URADNE OBJAVE  
OBONE tZOLA
Št. 10
Izola, 27. julij 1995
Leto 4
VSEBINA:
- SKLEP o javni razgrnitvi in obravnavi osnutka sprememb ^ in dopotnitev prostorskega deta DRUŽBENEGA PLANA OBČNE tZOLA 1986-1990-2000
Na podlagi 1. in 2. člena Zakona o planiranju in urejanju naselij v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90), 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 22., 38. in 83. člena Statuta občine Izola, je Župan občine Izola dne 24.07.1995 sprejel naslednji
SKLEP
O )AVN! RAZGRN!TV! !N OBRAVNAV! OSNUTKA SPREMEMB !N DOPOLN!TEV PROSTORSKEGA DELA DRUŽBENEGA PLANA OBČNE !ZOLA 1986 1990 2000
1.	člen
Župan občine Izola sprejme osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Izola 1986-1990-2000 (v nadalevanju: osnutek), ki ga je pripravil Invest biro Koper, pod štev. proj. 95-39 v juliju 1995 Sestavni deli elaborata so: obrazložitev, odlok in grafični del.
2.	člen
Osnutek se javno razgrne in obravnava:
-	v prostorih sedežev krajevnih skupnosti v Izoli
-	v prostorih Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, Postojnska ulica 3, Izola
3.	člen
Ogled razgrnjene dokumentacije je možen:
-	vsak delovni dan od 8. do 12. ure
-	v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure
4.	člen
Javna razgrnitev in obravnava osnutka bo trajala od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah občine Izola do 15.09.1995 5. člen
Razgrnitev opravi in daje vsa potrebna pojasnila v zvezi z razgrnjeno dokumentacijo Uprava za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola v sodelovanju z izdelovalcem Invest birojem Koper.
6.	člen
Podjetja, zavodi, skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve vpišejo svoja mnenja in pripombe na mestih razgrnitve oz. jih posredujejo Upravi za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve.
7.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občine Izola.
Visti gli artt.l e 2 della Legge sulla pianificazione e sull' assetto degli abitati nel periodo di transizione (Gazzetta Ufficiale RS, n. 48/90), 1' art.46 della Legge sulla pianificazione urbanistica (Gazzetta Ufficiale RSS, n. 18/84 e 15/89) nonché' gli artt. 22, 38 e 83 dello Statuto del Comune di Isola, il Sindaco del Comune di Isola ha adottato in data 24.07.1995 la seguente DEL!BERAZ!ONE SULL ESPOSTONE E SULLA D!SCUSS!ONE DEL D!SEGNO DELLE MODICHE E DELLE !NTEGRAZ!ON! AL P!ANO REGOLATORE GENERALE D! GU! AL P!ANO SOCALE DEL COMUNE D! !SOLA 1986 1990 2000
Art.l
11 Sindaco del Comune di Isola accoglie il disegno delle modifiche e delle integrazioni al piano regolatore generale di cui al piano sociale del Comune di Isola 1986-1990-2000 (in seguito indicato come disegno), elaborato nel luglio 1995 da Invest biro Koper, n.progetto 95-39. Parti integranti del piano regolatore sono: motivazione, decreto e parte grafica.
Art.2
Il disegno viene esposto e discusso:
-	presso le sedi delle comunità' locali di Isola
-	presso 1' Amministrazione per la pianificazione, 1' urbanistica, gli alloggi e 1' edilizia, Via Postumia n.3, Isola
Art.3
Chiunque interessato può' prenderne visione:
-	i giorni feriali dalle ore 8 alle ore 12
-	il mercoledì' dalle ore 8 alle ore 12 e dalle ore 14 alle
L' esposizione e la discussione del disegno si protrarranno a decorrere dal giorno della pubblicazione della presente deliberazione nel Foglio annunci ufficiali del Comune di Isola al 15.09.1995.
Art.5
L' Amministrazione per la pianificazione, 1' urbanistica, gli alloggi e l'edilizia del Comune di Isola prowedera', di concerto con Invest biro Koper, ali' allestimento del!' esposizione e a tutte le necessarie delucidazioni relative alla documentazione esposta.
Art.6
Per tutta la durata del!' esposizione le imprese, gli istituti, le comunità', gli organi e le associazioni, i lavoratori ed i cittadini potranno annotare ì propri pareri ed osservazioni negli appositi registri depositati nei locali de!!' esposizione o inviarli per iscritto all Amministrazione per la pianificazione, 1' urbanistica, gli alloggi e l'edilizia.
Art.7
La presente deliberazione entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Foglio annunzi ufficiali del Comune di Isoia.
ŠTeviika: 352-2/95 Datum: 24.07.1995
Župan
dr. Mario Gasparini
Numero: 352-2/95 Data: 24.07.1995
1! Sindaco Dott. Mario Gasparini
Razstavo stik Dušana Fabiča bodo odprti v četrtek 3. avgusta ob 21.00 v izoiski gaieriji ALCA 95. Otvoritev bodo popestriti istrski muzikantje
Petek; 28.ju!!ja zvečer P!aia pod Beivederjem
DUŠAN FABIČ
olje na steklu
od 5. avgusta do 30 avgusta !99S

