Št. 7 URADNE OBJAVE OBČINE IZOLA BOLLETTINO UFFICIALE DEL COMUNE DI ISOLA Izota.tO. junij) 999 teto 8 VSEBINA - OSNUTEK STATUTA Občine Izola v slovenskem in italijanskem jeziku OBČ)NA IZOLA Občinski svet Številka: Ot 5-02-1/98 Datum: 31.05.1999 Na podlagi 29. etena Zakona o tokatni samoupravi (Ur. tist RS, št. 72/93, 6/94 - odtočba US, 45/94 -odtočba US, 57/94, )4/95 in 20/95 - odtočba US, 9/96 -odtočba US, 44/96 - odtočba US, 26/97, 70/97, t0/98 in 74/98) ter 22. in 66 čtena Statuta Občine tzota (Uradne objave, št. 8/95) je občinski svet na seji dne 3 L maja 1999 sprejet nastednji SKLEP t. Občinski svet Občine tzota je obravnava! in sprejet osnutek Statuta Občine Izota. 2. Osnutek statuta iz !. točke tega sklepa se posreduje v 30 dnevno javno obravnavo. 3. Pripombe in predloge na osnutek statuta, dane v času javne obravnave, zbira Statutarno pravna komisija, ki po preteku obravnave pripravi predtog statuta in ga posreduje občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. 4. Ta sktep vetja takoj. Županja Breda Pečan OSNUTEK Občinski svet občine tzota je izhajajoč iz dejstev: - da so se občanke in občani izrekti na referendumu dne 29. maja t994 za ustanovitev svoje občine tzota; - da ima občina kot tokatna skupnost dotgotetno tradicijo, kutturne, naravne, materiatne in čtoveške zmogtjivosti za gospodarski razvoj in družbeni napredek; - da je zaščita in razvoj naravnih, zgodovinskih in (utturnih bogastev občine ena od predpostavk za botjše živtjenje vseh čtanov tokatne skupnosti; - da je obmorska občina, vtita v istrski narodnostni, kutturni in gospodarski prostor, z možnostjo povezovanja s svetom in sodetovanja ter dobrega sosedstva z tokatnimi skupnostmi, - da občina kot tokatna samoupravna skupnost v sktadu s sptošno sprejetimi normami zagotavtja pogoje za človeku prijazno živtjenje, spoštovanje in zaščito osnovnih pravic in svoboščin, uvetjavtjanje pravit demokracije, sožitja med narodi in kutture diatoga ter spodbujanje potitike miru, sodetovanja in sotidarnosti in na podtagi t38. čtena Ustave RS (Uradni tist RS, št. 33/9! ) in dotočb Zakona o tokatni samoupravi (Uradni tist RS, št. 72/93, 6/94-odtočba US, 45/94 - odtočba US, 57/94, Ì4/95, 20/95 - odtočba US, 63/95, 9/96 -odtočba US, 44/96 - odtočba US, 26/97, 70/97, tO/98, 68/98 - odtočba US. 74/98 ), je občinski svet občine tzota na svoji seji dne... sprejet STATUT OBČINE IZOLA !. SPLOŠNA DOLOČILA ]. čten Občina tzota (v nadaljevanju: občina) je temeljna tokatna samoupravna skupnost in je oseba javnega prava. Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravtja svoje zadeve, izvršuje natoge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter natoge, ki jih po predhodnem soglasju občine država z zakonom prenese v občinsko pristojnost. 2. čten trne občine je »OBČtNA IZOLA«, »COMUNE Dl ISOLA«. Sedež občine je v tzoti, Sončno nabrežje 8. 3. čten Območje občine obsega mesto tzota in nasetja Baredi, Cetore, Dobrava, Jagodje, Korte, Matija, Šared in !zo!a, !0. junij !999 stran 2 Št. 7 Nožed, ki so med seboj povezani s skupnimi potrebami in interesi, ter pripadajoči morski pas med občinama Koper in Piran do državne meje z Repubiiko itaiijo. Meje občine so doiočene z zakonom in se iahko spreminjajo samo v skiadu z zakonom. 4. čien Občina v skiadu z ustavo, zakonom in s tem statutom varuje in zagotavija pravice avtohtone itaiijanske narodne skupnosti. itaiijanski narodni skupnosti je na območju občine zagotovijena enakopravnost pri vkijučevanju v javno in družbeno živijenje. Na narodno mešanem območju (dvojezično območje), ki obsega mesto !zoia in naseiji Dobrava in Jagodje, sta v javnem in družbenem živijenju siovenski in itaiijanski jezik enakopravna. Pripadniki itaiijanske narodnosti, ki živijo izven dvojezičnega območja, imajo v odnosih z občinskimi in državnimi organi in drugimi javni organizacijami s sedežem na dvojezičnem območju občine iste pravice kot pripadniki itaiijanske narodne skupnosti, ki živijo na dvojezičnem območju. 5. čien Občina se iahko samostojno odioči za povezovanje v širšo iokaino samoupravno skupnost. O tem odioči občinski svet z dvotretjinsko večino vseh čianov, po postopku, ki ga doioči zakon. Pred odiočitvijo iahko občinski svet razpiše referendum o vprašanju povezovanja v širšo iokaino skupnost. 6. čien Občani so vse osebe, ki imajo staino prebivaiišče v občini. 7. čien Občina iahko za posebne zasiuge podeii naziv častnega občana. Pogoje za podeiitev ter postopek in način podeiitve se dotočijo z odtokom. 8. čien Občani odiočajo o zadevah iokatne skupnosti posredno preko občinskega sveta in neposredno, na zborih občanov, z referendumom ter preko ijudske iniciative. 9. čien Občinski praznik je i i. juiij in se ga praznuje na dan druge sobote v juiiju. 10. čien Občina ima grb, ki je kot barvna grafična priioga dei tega statuta. Grb je v obiiki ščita in predstavija ietečega goioba z oijčno vejico v kijunu, z ozadjem modrega neba in poikrogom v rumeni barvi, ki simboiizira otok. ! !. čien Občina ima svoj pečat okrogie obiike, premera 3,5 centimetrov, ki vsebuje označbo (grb) na sredini in na obodu napis z vsebino Občina izoia - Comune di isoia. Pečat uporabijajo: občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava. 12. čien Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Zastava je kot barvna grafična priioaa sestavni dei tega statuta. !!. KRAJEVNE SKUPNOST! ! 3. čien Občina je razdcijena na nasiednje ožje deie občine -krajevne skupnosti, ki zajemajo nasiednje prostorske okoiiše povzete iz registra prostorskih okoiišev RS: - Krajevna skupnost Staro mesto: OOOi, 5, 6, 7, 8, 9, !0, !!, i2, i3, !4, 34, 35, 36 (naseije tzota/šifra 004) - Krajevna skupnost !zoia !i: - 0002, 3, 4, i5, 24, 29, 30, 3i, 32, 33, 37 (naseije !zoia/šifra 004) - 0057 (naseije Jagodje/šifra 005) - Krajevna skupnost Livade: 00i6, 17, 18, [9, 20 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 38, 39, 40, 4], 42 (naseije [zoia/šifra 004) - Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava: - 0053, 54, 55, 56, 58,59 (naseije Jagodje/šifra 005) - 0060 (naseije Dobrava/ šifra 003) - Krajevna skupnost Korte: - 0043 (naseije Baredi/ šifra 001 ) - 0052 (naseije Cetore/ šifra 002) - 0049, 50, 5 i ( naseije Korte/šifra 006) - 0047, 48 (naseije Maiija/šifra 007) - 0044, 45, 46 (naseije Šared/šifra 008) - 0062 (naseije Nožed) Potek mej je prikazan v grafični priiogi (merito i :25000), ki je sestavni dei tega statuta. Občinski svet iahko na način, ki ga doioča zakon ter s spremembo statuta ustanovi aii ukine krajevno skupnost aii spremeni njeno območje. 14. čien Obrazioženo pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti aii za spremembo njenega območja iahko poda: * zbor krajanov, za območje krajevne skupnosti, na območju katere se prediagajo spremembe * najmanj 5% voiiinih upravičencev z območja posamezne krajevne skupnosti, na območju katere se prediagajo spremembe. Števiio voiiinih upravičencev se ugotavija na podiagi zadnje uradne evidence voiiinih upravičencev za območje te krajevne skupnosti. Voiiini upravičenci dajo pobudo na seznamu, ki obsega nasiednje podatke: ime, priimek, datum rojstva, kraj rojstva, nasiov stainega prebivaiišča ter iastnoročni podpis. Voiiini upravičenci dotočijo svojega predstavnika. Pobuda za ustanovitev krajevne skupnosti mora vsebovati točen naziv ter območje nove krajevne skupnosti. Pobuda mora biti utemeijena s staiišča zemtjepisnih, zgodovinskih, gospodarskih, upravnih, kuiturnih in drugih značiinosti območja, na katerem se ustanavija krajevna skupnost. Pobuda se vioži pri županu. i 5. čien Zbor krajanov iz prve aiineje prvega odstavka )4. čiena za območje krajevne skupnosti, kjerseprediaga sprememba, skiiče svet te krajevne skupnosti. ! 6. čien Občinski svet mora pobudo iz 14. čiena obravnavati v roku 60 dni od dneva, ko }e bita pobuda viožena. Pri tem mora občinski svet upoštevati zemijepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kuiturne in druge tzota, Ì0. junij [999 stran 3 Št. 7 značiinosti območja, na katerem se ustanavtja krajevna skupnost. Če je pobuda nepopotna zahteva občinski svet od pobudnika dopoinitev pobude. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti a!i pred spremembo njenega območja mora občinski svet na referendumu ugotoviti interes prebivatcev posameznih območij v občini, kjer naj bi se ustanovita krajevna skupnost. Ugotavtjanjc interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti, izid referenduma je za občinski svet obvezujoč. i 7. čten Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki samostojno upravtja in gospodari s svojim premoženjem in s tistim premoženjem, ki ga nanjo prenese občina. V pravnem prometu nastopa krajevna skupnost v zadevah iz svoje pristojnosti v svojem imenu in za svoj račun, v zadevah, ki jih je nanjo prenesta občina pa v imenu in za račun občine. i8. čien Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga na način, ki ga dotoča zakon, izvotijo votitni upravičenci s statnim prebivatiščem na območju te krajevne skupnosti. Sveti krajevnih skupnosti Staro mesto, tzota H, Livade in Jagodje - Dobrava štejejo po sedem čtanov. V svetih krajevnih skupnosti Staro mesto, tzota ti, Livade in Jagodje - Dobrava je po en predstavnik ttatijanske narodne skupnosti. Za njegovo izvotitev se smisetno uporabtjajo tiste dotočbe zakona, ki dotočajo zastopanost pripadnikov itatijanske narodne skupnosti v občinskem svetu. Svet krajevne skupnosti Korte šteje devet čtanov. Funkcija v svetu krajevne skupnosti je nepokticna. )9. čten Svet krajevne skupnosti je najvišji organ odtočanja o vseh zadevah v okviru pravic in dotžnosti krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tahko občinskemu svetu predtaga odtočitve, ki se nanašajo na to krajevno skupnost. Krajevno skupnost predstavtja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. Pravni posti, ki jih sktene svet krajevne skupnosti v vrednosti nad 500.000,00 S!T so vetjavni s sogtasjem župana. Kadar občinski svet odtoča o zadevah, ki sc nanašajo samo na interese prebivatcev posamezne krajevne skupnosti, mora predhodno pridobiti mnenje sveta te krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti mora mnenje predtožiti najmanj sedem dni pred dnem dotočenim za sejo občinskega sveta. 20. čten Svet krajevne skupnosti sprejme statut krajevne skupnosti, s katerim v skladu z zakonom ter s tem statutom uredi detovanje in organizacijo krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti začne vetjati z dnem, ko nanj poda sogtasjc občinski svet. 2!. čten Na krajevno skupnost se tahko prenesejo v izvajanje natoge, ki se nanašajo na: * tokatne javne stužbe, vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, upravtjanje s premoženjem, namenjenim za potrebe njenega prebivatstva ter * na pospeševanje društvenih dejavnosti. Podrobneje se natoge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, dotočijo z odtokom. Odtok ureja tudi vsa druga vprašanja, ki so pomembna za detovanje krajevne skupnosti, pa s tem statutom niso dotočena. 22. čten Detovanje krajevne skupnosti sc financira iz proračuna, tastnih dohodkov iz samoprispevkov, prostovotjnih prispevkov, darit in votit. tz občinskega proračuna se financira detovanje krajevne skupnosti ter tiste natoge, ki jih z njenim sogtasjem nanjo prenese občina. Računovodstvo in knjigovodstvo za krajevne skupnosti opravtja občinska uprava. Nadzor nad finančnim postovanjem krajevne skupnosti izvajata občinski svet in občinski nadzorni odbor. 23. čten Krajevne skupnosti tahko kot svoj posvetovatni organ obtikujejo Svet krajevnih skupnosti, ki predstavtja interese vseh krajevnih skupnosti v občini. Čtani sveta krajevnih skupnosti so predsedniki posameznih svetov krajevnih skupnosti. ttt. NALOGE OHCtNE t 24. čten Občina s tem statutom, odtoki in drugimi občinskimi predpisi samostojno ureja in zagotavtja upravtjanje ter razvoj vseh iokatnih zadev javnega pomena. Občina s svojim premoženjem zagotavtja pogoje in skrbi za razvoj: - družbenih dejavnosti, detovanja Samoupravne itatijanske narodne skupnosti, - komunatne infrastrukture, - urejanja prostora in varstva okotja, - občinskega stanovanjskega sktada, - turistične in kmetijske dejavnosti, - obrti, - potitičnega pturatizma v občinskem svetu in njegovih organih, -javnih gospodarskih stužb - in drugih zadev v sktadu z zakonom in razvojnimi ptani občine. Občina zagotavtja pogoje in organizira: - detovanje občinskih organov, - detovanje mtadinskih organizacij - požarno varnost - in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 25. čten Občina predpisuje pod pogoji, ki jih dotoča zakon, nastednje davke in druge občinske dajatve: - davek od premoženja, - davek na dediščine in darita - davek na dobitke od iger na srečo, - davek na promet nepremičnin. !zota, iO. junij !999 stran 4 Št. 7 - turistično takso, - tokatne davke, komunatne prispevke in občinske takse, - najemnine in zakupnine za oddana zemtjišča, morske akvatorije, stanovanja, tokate in druge občinske objekte, - koncesijske dajatve - dotoča pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja. IV. ORGAN! OBČtNE 26. čten Organi občine so občinski svet, nadzorni odbor in župan. Dotžina mandatnega obdobja za čtane občinskega sveta in župana je dotočena z zakonom in traja štiri teta. Mandat čtanov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjim čtanom sveta in traja do prve seje novoizvotjenega občinskega sveta. Prva seja novoizvotjenega sveta je seja, na kateri je konstituiran občinski svet oziroma je potrjenih več kot potovica čtanov občinskega sveta. Novoizvotjeni župan nastopi mandat takoj po potrditvi mandata. Mandat župana potrdi občinski svet na konstitutivni seji. S prenehanjem mandata občinskega sveta in župana preneha mandat tudi vsem njunim detovnim tetesom. Z dnem poteka mandatne dobe čtanom občinskega preneha mandat nadzornemu odboru. Način konstituiranja občinskega sveta se dotoči s postovnikom. 