'^o£ / V s

A

Od gledališča de književnosti

» <i> »

Obilje ž« kar nepreglednega papirus je terjalo svoje.

Po nekaj letih je spet trebaopraviti inventuro. Po Gluhih

J- i

glasjLh, gledaliških glos 01979) in Nanvrskih strelih papirnate
vojne (1983) je bil isid tretjega samizdsta^dtar^žejnujen.

Naslov nakazuje dvodelnost te^dicije : prvi del je gledališki,
drugi v znamenju literature. Gledališki del obsega približno
desetletno bero gledaliških kritik o predstavah celjskega gleda¬
lišča, vse do 1988, ko sem aprila zaradi barbarskega napada
Netra Boštjančiča prenehal s pisanjem. Pridružuje se temu sklopu
še nekaj bolj ali manj slučajnih ocen inn zapisov.

V znamenju književnosti nastopa dokaj bolj pisani) gradivo.

Tu so ocene in poročila, članki in eseji, literarnozgodovinski
sestavki in različni komentarji različnih zadev. Kot pomebnejše
gradivo velja omeniti : Slovemski potopis, Aškerčev potopis,
Utrinek o kroženju slovenskega tiska v slovenskem kulturnem pro¬
storu, Slovanskevečernice, Včeraj in danes Slovanske knjižnice,

i-— “/ i.

Stoletnica tijstva književnik^St3nka ajena, Vugov Krtov kralj
sli blesteča beseda slovenske proze, ^ako so Slovenci osvajali
svet (o knjigi*? Poti do obzorja : antologija slovenskega potopisa
z neevrospsko tematiko), Iščite protislovja, našli boste življe¬
nje (ob smrti pisatelja LanilaLokarja), Ob 2oo-lethici Linhartov®
Županove Micke, A cilj nam^fe visoko posajen (ob 7o-letnici dr.
Jože ^ahniča) ...

Naslov ustreza celotnemu pisanju, fc* postaja ob uvrstitvi
v to edicijo pregledno in laže dostopno. Nedakcija je bila oprav-

f

1jenakonec oktobra 1989®

Andrijan ^ah

n

P.S. Glede naslova : sli ni bil avtor dolga

"tehtnične" razpet med ©be, v naslovu
©menjeni, a povezujoči se področji ?

. g -V'; X

la j-is

V ' t  ( .' ||

.

r :  .1'.: ; , I : ‘ ’

or;M:.MM) ; > 1  > M .L

t  i'

mjol^a U  iiol ;jr;r,: r.rl)xv „ uv. a.': ■■

. v " '

.

x:>r.xv /. v -v M : ' { j;:- i:

.

-cviij mo:rx;jJ IM ;n i;as Vil;  v j:;

f

'. .r v ■ > j  ,

.tlv-^ivVM XO..:sV»L ..>;j * f :> .'•! -3

A.L*

.j:omc 5 Qd.



t

tvs

a e vol- •?.>

•: x : v.

“'’<’-'-VX,' •; ■ Xi {  . . v ’J' j

ovolvcv ■ . 1  - ■ (

’

® * kj  xa vj j

•f- ; ' m:V i) ■ '■ f ir[; ■

M' 1 ■ Mo

C a

• • * ^ a

1*50 ose^iat/ vol;

“ Č 5 v


'o- u

0 V

?! >3‘id

M- ".'M,


OD GLEDALIŠČA -

t

//

Tri kvalitete Treh sester

/A.P.Čehov:Tri sestre,predstava celjskega gledališča/

Celjsko gledališče ja kaj imenitno začelo letošnjo sezono.

Baograjska gostja ražisarka V.Ognjenovič ja ustvarila najboljšo pred-
stavo Ča&ovapri nas,kar jih poania/kako daaatlatja nazaj/.^er nasploh
nisem ljubitalj Čehova,se ai ja ta predstava odkrila kot prvovrstno
-nadvse ugodno-presanečenje.Kar ja bistvano pri pripravi šahovska
lirsko razpoložanjaka,kar statična draaa,ja savada oblikovanja vzdCtš-
ja. Verjetno ja to najtažja dalo,obanaa pa prav zanasljivo merilo za us-
pah uprizoritve.To vzdušja ja pri caljdki predstavi vsaskozi dalovalo,
sa gibko pralivalo in spratno stopnjevalo tar sladnjič z odra čutom sa
razdajevalo.

Cehovska atmosfera usihajočaga življanja tam nakja ob robu dogajanja
vadno vključuja vrsto pasivnih ljudi,ki so deloma potoaci odvačnih
/oblomovskih/ ljudi ruska litaratura 19•stolatja, daloaapa pradhodniki
osab absurdna drama 2o.atoiatja.*-aj približuje Čahova absurdni-avant-
gradni drami tipa Ionasco in Beckett ? Ukvarjanja z bistvaniai položaji
človakav moderbem svetu.Čehov savada ša ovija svoja junaka v varna
oblaka forma,a ža podaja tudi izpraznjanost ta forma,na da bi jo hotal
dastrmirati.To ja opravil s krutimi potazami npr.Gombrowicz,bolj špasno
in na vidaz lahkotnaja pa Ionasco v Plašasti pavki/vandar siatra Ionas¬
co komiko za brazupne&šo od tragika,čaš da prva na nudi nobanaga izhoda/.
Razmaroma razločna so zvaza med Trami sestrami in Beckettovo igro w aka-

v

joč na Godota.če vzpostavimo samo bistvena relacije:v Treh sestrah sa
iz statična brezizhodnosti odpre pogled v gibanja/pot v Moskvo/.Ža na
začetku 1.dajanja ja ta težnja eksplicirno izraženarlrina;Oditi v mos-
kvo.Prodati hišo,končati tu vaa in v Moskvo...Olga:DalČimpraj v Moskvo!"
Na koncu na gredo sikamaz sestra nikamor,vaa ostane enako,nekaj spre¬
memb ja pri dr4gih/vojaki-gibajoči sa,dinamični element-so odšli,Tuzen-
bah ja oadel v dvoboju, kar ima naposradan odziv na Irino/.Marsikaj pa
se ja zgodilo v notranjosti osab,nova,pretežno bridka zareza po čustve¬
ni h pretresih.Pri Beckettu,ki opravi vsa na skrčenem in simbolnem
prizorišču/potapuha ob caati-mimograda:tudi Čehov ima enodejanko N» ve¬
liki cesti/,ge stvra podobna.Potepuha/Estragon in Vladimir/ na začetku
nihata med čakanjem/statiko/ in potjo/dinamiko/, a vsaskozi čakata,na
storita ničesar.Konec ja paradoksen:Vladimir:Toraj ?Grr»a ? Estragon:
Pojdiva/Oba sa na ganeta/.Za primerjavo ta pozicija prida v poštev Od
Kafkov Proces-človek,čakajoč pred vrati postava/.

S

2

Seveda pa ja ob tah podobnostih ša več drugačnosti.Vzemimo samo
odnos do oseb. Čehov svoja osaba obravnava še ljubeče,naklonjeno,usmi¬
ljeno,sentimentalno humanistično,če uporabiao izraz,ki aa pojavlja pri
razvrščanju naša draaatika.Modarni groteskniki pa so do svojih osab ža
rezervirani,hladni,neusmiljeni,kritično distancirani.Gptovo ja ravno
praj oaanjani odnos Čehova do lastnih osab onemogočil komičnost njego-
vih iger.Čehov ja aorda ras mislil,da piša komična igre,vendar so
ža sodobniki sodili obratno/npr.Stanislavaki/ in malo varjatno ja,da
ga tudi ai na bi iaali za resnobnega, kar aalanholičnaga avtorja.

Tudi ražisarka Ognjanovicava ja v prafinjano zniansirani podobi
nakazala pradvsaa aksistancilano tragičnost Trah sastar in njihovega
kroga,|judi,ujatih v aonotono provincialno životarjanja,v svat vsak¬
danjih slapil,laži ali sanj,ki pa vandarla poaagajo živati/pria.tu npr.
Ibsanovo Divjo račko/.Ražisarka ja trdno,zanasljivo in spodbudno vodila
ansaabal v caloti in igralca posabaj.Pradan preidemo k tehtnim igralskim
kraacijam,sa ja traba pomuditi ša ob odlični sceni M.Tabačkaga.ja  v
prvam dajanju spominjala po svoji dvod alnosti na scano M.Hočavarjava
za latošnjaga Kralja na '"ata j no vi v ljubljanskem T*estnem gladališču.
Vsekakor je realistična scana smiselno uokvirjala in trdno določala do¬
ga janja, obanaa pa dajala temu v obrabljeno formo naličenemu svati tudi
lepotna znamenja.^ealistično situacijo ja ohranil scenograf tudi v zad¬
njem dajanju,ko ja spravil na oder nekaj pravih brez in kupa jesenskega
listja,ki ja dajalo dogajanju učinkovoto premišljeno konotacijo.Prav
dobro,sa pravi: z režijo in scano zlito kostumografijo ja ©pravila
3. Dragovič*

Igralski delež ja bil dragocen.* vlogah trah sastar so sa izkazala
J.Šmidova,L.Balakova in J.Tomažičeva.Začnimo kar pri L. ^alakovi .Srednja
sestra "*aša ja tista od sastar,ki ja ža od začetka bolj "'obsojana 1 * na
tukajšnjost,na na s p ra manijivos t položaja/poročena s pedagoškim birokra¬
tom Kuliginom/.A kljub temu edina od sastar doživi "dogodek"-!jubezen
s podpolkovnikom Veršininom/ali sa na spomnimo ob želji čahovskih juna¬
kov po dogodku na naš Dogodek v mestu Gogi ?-za primerjavo sta ša požar
v 3.dajanju Tr#h sastar in požar v Gagi-prvi ja savada la balj dogodak
kot drugi-ža zaradi stopnjavana brezupnosti in determiniranosti Goga/.

L.Slakova ge Dodala Mašo kot resno,otožno,večkrat kar resigniran® žen¬
sko,ki pa tu in tam prsi da iz običajna mirnosti v rezek obup, iz pov¬
prečna ravnina v višino vzneairlijae eksistenca.Vsakakor zrel dosežek
zrelega igralstva ša vedno mlada igralke.Starejšo sestro pedagoginj®

Olgo je zanesljivo upodobila J .Saido va. Tragika Olga je bolj zastr¬

temu primarna ja bila tudi —.

5

zadržana igra igralka.Artor da Olgi v drami zadnjo basedo,ko slednja
Jasno izreka obanan stvarna in žalostna spoznanja in naka utopična vi¬
zija, kar pa sa vsa konča z vprašalnim klicam : Da bi la vadala,da bi
la vadala l/namrač: čemu* živimo,čamu trpimo/.^ajmlajšo sastro Irino
Ja simpatično oblikovala J.Tomažičava.IrinaJa sprva ša bolj razigrana
/mladost,god/,nato sa zrasnJuJa.Ko Ja v dvoboju ubit Tuzanbah/z njim
bi Irina odšla v "novo življanje", čeprav ga ni ljubila/,Ja konac tudi
njanih "valikih pričakovanj".! rina deklarativno išča rašitva v delu?
/Pršel bo čas,ko bodo vsi spoznali,čamu vse to,zakaj to tršiJanJa,nobena
skrivnosti na bo več,a dotlej Ja treba živeti., .treba Ja delati,samo
delati !/ a to Ja la zasilna tolažba.

Ob treh sestrah Ja bila v ospredju ša ena ženska vloga.A.Kumrova
/ed naivk prehaja k energičnim ženska^ ja odlična prikazala ^atalije
Ivanovno,svakinjo treh sester.Od začetna nebogljenosti,prijaznasti do
postopnaga osvajanja položajev v hiši,korak so. korakom ,z  niansa taktič¬
nega ravnanja pa spat z ostrina."aleč od sanj,spretno jeklena na poti
d® /domačo/ oblasti.Zalo izdelano tar sugestivno ja odigral vlogo Prozo-
rova,filozofirajoč#ga,vssa negotovega,copatastega brata treh sester, D.
Pastelic.Primerno samozavestni pa tudi nakazano togi,a vendar nenadoma
tudi odpuščajoča razumevajoč ja bil A.Krošl kot Kuligin,Mašin mož.Vojaš¬
ka umerjeni,a čuteči ^aršinin ja bil J.Barmaž.Občudovanja vreden ja bil
baron Tuzenbah Janeza Starina,Igralec ja zbrano in domišljeno podal toga
sanjača,pa duši civilista tudi takrat,ko ja bil ša poročnik/ v drami
izstopi iz vojna služba in sa namerava ukvarjati s kakim delam -kot šte¬
vilni junaki Čehova/.Prav zanimivo miniaturo ja imel P.Jeršin kot muha¬
sta čudaški kapetan Valjani,ustrezno resignirani in temeljito deziluzie*-
nirani zdravnik čobutikin/pri kancu igra pravi: Vseeno ja,vseeno/ ja bil
J.Pristav.Spodobno so opravili svoja manjša deleža tudi M.Arsenjuk in
Z.Agraž/kot o odperečniks/ tar B.Veras in N.Božičava/kat služabnika/.

Med slednjimi je bil B.Veras v drobnih niansah najapaznajši.

Tri kvalitete Treh sester:režija,scena in igra sa se strnile v
prvi letošnji uspeh celjskega-in s te* slovenskega-gledališča.

Andrijan Lah

Paradna ali parediraaa inflacija praznega besedovanj* ?

/J.Žmavc:Pindareva eda-predstava v celjska* gledališču/

^a tekstovna in up rizeritve&e uspelih zadnjih dveh žmavčevih
•grah/PedaterŠje,Obisk/n je novi izdelek celjskega izkušanega hiš¬
nega" dramatika Pindareva ada nedvomne razočaranja.Igra, ki sme ja
i*ali ari2až*ast prebrati v Dialegih 1978/le., 11,12.številka/ ,aa
edlikuj* pa neznanski razvlečenesti in z nje tesna povezani utruja-
ječi delgečasaesti.Glede na ta,da inana apraviti s prekaljeni* in
uveljavljeni* draaski* pisce*,na gre panisliti najprej na ta,da av-
tar ni Basal drugače naDisbtti ta igre,anpak da ja ja ravna taka in
tak* hatel.Pa paglej*a,kaj bi lahka avtar naaerjal s ti igra .Merda
gre bistvena za tale: za pusta dežela dadabna neščaaske družba/civi¬
lizacija/ in. za prazna živeiarjeaje njenih prebivalcev.

Avtor sa* ja pradtsavil igra takale:zadnja dajanja meščanske
drana z ekskluzivni* zakanski* trikotnika*,ki s* strukturalistična
širi in na kancu eksplodira pa znamenita* rakadalska* light-shewu
pep-kencert predstavai^anesta zadnja dajanja meščanska drane-prebe-
rena lahka:razkraj Meščanske dra*a/far*alni,idejni/,strukturalistič¬
na širjenje" bi lahka govorila a pastapaea prevladovanju znanosti
nad unetrnastje,»edtea ka "rokodelski light-shey pep-kencert pred¬
stava napoveduje zaton tradicieaalmega/uaetniŠkega/gledališča in
njegova nadaaastitav s času ustreznejšimi uprizoritvenimi izdelki.
Pokomentiraj*e ša Pindareva ode,"ki na nastopi,služi pa za titula
predstavi”,kat pravi avter.Spemnime se na Ionescova Plešasta pavka,
ki v istoimenski igri tudi na nastopi,ja pa emenjena.Iste se zgodi
s r iadarjeve ada,seveda ~>* ima Piadarjevaada pri Žmavcu ša dodaten
ironičen pan«* pridih:Pindarjeva ada kat klasična slavilna,hvalila«
pasa* v te* kontekstu nimakaj pečati,ja odveč,jaizničena hkrati z
vsebina,ki ja ne mara več opevati meda,napak ja mara prikazovati la
burka ali groteska.

I* nazadnje: avtar amani/ab petih masteapječlh/ ša ena nenaste-
paječe osebe:te je povsod pričujoča zloglasna *ana”.2u gre očitna
za družbena spremljava,za družbena bit,za ekene*ija/^ana ja kuharic*!/
za država/fanaja zastava !/,ki je sicer v ezadju prisetna,a pušča,
kat kaže,zelena luč za denala naanajanaa privatističaa pastavljanja,
patikanje,pačenja in paradiranje.*«r sna šala komaj zasilna opravili
z naslove*,se merama v.skrbi,da na bi pesaeaali avtorjevega gasta-
basad ja,disciplinirati in naša razmišljanja# tekstu skrčiti na niai-

2

Žmavc j« obenem preskusil moderne kenverzacijske igr* ia vzpos¬
tavljal njene nagačije/izrekal e cenen da ia ne/.^ene,da j« sodobne
izpraznjene konverzacije mojstrska ia dramska zraščamo obdelal ža
Ionesce v Plešasti pevki.Ne glede mata bi s a voda Žmavc var jata® la
megel majti sveajki izraz za to saradaa problema tike. "a j več ja avtor-
jevazmeta ja bila v mišljenju,da lahka s taka utrudljiva basadma
hipertrofija zgradi uspašma igre.Komaj varjamam,da ja avtor hatal
napraviti mauspašna/slaba/ igre.% pa jo la hatal slednja,maram reči,
da mu ja ta uspele/mapraviti neuspešna igra/.

^se t* kritika,ki zadevajo tekst,pa niso usnmrjene prati pred¬
stavi.Narobe! Hažisar Križaj ja kar virtuozna reševal odrska pro¬
blema teh neskončnih besednih igric. Napletal je vrsta bolj lai manj
zaniaivih odrskih prizorov,ki se bili vizualna odmevni in vabljivi.
Tudi celotna dogajanja ja dogradil skrbne,fernalne izpiljena.Gleda¬
liška artistična je predstava čista,lep primerek domiselne izbru-
šoaasti.Edini očitek režiserju bi bil pravzaprav ta,da bi lahka kraj¬
šal kaj več teksta.Odlična scena jepriapeval A.Lavrenčič.Nakazal
nam je blišč nzxxnx a®v®meščanskega salona,ab tea pa sme ugledali
tudi neprikrita gelest edrskegaezadja,v katerem tiča strojni in
stvarni elennti gledališkega dogodka.

Igralci so nelahko nalogo korektna in prizade ja® opravili.Razva¬
jena in senzualna meščanka Liza jo bila M.^alozičava,zelo zanesljiva f
s sobi lastne razvnetostjo in živahne temperamentnostje.Njen mož
Rebi/s priimkom Šmauc maraftle spominja na avtorja-ena od avtorjevih
igric/,klen predtsvanik našega višjega srednjega sloja,je bil J.*er-
než.Mrvač,nekak čudaški %član zakanakaga trikatnika,je bil M.Pod¬
jed.V ozadju dogajanja ja bilapestavijena še mlajša dvojica/ z dvema
dvojicama,starejše ia mlajše,je operiral Žmavc že v Podsteršju, s
podobne situacije tudi v Obisku/:Mark in L*»a. Upodobila sta ju Z.
Agrež ia A.K^areva.Sledaja je imela več priložnosti v igri in je
penevn® dokazala svoje raznolike igralske kvalitete.Sicer pa je bila
ta dvajica "obsojena * nate,da je diskretne prikazovala nepoučeni
publiki kamasutričneprizere ali vaje iz Venerinih figur.Te dogajanje
je verjetno dodpoln^ovalo izprazajonost bosodja šo s čustveno iz¬
praznjenostjo bzireaazgelj s formaljnostjo,tehničnestje spolnih od¬
nosov.

Dolgočasno, "drogi skupni i meno val o c/S. Mrož o k/", jo verjetno
hotel dejati publiki avtor,je tele naše/vaše/ življenje. In da
boste te temeljite izkusili,kam bom jaz na dolge in ma široke raz¬
ložil s svoje igre.

3

Tak« sa« sl egledali igr«, ki ni v seredu niti a zah* ! m®stj*
keaedij« niti z vznemiri jivest j« greteske,ampak j« 1« razkrejena
meščanska igra,ne več sentimentaIn« humanistična,k«t je kila začetna
žnavčeva dramatika,ampak avtedsstruktivistična.Osebe te igre že
nezadržne prehajaj« v ljudi ene dimenzije/ HžMarcuse/.

In ti: ubegi vdani gledalec in enake uperahijena gledavka in
ti nezadeveljai kritik:deživeli st« mnege hrupa za nič in ek viharju
v kezarcu vede edšli žejni nevemu delgemu petevanju v sive dni aa-
preti.

Andrijan Lah

Ljubke,d»gnan« in aeprebleaske

/N.V.Gegelj:Ženitev-Dredstava celjskega gledališča/

V

Že drugič v tej aezeni gledana na edru cel^skegagledališča
/n»seraz»erje!/ ruske klasike.'eader je W ehev/Tri sestre/ dekazal,
d* še ae sedi v zaprašene auzejskest.Pri Gegeljevi Ženitvi j« stvar
drugačna.Dil*e “junaka " Pedkeljesiaa *ed ujetestje v sanstve in
ujetestje v zakea se za nas kaj ebrebae ia *ale peaesbne,pri tem
pa takej jasae razvida# ia s te* v nadaljnje* telike aaaj zanimive.
/Pedlceljesin se iz etre je eaahljlvesti *ed izbere*# reši z edlečai*
skeke* skezi akne-v pritličju-vračajee se v sanske svebede,pač v
skladu s u a*leteve »islije,da"rajši prenaša*# zla pričuječa ket bi
k neznania sezatekali//‘ar dajetej igri še največje *ikavnest,se
pačLiki,ki se realistične izdelani,keničae izraziti in nekajkrat
pestavljeni na *eje karikature•Ob sveji Majhni pevednesti za naš
čas e*egeča Gegeljevakeaedija vendarle učinkevite uprizeritve,kar
je dokazala tudi celjska predstava«

Režiser D.Mlakar,ki je verjetne največji esteticiet »ed sedabnini
sleveaskini režiserji, je izdelal v celeti in petenkestih feraalae de-
gaaae,naravnest brezhibne predtavat,ki je lahke leebčuduje*#.Okusne
za vesne s cene .»rafije pa je pripravil A.,avreačič.3elidnakestunegra-
f i ja j® bila deleM.^arČeve ia C.Mirnika ve.

S stališča igralcev serene ugeteriti,da je Ženitev kaj hvaležna
ifcra.Osagačain tudi takrat jeenegečila vrste edličaih kreacij.

Začeti nerane sevad kar z Ivane* izničen Pedkeljesine*,ki gaje
presenetljive sveže,suvere*e,pasrečene in uspeš*# upedabil J.Rehaček.
Takej veljapripe*aiti,d* je škeda,ker take vitalea "upekejeaec"/*ar
j e resta ?/ ne nastepa večfcfcat.^eljske gledališče pa zasluži za
njegave pritegnitev k igri vsepriznaaje,aaj je enegečile njeau,sebi
in na* gledalce* iaenite* gledališki degedek.Svejega Pedkeljesiaa,
tega ečitnega predhednika leaebnega Oble*ava,je izdelal Rahaček
take ečarljive in izpiljene,da je desegal aplavze naederti sceni,
kar je na dra*skih prizeriščih dekajšajaredkest.

Živahnega KGčkarjeva,napeklienegažeaitaega pesredevalca,je
zanesljive predtssvil S. Kreši.Odlične se bile še tri pedebe Ped-
keljesiaevih ženitnih keakurenteT:P.Jeršin ket tegi,ikerni in račl¬
en*! ni eksekuter *>ačnica,J.Starina ket preciezne nsaekenski pehetai
častnik v pskeju Anučkln in J.Pristav kez zgeverae hvalisabi pener-
ščak Ževakin.V naajših *ešk.ih vlegah sta aastapala še B.Alujevič
ket gespedar Starikav in M.Arsenjuk ket Pedkeljesiaev sluge Stepan.

2

Slednji jepri te« neustrezne "igral" 9terc« eziranaje bil naskavna

za tevrstne viege aeebdtlaa.

Nasajene PedkeljeBiaeve neveste agafj« Tihenevne je edi^rala L.
^elakeva ekretme, e patrebal«i ele«e®ti maivnesti in »vejevrstne
anejenasti,ki je izseva ta previncilana trgevske hči iz l.pelevice
prejšnjega steletja.Njena tete Arine Pantelejnanavne je v sveji že
znani rezki drži predstavila M.“encejeva.Učinkevita klepetava ia
edrezave apr«talca,peklicaažeaitnapesredevalka Fjekla Ivanevna je
kila N.Bažičeva.Ia ne naZadnje-še inventivna niniatura J.Šnideve
ket simpatične butaste hišne Dunjaške.Kar setičeigralskega deleža,
terejnkaj uspela predstava.

Preble«, ,£ose edini edpira pri tej nepreblenski Ženitvi, je tale-
ednes ned pevednestje in farne.Že prejšnja predstava/Žnavčeva Pin-
darjeva eda/,čeprav jefcila kej drugačna,j«p«kazala pravzaprav iste
ket Rešitev:izrazite prevlade farne in najhne pevednest.Žnavčeve
artistične fernalneln eksperinentalaeigrice z edren in ebčiastven
se izzvanevale v prazne,ne edaevae.Gagaljevaklanična in literarne
tehtna Ženitev pa je tudi v sveji gledališki predstavitvi-sijajna,
pevedne pa skrenna.Vprašanje je, ali naj sezadeveljime s faraalnin
blišče«,z rešitvije: femajesperečile, ali pa naj v naspretje le
izraziae želje pe kakšni bel j nedera® preblenski predstavi,ki s
snaham ali resnestja aepasredne trka na zavest Čleveka današnjega
časa.“a primer teke pemenske pelaestl,s®debaeprenlenskeati in gle-
dališkeučinkevfttesti ebenen pa nan služita abaletešnjaslaveaska
Mražka:Klavnica v naribarski drami in Grbavec 1 ljubljanske« mest¬
ne n gledališču.

Andrijan Lah

"epertoarna premišljenost

/M.Novkovič: Kamen za pod glavo-predstava celjskega gledališča/

si ogledamo letošnje predstave celjskega gledališča zgolj z
repertoarnega vidika, opazimo sledeče:Čehov-Tri sestre:eoaeg v klasiko,
ki se kaža ša kot živa atvar; Žmavc-Pindarova odajseznanjanje občin¬
stva z novim, podpora moderni slovenski igri,njene slabosti pustiao
tu ob strani; Gogolj-^enitev:p radatavitav zanesljivega klasičnega
dala,ki aa prinaša novosti,ampak audi zadovoljstvo oab ža znane«,
kvalitataa zabava.Za igro M. No vko vi če ve ^aaaa za pod glavo pa bi po
tej repertoarni opradalitvi lahko rekli:si«patičnainfornacija o
sočasni srbski dramski ustvarjalnosti*

Glada aa odaos do jugoslovanskega-zlasti modernega-repertoarja
valja caljsko gledališče posabaj pohvaliti,saj vsaj zadaja lata
načrtno vključuja v repertoar po aao dalo iz jugoslovanskih litera¬
tur/ predlanskim:Kovačevid Maratonci tačajo častni krog,lani Zaho¬
vič :Kurhe/. Prav zadovoljivo skrbi za jugoslovanski progran tudi ša¬
ri sorska draaa/v zadnjih latih najdeno aa programu tale igre:D.Čo-
sič:Apokalipsa,M.Vučetič:Lizika, M.Grgič :Jimny odhaja,J.Kesar:Kaj ja
nogoče,tovariši,da sno vsi voli,L.Siaovič:Čudež v šarganu,F.Hadžič:
Centrala/.Huje ja z ljubljansko draao,kjer pozaajo la Krležo-podatki
so iz zadnjega desatlatja/Leda-1971»* t «škarada-1974,Gospida Glemba-
jevi-19 78 /. Tudi v nastaan gledališču ljubljanskem ni nič bolje
/Labovič:Padli aageli-1971,V.LukičjHuda n&č - 1976/.Iz navedenega
sladi,da postaja za nekatera gledališča aeuvrščanje jugoslovanskih
dram na spored ža posebna in za seznanjanja s to dramatiko kaj škod-
1jivaznasilnost.V tam kratkem zapisu sam želel la nakazati omenjano
načelno vprašanja repertoarja,reševali pa ga bodo pač program obli¬
kujoči dejavniki/da smo ti dejavniki lahko vsi zanimajoči sa,omogoča
znana pobuda mariborska drame:nožnoat sodelovati s konkretnimi pri¬
pombami pri pripravi repertoarja za naslednjo sezono/,upajmo,da
ustrezneje kulturnopolitičnim koristim &m potrebam.

In zdaj k drami M.NOvkovičeve Kamen za pod glavo.Igra ja dokaj
kakovostno začetno dalo alada avtorica/rojena 1953/,ki ja z njim dip¬
lomirala na dramaturgiji v Pogradu lata 1976.Za tekst ta drama pa
ja prejela ša Starijavo nagrado 1978 v Novam Sadu.Drama je hitro
obkrožila nekaj srbskih gledališč/Atelje 212 ja z njo tudi gostoval
v Ljubljani/ in ža nam jo omogoča spoznati ša caljsko gledališča.

Igra M.NOvkovičeve ja tipična realaitična/nislin,da to lahko

2

rečemo kiju* nastopu dvah nrtvih vaščaaov,ki komentirata dogajanje/
lni«5ka družinska drama,ki prikazuj* krhamja ia spreainjaaj* vaškega
patriarhalnega svata.Na prvi pogled ja blizu ljudski igri/enostavnoat
zgodbe,jezikova* ravan/,vendar pa avtorica la izhaja iz večja vadaosti
o stvarah tega sveta ia se približuj* ravai »oder** zaveati^za ljud¬
sko igro ks  ja značilno poaavljaaj* tradicioaalaih vradaostao izraz¬
nih modelov/.Kljub zadovoljivi kvaliteti pa 1* opazimo v darnl n*ka$
začetmiških pomaajkljivoati.Očita* so zlaiti pri »a*javi oseb na »ca-
ni.Prihodi in odhodi oseb so včasih tako manotivirani,da iz vsega
kar štrli preveč razvidno spoznanja jaha,avtoricatagal* ta hip rabi tu,
pot *■ pa,kan z *jin,hn,naj odide v drugo so bo/prostor/, pa spat san
itd. Tako očitno avtoričino manipuliranj* pa s* naujana z zakonitost-
»i upodobljenega umetniškega svata niti z realno nujo nastpajočih
oseb.Sicer pa igra deluje všečno in vitalno,čeprav nanj pomenljivo,
kot avtorica varjatao misli ali pričakuje.

w eljskc predstavo j* priprbvil režijsko F.Križaj-solidao,razvid¬
no, učinkovito,s primarnimi poudarki in z občutjem za vzdušja.S sceno
/izrazito natur*lno-pesek,kc les/ in kostumi je dal opazen delež
predstavi M.Tabački.Igralci pa so z različno intenzivnostjo in prodor¬
nostjo,* vsekakor s prizadevnostjo spoprijeli z Vučetidi in nekateri¬
mi njihovimi sosedi.

Pokojnega Milutina Vučetida j* posrečeno ia izdelano oblikoval
P.Jeršin.Stari in resigairani,* še malo odpora nudeči Vučko Vučetid
je bil J.Pristov.K n t N w vak VUČetid j* uspel M.Podjed pokazati dovolj
trd/n/osti in. sil* »malo* in koristno j* tudi "pokvaril",pogrobil
svoj milodoneči glas;zanimivo zmes navidezne ostrine in neodločne
šibkosti je prikazal ^.^aranovid kot Zdravko Vučetid.Mladi in iz
družinske skupnosti že dokončno uhajajoči,moderno "razklani" Kranan
Vučatid je bil 8 P. Boštjančič.Učinkovito j* tip vdane delovne žen*

Sima n* Vučetid predstavila M.Krošlova.Manj j* ustrezala L.Btlakovi
Kruna Vučetid,Žana,ki s* muči z lastno neplodnostjo in neizživetoat-
jo.V manjši vlogi Jelk* Eogovic*v*/č* seveda j* sploh v tej igri ka¬
ka vloga najhna/ j* ponovno zablestela M.Kslszid*vs,ki js sugestivno
podal* naivno nerodno kaečko dekle.Kot ujec Boško se je dobro znsšel
S.Krošl.-aaesljivi miniaturi sta podala ša B.Varaa kot rajmi vaščam
Nikita in J.Toaažičeva kot sosed* Sel#**«

Kamen za pod glavo ai kak poseben gledališki dogodek, je pa pri¬
jeten kamenček v repertoarnem mozaiku.

Andrijan Lah

Hezveseljujoče teatralnost


/  Neznani elizabetinski avtor:K'o jster Arder_ predstava celj¬
skega gledališča/

^ zadnjo letošnjo premiero je celjsko gledališče prijetno
osvežilo in popestrilo svoj program*tako da moremo celotni letošnji
repertoar opredeliti kot skladno umetniško delo.ker pa smo o ssmem
oblikovanju programa več spregovorili že ob prejšnjiMpr@mieri t naj
se tokrat podrobneje zadržim pri sami predstavi oziromapri igri,
ki jo na Slovenskem gledamo prvič.Arden iz x evershama/oz.iroma
Mojster Arden,kot je naslovil igro prevajalec J.Moder/ je pozna¬
valcem dramatike kej znan kot pomemben in značilne tekst elizabe¬
tinskega obdobj8/delo je bilo natisnjeno 1592,nastalo je po res¬
ničnem dogodku iz leta 155o,ki g8 opisuje Holinshedovs kronika iz
leta 1577/.Kdo iz obilice elizabetinskih dramatikov bi mogel biti
avtor tega svojskega dela,je navsezadnje manj pomembno/prip sevali
so g 8  -med drugimi- tudi Shakespearu I/.

Najzanimiveje pri tej igri je,da se kaže kot zgodnja predhod¬

nica/ali kar predstavnica/ meščanske drame/ katere začetek navadno
postavljajo v 18*stoletje z Lillojevo dramo Londonski trgovec/.

Po crugi strani pa je Mojster Arden še v sorodu s srednjeveško morali-
teto/prin.konec/.In slednjič: Arden je kljub vsemu tipično renesanč¬
no delo:izkazuje uničujoče tratenje moči in življenj ob spopadanju
skr8jneg8 individulaizmein subjektivizma,rezžirajočo voljo do moči
/x e umor8/-in kej more dokazati večjo samovoljo kot revno umor
bližnjika/bližnjice,drugih/ ?Rezlika med iihakespearom/in drugimi
renesančnimi tragedijami / in Ardenom je le v tem,de so pri Shakes¬
pearu/in drugih/ tragične osebe/morilske ali žrtvene/ izrazito iz
aristokratskega sloja,medtem ko je Arden plemič—meščan xz  manjšega
kraja.Slednji podstek pa približuje Ardena tudi našemu česu.Medtem

ko nos usode kraljevskih in podobnih oseb/ob nedvomni splošni sim¬
boliki I/ zadevajo predvsem no ontološki ravni,pa odkrijemo v Ardenu
kor znanca iz sosednje ulice.Orno kronika se v 4 oo letih pač/glede
umorov in motivov zanje/ ni nič spremenila.^ako spravi prevejana žens
s pomočjo zavzete^ ljubimca svojega neljubega moža naoni svet-to je
pač nasplišno utrudljivo ponavljajoča se in le v podrobnostih spre¬
minjajoča se sgodba/kraj,čas,imena,okoliščine/.In vendarsArdon zaživi
pred nami nenavadno sveže,zlahka prehajaje brezueča30v in spremembe
krajev in poudarjaje, da je testnim mundi/vsaj v evropski sferi/ en
sam.^aj nam pripravlja celovito zanimanje ob Ardnu ? ^e to prikaz pre¬
komernih strasti,ld. vodijo v uničenje/drugih/ in samouničenje ? Ali
v iracionalnih vzgibih gledaliških oseb odkrivamo blodnjaško zaple¬
tenost človeških postopkov in dejanj ? Mar se ne pojavljajo tu freu¬
dovski instinkti življenja/spola/ in smrti/uničenje/ ?In Odnosi med
imeti in biti ? AiA.ll pa nas zdzne,ko nenadoma izpod vsakdanje pre¬
vleke administrativno birokratiziranega sveta pogleda gola kreatura*
meso,kri,uboj,smrt ?A.predstava bi se moglenepotiti v več smeri.

Ako jo je ostvaril režiser,gost iz Agreba, J).Radojevič ?
Predvsem se je odločil za gledališki vitalizem in živahno teatraliko,
približal se je renesančni odrski slikovitosti in vse skupaj dopol¬
nil z brechtovsko odtujevalnimi učinki/primerne zbadljivke kot nekak
vezni tekst je prispeval pesnik U.Pritz/.S slednjimi nas je režiser
pravilno usmeril v razumsko kritično kobranje in nav čustveno podle-
gsnje/kriminlani/ zgodbi.

Gledali smo razgibano,živahno tekočo igro,v kateri so bili ig¬
ralci nenehno prisotni na odru,le da so se po nuji teksta mudili zdaj
v ospredju,zdaj v ozadju odra.Režiser je namesto resno tragične va¬
riante uprizoritve izbral podčrtnao /črno,/humorno,komedijantsko in
to tudi dosledno in uspešno izpeljal.'Pako nismo videli moralitetno
poudarjene drame o zločina in kazni,ampak domala ludistično razpolo¬
ženo igro,iz katere veje pretežno karnevalistično občutje.Gmo torej /j

5

v bližni radoživega/bahtinsko/ grotesknega»Režiserju jebil v očitno
pomoč scenograf D.Surino,ki je postavil prikupno,uporabmo t smiselno
gibljivo sceno bistvenih elemntov.Tudi kostumografija J,Novakove 3 e
je zanesljivo zlila s celoto.

Naslovno vlogo je strumno in spretno odigral o.Bermež.Pred¬
stavil je veljavnega,nekoliko ljubosumnega,a popustljivega zakon¬
skega moža,ki je pretežno poslovno usmerjen,a tudi simpatično vese¬
la j skl. ^endar je vlaga Aliče, ricinove žene,izrazita$3a*Ponovno se je
izkazalo A.Kumrovo kot imenitna negativka.dinamično silovito in mimič¬
no bogato je niensireia pisano podobo ''zgledne 1 ' zločinke,nihajoče
med podlasičjo zvitostjo in brutalno nepreudornostjo /som lik g: Alise

4

je dramsko intenzivnejši kotlody h 8 cbeth.primerjati bi se jo dalo s
Kliteimneatro/.Kot Alisin ljubimec ali Mosbie se je vidneje pojavil
P.Boštjančič.N©jveč posla pa je glasne in uspešno opravil B.Alujevič
Predstavljal jc najprej vodjo sejaarsjih glumačev in ob tem nekakega
informatorja občinstva,povezovalvt cs igre,režiserje,glasnikemusmerje-
valca dogajanje.Okretno je zabaval občinstvo in iznajdljivo iskal in
našel stik z  n jim.Poleg vsega je nastopal še v kakem pol ducatu
sceer manjših vlog.*ežka in dobi'0 opravljena naloge.^azveseljivo Ko¬
mično nadarjenost in usmerjenost tega igralca sta se t pot pokazali
v veliki meri.

V preostalih solidno izdelanih vlogah so profilirano
nastopali še*B.Bex'anovic,B. *  ers s , E • Agre ž , J. Pri st c v , K. Pod jod # D. Kas¬
telic in J.Tomažičeva.

B© enkrat velja izraziti celjskemu gledališču občudovanje

zs zavidljivo kvalitetno raven te sezone*

Andri jen Beli

Vakajoč n§ življenje in na-smrt
/I.^snkar: ^epa Vida- predstava celjskega gledališča/

“e ne začetku naj povem,da nikoli nisem maral mehkob¬
nega lepovidinskeg8 hrepenenjstva in vsesplošno bolehavo usihajočega
vzdušja zadnje ^ankerjeve drame,0b ^epi v idi se mi je vedno ka¬
zala radikalna dvojnost:zdravje»Župančič/npr. v seh živih dan ipd,/

* ±

ter bolezen*0snk8r^epa Vid8 ipd,/. Tudi dvomi v gledališkost te
hrepenenjske simbolistične dramske pesnitve so se mi nenehno ob¬
navljali kot nedvomni/res pa je,da sem videl,kolikor se spomnim,
le eno predstavo ^epe Vide -in to smatersko-z zsdnjo oznako pa ne

mislim nič slabšalnega,saj so včasih amaterske predstave boljše

\ (•. \

od poklicnih ravno zsradi tistega amo,8mas,8mat v sebi/,

Korunova predstava mi resni naredila ssmega ^snkarjevegs

\ X

teksta bistveno simpatičnejšega,dokazala pa mi je,da se da narediti
iz ,epe Vide močno in sugestivno gledališko stvaritev. Tudi Koru¬
nov 4, celjski ^ankar /pred -epo vido je že prodorno inanc nova-
torsko odkril narodov blagor,Hlapce in Pohujšanje v dolini
šentflorjanski,predstave,ki spodb8jajo spomin tudi še po deset¬
letju/! je-kot že prvi trije-posebno doživetje,dokazuje in potr¬
juje stvariteljsko silo režiserja ter kaže njegovo imaginacijo,
dopolnjeno s strogo oblikovno disciplino,v najboljši luči,Očit¬
no je,d8 je '“'ankar za Koruna izjemno inspirativen,in z zanimanjem
pričakujemo nadaljnje srečanje s c anksrjem,morda s Kraljem na v ekH-
tajnovi ?

Vrnimo se k predstavi, Svojski in pozronost vzbujajoči dosežek
je tudi scena M.Hočevarjeve:gladka,modra in škatlasta,sugerira

,

parvazaprav moderno sterilno,hladno,racionalno vzdušje vzdušje
funkcionalno urejene ustanove,kinje lahko bolnica»blaznica,hiralni-
ca,vsekakor pa kletka,ječa,v katero in iz katere se le tu in tam
odpro vrsta,« bolj za privide,ki svobodno krožijo,kot za bolnike, -
jetnike,obsojence,ki žive v bistvu "za zaprtimi vrati" in jim /\ i

2

pomeni hrepenenje omamo/mamilo/ v * "življenja ječi".M.Hočevarjeva
je prispevale še ilustrativno primerne kostume,pri čemer je zanimi¬
vo # ds spodnjice bolnikov neustavljivo spominjajo na Korunovo prvo
ljubljansko Pohujšanje v dolini šentflorjanski* In res t  sli ni nav¬
sezadnje zveza med osebami obeh dram ? Ali niso oboji hrepenevci?
iientflor janci,še bolj v družbenih sponah,vneti občudovalci bolj sen-

V*

zualne boginje ^acinte,bolniki v 1 epi Vidi,že gole eksistence JCHa
robu žemlje", pa zaneseni verniki bolj spiritualne "boginje" Vide.

In zdaj k centtalnemu simbolu-lepi Vidi,Kofc je znano,je po¬
menska vrednost imena izredna. Tu je slovensko /in indoevropsko/
bližina vid-eti in ved-etijker vidi,ve. ^a drugi s trsni pa se širi
romanski splet imen,ki pomenijo življenje:lat. in ital. vita,
fnanc.lie,špansko:vida*In naša Vida gre v ‘-'penijo,oseba,ki vidi in
ve,ježivljenje.A ne življenje kot imanenca,srnjak kot transcendenca:

nenenehno nezadovoljstvo samega s seboj, stukaj, z zdaj,nenehno od-

lorcovska roža,ki jeiskala druge stvari.Vssk pomembni simbol je ne-
ujemljiv v ozke meje enostvanih opredelitev in zati toliko bolj

življenje v afirmativnem smislu,smpak poleg drugih nians še "prijaz¬
na smrt".

čeprav v drami osebno na stopa, j e aendar ^epa Vida bolj pro¬
jekcija moškihbhrepenevcev,bolj je prisotna v njihovih mislih kot
zares. Mogli bi jo obravnavati tudi kot jungovsko animo/mogla bi
tudi ne nsstppiti,kot npr, Smoletova Antigone !/.Pravi hrepenevci
so štirje/popolno število,filozofija štirih elementov/,to so:
Ibljanec/bolan študent/,Mrva/zapit pisar/,Dioniz/petnajstleten
študent/^smjan/star delavec/} peti:Dolinar/mlad posestnik/ je le
navidezni oziroms delali,nepravi hrepenevec,saj ga iz čakanja na
živijenje-smrt brez težav odpelje radoživa Milena,ki mu razloži

bajanje nspot/čeprav le v mislih/,iskanje absolutnega/po ^alzecu/,

umetniško plodovit.Kot bomo videli,^epa Vida pri cenkarju ni le

3

Vido kot senje,od teh pa je človek bolan/sen Dolinar konec 2.dejanja
pravi: Bolan sem,Milena. - M^lenepa mu odgovarjajOzdravilste b$m,
s poljubi in s smehom in s pesmijo te bom ozdravila l/. Dolinarja
opredeljuje dvoje/ime in status.Dolinstvo ga sili k tlom,enako polo¬
žaj posestnika,imetnikazemeljskih dobrin.Dolinar nemore z Vido na¬
prej :do zvezd,do zvezd,kot kliče nakoncu 2.dejanja Dioniz.

^ovrnimo se k naši četvorici.^sa je v nekaki zvezi z Mur-
nom:Poljanec/prim.Murnovo pesem ne pojdemnprek ioljan/ je tisti,
ki ne bo šel prek poljan ali “Župančičevsko-čez plan;Mrva/polaen:
posušene treva,senodelec zdrobljene snovi,zlasti sena/-beseda nudi
asociacijo na mrtev,mrtva in pa drugo na Murn; Dioniz jekot umet¬
niški bog vznemirljivejših intonacij posredni znak za Marčna/sama
oseba Dioniz je bolj apoliničns kot dionizičnB/j^amjan pa je ime iz
znane Murnove pesmi ^eleds/O ■ L '8mijan, J amijan,ne bodi vendar preveč
bolan/.^ tem seveda nočem trdi ti,da govori ^epa Vida o Murnu tako
usmerjeno kot mpr. Župančič v ciklu pesmi manom Josipa Murna Alek¬
sandrova, ^ar obe, gr e za splošne eksistencialije,na videz iz včeraj¬
šnjega sveta,ki pa tudi v današnjem ne ostajajo brez odzvena. Zdi
se celo,da se po rshli ironizaciji mita/ Kmecls^epa Vida/ vračsmo
v njegovo ponovno resno afirmacijo/ Šeligo:^epa Vide/.

c ankarjeva ^epa Vida se kot oseba in podoba hrepenenja
močno loči od izhodiščne ^epe Vide iz ljudske pesmi»Slednjo bi
poenostavljeno/in modernizirano/ lahko zastavili kot revno "gast-
arbeiterico 1 ' z nerazvitega področja,ki je pa tudi pridobljena višja
življenjska ravea ne uspe zadovoljiti/seveda L epa Vidam v ljudski
pesmi pogojujejo tudi družinski odnosi,zlasti odnos do otroka,iz
tega izhaja razpor med zasebno srečo,srečo le zase in zavezanostjo j
odgovornostjo do drugega,najbližjega bitja/.-^ri Cankarjevi "^epi
Vidi se znajdemo izven neposrednih materialnih problemov/ v ujej /j -J
ni hrepenenjapo imetju/in izven družinskih povezav/Vidinamati ne *

4

povzroča konflikta naliniji:Vidinapot- navezanost na dom/.^aj je
torej ^ep8 Vida pri ^ankarju ? Gotovo je manj oseba in bolj podoba
hrepenenja.In po ček hrepene štirje bolniki/in tudi delno Dolinar/?
Po nekem globljem,višjem, polnejšem,idealnem življenju ali po živ¬
ljenjski se izteke,preveša v smrt,po dokončnem miru,po življenju
za smrt/hm,nekem heideggerjevsko/.

Iz izjav oseb v drami se da dokaj razbrati,ksj jim pome¬
nijo živijenje,hrepenenje in lepovidinstvo. v seto se seveda kar naj¬
tesneje povetuje:življenje je v hrepenenju po 7 e Pi Vidi/osebi-sim-
bolu/ ali: hrepenenj e je življenje Pepe Vide ali: -^epa V^da je
hrepenenje po življenju ali kar: t  življenje*hrepenenje« ^epa Vide.

Poljanec na začetku 1.dejanja nakaže naslednjo verzijo
hrepenenja/ razberemo jo kot željo po smrti,po izginitvi posamez¬
nega v splošno/: Pno samo hrepenenje mu nazadnje ostane,temu listu
v tolmunu:po spanju,hrepenenje o dolgem,dolgem spanju...“Dioniz
imao Lepi Vidi sansjo zaneseno vizijo,je nasprotni pol Poljanca,
hrepeni po absolutnem,pravilen brez večera,., večno življenje.••

'“e pravi :Dioniz po drugi strani prihaja do col ja hrepenenjs/in
ta cilj bo obenem konec hrepenenje/,Za zdaj pa čakat Dočakala jo
bova/op. ^epo Vido/...jaz jo bom dočakal/ker jo čakats vsak po svo¬
je,je razumljiv Dionizov dost8Vek:jaz jo bom dočakaljsanje so
svet skrajnega subjektiviima/. Stari D 8m; j 8n  je stvarne j ši, sploh ne
izreka besede hrepenenje,on kroži med Ameriko/obljubljeno dželol/

| i •

in domovino in gon po poti/spremembi, begu od tu/ razlaga z nečim
v človekovi krvi.Poljanec to označi kot hrepenenje,a se o njem
izrazi neugodno: Bolezen je,hujšs od kuge."astrupila ni samo mene,
ves zrak je je poln/l.dejanje/. h edtem ko D 8m j 8 n poudarja pot
/Poglavitno je,da človek vstane,da gre,gre,grejkaj tisto,kedaj in
kam/ pa Poljanec s svojega vidiks določneje pove: Vse to hrepenenje
jrki gloje v srcu,prijstelj, jele hrepenenje po večnosti /če pove-/ n

5

\

žemo s prejšnjim,pridemo do tegashrepenenje po smrti nas dela bolne
za  ta svet/. Mrva v 1,dejanju izpoveše svoj pogled »»hrepenenje*
/ideal/ in stvarnost, "Dolgočasno sanjarjenje", "jokavo hrepenenje",
"idealizem",ki so se jim /skupno/predajali,označi zs neumno in
smešno komedijo ob resnici črnih vlažnih sten,resnice njihovega
bivanja,strahu pred smrtjo in strahopetnosti pred samomorom,
iVi rva,razočarani idealist, zatem določneje razloži lepovidinski rsz-
Por v sebi hrepenenje in cilj-oboje ti je ona  i/ophepe Vida/,0,
bratje,težko je * Bog je dal človeku hrepenenje,za cilj pa ga je
ukanil,"hepa Vida je torej hkrati dosegijiva-kot hrepenenje- in
nedosegljiv8~kot cilj,ost8ja tako temeljna nerazrešljivost bivanja/,
°b polnoči/dvorezno: odločilna ura, urs strahov ?/ pride Vida,
£r8Vi,da je bila "v paradižu, v sanjah,onkraj morje"hedtem ko je
D ioniz zanesen in Mrva ponovno osrečen od Vide,pa jo ^amjan vidi z
očmi "tistega spomina,ki oznanga smrt."/napoveduje torej ¥ida smrt,
je res živijenjeza smrt ali smrt sama ?/.

Drugo dejanje se godi sicer pri Dolinarjefcih-dodatimpa je
treba,da je Korun obdržal tudi to dejanje na isti/bolniški,blazniš-
ki,jetniški/sceni,s tem ps tudi Dolinsrj8 prestavil začasno v isto
sfero,do njegovega odhods z Mileno^ .Dolinar/bolnik/ v pogovoru z
zdravnikom/nosilnem zdravorazumske miselnosti/ poda o  Vidi izredno
zanimivo informacijo:Vide ne prenese sonca 4  "sonce ji poje kri",

% torej Vid8 vampirka,ki v v noči,v času strahov srka življenjske
spkove hrepehevcev, v času dneva ps izgubi svojo moč? /dan je čas
za Aškerčevo realistično muzosMojamuza ne poseda v mesečini v polu-
sanjah,onaljubi jasne dneve,sraljubi vroče sončne žarke/ž.Dolinar

izrazi svoje dileme takolejBolsn sem,resnično.•.ali bolj se bojim
zdravja nego smrti.Zdravje bi bilo življenje v nižinah,bilo bi kolo¬
voz/zdravje je tu dolinstvo,banalna vsakdanjost,realni rešitivni
svetjsmrt pa je absolutno,hrepenenje je v najtesnejši zvezi s smrt¬
jo,ki pa je spet lahko sinonim za drugo,večno življenje/, jj>

6

Zdravnik pa (jasno pove snoj komentar takole:°enje so škodljive}
človek izgubi veselje do vsakdanjega kruha in razum zs vsakdanje
sladkosti.Vsak trenutek hrepenenja je ukraden življenju,je izgub¬
ljen, zavržen."Pnnše prej:“aj ti pomaga,če vzdihuješ in sanjaš in gle¬
daš proti nebu ? ^a kolovozu ostaneš vendarleI In dalje:- Kdor pa
presanja in prekoprni vse svoje življenje,ni živel nikoli...je kolo¬
baril po svetu kakor mesečnik.”/zdravnikov vidik je seveda ravno
tako sprejemljiv-sa nekatere celo bolj-kot ksk drug,je praktično
realističen-prim.Aškerc- in vittalistično senzuslističen-prin.
npr.Sipančič:Otresite zaduhlih se sanj,po bliskovo gre vseh živih
dan.../.Milena je po idejni nara#nananosti ženska vzporednica
zdravniku/Milene: n e maram senc t  ne trohnobe, nemolka, nežalosti,
ne vzdihovanja !/. Po M.leni/ena strsn življenja/ se pojavi še Vi-
da/dnugi pol/ t .ki izjavi med drugim: PsiSadiž ni moj dom,pot je moj
dom...~e bi hrepenenja nebilo v mojem srcu,bi umrlo to srce, v pa¬
radižu samem bi umrlo Vtorej Vida kot oseba je zs pot in ne za
cilj*! ali simbolno:Vida jepot in ne cilj/.

V 3.dejanju je umirajoči Poljanec že zazrt v onostranstvo
in doživlja vesoljnost,večnost.^ekrat pravi:0 brat,in hrepenenja ni
več,vse je dopolnjeno.Študent pa tedaj prebere pomenljivo simbolis¬
tično pesem:*ant je videl rožo čudotvorno /v njej se povezuje sim¬
bolika stare romsntike-spomnimo se Novalisovega plevegs cveta- z
^epo Vido}roža čudotvorna»hrepenenje»čarodejka»božji plamen« ^epa
Vide/.Pesem ilustrira večno vračanje nekega, večnost sanj in hre¬
penenja, začetek in konec sta v njej enaka./ p ežiser je primerno dal
to pesem igralcu peti,vzdušje se je s tem gotovo obogatilo/.Polja-
nec rezonira po pesmi takole:On jo bo našel /op.nsmreč Dioniz rožo
čudotvorno/,on med nami vsemi,ker so vedra njegovalica in ker so
čiste njegove oči”.Po drugi strani pa meni,da bo našel rožo/tj.lz-
polnitev,odrešitev,večno sli novo življenje ipd.|tudi sam in drugi

7

trpeči: ^aradi trpljenje nam bo dodeljena ob poslednji uri " in še:

° trpljenjem in s smrtjo bomo pognojili to lepo zemljo,da bo vzkli¬
lo novo živijenje/poljančeva esbatologija in teleologija torej
le nista usmerjeni le v onostranstvo,ampak tudi v tostranstvo, k
zemlji, k družbeni preobrazbi ali družbeni utopiji ?/. w a pot/v sa¬
nje, smrt/ se odpravljata tudi Mrva in ^amjsn.Slednji izpove deter¬
minizem krvi /to najbrž ni naturalistična determinanta krvi v smi¬
slu dednosti/j-hri je kakor smrt-ukaže,pa je treba ubogati,če opold¬
ne ali opolnoči." ^amjanu je pot cilj.Pravi: Človek gre*,da gre
/pot je sama sebi namen/.Mrva enači zapoved krvi z zapovedjo smrti,
^amjan enačbo sprejme‘^apravi se po kateri poti koli,na koncu je
grob."V predsmrtni Poljančevi ekstazi se pojavita Dioniz in Vida kot
ženin in nevests/nedvomno predstavljata celovitost,totalnost:spoj
moškegain ženskega , A±naLBtiž*Bgax  dionizičnega in epoliničnega, aktiv¬
nega in trpnega,jing in jang,zvezo tujega in domačega mita itd./,in
sicer v dveb varianath,sprvav Poljančevi vizionarni absolutno pove¬
ličani,nati v drugi,realno zemeljski,vsebujoči sivi vsakdan.Mrtve¬
ga Poljanca Vida poljubi ^aj je torej Vida ?Naše razpravljanje se
tako vrač s k začetku.Vida je vse to,kar smo rekli,in še marsikaj,
česar nismo rekli,kajti ,kotpravi Dolinar," komaj za vsako deveto
3tvsr je beseda".

Res,marsikaj,česar ni povedala beseda,je dodals izdelana,
izostrena,izvrstna Korunova gledališka stvaritev.Omenimo najprej
odnos do teksta:Korun ni pustil govoriti igralcem tako,da bi se go¬
dila zgolj "slovesna maša slovenske besede" Režiser je rekst drams¬
ko akcentuiral in ritmično zasekal,vzburil.Enako sejezgodilo z do¬
ga jan jemsnismo ostali le pri statičnem nizanju razpoloženj,marveč
smo gledali tudi dinamično komponento igre/bvstop svatov-maškar
sli udeležencev življenja-karnevala ali drugih veselih blaznikov
v mirbl svet sanjajočih,umirajočih bolnikov/.

8

°b simbolnih štirih vretih/na 3 straneh odra/ in štirih posteljah
glavnih oseb/na desni strani/ imamo še 4 glavne simbolne predmete
/na levi str8ni/:borka,popotna torba/oboje Vidinapot/ t kit8ra in
harmonika/razpon med Tpanijo in domovino-je to Kurentova harmonika,
razveseljujoča deželorapo<£ Triglavom ?/.In še ens nakazana metafora
predstave:če se ^eps Vids dogaja v blaznici,so hrepenevci blazniki
in hrepenenje blaznost 1?

8b tem prvovrstnem gledališkem dogodku igralci gotovo ne zas¬
lužijo zadnjega mesta,ki pa jih v oceni le dolet evs. iv ar je hitro
razvidno,je odlična,ubrana ansambelska igra brez zvezdnikov.^ed
bolniki je izstopal J.^ermeže kot Poljanec,a ta oseba ims že pri
avtorju največ poudarka .B e ripež je podal Poljanca prizadeto in pri¬
zadevno,znal mu je pridati videz pretresljivetragike.^anjavega Dio¬
niza je občuteno izpeljal J.Starina.^azdvojenefea Mrvo je razločno
in izrazito oblikoval B. v erasin ne natadnje-tršati,prekaljeni stari
arnjan- uspela kreacija P, .eršine. Primeren mevžasti Dolinar je bil
M.Podjed/za razliko od spodbjic,ki so jih nosili drugi bolniki,mu
je režiser žpreapisel 11 spalno  srsgeo/. ovet obvladujoči
predstavnik praktičnega življenjain zdravegauma je bil zdravnik
Krožiš ."..Kumrova kot ^epa Vida ni dosegla svoje ^acinte iz ohuj-
Š8n^a,je pa res,de daje x ’eps Vida manj možnosti.^ežava pri ^epi
Vidi je že v razmerju med njeno simbolnostjo in neposredno,realno
prisotnostjo na odru.Kljub temu p8 Kumrovo lahko ocenimo kot us¬
trezno: bila je-in že po tekstu mora biti taka- bolj zabrisana in
ne oprij emljiva.Senzualno živahno Mileno je učinkovito odigrala D.
Delakova.Togo in nekako previsokostno Vidino mater je zastavila J.
omidove.V vlogah študentov sta sepojavila še B.Alujebič in H.Arse-
njuk,v vlogah svatov pa preostali Slani celjskega anasambla.Ig¬
ralcem je gotovo v prijetno zadovoljstvo in v zadoščenje,da igrajo
v tako dognani x*redstavi,h kateri sami prispevajo najvidnejši de¬
lež. Predstava jspe Vide je izredno uspela uvertura v gledališk

Med pomoto in polomijo

? >ity

/A.Inkret:Pl8y Linhart ±8 178o"*1789,predstave celjskega

gledališča/

Pričakovati Je bilo,da po zares nadpovprečni predstavi
^ankarjeve ^epe Vide celjsko gledališče ne bo moglo pri¬

praviti v kratkem času šežne izjemne/« izjemno dobre/
predstave.To se Je res zgodilo,kajti 2,predstsvs sezone
Je,če se olepšujoče izrazimo,nenavadno skromen in prazen
izdelek in po te$ strani za celjske gledališke razmere
nekaj nenavadnega, "izjemnega"•

A.Inkret kot prireditelj in dramaturg gledališke
zmesi,imenovane Play Linhart,Je hotel soočiti ob
dogajanju na odru dve Linhartovi delisžaloigro/še v nem¬
ščini napisano/ Hiss J enny L w ve in šaloigro/iz nemščine
prirejeno/ Županovo Micko.Kot J«jtakoJ videti,Je med žalo-
igro in šaloigro razlike le za eiTsam šumnik,podobnosti
Je torej neznansko več.

w e Je bilo soočenje obeh iger že izvedeno,se mo¬
remo in moramo vprašatitzakaj ali bolje:čemu,Edini primerni
odgovor pa Je najbrž,da bodo s tem doseženi po3©bni/in ver¬
jetno mikavni/ gledališki učinki.Žal pa se ni pripetilo nič
gledališko ugodnega in prijetnega,saj rahli stiki med igrama
/nekaj Jih Je bilo ne le dramaturških,ampak tudi režiser¬
skih,8 diskretnih,boječih,malo izrazitih/ niso nudili doma¬
la ničesar.Pri taki/neradikalni/ postavitvi Je bilo soočenje
šaloigre in žaloigre popolnoma odveč in bi bilo bolje,če bi
gledali igri eno za drugo in ne eno ob drugi,Možna radikalna
uprizoritev bi bila v potenciranju gledališkosti in v kri-
tičnefe odnosu do tekstov,zlasti do Miss 4 enny L^ve/ povsem
neužitne,patetično nabuhle in zmedeno dolgočasne vihamiške

o  C isn\  J<L

2 ^

2

štorije/.Igralci ene ifere bi mogli predstavljati živahno
in odzivno občinstvo druge,rahle stike bi morali nadomesti¬
ti močni,predvsem pa: nenaravna in za naše občutje v svoje
nasprotje se obračajoča patetiks Miss Jenny Love bi s pri¬
merno perodično obdelavo prešlo v svojo današnjo resnico:
iz žaloigre v šsloigrc.^ako pa :aič od vsega.^sloigra Miss
^enny Love ni bila ne žalostna ne šaljiva,tem^ve dolgočasna.
Veselost Župsnove Micke pa se jo tudi razgubila med utruja-

K/

jočimi tiradami spremne igre.^e pripombo,dvo o Miss J enny
love sami.Linhart je s to igro plačal dsvek dobi oziroma
eni od dramskih smeri dobespredromantični viherniški,proti-
aristokratsko usmerjeni igri.^endar ps:še boljše,bolj raz-
glašene tega časa/npr.Schillerjevi Razbojniki,Lessingova
Emilija G s i 0 trti/ so danes le Č830ve*i dokument in ne več
dramsko ali gledališko žive in učinkovite.Zekej torej obu¬
jati Miss J enny Love iz njenega papirnatega spanja £,saj ne
nudi omembe vrednega gledališkega zadoščenja ne igralcem ne
gledalcem«

Preidimo k neposredni scenski podobi predstave.A.
Lovrenčič je primerno ustvaril dvojnost predstave poudar¬
jajočo sceno.V ozadju je bil zgrajen kar monumentalen oder
na odru za Miss Jenny Love,za Županovo Micko pa je bilo v
ospredju naj^azpolago nekaj rekvisEltov,bolj ali manj prak¬
tično koristnih/miza s stoli,sod/ sli večpomenskih/voz/.
Pozicija e»«» ^ f w j nr dogajanja je tako nakazovala:kmetje spo¬
daj,gospoda zgoraj in pa kmetje spredej,gospoda zadaj.Scena
je tako simbolno bržkone pridobila,praktično pa je bilo le
tako,da je bila Miss J enny Love odrinjena/umestnoI/,Županova
Micka pa v ospredju stisnjena ozirom^tesnjens.

■“eži&er P.KriŽ8j za predstavi nL uporabil svoje sicer
obstoječe domiselnosti. u e že ni mogel iztisniti kaj več iz

3

Miss Jenny Love,ni čudno.Tudi domislica,da govore osebe iz
žaloigre nekaj nemško in večinoma slovensko, ne prinaša niče¬

ti

sar/oziroma le informacij^,da je original nemški/.

°eprav je tudi Županova Micka estetsko skromne igra,
pa gledališko le nudi neka j. Tu bi lahko ^rišaj naredil več.
^al pa je bila že zasedba deloma neposrečena/npr.Tulpenheim,
Glažek/ pa tudi oblikovanje gosposke in kmečke skupine ter
njunih stikov in konfliktov je bilo neizrazito.Kostumografi ja
M.Kuraarjeve je bilaikorektna .Glasbo je prispeval S.Goršič
/zborno  petje igralcev pajje bilo sploh eden redkih svetlih
trenutkov predstave/.

Igralski delež je bil primeren predstavi nasploh.Ig¬
ralci v papirnatih figurah Miss ^ennj Love res niso mogli
dobiti navdiha ali možnosti za kroaoije.^o lahko le discip¬
linirano opravili svoj nespodbudni posel,sestoje!/izrekaj
pozi in besed.Sodelovali so» S.Potisk,H.Krošlovs,M.^lezi-
ceva,J•^ermež, 3 •Starina,P,Bostj ančič,B,Aluj e vič in Bž^ara-
novi6.

Županova Micka s svojimi živimi postavami, in pojavami
prinaša seveda več netiva za gledališki plamen.Kljub temelj¬
ni dramaturški pomenjkljivosti/odnos Tulpenheirao do Micke,
ko pa mu denar vendar zagotavlja že zvezo  a Čtemfeldovo I?/
pa nudi delce še vedno dovolj prisrčne radoživosti in pristne
gledališkosti.Dovolj dobra je bila kmečka stran:zlasti živah¬
na Micke/L.Belakoma/ in razgibani Anže/2.Agreš/ pa še župan
^aka/J.Pristov/.^.Podjed kot Tulpenheim ni bil najbolj ustre¬
zen in J&i mu vloga ni zaživelajB.^eras kot Monkof je bil bolj-

A

ši,a zaradi pomanjkljive organizacije gospodke skupine ni do-
m±£omš±n&  sogel primernega učinke j tudi **eršin,ki se je
sicer trudil,kot pisar Glažek ni bil najbolje zaseden.V pred¬
stavi je sodelovala še J,Tomažičeva kot gospa Bternfeldovs. L

4

Predstava v celoti se &e gibala med v naslovu omenjenima
dejstvoma 0 ^aže jo čimprej pozabiti,njeno posvetilo/celjskim
igralcem,ki so let® 1849 igrali Županovo Micko/ pa prenesti
na kaj boljšegao

Andrijan •Hjb

/H.l.

Rovočitalniška prigodnica

/P.LežanjRdeči mlin-predatava celjskega gledališča/

Po prvi polovici sezone ostaja torej S1G Celje pri slo¬
venskem papraiH  repertoarju.Poleg izjemne innnajbrž letos
nedosegljive in nenadkriljive ^enksrjeve ^epe Vide smo videli
še ponovitev Žmavčeve mladinske igre,dolgočasno in kdo ve kaj
izražajočo Inkretovo montažo Play Linhart in kot zadnjo Luča¬
novo igro Rdeči mlin,ki bi jo mogli imenovati socialistična
agitk8 ali ljudske igra.^eprav je Rdeči mlin res/namenoma/ do¬
kaj preprosta in enoplastnaigra,pa ima vendar prav njenapoudar-
jena naivnost svoj čar t ki je še občutnejši zaradi kontrasta s
sedanjim miselnim svetom in literarno dramsl(im izrazom*Spomnimo
se,da je bil Lužan pred nedavnim še izrazit predstavnik svnt-

2 L

garde.Z igrama Sreča neposrednih proizvajalcev in itfepi časi)

zlati kresi pa se je napotil h komunikativni ljudski igri iz
sodobnega življenja.Pri obeh vidim nekak namen sociološkega
raziskavanja in dokumentiranja v dramski obliki.Pri Rdečem
mlinu je stvar rahlo drugačna igre za dokumentaristično uteme¬
ljeno igro/drama je posvečena II.konferenci ZKS,ki je bila
31.decembra 1939 v Joštovem mlinu v ^edlogu v °elju/,ki skuša

rekonstruirati socilsnopoltično in zasebno vzdušje s tedanjega

0

in ne sedanjega vidika.Skoraj nujno je,da je ta rešitev/vzdr¬
ževanje naivne miselnein dramske sheme/ bolj ali msnj nasilna.

V dobro Ložanu lahko povemo,da ta nasilnost ni preveč vsiljiva
in d8more gledalcu,ki je pripravljen stopiti v 4gro neobreme-

1

njeno,vzbuditi določene simpatije,kar je bil nedvorno njen namen o
Kot beremo v gledališkem listu,so nastanek tega teksta
omogočili spomini številnih nekdanjih aktivistov in aktivistk;

v ~

direktne dokumentarnosti,ki je bila igri temelj,gledališču po-
buda in avtorju navdih,se je Lužen ognil s tem,da je^jigri opu¬
stil resničnelosebe in oblikoval izmišljene. k vtor sam v gledališ-

2

kem listu opredeljujetudi namen teigre/vpresanje seveda je,če
bodo gledalci odkrili isto idejno sporočilo/,ki je nekako tak:
d8 bi ideje socilaističnegegibsnja iz Č8sa "katakomb",iz čas8
"romantične" ilegale vplivale ne sedanji trenutek obstoječe,
v vsakdanu nastopajoče socilaističnemisli<,Ali kot pravi avtor:
"glavni namen .o. je v tem,da bi dramsk8kronika o zgodovinskih
dogodkih iz Joštovegs mlina,kinpa je napisana iz današnje ved-
nostneperspektive,prev s svojo dramsko obliko v nsši zavesti
odprla torišča nedobojevanih bitk,tako tistih s področja zave¬
sti k8kor s skušenjskega področja življenjskega delovanja,in
na ta način,preko gledališkega dogodka,prestopila v simbolne,
univerzalnejše in hkrati samosvoje sporočilne znake o človeš¬
kem življenju in bitju Z8nj,"

Rdeči mlin,dramska kronika v dveh delih, se do e ja od
jeseni i938 do Novega leta 194-o,torej v prelomnih časih priprav
na 2.svetovno vojno in njenega začetka ter živahnega delovanja
KPJ po letu 1937*^ekšno je dramsko funkcioniranje Rdečega mli¬
na ? ^er agent/državni uradnik/ zaradi bežneganastopa ne more
predstavljati kakega upoštevanja vrednega antagonista,temelji
Rdeči mlij^ natahli idejni polarizaciji znotraj občestva enot¬
nega socialističnega/komunističnega/ gibenje.^eprsv so nekateri
liki domala kot svetniki iz socialističnepratike,p8 so nekateri
le toliko prfilirani,da jeomogočen vsaj minimalni idejni kon-
flikt/zlasti M^loš-Jurij/.^a konflikt je n e jbrž znsčilnejši
zb  sedanjost kot tod8njost:gre za delitev po delu/uravnilovka
ali rezpon/.^elavei v tekstilni zcdrugi v Rdečem mlinu se ob
tej naravni dilemi precej /s/kregajo.Gospodar in mlinar Mirč
^avinšek predstavlja razmišljajočega komentatorja dogodkov
/rezoner/,Klatež lumpenproletarca izven socilaintičnega giba¬
nja in socialnJjzsvesti,mlinsrski pomočnik Toneč pa pomanjklji¬
vo osveščenega proletarca,ki podlega nacistični propagandi o

3

socialni uspešnosti in varnosti»Sicer pa večina dogajanja po¬
teka naravni miniodnosov znotraj Bdečega mlina:med družino Mir-
ča °avinšk8 in njaariLsLi njihovimi gosti , tekstilnimi delavci,ki
so obenem socilaistični/komunistični/aktivosti.


ežiser Mario Uršič je ustvaril tej novočitalniški pri-
godnici primerno vzdušje in šdlcer všečno potekanje »Tudi scena

L

E.Zajce je bila smiselno učinkovita in jeosvežile odrsko dogaja¬
nje. Solidnakpstumogrsfija je bila delo CoMBIinikkvv^^odedeiavali
so še dramaturg I.^ampret,, z glasbeno opremo D,Božič idr;

Mirnega,preudarnega,simpatičnega gospodarja mlina je
zgledno predstavil M.Podjed,njegova blaga žena je bile J.Šmi-
dova,kot njena sestra je simpatično nastopila študentka AGRFT
Draga Potočnjak,pri kateri rahle okornosti niso pokvarile ce¬
lotnega prijetnega vtisa,B.^erss je uporej&iil priložnost in iz¬
razito zastavil svojega bolj praktičnega Miloša/bivšega uči¬
telja, sedanjega tekstilnega delavca/,Z.Agrež je zanesljivo upo¬
dobil bolj teoretičnega -^ed j o/bivšega učitelj a, sedanj ega teks¬
tilnega delavca/.J,Pristovu je Filip,tkalski mojster, nedvomno
ustrezal.P.Boštjančič jejcot Jurij/Filipov brat,strojni tehnik/
lahko dal duška svojemu živahnemu tempersmentu.V drugih vlo¬
gah so nastopili še:M.Krošlova kot fita tkalka Ida,M,Arsenjuk
kot tkalec Jože,L.^slakova kot tekstilna delavka Varja,A.Krošl
in J.Starina kot partijska funkcionarja,J.Tomažičeva kot us¬
trezno spakljivs nemčurka ElzsjB.^aranovič kot Klatež in z zelo
dobro miniature J.^ermež kot mlinarski pomočnik Toneč.

Kolikor je namen gledališke tudi agitacija in dokumenta¬
cija, je Lužanov8 igr© povsem primeren repertoarni delček.V njej
ne smemo in ne moremo iskati umetništva,je pač ,ker je,
enostavmjigrica,ki ps ni brez prikupnosti.

Andrijan ^ah

/ /

/

Bpet v svetu gledališke očarljivosti
/W.Shakespeare :  Ljubefcni trud zaman,predstava celjskega gledališča/

trud zaman je doživela s celjsko premiero prvo uprizoritev na
Slovenskem.Po vsem slišanem in videnem moremo reči,da je bile
uvrstitev te igre na program posrečeno dejanje s spet smo se namreč
znašli v svetu mnogopovedne gledališkeočarljivosti,ki nas hoče in
zmore navdušiti.Igr8 niti pomensko niti humorno ni rsvno izstopa¬
joča,prej bi celo rekli,da vsebije nekaj klišejev,ki delujejo
bolj ali manj prisiljeno in nenaravno. Seveda pa cela komedija
temelji na odnosu/konfliktu/ med nasiljujočo formo in omejevano
spontanostjo/kar jepozneje centralna tema npr.pri Gombrovriczu/,
s tem pa se literarni postopki nemslo vključujejo ob idejno xp
problematiko.

Borovem prevodu,ki je res prava paše zs ušesa.Mojster pesnik Bor
/s odelovanjem Anuše Sodnikove/ je dal prevodu obilno mero soč¬
nosti in igrivosti,zvočnosti in iskrivosti,teko da lahko prisos¬
tvujemo razkošnemu obredu in obedu slovenske besede.

ježijo jeimel to pot P.Križaj spet zsnesljivo v svojih

rokah^a poudarjeno teatralni ljubko lahkotni sceni/Z.^eraj/ je
1  /tp -

ustvaril gibko in prijetno tekočo,ki ji od začetke do konce ne

zmanjka netiva.Sodelovali so še:z veščo in všečno kostumografijo
VpegedušičjZ glasbo D.Božič in s koreografijo K.Hribar.Kot celo¬
vit gledališko umetniški organizem si je tako Ljubezni trud zamen
pridobil v letošnjem repertoarju po mojem mnenju mesto takoj Z8
^8nkarjevo/in Korunovo/~epo Vido.

Preden pa lahko odgovorimo na ta po našem mnenju bistvena vpra¬
šanja,izhaja joče iz naslova,se moramo bežno ozreti na vsebino.

u anj znana in igrana Shakespearova komedija Ljubezni

'a začetku moram izreči vsaj nekaj pohvalnih besed o

2

Zverski kralj Ferdinand se muhasto odloči za življenje
v nekaki znanstveni Arkadiji,kjer naj bi določen čss živeli s svo¬
jimi spremljevalci plemiči kar meniško/brez žensk/ in le študiju
posvečeno življenje.Njegovi služabniki mladi plemiči /DumainejLon-
gaville in Berowne/ gs v to početge bolj ali manj vdano spremljajo.
Glevnatemeje torej nasmljeproti naravnemu življenju.Nasprotni pol
predstavljajo gostje:francoske princesa s 3 spremljevalkami,ki so,
čeprav dvorsko ceremonialne, vendarle tudi radoživo/naravno/senzu¬
alne .Hed taboroma stoje predstavniki raznih družbenih stanov,v bi¬
stvu stranske,a dovolj zanimive in komiko vnašajoče figure,npr.:
primerek napihnjenegašpanskega plemiče Don Adriano de Armado,župnik
^athaniel in šolmašter Holofernes,birič Trspon in burkež Buča.Kon¬
flikt na stopi,ko obisk francoske princese vnese med navarske "ijteniš
ke " plemiče/in krslja/ nemir,iz katerega sledi razpad neživljenj¬
ske ideje/načrtovane asketske znenosti/.Problem se razvija z dekla¬
riranim nadaljevanjem prejšnje linije oh dejanskemizstopanju iz nje
/dvojnamorala,hinavščina/.In že smo nakoncu:moškain ženska stran
sta adigrali svojo igro;ženska narava je nadvladala moško idejo in
prepustila razrešitev času enega leta.

Zdaj že lahko poskusimo odgovoriti na naša vprašajja 2 .

Ali gre za ljubezen ? w e se spomnimo Stendhalove delitve ljubezni
naljubezen iz strasti,ljubezen izbranegaokusa,telesno ljubezen in
ljubezen iz nečimrnosti,imamo pri Shakespearu opraviti kvečjemu z
ljubeznijo izbranega okusa/nekako aristokratsko igro/,kombinirano
z ljubeznijo iz nečimrnosti.^ako bi mogli odgovoriti,da nekaka lju—
bezen/vsaj z moške strani/ je,de|pa o usodnosti tega čustva tu ne
more biti govora/zato de^STB tudi komedij a//*ako je s trudom ? Ome¬
jen jenejpismeni formalizem: izdelovanje modnih ljubezenskih pesmo-
tvorov in tfajnekaj ustnih krilatic,in že ni kaj več reči.Trudaje
tedaj bolj malo^e^trud se giblje-kot žepri ljubezni- le v me$ah

galantne nič zavezujočeigre.In slednjič: ali je eno,drugo,oboje in

3

vse skupaj zaman ?Odgovor je jasen: fantje/plemiči/ res niso pri¬
dobili deklet/plemkinj/ t vendar ker j^bilo vse skupaj/ljubezen in
trud/igra,slednjani bila zamana,Slo jezeigro,igra pa se je v sve») 1  L.
temeljih,značilnostih in nasledkih nedvomno reslizirala.^aslov je
torej paradoksen: le v besedah so bili ljubezen,trud in zaman,v res
niči pa ni ne prvega ne drugega ne^retjega^mpak le igra.In to moj-
srtska igra (V^or ja ,ki pravila /uspešne/igre pozna.^ako tudi Shake
spera ni daleč od ludizma,le da je njegova besedna umetnost/in ume-

K

telncst/ večja,kot se kaže v novejši tovrstni dramatiki,nagibajoči
se k stiski jezika.

Igralski zbor s^jejpri igri izdatno zavzel,izrabil pa tudi
/vsekakot tudi režiserjevazasluga/nkopico žlahtnegakomedijantsva,

^ -- V_ _

ki mu je bilo v igri na voljo.S.Krosi je bil dostojanstven,a pri-

^ n

ljuden lik humanističnegavladarja,ki seutegnebolj zanimati za kul¬
turo kot za politiko.Njegove spremljevalce plemiče so okretno
predstavili P.Boštjančič,D,^astelic in J.Starina. Zlasti slednji
je bil šeposebejnrazgib8n.J ^-Bermež jez očitnim Agodjem pospremil
v svet svojeg8 afektiranega francoskegaplemiča Boyeta .Imeniten,mi**

v V

mično bogat don Adriano de Armado,fantast iz Španije,je bil B. e-


rasj.Pristov je pokazal v vlogi župnika fjjathaniela običajno trd¬
nost,močno pa je presenetil S Potisk v vlogi šo^.m8Štra (Holoferna.
V tej komični vlogi,spominjajoči na lik Dottora iz oommedie del
arte, se je izredno razmahnil,da smo gakomaj spoznali,saj ga na-
vedno spremljamo le v dokaj serioznih vlogah.S komičnimi prebli¬
ski in paradami so popestrili dejanje P.Jeršin kot birič Trepon,
M.Podjed kot burkež Buča in M.Arsenjuk kot Armadov paž Molj.
^edfolemkinjami se je izkazala z obvladano in kultivirano pojavo
velike dame J.Pom8Žičevakot francAskaprincesa.Živahno so jo pos-

- .      ——   . -

premijale kot plemkinje A.Kumrova.J. elekova in J,Gmidova.Omenjeno
skupnost sta zadovoljivo dopolnila še B.^ekopič kot kmečko dekle
Jakopina in Z.Agrež kot glasnik h ercadč.

}  ^ AlUj ^-

jdžfv^^ 'K^-i-^o 'lsdL^'y{-'^ j V&  ZkL-

7

/i\Oc - 0>v^ ^

pOT') (y. 2 / ^'T^-=Co. ^ - ~

^^yiCryC

Jl^OLo

/Krv^C

/

*>lo

, , _

/V%si V^ < ^ v t’->-O k ^ s  lžC^^u. J>C>-^’ H^-# Co /^r^f 7  <-o ^ '--t-^C^oC^

O^J (LP^L si. _  F~~L,C> C>^ C\ <

tov> f  /w /h^&i^Zo^P J

1 o^L,

hA'^0^? j/L&  7-Xl <1 L  '

JU^j^  <rw? c ^->-4?

/


/Ucs-> n

:-- ' ^

J l*yjJL^

A

Mnogo hrupa, malo učinka

/Norman Hunter - Aleksander Zorn : Profesor Modrinjak : igra za
otroke - predstava celjskega gledališča/

Bistvena zagata letošnjeotroške predstave celjskega gleda¬
lišča je v prenosu na oder znane, svojske in očarljive pripo¬
vedi angleškega avtorja Hunterja o profesorju Modrinjaku. Zagata
je dvoja : prvič : vsako znamenito književno /tu mladinsko/ delo
vzbuja /pre/velika pričakovanja ob dramatizaciji. Drugič : težko
je ustvariti dramsko linijo iz zgolj ali predvsem pripovednih
kosov. Mislim, da se je to pot jasno potrdilo oboje : dramatiza¬
cija ni mogla tekmovati s književno osnovo /pred leti je npr.
Pika Nogavička v Mladinskem gledališču le dokaj uspela tudi v
odrski podobi/ in dramska linija je ostala ravna, torej pripo¬
vedna. V igri nista prišli do izraza duhovitost in beseda igri¬
vost teksta, tisto, čemur bi i'ekli krajše morda kar angleški
humor. Dodatns dvomljivost dramatizacije je še očitna kratkost,
saj si prehitro potisnjen iz sveta, na katerega si spravno pri¬
čel vh  navajati. Nekak neprijazen prezgodnji "izgon iz raja".

kežiser Zvone Šedlbauer je predstavo napolnil z vsemi mož

nimi gledališkimi učinki : zvočnimi, svetlobnimi, gibalnimi.

Vse skupaj je potekalo v burnem teatralnem pogonm in zagonu,
torej nadvse dinamično. jX es pa je, da je hrupnost prekrila besed¬
no stran; tako so se sissr predvsem napasle oči, na ušesa pa so

bilo res vse umerjeno in usmerjeno v zunanjo učinkovitost in so
taki naši pomisleki o vlogi teksts odveč.

Pohvaliti velja razgibano in domiselno sceno Nika M 8 -fculs.

Z raznimi igraČ8sto-izumiteljskimi elementi je znal slikovito
predstaviti stalno vzburljivo laboratorijsko vzdušje pri r a ztre-

kot pa Ilunterjev tekst. Morda je

2

senem profesorskem učenjaku. Tudi kostumografski delež Alenke
■^artlove je opazen v dobreip smislu, skratka, za oči je bilo
poskrbljeno v dobršni ali kar polni meri. Nujno je omeniti še
I>irotehniko Nar jena Bovhe, kajti to področje je zelo glasno in
vidno zastopano. Ob vseh zbranih senzacijah pa vendar ostaja
zavedanje /to dobro vedo tudi mladi gledalci/, da na področju
tehničnih dosežkov gledališča še daleč ne^iorejo tekmovati s
filmom alnVfcelevizijo.

Naslovno vlogo profesorja Modrinjaka je kot gost odigral
Branko Miklavc, ^eseli smo, da je ta igralec,,ki v ljubljanski
dfipmi let8 ni bil zadosti in primarno izrabljen, le dobil vlogo
ki mu najbrž kar precej ustreza, ^al je vloga v dramatizaciji
imijt razmeroma kratko zastavljena, sicer pa je predstavil Mik¬
lavc lik raztresenega profesorja zanesljivo, čeprav na premieri
ne čisto sproščeno. Polkovnik Vsezbil, nekak potomec komičnih
£x vojaških figur iz antike ali commedie del/ arte, je bil Bruno
"aranovič. Gospodinjo pri Modrinjaku Amalijo Iztepavko je igrala
Ljerka ^elakova, polkovnikovo gospodinjo Agato pa Mija Mencejeva.
Vsi trije so s primerno intenzivnostjo in energijo, a v mejah
stereotipov uveljavili svojejlike. V tanjših, a vendar dovolj
vidnih vlogah so se pojavili še x B. Alujevič, M. Arsenjuk,

I. ^ancin in D. Kastelic ter kot dekle Tončka gostja Darja Polak.

Naslov ocene / Mnogo hrupa, malo učinka / pomeni, da zahtev¬
nost odr 3 s le ga jgleda lea ni bila potešena. Beda j gre za vprašanje,

4 '  ali bodo s predstavo zadovoljni otroci. Fo odmevih otroške
publike na premieri bi težko rekel,kaj zanesljivega, konec
le to : zdi se, da'naš skupni sestanek s profesorjem Modrinja¬
kom le ni povsem posrečil.

