URADNE OBJAVE Št.2) tzota, 3) .december !997 teto 6 VSEH!NA: ! Razgtas in Odtok o spremembah m dopotnitvah Odtoka o namembnosti tuke v Občini I/ota in prenosu tuke v upravljanje, 2 Razgtas m Odtok o davku od premoženja v Občim tzota. 3 Razgtas m Odtok o spremembah m dopohutvah Odredbe o dotočitvi najvišjih cen, 4. Razgtas in Odtok o razve! ja\!t\ ! odtoka o uvedb! prispevka za izgradnjo kanatizacijskega sistema \ Občim tzota 5. Razgtas m Odtok o spremembah in dopotmlvah odtoka o ustanovitv). delovnem področju m sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine tzota. 6 Razgtas m Odtok o prostorskih ureditvenih pogojih Mesto za ureditveno območje S 4/! - stanovanjsko območje Jagodje v tzoh. 7 Sktep o sprememb! Sktepa občinskega sveta o dotočitvi cenika za parkiranje na varovanih parkiriščih na območju Občine tzota OBČtNA tZOLA Županja Na podtagi 38 čtena Statuta Občine tzota (Uradne objave, št 8/93) RAZGLAŠAM ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI MAMEMBNOSTt LUKE V OBČINI !ZOLA IN PRENOSU LUKE V UPRAVLJANJE Županja Breda Pečan COMUNE D! tSOLA Visto fart. 38 detto Statuto det Comune di tsota (Fogtio Annunci Ufficiati, n. 8/9$) PROCLAMO i! DECRETO Dt MODtFICA E INTEGRAZIONE AL DECRETO SULLA DETERM!NAZ!ONE DELLA DESTINAZIONE D'USO DEL PORTO NEL COMUNE D! ÌSOLA E SULL'AFFIDAMENTO DELLA SUA GESTIONE tt Sindaco Breda Pečan Numero: 3$3-2/9t Data: 24.12.1997 tn virtu' degti articoli 29 c 30 detta Legge sutte autonomie tocati (GU RS, nn. 72/93,6/94 - Detibera CC, 4$/94 - Delibera CC, 57/94, t4/95,20/9$, 63/9$, 73/9$ - Detibera CC, 9/96 - Detibera CC, 39/96,44/96 - Detibera CC, 26/97 e 70/97) e detfarticoto 22 detto Statuto det Comune di tsota (FAU, n. 8/9$), netta sua seduta det 23 dicembre t997 il Consiglio de! Comune di tsota ha approvato it DECRETO DI MODIFICA E INTEGRAZIONE AL DECRETO SULLA DETERMINAZIONE DELLA DESTINAZIONE D'USO DEL PORTO NEL COMUNE DI ISOLA E SULL'AFFIDAMENTO DELLA SUA GESTIONE Art. 1 Net primo comma detfarticoto 7a det Decreto suita determinazione detta destinazione d'uso det porto net Comune di tsota e sutfaffidamento detta sua gestione, it testo: »Marinvest di tsota con sede in tsota, Via Moro n. 6« viene sostituito con it testo: »Porting S.r.t., con sede a Isota, via Pinko Tomažič n. K)«. Štcvdka: 353 - 2/9! Datum: 24 !2 !997 Art. 2 Nei comma primo e secondo detfarticoto 7b, te parote: »Marivcst di tsota« vengono sostituite da! testo: »Porting S.r.t. tsota«. Na podtag! 29 m 30 čtena Zakona o tokatni samouprav! (UL RS. št 72/93. 6/94 - Odtočha US. 43/94 -Odtočha US. 57/94. !4/95, 20/95 -Gdtočba US, 9/96 - Odtočba US. 44/96 - Odtočba US. 26/97. 70/97) m 22 čtena Statuta Občine tzota (Uradne objave št 8/95) je Občinski svet Občme tzota, na svoji seji dne 2.v decembra sprejet ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI NAMEMBNOSTI LUKE V OBČINI IZOLA IN PRENOSU LUKE \ UPRAVLJANJE t čten Art. 3 tt presente Decreto entra in vigore i! giorno successivo atta sua pubblicazione ne! bottettino ufficiate det Comune di tsota. tt Vicepresidente Marino Domio Numero: 353-2/91 Data: 23.t2.t997 OBČtNA IZOLA Županja V prvem odstvku 7 a čtenu Odtoka o dotočitvi namembnosti tuke \ Občun tzota m prenosu tuke v upravtjanje sc beseddo »Marmves^ tzota s sedežem v tzoh. Morova 6« zamenja s beseddom »Portmg d o o s sedežem v tzott. Tomažičeva !0« V prvem tn v drugem odstavku 7 h čtena sc besedi »Marinvest tzota« zamenjata s »Porting d o o tzota« Na podtagi 38. čtena Statuta Občine tzota (Uradne objave, št. 8/9$) RAZGLAŠAM ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI ODBOROV IN KOMISIJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE IZOLA ta odtok začne vetjat! tzota 3 čten dan po objavt v Uradnih objavah Občine Podpredsednik Občinskega sveta Marino Donno Številka: 013-4/9$ Datum: 24.12.1997 Županja Breda Pečan Štcvitka 353-2/9! Dtum 23 12 1997 St.2) 2tran2 Izola. 3). december 1^97 Na podlagi 29. in 30. člena Zakona o lokalni samouprav; (UL RS, st. 72/93. 6'94-Odločba US. 43/94 - Odločba US. 37/94.14 93,20/93 - Odločba US. 9/96 - Odločba US. 44/96 - Odločba US. 26/97. 70/97) in 32. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave št. 8/93) je Občinski svet Občine Izola, na svoji seji dne 23. decembra 1997 sprejet ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAV! ODBOROV IN KOMISIJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE IZOLA l.čtcn V prvem odstavku 2. etena Odtoka o ustanovitvi, deiovnem področju in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine Izota (Uradne objave št. 1t/95) se doda nova Četrta atinea »- Odbor za stavbna zemtjišča« 2. č!cn Za 14. čtenom odtoka sc doda novi t4.a člen, ki se gtasi: »4. ODBOR ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA Odbor za stavbnima zemtjišča ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Odbor sodetuje pri pripravi predtogov predpisov in programov iz svojega detovnega področja. Odbor obravnava odtoke, druge splošne in posamične akte občinskega sveta ter vprašanja v okviru pristojnosti občine, ki se nanašajo na: - področje pridobivanja, urejanja, prometa in gospodarjenja s stavbnimi zemtjišči v občini, - terne načrte in srednjeročne programe gospodarjenja s stavbnimi zemtjišči, - finančne načrte opremtjanja stavbnih zemijišč, - druga vprašanja s področja pridobivanja, urejanja, prometa in gospodarjenja s stavbnimi zemtjišči po naročitu občinskega sveta ati župana (nje).« 3. čtcn Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občine Izota. Podpredsednik občinskega sveta Marino Domio Števitka: 013 - 4/95 Datum: 23.! 2.1997 COMUNE DI ISOLA Visto fart. 38 detto Statuto det Comune di Isota (Fogtio Annunci Ufficiati, n. 8/95) PROCLAMO it DECRETO DI MODIFICA E INTEGRAZIONE AL DECRETO SULLA COSTITUZIONE, IL CAMPO D'ATTI\ ITA' E LA COMPOSIZIONE DEI COMITATI E DELLE COMMISSIONI DEL CONSIGLIO COMUNALE DI ISOLA HSindaco Breda Pečan Numcro:0t3-4/95 Data: 24.t2.t997 !n virtu' degti articoti 29 e 30 detta Legge sutte autonomie locati (GU RS, nn. 72/93, 6/94 - Delibera CC. 45/94 - Dctibcra CC, 57/94, !4/95,20/95 - Dctibcra CC, 9/96 -Dctibcra CC, 26/9 c 70 97) e dctt'articoto 32 detto Statuto det Comune di Isota (FAU, n. 8/95), netta sua seduta det 23 dicembre !997 it Consigtio de! Comune di Isota ha approvato it DEC RE TO DI MODIFICA E INTEGRAZIONE AL DECRETO SULLA COSTITUZIONE, IL CAMPO D'ATTIVITR E LA COMPOSIZIONE DEI COMITATI E DELLE COMMISSIONI DEL CONSIGLIO COMUNALE DI ISOLA Art.! At primo comma det! articolo 2 de! Decreto sutta costituzione, it campo d'attivita' e !a compostone dei comitati e dette commissioni det Consigtio comunate di Isota (FAU n. t U95) viene aggiunto it seguente nuovo quarto atinca: " - it Comitato per i terreni fabbricanti.« Art.2 L'articoto t4 viene succeduto dat seguente nuovo articoto t4a: 4) COMITATO PER I TERRENI FABBRICABILI Il comitato si compone del presidente, del suo sostituto e di altri cinque membri !a^àttiS """" "entrant, nel s Il comitato esamina decreti c altri atti generali o particolari del consiglio comun nonché altri argomenti di competenza det comune, retativi a: * t'acquisizione, fassetto, i! commercio e t'amministrazione dei terreni fabbricanti netcomune, * i piani annuali e i programmi a medio termine di amministrazione dei terreni fabbricanti, * i piani finanziari di urbanizzazione primaria dei terreni fabbricabili, * attre questioni inerenti att'acquisizione, atfassetto, a! commercio e atfamministrazione dei terreni fabbricanti, demandategti da parte det consiglio comunate o de! sindaco « Art.3 It presente Decreto entra in vigore ['ottavo giorno successivo atta sua pubblicazione ne! bottettino ufficiate det Comune di Isola. I! Vicepresidente Marino Domio Numero:0t3-495 Data: 23.t2.t997 OBČINA IZOLA Županja Na podtagi 38. čtena Statuta Občine Izota (Uradne objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK o davku od premoženja v Občini Izola Županja Breda Pečan Števitka: 4t6 -1/97 Datum: 24.12.1997 Na podtagi tretjega odstavka 22. in 37. čtena Zakona o financiranju občin (UL RS, št. 80/94) ter H. čtena Statuta občine Izota (Uradne objave Občine Izota 8/95), je Občinski svet občine Izota na seji dne 23.12.1997 sprejet ODLOK o davku od premoženja v Občini Izola t.čten Davek od premoženja katerega plačujejo fizične osebe, ki posedujejo: t. stavbe, dete stavb, stanovanja in garaže; 2. prostore za počitek in rekreacijo in 3. plovne objekte dolžine najmanj tO metrov; po dotočitih Zakona o davkih občanov (UL SRS, št. 36/88, 8/89 in UL RS, št. 48/90, 8/91.14/92,7/93 in 22/96) se za območje Občine Izola plačuje od L 1.1998 naprej v 3-kratni višini in od 1.1.1999 naprej v 5-kratni višini. 2.čten Ta odtok začne vetjati z dnem objave. Podpredsednik občinskega sveta Marino Domio Števitka: 416-1/97 Datum: 23.12.1997 COMUNE DI ISOLA Visto fart. 38 detto Statuto de! Comune di Isota (Fogtio Annunci Ufficiati, n. 8/95) P ROC LAMO il DECRETO SULL'IMPOSTA SUL PATRIMONIO RISCOSSA NEL COMUNE DI ISOLA HSindaco Breda Pečan Numcro:4t6-l/97 Data: 24.12.1997 In virtu' det comma HI dett'art. 22 e detfart. 37 detta Legge sut finanziamento dei comuni (GU RS, n. 80.94) e detfart. 11 detto Statuto det Comune di Isota (FAU, n. 8/95), netta seduta det 23 dicembre 1997 i! Consigtio det Comune di Isota ha approvato it DECRETO sull'imposta sul patrimonio riscossa nel Comune di Isola !xo)a, 3 ! december 1997 Stran 3 St.2! 1. editici, part! di cditla, attoggi o autonmcsse; 2. vani di riposo e ricreazione; 3. natanti iunghi aimcno !0 metri; di cui a!!'articoio ! 4 deità Legge suiic imposte dei cittadini (GU RSS, nn. 36/88 e 8/89; GU RS, nn. 48/90.8/9!, !4/92,7/93 e 22/96), nei territorio de! Comune di !so!a ammonta rispettivamente a tre vo!tc i! va!orc attuate a decorrere da! 0L0U998, e a cinque vo!te i! va!orc attuate a decorrere da) 0L0U999. Art. 2 !! presente Decreto entra in vigore i! giorno dc!!a sua pubb!icazionc. !! vicepresidente Marino Domio Numero: 4! 6-!/97 Data: 23.!2.!997 OBÒNA !ZOLA Županja Na podtagi 38. č!cna Statuta Občine !zo!a (Uradne objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK O RAZVELJAVITVI ODLOKA O UVEDB! PR!SPEVKA ZA !ZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA S!STEV1A V OBČINI !ZOLA Županja Breda Pečan Števi!ka:353 -!5!/95 Datum: 24.! 2.! 997 Na podtagi 29. č!ena Zakona o !oka!ni samoupravi (Ur. !ist št. 72/93,6/94,45/94, 57/94, !4/95,20/95,63/95,73/95,9/96 in 44-96), je Občinski svet Občine !zo!a na podtagi 22. čtena Statuta Občine tzota (Ur. objave št. 8/95) na seji dne 23.t2. t997 sprejet ODLOK O KAZVELJAV1TV! ODLOKA O UVEDB! PRISPEVKA ZA !ZCRADNJO KANALIZAC!JSKEGA S!STEMA V OBČ!N! !ZOLA t. čten Razvctjavi sc Odtok o uvedbi prispevka za izgradnjo kanatizacijskega sistema v občini tzota (Ur. objave Ì3/95) 2. čten Ta odtok začne vetjati in se uporabtjati zdnem L2.Ì998. Podpredsednik Občinskega sveta Marino Domio Številka: 333-151/95 Datum: 23.12.1997 COMUNE Dl [SOLA Visto 1'art. 38 dello Statuto del Comune di [sola (Foglio Annunci Unciali, n. 8/93) PROCLAMO i) DECRETO Dt ABOLIZIONE DEL DECRETO SULL'INTRODUZIONE DEL CANONE PER LA COSTRUZIONE DEL SISTEMA DELLE ACQUE REFLUE NEL COMUNE DI ISOLA t! Sindaco Breda Pečan Numero: 353-! 5 L95 Data: 24.t2.t997 ^isti t'art. 29 detta Legge sutte autonomie tocati (GU RS. nn. 72/93. 6/94, 45 94. ^7/94, t4/95,20/95,63/95, 73/95,9/96 c 44/96) e t'art 22 detto Statuto de! Comune d< šota (FAU, n. 8/95). netta sua seduta de! 23 dicembre !997 i! Consigtio det Comune di bota ha approvato it Art. ! R abotito i! Decreto sutt'introduzione de! canone per ta costruzione de! sistema delle acque reflue nel Comune di [sola (FAU. n. 13/95). Art. 2 !! presente Decreto entra in vigore c viene appticato a decorrere da! 0t.02.t998. t! Vicepresidente Marino Domio N.ro:353-!5!/95 Data: 23.t2.!997 OBČINA tZOLA Županja Na podtagi 38. čtena Statuta Občine tzota (Uradne objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLN!TVAH ODREDBE O DOLOČ!TV! NAJVIŠJ!!! CEN Županja Breda Pečan Števitka: 381 - t/9t Datum: 24.12.1997 Na podtagi 29. čtena Zakona o tokatni samoupravi (Ur. tist št. 72/93,6/94,45/94, 57/94,14/95,20/95,63/95.73/95,9/96 in 44/96), je Občinski svet Občine tzota na podtagi 22., 82. in 83. čtena Statuta Občine tzota (Ur. objave št. 8/95) na seji dne 23.12.t997, sprejet ODLOK O SPREMEMBAH !N DOPOLN!TVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN !. čten V tretji točki Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave 29/91), ki jo je sprejeta Skupnost obalnih občin Koper, se črta druga alineja točke ta, druga atineja točke tb in druga atineja točke tc, ki sc gtasijo "za razširjeno reprodukcijo". 2. čten Ta odtok začne vetjati in se uporabtjati z dnem 1.2.1998. Podpredsednik Občinskega sveta Marino Domio Števitka: 381-l/9t Datum: 23.12.t997 COMUNE Dt ISOLA Visto t'art. 38 detto Statuto de! Comune di Isota (Fogtio Annunci UfBciati, n. 8/95) PROCLAMO i! DECRETO D! MOD!FICA E !NTEGRAZ!ONE ALL'ORDINANZA SULLA DETERM!NAZ!ONE DE! PREZZ! MASSIM! DE! SERVIZ! COMUNAL! !t Sindaco Breda Pečan Numero: 38t-t/9t Data: 24.12.1997 Visti t'art. 29 detta Legge sutte autonomie tocati (GU RS, nn. 72/93,6/94,45/94, 57/94,14/95,20/95,63/95,73/95,9/96 e 44/96) e t'art 22 detto Statuto det Comune di !so!a (FAU, n. 8/95), netta sua seduta det 23 dicembre !997 i! Consigtio det Comune di tsota ha approvato it DECRETO D! MODIFICA E INTEGRATONE ALL'ORDINANZA SULLA DETERM!NAZ!ONE DEI PREZZI MASSIMI DEI SERVIZI COMUNALI ^ DECRETO ^ DI ABOLIZIONE DEL DECRETO SULL'INTRODUZIONE DEL CANONE PER LA COSTRUZIONE DEL SISTEMA DELLE ACQUE REFLUE NEL COMUNE DI ISOLA 31.december Stran Art. i Nei punto 3 dell'Ordinanza suda determinazione dei prezzi massimi dei servizi comunali (FAU, n. 29-9!), approvata dada comunitr dei comuni costieri Capodistna, sono soppressi: i! 2o aiinea de! punto !a. i! 2o alinea de! punto !b c i! 2o a!inea de! punto ìc, i quali recitano: »per !a riproduzione ampliata«. Art. 2 11 presente Decreto entra in vigore e viene applicato a decorrere dal 01.02.1998. !1 Vicepresidente Marino Domio N.ro: 381-1/91 Data: 23.12.1997 OBČINA IZOLA Županja Na podlagi 38. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave, Št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih MESTO za ureditveno območje S 4/1 - stanovanjsko območje Jagodje v Izoli Županja Breda Pečan Številka: 352-5/95 Datum: 24.12.1997 Na podlagi 39., 40. