGE načrtovana nega letno na površini 10.400 hektaijev. Povprečno se je v preteklih letih v teh gozdovih izvajala nega v obsegu, ki je znašal 50 - 60 % površine, predvidene z gozdnogospodarskimi načrti. Neizvedena gojitvena dela imajo za posledico slabšanje mehansky stabilnosti mladih sestojev in slabšo sestoj no zasnovo teh sestojev, kar se dolgoročno odraža v neustrezni drevesni sestavi in kakovosti sestojev in posledično zmanjšanju sposobnosti gozda, da uspešno opravlja tudi druge funkcije. GozdV 60 (2002) 2 G) o N Q. < (j) o ;) o o ~ r\) PregleJnica L : Pregled porabe proračunskih sredstev za vlaganja v gojenje in varstvo gozdov v letih 1994-2001 in prime1java s sredstvi proračuna za vlaganja v gozdove za leti 2002 in 2003 V si zneski so v 1000 SIT Proračw1.~ka Ime proračunske postavke Realizacija porabe proračunskih sredstev v letih od 1994- 2001 Proračunska sredstva Indeks Indeks (XJSI.avka 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000* 2001** 2001 2002 2003 *** **** 1407 Obnova gozdov, ki so 4.379 3.899 3.839 3.797 3.950 4.020 4.110 2.596 2.718 2.204 2.358 0,85 predmet denacionalizacije 0,81 1411 Obnova 34.352 48.675 30.730 37.689 zasebnih gozdov 99.772 106.751 106.738 95.258 104.678 78.822 84.343 0,83 0,75 6331 Sanacija pogorišč nad Renčami o 22.800 47.045 99.997 o o o o o o o . in sanac. gozdov po žledu 2248 Obnova gozd. na pog. in obnova o o o o 200.743 41.999 41.974 27.558 36.438 28.043 30.007 1,02 0,77 gozd. poškod. v naravnih ujmah 1438 Nega gozdov, ki so predmet 70.701 63.068 41.886 22.709 26.610 26.998 16.699 15.932 18.051 14.633 15.658 denacionalizacije 0,92 0,81 1441 Nega v zasebnih 54.682 66.773 51.696 189.305 192.147 gozdovih 54.770 212.104 174.782 188.446 143.172 153.201 0,82 0,76 6326 Preventivno varstvo o 106.205 196.016 114.417 115.675 150.472 gozdov 122.745 119.946 122.425 94.598 101.224 0,79 0,77 6327 Ostalo varstvo 73.862 19.882 19.215 15.139 42.536 v zasebnih gozdovih 41.272 41.275 39.379 40.473 30.749 32.903 0,78 0,76 6329 Požarno varstvo o 8.895 8.645 6.087 22.181 na Krasu 27.627 28.184 27.303 24.161 22.319 23.882 0,82 0,92 6328 Vzdrževanje življenj. okolja prosto o 8.876 8.549 6.754 11.446 16.938 24.439 22.999 28.949 18.356 19.642 0,80 živečih živali v zasebnih gozdovih 0,63 6330 Semenarska in o 3.899 3.827 2.876 7.952 7.505 4.287 drevesni~arska dejavnost 8.508 4.657 4.280 4.543 1,00 0,92 2559 Izvršbe o o o o 804 399 1.033 853 odločb ZGS 1.230 886 918 2,13 0,83 SKUPAJ 238.064 340.881 426.525 361.161 720.974 637.919 586.702 530.439 572.029 438.029 ~8.679 0,83 0,77 Opombe: Real. 2000 * - Vključuje tudi sredstva, izplačana iz proračuna 2001, za dela, ki so bila realizirana v letu 2000 in za katera so bili pravočasno izstavljeni vsi dokumenti za izplačilo Real. 2001 ** - Realizacija je bila nižja od proračunskih sredstev 2001, zaradi izplačila del, ki so bila realizirana v letu 2000 in za katera so bili pmvočasno izstavljeni vsi dokumenti za izplačilo Indeks *** - Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 2002 1 Poraba proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove v letu 2001 = Indeks**** - Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 20021 Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 2001 ~ ("""''- c pj )---l ~ o Aktualno Grafikon 1: Primerjava vloženih sredstev iz proračuna v gojenje, varstvo gozdov in biomeliorativna dela s Programom razvoja gozdov v Sloveniji in s proračunom za leti 700/ in 2003 - - oo o 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 o D Poraba po pogodbi* SIT D Program razvoja gozdov --~ ....... ,. . . ~ D Proračunska sredstva ,c ;i) 1~ ,_____ ........,....-.::: ~1 ! ~ r= - r--- i""""-" F . -= ~ .!....,.