264028 LETO 6 — ST. 3 — LUSAKA 30. APKILA 1975 IZ SONČNE ZAMBIJE PORAJANJE IN UTRJEVANJE MLADIH KRAJEVNIH CERKVA prav gotovo ni lahko. Veliko govorimo o Afrikanizaciji (in Zambijanizaciji) krajevnih Cerkva, ki iščejo svojo krščansko podobo. Od devetih zambijskih škofov je že šest domačinov, vendar pa ima vsak povprečno le kakih pet domačih duhovnikov in ni upanja, da bi se stanje izboljšalo v desetletju, ki je pred nami. Boli nas, da število domačih duhovnikov pada, medtem ko število katoličanov hitro raste. Nekateri duhovniki — domačini — zapuščajo svoj poklic. Gotovo njihovo življenje ni lahko. Nekateri ne zmorejo dovolj moči, da bi prenesli finančne težave, s katerimi se srečujejo, in se zaposlijo. Nekateri dvomijo v smisel življenja brez lastne družine, za druge ima Cerkev preveč tuji obraz. Na sliki levo: novinki iz redovniške hiše v Materu na dan redovniških zaobljub. Tudi število domačih redovnic v Zambiji pada. Spodaj: domači lusaški nadškof somašuje z duhovniki. Kje so domači duhovniki? Janez Mujdrica je dodeljen semenišču, br. Rovtar pa je ekonom bogoslovja. Tudi mi se trudimo za zambijanizacijo krajevne Cerkve. tej ači oni Cerkvi, čeprav niso krščeni in se le redko udeležujejo verskih obredov. SR. ZORA je odpotovala na novo misijonsko delo — v sosednjo državo Botswana. Težko so jo že pričakovali, ker bi jo radi uporabili kot sociolo¬ ginjo v službi (edine) škofije v Botsvvani. Sr. Zora je nedavno uspešno dokončala študij so¬ ciologije in afriške zgodovine na lusaški uni¬ verzi. Čestitamo! Ker je Botswana sosednja država, ostaja sr. Zora del naše zambijske ekipe. Upamo, da se bomo od časa do časa srečali, prav gotovo pa bomo še naprej drug drugemu pomagali. Njen novi naslov: Sr. Zora URSULINES Box 112 SEROWE BOTSvVANA — Africa ZAHVALITI SE MORAMO najprej prof. Kristini Mlakar za njeno nese¬ bično podporo pri našem misijonskem delu. Vedno nam je pripravljena pomagat in nas večkrat rešuje iz finančnih težav s tem, da si odtrga od svoje profesorske plače. Požrtvovalno nam pomaga pri listu Iz sončne Zambije. Prav posebno se zahvaljujemo g. Ignaciju Skoda, župniku z Bleda, za vso skrb, ki jo je imel z nabavo in odpošiljanjem velikega vona za novo župnijsko cerkev v Materu. Zvon je že v Jusaki, Aleluja! SLOVESNOST V CHELSTONU Oba zambijska dnevnika sta priobčila obširno poročilo o otvoritvi gospodinjske šole v župniji Chelston, ki jo upravljata p. Tomažin in p. Rudež. Otroritvi so prisostvovali ugledni gostje, ki si jih lahko ogledate na sliki zgoraj. Ob mikrofonu sta lusaški nadškof in o. Tomažin, ob strani pa stojijo: žena italijanskega ambasadorja, papežki nuncij, prosvetni minis¬ ter, žena predsednika vlade (vneta katoličanka) in italijanski ambasador. (Precej denarja za šolo' so zbrali Italijani, ki živijo v Zambiji.) Na sliki na tretji strani lista so gojenke gospodinjske šole med petjem v čast gostom. Solo vodi redovnica — Poljakinja—ki stanuje v Materu, pomagata pa ji dve zambijski redovnici, ki bosta pozneje prevzeli vodstvo tečajev. (Zarubijanizacija!) PODATKI Medtem ko o. Tomažin premišljuje, kako bi zgradil cerkev v Chelstonu (sedaj mašujejo v dvorani) pa o. Rudež obiskuje družine in odkriva kristjane, ki so na vero pozabili... Med 450. družinami, ki jih je obiskal, je našel kar 231 katoliških družin. Podatek je manj razveseljiv, ko je spoznal, da ima le 50 družin urejene zakonske razmere. Od protestantov so najštevilnejši člani Zedinjene Zambijske Cerkve (61 družin) in Reformirane Cerkve v Zambiji (35). Tudi mnogi pogani izjavljajo, da pripadajo mmm ZAMBIJSKA NARODNA HIMNA ZAJOJMO V