Levo: Mestna gospoda na sprehodu po Dvornem trgu.
Levo spodaj: Preko Ljubljanice je do začetka stoletja v staro mestno jedro vodila ozka in zavita Špitalska (danes Stritarjeva) ulica, ki so jo kasneje razširili in izravnali. Desno: Aleksandrova cesta (danes Cankarjeva) je svojo današnjo podobo dobila v začetku 20. stoletja.
Desno: Kongresni trg s cerkvijo sv. Trojice in samostanom uršulink.
Spodaj: Leseni Mesarski most je leta 1901 zamenjal Cesarja Franca Josipa Jubilejni most s štirimi bronastimi zmaji, ki so kmalu postali njegov simbol, kot tudi simbol mesta Ljubljane.
Desno: Klasicistično Nemško gledališče (Drama) je bilo zgrajeno leta 1911, potem ko je požar leta 1887 uničil deželno gledališče na Kongresnem trgu.
Zgoraj: Hotel Elefant na nekdanji Šelenburgovi ulici je najstarejši ljubljanski hotel.
Desno: Mestni trg z novozgrajeno hišo trgovca Grobelnika na vogalu Stritarjeve ulice trga Pred Škofijo (danes Ciril-Metodov trg).
Levo: Regulacija Ljubljanice je – na splošno negodovanje – trajala več kot dvajset let.
Spodaj: Šiška je bila – glede na oddaljenost od mesta – razmeroma dolgo časa zgolj predmestno naselje.
Zgoraj: Živahna Prešernova (Čopova) ulica – mestna »vpadnica« k staremu jedru Ljubljane s številnimi kramarskimi trgovinami.
Levo: Ponos Ljubljane, Grand hotel Union, je bil zgrajen leta 1905 in bil daleč najmodernejši hotel v tistem času.
Zgoraj levo: Zaradi povezovalne lege med mestnim jedrom in železniško postajo je bilo na Miklošičevi ulici vselej živahno. Zgoraj desno: Pred sodno palačo se je nekoč razprostiral veličastni Sodnijski trg, danes pa je na tem mestu precej bolj skromni Miklošičev park.
Levo: Spomenik Francetu Prešernu so na tedanjem Marijinem trgu postavili leta 1905, po vojni pa je v čast največjemu slovenskemu pesniku trg dobil še njegovo ime.
Spodaj: Resljevo cesto so konec 19. stoletja od središča do kolodvora potegnili tako rekoč preko travnikov. Zaradi lepo urejenega drevoreda in razkošnih vil je kmalu postala eden najbolj priljubljenih predelov mesta.
Levo zgoraj: Kavarna Evropa na stičišču Dunajske in Marije Terezije ceste je bila vedno shajališče premožnejših meščanov in izobražencev. Do leta 1927 je pred njo stal tudi spomenik sv. Trojice, ki so ga kasneje na Plečnikovo pobudo prestavili na Kongresni trg.
Levo spodaj: Renesančno pročelje centralne pošte že več kot sto let krasi vhod v staro mestno jedro. Desno zgoraj: Dekliški licej Maksa Fabianija na Bleiweisovi (danes Prešernovi) cesti. Desno spodaj: Na nabrežju sv. Jakoba je do začetka 20. stoletja potekal živahen trgovinski promet, ki so ga nadzorovali mitničarji.
Življenje v mestnem središču pred ureditvijo struge Ljubljanice.
|