- :.::: - r--- r-- r--- :<= F ~ r--- ----:- ,.=--- r:-- r-- > r---- -= ,____ --;-- r--- - -'=----- ~ ~ r---- r----: ~ 1-- ---- ....:;;___ r-- ",._.. i--- 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 Pror. Pror. 2002 2003 Opomba: * Poraba po pogodbi: Poraba proračunskih sredstev po Pogodbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove med MKGP in ZGS. Grafikon 2: Primerjava proračunskih sredstev za vlaganja v gojenje, varstvo gozdov in biomeliorativna dela s Programom raz voja gozdov v Sloveniji za leto 2000 in s proračunom za !eri 2000 in 2002 mio SIT 350 300 .JJ.---_;_-t 250 .LI--- -=.:..;:,--:---1 200 _u...-,=----=---1 150 ' 100 l 50 o -f=--"':.:.L-"'--""-i=".__ 1411 1441 2248 6326 O Program razvoja gozdov RS 2000 111 Program vlaganj 2002 O Proračun 2000 O Proračun 2002 6327 6328 6329 6330 Grafikon J : Izvedena negoval na dela v zasebnih gozdovih v letih 1994- 2001 in primerjava z načrtovano nego po gozdnogospodarskih načrtih (ha) 12000 10000 8000 6000 4000 o -.::t O'l en "'"' 98 • Ne ga - zasebni gozdovi U') O) O') ~ o o o N "'"' o o N GozdV 60 (2002) 2 Aktualno Grafikon 4: Izvedba obnove gozda s sadnjo, setvijo v zasebnih gozdovih v obdobju od 1997- 2001 In prime1java z načnovano obnovo v načrtih gozdnogospodarskih enot ha ~--------------------------------~ O IZVEDBA ZG 600 soo 400 300 200 100 0+-~~--~~--~--~~~--~~~~--~~~--~--~~~~ 1997 1998 1999 Po nedavno izvedeni analizi ZGS je v Sloveniji kot posledica neizvedenih posameznih vrst goji­ tvenih del akutno stanje na naslednjih površinah gozdov: neredčenih letvenjakov je 9.000 hektatjev, na 200 hektarjih letvenjakov se posledice kažejo v slabši kakovosti, na površini 13.000 hektarjev gre za nesprejemljiv odmik drevesne sestave od gozdnogospodarskih ciljev, naravna sukcesija prek pionirskih vrst poteka neustrezno počasi na 2.200 hektarjih, na 100 hekta1jih površine je moten in upočasnjen razvoj mladovja zaradi vzpenjavk in drugih konkurenčnih vrst, na 90 hektarjih pa je bila zabeležena neuspešna obnova s sadnjo zaradi neizvedene obžetve. Tako kot nega gozdov je tudi izvedba obnove gozda s sadnjo in setvijo zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev v vse večjem razkoraku z načrtovano obnovo v Programu vlaganj in Programu razvoja gozdov v Sloveniji. Gozdne prometnice Pregled porabe sredstev za sofinanciranje vzdrževa­ nja gozdnih cest v času trajanja veljavnega sistema vzdrževanja gozdnih cest opozarja na: 2000 2001 Nač GGE • padajoči trend razpoložljiv ih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zadnjih letih, • prenašanje plačil oziroma obveznosti države v nasledt~a leta, • to, da pomeni sprejeta višina proračunskih sredstev v letu 2002 za vlaganja v gozdne ceste resno zmanjšanje obsega del pri vzdrževanju gozdnih cest in podcenjujoč odnos do nujne oživitve novogradenj gozdnih cest, kljub opredelitvi v Programu razvoja gozdov v Sloveniji, da bo država sofinancirala gradnjo gozdnih cest. Pregled dotoka sredstev, namenjenih za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest Vlaganja v gozdne ceste so namenjena za: • vzdrževanju gozdnih cest, • gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest. Letni obseg del pri vzdrževanju gozdnih cest je tesno povezan z višino razpoložljivih sredstev. Ni mogoče pričakovati, da bi bila dela opravljena v enakem obsegu in tako kvalitetno, kot takrat, ko je bilo denarja za ta namen več. Ob zmanjšanju proračunskih sredstev v takem obsegu moramo zato pri vzdrževanju gozdnih cest nujno pričakovati Grafikon 5: Dotok proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest 250 200 ~ 11~0 . o · e 1oo o - 1 El96 1 997 1999 2000 2001 2002 