<330*
!N8HA




DANIEL NOVAKOVIČ
P/SC/ENTKE /N P^C/ENT/ ^MEDMNEE DP. ADEPN/K0V/Č4
t/ tednu od ponede^o 37. /a//ja do vijačno pef-Po 4. avgusta dom nepnoMoyano odsoten zara-d/ zdrava/^e osorne s/ovens/(c m7od/ns7(e reprezentance na svetovnem prvenstva na Po/js7(em.
Da vam ne do treda depot/ /n /s7(at/ prost/d term/nov pr/ drap/d zdravn/'7(7d ZD /zo/a, sem se do-aovor/7 z dr. TOL/M W5N/EVEC mP/ZO, da me do v omen/enem tedna nadomesča/a z vsem/ poodfast/7/, /(/ are/a/o odnos med pac/entom /n /zbran/m zdravn/Aom. Pore/ do vaša amda/anta de/a/a redno/
t/ drapem tedna avpasta de/am ponovno osed-no v amda/ant/; nato pa sem med 74. /n 23. av-pastom p7an/'rano oasoten zarod/ dopusta, /(o pa nasprotno ZD /zo/a ne zagofavT/a posednepa nadomest/'7a /n se /aMo pos7až/'te drap/'d zdravn/kov v sp7osn/ amda7ant/.
Zadva7/a/em se Mea/'c7 zdravn/'c/ za 7(o7ep/'a7en odnos pr/ 7s7(an/a naJomest/7a.
Vem, aa doste z njo zadovo//D/.
Kma/a nasv/den/e. Z upanjem na do// svež zraP vas pozdrav/ja dr. Andrej Dern/7(ov/c
3R0CHÌC
Na četrtem, zadnjem turnirju v seriji West Beachvoiley cup 95 so se v Simonovem zalivu zbrali res vsi najboljši slovenski odbojkarji na pesku, ob nph pa še velika množica ljudi (verjetno vec kot 1000) ter seveda^ velika izolska upa, Igor Komadina in Jasmin Čuturič. Skupaj je nastopilo 36 moških in 16 ženskih ekip. Izdana, ki sta še imela možnosti tudi za skupno zmago sta imela nekaj smole z žrebom, saj sta v polfinalu naletela na močno dvojico Vukovič-Miklavc (Salonit), ki sta bila tudi kasnejša zmagovalca turnirja. Izdana sta potem zmagala s 15:2 v boju za tretje mesto in osvojila skupno drugo mesto na pokalu West-a. Pri dekletih je zmagala koprska dvojica Klepač-Legac.
OH; TA TELEFON...
Neznano gospo iz Izole, ki ima moža pri pihaini in je nekje na Gorenjskemnaročila leetovo srce obveščam, da je kupu ljudi povzročila kup težav. Sorodniki izdelovalke so v izolskem avtokampu - naj jih poišče, oz. sporoči TOČNO telefonsko številko in naslov. Nekorektnost ljudi, ki kupujejo in prodajajo, nam je v tem letu povzročila veliKO jeze. Ni nam znano, kao nas ima tako "rad", da mirne duše pušča našo telefonsko številko, ko proda avto, kupuje kozmetiko itd. Klici običajno prinajoajo iz Ljubljane in širše okolice. Pri nas tudi ni firme Aloiz (smerokazi vodijo v izolsko industrijsko cono) in po informacijah s PTT-ja menda nimajo telefonskega priključka ? Čau, Marko in Marino. Lepo Vas pozdravlja vaša - hočeš -nočeš moraš telefonistka! P.Š. Pa ne zamerite, ker se nisem predstavila, saj se tudi Vi ne, ko vztrajno kličete k nam in Vas ne moremo prepričati, da je Vas in nas nekdo "potegnil".
Že res, da je poletje, ko nekateri zgubijo glavo in razsodnost. Res je, da sive celice rade zatajijo v pasji vročini, da nekateri brez pomisleka žlampajo pivo, ki jim ne širi samo trebušne pancete, ampak jim tudi mrači um in kvari dejanja. In res je, da včasih ne veš kaj misliš in gres na plažo s 3000 DEM, 1500 USD in 25000 SIT v žepu. In res je, da to ni dobro.
Pom!s!! preden štopaš
Mlajša ženska je prijavila poskus posilstva s strani neznanega moškega. Neznanec ji je ustavil in jo v avtu pričel nadlegovati. Štoparki pa se je le posrečilo uiti iz vozili in zatekla se ie v prvo hišo.
S!n proM mam!; mama prot! s!nu Nasproti reševalne postaje sta se sprla in kasne e tudi stepla mati in sin. Pomirila sta se šele ob prihodu policistov, pa še to s težavo. Za oba bodo dečki napisali predlog za sodnika za prekrške.
!dent!teto !šče
Na plaži na Svetilniku je neznanec iz hlačnega žepa sunil dokumente kopalca. Nadel si bo novo podobo, vendar ga bodo dečki vseeno izsledili.
Kratke h!ače; do!g! prst!; š!rok nasmeh
Širokega nasmeha je moral biti lopov, potem ko je videl kaj vse je bilo v žepu Krakih hlač kopalca ob Tamarixu. Njegovi dolgi prsti so našteli nič man[ kot 3000 mark, 1500 dolarjev in 25 tisoč tolarjev.
Med 19.00 !n 22.00
je nekdo na benzinski vrgel oko na žensko kolo. Ker zraven nobenega ni blo, je kolo z njim šlo. Dečki se sprašujejo kako in kdo.
Bounoue nma
!ZOLA. LJUBLJANSKA 40. C066 Al 225
lOdna
sssssssss^^







