KRATEK ZGODOVINSKI OPIS KRAJA IN OKOLIOE. Spisal Hrovat Stane 19 3 9 - 1 - P radgovor • T-rTf-f ▼ TTf T*f f t Tf *ff»TT ' "■e greš od železniške postaje Vuhred - Marenberg v lepi Dravski do-| lini po banovinski cesti črez dravski most proti severu, prideš najprej v alo naselbino Dobravo in za dobre četrt ure hoda mimo rodovitnih polj dospel v tre larenberg. Ta se razprostira v dolžini nad 1*5km na obeh straneh podravske ceste Maribor - Dravograd na Južni strani zapadnega dozJako- . vega pogorja, ki tako trg brani pred mrzlimi severnimi vetrovi. / rg ima katoliško in evangelijsko cerkev, je sedež okrajnega sodišča, dekanije, finančne kontrole, tu se nahaja pogranični oddelek, šola, obč. hranilnica, lekarna, hmelJarna, poštni (telef,-telegr.) urad itd, - Je torej znatnejši kraj, id. ima za seboj prav lep razvoj. hi pa bilo vedno tako. še pi’ed 900 leti Je stala le tu in tam kaka koča, vse drugo Je bilo livada in gozd. In če se podaš na zarasli grajski arib nad trgom, najdeš na vrhu ostanke razvalin iiarenberškega gradu - kup kamenja, ki bo v Kratkem tudi razpadel in porasel s travo in mahom, danes v a tiha priča nekdanjega sedeža plemenitili gospodov f&renber-.d L » od gradom nu zapadni strani hriba blizu Kadelskega potoka pa vidiš mogočno poslopje, ki tudi polagoma a sigurno razj>ada. To Je bil nekdanji slavni samostan dominikank, ki Je bil med najbogatejšimi v deželi. se mine, minil. Jc slava, izginil Jo grad, izginil bo tudi samostan, /.er se ni bila celotna zgodovina kraja obelodanJena,da se pa vendar ohrani slava prejšnih dni v spomin bodočim rodovom, zato hočemo v tej knjižici podati zgodovino o kraju, gradu in samostanu, in sicer v glavnem dobo vito št va XII. in dl. stoletja, kolikor Je ohranjenega in znanega iz raznih jisanih virov ter originalnih listin, dotakniti pa se hočemo tudi novejše dobe. 'Da tako delo ni lahko, še manj pa iivaležno, mi bo vsak priznal, kdor Je že imel s podobnim delom opravka.NaJveč težkoč Je pač v ten, ker se nahaja večina arhivalij iz naših krajev v bivši Avstriji, največ v Gradcu in na Bu-naju, pa tudi po samostanih in gradovih v Gornji štajerski. Obilo truda in mnogo stroškov bo imel dotični, ki bo hotel podati res izčrpno in točno zgodovino našega kraja od vseh početkov pa do danes. i-Ti svojem delu, katerega sem se lotil iz ljubezni in prijetnih spominov do Marenberga, sem se poslužil verodostojnih in priznanih zgodovinarjev, kakor J.: ravljaka, dr.n.lircheggerJa, Puffa, Zahna in drugih.Fo-•sebno se zahvaljujem gosp. J.Mravljaku, ki mi Je šel pri tem poslu precej na roko« ' x ' c^\ Črteže, risbe in fotografske posnetke (razen dveh) sem izvršil na licu mesta in Jih bralec najde ob koncu tega dela, v kolikor niso med temEtom.dudi zgodovinski viri so naznačeni med tekšto . /aradi nezanimanja airse Javnosti za to delo, knjiga ni mogla še iti v tisk, pač pa Je natipkana v štirih izvodih, katere sem poklonil našim zgodovinskim študijskim ustanovam v sariboru in Ljubljani Zarenberg - Llov.Konjice, januarja 1939« S|fe| //\ar€nbcr9 2 okoiTco. /lepilo 1:50.000 10OQm A V Jv. Trije Kralji Mata K) Vuhred. \V 331 A. Prva naselbina (okoli leta looo). szizssz sssr sssssrsszr = r =: = =:sssss=:sssssss3s = s;ss£sssss Nekako 4oo let p?. Kr. so prišli v vzhodnoalpske dežele Kelti. Pred njimi so bili Ilirci, a kratko pred Kr. r. so prišli Rimljani in zavzeli Norikum.O kaki ilirsko-keltski naselbini ne vemo ničesar, ravno tako malo o kaki rimski naselbini. Cesta, ki gre skoz Marenberg in ki spremlja Dravo, je morala biti pomembna že stoletja pr. Kr., kar nam dokazujejo izkopani grški novci, ki so jih našli blizu Mute. Stari