27. čten Deto organov je javno, razen kadar zakon ati odtok v sktadu z zakonom dotoča drugače. Organi občine so pri svojem detu dotžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in postovne skrivnosti, ki so tako opredetjene z zakonom, drugim predpisom ati z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. 28. čten Ctani občinskega sveta, župan in podžupani občine so občinski funkcionark Čtanom občinskega sveta, županu, podžupanom ter čtanom nadzornega odbora preneha mandat na način, ki ga dotoča zakon. t . OBČtNSK! SVET 29. čten Občinski svet se voti v sktadu z zakonom na podtagi sptošne in enake votitne pravice z neposrednim in tajnim gtasovanjem. Pripadniki itatijanske narodne skupnosti votijo na podtagi zakona in posebne votitne pravice svoje predstavnike v občinski svet. Za votitve občinskega sveta se tahko občina razdeti na votitne enote, ki jih dotoči odtok občinskega sveta za vsake votitve posebej. Odtok se sprejme z večino gtasov vseh čtanov občinskega sveta. 30. čten Občinski svet ima 23 čtanov, od teh ima ttatijanska narodna skupnost 2 čtana. Občinski svet je naj višji organ odtočanja v občini. Občinski svet opravtja nastednje natoge: - sprejema statut, - sprejema odtoke in druge sptošne ter posamične akte - sprejema postovnik za svoje deto, - sprejema občinski proračun, njegove spremembe in zaktjučni račun, - daje sogtasje k postovnim načrtom, sprejema postovna poročita, obračune in zaktjučne račune javnih podjetij, javnih zavodov in sktadov v tasti občine, - sprejema prostorske in druge ptane razvoja občine, - na predtog župana imenuje in razrešuje podžupane, - imenuje in razrešuje čtane nadzornega odbora ter čtane odborov in komisij občinskega sveta, - nadzoruje deto župana, podžupana in občinske uprave gtede izvrševanja odtočitev občinskega sveta, - daje mnenje k imenovanju načetnika upravne enote, - imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načetnika upravne enote, - odtoča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja - imenuje in razrešuje čtane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, - imenuje Občinsko votitno komisijo in Posebno občinsko votitno komisijo, - ustanavtja javne zavode, gospodarske javne zavode ter javna podjetja - daje sogtasje k prevzemu opravtjanja državnih natog, - v sktadu z zakonom daje sogtasje k imenovanju vodstvenih detavcev javnih zavodov in imenuje direktorje javnih podjetij in sktadov, katerih ustanoviteljica ati soustanovitetjica je občina, - daje sogtasje k statutom javnih podjetij, zavodov in sktadov, katerih ustanovitetjica ati soustanovitetjica je občina, - imenuje predstavnike v svete oziroma organe upravtjanja zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitetjica ati soustanovitetjica je občina, - sprejema akte za izvedbo natog 24. in 25. čtena tega statuta, - podetjujc priznanja in nagrade občine tzota, - odtoča o drugih zadevah, ki jih dotočajo zakon, občinski odtoki in ta statut. Občinski svet z odtokom, ki ga sprejme na podtagi 5t. čtena ZLS, poobtasti župana za odtočanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja. 31. čten Župan predstavtja občinski svet, ga skticuje in vodi njegove seje in je zadotžen za obveščanje javnosti o detu občinskega sveta. Župan nima pravice gtasovanja. Za vodenje seje občinskega sveta tahko župan poobtasti podžupana ati drugega čtana občinskega sveta. 32. čten Funkcija čtana občinskega sveta in podžupana ni združtjiva s funkcijo župana, čtanstvom v nadzornem odboru in z detoni v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dotoča zakon. .jumj stran 5 Funkcija ciana občinskega sveta tudi ni združtjiva s funkcijo načeinika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z dciom v državni upravi na dciovnih mestih, na katerih deiavci izvršujejo poobiastiia v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo deia organov občine. 33. čien Ciani občinskega sveta opravijajo svojo funkcijo nepokiicno. 34. čien Vsak čian občinskega sveta iahko prediaga občinskemu svetu v sprejem odioke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaktjučnega računa proračuna, koncesijskih aktov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, podjetij in skiadov, aktov na področju prostorskega pianiranja ter drugih aktov, za katere je v zakonu doiočcno, da jih sprejme občinski svet na prediog župana. 35. čien Občinski svet ureja svoje deio s posiovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih čtanov. 36. čien Deiovna teiesa občinskega sveta so odbori in komisije. Ti so iahko staini aii začasni. Staini komisiji občinskega sveta sta komisija za mandatna vprašanja, voiitve in imenovanja in komisija za narodnostna vprašanja. Način imenovanja, števiio čianov in detovno področje komisij in odborov se dotočijo z odtokom. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega deiovnega področja ter v skiadu s statutom in posiovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in prediogc. Komisije in odbori občinskega sveta iahko prediagajo občinskemu svetu v sprejem odioke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zakijučnega računa proračuna, koncesijskih aktov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, podjetij in skiadov, aktov na področju prostorskega pianiranja ter drugih aktov, za katere je v zakonu doiočeno, da jih sprejme občinski svet na prediog župana. 37. čien Strokovno in administrativno deio za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava. 2.NADZORN! ODBOR 38. čien Nadzorni odbor je naj višji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: - opravija nadzor nad razpoiaganjem s premoženjem občine; - nadzoruje nenamenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev; nadzoruje finančno posiovanje uporabnikov proračunskih sredstev. 39. čien V nadzornem odboru so zastopani predstavniki vseh poiitičnih strank, k: imajo mandat v občinskem svetu, in itaiijanske narodne skupnosti. Poiitične stranke se iahko dogovorijo, da imajo skupnega predstavnika v nadzornem odboru. Postopek imenovanja čtanov nadzornega odbora se dotoči s posiovnikom občinskega sveta. 40. čten Ciani nadzornega odbora ne morejo biti: * čiani občinskega sveta in čiani njegovih dciovnih teies * župan in podžupani. * čiani svetov ožjih deiov občin, * tajnik občine, * deiavci občinske uprave ter * čiani posiovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Občinski svet ugotavija nezdružljivost funkcije čiana nadzornega odbora na prediog pristojnega deiovnega teiesa občinskega sveta. 4!. čien Za čiana nadzornega odbora je iahko imenovan tisti, ki izpoinjuje nasiednje pogoje: - ima siovensko državljanstvo, - ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo, - ima najmanj pet iet deiovnih izkušenj na področju financ, gospodarstva aii prava, - pozna finančno-računovodske predpise, predpise, ki doiočajo način financiranja javne porabe in druge predpise, ki so pomembne za opravijanje funkcije nadzora in - ni bii obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za skienitev deiovnega razmeija v državnih organih in organih tokainih skupnostih. 42. čien Nadzorni odbor ima predsednika, ki ga imenujejo čiani nadzornega sveta na svoji konstitutivni seji. Predsednik nadzornega odbora vodi in organizira deio nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora zastopa nadzorni odbor. Predsednik nadzornega odbora mora imeti najmanj Vt. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. 43. čien Čian nadzornega odbora ne sme odiočati o zadevi, pri kateri je z uporabnikom javnih sredstev, nad katerim se izvaja nadzor, njegovim zakonitim zastopnikom, čiani organov upravljanja aii odgovornimi osebami v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti aii v stranski vrsti do četrtega koiena, četudi je zakonska zveza prenehaia aii v izvenzakonski skupnosti. Čian nadzornega odbora ne sme opravijati nadzora, če je zaposien pri uporabniku javnih sredstev pri katerem se izvaja nadzor ati če od prenehanja zaposiitve pri uporabniku javnih sredstev še niso pretekia tri ieta. V koiikor čian nadzornega odbora ugotovi, daje prišio do iziočitvenega razioga po prvem odstavku tega čiena mora to takoj sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejme skiep o iziočitvi čiana nadzornega odbora. Če čian nadzornega odbora meni, da je pri izvajanju nadzora nad uporabnikom javnih sredstev prišio do okoiiščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti in objektivnosti, mora te okoiiščine takoj sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor odtoči ati so te okotiščine takšne narave, da mora biti čtan nadzornega odbora iztočen iz postopka izvajanja Ì nadzora. tzota, !0. junij !999 stran 6 Št. 7 44. čten Sredstva za deio nadzornega odbora dotoči občinski svet in so sestavni det proračuna občine. Višina potrebnih sredstev se dotoči s finančnim načrtom, pripravtjenim na podtagi tetnega programa nadzora. Odredbodajatec sredstev za deto nadzornega odbora je župan, ki tahko za odredbodajatca poobtasti predsednika nadzornega odbora. 45. čten Nadzorni odbor deta na sejah, ki jih tahko sktiče predsednik nadzornega odbora na tastno pobudo. Predsednik nadzornega odbora mora skticati sejo, če tako zahteva župan ati občinski svet. V kotikor seje ne sktiče v desetih dneh od podane zahteve, jo tahko sktiče župan. Konstitutivno sejo nadzornega odbora sktiče župan. 46. čten Način deta nadzornega odbora se dotoči s postovnikom, ki ga v sktadu z dotočiti tega statuta sprejme nadzorni odbor. S postovnikom dotoči nadzorni odbor organizacijo svojega deta, pravice in dotžnosti predsednika in čtanov pri izvajanju nadzora, deto izvedencev in drugih zunanjih sodetavcev, postopek nadzora, način odtočanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje deta nadzornega odbora. 47. čten Nadzorni odbor opravi nadzor na podtagi sktepa o uvedbi nadzora. Za opravtjanje neposrednega nadzora tahko nadzorni odbor poobtasti najmanj tri čtane nadzornega odbora. 48. čten Sktep o uvedbi nadzora mora vsebovati ime, sedež ter detovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovane stranke), vsebino nadzora, čas nadzora ter imena poobtaščenih čtanov nadzornega odbora, ki bodo nadzor neposredno opraviti. S sktepom o uvedbi nadzora je nadzorni odbor dotžan seznaniti tudi župana in občinski svet. 49. čten Nadzorni odbor tahko od uporabnikov javnih sredstev: * zahteva potrebna obvestita in poročita; * zahteva na vpogted postovno dokumentacijo, ki je nastata v zvezi z uporabo javnih financ. 50. čten Po opravtjenem neposrednem nadzoru poobtaščeni čtani nadzornega odbora sestavijo predtog predhodnega poročita o opravtjenem nadzoru, ki ga potrdi nadzorni odbor. Nadzorni odbor poštje predhodno poročito uporabniku javnih sredstev, nad katerim je bit uveden nadzor. S predhodnim poročitom je dotžan nadzorni odbor seznaniti tudi župana. Uporabnik javnih sredstev nad katerim je bit uveden nadzor tahko v osmih dneh po prejemu predhodnega poročita poda svoje pripombe na predhodno poročito. Nadzorni odbor je dotžan pripombe obravnavati ter se o njih izreči. V kotikor jih ne sprejme, je dotžan svojo odtočitev obraztožiti. Na podtagi ugotovitev ter obravnave pripomb iz prvega in drugega odstavka tega čtena, sprejme nadzorni odbor dokončno poročito. V dokončnem poročitu tahko nadzorni odbor predtaga, da uporabnik javnih sredstev, pri katerem so bite ugotovtjene nepravitnosti v zvezi z uporabo javnih sredstev, ugotovtjene nepravitnosti odpravi, popravi ati usktadi. Nadzorni odbor tahko v dokončnem poročitu za odpravo ugotovtjenih nepravitnosti dotoči rok. Nadzorni odbor dostavi dokončno poročito tudi županu in občinskemu svetu. 5t. čten Občinski svet, župan ter organi porabnikov javnih sredstev so dotžni obravnavati poročito nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočita in predtoge v sktadu s svojimi pristojnostmi. 52. čten Deto nadzornega odbora je javno. Za obveščanje javnosti je poobtaščen predsednik nadzornega odbora. Nadzorni odbor sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročito dokončno. Nadzorni odbor je pri svojem detu dotžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in postovne skrivnosti, ki so tako opredetjene z zakonom, drugim predpisom ati z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor uredi način varstva podatkov iz drugega odstavka tega čtena s pravitnikom. 53. čten O posameznih zadevah tahko nadzorni odbor izda tudi svoje mnenje. Mnenje izda na tastno pobudo ati na predtog posameznega uporabnika javnih sredstev. 54. čten Nadzorni odbor najmanj enkrat tetno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. 3. ŽUPAN 55. čten Župan predstavtja in zastopa občino. 56. čten Župana votijo državtjani, ki imajo v občini statno prebivatišče. 57. čten Župan opravtja nastednje natoge: - predtaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaktjučni račun proračuna, odtoke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta; - skrbi za izvajanje odtočitev občinskega sveta, - odgovaija za izvrševanje proračuna občine; -je odredbodajatec finančnih sredstev, - skticuje in vodi občinski svet ter skrbi za vzdrževanje reda na seji občinskega sveta; - dodetjuje zadeve v obravnavo detovnim tetesom občinskega sveta, - podpisuje odtoke in druge akte, ki jih sprejme občinski svet; -je predstojnik občinske uprave ter vodi. nadzoruje in usmerja deto občinske uprave; - skrbi za objavo statuta, odtokov in drugih sptošnih aktov občine; - odtoča o pravicah in dotžnostih detavcev. ki izvirajo iz zapostitve v občinski upravi, - izdaja predpise za izvrševanje odtokov in drugih aktov; Izola, 10. junij 1999 Št. 7 - odloča v kompctcnčnih sporih med organi občinske uprave; - sprejema začasne nujne ukrepe, - razpiše predčasne volitve v občinski svet; - sodeluje z drugimi lokalnimi skupnostmi in upravno enoto; - predlaga občinskemu svetu odsvojitev dela občinskega premoženja - imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite, - opravlja naloge iz pristojnosti občinskega sveta, kadar se ta zaradi izrednih razmer ne more sestati, - opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti občinski svet, - opravlja druge zadeve v skladu z določili zakona, s tem statutom in odioki. 