HVALA ZA POZDRAVE
^ P p ' '
.	^	-7 - '	" .
o * - ^
Z Ve!)k!h Btok so p!saH pisait z tzobkega vrtca
^	a ''	: .	^
-r^'^	! ?-? '
'	^ ^ ) HtcJL^
^	,? - ' ' o ?.--1
X	r**	?
..<jt-......^.....A- *%&.........
Z Nizozemske pa naši uspešni vestati
EKO MtNA PR) STAVBENIKOVIH DELAVNICAH
Foto: M. PlaneMy
SEM! !Z jADRANA
Brez tjudi o kakovosti ni kaj govoriti. Tega se zavedajo tudi v izolski slaščičarni Jadran, kjer je prav zdaj njihova glavna sezona. V teh vročih dneh namreč ponujajo 20 različnih vrst sladoleda, med tistimi, ki s porcijami ali korneti hitijo naokrog pa je tudi Seidi Imeri, ki ve, kako se taksni reči streže.
Seidi je v Slovensko istro prišel iz Costivarja pred 20 leti in polnih 12 let stregel goste v Kopru, leta 1988 pa je sprejel ponudbo sedanjega lastnika slaščičarne Jadran, Tadžina Salije in se preselil v izolo, kjer se počuti zares doma.
In kako se spominja začetkov v izoli? Predvsem po veliki gneči, saj smo imeli veliko dela in tudi prometa. Poleg domačinov so v Jadran prihajali Nemci, Italijani, Švicarji in Skandinavci, ki so bili z našo ponudbo več kot zadovoljni.
Kaj pa letošnja sezona?
O njej lahko govorimo le koledarsko. Tistega prometa izpred osmih let ni več, vendar se nad sedanjim obiskom ne pritožujemo. Še vedno verjamem, da se bo sezona le zgodila.
Težko pričakovani dopust bo Seidi v oktobru izkoristil za obisk domačih v Gostivarju, časa za kakšna dodatna vprašanja pa itak ni bilo.več. Gostje namreč ne morejo čakati.
Vlado Ostrouška
S6M0 00 SM9 Z9K#M
ureja dr. Mndrej DernikovK
^
ZADRGA
Gre za izjemno neprijetno in zelo bolečo
* če imate nenadne nove težave z
poškodbo, ki jo je možno stakniti iz različnih vzrokov, ki pa imajo vsi skupno stično točko: hitro in neprevidno zapenjanje zadrge, običajno na hlačah. Pri tem ostane del kože "zadrgnjen" z zadrgo.
Prva pomoč naj bo hitra, ker poškodba boli, in tudi pravilna, ker bo sicer povzročila še večje bolečine: proti prepričanju ne poskušajmo zadrge odpeti v nasprotni smeri kot smo jo zapenjali. S škarjicami (teže in bolj nevarno je z nožem) na spodnjem delu (zapetem že pred poškodbo) povprek prerežemo zadrgo in jo razpremo navzgor proti vkleščenemu delu kože in ga osvobodimo zadrginih zob . Na bolečo, podpluto ali oteklo kožo damo hladne obkladke.
Zdravnika konzultiramo takoj, če sami ne uspemo razpreti zadrge.
KRtŽ
Bolečina v križu ima raznotere vzroke. Še najraje se pojavi pri tistih, pri katerih se je že pojavila kdaj prej, če ne upoštevajo osnovnih pravil pripogibanja, dvigovanja bremen ali toplotne zaščite ledij. Rada se pojavlja tudi pri daljšem mišičnem delu pri nevajenih.
Včasih je še posebej hudobna in se pojavi pri kakem prav neumnem gibu brez obremenitve in navidez brez razloga: kihanje, navaden predklon etc.
Prva pomoč se sestoji iz počitka v položaju, ki trpečemu najbolj lajša bolečine. Proti bolečinam naj vzame kak analgetik (npr. Aspirin, Panadon, Ketonal, Brufen, Naklofen....etc.), ki je najbolj pri roki. Včasih pomaga topel obkladek ali gretje, včasih pa škodi!
Posvetujte se z zdravnikom:
odvajanjem vode ali blata
*	če se pojavi išijas (bolečina vzdolž noge)
*	če se bolečina ne začne umirjati v kakih dveh dnevih
*	čr n je bolečina pojavila po poškodbi (padec, udarec...)
*	če se je pojavila po potapljanju z akvalunqo.
Roteante
Vzroki: raznoteri in še kak neznan zraven. Prva pomoč:
je zelo učinkovita, ker obstaja zelo veliko število zelo uspešnih in priporočenih ter preizkušanih metod (vsaj 121). Samo pravo morate izbrati.
Poskušajte najprej z 36. metodo in z 42. ter z 88. metodo. Torej: globoko vdahnite ih čimdlje zadržujte sapo; ali po malem in hitro pijte požirke ledene pijače; poskušajte zehati.
Če to ne pomaga, se poslužite ostalih metod. Zanesljivo jih poznajo vaši bližnji.
In kdaj k zdravniku? ja no, če mučenje traja kar nekaj ur, potem pa kar!
t M