Rimljani so najbrže takrat obstoječe prometne ceste izboljšali.Da so res tu, ali vsaj nekje v bližini Maren-berga imeli Rimljani naselbino, nam priča še danes vzidani rimski nagrobni kamen na cerkvi v Zg.Vižingi, ki ima sledeči napis Caius Julius Cisiacus, sin Accis-a in Devognate, hči Atio-na s svojimi otroki Florus, Valerius in Brogimara". Drugi nagrobni kamen so našli na obširnem marenberškem polju, ki se razprostira dober kilometer na jug proti Dravi. Ta nagrobnik omenja nekega moža z imenom Ganikus, ki je bil sin Manusa. , Dočim so bili brez dvoma ljudje z nagrobnika v Zg.Vižingi Kelti, in sicer romanizirani Kelti, sta bila Ganikus in Manus najbrže Germana. Kajti rimsko gospodstvo je v teh krajih prenehalo kmalu po letu 4oo in možno je,da so se posamezni Gotje ali kateri od njihovih pripadajočih plemen, ki so z njimi silili v Italijo, stalno ali začasno naselili tukaj.Noben zgodovinar namreč ne poroča, če so Vzhodni in Zapadni Gotje sledili Dravi, ko so silili v Italijo. Sigurno po letu 568 če že ne prej, pa so prišli tudi v te kraje Slovani, zasedli že obstoječe naselbine ter ustanovili nove in dali krajem, goram in vodam nova imena, kakor n. pr. Bistri-ca(potok pri Muti), Reka, Vuhred, Brezno, Vižinga in dr. 0 našem kraju še vedno pol tisočletja ne zvemo ničesar. Karel Veliki je leta 811. določil Dravo od njenega izvira do izliva kot mejo med SalcburŠko nadškofijo in Oglejsko patrijarhijo. Ko je Oton I.zagospodoval in leta 955* nagnal Madjare, je tudi določil, da pripada nj)ravs^i gozd" do Lt.Ožbolta in do potoka Velka pri Breznem h Koroški. Vzhodno od tega gozda je bila pokrajina „ Die Mark hinter dem Drauwalde " z Mariborom kot ,, središčem. Preko l?o let mine, da se zopet nekaj Čuje o našem kraju. Bilo je v dobi takozvanega investiturnega boja. Med cesarjem Henrikom IV. in papežem Urbanom II. so se vneli hudi boji zaradi pravice, kdo sme imenovati in umeščati škofe, opate in druge cerkvene dostojanstvenike. Med leti looo in lo9o je prišel marenberški okraj v roke Lponhajmovcev, ki so takrat imeli v posesti Pustrsko dolino ob izvirih Drave, in ki so se ženili z bogatimi koroškimi dedičnami. Na ta način so dobili v oblast vso Dravsko dolino tja do Vurberga južno od Maribora. Poleg njih so imeli tu posestva tudi Slovenjegraški gospodje. Med leti loo7 in lo43 je bil naš kraj last grofa Askvina, ki je bil sorodnik blažene Heme Breže - Seliške(Kraj. leks. drav. ban.). Na strani cesarja HenrikalV. sta se bojevala za časa investiturnega boja najmogočnejša gospodarja Savinjske doline in Dravskega gozda, mejni grof Starkhand in njegov brat grof Werigant Slovenjegraški. Ko sta v nekem boju okoli leta lo98 ujela solnograškega nadškofa Thiemona in se ga tudi dejansko lotila, sta bila izobčena. Njun sosed koroški grof Bernhard Trušenski-Mariborski, pristaš papežev, ju je napadel in premagana sta izgubila ne samo svoja mogočna in vplivna mesta, temveč tudi mnogo posesti. Verigant je bil tedaj gospodar tudi velikega dela naše pokrajine. Da se osvobodi izobčenja,se je uklonil in podaril solnograškemu nadškofu Konradu (Thiemonovemu nasledniku) leta 1122. svojo posest na Radlah (ad Radelach), in sicer 32 hub ali kmetij.Nadškof Konrad je od teh posesti podaril admontskemu samostanu 3o kmetij, 2 paje obdržal zase;y tem poročilu se pravi, da so bile te kmetije „ in provincia Radelach"(ca 1125) To je torej prvi zgodovinski dokument za naš kraj.Krajevno ime Radelach je zelo zanimivo, saj živi še danes v krajevnem imenu Radel. 