GozdV 60 (2002) 2 99 Aktualno zmanjšanje obsega del. Opustitev vzdrževalnih del pa je za gozdne ceste, ki so skoraj izključno makadamske in zato zelo občutljive na pomanjkljivo vzdrževanje, hitro usodno škodljiva. Analiza proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest S sofinanciran jem vzdrževanja gozdnih cest pokriva država javni značaj gozdnih cest. Ta znaša po realnih ocenah 46% v zasebnih in 32% v državnih gozdovih. Danes pokrivajo proračunska sredstva le 37% sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih in 21% v državnih. V letih delovanja danes veljavnega sistema za vzdrževanje gozdnih cest je višina sofinanciranja države razvidna iz grafikona 5. Iz grafikona je jasno razvidno, da višina proračunskih sredstev, namenjena sofinanciranju vzdrževanja gozdnih cest, po letu 2000 nominalno pada, na kar smo s strani ZGS na več mestih tudi opozorili. Porast pri državnih gozdovih v letu 2002 je le posledica upoštevanja zamika plačila v letu 2001 iz leta 2000, kar lahko ob trenutnih razmerah pričakujemo tudi v letošnjem letu. V tem primeru bodo proračunska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2002 še znatno nižja kot za to leto kaže grafikon. Grafikon prikazuje višino sredstev v nominalni vrednosti. Če bi upoštevali inflacijo, bi bil ne gati ven trend proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zadnjih letih še bolj poudaJ.jen in bi pokazal, da so se sredstva državnega proračuna v ta namen v letih 2001 in 2002 realno znižala za skoraj 60 milijonov SIT ( 172 namesto 228 milijonov SIT). Znižanje obsega sofinanciranja vzdrževanja gozdnih cest s strani države je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker bo v pii val o na pripravljenost občin, da bi korektno izpeljale sistem vzdrževanja gozdnih cest in obenem tudi same prispevale določena dodatna sredstva v ta namen. Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest Program razvoja gozdov predvideva spodbujanje gradnje gozdnih cest, ki je v zadnjih desetih letih močno zastala. Država je v ta namen zagotovila šele leta 2000 40 milijonov SIT, ki jih v letu 2000 ni bila sposobna poravnati v celoti, ampak je večji delež Preglednica 2: Sredstva za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest v letih 1994-2001 (v 1000 SIT) vir 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Gozdne ceste v zasebnih gozdovih - vzdrževanje PP4178 91.092 93.602 119.612 146.581 143.708 184.169 195.668 177.019 171.744 Pristojbina 182.896 274.676 251.671 266.115 284.695 298.150 300.847 300.000 SKZG 3.610 Občine 97.040 71.705 109 .169 77.358 65.885 68.386 95.616 80.000 Zavarovanje 67.187 37.579 8.433 32.451 36.631 17.166 8.761 Ostalo 11.856 28 .731 36.466 24.702 Gozdne ceste v gozdovih, ki so predmet denacionalizacije - vzdrževanje PP4177 61.212 61.573 66.774 66.212 65 .685 68 .857 37.559 35.915 32.276 Občine 4.993 2.290 lO 194 104 22 Zavarovanje 716 1.099 2.274 Gozdne ceste v državnih gozdovih - vzdrževanje PP4179 63.824 58.847 61.000 77.394 82.759 42.695- 56.945 Pristojbina 78.000 164.474 150.264 160.343 166.539 SKZG 270.887 354.453 180.000 162.664 120.300 26 .000 37.785 42.071 Občine 243 3.609 3.934 4.880 Zavarovanje 2.847 1.752 679 Ostalo 10.000 Gradnja gozdnih cest PP5547 33.84 14.000 30.420 Investitorji 77.174 72.887· ' PP4178- proračunska postavka 4178- Popravilo gozdnih cest v zasebnih gozdovih PP4177 -proračunska postavka 4177- Popravilo gozdnih cest v gozdovih, ki so lahko predmet denacionalizacije PP4179 -proračunska postavka 4179 -Popravilo gozdnih cest v državnih gozdovih PP5547- proračunska postavka 5547- Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest tOO GozdV 60 (2002) 2 