Režija je
na koprskem podeželju še boljše od premiernih.
Tako se je zgodilo, da se je Izola pokazala kot najuspešnejše prizorišče PPF-a, saj je zelo uspela predstava Zija-ha Sokoloviča, Selitev pa je bila doslej deležna nedeljenih simpatij.
Zanimiv je dogodek, ki se je pripetil na izolski tržnici pred premiero Selitve. Legendarna Celestina je prebrala transparent z napisom Selitev in prišla k organizatorjem s čestitko za takšno akcijo. Kasneje se je pokazalo, da je bila prepričana, da gre za akcijo za preselitev tržnice, kar Celestina (nezadovoljna zaradi strogega režima) seveda povsem podpira. Če podpira gledališko predstavo Selitev pa še ni znano.
SELITEV
(DM) izolska produkcija v okviru Primorskega poletnega festivala se je pokazala kot izredno posrečena kombinacija racionalnosti, populizma, dobre gledališke igre, izredno posrečenega prizorišča in še česa. In če je pokazatelj uspešnosti nekega gledališkega projekta število izvedb, potem se Selitvi obeta, da bo ena uspešnejših predstav PPF-a. Režiser Dušan Mlakar je v zelo primerno okolje dvorišča OŠ Dante Alighieri postavil komedijo Karla Valentina Selitev, ki jo je prevedel Ervin Fritz, v narečje pa priredil in scenografsko ter kostumografsko opremil kar sam. Predstava je pravzaprav zbirka dialogov, ki nastajajo v odnosu med ostarelima (tako in drugače) zakonskima partnerjema, do konca predstave pa ustvarjajo nekakšno celovito zgodbo skozi katero se prepletajo mračna, socialno tragična razmerja in humorne situacije, ki so k sproščenemu smehu zvabile doslej kar številno občinstvo.
racionalna
in
funkcionalna, igra pa na trenutke izvrstna, saj Metka Franko in Matjaž Turk po slabem tednu vaj	pred
premiero vse bolj obvladujeta celoten tekst in zagotovo bodo predstave v Kortah in kasneje
aMMsa33BMsamačaM^^
TRAVA ME RASTE

KHRMRa*








: .


-	Si zdaj z mislimi že v Atlanti?
-	Zdaj ne vem, kje sem z mislimi, zdaj bo na vrsti najprej počitek, tako...hm...dolce far niente...(smeh), potem pa počasi naprej, tako skozi zabavo. Z basketom, s plavanjem...potem pa počasi spet na vodo. Na olimpiado ne mislim še, ma, no, ja pomislim ja, ampak na to bom še mislil. Prava sezona se začne zame šele jeseni, ko bom spet, upam da dobro treniral.
-	V katerem čolnu bi se najraje videl v Atlanti ?
-	Mislim, da bi najraje šel v skifu, vendar me zaenkrat Čop še šiba.
-	Zaenkrat?
-	ja, Iztok je močan, težko ga bo premagati, bom pa treniral, ne vem, lahko mi uspe. Sicer pa so v igri tudi druge kombinacije. Z Lukom Špikom z Bleda v doublu, pa še kaj...
-	Kako je z denarjem, če ne zameriš, si za zmago dobil kaj keša, je obstajal kakšen denarni sklad na prvenstvu?
-	Ma nič, nekaj denarja bom dobil od sponzorjev. Splošna banka Koper mi je dala uno, kaj je, zlata aktiva ? od Adriatica bom morda kaj dobit...
-	Šola?
-	Ja. Gre. Čeprav včasih malo zaostanem. Ne vem, upam da bo šlo.
-	Kako zdaj v Izoli, v bistvu si v teh dneh pomemben občan, kako se počutiš tako.
-	Kako? Dobro ne. Mislim da bi se vsak počutil dobro. To je dober občutek. Saj sem bil že prej pred prvenstvom samozavesten in tako...zdaj pa ... dobro, sem vesel, zadovoljen, moj trud se je izplačal.
-	OK. Bodi še naprej dobro, hvala, za obisk pri nas, za kartico iz Nizozemske, seveda za zmago in bodi dobro še naprej!
-	Bom.
TAM m EH
.r, . ;
Ì& 'si
T. Ferluga: Viva Erik!
E. Tul: Cau.
-	Come, svetovni prvak?
-	Ma, dobro, ne.
-	OK. Kje začnemo?
-	Ne vem jaz, vprašaj!
-	Mhm...b...je blo hudo?
-	Ma niti
ne...(smeh)...No, bolečine v rokah so bile kar močne.
-	In potem te je "rešil" zdravnik italijanske reprezentance ?!
-	Ne. Ne vem v katerem časopisu je bilo to napisano in zdaj vsi pišejo tako. Italijanski zdravnik mi je dal neko mast, ki pa mi ni dosti pomagala. Pomagal mi je portugalski fizioterapevt oziroma maser.
-	Kako ste prišli do njega ? Kako to zgleda ? Na primer, ko rabiš pomoč in vprašaš zdravnika druge reprezentance. Ti pomoč ponudi ali jo odkloni in s tem ščiti svoje veslače, ki imajo določeno prednost, saj nimajo poškodb oziroma bolečin.
-	Do sedaj še nisem doživel takega primera. Ponavadi se vedno najde tudi pomoč. Tudi tokrat je bilo tako. Vprašali smo portugalskega maserja, ki mi je rade volje pomagal. Mogoče tudi zaradi tega, ker Portugalci niso imeli ne vem kako močne ekipe in so na prvenstvo prišli tako.... haha...bolj za žur.
-	S čim ti je Portugalec pomagal, da so bolečine minile?
-	Masiral mi je roko, kar sicer ni popolnoma odpravilo bolečin, jih je pa vseeno ublažilo.
-	Torej si tudi v finalu veslal z bolečino?
-	ja, v bistvu ja, vendar sem ti že prej povedal, da ni bilo hudo. V bistvu sem imel še rezerve.
-	Torej se lahko reče, da si zmagal zlahka?
-	Nobena regata se ne dobi zlahka, rekel sem samo, da sem imel še nekaj rezerve. Šlo je za dobro telesno pripravljenost, saj sem čez celo leto dobro treniral, poleg tega pa sem bi) zelo motiviran. Še pred svetovnim prvenstvom sva se z Vladom strinjala v tem, da zlata medalja ni nedosegljiva. Potem so prišle te bolečine in se z medaljo nisem več obremenjeval. Vedel sem, da bom pač veslal kolikor bom pač lahko.