Andrijan £ah

presenetljiva svežina rimske klasike

duzc

<y?i

(Publij derencij Afričan : Evnuh, predstava celjskega gledališča)

Slovenska praizvedb’© Terencijevega Evnuha, ki smo ji bili
priča 25 « decembra v celjskem gledališču, je zares prijetno prese¬
nečenje. Izkušnje is domačih uprizoritev rimske / ali grške/
komedije pričajo, da tovrstne predstave redkokdaj presežejo raven
kulturnozgodovinske informacije. Komičnost teh tekstov je za
današnjega gledalca močno vprašljiva, bodisi da je preveč enostavna,
shematična ali preveč oddaljena. Komedija tipov, kamor sodi tudi
' x erencijev Evnuh, je sicer precej zastopana v razvoju evropske
drame od renesanse in klasicizmadalje pa tja de naših dni. Kljub
temu pa bi bil lahko Evnuh zgolj muzejska, celo v dolgčas segajoča
obnova starega teksta / lep primeijza to je letošnjsjizvedba 3heri-
danove Kole za obrekovanje v/ljubijenski drami/, če ne bi režiser
^ario Uršič napolnil predstave ž izrazito živahnostjo in posrečeno
domiselnostjo. Bkratka, ustvaril^jejpredstavo s sugestivno gleda¬
liško očarljivostjo, ki je vzdržala ves razvojni lok od začetka do
koncax in se izkazovala z mero, okusom in uspelim bližanjem moder¬
nemu občutju. Estetsko prefinjena, posrečenain dognana je bila
!! bela" scena Marjana Kravosa, pritegujoča nenehno pozornost bodisi
v celoti sli z izstopajočimi deli. Posebej opazna^J^il^barvita in
pritegujoča kostumografija Marije Vidau. ^alje, ne smemo mimo
izredno duhovite glasbene spremljave, ki je prispevala številne
ironično-parodične podtone. Tu je še pomemben delež koreografke
Ksenije Hribarjeve, katere ustvarjalna prisotnost na naših odrih
je že kar neogibna.

Igra sipa je nekaka ne preveč zamotana komedija zmešnjav,
dogajanjepa usmerjeno v ljubezenske spletke in na^aplete med
nekaj mladenkami in mladeničih her je ta komedija zelo blaga in

2

ne premore ostrin proti posameznim likom , sej Jih skuša vse razu-
meti, Je zares lahko bistveno potrdilo tolikokrat citiranega x 'eren-
cijevega izreka : Človek sem, nič človeškega se mi ne zdi tuje*
Potrebno Je dodati, da so kot spremljava k igri vpleteni vsekakor
ustrezni odlomki iz Ovidove Umetnosti ljubezni /prevajalec obeh
tekstov Je P-aJetan Gantar/.

Omembo igralcev bi to pot začeli z zadnjim na spisku, a obenem
prvim po rangu in pomenu. Boga Prosa Je zanesljivo in sproščeno
predstavilyinton Vidic. Hetero x ais, ki Je v središču dogajanja.

Je upodobila Mlada Kalezič z iskrivim temperamentom, osvajajočo
zapeljivostjo, s primerno oblastnostjo in potrebno zvitostjo,
deklico ■ L amfilo, manj izvedeno v ljubezenskih poslih, pravzaprav
začetnico, Je primerno v razponu medjerotično igrivostjo in
strastjo predstavila Zvezdana Mlakarjeva. In slednjič : služabnica
Pitiada Je bila Mija ^encejeva, ki Je svoj lik ubrala v rezkost
in odrezavost izkušene in nske. ^ed moškimi velja pod¬

črtati Mira Podjeda v vlogi stotnika Prazona, Bil Jemspešno neroden

tip hvalisavega vojaka s posrečeno izstopajočimi prizori. Lažnega
evnuha Hajreo Je odigral Zvone Agrež kot burno zagnanega mlade¬
niča, polnega energije in erotične strasti, kot radoživega pusto¬
lovca. Iztok y alič Je Hajreovega brata Pajdrio pidkazsl kot kot
rahlo obotavljivega, pa spet ihtavega in teatralno spakljivega,
skoraj trpečega IJubimcs. Okretni Pajdriov suženj Parmenon Je bil
Bogomir Peres, izhajdljivi Prazonov prisklednik za Gnaton pa Borut
Alujevič. Omeniti Je treba še izstopajočo figuro mladega Hremesa,
v kateri seje dobro znašel Igor Ganci. Sodelovali so še : J. Pri¬
stov, F. Mirnik, M, DušeJJeva, B. Baranovic in M. Arsenjuk*

Ge strnem, morem ugotoviti, da sodi Perencijev Avnuh po
gledališki mikavnosti v vrh letošnje slovenske gledališke sezone.

Satira o funkcioniranju Sistema
/ Vaclav Havel : Obvestilo, prodstavs celjskega gledališča /

Po igrivo senzualnem Terencovem Evnuhu, okrašenem z vablji¬
vim bliščem raznih vrst, smo se s Havlovim Obvestilom znašli
v domala asketskem območju birokratsko-administrativnega
funkcioniranja / določenega dela/ sodobnega sveta, namesto
tipov antične kotaddije pa si zdaj ogledujemo tipe-značaje
našega časa« Torej smiselna in posrečena komplementarna
poteza v gledališkem programu.

Sicer pa je Havlovo Obvestilo / pri nas so ga že izvajali
v sezoni 1968/69 v ljubljanski drami/, katerega presenetljiva
poanta je skrita v zaključenem prizoru, tekst, ki hoče ob
dokajšnji, vendar spretni konstrukciji posvetiti v mehanizem
pravil neke realne /realno socialistične/ družbe. Za ves Havlov
način prikazovanja tega sveta binlahko rekli, da druži češki
humor s kafkovskimi dodatki. Havlova Pisarna kot podoba veli¬
kega mehanizma sveta ne obstaja zgolj kot determinističma
±  rutina, konformistična razumnost ali uradnahladnost, sprem¬
ljajo jo iracionalni prebliski, zasebni interesi, banalna
stvarnost. TakomPisarno sprejmemo kot nam znani, z dialektič¬
nimi obrati dopolnjeni, pa vendar obenem tudi zastrti in zmuz-
ljivi svet. Značilni in zanimivi so odnosi v tem svetu, ravna¬
telj ni obenem vodilni, ampak je to najbrž namestnik ravnatelja
ali še kdo za kulisami, sompa tu še drugi, katerih vloga je
nedoločna, bolj ali manj vplivna in spremenljiva, obrati nav¬
zgor in navzdol po lestvici pa možni ali ksr običajni.

Novi jezik ptydepe /njegovo uvajanje in odpravljanje/ je
v igri osišče dogajanja. Ptydepe je seveda podoba za eno stal-
nihbvoluntarističnih akcij, s katerimi konkretnaoblast spre¬

minja svet, da bi /bo/ ostal čimbolj nespremenjen. Ta

gkcija

se

2

v nadaljnem razvoju lahko izkaže kot bolj ali manj zaželena
ali celo nezaželena, s tem v zvezi pa bo p treben hiter
konformistični obrat večine ali vseh ali pa nekaj sprememb v
hierarhični lestvici.

Režiser Franci križaj je tekst natančno razbral in izpe¬
ljal vso predtsvao tekoče in razvidno, s domišljenim profi¬
liranjem oseb, s smiselno izrabo prostora. Ustvaril je primerno
in sugestivno vzdušje, delno resno , delno neresno, kar nas
drži v negotovosti do konca, okratka, pripravil je trdno in
korektno izvedbo te zvrstno ne čisto oprijemljive igre.

ocena Nik8 Matula je zanesljivo pokazala obenem krožni

in hierarhični s istem Pisarne, krožnost s številnimi prehodi,
hierarhičnost z raznimi nivoji. Ue izstopajoča, a funkcionalna
kostumografijaje delo Anje Dolenčeve.

s.


Med-igralci je nosil največ jo težo predstave Miro Podjed
kot Josef Gross, ravnatelj pisarne. Upodobil je simpatičnega,
rahlo obotavljivega funkcionarja, ki pravzaprav ni najbolj
dorasel vodilni oziroma ravnateljski funkciji, ampak bi se
si>rijaznil tudi z drugačnim mestom v sistemu. Dosledno je iz¬

peljal nianse svojega menjajočega se hierarhičnega položaja

Ar

in zanesljivo končal svojo vlogo s pilatovskim zaključnim obra¬
tom. Močno izrazil; je bil tudi Iztok v alič kot Jan Delaš,
namestnik ravnatelja. Podal je lik veščega in iznajdljivega
manipulatorja, ki ga še taki obrati ne spravijo iz tira.

Borut Alujevič je lahkotno izpeljal vodjo prevajalskega
središča Zdenka mešata. Presenetil je Zvone Agrež, ki je
z zanimivo masko dognano izpostavil Jana Kunca, ptydepejskega
strokovnjaka. Korektno sp udejanile svoje vloge ^an3 *midova
kot belena , pre seanica, Zvezdana Mlakarjeva kot tajnica
prevajalskega središčs Marija in Ljerka Delakova kot ravna-

Y

3

teljeva tajnica ^ana. Izbrušeno vlogo je podal še Janez
•Bermež kot J.V, Perina, učitelj ptydepeja. Berasež je reali-
zoral svojega učitelja kot nasilnega ideologa, zadrtega nosilca
obstoječega sistema, vendar prilagodljivega glede na trenutne
politične premike. V preostalih vlogah so nastopili še ^atjaž
Arsenjuk, Bruno ^aranovič, Prago Kastelic, Igor Bencin, Peter
Boštjančič, Jože Pristov in ^era gristov.

Gledano v celoti moremo oceniti Havlovo Obvestilo kot zelo
solidno predstavo in s tem nedvomen dosežek celjskega gleda¬
lišča. Vprašanje je sicer, če zmore B-avlovs igz*a zaradi prevla¬
dujoče racionalne konstrukcije pritegniti širšo publiko,
upajmo pa , da bodo gledalci Obvestilo le sprejeli z zanimanjem :
in to malo s posmehom, malo z žalostjo, pa tudi s srhom",
kot posrečeno pripominja v gledališkem listu dramaturg predstave
Janez Žmavc.

Andrijan Lsh

VL. c, . f(,

Težave z romantično dramo

/Victor Hugo : Ruy Blas, predstava celjskega gledališča/

V naslovu omenjene težave ima seveda ocenjevalec, ko se
sprašuje, kaj naj počne s tem tekstom. Premišlja o naslednjem :
kakšno sporočilnost premore Hugojeva drama tu in zdaj, kaj početi
s pretiranompatetiko tega teksta in - slednjič - ali kulturno¬
zgodovinska informacija zadošča za uvrščanje tega dela v reper¬
toar. Pred leti uprizorjeni Mussetov Lorenzaccio je npr. doka¬
zal, da gre za tehten tekst, ki presega časovneokvire, pri naj¬
boljši volji pa teg8 ne/bi mogel reči za Ruya Blasa. Vse te lite-
rarno-papirnate tirade o velikih čustvih - ljubezni, sovraštvu,
jezi, požrtvovalnosti itd. danes ne morejo več delovati : njihova
enostranskost in naivnost sta le preveliki. Hugojevo besedilo
ne prepriča niti omljubezenski niti politični zagnanosti posameu-
nih likov, prisluhniti mu moremo mestomakot poeziji, ne pa kot
dramskemu dogajanju.

Režiser Andrej Hieng je vnesel v uprizoritev pravšnjo mero
v patetičnih izbruhih in je razvidno vodil dogajanje, polno
spletk in površno motiviranih zapletov. Kljub režiserjevi nag¬
njenosti do španske tematike / prim. njegov ciklus "španskih"
iger/, ki mu služi kot okvir zs splošnejšo eksistencialno
rabo, pa njuno srečanje s Hugojem ni obrodilo večjega rezul¬
tata, govorimo lahko le o solidni izpelajvi dramske osnove.

dcena Zlatk8 ^auzlariča-Atača je z zavesami pomenljivo
nakazala tesnobno vzdušje v hladnem formalizmu se dušečega
španskega dvora, s pretečo mrežo pa je bilo moč čutiti nemoč
akterjev v igri sveta. Kostumi Alenke Bartlove so prispevali
k imenitnejšemu vzdušju na španskem dvoru in dopolnili režij-
sko-scensko podobo.

2

Hugojeve verze / v dobrem prevodu Slavka K^mra/ so govorili

w

predv sem P. Boštjančič, J. Bermež, ‘B. Alujevič in A, Kumrova.

Poleg njih je disciplinirano nastopil še domala ves celjski
ansambel. Zakaj pravim, da so igralci Hugojeve verze govorili ?
Zato, ker tekst kake pomembnejše kreacije ni omogočil /papir¬
nati, enostranski liki/. P* Boštjančič kot Euy Blas je bil naj-
prej vdan laksj velikaša Don Sallusta, v razvoju pa je dokaj
naravno zi^asel v španskega grsnda in končal v razdvojenem
občutju med dolžnostjo /do Don Sallusta/ in ljubeznijo / do
kraljice/. J. Bermež jeizpeljsl Don Sallusta kot silovitega,
strastnega, burnega možaka, ki so mu dvorske spletke kar
najbolj po duši. B. Alujevič je imel priložnost, da se kot
pravi Don Cesar izkaže v razgibani, dinamični podobi muške-
tirsko pustolovskega plemiča. A. Kumrova kot kraljica je
zanesljivo prikazala človeško ujetost mlade ženske v spone
okostenelega dvora, zatem, zatem pa je z zadržano nobleso
izpričala dileme, ki jih prinašata položaj in le-temu neustnetno
čustvo.

Ker je to zadnja letošnjapremiera v celjski gledališki
hiši, je mordačas ka prvi vtis o sezoni v celoti. Mislim, da
je slovenska noviteta / Poniž : >  kof Tomaž Hren/ upravičila
svojo uvrstitev na spored. Med tujimi deli je predvsem prese¬
netil Terencov Evnuh /ne kot tekst, temveč kot predstava/.

Nekako zlato sredino predtsvlja ^avlovo Obvestilo. Med manj
posrečenih repertoarni potezi uvrščam dramatizacijo Hunterjevegs
Profesorja Modrinjaka in v tej kritiki hkkh  obravnavanega
liu.ya Blasa. N e  začetku zastavljena vprašanja o Hugojevi drami
ostajajo odprto, dezono pa kaže označiti kot povprečno, brez
ozrednih del in izstipajočoh dogodkov.

kL

Andrijan Lah

/V „b. ~ČCkyJ\ /h\&^  - -

ni zastarel, vtemimo tu napr. avtorje s z enostavno realistično-
naturalistično stilno linijo., kot je tudi Strindberg v fazi dram
Oče, Pelikan, Smrtni ples ipd. Razpoloženjsko-lirski tip
igre Čehova deluje na neki mikro ravni, ki presega svoj čas in
okolje, tako mu lahko prisluhnemo tudi mi danes in tukaj.

Predstava vsekakor deluje z obilnim čehovskim vzdušjem in
priklepa pozornost tudi v tistih občutljivih trenutkih dramskega
molka, ko obstaja na odru le prefinjena občutljiva menjava
duševnih vzgibov in občutkov. Režiser Miran Herzog je uspel
izpeljati celotno igro h z natančno izrisanim in

stopnjevanim vzdušjem ter umestno prepletel prevladujočo melan¬
holijo s primesmi komičnega elementa, kar bi ustrezalo tudi inten¬
ci jam samega avtorja. Če še enkrat postavim Strička Vanjo ob izredne
Tri sestre, se zdi, Efca:xŽKxjxx: da so Tri sestre ostale šsDar&EtEns
nedosežene, vendar se jim je Striček Vanga prav zadovoljivo pribli¬
žal. V zelo ubranem ansamblu so izstopale ženske protagonistke :

A. Kumrova kot Jelena Aleksandrovna Serebrjakova s suvereno držo
meščanske gospe in s z močno izraženo nezadovoljnostjo v vsakda¬
njem monotonem življenju, Njenega soproga Profesorja Serebrjakova

je upodobil Miro Podjed kot muhavega domačega tirana, zaradi čilosti
ki jo je pokazal, pa ni bila izpostavljena starčevskost tega lika.
■^ezeki in burni zdravnik Astrov je bil anez Bermež, zelo pronic¬
ljivo vlogo nežne in mlade idealistične Sonje pa je izdelala Milada
Kalezič. Naslovno vlogo strička Vanje je upodobil Drago Kastelic, ki
je h  že s voj o pojavo deloval irzrazito krhko in slabotno, enako kot
Podjed v vlogi profesotrja pa tudi pri njem ni bila ix  nakazana
ostarelost, narobe , deloval je prav mladeniško. Slednje je verjetno
režiserjeva zamisel, vendar je to v oprekixxxa3rfc&x#.Kiii s tekstom.
Zelo solidno so se pridružili osfcc omenjenim še M. Mencejeva kot

Celjsko gledališče je kot prvo letošnjo premiero uprizorilo
v četrtek 27. septembra igro A.P. Čehova Striček Vanja, avtor jo
točneje podnaslavlja kot prizore iz vaškega življenja v štirih
dejanjih. Pred nekaj leti smo gledali na celjskem odru odlično
predstavo drame Čehova Tri sestre, in ker spomin o

tej predstavi še ni zbledel, so imeli ustvarjalci letošnjega
Strička Vanje nelahko nalogo ±  postaviti se ob bok tej zares
sugestivni predstavi. Čehov kot dramski pisec se vedno bolj izka¬
zuje kot "naš spdobnik", saj v primerjavi s številnimi sodobniki

to iKttv. cf

I.  A

odbuden začetek s klasiko

/A.P* Cehov : Striček Vanja - predstava celjskega gledališča/

Prva iKtKŠH^a premiera celjskega gledališča v tej sezoni
igra Čehova Striček ^anja - prizori iz vaškegs življenja v štirih
dejanjih - se kaže kot ambiciozna in ambicije dosegajoča pred¬
stava. Močno izstopajoča in v spomin segajočs predstava Treh ses¬
ter pred nekaj leti na istem odru je uprizarjanje Čehova povzdig¬
nila na visoko raven, zato je bila letošnja izvedba Strička Vanje
v dokaj zahtevnem položaju primerjave in kosanja s Tremi sestrami.
Kar takoj naj omenim, da primerjava ni v večjo škodo Strička ^anje,
čeptav so najbrž Tri sestre odtale v celoti nedosežene. Kakorkoli
že, celjski gledališčniki so vstopili v novo sezono z opaznim gle¬
dališkim dogodkom, se pravi : ne s konfekcijskim izdelkom, ampak
s stvaritvijo.

Sporočilnost Čehova je danes v primerjavi z njegovimi rea-
listično-naturalističnimi sodobniki močnejša. Dramatika tega rus¬
kega pisatelja temelji, kot je znano, na vzd ušju, drobnem psihološ¬
kem dogajanju, na majhni zunanji akciji in na umerjenem realizmu
z rahlimi primesmi simbolizma. Na videz manj pomembnim, morda pa
vendar bistvenim eksistencialnim tegobam oseb °ehova se kljub vsem
razlikam v času in prostoru približamo bolj kot marsikateremu dru¬
gemu tipu pretekle drame. Beckettova drama je pravzaprav striktno
nadaljevanje "statične" drame Čehova, obenem pa je Beckett pripeljal
tak tip igre do konca in s tem v slepo ulico.

Ce§ov pravzaprav ne premore "junakov", njegove osebe so veči¬
noma povprečne, bolj pasivne, rahlo melanholične, ujete v KBianhEfits«
monotonijo okolja in potekanja časa. Tak je tudi Vojnicki, stri¬
ček ^anja v istoimenski igri : dobri in požrtvovalni, a tudi krhki,

omahljivi človek, podoba antijunaks, kot ga ima modernistični roman.

2

Režiser Miran Herzog je ubral celotno predstavo v zelo usttezen
ritem, ustvaril pravo cehovsko vzdušje, natančno niansiral drobna
srečanja in spopade med osebami in podajal pole, melanholičnih tudi
bolj sproščujoče tone v predstavi. Vabljiva, estetsko prefinjena
scena Črtomirja Freliha je pajčevinasto oklepala osebe v notranj¬
ščino gosposke podeželske hiše in poudarjala njihovo ujetost v oko¬
lje in v lastno notranjost. V stilno ustreznih kostumih Cvete Mir-
nikove je nastopila osmerica igralcev. Miro Podjed kot upokojeni
profesor derebrjakov je podal lik razvajenega domačega tirana, ven¬
dar pa je - najbrž po režiserjevih napotkih - ostal človek srednjih
let in ni mogel predstaviti ostarelosti tega lika. Anica Kumrova je
bila sugestivna Jelens , žena Serebrjakova. Oblikovalaje zdolgočaseno
in nezadovoljno gosposko žensko, ki pa vendar skrbno ohranja svojo
družbeno uokvirjenost. Z zelo izuelano vlogonje prepričala Milada
Kalezič, ki je vlila v Sonjo, hčer Serebrjakova, žar mladostne miline
in naivnosti. Korektna Vojnicka je bila Jana .midova. V naslovni, a
ne glavni vlogi - vloge pri C e hovu v tej igri so močno enakovredne-
je nastopil Drago Kastelic, ki je prizadevno upodobil krhkost in omah¬
ljivost tega lika. Ostal pa je kot Podjedov profesor verjetno pre¬
mlad. Zdravnika Astrova, ki je še najbliže X dejavnemu "junaku", je
zanesljivo odigral Janez Bermež. Prikazal ga je v nihajočem razmerju
med izrazito aktivnostjo / prav nenavadno moderne so njegove ekološke
brige !/ in in pojavljajočo se naveličanostjo, ki ga približuje dru¬
gim v istem okolju. V drobnejših, a intenzivno prisotnih vlogah sta
sodelovala še Matjaž Arsenjuk kot Teljegin in Mija Mencejeva kot pestu
nja Marina.

i-oj se dogaja z ljudmi v ufeij težeči, rutinsko potekajoči vsakda¬
njosti - o tem nam priča Čehov še danes z vso intenzivnostjo. Premier¬
sko občinstvo je zbrano sledilo predstavi in jo pospremilo z veliko

naklonjenostjo.

Povpr cen izdelek gledališke tehnologije

/Dušan Dolamič : Oskar in Morska deklica, predstava celjskega
gledališča/

Kot lani pri Profesorju Modrinjaku se tudi ob letošnji
predstavi za otroke, pravljični igri Dušana Dolamiča, zastavlja
najprej vprašanje o dramatizaciji. Znana rtiIdova pravljica
Ribič in njegova dušs, ki je dala bistveno okostje predstavi
/poleg 'rtilda sta omenjena kot motivna vira dramatizacije še
Goethe in Andersen/, je izrazito pripovedno-meditativna in ne
nudi kakega obetavnega dramskega votla, zapletov in dinamike.

Avtorju /pri predstavi je bil tudi dramaturg/ je razpadla
igra v vrsto ohlapnih prizorov z zaključno poanto / ali je razum¬
ljiva o rokom ?!/ o dvojni smrti v človeškem življenju : smrti
mladosti / idealov, duše/ in smrti telesa. ±'ako je bila tekstovna
spodbuda predstave dokaj skromna.

Režija Ksenje Murari je ilustrirala dogajanje s številnimi
zvočnfc-svetlobno-dimnimi efekti, ki so morda pridobivali tre¬
nutno zanimanje gledalcev na račun teksta. Dodati pa je treba, da
je "šum morja" občutno prekrival govor Starega ribiča /Miro Pod¬
jed/ in povsem prekril govor Dečka /Dan Podjed/. Gb pomanjkljivi
dramatičnosti zaradi zgolj epske linije igre bi pričakovali od
predstave vsaj večjo poetičnost, vendar se tudi ta stran ni uve¬
ljavila. Preprosto sceno in primerne kostume je solidno pripra¬
vila Eka Vogelnik.

Reka j pripomb sodi k lektorski obdelavi / lektorica Metka
Guk/ ovora Morske deklice /Renata Filač/, sej smo slišali iz¬
jemno k±kx±±h veliko "čudnih" samoglasnikov : seveda je bil
morda lektorski« namen, da bi Morska deklica govorils drugače
kot Zemljani !?

Igralci posebnih možnosti niso imeli, ^sjveč dela sta

2

opravila Zvone Agrež kot Oskar in Mlada ^alezič kot Loretta.

Prvi je upodobil zanesenega mladostmiks na poti k odraščanju,
Ililada Kalezič pa spremenljivo dvojnost /dekliško-čarovniško/
"večno ženskega" načela.

V preostalih vlogsh so se pojavljali še J. Pristov, D.
Kastelic in M. Arsenjuk. senata Filač kot Morska deklica se je
predvsem mučila z izgovorom, kar smo že omenili. Vešče, ki so s
plesom / šal daleč od tovrstnih dosežkov v darovnici iz Zgornje
Kavče/ dopolnjevale čarobno /čarodejno, čarovniško/ vzdušje pa so
bile M. Fajs, K. Leskovšek in T. Vidmar.

Krstne prestave nove slovenske mladinske igre ne moremo
pospremiti z zadovoljstvom. Ostaja še vprašanje, kako jo bodo
sprejeli otroci.

Andrijan Lah

Z angleško komedijo nad novembrsko puščobo

/ivilliam Wycherley ; Podeželanka, predstava celjskega gledališčs/

Začnimo kar z vprašanjem, kaj je vodilo celjske gledališčnike,
ko so uvrstili na programra tako imenovano "restavracijsko" (restav¬
racija je politično obdobje v Angliji po obnovitvi monarhije 166o/
angleško komedijo iz 17* stoletja. Prva razlaga bi bila, da je pač
treba predstaviti dobo, igra avtorja, igro slovenskemu prostoru in
občinstvu kot novo kulturnozgodovinsko informacijo (igra je prikaza¬
na na Slovenskem prvič/. Druga možnost bi bila, da igra nekako go¬
vori iz svojega časa tudi o našem času /načelo - večne - aktualno¬
sti } a kaj naj bi bilo aktualno : razvezana - spolna - morala in
prevladujoče hlepenje po zasebnih užitkih in dobrinsh ?/, Tretja
možnost ostaja zgolj ugotavljanje dejstva, da letošnji lažji komedij¬
ski program ne zastopa npr. Machiavellijeva Mandragola itd., ampak
ravno , 5 yehe±leyeva Podeželanka /zgolj načelo repertoarne pestrosti/.

Tekst, ki dejansko izhaja iz duha rebesančne senzualistične,
moralistično neobremenjene komedije, je še kar zanimiv,,pohvaliti
pa kaže tudi sveži in domiselni prevod Lada Krslja. Glavna linija
zgodbe v Podeželanki zelo spominja na lanskega Terencovega Evnuha,
torej na komedijo tipov, ki je bila uveljavljenaže v antiki, "''azlika
med predstavama Evnuhs in Podeželanke je v izpeljavi. Evnuh je bil
močno teatraliziran in učinkovito moderniziran, Po deželanka pa ostaja
ob e  sicer barviti in všečni kostumografiji ^arije Vidau in ne izsto¬
pajoči, a informativno sporočilni sceni ^arjana Kravosa v mejah pri¬
čakovanega. Primerno se vključuje v stil predstave tudi glasbs Urbana
Kodra.

Režiser Pranci P-rižaj je skušal igro, ki pa se mestoma le "vleče"
pr±£sriraxxH čimbolj razgibati, z drobnimi domislicami pa dogajanje in
in dejavnost nastopajočih popestriti. Zavedal se je, da kakih večjih

sporočil igra nepremore, gre pač za bolj ali manj neproblematično

zabavo na meščansko lahkoživem 'isemnju ničevosti". Celjski ansambel

je tovrstne komedije odigral že bolje, prizadevnosti in truda pa mu

ne moremo zanikati. Glavnega zapeljivca in uživača gospoda Homerja

je zagnano odigral Zvone Agrež, prikladno sitni in nebogljeni mož-

•v

rogonosec je bil kot gospod ^abež Miro lodjed, naivnega preciopeža
gospoda Afnavsa jejpoudarjeno izpeljal Iztok v alič, vlogo drugega
naivnega in varanega moža sira ^asperja depetina je živahno ostvatil
Janez ^ermež. "aslovno vlogo prostodušne in že ker neumne, a oo mest¬
nih zabavh in užitkih hlepeče podeželanke g ospe Margarete, -^abeževe
soproge, je zanesljivo odigrala Ljerka Delakova, vidnejši vlogi sta
pripadli še Anici Kumer kot gospodični Aleteji h  in Milsdi Kalezič
kot lady Cepetin. "a1 šepa zdi, da nihče od nastopajočih ne bo mogel
uvrstiti vloge iz Podeželanke medbistvene dopolnitve svoje igralske
kreativnosti. V ostalih vlogah so sodelovali še Peter Boštjančič,

Igor °ancin, hsda Božič, Jana Tmid, Bruno ^aranovič, ^atjaž Arse-
njuk, ognjeni krst v poklicnem gledališču pa sta prestali brez večjih
težav Damjana Luthar k,g. in ^agoda Lovirac kot nova članoca 3LG
delje.

Premiersko občinstvo je prijazno sprejelo predstavo, za ka¬
tero pa je verjetno, da se bo ob ponovitvah še izbrusila in razživela.

Andrijan Lah

'f/

Razmah gledališke poetičnosti

/Milan Jesih : Pravopisna komisija, predstava celjskega gledališča/

Celjsko gledališče se je po velikem uspehu z blestečimi Queneau-
jevimi Vajami v stilu /v Maii Okrogli dvorani CD/ in po solidni
uprizoritvi zanimive aktualistične igre M. Mikelna Moralnopolitična
kvalifikacija tov. Gubca /v Mali dvorani CD/ pojavilo še v Srednji
dvorani naše osrednje kulturne hiše, in sicer s krstno predstavo
Jesihove igre Pravopisna komisija. Nova Jesihova komedija se v svoji
osnovni dramaturški liniji še vedno veže z avtorjevo zgodnjo uspeš¬
nico Grenki sadeži pravice ; gre za mozaično gradnjo igre, sama igra
pa se ukvarja ali skuša ukvarjati z najširšo ali kar celotno, inte¬
gralno stvarnostjo, seveda s posebnega zornega kota, ki mu la#ko

rečemo igrivost, burlesk<jnost, grotesknost. Jesih se poigrava že z
naslovom : "Pravopisna komisija" se resda ukvarja tudi z jezikom
Opisanim oziroma pred-pisanim/, vendar je predvsem metafora za
funkcionarski /funkcionalistični/ sistem, v katerem posamezniki na
različne načine pridobivajo svojo družbeno pomembnost. V igri so
prepleteno obravnavane zasebna, družinska in družbena raven, največji

poudarek pa je v prikazovanju hierarhije položajev dm odnosov, ki so
utemeljeni v glavnem generacijsko. Osebe seveda niso v tradicionalnem
smislu psihološko izrisane,saj imamo opravka z ludistično zasnovanimi
zmuzljivimi, begotnimi figurami, ki so pa vendar takoj razvidne in
od avtorja v gledališkem listu tudi prikladno označene. Jesihova
komedija, ki govori o našem bivanju zdaj in tu, najbrž nima dovolj
močnega ali enakovrednega naboja za svoj x celotni potek, je pa vendar
posrečeno duhovita in ohranja nekaj presenečenj do konca.

Režija Zvoneta Šedlbauerja se odlikuje s svežino in domiselnost¬
jo. Celotni tok predstave je ubran v učinkovito gledališko poezijo.
Režiser je dt udejanil vrsto gagBmc zaoavnih situacij in več aluzij
na slovensko izročilo : od Hlapcev do Altamire. Močno opazen in kva¬
liteten je delež scenografke in kostumografke Eke Vogelnik (Režiser¬
jeva uporabe padanja scenskih plasti in ohranjanja zadnje je tudi

ena od poant predstave !/. Skladno se zliva a predstavo tudi glasba

Gojmirja Lešnjaka in skupine Srp.


2

Igralci so zagnano in priaadevno pomagali v svet novi slovenski
igri, pri tem pa so se morali najprej spoprijeti z že znanimi
pomanjkljivostmi odra v Srednji dvorani CD /slaba akustika in še kaj/.

Z. Agrež je intenzivno in dognano podal svojega Brumna od kipečega
mladostnika do oportunista srednjih let. Pozornost je pritegnil
P. Boštjančič s podrobno izdelanim likom Grilca. Bil je prijazen
in simpatičen, primemo nebogljen "mož brez posebnosti". Izrazito
poudarjeno in nastopaško, teatralno udarno, a ustrezno je predstavil
tehnokrata Blatnika I. Sancin. Sitnobnega stremuha Hrepevnika je za¬
nesljivo izpeljal M. Podjed. Med ženskimi vlogami je izstopala J.
Tovirac, ki je talentirano oblikovala Marico v razponu od razvajene
muhaste najstnice do odraslejšega dekleta z ljuezenskimi dimenzijami.

L. Belak je učinkovito izpeljala gospo Ajdič kot živahno, tempera¬
mentno naivko, ki ji pamet ne otežuje življenja. Viden ustvarjalni
delež, vsak s svojimi posebnimi utrinki, sp pridali še drugi igralci :
B. Miklavc kot v pokoj se umikajoči veljak Vidic. M. Mencejeva kot
oblastniška gospa Vidic, B. Umek kot pridno delujoči Ajdič, B. Barano-
vič kot sredinec Špacapan, B. Veras kot spretni in okretni Vizjak,

M. Kaleziceva kot rahlo zanesena gospa Grilc, J. Pristov kot uža¬
ljeni bivši pomembnež Rostohar, J. Šmid kot vdana soproge Rostohar-
jeva in N. Božič kot nositeljica temeljev doma, gospodinja Brumnova.

Skratka, opraviti imamo s predstavo, ki ji ne manjka gledališke

očarljivosti, s svojo večpomenskostjo pa omogoča različno odzivnost.
Čeprav igri ne moremo prerokovati najširše uspešnosti /npr. po vzoru
predstave A. Goljevščkove Pod Prešernovo glavo/ pa bo gotovo priteg¬
nila vsaj z dobršnim delom svojega pestrega akcijskega programa.

v eekakor jo moremo označiti kot nedvomno repertoarno osvežitev in
letošnjo najambicmoznejšo, a uspelo stvaritev celjskih gledališč¬
nikov.

Andrijan Lah

^ Fr

Pristotni "narod. 1 ' in odsotnomljudstvo

r~-

/Ivan tanker : Za nsrodov blagor, predatavs celjskega gledališča/

Vsako novo srečanje s Cankarjem v naših gledališčih vzbuja velika
pričakovanja, saj pomenijo uprizoritve del našeg8 temeljnega dram¬
skega klasika vsaj žarišče, če ne tudi vrh sezone. Gotovo velja to
še posebej za celjsko gledališče. V minulih dveh desetletjih so iz
Cankarja nasztejale ksr epohalne predstave : spomnimo se na Hlapce
/ 1967 /, Pohujšanje v dolini šentflorjanski /1976/ in "epo Vido
/1979/ - vse v režiji Mileta Koruna. Slednji je v C e lju režiral
tudi Za narodov blagor /1966/. Nova uprizoritev te po svoje političn
ne igre - komedije /ali drsme ?/ je bile v rokah režiserja mlajše
generacije Vinka MSddrndorferja. le-ta se je lotil Cankarja pod¬
jetno, neobremenjeno, samosvoje, celotna predstava deluje nedvomno
sveže in zanimivo, oeveds je vprašanje, koliko se moremo strinjati
z vrsto režiserjevih domislic, ki "nadgrajujejo" Cankarjevo igro,
zlasti t8kih, ki ne izhajajo iz tekste ali so mu ksr vsiljivo pri¬
lepljene /npr. Grudnovkino polivanjem stola v 2. dejanju, sezuvanje
čevljev v 3» ejanju, obračun s ^adivcem v 4. dejanju idr./. Tudi
Tudi vloge prof. Kremžarja, zsstavljenakot nekak Edek iz Mrožkovegs
A ang8 /t.j. primitivec, ki iz ozadja prihaja n8 oblast/, je močno
dvomljiva, dicer pa je režiserjeva interpretacija v kratkem takale:
prva tri dejanja je izpeljal in poudaril burkaško , gre pač za sslon
ske, kljub velikim besedam /frazam/ malo pomembne igrice in zaba¬
vice elitneg8mešČ8nskeg8 sloja. V nasprotje lahkotnosti prvih treh
dejanj je potenciral resnost 4. dejanja /spremebo močno podpre tudi
scena/. Grozd,, ki ge prikazuje režiser domslekot tragično figuro,
je tu kot AV 8ntor v Kralju n8 Betajnovi, oblastnik, ki se mu majejo
tlapod nogami. xv ahli in možni upornik Kadivec postane žrtve vi d8-

v/ V

joče klike, .čukove glssove pri ^ankarju nadomeste v uprizoritvi

\V

2

neme cestne kocke /spomin naupor študentov /lju stva/ 1968 itd,/*

sersko linijo z mešsno ludistično in dramatizirajočo noto. Velik
in zaslužen delež v predstavi ima tudi scena Tomaža A *arolta. V prvih
treh dejanjih je ustvarila vodez razkošnosti in varne zaprtosti pred
grdim zunanjim svetom /zasebni svet uživajočih veljakov/, v 4. dejaa
nju /pri Cankarju se tudi to dejanje dogaja v sobi pri Grudnovih i/
pa je z nasprotjem med velikim praznim prostorom in mjahno /Grozdovo
hišico nakazale krhkost in ranljivost predstavnikov notranjščine
/Grozda in njegovih/. Kostumografija Alenke Bsrtlove je bilausmer-
jeha v blišč pri vse h predstavnikih **"narod85, pri simpatičnejših
figurah /hatilda, ^sdivec, ščuka/ pa jddelovala h z zadržano elegans
co.

Pri igralcih je omeniti najprej Petra Boštjančiča kot Gornika.

Pa nsrobe-Hl stakov, ki je kot bogataš* vir zspleta, boja med
veljakoma Grozdom in Grudnom /obs lovita kapitsl/ je po režiserjevih
glediščih le mslo preveč nebogljen. Boštjančič je ustvaril iz njeg8
simpatično, plašno figuro, ki s ker otroško preproščino zre v svet
in ga ne spoznave. Domišljena, presenetljiva in do podrobnosti izde¬
lana kreacija. Janez Bermež je dal Grozdu razpon od samozavestnega
silaka do dvomečega in omahujočega /telesno, diševno/ čliveka, ki
izgublja zanesljivost svojega položaja. Ponovno je izkazals svoj
talent j8gods Tovirsc, ki je kot Hatilda prikazala živshno in čutečo
mladenko z opazno subtilnostjo, igrivostjo in prizadetostjo, ž Jože
Pristov je primerno podel ob Grozdu manj sptetnega in okretnega ve¬
ljaka - prvaka, Ljerka Belakova pa je kot Grudnovke secer delovala
kot izkušena zapeljivka, še bolj pa kot politično usmerjena žensks
/zadnje dejanje/. Zvone Agrež je zanesljivo izpeljal Ščuko s pri¬
merno ironično distanco tja do zaključnega prizora. Novo pri tej

3

vlogi je izrazitejše nekszvogsrsnje samomorilstva /režiser v gleda¬
lskem listu : ščuka ni junak. ... Junaki našega časa so samomo-

opravil

rilci./. Dobro je izpai^ai Agrež tudi občutljivi prizor zavezo¬
vanja Grozdovega čevlje, saj ga je izvedel posmehljivo kot drugo
svojepočetje. Učinkovita sts bila občinske svetnika hrmoljein Klen-
der D. Kastelic in B. Bgranovič, po režiserjevih namenih nekoliko
ali kar precej pretiramo pa je deloval B. Alujevič kot prof. Krem¬
žar. ^snimiv lik je ostvaril kKfcKK? kot Peter, Gornikov sluga, Igor
u 8ncin z rahlo skrivnostno in prefinjeno obvladanostjo. Kvalitetno
so zastavili svoje vloge tudi M. Mencej kot frazerska Krmoljevka,

N, Božičeva kot trpno-vdana Grozdovažena ^starins, Iztok Valič kot
prihuljeni in prevejanoi literat Siratks in Bojan Umek kot naivni
in zaljubljeni mladenič ^sdivec. Sodelovala sts še K* Arsenjuk
in Slavica Žujič.

Predstava Cankarjeve igre bo spročila verjetno različne odzi¬
ve, a bo prejkone vvglavnem pritegnila. Glede najbo, da razmerje
med /ne/zvenečimi frazami in dejanskim stanjem tudi danes ni prese¬
ženo, je mestoma ksr aktualns.

Andrijan x 'ah

/f;6- ?1 ■

Sproš čenoaradcbt slovo od solidne sezone

(Ivo Brešan : Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju, predstava
celjskega gledališča)

Sodobni hrvatski dramatik Ivo Bmešan je že znan slovenskemu občin¬
stvu po igrah Predstava Hamleta v Donji Mrduši, Hudič na filozofski
fakulteti in Smrt predsednika hišnega sveta. Vse sodijo v tip tako
imenovane črne komedije. Tej seriji se pridružuje zdaj še Slavnostna x$
večerja v pogrebnem podjetju. Treba je reči, da je ustvaril avtor
gladko potekajočo igro z učinkovitim koncem. Morda je ta igra nekfciiko
"lažja" ali celo manj ambiciozna, kot so prej omenjene, podobna pa ji je
v satiorieno razkrivajočem prikazu domače /polpretekle/ stvarnosti.
Osnovni zaplet spominja na Gogoljevega Revizorja i  sleparja /pri Gogo¬
lju je Hlestakov sam !/ spretno izpulita denar veljakom iz malega
dalmatinskega mesta in izgineta. Poanta pri Brešanu pa je seveda glede m

na razvoj okoiliščin drugačna : na koncu slavnostne večerje ne pride
na oder nikak revizor, ampak še en, sicer manjši izsiljevalec : mestni
potepuh Tiča.

BmeSanovo igro je tekoče prevedla Metka čuk, pri tem pa je Brešanovo
ikavščino prenesla v običajno knjižno slovensščino, kajkavščino goljufa

Mušice pa je opazno in smiselno nakazala.

Režiserju Križaju igre s komično intonacijo /take ali drugačlne
barve/ očitno ustrezajo. Ponovno je ustvaril razgibano predstavo, ki
od začetne zadržanosti prehaja proti koncu v doneče slavje s prazno¬
vanjem opojenih meščanov. Križajeva značilnost je uporaba jStevilnih
drobnih domislic, ki so kot začimba h glavni komični večerji. Reži¬
serjeva zasluga je tudi ubrana ansambelska igra. Simpatična, neobre¬
menjena scena Svete Jovanoviča je je zanesljivo podprla režijo.

2

Igralci so imeli na voljo vrsto hvaležnih vlog in so tt priložnost
večinoma prav dobro izrabili. £»a prvem mestu velja omeniti Mira Podjeda
kot Doktorja / sleparja * ki zaigra ameriškega milijonarja dalmatin¬
skega rodu Grškoviča/. Podjed je z obilno dozo osmišljenega humorja
razvil in oživil vlogo nastopaškega "bogataša" , in to tako po mimič-

ni kot po govorni strani /posrečena mešanica angleščine in sloven-
v

ščine/. aekakor posrečena kreacija. Zvone Agrež je bil kot Mušica
ves lahkoten in nabrit in je izrazito podal lik prav simpatičnega
prevaranta. Peter Boštjančič napreduje v oblikovanju različnih, kar
nasprotnih vlog. Po gosposkem plašnem Gorniku je to pot ustvaril pri¬
jeten lik poštenega, okornega in preprostega grobarja Jurete. Iztok
Valič je skrbno izdelal svojega knjigovodjo Mikca. Dokaj dobro je
premostil dejstvo, da je moral predstavljati precej starejšo osebo.
Sicer pa je bil kljub prev&ldujoči zadržanosti opazen nosilec moralne
trdnosti, bistri komentator dogajanj in neprizanesljivi razkrivalec
re snice. Mestne veljake so profilirano odigrali B. Alujevič, B. Veras,
B. Branovič in D. Kastelic. A. Kumrova je svojo šefinjo cvetličark
izpeljala kot poskočno avso in temperam,entno zapeljivko. Vidno mini¬
aturo /pom Petru v Za narodov blagor/ je ponovno podal,Igor Sancin,
to pot kot umetnik Lasiča. Jožetu Pristovi se je mestni župnik Don

Pelicio izredno prilegel

Ob koncu velja pozdraviti skrb celjskega gledališča za uvrščanje
jugoslovanskih del v program. V celoti moremo ±mk±±x oceniti pred¬
stavo kot posrečen dosežek in primerno lahkoten zaključek sezone.

Že napovedani repertoar za naslednjo sezono pa obeta nadaljnja
mikavna doživetja gledalcem in in zagotavlja umetniško rast ansambla.

Andrijan La&

S poezijo in fantazijo nad življenjske tegobe
/Christopher Fry : Gospa ne bo zgorela, predstava celjskega

gledališča/

Celjska gledališka sezona se je začela 3 prijetnim dogodkom,
poetično komedijo angleškega avtorja Christopher j a Fryja Gospa ne
bo zgorela. @ Igra je po desetletjih spet priromala ne slovenski
oder /igrali so jo še v Nestnem gledališču ljubljanskem/ in bila
tako preskuišena za drugo občinstvo in drugačen čas. Čsr te igre,
ki izrazito deluje z bogatsvom in bliščem pesniškega jezika, je še
dodatno v tem, da obaavnava večne teme in probleme človeške usode
/ljubezen, smrt, oblast, nestrpnost ipd./ ne kruto zares, ampak omi¬
ljeno, šegavo, smehljaje. Vse v znamenju Fryjeveg» stavka : Smeh je
najvišje znamenje genija v stvarstvu. 0  avtorjevempravem užiovaštvu
v besednem ustvarjanju pa priča drugi znameniti stavek te igre :

lako čudovita stvar je metafora I Fry se poigrava %  miti /arhetipi/
in in literarnimi izročili, saj je tu prisoten neogibni "brastki

spor", pa tudi reminiscence iz hamleta so mestoma očitne. Dogajanje

igre je postavljeno v širše pojmovani angleški srednji vek, lahko

pa jo postavimo tudi v shakespearski Čas, ki je, kot je znano in

nemalokrat povedano, Čas za vse čase.. Odpuščeni vojak Mendip je

ravno toliko hamletski dvomljivec kot razočaranec in obupanec naših

časov. S težavo vzljubi, a živžjenje se mu kljub odkritju ljubezni
studi. Jennet Jourdemayne pa je samosvoja ženska, ki bi jo že zaradi

izstopajoče posebnosti vsak čas /ne le ta v igri/ proglasil za čarov¬
nico. Kot alkimistoiv« hči je sumljiva v srednjem veku, kot sorodnica

idejno-politične neprimerne osebe bi bila ogrožena danes.

Zanimivi dramski vozel igre je še posebej v tem, ker si želi

Mendip smrti /a oblast mu je ne nudi/, vennet pa življenja., a ji
sodnik gnozi z grmado. V življenju se pač ne dogaja po naših željah.
Slednjič sta v odprtem koncu vržena v svet s bremenom sebe in v is¬
kanje doma, čeprav ne vesta, kje naj bi bil. V igri je profiliranih

2

še več pestrih oseb, ki predstavljajo paleto človeških značilnosti
in različnostih. Učinkovitost Fryjeve pesniške besede je zagotovil vslo-
venščini e svojim odličnim prerodom pesnik Jože Udovič

Okrog režiserja Dušana Mlakarja 3e je zbtala vrsta pomembnih so¬
delavcev : kot dramaturg jjavsjfdsjtavriT Andrej Hieng, večstransko uporabno
stebriščno sceno je pripravila Meta Hočevarjeva, okusna, igri- se pri-

■u

iegajoča kostumografija pa je delo Alenke Bartlove. Režiser je izpeljal

V

igro v primernem ritmu in z dvojim poudarkom : na eni strani je izsto¬
pal burkaški /zunanji/ element, na drugi pa je bila izrabljena in pou¬
darjena lepota Fryjeve pesniške besede. $ Zelo enakovredno se je uveljav
vil celotni nastopajoči ansambel.

V vlogi "čarovnice" u enet Jourdemayne je imela priložnost dina¬
mično razmahniti avojo teatralno širino inglobino Anica Kumrova, prav
nasproten tip ženske : milo in nežno Alizon je sugestivno odigrala Jagoda
Tovirac, Nada Božičeva pa se je suvereno predstavila v vlogi veljavne
gospe margarete. Glavno moško vlogo odpuščenega vs^arkznc, življenje sitega
vojaka Mendipa je upodobil Peter Boštjančič s primemo dozo negotovosti,
izgubljenosti, pa vendar možate prisotnosti. Stalno se prepirajoča in
tekmujoča brata sta bila Iztok v alič kot Nicholas /e poudarjenim malce
patetiziranim glumaštvom/ in Zvoen Agrež, ki si je svojega Humphreya
omislil kot Živahnega obešenjaka. Miro Podjed kot župan Tyson je j* \
lahko ponovno izrabil svoj komediografski talent tako mirnično kot glasov¬
no, drugega oblastnika sodnika Tappercooms pa je vihravo-bumo odigral
^anez Bermež. V ostalih vlogah so se uveljavili šo D. "astelic kot naivno'
prijazni pisar in srečni Alizonin izbrance, Igor Sancin kot sanjavi
kaplan in Jože Pristov kot razgrajaški pijanec Matthev/ Skippo.

Fryjev& blesteča komedija je v celjski izvedbi potddila svojo
vrednost in upati je, da ji ne bo manjkalo naklonjenega občinstva.

Andrijan Lah

speh z mladinsko igro u J

/E. Vos : Plešoči osliček - predstava celjskega gledališča/

Po dveh neposrečenih dramatizacijah in enakih predstavah
mMinskih iger v prejšnjih sezonsh celjskega gledališča smo le
doačakali pozitiven premik netem področju. Vodstvo gledališče

r

se je pametno odločilo, ko je navsezadnje poseglo po znam** in
preverjenem otroški igri, ki so jo uspešno izvajala že številne
slovenska gledališča /med drugimi celjsko pred dobrimi 2o leti,
točneje 1962/, Jtsno je, da mora biti mladinsk8igra ne le vsebin¬
sko zanimiva, marveč tudi učinkovito dramsko /dramaturško/ grajena.
Vosov tekst tu dve postavki vsekakor izpolnjuje. Vse ostalo morsjo
opraviti gledališki ustvarjalci.

Režiser Boris Kobal je uspel ustvariti dinamično potekajočo,
intenzivno in očarljivo predstavo s pravo mero spremnih sestavin
/glasba, petje, ples/. Spretno je izrabil dogajalni prostor in us.
meril igralce v privlačno temperamentnost špansko-mehiških odtenkov.
Iosebej se kaže pomuditi pri scenografiji Darjana Kravosa, -censke
podoba ni nile le barvno mikavna in pritegujoča površno pozornost,
temveč je prsv imenitno osredotočala pozornost gledalcev v posveče¬
ni, fantazijski odrski 3vet. Osrednja velika roža je prav magično
obvladovala prostor in z nenavadno močjo povzročala občutje čudovi¬
tosti. Ob tako potencirani vizualizaciji jeostala glasbaJerka Novaka
malce v ozsdju, čeprav jo je mogoče ocenitixxmxxKK kot dovolj
posrečeno. v elik in dokaj pomemben delež je imel tudi koreograf
^aka ^afner, saj sta poleg oslička plesno izraziteje aktivni še obe
igralki. Pohvalo zasluži ob že omenjenih premišljena in všečna ko¬
stumografija Alenke Bsrtlove.

ksko se je odrezala šestorics igralcev ? V naslovni vlogi
/nemi,,če izvzamemo a-je in i-je/ je Bojen Umek pokazal razveseljive

2

gibalnekvalitete in zanesljivo obvladovanje prostora v nelahkih oko¬
liščinah /z oslovo masko/, oimpatičnsrez&ojnika Oirki in Plompi sta
bila Borut Alujevič in Bruno Bsranovič. A rvi obešenjaško živahnejši
ko* drugi, obapaposrečene dvojics, ki se je razdajala v burni aktiv¬
nosti. Dfcugo dvojico sta sestavljali kot Amsleja in Azaleja Ljerka
Belakova in Mil8da ^alazlbeva.  B 8 ig r8 ii s ts rahlo šemasti, a ljubez¬
nivi naivki, ki sta s prijaznostjo in poskočnostjo osvajali občin¬
stvo, z ženskimi čari pa oba /na koncu skesana/ rszbojnik8. ^atjaž
^j?senjuk kot $ope, lastnik čudežnega oslička, je bil jasnomprofiliran
in je obenem z osličkom tvoril tretjo uigrano dvojico večera.

Ob ugotovitvi, da imsigro nevsiljivo vzgodno poanto /razbojnika
se zavestno skessta in popravita/, pa je treba dodati in podčrtati,
da osvaja v celoti z gledališkim čarom. In to ne le mladih gledal¬
cev, marveč tudi odrasle, vse, ki so pripravljeni vsaj zečssno zapu¬
stiti svet odrasle /zoprne/ resnosti in se pridružiti liki Nogavički
ter z/a/ ^kh  njo pomisliti s Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem
biti velk.

Andrijan ■‘“‘ah


Veliki briljantni kankan

/G. Feydeau : Bolka v ušesu - predstava celjskega gledališča/

Barilo za Miklavža, polno smeha im gledališke očarljivosti,
tako bi lahko dejali za začetek včerajšnji premieri celjskega
gledališča. Francoski komediograf Georges Feydeau /1862-1921/ je
doživel nasploh ia tudi v maš ih gledališčih zmagovito

vrnitev aa odre im med gledalce. Im to upravičeno. Ko tehtamo njegove
igre, si me moremo kaj, da ae bi občudovali izjemne spretnosti, s
katero ta avtor "izdeluje" svoje igre. Vsebinsko so aa videz povr¬
šinske in umetelno konstruirane, pa veadar buri v njih življenje,
ki je vsaj za dve, tri ure močnejše od našega vsakdanjega. Očitna
je namreč pritegujoča moč *eydeauja, ko mas zaplete v štrene komič¬
nih zmed in preobratov. Ko se spominjamo filmskih burlesk iz zgodnje
filmske zgodovine, vidimo, da so se lahko nemalo inspirirale pri
feydeauju.

Tudi režiserja Vinka Moderndorferja je Feydeau temeljito prevzel.

0 tem izvemo dokaj izčrpno iz gledališklega lista, niuč manj pa nam

o tem pove tudi predstava sama. režiser se je avtorju približal, ga

so-čutil, ostal mu je zvest, ni se spustil v morebitna pretiravanja

burkavosti, zadržal je fino mero v celoti in detajlih, tako da je dal

iz rok premišljeno in zrelo stvaritev. Uvodni kankan pred vsemi tremi

dejanji je samo pika na i režiserjeve ustvarjalne domiselnosti.

Scenografija Tomaža Marolta je nadaljnji pomembni dosežek predstave.

Razpeta je med bleščečo "nedolžno" belino meščanskega salona in med

"pohujšljivo" rdečino moralno "dvomljivega" bhotela za skoke čez
/zakonski/ plot. Scena je estetsko perfekcionistična v svoji beli

fazi in razvidno razkazujoča pota in ovinke Sgreha" v svoji rdeč®

fazi. Osebe uhajajo iz bele forme, mika jih greh /rdeče/, saj so "iz
mesa in krvi", če uporabimo K naziv Eožančeve knjige.

i  2

Kostumografija Alenke ^artlove je ilustrirala bogato in elegantno
okolje meščanskega višjega sloja /bela sfera/, podala pa je enako
zanesljiv pečat meščanskemu nižjemu sloju /rdeča sfera/.

Igralci so zahtevne naloge pri realizaciji Feydeaujevega vodvila
uzpeljali zelo zanesljivo. Omenimo najprej &  Iztoka ^aliča, ki je
moral naporno skakati iz "kože v kožo", saj je igral obenem uglednega
in bogatega meščana Chandebisa is /bela sfera/ in hotelskega slugo
Pocha /rdeča sfera/. Uspel je trdno vzdrževati razliko med finim
gospodom, ki je samozavesten po svojem položaju in rahlo negotov
na erotičnem področju, in med malce robavsastim in nerodnim slugo,
ki poleg vsega rad pogleda v kozarec, valič kaže zanesljiv igralski
razvoj, vsekakor pa tudi dokajšnje dispozicije za komične vloge.

anjšo. a opazno vlogo Chandebisovega nečaka je odlično izpeljal

Bojan Umekpck±x#*x in še posebej pritegnil z realizacijo "govornih

napak". BorutaAlujebiča smo sicer že mS videli v podobnih vlogah

nastopaških, samozavestnih mož, a v vlogi gospoda Touraela je podal

izstopajoč

zanimivo variacijo. Posebej spran je bil tudi Igor gancin kot
ljubosumni španski soprog Carlos Homenides de Histangua. *er s
svojo postavo neovmljivo spominja na znamenitega viteza iz AVl anche
/upajmo , da ga tovrstna vloga še čaka/, je v svoji španski vlogi
sprožal tudi posrečene asociacije na ž» tradicionalne like, ki iz¬
pričujejo nenehno skrb za "čast". Španski pogovor, ki ga izvedeta
z odrsko soprogo /M. Kalezič/, je bil sijajna besdna parada. Tu je

-K.

seveda še Miro Podjed kot hotelski podjetnik ferraillon. . Podal je

vsega navajenega prevejanega dedca, ki ni pozabil svojega naredniškega

"porekla". Očarljivi gospe iz višje družbe sta odigrali Ljerka Bela-
kova in Milada kalezičeva intenzivno in prefinjeno. In kako bi mogli

pozabiti že prvi takt pedstave : Miladin uvodni kankan !

(ol

3

V številnih preostalih vlogah so se pridruževali omenjenim še :

B. Baranovič /zvijačni dr. Einache/. M. Arsenjuk / prelisičeni,
ljubosumni služabnik/, P. Boštjančič / burno temperamentni črnec,

krikom kot gtjap*xi hotelska gospodinja, gospa erraillon/, J. Šmid

7

/ živahna in prebrisana Etiennova žena/, J. Tovirac / rahlo uporna
sobarica v hotelu/ in E. Lukač /kufc poštar - ki -kH*xpr±xftHgsxx
ob koncu sp prinese novo Pandorino "škatlof /. ^reba je pohvaliti

ubrani ansambel, ki se je ob tem neugnano se vrtečem komičnem

perpetuumu mobile tudi sam počutil - upajmo - kar najbolje.
©Občinstvu celjeksge gledališča pa je s to predtsvao prednovoletni
in novoletni smeh obilno zagotovljen.

Andrijan Lah

I

Bratski spori po slovensko

/Feri Lainšcek : Samorafetneži, predstava celjskega gledališča/

Potem ko smo v Smoletovi drami ^-rst pri savici izvedeli za nada¬
ljevanje zgodbe iz Prešernovega istoimeaskega dela, aam zdaj Laiaščkovi

Samoratsaeži pšovedo, kako se je aapletla usoda otrok Hudabivške Mete,

monumeatalae ia že kar simbolae oseamosti iz Prežihovih samoratsmikov.

Nadaljevanje Perežihove zgodbe, kot si ga je zamislil Lainšček, je
karseda zanimivo. Iz prvotnega skupnega /bratsko-enakostnega/ načela

revnik samorastaikov se je pri Laiašču že oblikovala socialna diferen¬
ciacija. Prej enotai proletariat f/ Metina družina/ se je že odločno

razslojil. Vid in primož sta mogočaika, prevzela sta mesto in vlogo

starega Karničnika pri Prežihu, kajžarsko stran predstavljajo aber,
Tilen in Burga /farja služkinja/, ^ekako v sredini je Ožbej, svobodmik

/prim. tudi sredinsko vlogo Ožbeja Karničnika pri Prežihu/. Trije preo¬
stali metini otroci v igri ne nastoipijo : najstarejši Gal je že umrl,

mogočniškemu delu družine. Zato jo\primož spravi v zavo?/ norišnico/,
vendar se Meta kmalu v  v blaznosti utopin / prim. Ofelija !/, Kajžarska
stran, predvsem Tilen / Gaber je invalid brez nog/ se mogočnikom/a/

upre, a Primož da zapreti tudi upornega brata. Nadaljnji spor izzove Ožbej
ki se skuša lotiti Primoža z nožem, a ga Vid pomiri, Primož pa veli vreči
v ječo /norišnico/ tudi Ožbeja. Zadnji bratski spopad nastane, ko se
Primožu upre še Vid in prestopi na sztrarn revežev /razdeli imetje, se
skuša vrniti k nekdanji revolucionarni skupnosti/. V spopadu ubije
Vid Primoža, a ko hoče osvoboditi in aktivirati zapornike, se odkrije,
da so vsi že /enako/ nori, izgubljeni in pasiviozirani. Nasilje usmer¬
jajo proti samim sebi in ne proti družbenemu vodilnemu sloju.

2

Spreobrnjeni idealistični Vid brž postane žrvtev norega nasilnika Golega
blodnika. Avtor anm sugestivno prikaže svet kot torišče neusmiljenega
boja za /pre/vlado, kot krvavo muko, kot nenehno ponavljanje arhetip¬
skega bratomornega planja, kot boj vseh proti vsem. Na ehi strani pobe¬
snela volja do moči, na drugi medli neuspešni poskusi odpora, izgub¬
ljajoči se v v blazmbsti. In ali ni blaznost beg iz groezčih prepadov

zevsti v varni azil nezavedamja ? /prim. vlogo norišnice v ^ančarjevem
V

elikem briljantnem valčku/. Lainščkova drama je odličen tkest, ki suver
reno povezuje zgodovino in sedanjost, arhetipske elemente in sodobno
zavest.

r ežiser Križaj je zanesljivo in premišljeno izrabil Sarin dramatično
intenzivnost teksta za nizanje pestrih in izrazitih odrskih podob.
Posebej je motenih nekaj pritorov v ječi /-  norišnici/. Zelo prfcaktično

in posrečeno premično sceno je ustavril Marjan Kravos. Kostumografski
delež Milene Kumar ge opravljen z okusom in primemo usmerjen v arhai-

zirajoče oblike. Vodilni vlogi mogočnikov sta imela Peter boštjančič in
Janez ‘“ermež. Prvi je podal izbrušen lik človeka, zagnanega v potek
boja za obvladanje sveta /= nasprotnikov/, izžarevajočega nenehno ener¬
gijo usmerjenega aktivizma. Razviden je bil tudi v prizoru negotosti
ob srečanju s pisarjem. Na j več j o razvojno linijo v odrski osebnosti
mora opraviti janez b ermež. iz začetnega nadutega mogočnika prerašča

v rahlo oklevajočega čutečega človeka, konča pa kot zanesen upornik,
obnovljeni idealni revolucionar. Iztok alic je pretehtano izpeljal

svojo sredinsko in oklevajočo pozicijo x, kot jo terja vloga Ožbeja.
Anica Kumer je lahko izkazala svoje tragiške dispozicije v vlogi Go91e

Blodnice, Kot prva in Druga blodnica sta se vidno uveljavili še °agoda

Tovirac in Milada *alezič. P samezne opazne trenutke so imeli še drugi

. e

nastopajoči, sicer pa so se vsi disciplinirano uglasili v skupni tok.
Celjsko gledališče je svoj jubilej /3oo. premiero poklicnega ansam¬

bla SLG Celje/ pranovalčo zares primemo : s kvalitetnim tekstom in Q  \

tehtno izvedbo.

CAij

Temeljna /ne/gotovost svetnih menjav

/Jovan Hristic : Savonarola in njegovi prijatelji, predstava

celjskega gledališča/

Igra sodobnega srbskega dramatika Jovana ^rističa, ki nam jo je kot
prvo v Sloveniji predstavilo celjsko gledališče, nas usmerja v zgodo¬
vino, konkretno v Firence leta 1493. Kot pa se že pri takih stvareh j «

dogaja, imamo na voljo, ali ostanemo pri zgodovini ali pa prevzamemo

zgodbo kot širše veljaven nadčasovni model, kot živo zveto preteklosti

in sedanjosti. Običajnejše in plodnejše dojemanje je najbrž drugo.

Savonaro^la ztanš občutek ni posebno simpatična oseba. Dominiukanski

menih, ki je kor eden vnetih poboljševalcev pokvarjenega sveta nastopil

ob koncu 15. stoletja v Firencah proti tedanji vladajoči družini Medici
a tudi proti at rimskemu dvoru znamenitega renesanšnega papeža Aleksandra

VI. iz družine Borgia. *a krajši čas je po izgonu Medičejcev celo vzpo¬
stavil neke vrste teokratsko republiko, v kateri pa je zavladala še

hujša tiranija kot pri prejšnjih vladarjih. Zagorele so grmade s huma¬

ni

nističnimi in renesančnimi knjigami, *x s senzualistično in neopagansko
usmerjenimi slikami, s posvetno lepotilno kramo meščanskih atX gospa.

Ponuja se primerjava z grmadami , na katerih so nacisti požigali dela
najboljših književnikov, in s preganjanjem modeme likovne umetnosti,
označene kot "entartete Kunst". Skratka, nič novega pod soncem. Pod

zastavo velikih besdd Bog, Narod, Razred, Pravica, Resnica, Svoboda
se je v zgodovini nagomililo že nešteto zločinov. Ko je papež Savo¬
narolo izobčil, je slednji izgubil večinsko podporo v Firencah in novi
oblastniki v mestu so ga dali zapretm, obes^iti in zažgati.

obravnava v igri zares dramticne, odločilne trenutke •
Savonarola žJ/dvom$ sam vase, v svoje preoštvo, v svoj res in prav,
po drugi strani pa ga množično zapuščajo privrženci, vseskozi prisos¬
tvujemo bistvenemu obratu usode H od vrha k padcu. ^ ^

2

D»ama tako spretno povezuje problem voditeljstva in zlomljenega
voditelja s problemom spremenljive naklonjenosti množic in posamezni¬
kov do voditeljev. Avtor^ zanimivo označuje dramo o SavonarJ.i kot
a ramo o ljudeh, ki jim ni nikoli uspelo dozoreti. Meni, da je
nezrelosti tako absilutna vera v absolutno resnico kot absolutni skep¬
ticizem.

■Režiser Zvone Šedlbauer je zgradil zanesljivo, lepo potekajočo
predstavo, tekstu zvesto in ustrezno. Ob poetiki znanega, ki v pred"

n

stavi prevladuje, je oblij^koval prizore, ki s specifičnim vzdušjem
poeebej in posebno pritegnejo. Scena Bora Rotovnika je bila zelo
praktična in večpomenska in je nevsiljivo močno sooblikovala pred¬
stavo. Opazen delež k vzdušju je prispevala tudi glasba Lada ^akše.

Pri redkokateri predstavi je prisotnih tako enako pomembnih vlog.
tako ni niti mogoče govoriti o glavnih x  in stranskih vlogah, ampak le
o naslovni in drugih enakovrednih vlogfah. Začnimo kljub vsemu z nas¬
lovno, ki jo je podal zbarano in izdelano Igro Sancin. Natorno je prika¬
zal razpon Savonarole od v nadzemskem miru mudečega se meniha do
dvomečega in v kihkosti izgubljajočega se človeškega bitja, ki ga
že požira kruti čas. Močno izrazito je izpeljal svojega Malatesto
Janez Beimež, sprva kot samozavestnega in hladnega človeka, pozneje kot
razumevajočega okoliščine, ki nastopajo in preobračajo včerajšnje
dobro v današnje zlo. Poleg kilateste drugi humanist,preoblečen v
dominikanca, je bil Bogomir Veras. ^asno je razvil osebo^ f i i m x« fAJja-oc
-y W*■  t v re sngTrt-TrV v ki je razpeta med filozofijo /delne resnice/ in vero
/ v trdnejši absolut/. Fanatično zagnani mladi mehih, do konca zavero¬
van v voditelja Savonarolo, je bil Bojan Umek. Posvetni pol so pred¬
stavljali Iztok V alič kot mestni oblastnik Valori, ki skuša v zadnjem
trenutku še reševati sebe in Savonarolo p alje kurizana Izota, ki jo je
temperamentono udejanila Milada kalezič; Miro Podjed kot Glasnik

M

3

in Bnkno garanovič kot Sabelj sta sta bila predstavnika tistega
ljudstva, kije še včeraj pritrjevalo Savonaroli, danes pa ga bo

izadlo in postavilo na grmado, obenem z Izoto sta bila tudi razvidna

predstavnika zemeljske, mesene, vsakdanje stvarnosti. Nikakor ne na
zadnjem mestu, niti po draskme pomenu niti po pomenu vloge, je

svojega Gobavca, izobčeno kreaturo z družbenega dna, a vendar
vedca in vidca tega sveta, komentatdjrja dogajanja, tistega, ki reče

piko na I, tehtno predstavil,Stane Potisk.

Za sklep morda še to, da je ponovno treba pozdraviti celjsko

c-

gledališče zaradi načrtnega ubršČanja jugoslovanske dramtike v

sported

Andrijan Lah

Sveži*« klasike


/Haarik Ibaea : Stavbemik Solmess, predstava celjskega gledališča/

Tudi Ibsem sedi med tiste avtorje, ki so Jih mejateri - iz takih
ali drugačaih razlogov - že uvrstili med stare šare, pa se Je izkazal
1 ©, da ae sodi tja, marveč da Je kar aktmalem, zlasti z deločemim

tipem svojih iger. Parv gotovo m Je med igrami, ki zlahka premeščajo

čas, tudi Stavbemik ^olmese /mastal 1892, ma Slovemskem uprizorjem ±m
dozdaj le emkart, im te 1942 v ljubljamski drami/. Ibsem se Je v
svoji zadmji ustvarjalmi fazi /mekako zadaj ih 15 let 19. stoletja/

odmakmil od kritičmega realizma svoje cemtralme tsasn  /Stebri družbe,
Nora, Sofrražmik ljudstva/ im se približal psihološko-razpoložemsjki

drami čehovskega tipa, realizmu pa začel pridajati občutmeje zazmavmo

simbolmost. /prim. Gospa z morja - uprizorjema v Celju 1982/.

S či9m se pravzaprav predvsem ukvarja Stavbemik Solmess ?

Delmo gre za problem starajočega se ustvarjalca, ki se še skuša
potrjevati oziroma priti ma vrh, obstati ma vrhu. Ustvarjalec stavb
v mekem smislu tekmuje z majvečjim ustvarjalcem - Bogom. Ob izzi-
vamju meba /prim. babiulomski stolp/ pa Je stavbenik Solmess tudi
kaj pritlehem, saj se boji komkurremce, ki pmrihaja od spodaj /
od aasledakob, mlade gemer.cije /Eagmar B rovik/. Zmačilma Je torej
razpetost Solmesaa med majmavadmejšo poslovmo dejavmost, ki ga
uvršča med ugledaš im uspeŠme predstavmike meščamske družbe, im

zamesemo ustvarjalmo, ktišku uprto aLajaamam t x  usmerjemost.

Solmessa obkrožajoči žemski sta mjegova žema Alima im mlada Hilda

Vamgel /dekle, ki mastopi že v Gospe z morja I/. Prva ga veže ma tla

/vsakdamjost/, druga ga potiska mavzgor /samje/. Osmisliti svoje
bivamje - to Je tu vprašamje.

dobe

mpr.

2

Režiser Franci rižaj, ki je n režiral že prvbega celjskega
Ibsena /Sovražnika ljudstva - 197o/, je pripravil nočno zanimivo,
privlačno, dramatično napeto, do potaaksoti premišljeno psed-
stavo. Uspelo je poudaril obe plati Ibsenolega dela : realno in
simbolno in skozi p pazljiv® ustvarjeno vzdušje omogočil igral¬
cem opazne, bogato niansirane kreacije. Učinkovito je razrešil
tudi zaključek igre. Močno je pomagala režiji tudi lična, estet”
so vabljiva in in smiselno organizirana scena mar j sna Kravosa.
Kostumografka Cveta Mirmikova pa je primemo nakazala rahlo časov¬
no oddaljenost pa vendar tudi sorazmerno bližin® ©blažžl našemu
trenutku.

famez Bermež je v stavbeniku Solnessu upodobil svežo in iz*a-

' '\'\t

žito variacijo svoji vel jaških figur. Podal je širok razpon od

praktičnega podjetnika, ki je razumsko preračunljiv, preko vase

zagledanega samozavestnega ustvarjalca do omahujočega človeka z

občutkem krivde in zanesenega graditelja "gradov v oblakih".

Tudi Anica Kumrova je3 dodala svoji bogati beri raznovrstnih li”

kov upoštevanja vredno vlogo. Sprva mirna in zadržana, kar

zaprta v v družbeno formo, se pozneje iz prevladujočega hladu

premakne v čutečnejše tone obnašanja, presenetljivo spremembo

ob spominih na hišni požar in in v naravno skrb za moža.

Jagoda Vajt /poznali smo at jo doslej kot Jagodo Tovirac/ je podala

Hildo Vangel kot muhasto mladostnico, polno lastnih zamisli o

svetu lot volji in predstavi. Morda ni bila enako intenzivna v
vseh delih predstave, je pa ponovno opozorila nase kot eno zares

talentiranih mladih igralk. Solidne miniature so dodali predstavi

še M. Podjed kot zdravnik Herdal, S. Potisk kot stari Brovik, Z.

Agrež kot *agnar Bnovik in še posebej Olga tacjan s svojo nežni in

naivno ajo Fosli. 1

v  Skratka : Lep zaključek kvalitetne sezone.

Amon/« u)!

Sezone je konec - Živele sezona 1
/Celjsko gledališče 1985/1986/

Zo je mimo zadnja premiera v sezoni, je že mogoče analizirati
dosežke, primerjalno pretehtavati posamezne predstave, razmišljati
o repertoarni olitiki in podati pregledno sintezo gledališkega
dogajanja.

Oglejmo si najprej sestavo repertoarja« Slednji mora v konč¬
nem ičinku hiti zaključena, smiselno oblikovanacelota. Zgradba reper¬
toarja je bil8takale : 1 sodobno slovensko delo / Lainšček : ‘■'amo-

rastneži/, 1 sodobno srbsko delo / Hristiž : ^avonaraola in njegovi
prijatelji/, 1 tujs /holandska/ mladinska igra / Vos^: Plešoči osli¬
ček/, 3 del8 iz svetovne književnosti / Frjr j Gosja ne bo zgorela -
iz angleške književnosti, i ‘eydeau s Bolhas v ušesu - izxHKHadaE frsh-
coske književnosti, Ibsen : Stavbenik Solness - iz norveške knji¬
ževnosti /. °as nastanka teh del je od konca 19« stoletja do danes.
Očitna je torej izredna pestrost del /vseka od 6 iger je iz druge
nacion8lneknjiževbosti/, a tudi umestno bližanje sodobnosti /najsta¬
rejše delo po nastanku je s koncal9« stol. - Ibsen/.

Med uprizorjenimi deli smo doživeli 1 krstno prei stavo /Lain¬
šček/ in 1 prvo izvedbo v Sloveniji /Hristič/. ^avnotežje je bilo
tudi v delitvi ns resni xj«jM t k kam c/^ainšček, Hristic, Ibsen/ in na
komični del repertoarja /Pry, Vos, Feydeau/. Posebej je zanimivo
dejstvo, daje bil veseli del v celoti nazačetku, resnejši pa v 2.
delu sezone, ^akorkoli zagledamo : letošnji repertoar moremo ozna¬
čiti res kot pretehtano in celovito umetniško delo, ker je gotovo
predvsem zasluga umetniškega vodje celjskega gledališča književnika
Andreja Hienga. *a primerjavo velja dodati, da nudi npr. repertoar
ljubljanske drame veliko manj domišljen in kar slučajnosten izbor.

v akovostharaven letošnjih predstav je bila v celoti primerna
in zadovoljiva, večkrat ps kar razveseljiva.

2

8  ^eydesujeve komedijo B 0 lhs

sv usesu je bil prejkone dosežen kva¬
litetni vrb sezone. Lok® resnejših predstav pa se jeiztekel v zelo
tehtnem Stavbeniku Solnessu, Ob j?eydeauju /režiser V, Modemdorfer/
in Ibsenub/režiser P« Križaj/ moremo poudariti še Hrističa /režiser
Z. Šedlbauer/,

Z drugega zornega kota /zanimanje za slovensko, še posbej za
slovensko sodobno dramatiko/ pa je mogoče oceniti kot najzsnimivejše
delo azone dramo Ferije Bainščka Samora stneži, x o nadaljevanje
Prežihovih Samorastnikov nas š® KHskaj  delomepoveže s z izročilom,
obenem pa nas odvede iz te tradicije v modernejši svet politično-
oblastniških in rszredno**slojnih spopadov, Jj sinščkovo besedilo je
dramatično sugestivno, kot prvenec pa kar presenetljivo, ^amorsst-
neži sodijo obenem s Prjjevo Gospo in ljubko Vosovib igrico v poetič¬
ni del repertoarja, ostale 3 igre v njegov prozno-realističbi del,
°asovna določenost iger je bilatakale : 1 igra /Hristic/ je
opredeljena točno zgodovinsko /konec 15, stol,/, ^ryjeva Gosps je
postavljena v širši okvir srednjega /ali zsčetka novega/ veka, Vosovs
pav brezbrežnost pravljičnegsčasa. Preostale 3 se dogajajo v malce
odmaknjeni polpreteklosti meščanskega /ali razrednega/ sveta, ki pa
ostaja v veliki meri pomensko veljaven tudi še za danšnjo rabo,

Bek8j besed bi še veljalo posvetiti J 'eydeauju oziroms njegovi
Bolhi v ušesu, ^aj je pripomoglo k tako izraziti novi afirmaciji
tega francoskegakomediografa ? Ali je to mojstrstvo "dobro nareje¬
nega teksta", skratka občudovanje tehnike ali tehnologije posla ?

Ali pa jfKxfep®Kp 3 naxfc®x se občinstvo lexpmqe® z veseljem predaja
miahavi stvarnosti feydeaujevskega svete zato, ker tovrstni humor
olajšuje stvarnost in omogoča začasno življensjko ravnotežje ?

Ko sklepam te bežni pogled na nekatere poteze pretekle sezone

/dopolnjevale so jo še nekatera gostovanja, npr. novogoriško gleda¬
lišče s Kroetzovo igro Ne krop, ne voda/, lahko že poz ravim novo.
Imena, kot so Skahespeare, Durrenmatt, Strindberg, Mikeln in Part¬
ljič, jo kar dobro priporočajo. V\


Nenehna lahkost bivanja

/ .illiam Shakespeare : Kar hočete, predstava celjskega gledališča

Komedija Kar x hočete, s katero je celjsko gledališče odprlo
novo gledališko sezono, ne sodi med vrhunska Shakespearova dela«

o temnpa ni rečeno, da v njej n*x ni mojstrovih besednih ana$xkrig
in gledaliških domislic. Pravzaprav jih je ravno toliko, da na¬
polnijo sicer dokaj shematično vsebino s pestrim pletežem zabav¬
nih situacij, v katerih se pojavljajo nekatere prav zanimive
osebe. To do : vitez Tobija Rig, vitez Andrej Bledica, dvornik
Malvolio in Norec. Vsi pripadajo spremstvu grofice Olivije.
er je slednja vsaj v začetku igre precej resnobna /zaradi smrti

n

v družibi/, ji predtavljajo pravi karnevalski kontrast. Pe neke

mere se jim pridružuje še Olivijina hišna Marija. Bistveno ogrod#

je igre k  je nekaka ljubezenska komedija zmešnjav. Ilirski voj¬
voda Orsino "ljubi" grofico Olivijo, ona pa njega ne. V moškega

preoblečena Viola /anagram od Oliva I/ pa postane ljubezenski

cilj Olivije, medtem ko ona svojo žensko pozornost namenja knezu

Orsinu. ker se pojavi še brat Viloin brat Sebastijan /kot jajce

jacu neka sestri - položaj spominja na igro Komedija zmešnjav/,

se stvar uredi v splošno zadovoljstvo : združita se dva para
"višje družbe : Olivija in Sebastijan ter Orsino in Viola.

Stalha spremenljivost gledališke /* življenjske/ stvarnosti

nekako prekrije osnovno konstrmirano zgodbo. Dvojost sveta je
v igri ušporabljena seveda v komičnem tonu, vendar skozi

2

modrost norca občutimo ne le renesančne lahkoživosti kova S^o-
renza di medici / Kdor odlaša, malo uživa, zdaj me IjiOi, lju-

tih, jaz sem tih, smrt/. Vendar če je to, kar hočemo /od igre, od

življenja/ ptretežna lahkost bivanja, to ta igra nudi.

Režiser Mile Korun je ostvaril mikavno, vabljivo, mestoma

kar očarljivo predstavo, ki ni preobložena z domislicami /kot npr

lanski ljubljanski Sen kresne noči/, ampak s pravo mero dodaja
svoje dopolnitve k vizualni podobi Shakespearove igre. Prav

prijetno pašo za oči predstavlja kostumografija ^arije Vidau.

^e smemo pozabiti še posrečene in tehtne glasbe, ki jo je prispe¬
val j^&do Jakša.

Anica Kumrova je prefinjeno oblikovala lik grofice Olivije,
tako ^jeno zadržano aristokratsko podobo z začetka kot tudi
njeno vročo, Čustveno drugačnost v nadaljevanju. Drugo, najbrž

manj hvaležno vlogo Viole je zanesljivo odigrala Milada kalesič

s sebi lastnim temperamentom. Kot Marija je prijetno dopolnila

ženski del ansambla Damjana Luthar k.g. Med igrane moškimi velja

«*

izpostaviti odličnega Janeza B ermeža v vlogi alvolia. Vlogo je

napolnil z izrazitim, profiliranim in žlahtnim komedijantstvom.

Peter Boštjančič je primemo podal vojvodo Orsina kot precioznega

človeka, ki se v življensjko resničnost podaja preko posdre nikov
Imenitna dvoica sta bila Miro Podjed kot Tobija Rig in Igor u an-
cin kot Andrej Bledica. Živahni, duhoviti in vse povezujoči No¬
rec pa je bil Zvone Agrež. Ostali igralci niso imeli večjih

beznira .../, ampak tudi neogibno prosotnost smrti / Jaz »m

3

možnosti, a so skladno prispevali k uspeli predstavi, ajbrž ni

v*

ikafc dvoma, da ne bi novi slovenski Shakespeare v Korunovi obdela
vi ^tfČM&^pritegnil pozornosti in naklonjenosti občinstva.

Andrijen Lah

Neminljivi svet rabljev in žrtev

/Vinko Modemdorfer : Prilika o doktorju Josefu Mengeleju,

predstava celjskega gledališča/

Gledalec je pritegnjen v igro, o kateri bo govora* že v gleda¬
liški avli. Po primernem čakanju je poveden skozi labirintsko
zaodrje in oštevilčen. Končno se znajde v škatlastem prostoru,
ujet v vagon zgodovine, v eksperimentalno celico tabprišča v
Auschwitzu /Osviecimu/, pred oičmi in v rokah "angela smrti" ,
doktorja Josefa Ai engeleja. 0 njem namreč govori ta igra, ki jo je napiar-

sal mladi avtor Vinko Modemdorfer. In ne samo o njem : p nas, o našem
zgodovinskem spominu, o mejafe človeškega iziroma o preseganju vseh

teh meja, o stalnem obstajanju in obnavljanu sveta rabljev in žrtev,

o sadomasochistični mešanici, imenovani življenje, iz katere izhajajo
bodisi izjemnejši eksperimentatorji, kot je bil Josef mengele, bodisi

običajnejši občani, kot je na primer v naši igri Jože Meglič. Rekli

boste : imeni sta nekam podobni, in ne slučajno..Avtorjeva sopostavitev

zdaj že mitiziranega zločinskega doktorja in sodobnega povprečnega
slehernika meri na vzpostavitev odnosa in primerjave med njima. Na

videz presenetljivi kHraocx, vendar preudarno pripravljeni konec izpelje

primerjavo /odnos/ dokaj razvidno.? Sestava te Prilike o doktorju

Josefu Mengeleju je zanimiva in učinkovita. Iz sedanjega trenutjka,

ki ga ilustrira punkovski mladenič ms provokativno nacistoidnimi 1  >■
znaki, iz neprijaznega soočanja punkovca in meščanskega Jožeta

Megliča se preselimo v preteklost : v svet Josefa mengeleja, k njegovi

misli o življenju in svetu, k njegovim žrtvam. In spet : življensjkih

paradoksov ne zmanjka. : tu je ljubezenski odnos med rabljem *engelejem

in žrtvijo Židinjo Saro. In znova v sedanjost in znova nazgj in končno

ostanemo v našem času z občanom Jožetom megličem, Josef mengele pa se

karv nekam odmika : ta človek-bog, ki je dokončno izrabil oblast za

absolutno izživljanjue nad drugimi v smislu izreka : vse je dovoljeno

2

Avtor Vinko Moderndorfer je igro tudi režiral. Gledali smo
izredno intenzivno organizirano dogajanje z jasno profiliranimi

liki, s poudarjenimi lužnimi in zvočnimi učinki. "Gali oder" je

najprimerneje predstavil "golo resničnost". Kostumografija Alenke
bartlove je bila primevmo usmerjena k bistvenim znakom. Pomemben

delež pri predstavi ima tudi glasba J anija Goloba.