58. člen Občina ima največ tri podžupane, ki pomagajo županu pri njegovem delu, ga nadomeščajo v njegovi odsotnosti ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. Eden izmed podžupanov se imenuje s soglasjem Samoupravne italijanske narodne skupnosti. Podrobneje se postopek imenovanja podžupanov določi s poslovnikom občinskega sveta 59. člen Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. Podžupani opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. 60. člen Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven, nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, daje nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. stran 7 v. AVTOHTONA iTALiJANSKA NARODNA SKUPNOST 6!. člen Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavljajo ustava, zakoni in ta statut, pripadniki italijanske narodne skupnosti ustanovijo za uveljavljanje svojih potreb in interesov ter za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah Samoupravno italijansko narodno skupnost. 62. člen Samoupravna narodna skupnost daje občinskim in drugim organom lokalne samouprave predloge, pobude in mnenja o vseh zadevah iz svoje pristojnosti. Občinski in drugi organi lokalne samouprave morajo pobude iz prejšnjega odstavka obravnavati in se o njih opredeliti. 63. člen Samoupravna italijanska narodna skupnost daje preko predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu soglasje k določbam statuta, ki neposredno vplivajo na položaj in pravice italijanske narodne skupnosti, ki jih določajo ustava in zakoni, in soglasje k posameznim aktom ter drugim aktom in vprašanjem, ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic in financiranje italijanske narodne skupnosti. VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA 64. člen Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: - zbor občanov, - referendum in - ljudska iniciativa. 1. ZBOR OBČANOV 65. člen Občani na zborih občanov : * razpravljajo o zadevah lokalne samouprave, * razpravljajo o delu posameznih občinskih organov oziroma organov krajevnih skupnosti, v kolikor je zbor sklican za območje krajevne skupnosti, * razpravljajo o spremembah območja občine Izola oziroma o spremembah območja krajevne skupnosti, * razpravlja o povezovanju občine v širše samoupravne lokalne skupnosti, * razpravljajo o lokalni problematiki, * dajejo mnenja in pobude o zadevah iz pristojnosti lokalne skupnosti. 66. člen Zbor občanov se iahko skiiče za vso občino ah pa za posamezno krajevno skupnost, v kotikor gre za vprašanje, ki je iokainega pomena samo za prebtvaice te krajevne skupnosti. Zbor občanov iahko skiiče župan: * na svojo pobudo * na pobudo občinskega sveta aii * sveta krajevne skupnosti. 2. REFERENDUM Župan mora sklicati zbor občanov, v kolikor to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se sklicuje zbor. Ta odstotek se ugotavlja po zadnji evidenci volilnih upravičencev v občini. Župan skliče zbor občanov tako, da se sklep o sklicu zbora občanov objavi v uradnem glasilu in na krajevno običajen način v prostorih občinske uprave oziroma v prostorih krajevnih skupnosti. Sklep o sklicu zbora občanov mora biti objavljen najmanj 15 dni pred datumom predvidenim za sklic zbora. V kolikor župan sklicuje zbor občanov za območje celotne občine, ga lahko skliče tako, da se zbor skliče za vsako krajevno skupnost posebej. 67. člen Zahtevo županu za sklic zbora občanov lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Politična stranka ali drugo združenje določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval na zboru občanov. Zahteva mora vsebovati: * obrazloženo zahtevo in namen, ki se ga želi doseči z izvedbo zbora občanov, * predlog, da se zbor občanov skliče za celotno občino ali samo za njen del, * osebne podatke vložnika zahteve: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, * datum vložitve zahteve * podpis vložnika zahteve. Zahteva mora biti podprta s podpisi najmanj petih odstotkov volivcev z območja občine ali z območja določene krajevne skupnosti - če se zahteva sklic zbora krajanov samo za območje te krajevne skupnosti in sicer na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov, občina stalnega prebivališča ter podpis podpisnika. Župan mora zahtevo za sklic zbora občanov obravnavati najkasneje v roku treh dni. V kolikor župan ugotovi, da zahteva ni opremljena v skladu z drugim odstavkom tega člena, s sklepom pozove vložnika zahteve, da pomanjkljivosti odpravi in mu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti daljši od osmih dni od dneva, ko je vložnik zahteve za sklic zbora občanov prejel sklep župana. V kolikor vložnik zahteve za sklic zbora občanov pomanjkljivosti v naloženem roku ne odpravi, župan zahteve ne sprejme. O zavrnitvi zahteve izda župan sklep. Pobudnik ima zoper sklep župana pravico sprožiti spor pred upravnim sodiščem. Za roke, ki so določeni v tem členu, se uporabljajo splošna določila zakona o upravnem postopku. 68. člen Zbor občanov sprejema stališča z večino navzočih volilnih upravičencev. Stališča, sprejeta na zboru občanov, je dolžan župan obravnavati in se o njih izreči. O tem obvesti tudi občinski svet in vložnika zahteve za sklic zbora občanov. 69. člen Stroške za izvedbo zbora občanov občinski svet zagotovi v proračunu občine Izola. Stroške javne propagande za izvedbo zbora občanov nosi organizator propagande. 70. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. 71. člen Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Ta odstotek se ugotavlja po zadnji uradni evidenci volilnih upravičencev v občini. Za vložitev predloga župan ne more pooblastiti druge osebe. Pobudo za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka poda občinskemu svetu župan ali član občinskega sveta. Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Občinski svet razpiše referendum na območju cele občine. Občinski svet lahko razpiše referendum tudi na območju določene krajevne skupnosti, v kolikor gre za vprašanje, ki zadeva izključno prebivalce te krajevne skupnosti, kot je na primer: uvedba krajevnega samoprispevka, sprememba območja krajevne skupnosti in podobno. 72. člen Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. 73. člen Predlog za razpis referenduma, ki ga poda župan ali član občinskega sveta, mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati: * zahtevo za razpis referenduma; * jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma; * obrazložitev zahteve. Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta. V kolikor predlog ne vsebuje vseh sestavin po prvem odstavku tega člena. občinski svet pozove predlagatelja, da v roku. ki ne sme biti daljši od osem dni, predlog dopolni in ga dostavi občinskemu svetu v odločanje. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da Št. 7 !zo)a, fO. junij stran 9 referendumom nosijo organizatorji propagande. 82. č!en pobuda ni bita vfožena. Občinski svet odioča samo o predfogu, ki je pripravijen v skfadu s prvim in tretjim odstavkom tega čtena. Odiočitev o razpisu referenduma je sprejeta, če je zanjo gfasovafa večina vseh čianov občinskega sveta. 74. čfen Pobudo vofivcem za vtožitev zahteve za razpis referenduma fahko da: * vsak vofivec, * pofitična stranka v občini ah * svet krajevne skupnosti. Pofitična stranka dotoči svojega predstavnika, ki bo sodefovaf v postopku vfožitve zahteve za razpis referenduma in v postopku izvedbe referenduma. 75. čfen Pobudnik mora pisno seznaniti občinski svet s pobudo vofivccm za vfožitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu spfošnega akta. Pobuda mora vsebovati: * zahtevo za razpis referenduma, ki mora biti podprta s podpisi najmanj dvesto vofivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, nasfov stafnega prebivafišča in podpis vofivca; * jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma; * obrazfožitev zahteve. 76. čfen Pobudnik o pobudi vofivcem za vtožitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predfoži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni obfikovana v skfadu s prejšnjim čfenom afi je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovfjeno neskfadnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori se šteje, da pobuda ni bita vfožena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. 77. čfen Pobudnik fahko v osmih dneh po prejemu obvestita iz 76. čtena zahteva, naj odfočitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odfočitev neutemefjena, jo razvefjavi. 78. čfen Vofivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu afi z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odtoči v skfadu z zakonom župan. 79. čfen Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vfožena, če jo je v dofočenem roku podprto s svojim podpisom zadostno števifo vofivcev. 80. čfen V skfadu z dotočiti zakona razpiše referendum občinski svet. Akt o razpisu referenduma se objavi v občinskem uradnem gfasifu. 8 f. čfen Občinski svet zagotovi stroške za izvedbo referenduma o aktu občinskega sveta afi drugi odfočitvi ter stroške posvetovafnega referenduma v proračunu. Stroške, ki nastanejo v zvezi z organizacijo in izvajanjem postopka referendumske pobude in zahteve nosi predfagatefj. Stroške javne propagande v zvezi z a vsa druga vprašanja, ki z zakonom o fokafni samoupravi iti s tem statutom niso urejena, se uporabfja zakon o referendumu in fjudski iniciativi. 3. LJUDSKA fNfCfA!IVA 83. čfen Najmanj pet odstotkov vofivcev v občini fahko zahteva izdajo afi razvefjavitev spfošnega akta afi druge odfočitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (v nadaljevanju: zahteva). Odstotek vofifnih upravičencev se ugotavfja po zadnji uradni evidenci vofilnih upravičencev. 84. čfen Pobudo vofivcem za vfožitev zahteve fahko da: * vsak vofivec, * pofitična stranka v občini afi * svet krajevne skupnosti. Pofitična stranka dofoči svojega predstavnika, ki bo sodefovaf v postopku vfožitve zahteve za razpis fjudske iniciative in v postopku izvedbe fjudske iniciative. 85. čfen Pobudnik mora pisno seznaniti občinski svet s pobudo vofivcem za vfožitev zahteve za razvefjavitev spfošnega akta afi druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov, v petnajstih dneh po dnevu uvefjavitve spfošnega akta afi druge odfočitve, na katero se zahteva nanaša. Pobuda mora vsebovati: * zahtevo za izdajo afi razvefjavitev spfošnega akta afi druge odfočitve, ki mora biti podprta s podpisi najmanj dvesto vofivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, nasfov stafnega prebivafišča in podpis vofivca; * obrazfožitev zahteve. 86. čfen Pobudnik o pobudi vofivcem za vfožitev zahteve pisno seznani občinski svet in pobudo predfoži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni obfikovana v skfadu s 85. čfenom afi je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovfjeno neskfadnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori se šteje, da pobuda ni bifa vfožena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. 87. čfen Pobudnik fahko v osmih dneh po prejemu obvestita iz 86. čfena zahteva, naj odfočitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odfočitev neutemefjena, jo razvefjavi. 88. čfen Vofivci dajejo podporo zahtevi s podpisovanjem na seznamu afi z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odfoči župan. 89. čfen Šteje se, da je zahteva vfožena, če jo je v dofočenem roku podprto s svojim podpisom zadostno števifo vofivcev. Organ, na katerega je zahteva nasfovfjena, je dofžan v roku treh mesecev odtočiti o zahtevi. Izola, 10. junij 1999 stran 10 Št. 7 VIL OBČINSKA UPRAVA 90. člen Organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom. Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. VIII. PREMOŽENJE !N FINANCIRANJE OBČINE 91. člen Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 92. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, sredstev države, daril in zadolževanja v skladu z zakonom. 93. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki se ga oblikuje v skladu z zakonom. Sredstva proračuna se smejo uporabljati za namene, ki so določeni s proračunom. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, razen če odlok v posameznem primeru ne določa drugače. 94. člen Občina se sme zadolžiti samo na podlagi zakona. O zadolžitvi odloča občinski svet. Javna podjetja in javni zavodi ter skladi, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta. Občina sme v skladu z zakonom kot ustanoviteljica dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij, javnih zavodov ter skladov. O tem odloča občinski svet. 95. člen Za vsa ostala vprašanja, ki v tem statutu niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja financiranje občin. IX. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 96. člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, kijih sama določi in javnih služb, za katere tako določa zakon. Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina: - neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave); - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; - z dajanjem koncesij z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 97. člen Na podlagi zakona občinski svet z odlokom določi vrste javnih služb, pogoje opravljanja dejavnosti ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet lahko z odlokom ustanovi javno podjetje, javni zavod ali sklad. Financiranje občinskih javnih služb poteka v skladu z zakonom in odlokom. 98. člen Občina lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali podjetje. 99. člen Občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Z drugimi občinami lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 100. člen Splošni in posamični akti morajo temeljiti na ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih. Splošne in posamične akte lahko v okviru svojih pristojnosti sprejemata občinski svet in župan. 