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18,84,37/85,29/86 in 26/90 ter Ur. list RS št. 18/93,47/93 in 44/97), 21 in 44. člena Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 14/85) ter 64,65,69, 74. in 83. člena Statuta občine Izola (Ur. objave občine Izola št. 8/95) je Občinski svet dne 23. decembra 1997 sprejel ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih MESTO za ureditveno območje S 4/! - stanovanjsko območje Jagodje v Izoli !. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za stanovanjsko območje Jagodje v Izoli, ureditveno območje S4/1 (Srednjeročni družbeni plan občine Izola za obdobje 1986-1990 Ur. objave št. 19 90, !l/89in 13/95 ter Dolgoročni plan občine Izola za obdobje 1996-2000 Ur. objave št. 5/89, 11/89 in 13/95), ki jih je izdelal Investbiro Koper d.d. (št. projekta 94-4. junij 1996). V nadaljevanju se za prostorske ureditvene pogoje za ureditveno območje S 4/1 -stanovanjsko območje Jagodje v Izoli uporablja skrajšano ime. "PUP Jagodje" 2. člen PUP Jagodje vsebujejo: a) Besedni del: - odlok o prostorskih ureditvenih pogojih - soglasja pristojnih soglasodajalcev - inventarizacija obstoječega stanja z izhodišči urejanja - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor b) Grafični del: - izris iz planskih aktov občine - katastrski in topografski načrt - ureditvena situacija - zbirna karta komunalne infrastrukture IX. Končne določbe [[. MEJA OBMOČJA 4. člen Meja območja PUP poteka: - na severni strani razpolavja parcele št. 9562/1, 9562 in 956! (Prešernova cesta), na severovzhodu razpolavja parcele 4744/87 in 4726/90 (Južna obvoznica), 4182/1 ter 4154/5 na vzhodu poteka po vzhodnem robu parcel št. 4154/5 in 4154/2, prečka parcele št. 4154/2, 9450/1, 4196/1. 4196/2, 9445/3, 4192, se obme proti jugu in prečka parcele št. 4197/2,4199/6,4199/4 in 9441/43 (Hudournik Rikorvo). poteka po vzhodnem robu parcele št. 4672/1 in jo prečka proti zahodu do jugovzhodnega vogala parcele št. 4672/2, se obme proti jugu in prečka parcelo št. 4672/3, na jugu poteka po severnem robu parcele 9534/13 (opuščena železnica), prečka parcelo št. 4722/1, poteka po vzhodnem in severnem robu parcele št. 4723/1 in jo nato prečka, poteka po severnem robu parcel št. 4738/3, 4739/1, 4760/1. 4759/1, 4765/3 4768/1.9454/2,4715/1,9454/1,4713/1,4710/2,4713/4,4744/177,4709/3,9453/1. 4709/2, sc obme proti jugu po zahodnem robu parcel št. 4709/1 in 4534/14 ter jo prečka in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 9628 (cestno telo obalne ceste) in 9631 do stika s parcelo št. 4859/3, se obme proti severu po zahodnem robu parcele št. 9338/1 (Cesta v Jagodje), prečka parcele št. 4874,9468.4825,4821/1,4818/2, 4818/1, poteka po južnem robu parcel št. 4812/5, 4812/3, 4812/4, 4812/1.393/3Ì poteka po vzhodnem robu parcel št. 4839,4840/2.4841.389.388/1,388/2, prečka parcele št. 9332/6,387/1,386/2 in 386/1 do stika s Prešernovo cesto. Vse parcele so v k.o. Izola 111. Grafično je meja prikazana na katastrskem in topografskem načrtu iz 2. člena tega odloka. IH. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE !N DRUGE POSEGE V PROSTOR 5. člen Obravnavamo območje je stanovanjsko. Lahko se dopolnjuje z oskrbno storitvenimi in uslužnostnimi funkcijami. Glede na stavbno strukturo in oblikovanje prostora se območje deli na sledeče celote: A. območje individualne stanovanjske zazidave B. območje blokovne zazidave in oskrbnega centra C. območje vrstnih hiš D. območje dopolnilne individualne zazidave, ki sc deli na območji Dl - območje nad vodovodnim rezervoarjem D2 - območje med Krajno in Rožno potjo E. območje oskrbno - storitvenih dejavnosti 6. člen S tem PUP-om se dovoljujejo sledeči posegi: - dopolnilna gradnja - nadomestna gradnja objektov - dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov - rušenje dotrajanih objektov in odstranitev neustreznih stavbnih delov - spreminjanje namembnosti - gradnja pomožnih objektov - urejanje javnih površin - sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah ter - drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje okolja Topografsko katastrske podlage za prikaze iz 2. člena tega odloka so posnetek stanja v prostoru in zato prikazani obstoječi objekti in zunanje ureditve niso vedno tudi odraz pravnega stanja oz izdanih dovoljenj. Po tem odloku je možno izvajati (tudi "legalizirati") le tiste posege, ki so skladni z določili tega odloka in dosedaj izdanimi dovoljenji, kar je predmet lokacijskih postopkov za vsak primer posebej. !V. MERILA !N POGOJ! ZA URBAN!ST!ČNO OBUKOVANJE OBMOČJA, TER ARHITEKTONSKO OBUKOVANJE OBJEKTOV !N DRUG!!! POSEGOV V PROSTOR 7. člen Splošni pogoji oblikovanja objektov Gabariti novih objektov ali delov objektov sc morajo oblikovati glede na velikost in obliko funkcionalnega zemljišča ter odnosa do sosednjih obstoječih objektov in celostno kvalitetno zasnovo zunanjih površin. Tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške, vetrolove, pokrite terase, balkone in dostopna stopnišča. 3. člen Odlok o PUP Jagodje vsebuje naslednja določila: I. Uvodne določbe II. Meja območja prost/r*'^'' ^ in kvaliteto graditve in druge posege IV Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektom oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor V. Merila in pogoji za urejanje zunanjih površin VI. Merila in pogoji za prometno urejanje Vil. Merila in pogoji za urejanje komunalne infrastrukture Vlil. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja Glede na prostorske danosti morajo gabariti objektov upoštevati elemente naravne osvetlitve in osončenje bivalnih prostorov. Posebno pozornost je posvetiti notranji razporedih ! programov, oblikovanju fasad, volumnov, glavnih vhodov in zunanji ureditvi objektov ob glavnih prometnicah m na površinah, ki so izpostavljene pogledom. Pn oblikovanju fasad objektov in njihove okolice naj sc upošteva uporaba kvalitetnih detajlov, proporcev in materialov, značilnih za klimo in tradicijo mediteranskih mest. Fasadne odprtine naj bodo praviloma senčene s polkni. Strehe so praviloma krite s korci ali po materialu in teksturi njim podobno kritino, naklon je 18-22$. Smer slemena je praviloma vzporedna s plastnicami terena. Zatrepne fasade (pri dvokapnicah) obrnjene od brega, niso dovoljene. Posegi na fasadah večstanovanjskih objektov (npr. zasteklitve batkonov ograje ipd ) so dopustni, če je zagotovljena kvalitetna zasnova, usklajena s celostno podobo objekta oz. fasade. S. člen Dopolnilna in nadomestna gradnja 1. Dopolnilna gradnja je možna samo na lokacijah, ki so prikazane v ureditveni situaciji iz grailčnega dela 2. člena odloka: - na parcelah na katerih je možno zgraditi samo po 1 objekt po splošnih pogojih tega odloka in - znotraj območij dopolnilne individualne zazidave ("Dl in D2" iz $. člena tega odloka), na osnovi skupinske lokacijske dokumentacije, ki mora za celotno območje skupine objektov vsebovati tudi idejne rešitve komunalnega in prometnega omrežja ter ozelenitve. Pri tem je prikazati in upoštevati tudi obstoječe poti in povezave, reševanje odvodnjavanja hudourniških voda s kmetijskih površin in tamponski zeleni pas širine 6 m ob meji z obstoječo zazidavo. Etažnost teh objektov je praviloma P+l z možnostjo podklctitve. Kletje popolnoma vkopana etaža tako, daje kota praga pritličja oz stropa kleti v nivoju okoliškega terena (+ 50cm). Ob navedenih pogojih je pri objektih v razgibanem terenu dopustna ureditev uvoza - dostopa v kletno etažo. 2. Nadomestni objekt sc lahko upošteva v primerih, ko nov objekt pokriva 2/3 površine obstoječega objekta in izpolnjuje ostale splošne pogoje. 3. V območju E - oskrbno - storitvene dejavnosti je pred izdelavo lokacijske dokumentacije potrebno izdelati idejno rešitev območja z uskladitvijo predvidenih programov (pobude bodočih investitorjev, sprejete obveznosti občine,...), objektov komunalnega in prometnega omrežja ter soglasjem lokalne skupnosti. Pri tem je predhodno oceniti obseg, razporeditev in smotrnost programov glede na obsežen varovalni koridor 35 KV daljnovoda (zahteve obstoječega stanja, možnost pokablitve, prestavitve,...) Dozidave, nadzidave in rekonstrukcija obstoječih objektov 9. člen Dograjuje sc lahko: - individualne stanovanjske objekte in druge objekte na njihovem funkcionalnem zemljišču tako daje priporočljiva pozidana tlorisna površina celotnega objekta in vseh na funkcionalnem zemljišču zgrajenih pomožnih objektov do 1/3 pripadajočega funkcionalnega zemljišča. - vrstne hiše le v minimalnem obsegu (kot sestavni del funkcionalne izboljšave ali spremembe namembnosti) tako, da to bistveno ne spreminja oblikovne in funkcionalne zasnove ter pozidljivost pripadajočih zemljišč in zunanje ureditve. Za pridobitev dovoljenja za navedene posege je predpogoj izdelava idejnega projekta, kateri bo zagotovil oblikovno, prostorsko in funkcionalno uskladitev in celovitost posegov s tipskimi rešitvami za celotni niz (avtorsko mnenje). - stanovanjske bloke v pritličju, kot sestavni del funkcionalne izboljšave ali spremembe namembnosti (nadstreški, vhodi in podobno), pri čemer se ne smejo poslabšati bivalni pogoji bližnjih sosedov in okrniti celovite oblikovne zasnove. Ob tem je upoštevati, da so širitve omejene tudi z odmiki od parcelnih meja (min. 4,00 m) in z drugimi splošnimi pogoji tega odloka. Pri individualnih objektih so odmiki lahko tudi manjši ali taki da se sosednje objekte medsebojno poveže v niz, vendar si v tem primeru poleg splošnih pogojev mora investitor pridobiti tudi soglasje sosednjega lastnika ter zagotviti gradbeno tehnično, funkcionalno in oblikovno skladnost posegov na objektih in njihovi zunanji ureditvi (skupen idejni načrt za te objekte in njihove zunanje ureditve s prikazi uvozov in dostopov izjavnih površin). V celoti vkopani prostori, ki so tlakovani ali ozelenjeni in so s tem del zunanje ureditve, se ne štejejo v razmerje pozidanih površin. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo teh je potrebno izdelati tudi načrt zunanje ureditve. 10. člen 1. Pri individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba višinskih gabaritov do ctažnosti največ K+P+l+M. Pri tem je K (klet) je v celoti vkopana etaža (enako kot v določilih 8. člena tega odloka). V primeru mednivojsko zasnovanih objektov, višina objekta od kote terena do venca ne sme presegati seštevka P+1+M * max 3,00m + 3,00m + 1,50m. Vse nižje stavbe je možno nadzidati do te višine, pod pogojem, da se s tem ne ruši celostna podoba območja in ne poslabšajo bivalni pogoji v sosednjih objektih. Gabariti dograjenih (ali podkletenih) delov objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom, zunanjo ureditvijo in potekom komunalnih naprav. 2. Obstoječa podstrešja stanovanjskih blokov je možno nameniti za razširite\ sosednjih obstoječih stanovanjskih enot, ki se na ta lahko navežejo. Pri tem je dopustno minimalno preoblikovanje strehe za vstavitev novih strešnih oken, frčad. poglobljenih teras, kar mora po proporcih, barvah in detajlih biti usklajeno s celotno podobo objekta in osnovno fasado. 11. člen Rušenje dotrajanih objektov in odstranjevanje neustreznih de!ov:Vsc dotrajane in neustrezne objekte ali dele objektov je potrebno odstraniti in jih nadomestiti z novimi v skladu s predpisi in določili tega odloka. 12. člen Vzdrževalna dela Vzdrževalna dela sc lahko izvajajo na vseh objektih v ureditvenem območju. Vzdrževalna dela so dela, pri katerih sc omogoča normalna uporaba objektov in naprav tako. da sc ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost ter se z njimi ne posega oz spreminja konstrukcijskih elementov 13. člen Spremembe namembnosti: 1. Pri vseh individualnih stanovanjskih objektih in vrstnih hišah je dovoljena sprememba namembnosti dela objekta ali objekta v celoti v poslovne prostore (mirna uslužnostna obrt, gostinstvo, trgovina, poslovne storitve in drugo) in turistične nastanitvene površine. 2. Pri blokih je dovoljena sprememba namembnosti v pritličju, praviloma v poslovne prostore za storitvene dejavnosti in osnovno preskrbo. Dovoljena je sprememba namembnosti stanovanj v nadstropjih v mirne poslovne prostore, pri katerih je minimalna frekvenca obiskovalcev. Zgoraj navedene spremembe namembnosti so možne pod pogojem, da te dejavnosti: - ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje nad dopustnimi vrednostmi za stanovanjsko območje - ne pomenijo bistvenega povečanja kapacitet nad običajnimi za tovrstni objekt (pri individualnem stanovanjskem objektu skupaj max: 2 stanovanjski enoti + 1 poslovna ali počitniška enota) - se znotraj objekta oz funkcionalnega zemljišča v skladu s predpisi zagotavljajo ustrezne prostore in površine brez bistvenih dodatnih obremenitev komunalnih objektov, naprav in javnih površin - dostava poteka le z motornimi vozili B kategorije 14. člen Gradnja pomožnih objektov: Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču individualnih stanovanjskih hiš je možna samo, kadar gre za takšne vrste pomožnih objektov, ki sodijo v mestno stanovanjsko sosesko. Takšni objekti so: nadstreški teras, letne kuhinje, vetrolovi, pergole, nadstreški za parkirne prostore, garaže, vrtne ute, kleti, shrambe. Vsi posegi morajo upoštevati določila glede kvalitetne zasnove in oblikovanja objektov, obveznih odmikov in pozidane površine funkcionalnega zemljišča. Oblikovanje pomožnih objektov mora biti usklajeno z kvalitetnimi detajli arhitekture osnovnega objekta, objektov v soseščini in značjem območja. V. MERJLA IN POGOJI ZA UREJANJE ZUNANJIH POVRŠIN 15. člen Funkcionalna zemljišča: 1. Možnosti ureditve funkcionalnih zemljišč (določitev, zaokrožitve, delitve in pod.) se skladno s predpisi in po določilih tega odloka preverijo v lokacijskem postopku. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi vpis služnosti za komunalne naprave javnega značaja na zasebnih zemljiščih. 2. Parcele ali njihovi deli v območju stanovanjske zazidave, za katere namenska raba s tem PUP-om ni posebej določena, se lahko priključijo funkcionalim zemljiščem sosednjih objektov. 3. V koltkor gre za zahteve po zaokrožitvi funkcionalnih zemljišč več sosednjih objektov ali te vplivajo na sosednje objekte, je potrebno izdelati skupni predlog parcelacije s poenostavljenim prikazom zunanje ureditve (dostopi in dovozi na javne površine, upoštevanje terenskih razmer,...). 