5 Ves kraj se je torej v starih časih imenoval Radie ali Radelach. Ime je slovensko; sam dr. Pirhegger pravi, da izvira iz slovenskega osebnega imena Kadila, to je Srečni (der ifrohe);tako naj bi se imenoval prednemški posestnik. Admontski samostan pa se ni dolgo veselil svoje nove posesti. Spon-heimovec grof Bernhard Mariborski-Trušenski, drugače pobožen mož, je odvzel admontskemu samostanu kmetije ter jih daroval svojim vitezom in drugim uradnim osebam, ki so bile v Mariboru in Vuzenici, tako na pr. nekemu Cholonu Truženskemu. ko je Bernhard sprevidel da dela krivično, je samostanu dal posestvo Lasselsdorf.ob Laznici, obljubil pa je, da bo po svoji smrti vrnil posestvo f,Radelach", razen tega pa še vsa posestva med krajema flGhemenaten" (menda Klavže pri današnjem Morenhofu) in Breznom. Ali do tega ni prišlo; kajti, ko je Bernhard leta 1147 umrl(padel je v i .v x „ posestva križarski vojni), je podedoval njegov nečak Otokar von Steyer vsa.ob Dravi od Lhrenhausena do Poljčan in zraven seveda vso gozdnato pokrajino do Dravograda. Večji del tega ozemlja je dobil na podlagi starejših pogodb šentpavelski samostan, ki ga je ustanovil Bernhardov oče, ostalo je vzel grof Sigfrid von Lebenau in Kolon Trušenski,ki je morda takrat postavil gradova v Vuzenici in Marenbrrgu. Bernhardov dedič, mejni grof Otokar von Steyer ni mogel izposlovati Admontu njegovih pravic, in vas Radelah z okolico je odslej ostala šentpavelskemu samostanu. Vas Radelach (prvotno ime za današnjiMarenberg)je torej brez dvoma stala na današnji državni cesti, in ker (po nekem pritožbenem pismu iz Admonta) teče skoz kraj potok,najbrže nedaleč od današnje graščine ali pri okrožnem sodišču, ^e omenjeno pismo navaja tudi nekatere prebivalce vasi in iz okolice, na pr.:Neško (Rescho ?) in njegov brat Udilhart, Azilo, figino in Udalrih(Pirchegger)• Ta imena bomo pozneje še srečali. V marsikaterem oziru zanimiva in za tedanjo dobo značilna je listina oziroma poročilo iz meseca julija 1161. leta. Grofica Kunigunda je v smislu svoječasne obljube svojega moža koroškega vojvode Bernharda Tru-sensko-*. ariborskega pred svojo smrtjo izročila svoje posestvo „ad Rade-lach" admontskemu samostanu. To posestvo je obsegalo več kot loo kmetij. Velik del tega pa so dobili, kakor je že zgoraj povedano Benediktinci v Lentpavlu. Admontski samostan bi moral dobiti 55 kmetij, posedoval pa Jih je v resnici le 15, 9 admontskih kmetij je bilo neobdelanih in zapuščenih, 5 pa je dal samostan svojemu minister!jalu Schilbungu de Heils-perch v zameno za neki dvor pri Btrassgangu. 6 kmetij in nekaj hiš je s silo vzel Kolon Trušenski, in sicer eno kmetijo v vasi Radelju(„in vila Radelach'’), katero je obdeloval že omenjeni Reško ter Azilo, in o katerih - 6 - je trdil Kolon po krivici, da mu jih je dal admontski samostan v fevd. Druga kmetija je bila ob Dravi in jo je obdeloval Neškov brat Udilchart. Tretja kmetija je bila na nasprotni strani na desnem bregu Drave v Sekaz-ni (Sekožni). Teh treh krnetij se je polastil,kakor je že omenjeno v prej-šnem odstavku, Sigfrid de Lebenau (brat grofa Bemcharda) po svojih mi-nisterijalih Gottfridu in Sibertu.Ali pregnal jih je Majnhard iz Korpič, odposlanec štajerskega obmejnega vojvode grofa Otokarja ter vrnil samostanu njegovo posestvo. Pozneje si ga je prilastil Kolon Trušenski. Isti se je polastil še dveh kmetij, ki sta ju obdelovala brata Eginon in Udalrich(Ulrich), podložnika admontskega samostana.Tudi je vzel eno kmetijo v Vižingi, katero je obdeloval neki Adilbert.Značilno za tedanjo dobo je, da si je Majnchard iz Korpič sam vzel(menda za svoj trud) eno samostansko kmetijo v Poderaku.Prav tu je imel tudi po krivici 2 kmetiji Ortolfus Portis, ki je trdil, da ju ima v zajemu od Kolona