1. SPLOŠNI AKTI OBČINE 101. člen Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Odredbe, pravilnike in navodila sprejema v okviru pristojnosti tudi župan. Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja, prostorske dokumente, občinski proračun in zaključni račun. 102. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov. 103. člen Pobudo za spremembo statuta lahko poda: - župan; - najmanj sedem članov občinskega sveta - najmanj pet% volilnih upravičencev po postopku, ki je dotočen za ljudsko iniciativo. 104. člen S poslovnikom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, pravice in dolžnosti članov sveta ter postopek sprejemanja splošnih aktov. 105. člen Občina ureja z odloki zadeve iz svoje pristojnosti in zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 106. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih zadevah 107. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. ! 08. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 109. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. tzota, !0. junij !999 stran ! ! Št. 7 Občinski svet sprejema v sktadu z zakonom tudi zaktjučni račun in premoženjsko bitanco. ) ) 0. čten Predpisi občine morajo biti objavtjeni, vetjati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih dotočeno drugače. Predpise iz prvega odstavka objavi župan. Predpisi se objavijo po preteku petnajstih dni od njihovega sprejema, (zaradi roka za vtožitev zahteve za razpis referenduma) Predpisi se objavijo v uradnem gtasitu, ki ga dotoči občinski svet. 2. POSAMtČNt AKT! OBČINE ! 11. č!en Posamični akti organov občine so odtočbe in sktepi, s katerimi se odtoča o upravnih stvareh iz !astne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podtagi javnih poobtasti). Občinski svet tahko izdaja posamične akte iz svoje pristojnosti (npr. ustanovitvene akte). ] !2. čten Upravni organi odtočajo o pravicah in dotžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo upravni organi v upravnem postopku, odtoča na drugi stopnji župan. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odtoča pristojni državni organ. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odtoča v upravnem sporu pristojno sodišče. X!. VARSTVO OBČ!NE V RAZMERJU DO DRŽAVE !N Š!RŠ!H LOKALN!H SKUPNOST!H t!3. čten Župan vtoži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni potožaj in pravice tokatne skupnosti oziroma če se s predpisi širše tokatne samoupravne skupnosti brez poobtastita oziroma sogtasja občine posega v njene pravice. ! t4. čten Župan tahko v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo obtastni nadzor. ! !5. čten V kotikor Državni zbor pred sprejemom zakonov ati drugih predpisov, ki se v sktadu z ustavo tičejo koristi samoupravnih tokatnih skupnosti, poda mnenje o tem občinski svet na predtog župana. X!!. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE ! 16. čten V enem mesecu po sprejemu statuta sprejme občinski svet postovnik o svojem detu ter akt o organizaciji in detovnem področju občinske uprave. Župan izda akt o sistemizaciji detovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in detovnem področju občinske uprave. V enem mesecu po uvetjavitvi tega statuta se morajo usktaditi statuti vseh krajevnih skupnosti na območju občine tzota. Dotočbe 4t. čtena in 3. odstavka 42. čtena stopijo v vetjavo v novem mandatnem obdobju. (V primeru, da bo sprejet variantni predtog v 30. čtenu, bodo dotočita 30. čtena vetjata za novo mandatno obdobje.) !!7.čten V vetjavi ostanejo odtoki in drugi akti, ki sojih sprejeti Skupščina občine tzota, Skupščina Skupnosti obatnih občin Koper, tzvršni svet SO tzota in tzvršni svet Skupnosti obatnih občin Koper, v kotikor niso v nasprotju z vetjavno zakonodajo. t ! 8. čten V kotikor je v predpisih iz prejšnjega čtena dotočena pristojnost Skupščine občine tzota, preide te-ta v pristojnost občinskega sveta občine tzota, pristojnost izvršnega sveta preide na župana, pristojnost občinskih upravnih organov pa v pristojnost občinske uprave, razen v primeru, ko ta statut, odtok ati sktep občinskega sveta dotoči drugače. t )9. čten Z dnem uvetjavitve tega statuta preneha vetjati Statut občine tzota (Uradne objave, št. 8/95), Statutarni sktep št... z dne .... (Uradne objave, št....) in Statutarni sktep št.... z dne .... (Uradne objave, št.)/98.) ter Odtok o krajevnih skupnostih na območju občine tzota (Uradne objave, št. 3/96) )20. čten Ta statut začne vetjati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Županja: Breda Pečan Števitka: Datum: Izota, Ì0. junij !999 stran !2 Št. 7 COMUNE D! ISOLA Consigtio Numero: 015-02-1/98 Data: 31.05.1999 In virtu' detfarticoto 29 detta Legge sutte autonomie tocati (Gazzetta Ufficiate RS, nn. 72/93, 6/94 -Detibera CC, 45/94 - Detibera CC, 57/94, t4/95, 20/95 - Detibera CC, 9/96 - Detibera CC, 44/96 - Detibera CC, 26/97, 70/97, tO/98 e 74/98) e degti articoti 22 e 66 detto Statuto det Comune di Isota (BoMettino Ufficiate, n. 8/95), netta seduta de) 31 maggio t999 it Consigtio det Comune di Isota ha approvato ta seguente DELIBERA 1 H Consigtio det Comune di Isota ha vagtiato e approvato ta bozza di Statuto det Comune di Isota. 2 La bozza di Statuto di cui at punto t detta presente e' messa a dibattito pubbtico per it periodo di 30 giorni. 3 Le osservazioni e te proposte retative atta bozza di Statuto, presentate durante it pubbtico dibattito, vengono demandate atta Commissione giuridico -statutaria. Terminato i! pubbtico dibattito, ta Commissione giuridico - statutaria redige ta proposta di Decreto e ta sottopone in esame e approvazione det consigtio comunate. 4 La presente Detibera ha effetto immediato. tt Sindaco Breda Pečan BOZZA Premesso che a! Referendum det 29 maggio t994 te cittadine e i cittadini si sono pronunciati per ta costituzione det proprio Comune di Isota; che it comune come ente tocate ha una tunga tradizione e dispone dei potenziati cutturati, naturati, materiati ed umani per to svituppo economico ed i! progresso sodate; che ta tutela e to svituppo dei beni naturati, storici e cutturati det comune e' uno dei principi per una maggiore quatita' detta vita di tutti i componenti ['ente tocate; che Isota e' un comune ubicato netta fascia costiera, incorporato nett'ambiente nazionate, cutturate ed economico istriano, con ta possibitita' di cottegarsi con i! mondo e di cottaborare e stabitite contatti con gti enti tocati vicini; che it comune, in quanto unita' fondamentate dett'autonomia tocate, in conformità' atte norme gencratmente accotte garantisce ai cittadini condizioni di vita idonee, i! rispetto e ta tuteta dei diritti fondamentati e dette tiberta' dett'uomo, ['edificazione dette regote di democrazia, detta convivenza tra i popoti e detta cultura det diatogo nonché' t'affermazione detta potitica di pace, cottaborazione e sotidarieta' e in virtu' dett'articoto 138 detta Costituzione detta Repubbtica di Stovenia (Gazzetta Ufficiate RS, n. 33/91) c dette disposizioni detta Legge sutte autonomie tocati (Gazzetta Ufficiate RS, nn. 72/93, 6/94 -Detibera CC, 57/94, t4/95, 20/95 - Detibera CC, 63/95, 9/96 - Detibera CC, 44/96 - Detibera CC, 26/97, 70/97, tO/98, 68/98 - Detibera CC, e 74/98), netta seduta det_________________it Consigtio det Comune di Isota ha approvato to STATUTO DEL COMUNE D! ISOLA I. DISPOSIZIONI GENERALI Art. ! tt Comune di Isota (net testo seguente: comune) e' ['ente fondamentate dett'autonomia tocate ed e' persona di diritto pubbtico. It comune tuteta gti interessi dei suoi cittadini. Nett'ambito detta Costituzione e dette teggi regota autonomamente te proprie questioni, svotge te mansioni demandategti in base atte teggi e te mansioni che previo consenso det comune to stato demanda, con apposita tegge, atte competenze det comune. Art. 2 La denominazione de! comune e': "OBČINA IZOLA", "COMUNE D! tSOLA". La sede det comune e' a Isota, Riva det sote n. 8. Art. 3 H territorio det comune comprende ta citta' di Isota e gti abitati Baredi, Cetore, Dobrava, Jagodje, Korte, Matija, Šared e Nožed, cottegati tra toro da esigenze e interessi comuni, nonché' t'acquatorio racchiuso tra i comuni di Capodistria e Pirano e it confine di stato con ta Repubbtica d'ttatia. I confini det comune sono stabititi datta tegge e possono essere modificati soto in conformità' atta tegge. Art. 4 In conformità' atta Costituzione, atta tegge e a questo Statuto i) comune tuteta e garantisce i diritti detta Comunità' nazionate autoctona itatiana. Net territorio det comune atta Comunità' nazionate itatiana e' garantita ta parita' det diritto di partecipazione atta vita pubbtica e sociate. Net territorio nazionatmente misto (territorio bitingue), comprendente ta citta' di tsota e gti abitati di Dobrava e Jagodje, netta vita pubbtica e sociate te lingue stovena e itatiana sono equiparate. Nei rapporti con gti organi commiati e statati e con te attre organizzazioni pubbtichc con sede net territorio bitingue dei comune, gti appartenenti atta nazionalità' itatiana residenti fuori dat territorio bitingue godono txota, tO. junij ]999 stran ) 3 Št. 7 degti stessi diritti di quelti residenti net territorio bitingue. Art. 5 tt comune ha ta facotta' di decidere autonomamente sul cottegamcnto in enti di autonomia tocate maggiori. La retativa decisione viene adottata da) consigtio comunate, a maggioranza dei voti dei due terzi dei consigtieri, secondo it procedimento stabitito datta tegge. Prima di adottare una decisione it consigtio comunate può' indire it referendum riguardo a) cottegamento det comune in un ente di autonomia tocate maggiore. Art. 6 Sono cittadini di tsota tutte te persone residenti nel territorio det comune. Art. 7 Per meriti particotari it comune può' conferire it titoto di cittadino onorario. Le condizioni per it conferimento det titoto di cittadino onorario nonché' it procedimento e te modatita' di conferimento detto stesso vengono disciptinati con apposito decreto. Art. 8 t cittadini decidono in merito a questioni riguardanti t'ente tocate per it tramite det consigtio comunate e direttamente, in seno ai comizi dei cittadini, ai referendum e mediante ['iniziativa popotare. Art. 9 La festa comunate ricorre t't t tugtio e viene cetebrata it secondo sabato de) mese di tugtio. Art. tO tt comune ha it proprio stemma, ta cui rappresentazione grafica a cotori e' parte integrante di questo Statuto. Lo stemma e' a forma di scudo e rappresenta una cotomba votante con un ramo d'otivo net becco, con uno sfondo di cieto azzurro e un semicerchio di cotor giatto che simboteggia un'isota. Art. H tt comune ha it proprio timbro, tt timbro e' di forma circotare, de! diametro di 3,5 cm, con to stemma at centro e ta dicitura "Občina tzota - Comune di tsota" at margine det cerchio. tt timbro viene usato dat consigtio comunate, dat sindaco, dat comitato di controtto e datt'amministrazione comunate. Art. t2 tt comune ha ta propria bandiera, di cotore azzurro, con to stemma comunate at centro. La rappresentazione grafica a cotori detta bandiera e' contenuta nett'attegato it quate e' parte integrante di questo Statuto. tt. COMUNtTA'LOCAL! Art. t3 t! comune si suddivide in unita' territoriah minori -comunità' tocati, comprendenti rispettivamente te seguenti circoscrizioni territoriah di cui at Registro dette circoscrizioni territoriah detta Repubbhca di Slovenia: * Comunità' tocate Citta' Vecchia: - 000), 5, 6, 7, 8, 9, tO, 11, t2, t3, t4, 34, 35, 36 (abitato: tsota/codice: 004); * Comunità' tocate tsota tt: * 0002, 3, 4, ! 3, 24, 29, 30,3!, 32, 33, 37 (abitato: tsota / codice: 004), 0057 (abitato: Jagodje / codice: 005); Comunità' !oca!e Livade: - 00!6, !7, !8, !9, 20, 2!, 22, 23,25,26, 27, 28, 38, 39, 40, 4 !, 42 (abitato: !so)a / codice: 004); * Coniunita' tocate Jagodjc-Dobrava: - 0053, 54, 55, 56, 58, 59 (abitato:Jagodje/codice: 005), - 0060 (abitato: Dobrava / codice: 003); * Comunità' tocate Korte: - 0043 (abitato: Baredi / codice: 00! ), - 0052 (abitato: Cetore / codice: 002), - 0049, 50, 5t (abitato: Korte/ codice: 006), - 0047, 48 (abitato: Matija / codice: 007), - 0044, 45, 46 (abitato: Šared / codice: 008), - 0062 (abitato: Nožed). t contini sono rappresentati nett'attegato grafico in scata L25000, it quate e' parte integrante di questo Statuto. Net rispetto dette modatita' stabitite datta tegge c tramite ta modificazione detto Statuto il consigtio comunate può' istituire o abotire una comunità' tocate, oppure modificare ta circoscrizione di una comunità' tocate. Art. !4 L'iniziativa debitamente motivata per ['istituzione di una comunità' tocate o per ta modificazione detta sua circoscrizione può' essere presentata da: * it comizio dei cittadini residenti netta comunità' tocate, at territorio detta quate te proposte modifiche si riferiscono; * atmeno it 5 % degti aventi diritto at voto residenti netta singota comunità' tocate, per it cui territorio te modifiche vengono proposte, tt numero degti aventi diritto at voto viene accertato in base at piu' recente etenco ufficiate degti aventi diritto at voto detta comunità' tocate in oggetto. Gti aventi diritto at voto presentano ['iniziativa sutt'etenco contenente i seguenti dati: nome, cognome, data e tuogo di nascita, indirizzo di residenza e firma a mano propria dett'avente diritto at voto. Gti aventi diritto at voto designano i) proprio rappresentante. L'iniziativa concernente ['istituzione di una comunità' tocate deve indicare it nome esatto e ta circoscrizione detta detta comunità' tocate. L'iniziativa deve essere motivata datte caratteristiche geografiche, storiche, economiche, amministrative, cutturati e attre dett'area per ta quate si istituisce ta comunità' tocate. L'iniziativa viene inottrata at sindaco. Art. t5 tt comizio dei cittadini residenti netta comunità' tocate per ta quate vengono proposte te modifiche, di cui at primo atinea de) primo comma dett'articoto t4, viene convocato dat consigtio detta comunità' tocate in oggetto. Art. t6 