— M

Tokrat na Manzioiijevem trguj
Tokrat^)e§bi!oWnagL(ub!{anski u!ki Frediju zareTveseto in tudi kuiturno




3'




^<33
D i re kt o r:ča!fes t ì va ! a^ N e vaWa j c in šef
Rtaìamai svetilniku)
Vendarle Mj;%
S3&38H3*.
ira r*
(TF) Na Svetitniku se je vendarle prijetneje kopati, kar potrjuje tudi skoraj vsak dan nabito potna ptaža. Sicer bo kdo pripomnit, da je še marsikaj za postoriti, vendar tudi dosedaj opravtjenega ne smemo spregte-dati.
tzotska komunata je obnovita sanitarije, tudi tuši so v neprimerno botjšem stanju, smet- njakov je dovotj, ponudba na ptaži je kar pestra; trafika, kiosk s sadjem, kanuji, trampotin, senčniki, težatniki, in kar je naj-ptaža je večkrat dnevno čišče-na.
Prometna nadaijevanka
n VRAČA



Mladinska vrsta NK iz


: : :'i
, i







NOGOMET ZACENjA
NOGOMET
<ZOLAN!
)ZGUBL^A)0
Če tradicija kaj drži, potem se izoiskemu prvoli-gašu v prvenstvu obetajo iepi dnevi, saj je staro plavilo, da moštvo, ki v pripravljalnem obdobju zmaguje v prvenstvu beleži bistveno slabše rezultate. Izdani slabših kot doslej skoraj ne bi mogli, čeprav je res, da so odigrali šele prve prijateljske tekme.
Na dekanskem turnirju so osvojili tretje mesto, potem ko so v prvem krogu izgubili s pi-rančani (1:2), v boju za tretje mesto pa premagali domačine (1:4). Tudi v torkovi tekmi proti ligašu iz Pulja niso blesteli in izgubili z rezultatom 4:1.
Seveda pa sami rezultati niso najpomembnejši. Bolj od tega preseneča dejstvo, da se od moštva vse bolj oddaljujejo perspektivni domači mladinci, ki so konec lanske sezone reševali, kar se je rešiti dalo, v moštvu pa vedrijo in oblačijo igralci, ki so s trebuhom za kruhom prišli tudi v Izolo. Politika kluba je seveda predvsem njihova in jo je treba prepustiti njim in njihovemu strokovnemu delu, toda odmikanje tako perspektivnih igralcev kot so S. Gregorič, Žlogar, Božič, Božičič ali vratar Sirotič od prvega moštva je na vsak način vprašljivo dejanje in voda na mlin tistim posameznikom, ki že nekaj časa govorijo o tem, da bo treba v Izoli ustanoviti še eno, zares domače moštvo. Sicer pa prvenstvo začenja že v nedeljo, Izdani pa bodo v prvem kolu gostovali pri Korotanu v Prevaljah.
ROKOMET MARtNA PRED SKLKEM
Rokometašice Marine se bodo konec tega meseca (31. julija) zbrale na prvem treningu pred novo tekmovalno sezono v 1. slovenski ligi. V tem obdobju so v klubu postorili marsikaj, še posebej na kadrovskem področju, saj so registrirali tri nove igralke, obnovili pogodbe z vsemi iz lanske sezone in potrdili novega trenerja, Toneta Bariča.
Od igralk sta posebna okrepitev: hrvaška reprezentantka z Reke,	Rada
Ciganovič (27 let) in Željka Bubanj (22 let) iz Zagreba.
Moštvo bo občasno okrepila še Eva Rebolj (24 let), bivša igralka Elekte, ki pa zdaj živi v Italiji.
Zanimivo je, da se za vrnitev v moštvo ogreva tudi Davidela Tičič, kar vse skupaj obeta, da bi Marina v naslednji sezoni lahko igrala aktivnejšo vlogo. V strokovnem štabu, ki ga vodi Boris Čuk pravijo, da sredina prvenstvene lestvice ni nedosegljiva, predvsem v domači športni dvorani pa bi morala biti Marina trd oreh tudi za najboljše slovenske ekipe. )ADRANJE
Kot prvi slovenski športniki so na prizorišče olimpijskih iger v Atlanti (natančneje Sa-vanagh) odpotovali slovenski jadralci med katerimi sta tudi dva izolska olimpijska kandidata - Vesna Dekleva (Olimpie) in Samo Potokar (Burja). Med spremljevalci reprezentance, ki bo nastopila na veliki predolimpijski regati je tudi predsednik JK Olimpie, Slavko Dekleva.