ČAST ZAMBIJI, PONOSNI IN SVOBODNI, DEŽELI DELA IN VESELJA V EDINOSTI! BORCI ZA PRAVIČNOST SMO ZMAGALI V BORBI ZA NEODVISNOST — ENOTNI, MOČNI, SVOBODNI. AFRIKA JE DEŽELA NAŠIH OČETOV. UPODOBILA JO JE IN BLAGOSLOVILA DOBROTNA BOŽJA ROKA. VSA NJENA LJUDSTVA — ZDRUŽITE SE. VSI BRATJE POD SONCEM, ENOTNI, MOČNI, SVOBODNI. ENOTNA DRŽAVA, EN NAROD — TO JE NAS KLIC, DOSTOJANSTVO IN MIR POD ZAMBIJSKIM NEBOM (TAKSEN JE PONOSEN OREL MED LETOM) — ZAMBIJA, TEBE SLAVIMO! NAJ BOG BO CESCEN, CESCEN, CESCEN, CESCEN! BLAGOSLAVLJAJ NAS VELIKI NAROD! ZAMBIJA, ZAMBIJA, ZAMBIJA! MI, SVOBODNI LJUDJE, STOJIMO POD PRAPOROM SVOJE DOMOVINE. ZAMBIJA, TEBI POJEMO V ČAST — ENOTNI, MOČNI, SVOBODNI! MISLI IDEJE BOLJŠI LAIKI ALI VEC DUHOVNIKOV? Eden od najuglednejših škofov Srednje Afrike, škof Kalilombe (Malavvi) se sprašuje, ali bi morali biti bolj zaskrbljeni glede laikov ali glede večjega števila duhovnikov. Takole premišljuje: Ce gledamo na Cerkev v Afriki, lahko hitro opazimo, da Cerkev sestavljajo predvsem laiki, medtem ko je število duhovnikov le neznatno. Zato so nekateri zaskrbljeni, češ kaj bo, ko pa nimamo dovolj duhovnikov za hitro naraščajoče število kristjanov. Vprašanje ni pravilno zastavljeno. Saj je normalno, da so laiki — božje ljudstvo — v veliki večini. Duhovniki so le služabniki tega ljudstva. BOLJŠI LAIKI Cerkev je toliko vredna, kolikor je vredno božje ljudstvo. Mi v Afriki moramo predvsem skrbeti za to, da bodo laiki bolj razsvetljeni v veri in aktivneje vključeni v življenje Cerkve. TAKO JE BILO V ZAČETKU Poglejmo prve kristjane! (Beri 1 Kor, 12 — Rim 12, 4 — Ef 4, 7). Cerkev je bila organizira¬ no telo, v katerem je Duh vzpodbujal razne “službe” in le ena od teh je duhovniška. “Stare¬ šine” niso nujno bili duhovniki. Za širjenje Cerkve je skrbelo celotno verno ljudstvo. KAJ TO POMENI? najti ljudi za vse vrste “služb”, da se bo telo Cerkve normalno razvijalo. Dokler laiki ne bodo vključeni v življenje Cerkve in dokler ne bomo pametno razdelili “službe” laikov in duhovni¬ kov, toliko časa ne moremo presoditi, ali imamo premalo ali preveč duhovnikov. Saj je še toliko “služb”, ki jih lahko prevzamejo laiki. Potem bomo odkrili, da m takšnega po¬ manjkanja duhovnikov, kot navadno mislimo. Vsekakor: Vzgoja laikov za aktivno delo v Cerkvi je najvažnejša naloga, ki se je moramo lotiti. KRAJEVNE SKUPNOSTI Cerkev sestavljajo žive krajevne skupnosti, v katerih se verniki medseboj poznajo, doživljajo edinost v Kristusu in pričujejo Zanj. (Pomisli¬ mo na Cerkev v Antiohiji, Efezu, Korintu, Rimu!) Verske skupnosti v vasi, naselju, tovarni, morajo imeti razne “službe”, ki člane povezujejo v živi organizem in jim pomagajo pri apostolatu. Ko smo začeli organizirati velike župnije, škofije, nadškofije, ali nismo pri tem večkrat pozabili na žive krajevne skupnosti? VASI IN NASELJA BOLJŠA KOT ŽUPNIJE Naše župnije so navadno prevelike. Ljudje sodelujejo predvsem v vaseh, naseljih, delovnih skupnostih, kjer — na srečo — že imajo svoje “starešine”, liturgična središča, učitelje in redni obisk duhovnika za euharistično daritev. Po teh manjših skupnostih bo Cerkev res postala aei Mnogi ljudje mislijo, da je najvažnejši prob¬ lem Cerkve pomanjkanje duhovnikov. Prav gotovo to ni res. Pravi problem je v tem, kako vsakdanjega življenja. Pripomba: župnijo Matero' smo razdelili na 26 vasi. Priredil p. Jože List idzdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISJIONAjKaij^slov: MATERO CATHOLIC PARISH C*; %\ P.O. Box 3243 Printed at Teresian LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA .um P.(3ji>B( ;ox 8067, LTJSAKA. %