4. Parcele ali njihovi deli v območju dopolnilne individualne zazidave ("D" iz 5. in 8. člena tega odloka), se lahko priključijo funkcionalim zemljiščem sosednjih objektov po izdelanih strokovnih podlagah za skupinsko lokacijsko dokumentacijo (idejne rešitve zazidave s predlogom parcelacije, prometa, odvodnjavanja voda in zasnove komunalnih naprav). Parcele ali njihovi deli v kontaktnih območjih z drugimi prostorskimi izvedbenimi akti se prav tako lahko priključijo funkcionalim zemljiščem sosednjih objektov v območju PUP Jagodje, v kolikor to ni v nasprotju z določili sosednjih prostorskih izvedbenih aktov. 5. Zgoraj navedene možnost!, so v pasu neposredno ob koridorjih komunalnih vodov, javnih cest in poti omejene. Tu mora biti raba zemljišč podrejena ureditvi peš in kolesarskih poti. drevoredm zasaditvi in ureditvi mankajočih prometnih in drugih javnih površin (prehodi, parkirišča,...). 16. člen Ob vseh obodnih cestah, ulicah in javnih poteh obravnavanega območja se skladno s prostorskimi možnostmi in potekom komunalnih vodov zasadi drevorede in javne površine opremi z ustrezno hortikulturno in ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, igrala, koši za odpadke,...) Otroška igrišča se parkovno dopolni in opremi z otroškimi igrali. Za sončno zaščito in ozelenitev parkirnih in drugih tlakovanih površin se uporabi izota, 3 i.december Ì997 Stran 6 zasaditev drevja ali pergol. De!i funkcionalnih zemljišč objektov, ki mejijo na javne ceste in površme, naj bodo parkovno urejeni - zunanje ureditve naj sc prilagajajo izpostavljenim pogledom. Pridelovanje hrane (zelenjavni vrtovi) ob glavnih prometnicah (motom! promet) zaradi onesnaženost: ni dovoljeno. !7.člen Ozelenitve naj bodo izvedene z avtohtonim rastlinjem. Predvideno je ohranjanje kvalitetnega zelenja in ureditev novih hortikulturno urejenih površin. Drevored pinij, ki se varuje kot dediščina - oblikovana zelena površina - je potrebno obnoviti, trajno in strokovno vzdrževati ter manjkajoča drevesa nadomestiti z novimi. Za vse posege v območju drevoreda je potrebno pridobiti soglasje službe za varstvo kulturne dediščine. Ograje med parcelnimi mejami stanovanjskih objektov so lahko zidane do višine največ 90 cm nad koto terena. Ograje proti javnim površinam pa največ 60 cm oz. v skladu s celostno zasnovo javne površine. Prilagajanje terenskim razmeram je možno z max. 1,5 - 2.0m visokimi podpornimi zidovi. V primeru premoščanja večjih višin naj se podporne zidove izvede z zamikom in vmesno ozelenitvijo. Podporni zidovi naj bodo primemo oblikovani (izvedeni ali obloženi s kamnom) in ozelenjeni s plezalkami. 18. člen 1. Površine ob trasi opuščene železniške proge in samo traso z vhodom v tunel je potrebno urediti po posebnem načrtu zunanje ureditve, celovito in oblikovno usklajeno s sosednjimi programi. Pri tem je potrebno upoštevati prostorsko in tlorisno zasnovo odseka proge Trst - Poreč s tehničnimi, materialnimi in oblikovnimi kvalitetami. Za vse posege v območju trase proge, tunela in površin nad tunelom je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za varstvo kulturne dediščine. Funkcionalna zemljišča objektov in njihova ureditev v pasu neposredno ob trasi opuščene železnice so omejena in podrejena celostni ureditvi rekreacijske in peš poti na tej trasi. 2. Za posege ob in na trasah odprtih ali pokritih delov hudournikov, je v načrtih za pridobitev dovoljenj prikazati tudi: - zagotovitev ustreznih odtočnih razmer in drugih vodnogospodarskih pogojev - ustrezno gradbeno tehnično in urbanistično arhitektonsko zasnovo zavarovanja dna. brežin ter morebitnega prečkanja ali prekritja hudourniške struge. Prekritje delov hudourniške struge je dopustno v skladu s predpisi (Zakon o vodah. Zakon o varstvu okolja..odredbe, navodila....) in pogoji javne gospodarske službe ter v kolikor je v skladu s celostno ureditvijo območja (predvsem za zaokrožitev funkcionalnih ureditev javnih in zelenih površin, zunanjo ureditev objektov,...). Za posege v območju hudournikov je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje. V!. MER!LA !N POGOJ! ZA PROMETNO UREJANJE 19.člcn Ob vseh javnih cestah je, glede na prostorske in terenske možnosti, predvidena ureditev peš in kolesarskih poti. V grafičnem delu iz 2. člena odloka PUP Jagodje so označene ureditve možnih peš povezav izven obstoječih ulic in cest. V lokacijskem postopku za izvedo teh poti je potrebno predhodno izdelati idejni projekt poti. ki bo osnova za presojo detajlnega poteka trase in določitev funkcionalnega zemljišča poti in sosednjih objektov. Peš površine (pešpoti, pločniki, ploščadi), namenjene izključno pešcem, morajo biti temu primerno oblikovane, višinske razlike pa premoščene z rampami za otroške in invalidske vozičke. Interno prometno omrežje soseske ne sme omogočati tranzita, prevelikih hitrosti in prometa s težjimi motornimi vozili, zato je potrebno predvideti eventuelne prometne in arhitektonske ovire. Zaradi izboljšanja prometne situacije, ki nastaja zaradi slepih zaključkov ulic, so v grafičnem delu iz 2. člena odloka PUP Jagodje označene možne povezave teh ulic. Na osnov) pobud oz. strokovnth podlag so. po proverbi v lokacijskem postopku, možne tudi druge dodatne prometne povezave 20.člen Priključke obstoječih, rekonstruiranih in predvidenih cest ter uvozov na Južno in Prešernovo cesto je potrebno izvesti skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in tako da ne bo ovirana varnost in preglednost. V zaključkih slepih ulic jc zagotoviti izvedbo obračališč za intervencijska in servisna voztla (odvoz smeti, reševalna vozila, gasilci,...) Ob Južni cesti je potrebno znotraj cestnega telesa zagotoviti kolesarsko stezo (na severni strani) m obojestranski pločnik ter predvideno avtobusno postajališče za mestm promet. ^ ^ Obodno ulico (gradbena cesta "A"), ki povezuje Južno cesto in traso opušči železmee je potrebno oprcm.tt z obojestranskim pločnikom in javno razsvetljavo. S prometno signalizacijo je potrebno omejiti promet za kmetijska vozila. Za postavitev prometnih znakov in označb na cestišču mora biti izdelan prometni projekt. 21. člen Za izboljšanje obstoječega prometnega režima, morebitne spremembe signalizacije, sistema enosmernih in dvosmernih ulic je izdelati posebni načrt prometne ureditve. Ta naj izhaja iz ugotovitev prometne študije za celotno mesto Izola, za samo območje PUP Jagodje pa naj podrobneje razčleni: - tehnične elemente prometnih površin (dimenzije, profili, radiji, gradbenotehnično stanje,..) - obremenitve območja, propustnost in potrebne kapacitete (prometna obremenitev z motornimi vozili, razdalje in obremenitve glede peš in ev. kolesarskega prometa, razdalje in število potrebnih parkirnih mest,..) - možne variante poteka prometa ob upoštevanju stanovanjskega značaja območja (enosmerni in dvosmerni promet, lociranje in dimenzioniranje pločnikov, peš poti, kolesarskih stez, eventuclno potrebne arhitektonsko oblikovane ovire na cestiščih za umirjanje prevelike hitrosti vozil, lokacije avtobusnih postajališč,..) - prometno signalizacijo in ulično opremo za izbrano in potrjeno rešitev posebnega prometnega načrta za območje PUP Jagodje. 22. člen Pri vseh posegih v prostorje potrebno upoštevati varovalne pasove javnih cest. Za morebitne posege v varovalnih pasovih mora investitor upoštevati urbanistične in pogoje cestnega upravljalca. Objekti morajo biti oddaljeni odjavnih cest min. 5,00 m. Vsako funkcionalno zemljišče mora imeti dovoz z javne poti širine min. 3,00 m. 23. člen V ureditvenem območju je za obstoječe in predvidene programe znotraj pripadajočega funkcionalnega zemljišča potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih ali garažnih mest in sicer najmanj: - 2 mesti na vsako stanovanjsko enoto. -1,5 mesta na vsako turistično bivalno enoto (2 postelji), - po 1 parkirno mesto na 3 sedeže v gostinskem lokalu vendar najmanj 3 na lokal - po 1 parkirno mesto na 30 m2 trgovskega ali drugega poslovnega prostora, vendar najmanj 2 na poslovni prostor Pri novogradnjah, spremembi namembnosti in dozidavi obstoječih objektov so to obvezni pogoji. Pri zasnovi, načrtovanju in ureditvi parkirišč je potrebno upoštevati dostope in dovoze do objektov na sosednjih parcelah. Parkirna mesta sc lahko izvedejo nadkrita s pergoio, ustrezno oblikovano nadstrešnico ali kot garažni niz. Oblikovanje nadstrešnic ter oblikovna konstrukcijska zasnova eventuclnega garažnega niza mora biti enotno in kvalitetno zasnovana tako na javnih kot na zasebnih površinah. Javna parkirišča so predvidena na lokacijah, označenih v grafičnem delu. Parkirišče ob cesti v Jagodje in ob trgovini se lahko izvede kot večnivojsko. Detajlne kriterije sc preveri in določi v lokacijskem postopku. Pred izdelavo načrtov urejanja parkirišč v območju hudournikov in v koridorjih komunalnih objektov in naprav (predvsem trafo postaje in njenih napeljav med Prešernovo in Cesto v Jagodje) je predhodno preveriti zahteve njihovih upravljalcev in strokovnih služb. V!!. MERILA IN POGOJ! ZA UREJANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE 24. člen Območje je komunalno opremljeno. Za že zgrajeno komunalno omrežje in naprave, ki niso prenešenc na pristojne upravljalce, je potrebno izvesti prenos. Predvidena je izgradnja, sanacija in rekonstrukcija tistih komunalnih naprav, ki so vezane na izgradnjo širšega omrežja. Pogoj za izvajanje dopolnilne gradnje, dozidav in sprememb namembnosti je istočasno sanacija, rekonstrukcija ali novogradnja nujno potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav. Ta se za vsak posamezni primer ugotavlja v predlokacijskem postopku glede na pogoje pristojnih soglasodajalcev in upravljalcev Predvidena je dograditev omrežja javne razsvetljave ob vseh cestah in drugih javnih površinah. CATV razvodni sistem se predvidi v koridorih ostalih komunalnih naprav. Po izvedbi kabelskega razvodnega omrežja se z objektov (strehe, fasade,..) odstrani vse zemeljske in satelitske naprave. 25.člcn Pri načrtovanju ogrevanja objektov je priporočljiva taka zasnova kurišč in uporaba energije, ki povzročajo čimmanjše emisije v ozračje in omogočajo združevanje kurilnihmest. Predvidena je plinifikacija območja, ki sc bo napajalo iz plinovodnega omrežja mestalzola. \ času do izvedbe lc-tega je možno začasno (individualno ali skupinsko) objekte priključiti na plinske postaje in kontejnerje pod splošntnu pogoji za postavitev začasnih montažnih objektov. V tem pnmeru se vse instalacije načrtujejo in izvajajo tako. da bodo primerne tudi za priključitev na omrežje. !zo!a, 3!. december 1997 Stran 7 Št.2! V roku 6 mesecev po izgradnji piinovodnega omrežja se odstran. individuale plinske kontejnetje in objekte pnkijuči na omrežje 26. čien Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izvedbe Lokacije zbirnih mest se določi v projektih zunanje ureditve. Odvoz odpadkov se vrši na komunaino deponijo. VIII. MEK!LA IN POGOJ! ZA VAROVANJE IN IZBOIJŠANJE OKOLJA 27. čien Urejanje voda: Po obravnavanem območju poteka struga hudournika Rikorvo v dveh krakih, ki jih je potrebno ustrezno urediti. V hudourniško strugo se iahko spuščajo !c čiste meteorne vode, ki po kvaliteti ustrezajo določilom predpisov in strokovnih navodil. Pri vseh zasnovah odvodnjc je potrebno zagotoviti možnost opravljanja vzdrževalnih del (dostop do struge, ob strugi rezervirati prosti pas širine 4 m za prehod gradbene mehanizacije). Za vse posege v območju hudournika je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje. Vse odpadne vode, ki sc stekajo v sedanjo strugo, je potrebno priključit) na sistem fekalne kanalizacije. Za vsak izpust meteorne vode v naravno ali regulirano strugo hudournika je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo. Z ustreznimi ukrepi je potrebno preprečiti vdor meteornih vod z območja kmetijskih površin na pobočju v stanovanjsko območje. 28. čien 1. Varovanje oblikovanega mestnega zelenja: Poseben varstveni režim velja za pinijev drevored ob Prešernovi cesti (spomenik oblikovane narave). Za vse posege v območju drevoreda, ki bi spremenili ekološke pogoje za razvoj in obstoj drevja, je potrebno pridobiti predhodno soglasje strokovne službe za varstvo kulturne dediščine.. Ob posegih v območju Prešernove ceste (bodoče ulice) je poleg drugih ureditvenih posegov v načrtih predvideti vzdrževanje, sanacijo in dopolnitev mankajočih dreves in delov drevoreda. 2. Varovanje krajinskih značilnosti: Pri vseh posegih je potrebno upoštevati značilne vedute na mesto oziroma iz mesta ter načrtovanje objektov in zunanjih ureditev podrediti ohranjanju kvalitetnih značilnosti izolskega amfiteatra. VARSTVO OKOLJA evakuacije v pnmcru požara, zadostne količine požarne vode in ustrezno dimenzionirano hidrantno omrežje). 34. člen Ob načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določila občinskega odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini Izola ter republiških predpisov o zaščiti pred naravnimi in drugimi nesrečami. !X. KONČNE DOLOČBE 35. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost naslednjih prostorskih izvedbenih aktov: zazidalni načrt Jagodje (Ur. objave Št. 18/71), zazidalni načrt Jagodje ! in !! (Ur. objave Št.20/79 in 9/85), zazidalni načrt "Pod vinogradi" (Ur objave Št. 6/84). Določila lokacijskih dokumentacij izdelanih na osnovi zgoraj navedenih ZN in njihove strokovne podlage, ki niso v nasprotju z določili tega odloka (PUP Jagodje) se smiselno uporabljajo Še naprej. 36. člen PUP Jagodje so stalno na vpogled na Uradu za prostorsko načrtovanje občine Jzola, v Krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava in Krajevni skupnosti Livade. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občine fzola. Podpredsednik občinskega sveta Marino Domio Številka: 352-5/95 Datum: 23.12.1997 COMUNE D! ISOLA Visto l'art. 38 dello Statuto de! Comune di Isola (Foglio Annunci Ufficiali, n. 8/95) PROCLAMO i! DECRETO SULLE COND!Z!ON! D! ASSETTO AMBIENTALE »CITTA'«, PER LA ZONA DI ASSETTO S 4/1 - ZONA RESIDENZIALE JAGODJE A ISOLA 11 Sindaco Breda Pečan Numero: 352-5/95 Data: 24.12.1997 30. člen Hrup: V poslovnih prostorih se smejo opravljati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo škodljivih vplivov v okolje nad dovoljenimi mejami za stanovanjsko območje. Zaradi vplivov obalne ceste je potrebno izvesti protihrupno zaščito na odseku, kjer ta poteka neposredno ob naselju. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati predpise in navodila o dovoljenih ravneh hrupa za okolje. Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi morajo doseči nivo varovanja delovnega in bivalnega okolja pred večjim izvorom hrupa skladno s predpisi za IH stopnjo zahtevnosti varstva pred hrupom. 31. člen Zrak: Za varstvo zraka pred prekomernimi emisijami iz lokalnih virov, je treba racionalizirati število kurišč, izvesti tehnološke posodobitve in uporabljati ekološko ustreznejšo energijo (plin, lahko kurilno olje, elektrika, alternativni viri energije...) 32. člen Podtaljc: . Potrebno je sanirati, zaščititi, urediti in preprečiti možnost onesnaževanja morebitnih vodnih virov. Vse prometne površine morajo biti izvedene z oljenepropustno prevleko in odvodnjavanc preko lovilcev olj v kanalizacijo. ..rt Vsa skladišča goriv morajo biti izvedena tako. daje onemogočen izhv v kanalizacijo ati podtalje. 33. člen Carstvo pred požarom: . ^ , )o vseh objektov mora biti zagotovljen intervencijski dovoz (minimalne strme J.) n ustrezne intervencijske površine. ... . ^a preprečitev širjenja ah prenosa požara z objekta na objekt je potrebno 8 radostne odmike med objekti. Pri urejanju poslovnih in drugih prostorov je p predvideti in izvesti ustrezne tehnične ukrepe s katerimi se pozarno\amo objektov z drugo namembnostjo oz lastništvom. vamp Objekti in njihove zunanje površine morajo biti načrtovani tako, da zas j J Visti gli articoli 39, 40 e 43 della Legge sull'assetto di abitati c su altri interventi nell'ambiente (GU RSS, nn. 18/84,37/85, 29/86 e 26/90, e GU RS, nn. 18/93 e 47/93), gli articoli 21 e 44 delle Istruzioni sui contenuti delle basi professionali particolari e sui contenuti degli atti urbanistici esecutivi (GU RSS, n. 14/85) e gli articoli 64,65,69,74 e 83 dello Statuto del Comune di Isola (FAU, n. 8/95), nella seduta del 23 dicembre 1997 il Consiglio del Comune di Isola ha approvato il DECRETO sulle Condizioni di assetto ambientale »CITTA'«, per la zona di assetto S 4/1 - Zona residenziale Jagodje a Isola I. DISPOSIZIONI INTRODUTTIVE Art. 1 Con il presente Decreto vengono approvate le Condizioni di assetto ambientale per la zona residenziale Jagodje a Isola, zona di assetto s 4/1 (Piano sociale a medio termine del Comune di Isola per il periodo 1986 - 1990, FAU nn. 19/90, 11/89 e 13/95; Piano a lungo termine de! Comune di Isola per il periodo 1986 - 2000, FAU nn. 5/89, 11/89 c 13/95), elaborato dall'azienda Investbiro S.p.A. Capodistria (progetto n. 94-4, giugno 1996). Ne! seguito del testo le Condizioni di assetto ambientale per la zona di assetto S 4/1 - Zona residenziale Jagodje a Isola vengono denominate con la seguente forma abbreviata: CAA Jagodje. Art. 2 Le CAA Jagodje comprendono: a) la parte testuale: * decreto sulle Condizioni di assetto ambientale * consensi delle istituzioni competenti * inventariazione dello stato attuale con indirizzi di assetto * motivazione dei criteri e delle condizioni degli interventi ambientali b) la parte grafica: * estratti grafici dai documenti di pianificazione comunali * mappa catastale e mappa topografica * situazione di assetto * mappa collettiva delle infrastrutture comunali. Art. 3 I! Decreto sulle CAA Jagodje contiene le seguenti disposizioni: i. Disposizioni introduttive !!. Confini della zona . HI. Funzione della zona e condizioni di utilizzo e della qualità' del! educazione o altri interventi nell'ambiente IV. Criteri e condizioni della progettazione urbanistica della zona e della progettazione architettonica delle costruzioni c di altri interventi nell'ambiente V. Criteri e condizioni dell'assetto delle superaci esterne VI. Criteri e condizioni della regolazione del traffico VII. Criteri e condizioni dell'assetto delle infrastrutture comunali Vili. Criteri e condizioni della tutela c del miglioramento delle condizioni dell'ambiente IX. Disposizioni finali. II. CONFINI DELLA ZONA Art. 4 Il confine della zona interessata dalle CAA segue il seguente tracciato: a nord la linea di confine divide in due parti uguali le particelle nn. 9362/1, 9362 e 9361 (Strada France Prešeren); a! lato nordoccidentale il confine dimezza le particelle nn. 4744-87 e 4726/90 (circonvallazione meridionale) nonché 4182/1 c 4134/3: ad est il confine segue il margine orientale delle particelle nn. 4134/3 c 4134/2, attraversa le particelle nn. 4134/2, 9430/1, 4196/1,4196/2,9443/3 e 4192. quindi gira verso sud e attraversa le particelle nn. 4197/2,4199/6.4199/4 e 9441/43 (torrente Ricorvo), segue il margine orientale della particella n. 4672/1 e la attraversa in direzione ovest, fino a raggiungere l'estremità' sudorientalc della particella n. 4672/2, gira verso sud e attraversa la particella n. 4672 3; a sud il contine segue il margine settentrionale della particella n. 9334/13 (ferrovia abbandonata), attraversa la particella n. 4722/1, segue i margini orientale e settentrionale della particella n. 4723/1 e la attraversa, scorre lungo il margine settentrionale delle particelle nn. 4738/3. 4739/1. 4760/1, 4739/1, 4763/3, 4768/1,9434/2.4713/1,9434/1,4713/1,4710/2,4713/4,4744/177,4709/3,9433/! c 4709/2, gira verso sud seguendo il margine occidentale delle particelle nn. 4709/1 e 4334/14. attraversa qucst'ultima continuando lungo il margine settentrionale delle particelle nn. 9628 (strada costiera) e 9631, fino a raggiungere il punto di contatto con la particella n. 4839/3, gira verso nord c segue il margine occidentale della particella n. 9338/1 (Strada per Jagodje), attraversa le particelle nn. 4874, 9468, 4823, 4821/1, 4818/2 c 4818/1, segue il margine meridionale delle particelle nn. 4812/5, 4812/3, 4812/4, 4812/1 c 393/3, scorre lungo il margine orientale delle particelle nn. 4839. 4840/2,4841, 389,388/1 e 388/2, attraversa le particelle nn. 9332/6,387/1,386/2 e 386/1 e raggiunge il punto di contatto con Strada France Prešeren. Tutte le particelle fanno parte de! C.c. isola III. La rappresentazione grafica dei confini e' contenuta nella mappa catastale e nella mappa topografica di cui all'articolo 2 del presente Decreto. III. FUNZIONE DELLA ZONA E CONDIZIONI DI UTILIZZO E DELLA QUALITÀ' DELL'EDIFICAZIONE E DI ALTRI INTERVENTI NELL'AMBIENTE Art. 5 La zona in questione c' una zona residenziale. La destinazione principale può' essere integrata con attività' di rifornimento c prestazioni di servizi. In base alla struttura dei fabbricati e all'ideazione dell'ambiente la zona si suddivide nelle seguenti unita': A. arca degli edifici residenziali individuali H. arca dei condomini c del centro di rifornimento C. area delle case a schiera D. arca dell'edificazione individuale integrativa, suddivisa in due parti: DI - zona sovrastante al serbatoio d'acqua D2 - zona racchiusa tra Via Limitanca c Via dei Fiori E. arca di attività' di rifornimento c dei servizi. Art. 6 Con le presenti CAA sono ammessi i seguenti interventi: * edificazione integrativa ' edificazione sostitutiva * costruzioni annesse c sopraelevate, costruzione degli edifici esistenti * demolizione degli edifici deteriorati c rimozione delle parti inadatte degli edifici * cambiamento della destinazione d'uso * edificazione di costruzioni ausiliario * assetto delle superfiet pubbliche * interventi di risanamento, ristrutturazione, costruzione c manutenzione, eseguiti su edifici c impianti di urbanizzazione primaria c * altri provvedimenti e interventi atti a salvaguardare l'ambiente e migliorarne la qualità'. Le basi topografico - catastali per le rappresentazioni di cui all'articolo 2 di questo Decreto riprendono la situazione dell'ambiente, per cui gli edifìci c le supcrfìci scoperte non sempre rispecchiano lo status giuridico delle supcrfìci ow le licenze rilasciate. I! presente Decreto prevede la possibilità' di attuazione (o anche legalizzazione) solo degl, interventi che siano conformi alle disposizioni di questo Decreto e alle licenze finora rilasciate; per ciscun intervento viene comunque condotto un procedimento a parte di determinazione dell'ubicazione. IV CONDIZIONI DELLA PROGETTAZIONE URBANISTICA DELLA ZONA, DELLA PROGETTAZIONE ARCHITETTONICA DELLE COSTRUZIONI E DI ALTRI INTERVENTI AMBIENTALI Art. 7 Condizioni generali di progettazione degli edifìci Le dimensioni esterne di edifìci nuovi o parti dei medesimi vanno progettate in rapporto alle dimensioni e alla forma del terreno funzionale nonché agli edifìci adiacenti e all'ideazione globale di qualità' dell'assetto delle supcrfìci esterne. La planimetria di ciascun edifìcio e' comprensiva delle pensiline, degli antiporta, delle terrazze coperte, dei balconi e delle scale di accesso. Nel rispetto delle caratteristiche dello spazio circostante le planimetrie degli edifìci devono tener conto delle possibilità' di illuminazione naturale c di assolamelo dei vani abitabili. Particolare attenzione va dedicata alla disposizione interna dei programmi, all'ideazione delle facciate, delle volumetrie e degli ingressi principali e all'assetto esteriore degli edifìci collocati lungo le strade principali o sulle superfìci esposte. La progettazione delle facciate e dei dintorni degli edifìci tenga conto dell'applicazione dei dettagli di qualità', delle proporzioni c dei materiali tipici del clima c della tradizione delle citta' mediterranee. Le aperture delle pareti esterne vanno di regola chiuse con finestre a imposte. La copertura dei tetti di regola c' il coppo (la tegola curva) o un altro tipo di manto, di materiale e struttura simile al coppo; l'inclinazione dei tetti deve essere tra 18o e 22o. Le lince di colmo degli edifici sono di regola parallele alle isoipse de! terreno circostante. Le facciate del timpano (nei tetti a capanna) non devono essere voltate all'infuori rispetto al pendio. Interventi sulle facciate di edifìci plurifamiliari (ad es. invetriameli dei balconi, ringhiere e sim.) sono ammessi, a condizione che la qualità' della loro ideazione sia in armonia con l'aspetto globale dell'edifìcio o della facciata. Art. 8 Edificazione integrativa e sostitutiva !. La possibilità' dell'edificazione integrativae'limitata alle ubicazioni rappresentate nella situazione di assetto contenuta nella parte grafica di cui all'articolo 2 de! presente Decreto, e cioè': * alle particelle sulle quali ai sensi delle disposizioni generali di questo Decreto e' possibile costruire un unico edifìcio, e * all'interno delle arce destinate all'edificazione individuale integrativa (punti Dl e D2 dell'articolo 5 di questo Decreto), in base alla documentazione collettiva sull'ubicazione, la quale deve contenere anche le soluzioni di massima delle reti dell'urbanizzazione primaria e stradale per l'intero gruppo di edifìci, nonché la soluzione di massima dcll'invcrdimento della zona. Vanno rappresentati e considerati anche i passaggi c collegamenti esistenti, lo smaltimento delle acque piovane dalle superaci agricole c una fascia di delimitazione inverdita, larga 6 m, lungo il confine con l'area già' edificata. Di regola la disposizione dei piani negli edifìci e' P + I (pianterreno + lo piano), con possibilità' di costruzione di vani aggiuntivi sottostanti l'edifìcio. Gli scantinati devono essere completamente interrati, di modo che la quota della soglia ow. del soffitto dello scantinato corrisponda al livello de! terreno circostante (+ 50 cm). Ne! rispetto delle dette condizioni e in caso di edifici ubicati su terreni movimentati, e' possibile eseguire l'accesso veicolare a! piano interrato. 2. La costruzione sostitutiva può' essere considerata tale solo quando il ncopianificato edifìcio occupa 2/3 della superfìcie dell'edificio attuale e adempie alle restanti condizioni generali. 3. Nell'arca delle attività' di rifornimento e servizi (E), previa elaborazione della documentazione sull'ubicazione va approntata la soluzione di massima della reciproca armonizzazione dei programmi previsti (iniziative dei futuri investitori, impegni assunti de! comune,...), delle reti di urbanizzazione primaria e stradale, c del consenso dell'ente locale. L'elaborazione dei detti documenti deve basarsi sulla valutazione preliminare dell'estensione, della disposizione e della razionalità' dei programmi rispetto all'estesa fascia di protettiva della rete di trasmissione dell'elettricità' di 35 KV di tensione (esigenze dettate dalla situazione attuale, possibilità' di interramento dei cavi, eventuali spostamenti). Art. 9 Costruzioni annesse e sopraelevate, ricostruzione degli edifìci esistenti Le costruzioni annesse possono essere aggiunte a: * edifìci residenziali individuali c altri edifìci, sui terreni funzionali dei medesimi; la superfìcie consigliata dell'mtcro edifìcio c di tutte le costruzioni ausiliarie site su! terreno funzionale occupi fino a 1/3 del terreno funzionale; * case a schiera: le costruzioni annesse sono ammesse in estensione minima e limitate al miglioramento della funzionalità' o a! cambiamento della destinazione d uso dell'edificio, di modo che tali costruzioni non modifichino essenzialmente 1 ideazione urbanistica c funzionale o l'cdifìcabilita' de! terreno, e neppure l'assetto esteriore. L'acquisizione della licenza per i detti interventi va preceduta dal! elaborazione de! progetto di massima il quale garantisca l'armonizzazione volumetrica, spaziale e funzionale e l'integntr dell'intervento rispetto alle soluzioni di massima per l'intera schiera di case (perizia d'autore); condomini: le costruzioni annesse sono possibili solo a! piano terra, qualora si tratti di miglioramenti della funzionalità' o cambiamenti della destinazione d'uso dei vani (pensiline, ingressi c sim.) c a patto che gli interventi non comportino tzoìa. 