(Mef) Turistični delavci in turistični statistiki ugotavljajo, da letošnja sezona še zdaleč ni tako uspešna kot so pričakovali in napovedovali. V Portorožu tarnajo o nekaj več kot 60 odstotni zasedenosti hotelov, izolska turistična bera je vendarle nekoliko boljša. V teh dneh je takorekoč nemogoče najti zasebno sobo ali prostor v avtokampu, pa tudi s hotelskimi sobami se ne razmetavajo. Kljub vsemu vsi prisegajo na to, da je sezona slaba.
In res je, saj končno dojemamo, da turizem niso samo polne turistične zmogljivosti. Turizem je tudi coca cola na plaži, je nakup spominka v trafiki, je kosilo v hotelski restavraciji ali čevapčiči pri Frankotu, je obisk gledališke predstave na prostem ali preprosta fešta do pozne noči v eni od izolskih gostiln. Vsega tega je letos malo oziroma mani od tistega, kar so mnogi pričakovali, "krivci" za to pa so seveda turisti, ki menda niso tisti pravi. Govorijo namreč preveč domač jezik, povrhu vsega pa niso niti iz tistega vrhnjega slovenskega statusnega razreda ampak čisto preprosti, vsakdanji ljudje z milijon težavami med katerimi finančne niso nepomembne.
Seveda, skozi leta razvajeni turistični delavci se soočajo s turizmom brez tujih gostov, še posebej Italijanov, ki so znali zapraviti nekaj sto tisoč lir za nedeljsko kosilo, ali pa Nemcev, ki so nazdravljali s kriglji piva. Da o razuzdanih Skandinavcih niti ne govorimo.
Zakaj ph ni? Kam so se izgubili, ti veseljaški zapravljivci združene Evrope?


Šli sp tja, kjer je dopustovanje cenejše. Šli so v Španijo in itaiijo ali Grčijo. Kako tudi ne, če bodo v Barceloni lahko kampirali za 500 tolarjev dnevno, polpenzion v hotelu B kategorije pa si bodo lahko privoščili že za slabe 4 tisočake. In v bližnjem Lignanu bodo dobili bogat obrok hrane za 400 tolarjev, v aqualandiji pa se bodo lahko kopali za poldnevno karto vredno 1.500 tolarjev.
In če na Gardskem jezeru lahko zlahka dobite prenočišče z bogatim zajtrkom in večerjo za manj kot 40.000 lir, potem je jasno, zakaj so prazni istrski hoteli s cenami naa 70 nemških mark na dan, ali pa naši hoteli s cenami okrog 60 DEM za polpenzion in 70 DEM za poln penzion za eno osebo. Skratka, naše cene so zagotovo najmanj 30 odstotkov višje od tistih v sosednjih mediteranskih deželah.
Bodimo hvaležni našim domačim gostom, ki se žrtvujejo za nas in zapravljajo svoje celoletne prihranke, da si lahko privoščijo našo posteljo in plažo, in ne zamerimo jim, če včasih skupaj z nami čakajo v vrsti pred blagajno samopostrežne restavracije. Lahko se zgodi, da bomo izgubili še njih.