tt consigtio comunate ha i) dovere di esaminare ['iniziativa di cui att'articoto !4 entro i 60 giorni successivi at suo inottro. L'esame dett'iniziativa va eseguito net rispetto dette caratteristiche geografiche, storiche, economiche, amministrative, cutturati e attre, dett'area per ta quate si propone ['istituzione di una comunità' tocate. tzota, !0. junij !999 stran !4 Št. 7 Quatora ['iniziativa risuiti incompteta, it consigtio comunate chiama ['autore a compietarìa. Prima di istituire una comunità' tocate o modificarne )a circoscrizione i) consigtio comunate ha i) dovere di accertare, con ['apposito referendum, ['interesse degti abitanti dette singote circoscrizioni comunati atte quati ['iniziativa di istituzione detta comunità' tocate si riferisce. L'accertamento dett'interesse degti abitanti concerne sia it nome che it territorio detta comunità' tocate. Per it consigtio comunate t'esito det referendum e' impegnativo. Art. t7 La comunità' tocate e' persona giuridica di diritto pubbtico; ta comunità' tocate gestisce e dispone autonomamente det patrimonio demandante dat comune. Net negozio giuridico ta comunità' tocate agisce in nome e per conto proprio in merito a questioni di propria competenza; in merito atte questioni demandatete dat comune ta comunità' tocate agisce in nome e per conto det comune. Art. !8 Organo detta comunità' tocate e' it consigtio detta comunità' tocate, etetto, ai sensi dette disposizioni detta tegge, dagti aventi diritto at voto residenti netta medesima comunità' tocate. ! Consigti dette Comunità' tocati Citta' Vecchia, tsota !!, Livade e Jagodje-Dobrava contano sette membri ciascuno. Nei Consigti dette Comunità' tocati Citta' Vecchia, fsota !t, Livade e Jagodje-Dobrava un membro e' rappresentante detta Comunità' nazionate itatiana. Per ta toro etezione vengono appticate in senso te norme di tegge disciptinanti ta rappresentanza degti appartenenti atta Comunità' nazionate itatiana at consigtio comunate. tt consigtio detta Comunità' tocate Korte conta nove membri. La carica at consigtio detta comunità' tocate e' una carica non professional. Art. t9 tt consigtio detta comunità' tocate c' t'organo decisionate supremo in merito a tutte te questioni nett'ambito dei diritti e degti obbtighi detta comunità' tocate. tt consigtio detta comunità' tocate può' proporre at consigtio comunate decisioni che concernano ta comunità' tocate medesima. !n giudizio e verso terzi ta comunità' tocate e' rappresentata dat presidente de) consigtio detta comunità' tocate. t negozi giuridici conctusi dat consigtio detta comunità' tocate, it cui vatore supera ta somma di 500.000,00 S!T, sono vatidi soto previo consenso det sindaco. Previa deaerazione dette questioni che riguardino gti interessi degti abitanti di una singota comunità' tocate, it consigtio comunate ha it dovere di acquisire it parere det consigtio detta comunità' tocate in oggetto, tt consigtio detta comunità' tocate deve fornire it proprio parere entro it settimo giorno precedente ta data fissata per ta seduta de! consigtio comunate. Art. 20 tt consigtio detta comunità' tocate accogtie to statuto detta comunità' tocate, con it quate disciptina, in conformità' atta tegge e a) presente Statuto, it funzionamento e ['organizzazione detta comunità' tocate. Lo statuto detta comunità' tocate entra in vigore it giorno in cui it consigtio comunate da it consenso atto stesso. Art. 2! Possono essere demandate atta comunità' tocate te mansioni retative a: * i pubbtici servizi tocati, * ta manutenzione dette strade tocati e di attre superfici ad uso pubbtico, * ta gestione dei patrimonio destinato atte esigenze degti abitanti detta comunità' tocate, * ta promozione dette attività' di associazioni. Le mansioni demandate atte comunità' tocati vengono dettagtiatamente definite nett'apposito decreto, tt decreto disciptina anche tutte te attre questioni importanti per i) funzionamento detta comunità' tocate, non contemptate da questo Statuto. Art. 22 L'attività' detta comunità' tocate viene finanziata dat bitancio comunate, dagti introiti propri detta comunità' tocate da autocontributi, da contributi votontari, da donazioni e da tasciti. Viene finanziato dat bitancio comunate it funzionamento detta comunità' tocate nonché' te mansioni che i) comune demanda atta comunità' tocate con it consenso detta medesima. ! tavori di contabitita' per te comunità' tocati vengono svotti daH'amministrazione comunate. Sono incaricati det controtto detta gestione finanziaria detta comunità' tocate it consigtio comunate ed it comitato comunate di controtto. HL COMPtT! DEL COMUNE Art. 24 Con it presente Statuto, con decreti e con attre prescrizioni comunati it comune regota e assicura in modo autonomo ['amministrazione e to svituppo di tutte te questioni tocati di pubbtico interesse. Con it proprio patrimonio it comune garantisce te condizioni per to svituppo dei seguenti settori: * te attività' sodati, * ['attività' detta Comunità' autogestita detta nazionatita' itatiana, * te infrastrutture comunati, * ta pianificazione spaziate e ta satvaguardia dett'ambiente, * it fondo attoggi comunate, * it turismo, t'agricottura, * fartigianato, * it pturatismo potitico net consigtio comunate e negti organi detto stesso, * i pubbtici servizi economici, e * attri settori, in conformità' atta tegge e ai piani di svituppo det comune. tt comune garantisce te condizioni e organizza: * fattivita' degti organi comunati, * ['attività' dette organizzazioni giovaniti, * ta protezione antincendio, e * ta protezione da catamita' naturati e attri infortuni. tzota, tO. junij )999 stran )5 Št. 7 Art. 25 Atte condizioni stabitite datta tegge it comune prescrive te seguenti imposte e attri tributi commiati: * imposta sut patrimonio, * imposta sutt'eredita' e te donazioni, * imposta suttc vincite ai giochi d'azzardo, * imposta sut commercio di immobiti, * tassa di soggiorno, * imposte tocati, contributi e tasse comunati, * canoni di tocazione e di affitto per terreni, acquatori marini, attoggi, tocati d'esercizio ed attri edifici comunati, * tributi da concessioni, * stabitisce te condizioni di tocazione e affitto di edifici c di attri beni. tV. ORGAN!DEL COMUNE Art. 26 Sono organi det comune it consigtio comunate, it comitato di controtto e it sindaco. Le cariche di consigtieri comunati e di sindaco sono disciptinate datta tegge e durano quattro anni. La carica dei consigtieri comunati inizia con to scadere det mandato dei membri det consigtio comunate uscente e dura fino atta prima seduta det consigtio comunate neoetetto. La prima seduta det neoetetto consigtio comunate e' ta seduta in seno atta quate avviene ta costituzione det consigtio comunate ovvero convatidati i mandati di ottre ta meta' dei consigtieri comunati. La carica det neoetetto sindaco decorre da) momento di convatida det suo mandato. !t mandato det sindaco viene convatidato dat consigtio comunate in seno atta seduta consitiare costitutiva. La cessazione det mandato dei consigtieri comunati c det sindaco comporta ta cessazione det mandato di tutti i toro organi di tavoro. tt giorno di cessazione det mandato dei consigtieri comunati cessa it mandato det comitato di controtto. Le modatita' di costituzione det consigtio comunate vengono stabitite net regotamento consitiare. Art. 27 tt tavoro degti organi comunati e' pubbtico, a meno che ta tegge o un decreto ad essa conforme non diano disposizioni diverse. Nett'esptetare it proprio tavoro gti organi det comune sono tenuti a tutetare i dati personati nonché' i segreti di stato, ufficiati e professional definiti tati datta tegge, da attre prescrizioni, oppure dagti atti det consigtio comunate o dette organizzazioni degti utenti dei fondi di bitancio; gti organi comunati sono inottre tenuti a rispettare ta dignità', it buon nome e ['integrità' dett'individuo. Art. 28 ! consigtieri comunati, it sindaco e i vice sindaci sono funzionari comunati. tt mandato dei consigtieri comunati, det sindaco, dei vice sindaci e dei membri det comitato di controtto cessa secondo te modatita' stabitite datta tegge. t. Consigtio comunate Art. 29 H consigtio comunate viene etetto in conformità' atta tegge ed in base at diritto etettorate generate ed eguatc, a suffragio diretto e segreto. tn base atta tegge e at diritto etettorate particotare gti appartenenti atta Coniunita' nazionatc itatiana eteggono i propri rappresentanti at consigtio comunate. Per ['attuazione dette eiezioni det consigtio comunate it comune può' essere suddiviso in unita' etettorati, te quati vengono determinate da decreto consitiare per ogni singote etezioni. tt decreto viene approvato a maggioranza dei voti di tutti i consigtieri commiati. Art. 30 tt consigtio comunate conta 23 consigtieri, di cui 2 sono rappresentanti detta Comunità' nazionate itatiana. tt consigtio comunate e' t'organo detiberativo supremo det comune. tt consigtio commiato svotge i seguenti compiti: * accogtie to statuto, * accogtie decreti e attri atti generati e particotari, * accogtie it proprio regotamento dei tavori, * accogtie it bitancio di previsione, te modifiche atto stesso e it conto consuntivo, * da consenso ai piani di gestione e approva te retazioni sutta gestione, i rendiconti ed i bitanci consuntivi di aziende pubbtiche, enti pubbtici e di fondi di proprietà' det comune, * approva i piani ambientati ed attri piani di svituppo det comune, * su proposta det sindaco nomina ed esonera i vice sindaci, * nomina ed esonera i componenti det comitato di controtto ed i componenti dei comitati e dette commissioni consitiari, * controtta t'operato det sindaco, det vice sindaco e dett'amministrazione comunate, retativo att'attuazione dette decisioni adottate dat consigtio comunate, * esprime pareri in merito atta nomina det capo dett'unita' amministrativa, * nomina ed esonera i rappresentanti de) comune a) cottegio det capo dett'unita' amministrativa, * detibera in merito att'acquisizione c att'atienazione dei beni comunati, * nomina ed esonera i membri det consigtio per ta tuteta degti utenti dei beni pubbtici, * nomina ta Commissione etettorate comunate e ta Commissione etettorate comunate particotare, * istituisce enti pubbtici di ritevanza economica e attri enti pubbtici nonché' aziende pubbtiche, * da consenso att'assunzione di compiti di competenza statate, * in conformità' atta tegge da consenso atta nomina dei tavoratori dirigenti di enti pubbtici e nomina i direttori di aziende pubbtiche e fondi, di cui it comune e' fondatore o cofondatore, * da consenso agti statuti di aziende pubbtiche, enti pubbtici e fondi di cui it comune e' fondatore o cofondatore. * nomina i rappresentanti ai consigti rispettivamente organismi di gestione di enti pubbiici e aziende pubbtiche di cui i! comune e' fondatore o cofondatore, * approva gii atti per i'attuazione dei compiti di cui agii articoti 24 e 25 di questo Statuto, * conferisce i riconoscimenti e i premi de) Comune di fsoia, * deiibera in merito ad attre questioni stabitite dada iegge, da decreti comunaii e da) presente Statuto. Con apposito decreto, approvato in base aii'articoio 5) deità Legge suite autonomie iocaii, ii consigiio comunaìe autorizza ii sindaco a deiiberare in merito aii'acquisizione e aii'aiienazione di beni mobiii, e in merito aii'acquisizione di beni immobiii. Art. 3! ii sindaco rappresenta ii consigiio comunaie, io convoca e presiede ie sedute consiiiari, ed e' incaricato di informare ii pubbiico dei iavoro dei consigiio comunaie. Ai consigiio comunaie ii sindaco non ha ii diritto di voto. !i sindaco ha ia facoita' di demandare ia presidenza deiia seduta consiiiare ai vice sindaco o ad un consigiiere comunaie. Art. 32 Le cariche di consigiiere comunaie e di vice sindaco non sono compatibiii con ia carica di sindaco o di membro dei comitato di controiio, con ['impiego neii'amministrazione comunaie o con aitre cariche definite incompatibiii daita iegge. La carica di consigiiere comunaie non e' compatibiie neppure con ia carica di capo deii'unita' amministrativa, di capo di un'unita' organizzativa interna neii'ambito deii'unita' amministrativa, e nemmeno con ['impiego neii'amministrazione statate che autorizzino ii iavoratore a svoigere ii controiio deiia iegaiita' ovvero deii'idoneita' e deiia professionaiita' deii'operato degii organi dei comune. Art. 33 La carica di consigiiere comunaie e' una carica non professional. Art. 34 Ciascun consigiiere comunaie può' proporre in approvazione dei consigiio comunaie decreti e aìtri atti di competenza consiiiare, ad eccezione de) biiancio di previsione e dei conto consuntivo dei biiancio preventivo, degii atti di concessione, degii atti di fondazione di enti pubbtici, aziende pubbtiche o fondi, degii atti rientranti ne) campo deiia pianificazione spaziate e di aitri atti per i quaii ia iegge stabiiisce che vengono approvati dai consigiio comunaie su proposta dei sindaco. Art. 35 ii consigiio comunaie discipiina ii proprio iavoro nei regoiamento consiiiare, i) quaie viene approvato a maggioranza di due terzi dei consigiieri presenti. Art. 36 Organi di iavoro consiiiari sono i comitati e ie commissioni. Gii organi di iavoro possono essere permanenti o temporanei. Organi di iavoro permanenti dei consigiio comunaie sono ia Commissione per ie questioni dei mandati, ie eiezioni e ie nomine, e ia Commissione per ie questioni deita nazionaiita'. i! procedimento di nomina, ii numero dei componenti e ii campo d'attivita' deiie commissioni e dei comitati vengono discipiinati con apposito decreto. Neii'ambito dei rispettivi campi d'attivita' e in conformità' aiio statuto e ai regoiamento consiiiare ie commissioni e i comitati consiiiari esaminano questioni di competenza dei consigiio comunaie e avanzano ai consigiio comunaie pareri e proposte. Le commissioni e i comitati consiiiari possono proporre in approvazione dei consigiio comunaie decreti e aitri atti di competenza consiiiare, ad eccezione dei biiancio di previsione e dei conto consuntivo dei biiancio preventivo, degii atti di concessione, degii atti di fondazione di enti pubbiici, aziende pubbiichc o fondi, degii atti rientranti nei capo deiia pianificazione spaziate e di aitri atti per i quaii ia iegge stabiiisce che vengono approvati dai consigiio comunaie su proposta dei sindaco. Art. 37 Le mansioni di ordine tecnico e amministrativo per ie esigenze dei consigiio comunaie vengono espietate daii'amministrazione comunaie. 