3). december ]997 Stran 9 Št.2) peggioramenti delle condizioni di vita dei vicini c non compromettano l'ideazione gtobate. Va considerato che gli ampliamenti sono limitati anche dalle distanze prescritte dai confini delle particelle (mimmo 4.00 m) e dalle restanti condizioni di cui al presente Decreto. In caso di edifici individuati te predette distanze possono essere ridotte oppure ctiminatc con it cottegamcnto degti edifici adiacenti in schiere. !n tat caso, ottre ad adempiere atte condizioni generati, t'invcstitorc ha it dovere di acquisire anche t'asscnso det proprietario det terreno adiacente e di assicurare t'armonizzazionc tecnico - editizia. detta funzionatiti c dctt'ideazionc degti edifici c dev'assetto esteriore de* medesimi (progetto di massima integrate per gti edifici e te aree scoperte adiacenti ai medesimi, con rappresentati gti accessi vcicotari c pedonati datte superaci pubbtichc): t vani comptetamente interrati, con ta piastra supcriore tastricata o inverdita e quindi ctemento dett'assetto esteriore, non sono considerati superfici edificate. L'acquisizione detta ticcnza editizia per questo tipo di interventi va preceduta datt'ctaborazionc det progetto dett'assetto esteriore. Art. 10 t. Gti edifìci residenziati individuati possono essere sopredificati fino a raggiungere to schema di piani K + P + 1 + M (scantinato + pianterreno + t piano + mansarda), con to scantinato comptetamente interrato (come disposto nctt'articoto 8 di questo Decreto), tn caso di edifici con piani ammezzati, ta quota det cornicione non deve superare ta somma P+ t + M = max. 3,00 m +3,00 m i- 1,50 m. Tutti gti edifici possono essere sopredificati fino atta predetta altezza, a condizione che non venga compromessa t'idcazionc gtobate detta zona o te condizioni di abitabilità' degti edifici adiacenti. Le ptanimctrie dette costruzioni annesse a (o interrate sotto) ['edifìcio principato devono essere in armonia con t'cdificio esistente, con t'assetto esteriore e con i tracciati degti impianti di urbanizzazione primaria. 2. Le soffitte esistenti dei condomini possono essere destinate att'amptiamento dette capienze dette unita' abitative adiacenti, nette quati ta connessione con i vani detta soffitta c' possibitc. !n casi det genere sono ammesse modificazioni minime detta configurazione dei tetti per inserimento di lucernari, abbaini, terrazze innestate; te modificazioni devono comunque essere conformi atte proporzioni, ai cotori e ai dettagli detta facciata principato. Art.it Demolizione degti edifici deteriorati c rimozione dette parti inadatte di edifici Tutti gti edifici deteriorati e inadatti, oppure parti dei medesimi, vanno rimossi e sostituiti da nuove costruzioni conformi atte prescrizioni c atte disposizioni det presente Decreto. Art. t2 Lavori di manutenzione Lavori di manutenzione sono possibiti su tutti gti edifici detta zona di assetto. Sono considerati lavori di manutenzione gti interventi con i quatic'reso possibitc t'uso normatc degti edifici e degti impianti senza cambiarne t'aspetto esterno, te capienze, te votumctrie o ta destinazione d'uso, e a patto che i detti interventi non compromettano o modifichino gli etementi detta struttura dctt'edìfìcio. Art. t3 Cambiamento di destinazione t. Sono ammesse trasformazioni parziali o complete degti edifici residenziati individuati in tocati d'esercizio (per prestazioni di artigianato non rumorose, attività' atbcrghicrc e commerciati, prestazioni professionali, attro) o in capienze turistiche. 2. E' ammesso cambiare ta destinazione dei pianterreni di condomini, di regota in tocati d'esercizio per prestazioni di servizio c rifornimento base. E' ammessa ta trasformazione in tocati d'esercizio anche degti attoggi situati ai piani superiori, per t'esercizio di attività' professional non rumorose con una bassa frequenza di dienti. ! cambiamenti di destinazione di cui sopra sono possibiti a condizione che te nuove attività': * non abbiano effetti nocivi sutt'ambientc che superino i limiti consentiti per te zone residenziati; * non aumentino Jc capienze tanto da superare i vatori usuati per questo tipo di costruzioni (in edifici residenziati individuati: max. 2 unita' abitative + t tocate d'esercizio oppure unita' turistica); * in conformità' atte prescrizioni assicurino. aH'interno dctt'ediflcio o de! terreno funzionate, vani e superfici appropriate senza gravare uttcriormente sugli edifici e gti impianti di urbanizzazione primaria, o suite superfici pubbliche; * te consegne si effettuino soto con veicoti motorizzati di categoria B. Art. t4 Edifìcazionedicostruzioniausitiaric . ... L'edificazione di costruzioni ausitianc sui terreni funzionati degti edifici residenza ì individuati e' possibile soto quatora i! tipo detta costruzione ausitiaria sia compatì i e con te caratteristiche detta zona urbana residenziate. Si tratta di pensitmc sopra c terrazze, cucine estive, antiporta, pergolati, pcnsitine sopra i posti di pare eggio, autorimesse, padiglioni, cantine, ripostigli. ....... Tutti gti interventi vanno eseguiti ne! rispetto detta quatita det) ideazione e L progettazione degti edifici, dette distanze obbtigatorie c dette dimensioni cena superficie edificata dei terreni funzionati. La progettazione dette costruzioni ausitiaric deve essere eseguita in armonia con i dettagti dett edificio principal, degti edifìci vicini c det carattere detta zona. V CR!TEK! E COND!Z!ON! DELL'ASSETTO DELLE SUPERFfC! ESTERNE Terreni funzionati Art. *5 t. tn conformità' atte prescrizioni ed ai sensi dette disposizioni de! presente Decreto, te possibilità' di assetto dei terreni funzionati (determinazione, completamento, suddivisione e sim.) vengono verificate ne! corso de! procedimento di determinazione dctt'ubicazione. Ne) detto procedimento va provveduto anche att'iscrizionc detta servitù' prediate a vantaggio degti impianti di urbanizzazione di carattere pubblico, ubicati su terreni di proprietà'privata. 2. ! toni o te parti dei medesimi, ubicati att'intcmo detta zona residenziate, ta cui destinazione nonc'specificata nette presenti CAA, possono essere annesse ai terreni funzionati degti edifici adiacenti. 3. Quatora si verifichi ta necessita' di comptetamento dei terreni funzionati di più edifici, oppure it comptetamento de! terreno funzionate di un edificio influisca sugli edifici adiacenti, va etaborata una proposta integrate di tottizzazionc completa detta rappresentazione semptificata dett'assetto esteriore (accessi pedonati e vcicotari atte superfici pubbtichc. considerazione dette caratteristiche de! terreno). 4. Le particele o te parti dette medesime, site aH'interno dette aree destinate at ['edificazione integrativa (punto D di cui agti articoti 5 c 8 det presente Decreto) possono essere annesse ai terreni funzionati degti edifici adiacenti etaborate te basi professional detta documentazione coHcttiva per ta determinazione dctt'ubicazione (sotuzioni di massima dett'cdiflcazionc compieta detta proposta di tottizzazionc, de) traffico, det sistema di smattimcnto dette acque piovane c degti impianti di urbanizzazione primaria). Le particcttc o te parti dette medesime che siano a contatto con attri atti urbanistici esecutivi possono essere annesse ai terreni funzionati degti edifici adiacenti compresi nette CAA Jagodje, a patto che ciò' non sia in contrasto con te disposizioni degti atti urbanistici esecutivi regotanti te arce confinanti. 5. Le possibitita' indicate sopra sono [imitate nette fasce tungo i corridoi dei condotti dette reti d'urbanizzazione primaria, c nette fasce tungo te strade ad uso pubblico, te quati sono destinate att'assctto di corsie pedonati e eidetiche, atta piantagione di atberi a viatc e att'assctto dette mancanti superfici pubbtiche destinate at traffico o attre (passaggi, parcheggi,...). Art. t6 tn conformità' atte possibilità' di spazio c de) corso dei condotti degti impianti di urbanizzazione primaria, tungo tutte te strade e te vie urbane attorno atta zona in oggetto vengono piantati atberi a viate; te superfici pubbtichc vengono inverdite o attrezzate (dominazione pubbtica. panchine, attrezzi tipici dei campi gioco, cestini pcririfluti,...). t campi giochi per i ragazzi vengono inverditi e debitamente attrezzati. tt riparo da! sote e t'inverdimcnto dei parchi c di attre superfici tastricate viene eseguito con ta piantagione di atberi e pergotati. Le parti dei terreni funzionati, confinanti con strade o superfici pubbtichc, vanno adibite ad arce verdi; it loro aspetto si adatta alte vedute esposte. A causa de! grado di inquinamento, tungo te strade principati (traffico motorizzato) non c' ammessa ta produzione di ortaggi. Art. 17 L'invcrdimento va eseguito con t'utitizzo di piante autoctone. E' prevista ta conservazione dette arce inverdite esistenti e t'assetto di nuove aree verdi, tt viate di pini marittimi (monumento di natura foggiata) va conservato; va provveduto atta sua permanente cura e alta sostituzione degti atberi mancanti. Per qualsiasi intervento nett'arca de! viate va acquisito i) consenso detta sovrintendenza ai beni naturati e cutturati. L'attezza massima dei muri di recinzione sui confini dette particele degti edifici residenziati e' di 90 cm sopra ta quota det terreno, mentre i muri di recinzione orientati verso te superfici pubbtichc, in conformità' att'ideazione gtobate dette medesime, non devono superarci 60 cm di attezza. Sono ammessi adattamenti atte condizioni de! terreno con ['esecuzione di muri di sostegno atti fino a 1,50 - 2.00 m; in caso di scarpate piu' atte i! muro di sostegno va eseguito in due parti con ta parte superiore spostata indietro e ta superficie in mezzo inverdita. 1 muri di sostegno vengano ideati in modo appropriato (eseguiti in pietra o rivestiti di lastre di pietra) e inverditi con piante rampicanti. Art. 18 1. Le superfici tungo ta ferrovia abbandonata e la superficie de! tracciato detta ferrovia stessa, compreso t'ingresso nei tunnet, vanno assestate m base ad uno speciale progetto di assetto esteriore, in modo globale e m armonia con i programmi adiacenti. Netta pianificazione degli interventi va considerata t'ideazione volumetrica c planimetrica di questo tratto detta ferrovia Trieste - Parenzo. come pure te caratteristiche tecniche, materiati e dette forme. Per quatsiasi intervento nett'area delta ferrovia, det tunnet o dette superfici sopra di esso va acquisito it consenso detta sovrintendenza ai beni naturati e cutturati. L'assetto dei terreni funzionati a contatto con i! tracciato detta ferrovia abbandonata c' timitato e va adattato att'assctto gtobate dett'arca ricreativa c detta corsia pedonate prevista su! tracciato stesso. 2. Previa esecuzione di interventi vicino o sui tracciati dette parti coperti dei torrenti, nei progetti necessari per ['acquisizione dette ticenzc va rappresentato anche il seguente: . * ['esecuzione di adeguati sistemi di smattimento e ['adempimento di attre condizioni St.2! izoia.3i. december i997 Stranio detfeconomtaidrica; ^ un'appropriata ideazione tecnico - cditizia c urbanistico - architettonica detta protezione dei fondo e dcg!i argini de! torrente c dctt'eventuatc attraversamento o copertura de! !etto det torrente. La copertura parzia!e det torrente e' ammessa in conformità' a!!c prescrizioni (!cgge su!!e acque, tegge sutta tuteta ambientate, attre disposizioni e istruzioni ...) ed atte condizioni de! pubb!ico servizio economico preposto a! settore, a patto che sia in armonia con t'assetto gtobate detta zona (soprattutto con i! compimento dett'assctto funzionate dette aree pubbtiche e verdi, t'assetto esteriore degti edifici,...). Per gii interventi att'intemo dette aree dei torrenti va acquisito it consenso dett'istituzionc preposta at settore dctt'cconomia idrica. V!. CRITER! E COND!Z!ON! DELLA REGOLAZ!ONE DEL TRAFF!CO Art. t9 Lungo tutte te strade pubbtiche e' previsto, in considerazione dette possibititr detto spazio disponiate e de! terreno, t'assetto di corsie per i pedoni e per i cictisti. Netta parte grafica dette CAA Jagodje di cui att'articoto 2 de! presente Decreto sono contrassegnati i possibiti cottegamcnti fuori datte vie e strade esistenti. Ne! procedimento di determinazione dett'ubicazionc dei detti passaggi va etaborato it progetto di massima dette vie c dette strade, i! quate funge da base per t'anatisi dei particotari de! tracciato e per ta definizione dei terreni funzionati dei singoti passaggi c degti edifici vicini. Le superfìci pedonati (passeggi, marciapiedi, spiazzi) sono destinate esctusivamentc ai pedoni c devono essere progettate in modo appropriato: i passaggi da un tivetto att'attro de! terreno vanno eseguiti in modo da rendere possibite it passaggio dette carrozzine per bambini e dette carrozzette degti invatidi. La rete dette strade att'intemo de! quartiere non deve rendere possibite it transito dei veicoti, ta circotazione a vetocita' etevata o ta circotazione di veicoti pesanti; vanno perciò' previste eventuati barriere architettoniche per ta [imitazione de! traffico. A! fine di migtiorare ta situazione det traffico caratterizzata da strade senza uscita, netta parte grafica dette CAA Jagodje di cui att'articoto 2 di questo Decreto sono rappresentati i possibiti cottegamcnti dette dette vie. !n base a iniziative o principi professional sono possibiti anche attri cottegamenti stradati, previa verifica detta toro conformità' at progetto di massima, eseguito ne! corso det procedimento di determinazione dctt'ubicazione. Art. 20 Gti attacciamenti dette esistenti, ristrutturate e neopreviste strade c degti accessi veicotari a Strada Meridionate e Strada France Prešeren vanno eseguiti in conformità' atte vigenti norme tecniche c in modo da non compromettere ta sicurezza o ta visibititr dei detti allacciamenti. Atte estremità' dette vie senza uscita vanno assicurate te superfìci di manovra per i veicoti d'intervento (asporto dei rifiuti, pronto soccorso, vigiti de! fuoco,...). Lungo Strada Meridionate vanno costruiti, nett'ambito dc!i'attua!e superficie stradate, una corsia per i cictisti c i! marciapiede su entrambi i tati detta careggiata, e prevista ta fermata degti autobus dette tinec urbane. Su entrambi i tati detta circonvattazionc (strada di costruzione »A«), ta quate cottega Strada Meridionate con i! tracciato detta ferrovia abbandonata, va costruito i! marciapiede c provveduto att'ittuminazione di questo tratto. Con appositi segnati stradati va [imitata ta circotazione dette macchine agricole. Per ta avocazione dei segnati stradati e detta segnatela orizzontate va elaborato uno speciale progetto. Art.2t A! fine di migtiorare ['attuate regime det traffico, di prevedere eventuati modifiche detta segnatela e det sistema di strade a senso unico e a doppio senso, va etaborato uno speciale progetto detta rcgotazionc de! traffico, i! quate si basi suttc constatazioni contenute netto studio su! traffico elaborato