Naslovno vlogo Josefa M engeleja je precizno in dognano oblikoval
Stane Potisk. Poudaril j taks intelektualistični, razumski pol tega

sadističnega zlo-deja, a vendar izpeljal še čustvenejše nianse, ki jih

je Mengele izkazoval v množici spremenljivih situacij. Jože Meglič

sodi med najboljše vloge Bruna Saranoviča. ^epo je razvil tega

zdravorazumskega, normalnega človeka od mirnosti in zadržanosti do

izbruha nasilja nad punkovcem,,od komentatorja, rezonerja ob robu

zgodovinskega dogajanja do sodobnega udeleženca v oblasti. Izredno je

opiravil svoj nastop tudi Bojan Umek kot MiarsteKx x punkovski Mladenič.

Eksplozivno nabit, prostaško in robato izzivalen, divjaški in brutalen.

Ig ob tem : pevsko naravnost presenetljiv. Umku je pevska kariera s
takim glasom zagotovljena. Židovski dvojčici, Mengelejevi žrtvi sta

občuteno, ekspresivno močno upodobili Violeta Tomič in Jagoda v ajt

Aot gostji/. In ne nazadnje : Milada Kalezič kot Sara : krhko, življenja
željno bitje, ki skuša preživeti, a se s težko pojasnljivo ljubeznijo
naveže na zločinskega doktorja. Zares prefinjeno in v pravi meri je

izpeljala ljubezenski prizor z Mengelejem / situacija, ki nabrž name¬
noma spominja na znano ot  Salomino zapeljevanje Jnaeza Krstnika v

Vildovi Salomi/.

V celoti pohvale vredna, tehtna, za komorni oder Herberta Griina
nadvse primerna uprizoritev.

Andriujan Lah

j /j. i°'Pzr

Ljubko in zabavno

/0. Preussler - S. Potisk : Razbojnik Rogovilež,p predstava

celjskega gledališča/

Otfried Preussler /roj. 1923/ je znan sodobni nemški mla¬
dinski pisatelj. V prevodih je znan tudi med slovenskimi bralci

/Mali povodni mož, Strahek, Krabat /. Avtor je duhovit in humorno
nadarjen, kar dokazuje tudi povest Razbojnik Rogovilež / v sloven¬
skem prevodu Stanka Jarca/. Dramatizacijo je opaavil Stane Potisk,

in to prav posrečeno. Razviden je dramski lok /zaplet, kup težav
in pustolovščin, v katere zaideta naša junaka Pepček in Miha, ter

sproščen razplet s srečnim koncem/. Zgodba je za mlado publiko
privlačna zaradi pestrega dogajanja in še posebej čudnih in čudež¬
nih stvari, ki se v njej dogajajo. '^ako je uvrstitev Preussler je
ve zgodbe oziroma Potiskove dramatizacije kot mladinske igre na

program celjskega gledališča povsem utemeljena.

Bistvene zasluge za gledališko realizacijo pa ima seveda
režiser Miran Herzog. V naravnem, prijetnem ritmu je znal razgi¬
bati zgodbo, natresel vanjo kup posrečenih domislic, z uporabo
elemntov lutkovne umetnosti pa sugestivno predstavil tudi čarobni
svet, ki obkroža čarovnika Peteršiliusa Koloradarja. Predstava je
po tej strani mikavna tudi za odraslega gledalca. V izrazito
oporo režiserju je bila odlična, nenavadno prikladna, uporabna in

i .}

pomensko polna scena Branka Stojakoviča /slednji je bil obenem še
kostumograf/. Če omenim še glasbeni delež Lada Jakše, je s tem

seznam najvidnejših oblikovalcev predstave izčrpan. Igralski liki

f'

so bili bolj ali manj tipizirani in na tem področju ne moremo

zabeležiti večjih dosežkov. Še najbolj je bil zanimiv Iztok Valič

ki je domiselno izpeljal svojega čarovnika Peteršiliusa Kolora¬
darja. Hudi, a ne prenevarni razbojnik Rogovilež k je bil Borut


Alujevič. Mila vila i&ožca je bila Anica Kumer, postavni policaj
Dolinšek Igor Sancin; prijazna babica Nada Božičeva, glavna aktivna
pobudnika dogajanja pa sta poskočno predstavila Drago Kastelic kot
Pepček in Zvone Agrež kot Miha.

Gotovo bo igra prijetno zabavala mladino ob iztekanju leta 1986.

Andrijan Lah


A  3 > -fa -.d 6

Moralnopolitična meditacija

/M. Mikeln : Večerja v vili P. - predstava celjskega gledališča/

Novo Mikelnovo delo, katerega krstna uprizoritev je tila v

c elju na dokaj poudarjen simbolni datum 12. 12., se navezuje na

avtorjevo"aktualno politično kroniko" Mo. pol. kvalif. tov.

Gubca. Tudi slednjo je uprizorilo celjsko gledališče pred nekaj
leti. Politično gledališče, ki se hoče ukvarjati z našo sednjostjo,

bi seveda lahko operiralo z zgodbo in zgradbo bolj ali manj uteče¬
nega kova. Zdi se, da želi avtor s poenostavljeno tehniko "dialoškega,
čimbolj

sukanja mečev" psocssa odkrito predstaviti težko in že kar morečo
problematiko naših dni in stvari. To mu je gotovo uspelo, saj se ob
očitnem plufcalizmu mnenj in mišljenj nastopajočih oseb tudi gledalec
nerazrešljivo zaplete v paradokse teorije in prakse, oblasti in ideo¬
logije, besed in dejanj. Liki, ki predstavljajo prerez vseh generacij

f

od starih borcev /okoli 7o let/ do današnje mladine /okoli 2o~let/,

so sicer le bežno označeni, vendar psihološko v glavnem ustrezni /pri

komolčarskem oportunistu Komarjevega kova je sicer dvomljivo, da bi

Medtem ko

se tako razkril, kot se v igri/. Kade je okvir aktualne politične

debate v Mor. pol. kvalif. tov. Gubca partijski sestanek, je povod

soočanja raznih stališč v novi Mikelnovi igri praznovanje 6o-letnice

xfcHXKgaxpartižanskega in književnika Kranjca. Slednji je prikazan

kot mehkosrčni razočarani "idealist", večina so prafetični pragmatiki,

kot vizija- spomin pa se pojavlja partizan Sonce, predstavnik tistih

"najboljšik, ki so padli /prim. naslov dakijevih spominov/ oziroma

tistih, "ki jih bogovi ljubijo" /prim. izrek : Kogar bogovi ljubijo,
umre mlad/. I:gra nakazuje kljub kratkosti mnogo stvari, s katerimi

se bomo še kako srečevali in spšopadali danes in jutri.


Režija Francija Nižaja je bila usmerjena v razvidno in poudar¬
jeno tolmačenje dejstev. Izrazita debatna, konverzacijska igra

potrebuje disciplinirano osredotočenost na bistveno, to je na tekst.
Prizori spomino /vizij/ so se nevsiljivo prešletali s sedanjim doga¬
janjem. Scena Nika n atula je nakazovala monumentalnost revolucionar¬
nih izročil s fresko v ozadju, v ospredju pa so se vrstili predvsem
opazni stoli. Povsem primerna kostumografija je bila delo Cvete Mir¬
nik.

Igralci niso imeli možnosti za kake večje kreacije, so pa za¬
nesljivo opraviuli svoj otaiHibc posel. Miro Podjed je svojemu Kranjcu

vlil opazno krhkost in občutljivost, spremljano z nekako otroško naiv¬
nostjo. Tršati, občastlniško odločni Johan je bil Jože Pristov. Premiš¬
ljeno in zadržano in s kritičnimi poudarki je izpeljal svoj lik

Borcev Janez ^ermež. Primemo ne tako resno Mladino je upodobila
Milada Kalezič. Za Komarja & t &/ 5 o  let/ premladi Iztok Valič je dal
svojemu liku podobo zoprnega povzpetnika /Zdi se, da je ob spominu na
Komarja v Cankarjevih Hlapcih to edini izrazitejši nesimpatični lik
v igri, ki noče delovati čmo-belo pri obdelavi figur/. Komarjevo
ženo Sonjo je v njeni trpki zapostavljenosti lepo izpeljala Mija
Mencejeva. Odločno, a čutečo staro revolucionarko Marto je predstavila

Nada Božičeva. Zgovorna in živahna Barbara je bila Jana Šmidova.

K Glavnbi interpreti Ifere o Mengeleju so bili tu manj zaposleni :

resni in rezki Maks je bil Stane Potisk, v ozadju se mudeči organiza¬
torski predsednik je bil bruno Baranovič in idealizirani partizan

sta

Sonec Bojan Umek. Sodelovala še kot šefinja strežbe Sava Subotič,
in kot Balmaš Borut Alujevič.

Ali bo to "poročilo o nenavadnem in sploh neresničnem dogodku", kot
sVoje delo podnaslavlja avtor, delovalo vznemirljivo osveščevalno
ali pa zgolj žalostno-resignirano, je odvisno od značaja gledalcev.

Andrijan iJ ah ^


Resničnost, videna skozi paradoks
/Friedrich DCrreznnatt : Zakom gospoda Hississippij8 - predstava
celjskega gledališča/

Čudmo, a resnično je dejstvo, da je eden glavnih dramatikov
2&, stoletja žbric nemški Švicar Durrenmatt /roj, 1921/ prišel
v letu 1987 šele prvič n e program celjskegagledališča. Obenem pa
preseneča tudi več kot 15-letna odsotnost tega avtorja v sloven¬
skih gledališčih sploh /zadnje Durrenmattovo delo je bilo uprizor¬
jeno na slovenskih poklicnih odrih v letu 1971/* kakorkoli že,
Durrenmattovo odsotnost na programih imam za očitno ?8aaaipci^iaMKkxx
repertoarno pomanjkljivost, sedanjo predstavo v '-'elju pa za razvese¬
ljiv dogodek, ^akon gospode Kississippije, veseloigra v dveh delih,
je ena avtorjevih zgodnjih iger z začetka 5o, let. Sledita ji dve
ključni igri modeme dramatike : Obisk stare gospe /195iV in zlasti
Fiziki /1962, prva slovenska uprizoritev te ifere že 1963 v ljubljan¬
ski drami/.

Zakon gospoda Mississippije kaže vse avtorjeve bistvene značil¬
nosti : analitično ostrino ume, presenečujočo domiselnost, nagnje¬
nost k črnemu humorju, iskrivost paradoksov Igrs je nenavadno
sveža in ni v pomenski teži še ničesar izgubila, f^olitičnain ideo*
loškapolarizacija, osebnain ružbenakrizavrednot, veliki mehanizem
sveta z večmim vračanjem enakega, življenje in svet ma robu noriš¬
nice : to in še kaj se pojavlja v igri z večjim ali manjšim poudar¬
kom, dihovitimi potezami in prsat osupljivimi obrati. Ironično prika-
ani družinski /zakonski/ odnosi se spretno prelivajo s širšimi
družbenimi /političnimi, revolucionarnimi/ ejavnostmi.

Igro, ki jo poslušamo v zanesljivem in sočnem prevodu hgile
Golob, jerežirala Barbara Hieng. 1otem ki je letšnjo sezono osegla
že viden us?*eh z režijo Horowitzove Vrste v ljubljenki i>A ali drami,

TL

2

«3® tudi njen spoprijem z Durrenmattem konČ8l kar najbolje,
iredvsem je trebapodčrtsti, da je režiserke našle zs avtorja
ustrezen uprizoritveni stil, kar je seveda bistveno* baleta odr¬
skega dogajaDj8 je pestro in poudarjeno vodils v podsmeznostih
in bistveni celoti, vtorjev posebni, kar bizarni svet je je v
tej režijski osvetlivi vzpostavljen zvestoiin trdno. Predstavi
v prid je tudi posreženainokusns scena , ki jo je priprsvila ^anja
Jurca, ^aslednji opazni vizualni člen jekostumografija Bogdane
^ušičeve. dlušno podobo predstave pa je obogatil z glasbo Urban
koder,

Durrenmattovaigra je ponudila in omogočila ustvrajelni bazmah
vsem igralcenm v večjih vlogah, V vlogi Anastazije e je Anica Kum¬
rova lahko ponivno izkazala z veliko* zapleteno in zahtevno vlogo,
Anastazijo je učinkovito seplajala odxHHXXHx$c£K&lt naivke do preve-
j8hke, od usodne ženske do žrtve, od morilke do ljubimke, Okrog
glavne junakinje se razvršča četvorica moških, ^sak od njih mm8 z
.ijiastazijo specifične odnose, kot Florestan Mississippi, Anaatezi*
jin mož in uspešni javni tožilec, eden stebrov družbe in družbeneg8
reda, se je uveljavil ‘‘anez -“ermež. Znova xu je bil postavljen v
veljaško vlogo, kakršnih je že vajen, a je ni onavijal, ampak sveže
variiral. V lik Florestans je vlil vrsto raznolikih razpoloženj, s
katerimi avtor neutrudno oblaga svojega junaka, dugestivno se je
predsiaril tudi Bogomil? ¥ eras kot Florestanov prijatelj, revolucio¬
nar in An8stszijin ljubimec.ž Bil je spreten kot rezoner in rafi¬
niran v igralskih položajih. Rahlo komični propadli aristokrat grof
Bodo je bil Iztok ^alič, d posluhom in mero je izoblikoval nekam
zanesenega Anastažijinega ljubimca. In še minister Diego, Cinični
in pragmatični politik /in Anastažijin ljubimec/, ki mu je dal Igor
'“ancin primeren blazirano-bastopeški videz. Druge vloge so bolj
obrobne, s  v drobnih gestah posrečene in drsgoene.

Kot sklep lahko dodamo, da pomeni Durrenaattova igra p omemben
dosežek celjskega gledališča. Glede na ljubljanski gledališki
program /razen izstopajoče Aliče v čudežni deželi - v Slovenkem
mladinskem gledališču/ pa obeta postati ^skon gos< oda Fdssissippija
tudi eden vrhov letošnje slovenske gledališke sezone.

Andrijan ^ah


y(z <i.?f

Goga po švedsko

/Avgust Strindberg : Sonata strahov - predstava celjskega

gledališča /

Naravnost presenetljiva Je svežina tega 80 let starega
Strindbergovega dramskega teksts. V razkrivanju gole človeške
eksistence Je Strindberg šel že tako globoko kot poznejši vr¬
hovi absurdne drame /npr. Beckett/, oonata strshov Je, skratka,

V Y

naravni moderne zavesti. l'a komorna igrs, kot Jo imenuje avtor,

-fcr~

prikazuje vrsto ljudi, ujetih v d/voje zsprte prostore : estet¬
sko lepe sobe in mučno-mračne duševne kamrice. V nekaj likih
iščemo lshko osnove sli povezave s poznejšimi osebami v Grumo¬
vem Dogodku v mestu Gogi. Tudi nekateri liki pri Strindbergu
so že "opustili življenje" ali pa živijo vampirsko življenje,
sesajoč svežo kri drugih. Soočeni smo z na rob prignaninimi
človeškimi usodami, s krivdo, ki Jo osebe prinašajo iz pretek¬
losti in prenašajo zdaj, s praznino njihovega življenja in z

ry

brezupom prihodnjega. (i oetično Je to občutje najboljeizrazil
Prešeren v znameniti pesmi -^evcu ; kdo uči izbrisit iz spomina
nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet izpred oči, praznini
ubežati, ki zdanje mori ?"

študent, mladenič, ki prode v te h  moreči svet "strahov"
pr dstavlj8 drugačnost, sktivistični kontrast statično-pasivis-
tični druščini. v endar tudi on doživi ob koncu težo spoznanja:
" v se stvarstvo Je prekleto, vse življenje", ^animiv Je idejni
obrat iz krščanskega sveta k Budi : Ti modri mili Buda, ki
sediš tu in čakaš ..." G sre dnji dramski preobrat Je pravzaprav
v razvojni liniji Starca /ravnatelja Hummla/. Al e-ta Je sprva
razkrinkovalec drugih, slednjič pa razkrinkan od drugih. V tem
bolnem svetu tudi ljubezen /Študent-Gospodična / ni mogoča.

2

Režiser Dušan Mlakar je ustvaril č5.sto, -pr T-finjcmi  premišljeno*
izbrušeno predstavo s smiselno prostorsko organizacijo, s
primerno izbiro in dobrim vodenjem igrslcev. Predstava prite¬
guje tako z vzdušjem kot z vizualnimi elenmti. ^a slednje je
seveda predvsem fcaslužna scenografka ^ets Hočevarjeva, ^elo-
vrvns scena je obenem estetsko dovršena in pomensko utemelje¬
na. Izraža tako zaprtost kot prepustnost, tako zakritost kot od¬
krivanje, tako ujetost kot uhajanje ali izginjanje«

medigralci sodi naprvo mesto »Janez ”°ermež, ki je podal
x>3cbsgx kot dtarec ponovno eno svojih kapitalnih vlog. Bil je
sugestivno starčevsko nebogljen pa spet bister usmerjevalec
dogajanja, suveren razkrinkovalec in slednjič vase se sese¬
dajoče odmirajoče bitje. Zvone Agrež je izpeljal Ttudenta kot
naivnega mladeniča, ki se ob srečevanja z obdajajočim ga svetom
postopomapreoblikuje v lastnike "izgubljenih iluzij”. Močno
opazna je bila Ljerka Belakova kot bizsma Mumija. Grotesk¬
nost te vloge je oblikovala v pravi in zanešjivi meri. G S g 0 da
ajt je zaigrala hirajočo, od svets zaprto Gospodično, otanko
Potisk je bil kot Polkovnik sprva naduta forma, v spremembi
pa skrušena eksistenca. Igpr °ancin je bil elegantni slu¬
žabnik Johansson, Jože Pristov pa prekaljeni služabnik
■“engtsson. **ed groteskizirabimi liki so se zanimivo pojavili
še : Mija ^encejeva, Anica Kumrova, Drago ^sstelic, Borut
Alujevič.

Sonata strahov je pomembna obogatitev celjskega in
slovenskega repertoarja in sodi po svoji izrazni kulturi
n8 razveseljivo visokonstopnjo gledališke umetnosti.

Andrijan -‘-'ah

Poskus z resničnostjo

/9 ■  9, P/

/Slawomir Mrozek : Emigranta, predstava celjskega gledališča/

Evropsko znani poljski dramatik Mrozek /roj. 193o/ je čest gost tudi na
naših odrih. Zanimivo je, da je ravno celjsko gledališče v Sloveniji prvo
uprizorilo Mrozka / 196o - Policaji/. Seveda se je v četrtstoletnem
obdobju Mrozkov stil spremenil. Medtem ko je začetek /npr. Policaji,
Tango idr./ v znamenju groteskne , avantgardne igre, se preusmerimo
z Emigrantoma k pravi realistični igri, utemeljeni na vseh načelih mož¬
nosti in verjetnosti /okolje, okliščine, predmetni svet, psihologija/.

Tekst je bil odrsko pri nas že preskušan, in sicer leta 1975 v ljubljan¬
ski drami.

Motivacija za uvrstitev tega Mrozkovega dela na program je najsbr
brž nedvomna : kvaliteten, komunikativen, aktualne n tekst z izrazitirnc

mi možnostmi za igralski razmah.

Režiser iztok Valič, ki se običajneje pojavlja kot igralec, se je iz¬
kazal kot zares primeren oblikovalec predstave. Predvsem je sledil
bistvenemu sporočilu Mrozkove igre, ni se izživljal s kakimi poseb¬
nimi domislicami in nadgradnjami besedila. Pošteno se je ukvarjal z
malenkostmi te igre /malenkosti, ki sestavljajo življenje !/ in pred¬
vsem omogočil, da je zaživelo "igralsko" gledališče. Otipljivo realis¬
tično sceno je pripravil Ljubo Domjan. Glavna katerja predstave pa sta

bila igralca dogomir Veras kot A A in Miro Podjed kot XX. Zaradi
. , a dne bližine med občinstvom in odrom je igralčev položaj še tem-

lzrc

bolj poudarjen, kot na pladnju so drobni igralčevi premiki, niansirana
mimika itd.

2

Bogomir Veras je podal zelo oprijemljiv lik živahnega razumnika,
ki je usmerjen v samoanalizo in analiuzo in ki "znanstveno" raziskuje

svojega preprostega sobnega tovariša, težaškega delavca z umazanimi
opravili.5^caaxno®fexxsa skuša se zavestno dvigniti nad bedni trenutni po

ložaj in nad spomine iz domovine, a vendar ga okoliščine neusmiljeno

pritiskajo k tlom, kar se konča s trpkim sprejetjem banalne stvarnosti.
Do svojega neštudiranega tovariša je primerno pokroviteljski, po drugi

strani pa ga onik prekaša po grobi fizični moči.. Dinamiko njunih spre-
minjajočišh se medsebojnih odnosov sta igralca izpeljala naravno in ne¬
prisiljeno.

Miro Podjed je zastavil svojega XXa kot rahlo nerodnega, a trma
stega možaka, trdno zasidranega v lastnem iluzijskem svetu / pridobi¬
vanje denarja v tujini za "jxhišico s cvetjem" v domovini/ . Z abstrakci¬
jami se ne ukvarja, saj je ves iz krvi in mesa in od tega sveta, tako da
ne razume svojega tovariša, ki je človek knjige. Do ck izobraženca je sta
včasih popustljiv, podrejen, v jezi p a  se ga loti. Videti je, kako težko gc
ga prizadeva tujina, neznani svet, v katerem trdo dela. tvletna soba mu
je pravzaprav varno zavetišče pred tujim, nevarnim svetom. Poudariti
velia, iste sta igralca oblikovala zgledno soigro in z ijo nedvomno priteg
nila občinstvo. Pripravuia sta prijeten gledališki dogodek.

Za prostor, v katerem igra poteka / lapidarij Pokrajinskega muze
ja v Celju/ pa moram dodati tole : vzdušje igre sicer izratzito ilustrira
zaradi letošnje bolj zimske pomladi paa na gledalce pritiska mraz.
tako le-ti spoznavajo težko emigrantsko življenje na lastni kozi.

Andrijan Lah


Z  vedrim smehom nad slovensko žalost

/Tone Partljič : £ čuka da te kap - predstava celjskega gledališča/

trav zares moramo biti hvaležni našemu najuspešnejšemu kome¬
diografu Partljiču, da nas v tem turobnem finančno-zakonodajnem
času razveseli s komedijo. Glede na naslov smo utemeljeno pričakovali
nekako zvezo z avtorjevima prejšnjima "ščukovskima" komedijama :
"Lčuke p8 ni M  in pa "O ne, ščuke pa ne". Obe igri ste bili uspešnici
7o-ih let. Ali bo novs "ščukovsks" igre enako prodorna deset let
pozneje ?

ScTretja "Ščuka" ni tako tesno povezana s prvima dvema, kot sta
bili med sabo prva in druge, V najnovejši "ščuki" je ostala delna
gmtCT  prostorskezveza /podeželski radio/, ponavljajo se podobna imena
A-remžar, A *8tild8, ^adivec/, a marsikaj se je /tudi mi smo se/ v dese¬
tih letih spremenilo. Partljič je p spretno ujel v svojo zbiralno
lečo nekatere psihološkein sociološke značilnosti sedanjega Č8saj
dokaj opazen je tudi ekološki poudarek* v tej ribiški komediji.

Dva lika v igri izstopata t Silvo Iremžar, direktor radia, je primer
prezaposlenega človeka, izpostavljenega menežerski bolezni - infark¬
tu, Je predstavnik birokratskega mlina, ki melje nekam v prazno. Ob
zdravstvenem "spreobrnjenju" iz aktivists v rekreativnega ribiča se
delno spremeni, delno pa ostane, zaradi vnetosti za novo stvar, enak.
Drugi pol je ribiški čuvaj Feliks /Srečko I/, ki je predstavnik nižje
oblasti, obenem pa nekak varuh pravnega reda in narave. Odnosi teh
dveh oseb, ene z /občinskefes/ vrha,in druge "iz baze", so pravzaprav
osišče komedije, “e ena izpostavljene značilnost nsše igre je v tem,
da z "življenjsko nevarnostjo" ogražajne^e lastnejzvrsti. Pretirani
službeni in konjičkarski /ribiški/ vnemi preti kap in celo v nakaza¬
nem prehodu v drug mirile j ši /?/ gobarski konjiček se zdi, ds bo imelo

2

reklo "iti po gobe" oba glavnapomenskaodtenka.

Režiser Franci ^rižaj je pripravil prijetno, sproščeno, gladko
tekočo predstavo, skratka, pripomogel je, de so bistvene značilnosti
teksta zaživele primerno in izrazito, Pomagala mu je dobra scenogra¬
fija RarlJsna Kravosa, ki je ob lahkotni premakljivosti hitro nakazala
prostorske sfere i  radijsko in bolniško notranjščiho ter ribiško zu¬
nanjščino. Ustrezna kostumografijeje bila delo Cvete Mirnikove, lek¬
torica w ada Gumijeva pa je pripomogla k ljubki štajerski jezikovni
obarvanosti•

"ajveč igralskega posls je bilo zs prej omenjeni ključni osebi.
Direktorja rsdia in poznejšega domala poklicnega ribiča Silva Krem¬
žarja predstavil Miro Podjed v vsem razponu svojih nemajhnih komičnih
sposobnosti, Sprvaje bil bolj stereotipni uradniški zaposlenec in raz-
burjenec, potem pa je posrečeno izrisal neposlušnega, rahlo sitnega
bolnika, dalje pa se je razvil v široki paleti od nerodnega ribiš-
kegaučenca do vnetega ribiče, od pomirjenega uživaštva v naravi do eko-
loškerazgretosti. Hvsle^na vloga, ki ji je znsl Podjed dobro izrabiti
in sveže udejaniti. Direktorjev nasprotni pol, ribiškega čuvaj 8  Feliksa
je pozorno in natančno izoblikoval Zvone Agrež. Predstavil je simpa¬
tičnega malegačloveka, ki zavestno opravlja svoje, zdiremu, da od dru¬
gih premalo cenjeno, delo. Iz rahle otožnosti ob tem neupoštevanju
raste do odkritge anavdušenja, ko se uveljavi kot inrevjuvanec ns
radin. Sicer pa je Agrežev x1 eliks tudi bister prevejanec in živ¬
ljenjski izkušenec paše čuteč prijatelj in nasploh prijazen človek.
Simpatična figura, ki ji je dal Agrež s svojo igro pomembno težo.

Med drugimi vlogami veljaomeniti najprej Anico Kumrovo kot Jolando
Hrmolja. V začemem prizoru je bile značilna intelektualistična kriti-
zerka, v obratu pa že spretna in navse x±xkh± političnepeobrtae pri¬
pravljena nova voditeljicar 8 dia. Dobre studij80 tem, kako funkcija
preoblikuječloveka.

3

V

$

Drugi igralci so imeli manj zahtevnega dels, vsi pa so mozaično
izrazito prispevali svoj delež k predstavi. L, ^elakovaje bila tem¬
peramentna gospa Kremžarjeva, neobremenjena mladostnica, Kremžarjeva
hči Ciceje bila Mojca Partljičeva k, g,, B, Umek je bil kot Oicin fant
bolj obrobni spremljevalec, **• Šmidov© je imela svoj opazni razmah
predsem kot ribiškapripravnica. Notranjščino so ilustrirali še i
Arsenjuk kot radijski "pesnik” Aleksij / ob drugih še ena cankarjevska
aluzija v tem tekstu - Aleksij jeime Gorniku v komediji Za narodov
blagor/, Drako ^8ste11c jebil simpatični zapiti radijski ovinsr
“edivec, M, ^encejetea je bile energična bolničarka Slavica ,xjŽasfca: N,
Božičeva pa veljavna gospa doktor Rozalija,

Veseli iztek celjskegagledališkega leta velja z naklonjenostjo
pozdraviti, priznanjepe zasluži tudi uspešna sezona v celoti,

-y

Andrijan ‘Sh

m

Razveseljiv obračun
/Celjsko gledališče 1986/1987/

Ko ob izteku setone pregledujem letošnjo celjsko gledališko žetev, lahko

brez pomisleka potrdim, da je bila vsestransko kakovostna : izkazala je pre¬
tehtan program, ustvarjalno svežino, visoko profesionalnost ter pomembne
umetniške /igralske, režijske, scenske .../dosežke.

Spomnimo se najprej, kako je bil sestavljen repertoar. Gledali smo
3 sodobna slovenska dela /vsa tri so doživela krstne predstave !/ : V.
Moderndorfer : Prilika o doktorju Josefu Mengeleju, M. Mikeln : Večerja v
vili P., T. Partljič : Ščuka, da te kap. Svetovno klasiko sta predstavljala
W. Shakespeare /Kar hočete/ in A. Strindberg /Sonata strahov/, novejšo
svetovno dramatiko pa F. Durrenmatt /Zakon gospoda MississippijaA - prvič
v Sloveniji/ in S. Mrozek /Emigranta/. K kx slednji skupini bi delno sodila tudi
mladinska igra /O. Preussler - S. Potisk : Razbonik Rogovilež - tudi krstna
predstava/. Ker pa je dramatizacijo pripravil S. Potisk, jo moremo vsaj

polovično šteti med sloienske igre.

V celoti smo videli torej 8 iger : od teh je bilo 6 uprizorjenih na velikem
odru, 2 /Moderndorfer, Mrozek/ pa na komornih prizoriščih / v gledališču
samem oziroma v celjskem lapidariju/. Opazimo dobro sorazmerje med
domačim in tujim / 3 in pol : 4 in pol/ in med resnim in komičnim delom
repertoarja /4 : 4/. Očitna, a primerna je prevlada dramatike 2o. stoletja,
saj le Shakespeare sodi izven nje. /jaarazmerje je tu torej 7 : 1/. Sezona
se je začela ink iztekla v lahkotnejšem razpoloženju /začetek : Shakespeare,
konec : Partljič/.

2

2e pri lanskem pregledu sezone sem podčrtal vrednost JKdkJš harmonično
oblikovanega repertoarja. Tako kaže lansko priznanje repertoarju in njego¬
vemu oblikovalcu umetniškemu vodji Andreju Hiengu v celoti obnoviti in potrditi.
Premišljenemu izboru iger se pridružujejo tudi izstopajoče izvedbe.

kar težko je izbrati najboljšo predstavo v sezoni, saj je bila kvalitetna izena¬

či,

čenost precejšnja. kahlo prebost bi dal vseeno Strindbergovi drami Sonata
strahov v režiji D. Mlakarja /vrhunska estetska izpeljava, sugestivno vzdušje,
igralske kreacije/. Ob ta vrh bi uvrstil Durrenmattovo črno komediijo Zakon
gospoda Mississippija /režija B. Hieng/ in Shakespearovo komedijo Kar hočete
/režija M. Korun/. Posebej naj omenim intenzivnost obeh iger na malih odrih
/Moderndorfer, Mrozek/. Le-ti sta pritegovali tako vsebinsko in problemsko
kot uprizoritveno.

Z vidika pozornosti do slovenskih iger je stvar drugačna. Vsaka od
njih je zbujala posebne obete in pričakovanja. Mikelnova igra /režija F.

Križaj/ je predvsem usmerjena v dialoško obravnavo sodobnih domačih družbenih
vprašanj /podobno kot v Moralnopolitični kvalifikaciji tov. Gubca/. Partljičeva

komedija Ščuka, da te kap ne^Mfsega'ššraclKdomala vzorne komedije Moj ata
socialistični kulak , vendar « pa zelo usterezno nadaljuje ciklus ščukinskih
komedij iz 7o. let. Družbenopolitična vprašanja so v vseh slovenskih igrah
v prvem planu, le zorni koti na probleme os različni.

JSbj dodam še, da je mladinska igrica Preusslerja in Potiska /režija M.
rt erzog/ s svojo prisrčnostjo in razgibanostjo pomembno dopolnila celjsko
gledališko ponudbo. Plodna in umetniško prodorna sezona je prim kraju, ob
slovesu od nje pa se s pričakovanji že oziramo na prihodnjo.

Andrijan Lah

* 7

Zvedavo zrenje seenskega sija

/sprehod po štirih sezonah 3LG v Celju - od 1983/84- do 1986/87/

-o se po približno lo letih spet lotevam sintetičnega pisanja
o celjskem gledališču , se mi zdi prav, da nekako povežem čas s
časom in način z načinom* Leta 1976 je celjsko gledališče pripra¬
vilo dve izjemni predstavi : Jovanovičevo igro Igrajte tumor v gla
vi in onesnaženje zraka /rež. L. Ristič/ in Cankarjevo farso Poguj
sanje v dolini šentflorjanski /rež. M. Korun/. Slednja je dobila
priznanje kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja 1976,
uvrščena pa je bilatudi naSterijevo pozorje 1977* Jovanovičeva
igra pa se je uspešno predstavila na Sterijevem pozorju 1976.

Pričakovati je bilo, da ne bo mogoče nizati predstav natako
visoki umetniški ravni. In vendar : žekonec 1977 je sledila sijaju

y

na uprizoritev Šeligove igre ^arovnica ^ Zgornji- ^avč®. /rež. D.
Jovanovič/, leta 1978 dognana predstava drame 6 e hova Pri sestre
/rež. V. Ognjenovič', leta 1979 pomenljivain mojstrska izvedba
^ankarjeve drame ^epa Vida /rež. K. Korun/. Iz naslednjih sezon
kaže izpostaviti še vsaj Shafferjevo svetovno uspešnico Amadeus
/rež. D. Mlakar/, ki so jo celjski gledališčnimi predstavili v
kar najboljši podobi /omenimo igralske kreacije J. J ermeža, Z.
Agreža in A. Kumer/, /se te predstave so bile v svojem času tudi
na slovenskem gledališkem vrhu.

Kritik Vasja Predan pravi v Zborniku SLG Celje ob 3oo. premie
ri med drugim toCLe : " V minulih desetletjih je to g edališče med
vsemi slovenskimi doživljalo najmanj radikalnih kriznih tresljajev
podatek, da se je več let tako rekoč nepretrgoma uvrščalo v sklep¬
no dejanje jugosovenskih gledaliških iger v Novem °adu, pa izpri¬
čuje, da/je/ v zenotnih časih zmeraj bistveno presegata/lo/ regio
nalnepomene. % dolgotrajnastabilnost je zagotovo tiste vrste last
nos o, ki si j  njo ne more zidati lcreanivne samozavesti nobeno dru r  o

2

slovensko poklicmno gledališče e "

Obravnave se bom lotil podobno kot v °eljskem zborniku 1977-
1981. Se pravi : gre za pregled in analizo repertoarjev v omenje¬
nih sezonah, za razmislek o posameznih dosežkih in za poskus oce¬
nitve sezon v celoti«

Sestavljena Je bila takole : D. Poniž : škof Tomaž Hren,

N. Iiunter - A. Zorn : Profesor Modrinjak, Terencij : Evnuh, V.
Havel : Obvestilo in V. Hugo : Ruy Blas. Torej 9mo 5 premier :
od tega 1 domače sodobno delo /Poniž/, 1 domača dramatiza cija
tijega dela /Hunter - Zorn/ in 3 dela iz svetovne dramatike
/antika - FerenciJ, 19 . stoletje oziroma romantika - V. Hugo,

2o. stoletje - V. Havel/.

^animiv vrh te sezone vidim v “erencijevem Evnuhu /rež. M«
Uršič/. Medtem ko Je besedilo komedije bolj shematično kot izsto¬
pajoče, pa je bilapredstava nenavadno razgibana, nudila je pravo
pašo zaoči in ušesa. Pokazalaje dejansko suverenost gledališke
umetnosti, ki vsekakor ni podrejena književnosti /"literarno gle¬
dališče"/. Domiselnarežija s primerno modrrnizacijo in učinkoviti
igralski deleži so pripravili zares mikaven gledališki dogodek.

Vsaka krstna predstava slovenske igre zbuja svojsko radoved¬
nost, tako je bilo tudi s Poniževo dramo Škof Tomaž Hren. Sodobne
dramez zgodovinsko tematiko se nezadovoljujejo zgolj s pomikom
dogajanja v prejšnjaobdobja. °eprav se drže temeljnih časovnih
dejstev, vendar merijo tudi naprimerjave med nekdaj in danes ozi¬
roma se sploh ukvarjajo bolj s sodobnostjo, a sub spes

cie historiae". ^Tovrstna je tudi Poniževa drama, ki razvidno

ezona 1983/84

J


3

prikaže mehanizem politiČno-oblastniških odnosov in delovanje
ljudi v teh odnosih. Solidno uprizoritev te igre je pripravil
režiser k. Križaj.

iretja kakovostna predstava sezone je bila satirična komedija
češkega /oporečniškega/ dramatika V. Havela Obvestilo /režija F.
Križaj/. Igra je vsekakor posrečen prikaz določenega političnega
vzdušja / v /najbrž ne samo/ češki družbi.

Slabše sta se odrezali po mojem mnenju preostali igri te
sezone. Hugojeva drama Ruy Blas /rež. A. Hieng/ s svojo ljubezen-
sko-politično patetičnostjo ne zmore več pritegniti sodobnega kri¬
tičnega gledalca. 2 g  Zornovo dramatizacijo Zxežxxžxxxex  sicer
znamenite mladinske knjige angleškega avtorja N. Hunterja Krofesor
Modrinjak pa moram reči, da ni zaživela v pravi meri. Zdi pa se,
da ta izrazito pripovedni tekst že sam pon sebi ni kdovekako pri¬
meren za dramatizacijo, ima enostavno premalo dramatičnih elementn
tov. J 'ako tudi režiser Z. Šedlbauer s sodelavci ni mogel ustvariti
kake bolj pritegljive predstave.

°e  razmerje med komičnim in resnim delom repertoarja : 3 ko¬
medije /Terencij, H avel, Hunter-Zorn/ in 2 drami /Poniž, Hugo/.

Ansambel je sestavljalo v tej sezoni le 19 igralcev in igralk
/v ostalih obravnavanih pa v glavnem 2o/ . Jože ^ristov in Anica
Kumrova sta dobila ob slovenskem kulturnem prazniku 1984- od kultur
ne skupnosti občine Celje nagrado in priznanje : prvi "za živ¬
ljenjsko delo na področju gledališke dejavnosti" in druga "za po¬
membne umetniške dosežke v uprizoritvah zadnjih dveh let".

Sezona 1984/83

Premiere so se vrstile vnaslednjem zaporedju : A.P. w eh.ov
Striček v anja, D. Dolan ič : Oskar ni morska deklica, W. Wycherley

4

(

Podeželanka, M. Jesih : Pravopisnakomisija, I. ^ankar : Za narodov
blagor in I. Brešan : Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju* Se¬
stava repertoarja je bila primerna : 9 slovenska dela /Dolamič,
°esih, eankar/, 2 deli iz svetovneknjiževnosti /Čehov. ¥ycherley/,
1 hrvaška igra /Brešan/. Prevladoval je komični del rpertoarja
/Jesih, ¥.  Cankar, Wycherley, Brešan/ nad reshim, dramskim /Dolamič
°ehov/« In še izbor iger glede na čas : iz 17 * stoletja ena igra
A/ycherley/, s konca 19« stoletja ena igra A'ehov/, začetek 2o.
stoletja ena igra /Cankar/ in 9 igre iz najnovejšega časa / Dolami
mič, Jesih, B re šan/. Zvrstili sta se dve krstni predstavi /Dolamič
°esih/ in ehs  slovenskifpremier/ / ./ycherley, Brešan/.

Sezona se jepričels s vsetovno klasiko : dramo ^ehova '.Striček
v anja /rež. M..Herzog/. 0 predstavi je mogoče reči, da je uveljavi
la dobršno mero tistega specifičnega .razpoloženja, ki mu rečemo
"Čehovijansko". Bolj malo zadovoljstva je nudila mladinska igra D.
Dolamiča Oskar in morska deklica /v bistvu dramatizacija Wildove
pravljice/. Tudi tu je bila osnovnapomanjkljivost že v dra^atita-
ciji, režija /K. Murari/ pa tudi:ni resegla tekstovnenepreprič-
ljivosti.

¥ycherleyeva komedija Podeželanka mi ostaja v spominu kot
zanimiva uprizoritev pri nas še xkkzhh:h5e  neuprizorjene igre. Povzro
čala je posamezne stilneprobleme v postavitvi na oder /rež. P. Kri
žaj/, sicer pa nas je ob kulturnozgodovinski inform a ciji seznanila
še z določenim tipom angleškegahumorja.

Posebni prshjekt te sezone je bila Jesihova komedi jaPravopisna
komisija. Posebni zato, ker jo je celjsko gledališče pripravilo v
povezavi s Jgnkarjevim domom v Ljubljani. Predstave so se svrstile

/

5

v >w a  karjevem domu in v celjskem gledališču. Trebajepridati, da
slaba akustika dvorane v Cankarjevem domu ni pomagala tej zelo na
besedilu temelječi igri. Komedijo, ki jepisana v za u esihazn a čil-
nem luditičnem stilu, je domiselno režiral Z. S e dlabauer. ^a pose
ben način obravnavana sodobna slovenskaproblematika pri ^esihu se
je posrečeno p vezala z domačo klasiko, uprizorjeno z novih vidi¬
kov. °esihovi komediji je namreč sledila uprizoritev C an k ar j ev - e
komedije Za narodov blagor:* /rež. V. Moderndorfer/.

Nove uprizoritve ^amkarja vzbujajo običajno veliko zanimane
tako med vnetimi gledališkim občinstvom kot pri gledaliških in
književnih poznavalcih. C an kar je le naš dramski klasik in ob pred
stavah njegovih dram se nemerijo leumetniški dosežki novig glefa-
liških ustvarjalcev, ampak iščemo v njih tudi sodobno družbeno
aktualizacijo. Gotovo sodi ravno komedija ^a narodov blagor - ob
Hlapcih, Kralju na ^etaknovi in Pohujšanju v dolini šentflotjens¬
ki - med tsite tekste, ki najbolj omogočajo soočenje med Cankar-
jevim in našim časom..Splet proklamiranih idealov in političnih
koristi kot temeljno osišče te igre je seveda življenjska stalnica
in ne bežna časovnapostavka, zatorej ohranja komedfja ^a  narodov
blagor svežino in aktualnost. V  spominu mi je še celjska predstava
te igre iz sezone 1966/67 /rež. K. Korun/ ali pa svojska tržaška
preds ava uz ezone 197V75 /rež. M. Uršič/. v ska po svojejeprines
la izrazite nove zamisli in izpeljave. • sta bi mogel reči ttdi za
najnovejšo celjsko uprizoritev.

Sezono je zaključila®: satiričnakomedja sodobnega hrvatskeg a

avtorja Iva Brešaba ^lavnostn 3 večerja k v pogrebnem podjetju. :j -‘s
živahnaigra s črnohumornimi elementi se jeprav prilegla za dober
in sproščen konec. Sploh paveljapohvaliti skrb celjskega umetnišk
kege vodstva /v tej sezoni gaje prevzel književnik Andrej Hieng/ ,

6

23  uvrščanje del iz-bližnjih jugoslovanskih književnosti na reprto

ar.

v b repertoarno dodajmo še osebno kroniko, ^ajprej je treba se
omeniti, da je igralka celjskegagledališča Mija Mencejeva prejela
-984 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za odlično kre
acijo Pitiade v ierencijevem Evnuhu", agrado Kulturne skupnosti
občine Celje ob kulturnem pazniku slovenskega naroda je 1985 pre¬
jel Miro Podjed za pomembne umetniške s dosežke v zadnjih dveh
letih, ^azveseljivimapriznanjem pa se jepridružila žalost ob smrti
■^avleta Jeršina, enega vodilnih igralcev cel jskegagledališča v min
nulih 3o letih. °eršin je prišel v 8LG C e lje leta 1953 ir deloval
v SLG do 1971« ^9 krajši čas je odšel v mariborsko dramo, že v za¬
četku 1973  p3 se je vrnil v celjsko gledališče in tu ustvarjal do
upokojitve 1976* in še po njej tja do leta 1983, ko gajebo ezen
odtrgala od gledališkegaodra. ^eršin je bil širok profil ljudskega
igralca, ki’ se je enako uspešno uveljavljal v resnih kot v komični
nih vlogah, ^aprvi pogled se je zdel po nastopu, pojavi in glas
su primernejši za vloge veljakov in imenitnikov / igral je npr.
celjskega grofa Germana II. kar v 3 igrah : v Kreftovih C e lj s kih
grofih, Župančičevi 'eroniki Jeseniški in Rudolfovem ^eljskemxgsx£
grofu na žrebcu/. ri edn jegovimi komičnimi vlogami navedimo vsaj
Švejka v Brechtovi igri Švejk v 2. svetovni vojni in Krjavlja v
Jurčičevem in Inkretovem Desetem bratu. Bil je tudo Zois v Kref¬
tovih Krajnskihbkomedijantih, ^alileo ^alilei v istoimenski Brech¬
tovi drami, Grozd v V ankarjevei komediji ^a narodov blagor, Komar
v Cankarjevih Hlapcih, župan Stockman v Ibsenovem Sovražniku ljud¬
stva, Kralj v Gombrov/iczevi drarpi Ivona, princesa Burgundije, Pun-
tila v Brechtovi igri Gospodar Puntila in njegov hlapec “atti,
Zlodej v Cgnkarjevem Pohujšanju v dolininšentflotjanski in še in š«_

7

^avle Jeršin, soustvarjaleč okoli 15o iger celjskegagledališča,
bo živel se dalije v spominu gledalcev. Kot za vskagea ustvarjalca
velja tudi za °eršina znani Prešrnov epitaf Korytku : Človeka
smrt pozanje, človeštvane; j z njim, kar je storil zanje, živelo
bo vselej.

Sezona 1985/86

Preidimo k sezoni 1985/86. XL ep trtoar je bil sestav 1 jen &e
tehtno in premišljeno. Zvrstile so se po naslednjem vrstnem
redu tele predstave : G. Fry : Gospa ne bo zgorela, E. Vos :
Plešoči osliček, G. Feydeau : Bolhav ušesu, P. ^ainšček :
°amorattneži, J. Hristič : ^avonarola in njegovi prijatelji,

H, I sen : Gradbenik Solness. ^estavaje bilakarseda pisana :

1 sodobna slovenska drama - krstnapredstava /Lainšček/, 1 sodobna
srbska drama - slovenskaperemiera / Hristič/, 4 dela iz svetovne
književnosti / 1 holandka mladinskaigra /Vos/, angleška poetična
komedija /Fry/, francoska komedija /Peydeau/ in norveška drama
/Ibsen/. Pravilnaj usmeritev k sodobnosti, saj je najstarejša
igrapo nastanku s konca 19. stoletja /Ibsen/, vse druge pa pripa¬
dajo 2o. stoletju. Popolno ravnotežjeje bilo med resnim in komič¬
nim delom repertoarja /5 : 5/.

Gledali smo vrsto dobrih predstav. Kvaliteten vrh sezone
je bila prejkone i eydeaujevakomedja Bolhav ušesu /rež. V, Modern-
dorfer/. Feydeau, ta briljantni francoski komediograf /1862-1921/
je postal zadnjaleta znova “moderen", -^es zna s pomočjo dobre re-
žijein igrex3KapiKKfexxgiEda;isK pridobiti izjemno pozornost gledal¬
cev od začetka do konca vvojih dovršeno grajenih iger. Gelotni
celjski igralski ansambel se jev tej igri tazveseljivo razi ral.

8

Svetovno klasiko stapredtavljala še Ibsen in Fry, Kot J - H eydeau
'pribaga tudi Ibsen v zadnjem času češče na sporede gledališč, ^e
celjskapredstava Sovražnikaljudstva /sezona 1969/7o/ je izkazala
izrazito aktualnost tega avtorja. Tudi Gradbenik Solness /v režiž
ji '. --rižaja/ je pritegnil s svojo psihološko problematiko strem-
ljivega posameznika, njegovegavzponain padca.

Očarljiva poetična komedija C. Fryja Gospa ne bo zgorela /e
/rež. D. Mlakar/ s svojimi duhovitimi besednimi paradami spravlja
izvajalce vxxscgatE in gledalce v zagato : ali bolj prisluhniti tek w
stu ali slediti bolj teatraličnosti dogajanja.

Ljubkeotroško igrico E. Vosa Plešoči osliček je pripravil rež
žiser B. Kobal. Tako smo po dveh letih spet dobili posrečeno pred
stavo za otroke.

'“a in š čoka drama Sg m0 rastneži /nekako nadaljevanje Prežihovih

^ poklicnega

Samorastnikov/ je bila Joo. premiera}celjskega gledališča. Umet¬
niško sugestivna drama /celo prvenec !/ domačega avtorja o brats¬
ki snorih na Slovenskem je bila prav primeren izbor za jubilej.

“e nazadnje je treba omeniti še kvalitetno i 3 £CT dramo sodob¬
nega srbskega dramatika °avonarmla in njegovi prijatelji. To je
primer drame, ki pod sliko realnih dogodkov iz 15. stoletja v Ita¬
liji nakazuje tudi sodobne probleme in dileme. likavno predstavo
je režiral Z. Šedlbauer.

Iz gledališkekronike je potrebno omeniti Borštnikovo odličje
1985 /za najbolj dognan odrski jezik za predstavo v celoti/, ki ga
je prejel ansambel SLG Celje za predstavo komedije Zg narodov blag
gor. Borštnikovo diplomo 1985 za najbolj dognan odrski jezik posa-
meznegaigralcapaje prejel J. B ermež za vlogo dr. Grozda v predstav
vi iste igre. Ob kulturnem prazniku slovenskega nažoda 1986 je dok
bil nagrado ulturne skupnosti občibe Celje igralec Borut Alujevič

q

9

za vlogi RomainaTournela v Peydeaujevi Bolhi v ušesu in za vlogo
direktorica Murine v Brešanovi komediji Slavnostnavečerja vvpogreb-
nem podjetju.

Sezona 1986/87

^adnja tu obravnavana sezona je bila z 8 premieramai koli¬
činsko prav izstopajoča, prinesla pa je tudi vrsto razveseljivih
kvalitetnih dosežkov. Potek premier je bil naslednji : W. Shakes¬
peare : "ar hočete, V, Moderndorfer : Prilika o doktorju Josefu
^engeleju, 0. Preussler - S. Potisk : Razbojnik Rogovičež /mladin-
skaigra/, Nx M. Mikeln : ^ečerja v vili P., P. Durrenmatt : ^akon
gospoda Mississippija, Až Strindberg : Sonata strahov, s. Mro ek :
Emigranta, T. ^artljič : Ščuka, da te kap. ^est od teh predstav
je bilo uprizorjenih na matičnem celjskem odru, dve pa na komor¬
nih prizoriščih : Moderndorfer na gledališkem malem odru in kro¬
žek v celjskem lapidariju.

Gledali smo 3 slovenske sodobneigre /vse tri so doživele
krstno predstavo/, ob te sodi še Potiskova dramatizacija Preus¬
sler jeve povesti ^azbojnik Rogovilež. Svetovno dramatiko so pred¬
stavljali : Shakespeare Strindberg, Durrenmatt in Mrožek. il 3z"
merje med domačo in tujo dramatiko je bilo tako izenačeno^ /4 :

4/, enako je bilo razmerje med resnim in komičnim delom reper¬
toarja. Očitna jepopolnaprevlada dramatike 2o. stoletja, saj je le
Shakespeare ostal,izven nje /razmerje je tu 7 : 1/.

Kvalitetni vrh seone vidim v nadvse izdelani

uprizoritvi Strindbergove drame Sonata strahov /rež D. Mlakar/.
Dragocena člena sezone sta bili tudi črnakomedija P. Durrenmatta


lo

aicon os; oda MissisSippih ja /rež. B. Hieng/ in .hakespearovakome-
dija ^ar hočete /rež. H. lorun/. ^rožkova .Emigranta je režiral i.

v

^alič /v primrnem prostoru celjskega lapidarija/, igralsko pa sta

e uveljavila L. Podjed in B. v eras.

iiikelnovo igro l 'ečer v vili P, sem že v kritiki označil za
moralnopolitično meditacijo. To jekonverzacijska igra, ki se pred¬
vsem ukvarja s sedanjim političnim trenutkom /podobno kot že igra
istega avtorja Noralnopolitičnakvalifikacijatov, Gubca/. Vznemir-
ljivain usodna človeškavprasanja prinaša tudi igra V. Iloderndorf er
ja Prilikao doktorju Josefu “engeleju. Partljičeva komedija Ščuka

VW.jp

da te kapjnadaljuje linijo dveh uspešnih ščukinskih iger iz 7o»
let /Pčukepa ni, 0 ne, ščukepa ne/. x artljič dokazujetudi s to igr
ro, da je pravzaprav kot komediograf v Sloveniji brez prave konku¬
rence. u  sv: e la mladinska igrica Preusslerja in Potiska /rež k.
Herzog/ je sezoni dodala še izrazito dozo vesele radoživosti.
Trebaje pridati, da z oblikovanjem celotne sezone kot zaključene^
ga umetniškega dela celjsko gledališče v Sloveniji prednjači.

I

Ob 3oo. premieri je izdalo celjsko gledališče lep zbornik,
ki v besedni in slikovni dokumentaciji prikazuje obdobje od profe-
sionalLz a u i jel951 do 1986.

^alostna vest leta 1986 je bila smrt vsestranskega slovenske
ga gledališčnika in kulturnika Bojana i tiha, ki je bil v obdobju
1970 - 1974 - tudi upravnik in. umetniški vodja celjskega, gledališča.

V  septembru 1986 je SLG gostovalo v češkoslovaški, in sicer z
uspešnico sezone ^ejrdeaujevo komedijo Bolha v ušesu. To je bila za¬
menjalnapredstava za muzikal Nikola kuhaj, ki ga je uprizorilo v
u elju glefališče iz Uherskega Hradišta. ^eljsni. g0  nastopili raze>\

11

v Uherskem Hradišfcu še v B rnu. ^agoda v ajt, članica SLG Celje od
1984 do 1986, Je prejela Borštnikovo nagrado 1986, namenjeno mladi
igralki.

Poročilo, ki ni prineslo še podrobnejših statističnih poda
datkov o delu gledališča, Jeprišlo h koncu. Potrdilo Je, da vzdr¬
žuje celjsko gledališče brez opaznih nihanj visoko kvalitetno raven
o tem pa bistveno prispeva h kulturni bogatitvi lastnega mesta in
Slovenije v celoti.

AndriJan ^sh

/I

\

1 'h ■ f- £ch

x ^čaz34jbcMHiigjcHA  Očarljivi Koliere
x ^^wA« kakiijažžax8g±^Eq6c / Koliere : Zgrabite Sganarel8 -
predstavs celjskega gledališča/

Prva letošnja premiera celjskega gledališča je prinesla
zanimiv triptih velikega francoskega komediografe Moliera.

Troje iger, ki sestavljajo spored / Zdravnik po sili, Sganarel
ali namišljeni rogonosec, Gospod plemeniti Prssetnik/, povezuje¬
te dve stvari i burkaškalahkotnost in istoimenski lik v vseh
treh igrah s Sganarel# ž Kljub istemu imenu ps se Sgsnareli
med seboj v marsičem razlikujejo in je tako zamisel, da igra
vsakega Sganerel8 drug igralec umestns in posrečena. Irav je
to že zaradi enakomernejše obremenitve igralcev.

Triptih raste od sproščeno razigranega prvega ^ganarela
/Zdravnik po sili/ preko drugega, rahlo zaskrbljenega zalsstno
rogatost^ dHxtr*t^Kgapc±ipEHiCTX±iracHŽ±JEsr^HX /Sganarel ali namišljeni
rogonosec/ do tretjega, igralca , režiserja, vodje igralske skupine,
ki ustvarja s letke, igre, predstave po naročilu, a že v tavesti
o lastnem podložniškem položaju do naročnika in tudi relativnosti
komičnega s ali ne kuka izpod komične maske zametek tragičnega ?
Nedvomno je Sganarel dobra ilustracija sameg8 Molierg kot potojočega

igralca na deželi /1* faza/ in dvorskega gledališčnika pri L dviku

2 .

XIV. /top faz*/• - tretja igT8/•

Režiser Vinko Moderndorfer jepripravil svežo, duhovito,
domiselno in očerujočo predstavo, ki jo je s spremembami ritms
spretno zanihal od zgolj zabavnosti do nenadnih
globljih občutkov o človekovi /igralčevi/ usodi. Scens Tomaža
“arolt8 je najprej razvidno nakazala skromnejšo podeželsko
odrsko postavitev, v rugem delu pa uspešno vzpostavila imenit~
nost dborskega okolja sončenge kralja.

2

Pomemben delež pripade tudi kostumografiji in maskam Marije
Vidau, primerno glasbo pa je prispeval Jani Golob* ^e nazadnje
velja omeniti, da smo poslušali Molierove igre v sočnem prevodu
Josipa Vidmarja,

Prvega Ggenarela je preditavil Bojan Umek z veliko gibalno
energijo. Podal je nabritega preprosteža, ki se hitro znajde v
raznih položajih. Drugega Sgonarela je dobro izpeljal Kiro Pod¬
jed, Bil je rahlo neroden in boječ meščan, ki ga sicer muči
nelagodna ljubosumnost, a xxn£knz±xxHXxiki $a  se prikoplje do
prepričanja, da čast le ni vredna večjih žrtev, zlasti pa ne
lastnekože. Tretjega Sganarela je podal Iztok VJflič, dprva je bil
preudaren in samozavesten vodjs igralske skupine,,neto xp živahni
ustvarjalec - režiser, ki mimogrede izvede še nekaj vlog, od teh
eno /zdravniško/ sv tempu allegro con fuoco, slednjič pa - ob
koncu ozaveščeni človek ob spoznanju, da tudi komično zaboli
/vsaj komično "žrtev"/, ^ečinaigrslcev jeigrale v vseh treh
igrah* ali vsaj dveh igrah. Janez Bermež je km* bil najprej
mm.  smešni oče v Zdravniku po sili, zstem pa je v vlogi pl,
Prasetniks rszsežno mcri^mddbc in ponovno uveljavil svoje komične
sposobnosti in tako ponovil svoj lanski uspeh z Malvoliom v
*ar hočete, Milada ^slezic je bils sprva energična žena v 2idravniku
nato pa spakljiva meščanska hči v Sganarelu. Ljerks ^elakova je
predstavila najprej veseljaško dojiljo v Zdravniku po sili in
zatem finejšo gospo Sganarelovo v dganarelu. Jagoda v ajt je
bila učinkovita "nema" Lucinda v Zdravniku po sili innato zapeljiva
in muhasta velemestna gospodična v Gospodu pl, Prasetniku,

Anica Aumrova je bilaživahna Selijina služabnica v Sgabarelu in
navihana igralka Nerina v Goposdu pl, Prasetniku. V drugih rahlo

3

tipiziranih vlogah so nastopili še : B, Baronovic kot dvojni
oče, D* Kastelic kot ljubimec in igralec, Z, Agrež kot preciozni
ljubimec in igralec, B. Alujevič kot simpatični slugain igralec,
in M# Boben kot rahlo okorni sluga in ljubimec Erast. lovezovalca
prizorov in oziroma mojstre ceremeniale pa je v visokem slogu
zanesljivo izpeljal Stane Potisk.

Kot krajšo skleono ugotovitev bi lahko oblikovali misel,
da smo bili že na začetku sezone priče tazvešaljivemu gledališ¬
kemu dogodku.

Andrijan ^ah

Morasta konverzacija za novembrske čase
/harold Pinter j Stari čssi, predstava celjskega gledališča/

^e ko sem se prvič srečal s Pinterjevo igor Stari časi
/v ljubljanski drami so jo igrali v sezoni v sezoni 1973/74 * in
to na malem odru/, v ja njej nisem KEteifec odkril niti širše vabljivosti
niti pomembnejše sporočilnosti. Ponovni ogled te igre me v tem
občutju potrjuje, 2eksj in čemu je prišla ns sp Ernest letošnji spored
c ljekegagledsčišča, mi ostaja uganka, ^"stavlja se tudi vprašanje,
zakaj s to komorno zadevščino na veliki gledališki oder,

Pinterjeva igra je izrazit primerek kcnverzacijske drame,
izrazit do te mere, da odrskega prostore niti ne potrebuje, ^adoščs
ji glas in glede na to bi bilo najbolje, da bi sg preselila v sebi
bližnji, to jeradijski medij, Eialcgi in monologi, ki jih poslušamo,
so bolj ali m3nj dolgočasni in dolgovezni, le tu in tam jih preblisne
kak ironični utrinek. Dvomim, daje to zauporabnost in sprejemljivost
teksta dovolj,

w e so tu že kritikcvetežave s tekstom, pa

v

morem reči, da je bilapredctava priptavljenabrižno in premišljeno,
^ežiser Pisan Mlekar se je primerno posbetil gradnji niansiranih
razpoloženj, ki prevevajo ne stopa jeoče osebe, lv er igra nevsebuje
nikakih zunanjih teatraličnih učinkov, se je toliko bolj ukvarjal
s kulturo govora, pri čemer ima pomembno vlogo gotovo tudi lektor
Jože ^agenel, ^aracni govora vidom sploh gčsvno vrednost te pred-
stave, Scen8 Svete Jobancvica je bilo predstavi v prid take s svojo
estetsko stranjo /ilustriralogs je neksko sterilno srednjeslojkko
okolje/ kot tudi s tem, ds je oder smiselno zmanjšala, r eostor je
v tej igri sploh kočljiva zadeva, sa jeta "soba" pravzaprav le
prostor zavesti /torejxnM±rHH^x človečke notranjsori, spominov itd 0 /,
■‘'eloma spominja Pinterjevaigr8 na dokaj razglašeno Sartrovo eksi¬
stencialistično igro ^8 zeprtmi vrati /moški in ženski/, leda A

2

si osebe v Pinterjevi igri ne ustavrjajo tolikšnegapekla kot pri
*->artru, tiiPinterju imamo nemara oprsvka bolj z vicami, v katerih
se mude mož Deeley, žkhx njegovažena K-ste in njene prijateljica*,
njunaobiskovalka Anna, ko si razkrivajo svojeodnose, poglede, spo-
mine*

irojicaigralcev je zanesjivo nprax±ixxsx in disciplinirano
opravila svoje delo* studijsko je bila igra zaigralcezahtevan in
tudi koristn8n8loga* Povsem jih jeizpostavila in terjala od njih
precizno in pretehtano psihološko igro, ki jo jebilo treba vzdrže¬
vati tudi v nenih px'xxBxiivpc ternutkih. Peter Boštjančič je suve¬
reno izdelal Deeleya v razponu odnjegovega iščoče raziskujočega
vrtanja za tvarmi do zaključnegazdvomljenja o zanesljivosti stvari.
0čarljiveAnn8, polna nejasnosti, spremenljivosti in proktite t a pe-
Ijivosti, jebilaMilada Kelezičeva* Kot gstjs jev vlogi žene ^ate
nastopila Meje Blagovič. članica tržaškega slovenskega gledališča.
Podala je neki iko pasivno, a erotično izzivalno meščansko gospo,
ki p 8  nakoncu zraste v samozavesti in dobi celo zadnjo besedo*

Morda omenimo še režiserjevo mezaforo za razreševanje medsebojnih
odnosov naših oseb : tretjeorehov*

ik 8 r se tiče gleda loške nadgradnje, moremo oceniti predstavo
Pintarjevih Starih časov vseeno kaoraradimai^bOT* kot kar zadovoljivo*

Andrijan ^ah

Imenitnaotroškapredstava

/B. Veras - HžC. Andersen : J aleč od dvorca - predstava celjskega

gledališča/

Bliža se konec koledarskegaleta in s tem tudi čas,
ko h  celjsko gledališče pripravi svojo vsakoletno otroško
predstavo« ajbrž nekaze pobovno p«t k- j »nnrirrv sr razglašati poema
gledaliških predstav za otroke« '^rebaps je dodsti, ds kakovostna
gledališkapeedstava zaotroke zmore pritegniti in očarati tudi
odraslo občinstvo«

Letošnjo otroško igrico je pripravil najprej igralec Bogomir

w erss. Dramatiziral je 3 znane Andersenove pravljice : Svinjski

pastir, l'ako kskor napravi s tari, je zmerom prav in lesarjeva

novaoblačilaž. xjchi§ik&±± jeixkmx prijeten triptih, k± v katerem

jenazorno in v bistvenih potezsh prikazans modrost teh pravljic«

igro«

Liran ^erzog jezelo posrečeno režiral to pncsbduncEot Gledali smo
sproščeno, Ishkotno, igrivo in mikavno predstavo, ki je ob zgoščenem
tekstu in odrskih zanimivostih zlahkaxjucikKgHitx±Hx osvojila gledalce,
"emalo jexKX±s|nHraiHxk učinkovitosti predstave prispevali sebogra-
fijain kostumografija Eke Vogelnik. Obe pomembni gledališki sferi

sta v njeni zamisli omogočali hitre in naravne prestope v pravljični
svet in iz njega. Dokaj izstopajoč je bil glasbeni delež Gregorja
Strniše, koreografski posel pa je oprsvila Ana Vovk -^ezdir.

Vse igralske naloge so razgibano in radoživo izpelajli ftpo±Kx
igralka Anica Kumrova in igralci Borut Alujevič, Drago Kastelic,

Bojan Umek in Bogomir Veres. Andersenove previjif v Frasovi P ri “
redbi bodo gotovo razveseljevale številno mlado in ml8do čuteče
občinstvo v teh pustih in mračnih dneh«

Andrijan Lah r

6.-m

Zemeljski paradoksi božansko—hudičevskih razmerij

/'ur*B. ohaw : Hudičev učenec — predstava celjskega gledališča/

ar prijetno se jeponivno srečati s starim bistroumnežem in
šaljivcem Shawom. ^arvzaparva je kar čudno, ds so minila več kot

3 desetletja b&  jgu ggg v celjskem gledališču brez

\J0

tegaznamenitega angleškega dramatika /zsdnje Sh8woew« delo v G elju
je bil Mož usode - 1954- i/, x ako velja uvrstitev Hudičevega učen¬
ca na repertoar priznavaIno oceniti, r eprav ims igrs na prvi po¬
gled zgodovinsko tematiko, pajeobenem kmalu razvidno, da bistve¬
na vozlišča zgodbe niso čssovno omehgena, so morda kar arhetipska
in tako miašajoča se tudi naš čas. Zgodba Hudičevega učenca se
sicer dogsjs lets 1777 v Severni Ameriki, torej nazsčetku ameriš¬
kega boja Z8 osamosvoj tev izpod Angležev, eno leto po izdaji znane
deklaracije o neodvisnosti.

Igro razgibavajo dvoja nssprotj8 : naširši politični ravni
ameriško - angleška /razmerje med kolonosti in kolonizatorji, med
podrejenimi in vladajočimi/, naožji družinsko-družbeni ravni pa nas¬
protja med konformistično malomeščansko puritansko srenjo /= feož?
jimi služabniki/ in med družini oziroma srenji neprilagojenim
posameznikom Richardom Dudgeonom /» hudičevim učencem/, V igri se
vsabasprotja razrešijo kompromisno,saj se vojaško—politični spopad
preobrne v ppgg§§HQ§8, “hudičev učenec" papostsne po svojem nedvom¬
nem in očitnem pozitivnem in požrtvovalnem dejanju celo zgleden
“božji služabnik" /morda celo značilen primer kantovskega moralnega
zakonajv nas/. Vse hudičevstvo "hudičevega učenca" jele verbalno,
deklarativno, nekako na ravni ^erduccijeve °de Satanu ali mita o

ličenoscu *rometeju, kjer Bog in Hudič le zamenjata svoj* idealno

**■*

vlogo oziroma "belo" barvo. *‘er pa je "božje usmerjena" gospa Dud-
geon tako neznansko vražje sitna, se žeod začetka zdi, ds mora biti

4 / 1 /!

2

njen vražji sin" kar prijazna, nič hudeg8 naklepajoča oseba« Nje¬
govo tihotapstvo ga moralno prav nič necgraža, saj vemo, daje npr.
naš tihotapski Ai artin ^rpan celo nekak narodni junak« V igri se
spBetno prepletajo še : odnos med bratoma /pametnejši—neumenejši/,
med vojaki zn  civilisti, subordinacijcki odnos med dvema oficir¬
jema /generalHM — major/, ljubezenski odnos /pastor - pastorjema
žene/ oziromaljubezenski trikotnik /pastor - pastorjeva žena —
"hudičev učenec"/. Skratka - domišljeno zgrajenaigre, v kateri
kom8j kaj manjka 1

Režiser Franci ^ižaj jerazvidno razvil glsvne in tudi postran¬
ske motive v gladko potekanje« Igro jeuprizoril "releistično zgodo¬
vinsko", že z ifcbiro igralca Umka za glavno osebo pa določil očit-
nejšompoanto igre. triumfsini konec igre je intoniral v dva zasebna
preobrata / Richard in Kssie/. Omeniti velja še psusr kškk  poudarjeni
Richardov sprehod po mizi, ki jeprejkone povzet po Berger jmm tovrst¬
ni potezi v filmu hair /uporabljen v obeh primerih z istim namenom:
kot Kfuajefflibc kot viden spopad med kontrekulturo in konvencionalno
oziromajrutinsko kulturo/, "asploh jerž režiser reduciral možno tea¬
traličnost v drugem dslu igre in jo omejil na predstavitev bistvenih
odnosov ne ustrezni skromni sceni, ^e-to si je omislil Mrjsn Kra¬
vos. Kostumi Cvete Kirnikove so očitno sledili 18. stoltju in tako
podprli zgodovinsko perspektivo igre. Izbor glasbe /opravil ga^e
Ivo Ai eša/ je primerno barval sprotno dogajanje z razponom od Rule
Britannia do lankee Roodle.

Več igralcev je dobilo hvaležne vloge. Kija "‘encejeva jejcot
gospa Dudgeon delovale zelo izrazito kot vladarsko neprizanesljiva
družinska mati, a vendar manj trdo, kot jo omogoča tekst. Glavno
vlogo "hudičevega učenca" Richarda - Dicka Dudgeona je predstavil
Bojan Umek. Bil je najprej malceglasnejši in izivaško razpoloženi

(\Kl,

3

družinski "izobčenec" /1, dejanje/, nato pa v glsvnem nadvse simpa¬
tična osebs, ki se pred nami neogibno razvija v "božjega učenca bx
oziroma služabnika". Kot pastor Anderson je Stane Potisk natančno
izpeljal bistveno življenjsko spremembo tegslika : iz razumevajočega
božjemilosti polnega prezbiterjenskega duhovnika se v odločiinnm
času preobrazi v energičnega, vojaško razpoloženega upornika proti
Angležem, Osrednjo žensko vlogo gospo Judith Anderson jen odlično
izpeljala Anicsis: Kumrova, SprvajebilaxHgkw iik a x  naivna in malce

neosveščena meščanka, zgražajoča se 'pravičnicaT, zatem pa čedalje
«

bolj še človeško bitje, ki jo nastopajoče izredne dileme

čedalje bolj oblikujejo v osebno polnost in Razumevanje drugih,
Janez bermež je kot general Burgoyne zablestel kot pravi in suvere¬
ni nosilec angleškegahumorja, Msjorja Swindona kot bolj topoumnega
predstavnika vojsškehiershijeje posrečeno upodobil Iztok ^blič, V
manjših vlogah je nas(opelo še več igralcev, omenimo vsaj še prijetno
gostjo Mojco ^ertlj čevo kot -^ssie, rahlo okornega Marka Bobna kot
ChrystyjsDudgeona, Igorja boncinakot postavnega Narednika in Zvoneta
Agreža kot neboglenega vojaškega duhovnika Brudenells, ki s svojo
knjižno /biblijsko/ modrostjo predstavlja nasprotje aktivistične¬
mu, iz hamletovskih dilem med mislijo in dejanjem izstopivšemu
pastorju Andersonu,

Skoraj gotovo bo Hudičev učenec s svojo obilno duhovitostjo in
nenehno razgibansotjo uspel pritegniti celjsko in slovensko občin¬
stvo.

Andrijan Lah

■ .

Skromni ostanek preživele mode

/u?# Vs/illiams: Steklena menažerijs, predstava celjskega gledališča

Ameriški dramatik Tennessee toilliems je bil v modi kakoih
deset do petnajst let po 2. svetovni vojni« Skupaj z Arthurjem
Millerjem je predstavljal sodobno ameriško dramatiko v evropskih
gledališčih, x edaj jeimela njegova psihoanalitična različica
tradicionalne realističneigre še določen čar novega in s tem
pritegljivega. Štirideset let pozneje / Steklena memažerija je
nastala 1944, prvič psbilsuprizorjena 194-5/ vsegatega ni več,
Neprijetno pa sta se razkrili dve značilnosti te igre : utrud¬
ljivo besedovanje in popolnapredvidljivost dogajanja, ‘-sako igri
obenem nsjjksta vabljivost besedne umetnosti in zanimivost in¬
formacije, Ostaja le preveč razviden izsek iz življenja "malih"
ljudi, prikaz povprečne družine, ki jo sestavljajo oblastna, po-
laščevalska mati, upirajoči se, za samostojnost boreči se sin
in rahlo pohabljena, zakompleksana hči. Ob vsakdanjosti je še
edini dodstni problem te igre issknježenina zb  hčer /sestro/,

i—

"al pa daje vse skupaj premalo duševne hrane za zahtevnejšega
poslušalcain gledalca. Povrh je seveda trebs ugotoviti, daje
toilliamsovadrama po k Pinterju že deugi primerek komorneigre v
letošnji sezoni., ker pa je najbrž za veliki oder preveč.

Očitki, ki zadevajo samo besedilo oziroma uvrstitev tega
besedila n8 spored, pa niso namenjeni neposrednim gledališlim
ustvarjalcem.

^ežiser h arjan ^evk je zvesto in primerno udejsnil psiho-
loškorealistično vzdašjete igre, njen mali družinski svet in
spreminjajoče se razpoloženjske nianse v poteku dog8j8nj8« Za¬
nimivo sceno je pripravila Simona^erne, okusnekostumepa Cvet8
Mirnik. Pomemben delež ima tudi glasba, ki jo je izbral Ilija
Šurev,

Imenitna je bila Kade Božičeva v vlogi gospe Wihg£ieldove«
Podala je z osvajajočo intenzivbostjo pristno predstanico so¬

dobnega matriarhata, absolutno oblastnico v hiši in tlsčitelji-
co lastnih otrok. Milsda ^alezič je ratančno in občuteno pred¬
stavilo hčer ^auro kot zadržano, boječe in vase se umikajoče
dekle, ki pa ji kratko srečanje s simpatičnim moškim le da
kanček veselja. Peter Boštjančič kot sin lom jebil v dvojni
vlogi rezonerjc in neposrednega udeleženca dogajsnjs« ^azorno
je izrisal utemeljeno uporništvo proti materini tiraniji in
nežnost do sestre, ob tem pa nakazal tudi lomove ± zasebne

je zaigral Iomoveg8 znanca, Jims O' Connorja. Oblikoval je

malo x*azživi, nato pa spet vrne v svojo izhodišno pozo« ilorda
le pripomba, daje bil videti kot ^eurin vrstnik nekoliko pre¬
star«

"“aj reči na zaključku ? MkrAh  Vsekakor to, ds ni nič veliko
ali majhno, razen v primerjavi. Ob V/illiemsovi igri je torej
mogoče reči : živel Shaw /Ibsen, Strindberg, DUrrenmatt •«•/ !

vodijo od doma v svet. Bogomir v eres

rezerviranega, vljudnega

pogovoru

Andrijan i®h

^ t T. f?

^a različna mnenja
/O dgovor ^etru Bostjjančiču/

Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače /R, Luxemburg/

o presenečenjem in obžalovanjem sem prebral vape odprto
pismo, namenjeno meni« S presenečenjem zato, ker sploh nerazu—
mem tolikega vašega krika in besa, ko gre zgolj za najini raz¬
lični mnenji o določenem* avtorju oziroma njegovem delu, Z obža¬
lovanjem zato, ker vidim, do kakšnih meja sega V8Ša j nestrp¬
nost do ckugače mislečega, ^ed nams je pač ta razlika, da jaz
vam ne omejujem kakršnegakoli mnenje o kateremkoli avtorju; me¬
nim tudi, da človeka ne moremo vrednotiti po tem, kateri avtor
mu ugaja ati kateri se mu zdi dober, boljši, najboljši,

U 8me ste vsuli ploho žalitev in zmerljivk zaradi mojgga oseb-
negamnenja o 3?. vfilliamsu, Mislite psč, da bi morsli vsi soditi
o njem enako. Znano pa je, da obstajajo o številnih avtorjih
številna, včasih celo nssprotujočs si mnenja, ^elo o Prešernu,
našem vzornem klasiku, so sodbe rszlične, hrležs npr, se ni po¬
sebno ugodno izrazil o njem, a vendar ne vidim v tem nič slabe¬
ga, Vsako ocenjevanje je opredeljevanje za nekoga, neksj ali
obratno; t.i. "trganje” avtorjev ali njihovo hvaljenje sta ses¬
tavni del tega,.Skušate me "pobiti" z večinskim mnenjem drugih
kritikov /s tovrstnim mnenjem se ds dokazsti V3e mogoče/, Moram
p8 priznati, da rnebe ocene nežanimajo in tudi brati jih n^ims—
lim. ^erem le ocehe predstav, ki j|Ui ne vidim, da bi se o
njih bežno /in seveda nepopolno - še tako dobra kritika ne more
posredovati prostorskih, glasovnih, svetlobnih, gibalnih elemen¬
tov predstave/ informiral, h r ifciki, ki jih omenjate, so pisali
v svojem imenu in jasno je, ds njihovo mnenje ni obvezno zame.

2

Povsem podpiram pluralizem stališč, saj bi bilo res dolgočasno,
če bi vsi mislili ensko. Vprašanjepa je, kaj boste mislili o
istih kritikih, ki jih zdaj hvalite, če se kdaj drugič ne boste
strinjali z njimi v okusu in sodbi.

Ponovno sezavzemam : pustite ljudem biti /drusgčni/. ^e
nekaj o vašem stavku : M  S tem /očitno; trganjem/ boste zado¬
voljili sebe, paše nekaj dežurnih prišepetovalcev, ki si vseg8
tega od srca želijot”• %jprej : "trganje" mi ni v poseben uži¬
tek ali zadoščenje, bolj v nadlego; najrajši gledam predstave,
ob katerih selahko navdušim, to navdušenje pa skušam preliti v
besedno informacijo. 0 tem vidiku mojega odnosa do predstav
je menda dovolj dokazil /celjsko gledališče spremijsm s presled¬
ki od 1964/. ‘‘ega o dežurnih prišepetovalcih pa spet nerazumem.
Kordamislite, da xx  za mojim pisanjem ne stoji podpisani posa¬
meznik, ampak neke skrite, sovražne sile. Nimam kaj reči. Tovrst¬
ni namigi me mučna spominjajo na pravkar potekajočo prakso neka-
teroh forumov in dela jugoslovanskega tidka, ki iščejo za pri¬
spevki posameznikov v Mladini /ind?ugih slovenskih časopisih/
kar sp^ecialno vojno itd.

Vrniva se še k Williamsu. 0 njem menote, da #e genij, recimo,
da je to sinonim za vrhunskega avtorja 2o. stol. x ro  ti vašemu
mnenju nimam nič. ^am uvrščam V/illiamsa le v t.i. srednjo knji¬
ževnost, med vrhunske ameriške atotoje 2o. stoletja pa bi posta¬
vil T. Wolfa, W. *aulknerj8, H. Millerja. In vendar, vse to ni
pomembno, “ami si lahko naredite poljubno lestvico književnikov
in poglavitno je, da bo prava za vas.

ašegapoziva ns "trganje" vaskot igralca in vaših lekcij
o mojem vedenju /kaj bi lahko jsz rekel o vašem/ ne sprejemam.

0 vas ne bom več pisal, kerte mislim biti žrtev vsše nestrpnosti.

3

\

Kdove t  o koliko avtorjih sva še druga čnegasoiKKgaa: mišljenja#
Kljub vašemu žaljivemu "trganju” mene kot živegažil človeka
/jaz sem kritično® obravnaval, tekst/ še vedno zaploskam -Petru
Boštjančič^ za vlogo v Hetastabilnem Gralu, ne pa Petru Bošt¬
jančiču, piscu odprtega pisma v Novem tedniku.

Zdaj je zabava v kraju •## /Shakespeare:Vihar®/

Andrijan Pah

Spoštovana* tovarišica Podjedova 1

Glede n^alitve Petra Boštjančiča, ki presegajo vse meje
kulturnega dialogs, Vam sporočam, da seveda namislim več pisati
ocen o celjskem gledališču za vaš cenjeni list# Ob tej prilož¬
nosti se Vam zahvaljujem za prijetno sodelovanje innvsekakor
še kdaj na svidenje. Pozdravite, prosim, tudi V s g e ga 3tg ŽH^ xfe±
moža, ki je postal z leti moj priljubljeni igralec.

Prijetno pomladno počutje Vam in ^ašim želi

Andrijan Pah

I  ^ c.

Od izstopajočega začetka do solidnega konce
/ob celjski gledališki sezoni 1987/88/

ko pregledujem minulo celjsko gledališko sezono in premišljam
o »jej, moram najprej ugotoviti, ds je ostala v senci lsnske, ki
jekar s tremi predstavami /Shakespeare: kar hočete, Ddrrenmatt:
SakonK gospoda Mississippija, S rindberg: Sonata strah v/uc segla
v trenutni slovenski gledališki vrh.

Oglejmo si najprej repertoar letošnje sezone, le-ta pa nam
bo omogočil tudi bolj ali manj ustrezneprimerjave med sezonama.
Premiere so potekale od septembrs 1987 do maja 1988 v nasledjjH-
njem vrstnem redu: Molidre: Zgrabite Sganarela, H. Pinter: Stari
časi, B. V e r8s /po k H.C. Andersenu/: ^aleč  od dvorca /krstna
predstava/, G.B. Sh8w: Hudičev učenec, T. Williams: Steklena mena-
žerija, T. -^eršak: Peter in r avel /krstnapredstava/. Kočno je
torej prevladovala svetovna dramatika /4 premiere/ nad slovensko
/Peršakov8komedija Verasova dramatizacija Andersena/. Tudi razmer¬
je med vedrim /Moličre, Veras-Andersen, Shaw, PerŠ8k/ in resnim
delom repertoarja /Pinter, Williams/ je bilo enako. In slednjič še
razporeditev iger po času nastanka. Spet enako: 2o. stoletje je
bilo zastopano s 4 premierami, starejša obdobja z dvema / 17 * sto¬
letje - Holičre, konec 19* stoletja Shaw/, s e  pa damo prednost
Andersenu /19. stoletje/ pred v erasom, se to razmerje spremeni

Število premier /6/ jebilo letos manjše kot lani /8/, vendar
pajeostalo število premier na velikem odru enako, saj sta bili ksni
dve uspeli komorni predstavi /MBderndorfer, Krožek/ igrani na dru-
^■tVrte  prizoriščih, ker sodim, da je že oblikovanje repertoarja ne¬
kaj bistvenega, 33 vedno vprašujem, zaksj je repertoar tako sestsv-

v 3*3.

2

Ijen in kaj tako s estsvljeni repertoar omogočagledališču in kaj

občinstvu« 'Pa "kaj" je s veda vedno odvisen tako od besedila

/drame/ kot oduprizoritve; priznati pa je tudi treba, da kako-

/enake/

vost enega še ni obenem potrditev kakovosti drugega, x eko lahko
odličen tekst doživi slabo izvedbo /pred leti sem videl npr, prav
posebej slabo makedonsko izvedbo Hamleta/ ali pa skromnejši tekst
dobi močnejšo gledališko n8dgrsdnjo /za primer bi lahko uporabil
kar ^erencovega Evnuha v celjski izvedbi /.±x Tovrstno* razmišlja¬
nje gotovo ni novo, vendar morda le ni odveč ob njem ponovno spom¬
niti na občutljivo in spremenljivo interakcijo med besedilom in
njegovim ugledališčenjem.

Pohvaliti te.že kompozicijo letošnje sezone; začetek in konec
sta bil8 v zanemnju komedije / Moližre, Peršsk/, iA anj posrečeno
je bilo dejstvo, daje bilaže prvapremiers /Molidre/ najboljša upri¬
zoritev v sezoni; le-ta tako ni moglaveč rasti, ker enostavno
druge premiere v celoti niso več dosegle prve*

Zdaj papo vrsti. Moličre je & eden tistih redkih klasikov iz
prejšnjih stoletij, ki na sodobnih odrih še vedno deluje živo in
pritegljivo, -^ahko rečem, daštejem letošnjega celjskega Ko^ičra
za eno najboljših predstav tega klasi ks, ksr sem jih videl na
Sloven kem. Posrečenaje bila že zamisel o povezavi treh krajših
moližrovih iger s skupnim junakom Sg8narelom /Zdravnik po sili,
Sganarel ali namišljeni rogonosec, Gospod plemeniti Prasetnik/
v celovečerno predstavo. V Sganarelu najdemo poteze samega Mo¬
lila , sprvakot potujočega podeželskega komedijanta, nsto kot dvor¬
skega gledališčnika pri Ludviku XIV, Režiser V. I odenndorfer s so¬
delavci je ustvaril zares razveseljivo in učinkovito predstavo,
ki jeomogočila ±  razmah igralcem /tri Sgansrele so igrali; B, M

'tb

5

Ume#, M. Podjed in I. ^alič/ in užitek gledalcem, ^aj zsilustracijo
omenim posebno priznanje Slavka ^eržka ustvarjalcem predstave Zgra¬
bite Sganarel8 /objavljeno v gledališkem listu ob Shav/ovem Hudiče¬
vem učencu/* -°eržek primerja celjsko predstavo s predstavo Iloliera
v pariškim gledališču Comedie Prancaise in ugotavlja, da selahko
naši igralci mirno merijo s francoskimi, terkončuje: "••• ponosni
smo lahko, daimamo v našem mestu umetnike evropskega nivojs, ki
l8hko ustvarijo umetniški dogodek v svetovnem merilu”,

letošnjega celjskega Milidra lahko primerjamo z lanskim Shakes¬
pearom /^ar hočete/, in sicertako po kakovosti kot po zvrsti /kome¬
dija/ in po časovni določenosti,

Kot drugapremiera se je pojavila igra sodobnega angleškega dra¬
matika H, Pinterja "Stari časi". Igraje že bila uprozorjena pred
leti v ljubljanski AA alidrami in moram reči, da šemi jezdela celj-
skauprizoritev boljša. Vendar sodim, da je ta igr8 premalo problem¬
ska in pomenljiva; v primerjavi s Hišnikom, drugo Pinterjevo igro,
ki so jo pred leti igrsli v u elju, pa kar zbledi. Avtor se ukvarja
z duševnim življenjem treh predstavnikov gmotno uspešnega meščanske¬
ga sloja /2 ženski in moški/. Igra, ki sicer ni brez modrnistišne
rafiniranosti, pa scjlni vendarle zdi dokaj nezanimiva. V njej ne
najdem, č^ponovim mnenje iz kritike za Novi tednik, "niti širše
vabljivosti niti pomembnejše sporočilnosti". Uprizoritev ararc sama
je bila sicer estetsko prefin^ens in izdelana / režiser D. Iilakar
in igralci M, Blagovič, P. Boštjančič in M. ^slezic/.