Trušenskega. Isti Grtolfus je imel tudi samostanski mlin, katerega se je pozneje polastil Ortolf Dravograjski. Blizu Dobrave (Harde) si je neki Helfrich, ki je bil Kokonov sodnik in oskrbnik, s silo osvojil več ko 13 kmetij. Isti je imel tudi v Vratih („im TorM)pri Muti po krivici 5 kmetij. V Vrbnem (pri Vižingi) se je tudi po krivici polastil 5 kmetij Friderik Ptujski; te kmetije je pozneje njegova vdova Benedikta v imenu svoje hčerke dala za doto Landfridu Epensteinskerau. Precej živo sliko nam podaja to poročilo o pravnih razmerah in pojmovanju lastnine v onem času. Škodo delati,krasti,da-celo pobijati, ni bilo nič nečastnega. Samo prisvojeno obdržati je bilo navadno težko. Celo cerkvi silno naklonjeni grof Bernhart Trušenski-I.lariborski, bojevnik za papeževo stvar, se je sam polastil kar 3o kmetij. To je bila takrat navada in ni na vsem prav nič čudnega. Našteli smo torej nekaj važnejših poročil iz najstarejše dobe, ki se tičejo našega kraja. Toda ime Marenberg se pojavi šele loo let pozneje. B. S I F E I D MABENBERŠKI !. SZ=.SSSKSSSSSSSSaCCSSSSSCSCSCSBSSSBSCSSSSSSSSS I. Ko je padel leta 124€v bitki ob Litvi zadnji Babenberžan vojvoda Friderik,se je začela za štajersko deželo doba medvladja (interregnum) doba neprestanih nemirov in neredov. V deželi ni bilo pravega gospodarja/ i vitie; tvo se ,je razpaslo in cvetela. je„prayica pesti" - t.j., močnejši je bil ve^iio ^ospodar. lavno ta čas se prvič pojavi ime Sifrida ...arenber&kega (tudi dey--Liid in ,..i0fricl, na pečatu vedno „£ifrid de ...erenberch"5glej sliko!), bil je,9./I. 1247 v Mariboru priča pri kupnini, ko se je Henrik Dravograj-. aki pobotal s bratom olonom is Otonom j3ekštajn£ :i Iti st;. . Lela pri Hibnici ob /rbskoi: jezera sezidati gr;-d. j. e ga leta je torej kar enberški grad nad trgom v višini 573h že stal in imel svoje ine, ki ga nekateri v novejši dobi tolmačijo kot izpeljanko iz- .-'ari j in vrli, -larijin breg (iz ’ • ariab . rg) itd., a to ne drži. o.a vendar je moral grad s ten imenom že dolgo prej stati, kajti 4 leta pozneje trdi Sifrid, da je od svojega umrlega očeta in drugih, ljudi slišal, da so njegovi predniki sezidali grad (iesto) na ozemlju , ki. je last šentpavelskega samostana; zato tudi cirad ,.i njegova lastnin:., temveč je on samo nekak najemnik. ..orda je bil ze omenjeni uolon irušenski njegov prednik in je morda .že ta postavil grad visoko n., skali ia pod njo kakih loo . nižje na strelišču še drug grad • (Zadnja., domneva po i irckeggpr ju) . hicer najdemo že leto prej kot pričo ime kriderikus de ..erenberg, in sicer kar za enrikom Iravograjskjja ia ..lr ikoni irušenskim, torej na prav častnem mestu pred lčudolfom do strdek. Vend.r tudi o Irideriku ne zvemo ne pr j ne poslej nič vec.o.orda je bil starej-ši Sifridov brat, ki je najbrže umrl kmalu po letu 1246. a,nogo se je že ugibalo, katerega rodu bi utegnil biti iiiirid Maren-berški. iroi. krempl je mnenja, da izvir., ime Larenberg, hdhrenberg od naselniuov iz ^or.vske, a dokazov ne navaja. .. čeravno ni nikjer povedano, se vendar mnenja poznavalcev onih časov in prilik nagibajo k temu, da je bil Trušnjan. Njegov grb (glej sliko!), ki je ohranjen na pečatnih '' odtisih na mnogih listina! ir. ki je še na. opuščenem samostanu nad glavnim ortnlom, prikazuje vertikalno ia horicont lno razdeljen ščitjprvo (levo zgoraj) in četrto(cesno spodaj) polje je prazno, drugo in tretje pa ima po dva horicontalna trama. Sklepati na kako sorodstvo na podlagi grba bi bilo v tem slučaju riskantno. Prej bi n-s utegnilo privesti k °alju ime šifrid, ki so se ga radi posluževali v rodbini grofov de Lebenau ia ravno ti so bili v sorodu s Trušnjani (von Trixen). Henrik I. ir&vogrujaki(Trušnjan) je namreč imel za ženo datiIdo , vdovo po grofu Hifrldu de lebenau. Eden njunih sinov je bil Albert- in ta Albert je bil najbrže Sifridov oče in oni „ >Ibert de erenberg", ki se omenja v listini od 24./6. 