per finterà citta' di ìsola e definisca, per ta zona soggetta atte CAA Jagodje, i dettagti concernenti: * te caratteristiche tecniche dette superfìci di circotazione (dimensioni, profiti, raggi dette circonferenze, situazione tecnico - editizia,...) * ta densità' det traffico c te capienze necessarie (densitr det traffico motorizzato, distanze e densità' detta circotazione pedonate e degti eventuati cictisti, distanze e numero necessario di parcheggi....) tc possibiti varianti de! corso de! traffico, in considerazione det carattere residenziate detta zona (vie a senso unico o a doppio senso, ubicazione e dimensioni dei marciapiedi c dette corsie per i cictisti, eventuati ostacoti architettonici sutte carreggiate per [imitare ta vetocita' di circotazione. ubicazione dette fermate degti autobus,...) * ta segnatela stradate c ['attrezzamento dette vie a seconda detta scetta e detta convatida de! progetto spedate per ta rcgotazionc det traffico netta zona dette CAA Jagodje. * 2 posti macchina per ogni unitr residenziate, * t,3 posti macchina per ogni unita' turistica (ogni 2 posti tetto), * ! posto macchina per ogni 3 posti a sedere di un tocate atberghiero, comunque non meno di 3 posti macchina a tocate, * t posto macchina per ogni 30 m2 di superfìcie det beate d'esercizio commerciate o attro, comunque non meno di 2 posti macchina per beate. Le suddette condizioni sono obbtigatoric in caso di modifica detta destinazione d'uso o di edificazione di costruzioni annesse. L'ideazione, ta progettazione e t'assetto dei parcheggi vanno eseguiti tenendo conto degti accessi pedonati e veicotari agii edifìci ubicati sui btti adiacenti. Le superfìci di parcheggio possono essere reatizzate con pergotati o tettoie, oppure come garage a schiera. La progettazione dette tettoie e ['ideazione detta forma c detta struttura dette eventuati schiere di garage vanno reatizzate in modo unitario sia per te superfìci pubbtiche che per quette private. ! parcheggi pubbtici sono previsti nei punti contassegnati netta parte grafica. !t parcheggio tungo ta strada per Jagodje pun essere eseguito come un parcheggio a tivetti. ! criteri dettagtiati vanno verificati e definiti net procedimento di determinazione dctt'ubicazione. Previa elaborazione dei progetti di assetto dei parcheggi ubicati nette aree dei torrenti o degti edifici c impianti di urbanizzazione primaria (soprattutto detta centrate trasformatori e detta rete dctfetettricita' tra Strada France Prešeren e Strada per Jagodje) vanno verificate te condizioni dette istituzioni preposte att'amministrazione dei singoti impianti e te condizioni dei servizi professionali. V!!. CRITERI E CONDIZIONI DELL'ASSETTO DELLE INFRASTRUTTURE Art.24 La zona e' attrezzata con gti impianti di urbanizzazione primaria. Va eseguito i! trasferimento, ai competenti amministratori, degti impianti esistenti non ancora trasferiti att'amministrazione dei medesimi. Sono previsti interventi di costruzione, di risanamento e di ristrutturazione su quegti impianti di urbanizzazione che sono legati atta realizzazione di una rete piu' estesa. La reatizzazione di costruzioni integrative o annesse e ta modifica detta destinazione d'uso e' possibite a condizione che vengano contemporaneamente risanati, ristrutturati o costruiti ex novo gti indispensabili edifici e impianti d'infrastruttura. L'adempimento atta suddetta condizione viene verificato, caso per caso, ne! procedimento precedente ta determinazione dctt'ubicazione, in base atte condizioni degti addetti at ritascio degti assensi o att'amministrazione dei predetti impianti. E' previsto it completamento detta rete dctt'ittuminazione pubbtica tungo tutte te strade e superfìci pubbtiche. La rete di trasmissione dei segnati TV via cavo va pianificata nei corridori dette attre reti comunali d'infrastruttura. Costruita ta rete di trasmissione via cavo, dagti edifici (tetti, facciate, ...) vanno rimosse tutte te antenne c tutti i sistemi che acconsentono di captare i segnati TV via satellite. Art. 25 Netta progettazione degti impianti di riscatdamcnto degti edifici si consiglia di scegticre i sistemi di combustione e te fonti energetiche che inquinano t'aria i! meno possibile c che offrono ta possibilità' di congiungimento dei sistemi di riscatdamcnto. E' prevista t'atimcntazionc detta zona da! gasdotto urbano. Per it periodo fino atta reatizzazione detta rete det gas c' ammesso t'attacciamento provvisorio (individuate o coattivo) degti edifici ad apposite centrati o serbatoi det gas, in conformità' atte condizioni generati diserbanti ['erezione di costruzioni prefabbricate di natura provvisoria, tn tat caso tutte te instattazioni vengono progettate ed eseguite in modo da essere idonee anche per t'attacciamento a! gasdotto urbano. Entro i sei mesi successivi atta reatizzazione detta rete de! gas i serbatoi det gas individuati vanno rimossi c gti edifici attaccati atta rete. Art. 26 Per ta raccolta dei rifiuti e' previsto t'utitizzo dt recipienti standard, t tuoghi precisi di raccolta vengono determinati nei progett! dett'assetto dette superaci esterne. ! rifiuti raccotti vengono asportati netta discarica comunate. V!!!. CRtTER! E CONDIZIONI DELLA TUTELA DELL'AMBIENTE E DEL MIGLIORAMENTO DELLE CONDIZIONI AMBIENTALI An 22 Tutti gti interventi net! ambiente vanno eseguiti in considerazione dette fasce di protezione tungo tc strade pubbliche. Gti eventuat. interventi att'intemo dette fasce di protezione vanno eseguiti da investitore net rispetto dette condizioni urbanistiche e dette condizioni det! istituzione preposta att'amministrazione detta rete stradate. La distanza minima degti edifìci datte strade pubbtichce'5,00 m Ciascun terreno funzionale deve avere .1 proprio accesso veicolare dalla strada pubblica targo atmeno 3.00 m. ^ Art. 23 Nella zona d. assetto, all'interno de. terreni funzionai, sia dei programmi sia esisl che ncoprevisti. va provveduto at numero necessario dei post! macchina (parcheg garagc).eprccisamcntcnonmcnodi: ^ s Art.27 Rcgotazionc dette acque La zona c' attraversata da! torrente Ricorvo a due bracci i quati devono essere debitamente regotati. Possono essere scaricate ne! torrente solo te acque meteoriche ta cui quatita' corrisponde atte prescrizioni ed atte istruzioni professional, tt sistema di smattimento dette acque deve essere progettato in modo da rendere possibite t esecuzione di interventi di manutenzione (accesso a! tetto de! torrente) e assicurare una fascia targa 4 m tungo gti argini per i passaggi dei macchinari da Per quatsiasi intervento att'intemo dett'arca det torrente va acquisito it consenso ett istituzione preposta a! settore dett'cconomia idrica, utt! gii scarichi dette acque reflue che attuatmente confluiscono net torrente vanno attaccati atta rete fognaria. L'esecuzione di ogni singoto scarico dette acque meteoriche net tetto naturate o regolato det torrente va nrcccduto datt'etaborazione !zo!a, 3!. december !997 Stran!! Št.2! dett'apposita documentazione tecnica. Con misure appropriate va prevenuta !a possibilità' che !c acque meteoriche provenienti dai terreni agrico!i sui pcndii affluiscano netta zona residenziatc. Art. 28 t. Tutcta dette arce verdi urbane Č soggetto a regime particotarc di tutela i! viatc di pini marittimi lungo Strada France Prešeren (monumento di natura foggiata). Per ciascun intervento nettarea det viatc che potesse compromettere le condizioni ccotogichc di crescita e di conservazione degti atberi va acquisito it parere pretiminare detta sovrintendenza ai beni naturati e cutturati. !n caso di interventi eseguiti nctt'arca di Strada France Prešeren (futura via urbana), nei progetd vanno previsti, oltre agti attri interventi di assetto, ta manutenzione, i! risanamento e ta sostituzione degti atberi c dette aprti mancanti det vtate. 2. Tutela dette caratteristiche dett'ambicntc Tutti gti interventi vanno eseguiti net rispetto dette vedute tipiche suda citta' c dada citta' stessa. L'assetto esteriore si adatti atta conservazione dette caratteristiche ded'anfiteatro isotano. Tuteta dcd'ambicntc Art. 29 Rumore Ad'intcrno dei beati d'esercizio sono ammesse soto attività' it cui rumore non produce effetti nocivi tati da superare i limiti consentiti per te zone residenziati. A causa detta vicinaza detta strada costiera va provveduto a un'appropriata protezione antirumore det tratto dove ta strada si avvicina ad'abitato. Netta progettazione, ta costruzione e it funzionamento degti edifici i progettisti, gti esecutori c gti investitori dei tavori devono rispettare te disposizioni c te istruzioni disciplinanti i limiti consentiti det rumore presente ned'ambiente. Con provvedimenti attivi antirumore va raggiunto i! tivetto prescritto di protezione ded'ambientc di tavoro e di vita dattc fonti maggiori dt rumore, in conformità' atte prescrizioni disciplinanti ta protezione di tl! grado da! rumore. Art. 30 Aria Per proteggere t'aria datt'inquinamento da scarichi eccessivi provenienti da fonti tocati, si dovrà' provvedere atta riduzione e atta razionalizzazione de! numero dei punti di combustione, eseguire appropriati rimodernamenti tecnobgici e utilizzare fonti di energia ecobgicamcntc piu' idonee (gas, oti combustiti leggeri, elettricità',...). Art.3i Sottosuolo Vanno risanate, protette, regotatc c protette datt'inquinamento te eventuali fonti idriche. Tutte te superfici destinate at traffico vanno eseguite con t'utitizzo di materiati impermeabiii att'otio e con adeguati sistemi di scarico, attraverso corettori di oti, netta rete fognaria. Tutti i magazzini per it deposito de! carburante vanno eseguiti in modo da rendere impossible un eventuate scoto dette sostanze netta rete fognaria o it toro trapctamento net sottosuolo. Art. 32 Protezione antincendio A tutti gti edifici va assicurato l'accesso (targo atmeno 3,30 m) per i veicoli d'intervento, e appropriate superfici da cui effettuare gti interventi. A! fine di prevenire che, in caso di incendio, it fuoco si propaghi da un edificio att'attro, vanno assicurate distanze appropriate tra i singoli edifici. Netta progettazione c nett'acsecuzionc di beati d'esercizio o attri vanno considerate te dovute misure tecniche con te quati i detti locati vengono separati dalta restante parte dett'ediflcio, di diversa destinazione o proprietà', con barriere antincendio. Gti edifici e te superfici scoperte vanno progettati in modo da assicurare ta possibititr di evacuazione in caso di incendio, da garantire quantità sufficienti di acqua per ['estinzione degti incendi e da prevedere un adeguato sistema di idranti. Art. 33 Gli interventi vanno progettati net rispetto dette disposizioni de! Decreto suda costruzione c ta manutenzione dei rifugi ne! Comune di !so!a, c dette prescrizioni repubblicane disciplinanti ta protezione da catamita' naturati e attri infortuni. !X. DISPOSIZIONI FINALI Art.34 It giorno ded'entrata in vigore del presente Decreto cessa t'effctto dei seguenti atti urbanistici esecutivi: Piano di edificazione particotarcggiato (PEP) »Jagodje« (FAU. n. 18/71), PEP »Jagodje ! c I!« (FAU, nn. 20 79 e 9/85). PEP »Sotto te vigne« (FAU, n. 6/84). Continuano ad essere applicate in senso quede disposizioni dette documentazioni suda determinazione ded'ubicazionc, elaborate sude basi dei predetti PEP, nonché gti indirizzi professional dei predetti atti, che non sono in contrasto con te disposizioni det presente Decreto. Le CAA Jagodje sono permanentemente esposte atte rispettive sedi de!! Ufficio per ta progettazione ambientate de! Comune di !so!a, detta CL Jagodje - Dobrava c deda CL Livade. !! presente Decreto entra in vigore l'ottavo giorno successivo atta sua pubbticazione net bodettino ufficiate det Comune di Isola. OBÙNA !ZOLA Županja Na podtagi 38. člena Statuta Občine tzota (Uradne objave, št. 8/9$) RAZGLAŠAM SKLEP O SPREMEMB! SKLEPA OBČINSKEGA SVETA O DOLOČITVI CENIKA ZA PARK!RANJE NA VAROVANIH PARKIRIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE IZOLA Številka: 343 - 1/89 Datum: 24.! 2.1997 Županja Breda Pečan Na podtagi 29. čtena Zakona o tokatni samoupravi (Ur. tist RS, št. 72/93.57/94, !4/95 in 20/95 - odločba US, 9/96 - odtočba US, 44/96 - odtočba Us, 26/97,70/97), 22. čtena Statuta Občine !zota (Uradne objave, št. 8/95) ter 35. čtena Odtoka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Izota (Uradne objave, št. 2/96,9/96, 17/96 in ! 5/97), je Občinski svet občine tzota na svoji seji dne 23.12.1997 sprejet naslednji SKLEP Spremeni se sktep občinskega sveta št. 343 -1/89 z dne 2.4.1996 in sicer tako, da segtasi: »Dotoči se cenik za parkiranje na območju varovanih posebnih prometnih površinah na območju občine Izola in sicer tako, da je: - prva ura parkiranja za vozita, ki so registrirana pri Upravni enoti Jzota je brezptačna, - vsaka ura parkiranja ............... 70,00 SIT, - cetodnevno parkiranje...............700,00 SIT, - tedenska dovotitnica za parkiranje.t.500,00 SIT (za obdobje od 1.5. do 31.10.), - mesečna dovotitnica za parkiranje..2.500,00 SIT (za obdobje od !. 11. do 30.4.), - mesečna dovotitnica za parkiranje..4.000,00 SIT (za obdobje od 1.5. do 3t.t0.), -šestmesečna dovotitnica za parkiranje.. 6 x cena mesečne vozovnice -15% popust, - letna dovotitnica za parkiranje....12 x cena mesečne dovotitnice -20% popust = 31.200,00 SIT, - vsaka začeta ura parkiranja avtobusa......... 200,00 SIT, - cetodnevno parkiranje za avtobuse (nad 8 ur).2.000,00 SIT. 2. Ob vstopu na parkirišče ptačajo vsi uporabniki parkirišča akontacijo za prvi dve uri parkiranja. Preveč plačana parkirnina se stranki vrne ob izhodu. Tri ure pred zaktjučkom obratovatnega časa parkirišč obračuna detavec parkirišča akontacijo treh ur parkiranja za vse uporabnike parkirišča in sicer v višini 140,00 SIT za občane Izote in 210,00 SIT za ostate uporabnike. Uporabniku, ki parkirišče zapusti pred zaktučkom obratovatnega časa parkirišča, pripada sorazmerni det parkirnine, ki ustreza umi tarifi za neporabtjen čas. 3. Ta sktep stopi v vetjavo t. januarja 1998. Sktep sc objavi v uradnih objavah. Podpredsednik občinskega sveta Marino Domio Števitka: 343 - 1/89 Datum: 23.12.t997 Numero: 352-5/95 Data: 23.t2.!997 It Vicepresidente Marino Domio tzoìa, 3 [.december ]997 Stran!! Št.2! dell'apposita documentazione tecnica. Con misure appropriate va prevenuta [a possibilità' che !c acque meteoriche provenienti dai terreni agrico!i sui pcndii affluiscano nc!!a zona residenziale. Art. 28 1. Tutela delle aree verdi urbane Č soggetto a regime particolare di tutela il viale di pini marittimi lungo Strada France Prešeren (monumento di natura foggiata). Per ciascun intervento nell'arca del viale che potesse compromettere le condizioni ecologiche di crescita e di conservazione degli alberi va acquisito il parere preliminare della sovrintcndenza ai beni naturali c culturali. In caso di interventi eseguiti nell'arca di Strada France Prešeren (futura via urbana), nei progett! vanno previsti, oltre agli altri interventi di assetto, la manutenzione, il risanamento e la sostituzione degli alberi c delle aprti mancanti de! viale. 