Predstava je primerljiva z lanskim celjskim Strindbergom
/Sonata strahov/. V obeh igrah greza prostor zavesti, blodnje,
spomine. Vendar pa je Strindbergov tekst mnogo tehtnejši in boljši
kot Pinterjev, uprizoritev Sonate strahov psje bila sploh izjemna.

TU

4

Priredbe Andersenovih pravljic zagledališče so Šeste* Eno od
teh, ki jih jeletos dramatiziral igralec B, -^erss, smo pred leti
v drugi /Goliasovi/ dramatizaciji v celjskem gledališču že videli
/ w esarjeva nova oblačila/* ^eras jeizbral tri znane Andersenove
pravljice: Svinjski pastir, ^akor ptavi stari, je vedno prav in
česarjevs nova oblačila terjih prirejene gledališko organiziral
v skupen večer z naslovom tlačeč od dvorca, "aslov očitno nakazuje,
da vidi dramatizstor življenjske vrednote v človeški heposrednosti
in dobroti, ki ju ni najti pri nadutem in izumetničenem plemstvu*
"ežiser M. ^erzog je ustvaril sproščeno in ljubko predstavo za
vse mlade /tudi po srcu!/ v stilu "pojdimo se gledališče"# Omeni¬
ti jetreba tudi pomembni kostumografski in scenografski delež E.
Vogelnik.

Predstavo moremo primerjati z lansko uspešno mladinsko igro
Razbojnik Rogovilež / S* Potisk po Preusslerju/, najbrž pa je bila
lanskaše zaodtenek boljša.

°etrtapremiera sezone je bilakomedija G.B. Shawa Hudičev uče¬
nec. x a anglo-irski dramatik ževeč kot tri desetletja ni bil na
sporedu celjskegagledališča in bil ježečas zsponovno srečanje z
njim# Hudičev učenec je duhovitakomedija, kiseironočno poigrava
z zgodovino in ljudmi v njej /Shaw se v igri ukvarja z uporom
Amerikancev proti Angležem leta 1777» torej v bistvu s čaom na¬
stanka ZDA/. S svojo paradokslnostko je Shaw eden od členov dolo¬
čene dramske smeri v 2o. stoletju ^Dureenmatt !/• Predstava je potr¬
dila, daje Shaw še vedno aktualen in prijeten gledališki avtor
/režiser P. Križaj, glavne vloge: B. Umek, A. Kumrovs in S. Potisk/.

Predstavo moremo primerjati z lanskim DUreenmattom / Zakon
gospoda Mississippijs/i po primerjavi pa dsjem šrednost Durren-

mattu*

/IIP

5

Predzadnjapremiers v sezoni je bila igra 0?. Williamsa Steklena
menažerijs. O Willi8msovi rszličici tradicionslnerealistične igre
/posnemanje y  odsevanje vsakdanjega življenjs/ nimsm posebno dobregs
mnenja* iu asploh nisem naklonjen realistični poetiki in estetiki in
fotografirabemu ponavljanju stvarnosti* Strinjam se z H. ^avicem,
avtorjem znanega romana u szarski slovar, ki je d ejal v nedavnem
intervjuju, nsj književbost postane resničnost in ne resničnost
književnost« Gre seveda za suverenost imaginacije, ki ustavrjs
novo resničnost. Wiliiamsov8 Steklena menažerijaje zglwden primer
posnemanja tipičnega realnega svfets: gre za tipično družino, tipič¬
ne druži ske donose, t&pičnereakcijeposameznikov, skrstka, vse v
tej igri je v popolni meri znano in pričakovano* Informativne
vrednosti te igre ne vidim; po informacijski estetiki, v kateri
dobi informacija estetsko vrednost /nosilka lepega/, je tudi estet¬
ska vrednost teigrezelo skromna* ^e v oceni teigre v Novem tedniku
sem menil, da ji "manjkata vabljivost besedne umetnosti in zanimi¬
vost informacije"* Siuer pa estetikeznanega igri omogoča določeno
popularnost. Gledalcem odpira "pogled k sosedu"* Podobneosebe, kot
sonv igri maui sin, hči, družinski znanec, brez težav odkrijemo v
najbližji okolici, “aj sklenem ta razmislek z ugotovitvijo, ds se*
mi zdi igra izrazito nezanimiva in da v nji ne vidim problemske teht
nosti« Razumljivo je, da so vrednostni modeli različni in seveda
neobvezni, ^aš znani starejši kritik Josip Vidmsr je npr. nasplpš-
no zavračal celotno novejšo svetovno dramatiko, omalovažujeta tudi
celotno nove j š»n slovensko književnsot. In kaj ? Lahko se z njim ne
strinjamo, s njegovim merilom in d vodilom /klasična estetiks,

Goethe ipd./ p ts drsmatiks in ta književnost večinoma dejansko ne
ustrezata*

6

A vrnimo se k predstavi Willismsove Steklene menažerije, -^ežiser
K. ^ evk Jepripravil tekstu ustrezno izvedbo, igralci pa so vsi za**
nesljivo opravili svoj posel /P. Boštjančič, N. Božič, K. Kalezič,
B, “ere s/. Glede ne stilni realizem in komorni tip bi lahko pred¬
stavo Steklene menažerije primerjali z lanskima Jožkovima Emigran¬
toma, I-ioram ps priznati, da sem Emigranta z zanimanjem gledal po¬
novno, s tudi problemska in informativna vrednost Emigrantov sta
večgi kot v Williamsovi igri, Tudi sam realizem pri ^ožku ni tako
enopomenski kot pri killiamsu,

Jga dnja preraiers v sezoni Je bilakrstnauprizoritev Eerš a kove
komedije Peter in ^avel, Igra kaže značilnosti t,i, postmodemi-
stičnepoetike, temelječe na že obstoječih tekstih in uporabljajoče
stare citste za novekombinacije, Predvsem Jeuporabil Peršak dva
znana motiva: keviiorja /Gogolj/ in dfc^ojčka /slednji izhaja že iz
antike: Plaut/. “e smemo pozabiti še ns Trdinovo bajko r eterin r a-
vel in na kovača ^alandra iz Cankarjevih Hlapcev, katerega parafra¬
zira direktor Starc, In šejbi kaj našli. Igra, ki prikazuje,tako
Jo označi avtor, " srednje veliko mesto v SR Sloveniji v časih hude
krize in nepopustljivega optimizma subjektivnih sil”, se torej uk¬
varja humorno in satirično z našo sedanjostjo. Označimo Jo lahko
kot dobro napravljeno igro, ki ve, kaj hoče, in tisto "kaj” tudi
prciaerao izpelje. Komedijo Jepovsem primerno režirsl P, Križaj,
v glavni vlogi dvpjčkov Petra in r avla pa se Je izstopajočeizka-
zal J, Keripež.

Igrejezelo ustrezno primerljiva z lansko r artlJičevo komedijo
dijo < čuka datekap, - L ‘ako bi domala lahko dejali : konec dober, vse

dobro

7

/

Spomnimo se še naposamezne žalostne in vesele dogodke v le¬
tošnji sezoni eeljskegagledališča.

«9  začetku sezone, 9* septembra, jeumrl igralec Hatgsž Arse-
njuk. V celjskem gledališču je delovni od 1973 in nadarjeno
oblikoval vrsto vlog« Iz zadnjega časa mi ostaja v izrazitem
spominu zlasti v vlogi lice v Brešanovi igri Slavnostne večerja
v pogrebnem zavodu. xt es, kako blizu sta si igra s smrtjo in smrt
sama«

Igralka Ljerka lakova jeprejela Severjevo nagrado za vlogo
Mumije v Strindbergovi igri Sonata strahov ter za vlogi Dojilje in
Sganarelovke v N Q ličrovem triptihu Zgrabite Sgsnatela.

Igralec Peter Boštjančič je prejel na Borštnikovem srečanju
1987 "nagrado pbčinstva najboljšemu igralcu" za vlogo nadvojvode
Viscontija in vlogo ^arojeviča v Prokičevem Metastabilnem Graalu
/predstava mariborkke drame/. isto vlogo jeprejel tudi nagrado
Prešernovega sklsda 1988.

Repertoar naslednje sezone celjskega gledališča je glede ns
nsjavljenetekste zelo kakovosten, s tem pa, upajmo, tudi gleda¬
liško obetaven. V sezoni 1988/89 torej uptavičeno pričakujemo od
celjskegagledalisca dve do 1ri vrhunskepredstave. So jenamreč tista
mera, ki jo kvaliteta celjskega gledališča^ e le omogoča, marveč
t\idi terja. ^—

Andrijan Lah

Kaj Kake Igr« fu Zdaj

/«b snovanju gledališko skuoine, imenovan« UUG/

Presenetljiv« mrtvile,kar s« tič« gledališkega aastepanja
n« PF ia slavistiki poa«b«j/pri slednji ž« vsebina študija kar
kriči o« tevrstni d«j«Ta#ati !/,m« j« izzval« ž« laask« študij«k«
lete.Ker pa s«a deloval š« s star« bežigrajske skupim«,lani nisva
n«g«l začeti s posebnimi soodbudaai tudi aa FF,

Let«a/študijsk« lat« 1978/79/ sen s« zaradi razbremenitve dru¬
god lahk« posvetil snovanju igralske skupim«,kat«r« poglavitni naa«a
j« vsaj majhne razgibanj« obstoječ« a«d«javnosti tu zdaj.

Prednica j ia kak« sodi kde.Ker j« vrsta aaSih bivših Članov tudi
na FF in bližnjih fakultetah,sn« najproj aanoravali sestaviti član¬
stvo za nov« skupino predvsem iz teh vrat,*er jih jo 1« premalo pri¬
stopil«, sn« nazačotku šolskega lota izvedli nabor na FF,sicor 1« s
tipkanimi obvestili in vabili, 1 *« razpisna« j« javilo več članov in
člani«,a 1« nekaj s« jih j« zasidralo/volja,v«s«lj«,vztrajnost,vne¬
ma/,Po ten ko s« je e bilkovala skupina približno desetih,s« je pozor¬
nost preusmerila na Kaj,

Pravzaprav s«m imel en načrt ž« ob razpisu samen:duh«vito in še
neizvedeno igr« D.Rupla Mrzli viharji,j«zne domačije/ v prostorskih
okoliščinah FF-penaakanj« odra-morda tož« uprizorljiva/.Prvi semester
smo precej raziskovali to igro,Zaradi nezanesljivosti več članov pa
smo mer ali prestaviti njeno izvedb« na poznejši čas/nnrecim« jesen
1979/.

Drugi načrt/modtom smo ga £« izpeljali/ j« bil Robov Deseti brat.
Dela nisem izbral le zaradi eblatni c/1978- 7«-l«taica Robovega roj¬
stva, 4«-le talca izida Desetega brata/,ampak zaradi posrečen« kemike,
ki prehaja zgolj čas«vaeokvir«,očarljivih nastavkov prikupnega ludiz¬
ma, ki veje iz teksta,in sploh zaradi vsestransko gledališkosti te
naš« najboljšo humoristično pesnitv« in zares domiselne travestije
klasičnega slovenskega literarnega mita.Stvar je bile treba seveda
skrajšati,epraviti primerno dramaturgij« in -predati ;v rek« igralcem.
Odločil s«m a« za 4,ki morajo čim ustrezneje predstaviti kopice knji¬
ževnih es«b.

In tu smo ž« pri K*k« izvesti-Desetega brata,Najprej-preproste:4
igralci,4 stoli.Naste p jetake mogoč na različnih prizeriših,danila
povsod, Izhodišči nastop j« bil namenjen za predavalnice i  4/premi-
era na pustni četrtek 22.2.1979/.K«mbiaacija branjaia igranja j« ho¬
tela podčrtati obe sestavini:pesnitev in leenedijo,P«tje/razao-para-

fraz« arij, popevk/, glasb« /New $rlsa«s jazz/,plsa in aege«et-vse ts
••dl k pepsatritvi,k "Tetalasnu " gledališču,sbeasa pa se želi pars-
diatičae speaaiti »a Gevekarjevs ljud^sf jtegrs • petje« ia plese«.

Izraza« sredstva skupine izhajajJe iz bistvene predaesti,ki je
i«aje aaaterji pred prefeaie«alci:te g«x«nx je spentaneatjrazigreneat,
navduše«eet,edprteet,seveda pa «• anarhična,aapak kultivirana.Obsta¬
jati sera degeverjeni sistea,a ne naškede ustvarjalneinpreviz-cije.
Nujnepesaaezae ekeraeati a«aterskega pečetga se ne le razunljive,
aapak delujeje cele ljubke.Kljub fernalni« nedegaanestia je negeče
•zirena se degaja,da je anaterska predstava beljša ed prefesienalne
/lep priner najdene pri vrhniški izvedbi Aristefaneve Lizistrate,ki
je bila precej beljša v celeti ket urdana izvedbaljublJanške drsne
pred aaekaj leti/.

A vrni«« se v naše sfere.Večvrstna raven igre v Rebevea desete«

bratu nas spravlja p« več peteh v igre sveta spleh.Ket nravi X±«t«xx
Nietzsche v eni ed evejih lahketne zvenečih,« glefeek*u«mih pssnic:

Te neainijivi je
le prispedeba
Beg,kar kočljive ja,
pasniška raba.

Svet-kreg vrtanja je,
cilje detika*

Nuja- te jezni de,
nerec pa-igra

Igra-sveta ,geapa,

Bit ««ša in se j
Sla večne aerčevekn
neš« nas v spej

Neslev:Kej Kake Igre Tu Zdej je »upajne,vsaj delne upravičen.

Merdn še Kaj Zd*j naprej ? Odgever:V.ZUpnn:Poplah na ladji Jutre
radijskaigra- bralnainterpretacija/,£ada neareja/ neva verzija-
•blikatetalnega gledališča/,Večer češke peezije/izber prevedev pod¬
pisanega poročevalca/.

že bi ji ce in njene glavice v te« članku prepušča« Axelesu,k* pravi:

Vsa člsvsška dsjavnsst ia vaa strast petefcata ket igra.

Andrijan Lah

Preživeli smo ljubljansko gledališko sezono 19So/1981
/nekaj misli in pomislekov/

Na gledališko sezono /kot na vse druge reči/ je mogoče
gledati z več zornih kotov, npr« s statističnega j toliko in
toliko predstav, toliko in toliko gledalcev ipd«, dalje s
finančnega t  toliko in toliko prihodkov, toliko in toliko
odhodkov, nato z vidike gledališkega programa / tu se seveda že
ločita vidik gledališčnikov in publike, oziroma tudi gledališč¬
nikov med seboj in gledalcev med seboj- zaradi pogojenosti oku¬
sov relativizem narašča/, pa z vidika gledaliških uprizoritev
/že prej omenjen* relativizem se poudarjeno nadaljuje/, možnosti
pa je najbrž še na pretek*

Moj - vsekakor eden od sibjektivnih vidikov- se uperje v
dve izhodišči : kaj je gledališče v tem letu nudilo, dal* sebi
/lastnemu rszvoju, razmahu ustvarjalcev/ in kaj publiki / pote¬
šitvi njene kulturne lakote, njeni estetski bogatitvi, ne nazad¬
nje njeni zabavi/. Sklep, ki povetuje obe čleha, pa bi se glasil
takole : k8j je gledališče preko svoje ustvarjalnosti ponudilo
občinstvu v /soustvsrjalno/ doživetje*

Zsčnimo kar pri najuglednejši ustanovi s  ljubljanski
drami* Sezona se je pričele dolgočasno s  s Strindbergovim
Pelikanom, igro, ki predstavlja šolski primer preseženega natu¬
ra luma /npr. v primerjavi s še vedno sugestivno Gospodično Ju¬
lijo/. hrama upodablja značilno strindbergovsko žensko-moško
spopadanje ob prikazu ženske "vampirke", to pot matere, ki zatira
ali uničuje svojs otroks, predvsem sina* Žel pa je že učinkovitost
avtorjeve dramaturgije v tej igri vprašljiva, preveč je površnih
naivnih rešitev, ki spreminjajo dramo ob nekaterih dvoreznih
pretiravanjih v polovično komedijo, hežija /Z.Šedlbauer/ ni /j^
uspela prerasti tega ne preveč posrečenega teksta in gs ugleda-

2

liščiti tako, da bi deloval kolikor toliko problemsko in povedno
tudi za naš čas. Sreba je pridati, da je D.Počkajeva e svojimi spo¬
sobnostmi le uspela nekaj izvleči iz svoje problematične vloge.
Ustvarila je lik muhaste družinske semodržke, ki jo opredeljujeta
poudarjeno stiskaštvo in vztrajen poskus tekmovanja s hčerjo zs
njenega moža* Kar je zanimivo za nas h z literarnega vidike, je
primerjava tejstrindbergouske matere z mehkobno cankarjevsko
materjo. Sicer pa /razen muzejskega/ ne vidim drugega razloga
za uprizoritev te igre. /zakaj ne bi gledali npr, gledališko in
idejno bogate Strinndbergove Igre sanj ?/.

Najbolj pričakovana predstava x  sezoni v drami je bila zaradi
več razlogov Korunova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev, Močno je
delovala že "tekmovalna” poteza o vzporedni uprizoritvi te pomembne
/ali celo najpomembnejše?/ igre starejšega slovenskega repertoarja,
/D^ame in Mestno gledališče/, Zaširši krog obiskovalcev je bilo
zanimivo, kakšna bo nova sliks Hlapcev v tem trenutku, za ožji,
bolj specialistični krog pa ša, kakšns bo Korunova uprizoritev glede
na njegove prejšnje gledališkepost3vitve Cankarjevih del ali celo
konkretno glede na prejšnje Hlapce v xx  njegovi režiji /celjko gle¬
dališče 1967/*

Ker je o vprašanju Hlapcev temeljito spregovoril že I.Peršak v
prejšnjih Sodobnostih, naj sledi le moj čim krajši komentar k zade¬
vi, ki vzpodbuja sicer brezbrežno razpravo o odnosih med literaturo
in gledališčem, Sam se sicer zavzemam Z8 gledališko gledališče :
vsaka nova predstava starega dela faaj prikaže nove ideje, nove
rešitve, nova odkritjeze novi čas, S takega stališča je povsem
zanemarljivo, kako so npr. Cankarjev tekst uprizarjali pred 2o leti
ali še prej. Predstava naj poskuša izraziti skozi stari tekst ksj
novega / st  tem seveda še ni rečeno, da bo dobra 1/. Kar me je razo¬
čaralo pri Korunivih Hlapcih je dokajšnja medlost, neizrazitost
predstave. Ne to mislim predvsem v primerjsvi z odličnima, zares /j] C

3

sugestivnima predstavama •hepe Vide in Pohujšanja v dolini šent¬
florjanski pa tudi na več kot lo let staro predstavo Hlapcev
/vse celjsko gledališče/* Sicer pa : morda kaše primerjati Hlapce
izpred lo let in sedenje glede na družbeno situacijo ? Prejšnji
Hlapci so n 3 stali /1967/ ob razmahu ne©avantgarde, ob radikalis-
tičnih študentskih gibanjih v Evropi, bili so eksistencialno
izredno zaostreni, rezki, vznemirljivi* In ko kažejo sedanji Hlapci
nekako razostrenost, neodločnost, bledikavost, ali ji to znak,

£a je naše bivanje v tem trenutku z8tišno, pasivizireno, lenobno ?

To je seveda le bežen pomislek ob predstavi, v kateri sta bili
osrednji igralski osebnosti R.P lič kot “erman /podal je nevrotič¬
nega modernega individualista z uporniškimi impulzi/ in I,i»an kot
župnik /odigral je energičnega oblastnike, ki pa mu niso nepoznani
dvomni trenutki/. V splošnem paje bila ta predstava ne krop ne vodam,
ne za tradicionaliste niti se moderniste, nekaj srednjega*

Pristno gledališko veselje je nudila po mlačnem pelikenskem
začetku in nič obetavnejŠim A nadaljevanjem s Hlapci šele Pojeva
burkaška, a hkrati dokaj ostra satirična komedija ^akjlučna smrt
nekega enarhista/režiser Aleš ^an/. Pojeva igra predstavlja tisto,
brez česar gledališče ne more obstati, če ne misli /p/ostati mufcejs
prisotnost svežega,modernega, sporočilnega, zavzetega repertoarja,
ne primerni kvalitetnibrevni /če nam podarjaobilno mero smeha, še
bolje/. Vrednost prijetni im mikavni predstavi ps so zvišale še
igralske kreacije, zlasti zabeležimo izjemen dosežek B.Osvazze v
vlogi Korca. Posrečenalikeste izčrtale tudi R*K°smač in D.Valič.

Humorno razpoloženje je nadaljevala Gogoljeva komedija Revi¬
zor /režiser D.Mleker/. Žel Mlakarju Revizor ni uspel v toliki meri
kot pred nekaj leti v *elju Gogoljeva Ženitev. Gledali smo dokaj
burno "komedijo zmešnjav", ki paji je oekoncu pohejala sape, Z8klju-
čilapa se je prsv medlo. Medopeznimi igralskimi dosežki omenimo
B.Juha kot Hledtekova, B.Kraljs kot župana in M*Potokar kot županjo.

4

Uvrstitvi Revizorja ^a spored seveda ni oporekati, letos je tudi
edini predstavljal svetovno klasiko«

Ker je drama letos očitno hotela veseliti gledalce skoraj do
korea leta /neustrezno je bil načrtovana Smoletov Krst pri °avici
kot zaključne , že poznopomledanaka predstava/, je uprizorila se
enodejanki dveh čeških avtorjev - disidentov /ali po domače oporeč¬
nikov/, Kohoute /ki živi v Avstriji/ in Ravela /ki je na Češkem
zaprt kot podpisnik listine 77/• Oh vsem razumevanju za težave
oporečniških pisateljev pamoram lepripomniti, da ste enodejanki
/Havelov Protest in Kohoutov Atest/ bolj skromnega dometa«

Vprašljiva ježe uporaba velikega odra za pogovor samo dveh oseb v
Protestu /in to še pri znani neprimerni ali nezadostni zasedenosti
igralcev c drami !/, pri čemer je ta pogovor še prekmalu razviden,
da bi sploh odtal zanimiv« 'Tovrstna enodejanka bi sodile kvečjemu
v Aa s1o dramo« ^ekaj več gledališkega čara nudi Atest, ki pa tudi teks¬
tovno ne presege bežnih domislic, kot je sprva ponižni,,potem pa
nekaj renčeči pristni češki kuža Bsvsek-šajsek. Ostali bi praznih
rok, če se nebi razveselili ob nekaterih vlogah /zl©stixKsee je
razmahnila Š.Drolceva-enkrat v komični vlogiI* posrečene je bila
tudi k I.Zupančičeva kot Upravnica/. Režija/B.šprejc/ je teksta
sicer razvidno predstavila /opombo imam pri sceni, ki je bila
nepotrebno težka- morda je izražale Jek pritiskajoče družbeno
vzdušje?/« Če enkrat pa morem pripomniti, da enodejanki po vred¬
nosti niste sodili ns veliki oder drameč Menda imajo Čehi le kaj
boljšega na zslogi«

Omenil sem že, da je bil /neustrezno- ali se kdo ukvarja s
kompozicijo sezone?/ načrtovan za konec sezone Smoletov Krst pri
Savici /taka pomebnspredstava sodi v center sezone/« Zgodilo pa
se je, da os e priprave za predstavo zavlekle, dramapa je kot
deus ex mschine izvlekla iz Hale drame Bajsičevo sicer ljubko

in zabavno igrico, jo prehesla ne veliki oder in jo ponudila

5

abonentskemu občinstvu kot zaključni grižljaj sezone* Resda so se
abonenti tako lahko smejali /če so se/ do konca sezone, vendar pa
je tak način, milo rečeno, neprimeren in nesoliden*

lako smomprišli do letošnjih predstav v ^ali drami, “e na
začetku sezone je ^ala drama uprizorila zabavno posrečeno igrico
sodobnega hrvatskega dramatike Bajsiea kako se dan lepo začne
/režija I.Valič/. Pohvaliti je treba že repertoarno potezo, saj
je jugoslovanska dramatika px*eredek gost v ljubljanskem odrednjem
gledališču /velikinoder uprizarjale tu in tam Krležo-in to je vsel/.
Dvojica nastopajočih igralcev -Benkova in Kurent, zlasti slednji-
sta se razveseljivo razmahnile in tako ponudilapubliki prijeten
večer. Predstave sodi medtšste /kot npr. Anouilhov Orkester/,
ki postanejo popularne in ostanejo dlje ne poredu* Gotovo je en
namen iu sle drame tudi tak. Drug namen je preverjanje raznih
igralskih poskusov in režijskih iskanj. V to smer vodita dve
nadaljnji predstavi / S.Grum t  P^sma eosipini / v izvedbi B.
GrubarjaZ-predstave žal nisem videl- in pa Ajshilov Vklenjeni
Prometej /režijs B.Kraljevie/. 0 slednji moremo reči le to, da
se ji je posrečilo razviti Vklenjenega Prometeje v smislu kome¬
dije. Fi c rda se je režiser držal tistega znamenitega Storailovegs
stavka iz Mrožkovega lange t Ko tragedija ni več mogoča, farsa
pa je dolgočasna, ostane le še eksperiment. leko smo gledali
pravzaprav parodijo Prometeje, ki pa ni delovala niti v tej
smeri. Saizgubo tragedije nismo dobili nobenega nadomestila.

Igralsko se je mučil s Prometejem J.Vejevec / bil jenekak moderni
hipi v trapericah, sploh ne kruto vklenjen, ampak poskakujoč v
lisicah/. Kejasno režijo je spremljala še nanesena mešane kostu¬
mografija .

oklepna misel o letošnji dramski sezoni ni nejblažja t  premalo
uprizoritvenih dogodkov, nekaj preskromnih tekstov, več neposre¬
čenih uprizoritev /zlasti zadnje omenjena/. /|\')

6

M°rda Je bilo v Mest em gledališču kaj bolje ? Začetek Je bil
kar obetaven : Cankarjevi Hlapci /režija D«Jovanovič/. To Je bil8
res avtorska, cvojevrsthe in polemična predstava. Glede na originalne

Cankarjeve Hlapce Je bila bolj montaža senzacij, sicer dopolnju-

I ^ v i , «.

JočiH nrigraacbd: teksj» /Cankarjev spis v ako sem postal socialist,

dodana skupina šolskih "objektov” - otrok, katerihbobdelava ilus¬
trira šolski-in vsekršni-represivni sistem/, e po drugi strani
zasenčujočih Cankarjevo besedilo. 3 stališča gledališkega gleda¬
lišča vendarle močna, sugestivns, v spomin segajoča predstava
/na koncu sezone dobile nagrado na Sterijevem pozorju/. 7 primerjavi
s predstavo v ljubljanski drsmi stilno enoviteJšs in prodornejša.

Iz Jovanovičevih Hlapcev ste zrasli tudi dve veliki vlogi t  J.Hoče-
var got Jerman, razpet med prometejstvo 6n sisisfovstvo, kar režiser
dovolj nazorno nakaže, izjemno intenziven in radikalno izveden lik,
ter Z.Šugman, hladen in suveren oblastnik, ki obvlada širok ra spek¬
ter vladarskih prijemov. KekaJ težav Je ustvarjale scena, okorns
pa Je bil 3  /kar Je v slovenskih predstavah že navadno/ skupina
otrok. Mene Jermanov izvedeni /in ne le nameravani/ samomor ne moti,
vedno se mi Je zdel tisti Cankarjev zefeljuček /blagoslov za novo
živiJenJe-kJe? na Goličavi?/ le nekak happyendovski obliž. Jovanovič
Je s tem radikaliziral Jermana na drugem polu kot Partljič v svoji
igri Oskubite Jastreba /tam se Jerman popolnomaudomači in konformirs/.

Drugo vprašanje pa Je, kako in koliko upoštevati stališče o
nedopustnosti spreminjanja tekstov, zaščiteno tudi z zakonom o
avtorski praviei iz let a 1978/glej Pojasnilo Hade Kraigher v
Kačih razgledih, 12.junij 1981/* Tam piše med drugim /člen 28/, da
avtorjeva pravica, "da se upre vsaki skazitvi, okrnitvi ali drugačni
spremembi svojega dela" $ po avtorjevi smrti pe /člen 81/ "skrbijo
zs varstvo njegovih moralnih pravic organizacije avtorjev in akade¬
mije znanosti in umetnosti". Vprašanje, ki se javlja. Je seveda :
ali praktično lahko 8k8demije ali organizacije avtorjev dosežejo ^

prepoved predstave, ki se jim zdi neprimerna !? Povrh pa, ali ne
krajšajo v gledališčih večine tekstov in tudi to /okrnitev!/ že
sodi pod paragraf J

?i  nadaljevanjem pregleda o sezoni ^eatnege gledališča bomo
lahko dokaj kratki. Kot drugo predstavo smo gledali krstno upri¬
zoritev Kmeclove drame z vojno tematiko /posebna tema j maščevalni

ženski odred/ Marjetica ali smrt dolgo po umiranju. V primerjavi

*

z  lahsko Kmeclovo igro Friderik z ^eroniko letošnja ni zaživela
najbolje* hdi se ,ds že tekst nima dovoljšnje prodornosti, pa tudi
režija /Ž.Petan/ ga morda ni dogradila. Omeniti jetrebe vsag lepo
kreacijo S.Bonisegne kot krhke Mele - Marjetice.

iri 3. predstavi sezone se je najbrž marsikdo med gledalci,
de ne govorimo o kritikih, spraševal s kaj pa je teb e treba bilo.
Gledali smo Giraudouxovo dramo Zb  Lukrecijo /rež. M,Bevk/. Girau-
douxovo leporečništvo je brez s enčice ektualnepomenljivosti, gleda¬
lišče pa nikakor nindokazslo, zakaj, čemu je ta malo pomebnaigrs
prišla na spored. In to je prazno in porazno. Med nič krivimi
igralci velja poudariti vlogo E.Bezlsja.

V hudo brezrezložno povprečnost so uhajale tudi druge pred-
«rfcaryg  premiera /mar ni dovolj zanimivih in tehtnih modernih iger ?
predlagal bi npr. odlično komedijo i4 ajakovskega Stenica, ki je že
dlje časa prevedena v slovenščino, čaka v dramskem arhivu, pa.*./.

Aristofanova komedija Mir v priredbi nemškega dramatike P.
Haekaa je si car  uspele privabiti publiki kak nasmeh /režija Ž.
Petan/, je pa vendar delovsls bolj sli manj površno, burka, ki jo
pozabljamo že ob izhodu iz dvorane. Razveseljiv igralski dosežek
je dal Zm  Šugman v vlogi. 'Prigaiose.

o  peto predstavo, igro sodobne angleške avtorice M, 0'Malley,
si je gledališče kar samo naredilo slabo reklamo, Eežiser B*K°bsl
že v gledališkem listu oznani * Besedilo je slabo, našemu prostoru
tuje;, dramaturško neobdelano in siromašno. Kljub vsemu /tekst je fO

8

igra sočne j ša in povednejša od prejšnjih dveh premier MG* Prikaz
katoliške šolskovzgojne represije vsaj starejšo generacijo spominja
na podobnerazmere, mlajše pa tsk problem vendarle lahko pritegne,

S.zsonisegra je odlično zaigrala nerouno in naivno gojenko Mary Mooney.

vane beklevove komedije Sla boheme/preložena na naslednjo sezono/
so uprizorili dve enodejanki, ki pa smo ju pred nekaj leti v isti
kombinaciji že videli v novogoriškem gledališču* Ti enodejanki sta
E*I0nesco s Novi najemnik in K.^slentin t  delitev. Povezava obeh
enodejank je tematska s delitev. Pri Ionescu gre za človekovo zasu-
tost s stvarmi, novi najemnik /igra ga D.Besilaj z  rahlo maniro iz
Smrti predsednika hišnega sveta/ se "izgubi" med pohištvom* Opraviti

imamo z značilnim manj pomembnim tekstom absurdne dramatike. Pri
Valentinu gre bolj za klovnovsko nerodnost in ponesrečenost pri
selitvi iz enega domovanja v drugo. Stvari, ki nagajajo, - to omogočs
vrsto gagov, ki jih je M.Turk kot kari znal dobro in zanesljivo
izpeljati.

Sklep za MG s Začetek tehten in resen /tudi ambiciozen/, nadalje¬
vanje skromno, sezons v celoti hudo povprečna, ena izstopajoča
predstava Je le premalo. Skrb vzbuja izbor iger, kaj počno dramatur¬
gi in umetniško vodstvo ? Ime institucionalno gledališče /drama,

MG/ še kaka hotenja, namene nekaj izraziti, nekaj ustvariti ali le
zadovoljiti abonentske množice z nezahtevnim kulturnim povečerkom ?l
Ko prestopimo iz "uradniških 1 ’ gledališč k edinemu eksperimen¬
talnemu /poklicnemu/ - ro je Gleju, hitro uvidimo, da je prevladu¬
joča neinventivnost tudi tu povsem v ospredju. Betos smo gledali
/v zasedbi igralcev iz raznih gledališč/ fcalo borno slovensko novi¬
teto I.Prijetelja Lisice / v režiji M. Stevanoviča/; Ugotoviti
moremo le to, da sta igre in režije neizrazito paberkovanje po

c.estc premiero so v MG pripravili kot mašilo, ^amesto namera-

O..

U

9

živahnejših in polnokrvnejših tradicijah Glejs, npr, Jesihovih
Grenkih sedežih pravice. Kaže, da se je Glej snsšel v poolni stagna¬
ciji ali bolje upadu /sicer pa ? to gledališče nima niti svoje
dvorane niti svojih igralcev, žal pazdaj niti več svoje vizije/.

Edino možnost, ds bolj veselo zaključimo naše poročilo o
gledaliških stvareh, nam omogoča le slovensko mladinsko gledališče,
Le-to je letos preselilo velik del svojega delovanja v adaptirane
spodnje prostore, ki nudijo ugodne mmnt »x okoliščine za vsakovrstno
eksperimentiranje / s tem smo dobili prvo ljubljansko kletno gleda¬
lišče/ •

Prvi upoštevanja vreden dogodek je bila izvedba Ajshilovik
Peržanov /v režiji in scografiji L.Ristiea/. Režiser, ki gapri
nas že dobro poznamo, je ubral pri predstavi Teržanov najprimernejšo
pot ; odločil seje za oživljenje obrednega gledališča in vo z vsemi
gledališkimi sx»edstvi /glasbo, plesom, luč jo, kostumi, sceno,.,/, 2 ako
je bil tekst res samo sestavni, enakopravni in ne prevladujoči,
najvažnejši del predstave. Premišljeno in dobro vzdržano vzdušja
je potrdilo, d8 antična drema v primerni izvedbi tudi danes še
zaživi /ob tem se spomnimo popolnega poloma Ajshilovega Vklenjene¬
ga Prometeja v hali drami/.

Druga predstava Medinskega gledališča Aot prva namenjena
bolj odraslemu občinstvu/ je obenem največje gledališko doživetje
v letošnji ljubljanski sezoni, Rističev projekt z naslovom Missa in
a minor je pravzaprav dramatizacija v.  znanega Kiševege romana
Grobnica za Borisa DsVidoviča. Vendar je ta dramatizacije dopol¬
njena z besedili Lenina, Trockega, K.Zetkin, A,Kolontay,Bakunina,

Majderje,Kropotkina,Proudhons idr., teko da imamo opraviti a
svojevrstno lepljenko, toda zrežirano in zaigrano izjemno inten¬
zivno, omamno in pretresljivo. Gre zspolitično gledališče,ki govori
« de re publics et de rebus novis”, o rečeh države in revolucije

lo

/konkretno o ruski revoluciji in steHnisinu/, Ristič je dodal teko
antični obredni dnemi /Peržani/ še moderno obredno dramo / z vsemi
sredstvi totalnega gledališča/ in morem reči, dr je dokazal in potrdil
njeno možnost in upravičenost, Tako pri prvem kot pri drugem projektu
je junak igralski kolektiv, zatorej so zasluge igralcev nepovsem, ©
vendar precej enakovredne, Missa in a minor jevzbudilav Ljubljani
velik odmev, dobilepe tudi priznanje ne Starijevem pozor ju.

Na koncu sezone sta se prvima premierne pridružili še dve in
obe zaslužite prizbavelno ali kar ploskajočo oceno. Po scenaruji A,
Mitchella za film Človek Retek je nastala gledališka priredba.

Odnos med Robinzonom in Petkom sse v igri kaše v raz3.ičnih niansah,
od variacije gospodarja in blspce /evropskega kolonizatorja,imperia¬
lista, rasista in temnopoltega nerazvitega kolonizirane©/ do bližjih
in mečjih odnosov med obema, Režiser J,Pipan je ustvaril dinamično
in zanimivo predstave, izkazala sta se tudi oba interpreta ? B,Gruber
kot Robinzon in I.Bsn kot Petek*

In za vesel, res burkaški zaključekn smo videli še Šolo za klovne
/po igri P,K*Weechterja/, edino predstavo, ki je bilaletos res name¬
njena za otroke /resda vseh starosti/. Režiser V,B©bic je napolnil
predstavo z vrsto posrečenih doraidlic, strakcij,akrobacij in senzacij,
tako da ste vid in sluh všečno zaposlene celi dve uri. Seveda tudi
radoživemu,zagnanemu, spretnemu in sposobnemu ansamblu nedeljeno pri¬
znanje /nastopili so S,P©vlin,M,Grm,P,R8kovec,Y,Jurc,V.Zidar/,

Gledališko veselje, sveža inventivnost in osvajajoča ustvar¬
jalnost smo našli /ne le letos/ predvsem v Mladinskem gledališču.

In prav zasluge Mladinskega gledališče je, de lahko dopolnimo naš
naslov /Preživeli smo letošnjo gledališko sezono/ še s pripisom :
in nekaj lepega in globokega, pomembnega in veselega tudi doživeli.

Andrijan Lah

o,3>.

Genij v vezeh čssa

/ieter Shaffer : Amadeus - gostovanje Dramskega kaz8lišfca iz

Zagreba/

Po letošnjih dveh zares uspelih predstavitvah zagrebških
gledališčnikov v Ljubljani /D. J 0 V8novič : Prevzgoja srca,

M. Krleža : ^anket v Blitvi/ smo z zanimanjem pričakovali še
njihov retji nastop. Tokrat je pred razprodano dvorsno v
testnem gledališču nastopilo Dramsko kazalište ^avella. Lelo
tudi pri nas znanega in igranega sodobnega angleškega
£k±£kx dramatika Petra Shafferje Amadeus je prišlo k nsm s slo¬
vesom gledališke uspešnice. Pa nedvomno reklamni element je
pričakovanja še povečal.

Shaffer t*  se je v svoji drsmi lotil že znane snovi, ki jo
je dramsko upodobil že Puškin v znani m8li drami Mozart in
S8lieri / pri Shafferju gre za "veliko" dramo, ki ima ob intim¬
nih tudi opaznejše drmžbene elemente/. V bistvu pa gre pri
obeh avtorjih za isti problem s zs prikaz odnosa med genijem
in talentom, genijem, ki presega čas, a ravno zaradi tega
preseganja postane tudi žrtve tega časa, in talentom, ki je
času prilagojen, v času priznan, slavljen in nagrajen. Prvi je
za nadomestilo časnim /finančnim in drugim/ tegobam prejel
"nesmrtnost", nadčasovno veljavnost, drugi je s časom vred odlo¬
žen v p žabo ali na rob pozornosti.

Avtor z dramaturško veščo gradnjo vzpostavlja smiselno
prepletanje časov : zorni kot, s katerim igro sprejemamo, je
podan z vidike ostarelega Salierije. Tako opazujemo stvari iz
dvojne distance s naše do ^alierija in Salierijeve do lastne in
Mozartove preteklosti. Vendar si&o tetrospektivni prikazi toli¬
kanj sugestivni, da nam distanco zakrijejo ali celo ukinjajo.

P c novno mešanje distance in neposrednosti pa pridaj8 igri y

7]U

2

razgibano dinamiko« Kar zadevs Salierija, bi lahko rekli, d8 j®
njegov talent najbolj zablestel v tem, da je spoznal Mozartovo
genialnost« Kot praktično uspešen človek je °alieri zlahka zaviral
Mozartovo kariero in njegovo poslovno uspešnost« Kot povprečnež,
a vemd8r s težnjo po nesmrtnosti, pa se je lshko ohranil le ob
genialnem Amadeusu / tistem , ki ga bog ljubi !? - kogar bogovi
ljubijo, umre mlad I?/. Ali ne izvira govorica o tem, da je ^sli-
eri zastrupil Mozsrta / v nekem smislu mu je življenje gotovo
"zastrupljal 1 '/, ravno iz te herostratske želje po neke vrste
"nesmrtnosti" ?

Zdi se, da je režiser Zelimir ftesarič avtorjeve intence
spretno in učinkovito domislil in izpeljsl« Gledali smo čisto,
intenzivno, bogato niansirano in natančno izdelano predstavo,
ki je brez težsv osredotočala našo pozotnost skozi dve uri in pol«
Mikavno, čssovno ilustrativno in praktično pripreano sceno je
uredil Drsgo Turina« Solidns kostumografijapa je delo J esne
Novak«

Med igralci nsj omenim le tri. Dvornega skladatelja Anto-
ni8 -»alerija je suvereno odigral Pero Kvrgič in podal širok raz¬
pon tega slavljenega povprečneže - od iznajdljivega dvorjana
in uspešnega predstavnikaurdane družbb do sebi in drugim v raznih
lučeh se razodevajočega privatnika. Ob Salierijevi premišlje¬
nosti in prevladujoči obvladanosti se je pojavil Mozsrt - v h
upodobitvi Božidarja Bobana - kot pravi in izraziti kontrast«
Bobanov Mozart je tegal od infantilnih spontanih izbruhov do
pretirane servilnosti, od neiznajdljivega praktičnega občana
do kreativnih zanosov izven običajnega sveta« Boben je z izred-
ho mimično in gibalno raznilbkostjo ustvsril,izjemno bogat lik.
Mirjana iVi 8jurec je podala Mozartovo ženo Konstanco ko,fc  Prikupno
sangvinično koketko, ki jo spremljamo od lahkotne igrivosti do
temačnih tonov ob spoznanju "človeških vezi".

3

Gledali smo skr8tkaizvrstno, pomensko polno in gledalsko
bogato predstavo, ob kateri si lahko le želimo, de bi bili b
obiski zagrebških gledališčnikov čim češči. kB Občinstvo je
spremljalo predstavo z izredno pokornostjo in se zahvslilo
gostom z glasnim in hvaležnim aplavzom.

Andrijan ^ah

Forstneričeva Ljubstave gledeliško
/kxx2 France Forstnerič : LJubstava, daleč in v blstu -
predstava Malega odra Drame SNG v Mariboru/

Leni izšla Forstneričeva zbirk8 LJubstava Je v sredo
31* 3« doživela v M ar iboru še svojo uprizorutveno premiero«
Prenos lirike v gledališki izraz Je delikatno opravilo s
vprašanje Je pravzaprav, kako vzpostaviti kar najboljši
odnos med sprejemslčevim gledanjem in poslušanjem, se pravi j
ali gledališki postopek /igralski, režijski itd./ prispeva k
sprejemanju poezije sli ne /če se pripeti drugo, to Je s ne,
bi bilo bolje brati poezijo zasebno/. Prirejevalec Forstfae-
ričeve zbirke /obenem dramaturg predstave/ Tone ^artljič Je
upravičeno čutil, ds ima LJubst8va v sebi zadostno količno
dramskega elementa Z8 izrazitejše ugledališčenje.

Forstneričeva poezija sodi s splošnejšo publicistično
oznako v zmerni ali umerjeni modernizem z močno prisotnimi
komunikativnimi sestavinami, deluje teko na razvidnejši
čustveno - zavestni kot tudi ns zastrtejši slutengsko - podza¬
vestni ravni, temeljna / dramska/ napetost Forstneričeve
zbirke raste iz kontrastov ali polov j zdaj - prej, mesto -
dežela, bližina - daljava, tujstvo - domačnost ipd. Ce se
ozremo k pesniškim arkufc i vzporednicam zs LJubstavo, uvidimo,
da nimamo opravka z idealizacijo domačije v smislu Prešernove
Vrbe, emp8k ds smo bliže, sicer podomačeni, lorcovski dilemi
iz Vitezove pesmi. Glede na to, kakšen pomen daje predstava
/že z naslovom/ sporočilu "LJubstava, daleč in v blatu", Je
primerjave z L 0 rco prav vsiljiva. Lorcov toliko znani verz se
glasi : Cordoba. Psljna in sama. Pri Lorci gre sicer za pot na¬
prej, d8lje, pri čemer Je Cordoba zevits v tsnčico absolute ,,
in obdane s smrtnimi slutnjami. Pri Fors tneričeki LJubstavi '
gre bolj za zažiranje nazaj, za spominjanje na nekaj, kar Je

2

uteklo, spolzelo iz rok / iz neposrednega stika/ ali se izmiks
tudi oprijemljivejšemu občutenju, Ljubstava / v nasprotju $«S
Cordobo/ je bolj reslitete /označba : v blatu/, realiteta, ki
pa ima kljub deziluzivnosti, mik in čar pristnosti, vključeno¬
sti v naravni krogotok,

če preidemo h gledališkim sestavunam, omenimo najprej sceno
grafijo Zmaga J eraja, ki je primerno iludtriral8 razpetost pes¬
niškega subjekta med domačijo /kmečka miza s pritiklinami/ in
mestom / mizs s pisalnim strojem/, Med enim in drugim je pred¬
stavlja zvezo / ali ločitev/ obok, kot okno iz enegs v drugi
svet. Osnovno intonacijo predstave je scena dobrompodprls•

Kot kostumografka se je Vida Zupan drŽ8l8 iste linije : razpona
od kmečkosti / Pesnikov oče/ do meščanskosti / Pesnik/, Prijetni
glasbeni delež sta prispevale Mire Omerzel - Terlep in Matija
Terlep,

P e etične vloge so bile takele : r esnik, Oče, “ati. Pesni¬
kova 5ena, -^ekle, Ljubica, Sestra, Torej 7 različnih vlog za
ilustracijo različnih položajev in odnosov, -Delež igralcev je
bil različen in neizenačen. Segel jeodt zgolj deklamiranja
/■Dekle/ do dramatičnega razmaha /Oče/, lesnika, iščočega
svoje korenine in izgubljeno celovitost, je zadržano in z medi¬
tativnimi poudarki predstavil V, Novak, Ustrezna, razumevajoče
naklonjena Pesnikova žens je bila B, Pugelj, Močnejši je bil
kmečki |sb±,  naturalninpolac » S, Krošl kot Oče, M, Herman kot
Meti, A, Sivec kot Ljubica je zlasti delovala s peto pesmijo v
narečju, N, Sirkova pa kot Sestra zbglasovno polnostjo in ubra¬
nostjo, Kot Dekle je nastopila I, Mihelič, /li,')

Hežiser V, Soldatovič je s celotno postvsitvijo dosegel
in ostvaril za Porstneričevo poezijo zsres primerno vzdušje
/poudarjeno s ponavljanjem vodilnih motivov in verzov/, To p8
je tudi bistveno. Občinstvo je pospremilo predstavo z razume-

/

5

njem in naklonjenostjo / deležen ju je bil tudi navuoči avtor/.

Andrij8n Lah

1

Najprej o slovenskem deležu v izvedenem programu. Ljubljanska
drama je ta na velikem odru dosegla primerno ravnovesje med
domačimi in tujimi deli /3*3/  ! Največji dosežek vidim v
novi drami Draga Jančarja Disident Arnož in njegovi. Estetsko
lepa in gledališko zanimiva jebila tudi Bajčeva poetična
drama Mlada Breda, ki pa priteguje bolj ljubiteljsko kot širšo
publiko. Kot neposrečena se je izkazala predstava drame D.

Smoleta Krst pri Savici. V Mestnem gledališču ljubljanskem je
izpadla uprizoritev Smoletove Antigone, videli pa smo dve slo¬
venski noviteti lažjega značaja. Deklevova Sla boheme - nekak
musical z velikim gledališkim aparatom - je več hotela kot nudil 0 .
Pri Partljičevi komediji N e  svidenje nad zvezdami, ki ni imela
večjih ambicij, pa sem pogrešal več izrazite črnohumornosti.

Večji uspeh kot ^estno gledališče z ^eklevovim musicalom je
doseglo Slovensko mladinsko gledališče k z uprizoritvijo Smrad
opere /tekst Mskarovič , glasba D. Rocco/.Za najprijetnejše
doživetje sezone paimam predstavo lutkovne igre B.A* Novaka
Nebesno gledališče. Zal je bila predstava premalo izvajana in
popularizirana. Od izvenljubljenskih predfetav lahko omenim
zanimivo in solidno /prvo l/ uprizoritev Zupsnove drame Stvar
Jurija Trsjbasa v Prešernovem gledališču v Kranju. Uspela je
tudinnovogoroška izvedba Kmeclove dr§ae Levstikova snert.

2/ 0 rezultatih slovenskega gledališča v primerjavi s drugimi
jugoslovanskimi je težko govoriti, če vidiš letno le nekaj pred¬
stav iz dragih republik. Gotovo pa je slovensko gledališči s
svojimi najboljšimi dosežki tudi v jugoslovanskem vrhu.

5/ Glede števila gledališke občinstva lahko nekajnpovejo
statistike / npr. koliko je prodanih abonmajev ali pa vstopnic/*
drugo pa je, koliko je ljudi v gledališču / in predvsem, ksj
imajo od tega/ in koliko jih odide med odmori domov.

y- f. n

Redko gostovanje iz Češkoslovaške

/k. Ulrych in G?. Mann : Nikola J uh&J* predstava Slovackega
divedla iz Uherskega Kradista/

Po zelo znanem romanu Nikole Čuh8j češkega pisatelja
Ivana Olbrachta sta Tomas ^ann kot avtor dramatizacije in
Petr Ulrych kot pisec besedila pesni in glssbe ustvarila
posrečen muzikal. DramatizacijeJe ohranila bistveno linijo
romana, njegove zaplete in konec, glefeba pa Je s folklori-
tirejočimi elemnti pridela zgodbi ustrezno krajevno barvo*

Pripoved c Nikoli ; v uheju Je ene od variacij natemo pleme¬
nitega razbojnika, ki jemlje bogatim in daje revnim , speni¬
mo se le bolj snane&s Robins Hooda* Nikola ae upira oblasti,
ki bogate podpira in revne zatira. J e predstavnik večnega člo¬
veškega odpora proti nasilju z nasiljem. Dogajanje potekaš
od konca 1. svetovne vojne, ko kuhaj pobegneiz avstrijske voj¬
ske, do leta 1921, ko gaubijejo zaradi nagrade lastni rojaki,
uhaJevazgodba vsebuje kompletne arhetipske elemente ljubez¬
ni, boj8, sovraštva, bega, izdaje in smrti* in .je zatorej splpš-
no mikavna innrazumljivs•

A *ežiser x Pavel Doležal Je gradil predstavo na že znanem
odkrivanju gledaliških skrivnosti. Zaodrje Je pravzprav postav¬
ljeno v ospredje, občinstvu pred oči (lučno manevriranje,
glasbena spremljava, prihajanje igralcev na scobo z roba odrs
in vračanje najj, sodelovanje pri scenografskih premikih itd./.
Ob lagodnem /epskem/ potekanju odrske zgodbe so 00  vrstili tudi
bolj napeti, dramatični prizori. Zadnji so bili predvsem pove¬
zani z udeležbo vojakov, predstacnikov režima, sistema, -uhaje-
vih zasledovalcev.

2

krim rno ilustrativnomsceno, ki je precej operirala im s  pre
mičnimi tkaninskiai kosi /prekrivanje,odkrivanje, ovajanje
ipd./,, je pr&pravilMiro ^arko* xv ealistično zasnovana kostumo-
fgafija pa je delo Miloše Součka•

13 igralcev in 9 igralk, je razvidno, de sodelujejo v pred¬
stavi domala vsi, V tem poročilu najnomenim le nekatere : po¬
stavni, glasovno zanesljivi in dinamični ter simpatični fuhaj
je bil Ladislav Kole.* , temperamentno %žiko Bracovo, uksjevo
izvoljenko in ženo?x, je predstavila Fdroslava Kola! 1  ove. Iz¬
stopal je še kot vzburljivo energični poveljnik vojakov Lubo-
mir Vraspir, velja pa omeniti vsaj še Iva Knotka kot reveja-
nega Sida Abrama Beere,

Nasploh je mogočereči, ds smo gledali solidno, utečeno
predstavo, v kateri ex  se nevsiljivo prepletata govorjena in
peta beseda, "a slovenski gledališki prostor, v katerem je
zvrst, ki so nam jo prikazalo moravski gledališčniki, zelo
nolo prisotna, pa je to gostovanje morda še poseebej dragocena
in koristna spodbuda.

Slede napodatelc, da šteje gostujoči igralski ansmbel

Andrijan ^ab

Ostri robovi mlačnegs življenja
/Franz -^aver Kroetz : krop ne voda , predstava ItriEiorskega

dramskega gledeliscaiz Nove Gorice/

Sodobni nemški dramatik Eroetz slovenskemu in tudi j^osebeJ
celjskemu občinstvu ni neznan. NJefeovo igro Moška zadeva Je up¬
rizorilo celjsko gledališče že 1976. ^eorealižem ali kar neone-
turalizem, ki Je bil značilen za "Moško zadevo", Je povsem enako
.izrazit tudi v igri, ki Jo Je v prevodu Lada Kralja JanuarJs
1985 uprizorilo novogoriško gledališče. Avuorju gre za neksko
sociološko sliko sodobne nemške družbe oziromatočneJe nemške¬
ga delavstva, Analizspotekapreko osnovne družbene celice : ene¬
ga zakonskega para v "Moški zadevi", dveh zakonskih parov v
pričujoči igri.

Povprečnavsakdanjost, drobne družinske in službene brige
sprva ne obetajo dramatičnih zapletov, ^elikomkolesje sveta p8
začne drobiti tudi osebe naše igre. predvsem sta občutljivejša
za udarce moška, ker potrjuje že večkrat potrjevano resnico,
kateri spol Je močnejši, Edgarje melje spreminjanje k/posodab-
Isjnje delovnega procesa, čemur se ne uspe /ne more, noče/
prilagoditi. Hermana pa vznemirjajo bolj družbeni eppekti, ob¬
ramba delavčevih pravic glede na kapitaliste, medtem ko moderni-
zscjo  proizvodnje sprejema. Me koim igre oba obvisita v praz¬
nem, medtem ko sta njuni ženi trdneje zasidrani : ima, AdgerS

Jeva žena, v svojem trgovskem poslu, Helge, Hermanovo žena,
v vneto gojenem malem družinskem krigu, Glede mna medsebojne
odnose dvojic pa Je nemško ružbeno ozadje navsetaodnje

nepomembno in Je zadeve lahko ravno tako aktualna pri nas in

2

hežiser Edvard Miler je postavil v vseh sestavinah trdno in
zanesljivo predstavo, kstere vrednosti vidim v intenzivnem
in naravnem vzdušju, izdelsneh detajlih in premišljenem stop¬
njevanju napetosti, •‘Aelno o motili veckrstfai premoid zaradi
premikov pohištva, Mordabi bilo to rešljivo, če bi rekviziti
obstajali na sceni sočasno, sej jih ni bilo preveč,

cena in kostumografija ^erneje Jambx*ek sts pričarali
okolje nizjefa sreon jegarazreaa, kamox i  že sodi delavstvo v
•'družbi blaginj®"* Simbolno funkcijo je imel akvarij, saj so
osebeigre približno tako utesnjene v svoj mali prostor kot
ribe v svoj, ^akljueni prizor je to primerjavo bivanja rib
in ljudi dosledno potrdil, ^sekakor je scena močno prispevala
k učinkovitosti predstave.

Kvartet igralcev je opravil svoje de&o zelo dobro,
mira ^empe - Vujičič jeobčutljivo izpeljala svojo Helgo od
vdane ženein pridne gospodinje, ki se prizadevno podreja možu,

do upirajočega se in osamisvajajočegs se bitja, ki-hoče potrdi¬
ti tudifec lastno veljavo, i : eja Olažs v  kot kme je bila tipična po¬
slovna ženska, ki premišlja o trgovini tudi doma, V svoji samostoj¬
nosti je samoz3V3stna, tedaj pravo nasprotje Helge, Vendar proti
koncu kljub svojemu egoizmu pokaže čustveno skrb za svojega v de¬
presijah se opotekajočega se moža, Bine Matoh ko ^ e rine n je podal
lik prizadevnega in aktivnega delavca in patriarhalnega zakonskega
xmoža, ki pa se ob krhanju službenih in domačih razmerij znajde
tudi saci v brezizhodnem položaju, ^enoz starine je kot Hdgar 90
izdelal eno svojih najboljših vlog. Od prvotnega samozad voljnega
uravnovešenega moškega je niensireno prešel k živčno razrvanemu
in psihično zgubljenemu Človeku.

Predstava je tehten

dosežek novogorškega gledališča,

Andrijan Lah

DO KNJIŽEVNOSTI



t

Slovenski potopis


/ po sledovih razstave v Slovanski knjižnici /

Razstava Slovenski potopis /Slovanska knjižnica, Ljubljana -
september 1982/ ni nameravala niti ne bi mogla /prostori/ prikaza¬
ti celotnega slovenskega potopisja. Omejila se Je le na knjižne
izdaje potopisov, tako da Je obsežno časopisno potopisje, biblio¬
grafsko pretežno še neobdelano, ostalo ob strani. Vendar pa je

razstava omogočila obrisan razgled po tovrstnem slovenskem pisa¬
nju, ki je gotovo tudi svojevrsten prikaz odnosa Slovencev do
/domačega in tujega/ sveta ali celo razviden znak o slovenskem
"osvajanju” sveta.

Najprej moramo opredeliti, kaj je pravzaprav potopis.

V

,e sestsva besede sicer pove, da je to opis poti. Kep pa je
opis poti tudi strokoven prikaz v zemljepisnem vodiču, a to ni
potopis, si z besedo samo ne moremo več pomagati. Glede na to,
da je zemljepisni vodič čimbolj objektiven prikaz poti, bi lahko
podali temeljno določilo, da je potopis subjektiven prikaz
noti. Imamo torej osebo /popotnika = pripovedovalca = potopisca/
in pot. Bistveno za potopis je, da je pozornost osebe obrnjena
na pot, navzven in ne navznoter. Ce se oseba ukvarja predvsem
s sabo in je pot postranski element, dobimo le^-azlične avtobio-

j

grafije. Ker je življenje često identično s p6tjo /potovanji/,
ima večina avtobiografij^ tudi potopisne sestavine. Kekaj mej¬
nih primerov mecpotopisom in avtobiografijo 3e je znašlo tudi
na razstavi /Radivoj Peterlin-Fe ruška, Guido Jug/.

Kako opredeljujejo potopis naši literarnoteoretični pri¬

ročniki ? g

Leksikon Literatura /Ljubi jana^J-977* str. 107/
zvrst, včasih kot element znotraj drugih lit.
romana/, se pogosteje kot polliterarna zvrst,

: otopiš, lit.

zvrsti /epa,
blizu znanstve-

ASb

2

nemu, reportažnemu, dokumentarnemu spisku... Pri Slovencih
kot prave litsrHmazvrst pri Erjavcu, Mencingerju, Levstiku,
Prežihovem Vorancu idr."

Iz navedenega izhaja dokaj Jasno, da Je potopis hibridna
zvrst na meji literarnega in novinarsko-dokumentarnega pisanja.
Matjaž Kmecl:Male literarnateorije /Ljubljana 1976, str.3o7/ •
potopis - najrazličnejše vrste besedil, ki so po snovi /poučna/
poročila o potovanjih: a/ praktični p. kot napotek potniku ...,
b/ leposlovni p., v katerih praktični napotki niso toliko po¬
membni in Je pomembnejša "nepraktično" literarno sporočilo,
mimezis geografsko in časovno sicer dolcčljivil ljudi, pokrajin,
navad, dogajanj ipd.x ... " Med primeri za slovenski potopis
navaja Kmecl Levstika, Erjavca, pa planinske potopisce Thumo,
Juga, Avčina, Lipovška, Orla, Belaka, /o.c., str.3o6/.

Kmeclova opredelitev Je malo uporabna, primeri iz svetovne
književnosti pa sploh nesprejemljivi. Skupino a/ tip : vodič/
smo iz potopisja izločili že na začetku, v skupini b pa nsvsjs
Kmecl razen ustreznega Msrca Pola prava literarna dela kot
npr. Homerjevo Cdisejo, Cervantesovega Don Kihota, Sv/iftova
GulliverJeva potovanja J Se pravi, da meša potovanje kot

Po takem opredeljevanju Je potopis tudi Jurčičev ^eceti brat
ali Levstikov Martin k r p 8 n itd.itd., saj tudi književne osebe
v teh in drugife delih potujejo sem in tjs.

Pa še Silva Grdina jBesedna umetnost, 2.del /Ljubljana 1958,

pokrajine in hjihove prebivalce, podaja kulturno sliko kraja
ter kaže tamkajšnje ljudske običaje in dogodke teko, da vzbuja
v bralcu občutek, kakor da sam potuje po opisovanih deželah.

potopis imenujemo poročilo o potovanju. Opisuje

Dober^ctopis ne sme ostati samo poučen,

3

ampak vselej tudi zabaven in zanimiv, Ta oblika se je večkrat
priljubila umetnikom in tako govorimo tudi o leposlovnih poto¬
pisih ali potopisnih romanih, ••• Med slovenskimi vzorniki za
potopis omenja Trdinova Levstika, Erjavca, Mencingerja, Sicer
pa uvršča Trdinova potopis v razdelek Oblike znanstvene in
informativno poučne literature.

Tudi 'Irdinova uvršča potopis v mejno področje med lepo¬
slovjem in informativno-poučnim pisanjem, ne vemo pa, kaj si
predstavlja pod leposlovnim potopisom ali potopisnim romanom,

^aj ponovim : po naši opredelitvi je potopis polliterarna
zvrst različne dolžine, od članka do knjige, V fijej popotnik=

pisatelj subjektivno prikazuje objektivno pot in setji bistveno

—

ali vsaj pretežno posvečs. Za potopis ni pomembna dolžina poti
/u iz Litije do Čateža ali pa okoli sveta/ niti način potovanja
/peš ali z raznimi prometnimi sredstvi/, ^ami nagibi za poto¬
vanja so eveda zelo različni : od pustolovskih donzabavnih,
od verskih do političnih, od službenih do spoznavnih itd,

ričakov8ti je, da se^ačneiazvoj slovenskega potopisja

p Pulj.

razvojem slovenske leposlovne proze in slovenskega novinar¬
skega pisanjs, to je v sredini 19, stoletja. In res ! Prva
slovenska potopisnaknjiga /ugotovljeno po Simoniču/ je izšla
v Ljubljani 185o. To je Ignacija Knobleharja /1819-1858/
iotovanjejpo £ eli reki. Po strogih merilih / slovenski avtor
in slovenski jezik/ knjiga parvzaprav ne sodi med slovenske
potopise, pisana je bila namreč v nemščini, prevedel pa jo je
v slovenščino V.F. Klun. Knjiga je zanimiv dokument in "pravi"
'potopis, k 3 Š misijonar Knoblehar je bil sploh eden prvih
..vropejvev, ki je prodrl tako daleč pdpilu v notrino Afrike,
Obenem nakazuje ta potopis enega pomembnih popotniških moti¬
vov v prvem obdobju slovenskega potopisja : vero, njeno širje-

APV

4

nje ali potrjevanje /prim, romarski potopisi/,

Haslednji potopis že klasične veljave je Levstikovo /1851-

■ *'■

1887/ Popotovanje iz Litije do Mateža /3G 1858, nato več izdaj v
knjigah/• Kljub zelo določenemu naslovu v ospredju pozornosti
dela ni potovanje, ampak razmišljanje o raznih /narodnih,
tudi literarnih/ vprašanjih. Potopis je torej bolj fiktiven, v
tem potopisno obarvanem eseju so pomembnejše druge stvari,

•^eto pozneje 1859 izide eden knjižnih romarskih potopisov
"Potovanje v Sveto deželo v letu 1857" Mihaela Verneta /1797-
1861/, V Kovicah je Vernejbojavil še nekaj drugih potopisov.

Istega leta /1859/ dobimo že tudi prvi perodično zastav¬
ljeni potopis : Erjavčevo /1854-1887/ Pot iz Ljubljane v iško
/najprej v 3G 1859/* Nadaljnji Erjavčevi potopisni spisi so :

Pha noč na Kumu /8G 1862/, Gostba v ^azinu /3G 1868/, Kg kraški
zemlji /Zvon 1877/, Med S a vo in Dravo /Z v on 1878,1879/. Zgodba
-*ako se je 3linarju z Golovca po svetu godilo seveda ni 1 > potopis,
ampak čisto leposlovno delo s književno osebo, polžem Slinarjem.
/Enako uvrščam med čisto leposlovna dela Mencingerjevo Mojo hojo
na Triglav/. Treba je reci, da tudi preostali Erjsvčevi omenjeni
s isi niso čisto otopisni, h±  soj ni poudarka na poti, ampak
na pogovoru X : popotnik = avtor je namreč že na cilju / Ena noč
na umu, Gostba v Mazinu, kraški zemlji/. Delo "Med ^avo in
Dravo" p8 nas predvsem poučuje o Ilrvatski a kulturnozgodovinskega
vidika. Tako pridemo doiiparadoksalbega položsja , da naši
najbolj razglašeni potopisi /Lebstik, Erjavec/ zvrstno kaj malo
ustrezajo.

Hsslednji avtor v našem pregledu je Luka Jeran /1818wl896/,
znani urednik Zgodnje -^enice. Izdsl je enega romarskih potopisov
z naslovom "Popotvanje v Sveto deželo, v Egipt, Leniči jo, Sirijo,
na Libanon, Carigrad in druge kraje /Ljubljana 1872/. Zanimivo

5

0 ’e pri °ersnu dejstvo, da je odšel za Knobleharjem kot misijonar

v Afriko, a se moral zaradi bolezni vrniti,

keks j potopisov odkrijemo tudi pri ^rsnu ^evcu /184-6-1916/,
a so za njegovo delo očitno obrobnega značaja : npr* Življenje
v toplicah - Dobrna /SN 1869/, L epi dnevi v Italiji /Listki 1873/,
-*a domu in grobu Romejeve Julije : popotne črtice iz Italije
/LZ 1886/, Vendar so ti Levčevi spisi primer mikavnega feljto-
nističnega pisanja /knjižnaizdaja potopisov v :F,Levec: Sseji,
študijein potopisi, Ljubljana 1965/.

-'‘aslednji romai^ski potopis je delo Jakoba Gomilšaka /184-3-
19o6 - v 3BL Gomilšek/ Potovanje v Rim /(Jelovec 1878/. Kot cilj
potovanja se torej prične pojavljati Italija.

Z naslednjim delom prehajamo v drug tip romarskega potopisa,
ne več z verskim, ampak naciohelnim, slovanskim motivom. Leta
1383 sose  na Češkem spomnili tisočletnice Metodove smrti.
Tamkajšnjih slovesnosti se je udeležilo tudi precej Slovencev.

Dva sta o tem slovanskem kulturnopolitičnem jubileju in potovanju
na ^eško napisala tudi knjigi. Prva je "Spomenik slovanske vza¬
jemnosti” /Ljubljana 1886/ Antona Trstenjaka /1853-1917/, bolj
znanega po knjigi Slovensko gledališče /1892/. Drugs^s je "Jugo¬
slovani v S Zlati Pragi in slavnem v olegr8du : potopisne črtice

/Maribor 1886/ avtorja Vekoslava Vakaje /?/. V obeh delih je
ooudarek na slovanski /vseslovanski/ navdušenosti, kulturno¬
politična zavzetost prevladuje nad potjo.

V letu 1888 izide HHsdbKdHj± romarski potopis : Umska
božja pot in s loven ki romarji 1 ' svtorja Ivana Križaniča /184-3-
ic 0 i/ _ v SBL narobe : Križnarič/. Opisal je tudi Lurško božjo
pot /Maribor 1887/•

V Ljubljani so 1889 izšla Bezenškova /1854—1915/ I^sma
iz Pariza. Elementvpoti tu vsekakor m8njk8, Bezenšek poroča

6

Me s cilja potovanja /tedaj v Parizu svetovna razstava I/.

Bezenšek se zgleduje v naslovu po Kersnikovih feljtonih
/prim« Muhasta pisma, Nedeljska pisma, Pisms iz Gradca/.

Linijo romarskega potopisa nadaljuje Frančišek Lampe
/1359**19oo/ z delom Jeruzalemski romar : opisovanje Svete
dežele in svetih krajev /Celovec 1892/.

Anton Aškerc/ 1856-1912/ je izdal leta 1893 potopis

Izlet v '-'arigrad, čez lo let pa je k temu pridal še knjigo

Lva izleta na Rusko : črtice iz popotnega dnevnika. Kot

\--- —

večinatedanjih. potopisov vsebujeta tudi Aškerčeva dokaj infor¬
macij, predvsem geografsko-političnih in kulturnozgodovinskih.
Osebni dogodki in doživetja so v ozadju. Aškerc spada med pot¬
nike, ki potujejo že z neko vednostjo o krajih in deželah,
katei-e obiskujejo. Ideološko ježe aprioristično določen /evropo-
centrizem, slovsnofilstvo/, tako da se tujini ne odpre, ampak jo
s strogim nadzorom razuma obvladuje. V obeh potopisih Jta  Aškerc
seveda razmahne svojo /vse/slcvansko miselnost.

V Rusijo je ob Aškercu in drugih /ppr. M,Murko!/ potoval
tudi Ijdevit 3tiasny /1862-1936/. j -~ta 1898 je v Gorici izdal
knjigo "V Petrograd : potopisne črtice". Opozoriti velja ne
cesto se ponavljajočo opredelitev potopisna črtica / v času,
ko je prišla na površje tudi leposlcvan črtica!/. otiosny je
izdal v časopisju še več drugih potopisov. —

. b koncu stoletja sepojavi še en romarski potopis, to je
knjig© Jožefa Zidanška /1858-193«/ "irvo splošno avstrijsko
jubiit&jno romanje v Sveto deželo /Maribor 1899/.

Ob 5o-letnici prvefes /I noblehar jevega/ potopisa izide v
Ljubljani 19oo msaedta.  verjetno najboljši potopis celotnega
obdobja. 'Po je Ivana Plant8na /1853-192o/ 'Potovanje na Sevvrni
rtič". Tudi v 3BL III., str. 37o preberemo, da je veljal ilantanov

7

spis tedaj za najboljši slovenski potopis. Odlikuje ga živahna,
samozavestna pripoved, izrszits osebna nota, nazorna predsta¬
vitev severnoevropskih pokrajin in pomorskega potovanja s "klasič¬
nim" viharjem, Skratka, tekst, ki bi gajreljalo ponatisniti.

Andrej ^srlin /1857“1933/ : V Kelmorsjn : potopisne črtice s
slikami /Celovec 19o3/.

Potopis, ki je po kakovosti še prekosil Plantsnovega, je
izdal leta 19o3 Bogumil Vošnjak /1882-1959/» poznejši znani

presenetljivo bistrino in razgledanostjo ,er s kultivii^anim iz¬
razom opisuje Vošnj8k svoje vtise iz Italije in x 8lestine.
lozneje, ko je bil že znan politik, je napisal Vošnjsk še en
potopis, in to v srbohrvaščini : Poučno putovanje u duhu
" adosti i stara rada"rputovsnjs iz Hamburga preko ^adeire i
Sima u Gozd-Mrtuljak /Beograd 1939/. Kot stari jugoslovanski
nacionalist je avtor tu presenetljivo podlegel nemški nacis¬
tični in italijanski fašistični propagandi, ki sta tudinorga-
nifciiali ti potovanje.

Z Josipom Lavtižarjem /1851-194-3/ spoznamo našega najplodo-
vitejšega starejšega potopisca. Polegxx več potopisnih knjig je
napisal še vrsto potopisov za časopisje. Pavtižarjeve potoi^isne
knjige so s Med romanskimi narodi:popotni spomini iz Italije,

, panije, Francije in kvice /Ljubljana 19ol/, Pri Jugoslovanih
/Ljubljana 19o3/, .tri severnih Slovanih:potopisne črtice s sli¬
kami /Celovec 19o6/, V Kartago:potopis s tremi podobami /^ateče-
Planica 193o/, Razgled po domovini /^ateče-Planica 1941/. Lavti¬
žar je skromnejši pripovedovalec, vendarcps nam v svojih delih
obuja zanimive^odrobnosti iz domovinein tujine.

Nov romarski potopis, to pot iz zahodne smeri, je mapisal

politik, tedaj še študent. To so fapiski mladega potnika. 3

8

i'udi Josip Ciril Obisk /1877-1951/ je bil ploden potopisec,
le da je večino svojih spisov objavil v časopisju, Prvi od do
zdaj omenjenih piscev sodi v posebno podvrsto potopisja :
planinsko književnost, npr. G 0 lica in ^adilnikova koča zgodo¬
vinske in potopisne črtice /Ljubljana 19o5/*

Obrobnejšega pomena je delo Franja Ki^šovca /?/ Utrinki*
črtice in potopisi /Kranj 19o8/. Potopisnatemaje tu Italija*
Znani pisatelj Ksaver Xi eško /1874-1964/ se je v dveh potopisih,
objavljenih v Slovenskih večernicah, pridružil romarskemu poto¬
pis ju /Slovenci v Lurdu -Celovec 19o9» Po stopinjah Gospodovih:
spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l*191o - G elovec
1912./. Zanimivajeomemba spomini, kar bi potrjevalo že na začet¬
ku nakazano povezavo med potopisjem in spominopisjem.

Poleg Vošnjakovih ‘"spiskov mladega potnika je največji
dosežek slovenskegs potopisja pred 1. vojno še knjiga Josipa
Tominšks /1872-1954/ "Italija, nje slava in beda /Ljubljana
19o9/. Tominšek ni naiven popotnik, ampak moderni inetelktualec,
ki gaodlikujeta prodorna analizain mišljenjskaodprtost.

Krajši potopisni utrinek je delo Nika Niniča /?/ "Albanija
in Albanci :xh  iz mojih balkanskih spominov /Trst 191o/. ^animiva
je tu vsekakor tema: Albanija pred balkansko vojno.

e en zanimiv avtor romarkega potopisa je Jurij x runk
187o-1973/ z delom ^a Jutrovem:potopisne črtice iz Svete deže¬
le /Celovec 1911/. Avtor je bolj znan po obsežni knjigi Amerika
in Amerikanci /Celovec 1912/, ki jetemelj za o. sloven¬

skega izseljenstva.

Z hatijo glavičem /1877-1958/ se končuje obdobje do 1.
svetovne vojne, obenem pajeisti avtor tudi vez za naprej.

9

Avtorjeva doživljanja po sledovih Biblije opisujeta potopisa
"V deželi ISraonov /Maribor 191V in "Na Sinaj" /Ljubljana
1929/.

liazmeroma redk pogled na zahodno Nvropo /dodatmaposebnost :
v času prve svetovne vojne !/ nam ponudi Ljudevit Koser /1887-
1976/ s knjigo : M^ji spomini na -^ariz /Juršinci pri j-tu ju 1915/.

Pavel Kunaver /R.1889/ je predvsem planinski potopisec.
Mnogo je pisal v Planinski vestnik, med njegovimi številnimi
knjigami je pocopisna npr. Po gorahbin dolinah: Dijaška leta
/Ljubljana 1923/.

^eograf Anton j^elik /189o-1966/ se jelpb znanstvenem
pisanju lotil tudi potopisja. ^ajprej v knjigi Do Ohrids in
Bitolj8 /Ljubljana 1926/, kjer jeopissl tedaj še prav eksotičho
^akedonijo /J^žno Srbijo - po tedanji verziji/. Po drugi sve¬
tovni vojni je napisal še delo : Amerika in ameriška Slovenija '
popotni zapiski /Ljubljane^ 56/. Tu naj navedemo dejstvo, da se
slovenski potopis odpre v smeri Amerike po 1. svetovni vojni.

Politik Fran Luklje /1849-1935/ je bolj znan kot spomino-
pisec. ^spisal pa je tudi pomorski potopis : S 'Karadžordžem"
po Sredozemskem morju /Ljubljana 1926/.

Socialnodemokratski politikmAnton ,u ristan /1881-193o/
je izdal v Ljubljani 1928 potopis "V Ameriko b in po Ameriki",
vendar je delo bolj nekako poljudno gospodarsko-pihlitično raz¬
pravljanje.

Homersko potopisje nadaljuje po 1. svet. vojni Anton £
Jehart /1881-1948/ delom Iz Kaire v ^agdad /Celje 1928/29/.

Poseben primer je potopis Vekoslava Bučarja /?/, ki ga je
avtor v očitnem jugoslovanskem integralnem navdušneju izdal v
srbohrvaščini : "Kod Iužiških Srba; putopis /Ljubljana 193o/.
ematsko in informativno pa je delo vsekakor vabljivo.

uJLrU

/»




z l.  <?. '/r

i


<ri W- J IZ-f / ^ ^/ *.

lo

Leta 193o izda Ferdinand Kleinmayr pod psevdonimom Nande
vrbanjskov /1881-1944/ v Trstu nekgko antologijo slovenskega

potopisja z naslovom Po svetu naokrog:potopisne črtice.

_ jf § is)

Istega leta izda AX ado Bednarik /R. 1902 /- V Gorici potopis
po Italiji z naslovom Od Anapa do Soče: otopisne črtice.

Pavel Breznik /1892-1972/, avtor, ki V sodi tudi med začet¬
nike domače znanstvene fantastike, je le^a 193 o prispeval
prvi pravi potopis po Ameriki : V senci nebotičnikov.

■‘■ematsko nov in doživljajsko razgiban potopis po Siamu je
objavil Ferdo Lupša  /£?/ : V Džunglah belega s ons:doživljaji in
vtiski s pohodov po notranjsoti Z8dnje Indije /Ljubljana 193o/.
Kljub označenemu potopisnemu podnaslovu /Izseljenec:

vtisi mojegs^otovanja v Argentino^, Buenos Aires 1931/ je knjiga

I (K i 899)

Guida J.M. JUgs;predvsem zelo zanimiva avtobiografija primor¬
skega Slovenca, ki se je pred fašizmom umaknil v Južno Ameriko.

Najboljši potopis v obdobju med vojnama je delo slikarja
Božidarja Jakca/R,1899/ "Odmevi Rdeče zemlje /Ljubljana 1932/.

Za tisk je delo sicer priredil Miran ^arc, občutiti je nekaj
njegovih stilizmov, vendar avtor je vsekakor Jakac. Delo je izre¬
den doživljajski prikaz avtorjevega čutenjain mišljenja nagoti
o Združenih državah Amerike. Vzoren potopis, v katerem sts
subjektivno doživljanje in objektivne stvarnost združena v kar
na. bolj naravnem skladju. Posebej veljaomeniti še literarno
vrednpst teksta.

Pretežno ekonomsko"soci lno opazuje Prekmurje Jus Kozak
/1892-1964/ v potopisu "%a  prekmurskimi kolniki /Ljubljana 1934/,
Ivan Vuk /1882-1939/ je dodal že napisanemu leta 1934- še
"rečni" potopis : Po vslovih Donave široke:beležke iz popotnega
dnevnika", ^al pe je spis precej skromen in neposrečen.

11

Pravo presenečenje v pozitivnem smislu je potopis, ki ga je
napisal Josip Suchy /1869-1941/ : "Bežne slike iz Indije /Ljub¬
iš jan 1954/. 3u®hy se je nasploh zelo zanimal za Orient : poto¬
val tamkaj, seučil orientalskih jezikov, napisal tudi Uvod v
budizeffVLj.1921/ ipd.

pisatelj in novinar Davorin 5cx Ravljen /1898-1965/ je
spisal potopis "Pot k mrtvim bataljonom:zapisi in spomini s poti
od 3ušaka do Erfa" /Ljubljena 1955/*

Polejg Jakčevega ameriškega je najboljši potopis v obdobju
med vojnama "P v mlad v * alestini:potopis", /Ljubljana 1935/» ki
ga je napisal Mirko °avornik /R.19o9/, Kljub tematiki ^alestine
to nm romarski potopis, ampak kar najtehtnejše prikazovanje raz¬
mer in bistroumno esejistično razmišljanje o malem kosu sveta,
ki je tudi dsmes v ospredju politične pozornosti,

kedivoj ^eterli^Petruška /1879-1938/, izraziti popotnik,
je objavil več potopisov v časopisju. Njegova knjiga "Ahasver-
jeva kri>nika:l.del K matuški Rusiji /Ljubijans 1936/ pa je na
meji med avtobiografijo in potopisom, vendar le bolj prvo.

"Pomorskega" potopisa sejje lotil Bratko Kreft /R.19o5/*

Xj-

V delu "^ed potniki in mornarji:potopisni fragmenti" /Lj^ljana
1936/ opisuje potovanje po Sredozemlju, A tor seija potovanju
oi>redeljuje predvsem zavestno socialno, ^aslov je razložljiv na
dva načina : 1/ avtor je skupaj s potniki in mornarji /mešana,
a le skupna družba/, 2/ avtor# je sicer potnik, a je rszpet
med potnike /=buržuje/ in mornarje /= roletarce/, s katerimi
/slednjimi/ simpatizira. Glede na &k±b£hhx ton potopisa je ver¬
jetnejša druga razlaga.

Znanemu filozofu in alpinistu Klementu Jugu /1898-1924/
so izdali 1936 Zbrane planinske spise.

12

F x sstelj France JJ evk /189o-197o/ je napisal c^va reportažno-
časnikarska potopisa : Izlet ns Lpansko:potopisne črtice /Gorica
1936/ in Deset dni v Bolgarijifpotopisne črtice /Gorical938/.

lasanje ^skoba Grčarja /?/ Preko morij v domovino /Celje
1937/ sodi med opise vračanj naših Vojakov iz 1. svetovne vojne.
ToVrstnih spisov je več /npr. M.M u c:Skozi Sibirijo ipd./, vendar
pripadajo bolj avtobiografijam® ,®saj je v ospredju avtor in ne
Pot.

Spis enega od slovenskih misijonarjev v &  Indiji °aneza
Udovča /1895-1978/ se^menuje Izlet na Himalajo /Ljubljana
1937/. i4 sslov pa ni ustrezen, saj gre le za področge pod Himalajo.

Zadnji romarski potopis pred 2. svet. vojno je napisal
Andrej Snoj /1886-1962/ : Križem po •‘•slestini /^elje 1938/.

Hodni, humorno razpoloženi potopisec °anko H akar /1874-
1953/ je izdal v letih 1938-1939 Izbrane planinske spise /v
treh knjigah/. Sicer je največ svojih otopisov objavil v Ila-
nisnkem vestniku. Izbor Klakarjevih tovrstnih spisov j^po 2.

svet. vojni izšel pod naslovom Iz mojega nahrbtnika /Ijbbljana
1968 in več izdaj/•

Obdobje x po 2. svet. vojni se začenja s pomebnim avtor¬
jem, Prežihovim Vorancem /1893-195o/. ^e-taje izdal v Ljubij.
1945 najprej potopise o domovini z naslovom Cd Kotelj do
■Helih vod, naslednje leto pa še knjigo Borba na tujih tleh:
evropski potopisi. Voranc je eden redkih naš<jh pisateljev,
katerega potopisje ima poleg informativne tudi literarno vred¬
nost.

Iv8n Bratko /R.1914/ je izdal leta 195o skromnejši poto¬
pis S poti po evropskem xxk®dxx zspadu, leta 1965 pa dokaj zani¬
miv ogled po ZDA z naslovom Rakete in s sekvoje.

13

Fisatelj Jože Fshor /1888-1964/ je napissl morda bolj iz
poučnih nagibov knjigo Hodil po zemlji sem našispotopis po
Jugoslaviji /Ljubljana 1961/.

Spis arhitekta ^arjana Mušiča /R.19o4/ 3 poti po Itali,j$
/Maribor 1954/ je primer strokovnega potopisa.

■^rijetns potopisa je napisal antropolog Božo Škerlj
/19o4-1961/. J -rvi je ^eznana Ameriks /Ljubljana 1955/*
drugi pa Falme, piramide in puščave /Ljubljana 1956/.

Politik Aleš £eb|ler /19o7-1981/ je izdal leta 1956 Poto¬
vanja po sončnih deže^alj. prikaz krajev, v katerih je bil v
diplomatskih misijah.

Zdravnik Robert ^eubauer /1895-1969/ je izdal 1957 knjigo
^eylon, ki je na meji med^pisom in potopisom.