1251(originalni prevod na drugem mestu). To domnevo naslanjamo na naslednje ugotovitve : Slišali smo že, da so imeli Trušnjani precej nezakonito pridobljene posesti okoli karenberga. Ker je Kolon I. Trušenski umrl brez dedičev, je prešla njegova posest na otroke njegovega brata Henrika I., ki je imel v lasti oo svoji ženi Matildi tudi na oni strani Drave ležečo naselbino Sekožen in iz bivše šponhajmovske lastnine gotovo tudi precej aloda v okolici karenberga. &ako so si bratje(sinovi Henrika I.)razdelili očetovo posest med seboj, o tem sicer nimamo poročil{upravljali so najbrže spočetka vso posest skupno, potem pa, ko so se poženili in si postavili gradove, so si razdelili posest takole: Oton I, kot najstarejši je dobil dravograjsko in ribniško gospodstvo (Ribnica ob Vrbskem jezeru); Kolon II. trušensko lastnino; Gottfried posest okoli Grabštajna (po kateri se je imenoval Grabštajnski) ter en del posesti na Grobniškem polju; Konrad III. je bil župnik in kot tak najbrž odpravljen z denarjem;najmlajči Albert pa je dobil del posesti na Grobniškem in Gosposvetskem polju, posest okoli Marenberga in pri Kranjah v Slov. Goidc&h. Ob smrti očeta Henrika je utegnil biti Albert 2o let star, rojen torej okoli 117o; zadnja vest, Ki jo imamo o njem, datira iz leta 1219, v naslednjem deceniju je menda umrl, zapustivši vdovo Gizelo in sinova Friderika in Sifrida ter hčer Ano in še eno, katere točnega imena pa ne vemo. Prvi sin, Friderik je umrl kmalu po lotu 1246 - morda je padeltega leta skupaj z vojvodom Friderikom ob Litvi.Drugi sin, Sifrid, pa je nato že precej v letih prevzel marenberško vlastelinstvo. Popolne sigurnosti, da je temu točno tako, seveda nimamo. Ker je bila Albertova mati grofica de Lebenau, je tudi verjetno,da je Albert po svojem dedu krstil mlajšega sina za Sifrida, pri grofih de Lebenau zelo priljubljeno ime, kakor se ponavljajo v rodu Trušnjanov zelo pogosto imena Kolon, Konrad, Oton in Matilda.(Fo J.Mravljaku). V naslednjem poskušajmo podati pregled rodovnika: Kolon I. Trušenski Henrik I. Dravograjski-Trušenski okoli 1125 okoli 115 o žena Matilda (vdova po Sifridu de Lebenau) Oton I. Kolon II. Gottfried II. Dravograjski, Vuz. Grabštajn. Friderik Sifrid Marenberški -okoli 1246 - 1272 žena Richarda - 13 o4 Konrad III. Albert župnik 117o-122o žena Gizela (-1256) Ana k.e ena hči neznanega poročena imena, poročena s z Rudolfom Hermanom de Klam. de Stadek K prednim ugotovitvam bi še pripomnili, da govore za to , da je bil Sifrid Zarenberški Trušnjan, tudi naslednja dejstva; 1») da je v raznih zadevah zlasti v začetku rad jemal za priče svoje sorodnike Trušnjane (Dravograjske, Vuzeniške, Trušenske) in tudi rad z njimi skupaj prisostvoval izstavitvi tujih listinj 2. ) da se v listini z dne 5./G. 1251, ko je pogojno prepustil vso svojo posest Rudbertu Trušenskemu in Sighai*du narenberškemu(ki se imenuje tudi TiUšnjan) in Zmest u lužo, - imenuje na prvem in drugem mestu bas Trušnjan; 3. ') vemo, da je bil Trušenjski novi grad na koroškem („ novum castrum in Truchsen") njegova lastnina in da ga je ponedoval od svojih prednikov; A.) okoli leta 118o zvemo (kos, gradivo :V/št.477), da je imel Albert Trušenjski posesti tudi pri Grobniškem polju,- leta 1251 pa imata tam tudi Gifrid in njegova mati Gizela nekaj lastnine. Jasno je, da to ne more biti samo gol slučaj. Ha