2. Tutela delle caratteristiche dell'ambiente Tutti gli interventi vanno eseguitt nel rispetto delle vedute tipiche sulla citta' e dalla citta' stessa. L'assetto esteriore si adatti alla conservazione delle caratteristiche dell'anfiteatro isolano. Tutela dell'ambiente Art. 29 Rumore All'interno dei locali d'esercizio sono ammesse solo attività' il cui rumore non produce effetti nocivi tali da superare i limiti consentiti per le zone residenziali. A causa della vicinaza della strada costiera va provveduto a un'appropriata protezione antirumorc del tratto dove la strada si avvicina all'abitato. Nella progettazione, la costruzione e il funzionamento degli edifici i progettisti, gli esecutori e gli investitori dei lavori devono rispettare le disposizioni c le istruzioni disciplinanti i limiti consentiti del rumore presente nell'ambiente. Con provvedimenti attivi antirumore va raggiunto il livello prescritto di protezione dell'ambiente di lavoro c di vita dalle fonti maggiori dt rumore, in conformità' alle prescrizioni disciplinanti la protezione di 11! grado dal rumore. Art. 30 Aria Per proteggere l'ana dall'inquinamento da scarichi eccessivi provenienti da fonti locali, si dovrà' provvedere alla riduzione c alla razionalizzazione de! numero dei punti di combustione, eseguire appropriati rimodernamenti tecnologici c utilizzare fonti di energia ecologicamente piu' idonee (gas, oli combustibili leggeri, elettricità',...). Art.31 Sottosuolo Vanno risanate, protette, regolate e protette dall'inquinamento le eventuali fonti idriche. Tutte le superaci destinate a! traffico vanno eseguite con l'utilizzo di materiali impermeabili all'olio c con adeguati sistemi di scarico, attraverso collettori di oli, nella rete fognaria. Tutti i magazzini per il deposito de! carburante vanno eseguiti in modo da rendere impossibile un eventuale scolo delle sostanze nella rete fognaria o il loro trapelamelo nel sottosuolo. Art. 32 Protezione antincendio A tutti gli edifici va assicurato l'accesso (largo almeno 3,50 m) per i veicoli d'intervento, e appropriate supcrfici da cui effettuare gli interventi. A! fine di prevenire che, in caso di incendio, il fuoco si propaghi da un edificio all'altro, vanno assicurate distanze appropriate tra i singoli edifici. Nella progettazione e ncll'aesecuzionc di locali d'esercizio o altri vanno considerate le dovute misure tecniche con le quali i detti locali vengono separati dalla restante parte dell'edificio, di diversa destinazione o proprietà', con barriere antincendio. Gli edifici e le supcrfici scoperte vanno progettati in modo da assicurare la possibili^ di evacuazione in caso di incendio, da garantire quantità sufficienti di acqua per l'estinzione degli incendi c da prevedere un adeguato sistema di idranti. Art. 33 Gli interventi vanno progettati nel rispetto delle disposizioni de! Decreto sulla costruzione e la manutenzione dei rifugi ne! Comune di !so!a, e delle prescrizioni repubblicane disciplinanti la protezione da calamita' naturali e altri infortuni. !X. D!SPOS!Z!ON! F!NAL! Art. 34 !1 giorno dell'entrata in vigore del presente Decreto cessa l'effetto dei seguenti atti urbanistici esecutivi: Piano di edificazione particolareggiato (PEP) »Jagodje« (FAU, n. 18/71), PEP »Jagodje ! e !!« (FAU. nn. 20 79 e 9/85). PEP »Sotto le vigne« (FAU, n. 6/84). Contmuano ad essere applicate in senso quelle disposizioni delle documentazioni sulla determinazione dell'ubicazione, elaborate sulle basi dei predetti PEP, nonché gli indirizzi professionali dei predetti atti, che non sono in contrasto con le disposizioni del presente Decreto. Le CAA Jagodje sono permanentemente esposte alle rispettive sedi dell Lfficto per la progettazione ambientale de! Comune di Isola, della CL Jagodje - Dobrava e della CL Livade. !! presente Decreto entra in vigore l'ottavo giorno successivo alla sua pubblicazione nel bollettino ufficiale de! Comune di Isola. OBČINA IZOLA Županja Na podlagi 38. člena Statuta Občine !zola (Uradne objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM SKLEP O SPREMEMB! SKLEPA OBČINSKEGA SVETA O !)OLOČ!TV! CEN!KA ZA PARK!RANJE NA VAROVAN!!! PARK!R!ŠČ!H NA OBMOČJU OBČ!NE !ZOLA Županja Breda Pečan Številka: 343 - 1/89 Datum: 24.12.1997 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93. 57/94, 14/95 in 20/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba Us, 26/97,70/97), 22. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave, št. 8/95) ter 35. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Izola (Uradne objave, št. 2/96,9/96, 17/96 in 15/97), je Občinski svet občine Izola na svoji seji dne 23.12.1997 sprejel naslednji SKLEP 1. Spremeni sc sklep občinskega sveta št. 343 - 1/89 z dne 2.4.1996 in sicer tako, da se glasi: »Določi sc cenik za parkiranje na območju varovanih posebnih prometnih površinah na območju občine Izola in sicer tako, da je: - prva ura parkiranja za vozila, ki so registrirana pri Upravni enoti Izola je brezplačna, - vsaka ura parkiranja ............... 70,00 S!T, - celodnevno parkiranje...............700,00 S!T, - tedenska dovolilnica za parkiranje.1.500,00 SIT (za obdobje od 1.5. do 31.10.), - mesečna dovolilnica za parkiranje..2.500,00 SIT (za obdobje od Lil. do 30.4.), - mesečna dovolilnica za parkiranje..4.000,00 S!T (za obdobje od 1.5. do 31.10.), -šestmesečna dovolilnica za parkiranje.. 6 x cena mesečne vozovnice -15% popust, - letna dovolilnica za parkiranje....12 x cena mesečne dovolilnice -20% popust = 31.200,00 S!T, - vsaka začeta ura parkiranja avtobusa......... 200,00 S!T, - celodnevno parkiranje za avtobuse (nad 8 ur).2.000,00 S!T. 2. Ob vstopu na parkirišče plačajo vsi uporabniki parkirišča akontacijo za prvi dve uri parkiranja. Preveč plačana parkirnina se stranki vrne ob izhodu. Tri ure pred zaključkom obratovalnega časa parkirišč obračuna delavec parkirišča akontacijo treh ur parkiranja za vse uporabnike parkirišča in sicer v višini 140,00 S!T za občane Izole in 210,00 SIT za ostale uporabnike. Uporabniku, ki parkirišče zapusti pred zaklučkom obratovalnega časa parkirišča, pripada sorazmerni del parkirnine, ki ustreza umi tarifi za neporabljen čas. 3. Ta sklep stopi v veljavo 1. januarja 1998. Sklep se objavi v uradnih objavah. Podpredsednik občinskega sveta Marino Domio Številka: 343 - 1/89 Datum: 23.12.1997 Numero: 352-5/95 Data: 23.12.1997 I! Vicepresidente Marino Domio OSNUTEK PRAVILNIKA OSREDNJA KNJIŽNICA SV KOPER, KOPER 6000 0 POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE POSLOVNIH PROSTOROV TER DRUGIH STAVB V OBČINI IZOLA Gradivo za javno razpravo OBČMNA IZOLA Občinski svet Številka: 363-13/96 Datum: 25.november 1997 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS. št. 72/93, 6/94 odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/94 in 20/95-odločba US, 63/95, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97 )7) ter 22. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 8/85), je Občinski svet na svoji seji dne 25.novembra 1997, obravnava! in sprejel naslednji SKLEP 1. Sprejme se osnutek Pravilnika o prodaji poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in se ga posreduje v 30 dnevno javno razpravo. Osnutek pravilnika se objavi na krajevno običajen način. 2. Pripombe in predlogi se zbirajo pri strokovni službi Uprave za planiranje, urbanizem stanovanjske in gradbene zadeve. Strokovno službo se zadolži, da po preteku roka iz 1. točke pripravi predlog Pravilnika in pri tem upošteva pripombe dane na seji Občinskega sveta in pripombe prispele v času javne obravnave. Tako pripravljen predlog se posreduje v obravnavo in sprejem članom občinskega sveta. 3. Ta sklep velja takoj. Predsednik: Davorin Adler Priloga: * Osnutek pravilnika * pripombe na osnutek t OSNUTEK Na podlagi 22. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 8/95), v zvezi z 6.členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 44/97), je Občinski svet Občine Izola na svoji seji dne________sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE POSLOVNIH PROSTOROV TER DRUGIH STAVB ! SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za prodajo zasedenih in nezasedenih poslovnih prostorov, delov stavb kot so podstrešja, kleti, skladišča in podobno ter garaž pravnim in fizičnim osebam, katerih lastnik je Občina Izola. 2. člen Strokovna, tehnična in administrativna opravila v zvezi s prodajo zgoraj navedenih nepremičnin opravlja Uprava za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola v sodelovanju s koncesionarjem. PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV, GARAŽ IN DRUGIH NEPREMIČNIN ) prodaji odloča Občinski svet Občine Izola na pobudo najemnika poslovnega prostora, garaže in drugih nepremičnin (kleti, podstrešja, skladišča in podobno) oziroma Odbora za okolje in prostor v funkcije komisije za oddajo poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem ah zupana-je občine Izola. 4. člen Glede pobude za prodajo poslovnega prostora, garaže in drugih nepremičnin poda strokovni službi Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola svoje mnenje koncesionar Stavbenik Koper -servisne storitve. 5. člen Prodaja nepremičnine se opravi načeloma brez javne dražbe, razen v primeru, ko se v posameznem primeru, za izvedbo javne dražbe odloči Občinski svetob postopku sklepanja o prodaji. V tem primeru se opravi javna dražba ob pogojih in na način, ki jih določa ta pravilnik. 6. člen Pred odločanjem o prodaji nepremičnine na Občinskem svetu, strokovna služba, v sodelovanju s sodnim izvedencem gradbene stroke, ki ga imenuje županja, pripravi cenitveni elaborat, ki mora vsebovati v naslednjih členih tega pravilnika navedene elemente. III. DOLOČITEV VREDNOSTI POSLOVNEGA PROSTORA: 7. člen Izhodiščna cena je revalorizirana tržna vrednost poslovnega prostora, ki mora vsebovati celotno gradbeno vrednost, vrednost komunalne opreme, vrednost deleža stavbnega zemljišča in vrednost lokacije. 8. člen Celotna gradbena vrednost se določi na podlagi revalorizirane cenitve gradbene vrednosti (GOI) poslovnega prostora z upoštevanjem vseh vlaganj upravljalca in najemnika poslovnega prostora. Delež neamortizirane vrednosti v skladu z najemno pogodbo kot vlaganja najemnika poslovnega prostora, mora biti posebaj izkazan in revaloriziran na dan priprave gradiva za odločanje na Občinskem svetu oziroma na dan izvedbe javne dražbe, če se zanjo odloči Občinski svet Občine Izola. Revalorizirana vrednost predstavlja osnovo za vračilo vloženih sredstev najemnika v usposobitev poslovnega prostora in ta vrednost predstvalja delež kupnine, v kolikor je kupec sedanji najemnik poslovnega prostora. 9. člen V kolikor vlaganja najemnika presegajo 20 % gradbene vrednosti poslovnega prostora, se gradbena vrednost poslovnega prostora določi na podlagi ugotovljene revalorizirane gradbene vrednosti pred vlaganji najemnika in tej vrednosti doda vrednost vlaganj najemnika. 10. člen Vrednost komunalne opremljenosti se izračuna na podlagi Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87 in popravek - 16/87). 11. člen Vrednost deleža stavbnega zemljišča se izračuna na podlagi Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87 in popravek -16/87). 12. člen Zaradi ugotavljanja realne tržne vrednosti poslovnega prostora se ugotovljeni vrednosti poslovnega prostora po cenitvi doda še dodatna vrednost zaradi lokacijske ugodnosti ne glede na dejavnost, ki se v poslovnem prostoru opravlja. Lokacijska ugodnost se ne upošteva pri prodaji garaž, podstrešij, kleti, skladišč kot posameznih delov stavb. V primeru spremembe namembnosti citiranih nepremičnin v poslovni prostor oziroma stanovanje, je kupec dolžan pred izdajo odločbe o spremembi namembnosti plačati izračunano lokacijsko ugodnost v skladu s tem pravilnikom. 13. člen Vrednost tržne ugodnosti lokacije sc ugotavlja glede na lokacijo oziroma cono v kateri sc poslovni prostor nahaja, števila točk za to cono, vrednosti te točke in netto koristne površine poslovnega prostora. 14. člen Določitev cone: Za določitev ulice in cone je odločujoč položaj glavnega vhoda v pslovni prostor in ne samo naslov stavbe. Območja: 15. člen 1. OBMOČJE točk 100 - Cankarjev drevored do križišča s Kosovelovo ulico - Drevored l.maja - Manziolijev trg -Gorkijcva ulica-Trg republike - Kristanov trg-Veliki trg -Sončno nabrežje - Verdijeva ulica-Pittonijcva ulica. 2. OBMOČJE točk 60 - Ljubljanska ulica - Koprska ulica -ulica Ob stolpu - Alietova ulica - Bazoviška ulica - Muzčeva do križišča z ulico Alme Vivode - Gortanova ulica -Cankarjev drevored (ostalo) - Ulica Ob starem zidovju -Pekarniška - Ob stari bolnici - Dantejeva ulica -Postojnska ulica - Ribiška - Skladiščna - ulica Istrska vrata - Kocjančičeva ulica - ulica Emilia Driolia - ulica Prolctcrskih brigad - Industrijska cona - Volaričeva ulica -Prekomorskih brigad - Morova ulica - Obrtno stanovanjska cona - Ulica IX. Korpusa. 3. OBMOČJE točk 40 - Gramscijcva ulica - Smrekarjeva do križišča z Dvoriščno ulico - Muzčeva ulica (ostalo) -Gregorčičeva ulica od začetka Muzčeve ulice do hišne št. 20 - Hudourniška pot - Kettejeva ulica - Senčna pot -Kopališka ulica - Leninova ulica - Strma pot - ulica Salvadora Allcndeja - Nazorjeva ulica - Vrtna ulica. 