^8jplodovitejši potopisec po 2. vojni je novinar Miran
Ogrin / J  /* Obšel je ves svet, in tojrečkrat | ter napisal
v sto knjig, ^aredi prevelikega grmadenjs raznih podatkov in
premsjhnejOsebne note pa ti potopisi ne sodijo med boljše.

Knjižne izdaje so : Srednji vzhod /Ljubljana 1961/, Od Kila do
Kartagine /Lj. 1967/* jugu sveta /Lj.1969/* Mirine sveta

/Lj.1969/, Od ^alifornije do Ognjenezemlje /Lj.1974/, Vzhodni
veter : od Urala do Kitajske in arabskih pustinj /Lj.1978/ in
Po stopinjah Aleksandra v elikega /Lj. 1982/.

Sočasno z Ogrinovim prvim se je pojavil leta 1961 tudi

u

povsem kontrastni J s vorškov potopis Okus x sveta. Pri .avoršku
/R.192o/ prevelikatLiterarmost zsbris?je zvrstno označenost,
jako kot večina^avorškTvih knjig je tudi Okus sveta /osnova
knjige je avtorjevo potovanje okoli sveta/ zvrstno mešana.

A 'aslednjega leta je izdal Javoršek še knjigo Indija Koroman¬
dija , ki je sp b  pH£B£±xiiKgH potopisu nekoliko bližja kot prva.

14

Leta 1962 je izšla knjigatreh avtorjev ^arjans ^eršiča-
“'elačs, Anteja i-i ahkote in Cirila Debeljaka-Cica "Noči in vihar¬
ji: dnevnik poti prve slovenske odprave na vrhove Srisulov v
Garhval Himalaji v letu 196o". 8 tem se začenjaobdotoje slovenskih
himalajskih potopisov.

V osnovi pomorski potopis je knjiga Milenka Šobra "Led
oceani in kontinenti:zbirka reportažnih zapisov s treh ocea¬
nov" /Ljubljana 1962/.

Planinske potopise pod naslovom Steze, skale in sbežišča"
je izdal 1962 glasbenik “arjan Lipovšek /R,191o/.

Novo ime v romarskem potopisje je

Frančišek L e gula /R.1922/ s knjigo Petdeset dni po Jutrovem :
popisnpotovanja po .Egiptu, Sinaju, L.banonu, žiriji in Pales¬
tini /Gorica 1962/.

Germanist DragonGrah /1937-198o/ je začel svojo književno
pot s potopisom Pot in stranpoti:srečenjs z zahodom /in samim
seboj/, Ljubljana 1963.

Potopis, ki jejcot Knobleharjev v znamenju vere, je napisal
Maksimilijan °ezernik /R.1922/ : "Rim - Ateme - Nairobi:popis
potovanja Po Afriki /Gorica 1963/*

Potopisni knjigi slikarjs Jožeta Ciuhe /R.1924/ sosdita
v sam vrh slovenskega potopisjs. Prvaje Okameneli
smehljaj /Maribor 1963, - izredno zanimiv opis avtorjevega
bivanja v Burmi, drug8 je Pogovori s tišino / Al aribor 1967/*
odličen potopis po Južni Ameriki. Prihajamo do zanimive
ugotovitve, da najboljša avtorja slovenskih potopisov nista
književnika, amp8k slikarjs /“akac pred 2. vojno, Ciufea po
njej/. Sreba je pridati, da sta pisani Ciuhovi knjigi izbru-
šeno literarni in ne novinarsko-reportažno.

15

Naslednji potopisec slikar je ^arjan x ršar /R.1S22/. Njegpva
knjiga ganski mozaik je izšla v Ljubljani 1964.

Pisatelj* Anton Ingolič /R,19o7/ Je z dvems potopisoma
posegel v obe zemljepisno-politični sferi : v ZDA / Pri naših
v Ameriki - Ljubljana 1964/ in v 3Z /Sibirska srečanja - Ljub¬
ljana 1966/,

Delo dobro j*e bila sprejeta knjiga planisnkih spisov
Franceta Avčina /R.191o/ "Kj pr tišina šepeta" /Ljubljana
1964 in še več izdaj/.

Med boljšimi potopisi po 1945 sta potopisa novinarja
Zorana J erina /R.1925/ Vzhodno od ^atmanduga /Ljubljana
1967/ in Himalaja, rad te imam /Ljubljana $£žfoc 1978/.

Ranimi ve informaci jev?-ebuje jo pestri potopisi Vinka

poletela / / : P u  Indiji sem ter tja - Celovec 1965*

Po Daljnem vzhodu - Celovec 1967 in Po Afriki in Južni

Ameriki - G e i OV ec 1971«

Anjiga^dravniks Mihe Likarja /R.1925/ Jamajka /Ljubljana
1966/ je, podobno kot ^eubauerjev y eyloj, bolj opis kot
potopis.

Poseben tip potopisa uvaja Prsnce Brenk /R.1912/ z
delom Filmska popotovanja /Maribor 1966/

Novinar Bogdan Pogačnik /R.1921/ je v krajših reportaž¬
nih zapisih pr kazal sličice skoraj s celega sveta /Povsod sp
ljudje - **ariborl966/.

Zelo pritegnetudi potopis Borisa Grabnarja /R.1921/
Amerik8 za ekranom /Maribor 1966/•

3 pridržkoff^uvršČamo lahko med potopis Zidarjevo /R.1932/
delo Karantanija /Ljubljana1966/, izpoved avtorjeve prizade¬
tosti ob koroški nacionalni stvarnosti.

16

Miloš Mikeln /R,193o/ je izdal let8 1967 posrečen primer

v potopisu Onkraj Kremlja /Ljubljana 1968/ Sovjetsko zvezo.
Knjiga je  spremni pojav avtorjevega dopisništva v Moskvi,

Med prijetne knjige s planinsko tematiko sodi delo
Mihe Potočnika /R,19o7/ Srečanja z gorami /Ljubljana 1968/,

Karlinove /1889-195o/, sicer naše rojakinje, ki pa je pisala
v nemščini. Leta 1969 smo dobili v prevodu njeno Samotno
potovanje, nenavadno zanimiv prikaz dela avtoričine potm
okoli sveta.

tovrstne spise od tod in tam.

Psiholog Vid Pečjak /R.1929/ je pridružil še eno
knjigo skupini ameriških potopisov : Ameriške razglednice
/Ljubljana 197o/.

Pisatelj ^eno Zupančič /1925~198o/ je izdal leta
1976 knjigo Popotovanja, Spisi, priobčeni v njej, so nastali
ob avtorjevih političnih potovanjih, zato so^temu primerno
tudi obarvani, P 0 tovanje z delegacijami / ali kot delegat/
seveda ne^fcmogoča potopisnega razmaha,

Gorjupov / / Kitajski dnevnik /Ljubljana

1977/ je zanimiv tematsko, ker je Kitajska pač redko prisotna
v domačem potopisju,

žircljeva /f|Aj / knjigs živs Afrika:potopisi /Ljubljana
1977/ je bolj skupek novinarski potočil kot potopis.

Žal ne moremo uvrstiti

Skladatelj* in humorist/ Marjan Kozina /19o7~1966/ so
izdali v Mariboru 197o njegove ^esele potopise, krajše

17

_'udi za^cnjigo Franca Šetinca /R. 1929/ ^azdalje se krajšajo
/Laribor 1979/ veljajksto, kar je bilo omenjeno že pri "enu
Zupančiču* : nujno utesnjevanje potopisca v oktoire političnih
misij.

Rašeplaninsko potopisje se^e)bbogatiio s knjigama ^akalu
/avtorji Aleš Kunaver idr./ /Ljubla janal974-/ in Kangbačen
avtorji Ione škarja/idr./ /Ljubljanal976/.

Pesnik in pisatelj Edvard Kocbek /19o4~1981/ se je podal
v knjigi ^ogi navznoter /Ljubljana1977/ bolj na notranje poto¬
vanje, vendar nam posreduje tudi razne pariške vtise.

Led vidnejše dosežke planinskegapotopisja kaže uvrstiti
tudi Kmeclovo/ R.1934-/ knjigo S prijatelji pod macesni /Maribor

1978/.

P satelj Evald Flisar /R. 194-5/ se je prvi med književniki,
zvdelno izjemo Prežihovega Vorancs, resneje lotil potopisne
zvrsti in dosegel s svojima knjigama Tisoč in ena pot /Hursja ž
oobota 1979 - potopis po Aziji/ in Južno od *->evera /Mursk8
Sobota 1981 - potopis po Afriki/ enega redkih vrhov našega poto-
pisja* po 194-5*

Knjiga novinarja Marjana ^aztresena /R.1935/ Krutegora:

r

jugoslovanski vzpon na Mount Everest 1979 /Ljubljana 1979/ je
kar najhitrejši odziv najuspeh jugoslovanske HEtpranare himalajske
odprave. Potopis je talknjiga^le v prvem delu, v drugem je poro¬
čanje o dosežkih drugih /članov odprave-plezalcev/.

.Dušan Jpljeznov /R f 1927/ v knjigi Onstran Urala in ^svkaza:
potopisni in drugi dnevniški zapiski /Ljubljana 198o/ ostaja v
okvirih običajnega novinarskega^oročanja.

-^eta 1981 xana stakzšli še dve pomembni planinski

knjigi : Everest / avtorji Tone Škarja idr./ - o naši himalaj¬
ski od ravi/ in knjigainegs «d osvajalcev Everesta Rejca

18

Zaplotnika /1952-1983/ Pot.

V letu 1982 je novinar Jose Volfand /R.1944/ izdal zanimivo
knjigo s potovanjapo Afriki : £jbši gkaa c obrazi v Afriki.

Knjiga je svojska vzporednica Knoblefearjevi /^-prvi slovenski
potopis/ knjigi, Knoblehar prikazuje versko /katoliško/ eks¬
panzijo v Afriko, Volfand pa beleži in komentira prodor slovenske¬
ga gospodarstva nafcrno celino.

x a begni pregled slovenskega potopisja vseeno dokaj razvid¬
no prikaže dvojo pestrost te zvrstin: pestrost potopisnih tem
in pestrost profilov potopiscev. x ako najdemo med

otopisci duhovnike in prjffesor je, literste in politike,
slikarje in glasbenike, novinarjejin zdravnike. Cb tem sejkaže  še
raznolikost oblikovalnih postopkov idr.

Ko sem poskušal vrednostno opredeljevati omenjane knjige,
sem se odločal glede na dva elementa : 1/ na stvarno /dokumen¬
tarno/ informacijo : bralec izve nekaj oprijemljivega o doma¬

čem in tujem svetu, 2/ ns estetsko /stilno/ plat : stvarna

I 9 —

informacijaje pocms s sredstvi leposlovnega izražanja. V prvem

)dh8
CA J,


primeru  gre za KAJ, v drugem za KAKO tovrstnega pisanja. '-Ja
dvojost pa bi tudi potrjevala že začetno določitev potopisa za
polliterarno zvrst / ne gre sevala za mafcemmetičnih xm 5o : £ 5o

odstotkov v odnosu med stvarno informacijo in leposlovnim nači¬
nom, ampak za neki msbxsx nihajoči odnos v raznih razmerjih,
npr. 25 J 75 ali 75 : 25 itd./.

f/j)  bomo imeli vsaj približno bibliografsko obdelano in
pregledano novinarsko g a&gp  potopisno pisanje, p8 se bomo lahko
lotili natančuejšega pregleds sli kar zgodovine slovenskega
potopisja.


Andrijan ■ Lj ah

po\ro^^y^°

toQ-

Askerčev potopis

rjLcK-M. G


O v«

\J

1

srh

Ob razmeroma veliki A. pesniški in vorsifikototoki , proizvodnji

zavzema njegova proza bolj obroben ph®khx  položaj. Vendar nas ta

očitnšjobrobnost ne more odvrniti od zanimanjajza to prozo, in to


zaradi več razlogov. ^rviiJje v da nam A. pretežno publicistična


proza /kritike, polemike,članki, ne nazadnj^potopisi/ popolneje

odkrica človeško in ustvarjalno podobo pesnika Balad in romanc.

Se pravi: tu gre le za vprašanje osebe,osebnosti same. Drugi
razlog Je v tem, da nam proučevanje A. proze omogoča zanimive od-

nosbicejlin vzporednice s slovensko prozo /z našega vidika potopisno/

tistega časa. Skratka, gre za uvrstitev A.^fiob druge oziroma v raz¬

vojno linijo določenega tipaptoze. Tretji jbazlog pa Je soočanje A.

^ ~T  —

samega s sabo, točneje : njegove prozejln poezije /oziiroma v a e rgifi -


kočij e- / . Več popotnih vtisov Je namreč A. izrazil v obeh načinih:
v verzih in v potopisni prozi / v verzih se ponavlja cikel z has-
lovom Iz popotnega dnevnika v Lirskih in epskiht^oezijah /1896/,

v Novih poezijah /19oo/ in v Četrtem zborniku poezij /19°V ^

proza, s katero se bomo ukv^ Jali* pa Je : Izlet v ^arigrad /1893/ ^
in Dva izleta na Rusko /19o3'/C j

¥0  tej nakazani problematiki - razumljivo Je, da v krajšem
referatu ne more biti izčrpana- se kaže lotiti ±KngHgax delovne
ounake potopisa in razgleda po slovenskem potopisu do A.

Potopis Je , kot že^mejpove, opis poti ali drugače : sestavljata ga
pot in opis /poti/. N^Jen pogoj za potopis Je, da pot in opis
opravi $sta oseba, se pravi : popotnik Je tudi potopisec. Potopis
Je v osnovi publicistična, informativno-poučna, neleposlovna

zvrst. S£veda pa se po svoji estetsko-stilni podobi nemalokrat

jo, .

približuje leposlovja. Potopis se dostikrat tesno stika z avtobio¬

grafijo /vsak^pot Je^ončno del avtorjeve avtobiografije - prim.
že klasika te zvrsti Marca Pola/. In kje Je meja med enim in dru¬

gim

Ati

2

Pri potopisu je v ospredju pot, avtor j^e podrejen poti, vendar jo
subjektivno doživlja in opisuje. Najboljši potopis je pravzaprav
hjc  v naravnem zlitju avtorja s potjo. v£Kjer prehaja avtorjeva oseba
v prteinplan, pot pa v drugje, že dobivamo avtobiografijo /npr.

Jugov Izseljenec, Petruškovja Ahasverjeva kronik e^Lpd./. Druga skrajna
meja je, ko se povsem izgublja avtor pin ostajajte pot, tedaj dobimo
geografski ali kulturnozgodovinski opis, vodič ipd.

vo

A. ostaja v zlati sredini potopisništva : pe podredi do /eke
mere poti, a jo subjektivno doživlja in komentira.

Slovenski potopis se razvija obenem s slovensko pripovedno
pr&ZH, leposlovno prozo, tedaj v 2. polovici 19. stol. Prv£o poto¬
pisno knjigo odkrijemo v letu 185o. To je Potovanje po -^eli reki
/mišljen je ^eli Nil/ znanega misijonarja Ignacija Knobleharja
/  avtor j^knjigo napihal v nemščini, prevedel jo je V.P.KJ(!un/.

V nadaljnjih desetletjih dobimo vrsto potopisnih knjig. i'eme so

\

npr. Palestina / M.Verne,L. °eran,P. Lampe, J. Zidanšek/, Rim
/°akob Gomilšak, Ivan Križanič/, omeniti kaže še dva potopisa v
Prago /A.Trstenjak, V.Vakaj/. Ge dodamo še Bezenška /Pisma iz
Pariza/ ^ smo s tem že izčrpali glavnajimena slovenskih potopiscev
do Aškerca. Imena in cilji? potovanja nam razločno povedo naslednje:
večina slovenskih potopisov 19 « stoletja je romarsko-ideološkega
značaja, bodisi verskega /katoliškega/ / Palestina, ffiim, N-elmorajn

l\s

/A.Karlin/ ipd.jbodisi nacionalnega /slovanskega, vseslovanskega/ :
Praga, Rusija. A. potopis pripada seveda drugi skupini.

Ker vemo, kaj obravnava A. v svojih potopisih /^arigrad in
Rusijo/, si|oglejmo predvsem "kako” njegovega pisanja. Kot večina
potopisov nudita tudi A. dokaj informacij, predvsem geografsko-
političnih, ob tem p^še kulturno-zgodovinskih, osebni dogodki in
doživetja so v ozadju. A. nara^-d je ustrezala bolj pripoved, opisnost
kot izpoved oziroma izpoved je prikrita ali zadržana. Seveda se A.

" 1 .

3

znajnavdušiti ob lepotah narave in kulture ali ob ženskih čarih,
še večkrat pa zahaja v poučnost, ki ni brez vsiljivosti ali naivno¬
sti, A. spada med potnike,,ki potujejo že z neko vednostjo o krajih
in deželah, katere obiskujejo. Tudi ideološki je že aprioristično
določen /evropocentrizem, slovanofilstvo ipd,/, tako da sejrujini ne
odpre, ampak jo s strogim nadzorom razuma obvladuje, S socialnega
vidika potuje A. kot samozavesten pripadnik srednjega sloja, ki si
lahko že mar^sjcaj privošči /udobni hoteli ipd,/.

Na Turčijo gleda A. kritično, Turkom ne priznava, da so
kulturen narod. Ironično prikaže obrede t.i. tulečih dervišev
/ob tem se spomnimo na njegovo znano parabolo Rirduzi in derviš/.

Ob vrnitbi iz u arigrada je obiskal A. v Plovdivu rojaka B ezenška.

Tu se je v pitju in petju izkazovalo slovensko-bolgarsko b£natsfeo.
Še  boljljraste A, navdušenje, ko pride v Srbijo „ Ko opazi redko
naseljenost, takoj predlaga, kaj bnjbi se Slovenci namesto v Ameriko
selili med brate Srbe ? Ko proglasi ob zaključku knjige ^arigrad
za najzanimiveftše mesto na svetu, sklene delo x z izrazito slovaiao-

\  _ a,

filsko izjavo :(^citatj: Za Slovana, posebejj pa še zayj31ovenc$
pa je to potovanje v (^rigrad že samo ob sebi še bolj zanimivo.

Ako potuješ iz Slovenije preko Hrbatske, Srbije mn Bolgarije -

0 ^ 1 ,

voziš se do Adrianopl&ja nepretrgoma po čisto slovanski zemlji.

Razumljivo je, da je A. slovanski žar dobil še več netiva
v potopisu Dva izleta na Rusko. Temeljno izhodišče za svoje poto¬
vanje opiše tako: /citat/ f  V Italijo in Švico sem bil potoval kot

)(

človek, najRusko pa predvsem kot Slovenec, kot Slovan. Ugotavlja,
da se počuti med Rusi kot doma, navdušuje se nad ruskim jezikom,
imponira mu ruska moč, veseli ga dežela, kjer je Slovan sam svoj
gospod : (citat j :^Moč in oblast tega bratovskega jezika ... to je
v prvi vrsti tisto, kar mora vsakega Slovenca privlačiti, da potuje

•i

med brate Ruse. Kaj hitro je jasno, da pomeni A. Rusija pipmagalo

ti®

4-

za povečano samozavest pripadnika malega naroda »podobno kot °rno-

rcfrulr&A

gorcem v ss&šdat : nas in Rusov je loo bilijonov. Prvi A. ruski izlet

je obsegal današnjo običsjho turo Peterburg - Moskva - K/jjev, v

drugem si je ogledal črnomorsko področje in Kavkaz. Kljub očitnemu

rusofilstvu A. le opazi kako napako /predvsem ruskega režima/ :

- -p J

tako kritiziraj odnos do P 0 ljske : ^citatj : ^uska vlada dela svojim
najbližjim bratom b/č^rz ugovora hudo krivico, ker jim ne dovoljuje

(p

poljskih šol. 7 svojem protinemštvu težko prenaša že naziv mesta
Peterburg, po njegovem naj bi se čimprej preimenoval v Petrograd.

•J 'J

7)


Načrt, da bi obiskal L.N. Tolstoja, A. ni uspel, ker je bil Tol¬
stoj tisti čas na xv rimu, ko pa je šel na %*im A., sta mu Tc^ltoj
in ^ehov tudi od tam "ušla". Ko je na ^avkazu, A. priznavalno
oceni rusko politiko na^em področju :(^citat j.  ^Rusi so mesto izpteme-
nili Kavkaz v kulturno deželo in uvedli red. Ob razmišljanju o
kavkaški rasi /Arijci, Semiti/ se A, opredeli dokaj rasistično :

( citat): Pa rasa obsega najodličnejše narode na svetu .. in dalje:
ti narodi sc|se popeli najviše v splošni človeški kulturi, kajti
sredozemska prosveta^e najstarejša, najpopolnejša. " Ne pozabi
še omeniti ±, "da vlada kavkaška rasa dan<£|anes ves svet".

Pakouse A. odločno opredeli za evropski imperializem in ekspanzio¬
nizem. Pozneje kritizira, da so ('Jemci v Rusiji protežirani, da jih
je veliko v upravi in vladi. Pravi#: (citalf: Korenito bi ® spreme-
menile razmere na bolje, ko bi Rusije ne vladali K emci in (Jemke
/tu je naj4i“ž ost na carico, ki je bil^nemškega rodu/. Ko na ladji
^prašuje A. neka Rusinja, zakaj da potuje po Rusiji, odgovori
takole usmerjeno-izobraževalno: ^ato,da vidim vaše kraje in vaše

narode, da slišim govoriti vaš ruski bratovski jezik in senčim ga

I '  ^

pravilno izgovarjati. ? K © odkrije, kako slabo Rusi poznajo zahodne

Slovane, se^azjeti najsolski sistem /krivdo pa pripaše ponovno Nem¬
cem/. Pri slovesu od Rusije, že v Avstriji /Galiciji/ se pokaže


5

odkrito še ena sestavina A. ideologije : antisemitizem in to v zelo
rezki obliki. Citat : ^Bog mi grehe odpusti, če rečem, da mi je gališ'
ki Jud zoprn. Jud je v tej deželi faktotum za kmeta kako^r za izo -
braženca, Loti se^sakega še tako umazanega geschSfta ^samo da|.ma pro¬
fit. Slovenci nimamo Judov. Ali ne smemo sklepati iz tega dejstva,

11

da je naše narodno telo zdravo ? Razen ob Jude se obregne A. še ob
poljsko plemstvo, češ " v u aliciji je kriva marsičesa tista naduta

poljska žlahta, ki prezira preprosto ljudstvo yin ki zatira tudi

V

m

aloruse ter jim nejkrivošči ravnopravnosti

A. v postskriptumu | reklamd- a«* Rusijo. ^akor#^ hvali
9 *~

deželo, narod, kritično ošvrkne režim : citat: .^Absolutizem je
tista kruta mo\?a, ki pritiska k tlom svobodno misel v Rusiji.

Mi pajselimo in hočemo, da bi slovanstvo in svoboda ne bila nasprotna
si pojme_!" Ko proti koncu primerja Slovence in Ruse, pa zanimivo
zaključi : citat : Proti Rusom smo Slovenci pritlikavci, toda naše
ljudstvo je v kulturnem razvoju in splošni omiki najmanj za 3oo
let pred ruskim". | [)

Iz vsega navedenega lahko odkrijemo naslednje. A. je tueii potopis
uporabil za podpiranje, širjenje, razglašanje določenih idej. Seveda

pajpublicističn^proza laže prenese tovrstno Sestavino kot pesništvo,

katerega^ je A. obilno uporabljal za^Lste ideološko-deklarativne namene.

Čeprav A. potopisi ne sodijo v vrh slov. potopisja, ampak v njegovo
povprečje, lahko vseeno obžalujemo, da£ih ni napisal več /zlasti
glede najstevilo n-jeg2v^r potovanj/. Ali ni boljša zavzeta publicis¬
tična proza kot kupi bledikavih verzov ? V časopisu je izdal A.
sicer še spis ^ed slovenskimi jadranskimi ribiči /S^ovenijaj^o?/,
v LZ 1927 pa je J. Wester objavil odlomekr|iz A. zapuščine N a  krovu
parobroda ^emiramis /spis opisuje pot zjladjo od Trsta do Aleksan¬

drije/. l/emdar ne eno ne drugo nebrinaša izrazitejših potez v A.


potopisje^ tako da je naš referat lahko zaključen 3ypr ikazom obeh

knjižno izdanih potopi Sov

A. L-.



Dopolnjena informacija o odnosu med književnostjo in filmom

/ dtanko Kimenc : Slovensko slovstvo v filmu, Ljubljana 1983,

285 str., Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 91/

Pričujoče delo je nadaljevanje ali bolje dograditev avtorjeve
knjige Slovensko klasično slovstvo v filmu / izšla v isti zbirki
s številko 8o/. Poročilo o knjigi jalho začnemo z ugotovitvijo,
da so pregledne informacije za posamezna področjs vedno dobro¬
došle,

Knjiga ima trodelno sestavo : uvod, glavno obravnavo temo, kot
epilog pa slede filmografija, bibliografija in opombe. , imenc v
uvodu na kratko razloži problematiko slovenskega filma, ki je
‘'tehnično, finančno in umetniško nerazvit". Iz tega kat neomajnega
dejstva moremo izpeljati misel, dsje naš film ob razmeroma visoki
stopnji domače literature ±xxx le-tej izrazito podrejen. Sk ratka,
njegova sredstva so toliko skromna, da se iiksrHiiiEi literarni
predlogi težko približa, še teže pa ji je kos. In ker poznavalec
književnosti vedno zahteva film po mei’i literature, se do zadovolj¬
stva nikakor ne more dokopati. In tu ax se nakaže usoda slovenskega
filma : vedno v senci /zanj/ premočne književnosti.

V uvodu izvemo nekaj statističnih, zgodovinskih in drugih
podatkov o slovenskem filmu in naslovni temi. Med ključne sodi
gotovo ta, daje od 83 filmov /1948-1982/ 35 nastalo po slovenskih
književnih delih. Teh 35 filmov pa je posnelo 16 režiserjev /naj¬
več France Ltiglic : 7/•

V osrednjem delu knjige nam avtor pregledno predstavi vseh
35 filmov. Najprej izvemo za splošnepodatke o filmu in ustvarjal¬
cih filma, nato nam avtor prikaže literarno osnovo, za njo pa
scenarij in realizirani film, slednje tudi preko Hstamsa: odziva

2

kritike in publike, Seveda ps avtor nedvoumno ižrazi tudi svoje
vrednostne opredelitve, tako da dobijo stvarne analize tudi primeren
osebni pridih.

Ob naštevanju filmov nam zažive pred očmi slikeod prvega prese¬
netljivo dobrega slovenskega filmapo 2, svetovni vojni Aa svoji
zemlji /lit, osnova : C, Kosmač , režija : F..Štiglic/, preko popu¬
larnih Kekcev /lit, osnova s J. Vandot, režija : J. Gale/, dalje
mimo uspelega začetno modernističnega Plesa v dežju /lit, osnova :

L, omele, režija : B, Hladnik/ pa tja do antologijskih filmov slo¬
venske proizvodnje : do ^alade o trobenti in oblaku /lit, osnova :

C, K smeč, režija F. tiglic/, samorastnikov / lit, osnova : Preži¬
hov Verone, režija j I, Pretnar/, Sedmine /lit, osnova : B, Zupančič,
režija fenfcjašadt H, Klopčič/, Cvetja v Jeseni / lit, osnova : I, Bav¬
čar, režija : M. Klopčič/ in Idealista /lit, osnova I, Cankar : Martin
i-ačur, režija I, Pretnar/, Pregled po avtorjih nam pove, da Je bil
največkrat filmsko upodobljen Prežihov Voranc / 4 x - ksr 4 novele iz
samorastnikov/, po 5 x Kosmač in Vandot, po 2 x pa Potrč, Kranjec,
Zupančič, Tavčar in Cankar, po enkart pa 1? avtorjev.

K 0 t v prejšnji Limenčevi knjigi /št, 8o/ Je tudi v tej nabrano
in smiselno preas avljeno veliko dragocenega gradiV8, ki postaja
tako laže dostopno za bralce in raziskovalce.

Zabeležimo še nekatere napake : str. 16 : Henryja kxx

Murgeeja - prav : Henrija Murgerja, na isti strani : so napisali
libreta - prav : librete, str. 49 : 6o-letni®a vladanja avstrijskega
cesarja Jožefa II. - prav seveda : Franca Jožefa /gre za leto 1
19 o 8 /.

xriJetno in koristno Limenčevo knjigo lahko zaradi pregledne
razdelitve označimo kar za priročen strokovni leksikon.

Andrijan l^ah

Razumevajoče o trivialni literaturi
Aiiran Hladnik j Trivialna literatura, Ljubljana 1983, 127 str.,
Literarni leksikon 21. zvezek)

/ recepcijsko teorijo oziroma z večjim zanimanjem za bralca
v trikotniku pisatelj-delo-bralec se je bistveno povečslo znan-
stfeno ukvarjanje z literaturo, ki je široko popularna, ne pa
estetsko kanonizirana. Raš najbrž edini specialist za tovtstno
literaturi) Miran Hladnik je s svojo knjigo zaoral tako rekoč v
ledino.

Problemov, ki e kažejo ob obravnavi trivialne literature,
je seved8 na pretek in tudi naš avtor jih ni prezrl. Prvi je že
oznaka zs to področje literature. Zg trivilano literaturo se
uporabljajo še sonnačnice kot : množična, zabavna, popularna,
poljudma, potrošna literatura, kič, šund, plaža itd. v  ekakor
se #e treba odločiti za en zbirni izraz in sprejemljiv je tudi
trivialna literatura. Drugo, širše vprašanje je, kdaj trivialna
literatura pravzaprva nastopi, ali je to "večni" spremni pojav
"visoke" književnosti sli ima točnejšo zgodovinsko določenost.
Različni teoretiki menijo o zsdevi tazlično, Hladnik postavlja
njene začetke v 18. stoletje. Delovno definicijo : trivialna
literatura je vse, kar je bilo kdaj kot tš ko imenovano (str.

12) dopolni Hlsdnik z določnejšo : trivialna literatura je

literatura s socialno-psihološko uporabno vrednostjo (str. 17).

Prir r8zl8gah trivialne literature se HL dnik največ
zadržuje pri nemških avtorjih in podrobneje predstavlja njihova
mnenja. S stsliščs informacijske teorije označuje trivialno lite¬
raturo Peter Bekeš (trivialnost je nasprotje informativnosti,
trivialna besedila so shematična, ponavljajo že znane obtazce -
str. 32).

2

Definicije trivialne literature, ki jih podajs HMnik na
str, 35“36 « izhajajo iz raznih gledišč j so estetske, .idejnofc-

moralne, sociološke, psihološke, semiotične, relativizirajoče
(pozornost zasluži toaldmannova opredelitev : trivialne literature
degansko ni, je samo vrednotenje, ki kako literaturo imenuje
trivialno, ^ato perspektiva literarne vede ni v ločevanju visoke
in trivialne literature, amoak v njuni enakopravni obravnavi),
lodobno kot Naldmann sodi očitno tudi Hladnik, saj na koncu knjige
pripominja, naj čiterarna veda prekine z neplodnim vztrajanjem
pri vrednostni dihotomiji (»"Visoka", trivialna književnost).
Zgodovina trivialne literature je, kot poudarja naš
avtor, v glavnem zgodovina trivialnega romana (tipi, ki sodijo
sem, so s ljubezenski roman, domačijska sli vaška povest - roman,
i*obinzonade, viteški, roparski, skrivnostni (grozljivi) romani,
indijanarice (divjezahodni romani), kriminalni,,zgodovinski,
znanstvenofantastični roman). Ko sledimo obsežnim seznamom x avtor¬
jev in del, ki jih Hlsdnik omenja, se seveda vprašujemo, ali sodi
kar celoten tip romens (npr, zgodovinskega ) v trivialno literaturo
ali ne, Hladnik se tu odloča očitno za večinsko načelo : v glav¬
nem so omenjeni tipi romana trivialna literatura.

V nadaljnjem poglavju avtor pregledno označi poglede ne tri¬
vialno literaturo pri nas od 19* stoletja do danes, razpravljanje
pa zaključi s pregledom trivialne literature v slovenščini
(originali + prevodi), Pregled je izčrpen, vendar ga je mogoče
s čim še dopolniti, Ali /sploh, še/ obstaja npr. roman Strah na
Sokolskem gradu, o katerem sem v mlajših letih nemalokrat slišal ?!
n as  ioh pa so najbrž stari trivialni romani redki in tako pravza¬
prav knjigotrške in kjnižnične dragocenosti.

Novi zbezek literarnega leksikona nam nudi obsežne in tehtne

A Mri i'''-! l—ftb'

. Z- h

Natančno in obsežno o pomembnem problemskem sklopu
/harjeta Vasic : Eksistencializem in literatura, Ljubljana A DZS,
1984, 169 str., Literarni leksikon * zv. 24/

Kot je pri raznih obravnavah iz literarne vede že običajno,
se je morala tudi v obravnavani knjigi avtorica najprej spoprijeti
z vprašanjem, kaj in koliko pokriva določeni pojem : tu pač eksis¬
tencializem. ^er je eksistencializem v svojem izhodišču vendarle
filozofski pojav, gre v razpravi predvsem za vpliv te filozofije
/oziroma ne čisto enotne vrste filozofov, ki jih štejejo za eksis¬
tencialiste/ ne književnost. Avtorica sicer skuša zajeti eksisten¬
cializem širše in že na začetku pove /str. 5/ : " Izraz eksisten¬
cializem označuje določene filozofske, estetske, litersrnokritične
in literarne pojave, v širšem pomenu ps tudi njim bolj sli manj
ustrezen nsčin živijenjs ...". Po uvodu, ki obravnava izbor in
pomen termina, sledijo tri obsežna poglavja.

Prvo se, razumljivo, ukvarja s filozofskim eksistencializmom
/filozofijo eksistence/. Izvemo za vrsto predhodnikov in ključnih
filozofov eksistence od B. Pascala, 6. Kierkegaarda, M* de Unamuna,
Berdjajeva, Pestova, Jaspersa, Heideggerja, G. Marcela, Mouniera
tja do oartra, Merleau-Pontyje in Osmusa, ki seveda ni "pravi"
filozof« Ker pa so številni omenjeni /zlesti Kierkegaard, Unamuno,
°artrejč, Camus/ obenem tudi litersrni ustvarjalci, je prehod filo¬
zofije k umetnosti najnaravnejši in najhitrejši : preko osebe same.

Drugo poglavje se ukvarja s svetovno literaturo / v okviru te
največ s francosko/. Pri uvrščanju avtorjev med literarne eksisten¬
cialiste vlada v raznih priročnikih ali tudi literarnih zgodovinah
velika neenotnost. Avtorica je nanizala vrsto imen, med katerimi
so v tej zvezi običajno omenajana A>artre, C 8BluSf  g. cte Beauvoir,
^alraux idr./ ali pa tudi redkeje ali izjemoma / npr. DSblin, Kora-
vi8, Golding, kailer idr./. Za Kafko poteke "boj" medtistimi, ki ga

2

vključujejo v eksistencialistično linijo, in tistimi, ki temu opo—
rekajo* ,slje so navedeni franscoski pisatelji romanov človekove
usode. Tu  se pojavljajo avtorji raznih nazorov in stilnih usmex'itev
/npr. Bernanos, Celine, Hontherlant, ‘>aint~Exupery, ^alreuK. Za
najusteeznejšo razmejitev eksistencilaističnege obdobja v francoski
literaturi je sprejela Vasičeva  letnici 1938-1954 /po M. kaimondu/.
b pripovedni prozi je vidna tudi eksistencialistična dramatika,
v njej nastopajo poleg §artra in Camusa še nekateri, npr. Anouilh,
^alscrou. V dilemi, ali je eksistencializem bliže romantiki ali
realizmu, se svtoricr, nagiba k slednjemu in podpira izraz "eksis¬
tencialistični realizem".

Najobsežnejši del študije /dobrompolovico/ zavzema tretje po¬
glavje /Eksistencializem na Slovenskem/. Tu je pregledno nanizano
obilo zanimivega gradiva, Povsem ustrezno je avtorica delila nasto¬
panje eksistencializmepri nss v dva valova : 1/ 3o. leta - -pred 2,
svetovno vojno, 2/ po 2. svetovni vojni /predvsem 5o. leta/, ksis-
temcialistični filozofi, c ksterih so pisali slovenski posredniki
v predvojnemu obdobju, so npr. Berdjajev, Merkefeaard, personalist
kounier idr. Posebej sta prikazani Kocbekovs miselnost in literatura
pred vojno in po njej /obenem z recepcijo njegovih del/. Kot drugi
avtorji blizu eksistencializmu v času pred 2. svetovno vojno, so
omenjeni : Bartol, V. Zupsn /začetni romani/, B. Vodušek.

Odmevi n8 eksistencializem v povojni publicistiki so bili
česti, s sprva zaredi ideoloških razlogov izrazito negativni. vto-
rivcs v nadaljevanju spremlja tudi kronološko prihajanje eksisten¬
cialistične literature na Slovensko /kjnige, revialneobjave/. Pri
pregledu eksistencialistično usmerjene literature domačih avtorjev
se V asičeva opre predvsem ne Slovensko knpjiževnost 1945-1965 /I»II/,
zatem še srne Pogačnikovo Zgodovinonslovenskega slovstva VIII
/Slovstvo v Č8su eksistencializma in strukturalizma/. &ed z eksis-

3

tencializmom obeleženimi avtorji v zadnjem obdobju /7o, leta/ naosje
studij8 V* Zupana /starejša in novejša dela/, V. Kavčiča /Pustota/,

/asičeva eksistencialistično literaturo na Slovenskem s francoskimi
značilnostmi in ugotavlja , da v obeh literaturah nastopata dva aspek-

ang8Žirani, perspektivni /mimogrede : primerjava z n8Šo revijo "Per¬
spektive !/. Ne koncu poda avtorica naši eksistencialistično obarvani
književnosti tudi vrednostno potrditev,

Ttudija izpričuje temeljito avtoričino erudicijo in razveselji¬
vo sistematičnost obdelave. Včasih za bralca že kar utrujajočo gmoto
podatkov je znala Vesičeva ustvarjalno pregnesti, in kjer se ji je
zdelo potrebno, ocemiti tudi z lastnega vidika.

D. ^ančarja /Galjot, Disident Arnož in njegovi/, v "skljueku primerja

v pogledu na svet : brezizhodni, nihilistični in

Andrijan ^ah

4

Srečanja s tujino - in domovino
/Jože Volfand : Iraška srečanja, Ljubljana 1985» 2o7 strani/

Kova Volfandova knjiga /izšla Je pri Založbi Borec / Je po

?

zvrsti prava dvojčica avtorjeve knjige iz leta 198* * "asi
obrazi v Afriki. Ko avtor sam opredeljuje svojo sedanjo knjigo,
jo označi z negacijo zvrsti. Pravi, da ni ne reportaža ne poto¬
pis. u e pa stvar natančneje premislimo, bi lahko regli tudi ob¬
ratno : je tako reportaža kot potopis. Ker je večina potopisne
književnosti hibridna /nihajočarazmerja med dokumentacijo in
literarnostjo/, bi mogli reči, da se tudi Iraška srečanja uvr¬
ščajo med značilna dels tovrstenga piBanja.

Medtem ko so Volfandova afriška srečanja potekla v mirbej-
ših okoliščinah, dsjejo dodatno draž Iraškim srečanjem specifične
vojnerazmere. Avtor je tudi ssm doživel in uspelo predstavil del
frontne atmosfere. Irimerno je nakazal zgodovinsko-politično ozad¬
je sedanje vojne. Le-to izhaja pravzaprav že iz dogajanja v 7«

' *

stoletju n.š., ko so muslimanski Arabci premagali sasanidski Iran
in mu prinesli islamsko vero. endar ps vera ni uspela ukiniti
tradiconalnih plemensko-nacionelnih nasprotij, posebej še, ko so
se podobno kot kristjani /ketoloki : pravoslavni/ razdelili tudi
muslimani v slinite k/pretežno Arabci/ in šiite /pretežno Iranci/.
v emo pa, da izhajajo maksimalna nasprotja velikokrat iz minimal¬
nih razlik /zaradi t.i. "revizionistučnih" odstopanj od centralne
verske eli/in politične ideje/. Seveda nam avtor obsežneje osvetli
tudi današnji politični položaj v Iraku oziroma sočasno komentira
tudi iranskega. Jna od presenetljivih informacij v knjigi je,
da Ir8k in Iren kljub petletni vojni nista prekinila diplomatskih
odnosov in da v Bagdadu še delujen skrbno zastraženi iransko
veleposlaništvo !

2

tri spopadu med sosedama gre tudi ob vseh obmejnih sporih še
za bistveno drugačno politično-razvojno usmeritev : na eni strani
je teokratsko naravnani, na islamski tradi^i slonečinlran, na drugi
■pa moderni civilizaciji bližja laična družba posebnega tipa ara br¬
skega socializme, ki jo vodi stranke Baas.

In zdaj stvar, ki najbolj pove. uje Iraška srečanja z A *ašimi
obrazi v iifriki, kratko bi lahko rekli temu : srečevanja z domo¬
vino v tujini. V Iraku so delali in še delajo številni naši stro¬
kovnjaki in delavci, predstavniki raznih vej dejavnosti, tako v ob-
risnih prikazih kot s slik se nam predstavijo : Ivan Herga, Boris

Mikoš, VlddonKuret, ri 8rko umolej. Marjan Prelec, Peter Hreščak,

Milan Končarevič, če omenim samo nekatere. S tem v zvezi izvemo za
iraške gospodarske značilnosti oziromazaprikaz iraško-jugoslovan¬
skih povezav.

Volfandov8xkK$±gH srečanja z Irakom in Iračani se seveda nujno
omejena z urdano vodeno potjo ^elove delegacije. Vendar če odpišemo
/sicer ne nezanimive/ uradne pogovore in obiske, nam posreduje
knjiga vseeno vrsto pestrih vtisov. Ai e d te sodijo npr. izlet k moč¬
virskim prebivalcem, mgled svetega mesta Kerbale, obisk taborišča
iranskih ujetnikov.

xred nami se postopomomaoblikuje mozaična slika Irska, njego¬
vega trenutnega gospodarskega in političnegepoložaja, posamezne njego
kulturne značilnosti in kot opazen člen : dejavnost Slovencev v
tej državi* ^elo je pisarno novinarsko privlačno : navadnemu kruhu
stvarnih podatkov doddsja avtor kot začimbo raznovrstna lastna raz¬
mišljanje ob opazovanem. Omogoča nam vsaj delni vpogled v zsnimivo
deželo, ki e razprostira naprostoru ene najstarejših civilizacij
sveta : babilonsko-asirskie in je trenutno zsradi vojne s sosedo ^ ^
v ospredju širše pozornosti. Knjigo, ki jo je okusno opremil Jure
u ančič, dodatno bog 0 ti izraziti fotografski delež Joca Žnideršiča.

fJ

4J.AA /,

Utrinek o kroženju /slovenskega/ tiska v slovenskem kulturnem

prostoru

Domnevam, de poteka širjenje slovenskega tiska /časopisja
ali knjig/ iz dR Slovenije /dalje : notranje Slovenije/ v zunanjo
Slovenijo /sinonim za zamejsko, zdomsko, izseljensko Slovenijo/
brez omembe vrednih težsv. v erjetno je celo, ds naše založbe rade
prodajo slovenskim kupcem in naročnikom v deželah Evrope, Amerike
itd. del svojih izdaj, saj pridobijo tako tudi nekaj dobrodošlih
deviz. Ce pa obstajajo kake ovire pri prehajanju tiska iz notranj
Slovenije v zunanjo, bo o tem spregovoril kdo, ki gleda zadevo iz
druge strani, ^am nameravam /in morem/ govoriti le o dobivanju
/prejemanju, kupovanju/ tiska iz zunanje Slovenije pri nas. Ker
delam v eni od knjižnic /Slovanski/, se pravzaprav stalno soočam
z vprašanjem, ksko pridobivati tiske iz zunanje Slovenije.

■^e^stvo je, da dobimo l8hko v ljubljanskih knjigarnah le
izdaje predvsem dveh založb iz zunanje Slovenije : Založništva
tržaškega tiska iz Trsts in založbe Drava iz Celovca. Novejši
pojav je, da se je našlo na trgu nekaj knjig Mohorjeve družbe iz
Celovca. Obenem pa že od prve številke spodbudno cinglja iz izložb
/kot nekak "spravni” obolus/ Celovški Zvon. •Radovedno opazim še
dunajski Glas Korotana, saj se lahko v njem seznaim zfc venetsko
teorijo dr. J. Šavlija. Kot dokaj vestbemu obiskovalcu knjigarn
mi je dano videti v ' x rub8Jjjevem antikvariatu še posamezne knjižne
izdaje slovenskega založnikaiz Mlinchna dr. Radolfs lhrofenika.

Iz naštetega se vidi, da moremo nek8j vendarle normalno kupiti v
knjigarnah. Vsekakor pa je gradiva, do katerega ne pridemo, še
vedno kar precej. 0 tem nas obveste razneinformacije v tisku,
osebni stiki ali tudi tekoča slovenska bibliografija, ki skuša

2

pokriti celotni slovenski kulturni prostor /=> prostor, kjer žive
in delujejo Slovenci/. Vprašajmo se, kaj ovita še boljšo založe¬
nost knjižnega trga v notranji »Sloveniji s tiski iz zunanje Slo¬
venije. Kot na dlani sta vsaj dva razloga s prvi je npr. finančni
/naš dinar je ob evropskih valutah ali dolarju nekako nebogljen/,
drugi pa je idejno-politični /strah pred prodorom "sovražne" ali
celo emigrantske ideologije/. Vrstni red po pomenu je seveda lahko
obrnjen. iV ar se tiče prvega razloga, bi se dslo tu marsikaj doseči
z zamenjavo, torej blago za blago /knjuge za knjige/. Z zamenjavo
v veliki meri operira tudi NUK, ki jezadolžena za dobivanje tiskov
iz cele, tudi iz zunanje Slovenije, Sicer pa nas tu ne zanima le
dejstvo, da si pridobi npr, en izvod tiska iz zunanje Slovenije
NUK, marveč to, ds sepojavi nekaj izvodov teknjige v prosti prodaji
na slovenskem knjižnem trgu. Vendar je glede finančnih sredstev
trebaopomniti, da za nakup npr. nemške čssopisne plaže sredstev
ne manjka, Nasprotno pa sredstev ni za resne strokovne revije ali
tistih nekaj tiskov iz zunanje Slovenije.

Kako je z drugim, t.j. idejno- olitičnim razlogom ? Očitno
je, da se vrsta tiskov iz zunanje Slovenije s tem razlogom niti
ne srečuje j večina pač sodi v zmerni pluralizem mnenj, ki mu tudi
pri nas vsaj pripiremo vrata j le malenkosten odstotek pa moremo
uvrstiti med t.i. družbeno-nevarna dela /vzemimo, de so to lake
belogardistične agitke ipd*/, '■'e je že treba, naj si tovrstna dela
pač oglede kak družben organ v Ljubljani, ■‘■riporočkivo bi bilo,
da bi beograjski ovinek odpadel /tudi če bi bilo treba predlagati
spremembo kakega paragrafa/. V trenutnem poslovanju s knjigami
iz zunanje Slovenije se namreč kažejo prav zabavni paradoksi i
npr..knjige Založništva tržaškega tisks, ki nastajajo pravzaprav

3

v Ljubljani /tu se namreč tiskajo/* čakajo hh  /in to lahko precej
časa/ na dovoljenje za prodajo iz ^eograds I Le se kažejo tako
oprijemljivex±XBfcH#K težave že pri bližnjih zvezah s Trstom, Gorico
/od tod so nam slabo dosegljive izdaje Goriške Mohorjeve družbe/
in Celovcem, kako je šele z dobivanjem tiska iz ibeh Amerik ! V
zadnjem času smo dobili bežen pogled ne življenje in kulturno delo¬
vanje avstralskih Slovencev* kar nam je omogočila razstava v Etno¬
grafskem muzeju, ^endar, kakšnemehanizme premoremo, da ostanemo
z  njimi v stalnih izmenjalnih kulturnih stikih / Slovenska izse¬
ljenska matica, Kulturna skupnost Slovenije, SZDL / ?

Nujno jebrebs vključiti v razpravo še dela onSlovencih v tujih
jezikih, Preko tržaškega posredovanja mi je prišla v roke knjiga
ameriškega Slovenca prof. E. Gobca Slovenian Heritage I. 0 tej knji¬
gi smo mogli prebrati vsaj dva bežna prikaza tudi v našem časopisju.
Knjiga vseb&je obilo zanimivih podatkov o slovenski zgodovini, kul¬
turi, kulturnih delavcih, dalje pestro fotografsko gradivo. Izdsna
pa je v reprzentstivni obliki naodličnem papirju. Kot pričevanje
o nas v angleško govorečem svetu opravlja prav pomembno ambasador¬
sko vlogo. Pojavlja se vprašanje, kako priti do več izvodov te
/sli druge tovrstn^kknj±gB 36 c knjige v notranji Sloveniji, Končno
je prav, da bi imelo tako knjigo več slovenskih knjižnic in tudi
tisti posamezniki, ki sem jim zdi koristna in /ali/  prijetna,

Cbstoj take knjige ješe posebej pomembne za potrjevanje slovenske
zavesti in samozavesti.

La normalen razvoj moderne slovenske družbe je seveda nujen
vsestranski pretok tiske / tu ni bilo govora o dobivanju tujejezič¬
nih tiskov v notranji Sloveniji/. Z s  funkcioniranje slovenskega
kulturnega prostora pa se mi k8Že nemoteno kroženje slovenskih
tiskov v njem kot conditio sine qua non.

Andrijan Lah

? ^ L f -o

/

Kaj se vidi iz parterja

\

/France Vurnik : Odmevi iz parterja, Ljubljana, Lestno gledališče
ljubljansko 1984, 575 str./

ired nami je zajetna knjig® gledaliških kritik in člankov,
ki jih je avtor podnsslovil s slovenska dramatika in s tem določno
opredelil svoj izbor* Oesovno sodijo objavljene ocene predvsem v
7o. in So* leta, nekaj jih je iz 6o* let, kot na jstsrejšo letnico
pa odkrijemo 1958. Iz navedenega je razvidno, da se Vurnik ukvarja
s tem področjem svojega delovanje že več kot četrt stoletja, ^ako
že moremo sklepati, ds je v stvareh, ki jih obravnava , temeljito
prekaljen, Vurnikovakritike /podobno velja prejkonetudi za druge
ocenjevalce/ je nastajala in še nastaja iz dvojih nagibov s naj¬
prej je tu gotovo poudarjeno /idealno/ zanimanje za gledališko umet
nost, ob tem pa stoji čisto praktična realnost, to je vsakdanje
novinarsko delo. K© j več je pisal Vurnik za Ai sdio Ljubljana In za
Ljubljanski dnevnik /Dnevnik/, objavljal paje še v Iribuni, ^aših
razgledih, sodobnosti, Rodni grudi in Obrazih, risanje za dnevno
časopisje in za radio sevedo terja primerno poročanje : krajše,
enostavno, usmerjeno na bistveno. Tele ±  za revije /zlasti stro¬
kovne/ je smiselno pisati ne dolgo in zapleteno, Trebaje reči, da
se odziva avtor medijem primerno*

Vprašajmo se, komu jekritika predvsem namenjena : občinstvu
ali ustvarjalcem ? ‘-enim , da občinstvu. Kritik sam je zgolj pred¬
stavnik bolj razgledanega in strokofcno podkovanega občinstva in
posredmje svoje mnenje manj razgledanemu občinstvu, tako da pripo¬
roča /reklamira/, zavrača /kritizira/ ali sredinsko obravnava
določeno predstavo* iv akšnaje vlogs /vpliv/ kritik /kritikov/ je
seveda vprašanje, ^ejbrž je zelo dvomljivo, ds npr. predstava

2

postane uspešnics zaradi dobre kritike /dobrih, kritik/, r i!ako se zdti,
da prebira kritike ob strokovnjakih manjši del gledališkepublike pred
vsem iz čiste radovednosti, kaj neki bo ta ali oni kritik rekel. Ko¬
liko kritika pomeni ustvsejalcem, je naslednje vprašanje. Težko je
verjeti, ds bi ob tolikih uelovnih ehalizsh dram in dolgotrajnih pri¬
pravah predstav mogel kritik sporočiti ustvarjalcem o tem kaj bistve¬
no novega. Predvsem jeob kritiki občutljivo področje osebno ocenjeva¬
nje deleža ustvarjalcev /od režiserja do igralcev in drugih/* Tu naši
topijo zamere, tako da utegne kritik prav kmalu postati "preklet"
/prim, začetni Vurnikov zapis v knjigi/, ker gledališka kritikepre-
stavlja gledališko dogajanje v literarno podobo, je ta pravzaprav čis
to nekaj drugega kot gledališče. Bližjajepač dramskemu tejstu, zato
ni čudno, dakritika uspeva boljeizraziti literarno podobo /besedilo/
kot gledališko /vizualnost/, hobena pisanakritika ne more kot doku¬
ment nadomestiti radijskega /zvočnega/ ali filmskega posnetka pred¬
stav. ^aj se torej vidi iz parterja ? Plsec-kritik resda vidi ves gle
dališki dogodek, v najboljšem primeru posreduje nekaj/.bistvenih, ,posr
rečenih informacij; bralec povzsme iz napisanega /če ne vidi pred-
stave/ še precej m8nj. Kritikaje tedaj begotna, zmuzljivs in izgub-
Ijivazadeva. Pomen knjižneizdaje kritik ps je spet fvoj : lahko opažu
jemo razvojni lok kritika ali njegov sistem nasploh* bogato ps je na
enem mestu dokumentirana^ npr, v Vurnikovem primeru, domača drsmati—
ka, kar imoše dodatno vrednost v primeru, ko tek3t ni dostopen v
knjižni sli revialni podobi. Vurnikovo kritiko, ki je tako hvalilno
kot grajalno dokaj umerjena, sporočilno razumljiva in lepo berljiva,
v knjigi dopolnjejejo še zelo koristna kazals.

Andrijan Lah

Slovenske večernice

Zamisel o raznih prireditvah v knjižnici se mi je izoblikovala
že zgodaj, kmalu po mojem prihodu v knjižnico /november 198o/.
Realizacijste zamisli pa je 'bila vezana na obnovljeno delovanje
gledališke skupine Ananas. Slednja je bila ustanovljena že
v sezoni 1978/1979 na Ffilozofski fakulteti kot naslednica prejšnje
bežigrajske gimnazijske skupine. Veje smo imeli kar pri meni doma,
nastopali pa smo na Filozofski fakulteti, študirali smo najprej
Ruplovo igro krzli viharji, jezne domačije, a jo po enem semestru
zaradi "kadrovskih" težav opustili. Pripravili pa smo v 2 . semes¬
tru naslednje projekte : Ivan Rob : deseti brat /priredba in režija
A, lah/ - 5 izvedb, Vitomil Zupan : Popl8h ne ladju Jutro /režija
A, Lah/ - 1 izvedba, DALA soareja : J, verzija /režija A, Lah/ -
i izvedba in Češka lirika 2o, stoletja /režija A, Lah/ - 2  izvedbi.

0 zadnji prireditvi, ki sodi tudi na področje češko-slovenskih
kulturnih stikov, naj omenim dejstvo, da sta jo obiskala dva ugled¬
na češka gosta, "a prvi predstavi je bil znani rusist prof, M.

Drozda iz Prage, druga predstava pa je bila prvzaprsv kar posve¬
čena znaneumu pesniku Vilemu Zavadi /tudi dopisnemu člani JAZU/,
ki je bil ravno takrat na obikku v Ljubljani, Na sporedu so bile
pesmi petih znanih pesnikov : J. Hore, F, Halasa, V. Nezvsla, J,
Seiferta in V, Zavede* /prevod A. Lah/. Skupina v naslednjih dveh
sezonah ni delovala, v spremenjeni sestavi pa smo začeliuelati v
sezoni 1981/1982, Ledaj smo dobili nekak domicil v olovanski knjiž¬
nici in rezultat teg8 so bile prve Skovanske večrnice 3*3.1982.

1. SV : Recital pesmi S, Rekarovič pod naslovom Drugo vse
je ... /izbor in režija A. L a h, izvajalca v esna Čopič in A. L sh/.
Premiera 3,3, 1982, ponovitve pa 23*3* in 7.4.1982 ter 7# z *-.1983
/zadnje predstave se je udeležila tudi pesnica in recitalu je sledil

še pogovor z avtorico/• /o _

2

2, SV : Svinčnik piše s srcem : srbski otroški izreki /izbor in
režije A* Lah, sodelovali : Jene Cedilnik, Vesne čopič,

1982, žetem še 8 predstav v Slovenski knjižnici in 16 pred¬
stav ne gostovanjih, skupno 25 x 1 V SK še : 29*4,1982,

17,5.1985 /tedaj prisoten tudi delni prevajalec izrekov
pisatelj Vladimir Kavčič/ in jubilejna 25« predstava 51,5*1984,
Gostovanja s 11,5.1982 : Porodnišnica Kranj - zs sindikat,
26,5*1982 Srednja zdrsvstvenešola Ljubljana, 2,6.1982 :

Osnovna šole Danile Kumer, Ljubljana /2 x/, 8,6 C 1982 ^snovna
sol3 ranile Kumer, Ljubljana /2 x/, 22,6,1982 Osnovne šola
Sostro, 6,lo,1982 Pionirska knjižnica, Ljubljana, 7,lo,l982
Knjižnice Jožeta Mazovc8, Ljubljena, 16,11,1982 Srednješolski
center Ivančna gorice, 17,11,1982 Klub mariborskih študentov,
Ljubljena, 6,12.1982 Osnovnašola Kette-Murn, Ljubljana,
15*12,1982 Srednja ekonomskašols, Ljubljana, 15*4.1985 Osnovna
šola Ž8lec, 9.11.1985 Glasbenašcla, ^amnik, 16.5*1984 ~ionir-
skaknjižnice, ^ariboi’.

5. SV : Ivan Rob : D ese ti brat /priredba in režije A. £ah- obno¬
vitev predstave iz sezone 1978/1979* sodelovali : *Jana Ce¬
dilnik, osmo Koler, Tomaž Lobe, ^eni Luksnec in A. Lah/.
Premiera 22.12.1982, ponovitve v SK s 28.12,, 13.1,1935,

1983. Gostovanja : 16.3*1983 : Klub mariborskih študentov,
Ljubljana, 26.5.1983 Srednješolski center, ^amnik in 6.6.
1983 : Glasbenašola, Kamnik. Skupno : 12 x.

4. SV : Dogodek : pesniški večer Braneta Hlasteca ob glasbeni

•Beni Lukanec, ^srjetk* Šušteršič in A. Lah/, premiera : 2o,4.

spremljavi Klemena L en ovŠ8 /3*2,1983/

3

5* SV : Tomsa Erjavec : Popotnik pride v Afrike puščavo : dispo¬
zitivi in predavanje m Afriki /22.5.1983/

6. SV t Najkrajše in najtemeljitejes predstava : večer hrvatske

avantgardne poezije /izbor in režija A. L 0 h, sodelovali j
Vesna Čopič, Marjetka Šušteršič in A« Lah/ - premiere
24,3.1983, ponovitev 6.4.1983.

7. SV : laž« Jaroslav Hasek - E.E. Burian : vejk, 1. dejanje

/režije A. Lah, sodelovali : v glavni vlogi : Andrej lodob-
nik, v drugih vlogah : Samo Eoler, Tomaž Lobe, ^eni luka-
nec, Marjetka ušteršič in A. L s h/ Premiers : 26.4.1983,
ponovitve v Slovanski knjižnici s 11.5«» 23*5» 31*5*# 14.6.,
22.6.1983. Gostovanji : 23*5* - Srednja zdravstvenašola,
Ljubljana in 8.6.1983 - Srednja naravoslovna šola, Ljubijana-
Bežigred. Skupno : 8 x.

8* oV i Srečanje in pogovor s pesnikom Jožetom Snojem ob njegovi
zbirki ^slostinke zs očetom in očetnjavo /3*11*1983/•

$* oV : Srečanjein pogovor s pisateljem Vladimirom L 9 včicem ob
njegovem romanu Živalski krog /7.12.1983/*

10, SV : Tomaž Erjavec : Križem po Izr©elu / s diapozitivi in

predavanje /13*12,1983/*

11, SV : Srečanje in pogovor s pesnikom Tonetom -^avčkom ob nje¬

govi zbirki Dediščina /25*1*1984/.

12, SV t Srečanje in pogovor z igralcem Borisom Ostanem ob novem

slovenskem Lgjnietu v MGL /režija M. Korun, gl. vloga B.

03tan/ /15*2.1984/.

13, SV : Srečanje in pogovor s pisateljem Marjanom Rožancem ob

njegovem delu Roman o knjigah /23*2.1984/.

4

14« SV : Zvonko ^ei^ažar ; Boživetja : recital pesmi / izbor in

režija a . Lah, izvajala : EeninLukanec in A. Lah/, Premie¬
ra 2c$.2»1984, ponovitev lo.4.1984 v dvorani Krajevne skup¬
nosti Trg Osvoboditve.

15. SV : Ivan Cprajc : Po Južni Ameriki : diapozitivi s predavanjem
/27.3.1984/.

16* SV : Recital pesni Aleksandre -^erič : Ljubavne rane znane
/28.3.1984/.

17. -V  : Srečanje in pogovor s pesnikom Nikom Grafenauerjem ob

njegovi zbirki Skrivnosti /3.4.1984/.

18. SV : Jaroslav Hasek - E.P. Burian : Tvejk, 2. dejanje

/režija A. hah, sodelovali : v glavni vlogi Andrej Podobnik,
v drugih vlogah : Bojca "^elak, Tomaž Lobe, EeninLukanec,

Kilan Novak, Ivan preje, Marjetk^, fušteršič in A. Lah/.
Premiera : lo.9.1984, ponovitev 22.5.1984.

19. SV : Srečsnje in pogovor z  igralcem Alešem Valičem pod naslo¬

vom Od Ubuja do Sle /17.5i. 1984/.

2o. SV : Miha ‘‘•amšak : kitarski recital /3o.lo.l9S4/.

21* SV s Srečanje in pogovor s pisateljem Igorjem Torkarjem ob nje

povem romanu Umiranje na obroke /6.11.1984/,

22. SV i  Srečanje in pogovor s pesnikom Borisom A. Novakom ob nje¬

govih zbirkah 100L stih in Kronanje /27.11.1984/.

23. SV : Srečanje in pogovor s publicistko in prevajalko Alenko

Puhar ob Orwellovem romanu 1984 /12.12.1984/.

24. SV : Tomaž Erjavec : Heš človek v Islandiji ; dispozitivi in

predajanje /17.12*1984/.

25. SV s Aleksander I. Solženicin : Teliček in hrast /priredba in
režij8 A. Eah, sodelovali : Mojca E e i 8 k f  Janš Cedilnik,
Marjetka Šušteršič in A. Lah/ - 17.1.1985 - prireditve seje

udeležil tudi prevajalec knjige Jenko Moder,

At

v

5

26. SV : Srečanje in pogovor s pisateljico Alenko Goljevšček ob
frjeni igri rod Prešernovo glavo /23.1.1985/*

27« SV : vse roke tega sveta : poazijain kitara ^sjde Kočsr

/25.1.1985/.

28. SV : Srečanje in pogovor s prevajalcem in publicistom U ankom

Kodrom ob knjigi Jezikovno razsodišče /27.2.1985/.

29. SV : Ivan prajc : Mehika — daljna in polna s diapozitivi s

predavanjem /6.3.1985/.

30. SV : Srečanje in pogovor z dramatikom Ivanom Frakom ob nje¬

govi knjigi Smer in prorismer / 2o.3.1985/.

31. SV : Srečanje in pogovor s pisateljem Brankom Gradišnikom ob

njegovem romanu Lete /11*4.1985/.

32. SV : Srečanje in pogovor z igralcem Igorjem Ssmobo^om ob

predstavi Korytkovakorespondenca /v Hali drami/, irireuitve
se je udeležil tudi prevajalec Korytkovekorespondence Kiko
Jež.

33. SV : Srečanje in pogovor s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi

antologiji Beseda /5.6.1985/.

34. SV : Amen - pesniški večer Mirjam Novakove /19.6.1985/ .

35. sV : Miren Hladnik s Slavistovo leto v ZDA / diapozitivi s pre¬

davanjem /24.9.1985/.

36. SV : Alenka Jerlovič : Peru - tam in tu / diapozitivi s preda¬

vanjem /7.1o,1985/.

37. SV : Srečanje in pogovor s pesnikom in prevajalcem dr. iV adom

Bordonom ob njegovi zbirki Sipine in njegovi ?o-letnici

13.11.1985/.

38. sV : orečenjein pogovor xx~d*aiaakxkx s pisateljem Dragom Jančar¬
jem ob njegovi drami ¥ eliki briljantni valček /28.11.1985/.

6

59« 3V : Srečanje in pogovor s književnikom Bojanom Stihom ob 2*
izdaji njegove knjige To ni nobenapesem, to je ena sama
ljubezen /3.8.12*1965/.

4 o * 3V 7  srečanje in pogovor s književnikom Milanom Apihom ob
njegovi knjigi Enajsta sola Andreja Klasa /27.1*1986/.

41* 3V : srečanje ianpogovor s predsednikom Slavističnega druptva
prof*dr* Alekdandrom Skaso o delovanju Slavitičnege društva
in slovenskih kulturnih pprašanjih / 12.2*1986/*

4 . *?• &

Tretje rezisk8V8 o/b/ knjigi

/Gregor Kocijan idr. : Knjiga in bralci III f  Ljubljana 1985,

159 strani/

o šestih letih je spet pred nami knjige, ki se podrobno
ukvarja z raznolikimi odnosi med knjigo in bralcem, ^eveda je
treba takoj pristaviti, da pride enako kot braled do izraza nebra¬
lec, ssj statistika neusmiljeno izkazuje dejstvo, "da 48/ anketira¬
nih, starih 18 in več let, v letu 1984 ni prebralo nobene knjige."
•^er se nsm še vedno zdi, ds prihajamo do znanja in vednosti preko
knjig, je skorsj 5o-odstotno nebranje slab znak za naš razvoj v
učečo se, ns znanju in razgledanosti temelječo družbo.

^akorkoli že : četudi nezsupam povsem anketnemu vzorcu kot
zanesljivemu pokazatelju podatkov v splošnem smislu, pa je vendar
zadeva dovolj slaba tudi v primeru, če je točnost le približna,
iodatek kaže, d8 polovica populacije knjig ne rabi niti za zabavo
niti za strokovni napredek. Oblikujejo se nadlednje možnosti s
1/ da del manj izobražene populacije zaradi enostavnih del /stro¬
kovnih/ knjig res nerabi, za oddih pa morda bere zabavno časopisje,
2/ da tudi del bolj izobraženepopulacije uspeva /mord8 celo dobro/

'j

pieživeti brez knjig in znanja iz njih,

5/ da neberoča populacija le prihaja do znanja kako'kugače /stro¬
kovno časopisje, radi , televizije/.

Posebej zanimiv© po podatkih in izpeljavah se mi zdi. 5. po¬
glavje Branje knjig in vrednote /prispeval ga je d_r. Dimitrij iiu—
pel/ . Tu izvemo, da npr« mlajši vec bero kot starejši 5 je

meu vodilnimi in vodstvenimi delavci komaj /i •/  j>l/ nebralcev ;
d neverni berejo več kot verni ; da tisti, ki so označili za
pomembni vrednoti samoupravljanje in svobodo, berejo /ali ne bere¬
jo/ pravzaprav enako, kot kazepovprecje 5  d® najbolj orano lepo—

2

slovje ; ds je n8jveč bralcev študentov ; ds je družina prevladujoča
vrednota ljubiteljev leposlovja ; da telev zija ne izpodriv© knjige j
da so dobri bralci časopisov tudi dobri bralci knjig itd, itd.

Iz podatkov, ki jih daje Darka Podmenik na s treni 46, izhaja :
"da v zadnjih desetih letih pogostost branja knjig rahlo upada v
vsehsocialnih kategorijah bralcev". Kolikor je bolj ali sanj razum¬
ljivo, ds ljudje največ bero leposlovje, pa je čudno, da po raziskatoi
slovenski bralci berejo knjige v drugih jugoslovanskih in tujih jezi¬
kih le izjemoma", /str, 53/* Gregor Kocijan je v poglavju Bralci
leposlovnih knjig natsnčneje analiziral, zaksj hrslci bero knjige,
kje bralci dobe knjige, kaj bero /vrste knjig/, Ked podatki, ki jih
navaja Kocijan, velja posredovati v tem poročilu vsaj še, kam sodijo
knjige, ki so jih bralci navajali /4# sodi v starejšo slovensko knji¬
ževnost - do °8nk8rj8 ; 17%  v novejšo slovensko književnost - od '“'an-
kar ja do dsnes ; /f lia  dela jugoslovanskih avtorjev } 9%  v starejšo
svetovno književnost - do začetka 2o, stoletja ; 54-% v svetovno knji¬
ževnost 2o, stoletja in 4$ med spominska, dokumentarna in druga dela
negugoslovanskih avtorjev/,

K-atere knjigeosta ja jo popularne še iz r^zis^ave 19?9 ? Vo
so predvsem : T, Svetina : Ukane, L, N* 'Tolstoj : An e  arenina,

K, Štajner : 7ooo dni v Sibiriji, M,Stražišar : Ciganka, k, JuriO-
"agorka Čarovnica z Griča, H, Konslaik : l  irurginja, oelinko:

Desirše, M,L, Fischer : Senta, /Slovenca v izboru sta torej »Sveti¬
na in M, Stražišar/,

V Frilogi 2 je objavljen še nadrobnejši pregled poslovnih in
drugih knjig, ki so jih navedli bralci. 1'ako lahko razvadimo iz po¬
datkov največkrat omenjene avtorje oziroma avtorje z največ omenjeni-

0 kupovanju knjig je v knjigi razvejano spregovoril dr, _artin

uideršič.

mi deli.

3

a

Med Slovenci so to : I. Cankar /8 omenjenih el/, P. Bevk /6

del/ 1  A. Ingolič /8 del/, h. Kranjeig /6 del/, V. Zupan /7 del/,

Led tujimi, avtorji izstopajo : P, Dostojevski /7 del/, E, Zois

/6 del/, F*S« Buck /0 del/, A, Christie /14 del/, A,J, Cronin
/6 del/, E, Konselik /16 del/, V, Bolt /11 del/, H,H. First /13
del /, E,M, Jv emarque /7 del/, J*M, Simmel /11 del/, E, is Hace
/7 čbl/. Med nspakmi gajnomenin le, do je pri I, lofcksrju navedeno
dele 3, Torkarja Sol življenja in ds se je domačin P, rimač znašel

. 'f , - 5;  p ,.o.| -

v svetovni literaturi 2o, stoletja,

Raziskava, ki so jo za Kulturno in Raziskovalno skupnost Slo¬
venije opravili štirje omenjeni araziskovalci pod vodstvom Gre¬
gorja Kocijana /nosilec naloge/, nudi vrsto tehtnih podatkov, ki
z  več vidikov ilustrirajo naš d sedanji kulturni trenutek.

i 1

:

Andrijan Lah

\

.

\

Včeraj in danes Slovanske knjižnice
/Zapisek ob 4o—letnici ustanove/

1. Pogled nazaj

■tod odredbo o ustanovitvi Slovanske knjižnice v Ljubljani

se je dne 1» marca 194-6 podpisal tedanji minister za prosveto-

n

književnik dr. Ferdo Kozak. V 2. členu tega ustanovitvenega
slaba piše : ^sloga ?Slovanske knjižnice" je, de
a/ zbira in hrsni vso književnost, ki se tiče mesta Ljubljane
in ljubljanskega okrožja s kultura o-zg; odo vinskega, umetniš¬
kega, gospodarskega, socislneg8 in katerega koli stališča ;
b/ zbira in čuva vso za komunalno upravo potrebno književnost }
c/ zbira in hrani književnost, znanstvena in leposlovna dela

vseh slovanskih nsrodov, hkrati pa tudi vse prevode iz slovan¬
skih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v slovanske je¬
zike {

č/ vodi javno čitalnico, ki nudi čitateljem vse vodilne slovanske
časnike in revije ;

d/ pospešuje medsebojno poznavanje slovanskih narodov.

Iz navedenega izhaja dokaj jasna usmeritev, ki se je knjiž¬
nica bolj ali manj drži do današnjega dne. Kot vidimo, je prvi
poudarek na ljubljanskem domoznanstvu, o  tega področja ima knjiž¬
nica dokaj gradiva, žal pa nima dovolj ljudi, ki bi se z njim
stalno in poglobljeno ukvraj8li. Mariborska Univerzitetna knjiž¬
nica se je domačega domoznanstva že lotila zbrano in temeljico.
Zbiranjeknjig s področja slovanskih književnosti /oc. slovenske do
ruske/ poteka ves čas, le da so očitne posamezna nihanja, povzro¬
čena od političnih vetrov in viher /npr resolucija Informbiroja

(g .  C

0

1948/

2

Pospeševanje medsebojnegapoznsvanja slovanskih narodov pa
potekanajuzraziteje preko stalne menjave knjig in revij z razni¬
mi knjižnicami ali kulturnimi ustanovami od °eške do Sovjetske
zveze,

Slovanskaknjižnica ima že od svoje ustanovitve bivališče
v 1. nadstropju Turjaške palače na Gosposki 15 v Ljubljani,
u e omenimo, do v isti hiši domuje tudi “estni muzej in da so
bližnje sosede Slovanske knjižnice Slovenska akademijaznanosti in
umetnosti, N gro dn8in univerzitetnaknjižnica in križanke, vidimo,
da smo tu prev v starem središču kulturne Ljubljane,

2. Zgodovinski spomin

Zavedati ps se moramo, da je Slovanska knjižnica iz leta
1946 nova samo kot M Slovanska", ne pa kot knjižnica, Predhodnica
slovanske knjižnice je bila Mestna knjižnica, ki je stara toliko
kot naše stoletje, a &  njenem začetku odkrijemo kar dva znamenita
Slovenca, Ljubljanski župan Ivan Hribar je pridobil za pesnika
Antona Aškerca službo arhivarja nsljubljanskem magistartu, Aškerc
je KlMŽkra delo prevzel še 1898, od 19oo pa don voje smrti 1912
pa je bil v arhivu stalno nameščen, K arhivu je spsdsla tudi knjiž¬
nica /od 19ol/, tako da je bil Aškerc v eni osebi arhivar in knjiž¬
ničar, Njegove zasluge za knjižnico so velike, dsj je pridobil
zanjo več dragocenihbknjig. Uspel pa je tudi pridooit,i od urednis-
tevxkKdHHš±fc večino tedanjega slovenskegačasopisje. Star časopis
pa postane še redkejši asn dragocebejši kot st8r8 knjiga, 23oko je
Aškerc nabral /tudi za poznejšo Slovansko knjižnico/ temeljno domo¬
znansko gradivo, kot slovansko usmerjen človek in znan v slovanskih
kulturnih krogih pa je že razvijalx£,xtočko 2/c bodočega programa
Slovanske knjižnice.

3

Po Aškerčevi smrti je dobil mesto arhivarje pesnik °ton
Lfcpancic. -Or. Sergej Vilfan v publikaciji "60  l*et testnega arhiva
ljubljanskega" omenja na str. 19  podatek, ‘“da "0  Župančičevem pos¬
lovanju kot mestnem arhivarju niso ohranjeni nikaki pisani podatki,
iz katerih bi mogli sklepati na to, da je arhivarske posle dejansko
opravljal.f Verjetno je Župančič res gledal na to službo kot na neke
vrste sinekuro, ki mu je omogočala pesniško ustvarjanje in kulturno
delovanja. Vsekakor je bil pesnik v arhivski sLužbi do leta 192 o,
ko je prevzel meuto dramaturga pri Narodnem gledališču. V Županči¬
čevem času je delovala v arhivu kot uslužbenko tudi književnocs ba¬
nica Komsnova. Po Župančičevem odhodiu jeopravljal arhivatslo služ¬
bo zsčasno magistratni ravnatelj Vončina. Zanimivo pa je, da je bilo
med osmimi prosilci za to službo spet nekaj književnikov / Pran
Albreht, VMimir Levstik, Anton Novačan in publicist Dragotin Lon¬
čar/, Vendar je dobil arhivarsko mesto leta 1923 Vladislav Objančič.
Le-ta je deloval v arhiva /z nekaj presledki/ do svoje smrti leta
195 o. Ota 1933  je bil v okviru mestneobčine ustanovljen kulturni
odsek, vvokvir katerega jeprišel tudi ^estni arhiv. V tem čssu se
je pripravijsla tudi ustanovitev Ostnega muzeja. Ob koncu leta 1933
se je arhiv s knjižnico preselil v Auerspergovo palačo na Gosposki
15. Tu je ostal ar&ibv do leta 1953. Odej se arhiv vrne na *'agi-
strat, v Auerspergovi palači pa ostanet w  Ostaa knjižnica /od 1946
Slovanska/ in Mestni muzej, Oko stanje je ostalo do danes. Obe¬
ležiti velja še pobudo Kulturnega odbora mesta iz leta 1937, ko so
načrtovali Astanovitev posebne javne mestneknjižnice z obema usmerit¬
vama poznejše Slovanske knjižnice * z domoznanstvom in slovanstvom.

4

3* Ljudje, knjige, prostori

Od ustanovitve do danes sc vodili knjižnico znani slovenski
kulturni delavci. Prveravnateljica /1946-194-7/ je bila polonistka
kozk8 Stefanova, poznejša dolgoletna lektoricazapolščino na Pilo-
uofski fakulteti in prevajalka. Sledil ji je književnik hilan
*^ega /1947-1948/« le—temu oa bibliograf in cankaroslovec France
Dobrovoljc//1948—1974/. V zadnjem desetletju so se zvrstili še t
književnik France Vimik /1974-1976/, literarni zgodovinar dr,

Joža Ai ahnič /1976-198o/ in litersrni zgodovinar drž Stefan Barba¬
rič Ood 198o do danes/. Število knjig se je spreminjalo v Č8su ta¬
kole : podatek z začetkaknjižnice omenja okrog 2o ooo knjig /1947/*

V desetih letih se je fond knjig podvojil /1957 : okoli 44 ooo
knjig/ in do 1967 povečal naokoli 63  ooo knjig, -e najnovejši poda¬
tek : ob koncu leta« 1985 jeimela Slovanska knjižnica okoli 9o ooo
knjižnih enot.

Henjali so se ljudje, spreminjalo se je štebilo knjig, osta¬
jal pa je vedno isti prostor / knjižnicaje v vseh letih pridobila
le skladišče z dvema prostoroma ha Prešmovixkžžicesti/. ^ako ni
čudno, daštevilni poročevalci o knjižnici kar po vrsti omenjajo
njeno prostorsko stisko ..Stanka Godničeva že leta 1958 piše v Slo¬
venskem poročevalcu : "In vehdar pada cez vse to marljivo delo
rahla melanholija skrsjneutesnjenosti in že skoraj u tJ asleg8 upanja
na nove, večje, primerneješe prostore," Dušan eljeznov v članku
"56 ooo knjig napolicah Slovanske knjižnice" /Ljublajsnki dnevnik
1964/ piše med drugim s "vendar pa so glavni problem knjižnice -
prostori." Bg^natelj France Vurnik pa je opozoril na prostorsko
stisko v članku "75 ooo zvezkov na 3oo kvadratnih metrih" /Delo

1976/.

5

Seveda je kronmčnaprostorska stiska značilnabolj sli manj za
vse  knjižnice« * Ljubljani j 0  čL 0 b ro  poznajo Ha rodna in unoerfcitet-

Ljudi bodo kmalubzasule knjige, za knjigekmalu ne bo več prostora,
prostori pa bodo zaradi preobloženosti funkcionalno čedalje bolj
problemetični. Kot povsod je tudi v knjižničarstvu aktuačaa misel
o mejafe gasti : ni mogoča neomejena rast v omejenem svetu*

Knjižnica je odprta dnevno od ?• do 2o« ure, v soboto pa
od 7, do 12. ure« Glede odprtosti ji ni kaj očitati, žal ps pre¬
malo stori za svojo reklamo« fako so njeni obsežni fondi premalo
uporabljeni, saj marsikdo, ki bi posegel po njenih knjigah /knjiž-
nicaima predvsem <fela s področja književnosti, jezikoslovja, umet¬
nosti, filozofije, družboslovja/ niti ne ve zanjo« Knjižnica pre¬
more za javnost dve čitalnici, ki nudita primemo vidušje za po¬
globljeno delo, in malo razstavno sobo« blodnjo je oskrbel leto
1978 tedanji ravnatelj dn« Soža % linic in pripravil v njej vrsto
x*azstav. Njegovo delo sta nadaljevala sedanji kavnatelj dr. tefaa
""arbarie in podpisani« Kazstavs, ki je na voljo obiskovalcem od
meja do oktobra 1986, je »Slovenska dramatika 194-5-1985"« frikazuje
razvoj te razgivbane literarnezvrsti preko knjižnih izdaj« i -er je
pretečno administrativno dfelo knjižnice /akcesija, katalogizacija,
dokumentacija ipd«/ za bralce najbrž nezanimivo, veljaomeniti na
tem mestu še* večerne knjižnične prireditve v veliki čitalnici, t.i.
slovanske večernice«

4-* Sedanje delovanje

6

Uveljsvil jih je podpisani od leta 1982 dalje, ^ed te pri¬
reditve sodijo pesniški recitali in uprizoritve krajših del v iz-
vddbi gledališke skupine "Anane", rečanja in pogovori s književniki

>V z  recital pesmi Svetlane %krovič, 2. SV : uprizoritev srbskih
otroških izrekov Svinčmik piše s srcem /številčni rekord : 9 pred¬
stav v knjižnici in 16 na gostovanjih/ pa vsaj še zanimivo letošnjo
izvedbo Stmiševih "Žab" /lo predstav v knjižnici/. Podrabnejši
seznam razstav in večernic je objavljen v zborniku Štirideset let
Slovanske knjižnice /Ljubijna 1986/. Slovanske večernice, ki so
si pridobile že dokaj stalno in zvesto publiko, se bližajo že šte¬
vilki 5o. seveda pa prireditve le popestrujejo in dopolnjujejo
knjižnično aktivnost, ^emeljna naloga knjižnice je še vedno t
posredovanje informacij preko knjižnega in časipisbega gradiva.

Kot kaže statistika, je Česipisje v Slovanski knjižnici dokaj upo-

v  M

rabljeno /čitelničnaizposoja/, premalo pajeknjižne izposoje, ato
je tembloj nesmiselno in zastarelo načelo, da se omejuje izposoja
slovenskih leposlovnih knjig izven čitalnice /na dom/, saj je to
glavna razvojna rezerva Slovanskeknjižnice. Obsežni inkvalitetni
Slovanki knjižni fond /ruske, polske, češke itd. knjige/ je zaradi
sorazmerno majhnega znanja teh jezikov temu primerno m8lo izxjosojan«
Se pravi. : precejšnještevilo knjug Slovanskeknjižnice je zaradi
premajhneuporabe nekak "mrtvi kapital". Torej je tem pomembnejši
njen ljubljanski, slovenski in jugoslovanski fond, ki mu uporabnikov
ne bo manjkalo.

večeri diapozitivov o tujih daljnih deželah ipd. ^eljaomeniti prve

7

5. Zunanje akcije

Ha Prešraov dan, Slovenki kulturni praznik, 8. 2. 1984- je

v

občina ^iska odprls obnovljeno Vodnikovi domačijo na Vodnikovi
cesti 65. Hiša naj bi služila za različnekulturne namene občine
*■ iška. Takoj pa je bilo jasno, da jepomen obnovljene hiše širši s
ljubljanski in splošnoslovenski. ^ri vsebinskem programiranju dejav¬
nosti v Vodnikovi domačiji je prizadevno deloval bivši ravnatelj
slovanske knjižnice dr* Jože *%hnič in v imenu Slovan J~e  knjižnice
tudi pripravili pregledno in zanimivo razstavo a lenti: Vodnik in
slovensko razsvetljenstvo. V dveh sobah Vodnikove domačije je v
spomin našegs prvega posvetnega pesrikain časnikarja od tedaj dalje
ta razstava na voljo obskovalcem kot stalna. *-er pa je bilo v hiši
še nekaj prostorov neizrabljenih, je Slovanskaknjižnica na pobudo
iunv organizaciji podpisanega pripravila v letu 1985 v njej še 3
obsežne jubilejnerazstsve : 1* Janko Koder - prevajalec /ob avtor¬
jevi 7o-letnici/, 2. Bratko Kreft - književnost in gledališče
/ob avtorjevi 8o-letnici/, 5 * Simon '‘enko 1855-1985  /ob 15o~letnici
pesnikovega rojstva/, ^azstsve so slugile Verna namenoma : počastit¬
vi jubilantov in pa živahnejšemu utripu dejavnsoti v Vodnikovi doma¬
čiji. ^adnja akcija Slovanske knjižnice v Vodnikovi domačiji sodi
v letošnje jubilejno Trubarjevo leto. Podpisani je 26. marca pripra¬
vil razstavo /ob finančno-organizscijski pomoči Slavističnega druš¬
tva Slovenije/ Od Brižinskih spomenikov do baroka, pri čemer sta
v ospredju pozornosti Trubar in reformacijske književnost. x 'ako smo
skušali v okviru finančno-prosterskih možnosti primemo počastiti
spomin našega prvega književnika, ^azstovs namerava postati ob že
obst&ječi Vodnikovi razstavi stalna. Omogočalo bo obiskovalcem

1>L

8

/zlasti veliko ješolerjev/ zgoščeno vzgo§no-izobr8Ževalno informacijo
o prvih stoletjih naše književnosti /looo—175o/ in do neke mere
izpolnjevala naloge literarnegamufceja# ki ge Slovenci še nimamo#

6. Pogled naprej

Svojsko mesto Slovanske knjižnice /po ustanovitvi ljubljanske
po dometu ps mednarodne ustanove/ se kaže v povezavi z Narodno in
univerzitetno knjižnico# Slovensko akademijo znanosti in umetnosti
in knjižnico slavističnegaoddelka na filozofski fakulteti# ^ razma¬
hom dejavnosti naizposojevalnem in organizacijskem področju in z
dodatno usmeritvijo v ljubljansko domoznansko in slovensko literarno—
muzejsko dejavnost se obl ikuje njeno trdno mesto v slovenskem
knjižnično-informativnem sistemu# Prostorska stiska knjižnice in
premik od zgolj knjižnično-8dministrativnega k tudi knjižnično-razi-
skovalnemu delu pa ostajata vprašanje za ljubljanske in slovenske
kulturne načrtovalce#

Andrijan iiah

/1  -/1  /6

Razstava Od Brižinskih spomenikov do baroka" v Vodnikovi

domačiji

v finančno—organizacijski povezavi Slavističnega društva
olovenije in Slovanske knjižnice v Ljubljani je podpisani
že konec marca 1986 pripravil razstavo z zgoraj omenjenim
naslovom, ^amen razstave je večstranski : z večinskim gradi¬
vom / slovenska reformacija/ osvetiti pozornost Trubarjebemu
s ominskemu letu /ssmega Trubarje ilustrirajo štiri vitrine/,
s celotno razstavo pregledno nakazati rszvoj slovenske književ¬
nosti od začetka do 18, stoletja in s tem kot uvod dopolniti
žeobstoječo stalno razs tavo v Vodnikovi domačiji ±"^alentin
Vodnik in slovensko razsvetljenstvo" /slednjo je pripravil
dr, Joža a ahnič že za zsčetek obnovljene hiše leta 1984/,
nasploh pa poživiti razstavno ponudbo v Vodnikovi domačiji.