PTT S NOT DEAD
Čeprav je po!etje ostaja rubrika odprta, pogoji dopisovanja pa tudi. Pišite, dokier še smete.
Srečanje borcev NOB v !zo)i
Ob občinskem prazniku je bilo v Izoli, v petek 7. julija tovariško srečanje borcev in udeležencev NOB, posvečeno 50-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Letošnjega srečanja se je udeležilo rekordno število članov in pridruženih članov, katerih število se iz leta v leto povečuje. $ svojo udeležbo so počastile to srečanje tudi delegacije partizanov iz zamejstva in namestnik župana prijateljske občine Manzana (Furlanija) g. Olvi Tomadoni. Vsedržavno združenje italijanskih partizanov (ANPI) pa je zastopal tov. Dušan Košuta iz Trsta. Vabilu so se odzvali tudi: Miloš Rutar predstavnik republiškega ZB NOB, Emil Škrl, član 10 republiške zveze, Boris Bekeš in Rikardo Ciacuzzo iz Pirana, predstavniki domicilnih odborov: itaiiajnskih partizanskih enot, skupnost slovenskih borcev NOV Grčije, Albanije in Makedonije in Istrskega odreda, predstavniki političnih strank Izole, nekateri člani občinskega sveta Izole in župan občine gospod dr. Mario Gasparini. Ob prijetnem včeru na ploščadi hotela Riviera je prisotne najprej pozdravil
MENfALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAM!
dipi. oec.
Ivan Komtantlnovlč
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANjA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI PRODAjA - NAKUP - ZAMENjAVA
preaseaniK oDcinstcega zaruzenja oorcev NOB tov. Maksimiljan Šiško. Tov. Karlo Turk je v povezovalnem govoru predstavljal tako govornike in nastopajoče v kulturnem programu. Slavnostni govornik srečanja predsednik Občinskega sveta Izole g. Marino Domio je v svojem srečanju pisnem govoru (zaradi nepričakovane službene odsotnosti ni bil prisoten), ki ga je prebral tov. Maksimiljan Šiško, prikazal, kako mlajša generacija gleda na narodnoosvobodilni boj. Če tega ne bi bilo, kakor tudi ne upornih Primorcev proti fašizmu takoj ob okupaciji Primorske in Istre, tudi nas tukaj ne bi bilo. Zato spoštujmo vse napore in ne pozabimo žrtev, ki so padle v osvobodilni vojni za zmago in osvoboditev.
Srečanje so pozdravili vsi predstavniki delegacij in strank z g. dr. Gasparinijem na čelu z eno samo mislijo: Naredimo vse, kar je v naših močeh, da ne pride nikoli več do krivičnih vojn in da naj bodo samo prijateljski odnosi med vsemi narodi sveta. V kulturnem delu srečanja so nastopali: mešani pevski zbor upokojencev iz Izole pod vodstvom g. Angela Turka, učenci osnovnih šol Vojka Šmuc in Dante Alighieri, recitatorja Viktor Vrabec in Stane Raztresen. Predstavnik prekomorskih brigad je predal pisno priznanje in zahvalo osrednjega odbora borcev NOV) tov. Maksimiljanu Šišku za njegovo požrtvovalno nesebično delo in vodenje občinske organizacije ZB, kar so prisotni sprejeli z veseljem in dolgim aplavzom.
Višek srečanja je vsekakor bil zaključni del programa, ko je pevski zbor pesem Vstala Primorska. Vsi navzoči so vstali in skupno peli, zavedajoč se velikega prispevka Primorske za dokončno zmago in osvoboditev. Za veselo razvedrilo je poskrbel plesni ansambel, ob njegovih zvokih pa so se borci vrteli in veselili še pozno v noč.
jernej Humar
Urnik:
Ob sredah tud/ od 16.00 do 19.00
Tapetnih - dekorater
Sfan/s/av Pokuša s.p. ÈldMaMQ] (rij e&tri,QM<S]
e&Rszini&ptegg pehava
sedežne garniture, fotelji, stoli, oprema za hotele, jahte ...
Spoštovane stranke!
Obveščamo Vaš, da smo se preseliti iz
Verdijeve uiice 4 v Komarjevo uMto 7
(za hotelom Marina).
REHAB7EÌT4CÌ/SK1 OBMORSKI CENTER
FtZtOTERAPijA
* Ro pridf/o &o?fdnf * Radar sff afra/fni * & sc s/a&o pocafifc * a/i si ždife sprostiti TEL.DOPOLDNE: 67 320, 67 321
Vrhunska oprema in strokovno vodstvo
DVA
^	TOPOLA	^
Levstikova 1, 66310 !zo!a	Hr
MAKDRAČ je tednik KS občine !zo!a
Naslov: Vejjki trg 1, 66310 izola, tej / fax.:066 /61-139
Predsednik časopisnega sveta:
Giavni in odg. urednik: Drago Mis!ej
Uredništvo: D. Misjej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga,
Oriando H. (fotoreporter).
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaia v nakjadi 2000 izvodov, cena 50 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFiT LINE, doo
Izola, 61-139
ZR: 51430-603-32431
Tisk: Birografika BORÌ, !zoìa
ka
Masika v modi
(zofo, Sončno nabrežje 14 tei.; 65 646
vsak dan od 8 00 do 12 30 sproščenost in od 17.00 do 20.00 v oHacihh ob sobotah od 8 00 do B.00
Eureka nagrajuje !
Z nakupom nad vsakih 4.000 SiT boste deiežni kupona. Enkrat tedensko bo izžreban kupec, ki bo iahko obiska! gostišče Sidro (Dani!o) in se pogosti! za račun do višine 4.000 totarjev.
Števiiko tega tedna je izžreba! svetovni ves!aški prvak Erik Tu!: 368
MtMMHO STEMHK
miM POPMMM M vnngBMUM tsm.
MIMMMOEM
PMUMAMMH 8M6AO14.66110 IZOLA HL.066/6HM (POM.M)
<D
VARNOST KOPER p o
PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER, Ferrarska u!. 2 tei.: 066/32 671
-	varovanje z varnostniki
-	aiarmni sistemi
-	intervencijska s!užba
-	spremstvo gotovine
-	obhodno varovanje
-	varovanje prireditev
NOVO
-	ALARMNi SiSTEM!
najem v času vaše odsotnosti
-	VAROVANJE V SiLi
pomoč starejšim, botnikom, ogroženim
Addatic JANE,
^ A!L
Va3 kontakt s kupci na obali je
	M	!	S!		?	s
Sa5						
d.o.o., !zo!a, Po^e 51. p.p.96, tel/fax (066) 6Ì 009. 65 366
PONEDELJEK: Z0X in prijatelji TOREK: )UKE BOX, ZENIT SREDA: Plin do konca, RM koncerti, Oddaja brez naslova ČETRTEK: Poti do sonca, Harlem PETEK: Sweet sweet love, Good times, bad times.
28.7.
H.30 /z Roncerfo Cor/oi Ugefo o /a p/ayo
-	8.30 - 0 Kome/e-on/h s Trame/eon/
-	79.00 -Vnapre/ m iprof/ o RoprsM noa
29.7.	7J.00 - 0 3freefbo//u /z P/rono 2?.00 - Human/farna dražbo zo
orpenfn/ odde/eTf /zoMe bo/n/in/ce
30.7.	8.00 - V oTroi^/ oddap o vscor,
/e o ed/ncMb ne
splošna banka koper
PODNEV) )N PONOCt
VEDNO V SLUŽB)
BANKOMAT) SPLOŠNE BANKE KOPER
Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vedno pri roki.
Še posebej, če se odpravljate na dopust !
Želite ga preživeti brezskrbno, brez nenehnega strahu "joj, da nam le ne bi ukradli (gotovine ali čekov) polno denarnico..."
BANKOMAT - NAJENOSTAVNEJŠA POT DO GOTOV!NE vam ta strah prihrani. Njegovo mesto je tam, kjer ga najbolj potrebujete.
-	na ulicah, namenjenih pešcem
-	na avtobusnih in železniških postajah
-	v večjih nakupovalnih centrih
-	v banki ali ob njej
in kar je najpomembnejše...
... po vsej Sloveniji.
sptošna banka koper
MAM m