2. Comitato di controiio Art. 38 ii comitato di controiio e' ii massimo organo di controiio deiia spesa pubbiica in ambito comunaie. Neii'ambito deiie proprie competenze ii comitato di controiio: * svoige ii controiio deiia gestione dei patrimonio dei comune, * controiia ia finaiita' e ia razionaiita' dei consumo dei fondi di biiancio, * controiia ia gestione finanziaria degii utenti dei fondi di biiancio. Art. 39 Compongono ii comitato di controiio i rappresentanti di tutti i partiti aventi ii mandato ai consigiio comunaie e i rappresentanti deiia Comunità' nazionaie itaiiana. i partiti poiitici possono accordarsi di avere un rappresentante comune nei comitato di controiio. ii procedimento di nomina dei componenti dei comitato di controiio viene determinato nei regoiamento consiiiare . Art. 40 Non possono essere membri dei comitato di controiio: * i consigiieri comunaii o i componenti degii organi di iavoro consiiiari, * ii sindaco e i vice sindaci, * i membri dei consigii deiie unita' territorial minori de) comune, * ii segretario comunaie, * i iavoratori impiegati aii'amministrazione comunaie, * i componenti degii organi direttivi deiie organizzazioni finanziate dai biiancio comunaie. !) consigiio comunaie verifica i'incompatibiiita' deiia carica di membro dei comitato di controiio su proposta dei competente organo di iavoro consiiiare. Art. 4! Può' essere nominato membro dei comitato di controiio ii soggetto possedente i seguenti requisiti: tzota, 10. junij 1999 stran 17 Št. 7 * c' cittadino sloveno, * possiede la qualifica professionale media superiore, * ha minimo cinque anni di esperienze lavorative nel settore finanziario, economico o legale, * ha buona conoscenza delle norme llnanziarLe e contabili, delle norme disciplinanti le modalità' di finanziamento della spesa pubblica e di altre prescrizioni importanti per l'attuazione dell'attività' di controllo, e * non e' stato condannato per un reato che in base alla legge gli impedisce di entrare in rapporto di lavoro presso gli organi statali o gli organi degli enti locali. Art. 42 H comitato di controllo ha il proprio presidente; i membri del comitato di controllo nominano il presidente in seno alla seduta costitutiva del comitato di controllo. 11 presidente conduce e organizza il lavoro del comitato di controllo. Il presidente del comitato di controllo rappresenta il comitato di controllo. La qualifica professionale minima richiesta per il presidente del comitato di controllo e' il diploma di scuola superiore di indirizzo adeguato. Art. 43 Il singolo membro del comitato di controllo non deve deliberare in merito a questioni concernenti il controllo di un utente dei fondi pubblici o del suo rappresentante legale, dei membri dell'organo di gestione o dei soggetti responsabili dello stesso utente, con i quali il membro del comitato di controllo sia in rapporto di parentela in linea retta o collaterale fino a! quarto grado, anche nel caso in cui il legame coniugale sia cessato, o si tratti di un legame extraconiugale. 11 singolo membro del comitato di controllo non deve esercitare il controllo qualora sia impiegato presso l'utente dei fondi pubblici sottoposto a controllo, o qualora dalla cessazione del rapporto di lavoro presso il detto utente dei fondi pubblici siano passati meno di tre anni. Nel caso in cui constati che sussistano motivi di esclusione ai sensi del primo comma di questo articolo, il membro del comitato di controllo provvede a comunicare immediatamente il fatto al presidente del comitato di controllo. Il comitato di controllo approva la deliberazione sull'esclusione del membro del comitato di controllo. Qualora un membro del comitato di controllo ritenga che durante l'attuazione del controllo di un utente dei fondi pubblici si siano verificate circostanze che facciano sorgere dubbi in merito alla sua imparzialita' e obiettività', il membro del comitato di controllo comunica immediatamente il fatto al presidente del comitato di controllo. H comitato di controllo decide se le circostanze siano di natura tale da richiedere l'esclusione del membro dalla procedura di controllo. Art. 44 1 fondi per l'attività' del comitato di controllo vengono stabiliti dal consiglio comunale e sono parte integrante del bilancio comunale di previsione. L'ammontare necessario dei fondi viene stabilito nel piano finanziario redatto in base al programma annuale dei controlli. H firmatario degli ordini di emissione dei fondi per I attività' del comitato di controllo e' il sindaco; il sindaco ha la facolta' di demandare la competenza in oggetto al presidente del comitato di controllo. Art. 45 II comitato di controllo opera in sedute, le quali possono venir convocate su iniziativa dal presidente del comitato di controllo. H presidente del comitato di controllo ha il dovere di convocare la seduta del comitato di controllo se a richiederlo sono il sindaco o il consiglio comunale. Nel caso in cui il presidente non convochi la seduta del comitato di controllo entro i dieci giorni successivi alla presentazione della relativa richiesta, la seduta può' venir convocata dal sindaco. La seduta costitutiva del comitato di controllo viene convocata dal sindaco. Art. 46 Le modalità' di lavoro del comitato di controllo vengono stabilite nell'apposito regolamento, approvato dallo stesso comitato di controllo. Nel regolamento dei lavori il comitato di controllo disciplina l'organizzazione del proprio lavoro, i diritti e i doveri del presidente e dei membri del comitato di controllo nell'espletamento del controllo, il lavoro dei periti c degli altri collaboratori esterni, le modalità' di deliberazione nonché' le modalità' di documentazione del lavoro del comitato di controllo. Art. 47 H comitato di controllo esegue il controllo sulla base della delibera sull'introduzione del controllo. Il comitato di controllo ha la facolta' di autorizzare un gruppo di almeno tre membri del comitato di controllo ad attuare determinate operazioni dirette di controllo. Art. 48 La delibera sull'introduzione del controllo deve indicare la denominazione, la sede e il campo d'attivita' dell'utente dei fondi pubblici (parte sottoposta a controllo), l'oggetto e il periodo dell'operazione di controllo nonché' i nominativi dei membri del comitato di controllo autorizzati all'attuazione diretta dell'operazione di controllo. Vanno messi a conoscenza della delibera sull'introduzione del controllo anche il sindaco e il consiglio comunale. Art. 49 Dagli utenti dei fondi pubblici il comitato di controllo può' richiedere: * di fornirgli le necessarie informazioni e relazioni, * di permettergli di visionare la documentazione d'ufficio riguardante il consumo dei fondi pubblici. Art. 50 Attuata l'operazione diretta di controllo, i membri autorizzati del comitato di controllo redigono la proposta di relazione preliminare sul controllo effettuato, la quale viene confermata da parte del comitato di controllo. 11 comitato di controllo invia la relazione preliminare all'utente dei fondi pubblici sottoposto a controllo, e al sindaco. Entro gli otto giorni successivi alla presa in consegna della relazione preliminare, l'utente dei fondi pubblici sottoposto a controllo può' presentare le proprie osservazioni in merito. 11 comitato di controllo ha il dovere di vagliare le osservazioni dell'utente e pronunziarsi in merito. Nel caso in cui non accolga le tzota, !0. junij !999 stran t8 St. 7 dette osservazioni, i! comitato di controtto e' tenuto ad addurre i motivi a sostegno detta propria decisione, in base atte constatazioni ed att'esame dette osservazioni di cui ai commi primo e secondo di questo articoto, it comitato di controtto approva ta retazione definitiva. Netta retazione definitiva it comitato di controtto può' proporre che ['utente dei fondi pubbtici, in merito at quaìe sono state accertate irregotarita' riguardanti t'utitizzo dei fondi pubbtici, etimini, rimedi o armonizzi te irregotarita' ritevate. Netta retazione definitiva it comitato di controtto può' fissare it termine per i) rimedio atte irregotarita' ritevate. H comitato di controtto invia ta retazione definitiva anche at sindaco e at consigtio comunate. Art. 5t tt consigtio comunate, it sindaco c t'organo dett'utente dei fondi pubbtici sottoposto at controtto hanno t'obbtigo di esaminare ta retazione det comitato di controtto e di attenersi ai suggerimenti ed atte proposte in essa contenute, in conformità' atte rispettive competenze. Art. 32 H tavoro det comitato di controtto e' pubbtico. H soggetto autorizzato att'informazione det pubbtico e' it presidente det comitato di controtto, tt comitato di controtto può' rendere pubbtica ta propria retazione quando questa e' definitiva. Nett'attuazione de) proprio tavoro it comitato di controtto ha it dovere di tutetare i dati personati nonché' i segreti di stato, ufficiati e professional, definiti tati dada tegge o da attre prescrizioni, oppure dagti atti det consigtio comunate o dette organizzazioni degti utenti dei fondi di bitancio; it comitato di controtto ha it dovere di svotgere it proprio tavoro net rispetto detta dignità', det buon nome e deH'integrita' dett'individuo. !) comitato di controtto disciptina te modatita' di tuteta dei dati di cui at secondo comma di questo articoto nett'apposito regotamento. Art. 53 tn merito a determinate questioni it comitato di controtto può' ritasciare i! proprio parere. H comitato di controtto ritascia it parere su sua stessa iniziativa o su proposta det singoto utente dei fondi pubbtici. Art. 54 H comitato di controtto retaziona it consigtio comunate sutte proprie constatazioni minimo una votta att'anno. 3. Sindaco Art. 55 !! sindaco rappresenta i! comune in giudizio e avverso terzi. Art. 56 tt sindaco viene etetto dai cittadini che risiedono net territorio det comune. Art. 57 tt sindaco espteta te seguenti mansioni: * sottopone in approvazione det consigtio comunate it bitancio dLprevisione e it conto consuntivo det bitancio preventivo, decreti e attri atti di competenza de! consigtio comunate; * cura ['attuazione dette decisioni adottate dat consigtio comunate; * risponde deH'attuazione de! bitancio comunate; * e' it firmatario dette disposizioni sutt'utitizzo dei mezzi finanziari; * convoca e presiede it consigtio comunate e provvede at mantenimento debordine atte sedute consitiari; * sottopone questioni in esame agti organi di tavoro consitiari; * firma i decreti e gti attri atti accotti dat consigtio comunate; * e' it capo dett'amministrazione comunate e ne conduce, controtta e dirige it tavoro; * cura ta pubbticazione detto statuto, dei decreti e degti attri atti generati det comune; * decide dei diritti e degti obbtighi dei tavoratori, derivanti dat toro impiego netfamministrazione comunate; * emana prescrizioni per ['attuazione dei decreti e di attri atti; * decide in merito ai conflitti di competenza tra gti organi dett'amministrazione comunate; * accogtie misure temporanee d'emergenza; * indice te eiezioni anticipate de) consigtio comunate; * cottabora con attri enti focati e con t'unita' amministrativa; * propone at consigtio comunate ['arenazione di una parte det patrimonio comunate; * nomina i! comandante detta protezione civite, i comandanti tocati e di settore nonché' i comandi detta protezione civite; * espteta mansioni di competenza consitiare, quando it consigtio comunate non può' riunirsi a causa di circostanze straordinarie, * svotge attre mansioni su autorizzazione de) consigtio comunate, * svotge attre mansioni in conformità' atte norme di tegge, a questo Statuto e ai decreti. Art. 58 tt comune ha at massimo tre vice sindaci, i quati assistono it sindaco nett'esptetamento det suo tavoro, to sostituiscono in caso di assenza e svotgono, dietro autorizzazione det sindaco, determinate mansioni di competenza det sindaco. ! vice sindaci vengono nominati ed esonerati, su proposta det sindaco, dat consigtio comunate, tra i componenti det consigtio stesso. Uno dei vice sindaci viene nominato con it consenso detta Comunità' autogestita detta nazionatita' itatiana. i particotari retativi atta nomina dei vice sindaci vengono definiti ne! regotamento det consigtio comunate. Art. 59 La carica di sindaco e' una carica professional. Le cariche dei vice sindaci sono di regota cariche non professional. Dietro proposta det sindaco it vice sindaco può' decidere di esptetare ta propria carica come carica professional. La retativa decisione e' di spettanza det consigtio comunate. Art. 60 tt sindaco trattiene ta pubbticazione di un atto generate det comune se to considera non conforme atta Costituzione o atta tegge, e propone at consigtio comunate di riesaminalo atta seduta consitiare izota, )0. junij t999 stran )9 Št. 7 successiva; it sindaco ha t'obbtigo di addurre te ragioni det trattenimento detta pubbticazione. Se it consigtio comunate insiste netta propria decisione, fatto generate viene pubbticato; it sindaco può' rivotgere atta corte costituzionate ta richiesta di vatutare ta conformità' detfatto in questione con ta Costituzione e con te teggi. tt sindaco trattiene ['attuazione di una decisione consitiare che considera ittegate o contraria atto statuto o ad un attro atto generate de) comune, proponendo at consigtio comunate di riesaminala atta successiva seduta consitiare e motivando it trattenimento detta decisione consitiare. tn tat caso it sindaco informa it competente ministero detfittegatita' detta decisione adottata