Med gradivom, ki jenaogled, seveda nš originalnih knjig
iz 16, stoletja /kot so npr, na sijajni, žal začasni razstavi
Slovenci v 16. stoletju" v Orodnem muzeju v Ljubljeni/, kri-
gin^le nadomeščajo fotokopije in faksimilirane izdaje, ob delih
iz časa reformacije pa je predstavljeno tudi številno gradivo
o reformaciji /tako publicistično kot znanstveno in leposlovno/,
^elotna razporeditev je /pač.glede nsprostorske možnosti/
takale : pismenstvo /ena vitrina/, reformacija / 7 vitrin/,
barok /2 vitrini/. Bs stenah so poleg nekaj slik še kulturno¬
zgodovinske preglednice, ki skušajo s podatki povezati sloven¬
ska in šrša evropska ali sretovna dogajanja, Razstava je bs± pri¬
mernejša za srednje šole, zaenkrat pa je največ obiskovalcev a
iz osnovnih pol. animajoči se to  razstavo naj se obrmejo kar
na tajništvo ZKOS v Dodnikovi domačiji ali na Slovansko knjiž¬
nico. ttedna odprtost hiše žal še h±  vedno ni u

//? 4  fL

Občudovanje vredne antologije

/Nsds Pertot : Slovenska antologije za enotno srednjo šolo I-III,

Trst 1985, 677 + 715 + 746 štreni/

Ko sem konec lete 1986 dobil v roke tri obsežne knjige, ki
jih je pripravile tržeškeprofesorics Nada Pertot, sem bil nemalo
presenečen, Nisem namreč pričakoval, ds imejo šole v t,i. zamejski
/zunanji/ Sloveniji na razpolago tako vsestransko bogate knjige.

“ukor pe je šemo to dejstvo nedvomno razveseljivo, pa se ob pregle¬
du teh antologij hitro pokaže, de ne šolskem področju v SR Slove¬
niji česa podobnega še zdaleč ne premoremo, To pa je manj prijetna
ugotovitev. Obstoj teh gnjig pa morda vendarle spodbuja tudi kak
odločnejši in kakovostnejši premik pri izdajanju šolskih čitank
/književnih antologij/ v SR Sloveniji, °eprav bi utegnile biti
zanimive primerjave z nekaterimi obstoječimi knjigami v tukajšnji
/notranjeslovenski/ šolski rabi, pa si oglejmo to pot le sestavo
tršsškihb čitank. Kislim, da bo tak prikaz koristna inf ormacija
tako za KisvKnskešolnike-slsviste kot tudi sicer za slovensko kul¬
turno javnost v širšem smislu. Brez obsežnejšeganaštevanje seveda
ne bo slo, pe kar začnimo,

^ekak bistveni program te načrtne knjižne edicije se kaže že
v ovojnem naslovu i ^ase bogastvo : nekoč, danes, jutri, "^emu bi
lahko rekli tudi : gre za predstavitev dragocene kulturne dediščine
/domače in svetotaeknjiževnosti/ v smislu Župančičevega izreka

Iz roda v rod iz veka v vek Sestavijelks antol ogije v uvodu

1. knjige /str. 5/ takole razloži svoj koncept s antologije Z8 ob¬
vezno šolo bi morala nuditi dijakom vpogled v literarno ustvarjanje,
ki spada po tradiciji v kulturno feogestvo vseh čjudi, S poljudnejši-
mi sestavki pa bi jih morala setnsnjeti s sodobnimi problemi* Tridob-

2

ljeno znanje nsj bi jim pomagalo do neke splošnerazjgledenosti, pred¬
vsem pa naj bi jim služilo, ds bi zrasli v : smostojne, samozavestne,
ustvarjalne, kritične in ponosne osebnosti."

irva knjiga je razdeljena h v  naslednje vsebinsko—tematske sklo¬
pe : okrivnostni svet pravljic, Ustvarili so jih zs nas /izbor
mladinskih pesmi/, Besni so vednonsodobne, Bajeslovni svet, Iz
nasegaljudskegaizročila. Otroci so vedno otroci /književnost o
otrocih/, V šoli, 'Judi tako je bilo v šoli, Letničasi, prazniki,
običaji, Prižgimo svečo v spomin /tekstinv zvezi z novembrskimi in
decembrskimi prazniki/, Prazniki nekoliko drugače, V novo leto
/teksti v zvezi s prazniki 1. poloviceleta/, Potrudimo se še neko¬
liko/izbor antičneknjiževnosti in odlomki iz Biblije/. °asovni ob¬
seg besedil sega od antike do danes /podobno tudi 2. in 3. del/,
srečamo pa se z vrsto slovenskih in svetovnih književnikov /publi¬
cistov/ in seveda še s teksti ljudskega slovstva in deli neznsnoh
avtorjev /npr. Gilgameš/, statistični podatek o avtorjih : skupno
113 avtorjev, od tega 49 svetovnih /3 iz jugoslovanskih književno¬
sti : Balog, Nuši<n, ^edovic/ in 66 slovenskih, sorazmerje je kar
primerno : nekaj več tekstov iz slovenskeknjiževnosti, 8 tudi bogat
izbor iz svetovne književnosti, "e bi navajal standardnih, "stalnih"
šolskih avtorjev, ampak nekatere manj pričakovane, ki pa so izrazito
sveži, obenem popularni in kvalitetni. Iz svetovneknjiževnosti npr. :
H.C. Andersen, Coster, ^instein, BagerlBf, Lindgren, Ludwig, Milne,
Kunthe, Preussler, ^aint-£xupery, ^aroyen, Spyri, lwain ... Ob
pregledu slovenskih književnikov je očitno, da je večji poudarek

nar>rimorskih in tržaških avtorjih, kar paje gotovo ustrezno. M e d

a.

slovenskimi svtorji, ki so sicer v berili manj uvrščeni, so tu npr. :
Bartol, Boršnik, Budal, Čermelj, Gangl, Godina Vrdelski, Gorinšek,
Hočevar, Jeza, Kragelj, J.Kravos, M. Kravos, Lipovec, Merlak, Mijot,
Pangerc, B. Pertot, Pregl, Sardoč, L. L orli, Z. Bavčar, Trinko t O

3

w V

Zorzut, xkk  I* Žerjal. Posebnost so objave tekstov v narečjih /npr*

Hijot, Zorzut/• Dodatnompestrost predstavljajo besedila iz informa¬
tivne in3Cy XKM . i lHAg^ad. aM i ^ ii k g poljudnoznanstvene književnosti /npr*

H s praznik sv, ^ešnjega ‘^'elesa v Slovenski Benečiji, Pisma na smrt
obsojenih, Prešernov dan, Rižarna, Smučanje, Sreznevskij s Opis
beneškenarodne noše, Valvasor : Brzni smučarji/. Tudi za tako izdsjo
nujni spremni teksti /uvodi in opombe/ so dokaj posrečeni, zgoščeno
informirajo in dodatno spodbujajo bralce. Sorazmerno malo ge dram¬
skih odlomkov /to veljaenako za 2. in 3. kn$igo/. *->e ena dobre
stran knjig je v likovninopremi in ilustracijah /ta del je oskrbela
Franka Fornazarič/. Dobre likovnereprodukcije je omogočil kakovostni
papir. Sistem 1. knjige se  razvia dalje v 2, in 3* delu.

Oglejmo si podobno kot 1. še 2. del antologije. v sebinski sklo¬
pi so naslovljeni takole s Skrivnostna narava, človek gospodar na¬
rave ? človek proti naravi, Doma /trzaško-primorskatematika/. Domo¬
tožje, V :ore, Mi in drugi /medčloveški odnosi/ otroci ae sprašu¬
jejo - čemu ? /dok8j raznolika tematiks : socialna, nacionalna,
rasna, vojaa .../, Pogled v preteklost /slovenskazgodovina/. Tudi
o njih se učimo /odlomki iz jugoslovanskih književnosti/. Boj za
človeško dostojanstvo /predvsem tematika slovenskih kmečkih uporov/,
M a ša beseda /onslovenskih srednjeveških rokopisih/, Slovenska knjiga
zagleda luč /slovenskaknjiževnost od Trubarja do razsvetljenstva/.
Odlikovali so se v svetu /o naših pomembnih, širše znanih rojakih,
npr. o A. Janši, o J. Vegi/, Iz antologij naših sosedov /odlomki iz
svetovne književnosti od srednjegaveka do 2o. stoletja/, statistika
o avtorjih je takale j skupno 138 avtorjev, od tega 59 svetovnih
/6 iz jugoslovanskih književnosti : Andric, Cvitanovic, u ašič in
Zlatar, Msžuraiaic, Njegoš/ in 79 lovenskih. i onovno imamo primer¬
no ravnovesje.

4

Oglejmo si priimke nekaterih tujih piscev : Ajtmatov, rančišek
u  Asiški, Garson, Cialente, Gullen, Dic^inson, Disney, A« Frank,
Jerome, Laye, Lorenz, rrokopij, ^elten, “alust, Beecher Stowe, Wam-
breclitsamer ... ~e izbor Slovencev : Avčin, Beličič, Dolhar, Hergold,
Jelinčič, K, Jug, Kmecl, Praček Krasna, Legiša, kerku, i-enko, A« Pre¬
gare, Guaglia, J, amec, Sitar, Bsvli, , ček, L8men, Tomasetig, Irus-
gnach ,xlžHiaS, 2Juta ... Spet je pestrost vsebin in oblik očitna,
ostaja poudarek naprimorskih avtorjih. Pomensko dragoceni neleposlov-
ni prispevki so npr, s Iz pridige videmskega nadškofs Alfreda $at-
tistija /198o/, J, “avli j karantanski grb, ^adrijan II. : Pismo
knezu Koclju, francoska deklaracija o pravicah človeka in državlja¬
na /1789/* "epoleonov razglas o ustanovitvi Ilirskih dežel /18o9/*
Učinkovitage kombinacija medtehiroimi leposlovnimi prispevki in po-
ljud nimiaetavki, ki spodbujajo in gojijo zgodovinskinspomin o domu
in svetu,

^ertji del uvsja svtorica antologijetakole: "Tretji del zak¬
ljučuje antologijo, ki naj bi pomagala dijakom obvezne šole samostoj¬
no in kritično razmišljati, razumeti aret, v katerem živimo, spozna¬
vati, ljubiti in ceniti okolje, iz katerega refcfcejo, ter gledati po¬
gumno v prihodnost.^ Vsebinske enote tega dela so : Kaše bogastvo
/predvsem slovenske ljudske pesmi/, Prešeren in njegov čas. Odprta
jepot /književnost mladoslovencev/, Pričevanja /predvsem slovenska
nova romantika oziroma "moderna"/, °ar besed /poetološkatematika^ -
delno nadaljevanje prejšnje enote/. Vojna - zlo, Gorje se nadaljuje
/pretežno 2. svetovnavojŠŠU* - nadaljevanje prejšnje anote/, 0 da
mi jepriti do svojepodobe /življenjska filozofija/, Poraui in zmage
/nadaljevanjeprejšnje enote/, lakanjs v neznano /človek- osvajalec *
zemlje, voda, gors, zra$a, vesolja/, Poklici /literarne in publicis¬
tične upodobitve teme/, Skozi čss /sprehod prddvsem skozi svetovno
književnost od antike do 2o. stoletja/, ,Bo re stako ? fantastika -'j ^

5

ižnanstvenafanta stika /posrečen zaključek — razpon avtorjev od Grdine
do lema/, še zadnja statistika : 64 svetovnih avtorjev / od teh 1

hrvatski : £ alog/ in 85 slovenskih, skupno torej 149. Posebnosti pri
tujih piscih : h ern8r< i t  a.  Bettisti, Bernstein, Bradbury, S. Curie,
sgarin, B. 8 g e }^ Hipokrat, J. Jonas, H. ^eller, Konsalik, li. Messner,
iL emarque, Jchiller /Oda radosti/, .Seneke, Gtevenson, *acit, v ercors,
Verne,xkj^ 3 t± 3 cx Wojtyla ... In Slovenci ? Bleiweis, Bednarik, Čermelj,

v

Česen, Hočevar, Vesel koseški, Praček krasna. Lipovec, J. Messner,

J* Milčinski, L. Milčinski, Pečjak, B. Pogačnik, Sardoč, Slomšek,
x. Tomažič, Veste, ^aplotnik. Ponovno ostaja v veljavi dobro sotez-
merje med svetovnimi in slovenskimi pisci. Posebej velja navesti tele
publicističneodlomke : Splošns deklaracija o človekovih pravicah,

Hipokratova prisege, ^enevska /zdravniška/ prisega, Mednarodni kodeks
etike medicinskih sester ...

Gledano v celoti odlikuje obravnavane antologije dvoje stvari :
izrazitašolska primernost in obenem preseganje šolskih okvorov $
saj predtsvljajo antologije mikavno branje za vsakega kulturno vedo¬

željnega bralca.

Mimogrede sem zasledil nekaj napak, kiraocniK celote ne prizade¬
nejo, so pa seveda odveč* ^apissl sem si tele * 1. knjiga j  str. 9 —

Milčinski ni umrl 1957. smpak 1932.$ str. 138b: M. Klopčič je umrl
1984 ; str. 222 : Pozejdonsne kaže enačiti s Plutonom, bogom podzem-
lje /t.j. Hadom/ j'str. 268 : namesto Josip prev : Janez Vsjkard Val¬
vasor, letnica V. rmrti pa je 1693 J'str. 271 : narobe so podatki pri
K. ^apku, ni živel nA  186o-1927, ampak 189o-1938. ; str. 531 : ^včar
ni umrl 1932, ampak 1923 * str. 338 s Zvon je izhajal ±8fcc 18?o in ižž£
1876-1880 na Huna ju $ str. 615 : *-ronid ni bog časa kronos, ampak v
tem primeru Zeus, Kronosov sin ; 2. knjiga s str. 4ol : L »men se ni
rodil 1929, ampak 1937 ♦ str. 579 : Vodnik se ni rosil 1796, ampak

1758

. • •

M'

6

/erjetno bi ss se ob natančnejšem pregledu še kaj našlo. Seveda
gs moj namen ni bil v korektorskem popravljanu napak ali iskanju

3* knjigi Je v celoti objavljena pesem Prebujenje, ®8 najlepših slo¬
venskih pesmi sploh. Presenetljiva Je odsotnost temeljne domovinske

dine Je v 3* knjigi objavljena le v ddlomku, enako pesem Podoba,
^aradi kratkosti bi lahko bil objavljen celotni Kosovelov ciklus
pesmi tragedija naoceanu, ne pa samo 5 pesmi. Morda bi bulo bolje,
da bi bili objavljeni Prešernovi Soneti nesreče skupaj : tsko pa Je
1. sonet /0 Vrba/ v 2. knjigi, naslednjih 5 pe v 3. knjigi.

Avtorica antologije Jeopravila velikansko delo, za k8r Ji
moremo izreči kar naJvečJepriznanJe. Izkazala Je svojo široko raz¬
gledanost in ptetanjen posluh za sodobnejše vzgojno-izobraževalne
težnje pri oblikovanju šolskih knjig. V njenih antologijah se ne¬
vsiljivo prepletajo estetski, etični in spoznavni elementi, ob doms-
čijsko-domoznanskem poudarku se pojavljajo zdrava narodn a  zavest,
razumevajoče socilano čutenje in široka odprtost v svet. S tem pa
se čtelo Kade ^ertotove povezuje s pojmovanjem sodobnega slovenstav :
navezanostjo ns domače izročilo /zgodovinski spomin/ in z evropski¬
mi, mednarodnimi obzorji.

ŽupančičeVepesmi Z vlakom /!?/. In ša dvakrat Župančič : ir esem mla¬

Andrijan "ah


t  L /$?L

Tehtna in mikavna monografija o Kosovelu

/Franc Zadravec:Srečko Kosovel 19o4--1926, ^aložbe Lipa Koper in
Založništvo tr-aškega tiska Trst 1986, 486 str./

Kosovel je eden tistih naših izjemnih književnih ustvarjalcev,
ki vzbuja v novejšem času stalno in upravičeno zanimanje ne le do¬
ma, ampak tudi v tujini. 0 tem pričajo štev.ilneštudi je slovenskih
in tujih avtorjev o Kosovelu in prevodi Kosovelovihbpesmi v razne
evropske jezike. Po mnogih parcialnih raziskavsh pa smo končno doli
bili izpod peresa akademika dr. Franca Zadravca šeobsežno monogra¬
fijo o našem mladem pesniku. Skoraj sočasno jex izšla tudi nekoli¬
ko ožjeusmerjena Vrečkova knjigao Kosovelu /Srečko Kosovel, slo¬
venska zgodovinska avantgarda in zenitizem/• 0 slednji bomo v naši
reviji poročali posebej.

^adraveeva monografija je smiselno razdeljena v 3 velike sklo¬
pe, ^8jvečji /okoli 3oo strani/ ima enostavni naslov Poezije. Ukvar¬
ja se torej s pesnikovim delom. Drugi razdelek Miselneteme /okoli
7onstrani/ se lotevg raznih vprašanj, ki so razgi\»8V8la in vznemir¬
jala Kosovela v njegovem kratkem, a polnem in intenzovnem življenju.
/poetološk8, literarna, kulturna, filozofska, družbene, nacionalne
problematika/. Tretji del monografije s poetičnim naslovom ^epoteše-
ni popotnik /okoli 6o strani/ jeposvečen pesnikovemu življenju, nje¬
govemu družinskemu in družbenemu krogu, pogledom drugih ib  nj in

jjjggoyj_m isEsdEinijt na lastno življenje in okoliščine, v katerih je
živel, slednjoč tudi neuspelim poskuom, da bi izdal samostojno zbir-
koxpx* pesmi. Povzetku slede še opombe, navedba člankov in razprav
o Kosovelu /1926-1985/, spolšneliterature in izdaj Kosovelovepoezije
v drugih jezikih.

2

Izrazit je torej premik od klasičnih monografij tipsživljenje in
delo k umestnejši varianti ^elo in življenje. Se peavi: bistven pou¬
darek je na delu, oris življenja pajez^postavljen, a upoštevan in se
vsekakor izkazuje kot informativno koristen,

V prvem delu poteka analiza pesniškega gradiva skozi povezujoča
se stilno—motivnavidika. Pako jeobravnsvanenajpre j Kosovelova im—
presionističnalirike, analizo pa dopolnjuje še Kosovelovalastna
presoje impresionizma, i o krajši omembi Kosoveloverealističnepes-
mi sledi natanČDejšs obdelava pesnikove ekspresionističnelirike
/glede na nekatere bistvene teme : Jaz, P>amot8, Bog, Smrt, Konec svet
t8 Podobno kot prej se tuši ta obravnave sklepa s Kosovelovo

lastno presojo ekspresionizma. Enskon dedi še ob prikazu Kosovelove
konstruktivističnepoezije pesnikova ocena konstruktivizma, zenitiz-
moin nadrealizma, iu edtem ko je HBgsšs utemeljeno Kosovel8povezovati
z evropskim in slovenskim impresionizmom in ekspresionizmom, je dru¬
gače pri konstruktivizmu / npr. ruski in Kosovelov konstruktivizem
imata skupno leime/. Povsem se moremo strinjati z ^adravčevimi pri¬
pombami k zbirki kKosovelovih konstruktivitičnih pesmi, kot jo je
oblikoval dr. Anton Ocvirk. Hitro jenamreč opazno, ds vrsts v Inte¬
grala uvrščenih pesmi še daleč ne sodi v konstruktivistično, smpak

usmerjenost

ppg+jggno v ekspresionistično poetiko. Pomenska M W8ž8 mmj&.Losovela
pri oznaki konstruktivizma je dokaj razvidna iz naslova načrtovane
/skupaj s Černigojem in Grahorjem/ revoje Konstrukter. Kosovel bi
jo rajeimenoval KONS /z izpeljankami Konstrmkter, Konstruktivnost,
Konstrukcija, Konstruktivni princip/. Mislim , da smo najbliže Ko¬
sovelovemu pojmovanju konstruktivizma, čepredvsem upoštevamo kons¬
truktivni /torej graditeljski/ princip, nepalronst irukcijo

kot zgolj nekako tehnično značilnost ali celo slabšalno zvenečo
nenaravnost ali izumetničenost /konstrukcija v smialu konstrmireno/.

3

niso nekake spreminjasta moda, marveč iz globljih mstvsrJalnih pr¬
vin izviraJocanuJa. Bolj sli msnj Jeočitne tudi* ds Kosovelovo stil-
nevariacije nase bile časovno zaporedne* ampak vzporedne, uporablja¬
ne pač spontano sli po treznejši ustvarjačvvi presoji, ^adravec
končuje pregled stilno-mctivnih elementov s socialno revolucionarno
poezijo, ki Je dejansko dvoja : pretežno realistična, delno pa kons±XM
struktivistična.

V pomembnem poglavju '^emeljne značilnosti Kosovelovega estetskega
ideala in umetništve se Zadravec podrobneje loteva uporabebesed kot
bistvenega pesniškegegradiva /npr. preproste bes.de* tujkeoziroma
civilizacijske besede, barvne besede, muzikalnebesede / in papeeniš¬
kih oblik in verza / s tem v zvezi Je podana celo natančna ststistič
na analiza/.

^aterim slovenskim besednim ustvarjalcem Je Kosovel posvečal več
pozornosti ? Zadravec navaja Trubarja, *rešerna, "evstika, Gregorči¬
ča* Murna, Župančiča^sSamkarJe, od sodobnikov Gradnika, Grudna, Preg¬
lja in J. fahorja. Ai ed tujimi književniki in filozofi, ki so pri¬
tegovali Kosovela* omenja &8dravec Dostojevskega, Tosltoja* Rollan—
da, "^agoreja, ^arlyla, Nietzscheja, ^ergsona, Schopenh8uerj8, Speng-
lerjs, lenina, ^8rx8, j,enan8, Solovjova, Rozanova in druge. Vseka¬
kor Kosvel ni bilxx±kckx±± niti literarni niti idejni dogmatik ali
doktrinar /prim. njegovo pesom v Integralih 0 dogmatiki !/ , ampak Je
širokosrčno sprejemsl vase pomembno kulturno dediščino človeštva.

Avtor Je natorno in izčrpno prikazal stevi lne strani Kosovelo¬
vega umetniškega in hiselnega sveta, tako da nam zalivi j^raski pesnik
pred nami v zares izraziti in vsestrahcko osvetleni podobi. Mono-
grafijanam nevsiljivo prestvai Kosovels kot centralno osebnost gene¬
racije, osebnost, katere vplivnost se sčasom celo povečuje.

4

Iz monografije se jasno nakazujejo tako slovenske kulturne

čilnosti.

^'ekaj manjših tiskovni napak /npr« naveč mestih Rosanov - prav:

*»*

Rozanov, Tesnier - prav: ^esniere, stran $ 444 - prepovedovanje -
prav: propovedovanje oziromaoznanjsnje, str. 214 - Aelit - prav:
Aelita, str. 276 - preklicati - prav: priklicati/ ne kazi izredno
ugodnega vtise o tej knjigi, ki jeob vsej zahtevni znsnstvernosti
razveseljivo bralna.

Andrijan ah

Č-L h tP

Opazno mesto slovenske lifcike v fablerjevi prevajalski

antologiji

/I^rickč konfront8ce : v^bor z pčekladu O.F. ^ablera ze
svltove poezie 2o. stoleti, Praha 1986, 178 str./

Otto FrantiŠek gabler /19ol-1984/ je kot prevajalski poli¬
glot primerljiv z našim ^ankom Kodrom. & ar težko je najti kak
evropski jefcik, iz katerega Bsbler ne bi bil prevajal : slovanski,
germanski, romanski, veliki in mali jeziki - vsi so se znašli
nanjegovem seznsmu. Tudi slovensko?* pesništvo jezačel prevajati
že zgodaj : leta 1933 je izdal knjigo Blovinskč balady s  roman¬
ce.

knjigo, ki ji namenjamo nekaj besed, je po prevajalčevi
smrti pripravil in uredil Josef Buči#. Vsebuje 173 pesmi lo9
pesnikov, gradivo ps je razvrščeno v 8 razdelkov, er nas tu
zanima le slovenski delež, ga navedimo : 16 pesmi lo slovenskih
pesnikov. Predstavljeni so naslednji slovenski pesniki /seznam
je narejen po vrsti nastopanja v knjigi/ : I. Minatti /2 pesmi/,

C. Zlobec, E. Kocbek /2 pesmi/, N. Grafenauer, S. Makarovič,

V. Cundrič, J. Udovič, K* Kovič /4 pesmi/, 0. upsnčič /2 pesmi/
in L. Krakar. Tudi sama razporeditev prevedenih pesmi je zani¬
miva : kar 4 od 8 razdelkov uvajajo slovenske pesmi /. razdelek
I* Minatti : Hledžni slovaj 3* razdelek : o. iu ok»rovič : Leden;

4. razdelek s I. Minatti : Pujdu; 8. razdelek : I. Kovič : Stavim/.
L© 5. razdelek je brez slovenskega pesnika. Izbor je seveda pogo¬
jen po prevajalčevi afiniteti do pesnikov in pesmi : tako se pri
nekaterihxžxsi±jfflo±xfe®rH pesnikih čudimo izboru /npr. 0. Župančič :
Pasščci; Z PfimoM /, medtem ko so spet drugje pojavijo znane,
antologijske pesmi /npr. K. Kovič : Bila pohadka; Stavim ; C.
Zlobec : Slova/«

2

/jS  okus in občutek V ablerjevega prevajalstva navajam rodbssKa
xx prej omenjenih Kovičevih pesmi.

^ela pravljica

Križemsvet gredo stopinje,
križemsvet gazi po snegu.
I3ogve t  kdo je šel pred msno,
bogve, kdo na mano gre*

Zidam

Zidam stavbo duše.
&iltž£B&CXl£X,'KŽgBDOŽHXK »

Velik kvader ognja

v elik kvader vode.

Velik kvader zemlje.

Zidam stolp mesa

Bilš pohš dka

Križem kražem stopy vedou,
križem kražem snSžnou pl6n£.
Kdo vi, pfede cmou kdo kračei,
kdo vi, kdo ted #  za mnou jde.

Stavim

Stavim stsvbu duše.

Velk#- kvadr vStru.

Velk£ kvadr ohn§.

Velk£ kvadr vočly.

Velk^- kvadr zemS.

Stavim mase sloup.

Velik kvader vetra.

nedvomno

Knjiga Beblerjevih izbranih prevodov ixkn k  potrjuje že
uveljavljeno mesto slovenskega pesništva v češkem prostoru.

Andrijan ^ah


Stoletnice rojstvs književnike Stenke ^8jcne
/1888-1988/

I-terca 1987 je Eksperimentalno gledališče Glej v Ljubljani
uprizorilo Majcnovo enodejsnko Apokalipsa in v gledališkem listu
lahko preberemo ; prva uprizoritev ^ajcna v socialistični Jugo¬
slaviji, Iz tega podatka izhajs seveda zanimivo vprašanje, kje so
ovire za prihod Majcnovi iger / vseh skupsj je 16, od teh je ne¬
kaj izgubljenih, večina pa neuprizorjenih/ na slovenske odre. Zla¬
sti se mi zdita mikavni za čimprejšnjo gledališko izvedbo dve Majc¬
novi igri : drame v treh dejanjih Prekop in vesele igre v treh deja¬
njih Cesar J anez. Obe sta izšli v Izbranem delu Stanka h ajcns /1967/.

Preden pa povemo kaj več o Majcnovem delu, si oglejmo na krat¬
ko njegovo življenjsko pot. Rodil se je 29,lo, 1888 v Mg^iboru kot
sin šolnika, kmetijskega pisatelja in zgodovinarje u abriela Msjcns,

0 lastni družini nam avtor sam pove tele zgoščene podatke : " Moja
mati je bila rojena Vučnik, hči dolgoletnega šolskega vodje pri
3v, Juriju ob Južni železnici, Slovenca, rojenega pri Sv, Lovrencu
na Pohorju, Njegovažena, moja stara mati, je bila w emke, rojena oei-

frizj njena staršs sta bila meščanski človek ^eifriz in baronics
Freyberg iz Wttrtenberškega. Očetova stran je popolnoma slovenska,
razen njegove; smatere, moje stsre matere, ki se je kot dekle pissla
Wollner, a se jeob možu Vidu M 0 jcnu, mojem dedu, tako poslovenila,
da iz njenih ust, kar pomnim, nisem skišsl k nemške besede,"

Mlada leta jepreživel pisatelj v Mariboru, tu jeobiskoval osnov-
noiuin srednjo šolo. lo maturi leta 19o8 je odšel študirat pravo
na Dunaj. M e d študijem je odslužil tudi vojaški rok /191o-1911/.

•^eta 1913 je opravil ^ajcen na univerzi prvs dva rigoroza, normalni
potek njegovega živijenjain dels pa je prekinila 1. svetovns vojna.

2

oprvaje bil naš avtor Z3poslen kot urednik politične uprsve v
Gradcu, nato pa je bil že avgusta 1914 premeščen na ruško fronto,
kjer je bil do konca tegaleta, Al anjen se je vrnil na zdravljenje
domov* "eta 1915 je oprsvil tretji rigoroz in promoviral* ^as-
lednjeleto je bil poslan v zasedeno Srbijo /^eogrsd, ^alje/ in
bil zaposlen pri svstrijsko-nemškem guberniju do konca vojne 1918.
Po zlomu Avstro-Ogrske je postal uradnik pokrajinske uprsve v Ljub¬
ljani in bil natem mestu do 1924. V tem obdobju se je tudi poročil
/1921/. Potem se je preselil v “aribor in bil uslužben pri velikem
županstvu do leta 1927* J ‘ega leta je poatal inšpektor ministrstva
notranje uprave v ~eogradu in tu ostal do lete 1955* ko je

xffHX&K bil imenovan za podbena v Ljubljani. w a tem mestu je bil do
začetka 2. svetovne vojne. Tudi med vojno je ostal v upravni služ¬
bi, letal944 pa se je upokojil. Poslej je živel dokaj odmaknjeno,
najprej še v Ljubljani do 1948, potem pa se je vrnil v rodni Mari¬
bor in t8m živel do smrti 17.12. 197o. Pred smrtjo je še doživel
vidno priznanje svojemu književnemu ustvarjanju, potem ko je dr.
iA arja Boršnik izdala njegovo izbrano delo v dveh knjigah /1967/.

Majcen je bil vsestranski književnik, saj se je posvečsl
liriki, pripovedni prozi, dramatiki, esejistiki in kritiki, v dalj¬
šem žx obdobju med vojnama pa se je ukvarjal predvsem s pisanjem
strokovnih pravnih del.

K a š avtor , 12 let mlajši od Cankarja in lo let od Župančiče,
pripada tisti generaciji slovenskih književnikov, ki je ustvarjala
ob močni vplivni prisotnosti slovenskih "modernistov". u e pogledamo
nekaj vidnejših predstavnikov ^ajcnovegeneracije /npr. V. ^evstil -
roj, 1886, A. Novačan - roj. 1887, P. Golie - roj. 1887, L. Novy -
roj. 1885/, opazimo, de se je moral vsak od njih najprej otresti
vpliva znamenitih predhodnikov, če jehotel ubrati sacagre samostojno

5

ustvarjalno pot. ^ako je bilo tudi pri 4>1 ajcnu. ^ri dvajsetletnem
pesniku še slisimo zven verzov naših novoromantičnih modernistov«
tridesetletni it ajcen pa že nsjdeva svojo podobi. Seveda pa je
ravno o tem obdobju s 1. svetovno vojno nastal pretres, ki je vso
tomgener8cijo še mlsdo vrgel v krutinstvarnost, jo boleče priza¬
del, pa tudi ob doživljanju človeškega trpljenja osvestil, ob vsem
tem pa silil ustvarjalce k premiku od pretežno harmoničnega im¬
presionizma in privzdignjenega simbolizma k ostrim tonom disharmo¬
ničnega in /vojni/ ksos upodabljajočega ekspresionizma, u ajcna
ne moremo siceroznačiti zgolj kot ekspresionizma, res pa je, ds je
že v letih pred 1. svetovno vojno poznal dela nemških ekspresio¬
nistov ; bral je časopis Sturm, občudoval pesnico Else ^asker-
Schttler, razumevajoče spremljal pesmi F* Werfle in G, Trskla. Ti
in drugi svtorji so j(£ns gotovo vplivno obeležili, Dunajsko
študentsko življenje Majcnu sploh odpiralo široke evropske tszglede,
v endar ps **sjcen pri ekspresionizmu ni obstal, v širšem razvoj¬
nem spektru je zanj značilen prefinjen psihološki realizem, ki ga
dograjuje poduhovijenanovs stvarnost,

“ajcen, ki jepesmi pisal skozi 5o let, se fe vendar ni sbakraŽK
odločil, da bi jih izdal v zbirki, ^eto pa obstajao vsajxxh± roko¬
pisne zbirke. Prvefod njih je Prijatelj sveta /enak naslov ima
zbirka F, Werfla iz leta 1917  !/* v njej so še pesmi izpred vojne
in tudi žeiz vojne, drugana črt ovene zbirke Zemlj 0  pa &maacin£fe±3KKx
sestavljajo pesmi iz 2o-ih let /istoimensko zbirko je izdal E.
I 0 cbek 1934- 1/, Iz časa po 2. svetovni vojni je rokopisne zbirka
Majdiča, v kateri pesnik nadaljuje žlahtno izročilo slovenske
otrpškepesmi od F. "evstika dalje.

4

račko prozo, predvsem črtice, je pisal jajčen že od dijaških
s let, prvo črtico pa jepod psevdonimom izdal lets 19o5 v katoliš¬
kem glasilu slovenske mladine £*aš dom« Sodeloval je še pri Doma—
čem prijatelju in Zpri, od 1915 pa se je trdno navezal na Dom in
svet* Vsekakor so gs k Domu in svetu pritegovali tudi široko razgle¬
dani uredniki, kot so bili Izidor u ankar, France Stele in France
Koblar* ^eta 1922 je-objavil w ajcen v tejnreviji avtobiografsko
pripoved ^etinstvo. £al pe je ostalo delo torvlo, saj je nadaljeva¬
nje spis8 tedanji urednik ^ardenko baje izgubil* Tudi ^sjcnova
proaa je ostals reztresens/po revijah vse do 1944« Tedaj je izdal
avtor v Ljubljani zbirko zfeodb in legend z naslovom Bogra ^eho*

Xnjig8 je s svojo kakovost j oxpxrfc*gH±x navdušila kritika Franceta
Vodnika, ki pravi o njej med drugim tole : "Prav to prepletanje
resničnega in nadresničnege, navideznega in skrivnsotnega, zgodo¬
vinskega in metafizičnega je ens najznačilnejših potez Majcnove
umetnosti. Svet človeskegsin božjegs sta tu tako tesno naslonjene
drug na drugega, da se resničnost neprenehoma prelive v skrivnost
in skrivnost prehsja v resničnost. Tu se srečujeta zgodovinsko in

mistično krščanstvo v podobah apokaliptične groze in veličastnosti

središče

ter v podobah vsakdanje življenjske preprostosti. Duhovn oxxxsžsh^k
teh zgodb , najsi so snovno se tako realistične, je srečanje Bogs

in človeka."

Tudi z dramatiko sejezačel A *ajcen ukvarjati že zgodaj. 0 tem
priča Alenčica, kraljica ogrska /dremav treh dejanjih/, ^al je oh¬
ranjeno le v Zori 1911/1912 objavljeno 2. dejanje. Teko je prva
^ajenovaigra, ki je v celoti znana, objavljena in uprizorjena
"Šasija" /dremav treh dejanjih/. To je psihološke drame iz okupira¬
nega ^ro^reda med 1. svetovno vojno. Tudi naslednja igra Dediči


n>

5

nebeu.Ej.eb9 kraljestva /DS 192o/, s podnaslovom sanjska igra v treh
dejanjih. Je postavljena v čas 1. svetovnevojne. Težk8 doživetja
vojnega Čs ss do ublažene s sanjskimi prizori* ^ato pa Je kruta
resničnost vojnetoliko bolj pričujočs v vojni enodejanki Apokalipsa
/DS 1923/* Drama Prekop /nastala 192o in prvič objavljena v Mladiki/
ima zanimivo temo * pripoveduje o izsuševanju Ljubljanskega barja
in gradnji Gruberjevega prekopa. Seta 1922 Jeizdal “ajcen v knjigi
za naslovom Za novi rod tri psihološko utemeljene enodejanke : Pro¬
fesor Gradnik, Knjigovodja Hostnik inn Zamorks. *- , e posbej samosvoja
Je slednje, * saj Je izredno vznemirljiv* in pretresljiv prikaz
resne in vsakršne nestrpnosti. Ponovno se Je avtor vrnil k dramatiki
med 2. svetovno vojno* ■ u eta 1944- Je ustvaril več iger, od katerih
Je bila ena t  "Matere" uorizorjena tik pred koncem 2. svetovne vojne
v Ljubljani. ^8 ter e so kmečka dr8mj(iz časa 1. svetovne vojne.

Dve igri iz tega časa /1944/ sta izšli po avtorjevi smrti : Bogar

* eho in Marija / v Novi Mladiki 1971/ in Ženin ne Mlaki /v Dielo-

*«

gih 1981/. Za konec* velja pridati še veselo igro v 3 dejanjih
Cesar J anez /napisana 1952 in prvič obJevlJenel967/•

spoznavanje širše slovenske Javnosti z Majcnovim dblom, ki
se Je že izkazalo kot dragocen prispevek k slovenski književnosti,
Jepoe ebej zaslužna dr. Marja Boršnikova. Prav Je, da Ji damo
zaključno besedo o nsšem ustvarjalcu.

"Ker Je izredno tih in se ne sili v ospredje in ker Je tudi to,
kar piše, izrezito nesenzecionalno, ostaja neopažen; dvakrat neopa¬
žen danes, ko se le redkokdo potrudi, da bi iskal za preprosto bese
do ali v molku globlji pomen. Majcnov skopi, pretehtani izraz, ki

komaj toliko pove, kot zamolči, pa sili k soustvarjanju in soosveš-
čanju. NJego^hret, ki Jena videz majhen, odpira pomembn^probleme; jfc
ti bodo, tako tenkočutno in svojsko iapovedani, ostali, dokler se bo
človek poglabljal v svojo notranjost." (_


Vu{io v Krtov kralj ali blesteča beseds slovenske proze

-‘-‘•avno trideset let je, kar je 8aša Vuga izdal svoj prvi roman
Veter nima cest /1959/» “e to delo je napovedovalo miselno iskri—
vega, formalno iznajdljivega in stilno presenetljivega pisatelja«

šele 1972 z zanimivim in obsežnim sodobnim družbenim romanom

Vseenost* L di se, dajeta modernistični roman ob vsej svoji
kakovosti ni doživel večjega odmeva« Najbrž je nedvomno, da si
je Vuga svojepisateljsko ime predvsem utrdil z zgodovinskim ro¬
manom Erazem Predjamski /1978, 2.izdaja 1984/. Tu se je ob av¬
torjevi pripovedni sposobnosti sproščeno in izrazito razmahnil
njegov specifično sveži in pozornost vzbujajoči stil, ki bi ga
lahko, seveda brez sl8bšalnegaprizvoka, označili za svojski mani-
erizem. Prav značilno je, da je Vugov ožji krsjan tudi Pregelj,
eden naših stilno najbolj izstopajočih avtorjev.

Novi Vugov roman Krtov kralj / izdela Cankarjevazsložba v
Ljubljani 1987 v 2 knjigsh/ ims z Erazmom Predjamskim vsekakor
neke stičnetočke.z 0be romans sta zgodovinska : r8zem Predjamski

seg8 v 15. stoletje, "“rtov kralj se dogaja naprelomu 18, in 19.
stoletja. Prizorišče obeh romanov je pretežno v zahodni Sloveniji
/Notranjska, *rimorska/, pravzaprav v avtorjevi rodni pokrajini.
Oba romane sta stilno tako barvite, da nujno privabljata zani¬
manje literarnih sladokuscev.

Zgodovina pri Vugi je seveda predvsem slikovito ozadje

dogajanja t.i. večnih reči. Gotovo sodi med te večne reči tudi
politika in tudi ne tem področju obst ajejo med omenjenima ro¬
manoma vzporednosti : v Erazmu Predjamskem smo priča prepletu
habsburških /nemških/ in korvinskih /madžarskih/ interesov za
naše ozemlje, pri krtovem kralju pa predstavljajo neistem ozemlju

Po dveh zbirkah novel pojavil kot romanopisec



2

čitnešjo konkurenco Habsburžanom osvajalci z zahoda, Francozi«

^Zgodovinsko ozadje krtoveg a kraljs. Dogajanje v 1. knjigi
jeosredotočeno predvsem ns boje med Avstrijci in Francozi za
trdnjavo <jluze nsd Bovcem letal797t v  2« knjigi pa seboji med
istimi nasprotniki dogajajo nedaleč stran, ob utrdbi Predel
leta 18o9* Obakrat je konec enak : zmagajo Francozi, vendar pr¬
vič še  kot /še ?/ revolucionarna vojska francoske republike,
drugič kot imperialna vojsks francoskega cesarstva n a p 0 leoha I*
(Znano je, daje po avstrijskem porazu 18o9 ustvaril H a p 0 i eon
na^naših tlej kratkotrajne Ilirskeprovinve)• Morda p8je razlika
med temavojskama zanemarljive ali pa je sploh ni : v obeh pri¬
merih grj|za osvajanje tujega ozemlja, v prvem sicer še ocvetli-
čeno z revolucionarmi gesli /svoboda, enskost, bratstvo/, v dru¬
gem pa zgolj prinašajoče novi red novih tujih gospodarjev.

Vodnik je glosiral prvi obisk Napoleona v Ljubljani 1797 z
notico v časopisu Ljubljanske novice, po 18o9 pa jenapisal znano
hvalnico n apo leonu Ilirij8 oživljena. Seveda se je Vodnik motil,
čejepričakovel kaj več od H apo leone * le-temu so - kot politiku -
pomenil nerodi in dežele le vprašanje /ob/lasti in oprijemljivih
interesov ali pa uporabljivo posest, ki jo jelahko zamenjal
ali podaril v fevd kateremu od številne družine Bonapartejev,"
Velja sin ogledati Vugovamotta k 1. inx2acxkHjxgx knjigi
/"Lekaj barab se je sprostilo. Svet nori! Mi pa molimo." - iz
pridige Jerneje Kiklja, župnika v Bovcu/ in k 2. knjigi /"Hanno
detto: Per la liberta, rekli so, da za svobodo." - s krste Bona-
partovega grenadirja prostovoljce/, *rvi prihaja iz ust konserva¬
tivnega župnika, ki, razumljivo, sprejema l/francosko/ revolucijo
kot "norost sveta", revolucionarje /npr. jakobince/ pa kot "ba¬
rabe" ugi motto izhaj8 z nasprotne /francoske/ strani. Pisec

3


L

izražaposreden dvom v smisel tega boj8 za svobodo /rekJi

J— bil Q  '

vendar, ali je to res 5fagdx boj za svobodo $Ji "adli vojak se je

so -

idealistično res boril za svobočPnpr. Italije, realno pa bil le
naivna žrtev franocoskega imperializma. Pissc je verjetno že do¬

jel, daLenjava go^po darjev še ni dosega svobode in da so bili bo

CeiuC

jevnikL~za to "svobodo" v bistvu opeharjeni* -^rvi motto je torej

predstavnika

v bistvu—zgražanje ."starega sveta", drugi motto pa razočaranje

^ L 1

a "noveg8 sveta".


Maploeonske vojne so dale čssovni okvir za šieuilna pomemb¬
na prozna dela v evropski književnosti /npr. Tolstoj;Vojna in
mir, ^eromski: Prah in pepel/. V slovenski književnosti jebil
t8 čas sicer ae neksjkrat upodobljen /npr. Jurčič-kersnik: Rokov¬
njači, Govekar: Svitanje/, eVropsko zanimivo književno upodobitev
papomeni šele Vugov roman.

(/ Skrivnostni junak. Medtem ko je Erazem Predjamski soraz¬

merno znana g zgodo vinska oseba, tega ne moremo trditi za stot¬
nika Hermana, branilva /Kluž in/ Predela. Seveda je Vugov u erman
predvsem romaneskna in ne zgolj zgodovinskaoseba. Romaneskni Her¬
man je večstransko osvetljena eksistnca, zgodovinski u erman je
predvsem tologs, častnik, Ip. opravlja svoj vojaški posel* /sled¬
nji Herman je kratko predstavljen v Mslovi Zgodovini slovenskei-
ganaroda, ^elje 1928, str. 46 -s sliko/. Herman kot književna
oseb8 je blizu zmuzljivim junakom modernostičnega romana. Upo¬
dobljen jev boju in kot zasebnik, s svojim mišljenjem in s svojo
erotično dejavnostjo. Vseeno ostaja neksm zastrt, nepovsem ujem—
ljiv niti avtorju niti brslcu, prejkone tudi sam sebi ne. °elo
Hermanova usoda /smrt ?/ ob koncu knjige nkiagi nakazana in ne
povsem dokončna. - L 8ko ostaja pravzaprav romanesknemu junaku
"večno življenje", zgodovinskemu Hermanu pa spomenik na Predelu.

'

4

a


tc

v



, i L c^— r- J^-iL la_ Iv— 1 —‘

„1 '(iM

Gn^C —

Krpg oseb. Ob "skrivnostnem” junaku nastopa vrsta izrazito

profiliranih oseb, med njimi je nemslo izstopajočih posebnežev.
Osebe pripadajo različnim slojem in socialnim skupinam ; poleg
vojakov in častnikov nastopajo meščani /npr. trgovec Milost de

•r

Camp8na/,plemiči / npr. gospa Judita Ir$s Mihaela, nekdanja
^ermanovep-jubica/, predstavniki avstrijske oblasti /npr. bovški
glavar D&xkobler - s svojo apokrifno zgodbo o ^ristusu /!/ in
cesarski preiskovalni uradnik Joseph Sluga/, duhovniki /žipnik
npr. župnik Kikelj/. Povsem neprisiljeno in duhovito se pojavlja#
jo še  zfcaven še krščankki svetniki /npr. sv. Mihael, sv. Jurij,
sv. (jjmbert itd./ in celo Adaam in Eva. Hermanu oh boku stoje
spremljevalci Miha, Gašper, Boltežar /z očitno arhetipsko nsfcav-
nanstjo/, ne manjkajo tudixg ragz±av H±kxx preprosti ljudje; k le-
tem sodi tudi Hilda, Germanova ljubica v 2. delu. Nekatere osebe

nastopajo v obeh knjigah; tiste, ki se pojavij

o lejjir eni

eni, pa

imajo

l

v glavnem kekeg8 vzporedniks ali vzporednico v drugi.

^elotni splet oseb se v dogajanju razkrivazdsj kot karne¬
val /prim. ^ahtinova karnevalska groteska/ zdaj kot smrtni ples
/prim. tovrstne srednjeveške freske, npr. v Hrastovljah/. Kot se
j^zgodilo že pri Erazmu Predjamskem, so tudi v Krtovem kralju
tnrinrfeinf  posamezne stranske osebe še t  zanimivejše od glavne.

Zak ljučne mi ali . V romanu je predvsem izrazita dvodelnost
V /2 časevni dogajanji 1797 in 18o9, 2 knjigi, razdeljeni še


vsaka v 2 dela/. Prvaknjigaima še ppolog z

vaknjiga:

-^rmanih

ali preludij^. V pomembnem prvem stavku, Vuga določno označi

avtorjevo vlogo v procesu širjenja dela /"Pripovednik naj pove,
napiše. Potlej naj izgine, kamorkoli, "aj lahko celo umre, da
bi si moglo besedilo samo, brez motnjav, tolmačenj, poiskati pot

v svet."/.


5

Avtor dopolnjuje pripovedka rsličnih zornih kotov* Glavne¬
ga /vsevednega ?'/ pripovedovalca 1. dela /Vnuki megle ali trd¬
njava Kluže/ dopolni v 2 . dslu / ^ae\ih Bonepartovega vrčka ali
Lojz Urbančič, marsikaj/ gledišče oziroma komentar krajevnega
davkarja, kanclista, učitelja Lojza Urbančiča* Pripovedovalca
4* dela /Strmapot nikamor ali skoz kladaro za Predel/ pa uvaja
pripovedovalec 3* dels župnik Pičulin / Popotovanje v kitovem
tr buhu ali: J8Z, iA atiga Pičulin, gospod!/,

Roman zasluži zaradi svojegaizraznega bogastva podrobnejšo
stilno-jezikovno snalizo, ^ndar se z nj^nbs^ zapis^nebo ukvar¬
jal* ^a tem mestu ps kaže vsaj a "zapokušino" navesti primer
Vugovega stila v krtovem kralju. Vzemimo za predstavitev monu¬
mentalni začetek 1. knjige, prvi odstavek /str. 31/ : "In je
bilslEK egiptovska temš. In večna luč nad krčmo. P8 beseda, ki
naj bi meso postsla in bila pri Bogu. Trava. Kozji hlev. Gospod
je vnšmarno naročil Mojzesu tsm zadaj, nsj ob svitu stopi k fa¬
raonu spričo toče, ki dabo grdo morila, tod menda podobne ni
bilo* In suha roŽ8 v čebru zaplofcom, Njiva* Drobnazver. In tale
človek tu - vrh klancev ju je noč zavilsv pelerino."

jv  tem odstavku go razvidne arhetipske povezsve, ki se pfe-
(^^""pletajo tudi v nadaljevanju romana in povezujejo širši prostor in
čas s slovenskim* Tudi zaključek romana nas spominja ns '“'aloma—
novo občutje« ničevosti /vanitss vanitstum/, vendar povedano sve¬
že, na novo / Človek je &ot smet - se hitro izgubi/. -

Krtov kralj imaže kot naslov dve usmeritvi : Krtovo deželo
/združuje vse/ in kraljevski položaj /izpostavijsposameznika/.
Vuga nam v svojem pomensko in estetsko bogatem delu izjemno
pritegljivo žx kaže pot vsegsživega v povezavi časov in krsjev,
človekovo usodo v njeni prevladujoči stalnosti in relativni spre¬

menljivosti,

ai6

6

Tradicionalno slovensko tarnanje, ds nimamo velikih domsčih
proznih del, jeob romanih, koz je krtov kralj, odveč.

Andrijan

/■

(

Vugov "Krtov kralj" ali blesteča beseda slovenske proze

Kavno trideset let je, kar je Saša Vuga izdal svoj prvi roman
Veter nima cest /1958/, Že to delo je napovedovalo miselno iskrivega,
formalno iznajdljivega in stilno presenetljivega pisatelja. Po dveh
zbirkah novel /Hačke po vodi plavajo, Zarjavele medalje/ se je Vuga
ponovno pojavil kot romanopisec šele 1972 z zanimivim in obsežnim
sodobnim družbenim romanom Vseenost. 2di se, da ta modernistični ro¬
man ob vsej svoji kakovosti ni doživel večjega odmeva, ^ajbrž je
nedvomno, da si je Vuge svojepisateljsko ime predvsem utrdil z zgo¬
dovinskim romanom Erazem Predjamski /1978, 2.izdaja 1984-/* Tu se je
ob avtorjevi pripovedni sposobnosti sproščeno in izrazito razmahnil
njegov specifično sveži in pozornost vzbujajoči stil, ki bi ga lahko,
seveda brez slabšalnega prizvoka, označili za svojski manierizem.

Prav značilno je, da je Vugov ožji krajan tudi Pregelj, eden naših
stilno najbolj izstopajočih avtorjev* Erazmu Predjamskemu je sledila
še svojevrstna avtobiografija Testenine bivših bojevnikov /198o/*

Novi Vugov roman Krtov kralj /izdala ga je C 8 nkarjevazaložba
v Ljubljani 1987 v 2 knjigah/ ima z Erazmom Predjamskim vsekakor
neke stičnetočke. Oba romana sta zgodovinska: Erszem Predjamski sega
v 15 * stoletje, Krtov kralj se dogaja na prelomu 18. in 19* stoletja.
Prizorišče obeh romanov jepretežno v zahodni Sloveniji /Notranjska,
Primorska/, pravzaprav v avtorjevi rodni pokrajini. Oba romana sta
stilno tako barvits, ds nujno privabljata zanimanje literarnih slado¬
kuscev. 0 sami genezi romana Krtov kralj in drugih zsdevah v zvezi z
njim in lastnim pisanjem spregovori Vuga določneje v uvodu k prvi
knjigi romana /0 Hermanih sli preludij/. Tu se nam razkrije tudi
Avtorjeva filozofijazgodovine, ki bi jo ob asociaciji na Nietzsheja
lahko morda rekli Večno vračanje podobnega". Zgodovina pri Vugi je
seveda predvsem slikovito ozadje dogajanja t.i. večni reči. Gotovo

2

sodita mednje tudi poiitiks in vojna in tildi ne tem področju obstaja#
jo med omenjenima romanoma vzporednosti : v Erazmu Predjamskem smo
priča prepletu habsburških /nemških/ in korvinskih /madžarskih/ in¬
teresov za naše ozemlje, pri hrtovem kralju papredstavljajo na is¬
tem ozemlju očitnejšo konkureneo “absburžanom osvajalci z zahoda,
Francozi. Znan jeizrek, da jezgodovina učiteljicaživljenja, enako
znan pa pristavek, da se ljudje od nje niso ničesar naučili, ampak
daponavljajo njens dogajanja v "večnem vračanju slabega". Seveda je
mogoče reči tudi takole : "večno vračanje slabega" je pač realni
zakon sveta, na katerega so se ljudje navadili, pristali na#j in
mu v časovnem sosledju sledijo /se praviš sploh ne morejo in ne
znajo ravnati drugače/. Razen zgodovine pričajo /lahko tudi pouču¬
jejo/ o preteklosti tudi zgodovinski romani. Zlasti kakovostni to¬
vrstni romani 2o. stoletja pa so očitno usmerjeni k vzporednostim
zgodovina - sodobnost. Vzemimo zaprimere le M. Walt 0 rija z romanom
Egipčan Sinuhe /motiv "večnegačloveka"/, A. K 0 est4.erjax#Spaxfeadcxx z
romanom Spartak / z očitnimi asociacijami na 2o. stoletje/in M.
lourcenarjevo s Hadria»°vimi x spomini / z nadčasovno kulturno in
humanistično idejo/. Vuga se seveda zaveda tosmeraih teženj sodob—
negazgodovinskega romana in setegs pojava tudi rahlo ironično dotak
ne: "Ko d n  se vator vsemu smehlja ? Očitno potrebuje drugih dni,
da bi govoril zdajšnjim - ah. ta trik je stari Mu ne verjame«, pis
cu, da bi ae ga lotil." In vendar je najbrž kar težko verjeti, da
se pisec tega ni lotil 1

Vuga svoj pisateljski načrt v zvezi z obr8Vb8V8nim romanom
zelo miksvno obrazloži in mislim, da g8 velja citirati v celoti:
Razgrnil sem idejo za roman. Jo s promemorije in do kapilar, do pi¬
ke obrazložil. Z viški, nizki, z barvo, ran#®® z vonjem, z datumom
posameznih križpotij. S krajepisnimi značilnostmi vsakičnih korakan/

3

gor in dol« Z vzorci ritmičnih kadenc odstavkov« Z lestvico tem¬
peramentov, tikov in značajev« Z morfološkimi karakteristikami
globljega vtisa vrednih lic, obličij in postav* Z vremenom, ki da
bo ponajveč vigredno« Z mondurami huzarjev in dragoncev, kirasir—
jev in ulancev iz libela Uniforme v zgodovini II, tisk: Ptujska
tiskarna« S hladnimi ali z ognjenimi pripravami sli orožjem iz
zahodnonemškega, čez mero zanesljivega Waffen~Journala« Z vse¬
binskimi enjambementi« Z dogodijojskimi, koncentričnimi poudarki.

S kartoteko telebanskih eksemplarjev, ki naj bi, zdaj tepkasti
deus ex machina, zdaj ^antalone iz commedie v -“enetkah, zdaj šan-
tavi hudič iz pikaresknih renesančnih ali potepuških manuskriptov,
lajšali kot putgativnakroglica preveč grenčinaste gorjuposti tak¬
ratnih prežveplanih dni - kaj bi naštevsl, saj sem vse naštel."

Vugovaž® poetika netemelji nerealističnem nsčelu posnemanja
in preslikovanju tipičnega sveta /mimesis/, ampak bolj na "ro¬
mantičnem" načelu posebnega, čudnega in čudežnega* /poiesis/« -°a
je namen poezije vzbujanje začudenja, je izjavol že znani baročni
italijanski pesnik* G« ^arino. In tazveza z bstokom /menierizmom/
je za Vugo znaČilns. i-stetsko jeta smer gotovo bofeatejša, saj
nujno močnejeupošteva stilno izbranost, posebnost /načelo le¬
pote/, medtem ko je realizmu bližja slogovna eneetsvnostjč/načelo
resnice/. Vugatorej ni pristsš teorije zrcaljenja /odrszs/ ali
fotografiranjar sničnosti. Pisateljevo nalogo nakaže takole:

"Z igro domišljijein besed naj bi odprl v krsje, čas in med lju¬
di, ki so bili doslej moji zavesti čudno skriti." /1. knjigs, str,
18/, isti strani pritegne h v obravanavo nemškega pisatelja
KSstnerga in njegov pisateljski čredo, ^er Vuga k^stnerjevo stališ*
če očitno z naklonjenostjo sprejems, si gaoglejmo, kastner nas-

vy>

4

protuje KBodc teoriji o umetnosti kot o zrcalu /znani še iz Shakes-
pearovegaHamleta/• ^e še zrcalo, naj bo tisto, "ki gledalca izma¬
liči, spremeni#" ^avzema se zs karikaturo /element, soriden gro¬
teski/ # V Krtovem kralju pa je močna tudi ironična intonacija
/ironijo označi avtor kot "edino orošje revnih in nemočnih ljudi"
V celoti se kaže svet romana Krtov kralj kot poseben, začudujoč,
presenetljiv, osebe v romanu pakar po vrsti nenavadne, čudne, iz¬
jemne# Več o njih pozneje. Romsn jenastajal, kot izvemo ob zak-
ljuč ku uvoda, v letih 1981*1987•

Zgodovinsko ozadje Krtovega kralja. Dogajanje v 1. knjigi je
osredotočeno predvsem na boje med Avstrijci in Francozi za trd¬
njavo Kluže nad Bovcem letal797* v 2. knjigi ps se boji med isti¬
mi nasprotniki dogajajo nedaleč stran, ob utrdbi Predel leta 18o9*
Obakrat jekonec enak; zmagajo Francozi, vendar prvič kot /še ?/
revolucionarna* vojska francoske republike, drugič kot imperialna
vojska francoskega cesarstva Napoleona I# Mordapa je razlika med
tema vojskama zanemarljiva ali paje sploh ni ; v obefe primerih gre
za osvajanje tujegg ozemlja, v prvem sicerše ocvetličeno z revolu¬
cionarnimi gesli /svoboda®, enakost, bratstvo/, v drugem pazgolj
prinašajoče novi red novih tujih gospodarje*#

Vodnik je glosiral prvi obisk A!| apoleob8 v Ljubljani 1797 z
notico v časopisu Ljubljanske novice, po 18o9 paje napisal znano
hvalnico ^apoleonu Ilirija oživljena. Seved s  se je Vodnik motil, če
je pričakoval kaj več od Napoleona: le-temu so — kot politiku —
pomenili narodi in dežele le vprašanje /ob/lasti inn oprijemljivih
interesov ali psuporabljivo posest, ki jo je lahko zamenjal ali
posaril v fevd kateremu od števične družine BonapsrtejeVo Vuga ima
o Napoleonu /na str. 13 1. knjige gaimenuje izdelovalec vdov/ kaj
slabo mišljenje. Utemeljeno gleda tega "krtobegakraljs" /pač kraljs

A

5

tolikih žrtev, ki $ih je spravil s svojimi vojnimi pohodi v
smrt, krtovo deželo/ nadvse skeptično in kritično : “Zakaj naj bi
ta K bil impozanten? Ker se je zrogovilil gor, do Moskve, dol, do
piramid?" /str.lo 1* knjige/. Ko pogledamo prek paradno oble¬
čenih vojakov in šrek vihranjazmagoviti& zastav, ostanejo pač
leneznansko številne človeškebbž&ež:iBeiiins®m±i;i* Spomnimo se, kako
je %poleon /kot model novodobne volje do moči ali/in kot množični
morilec/ pritegnil ohr glavna ruskapisatelja 19* stoletja: Dosto¬
jevskega in Tolstoja. Dostojevskega predvsem kot psihološki prokpE
blem v zvezi z ^askolnikovom, junakom Zločinain kazni, ^skolnikov
uvidi dilemo: morilec enega jezločinec, morilec milijonov je čaščen
vojskovodja, Tolstoj je obrsvnaval Napoleoba širše, predvsem zgodo-
vinsko-filozofskc v epilogu k romanu Vojnsin mir,

Napoleonske vojne so dale časovni okvir za številnapomembna
prozna dela v evropski književnosti /npr, Tolstoj: Vojnain mir,
Žeromskis Prah in pepel/, V slovenski književnosti je bil ta čas
že nekajkrat upodobljen /npr, Jurčič”Kersnik: Rokovnjači, Govekar:
Svitanje/, evropsko zanimivo književno upodobitev papomeni šele
Vugov roman.

Preden se napotimo k osebam, si velj 80 gledati še gesli k
1, knjigi /"Nekaj barab se je sprostilo. Svet norii Mi pa molimo,"

- iz pridige Jerneja Kiklja, župnika v Bovcu/ in k 2, knjigi
/"Nanno detto: Per 18 liberta, rekli so, ds zs svobodo," - s krste
Bonapartovega grenadirja prostovoljca/. Prve prihaja iz ust kon¬
servativnega župnika, ki, razumljivo, sprejema /francosko/ revolu¬
cijo kot "norost sveta", revolucionarje /npr, jakobince/ pa kot
"barabe 1 *- Drugo geslo izhaja z nasprotne /francoske/ strani. Pisec

6

/oče padleg8 vojske/ izraze posreden dvom v smisel tega boje ze
svobodo /rekli so - vendar, ali je to res bil boj za svobodo? -
in še: katero, kakšno, čigavo svobodo?/, Psdli vojak se jeideali-
stično res boril za svobodo /npr, Itslije/, realno pa bil lenaivne
žrtve francoskegeimperielizma. Pišev je verjetno že dojel, da me¬
njava gospodarjev še ni dosega svobode in da so bili bojevniki
/ali ljudje m  sploh/ za to svobodo v bistvu opeharjeni. Prvo geslo
je torej v bistvu zgražanje predstavnika "starega sveta", drugo ge¬
slo pa izraža razočaranje ob dosežkih "novega sveta".

Vprašanje junaka ali različice arhetipa, Vugov junak Herman
ali bolje Hermana sta seveda neglede na zgodovinske osnove /o dru¬
gem "predelskem" Hermanu piše tudi hal v svoji Zgodov ni slovenske¬
ga naroda, ^elje 1928, stx*, 46/ romaneskni osebi /podobno kot
Erazem Predjamski/, H e  ime jepomensko izrazito poudarjeno /nem,
Herr - gospod, gospodar, nem. Mann » mož, človek, soprog, vazal,
vojščak/. Iz tujeg8 in domačega izro čile poznamo vsaj dva izsto¬
pajoča Hermana : prvi je germanski vojskovodja, ki jem premagal
Rimljane v ^evtoburškem gozdu, drugi pa je seveda celjski grof
Herman II, Obaomenjena imenitnika sta krojila /z vojaško akcijo/
tudi evropsko politiko, Vugova junaka lshko ugotovimo, da st8
počela isto, le ds v manjši meri. H e j pravi o svojem junaku /juna¬
kih/ Vuga? "Osrednje mesto bo zavzemala, se mi že vidi, fantomatič-
n® postava H erm8 n 8 , sicer izpričanega častniks, v zgodbi pa pri¬
pravljenega prav vsakič prav navsako /svojo/ smrt. Utrdbs ipsde,
pade H e rm8n. Poj8vi se utrdba, sepojavi Herman!" In dalje J " Herman
je fantazma. °e  metafora. Storej simbol." /str. 16 1. knjige/, &er
se vojne nenehno pojavljajo, se ponavljajo tudi vojaki, junaki, Her
mani. Avtor omenjav uvodu še dva Hermana : nemškega stotnika Her-

7

mana v Kobaridu leta 191? /najprej zmagujočega nad Italijani,
nato žrtve v novi italijanski ofenzivi/ in nemškega stotnika Ger¬
mana v Kobaridu lets 194-3 /kot okupatorja gaje ustrelil domačin
Kini/• Ob isti - smrtni - usodi je seveda opaznarazlika : Herman
v 1* svetovni vojni jebil še branilec teh krajev, ^erman v 2. sve¬
tovi vojni pa napadalec*

Vrnimo se k "pravima" Hermanoma v Krtovem kralju, če gledamo
dogajanja arhetiosko, sta oba Hermana /tudi/ Hektorja, Kluže in
Predel pa /tudi/ Troja* Glede na očitne vzporednosti med Hermanom
iz 1797 in Hermanom iz 18o9 že pomišljamo, ali nista morda en sam.
Herman se pojavi, prevzame utrdbo, se bori, pade, izgine ••* in se
obnovi. Ob koncu 1. knjige se zdi, da je Herman padel / se spre¬
menil v nič/. Vendar ko francoski general Bouchelsrd ugotavlja
o Hermanu: "Kič je* Bil... in bo, ko da ga nikdsr ni bilo,",
le želi še dodatno potrditev, da u ex‘mana ni več. Trgovec Gott-
friedo pa o Hermanovem koncu le dvomi: “H e  verjamem si ... Kot
priča sem nezanesljiv." In šele zatem, kot da želi ustreči genera¬
lu, prida: " Gg pa ni.” Šebolj zabrisan je Hermanov konec /smrt/
v 2« knjigi /nakazan na s tr. 48o/. Tu še dodatne besedne potrditve
ni več. ^e žepovzamemo Vugovo oznako : "Herman je fantazma",
lahko ugotovimo, daje nadvse plodna fantazma. V celoti ostaja/ta/
Herman/a/ skrivnostna /ni/ oseba /bi/, o kateri/h/ zvemo sorazmer¬
no malo podatkov. Herman kot književneoseba je blizu zmuzljivim
j una kom modernističnega romana. Gb svoji skrivnestnosti pa ostaja
odprt številnim razlagsm" : je le discipliniran vojak? je oseba
kantovskeg8prepriČ8nja /moralni zakon v nas/? je hamletovski Kji
skeptik /pripravljen biti - to je vse/? je absurdna ali paradoksal¬
na eksistenca? jepustolovski individualist ali deželni /državni/
patriot? ‘Je vitalist slin obupanec? To, ono, še kaj, vsakega ne-

8

kaji Odgovorov je enako kot vpsrašanj 8li še več* Herman postajs
mestomarazvidnejši v odnosih z drugimi osebami* s katerimi se
povezuje v pogovorih in dejanjih.

Krog oseb. Ob skrivnostnem jmsjckn /ih/ junaku /ih/ nastopa vrst8
izrazito profiliranih oseb* mednjimi jenemalo izstopajočih poseb¬
nežev* Osebe pripadsjo različnim slojem in socialnim skupinam:
poleg vojakov in častnikov nsstopajo meščani /npr. kž±bx  trgovec
Milost de ^empans/,plemiči /npr. gospa Judita Iris Mihaela* nekda¬
nja ii erinanov8ljubica/, predstavniki avstrijske oblssti /npr. bovški
glavar Haxkobler - s svojo apokrifno zgodbo o Kristusu, znano tudi
iz knjige H. ^aigenta, R. Leigha in H. Lincolna: Sveta kri in sveti
Gral/ - in cesarskimpreiskovalni uradnik Joseph Sluga/* duhovniki
:npr. župnik Kikelj/. Povsem neprisiljeno induhovito se pojavljajo
zraven še krščanski svetniki /npr. sv. Mihael* sv. Jurij, sv. "am-
bert itd./ in celo Adam in Eva* Svtor pospremi udeležbo teh oseb
/v uvodu/ takole: "Hudi svetnike sem razumel kot metaforo /kot blas
femijo pa nikakor ne/. Avtor jih bo lehominiziral* sodim, "alil ne.
Bo le duhovom vrnil zapodobo, ki smo jo dobili od Boga." Hermanu
ob boku stoje spremljevalci Mifea, ^ašper, Bal težer / z očj-tno 8rhe
tipsko naravnanostjo/. Li e  manjkajo tudi preprosti ljudje; k le-tem
sodi tudi Hilda, Hermanovaljubics v 2. knjigi, “ekatere osebe nasto
pajo v obeh knjigah; tiste, ki se pojsvijo le v eni, p o  imajo v
glavnem kakega vzpprednika ali vzpprednico v drugi. Npr. dekle
Hildica se pojavi v 1. knjigi* odrasla Hilda v drugi; civilni sprem

. V

ljevalec Hermana /I./ je trgovec Milost de ^ampana, civilni sprem¬
ljevalec Hermana /II./ pa cesarski uradnik Joseph Sluga. Opozoriti
velja na značilnost obeh poklicev in na pomenskost njunih imen.

Celotni splet oseb se v dogajanju razkriva zdaj kot karneval

/prim. bahtinovska karnevalska groteska/, zdaj kot smrtni ples
/prim. tovrstne srednjeveške freske. Kot se jezgodilo že pri Eraz¬
mu Predjamskem, so tudi v krtovem kralju posamezne stranske osebe
še zanimivejše od glavne.

Zgradba in stil. V romanu je izrazits dvodelnost / 2 časovni
dogajanji : 1797  in 18o9, 2 knjigi, razdelejni še vsaks v 2 dela/.
V pomembnem prvem stavku določno označi avtorjevo vlogo v procesu
širjenja dela /"Pripovednik naj pove, napiše. Potlej naj izgine,
kamorkoli, ^aj lahko umre, da bi si moglo besedilo samo, brez mot-
njav, tolmačenj, poiskati pot v svet."/. Avtpr dopolnjujepripoved
z različnih zornih kotov. Glavnega /vsevednega ?/ pripovedovalca
1. dela /Vnuki megle ali trdnjave Kluže/ dopolni v 2. (felu /Varuh
Bonapartobega vrčka ali Lojz Urbančič, marsikaj/ gledišče oziroma
komentar krajevnega davkarja, kanclista, učitelja Lojza Urbančiča.
Pripovedovalca 4. dela /Strma pot nikamor ali skoz kladaro na Pre¬
del/ pauvaja pripovedovalec 3. dela župnik Pičulin /Popotovanje v
kitovem trebuhu ali: Jaz, ^atija Pičulin, gospodi/.

Roman zasluži zaradi svojegaizraBnegs bogsstvs podrobnejšo
stilno-jezikovno BKsaanc.  analizo. Oglejmo si beženeje vsaj nekaj
tovrstnih značilnosti, ^ajprej: besedišče. ^aprimer uporabimo kar
na začetku objavljeni odstavek o genezi romana: s promemorije;

Z viški, z nizki; vs8kičnih korakanj; z lestvico temperamentov,
tikov; vigredno; iz libela; z vsebinskimi enajmbementi; z dogod¬
ijo jskimi, koncentričnimi poudsrki; telebanskih eksemplarjev;
tepkasti deus ex machina; potepuških menuskriptov; grenčinaste
gorjuposti; prežveplanih dni. Opszne so x  številne tujke, kaka be¬
seda pa nas spravi na rob razumevanja /npr. tikov - Slovenski pra¬
vopis ima ob tiku - drevesu aveden še tik v pomenu trz/lj/aj/.

V odstavku je uporabljen eden od elementeb biblijskega stila s
paralelizem členov / Z viški, nizki - S krajepisnimi značilnostmi -
Z vzorci ritmičnih kadenc - Z lestvico temper mentov itd./.

Drugi izraziti element, vreden pozornosti, je oblikovanje stav¬
kov. Za primer vzemimo monumentalni začetek 1. knjige /1. odstavek
na strani 31/ : "in je bila egiptovska temd. In večnalučft nad
krčmo. ' L s beseda, ki naj bi meso postala in bila pri Bogu. Prava.
Kozji hlev. Gospod je vnemamo naročil Mojzesu tam zadaj, naj ob
svitu stopi k faraonu spričo toče, ki da bo grdo morila, tod menda
podobne ni bilo. In suharoža v čebriiza plotom. Njiva. Drobnazver,

In tale človek tu - vrh klancev ju je noč zavila v pelerino."

Med opazmsErprvine sodi najprej že večkratno začenjanje
stavkov z in /sorodno svečanemu biblijskemubstilu/. Drufea izsto¬
pajoča poteza tega odlomka je zelo različna dolžina stavkov^ mi :
od telegrafsko enobesednega ali dvobesedbega /Prava. Kozji hlev.
Njiva. Drobnazver./ do širšega zloženega /Gospod je vnšmamo naroži
čil Mojzesu tam zadaj .../. M Qn j 8 vo teh kratkih in daljših stav¬
kov vzbuja izrazito nihanje, dinamičnost, napetost.

Pomensko so v tem odstavku razvidn arhetipske /biblijske/
povezave, ki se prepletajo tudi v nadaljevanju romana in povezujejo
širši prostor in čss s slovenskim. Tudi zaključek romana nas spomi¬
nja na Salomonovo občutje o ničevosti sveta /vanitas vanitatum/,
vendar povedano sveže, na* novo /Človek je kot smet — ae hitro iz—

Kot nadaljnjo stilno posebnost bi kazalo omeniti svojsko postav
Ijanjeločil. ^e-to prinaša obvezne pavze, te pa rezko členijo* stav
ke in spodbujajo bralčevo pozornost.

w ekaj primerov vzemimo s strani 121 1, knjige* "Vrata je tu,

gubi/.

11

tam, za hip, obrobil blisk« Za ^dečim 1 'obom se tes je krohotavo,
paral,prav počasi, grom. ^adj vas pa opominjam, jaz, vas, na dis¬
krecijo!"

£'U se sevda spomnimo na avtorjevo omembo /str. 22 1. knjige/ :
a Gotovo

"~a prosa bo do koncarahlo ritmizirana»"scMžikHH je, da pesniški

element prozo estetsko bogati, uporaba tega elementa pa je naj¬
ustreznejša tam, kjer jexp g± i ž3ci gg Raj EHBst povzdignjenost nad vsakda¬
njost očitna / npr. Broeh: v ergilova a mrt ali Vuga v obravnavenm
delu/.

ja nazadnješe variacije na temo Lojzs Urbančiča, ki nam kanejo
prek pisane šterene jezik8 širjave /človeškega/s veta. Omenjeni pri
povedovelec 2 0  dsla v 1. knjigi ubesedi v uvodu in 45 poglavjih
skox i aj ravno toliko izjav o sebi. "avedimo jih neka j j... opisal
Lojz Urbančič, dacar, davkar, kdaj kanclist, na zimo kdaj učitelj,
samotar - Spisal L.U., poštar, drugim zs spomin - Spisal L.U.,
učenik, v opomnjo - Spisal L.U«, kobai*iški m&r alinžupan, prihodnji
njim za predal - Spisal L.U., kmetom svetovalec, pridnim v uk -
L.U. , kdaj že čebelar - In L.U., ki bi glavo rad vtaknil Soči v
pesek, noge brcnil vrbam v zrak - L.U., varuh vrčka - L.U., stro¬
kovnjak zs enocevni samokres — L.U., poznavalec khajevnih razner -
L.U., bralec aušhemu pastirju v dušo - L.U., ki se ne boji - L.U.,
pokrovitelj starodavnih izročil, iz naje Itd. itd.

Roman raste od osnovnih elemntov do zaključneobdelave v umet¬
niško in umetelno trdno zgrajeno umetnino.

Novejši slovenski zgddovinski roman. Hitro lshko ugotovimo,
da se pri pisateljih Vugove generacije B li še mlajših zgodovinski
roman kaj redko pojavi. Od Vuge šest let starejši A. Rebula /Sroj.
1924/ je z romanom iz časa Ai arka Avrelija V Sibilinem vetru /1968/

m

12

že dosegel evroppka kvalitetnamerila. Vladimir Kavčič /roj. 1932/
XK 2 £^Kxmosi^iOt±ix je posegel v 18. stoletje s svojim romanom Pusto¬
ta /1976/, ki se jehitro uveljavil kot domala ‘'klasično" delo.

Sev da je tu vprašanje, ali je to sploh zgodovinski roman ali le
roman s sodobno ali splošno eksistencilano problematiko, ki se
pač dogaja v preteklosti* /Pomenljivi n fl slov nas vsekakor spomni
nagnano Eliotovo pesnitev Pusta dežela/. In še roman D. Jančarja
/roj. 194-8/ Galjot /1978/. Tudi tu bi mogli reči podobno kot pri
^avčiču. Predvsem gre za splošna eksistencialnavprašanja / galjot-
stvo « ujetost, preganjanje, nasilje/, vendar jslčasovnajobarvanost
/17. stoletje/ vseeno močnejša. S tako naravnanostjo /povezovanje
zgodovina - sodobnost/ se omenjena dela povezujejo s sodpbnim sve¬
tovnim zgodovinskim romanom, pstudi z Vugovim namigom o pisatelju,
ki da "očitno potrebuje druge dni, da bi govoril zdajšnjim". V raz¬
liko. V razliko od ^8vž.ičeveg8in Jančarjevega romana sta oba Vugo—
va zgodovinska romana Erazem Predjamski in ^rtov kralj bolj nave¬
zana nerealne zgodovinske odebe /Erazem/ in dokumentirana dogaja¬
nja /napoleonske vojne/. Skupnapa je obravnavnim delom visoka knji-
ževnakvaliteta, ki jo posredno potrjujejo tudi ž^p^evodi teh del
v tujejezike.

Krtov kralj ima že kot naslov dve usmeritvi s hrtovo deželo
/združuje vse/ in kraljevski položaj /izpostavlja posameznika/.
Vuga nam v svojem pomensko in estetsko bogatem delu izjemno pri—
tegljivo kažepot vsegsjživega v povezavi čssov in krajev, človekovo
usodo v njeni prevladujoči stalnosti in re3e tivni spremenljivosti,
žiradicionalno slovensko tarnanje, da nimamo ožxix velikih doma¬
čih proznih del, jel)b romanih, kot je Krtov kralj, povsem odveč.

Andrijan bah

13 /

temeljno delo o evropsko-slovenskih literarnih razmerjih
/Janko Kos: Primerjalna zgodovins slovenske
Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in
Partizanskaknjig8 1987, 265 str,/

Izredno plodoviti in vsestransko snujoči profesor Janko
Kos jebil zaknjigo, ki jo imamo pred sabo, gotovo najbolj
"poklican” avtor, saj se kot veščsk in vedec ebako poglobljeno
ukvarja s slovensko in evropsko /svetovno/ književnostjo, V pred¬
govoru izvemo, da je delo "nastalo na podlagi rsziskovalne naloge
x"Slovenska literatura in Evrapa 177o-197o”, ki jepotekala v
letih 1979-1983 in jo jeprek Znanstvenega inštituta Filozofske
fakulteten v Ljubljani finansirala Raziskovalna skupnost Slove¬
nije,"

obravnava

K^jigaje usmerjena izrazito vplivoslovno, ukvarja torej
X vplivi, ki so prihajali iz evropske /evropskih/ književnosti
in prehajali v slovensko. Mogoče je seveda podati pomislek o
zgolj vplivnostnem vidiku, saj jepo njem slovenska književnost
do evropske v stalnem podrejenem položaju, ksr pa najbrž ni vse¬
lej ustrezno,

'“'eprav so se s posameznimi obravnavanimi odnosi, primerja¬
vami in ±x vplivi ukvarjali že prejšnji slovenski literarni zgo¬
dovinarji, pa je Kosovaknjig8 v svoji celoviti zasnovi in izpe¬
ljavi prva in torej pionirska tovrstnapublikacija na Slovenskem,
“azdeljena je v 39 poglavij, v katerih povezuje avtor 2oo lwt ev-
rppske in slovenskeknjiževnosti od Pohlina /17?o/ do ultrsmoder—
nizma /197o/. Slednji je Kosov izraz za avantgardo,

^aslovi poglavij so obenem njih kratki vseninski povzetek, kat
kar vsekakor olajšuje nazorne razglede po gradivu. Kos začenja
svojo primerjaino zgodovino s Pohlinom, torej z začetki slovensk

2

ske posvetneknjiževnosti v času razsvetljenstva. Pri besedi
razsvetljenstvo se lahko kar hiuro zapletemo v težko razreš¬
ljiv vozel : ali je to idejno-filozofski, kulturnozgodovinski.,
litex*arnozgodovinski al /in/ celi o literarnostilni pojem ? ^am
menim, da je razvsetlenstvo le prvo in drugo, Kos pa ga usmerja
tudi v tretji in četri pomenski sklop /o dilemah okoli razsvet-
ljehstva govori Kos podrobneje v študiji Razsvetljenstvo, Lj.
1986, Literarni leksikon 28/.

Drugo vprašanje, ki je splošnejše narave, se zastavlja v
glavnem prav pri vseh književnosmernih in književnostilnih ra-
ziaksvah in oznakah, ^a avtorje so vplivale različne prvine
različnih smeri / v razsvetljenstvu npr. bsrok, rokoko, klasi¬
cizem, predrom8ntika, sentimentalizem/, xxkn Hitro se vidi,
zlasti ob Kosovem natančnem nizanju podatkov in mnenj, de ni
nikakih "čistih'* stilov ali s meri, ampak da je vse književno
ustvarjanje stilno /smerno/ "mešano". To dejstvo pa enako velja
tako za evropsko kot slovensko književnost. Vsa čezmerns predalč-
kanja in razvrščanja v teoretične kslupe so dokaj neplodna in
nebistvena, j^aže jih jemati s pridržki in nepreveč resnobno
ali pomembno, kaj šele odrešilno.