Aktualno ------------------------~ Preglednica 3: Potrebe po gradnji gozdnih cest v plihodnjih desetih letih Letna dinamika gradenj po osnutku območnih načrtov km 75 Ocenjeni povprečni strošek gradnje gozdne ceste po kilometru SIT 12.000.000 Letno potrebna sredstva za gradnjo SIT 900.000.000 Sofinanciranje države v višini 1/3 ocenjenih sredstev SIT 297.000.000 Letna dinamika v primeru, da bi se gradilo le 30% načrtovanih gozdnih cest km 22,5 Letno potrebna sredstva za gradnjo SIT 270.000.000 Sofinanciranje države v višini l/3 ocenjenih sredstev km 89.100.000 Preglednica 4: Primerjava med dejansko višino proračunskih sredstev z višino, opredeljeno v Programu razvoja gozdov v Sloveniji 1994 1995 1996 Proračun RS 152.304.855 155.175.927 250.210.413 Sredstva po programu 169.000.(XX) 310. (XX).OOO 395.000.000 razvoja gozdov Razlika med progra- -16.695.145 154.824.073 -144.789.587 moro in realizacijo plačilnih obvez prenesla v leto 2001. V tem letu je bilo zato na razpolago le 14 milijonbv SIT, ki pa bodo plačana iz proračunskih sredstev za leto 2002. Na podlagi predlogov iz najnovejših območnih načrtov za veljavnost 2001 - 2010 je razvidno, da bi bilo potrebno zaradi zagotavljanja odprtosti gozdov in s tem cenejše gozdne proizvodnje zgraditi v Sloveniji v desetih letih približno 750 km gozdnih cest ali 75 km na leto. Zavedamo se, da je gradnja gozdne ceste v prvi vrsti interes in strošek investitorja, torej lastnika gozda, vendar ob dejstvu, da je gozdna cesta javnega značaja in da zagotavlja še celo vrsto drugih funkcij gozda in ne nazadnje omogoča dostop do samotnih zaselkov in kmetij, ne smemo pozabiti, da je sofinanciranje države nujno in zato tudi predvideno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji. Brez ustrezne pomoči države na tem področju gradnje gozdnih cest ne bo, saj gre za velike investicije, ki se obrestujejo šele v dolgem časovnem obdobju. Morda bodo lastniki gozdov brez pomoči države tu in tam sicer tudi zgradili kako cesto, vendar bo obseg teh gradenj zanesljivo zanemarljiv, tvegamo pa tudi, da bodo potem tako zgrajene gozdne ceste za javnost zaprte. Primerjava s Programom razvoja gozdov v Sloveniji Program razvoja gozdov v Sloveniji je predvideval skupno letno višino sredstev, s katerimi bi bilo sofinancirano vzdrževanje gozdnih cest in njihova gradnja. Posebej ne ločuje gradnje in vzdrževanja, GozdV 60 (2002) 2 1997 L998 1999 2000 2001 271.640.421 270.394.156 330.419.858 315. 986.402 255.628. 978 487.(XX).000 585.000.(XX) -215.359.579 -235.130.066 vendar pa primetjava med dejanskimi sredstvi in načrtovanimi kaže, da je bilo v letu 2000 v ta namen zbranega za dobrih 230 mio SIT manj denarja, kar predstavlja predvsem izpad sredstev za sofinanci­ ranje gradenj gozdnih cest. Zaključek Na podlagi prikazanih gibanj proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove v zadnjih letih ter opisanih posledic zniževanja teh sredstev pričakujemo od MKGP in Vlade RS, da ponovno proučita odločitve na področju zagotavljanja sredstev za vlaganja v gozdove, upoštevajoč Program razvoja gozdov v Sloveniji in zakonodajo na področju gozdarstva. Ob tem je potrebno upoštevati, da v mnogih primerih pomenijo sredstva za vlaganje v gozdove in gozdno infrastrukturo tudi pomemben prispevek k razvoju podeželja in k ohranjanju kmetij na Slovenskem. Izdelali: Zoran Grecs, univ. dipl. inž. gozd. Vodja Oddelka za gojenje in varstvo gozdov ZGS Jure Beguš, univ. dipl. inž. gozd. Vodja Oddelka za gozdno tehniko ZGS Mag. Živan Veselič, univ. dipl. inž. gozd. Pomočnik direktorja za strokovne zadeve ZGS Andrej Kermavnar, univ. dipl. inž. gozd. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije 101