da) consigtio comunate. Se it consigtio comunate riconferma ta decisione accotta il sindaco può' rivolersi atta corte costituzionate. Net caso in cui ta decisione consitiare riguardi una questione demandata at comune con apposita tegge, it sindaco avvisa it competente ministero detfittegatita' o delfinadeguatezza detta decisione in oggetto. V. COMUNITÀ' NAZtONALE AUTOCTONA tTAHANA Art. 6) Per ['attuazione dei diritti particotari assicurati toro dada Costituzione, datte teggi e da questo Statuto, per ta reatizzazione dette proprie esigenze e dei propri interessi e per ta cottaborazione organizzata atte questioni di pubbtico interesse, gii appartenenti atta Comunità' nazionate itatiana istituiscono ta Comunità' autogestita detta nazionatita' itatiana. Art. 62 Agti organi comunati e agti attri organi dcH'ente tocate ta Comunità' autogestita detta nazionatita' itatiana avanza mozioni, iniziative e pareri su tutte te questioni di propria competenza. Gii organi comunati e gti attri organi detfente tocate hanno t'obbtigo di esaminare e di assumere una posizione in merito atte iniziative di cui at comma precedente. Art. 63 Per it tramite dei rappresentanti detta Comunità' nazionate itatiana a) consigtio comunate, ta Comunità' autogestita detta nazionatita' itatiana da it consenso atte disposizioni di questo Statuto che influiscono in modo diretto sutta posizione e sui diritti detta Comunità' nazionate itatiana, sanciti dada Costituzione e datte teggi, da it consenso agti atti particotari ed agti attri documenti e questioni riguardanti ['attuazione dei diritti particotari ed it finanziamento detta Comunità' nazionate itatiana. Vt. FORME DtRETTEDtDELtBERAZfONE Art. 64 Sono forme dirette di partecipazione dei cittadini atte decisioni de) comune: * it comizio dei cittadini, * it referendum, e * finiziativa popotare. !. Comizio dei cittadini Art. 65 tn seno a) detto comizio i cittadini: * dibattono questioni rotative ad'autonomia tocate, * discutono sut tavoro dei singoti organi comunati, ovvero sut lavoro degti organi dette comunità' tocati, quando il comizio viene convocato per it territorio di una comunità' tocate, * discutono suite modificazioni det territorio det Comune di tsota o det territorio detta comunità' locate, * dibattono proposte di associazione det comune in enti di autonomia tocate maggiori, * dibattono la probtematica tocate, * avanzano pareri e iniziative in merito a questioni di competenza detfente tocate. Art. 66 tt comizio dei cittadini può' essere convocato per tutto it comune, oppure per una singota comunità' tocate, quatora ta questione da trattare in seno at comizio interessi soto gti abitanti di questa stessa comunità' tocate. tt sindaco può' convocare it comizio dei cittadini: * su sua iniziativa, * su iniziativa det consigtio comunate, oppure * su iniziativa det consigtio detta comunità' tocate. tt sindaco ha it dovere di convocare it comizio dei cittadini su richiesta di atmeno it cinque per cento degti eiettori residenti net comune ovvero netta parte detto stesso per ta quale il comizio viene convocato, tt numero corrispondente atta detta percentuate viene stabitito in base at piu' recente registro degti aventi diritto at voto residenti ne) comune, tt sindaco convoca it comizio dei cittadini pubbticando ta deaerazione di convocazione det comizio dei cittadini net bodettino ufficiate e net modo tocatmente consueto, nei tocati detfamministrazione comunate ed in quetti dette comunità' tocati. La detiberazione di convocazione det comizio dei cittadini deve essere pubbticata con ['anticipo minimo di quindici giorni dada data prevista per it comizio. Se i! comizio viene convocato per finterò territorio det comune, it sindaco può' convocarto in modo da convocare un comizio separato per ognuna dette comunità' tocati. Art. 67 La richiesta di convocazione det comizio di cittadini può' essere presentata at sindaco da parte di ognuno dei cittadini, da parte di un partito potitico o di un'attra forma associativa di cittadini, tt partito potitico o attra forma associativa designano il proprio rappresentante che parteciperà' at comizio dei cittadini. La richiesta deve contenere quanto segue: * ta richiesta di convocazione det comizio dei cittadini debitamente motivata e ['obiettivo che si intende raggiungere, * ta proposta che it comizio venga convocato o per finterò comune o per una sua parte, * te generatila' det richiedente: nome e cognome, data di nascita, indirizzo e comune di residenza, * data di inottro detta richiesta, * firma det richiedente. La richiesta deve essere sostenuta datte firme di atmeno it cinque per cento degti eiettori residenti net tzota, !0. junij )999 stran 20 Št. 7 territorio de) comune, oppure de)!a comunità' tocate, quatora ta richiesta di convocazione si riferisca soto a) territorio di questa stessa comunità' ìocaie. Le firme vanno apposte att'etenco dei sostenitori contenente )e generaìita' dei firmatari: nome e cognome, data di nascita, indirizzo e comune di residenza e firma de) sostenitore. )) sindaco ha i) dovere di esaminare )a richiesta di convocazione de) comizio dei cittadini entro i tre giorni successivi. Ne) caso in cui i) sindaco abbia constatato che )a richiesta non contiene g)i etementi prescritti di cui a) secondo comma di questo articoto, con apposita deaerazione convoca ['autore detta richiesta affinché' questi provveda a comp)ctar)a, e fissa i) termine entro i) qua)e )e insufficienze vanno etiminate, ii quate comunque non deve essere superiore agti otto giorni successivi atta data in cui fautore detta richiesta ha ricevuto ta deaerazione det sindaco. Se fautore detta richiesta di convocazione det comizio dei cittadini non provvede a rimediare atte insufficienze entro i) termine stabitito, it sindaco respinge ta richiesta, emanando un'apposita deaerazione. L'autore dett'iniziativa ha it diritto di ricorrere contro ta deaerazione de) sindaco iniziando una causa di verifica detta tegatita' detta detibera presso it tribunate amministrativo. !n merito ai termini stabbiti in questo articoto vengono appticate te disposizioni generati detta Legge sut procedimento amministrativo. Art. 68 H comizio dei cittadini accogtie te prese di posizione a maggioranza dei voti degti aventi diritto at voto presenti at comizio. H sindaco ha it dovere di esaminare ed esprimersi in merito atte prese di posizione accotte in seno at comizio dei cittadini. !t sindaco comunica it proprio parere anche at consigtio comunate e atfautore detta richiesta di convocazione det comizio dei cittadini. Art. 69 t mezzi per ta copertura dette spese di attuazione det comizio dei cittadini vengono assicurati da) consigtio comunate net bitancio det Comune di tsota. Le spese detta pubbtica propaganda retativa at comizio dei cittadini sono a carico dett'organizzatore detta stessa. 2. Referendum Art. 70 A! referendum i cittadini decidono in merito agti argomenti contenuti negti atti generati det comune, ad eccezione det bitancio di previsione e it conto consuntivo comunate nonché' degti atti generati con i quati in conformità' atta tegge vengono prescritte te imposte e gti attri tributi comunati. tt referendum si esegue sotto forma di referendum successivo, at quate i cittadini convatidano o respingono un atto generate det comune oppure singote disposizioni contenute netto stesso. Art. 7) Riguardo a un suo atto it consigtio comunate indice it referendum su proposta det sindaco o di un consigtiere comunate, ed ha it dovere di indirto su richiesta di atmeno it cinque per cento degti etettori dei comune, ti numero corrispondente atta detta percentuate viene stabitito in base a) piu' recente registro degti aventi diritto at voto residenti net comune. !t sindaco non può' autorizzare un'attra persona a presentare ta proposta di indizione det referendum. L'iniziativa di indizione det referendum riguardo atfintroduzione dcH'autocontributo tocate può' essere presentata at consigtio comunate da parte det sindaco o da un consigtiere comunate. At referendum i cittadini possono detiberare anche attre questioni, se cosi' stabitito datta tegge. tt consigtio comunate indice it referendum per it territorio di tutto it comune, tt consigtio comunate può' indire it referendum anche per it territorio di una determinata comunità' tocate quatora t'argomento oggetto det referendum riguardi soto gti abitanti detta detta comunità' tocate - ad esempio: ['introduzione detfautocontributo tocate, ta modificazione det territorio detta comunità' tocate, e simite. AM. 72 E' necessario inottrare ta proposta di indizione det referendum ovvero informare it consigtio comunate dett'iniziativa rivotta agti eiettori di presentare ta richiesta di indizione det referendum entro i quindici giorni successivi atfapprovazione deifatto generate. Net caso in cui sia stata inottrata ta proposta di indizione det referendum oppure rivotta agti etettori ['iniziativa di presentare ta richiesta di indizione det referendum, it sindaco trattiene ta pubbticazione detfatto generate fino att'accogtimento detta decisione in merito atta proposta o iniziativa avanzate, ovvero fino atta decisione accotta at referendum. Se at referendum fatto generate approvato o te singote disposizioni detto stesso vengono riconfermati, it sindaco e' tenuto a pubbticare fatto assieme atta pubbticazione detfesito referendario. Se invece fatto generate approvato o te singote disposizioni detto stesso vengono respinti at referendum, fatto generate non viene pubbticato fino atta sua modificazione in considerazione det votere degti etettori. La decisione degti etettori espressa at referendum vincota it consigtio comunate fino atta fine det suo mandato. Art. 73 La proposta di indizione det referendum che it sindaco o un consigtiere comunate presentano per iscritto deve contenere i seguenti etementi: * ta richiesta di indizione det referendum, * it quesito referendario chiaramente formutato, * ta motivazione detta proposta. La proposta viene messa att'ordine det giorno detta prima seduta successiva de) consigtio comunate. Se ta proposta non contiene tutti gti etementi di cui at primo comma di questo articoto, it consigtio comunate convoca it proponente affinché' provveda, entro un determinato termine comunque non superiore a otto giorni, a compitare !a proposta e a sottoporta atta deaerazione det consigtio comunate. Se it proponente non adempie a questo obbtigo si ritiene che ta proposta non sia stata inottrata. tt consigtio comunate detibera sottanto te proposte corredate in conformità' ai commi primo e terzo di questo articoto. La decisione di indizione det referendum e' accotta se vi ha votato a favore ta I maggioranza di tutti i consigtieri comunati. !zo)a, 10. junij 1999 stran 2! Št. 7 Art. 74 L'iniziativa rivolta agli elettori di presentare la richiesta di indizione del referendum può' essere avanzata da: * ciascun elettore, * un partito politico con sede nel comune, o * il consiglio della comunità' locale. H partito politico designa il proprio rappresentante che collaborera' alla procedura di inoltro della richiesta di indizione del referendum ed all'attuazione del referendum. Art. 75 L'autore dell'iniziativa deve informare per iscritto il consiglio comunale dell'iniziativa rivolta agli elettori di presentare la richiesta di indizione del referendum entro i quindici giorni successivi all'accoglimento dell'atto generale. L'iniziativa deve contenere i seguenti elementi: * la richiesta di indizione del referendum, sostenuta dalle firme di almeno duecento elettori, apposte dai medesimi all'elenco contenente le generalità' dei firmatari: nome e cognome, data di nascita, indirizzo e comune di residenza, e firma dell'elettore; * il quesito referendario chiaramente formulato; * la motivazione della richiesta. Art. 76 L'autore informa per iscritto il consiglio comunale dell'iniziativa rivolta agli elettori di presentare la richiesta di indizione del referendum, e presenta l'iniziativa al sindaco. Qualora il sindaco ritenga che l'iniziativa e la richiesta non siano formulate ai sensi del precedente articolo, o che siano contrarie alla legge e allo statuto comunale, ne informa l'autore entro gli otto giorni successivi alla presa in consegna dell'iniziativa, chiamandolo ad eliminare le incongruenze constatate entro i prossimi otto giorni. Se l'autore dell'iniziativa manca a quest'obbligo si ritiene che l'iniziativa non sia stata inoltrata; il sindaco ne avvisa immediatamente l'autore dell'iniziativa e il consiglio comunale. Art. 77 Entro gli otto giorni successivi alla presa in consegna dell'avviso di cui all'articolo 77 l'autore dell'iniziativa può' esigere che la decisione del sindaco venga sottoposta a verifica della corte costituzionale. Avendo trovato la decisione infondata, la corte costituzionale la invalida. Art. 78 Gli elettori appoggiano la richiesta di indizione del referendum apponendo la propria firma agli appositi elenchi o tramite la sottoscrizione personale del modulo di appoggio, fn conformità' alla legge la forma di appoggio viene definita dal sindaco. Art. 79 Si ritiene che la richiesta di indizione del referendum sia stata inoltrata se entro il termine prescritto e' stata appoggiata dalle firme del numero prescritto di elettori. Art. 80 In virtu' delle norme di legge a indire il referendum e' il consiglio comunale. L'atto di indizione del referendum viene pubblicato nel bollettino ufficiale del comune. Art. 81 H consiglio comunale assicura i mezzi per l'attuazione del rclerendum in inerito a un atto consiliare o un'altra decisione, nonché' i mezzi per l'attuazione del referendum consultivo, nel bilancio comunale. Le spese legate all'organizzazione e all'attuazione della procedura concernente l'iniziativa e la richiesta referendaria sono a carico del proponente. Le spese della propaganda pubblica relativa al referendum sono a carico dell'organizzatore. Art. 82 Per tutte le altre questioni, non contemplate dalla Legge sulle autonomie locali o da questo Statuto, viene applicata la Legge sul referendum e l'iniziativa popolare. 