Z razsvetljenstvom se ukvarja 7 poglavij, s predromantiko
eno. Gledenaše predromantike Kos sploh meni, da je zanjo ustrez¬
nejši izraz "razsvetlejsmi sentimentalizem". Obravnavi Prešerna
so namenjena naslednja 4 poglsvja. To problematiko je Kos pre¬
težno žeobdelal v knjigi Prešeren in evropska romantika /lj c
197o/. Nadaljnje poglavjao literaturi 19. in tudi 2o. stoletja
so oblikovanatako, ds jemljejo ločeno v pretres posamezne knji¬
ževne vrste oziromazvrsti /npr. pripovedna proz8 v Prešernovi
dobi, Vaška zgodba, roman, meščanski roman, historični roman,
začetki slovenske dramatikev 19. stoletju itd./. Posamezni sv-

3

torji le izjemoma dobe "svoje" poglavje* Od Prešrn8 do moderne
staposebej obravnavanale ^evstik in Aškerc* /s književnostjo do
moderne se ukvarjalo poglavij/* T§rmin, ki gs Kos naširoko uvajs
za to obdobje, jepostromantika. 0 slednji podaja tezo /str. 145/,
ds je "postromantika edina pomembnejša literarna struja nesloven¬
skem med Prešernom in slovensko moderno"* Pri moderni se mudi Kos
v naslednjih 6 poglavjih. Vprašljivo je seveds, ksj je pri Can¬
karju roman ali povest /Kos našteva Cankarjeve "romane" na str,
164/, vidiki razvrščanj so pač različni* /v 34* in 38* poglavju
skuša Kos nsjti roman tudi pri C. Kosmaču/,

Ekspresionizem /posvečena so mu 4 poglavja/ Kos problema¬
tizira kot literarno s mer, predstavljs ps ga kot obdobje in kot
stil. Kosu je mogočepritegniti v mnenju, ds je Podbevšek po
stilni strani najznačilnejši k slovenski ekspresionist in daje
njegov futiruzem dejansko dvomljiv in neoprijemljiv* /str. 2o5/.
Socialni rea izem jetšm8 4 poglavij. Pri Voduškov! pesmi Pomlad*
ni veter bi morda le kazalo iupoštevsti vpli 8li pobudo tudi pri
Shelleyevi ^di zahodnemu vetru. 0 povojni književnosti beremo v
zadnjih treh poglavjih /lirika, pripovednaproza, dramatika/. Tu
kos predstavi modernizem kot " duhovnozgodovinsko in hkrati lite¬
rarno—estetsko smer v pravem pomenu besede" /str. 247/. Kot spz*
spremna tokova dodaja še postsimbolizem in eksistencializem. To
zadnjeobdobje jeobdelano r s precej shemetičao, kar pa razloži
avtor že v predgovoru /"ker je primerjalno gradivo n8tej ravni
še nerazvidno ali nedostopno"/•

Knjiga, ki seodlikuje po x po znanih avtorjevih lastnostih :
sistematičnosti in metodičnosti, je nedvomno pomembno delo zs
slovensko litersmo vedo in zgodovino. °e se s posameznimi Koso¬
vimi tezami in poimenovanji ne strinjamo, nič ne de. Upajmo, d8

Ul)

4

spodbudila plodne debete in morebitne dopolnitve* Preglednost
knjigepovečuje še pridano imensko kazalo* Tiskovnih napak ni
dosti, so pa /npr* na str* 142 kaže sklanjati tudi A agliaruzzi,
torej ^agliaruzzija, na str* 191 p enako : namesto lope de *e-
ga - Lope ja de v ege /* Med vsebisnkimi pa se kar trikrat pojavi
druga  svetovna vojna, ko gre vsekakor zapis® prvo  /str. 13o,
str* 15o, str* 232/*

-rimerjalna Zgodovina slovenske literature je dragocen
priročnik tako za študente kot za permanentno s e izobražujoče
občinstvo, tal ps bo visoka, kar enciklopedična cena /34ooo din/
otežilapot knjige v roke a marsikomu, kateremu bi bila korist-
nain potrebna*

Andrijan ^ah

Viktor Dyk : Podgsnar

/


/Dramatizacijo oziromagledalisko priredbo utr  Dykove novele
sta pripravila Jan jfKačar in koman Cisaf opirajoč se na
že obstoječo dramatitacijo tega dela, ki jo je napisal E.F.
Buri8n/

Viktor -^k /1877-1931/ jeznan češki pesnik, pisatelj in
dramatik. Njegovapripoved Podganar je nastala žel9U. Glavne
snovneprvine jepovzel avtor po stari nemški pripovedki o možu,
ki zna s svojo čudežno piščaljo zvabiti iz mesta podgane, se
pravi i mesto osvoboditi podgan. Motiv jeuporabil tudi režeiser
P. Wegener za film Der -^attenfSnger von II Hameln /1918/.

Dyk je osnovno zgodbo po svojeras vil in dopolnil. V nemški
pripovedki jeobrat takle : Podganar za svoje delo /pregon pod¬
gan/ ni dobil plsčila, obtožen je celo čarovništva. ^ato se
maščuje in odpelje ob piskanju svoječudežne piščali mestne
otroke v goro /pogubo/. Pri Dyku pa se Podganar, omehčan od
ljubezni do Agnes, nemaššupjenBddmmsfetmm, ampak nasptotno, s
piščal jo zvabi meščaHe napot v "obljubljeno", "devetol de:,elo.
Vprašanje je sevda, sli je to pot v utopijo sli pogubo. Komen¬
tator v igri sr a vi : i'ako spmP u dg8ner in drugi odšli iz Hsmmel
na. Vendar ni gotovo, ali so do "obljubljene" dežele prišli.
Nasprotje socialno in eksistencilano odrešitvenih teženj Pod¬
ganar ja /njegovo dejavnost spremijain komentira večobrazna
oseba /Tujec, Hudič, ^eust, Starec, Igralec/ je JUrgen. Nas¬
proti velikim id ejam Podganarja zastopa ta koristno vsakdanjo
prakdo. Značilni zadnji stavek igre je, ko JUrgen pravi:

Iskat grem žensko, ki bo otroku dals hrane."

2

Dramatičnevozle sestavljajo seveda odnos med izjemnim /osamljeni:
nim/ po ameznikom in prebivalci malega mesta, ljubezenski tri¬
kotnik Podganar - Agnes L Kristian, soočanja Podganarja z več¬

v Podganar ju semem : ali se povsem preda tins voj emu poslanstvi
/preganjanju podgan, kar p8Č že to pomeni/ 8li pa se prilaga¬
jati zakonom /podg8nskega/ sveta. Podgansr predstavlja moderno
paradokslabo eksistenco. Ob konci 1. <fels p rsvi : Ni mogoče
oditi iz Hammelne /vsekdanjegs bivanja/ in ni mogoče tu ostati.
Hudič nakaže zatem Podgansrju dilemo s ^e nemoreš biti odreše¬
nik, hočeš biti križani ? in konča :s pesmico :

Pretefdost sen nam sliks,
v tem snu pa zakričiš,
zaman želiš umika :

ne ubežiš, ne ubežiš, ne ubežiš, neubežiš 1
x'rvi <fel setorej konČ8 z besedami Hudičs / neusmiljenaresni-
C8bivanja/, drugi čel  pa z besedami Jtlrgena/ potrditev praktič-
nečlovečnosti/.

Drama je pomensko bogato delo, ki že v svojem proznem d elu
nakazuje pesniškega ustvarjaloa. Dramatuz8torje sta dopolnila
tekst z nekaterimi Dykovimi pesmimi, ki vsekakor primerno
dopolnjujejo igro. Posebna vrednost drame je sev ds oprtost
n B  arhetipe, ki so, kot vedno, možni kot znaki večnega vra-
čanj8 enakega ali tudi kot ilustracije začasovno bližje bi¬
vanjske in družbene položaje.

pomenskimi liki /Tujec idr./ in nenazadnje : gre za spopad

Andrijan ieh

ju \m

-dazsežna raziskava o naši gospe Lepi Vidi
/Jose Pogačnik: slovenska ^epa Vida sli hoja za rožo čudotvomo s
Motiv "^epe Vide v slovenski književnosti, Ljubljana, ^ankar—
jeva založbo 1988, J18 strani/

Po knjigi Ivana Grafenauerje /-^epa Vida : i  tudi ja o izvoru,
razvoju in razkroju ib rodne balade o lepi Vidi, Ljubljana 1943/
je Pogačnikovo delo spet večji znanstveni prispevek k sklopu vpra¬
šanj o prvi dami slovenske književnosti : ^epi Vidi. Medtem ko
se je Grafenauer ukvragal s ^epo Vido s folklornega vidika, torej
v okviru ljudskega slovstva, pa gre pri Pogačniku zatematološko
literarnozgodovinsko razpravo, za analizo in interpretacijo lepo-
vidinske tematike v naši umetni književnosti v razvojnem loku od
Prešerna /1832/ do Giibjevščkove /1987/* Pogačnikovo posvečanje
lepi Vidi traja že precej dolgo, saj sega že do njegove diplomske
naloge pred tridesetimi leti.

Pomembnost ^epe Vide ne le kot književne teme, ampak tudi kot
enega od sloven ldLh nadčasovnih mitov jeočitna. ^ako je pravzaprav
razumljivo, da podrobnejše obravnavelepovidinske teme ne morejo
ostati zg.Ij na strokovnem področju literarnezgodovine, marveč
se dotikajo tudi nacionalnopolitičnih, nrcionalnokar8kteroloških,
psiholoških, socioloških in podobnih vprašanj.

V uvodu Pogačnik našteje 43 obdelav lepovidinskega motiva
od Prešerna do danes. Pr3V gotovo to niso vs e obdelave tega motivs
/ o y  eni, namerno ali nenamerno izpuščeni, bom spregovoril

pozneje/ v obravnavanem času. 0 kaki Pogačnikovi uvrstitvi posa¬
meznega literarnega dela med 1epovidinske tekste ps je mogoče vsaj
dvomiti /npr. Prežihov Vorsnc: Ljubezen n8 odoru/. ^azpon omenje¬
nih 43 del je nadvseširok tako v okviru književnih rodov /lirika,
epika, dramatike/ kot seveda s stališča estetskega vrednotenja..

2

^sradi kompletnosti je gotovo prav, da so obdelani tudi estetsko
neustrezni izdelki /kspackaa&scnpr. jj.šenda: Lepa Vida/.

V liriki je mogoča uporaba Lepe Vide zgolj kot določene raz¬
položenj skepodobe, pesnik ps poznavanje zgodbe pač predpostavlja
/za tujega bralca je pri taki pesmi potreben komentar, npr. E.
Kocbek: Lamorska/. V pripovedni prozi ali arami jezgodba pstse raz¬
vidna že sama po sebi, primerjave z "originalom* pa ostajajo po
volji na razpolago. Povedati se kaže, kaj je sploh J original’’ ~>epe
Vide. Najustreznejša raziš ga za to - glede na linijo tekstov -
je, da prevzamemo za original Prešernovo obdelavo ljudske balade
iz leta 1822 in da postavimo ob stran dve varianti : 1. in 3* po
Grafenauerju. Prv8 verzija je samom orilska : -“epa Vida napoti v
tujino skoči v morje in utone, tretja verzija pa spravi Vido iz
oujine spet v domači kraj. Odločilna zgodba je torej 2, po Grafenau¬
erju : izšel jensko—zdomska, Vida odide iz domovine in se ne vrne
več.

Krajevni vidik /domovina - tujina/ jepovezan s kakovostjo živ¬
ljenja /skromno življenje doma - bogato, celo dvorsko, življenje v
tujini/, ^aosebni strani najbolj izstopa odnos med družinsko veza¬
nostjo /Vida kot žena, mati in hči/ in družinsko nevezanostjo
/Vida  netujem kot služabnica na dvoru, sicer z "višjim standardom”,
a z drugačno, novo vezanostjo/. Vidino nihsn je med dolžnostjo in
svobodo /prim. kamelo in leva v Nietzshejevem Tajo je govoril Zara¬
tustra 1/ pa ježe pri Prepemu združeno v eno občutje : nezadovolj¬
nost z bivanjem tako doma kot v tujini. Iz te točke izhsj8 /večno/
hrepenenje Cankarjev- Lepe Vide.

Šele iz druge pomembne Lepe Vide, Jurčičevega romana - 1877,
izhaja erotičns variecijs teme. ^ri Prešernu je namreč erotični
odnos med Vido in zamorcem še zakrit, zamorec n8stop8 tu predvsem

3

Icot propagandist "boljšega življenja" zs  morjem« Jurčičev roman
slika običajni zakonsko—ljubezenski trikotnik : žena med /starej¬
šim / možem in /mlajšim/ ljubimcem« S tovrstno temo se uvršČ8 ob
rob najbolj znanim realističnim romanom /npr. G, Flaubert: Gospa
Bovary, L«N. Tolstoj: Ana %renina/. °eps bi širili lepovidinsko
tematiko v tej smeri, bi lahko vsekakor število naslovov te te¬
matike močno povečali /v to skupino sodi že omenjena Prežihova
novela Ljubezen na odoru; ponovno ps velja pomisliti, kaj lepovi-
dinskega je v naturalni, povsem na "tukaj” pripeti -^admanci/.

Zaradi prostorske omejenosti tega poročila se nemoremo ustav¬
ljati ob vseh obravnavanih Lepih Vidsh« Morda bi dodal le še ta,
da je n8Ši prozi po 1945 erotična zveza med Vido /= Slovenko/ in
zamorcem /= črncem, Afričanom/ že eksplicitno upodobljena /A. Ingo¬
lič, M. Novak/« Sicer pa sta iz na jnovejšegačasa zanimivi pred¬
vsem dve lepovidinski drami : B  e ligo va mi t ska varoscija Lepe Vide
in drama A« Goljevščkove Otrok, družins, družba ali lepa Vida 1987
s pripetostjo lepovidinstva na sodobno ckužino«

Ne ve, xzakaj Pogačnik ni uvrstil v svoj bibliografski sez¬
nam Hiengove drame Včer ženinov, ki jeprava panorams /modernega/
lepovidinstva. trikotnik /Vida  in 2 moška/ jepri Hiengu spremenjen
v četverokotnik /Vidain 5 moški/* Vido od nekod  pripelje sem
/obraten položaj kot v osnovni zgodbi/ starejši profesor Mirko
Zalokar* Zanjo se tu  potegujejo 3 snubci : izobraženec /Mirko:,
bogat obrtnik, Mirkov brat Stane in Zalokarjev nečak, nekak can¬
karjevski vagabund in bohem Jane. Profesor je Vido pripeljal, obrt¬
nik 3 » hoče, da bo ostala pri njem, J ane  pa jo hočeodpeljati. Sled-
nji je še po drugi s strani vključen v lepovidinski kompleks :mati
/sestra Slokarjev/ ga j jkoko ttntkokax±i±xx zapustila in odšla v
širni svet, Zgobrtnikovn taščo papomeni Vida zopet najdeno hčer.

4

vida pri Hiengu je del reslitete tega svte ^bivša cipa/, kot so
del teiste realitete tudi /trije/ Zalokarji, Ko se ob koncu igre
izvrši mitski bratomor /obrtnik ubij eprofe s orj a/  in ostane s pre¬
mis ja s ti Ja-ne /I/ ob strani, obstane Vide nezadovoljna — v praz¬
nem, Vsekakor gre za radikalno verzijo lepovidinstva,

i4 e glede na posamezneizpuste jetrebareči, dajetema -^epe Vide
ob 43 primerih iz slovenske književnosti povsem nazorno in siste¬
matično predstavljena, V zaključnem pog avju Sklepi strne Pogač¬
nik svojepcglede v &±a±8za pregledno sintezo, obenem ps navede
še nekatere drmgeraziskovalce lepovidinstva, cd novejši npr. J,
Snoja, D, Rupla, D« PoniŽ3 in T, Hribarja,

Snojeve stališče do lepovidinskegehrepenenjstva je odklonilno,
2o gledišče bi tudi podprl* Hrepenenjski pasivizem je Z8 slo¬
venstvo poguben /k sreči se kažejo tudi v sedanji življensjski
praksi tiriHr  spodbudnejše, akiriadbek aktivnejše značilnosti/.
Posrečene in pritegljiva se mi zde izvajanje D, Rupla in 1», Poni¬
ža, Hriba jevsknjiga 0 ^ epi Vidi pajepredvsem filozofska /Drama
hrepenenja. Od Cankarjeve do Šeligove ^epe vide, Lj, 19&3/,

Pogačnik ob koncu med drugim omeni : "Snovni kompleks •'-‘epe
Vode je predvsem zgodba o globlji resnici našega bivanje' 1 , Mord 8
je -^epa Vida celo najboljša pripivedna razlaga znamenitega Prešer¬
novega motta c človeški razpetosti med eksistencialnim upon in
strahom ter praznoto /nesrečnostjo/, ki je njun spremni pojav.

Knjiga je obenem zanimovo brarje, upoštevanjs vredneobogati-
tev domače literarnozgodovinske vede in večstranska spodbuda za

nadaljnja razmišljanja o človeku in svetu,

Andrijan ^eh

Mimi slenšek : krčili veter •  Freske iz
"pomladi narodov”

/Ljubljana, Slovenska matica 1988, 571 strani/

Plodovita pisateljica Iiird. “alenškova je opazen del svoje
zdag ze 5o—letne književne bere posvetila tudi zgodovinskemu
oziroma biografskemu romanu. ‘ L &  primer navedimo le tista dela,
ki obravnavajo slovensko /predvsem daljno/ preteklost. To  d so
romani Črtomir in Bogomila, Plamenica /o i rimožu Grubarju/,
Inkvizitor /o Tomažu Hrenu/, Poslušjc, zemlja /o Jakobu Gallusu/

fcv V'

in Pojoči labodi k/o  Dragotinu etteju in Josipu Murnu/, “e
bežen pogled neomenjeni zgodovinski razpon pove, da je avto¬
rica obdelala odlomke iz slovenskezgodevine od prelomnih začet¬
kov /izguba dr"avno-narodne samostojnosti/ preko začetkov knji¬
ževnosti in organizirabega nacionalnega delovanja /Trubar, refor—
macija/ do novoromantičnih pesnikov na prelomu 2o. stoletja, ki
predstavljata vstopanje slovenske književnosti na evropsko raven.
Seveda jepisateljica več svojih del p o s^e tila tudi 2. svetovni
vojni,aa v skladu z uveljavljeno prakso uporabljam zattaddlla
oznako vojni roman.

i'ri tem stalnem zsunbrantgu avtor.ičnem zanimanju za domačo zgo¬
dovino je bilo pravzaprav *car normalno pričakovati, da se bosta
kot tematska sklopa v kakem od njenih d el pojavila še rezsvetlen—
stvo /v letošnjem knjižnem programu je napovedan njen roman £ž
Zlati roj - o čebelarju Antonu °anši/ in pa seveda tSfcžfcc leto
1848? kot začetek modernega sloven kegapolitičnega programa /Zedi¬
njena Slovenija/.

Homan "Marčni veter" z obetajočim podnaslovom freska iz "po¬
mladi narodov" prikazuje torej to iadoa tako razglašeno zgodovin¬

sko leto.

2

... i ju  oej. jičin stil bi lahko nasploh oznalili kot širokopisni,
nadrobno pripovedovalni. Epska srrina samapo sebi ni ne dobra
ne slaba, jep8Č določeno dejstvo pripoveane književnosti,. Vpra¬
šanje, ki seob tem zastavlja, jele, ali ježirina teksta umetniško
utemeljenaali ne. Ob spominu na Plamenico in Inkvizitorja bi de¬
jal,da sta bilatam dolžina in povedano kar nekako v sorazmerju,

2o pane velja zs roman “srčni veter. Obširnost rega teksta ni
v skladu z njegovo informatifrnostjo. Podnaslov "freska" spodbuja
pričakovanja o živopisnosti, raznolikosti, morda celo monumental¬
nosti, x’e spa  je, deželahko freska tudi dokaj parcialen prikaz živ¬
ljenja.

*‘akc s e jepisateljice lotila svojega slikanje ? Glavnakrcja
dogajanja, Dunaj ia Ljubljano, je smiselno povezala z glavno ose¬
bo Jurijem Lajovcem, ki ga poznamo najprej kot dunajskega s tuderta
medicine in delno pričo dunajske revolucije, nato pakot zdravni¬
ka v Ljubljani, v 2catwxi je doma, in udeležence nekaterih ljubljan¬
skih dogajanj v istem letu, "evolucijo bilj opazujočega Jurije
dopolnjuje njegov dunajski študentski kolega Žiga, ki jev revo*—
luciji aktivno delujoč in se pojavlja v romanu v vlogi pcdrobnej-
šegainformatorjao njej. Preobsežne jeopisena Jurijev odnos do ljub¬
ljanske meščanskehoere TineGolmajerjeve, saj ječasovno malo ilus¬
trativen. Kgjbrž bi fresko obogatilaprisotnosi nekaterih teoanjih
slovenskih javnih, političnih in kulturnih osebnosti /bežno so
siceromenjeni A. Fister, L* Toman, P. Prešeren, -T. losel  — Koseski
in še kdo/. Zgodov nska slika bi bilatsko najbrž feni* izrazitejša,
sedaj pajo gledamo iz »ornega kota meščanske poslovnosti in meščan¬
skega salona, 2ako pri radikalnih revolucionarnih ptetresih kot pri
povrečnem sredinskem življenju so občutne podobnosti med nekdaj in
sedaj. c,no jasnejših sporačil romana je vsekakor v prikazu očitne

r Vys i

5

polovičsrskosti oziromaponesrečenosti avstrijske revolucionarnosti
Iet8l846 in njenega še skromnejšega slovenskega /ljubljanskega/
odmeva* To misel potrjuje tudi zadnji stavek romana* ki seglasi s
“Snežni metež se jeunesel* le veter ješe nosil redke snežinke in
jih jima zabadal v obraz".

Brez tiskovnih napak seveda neggr^.^apisal sera si nekaj težav
s irancošičino : str. 53: is paure - prsv: ma pauvrej str. 256 in
še kje: cytoen - prav: citoyen| str. 5o3: Quizot - prav: Guizot.

iA alenškinafresks o marčnem vetru in njegovih pnjsvih pojavnih
sestavinah omogoča - npr« ob izstopajočem zgledu Vugovega krtovega
kralja - le delno zadovoljstvo.

Andrijan

Miha Mazzini : Drobtinice
/Ljubljana, Prešernova družba 198?, 165 strani/

Knjižni prvenec Mihe Mazzinije roman Drobtinice je vreden
večstranske pozornosti« ^ejprej po pripovedni svežini in iznajd¬
ljivosti* drugič po tematski in problemski zanimivosti, tretjič po
potrditvi možnosti sodofeneg^realističnegar pisanja in četrtič -
zadnje, s ne nazadnje - po sugestivni upodobitvi določenega duha
časa, načinaživijenja in čutenja svete. Ustaviti se velja žeob
naslovu. Drobtinice* Avtor bi raoge? dati delu kak navidezno pomen¬
ljivejši naslov, npr. Usode. v endar ravno poudarjena "nepomemb¬
nost'’ naslovadsje romanu dodatno drož, saj bralceizziva k dvomu v
naslov /so jo  res "drobtinice" V ali celo k oporekanju naslova
/ne, to so vendar kar bistvene življenjske zadeve, "malenksoti",
ki so življenje/. x rvi avtorjev uspeh ietorej ženaslov.

Glavna oseba romana /obenem prvoosebni pripovedovalec/ je Egon.
Imeglavna osebe jenogoče brati vsaj nadva načina /Ego + K, E +
gon/ : jas in jazov gou sta v romanu vsekakor v ospredju. Oglejmo
si značulnosti glavneosebe. Gotovo je bistveno, da je Egon svobod¬
njak, sepravi, ni v dalmmaj a x j e m rednem delovnem razmerju« V
nekem asi slu je samostojni kulturnik, saj se preživlja delomatudi
s pisanjem lahkih ljubezenskih romančkov ta široko tržišče. Sicer
pa je, kot seboemu spodobi, temeljitpijanec in kadilec, primerno pa
se posveča tudi ženskam na erotično-seksualnem področju. Finančno
šivi narobu eksistence, edina stvsr, ki pa je ne morepogresati , je
steklenička Gartierovegs parfuma.

Večinsko doga janjepotekav manjšem industrijskem kraju z železar-

||

no, v katerem lahko spoznamo pšenice, vendar ps to dejstvo nima
odločilnega pomena. Cb glavni osebi, ki je nekak modemi "pioaro",
nastopa vrsta zanimivih, bolj ali manj profilitanih oseb. koleg

U3

2

ljudi "izven" sli "narobu zemlje", vrsto tskih jeupodobil v svo¬
jih romanih ?tez* Božic, najdemo med Egonovirai znanci še pred¬
eta vnikeumetniških krogov pa tudi praveproletarče. Slednje pred¬
stavljata dva prišeljenadelavca iz Bosne : Selim in Ibro. Selim
jezenekaj časa v mestu in govori ženi ovensko, novejši priseljenec
Ibro pagovori vseskozi stisko oziromahrv 3 tsko. Treba jereči, ds
jejezikovnamešsnica, kotnam jo ponujapisatelj, naravna in nemoteča.
Utemeljeno jo dopolnjuje še žargon "vsetovne vasi" - angleščina.
Selimova fantazma je filmska igralka ^astesjs Kinskp, Ibrova pa
kar konkretno dekleiz bližine Ajša. r ri razvijanju in razreševanju
obeh fantazem živahno sodeluje Egon. Sicer redki nastop priseljen¬
cev iz ju Bosne v naši novejši prozi je avtor spremenil v simpatiič-
no ostvaritev.

Kot anarhističen svobodnjak ima Egon malo razumevanja za tovar¬
niški tekoči trak. Njegovo mišljenje o  tem traku delu jena kratko
predstavljeno na strani 43 : "Ni me morila grozs nad stroji, ki ses¬
tavljajo večino ljudi, ^er sera jih poznal, raoškihb in žensk, ki so
delali v železarni, ali kjerkoli drugje, saj ni razlike, je grozo
vzbujalo nekaj drugega« Mirno, tiho zadovoljstvo. Z vsem".

Čeprav jevrsta Egobovih akcij in reakcij, misli in občutij
prežeta z  ironijo, pa se vendra ob njej in za njo vrste tudi
tesnobne j še eksistencialne dilemo. Z njimi v zvezi je tudi konec
romane, pri katerem kar ne* moremo prezreti, sa se Egon znajde v
smetnjaku /prim. Beckettovo dramo Konec i^re/ . Egonovo življenjsko
filozofijo bi se dalo opasati kot mešanico nihilizma in vitalizma.

N 3  strani 76 jo Egon izpovetakole : " y ereje bila takrat /op, v
srednjem veku/ še močna. Tista stoletja so verovali v boga, kasneje
v razum, nafcadnjev spreminjanje sveta, kaj nazeralji. Partija. Sedaj
jevera crknila. °eimaš vsaj kanček pameti, ne moreš verjeti v niče-

3

sav  /prav : nič/ več f  še najmanj pav taisto trohico razuma« ^se, za
kar so se ljudje borili skozi stoletja, je navadne s lama. Nič« Vse
se je izpridilo«"

Kot posebnost veljaomeniti še zgradbo romana s 1* cfel obsega
5 poglavij in lol stran, 2. asi 6 poglavij in 56 strani, 5« čel pa
eno /12,!/ poglavje in 5 strani.

Mazzinijev roman je zanesljivo grajen in izpelj e n, jeproblemsko
poln in bralno mikaven, ^ako seuvrščs med spodbudno kakovostna dela
novejše slovenske proze.

Andrijan Mah



{e

Ione Peršak: Smer ^smburg-Altona

/Prešernova družba v Ljubljani, 1988, Jo2 strani/

Izredno plodni pisatelj sedaj že srednje generacije Ione
Peršak /rojej 194-7/ je v nsšem književnem življenju izrazito
prisoten kar na treh področjih: kotpublicist, kot dramatik in
ne nazadnje kot pripovednik. V zadnjih šestih letih jeiudal
Peršak ksr šest knjig pripovedne proze: dve novelistični zbirki
/Hovelete, Ljubljanske novele/, eno povest /Sledi/ in tri romane
/Prehod, Vrh, Smer Hamburg-Altons/. Problemska vozliščs za svoje
daljše proznetekste najdeva svtor predvsem v nsšem sodobnem živ¬
ljenju, v preteklost pa se je napotil le z romanom Vrh. v endar
je problematika slednjega romanarissagratjancnadčasovna: gre za spo¬
pad med samosvojim umetnikom /umetništvom/ in nasilno oblastjo
/obla stništv om/.

^ačin Peršakovegspisanja bi mogli mordaoznačiti kot nazprai
realizem /upodobljenastvarnost jerazvidno, oprijemljivo predstav¬
ljena/, s tem daoznaka nepomenja niti priznsnj8 niti očitka, ampak
zgolj ugotavljanje dejstev. Problem proze, ki senepodajs v stili¬
stične bravure modei'nističneg8 ali kakega drugega tipa, ampak os¬
taja stilno enostavnejša, vsebinsko rszpoznavnejša in tako širšemu
bralstvu dostopnejša, vidim predvsem v zanimivosti /nove/ tematike«
Gret torej za to, da novost vsebinskega "kaj" zadovolji bralce ne
glede na stilni "kako". Zdi se, da se zadnji Peršakov roman prej
omenjeni misli kar prileg8. Književne informacije o udodi t.i.
zdomcev so pač dokaj redke, tako jepritegljivost Peršakovega ro¬
mana toliko večj8«

Glevnaoseba romana je I^aks Senčsr, kmečki sin iz Slovenskih
goric, katerega žitjein bitje spoznaveb^alec kar odnjegovega roj-
stvadalje /oseba jepredstsvnik avtorjeve generecije !/. Bolj ali

2

me-rg vsevedni pripovedovalec nas seznanja z Ai aksovo mladostjo,
šolanjem doma in prtoimi večjimi življenjskimi izkušnjami na sred¬
nji -oli v uurski Poboti. Prvi del romana se končuješ slepo ulido,
v katero zaide iA 8ks, ko ne najde prave življenjske usmeritve. V
drugem čtelu sen** oti ^aks kot "Gastarbeiter" v ^emčijo in se tu za¬
posli pri nekem icovacu. ^a cilj svo$eg8 dela v ^emčijo si zsdss
dobiti denar zazgraditev gostišča ob domačem Rotmanskem Jezeru.
Tretji del pisuje, kso se Ai aks po dvansjstih letih vrne v domovino.

Tu p8 mu birokratskein sistemske bloksde onemogočijo njegovo gostin-
sko-turistično zamisel, ^azočsran se vrne v i ' i emčiJo,zd8j že tujec
v dveh državah, ob vrnitvi v ^emčijo pa izgubi /hoče izgunitil/ pri
kartanju navlsku vse premoženje. Konec romana nam pokaže Ai aksa na
noevm začetku, potujočega brez denarja z vlakom proti končni postaji
^amburg-Altona. Asociaciji izvž pančiča sta naravni in nevsiljivi
/pesem Z vlakom in poudarJenaomemb8 Hsmburfea v Dumi/, zadnjepoglsv-

v

Je z  naslovom Poker pa nas spomni še na ^slamuna /njegova prva zbir¬
ka Poker/. Sicerpa naslovi poglavij nsk8zuJeJo 8li vsaj omogočajo
še več nadaljnjih stikov z domačo in tijo književnostjo A%ks,

Ali ali, Veselica, la dolgčas, Tujec, Besede »besede,besede ipd./.

In Altona? Ali naj Jo povežemo s ^artrovo ckamo ^aprti v Altoni?

Maksa, ki Je v bistvu značilen primer neprilagodčjivega ali pre¬
malo prilagodljivega človeka, porazi lastna fiksnsideje: gostišče
ob Rotmanskem Jezeru. f Iako Je obenem žrtev okoliščin /t.J. drugifc/

in samega sebe•

Peršak spretno, čeprav večkrat predvidljivo spleta zgodbo in
^§J4 e vanJo več zanimovosti, medkatere sodi vsekakor arama* Maksovo
srečanje s slovensko emigracijo v *emčiji. Trdi  prijem, ki (Ja doživi
a aks pri emigrantih, paje enak tistemu, s katerim gaseznani domača
policija. Potrdi se dejstvo, kako tečko Je biti "nekje vmes'.

3

Delo, ki računa s širokim občinstvom /izšlo jepri Prepernovi
družbi/, bo le-temu gotovo ugajalo. Imeti gamoremo zek8r uspelo
različico sicer bolj ali manj tradicionalnega, a miselno vendar
sodobnegarealističnegapisan ja •

Andrijan

tzi

I

Marko Uršič: Romanje za Animo

/Ljubljana, Cankarjeva založba 1988, 219 strani/

Uršičev leposlovni knjižni prvenec romsn ^azpoke /•.../
je pokazal, da imamo opraviti z zrelim in kultiviranim pisateljem,
ki ganemučijo zacetniškeoblikovalne težave« Novi Uršičev roman
Romanjeza Animo to zrelosz in kultiviranost še potrjuje.

Avtor seje enako skrbno ukvarjal z oblikovnimi in tematskimi
sestavinami, Roman jezgrsdil na sicer že večkrat uporabljenem na¬
činu, da se avtor označi zgolj zs izdajatelja ali prirejevalca
dela, ki gajenapisal nekdo drig. Is sistem nakazuje avtor že v pod¬
naslovu takole: "roman - dnevnik po Anonimusovih "Zapiskih s poti"
za tisk pripravil Marko Uršič", Avtorskaigrs "podvajanjs" pa pou¬

darjeno prehaja nazaj v "združevanje", Ze v uvodu pravi "prireje¬
valec" "vse bolj se mi jenamreč zdelo, da sem ta dnevnik napisal
jaz ®m, moj dc"drugi jaz", nekakšen moj popolni dvojnik". In v epi¬
logu: "Ko znova premišljujem o usodi ^spiskov s poti in njih av¬
torja, se mi vse bolj zdi, da sem avtor teh zapiskov resnično -
jaz sam".

Besedno in miselno igro si jeprivoščil avtor že v naslovu,
Animo, ki je sicer v romanu dejanske ženska oseba /spominja seveda
tudi najungovsko animo/, najdemo anagramsko skrito v samem avtorju
oziroma njegovem zakritem imenu : Anonimus, Dogajanje romana poteka
v Jeruzalemu, torej nepomembnem zgodovinskem in sodobnem političnem
in kulturnem prizorišču in povezovališču kar treh najpomembnejših
sprvabližnjevzhodnihb in pozneje svetovnih ver: judaizma, krščanstva
in islama.

Okvir zgodbejetskle: "Anonim" se ustavi napoti iz Indije domov
v Jeruzalemu /torej je eden tistih številnih, ki iščejo "luč na vtho-
du". Potovanja ns vzhod z bolj ali manj določenim iskateljskim ci¬
ljem so se medtem žeuveljsvila kot zanimiva sestavina slovenskih

2

lioorarnih del, npr, pri P*, Dolencu, E, Flisarju idr,/, A, amesto name'
rovanih nekaj dhi ostane Anonim v Jeruzalemu kar več mesecev* V "tem
času doživi pravcati roman, ki mu sledimo preko dnevniških zapis¬
kov od maja do julija, Roman, ki jeoblikovno dnevniški, je vsebinsko
posrečena mešanica ljubezenskega, idejnega in celo pustolovskega.
Ljubezenska stran zgodbe je v znamenju Anonimove zveze z Animo, ki j<
neglede na svoježenskačare zanimivatudi kot judcvsko-arabska mešanka.
Idejno stran predtsvljajo števulni teološki in meditativni ekskurzi,
ki izpričujejo bogato piščevo razf ledanost, 1Vi estom8 £3 prepričamo
tudi o avtorhjevi filozofski strokovnosti, vendar ne na škodo primer¬
no prevladujoči pripovednosti. Izstopajoči lik v idejni strani zgod¬
be jerabi Jaškov, blag?, modrijsn, ki s svojo strpnostjo ustvarja
most med nasprotnima bregovoma obeh narodov ene dežele. In še pus¬
tolovska stran romana. Predstavljajo nastop palestinskih terori¬
stov, ki ugrabijo Anonimsza tlaca / to popisuje 2,d el romana/,
Arebskao-izraelska /judosvks/ dvojsot je srednja podoba ostro
razklanega sveta, Animain Jaškov papredstsvljata dve možnosti pribli¬
ževanja nasprotnih si polov, teroristi Anonima končno izpustijo in
ta ae napoti k Jaskovu v bolnico, 'Tu* se razodene tudi pripovedoval—
čevo bogoiskatelj stvo z vprašanjem rabi ju " "povej mi ,,, je Bog?"
^abijev odgovor je "sitra ahra"= druga stran, kar bi lahko nakazovalo
ono /skrivno/ stran, nedostopno tukajšnjosti, mprdapa spoznavno tam,
onstran. Pomembno stran predstavljajo v romanu sanje, saj v nekem
smislu omogočajo pogled na drugo /ono/ stran, ^adnjepoglavje, v ka¬
terem nastopi /sanjskm/"bitje svetlobe", sekonča s stavkom : Tujec se
nazemlji, V epilogu zvemo, da je Anonim padel kot žrtve strmoglavlje¬
nega izraelskegaletala na progi %el  Aviv-Rim. Torej nekak značilni
moderni Ikarob padec.

3

Hedvorans relevantnost bivanjskih vprašanj, domiselna in poglob-
Ijenapripoved in stilnaizbrušenost dsjejo romanu visoko kakovostno
oznako. Povsem je mogočepritegniti založniškemu ocenjevalcu romana
Andreju Inkretu, ki fr9vi,Maje Uršičevo Roman je za Animo nabito
s s sijajno miselno in artistične energijo". Vsekakor gre za razve¬
seljivo uspelo stvaritev naše novejšeproze.

Andrijan bsh

2 ^. t  • r?

Obsežna knjiga o jugoslovansko-slovaških kulturnih stikih
/Jan Kmec: Jugoslovensko-slovačke slavističke veze.  Novi S a a
1987, 54-9 str./

Profesor na novosadski univerzi dr. Jan Krneč je izdal lani
knjigo, ki pritegljivo obravnava široko problematiko slovanskega
sodelovanja na ožjem zemljepisnem območju, Iško j velja omeniti,
da je n8slov preozek in tako malo zavajajoč, ^e gre le za jugoslo-
vansko~slovaške slavistične stike /v smislu stikov slavistov/, mar¬
več za kulturne stike nasploh, pa tudi ne zgolj za kulturne stike,
saj so le-fci najčešče tesno povezani s političnimi in tako v knji¬
gi tudi prikazani, '“'e bi šlo zgolj za slavistične »tike, bi bila
knjiga tudi časovno mnogo bolj omejena, pravzaprav le na 19. in 2o.
stoletje, ker pa avtor očitno bolj misli ns predmet slavističnih
obravnav, torej ne slovansko jezikoslovje in književnost, poseže
že k začetkom slovanske naselitve in državnosti na sedanjih tleh
in k začetkom slovanske /cerkvene/ književnosti k: k Cirilu in Me¬
todu /9. stol./. V prvem obdobju /tudi za Č8se Cirila in metoda/
je bil stik južnih Slovanov in Slovakov preko Panonske nižine ne¬
posreden, po madžarskem vdoru v ^anonsko nižino v lo. stol. pa je
bilata neposredna zvezs prekinjena, ^endar  pa J e ^adžarska ravno
zaradi skupnega državnega okvirs v nadaljnjih stoletjih večkrat
zbliževala Slovake, Hrvate in Srbe. Se en pristavek k naslovu: ju-
goslovansko-siovaške zveze so s eveda predvsem hrvaško-slovaške in
srbsko”slovaške zveze, slednje še zlasti zaradi slovaške narodne
manjšine v Vojvodini.

Abtor najprej podrobneje oriše politične in kulturne razmere ob
nastopu in delovanju Cirila in predvsem “etoda v Veliki Moravski
in ^anoniji. Gre sevda za cel 3plet različnih odnosov in vplivov,
ki jih lahko nakrstko strnemo v znano civilizacijsko /politično,

2

kulturno, cerkveno . *•/ ločnico, potekajočo po sredi sedenje Jugo¬
slavije že od grško-rimskih časov dalje, Prvo poglavjekončuje avtor
z zatorom starocerkvenoslovanske kulturev v ^eliki Moravski in z
umikom Metodovih učencev na jug ter s kulturnim delcvanjem Ohridske
in Prešlavske pšole.

^ naslednjih stoletjih /ker obravnava 2* poglavje/ se jo nadalje
valo različno povezovanje dlovaskein južnoslovanskih dežel /npr.
naseljevanje slovaških rudarskih mojstrov v srednjeveški drbiji/.
Izrazite j šfc kulturnezveze jeomgočil razmah humanizma in renesanse
na ^alžarskem /2. polovica 15* stol., čas kralja Matije Korvina/ 0
-teta 1467 je krslj Ai atija ustanovil sicer kratkotrajno univerzo v
Bratislavi, njen rektor pa je bil hrvatski humanist Ivsn /«*en/ Vi¬
tez /tudi kraljev kancler in nadškof/. Vitezov nečak je bil Januš
Pannonius, dvorski kxac±^ax^bcfci^sr pesnik kralja M a tije /tudi poli¬
tik in škof/. Oba sta vplivala na slovaški humanizem, ssevda ps je
potekalo to sodelovanje v okviru ebropske internacionalne latinske
kulture.

fretjepoglevje seukverja pretežno s slovssko-hrvaskiroi stiki v
času ^največje turške moči /16**17• stol./« Hrvaške xn slovaška
imata tedaj podobni vlogi: predstavljata utrjena branika proti tur¬
škemu prodiranju v Evropo. Hrvatje so se umikajoč pred Tftrki tudi
naseljevali ne Slovaškem Zabeleženo je celo, da so v Zphorski Bj stri
ci v letih 1561-15G2 imeli duhovnika-glagoljaša, ki je opravljal
cerkveneobrede v hrvaščini! Naslednji pomembni Hrvat na slovaških
tleh je bil Antun Vrančič- Verantius /15o4-l573/. Bil je humanist,
diplomat /znal jetudi turško/, slednjič nadškof s sedežem v slovaški
'Brnavi. V isti čas sodi tudi ^starina Zrinjski, hči znanega siget-
skega junaka Nikolaja, ^ezgodaj scjeporočilg s slovaškim plemičem
Františkom Thurzom, po njegovi smrti pa se drugič poročila z veli-

3

kašem Irarejem Forgacem. Njena hči z drugim možek Zuzana Forgačeva,
enako kot mati znana lepotica, Je zaslovela po izvenzakonski lju-
oazni s sprodnikom svojegamoza Petrom Bokicem« V el Ja omeniti, ds
sta usodi obeh zena pobudili veliko zanimanje v slovaški romantič¬
ni in še v realistični književnosti. Tudi sam Nikol Ja Zrinjski
Jepostal kot legendarni bojevnik proti Turkom zelo odmeven lik v
slovaški ljudski in umetni književnosti.

Trnovska univerza /17.-18« stol./ Je bila sicer predvsem madžar
ska, vendar so se na njej srečevali Slovaki in Hrvatje, študentov
teh dveh narodov Je bilo ob ^adžarih največ, k e d hrvaškimi profe¬
sorji no te J univerzi sta bila sura J u abdelič /17. stol./ in Antun
Kanižlic /18. stol./. Avtor omenjetudi slovenskega profesorja v Tr¬
navi: KarlaEndersa iz Ljubljane, k e d študenti trnavske univei*ze x±
sta bila npr. poznejšaupornike proti Habsburžanom Nikolaj in Peter
Zrinjski.

Čctro poglavje nadaljuje s slovaško-Jugoslovanskini zvezami pre
ko šolskih ustanov: od bratislavskega liceja do gimnazije v Sremski
kih Karlovcih, Tu poteka seveda predvsem sloveško-crbsko /po ver¬
ski. strani papravoslevno—protestantsko/ sodelovanje. Srbi niso štu¬
dirali le na bratislavskem liceju, ampak tudi drugod na Skovaškem,
npr,v Kežmarku /Milovan Vidakovič, Jovan Sterija Popovič idr,/.
Sicer* pa Je seznam znanih Srbov, kix so bili š.udentje na Slovaškem,
izredno obsežen /segeod D. Obrodovičain DJ. ‘-'aničica

do J. J u vanovioa-Z^aJa in S. M 4  le tiče/.

Številni Slovaki so delovali kot prosvetni delavci v Vojvodini.
Prvi ravnatelji gimnazije v Sremskih Plovcih so bili Slovaki ali
doma iz Slovaške /J. Gros, A.Volny, k.Rumy/ pa tudi prvi ravna*e±
telj srbske pravoslavnegimnazije v Novem Sadu Je postal Slovak:

4

^avel Jožef -afarik. V Z 8grebu  je bil v 1. polovic?. 19. stol. pro¬
fesor filozofije na ^ksdemiji znani Štefan I-io^ses /zaščitnik ilir¬
cev, poznejši prvi predsednik Matice Slovaške v h srtimi/.

Slovaki, id. so se naseljevali v 18. atol, v Vojvodini, so nas¬
ploh tesno sodelovali s Srbi, saj so bili oboji v podrejenem odno¬
su do “adžarov /vplivno slovaško kulturno središče v Vojvodini je
bilo že v 19. stol. Bački Petrovac/, Nekateri Slovaki so si prido¬
bili ugledne šolske položaje tudi tr Pogradu /npr, Janko Čafar. k,
nečak P.J. Safsrika/ in drugod.

j vplivne j še Slovaka na jugo slovanskih tleh sta bila k  v 19.
s ol vsekakor P«J. ^afarik in J. Kollar, prvi v širokem slavistič¬
nem smislu* drugi pa z idejnostjo panslavizma in pesnitvijo Hč5„
Slave. Oba sba kot slovaške protestanta uporablja?.a češki knjižni
jezik, medtem ko so katoliški Slovaki sprejeli konec 18. stol, /po
Antonu 3 ernolaku/ uvedeni slovaški knjižni jezik. Kollar je glede
na slovenske razmere torej primerljiv z Vrazom, romembno kulturno
žarišče Slovakov je b5.1a v 1, polovici 19* stol. tudi Pesta.

Avtor v 5* poglavju podrobneje opiše delovanje Slovaškega kul¬

turnega društva v Pesti /1824—184-4/« v tem času /1826/ jebila us¬
tanovljena v Pesti tudi "atica srpske. Zagreb ima v istem obdobju
kar dvaškofa Slovake s Aleksandra šlagoviča in Jurajs *£  ililca. Oba
sta podpirale hrvaško ne  rodno gibanje. Avtor se ukvarja zatem naj¬
več s Kollerjem in ^e.fsrikom / predvsem z njegovo Zgodovina južno¬
slovanskih književnosti/»

Šesto poglavja sega časovno od sredine 19. do sredine 2o. 3toi»
letja. Osrednjepolitičnaletnice so 1848 /ob revoluciji v Avstriji
tudi slovanski kongres v W/, 186? /dualizem v Avstriji/ in m
ISIS /konec Avstro-0<srske_in nastop država SHS/, "roti lollur.ieve
mu poskusu ukinjanja S alovanakih Jezikov Je nastopil na Slo-

L

Gr

5

i.em L  udovit G tur nx in se zavzel za samostojni rszvoj slovaškega

in x*ugili slovanskih jezikov in narodov. Gtur je bil močno dejaven
t>uai v revolucionranem letu 1848. ‘^ahteve slovaškega naroda" iz
1848 lahko primerjamo s sočasno idejo Zedinjene Slovenije, Gtur si

je dopisoval skoraj z vsemi pomembnimi predstavniki hrvaškega in
srbskega narodnega gibanja /npr. s knezom kihailom C br eno vi čem in
patriarhom 4 8 jači6am/. x esno se jepovazoval z  južnimi Slovani tudi
ožji Štorov sodelavec, književnik kJ.I-i. Hurban, iče bolj znanega p
Pisatelja o, Hm* bare Vajenskega. ST 6o. letih je ^sjCEsarai spodbu¬
jal zveze med srbsko in slovaško mladino Svetozar Miletič, turov

učenec in ^p&afišbddc utemeljitelj Ujedinjene ©mladine srpske /1866—
18/1/. Zanimivo je, da ime bratislavsko študentsko društvo v tem ča¬

su slovenski naziv Naprej ! Slovaški književniki v 19. stoletju,
tako romantiki kot realisti, so cesto uporabljali v svojih delih
južnoslovansko tematiko. Znani slovaški pisatelj n artin kukučin
je nekaj časa živel na Braču kot zdravnik /to okolj©obravnava nje¬
gov roman Hiša v bregu/.

Obdobje po 1918 jev knjigi obdelano ta zine roma na kratko, a ven¬
dar vseeno s številnimi podatki, ki jim naše poročilo nemore sle¬
diti. Knjige niso obšle tiskovne napake, omenimo pale nekaj stvarni
rvih  nejasnosti ali netočnosti : str. lo4* Erazem Totterdamski je na
veden med reformatorji, kar ni oii; str. 122s omenjeiia je svstro-og
ogrska monarhi js v IS, stol, kar ni ustrezno; s or. l.čoj omenjeni je
r»-j t-j m Megaster je nam bolj znan not Hieronim Kegiser; str. 214s
ori Slovanih v habsburški monarhiji niso omenjeni t ž dmv a h inp oljski;
str.238j namesto Slovenija jeočitno prav Slavonije; str.285: ni pov
sem jasno, ali ima avtor Miklošiča /1/ za Hrvata; str.462: sloven¬
sko šfudehtskc cruštvo v Itcaji ni Ardrija, ampak Adrija.

Knjiga, ki jo jeizaala Vojvodinsks slcademija znanosti in umet¬
nosti jev celoti zelo zanimiva ij prinaša veliko količni siste-

uc

6

matično obdelanega gradiva, vssko poglavje paje dopolnjeno še z
ustrezno bibliografijo*

Andrijan ^ah

1  ^

A.  6  ; Tf

Ob 2oo-letnici Linhartove "Županove Micke"

Ko so 28. decembra 1789 tl  slovenski amaterski igralci v ljub¬
ljanskem stanoBskem gledališču zaigrali Županovo Micko /sočasno je
izšla tudi knjižna izdaja igre, a z letnico 179o/, se je v Fran¬
ciji že dogodila oziroma se je še dogajala buržoazna revolucija«
x a - seveda že večkrat omenjena - vzporednost med političnim in
kulturnim dogajanjem nadveh koncih Evrope, vsekakor spodbuja primer¬
jave med razmerami v Franciji in Avstriji oziroma Sloveniji v okvi¬
ru Avstrije.

Medtem ko je v Franciji meščanski tretji stsn že s silo rušil
stari fevdalhi režim, je bila v Avstriji fevdalns 8ristokracijs še
trdno v sedlu do sredine 19« stoletja. Medtem ko je v Franciji dvor¬
skemu klasicizmu /npr. Corneille, ^acine/ že sledila meščanska dra¬
matika /npr. Diderot, Beaumarchais/, pa Slovenci še sploh nismo
prišli do 3a stne posvetne dramatike. Iz navedenega izh8j8 para¬
doksno dejstvo, da so primerjave na ravni zgolj politike ali zgolj
kulture neustrezne oziroma neplodne /ugotovimo lahko le absolutno
drugačnost naobeh straneh/, da pa so ustrezne primerjave med poli¬
tično sfero v Franciji in kulturno v Sloveniji.

^e vemo, da so bili ^em«i naSlovenskem tedaj pretežno višji,
torej plemiško—meščanski sloj, Slovenci pa nižji, torej kmečko—
meščanski sloj, je mogoče primerjati vstop slovenskih igralcev na
oder /= trdnjavo/ nemškegagledališča z osvojitvijo B 86 tilje. Čeprav
je šlo leza začasno in bolj simbolno "osvojitev" nemškegaodra /tudi
^a s til ja je bila simbol l/, pe je bil to vendarle prelomni trenutek
za slovensko kulturo /tedaj in še dolgo pozneje nadomeščajočo do-

^ [ X

mačo politiko/•

2

j. rej omenjeno slovensko "simbolno" fcmago trdno podpirate tudi
/sebina in ideje Župsnove Micke« Kot vemo, gre za spopad dveh
strani: kmečke « slovenske /Micka, njen oče župan ^aka, njen ženin
Anže/ in plemiške - nemške /Tulpenheim, njegov prijatelj Monkof/.

M

^asprotni strani povezujočalike pa steše pisar Glažek /Slovenec/
in plemkinja ali bog8te meščanka /?/ Št rnfeldovs /"emka/, ki ps
oba prestopita ns kmečko /= slovensko/ stran: prvi zaradi lsstne
koristi, ki jo obets prehod natrenutno močnejšo stran, drugs
zaradi osebne užaljenosti ali moralnega zgražanja ob Tulpenheimo-
ven ravnanju /le-ta jo skuša "prevarati" z Micko/« Prehod gospe
^ternfeldpve na kmečko /= slovensko/ stran kaže, da je mogoče spo¬
razumevanje medrazličnimi stanovi /= narodi/ n8temelju poštenja
in/8li medsebojnih koristi.

^e vidimo glavno idejo Županove Micke v osleparjenju sleparja
/lulpenheimovo zapeljevanje Micke neuspe, jerazkrito,SBm Tulpen-
heim paosrsmočen, ko postane namesto "osv8jslc8 n  dekleta le priča
pri kemčki poroki/, p n  jekn le očiten tudi poudarek na zmagi pre¬
prostega, a poštenega in trdnegs kmečkega stanu /= Slovencev/ nad
moralno pokva jenim predstavnikom nemškegsplemstva • Richterjeva
nemškaigra Die PeldmtJhle /Mlin na deželi/, ki jo jeLinhart preve¬
del in priredil /mnenjao prevodu ali priredbi so deljene/ v Župa¬
novo Micko, seved8 neprikazujeob stanovski tudi narodnostne različ¬
nosti.

Zmago ljudstvanad plemstvom poudarja enako drug8 Linhartova
igra i l a veseli dan ali h etišekse ženi, priredba ^eamarchaisove
Pigarove svatbe. °elo bistveni zaplet obeh iger jeizredno podoben:
v obeh skušaplemič /Tulpenheim, baron “aletel/ zapeljati /pridobi¬
ti/ predstavnico ljudstva /Micko, "ežko/, v obeh mu stoji nsproti
kot ljubezenski tekmec predstavnik ljudstva /Anže, “atiček/, PO—
štenim predstavnikom ljudstva pa se pridružita v obeh igrah dobro-

3 '

notni px*edstavnici plemstva /Sternfeldova. baronicaRozala/. Slednje
nas spomni najne predajanje predstavnikov aristokracije na stran me»
ščanstva v francoski revoluciji /npr. Mirabeau/.

Poudariti pa kaže očitno razliko xxxixks med Županovo Micko

novi Micki enačita kmet»Slovenec in plemič«"emec, je v A ‘ A a tičku
nakazana le razredna rszlika, narodnostna pa ne, sej 1 m«  naron

spodbudnega vidika umetniško skromnejša Županova Micka vendarle

Težko ke dsnes povedati kaj novega o Linhartu in Županovi Micki,
saj so se z njima specialno ukvarjali številni strokovnjaki, če ome¬
nimo le Franceta Koblsrjs, Alfonza Gspana, Filipe ^alana in Mirka

kupne Županove Micke veljsogledati njeno pot po slovenskih odrih
od 18. do 2o. stoletja. Ko sem pregledoval, kdaj in kje so igrali
Županovo Micko, sem odkril izstopajoče dejstvo, da je večino nje¬
nih uprizoritev spremlj8l8 pomembne kulturne ali politic—

dogodke. Tar jbo vrsti: drugauprizoritev Župsnove mickeje bila v

uc \

Ljubljani leta 1848 /torej spet v revoleuionarnem letu/, prva celj-
skauprizoritev je bilaleta 1849 /leto Prešernove smrti/, ena nas¬
lednjih ljubljanskih je bilaleta 1864 / ustanovitev Slovenske ma¬
tice v Ljubljani/* naslednja ifi leta 1869 /leto kar petih taborov
na Slovenskem, mednjimi je bil tudi vižmarski \/\  ponovneljub-
ljanska uprizoritec je bila lete 1882 /izid ene najvplivnejših slo¬
venskih pesniških zbirk Gregorčičevih loezij I./. adaljnji ljub¬
ljanski uprizoritvi staiz leta 19oo / praznovanje stoletnice Prešer¬
novega rojstva/ in leta 19o5 /odkritje Prešernovega spomenika v
^fita 192o .ie bila izvednaa Županova Micka v ^ariboru

in AA atičkom glede narodnostne sestave oseb. Medtem ko se v Župa¬

lep slovenski priimek Zaletel, -^ako sekaže navsezadnje z narodno"

celo pomenljivejša kot u atiček 1

Zupančiča. v endar si ob visokem jubileju te nsše večno mlade in pri-

4

/ koroški plebiscit l /. ljubljanska izvedba Županove Micke leta
li)39 je bi la ob začetku 2« svetovnevojne, Slovensko narodno gleda¬
lišče naosvobojenem ozemlju pajeigralo Županovo Micko v zaletku
letal945, torej ob ]£obcu 2* svetovnevojne, ^e d odamo še uprizori¬
tev Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani iz letal948 in ma¬
riborsko iz istega leta, nas to neogibno spomni na resolucijo
Informbiroja !

Z omenjenim letom 1948 ps se zsčenja zs Županovo Micko
še posebna, nova usoda, x ega leta ge bila namreč prstna predstava
danes že reprezentativne Kreffcovekomedije Krajnski komedijanti,
ki prikazuje okoliščine ob prvi uprizoritvi Županove Micke, ssma
Županova Micka ps jeobenem sestavni del Kreftove igre, V bbdobju
po 1948 je Županova Micka prisotna na odrih slovenskih poklicnih
gledališč v glavnem lepreko Krajnskih komedijantov,

Mordabi bilo zanimivo vsaj delno osbetliti šexxgocHxaaxjBx upri¬
zarjanje Županove Micke v 19. in v začetku 2o, stoletja, v upri¬
zori tviz iz leta 1848 je Tulpenheim zapel pod Mickinim oknom, Blei—
weis pajepriredil Županovo Micko leta 1864 v pravo spevoigro, spre¬
menil patudi imenanekaterih oseb s Šternfeldovo v Podgorsko /pozi¬
tivno predstavnico nemštva je torej posbvenil I/, Tulpenheima v
Sttssheima in Monkofa v Windberga, dodal pase kvsrtet kmečkih fan¬
tov, ki zapojejo Micki podoknico, ^eta 1889 je Josip Vošnjak napi¬
sal priložnostni prizor Pred sto leti, ki osvetljuje okoliščine ob
prvi uprizoritvi Županove Micke in naj bi se igral skupaj z Županovo
Micko. Vpšnjakov prizor je uporabil Pran Govekar kot predigro in
poigro k novi izdaji Županove Micke leta 19o5. Objavil jev glgvbem
kar Bleiweisovo priredbo /z nekaj manj pesmimi/ , spremenil ozi¬

roma ' olepšaf pa je obakmečkapriimka i J eka ^anetovca v Jaka Kremena
/Slovenec kremenit !/, Anžeta Hudobo pa v Anžeta Potokarja.

5

In če sklenemo: šele Kreft je v KrajBskili komedijantih posrečeno
izpeljal predigro in poigro k Županovi Micki, seveda z^razliko,
daje bila pri Vošnjaku in Govekarju predigra in poigra dodatek k
županovi Micki, v Krajnskih komedijantih pa je Županova Micka dopol¬
nilo originalni Kreftovi komediji.

V novejšem času je doživels Zujhsnova Mickajke eno, po mojem
mnenju neposrečeno obdelavo, ^eljsko gledališče jeuprizorilo
v sezoni 1979/8o Inkretovo montažo z naslovom Pley Linhart, v kate¬
ri je skušal prireditelj pamadci  povezati šaloigro z šaloigro :
Zupanovo Micko in Linhartvo zgodnjo nemško igro Miss *Jenny Love.

Županova Micka, ki predstavlja začetek slovenske posvetne dre—
matikein gledališčaobenem, ješe vedno živo prisotna v slovenski
kulturi«, in to ne kot zastarelo muzejsko oblo, ampsk kot še vedno
iskrivo in ljubko dramsko in gledališko delo.

"szveseljivo je dejstvo, dalahko praznujemo to častitljivo
Mickino obletnico na najboljši mogoči načins z razcvetom sodobne
slovenske dramatike in sodobnega slovenskega gledališča.

Andrijan -^h

France -^ernik in ^arjan Dolgan: Slovenska vojna proza
/Ljubljana, Slovenska matica 1988, 344- str,/

Knjiga, o kateri govorimo, je nastala kot rezultat razis-
kovalnenaloge v Institutu zs slovensko literaturo in literarne
veae pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, Avtorja sta si
obsežno gradivo razdelila in njun delež po poglavjih je v knjigi
natančno označen, Raziskava je sprva imela delovni ngslov " x ems-

I-

tika NOB v slovenski umetniški prozi", kar je vsekakor mnogo
določnejša in nedvoumnejša opredelitev, kot jesedanji naslov,

Be-ta namreč dopušča tudi misel, dagre za obravnavo vojneproze
nasploh, torej proze s tenatiko katerikoli vojne /npr, tudi 1,
svetovne vojneitd,/. Podnaslov /na ovitku in v kolofonu/ oziroma
časobnaomejitev 1941-198o resda zaradi prveletnice sugerira
bolj 2. svetovno vojno, a nejasnost naslovs s tem k vendarle še
ni onemogočena, delovni naslov govori tudi o omejitvi neumet¬
niško prozo, e vedno pa ostane vprašanje, ali se obravnava ukvar¬
ja s celotno tovrstno umetniško prozo ali gre za obdelavo v smislu
izbire mzirome vzorčnega načela, Odgovor nato vprašanje nam da
Bernik šele v začetnem razmišljanju /Pripovedna prozain zgodovin¬
ska tematika/, kom pravi /str, 12/: "Iz povedanega izhaja, da
poskuša razpravljanje zarisati predvsem inovativne tendence  sloven¬
ske vojne proze od njenih začetkov do osemdesetih let, znotraj
označenega časovnegaloks paob izrazitejših pripovedih  določiti
tiopološke ptelomnetočke njenega razvoja" /počrtal A,L,/,

Potem ko smo nekako leopravili s pomenskim obsegom naslova,
se ozrimo šenazgradbo knjige in delež obeh avtorjev v njej.

Po uvodnem čLelu /F, Bernik/ sleda tri širša poglavja: Obdobje
1941-1945 /avtor M, Dolgan/, Obdobje 1945-1951 /avtor F, %rnik,
le uvod v poglavje M, Dolgan/ in Obdobje 1951-198o /začetek in
zaključek F. Bernik, srednji del poglsvjs M, Dolgan/,

Spoštovani ljubitelji glasbe,

dovolite, da vas ob tej priložnosti povabimo še na

IZREDNI KONCERT
SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA

SPORED:

R. Strauss - KAVALIR Z ROŽO - suita op. 59
G. Mahler - SIMFONIJA ŠT. 9 V D-DURU

Dirigent: ANTON NANUT

Velika dvorana CD, sreda 22. junija 1988 — 20.00

Koncert je povezan z otvoritvijo razstav

"MAHLERJEVE SIMFONIJE”
"DUNAJSKA OPERETA”

v veliki sprejemni dvorani CD, istega dne ob 18.00

Koncert in razstavi uresničujemo v sodelovanju s festivalom ”Kako je dehtel lipov cvet” —
"Glasba na Dunaju v času Freuda” Monfalcone — Tržič — april — junij 1988. Organizator
razstave Teatro ”La Fenice”, Benetke

Izrediii koncert je zunaj abonmaja.

Vstopnice po 5.000 in 6.000 din so na voljo pri blagajni CD.

RTV LJUBLJANA, Glasbena produkcija
CANKARJEV DOM

2

zaključek F. ^ernik, srednji del poglavja M. Dolgan/. Sklepna do¬
gnanja in opombe sta podpisela oba avtorja, ‘“'azvidno je* daje prtro
desetletje / 194 - 1 - 1951 / obravnavano podrobneje /skupno 156  strani/
kot nasMnje obdobje /skupno 154 strani/. Ob taki. razdelitvi po¬
mislimo predvsrae na dvoje : da časovna distanca omogoča natančnej¬
šo in podrobnejšo znanstveno obravnavo in pa da je prvo desetletje
za to prozo v celoti pomembnejše, ^edtem ko jeprvo misel prejkone
točna, paje drugabolj dvomljiva. Po estetski strani je vojnaproza
po 1951  /z malo izjemami/ gotovo boljša kot tista iz obdobja 1941 -
1951» pa je, daje bila v prvem obdobju /še bolj kotpozneje/
nadvseobčutljiva politična /ideološka/ 3tran te px*oze.

4‘ako sejeraziskava nujno morala podrobneje ukvarjati s poli¬
tičnimi okoliščinami, saj so le-te bostveno vplivalena obravnavano
prozo. Glede napivedano jepravzeprav očitno, da je vojnaproza
celo reprezentativen zgled zaodnose med politiko in literaturo
/kulturo/.

At azumljivo je, dsv vojnem času niso mogle nastajati daljše
oblike pripovedneproze /npr. novele, romani/. Poleg prevladujoče
in obilnelirike^ s)  sepojavljalev prozi predvsem krajše reportaže
/torej pravzaprav časnikarskazvrst/, v dramatiki pa zlasti skeči
/izjemi sta npr. Borova drama Paztrganci in Zupanovs igra Rojstvo
v nevihti/, "eportaže Aot tudi. drugi literarni izdelki/ naj bi
opravij8lespodbujevalno in propagandno vlogo, besedila so morala
tako biti enoumna in enosmerna. Dolgan imenuje tovrstne tekste
/po R. ^arthesu/ logotehnika, z anjo pa je " zfaačilno, da neomo-
goča svobodnega govora, temveč strogo določa ”izfsbrieirsni jezik",
ki postane v primeru književnosti obvezna shema, vsiljena književ-
hikom — nepisrednim proizvajalcem lep oslovjs ..." /str. 58/.

/

h

3

V poglavju "Poskusi nelegotehniškega partizanskega pripovediš-
tva 1 ' pa spregovori Dolgan o nekaterih avtorjih, ki so skušali v voj¬
nem času preseči meje logotehnike. Omenjeni so M, Jarc, J* Brejc
/= poznejši J« Javoršek/, V Zupan in C. Kosmač, iričakovati bi bilo,
da se bo po koncu vojne /relativna/ samostojnost literature obno¬
vila, a nastopile so novepropagandne naloge in novausmerjenost
s socilaističnim realizmom,uvoženim iz Sovjetrske zveze, "mlitari-
zacijo" jenadomestila "mitologizacija". 0 tem govori Do gan v
pogl8Vju"Vr8Č8nje k pripovedni umetnosti". Vojneprozevs o se lotili
najprej starejši pisatelji /L. Kraigher, J. Kozak, P. Voranc, M.
Šnuderl, P. £evk, D. Lokar/, Poleg številnih spominskih zbornikov
/Spomini nspartizanskaleta/ sta v prvih povojnih letih izšla dva
pomembnejša zborniks vojneproze: Iz  partizanskih let /1947/ in ^a-
rod se jeuprl /1951/* V slednjem jeizšla tudi Kocbekova novela
Blaženakrivda, ena od štirih novel, ki so istega leta skupno izšle
v Kocbekovi knjigi Str8h in pogum, ^aradi svojeočitne "nelogoteh-
ničnosti" je doživele taknjiga neznanske napade, avtorpaštevilne
neprilike in politično odstavitev.

0 tej znani in v nekem smislu prelomni Kocbekovi knjigi pod¬
robneje spregovori Bernik v poglsvju "Etično in filozofsko medita¬
tivna pr oza Edvarda Kocbeka". Obdobje 1951-198o najavlja ^eraik
kot "širjenje pripovednih možnosti" /naslov istoimenskega poglavja/.
Omenjeno širjenje je bilo seveds nedvomno, saj k  je vsako desetlet¬
je prineslo nekaj več literarno /iz/povednega in stilnega prostora,
gotovo pa tudi Kocbekovaknjiga lo ali 2o let pozneje ne bi dožive¬
lo tolikega organizirabega spremnega hrups. Obravnavana je vrsta

-w

avtorjev in vzorčnih del s najprej pa C. Kosmač z v alado o trobenti
in oblaku /1956/57/ in V. ^avčič z romanom w e vračajk se sam /1959/*

4

Dolgan se v nadaljevanju ukvarja najprej s krajšimi oblikami voj¬
ne proze /poglavje Od reportažnih sestavkov k noveli/. Omenjeni so
med drugimi: T. Seliškar, K. Grabeljšek, I* Ribič, F. Godina, A.
^ebula, V. ^avčič, M. u ace, J. Vipotnik, B. Magajna, I, Koprivec,
B. Zupančič, B. r ahor, V. Kralj, J. Gradišnik« Ob tem kgže dodati,
da se vojna tematika v širšem smislu členi še ns neposr dno bojno
tematiko, taboriščno, izseljensko, o civilnem življenju v vojnem
času ipd«

Posebno poglavje namenja Dolgan tudi romanu / Li a  poti k voj¬
nemu romanu/« Ponovno srečamo tu številne že omenjene in nekatere
noveavtorje /K. A *alenšek, G. Kosmač, V. A avčič, B. A ahor, B, Zupan¬
čič, M« Mihelič, P* Zidar, K. Grabeljšek, M« Bor/. V naslednjem po¬
glavju seloti Dolgan najobsežnejših domačih tekstov o 2. svetovni
vojni /Vpfcašanje slovenske epopeje ali "velikega teksta"/« Všliki
tekst bi moral biti oboje: velik po obsegu in kakovosti. Vsekakor

smo dobili Slovenci po obsegu vsaj tri veleromane navojno temo:
roman M. Kranjca ^a svetlimi obzorji /4 knjige/, roman 0?« Svetine
Ukana /sprva 3  knjige, nato še 4. in 5*» vendar se v zadnji^ dveh
dogajanježe prevesi v povojni čas/ in roman V. &svčiča Žrtve
/3  knjige z dodatnim nadaljevalnim romanom Ko nebo zažari/« Značilni
so že naslovi teh del : Kranjčev je ideološkon deklarativni, Sve¬
tinov praktično vojaški, kavčičev pa naznsčuje splošno tragiko ljudi
v vojnem času. Z deli iz zadnjegsobdobja /7o« leta/ smo očitno
dobili nekaj tehtnejših pripovednih tekstov o vojni. O njih govori
■^ernik v zadnjem poglavju knjige /MonofiguraInaproza in otroška pri-
povednaperspektiva/. Obravnavani so romani V« Zupana w enuet za kita¬
ro, V, ~avčiča Oblegffnjeneba. P. Božiča Očet8 Vincenca smrt in M.
Rožanca Ljubezen.

5

KnjigeJev celoti napissn8 z znanstveno metodičnostjo in s
strokovno zanesljivostjo, obenem pa jeprijetno bralna, ^ekajkrat
je občuten tudi prizadet in prizadeven polemočni žar /Dolgan/.
Predvsem pogrešam nakoncu knjige bibliografijo obravnavanih del in
pa seveda šebibliogrsfijo pripovednih del o 2. svetovni vojni v ce¬
loti. Mislim, dabi tovrsten dodatek uporabnost in pobudnost knjige
še povečal, ^eč tiskovnih napak ponovni opozarja, dapri Slovenski
matici manjka lektorsko- v orektorskaopora /Tiskovnazadeva s Kovačiče¬
vimi x rišleki bi moralabiti dovoljšnje izkušnja/. Siaer pa je knji¬
ga tehten prispevek domače literarne vede in predstavlja obsežno
dopolnotev vednosti ®xinraMgmcH#x±xx o naši povojni prozi nasploh.

Andrijan

^~/'ff

Nova knjiga Karoline Kolmanič

/Sadovi rsnihi cvetov, ^aložba Obzorja Maribor, 1988, 3o2 strani/

Gb novem romanu Karoline Kolmanič /roj. 193o/ l8hko najprej
ugotovimo, ds pomeni tudi opazen pisateljičin jubilej s pred 2o
leti je namreč izšla njena prva knjiga povest Sonce neišče samot¬
ne poti. Omenjenemu prvencu je naslednjeleta sledila še vrsta
Knjig s povest Srečno, srebrna ptica /1972/, romsn Karta /1973/*
roman Sence na belih listi# /198o/, mladinska povest ‘-»anjem o zla-
tih gumbih /1983/, Posodite mi svoj obraz /delo jeiašlo v Nemčiji
1983/ in roman Tvoj8 skaljena podoba /1986/.

Koman Sadovi ranih cvetov jetedaj pisateljičina osma knjigs
Dodati p8jetreba, d8 Kolmaničeva objavijs svoje prispevke še v
raznih časopisih oziroma revijah, med njimi tudi v Prosvetnem
delavcu. Kolmsničeva sledi preskušeni realistični pripovedni govo¬
rici. Predvsem se ukvarja z neposredno sodobnostjo in z življenjem
v severozahodni Sloveniji, pokrajini, ki jo najbolje pozna /dpma
je v Lomanošah pri Gornji K a dgoni, službujeps v Murski Soboti/.

J -ako bi lahko rekli, d8 dopolnjuje sliko, ki sta jo o tem delu
naše domovine že izrisala njena starejša predhodnika : laško Kra¬
njec in Perdo Godina.

Predstavitev romana začnimo k8r z naslovom : Sadovi ranih
»cvetov. Naslov nas vsekakor spomni naznani Jurčičev roman Cvet
in S8d, a kot zanimiva variacija oziroma transformacija. Jurčičev
pričakovani in običajni, nevznemirljivi besedni red /cvet, sad/
je pri Kolmaničevi obrnjen, s tem ps spodbode bralčevo zanimanje.
Nadaljnja analiza naslova nsm pokaže, da je bistvena, posebno
izstopajoČ8beseda ranih, saj bi bil naslov brez nje /Sadovi cve¬
tov/ povsem okleščen in premalo izrazit. Torej : rajih ranih.

2

Beseds nsm vz budi radovednost, kdo 8li kaj so ti rsni cvetovi,
Ali je te rsni cvet ^e glsvna književnsoseba /eden od junakov na¬
šega časa/ Boris, sin mlade ruske rdečesrmejke Nataše ? Ali /in/
je to Borisovahči Alenka ? Ali /in/ je to Alenkin sin Barko ? Mož¬
nosti je še več, tako da je nsslov s svojo odprtostjo in večpo¬
menskostjo prav mikaven. Omeniti ksže še pomen, ki izhaja iz pr¬
vega dela besede ranih /= zgodnjih/, nas reč ran I Cvetovi so tako
nele rani, 8mpak ran/jen/i, ran/ljiv/i, imajo rsne ali sledove ran.
Končno nam nsslov še takole variacijo : Sadovi r8n in cvetov.

^aj bo dovolj, saj moramo k osebam, dogajanjem in problemom
tega romana. Glavna oseba romana je Boris, katerega življenjske
pripetljaje spremljamo od njegovegarojstva do srednjih let. Bil bi
doma la povprečen "mož brez posebnosti", če nebi bil ruskega rodu.
tnnrang  Uvodno intonacijo nsm namreč dajeta konec druge svetovne voj¬
ne in krajše bivanje oziroma bojevanje sovjetske vojske v Prekmurju.
Mlada ruska oficirka Natsšs je tedaj pustila svojega bolnega malega
dečka pri kmečki družni B e nkič oziroma Pintarič, po koncu vojne pa
se ni vrail8ponj /smrt v vojni V. ^ant je bil prictužini zaže¬
len, saj Kva Benkičeva, poročena s Ferijem Pintaričem, zaenkrat ni
imela lastnih otrok /pozneje je rodila hčerko Silvo/. ‘Bako je
Boris sicer vedel, dajetujee, prijazni sprejem v družini pa je ven¬
darle prispeval k njegovi udomačitvi /ob doseženi polnoletnosti je
tudi zamenjal svoj priimek Kuznecov za očimov priimek Pintarič/•
Njegova družinskaprikrajšanost je bila tako razmeroma majhna.

Prvatretjina romana obravnava Borisovo otroštvo in šolska leta
doma /osnovnašola/, v Mariboru /srednja šola/  in v Ljubljani
/univerza - tehnika/. Ob vsakovrstnih družinskih odnosih /Boris
kot saric adoptivni sin, vnuk in brat v prvi fazi ter Boris kot za¬
konski mož, oče, očim in celo stari oče v drugi fazi/ so v ospredju

3

še Borisove erotičnezveze /zgodbja in najpomembnejša - IbLlena,
prvažena Ančka , zapeljiva južnjakinja Idr a in drugažena Andreja -
ali je le slučaj, da prve črke teh ženskih imen sestavijo besedo
mama ?/• ^se omenjeno kaže na elemente razvojnega romana /Bildungs-
roman/• v kompoziciji je očitno izposatvljen Borisov položaj med
domom in svetom* Začetek romana prikazuje Borisovo pot na delo v
Irak, vmes sledimo celotni Borisovi življenjskimpoti, nakoncu ro-
manapa se Boris iz Iraka vrne. Tu se obenem po ežejo še Borisovo
vzhodno /rusko/ poreklo, pot na vzhod in vrnitev z vzhoda«

Glavno osebo tedaj spoznamo kot običajnega sodobnega srednjesloj-
nika v njegovi zssebni življenjski sferi. Poleg že omenjenih ero-
tiČno-družinskih razmerij so tu še brige za t.i. boljše /material¬
no/ življenje, kar je, priznajmo, navsezadnje značilno za večino
človeštva, x 'ako imamo opravka z eno od verjetnih in mogočih zgodb
ljudi našegačasa.

Za roman je ? mogočereči, dapriteguje z živahno pripovedjo.

■^elo ostaj8 sicer v okviru estetikeznsnega in posameznih klišejev,
v njem ni stilističnih eksperimentov, marveč skrb za razločno, rasam
zumljivo sporočilo. Opozoriti velja napripovedno nedoslednost z
začetka romana, ^ataša se najprej predstavi v ruščini /Ja %taša.

Eto moj sin Boris/, malo dalje pa se s svojim možem /ali ljubimcem ?/
^GEsfc^B Husom ^ edjo pogovarja slovensko. Sem bi pač sodil ruski k
tekst s prevdom pod črto. Pisateljici pa kljub umerjenemu realis¬
tičnemu opisovanju niso tuje besedno prozne lepotije, celo kizi-
kalnost. Vzemimo zaprimer stavek Endzniz Al. strani : Gola
drevesna debla rišejo pod debelo belo plastjo ostro črno modro
črto /debelo belo, ostro modro, črno črto /* sklep velja pouda¬
riti misel, da g «««««  novemu romanu Kolmaničeve prav gotovo ne bo

manjkalo hvaležnih bralcev. O

Ahdrij8n

Z L  / /V

A cilj nam je visoko posajen «««

/ob 7o-letnici dr« Jože A *ahniča/

t>b pripravljanju pričujočegs članka se mi je dokaj naravno
zastavilo vprašanje* kd8j sem se z našim jubilantom prvič sez¬
nanil« Otipljivi spomin seže v naše študentske čase« V šol¬
skem letu 1956/57 smo pri njem poslušali predavanja iz me¬
todike pouka slovenščine* pod njegovim “^vodstvom bospitirali
našolah ter se pripravljali na naše prve nastope v razredih«
^se skupaj je bilo prsv prijetno in domačno* za nas* ki smo
se pozneje vsaj zs nekaj časa posvetili pedagoškemu delu* pa
so bile praktičneizkušnje, ki nam jih je posredoval profesor
“ahnič, tudi nedvomno koristne« Tedaj sem poznsl že dve nje¬
govi deli : krajši prikaz Evropska moderna /1952/ in poljudno
študijo Oton Župančič /1955/* Vsekakor pa sem spremljal še nje¬
gove številne prispevke v prvih letnikih Jezika in slovstva
/od 1955/56 dalje/. x ako se tudi moje srečeesnje s profesorjem
Ai ahničem že suče okoli jubilejne tretjine stoletja l

Preden preidemo k podrobnejšemu razgledu po jubilantovi bio¬
grafiji in bibliografiji, bi kazalo poudariti prav posebno
značilnost profesorja Mahniča. V povojnem obdobju je eden zad¬
njih ali morda kar zadnji slavist, ki mu je uspelo povezati
dolgoletno poučevanje na srednji šoli z vidnim znanstvenim
delovanjem«

Joža Mahnič se je rodil 1« oktobra 1918, v znamenju teht¬
nice, v Bohinjski Bistrici« tako njegov rojstni čas Aonec 1.
svetovnevojne in Avstro—Ogrske* nastop SHS/ kot kraj /ppdrocje*
na katerem se je mudil Prešernov junak Črtomir / sta torej
kar izstopajočeobeležens.

2

Po osnovni šoli jeobiskoval klasično gimnazijo v Ljub¬
ljani in jo končal 1937 / ■* J eto Kocbekovega eseja Premišljevanje o
-paniji v Domu in svetu in krize te retoije/. Ma filozofski fakul¬
teti jezatem študiral romanistiko /francoščino/, primerjalno knji¬
ževnost in slavistiko ter diplomiral junija 1941, že v času, ko
je 2* svetovna vojns potegnile v svoj vrtinec tudi naše kkajfje/ita-
lijenska zasedba/. Od 1942 do 1945 je bil brezplačni /I/ bibliotekar
in asistent na oddelku za primerjalno književnost n 0  filozofski

fakulteti.

Po vojni, od konca 1945* ps se začenja njegova več kot 3o let
dolg8 pot srednješolskega profesorja na raznihbin raznošteviičnih
ljubljanskih gimnazijah /do 1976/* ^sjdlje je služboval na gimna¬
ziji v Šubičevi ulici /po domače "šubički"/, ^e na začetku svojega
profesorovenja /v letu Župančičeve smrti - 1949/ je promoviral s
tezo Problem baudelsirizmov pri Zupančiču, Vsa nadaljnja desetletja
je ostal Župančič ustvarjalec, ki mu je %hnič posvečal največ svo¬
je znanstvene, uredniške, literamomuzejske in popularizatorske po¬
zornosti, V letih 1952-1957 je honorarno predaval na filozofski fa¬
kulteti metodiko slovenskega jezikain književnosti, V 3o letih je
profesor Mahnič s svojim velikim znsnjem, široko razgledanostjo in
pedagoško sposobnostjo uspešno vzgojil in izobrazil vrsto mladih
generacij•

Od let8 1976 do 198o je bil ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljub*
ljani, i'a predvsem študijska knjižnica, ki deluje v izredno utesnje¬
nih razmerah v Turjaškem dvorcu, jepod njegovim vodstvom pridobila
malo razstavno sobo, v kateri se je zvrstilo do d8nes že preko 3o
razstav, <Jem profesor ii ahnič je pripravil naslednje z  Delo ^tona
Župančiča /v prostorih “estnega mizeja/, Turgenjev pri Slovencih,

3

Josip ton - Aleksandro«, Dragotin ^ette, 0 žitoljenju in delu
80—letnika profesorje Antona Slodnjaka, Prešernova pesem in njeni
odmevi, Sodobna lužiškosrbskaknjiga, Prešernoslovje : znanost o
pesniku, Pesniki in pisatelji Tolminske / v 2 delih/, Ivan ^ankar
in znanost o njem, Ivan Cankar v prevodih, ^arodnosovobodilni boj
v slovenskem leposlovju, Alojz Gradnik, Ob navedenih veljaomeniti
še razstavo Valentin Vodnik in slovensko razsvetljenstvo, ki jo je
^ahnič pripravil v imenu Slovanske knjižnice kot stslno razstavo
v obnovljeni Vodnikovi domačiji v Šiš i /1984/,

Peta 198o jeodšel profesor iu ahnič si«er v pokoj, vendar pa še
honorarno predava na Akademiji za glasbo.

Pregled jubilantove bibliografije /objavljena je bila v Sla¬
vistični reviji 1988/ 1/ nam nudi naslednje splošne podatke, V ob¬
dobju od 1948 do 1988 jeizdsl profesor Mahnič 5 knjig oziroma bro¬
šur, 47 razprav v revijah, knjigah in zbornikih ter 91 člankov in
ocen v raznih časnikih in časopisih, uredil paje skupno 16 knjig*
/dodati je treba, da drobnejše gradivo tu sploh ni všteto/.

Od knjig smo dve že omenili. Brošura Evropske moderns / Evropski
okvir k študiju naše moderne/ jeizšla kot ponatis iz Novih obzorij

in je bila zelo pripravno pomagalo za profesroje in dijake pri štu¬
diju književnosti. Poljudna študija Oton Župančič je želela biti

predvsem širšemu občinstvu, zelo primerno in koristno pa spet za štu—

5. knjig8 Zgodovine slovenskega slovstva s podnaslovom Obdobje mo-

venske književnosti v 7 knjigah. Mahničevo delo jeostslo do danes

a

"pregled, oznaka in ocens njegove umetnosti i£indd&&#, ^elo se odli—
kujepo jasnosti,preglednosti in sistematičnosti, smenjeno je bilo

4

najobse^bejši /419 strani/ in najnatančnejši prikz tega obdobja v
slovenski literaturi. Poleg štirih glavnih avtorjev /Ketteja, Murna,

manj pomembnih sopotnikov in jih pozorno obravnava /poglavja s ulčen-
ci in dediči. Dominsvetovci, "aturalisti/. Ob temeljiti znanstvenosti
se v temdalu ponovno pojavljajo stalne Mahničeve značilnosti : pre¬
glednost, nazornost, jasnost in sistematičnost.

muzejske dejavnosti, Potem ko je 1978 žeuredil razstavo o življenju
in dela Otona Župančiča v njegovi rojstni hiši v Vinici, je 1985
/skupaj z arhitektom Nikom ^atulom/ pripravil v ljubljanskem Mest¬

pesnikovih sob s celotno knjižnico inumetniškiminslikami /dragoceno
imetje so velikodušno podarili slovenskemu narodu pesnikovi otroci/.
Nedvomno je to najlepša literarnomuzejska zbirka na Slovenskem in bi
tako zaslužila kar najširšo popularizacijo,

”eta 1986 je izšla še knjižica Kultura prek prostora in časov.
V njej je avtor objsvil nekak kulturnoturistični vodnik po šišenski
občini. Publikacija nudi temeljne informacije o številnih umetnikih
in kulturnikih s tega območja,obenem pa usmerjs bralce — popotnike
v turizem po sledovih kul tiare, ^elo je nadvse^rimerno tudi kot
dobrodošel priročnik zašolske ekskurzije* / opisana pot sezačenja v
Vodnikovi domačiji v Šiški in se konča v Sori, kjer jelo let župni-
koval kpisetelj Prsne ^8leski Finžgar/,

Največ "ahničevihbrazprev se ukvarja zv Župančičem in sploh z
našo moderno, se pravi s področjem, ki je avtor.jevaožja specialnost.
Omenimo le nekatere : Mumovajoreadbc poezija /1956/ , Slog in ritem

^ankar jeveproze /1957/, Župančičevi prvi nastopi v javnsoti /1969/,

Cankarja in Župančiča/ predstavi avtor še vrsto njihovih bolj ali

nem muzeju odlično predstavitev Župančiča ob prikazu dveh avtentičnih

5

Župančičevo sodelovanje pri Slovenski matici /1975/, Neznani Kette
iz ljubljanske Zadruge /1976/, Župančičevo delo zagledališče /1981/,
Župančič in ^erlaine /1985/, Župančičevo razmerje do Aškerca /1985/,
u ton Župančič in Louis Adamič /1934/ Župančičev s esej o slovenstvu
in njega odmevi /1984/.