podlagi vseh teh dokazov lahko s precejšnjo sigurnostjo trdimo, da je bil nifrid Trušnjan. II. G malokaterem plemiču tedanje dobe vemo toliko, kolikor ravno o našem Sifridu, in sicer za dobo 20 let. alo prej smo omenili, da je z listino oc; 5*/6» 1251 prepustil v fevd vso svojo posest potom Kudberta Trušenjskega, Gigharda uarenberske ga in iiraesta iuzo — svoji ženi Rikardi za 5000 mark srebra; zavetnistva pa ki jih je imelAo dednem pravu, je vrnil samostanu v št.Pavlu. Zakaj je to tako uredil, o ten nam listine ne povedo,- domnevati bi se dalo marsikaj— pač pa pravi v uvodu listina izstavljena A dni pozneje v Velikovcu, da mu je usojeno le še kratko časa živeti in da nima več upanja, da bi dobil potomce, z tega bi sklepali,da je bil ali hudo bolan(kar zopet ni moglo biti, ker je 20. junija izstavil neko listino v arenbergu, A dni pozneje Pa js bil zopet v Velikovcu), ali pa je bil že precej v letih. Sifrid izjavlja nadalje v tej listini, da poseduje novi grad v Truš-njah in gr h Marenberg s pritiklinami ter zavetništvo na Remšniku in v ..olfsbachu.Ker x>a so njegovi predniki sezidali gradova brez pravic na šentpavelskih posestvih in si tudi zavetništva prilastili nepostavno, vrača s tem vse to menihom in prejme isto za sebe is svojo ženo ter otroke (če bi katere imel) v d.osmrtni fevd, po njuni smrti pa pade vse to nazaj samostanu( med pričami Gighard in Ulrik Trušnjana). Delal je torej popolnoma v duhu tedanjega časa in po vzgledu svojih sorodnikov, ki so tudi brez dovoljenja na šentpavelskih posestvih zidali gradove. kož pa je bil že v letih in ga je tudi nekoliko skrbel dušni blagor, zato je dal zgornjo izjavo in prepustitev. Zopet lp dni pozneje izstavita Gizela, vdova po Albertu arenberškem ustanovitelju max'enberškega gradu, in njen sin Sifrid listino, š katero dotirata pod niarenberškim gradom na zapadu nekoliko izven trga sezidan in ustanovljen samostan dominikank.Tukaj nas zanima listina v toliko, ker zvemo za Gizeliao in Gifridovo bližnje sorodstvo, ki je privolilo v omenjeno daritev.To so: hčerka Ana,(Sifridova sestra) omožena Stadek, zeta Rudolf in Liutold de Stadek, vnuk Herman de lilam, Ana - nečakinja (menda hči katerega od bratov ali sester Gizele), Kunigunda de Smerberch - nečakinja, Matilda de Greifenfels - nečakinja. Originalna ustanovna listina od 24. junija 12^1 je spisana v latinščini in se nahaja danes v štajerskem deželnem arhivu v Gracu. Točen prevod se glasi takole: Tek in izpremembe časa uničujejo človeška dela, da izginejo, ko da jih ni bilo. Posvetovali smo se zato in smatramo za potrebno in koristno, da se to, kar se v tem času godi, s časom ne pozabi, izroči v večen spomin s to listino. Zato bodi razglašeno vsem sodobnikom in potomcem, da sva jaz , Gizela, vdova za Albertom plem. aarenberškim in moj sin Sigfrid, - uvidevši po skrbnem razmišljanju, da si bova za male zemeljske zasluge pridobila velike nebeške,- ustanovila in sezidala v čast in slavo našemu gospodu Jezusu Kristusu in njegovi materi devici Mariji samostan sester, ki živijo po pravilih svetega Avguština in po navodilih bratov pridigarjev(Dominikancev) s cerkvijo na naši lastni zemlji ob vznožju grada Marenberg in obdarimo samostan s tem, da mu damo v večno last— po soglasni volji naših dedičev — dohodke .50 mark, ki bodo spodaj popisani. Imena teh naših sodedičev, kojih očitna in soglasna volja je bila za obdaritev, so:moja hči Ana pl.Stadek, Herman,sin moje hčerke pl. Klam, Ana,moja vnukinja plem. Smerberg, Matilda, moja vnukinja pl. Greifenfels ter meja zeta Rudolf in Liutold pl. Stadek. Ta posestva, ki smo jih na večno in kot neprikrajšljivo