__Mornarji__
__--jadro--__

Sredi sivine žveplenih voda 
se pozibava že od davnine
vsak val dosegel že svoje daljine
ono ne more iz srede morja ... 

V bolni omamnosti pada in vstaja
vse se vrtinči v njegovo gibanje
vse kakor mučne in trudne sanje
grozi ni kraja - grozi ni kraja ...

Na rob jadrnice so se naslonili
nemi mornarji neumrjoči - 
njihove oči so plameni pekoči
ki bi že zdavnaj radi ugasili.

Toda oči strmijo, strmijo ...
da bi uzrle zarje jutranje
oh to pravečno, pravečno iskanje -
jate megla čez morje hitijo.

Da bi srce biló, bi onemelo -
da bila --bi-- duša, bi se utrudila
sanje - bi megla bila jih pokrila
plakanje - bilo bi okamenelo ...