Seveda se je A "*anič ukvarjal tudi z drugimi obdobjibslovenske
književnosti in s plejado različnih avtorjev. 0 tem pričajo npr.
razprave : Kosmačeve novele^ /1959/» Zgrsdbain slog Visoškekronike
/1974/, -Leposlovno delo Borisa Jt ahGrja /1974/, Domača pokrajina in
govorica pri Prešernu /1981/, Jeziku in slog -Levstikove proze /1982/,
Dušeslovno-umetnostns razčlenitev Plebanuss Joanness /1934/, Slod¬
njakov zgodnji roman /1995/* Janez AA encinger v krškem obdobju /1987/*

Ozreti se moramo še ns Mahničevo uredniško delo, ki je spet
v največji meri povezano zvžupančičem. Potem ko je Dušan xirjevec
opustil urejanje Župančičevega Zbranega dela /izdal je 5 knjige/,
se jelotil nadaljevanja Mahnič, ^eta 1967 je t8ko izšla 4. knjiga,
h v naslednjih 2o letih paše 6 /do zdaj zadnja - lo. - leta 1986/.
Izdaj8 se bliža h koncu. Dopolnili jo bosta predvidoma še dve knjigi
pisem /1* del pisem jebil objavljen žev lo. knjigi/, ^ehničevo žito-
ljengsko delo o/b/ Župančiču bo s tem monumentalno zaokroženo. Poleg
te bistveneizdaje, ki bo prvič v celoti predstavila opus našega veli¬
kega pesnika in mojstra slovenske besede, je ^ahnič "spravil na sveti®
tlo" še več posameznih knjig Župančičeve poezije / pripravil je faksi-
milirano izdajo zbirke ^ez  plan in izdal zbirki Pesmi za ■“erto in Med
ostrnicami - vse 1978 v Župančičevem jubiljenm^ letu/.

Med drugimi knjigami v uredništvu profesorja Meniča omenimo vsaj
še spomine Pranceta Koblarja z naslovom Moj obračun /1976/ /temu na¬
šemu znanemu literarnemu zgodvvinarju, kritiku in esejistu je M 8 hnič
uredil tudi spominsko sobo v Železnikih/, izbor pesmi Stana Koso-

6

(V

vela Zrcala /1961/* Pregljev zbornik /19S4/ in zbornik Jernej Kopi¬
tar v Vukovem letu /1987/*

čeprav jefprišlo nakonec tegapregleds, pa vendar ni zadnje
po pomenu ^ahničevo uredniško delo pri revijah* Vsekakor kaže pose¬
bej podčrtati jubilantovo sourejsnje revije Jezik in slovstvo /pr¬
vih pet letnikov od 1955/56 do 1959/6o/, V letih 197 o do 1974- je hil
sourednik revije Prostor in čas, od 198o pa član uredništva Glas-
nikaSiovenske matice,

Mahničevo dolgoletne pedagoško in znanstveno, publicistično in
organizacijsko delo p slovenski kulturi in za slovensko kulturo
kaže pospremiti ob njegovem jubileju z odkritim spoštovanjem,

'Pemu našemu osebno tako prijaznemu in prijetnemu, strpnemu in
dobrohotnemu, v svojih nastopih in odnosife vsestransko omikanemu
sodobniku želimo, da bo še plodno in uspešno meril "daljo

in nebeško stran”,

Andrijan Ai ah

Kako so Slovenci osvajali svet
/Poti do obzorja : antologija slovenskega potopisa z neevropsko
tematiko; izbor in spremna beseda Zmago Šmitek; Ljubljana,

Borec 1988, 435 str,/

Knjiga Poti do obzorja, ki jo je pripravil docent na ljubljan¬
ski etnologiji dr, Zmago Bmitek, je končno zmanjšala opazno vrzel
v našem založniškem načrtovanju, V nekem smislu jeknjuga sicer pred¬
vsem dopolnilo izredno zanimive in informativno bogate kulturnoz go-
d o vi riške knjiga Šmitkovekjqpasx knjige &jic daljnih svetov s Clovenci
in neevropske kulture /Ljubljana, Borec 1986/, sevda pa jo je mogoče
brati in obravnavati povsem samostojno,

v

Ze v predgovoru izvemo, da vsebuje knjiga 5o tekstov /potopis¬
nih odlomkov/ v časovnem razponu pd 15, do 2o. stoletja 0  Čeprav do
sredine 19, stoletja jezik teh<tel  ni bil slovenski, smpak latinski
oziroma nemški, je vendra njihova uvrstitev v izbor zsradi popolnosti
pregleda povsem umestna. Osnovaje tu pač teritorialni vidik s avtor¬
ji so bili doma iz slovenskih dežel /Kuripečič, Herberstein^ idr,/.
Zanimivo je pravzaprav, da ježe začetek tovrstnega slovenskega po¬
topisa nadvse blest eč, Sako Kuripečičev Itinerarium /1531/ kot
Herbersteinova knjiga Rerum Moscoviticarum Comentarii /1549/ sodita
po pomenu na egropsko raven : prvi opisuje diplomatsko potovanje
na sultanov dvor v Carigrada drugi> pa diplomatsko poslanstvo v tedaj
še zelo malo znano Rusijo,

Sicerpa prevladujejo v začetnem obdobju potopisi, ki so jih
pobudili verski /~  misijonarski/ nameni. Iz vrste naših misijonar¬
jev v Aziji, Ameriki in Afriki je po svoji afriški anabazi gotovo
najbolj znan Ignacij Knoblehar /Potovanje po Beli reki; slovenski
prevod potopisa jeizšel 1851 v Ljubljani/,

I

2

Z 2* polovico 19, stoletja se začenja novarazvojna stopnja
slovenskega potopisa ob razmahu slovenskega časopisja od Blei—
weisovih Novic /1843/ in slovenskegazaložništvs od Družbe sv, Mo¬
horja /1852/ dalje, 1‘eksti so poslej pisani praviloma v slovensšči-
ni /enaredkih izjem iz poznejšegaša časa je Alraa Karlin, ki je pi¬
sala v nemščini/, -^eta 1858 /sočasno z Levstikovima deloma Martin
Krpan in Popotovanje od Litije do ‘“'steza/ izide Vernetovo ^oto-
vsnjepo izhod em ali sli po jutrovih deželah lete 185? /tip romsr-

skegspotopiss, ki je čest v 19, indelomaše v 2o. stoletju/. Istega

D  >

leta 185S pe jena^dLsli^KB bil natisnjen v Novicah tudi Kiinerjevo
Pismo našega rojaka s Kitajskega /na ladji Novara/. laprispevek
slovenskgga mornarja, tox*ej neke vrste poklicnegapopotnika, je
primerek izrazito "posvetno" us erjenega potopisa, ki postaja v
nadaljnjem najčešči. Povodi za pocovanja naših potopiscve so bili
sevda karseda različni /radovednost, pustolovskažilica, izseljen¬
stvo, vojne itd,/. Potopis se basploh, včssih pe kar najtesneje
povezuje z avtobiografijo, to veljs povsem žst za Kastelčeva xisma
iz Mehike /1865/ poročila slovenskega vojaka v službi cesarja Mak¬
similijana  Habsburšekega, Proti koncu stoletja se zažno pojav/kati
med potopisci tudi posamezni vidnejši slovenski kulturniki, tako
slikar Iv8n P anke /Pogreb v Indiškem oceanu — 1884/ in pesnik An—
tonuAškerc /izlet v tJarigrsd — 1893/• zsčetku 2o, stoletja pa do¬
bimo do tedaj literarno najboljši potopis : Bogumila Vošnjaka Zapis

cilj

ke mladega potnika /19o3/. Končni sonat Vošnjakovega potovanja je
tudi danes pozornost vzbujajoči Bližnji vzhod. Do prve svetovne
vojne so slovenski popotniki - potopisci obšli že vse celine /razen
Antarktike/,

Ul

xrva svetovnavojna jepotisnila številne slovenske vojake v avs¬
trijski službi na neprostovoljna popotovanja po Sibiriji in nass-
ploh Aziji* /npr. Muc, Ličan, Grčar/, Drugaprednostna smer k - že
po prvi s/etovni vojni - pa je vodilav ZDA / npr. Lavtižar, A« Kri¬
stan, Breznik, Jakac/. Med omenjenimi jenajboljši potopis slikarjs
B. Jakca v redakciji pesnika M. Jarca Odmevi rdeče zemlje /1932/.
Značilnazmes avtobiografije in potopisaje Jugov Izseljenec /vtisi
mojega potovanja v Argentino, Buenos Aires 1931/. V vrh predvojne¬
ga potopisja p8 soditaknjiga J. Suchjja Bežne slike iz Indije
/1934/ in predvsem delo M. Javornika Pomlad v Palestini /1935/»

mitkov izbor se nehuje z letom 194o, kar jepcvsem smiselno,
saj je naša potopisne bers po 2. svetovni vojni tsko velika,
de vsekakor terjs zase posebno antologijsko knjigo. Kar zadeva
same odlomke, so v glavnem vsi informativni, značilni in zanimivi.
Knjigo dopolnjuje obsežna Šmitkovaspremna besede /Slovensks doži¬
vet j aprostrsLstev/, v kateri najdemo txkn prikazano tako teoretično
stran potopisa kot tudi razvojno sliko slovenskega potopisj8.

->epo opremljeni knjigi so pridane tudi primerne ilustracije. Gb
tem, da so podane v knjigi bibliografskeopombe k izbranim besedilom
ostaja nejasno, zakaj hxx ti&tiana.  niso dodani tudi kratki življenje-
pisni pod8tki o avtorjih, saj tovrten tekst nebi presegal nekaj 3c*
strani, bralcem p8 bi bil to bržkone zelo dobrodošel dodatek.

Jezikovna pstinšv starejših tekstih ne moti, ampak je celo

P 0  | ^—

svojevrstna privlačnost. Izbranih dokazom o slovenskem /neimperi-
alističnem / pohodi v svet bo XKX$cfc najbrž posegel širok spekter
bralcev.

Andrijen Mah

7 9 i  j?r

Jubilejni zvezek Literarnega leksikona

/Lado Kralj; Ekspresionizem, Ljubljana, DZS 1986, 212 strani,

3o. zvezek Literarnega leksikona/

#

Kraljeva študija je doslej najobsežnejši in najnatančnejši
prikaz ekspresionizma pri nas. V skladu s skupno zasnovo Literar¬
nega leksikona je tudi Ekspresionizem razdeljen na splošni, medna¬
rodni del /poglavji Nemški ekspresionizem, Ekspresionizem kot med¬
narodni pojav/ in naoris pojava pri n8s /Slovenski ekspresionizem/.

Kralj nam najprej predstavi nastanek in t  razvoj pijma.

Izraz ekspresionizem s se je uveljavil najprej na področju likov¬
ne umetnosti /že vat 19. stol./, lets 1911 pa se pojsvi kot sku-
pinskaozn8ka nekaterih mladih nemških književnikov /Mi smo ekspre¬
sionisti/. Programatično pa je bil ekspresionizem Hx& 8 atŽ 2 tK$& po¬
drobneje predstavljen šele po Edschmidovem manifestu Expressionis-
mud in der Dichtung /1918/. Problem, ki nsnj opozori tudi Krslj
in ki se z njim sploh srečujemo pri vseh uvrščanjih avtorjev v
razne smeri, stile, gibanjs ipd, je : sli je odločilnejša lastna
opredelitev avtorja /sem romantik, realist, ekspresionist itd./
ali pa sodba kritikov, teoretikov, literarnih zgodovinarjev, ki
postavljajo avtorje "v predalčke" po svojih /različnih/ zamislih.
Kot kaže , ima nasploh pomembnejšo vlogo drugs skupina. Jasno pa
je, da je znanstvenauporabnost takega označevanja vsekakor dokaj
relativna.

Od bolj znanih nemških avtorjev, ki so « sami šteli za ekspre¬
sioniste, omenja Krelj samo G. N e i se rja, T. Deublerja, G. benna,

I. Golla in K. Edschmida. Periodizacije ekspresionističnega giba¬
nja so različne, kot n8jčešči mejni letnici sepojavljata 191o in
1925. Vodilni nemški ekspresionistični reviji sts bili Die Aktion

2

/1911-1932/ in Der bturm /191o-1932/, prva bolj politično, druga
pa umetnostno revolucionarna* Bibliografija pa zaznamuje v celoti
kar loo ekspresionističnih revij v ^emčiji, 28 zbornikov in 24
antologij, programov in manifestov pa je bilo že ksr nepregledno
število /okoli 3oo/. Kot nesporne litersrnein filozofske vzornike
ekspresionizma navajs Krslj ±h±*  : F.T. Al arinetti js , A, Strind¬

berga, F, Nietzscheja in H. Bergsona. krvi je vplival na del eks-
presionističnelirike, drugi /z dramami iz zadnjefaze/ aa del eks¬
presi onističnedramatike*

Strukturno bistvo ekspresionizma seveda ni enotno* Krslj nava¬
ja /str. 30-31/, "da ga sdestavlja več zares heterogenih literar¬
nih tokov, svetovnonazorskih in političnih pozicij, ki se med sabo
niso znale uskladiti". V 3o. letih st8 proti ekspresionizmu druž¬
no nastopila nacizem /sežiganje ekspresionističnih knjig, kritika
ekspresionizmakot izrojene umetnosti/ in stalinizem. ksk Predani sta¬
linist teoretik G. Lukacs je celoxSŠfiS£Ž^ekspreionizem kot predhod¬
nika fašizma i

hadslje Kralj podrobneje obravnava nemško ekspresionistično
liriko in dramatiko in problematizira pojem ekspresionistične pro¬
ze, ki je domala neobstojen oziroma opazen le v širšem okviru mo—
dernističneliterature. At azen v ^emčiji je bil ekspresionitem vpli¬
ven predvsem še v srednji Evropi oziromav deželah, nemških sosedah.

bih, pri slednjih v zvezi z ekspresionizmom tudi. o hicičevem zeni¬
ti zrnu.

Prvo informacijo o ekspresionizmu pri nas je prispeval Izidor
^ankar v Domu in svetu 1912. Ekspresionizem je tu zgolj pojem v
slilarstvu. V Slobanu 1914 jeodklonilno poročal o ekspresionizmu

Kralj obsežneje xhxhotxx* o ekspresionizmu pri Kravtih in ir-

J

3

/že literarnem/ Albin Ogris, leta 1918 ps$K se Je v Oasu z navdu¬
šenjem opredeli za ekspresionizem Ivan Dornik. V e <&ina domačih, kri¬
tikov in esejistov Je pobude pri genezi ekspresionizma iskala v 1.
svetovni vpjni. Kralj prikaže zatem sistematično razvoj ekspresio-
nizmspri nas in njegovo recepcijo po obdobjih /npr. 2o. leta, 3o.
leta, po 2. svetovni vojni/, Med svtorji, ki so se sami prištevali

k ekspresionizmu, navaj Kralj Kosovelovo skupino okoli Mlad nex*i±8žž$
/1925-1927/ in pakatoliško mladinsko gibanje okrog Križa na gori
/1924-1927/. Pesniki slednje skupine so npr. brata Vodnikain Kocbek.
Jarc, ki gadsnes štejejo, za vzornega ekpresionists v 2o. letih, Je
1927 povsem Jasno izpovedal dvom o tem "kako kore umetnik prisegati
oziroma služiti kako struji, pa najsi bo še tako svobodoumna in
nov8torks8". V sredi 3o. let Je slovenska levičarska kritika /I.

B račič, B. -^atur, V. Pavšič/ ostro napadla ekspresionizem, psč po
vzoru sovjetske linije o edino pravem socrealizmu. Bolj naklonjeno
sta komentirala ekspresionizem 1938 A. Ocvirk in P. Vodnik, ki sts
ga ocenila zapesniško oziromaliterarno revolucijo.

Po 2. svetovni vojni Je vrsta literarnih zgodovinarjev gledala na
ekspresionizem kot obdobje /predvsem desetletjepo 1. svet. vojni/,
“"ejjansko selahko čudimo, kdo vse se Je znašel med ekspresionisti,
omenjenimi v naših literarnih zgodovinah. KrslJ zsvrača periodiza—
čilske /obdobne/ kombinacijez ekspresionizmom, ssj gleds upravičeno
nanj kot nagibanjein ne kot na smer. V tekstualni bazi slovenskega
ekspresionizma navede KrslJ tele vidnejše avtorje: A. P°dbevška,

P. Albrehta, T. Seliškarja, M. Klopčiča, B. Voduška, M. J arca in S.
Kosovela.

Kraljeva študija nam nudi bogsto bero podatkov, ki so premišlje¬
no povezani in zanimivo ppdani. Vsekakor gre za delo, ki izpričuje
ob temeljiti erudiciji zanesljivo znanstvenost in širšo upprabnost.*

Marjah Manfrede : Ledeno sonce (Prsg večnosti)

, v

Slovenska planinska književnost se je v svojem dosedanjem raz¬
voju potrdila tako količinsko kot kakovostno. Vsako novo delo s
tega področja je torej nujno izpostavljeno dokaj ostrim ocenjeval¬
nim kriterijem ob merjenju z že uveljavljenimi ali kar vzor/č/nirai
avtorji /npr. Mlakar, Potečnik, Avčin, Jerin, Kmecl , Zaplotnik
idr./. Pričujoče delo ^arjana ^anfrede je vsekakor prispevek, ki se
uvršča med najboljšo našo tovrstno književnost, ^snfredovo pisanje
izpričuještevilne odlike, med katerimi lahko poudarimo naravnost,
zanimivost in pritegljivost pripovedovanja, bogati pričevanjski
strani pa se pridružuje tudi žeprava lešoslovnaočarljivost.

Že uvodni spis / objavljen v reviji Srce in oko/ Prvs hoja na
Triglav /značilna variacija naslova Mencingerjeve Moje hoje na Tri¬
glav 1/ osvoji bralca s svojo neposrednostjo, razgibanostjo, zgod-
beno zaokroženostjo in usmerjenostjo k v bistveno. V večini pripo¬
vednih enot se zgledno družijo pustolovski elementi in psihološka
analiza, oris narave in meditacijaob tem, informacija o bližnjih
in daljnih tujih krajinah /od Slovenije do Himalaje/ in poglobljen
razmislek o človekovi usodi, ‘^ekst pritegne bralca k pravemu "sode¬
lovanju" in"sočutenjm", ssj ga kar stisnepri seču ob težkih plezal-
čevih trenutkih v steni ali zazebe ob ledenem pišu globoko pod 0
stopinji Celzija. Početje alpinistov, ki bi ga lahko označili kot
predrzno ali izzivalno sizifovstvo, jepravzaprav stalno na meji
živijenjain smrti, zatorej "ns pragu večnosti", "ajbrž zsto tudi
toliko globokih razmišljanj o življenju, njega skrajnih mejah ali
tudi žeobčutenje tistega "onstran".

Kompozicijski lok jeposrečen * od otroške radoživosti, podjet¬
nosti in neugnanosti /Prva hoja na T r iglav/ do prav ptertreslji-
vega doživetja bratrančeve smrti v steni. "N

Izdajo i Vi 8nfredove knjige vsekakor priporočam, saj ne bo priteg¬
nila le ozkegaštevila planinskih strokovnežev, ampak širši krog
vedoželjnega bralstva.

29.6.1989 Andrij8n ^ah

f f ' t t *

C * ■ ;  * *

• >■ - <*

... .'v f

c

v


Podrobneje o Kosovelu in avantgardi
(Janez Vrečko; Srečko Kosovel, slovenska zgodovibska avant¬
garda in zenitizem, Maribor* Obzorja 1986,

261 strani)

0 knjigi poročamo sicer z zamudo, vendar razprava še
ni izgubila svoje svežine in aktualnosti. Knjigaje nekoliko
predelana avtorjeva disertacija in jerazdeljena v naslednje smi¬
selne razdelke : prvi, splošnejši del seukvarja z avantgardo
predvsem teoretično, drugo, krajše ppglavje jeposvečeno Podbev-
šku, tertje, najobsežhejše poglavje pa Kosovelu in zenitizau,
ki je pravzaprav sinteza evropske avantgarde v jugoslovanskem
okolju; krajše poglavje pred sklepom pa spregovori še o Delako¬
vi gledališki oziroma multimedialni fazi slovenske »zgodovinske
abantharde. Druga možna delitev se kaže kot dvodelna t 1/ splošni
del o avantgardi, 2/ posebni del s 3 poglavji iodbevšek in zeni-
tizem (prolog), Srečko Kosovel in zenitizem (središčna tema) in
Ferdo ^elsk in zenitizem (epilog). Vsekakor gre za premišljeno
in zaokroženo sestavo.

Vrečko že nsxsdacpc$ začetku (str. 9) takoleopredeli svoj razi¬
skovalni načrt ; "In pokazati, ds smo bili Slovenci intenzivno, pa
vendarle na svoj specifičen naaiinuddiftšeaii v avantgardističnih
gibanjih tedanje Evrope, je naš namen." Po razlagi pojma slovenske
zgodovinske avantgarde se loti avtor kratkega pregleda "dosedanjega
raziskovanja slovenske zgodovinske avantgarde s posebnim ozirom na
Zenit in Kosovela". Že tu in vseskozi dalje se Vrečko nujno /in
tudi polemizira/ » z urednikom Kosovelovega Zbranega dela Antonom

Ocvirkom.

U}

2

Pravzaprav je res čudno, zakaj je Ocvirk tako zabrisoval
verjetne in dejanske povezave med Kosovelom in Micičevim Zenitom

mnenja o zenitizmu ? Ali ni hotel povezati “svojega” Kosovela s to
"kričavo smerjo" ? 0 cvirk je ob izdaji Integerlov ( 1967 ) določil,
de konstruktivistični »Integrali stojenakoncu Kosovelovepesniške
poti". Vrečko v nadaljnjem polemizira tudi s to trdiuvijo, sa$
meni, da kaže uvrstiti v zadnjo fazo Kosovelovega pesnjenja soci-
alno-politično liriko. Mislim pa, da ne eno ne u rugo izključno ne
velja, saj jenajverjetneje, da jeipissl Kosovel sočasno v različnih
stilih (sepravi t  v duhu izročile ali pod vplivom eksperimentali»t
stične avantgarde).

Za proučevalce avantgarde sledi nekaj zanimivih poglavij
(0 pojmu avantgarda, Kosovi pogledi na avantgardo, Flakerjevi
pogledi na avantgardo). Gre za vrsto znanih vprašanj (npr. za
odnos med modernizmom in avantgardo»^avantgarda kot ultramoderni-
zemfc ali samostojna stiisks formacija^ , za avantgardo kot socio¬
loški ali umetnostni pojem ). Vrečko se opredeli za to, da spa¬
dajo v avantgardo tudi njeni umetniški izdelki, ki jihbimenuje
"okruški". 2u ® povsem strinjam z avtorjem, saj je res nelogično
uvrščati v avantgardo zgolj njene manifeste sli ideje, ne pa
njenih del. Onekom dvomčjivo je, da bi npr. Arpove dadaistične
nastope uvrstili v avantgardo, njegeove pesmi pa v modernizem.

Lotimo sezdaj predvsem poglavja Srečko Kosovel in zenitizem.
Vrečko se ob svojem raziskovanju Kosovele opira predvsem na pesni¬
kove dnečvniške zapiske in pisma. V marsičem - tudi gled) zenitiz-
ma - so ti dokumenti gotovo dokaj informativni in pojasnjevalni.

v Zagrebu. Ali je to dejstvo mogočerazložiti iz Ocvirkovega slsbega

3

celote vprašanj o Kosovelovih razvojnih fazah ps le ne razrešujejo.

s?

> tevilns Vrečkova dopolnila in popravki k Ocvirkovi predstavitvi
Kosovelovega konstruktivističnegapesništva so vsefekor umestna in
sprejemljiva. Dvomljivo pa je ločevanje medkonstruktizmom in kons¬
truktivnim, kot ga predbidefea Vrečko, Po njegovi tezi je namreč
konstruktivizem povezan z destrukcijo /!?/, konstruktivnost pa s
socialno-revolueišnarno poezijo. Najprej kaže podčrtati* da je
sam izraz konstrktivizem nujno v najtesnejši povezaki s konstruk¬
tivnim (načelom), Resda zasledimo npr. v Integralih pesem Destruk¬
cije, ki izraža rušilno razpoloženje s futuristično osnova (Ruši¬
ti, rušiti I / Vsete muleje faraonov,/ vse te prestole umetnosti./

Po drugi strani pa še to pesem lahko uvrstimo tudi v protestno,
socialno-revolucionarno pesništvo. In kaj naj bi npr, rekli o

pesmi Kons!- Novi dobi ? Pesem jeobenem kons in socialno-revolucmo-
nams (in takih p&cxxxDoamst£x.  konsov ješe več), tevilni Kosovelo¬
vi konsi res rušijo (destruirajo) stare oblike in mišljenjske vzor¬
ce, a obenem že vzpostavljajo oboje na novo (torej konstruirajo ali
so konstruktiven element). Najdemo pa tudi konse, ki v ničemer niso
oblikovno posebni, kaj šele provokativni, in bi jih zlahka uvrs¬
tili med Kosovelovo "baržunasto liriko(npr. Kons - Ti mirno spiš -
v Integaralih na str. 229)*

dejstvo, ki predvsem prihaja v poštev ob oblikovno drznej¬
ših konsih (npr. Kons 5) je naslednje : Kosovel se je zavedal, da

je žeobjsvljivost tovrstnih pesmi malo verjetna, njihova sptejem-
ljivost pri publiki paše manj. Zato sejepač odločil z© večjo ko-
munikaivnost in jeza socillno-revolueionarao usmerjenepesai uporab¬
ljal stafo oblikovno posddo (npr. Rdeči stom). Ali ni to dilema

4

celotne levo usmerjene avantgarde t  ki je navsezadnje le morala ra¬
čunati s svojo proletarsko - po okusu staromodne j šo - publiko St  (npr.

Aragonov obrat od nadrealizma k realizmu ipd.). ? Kot ni jasnih
odnosov

r&z iik med konstrukti zrnom in konsi ali med konsi in socialno-revo-
lucionarnim pesništvom, je problematična tudi povezava konstruktiv¬
nega z integrali (str, 168), Bdina pesem z naslovom Integrali
(str. \y\  v Integralih) je navsezadnje polna "nihilomelanholije" in
se izteka v razošarano spoznanje s"" Verižniki plešejo kkafckaft' 1  •

Ali ne najdemo mnogo konstruktivne j ših pesmi pri konsih ?

Ne glede na omenjene pomisleke je treba Vrečkov! knji&i

priznati,da je temeljito obdelala vplive Zenita in zenitizma pri

...

nas nasploh in nsKosovela posebej ter da je celotni sklop vprašanj
v zvezi s tem nazorno predstavila, ^snom Srečka Kosobela se je po
Zsdravčevi monografiji pridružil nov, upoštevanja vreden znanstveni
prispevek.

Andrijan ^ah

VSA. (fšf

"Iščite protislovja, našli boste življenje"

(D, Lokar)

(ob smrti pisatelja Danila kokarja)

"Radi živite ?" je vprašal Danila Lokarja (1892-1989) Branko
Hofman v leta 1978 objavljenih Pogovorih s slovenskimi pisatelji«
'Ja. ^endar rajši star kot mlad", je, mordg nepričakovano, odgovoril
pisatelj in nadaljeval :"V mladosti so me zdebvali viharji, sta¬
rost pa mi je prinesla večjo ^ravljivostj bila jemilostna, da me
je pripeljala v miren pristan." Starost pa ni bila le živi jen jsk>
obdobje, ki gaje Lokar s projasnostjo sprejel, marveč tudi čas
njegovega nsjvečjega pisateljskega razmaha.

Dovolj je oceniti že presenetljivi podatek, da avtorjeva
prvaknjigs "Podobs dečka" izšla leta 1956, ko je bilo Lokarju
64 let, in daje v naslednjih desetletjih (do sredine 8o. let)
izšlo še okoli 2o njegovih knjife. &ed književniki njegove genera¬
cije so nekateri do leta 1956 že umrli /npr. Anton Leskovec,

Igo Gruden, Prežihov Voranc, Joža Lovrenčič/, drugi ps že popu¬
ščali pisateljsko pero /npr. Juš Kozak, Ferdo Kozak/. Ugotovitev,
da gre pri Lokarju za izredno življenjsko silo, je gotovo nedvomna.

Pisatelj se je rodil v Ajdovščini in v njej tudi preživel naj¬
več svojegaživljenja. Realko jeobiskoval v Gorici in tedaj tudi
Z8čel s pisateljevanjem /prva* novela v dijaškem listu Pobratimija -
19o6). Studijskapot gaje vodila na Dunaj i  začel je z r o^anistiko,
a se premislil in prestopil na medicino, bed 1. svetovno vojno je
končal medicino in konec vojne dočakal kot zdravnik v Furlaniji.
Vrnil se je v Ajdovščino in se tu v glavnem ustalil v zdravniški

službi.

2

"V 2o. letih je nadaljeval zb literfirnim delom, e  prvo novelo
mu jeobjavila šele revija Sodobnost leta 1933. V tej reviji je
objavil še dve noveli, potem pa je sledil dolgotrajni avtorjev
umik iz javnosti. Zanimivo je, da se h±  Lokar ni približal
krogu primorskih pisateljev, ki so tedaj izdajali slovenske knjige
v 2rstu in Gorici ob težkih okoliščinah pod italijansko okupa¬
cijo /npr. Bevk, Budal, Feigel/. Razložljivo pa je to z drugačno
Lokarjevo pisateljsko usmerjenostjo, saj je bila prozaomenjenih
avtorjev tradicionalnejša, z vsemi znaki široke bralske dostop¬
nosti.

Med 2. svetovno vojno jeLokar sodeloval s partizani, Italija¬
ni p8 so ga 1943 konfinirali v Furlaniji (vzporednica s furlansko
epizodo v 1. svetovni vojni l). Po kapitulaciji Italije se je vr¬
nil v Ajdovščino in z ženo Jelko odšel k partizanom. V Ajdovščino
se  je vrnil 1945, ko je bils tam ustanovljena 1* slovenska vlads.

V vojnem čs$u je nastalo več njegpvih leposlovnih tekstov, ki pa
so izšli šele tonogo pozneje. Do leta 1951 j« bil še v zdravniški
službi, potem /pa se povsem posvetil književnosti. Po objavah v
revijah je končno le izšle njegova prva knjiga Podoba dečka (1956).

Lokarjevo pisateljevanje, v katerem so gotove tudi pobude
evropskega modernizma, jebendarle najbolj ustrezno označiti kot
nadaljevanje psihološkegarealizma v smislu Čehova. S tem ruskim

avtorjem ga ob pmki±*x zdravniškem poklicu povezuje tudi oblikovna
stran ; izrazitaprevlsde novele (Lokarjevi d ramski poskusi so manj

to, kar je videl okoli sebe), je Lokar sprejelm tudi zase.

Zg  zbirko novel Sodni dan na vasi (1958) je prejel Lokar
Prešernovo nagrado. laj so sledila še cTugapriznenja, prevodi


3

v tuje jezike in dokajšnja pozornost domače kritike*

S svojimi številnimi knjigami /npr. Hudomušni Eros, Leto osem¬
najsto, Zakopani &ip* Bvaobraza dneve, Z glavo skozi zid, Dva ust¬
nika itd,/ se je Lokar trdno zapisal v slovensko književnost, neka¬
tere njegove novelepa bodo gotovo obranile antologijsko vrednost,
Lokarja, tega predanega ustvarjalca, je spremljala umetnostna
sposobnost do končanjegovih dni. Ko stopazdaj "tja, kjer znebi se
človek vsake teže", ostaja zdsj nam, njegovim sodobnikom in du¬
hovnim dedičem, ob njegovem celotnem opusu tudi taksle izjava  pisa¬
teljeva izjava o pomenu sli vrednosti umetnosti *" Umetnost je
prostost, ki je <kugod v življenju zelo redka sli pa je s lob ni",

Andrijan I«h


^ ■?. !ffj°

Janez Jezeršek-Sokol, ARHIPELAG GOLI

n

Utemeljeno je pričakovati, de bo knjiga Janeza Jezerška-
Sokola Arhipelag Goli (s podnaslovom Koja zadnja komandontska
potovanja) pritegnila nemalo bralcev# Delo spada namreč v tisto
skupino pritegujočih spominopisnih del, ki nszprno in občuteno —
pac glede na dejanske srhčjiveizkušnje avtorjev - prikazujejo
življenje v ječah in taboriščih#

S a m naslov je nedvomna asociacija na znamenito iolženicinovo
dokumentsristično delo o sovjetskih taboriščih Arhipelag Gulag#
UstxM3zneprimerjsve pa se nudijo ob delin K. Štajnerja (7000 dni
v Sibiriji), N# Ginsburgov® (Podvojite stražo), A# Londona (Priz¬
nanje) itd# itd# Jezerškovo pričanje je seveda za nas še dodatno
pomembno, saj greza dogajanja v domačih logih#

i-iotiv Golega otoka se je pri nas  pred tem pojavil tudi že v
leposlovju (npr# B# Hofmani Roč do jutra), a zdi se, da so tovrstni
spomini še pretresljivejši* Glede na primerjave z deli iz prejš¬
njega stoletja (npr. S* Pellico; Koje ječe, P.K. Dostojevski* Za¬
piski iz mrtvega doma) bi lahko rekli, da so se v t*i# ''napred¬
nem" 2o. stoletju razmere za (politične) zapornike še poslabšale.

(z vidika ječarjev so se seveds "zboljšale", izpopolnile I). Ali
lahko sploh pomislimo, da bi v stalinističnih in podobnih zaporih
kdo nemoteno pisal roman (kot npr# ^arniševski v carski ječi) ?

Ali pa študiral no jetniški "univerzi" Ckot npr. nekateri komunisti
v staroju&olsovanskih ječah) ?

Medvojni partizan in povojni častnik (polkovnik) Jezeršek
je bil leta 194-7 poslan kot vojni ataše v Rim# ^ez dobri dve
leti pa so mu določili študij ne vojaški akademiji v Beogradu#

Bilo jenapeto vzdušje po Informbiroju, hitreje si bil sumljiv ket
zanesljiv. Iz zapisanegs sledi, de sta bila sumljiva tudi znana
partizana I J eter Dtente-Sksla in Dušan Kveder-Iomaž 1

2

Po 3retaciji SnKatHHxiša polkovnika Dušane ^sJcna-NedelJke (Jezer—
škovegsprijateljs) Je prišel marca 1951 čes tudi ra  ^eserška,

! '¥ ponedeljek zjutraj, še ob šestih, Je vdrlo vanjo (op, AL : v
spalnico) šest oficirjev KOS", previ Jezeršek v poglavju Začetek
razčlovečenja 2ufee se Je začela kalvarija Janeze Jezerške in njegove
družine. In zaksj ? Iz povedanega se vidi, da ni šlo ze informbiroi
Podajanje nadaljnje vsebineni več stvax* tega poročila* Sledimo
pe najtežjim preizkušnjam avtorja, prav ne dne človeške eksistence,
od preiskovalnih zaporov, prek obsodbe (v imenu ljudstvat na 12
let strogega zapore zaredi eovr8Šnepropagande I) do zaporniškega
življenje na (otoku) Grgurjv, Ugljonu, v Bileci in nazadnje na
Gcfcefa otoku. Izvemo kaj žo znanega, še več neznanega, srečamo razne,
tudi t.i. vidne osebe, vse skupaj pe Jo krvavo zares. CboudiJemo
lahko ljudi, l:i so prenesli tako hude stvari, ps sc niso zlomili.
*'ri vsej lastni prizadetosti ohranja avtor neko objektivno
distanco do dogajanj, podobno, kot so to žeizlcazeli nekateri nsši
pisatelji v svojih Jetniških romanih ali spominih (npr. V. Zupani
•^evitan, i,-.Kovačič: ^snišnost, k.Petan: Preteklost ...).

Za gladko tekočo pripoved Jezerškovih spominov ima gotovo
nekaj zaslug tudi pisatelj Ivo Zorman, ki JeknJigo proredil za
tisk. Vseiskor se pridružujem Zormanovi oceni, ko pravi, da $x
"Jezerškov tekat pomeni obogatitev v poznavanju naše preteklosti
in dragoceni branje". Avtor sam pa nam prede Ja knjigo v nranje
med drugim s temi besedami "V upanju, da se utegnejo kaj naučiti
iz mojih izkušenj rodovi, ki odraščajo, sem Jih (op. AL: spomine)
napisal".


Branko Hofman, ISKANI IN NAJDENI SVET

Hoimanova knjiga Iskani in najdeni svet je neke vrste nada¬
ljevanje ali ps dopolnilo njegovih, Pogovorov s slovenskimi pisate¬
lji, ki so izšli 1978 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, V
Pogovoril^ je objavil 3o intervjujev s slovenskimi književniki vseh
generacij, Iskani in najdeni svet pa vsebuje 15  pogovorov s sodob¬
nimi slovenskimi književnicami, Dodajmo še, da so bile tudi v
ogovorih že zastopane književnice, in to : B, Jurc; 1 , E, Ičraigher,
c, Makarovič, H. Mihelič in E, Peroci, Dve se pojavite v obeh
knjigah ; B. Jurca in H, Mihelič,

Pomen intervjujev s književniki je seveda v tem, da bralcem
približajo avtorje ne le z umetniških, ampak tudi z občanskih vi¬
dikov* Laj nas res zanimajo pinci, katerih delo beremo, tudi po
svojih življenjskih usodah, po zasebnem življenju, mišljenju in
raznolikem delovanju, Toko so Hofmanovi pogovori s našimi književ-
nicami nekako okno tudi v zasebnejši svet posameznih ustvarjalk,
katerih dela so že tako ali tako izpostavljena javnosti,

Hofman se zna pogovarjati in na pogovore je tudi temeljito
pripravljen, Poleg samega poznavanja bisttecneg 3  gradiva (fc.j. knji¬
ževnih del) odlikujeta Hofmana tudi potrebna občutljivost in primer¬
na taktnost,

Oes  je, ds povemo, s katerimi avtoricami nem Kofmen omogoča
srečanje v svoji knjigi. Po obacedbem rodu no to : K, Brenk,

N, Gaborovič, A. Goljevšček, B. Golob, M, Haderlap, B, Jurce,

M, ^aoič, M* Krvina, K, ^elenček, N. “curer, M, Mihelič, J,

Milič, M, Novak, A. ''kori in P. Škrinjar. Seveda so to avtorice,
katerih delo je razžično po obsegu in pomenu, e ze som pogovor to
ni bistveno.

2

kot že rečeno se dve 8Vtorici pojavita mod intervjuvankami
drugič. Pravzaprav zapisu o Miri Miheličevi ne moremo reči inter¬
vju* ampak je to bolj pričevanje o avtorjevih srečanjih s tedaj
že težko bolno pisateljico, Dragocen in pomeljiv prispevek, ix anj
se zdi nujen dodatni intervju z 3, Jurco,

**ed pesnicami* pisateljicami in dramatičarka mi so predstavnice
"različnih genex*ac:.j, različnih estetsicih usmeritev* različnih
nazorov* različnih poiclicev in različnih življenjskih usod" ,:^kskx
pravi Hofman, In nadaljuje ; " Pogovore sem usmerjal na najraz¬
ličnejša področja; ni me zanimalo samo njihovo zasebno življenje,
ustvarjelnepobude, načrti* pogled v pišate jske delavnice* temveč
tudi gradivo, iz katerega črpajo snov, jezikmin stil, mnenje, ki
gaimajo o svojem delu* estetski nazori, moralnavprašanje, gene-
tičneprvineumetnine* vloga in položaj pisatelja v današnji družbi*
odnos do nax*oda, razmerje med književnostjo in politiko, vpliv
kritike na njihovo delo itd,"

Pravzaprav segaizbor avtoric preko okvirov zgolj leposlovja,
luko jeuiiestno nagovorjena tudi Jelka Milič, ki je predvsem neutrud¬
na in neugnen8 publicistka in vsekakor ene naših zanimivejših so¬
dobnic. beveda bi lahko našteli nekaja imen* ki "manjkajo", npr.

A, Glazer, 1, h e rgold, P. Kovač, K. Matičič, I. Zagoričnik, če jih
naštejem nekaj , ki sojih mimogrede spounim.xs»iuaHdi Vendar pa to
ni očitek avtorju, saj je vseka knjigeinter jujev obsojene na dolo¬
čen izbor.

Verjetno bodo različne bralce pritegnili nekateri pogovori
bolj, drugi manj, to najbrž gleae ne miselno sorodnost s avtori¬
cami, glede na literarno afiniteto ali glede neknjiževno in osebno
znanstvo* z njimi* ^akorkoli že, greza zanimivo knjigo, s katero
si bo pomagala tudi litersrnazgodovina. Delo dopolnjuje koristna
bibliografija del obravnavanih avtoric, ki jo je sesatvile Ančke .

Vi

Posavec

Miha Remec, ZELENA ZAVEZA

r

Znanstvena fantastiks se v zadnjem času pri nas razvija
količinsko in kakovostno. Od konca 7o. let se ji v precejšnji
meri posveča tudi pisatelj Biha Remec. Označimo ga l8hko brez
omahovanja za vodilnega pisca tega žanra pri nas, obenem pa za
konkurenčnega tudi v mednarodnem merilu. Njegova tovrstna pri¬
vlačna dela so t  Votlina, Prepoznavanje, Iksion, ^ana, Lovec in
^ečista hči.

Letos se je temdslom priključil še političnofentastični ro¬
man Zelena zaveza. Z a razliko od prejšnjih, ki so vsi resnob¬
ne je usmerjeni, se v Zeleni zavezi pojavijo dragoceni elementi
humorja, ironijein satire. Primerna erotična doza pa ja bila že
sicer ^emčevaznačilnost* A a kar k stvari.

Dogajanje v znanstveni fantastili poteka običajno v drugih
časih sli (in) drugih krajih. Zgodbs Zelene zsveze se dogaja
leta 2o87, a pri nas, v držsvi Sloveniji, ki pa je dal zvezne
Balkanije. ^ar hitro opazimo (ob sicer različni tehnologiji)
številnepodobnosti s s edanjostjo. ^emec se duhovito in posrečeno
poigrava z enakostjo in različnostjo obeh časov.

Avtor nas kar na začetku vrše "in mediš s res". Z videostikav-
tom (moderno opremljenim videonovinarjem) G apo Zakotnikom se znaj¬
demo v Kočevskem Rogu oziroma ned njim. ^enadno novinarjevo sre¬
čanje z oddelkom zvezne vojske in z enim od njenih poveljnikov pol¬
kovnikom Petrom A. Bulstovicera (le-ta pošlje v svojem kartkem na¬
govoru stikavta v njegovo ožje rodao področje) pa sproži verigo
burnih dogodkov.

Novinarstvo je, kot vidimo iz nadaljnjega, tudi leta 2o87 še
vedno (ali še bolj) pomembne sila, ki lahko odločilno spodbuja in
usmerja javno mnenje. Bistvo novinarskega dela pa je tudi tedaj

2

6

(kot zdaj) v odkrivanju svežih (in čimbolj se acionalnih) do¬
godkov« In dogodek je tu I Zvezna vojske namreč skuše skrivaj

zskopsti v Kočevskem Bogu nevarne jedrske odpadke« Vsakomur je

|

zdaj jasno, de se pojsvitata trenutek vsaj dva bistvenaproblema :
vprašanje slovenske suverenosti in pavprašanje ekološke katastrofe«
Folitika in ekologija se v nadaljnjem dogajanju trdo in neogibno
povezujeta«

Srečamo sez vrsto pomembnih oseb, kot so npr« pisatelj Albert
Švigelj, katerega gladovna stavks proti vojskinemu onesnaževanju
Kočevskega Roga postane osredtnjujoča spodbuda širšega narodnega
gibanja, biokmet črnolesbik, zapeljive načelnice Zelene branbe
(Zebre) Romana Kogovšek, Gapova očarljiva kolegica Mojca, žal
članica spolnovzdržno stne x združbe, in končno, a ne nazadnje
sam predsednik slovenskega državnega sveta Grefeor Skok*

Podrobnejše vsebine ali celo razpleta nekaže povedati, saj bi
tako bralci prišli ob veselje presenečenjg (vsak nsj s svojim
zadovoljstvom odkrije, kaj so razglasili ns Balantičevem trgu
leta 2o87 1)«

■^elo jepremlšljeno grajeno, vozlano in razvozlano« ^edpoglav-
js go vpletene informacije o tedanjem videosporedu, iz katerih
se nam prikaže tudi ironizirana reklamokracija«

Veliko pozornost posveča ^emec jeziku in zelo postečeno kuje
klene noveizraze (na novi tehnični svet), ki pa jih takoj razu¬
memo in kar najbolj naravno z zadovoljstvom sprejmemo«

Glede ns prevladujoče razpoložebje slovenske pomladi in glede
naštevilnemik8vnosti teksta bi lahko postala ^emčeva Zelen8 zaveza
pravauspešniC8 «

Alojz Rebula, JUTRI ČEZ JORDAN

Dolgih 35 let je že, odkar je Rebule izdsl svojo prvo knjigo,
zgodovinsko povest Devinski sholer (19540* dobrih 2o let pa, odksr
je izšel njegov najboljši tekst, zgodovinski roman V Sibilinem ve¬
tru (1968), Ee enkrat se je napotil RebAla v zgodovino z romanom
želeno izgnanstvo 01981), v katerem obravnava Trst v 15* stoletju
in tržaškega škofa (poznejšega papeža) Eneja Silvija Piccolominija.

Roman Jutri čez Jordan je torej četrti RebAlov tekst z zgodo¬
vinsko osnovo, obravnava pa nadvse zanimivo dogajanje namreč v Bib¬
liji opisani pohod Judov pod Mojzesovim vodstvom iz Egipta preko
puščav(e) v obljubljeno obželo* Kanaan, Temu dogajanju sicer ne mo¬
remo reči dobesedno zgodovinsko, ampak mitsko, Plodhejše osnove,
kot je mit, pa zaknjiževnost parv gotovo ni,

Rebulsima do obravnavane snovi predvsem verniški odnos, saj naj¬
brž meni, da se je tisto, kar jeopiseno v Bibliji, moralo tudi na¬
tančno tako zgoditi (dobesedno pojmovanje Biblije pa vodi v skrajni
točki do tega, da je bil svet ustvarjen pred nekaj tisoč leti,
prim. judovsko štetje let I). Iz tslegapojmovanja izhajajo seveda
težave v zgodbi, saj je malo verjetno, da bi Judje Ro let potovali
skozi puščavo oziroma v njej bivali in preživeli. B ove da so po izro¬
čilu dobivali z nebamano (in prepelice), ščeptični človek pele najprej
pomisli na vodo. *e ni bilo vode, ni bilo preživetja, če pa je bilo
dovolj vode, p8 to ozemlje ni bilo puščava.

Veliko večje možnosti kot dobesedno sprejemanje mita ponuja meta¬
foričnost. Tudi Rebula sam prsvi ibfc (str, 317) i "Hotel s em se samo
prepustiti večičastnim možnostim metaforičnega, ki sem jih čutil v
snovi*"• Citat iz Kafke, ki ge preberemo ns začetku knjige, ps na¬
ravnost dognano oznsči mojzesovsko (človeško) pot skozi (življenjsko)
puščavo. Mojzes je primerljiv tudi s fantom iz Cankarjeve pesmi

2

(■^ant je videl rožo čudo tvorno, z dramil se je in je šel napot).

Judovski pohod pod Mojzesovim vodstvom naj bi potekal v sredini
13* stoletjs pred našim štetjem, todszgodvinsko ni potrjen* 0?o
omenja tudi čebula, ko prsvi (str. 316) t ... v Egiptu ni za njim
(t*j* za pohodom) pisanih ne arheoloških sledov, ps tudi samega
itinerarija ni mogoče natančneje identificirati". Vendar pa v isti
sapi pravi ” "Dvom v zgodovinskost tega pohoda je komaj ktogoč" i?
Pustimo zdaj to opletanjeokoli zgodovinskosti dogajanja in ponovno
potrdimo j plodnejše osnove, kot je mit, zs književnost ni (celo
samaknjiževnost (pfcostsje mit, npr* Don Kihot, u amlet, Don Juan,
Faust itd*).

Oglejmo si, kao jezgrsdil Kebula svoj roman natako znamenito
temo* Ni postavil Mojzesa za glavno osebo, kar je gotovo smiselno
(ta ostaja teko v distanci, malce skrivnosten, privzdignjen, a ne
simpatičen). Dogajanju sledimo z »ornegakota pripovedovalca, mla¬
dega Jud8 Absaloma, delnegaudeleženca judovskegapohoda skozi puščabo.
(1. del). V 2 . delu, ki se dogsja ne Kreti, se ob Absslomovi pripo¬
vedi pojavlja še pripoved njegovega sina Elidada.

Absalom jebil v Egiptu svetiščni pisar, a zvest pripadnik svo¬
jega naroda. Ko jexd zvedel zs odhod Judov iz Egipta (iz egip¬
tovske sužnosti),,je odšel za njimi in jih došel šele sredi puščave
(tako ni bil zraven pri prehodu čez K^Č« morje 1). ^radi preveli-
keganavdušenjo nad obljubljeno deželo in zaradi Mojzesovega obotav¬
ljanja, da bo krenil vanjo, seje celo zapletel v zaroto proti Moj¬
zesu, bil ujet, s svojim dekletom Lijo zbežsl od Judov, pozneje pa
so gaujeli gusarji in gaprodali zs sužnja na Kreto. Homan je zgod-
beno zelo bog8t, kar nspeto pustolovski, vendar je to le ena,

3

vrline j ša plast* Kot smo pri ^emčevi eleni zavezi # hitro opazili ,
da tamkajšnja prihodnost govori p8rvz8parv8 o nsši sedanjosti, se
tudi pri Rebulovem romanu zavemo, da si daljne preteklost in naš
čas podajata roke.

^ar nekam znani so nam elementi kot npr. 2 diktatorski vodja
in sledče mu, v razpoloženju menjajoče se ljudstvo, obveznepot v
obljubljeno deželo (tu ima tudi 4o let svoj pomen), edinaresnica
)B» Bog, en narod, en vodja), velike obljubein klsvrnaprksa,
ideologijajeeno, praksa drugo (Mojzejizda sicer zapoved ^e ubijaj,
sam paubijasvojepolitičnenasprotnike, nezvesto ženo kamenjajo itd.)
taka in deugainanestrpnost, veliki in ihali narodi, pojavljanje sr¬
pov in kljukastih križev (le-ti so v Egiptu res arheološko dokumen¬
tirani O# klanjanje Zlstemu teletu (Fd sno teletovi) itd. itd.

In kobo Elidad (žepo očetovi anrti) odšel z drugimi Judi "jutri
čez Jordan", v obljubljeno deželo izbranegaljudstva (prim. Izrael),
ali niso tam naseljeni že drugi (prim. ^alestinci) ?

Posrečen preplet osebnih in družbenih problemov, arhetipski
položaji in človeške usode, značilnega vse čase, iskanje absolut¬
nega in pritlehna stvarnost - vs^to se združuje v (rezno)pomensko,
polno besedilo, ki P»kot unetnišk. celot, vseeno ne dose 6 s avtorje-
vega najboljšega romana 7 sibilinem vetru.

Andrijan Pah

1 /  Janez J ezeršek-3okol, Arhipelag Goli : mojszadnja komandanfeska
potovanja, za tisk priredil Ivo Zormsn. Ljubljana, Cankarjeva
založbe 1989, 247 str.

2/ Branko Hofman, Iskani in najdeni svet, Ljubljana, Prešernova
družba 1988, 363 str. (Zbirka Vrba)

5/ Liha kemec, Zelena zsveza :  Političnofantsstični romsn, Ljubljans,

3<f.

Založba Borec 1989 , 231  str.

1



v >.' ),.•'.;. . v t  v

' ’ (

<

t

J> 1 > i  Ofc«' v . ; lf» ;  H on :; .' -
•'.!.•! o{.  : y j.v . , t

**>. '.L O "..JU tj V .

f

• 8 »

uf^.t- J v© C- .. O.

< l  o i  mo;,.’

‘*r,

C

/

f r

«T

•: j  t





v ?’ tf

I^ravsna knjiga (ne samo) z® današnjo rabo

!

(Dimitrij Rupel* Slovenski intelektualci. Od vojaške do civilne

Nove Ruplovaknjiga Slovenski intelektualci* od vojaške do
civilne družbe, v kateri se posrečeno prepletajo sociologije in
zgodovina, znsnost in esejistika, lahko uvrstimo v linijo tistih
del, v katerih se avtor ukvarja s slovenskimi stvarmi (npr* Svo¬
bodna beseda od Prešerne do Cankarja, Bepede in dejanja, besede
božjein božanske), Rupel v njej obravnava obdobje od 2* svetovne
vojne do 198o in v okviru tega značilne položaje in dileme inte¬
lektualcev*

"e v uvodu spregovori o dvosmernosti intelektualcev (dvo-
smernost je seveda poenostavitev, v bistvu vedno nadtaja iz dvosmera-
nosti paleta nians), ko juum&a  omeni "organske” in avtonomne inte¬
lektualce ("organski" intelektualec je Gramscijev izraz* Z njim je
označen pravzaprav strankarsko, partijsko včlenjen intelektualec,
tisti, ki "dejavno Sodeluje v praktičnem življenju kot akonstruk-
tor, orhanizator")* Nazum jivo je, da vojašks družb® rabi in pod¬
pira le "organske" intelektualce in da šele razmah civilne d ružbe
uveljavi vidhejšo dejavnost avtonomnih intelektualcev.

Rupel navaja vrsto fg znanih  umetnikov in intelektualcev,
ki so se udeležili NOB in bili v njej "vojaški oziromarevolucio-
nsrni sodelavci" (prim. tudi J. Vidmar in S. Kocbek)* Politika je
seveda intelektualce strogo usmerjala. Iz Dolomitske izjsve citirs
Rupel med drugim odlomek, ki ob današnji ^vednosti zveni kar ža-
lostno-smešno (•••za slovensko nacionalno bodočnost je pravilna
samo pot, ki jo je prehodil veliki ruski narod ...).

družbe, Lj, MK 1989, 259 str,, Nova slovenska
knjiga)

2

Avtor se sprašuje, ali smo Slovenci (slovenski intelektualci)
pripravljeni na sodobne tehnološke in kulturne spremembe* Predstavi
nam &b±x  Gouldnerjevo hipotezo o nastajanju novega razreda inteli¬
gence oziroma intelektualcev* Značilni Gouldnerjev pojem se imenu¬
je "kultura kritičnega diskurza" (njen ideal je: ena beseda, en
pomen za vsakogar in vselej - torej nasprotje orwellovskemu in na¬
šemu novoreku)*

Kot znanilca "novega, neodvosnega položaja slovenskegaintelek-
tualca omeni Rupel E* Kocbeka in J* Pučnika* V nadaljnjem navaja
avtor utemeljeno misel o antiintelektualnem ravnanju (organskih =
partijskih) intelektualcev (prim* obračun z liberalizmom v 7o* le¬
tih, izobražev8lnareforma, ideološko discipliniranje univerze, poli¬
tično kadriamje po načelu zvestobe itd*), ha strani 35 poda
Rupel ustrezno podobo povprečnega "organskega" intelektualca, ki
često uporablja besedo "mi", citira "klasike" in predpostavljene
(vazdacija prastarega konfucijevskega : Mojster je dejal I)*

9 —

"ekateri intelektualci so se sevda praatexazx ±ix sčasoma pr o-
brazili* 'Pako navaja Rupel dva, ki sta prešla od revolucionarnih
k "humanističnim" intelektualcem (D. Pirjevec, M. Apih), •‘-rimerae
je tudi oznaka za T* “ermaunerja, kiga Rupel opredeli kot intelek¬
tualca - '‘izdajalca" (saveda ne s slabšalnim pomenom). Z.nano je
namreč, da Kermauner z navdušenjem prehaja od ene ideje k drugi
(trenutno je kristjan).

domiselna, zelo razločna je klasifikacija intelektualcev na
strani 42 (greza ‘‘organske" intelektualce), ^rvi so "junaški,
zengo streljati", drugi so oprezni, konformisti, dvojniki. Pema
skupinameje dodanaše vmesn8 ; so junaški, znsjo str ljsti, vendar
imajo pomislek. h a daljnji odstavki opišejo, kaj se je s posameznimi

3

skupinami dogajalo* ^etoe&azačnev povojnem obdobju preva Ido vati
2* skupina* Iz te ugotovitve pa izpelje Rupel kljulno vprašanjeifc:
,! Ali je mogočeintelektuelizacijo slovenske družbe izvajati z inte¬
ligenco, ki je ur&dniškain malomeščanska ?"

Osem poglavij (od* 1« Osvoboditev do $, Rova revija) govori o
slovenskih intelektualcih skozi nenehno konfrontacijo medpolitiko
(organizacijo, “organskim") in kulturo (avtonomnostjo). Že v 1*
poglavju jepoarobneje obdelana mat “usmerjene" recepcija Kocbeko-
veknjige Strah in pogum (1951)« Kaslednjapoglavja v znamnju
polemičnih dialogov (Vidmar proti Ziherlu, Pirjevec proti Čosicu,

Pirjevec proti ^ermSunerju, Stari proto mladim (izjsva "starih" :

*

demokracija da - razkroj ne, 1968). Z zadnjim poglavjem pridemo
že v zadnje desetletje, torej, 8o. leta (težave ob pojavljanju
Roverevije).

V Dodatku so objavljeni odlomki iz Kocbekovega dnevnik©
(1975-1976), ki so kaj živahnsilus racija k bistveni problematiki
knjige. Ruplovaknjiga, ki nam nudi jasno organizirano in razvidno
opremlejno gradivo, govori o pomembnih (ali kar relomnih) vpraša¬
njih sedanjosti in je kar vzorčno delo avtonomnega intelektuaIstvs.

Andrijan

<?U - ff

Vladimir -^artol s Med idilo in grozo : Novele (1935-194-0 )

Vse kaže, da dolgo časa zapostavljenega pisatelja Vladimirs
Bartola (19o3-1967) Slovenci končno vendarle prizuavelao "odkri¬
vamo"* Slučajno ali ne se to dejstvo ujema tudi s sočasno evropsko
uveljavitvijo Bartola jjuspeh njegovega najboljšega dela, romana
Alsmut f  v francoščini).

Bskaj B a i'tol še prej ni bil deležen večje pozornosti, je
bolj ali manj jasno, ko se je namreč kot književnik pojavil v
javnosti (v 3©. letih), se njegova evropsko usmerjena, z Nietzsche¬
jem in Freudom "začinjena" meščanska proza ni ujemala s tedanjo
prevladujočo idejno-stilno smerjo t.i. socialnegarelaizme. k Ksr
redno pa se dogaja, de kaka naslednja doba odkrije vvprejšnjih
časih kot zase pomembno revno tisto, kar je bilo takrat zanemarjeno
ali postavljeno na obrobje. Očitno jetako tudi z Bartolom. Njegov
Alamut (1938), eden redkih slovenskih zgodovinskih rpmariov na ev¬
ropski kakovostni ravni, je seveda izšel v nerodnem času, tik
pred 2 . svetovne vojno, ko jebilapreudarnejše ali normalnejša re-
ccpaija mečno otežena. Danes postaja ta roman ee dodatno zanimiv
ob izrazitem političnem vzponu islama (Iran, Homeini itd.), saj
nudi prostorsko-tematske vzporednice sedanjosti (Izmailska sekta
islama, Iran v 11. stoletju, prerok Hasan Ifcn daba). beveda pa je
to s smo ena, bolj zunenjs plast romana.

Čeprav je Bul predvsem prozaist, je vendarle prva Bartolove
knjiga drama t  Lcpez (1932). -nota 1935 pa jeizdal zbirko literar¬
nih sestavkov Al Areg (vse Bartolove predvojneknjige so izšle pri
založbi Modra ptica v Ljubljani). la zbirka zgodb, v glavnem bi
jim lahko rekli novele, pa je v najtesnejši zvezi z obravna¬
vano knjigo Med idilo in grozo.

2

iro vojni je Bartol od leposlovnih d el sam izdal le še Tržaške
humoreske (1957)• ^epo njegovi smrti je izšel izbor novel Demon in
Eros (1974-). Novo fazo Bartolovega literarnegaživljenje med Sloven¬
ci pa (ob ponatisih Alemuta) predstavljajo ; roman čudež na vasi
(1984-), novel% I)on Loienzo (1985) - s tema deloma se mu je odolžil
njegov rodni Trst - in nogelističnezbirka Med idilo in grozo (1988),

Posebnost slednje knjige je, da je izšlepovsem po avtorjevi
zamisli. Potem ko je Bartol izdal svojo prvo novelistično zbirko
Al Araf, jeobjavljal svojo kratko prozo do 2. svetovne vojne v
reviji Modra priča. V načrti, jozesnovel 7 novel, objavljenih med
1955  in 194o, kot svojo <rugo novelistično zbirko.

Dejstvo, da je Bartolovo zamisel po toliko letih tako natančno
realizirala Književnamladina Slovenije v svoji zbirki Aleph, gotovo
govori o tem, da je mladi pisateljski generaciji Bartol v marsičem
blizu* Mordato blizkost najprej najdemo ker v poudarjenim ii "lite¬
rarnosti (Al Araf - zbirka literarnih sestavkov I). Novejša (t.i.
postmodernistična) literatura pa jeravno in predvsem literatura,
temelječa na (prejšnji) literaturi in neliteratura, izhajajoča iz
"življenja", kot so jo pisali in jo šepišejo razni tipi književnih
realistov.

Zbirko med Idilo in groze bi lahko na kratko označili kar kot
Al Araf, 2. del. Podobni sta st lnain idejna usmeritev obeh zbirk,

Eros ge  kot demon pojavlja v obeh zbirkah in navsezadnje nastopi
kar v treh (zadnjih) novelah iz druge knjige oseba, ki jo srečamo
že v Al Arafu, dr. Simon Krassowitz, nekakšen mefistovski lik ali
tudi avtorjev elter ego. Dokaj je opazna "konstrukcija" zgodb. w e
pa natanko premislimo, "življenjskost" ni nič prizadete,stej so vse
zs odbe "realistične" oziroms verjetnein mogoče, akozi vse pretežno

3

erotično xkxsulXxxss.  utemeljnene zgodbe se kažejo tudi drugi pomembni
eksistencialni problemi. Z dokaj enostavnik (kar kersnikovskim)
pripovedovanjem (^srtcl se ne spušča v stilističnemodernistične
bravure, v tem je soroden "klasičnemu" pisanju francoskih eksis¬
tencialistov, npr. Camusu) pa zna avtor pritegniti bralca k odziv¬
nemu sodelovanju. Dragocena sestavina zbirke je tuai močna doza
duhovite x, intelektualistično-distanene ironije, ki nam uravnoveša
bol;;) ali manj "nevarne" literarne doživetja med idilo in grozo*

olj -ff

Miha i^eizini ; Godbe : s (zbrke zgodb)

Ired dvemaletoma (1987) je izšel pri Prešernovi družbi Mazzi¬
nijev vsekakor uspešni prvenec, kratki i*oman Drobtibice. Letos pa
jeizdal avtor v samozaložbi, a z opazno reklamo zb(i)rko lo
(z) godb. Vidno je poigravanje v naslovu in. podnaslovu. Godbe so
zgodbe, zbrk8 je zbirka,

k’s s® poigrajmo. Avtor nam gode, gledano z naše strani pa nam
(morda) g6di. Godbe in zgodbepovezuje služnost (slišnost). Godbe
so to, k8r se godi, zgodbe to, ker se zgodi. In ne cisto nazadnje.
i! “sj pa dvozložno branje naslova z angleškim pomenim ; God be 1?

Prve (z)godba Zarnzak & Noe daje tehtnepcbude tudi v tej smeri ...

1'emeljnaznačilnost Mazzinijevih zgodb je vsestranska različ¬
nost postopkov, tein, dolžin itd. Vseskozi izkazuje avtor izrazno
spretnost in sproščeno domiselnost. Vsako zgodbo uvsje kratka infor¬
macija, ki nakaže kak element pripovedi, za bralcapa a« to nekak
dražljiv ©bet. Kot dodatni mik se pojavijo ob naslovih zgodb še
spremne fotografije, ki delujejo glede nezgodbo bolj ali manj pre¬
senetljivo.

Kompozicija kaže, da so Mazzinijevezgodbe razpete v okvir
odkrito izpovedane (brezmejne) volje do moči. Osebi prve (Noe) in
zadnje zgodbe (funerisolog) meditirata podobno. Prvi : ..."in zaž-
želi si, da bi bil enak Bogu. Pa bi bil tudi ssm razsodnik in uniče¬
valec.” Drugi : "Nagrabila gaje slast po upravljanju človeških usod,
po vlečenju niti iz ozadje, po odločanju o smrti in življenju.”

^tver pe je seveda prenosljive kar ne avtorja, ustvarjalca.

Ali ni avtor absoluten godpoder svojih likov, njihovih usod ? Ali
ne odloča dejansko o življenju in smrti oseb ? Resda šemo na papir¬
ju, pa vend8r ?

2

moči in posamezne krhke eksistence. Obsega 1® eno stran, a Je selo
povedna# Noe sprejema na resno ladjo živalske pare, ko pa pride
Zamzak (brez pare), ga Noe (glede ne parni sistem i) zavrne# ^am-
zak (ali ni tu nekaj avtotja j Mazz ?l) odločno protestira : "A
kdo si ti, da sodiš, koliko Je vredno moje življenje, koliko sem
vreden Jaz posameznik ? lega nihče od naju ne more presoditi#"

Noe ga. prisvajajoč si vlogo absolutnega razsodnikain uničevales,
pusti zunaj in s tem prepusti pogubi (vesoljnemu potopu).

Presenetljiva, a ironiča srhljivka Je drugazgodbs dtrangers in
the night (v primerjavi z vzvišenejšo Bartolovo ironijo Je Mazzi¬
nijeva ironija drznejša, provokativnejša)# Vojnelegendernosti se
s posebnegazornega kota loteva tretjazgodbs ; mehanizmi herojstva*
Humorno-paradoksslna zgodba o determinizmu in arobodni volji Je
Good roekin' tonight. Vojaška zgodba z nenadnim obratom Je divi
sokol Egon P, itd#

Nasploh k lahko označim novo Ma BZ i n ijevo knjigo kot p3rado
dobromizdelenih in igrivo-duhovitih tekstov, ki bodo zanesljivo
pritegnili vse ljubitelje sveže, inovativneproze.

Milan ilesih s Soneti

oU ^

Pt> zbirkah Uran v urinu, gospodar, Legende, Kobalt, Volfram
in Usta so Soneti šesta pesniška zbirka Milene Jesiha, danes še
opazno uveljavljenega besednega virtuoza srednje generacije« Po
avantgardističnih (ludističnih) začetkih v prvi zbirki (npr, odlo¬
mek iz pesmi MaienaSrz 1 : ksj trava kej tito kej lave kaj žito
kaj vratu kej svate kej serjem kaj ščijem kaj jem in kaj pijem
kaj očka in sin kaj otročke iz slin ...)x je preskušal ^esih v
naslednjih zbirkah vrsto načinov, verzov, takih in drugačnih oblik,
^eka temoljn 8  igrivost po je bila prisotna pri njem vseskozi. To
lahko rečene tudi za novo zbirko Soneti (obsega 89 sonetov), s ka¬
tero se vreča k tej tradicionalni obliki, ki pa se ji niso pri nas
odrekli niti najvidnejši modernisti, Spomnimo se le Tauferja in
Grafenauerje (Štukatura). Večne živost soneta dokazujejo seveda še
drugi pesniki, posebej B.4. Novak z zbirko Kronanje (4 sonetni ven¬
ci v rovoklasičnem stilu).

Duhoviti in artistični) iznajdljivi Jesih ubira na instrument
soneta svoje strune. Uporablja gatako ta  resnobnejšo izpobed v "vi¬
sokem" stilu kot za humornapcigrevanja. Iz zgodovine soneta vemo,
de je bil v takem razponu sonet tudi rabljen. Ob svoji besedni po¬
jedini nas preseneča pesnik z vrsto besed, besednih kombinacij in
rir,. Večkrat se ugleda v tradicije, spomni nas med drugimi na Pre¬
šerna, ^avaleantija, Shakespeara.

tf e ksj primerov izstopajočih, posebnih rim ^asonanc) : str. 6:
grozdje — gozd jo, posivele — rosrele, * arijo — ostarijo, str.,- :
pijan - poštempljan, nikogar - Tiboge, str. 11 : komo - nostromo,
str. 59 : pokrajino - vagino, str. 49 : jug - fuk, str. 52 s pla¬
nine- kocine, keglji - stregli, str, 53 i  zori - krematorij, zanosu
osel, str. 6o : k^čkavslje - kanalje, str. 61 : ionte - horizonte,

2

str. 75 : bol - protokol, str. 75 J samosilnik - zstilnik,
str. 91 s knjigo - figo, naslov - nakracal, spužve - gmžve itd.

ooneti nasploh in Jesihovi posebej upesnjujejo vse mogoče,
za pokušino si jih nekaj oglejmo : sonet na str. 6o nas popelje
v vsakdanjo epikurejskost sveta, cb kateri pa seoglasi misel o
mišjih rečeh (3. kitic a  : e kje ljubezenska je bil nekdanja ?/
Ejetuhtež mračni o zadnjih rečeh ?/ A -am so minila večnostna vpra¬
šanju, )} sonet na str, 75 asm spregovori o dmrtu (Smrt je pri
lesihu mmškega spola I) in o tem, kako mu je vsega dovolj (4.
kitica i !l U‘,rujen sera, selim si spanja, spanja in ds bi gledal

v presrebrenih sanjah, / kako v predmestju naletevs sneg.")}

Ped najlepšimi jo sonet na str. 74-, nekak Jesihov Človeka nikar
(1. kitica : ^e bi še kdaj naneslo, Oče t.i moj, / lepo te pro¬
sim, menaredi sneg. / Po tundri meusuj za nizko zimo / in s tisoči
oči mi daj bit slep)} vsekakor je treba omeniti še sonet ne  str.
75 o Ojdipu (1. kitica : 0, srečnik, ki si ubil očeta haje i/

Z  enim Marcem, pof, ga samosilnik / precizno si pomeril ns zatil¬
nik} / Jok8sto, lastno msterpa nasajal /j sonet na sfcr. 78 je ^esi-
mova variacija ns Voduškov Očitek bedaku (4-. kitica i  ko vendar
neizprosno, silno vem : / zoper življenja bedo jeutehe / ena edina
sama^f - da se nehs.)j sonet ns tsr. 79 (Predpuškami bi stal, nap¬
ravljen v belo) nas spominja naznano Udovičevo pesem Poslednja
minuta. V sonetu ne str. 94- variira <?esih Ariosts (4. mi tiča s
priznam, do bolečine jo želim. / A če se uklonim, sebe bi izgubil, /
kdo bi potem bil ta, ki bi jo ljubil V/$ in sxeonjič : v sonetu
na str, 92 se pesniku ob novodek8denčenem SUsskindovim romanom Par¬
fum pojavin še misel o najvišji pesmi : "•‘•esmi o ničemer."

ha kratko bi ajilenil takole : pri Jesihovih Sonetih gre za
besedno umet/el/nost ns razveseljivi ravni.

o

Carl Gustav Jung s  Spomini, sanje, misli

V -e dalj časa uveljavljeni zbirki Biografije pri Savni
založbi Slovenije jeizllaletos v prev du Božidarja kanteta iz-
jemno zanimivs evtobiografija znamenitega švicarskega psihiatra
in .psihologe Carle Gustava Junga (1875-1961), čedalje bolj k^že,
ds je bil tazdravnik človeških duš s svojimi širokimi razgledi
in globokimi dosegi eden najpomembnejših duhov našega stoletja«

V slovenščini zeenkretv žel še ni prevodov njegovihcrugih del,
zs zsčetek po je njegove avtobiografija prav primerna,

V uvodu v knjigo nam Aniele Jeffe, Jungova sodelavka,
spregovori o nastanku te avtobiografije. Impulz je bil zunanji,
založniški. Jung se je sprva otepal zamisli o svoji avtobiogra¬
fiji, potem pa se je zanjo le ogrel in lete 1957 pričel z  delom
(imel je 82 let 1), Začutil je avtobiografijo kot notranjo "nalogo",
Gb pisanju je izjavil s "Mojaknjigaje vselej stvar udode. V tem
je nekaj nepredvidljivega, nič si ne snetem niti predpisati niti
vnaprej določiti, *ekc tudi avtobiografije že zdaj ubira drugačno
pot, kot sem si predstavljal na začetku, To, da zapisujem svoje
zgodnje spomine, je nujnost, Ce preneham tudi le en dan, takoj
začutim neprijetne telesne simptome. Brž ko se spet lotim dela,
izginejo in mojagleve se popolnoma zbistri,"

Jaffejeva je pri Jungovem delu redakcijsko vseskozi sodelo¬
vala, -Zanimivo je, da Jung spominov ni imel za svojo knjigo, am¬
pak jo je označil kot "podjetje Aniele Jeffe", Tudi med njegova
zbrane dela naj evtobiografija nebi prišla,

Že v prologu pove Jung tole ; "Moježivljenje je zgodba o
samouresničevanju nezevedneg8*"in pa :Človek jepsihični pojav,
ki g&neobvladujemo ali pa ge vsaj delno obvladujemo,"

2

Jungova avtobiografijejepesebnepo tem, kerpedeja predvsem no¬
tranje doživljaje (sanje, imaginacije, stike z nezavednim)* Dobro
tretjino knjige obsegajo poglavje Otroštvo, dolska leta in Deta
študija* Iz povedanega izstopaizjemni Jungov spomin za dogodke in
sanje* ^er je bil njegov oče pastor, seje Jung že zgodaj srečal
z  religioznimi ir teološkimi vprašanji. Zanimanju zakrščanstv® se
jepoznejepridruilo šeza kimanje za druga verstva in mitologije*

^e v gimnatiji se je močno zanimal tako za naravoslovje kot zo zgo¬
dovino in filozofijo, končno pa se odločil po nekem impulzu za
medicino, pozneje paše za ožjo usmeritev v psihiatrijo (Pustolov¬
ščina mojega duhovnegarazvoja se jezačela tako, da sem postal
psihiater.")* V poglavju Psihiatrična dejavnost prikaže več primerov
iz svojebogate ptakse. Poglavje Sigmund Freud pripoveduje o Jungo¬
vih srečanjih s utemeljiteljem psihoanalize, e njuenm sodelovanju
in poznejšem razhodu, saj Jung ni mogel pristati ne Freudov dog¬
matizem in njegovo izključno usmerjenost na seksualnost* *rvič sts
se srečale 19®7  so Dunaju ia se skoraj brez odmora pogovarjala 13
ur I Ob Jungovi knjigo Preobrazbe in simboli libida (1912) P® ste
se x*azšla. Dodati ješe treba, de je imel Freud Junge za svojega nas¬
lednika in dsje obstajal med njima tudi nekak očetovsko-sinovski
odnos*

Pot Freud se js tudi Jung močno posvečal sanjam, temu temelj¬
nemu pojavljanju nezavednega, le razlagal jih je drugače, predvsem
z upoštevanjem arhetipskih simbolov* (poglavje Spopad z nezavednim),
Sreba jereči, da Jung nikoli ni zašel v dogmatizem in da s® je
vseskozi razvijal in sprejemal novepobude od znotraj in od zunaj«

V p glavju K nastanku dela govori ob drugem o svojem ukvarjanju z al¬
kimijo (njegovaknjiga Psihologija in alkimijejeprevedene v hrvašči¬
no)* Posebej nas pritegne tudi poglavje Stolp, v katerem opiš

2  5

JUag okoliščine obu gradnji svojega bivališča na deželi* v poglav¬
ju Potovanja je seveda nekaj več zunanjih podatkov* Jung jebil v
jevrrni Afriki. Ameriki (pri Fueblo Indijancih), v ^eniji in Ugan-
di in v Indiji* Povsod pa je dopolnjeval svojo duhovno osebo*
straneh 291-292 zanimivo vzporeja Budo in Kristusa. Ob takih poto¬
vanjih je presenetljivo, da se ni odloči za obisk Rima (" ...
vendar se nisem čutil doraslega vthsu, ki bi ga to mesto naredilo
naae*")* Jung jeimel veliko doživetij, ki spadajo danes na področje
parapsihologije, kkac ESP ipdž. (p©glavjexkxs±jK$tx Videnja). Knjigo
zaključujeta tehtno problemski poglavji 0 posmrtnem življenju in
_oznemisli. Poglavje Pogled nazaj pa imamo lahko za nekak epilog.

Jungova avtobiografijajepolna presvetlene modrosti, pomembnih
sporoči, originalnih misli, dokazujepa tudi avtorjevo umetniško
(literarno) sposobnost* Vsekakor je Jungovo delo izstopajoče vredan
pridobitev nanašam knjižnem trgu*

Vladimir Bartol * Bed idilo in grozo : Novele (1955-194o), Ljubljana,

BiheBazzini i  Godbe ; (zbrkazgodb), Ljubljana, samozaložba 1989*

157 str.

Bilen ^esih s Soneti, Jelovec, založba kieser, 1989, 95 str*

Garl Gustav Jung s Spomini, asnje, misli, Ljubljana, Državna založba

Slovenije 1939* 574 str., zbirka Biografije

Andrijan Lah

Književna mladina Slovenije 1938, 272 stx**, zbirka
Aleph, 14j

OD GLEDALIŠČA DO KNJIŽEVNOSTI - K kazal«

str. 1 :
str. 3 :
str. 6 :

Uvod

str. 9 s
str. 11
str. 13
str. 16
str, 24
str. 28
str. 31

Tri kvalitete Treh sester (A.P. £ehov : ^ri pestre)

Paradna ali parodirana inflacija praznega besedovanja ?

(J. Žmavc : Pindareva eda)

Ljubke, degname in neproblemsko (N.V. Gegelj :-£-enitev)

: (Tepertearfe ajpr enišljenost (M. Novkovic : Kamen za ped glav«)

: ^azveseljujočajfceatralnost (Mojster Arden)

: Čakajoč nfkivljenje in na - snrt (I. G ankar : Lepa Vida)


: Med p«m«t« in polomije (A. Inkret : Play Linhart)

: Nov«čitalnišk^»rig«dnica (P. Lužan : Rdeči mlin)

: Spet v svetu gledališkepčarljivesti (W. Shakespeare : Ljubezni

trud taman)

str. 34 : Mn«g« hrupa, mal« učinka (N. Hunter ♦ A. Z«r« : Profesor

M«drin jak)

: Presenetljiva svežina rimske klasike (Terene : Evnuh)

: Satira^ funkcioniranju sistema (V. n avel : Obvestile^

Str

.35

str. 38
str. 41
str. 43
str. 44
str. 46


: ‘fežsve z romantične drame (V. Hugo : Ruy Blas)

j

: A.P. °ehov : Striček v anja

: Spodbuden začetek s klasike (A.P. £eh«v : Striček\^4nja)

: Povprečen izdelek gledališkejtehnelegije (D. Dolamič : Oskar

in Merska deklica)

str. 48 : Z angleške kemedij« nad novembrskefšuščeb« (W. Wycherley :

Pedeželanka)

str. 5»
str. 52

: ^azmah gledališke^eetičnesti (M. Jesih : Pravopisna komisija)
: Prisotni nared in odsotne ljudstvo (I. Uankafc : Zg narodov

blagor)

str. 55 : Sproščen« slov« od solidne sezone (I. Brešan : Slavnostna

večerja v pogrebnem podjetju)

str. 57 i S poezijo in fantazijo nad življen^jke tegobe (G. Pry : Gospa

ne bo zgorela)

2

str,

str,

str,

str,

str,

str,

str,

str,

str.

str,

str.

str.

str,

str,

str,

str.

str.

str.

str.

str.

str.

59

61

64

66

69

71

75

76

Uspeh z mladinske igre (E. Ves : Plešeči esliček)
v eliki briljantni kankan (G, FeyckLau : Belha v ušesu)
Bratski speri po šLovensko (F. j^ainšček : ^amorastneži)
Temeljna (ne)getevest svetnih menjav (J, Hristic : Savona¬
rola in njegovi prijatelji)

Svežina klasike (H, Ibsen : Stavbenik Selnesfc)

Sezene|j«|kenec - Živela sezona ! (Celj. gled. 1985/1986)

A, enehna lahkost bivanja (W. Shakespeare : ^or hočete)
^eminljivi svet rabl^jv in žrtev (V. M¥derndorfer : ^rilika
o doktorju Josefu ^engeleju)

78

: Ljubko in zabavno (0, ^reussler . S. Potnik : ^azbi^nik

Rogovilež)

8o»: Moralnopolitičnameditacija (M. Mikeln : ^ečerja v vili P.)
82 : Resničnost, videna skozi paradoks (F, Burrenmatt : Zakon

gospoda Mississippija)

Gogalo švedsko (A. Strindberg : Sonata strahov)

Poskus z raisničnost^a (S. Mrožek : Emigranta)

Z vedrim snehora nad slovensko žalost (T. ^artljič : Ščuka

da te kap)

Razveseljiv obračun (Celjsko gledališče 1986/198^)

Zvedatoo zrenje scenskega sija (SLG Celje 1985/84 do 1986/87)

85

87

89

92

94

1*5

lo8

\ , V

Očarljivi Moliere (Moliere : Zgrabite Sganarela)

llo

111

Morasta konverzacija za novembrske čase (H, Pinter : Stari

časi)

Imenitna jstroška predstava (B. Veras - H.G. Andersen : -^acEeč

od dvorca)

Zemeljski p 3 radoksi božanskofhudičevskih razmerij
(G.B, Shaw : Hudičev učenec)

V\b.

114 : Skroii ostanek preživele mode (T. Williams : Steklena

l

raenažerija)

3

str, 116 : z a različnajmnenja (edgever P, Beštjančiču)

str, 119 s Od izstepaječega začetka de selidnegajkenca (SLG Celje

1987/1988)

str, 126 : &aj [Jake Igre Tu Zdaj (e LJUGu)

str, 128 : Preživeli sne ljubljanske gledališke se z ene 198e/1981

str, 138 : v  vezeh časa (P, Shaffer : Araadeus)

str, 141 : Ferstneričeva Ljubstavagledališke (predstava Drame SNG

^ariber)

str, 144 : Odgeveri na ankete

str, 145 : ^edke gestevaaje iz ^eškeslevaške (P, Ulrych in T, Mann :

Nikel^Šuhaj)

str, 14?

Ostri rebevi mlačenega življenja (P,X. Kreetz : N® krep

ne veda)


str, 15e Slevenski^petepis
str, 168 : Aškerčev petepis


str. 173

str. 175

: Depelnjenarjlnfermacija e ednesu medjlcn jiževnestje in filmem
(S, Šimenc : Sleve^ske slevstve v filmu)

•^azumeve ječe e trivialni literaturi (M, Hladnik : Trivialna

str. 177

literatura)

Natančne in ebsežne e pemerabnem preblemskem sklepu (M, v asič
Eksistencializem in literatura)

str, 18e : Srečanja s tujine - in demevine (J. Velfand : Iraška srečanji
str. 182 : Utrinek e kreženju (slevenskega) tiska v slevenskem kultur¬
nem presteru

str, 185 : A «j s® vidi iz parterja (P. Vurnik : Odmevi iz parterja)

Ji

str, 187 s Slevanske vecrnice

str, 193 » tretja raziskava e(b) knjigi (G. Kecijan : Knjiga in bralci

III)

Včeraj in danes Slevanske knjižnice

str. 196

4

str. 2a4 : Razstava Od Nižinskih spamenikav d« baraka v Vedaikavi

damačiji

str. 2a5 : Občudavanja vredne antalegije (N. i ertat : SlevensJsTanta-

legije za enetne srednja šala I-III, Trst 1985)
str. 211 : 1 ehtna|Ln mikavna menegrefija a Kesevelu (F. Zdravec :

Srejpce Kesevel 19«4-1926)

str. 215 : Opazna mesta slevenmke lirike v ^blerjevi prevajalski
entelajfcLji

str. 217 : 3taletnica rajstva književnika Stanka Majcna

str. 222 : Vugev Krtev kralj ali blesteča beseda slevenske preže

str. 228 : Vugev *hrtev kralj ali blesteča beseda slevenske preže

(razširjena)

'■temeljne dela a e vrapska-s la venskih literarnih razmerjih

r

(J. Kas : Primerjalnazgedevine slevenske literature)

V. Byk : Pedganar
str. 246 : j^azsežna raziskava e naši gespe £*pi Vidi (J. Pegečaik :

str. 24e

str. 244


str. 25*
str. 253
str. 256
str. 259
str. 262

se reže čudetverne ...)

Slevenske ^epa vida ali heja

M. Malenšek : ^erčni veter

M.Pazzini : Drebtinice
ri

T. Peršak : Smer ^amburg-Altene
M. Uršič : Rema njej?; a Anime

Obsežnajcnjiga e jugeslevanske-slevašlih kulturnih stikih

5J. Krneč : 5 U geslevenske-slevačke slavističke veze)
str. 268 : Ob 2ee-letnici Idnharteve Zupaneve Micke
str. 273 ’  F. Bernik - M. Dalgan : Slevenska vejnajpreza
str. 278 : Neva knjigaj^areline Kejnanič (Nadevi ranih cvetev)

str. 281 : A cilj nam je viseke pasajen - (7» let J. ^ahničs)

str. 287 : ^aka sa Slevenci asvajali svet (Pati da ebzerja .,.)

5

n

str. 29» : Jubilejni zvezek Literarnega

Leksikena (L, Kralj : Ekspresie-
nifcem)

Marjan Hanfreda : L©dene sence

: Pedrebneje e Kesevelu in avantgardi (J. Vrečke : Srečke
Kesevel, slevenska zged. avant. in zenitizem)
str. 298 : Iščite pretislevja, nesllžT6frefefr <hsi vljenJe (eb siarti D.

str. 293 :
str.* 294-

str. 3*1
str. 3«>3
str. 3*5
str. Je?
str, 31«

str. 313 :
str, 316 :
str. 318
str. 32e :

Rekarja)

J. u ozeršek - Šekel : Arhipelag Geli

B. Hefman : Iskani in najdeni svet
M. j^eraec : Zelenajzaveza

A. Rebula : Jutri čez Jardan

Pr¥vsna knjiga (ne same) za današnje rabe (D. Rupel : Sle-
venski intelektualci. G& vejaške de civilne družbe)

V. ^as^tel : Medjldile in greze : nevele
M. ^azzini : Gedbe : zbrka zgedb
: M. ile^ih. : S*»©ti

C. G. Jung : Spemini, sanje, misli