podelili imenovanemu samostanu imenom- in po krajih kjer ležijo, smo vestno popisali, da ne bi v prihodnje glede istih nastali dvomi ali spletke. r - 11 Te kmetije in posestva pa so, kakor sledi: najprej kmetija, ki se ji reče „i erv/eineshube" - na tej je ravno zgrajen samostan t>rez vsakega ugovora, - nadalje mlin, ki je poleg iste kmetije, - potem ob vznožju grada marenberg goža, - in se en gozd od neke kmetije, ki se ji reče ,tin dem Dorne"; ob dravskem brodu tisto posestvo, - na „Gori slave" (to je gora bv. Daniel) na^e celo posestvo, v „Puchdorfu' (v Bukovski vasi pri olovenj radcu) eno kmetijo, v Trbonjah eno kmetijo, na gori „Aerrik" štiri kmetije. Vsa ta zemljišča so v Marenberški okolici, v Karintiji pa (damo) : pole g dvorca v „i:ezendorfuH (nemi manj i naselbini''eno kmetijo, poleg reke Gline v naselbini krnski grad en mlin, v „iuche" neki manjši naselbini eno kmetijo, v ..Gomelah” dve kmetiji, in v „Linter,: nad„krap-feioo.i'' eno kmeti jo .Ker pa nočemo, da bi kdorkoli mogel samostan prikrajšat i s kakimi otezKočenji, spletkami ali šikanami pri teh podelitvah in obdaritvah, smo dali pod varstvom našega pečata in s privešenjem pečatov drugih plemičev s to listino na večne čase gornje podkrepiti. Priče te naše izvršene podaritve so plemiči:kolo pl. Vuzeniški in njegov brat Konrad, kuno pl. Finkenštein in njegov brat Oton, Kudbert pl. TruŠenjski - imenovan t,husan", Oto pl. Brien, kudolf pl. Hardek, plem. Ditmar iz Temenic, 4 vitezi, Ulrik pl. Hardek in njegov zet Buzo, Sig-hard pl. marenberški, Konrad Gvercel, Ernest in Vulfing Gnovelin in še mnogo drugih. Izvršilo se je to v letu Gospodovem MCCLI, na dan Janeza Krstnika. (Zahn III./No93) Oifrid je torej imel sestro a Ano in od njegovega strica so bili otroci: Ana, Kunigunda in Matilda. Čudno je pri ten, da se ne omenja noben moški (iz direktnega potomstva), čeprav pozneje večkrat čitamo o raznih ,,de Maerenberg".Horda res direktnega moškega potomca ni bilo; če pa so morda le bili, najbrze niso dali svojega privoljenja v daritev, zato jih listina ne omenja.(Po J. Mravljaku). isto daritev je Eifrid še s posebno listino šam za sebe potrdil, in sicer istega one z istimi pričami. Kaj je dalo govoci za to daritev ozir. ustanovitev, - ali Gizelina pobožnost ali. Gigfridovc slaba vese, - o tem ne bomo razmišljali. Na vsak način nujne potrebe ni bilo, kajti lb let prej je bil ustanovljen zenski samostan v Gtudenicah pri Poljčanah. iz teh listin je za nas važna še ena ugotovitev: Marenberški grad, po katerem se je že Giiridov oče imenoval in je kasneje tudi naselbina čobila po njem ime, je stal trdno a protipravno na šentpavelskih tleh. 'šsa poročila pravijo, da je bil grad sezidan od prednikov(...a progeni-toribus meis") ni ., , ’ zal niti eno ne pove imena.Vsekakor so morali začeti zidati grad ze nekako v sredini prve polovice XIII. stoletja in bi bila letnica 1221, ki jo omenja J. A. Cesar, menda še pravilna; saj vemo, da so tisti čas napredovale take gradnje in še na tako nedostopnih vrhovih zelo počasi, računati je treba na 20 do 30 let, in potem se kot letu ustanovitve gradu itak približamo letnici 1221. Nekoliko pozneje, leta 1264 pa zvemo, da je bila razen gradu še neka utrdba ali gradič pod gradom, ker pravi listina „....in 3uperiori munitione apud .lerenberch", kar predstavlja tudi „ ..iunium inferius "(t.j. spodnjo uti’dbo) . kje bi ta utegnila biti, o tem danes ne vemo nič;menda tam, kjer je danes Zupancov dvorec, ali pa na gričku nad tem. Pirchegger je mnenja, da je stala na ..strelišču”. Za strelišče pa uporabljajo že Janogo let prostor južno pod gradom, od koder je lep razgled na trg. In sicer streljajo tu z možnarji le o velikih praznikih. Na tem prostoru danes ni najti sledu o kaki razvalini, 'ia utrdba se omenja tudi pozneje, zgradil pa jo je Sifrid bržkone še le po aferi z deželnim gospodom Stefanom. 