66000 HOPtR

cfMt jo j/r
POJ7N/NA PLAČANA PP/ POJ71 66370
turnim^
(Mef) Lahko bi mu rekli tudi tako, ali pa štarter, zaganjač oziroma kaj podobnega. Gre za preprosto napravico s katero se požene v tek večjo napravo ali celo stroj. Najbolj znani so avtomobilski starterji, ki jih je za eno pest a poženejo v delo toliko konjskih moči.
Nekaj podobnega bi potrebovali v naši državi oziroma upravi. Takšne majhne startene s katerimi bi premaknili z mesta tiste, ki so se v dolgih letih gretja upravnih ali podobnih stolčkov že tako obrabili, da jih je treba z nečim premakniti z mesta.
Kot vsaka država ima tudi naša nekaj vžigalnikov, ki pa so očitno potrebni popravila, sicer je težko razumeti, kako da stvari ne spravijo z mesta. Eden od zaspanih za-ganjačev so policaji, ki se mirno sprehajajo mimo napačno parkiranih avtomobilov, kot da položnice za takšno dejanje ne obstajajo več. Družbo jim delajo občinski inšpektorji, ki se zanašajo zgolj na učinek pajka, o mandatnih kaznih pa









-
ZEES
ZEE

pravijo, da so neučinkovite, saj kršitelji v večini primerov niso kaznovani. Nič boljši niso na obalnih inšpekcijskih službah, saj jim prav ni do tega, da bi sledili vsakemu "tečnarjenju" občanov.
In tako ostajajo tisti občani, ki se jim morda godi krivica ali kakršnokoli nasilje sami s sabo in svojim problemom. Policaji jih pošiljajo k občinskim inšpektorjem, ti jih pošiljajo naprej, na koncu pa se stroj ne zgane in vse je prepuščeno metodi po kateri ima močnejši vedno prav.
V državi s takšno filozofijo pa je tistim, ki niso močni zelo težko živeti.
vneme
soncnoim


È
^sproščeno:)

!:o!&
Sončno ntbvtijt !4 !tt.: M 646
NOVOGRADNJE. ADAPTACUE
ZUNANJE URED!TVE
te!.: OM / 70728,7&32e. 70-329 (fox) §
eka