3. Iniziativa popolare Art. 83 Un numero di elettori non inferiore al cinque per cento degli elettori del comune può' far richiesta di rilascio o di invalidazione di un atto generale o di un'altra decisione rientrante nelle competenze del consiglio comunale o di un altro organo comunale (nel testo a seguire: richiesta). H numero degli elettori corrispondente alla percentuale prescritta viene determinato in base ai piu' recenti elenchi ufficiali degli aventi diritto al voto. Art. 84 L'iniziativa rivolta agli elettori di presentare richiesta può' essere avanzata da: * ciascun elettore, * un partito politico con sede nel comune, o * il consiglio della comunità' locale. Il partito politico designa il proprio rappresentante che collaborera' alla procedura di inoltro della richiesta c di attuazione dell'iniziativa popolare. Art. 85 L'autore dell'iniziativa deve informare per iscritto i) consiglio comunale dell'iniziativa rivolta agli elettori di presentare la richiesta di invalidazione di un atto generale o di un'altra decisione di competenza del consiglio comunale o di un altro organo comunale, entro i quindici giorni successivi all'accoglimento dell'atto generale o altra decisione alla quale la richiesta si riferisce. L'iniziativa deve contenere i seguenti elementi: * la richiesta di rilascio o di invalidazione di un atto generale o di un'altra decisione di competenza del consiglio comunale o di un altro organo comunale, sostenuta dalle firme di almeno duecento elettori, apposte dai medesimi all'elenco contenente le generalità' dei firmatari: nome e cognome, data di nascita, indirizzo e comune di residenza, e firma dell'elettore; * la motivazione della richiesta. Art. 86 L'autore informa per iscritto il consiglio comunale dell'iniziativa rivolta agli elettori di presentare la richiesta in oggetto, e presenta l'iniziativa al sindaco. Qualora il sindaco ritenga che l'iniziativa e la richiesta non siano formulate ai sensi dell'articolo 85, o che siano in contrasto con la legge e con lo statuto comunale, ne informa l'autore entro gli otto giorni successivi alla presa in consegna dell'iniziativa, Izola, iO. junij 1999 stran 22 Št. 7 chiamandolo ad eliminare le incongruenze constatate entro i prossimi otto giorni. Se l'autore dell'iniziativa manca a quest'obbligo si ritiene che l'iniziativa non sia stata inoltrata; il sindaco ne avvisa immediatamente l'autore dell'iniziativa e il consiglio comunale. Art. 87 Entro gli otto giorni successivi alla presa in consegna dell'avviso di cui all'articolo 87 l'autore dell'iniziativa può' esigere che la decisione del sindaco venga sottoposta a verifica della corte costituzionale. Avendo trovato la decisione infondata, la corte costituzionale la invalida. Art. 88 Gli elettori appoggiano la richiesta di indizione del referendum apponendo la propria firma agli appositi elenchi o tramite la sottoscrizione personale del modulo di appoggio. In conformità' alla legge la forma di appoggio viene definita da! sindaco. Art. 89 Si ritiene che la richiesta sia stata inoltrata se entro il termine prescritto e' stata appoggiata dalle firme del numero prescritto di elettori. L'organo al quale la richiesta e' stata indirizzata ha il dovere di prendere una decisione in merito alla richiesta entro il termine di tre mesi. VII. AMMINISTRAZIONE COMUNALE Art. 90 L'organizzazione dell'amministrazione comunale viene definita, su proposta del sindaco, nell'apposito decreto. Il capo dell'amministrazione comunale e' il sindaco; a dirigere direttamente il lavoro dell'amministrazione comunale e' il direttore dell'amministrazione comunale, nominato ed esonerato dal sindaco. Vili. PATRIMONIO E FINANZIAMENTO DEL COMUNE Art. 91 Il patrimonio del comune consiste dei beni mobili e immobili di sua proprietà', dei mezzi finanziari e dei diritti. I! comune deve gestire il proprio patrimonio da buon padrone. Art. 92 Il comune ricava i suoi proventi da fonti proprie, dai mezzi dello Stato, da donazioni e da indebitamenti conformi alla legge. Art. 93 Le entrate e le spese per le singole finalità' di finanziamento della spesa pubblica sono comprese nel bilancio di previsione comunale, il quale viene elaborato in conformità' alla legge. ! mezzi di bilancio possono venir destinati solo alle finalità' stabilite ne) bilancio. Il responsabile dell'attuazione del bilancio e' il sindaco, a meno che per un determinato caso un decreto non dia disposizioni diverse. Art. 94 Il comune può' indebitarsi solo in base alla legge. A decidere sull'indebitamento e' il consiglio comunale. Le aziende pubbliche, gli enti pubblici e i fondi il cui fondatore e' il comune possono indebitarsi solo con il consenso del consiglio comunale. In conformità' alla legge, in qualità' di fondatore il comune può' fare da garante dell'adempimento degli obblighi delle aziende pubbliche, degli enti pubblici e dei fondi. La relativa decisione spetta al consiglio comunale. Art. 95 Per le altre questioni non contemplate ne! presente Statuto viene applicata la legge che disciplina il finanziamento dei comuni. IX. PUBBLICI SERVIZI COMUNALI Art. 96 Il comune assicura il funzionamento dei pubblici servizi da esso determinati e dei pubblici servizi determinati per legge. Il comune assicura il funzionamento dei pubblici servizi locali: * direttamente tramite i servizi comunali (l'amministrazione comunale), * con l'istituzione di enti pubblici e aziende pubbliche, * con l'assegnazione di attività' in concessione, * tramite investimenti di capitale in attività' di soggetti di diritto privato. Art. 97 In base alla legge il decreto consiliare determina i tipi dei pubblici servizi, le condizioni dello svolgimento delle attività' nonché' le modalità' e le forme del loro espletamento. Il consiglio comunale può' istituire mediante decreto un'azienda pubblica, un ente pubblico o un fondo. I! finanziamento dei pubblici servizi comunali procede in conformità' alla legge e al decreto. Art. 98 Per incrementare l'economicità' e l'efficienza dell'esercizio dei pubblici servizi, il comune può' istituire assieme ad altri comuni un ente pubblico o un'azienda pubblica. Art. 99 Il comune può' istituire un organo comunale di avvocatura di difesa. Assieme ad altri comuni il comune può' istituire un organo comune di avvocatura di difesa. X. ATT! GENERAL! E PARTICOLARI DEL COMUNE Art. 100 Gli atti generali e particolari del comune devono basarsi sulla Costituzione, sulle leggi e sulle prescrizioni legislative. Gli atti generali e particolari possono essere approvati, nell'ambito delle rispettive competenze, dal consiglio comunale o dal sindaco. I. Atti generali del comune Art. IO! I! consiglio comunale approva lo statuto del comune e stran 23 Št. 7 !zoh, tO. junij t999 i! regotamento dei [avori det consigtio coniunate. )] consigtio comunate approva decreti, disposizioni, regotamcnti e istruzioni come atti giuridici generati. Le disposizioni, i regotamenti e te istruzioni possono essere approvati anche da) sindaco, nctt'ambito dette sue competenze. Le prescrizioni di cui at primo comma vengono pubbticate net bottettino ufficiate stabitito dat consigtio comunate. 2. Atti particotari det comune tt consigtio comunate approva piani ambientati e attri piani di svituppo det comune, it bitancio di previsione e it conto consuntivo det comune. Art. t02 Lo statuto e' fatto generate fondamentate det comune, it quate viene approvato dat consigtio comunate a maggioranza dei due terzi di tutti i consigtieri. Art. )03 Hanno ta facotta' di avanzare ['iniziativa di modificazione detto statuto: * it sindaco, * un gruppo di atmeno sette consigtieri, * un gruppo di non meno det cinque per cento dei cittadini aventi diritto at voto, con t'appticazione det procedimento prescritto per ['iniziativa popotare. Art. t04 tt regotamento det consigtio comunate, approvato dado stesso a maggioranza dei due terzi dei consigtieri presenti, disciptina ['organizzazione e te modatita' di tavoro det consigtio comunate, i diritti e gti obbtighi dei consigtieri commiati e it procedimento di approvazione degti atti generati. Art. )05 Mediante decreti it comune disciptina te questioni di propria competenza, e te questioni demandategti se cosi' stabitito dada tegge. Art. t06 Mediante disposizioni it comune disciptina determinate condizioni di importanza generate e te modatita' di procedere nette suddette questioni. Art. )07 t regotamenti anatizzano i particotari dette singote norme detto statuto o di un decreto, retativi atta toro attuazione. Art. !08 Mediante istruzioni si possono specificare te modatita' di tavoro degti organi dett amministrazione comunate ned'attuazione dette norme detto statuto o di un decreto. Art. )09 Net bitancio di previsione comunate vengono ripartite tra te singote destinazioni de) finanziamento detta spesa pubbtica det comune tutte te entrate e te spese di bitancio. !n conformità' atta tegge it consigtio comunate approva anche it conto consuntivo det bitancio di previsione e it bitancio patrimoniate det comune. Art. ))0 Art. t ! t Sono atti particotari degti organi comunati te decisioni e te detiberazioni retative a questioni amministrative di competenza det comune, a questioni demandate at comune e atte pubbtiche autorizzazioni. !t consigtio comunate può' ritasciare atti particotari di propria competenza (ad esempio atti di fondazione). Art. ! !2 Net corso det procedimento amministrativo gti organi amministrativi decidono in merito ai diritti e agti obbtighi di individui e persone giuridiche nonché' in merito ai toro interessi giuridici in questioni amministrative. La decisione di secondo grado rotativa ai ricorsi avverso atti particotari ritasciati dagti organi amministrativi in procedimenti amministrativi e' di spettanza det sindaco. La decisione rotativa ai ricorsi avverso atti particotari ritasciati in merito a questioni amministrative demandate at comune e' di spettanza det competente organo statate. La decisione retativa atta tegatita' degti atti particotari passati in giudicato e' di spettanza det tribunate preposto atte cause amministrative. XL TUTELA DEL COMUNE iN RAPPORTO ALLO STATO E AD ENTt Dt AUTONOMtA LOCALE MAGGtORt Art. U3 tt sindaco inottra atta corte costituzionatc ta richiesta di vantazione detta costituzionahta' c detta tegatita' dette prescrizioni statati che interferiscono netto status costituzionate e nei diritti det comune, o dette prescrizioni di un ente di autonomia tocate maggiore che interferiscono nei diritti det comune senza ta sua autorizzazione ovvero senza it suo consenso. Art. U4 Tramite causa amministrativa it sindaco può' contestare atti e provvedimenti amministrativi concreti, con i quati gti organi statati esercitano it controtto autoritario. Art. tt5 Previa approvazione, da parte detta Camera di Stato, di teggi o attre prescrizioni che in conformità' atta Costituzione concernano gti interessi degti enti di autonomia tocati, su proposta det sindaco it consigtio comunate esprime it proprio parere in merito. Le prescrizioni det comune devono essere pubbticate ed entrano in vigore it quindicesimo giorno successivo atta toro pubbticazione, satvo diverse disposizioni contenute nette stesse. Le prescrizioni di cui at primo comma vengono pubbticate dat sindaco dopo quindici giorni dat toro accogtimento (termine utite per t'inottro detta richiesta di indizione det referendum). Xtt. DtSPOStZtONt TRANStTORtE E FtNAH Art. ttó Entro it mese successivo att'approvazione detto statuto it consigtio comunate accogtie it proprio regotamento dei tavori e fatto sutforganizzazione e it campo di attività' detfaniministrazione comunate. !t sindaco St. 7 izola, !0. junij 1999 stran 24 emana l'atto sulla sistemazione dei posti di lavoro nell'amministrazione comunale entro il mese successivo all'approvazione dell'atto sull'organizzazione e il campo di attività' dell'amministrazione comunale. Entro il mese successivo all'entrata in vigore di questo Statuto devono essere adeguati alle norme dello stesso gli statuti di tutte le comunità' locali nel territorio del Comune di ìsola. Le disposizioni contenute nell'articolo 41 e ne! terzo comma dell'articolo 42 entrano in vigore con il nuovo mandato del comitato di controllo . (Se verrà' approvata la variante proposta nell'articolo 30, te sue disposizioni entreranno in vigore con il nuovo mandato del consiglio comunale.) Art. 117 Restano in vigore i decreti e gli altri atti approvati dall'Assemblea dei Comune di isola, dall'Assemblea della Comunità' dei comuni costieri Capodistria, dal Consiglio esecutivo dell'Assemblea del Comune di isola o dal Consiglio esecutivo della Comunità' dei comuni costieri Capodistria, purché' compatibili con la legislazione vigente. Art. 118 Le questioni che secondo le prescrizioni di cui all'articolo precedente sono di competenza dell'Assemblea del Comune di isola divengono di competenza del Consiglio del Comune di isola, le questioni di competenza del Consiglio esecutivo divengono di competenza del sindaco, le questioni di competenza degli organi amministrativi comunali diventano invece di competenza dell'amministrazione comunale, salvo diverse disposizioni stabilite dal presente Statuto oppure da un decreto o una deliberazione consiliare. Art. 119 il giorno dell'entrata in vigore del presente Statuto cessano di aver effetto lo Statuto del Comune di isola (Bollettino Ufficiale, n. 8/95), la Delibera statutaria n. ____ datata ______ (Bollettino Ufficiale, n. ______), la Delibera statutaria n. ______ datata ______ (Bollettino Ufficiale, n. 1/98) e il Decreto sulle comunità' locali nel territorio del Comune di isola (Bollettino Ufficiale, n. 3/96). Art. 120 il presente Statuto entra in vigore il quindicesimo giorno successivo alla sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale del Comune di isola. Numero: Data: il Sindaco Breda PEČAN