4. OBMOČJE točk 20-ulica Alme Vivode - Smrekarjeva ulica (ostalo) - ulica Mirke Klevc - ulica Bogomira Magajne - ulica Ob pečini - ulica Oktobrske revolucije - Trg padlih -Trg Svetega Mavra - ulica Ob vratih - Brkinska ulica -Dvorišča ulica - ulica Elvire Vatovec - Plcnčičcva ulica -Gasilska ulica - Prešernova cesta - Premrlova ulica -Gregorčičeva ulica (ostalo) - ulica Sergeja Mašere -Gubčeva ulica - ulica Istrskega odreda - ulica Svobode -ulica Ivana Regenta - Tomažičeva ulica - Kajuhova ulica -Veluščkova ulica - Kraška ulica - Zustovičeva ulica -Levstikova ulica - Aškerčeva ulica - Prečna ulica - Bevkova ulica - Piranska ulica - Cegnarjeva ulica - Šolska ulica -Goriška ulica - Spinčičcva ulica - ulica Giordana Bruna -lartinijeva ulica - Garibaldijeva ulica - Trinkova ulica -Kažipotna ulica - Trubarjeva ulica - Krpanova ulica -Tovarniška ulica - Kumarjcva ulica - Tržaška ulica. 5. OBMOČJE točk 10 - ostalo območje Livad - Jagodje -Šared - Cetore - Malija - Korte - Polje. 16. člen Vrednost točke se določi na podlagi, na dan cenitve revalorizirane poprečne gradbene cene stanovanjskih hiš in stanovanj, ki je na podlagi Pravilnika o enotni metodologiji za izračun vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87 in popravek - 16/87) določena v občini Izola s sklepom Občinskega sveta Občine Izola za tekoče leto in faktorjem 1 =0.0088 ! 7. člen Celotna lokacijska vrednost po tem parvilniku se izračuna tako po naslednji lormuli: Lokacijska vrednost = m2 x število točk x vrednost točke in je izražena v tolarjih na dan izdelave sodne cenitve. 18. člen V pnmcru, da se nepremičnina proda na javni dražbi ne glede na prenehanje veljavnosti Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list RS, št. 44/97), sc javna 'zvedc po spodaj navedenem postopku Za odločanje o prodaji na javni dražbi je potreben sklep Občinskega sveta Občine Izola. IV. JAVNA DRAŽBA 19. člen Javno dražbo izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje župan-ja občine Izola. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in člani komisije imajo namestnika. 20. člen Javna dražba je ustna. 21. člen Razpis javne dražbe in drugih dražbenih pogojev objavi komisija v lokalnem časopisu Mandrač in oglasni deski Občine Izola ter Upravi za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve. Med objavo javne dražbe in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni. 22. člen Najemnika poslovnega prostora ali poslovne stavbe in tistega, kije pismeno zaprosil za odkup nepremičnine, se o razpisu javne dražbe obvesti pismeno. 23. člen Razpis mora vsebovati: - naziv in sedež prodajalca - lastnika - označbo, opis ter namembnost stavbe oziroma posameznega dela stavbe, - izklicno ceno - višino varščine, ki jo je treba položiti pred pričetkom javne dražbe in, ki ne sme biti manjša od 20 % od izklicne cene ter način njenega pologa - način plačila kupnine - navedbo, kje in kdaj se lahko ineteresenti pred javno dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji. 24. člen Komisija pred pričetkom javne dražbe ugotovi podatke o dražitcljih in ugotovi, če so vplačali predpisano varščino. 25. člen Predsednik komisije začne javno dražbo ob napovedanem času in kraju tako, da prisotne seznani s potekom javne dražbe, predvsem pa: - da lahko draži le tisti, ki je vplača! varščino, kar dokaže z vplačilom varščine - da na dražbi uspe tisti, ki ponudi višjo ceno - da bo ponudnikom, ki na dražbi niso uspeli povrnjena varščina v 15 dneh po končani javni dražbi - določi najnižji znesek za katerega ponudnik lahko dviga ceno - da je mogoče vložiti ugovor proti postopku javne dražbe, dokler ni zaključen zapisnik opoteku javne dražbe Predsednik komisije prebere zapisnik in druge pogoje ter začne dražbo tako, da javno izkliče začetno ceno in označbo nepremičnine, ki se prodaja. 26. člen V primeru, da nepremičnino draži več dražitcljev, začne predsednik komisije dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno in vpraša dražitelja "kdo da več? Zadnjo naj višjo ponudbo predsednik komisije trikrat ponovi. V primeru, da nepremičnino draži le en dražitelj, ki nedvoumno izjavLda se z izklicno ceno strinja, predsednik komisije glasno potrdi izklicno ceno, nato pa razglas! dražitelja, ki je na dražbi uspe! in doseženo ceno nepremičnine. V primeru prodaje zasedenega poslovnega prostora predsednik komisije ugotovi, da ima predkupno pravico najemnik poslovnega prostora. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo dokler ni podana višja ponudba. Po končani javni dražbi predsednik komisije razglasi dražitclja, ki je na dražbi uspe! in doseženo ceno nepremičnine. Uspeti dražitelj, ki odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. 27. č!cn O poteku javne dražbe sc vodi zapisnik, ki mora vsebovati z!asti: - kraj in čas javne dražbe ter razpisne pogoje -podatke o komisiji - navedbe o seznanitvi prosotnih dražitc!jev o razpisu in postopku dražbe - poimensko navedno prigiašenih dražiteljev - ugotovitve o izpo!nitvi razpisnih pogojev - izkheno ceno - ponudbe dražitetjev - razgtasitev dražite!ja, ki je na dražbi uspe! in doseženo ceno nepremičnine - ostate podatke in pripombe, ki so vp!iva!e na potek dražbe. Zapisnik o poteku javne sdražbe podpišejo predsednik, č!ani komisije in dražitclji. 28. č!cn Na opravljeno dc!o komisije je mogoče v!ožiti ugovor, dok!er ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. Ugovor reši komisija takoj. V primeru, da to ni mogoče, o ugovoru odloča župan-ja občine !zo!a. 29. člen Zapisnik o javni dražbi je podlaga za sklenitev prodajne pogodbe. Z uspelim dražitcljem se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po uspešno opravljeni javni dražbi. V primeru, da kupce ne sklene prodajne pogodbe v roku, se tcjc, da je od pogodbe odstopil, že vplačana varščina pa sc mu v tem primeru ne vrne. 30. člen Kupnino je kupec dolžan plačati v roku 30 dni od dneva sklenitve prodajne pogodbe v tolarski protivrednosti nemške marke, obračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo velja! na dan plačila kupnine. Kupnina se nakaže na žiro račun Občine Izola - proračun. V kupnino se všteje varščina, ki jo je dražite!} položi! pred pričetkom javne dražbe. V primeru, da je na dražbi uspe! dosedanji najemnik poslovnega prostora, sc vložena sredstva najemnika, v skladu z cenitvijo sodnega izvedenca gradbene stroke, odštejejo od izklicne cene. Vrednost vloženih sredstev ugotovita skupaj prodajalec in kupec. 31. člen ^ kolikor kupec odkupi poslovni prostor po določilih tega pravilnika, mu lahko Odbor za okolje in prostor v lunkciji komisije za oddajo poslovnih prostorov v niijcrn na zahtevo kupca in predlog župana-jc, odobri kredit v višini do 30 % neporavnane kupnine. Rok odplačevanja in obrestovanje kredita ter ostali pogoji sc določijo po pogojih za kredite pri Banki Koper, ki jih nudi za drobno gospodarstvo. O kreditu se sklene posebna pogodba. Za čas vračanja kredita do njegovega končnega izplačila se ^ C listu zemljiške knjige vpiše zastavna pravica za Posojilno terjatev v višini odobrenega posojila, z upoštevanjem obresti, v korist prodajalca in sicer do Poplačila terjatve. ^ . 32. člen primeru, da je o prodaji nezasedenega poslovnega Prostora po postopku javne dražbe odloča! Občinski svet in Prodaja na javni dražbi ni bila uspešna, se poslovni Prostor lahko proda neposredno zainteresiranemu kupcu s pogodbo in to v roku trideset dni po neuspeli javni dražbi in ne pod izklicno ceno. ^ 33. člen Če nepremičnina ni bila prodana na javni dražbi ali neposredno v roku 30 dni po neuspeli javni dražbi, je pa smotrno, da sc proda, sc javna dražba, v kolikor o prodaji Po Postopku javne dražbe ponovno odloči Občinski svet Občine Izola, ponovi brez nove sodne cenitve, vendar ne pozneje kot v treh mesecih. V tem primeru se lahko izklicna cena sorazmerno zniža, vendar ne več kot za eno tretjino. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Prodajna pogodba je pravno veljavna ko je podpisana s strani prodajalca in kupca. 35. člen Stroške v zvezi z izvedno javne dražbe v kolikor se ta izvede, prometni davek in zemljiškoknjižni vpis nosi kupce. 36. čien V primeru, da je poslovni prostor v stavbi, kjer je več solastnikov, je pred vpisom etažne lastnine nujno izdelati načrt etažne lastnine. 37. člen Prodajno pogodbo podpiše župan-ja občine Izola, če ta predhodno ni pooblastil drug organ oziroma osebo za sklepanje prodajne pogodbe. 38. člen Občina Izola si pridržuje predkupno pravico na prodanih nepremičninah za čas 5 let od dneva sklenitve prodajne pogodbe. 39. člen Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in postopku prodaje poslovnih prostorov ter drugih stavb (Uradne objave, št. 12/93 z dne 09.12.1993). 40. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občine Izola. Številka: Datum: Predsednik OS Davorin ADLER Do sprejema osnutka Pravilnika o prodaji poslovnih prostorov in stavb na seji občinskega sveta dne 25. novembra 1997, so bili dani naslednji predlogi m pripombe za spremembo pravilnika: 3. člen: -v tekstu precizirati način dajanja pobud in predlogov za prodajo poslovnih prostorov in stavb v občinski lasti. 4. člen : - na koncu odstavka »koncesionar Stavbenik Koper -servisne storiteve« zamenjati z »upravljalec poslovnih prostorov«. 5. člen: - v tem členu določiti, da se prodaja nepremičnine opravi načeloma z javno dražbo: - besedo »načeloma« zamenjati z besedo »praviloma«; - v primeru, da v pravilniku ostane dikcija, da se »prodaja nepremičnine opravi načetoma brez javne dražbe« naj se v praviiniku dotoči meja vrednosti nepremičnine. ... nad to vrednostjo bi se za prodajo moraia opravit! javna dražba; . - za vse prodaje se mora opraviti javna dražba. Doloct naj sc minimaino števiio dražiteijev. V koiikor javna dražba ne uspe se nepremičnine prodajo z zbiranjem ponudnikov. Tudi če na ta način prodaja ne uspe. se iahko cena nepremičnine zniža do meje. kije sprejemljiva za občino. 9. čien: meja viaganja najemnika naj se poveča od 20% na 40 - 50 % gradbene vrednosti. V primeru, da se sprejme prediog za popravek 5. čiena. da sc nepremičnine prodajajo praviioma na javni dražbi, potem se meja viaganja iahko nastavi na nižji odstotek. Ì5. čien: - ponovno preveriti točkovanje in ga na novo definirati giede na poiožaj giavnega vhoda in posiovnega prostora v doiočenih območjih; - ni potrebno navajati uiice v območjih, kjer občina nima iastnih posiovnih prostorov. 19. čien: Komisijo za javno dražbo naj imenuje občinski svet. COMUNE Di ÌSOLA Consiglio Numero: 363-13/96 Data: 25 novembre 1997 Visti i'art. 29 delia Legge suiie autonomie iocaii (GU RS. nn. 72/93. 6/94 - Delibera CC. 45/94 - Delibera CC, 57/94. 14/95. 20/95 - Delibera CC. 63/95 - Delibera CC. 9/96 -Delibera CC, 44/96 - Delibera CC c 26/97) e I'art. 22 dello Statuto del Comune di Isola (FAU, n. 8/95), nella seduta del 25 novembre 1997 il Consiglio de! Comune di Isola ha approvato la seguente DELIBERA ! E approvata la bozza di Regolamento sulle condizioni e il procedimento di vendita di locali d'esercizio c altri edifici; la bozza di Regolamento e sottoposta a pubblico dibattito per il periodo di 30 giorni. La bozza di Regolamento viene pubblicata ne! modo localmente consueto. 2 Le osservazioni c le proposte vanno presentate a! servizio professionale dell'Amministrazione per la pianificazione, l'urbanistica, gli alloggi c l'edilizia. 1! servizio professionale c incaricato di redigere, scaduto il termine di cui a! punto 1 della presente, la proposta di Regolamento, tenendo conto delle osservazioni presentate in seno alla seduta de! Consiglio comunale e delle osservazioni che riceverà ne! termine stabilito per il pubblico dibattito della bozza. La proposta di Regolamento redatta ne! rispetto de! succitato venga sottoposta in esamina c approvazione dei membri del Consiglio comunale. 3 La presente Delibera ha effetto immediato. 1! Presidente Davorin Adler Allegati: * bozza di Regolamento * osservazioni relative alla bozza Durante l'esamina della bozza di Regolamento sulle condizioni e il procedimento di vendita di locali d'esercizio e altri edifici, avvenuta in seno alla seduta consiliare de! 25 novembre 1997, sono state avanzate le seguenti osservazioni e proposte di modificazione del detto regolamento: Articolo 3: * ne! testo va precisato il modo di avanzamento delle iniziative o proposte di vendita degli edifici e locali d'esercizio di proprietà de! comune. Articolo 4: * il testo »il concessionario, l'azienda ((Stavbenik Koper -Servisne storitve Izola ))« venga sostituito con: »l'amministratore dei locali d'esercizio«. Articolo 5: * va definito che un singolo immobile venga venduto in linea di principio all'asta pubblica; * il termine »in linea di priniepio« venga sostituito con il termine »di regola«; * se ne! regolamento la dicitura che »la vendita dell'immobile si esegue in linea di principio senza l'asta pubblica« verrà conservata, venga stabilito il valore limite dell'immobile, il cui superamento comporta l'obbligo di eseguire l'asta; * l'asta pubblica venga eseguita d'obbligo in tutti i casi di vendita. Venga definito il numero minimo dei partecipanti all'asta. Ne! caso in cui l'asta pubblica non abbia avuto successo, l'immobile venga venduto tramite il raccoglimento di offerte. Se nemmeno in questo caso l'immobile viene venduto, il prezzo di vendita può essere ridotto ad un valore limite accettabile per il comune. Articolo 9: * il limite degli investimenti dell'affittuario vengano aumentati dall'attuale percentuale (20 %) a! 40 - 50 % de! valore di costruzione. Ne! caso in cui venisse accettata la proposta di rettifica dell'articolo 5 (che per la vendita degli immobili si esegue di regola l'asta pubblica), la quota degli investimenti può essere fissata alla percentuale inferiore. Articolo 15: * riverifìcarc il punteggio e rideflnirlo rispetto alla posizione dell'ingresso principale de! locale e alla zona in cui il locale d'esercizio e ubicato. Articolo 19: * la commissione per l'attuazione dell'asta pubblica venga nominata da! consiglio comunale. BOZZA Visto l'articolo 22 dello Statuto de! Comune di Isola (FAU, n. 8/95) e in relazione all'articolo 56 della Legge sui terreni fabbricabili (GU RS, n. 44/97), nella seduta de! ________________il Consiglio de! Comune di Isola ha approvato il REGOLAMENTO SULLE COND!Z!ONI ED !L PROCED!MENTO DI VENDITA DI LOCALI D'ESERCIZIO E ALTRI EDIFICI 1. DISPOSIZIONI GENERAL! 1! presente Regolamento determina le condizioni ed u procedimento di vendita, a persone giuridiche e fisiche. ! locali d'esercizio occupati e non, di singole parti di cdn'C! come soffitte, scantinati, magazzini e sim. c di autorimesse, di proprietà del Comune di Isola.