0 tem bomo še slisali. III. Cifrid Zarenberški je bil, kakor je soditi po obilici listin, precej nerad doma.V spremstvu vojvoda Bernarda je bil 26./8.’1254 v št.Lovrencu na Zohorju, ko sta uredila Kokon Vuzeniški in Šentpavelski samostan neke tamkajšnje mejne prepire,- že 14 dni pozneje pa že v Slovenj-gradcu pri deželnem glavarju vojvodi Stefanu (med pričami vedno na zelo častnem mestu), s katerim si je bil v početku menda prav dober, za poznejši konflikt pa ne vemo vzroka. Naslednje leto ga najdemo v Beljaku v spremstva bamberškega škofa Henrika;bil je porok za Rudolfa z Roža(na-pram škofu) za 50 mark in priča pri podelitvi Mutskega gradu in mitnice -.enriku de Greifonfels,menda soprogu Matilde, o kateri smo prej slišali - in tedaj Gifridovemu sorodniku. Istega leta je bil tudi kot priča pri graščakinji .afi(.tildi na Zlemberku. Razen že omenjenih dveh gradov , je posedoval Sifrid na koroškem še enega, namreč grad Hardeg (pri St.Vidu), pod tem gradom pa cerkev x Zweikirchen. Leta 1256 je v soglasju z materjo Gizelo(ki je,kakor se zdi,kmalu nato umrla), in s svojo ženo \ikardo podaril to cerkev svojemu samostanu v Marenbergu.O gradu Hardegu pa zvemo 4 leta pozneje sledeče: kakor mati Gizola samostan v Marenbergu, tako je hotel on sam ustanoviti cistercijanski sasostan v Trbi-žu(Tarvis) v Kanalski dolini(danes v Italiji). Domenil se je prej z bamberškim škofom Bertoldom (25./I. 1260),ki mu je za ta namen prepustil bamberško lastnino v Kokvi („Gogove")* vas babnico in vas Ukve („Ukwiz") z vsemi pritiklinami, Sifrid pa mu je z dovoljenjem svoje soproge prepustil gradove Marenberg, Hardeg in Trušnje, tudi z vsemi pritiklinami. Ta izmenjava bi veljala seveda le tedaj, de bi Sifrid nameravani samostan res ustanovil. Ali do tega ni prišlo, morda radi političnih razmer,- in 4 in 1/2 leta pozneje zvemo o isti nameri. V tej pogodbi je Izrazil svoje zahteve pri prepustitvi svojih gradov v Trušnjah in gornjega gradu v karenbergu nekoliko bolj decidirano, namreč, da bodo ostali njegovi dediči kot grajski grofje v teh gradovih in bodo tudi imeli varstvo v fevdu.Predno bi kak dedič prevzel v varstvo katerikoli grad,mora izjaviti, da nima nika-ke pravice do gradu. Torej dovolj previdno.V tej pogodbi zvemo tudi,da so pritikline in vsa posest, ki je spadala k marenberškemu gradu,donaša-le 61 in 1/2 marke letno.Vse to bi odstopil bamberškemu škofu, ta pa naj bi mu dal v kompenzacijo v Kanalski dolini 30 mark dohodkov in od mitnice v beljaku 70 mark dohodkov letno.Pa tudi do tega ni prišlo.Najbrže mu je bilo žal svoje lepe posesti. Sifridova žena Itikarda je izvirala iz nižjeavstrijskega plemiškega rodu Ilarsendorf (ilaselau) .Sifrid jo je spoznal, ko sta se njegovi sestri tja omožili.Od rodbine svojega moža se je vedno odvračala; zakaj,ne vemo. bato smemo sklepati, da so ga sorodniki odvračali od ustanovitve novega samostana, ker bi bili z zamenjavanjem posesti takorekoč razdedinjeni, morda pa je nasprotoval tudi st.Paul, ker je bil marenberg njegova last. (Pirchegger ,'Tagespost 1914-) IV. Takrat je bil prav razgiban čas.Deželni knez Friderik II. je padel v boju z Madjari (1246),ki so nato polagoma zavzeli in od leta 1234. zagospodovali na štajerskem. Pri plemstvu so se nekoliko osovražili, deloma, ker so se preveč šopirili, deloma, ker je bil deželni glavar v Gradcu -tefan Zagrebški zlasti proti objestnemu plemstvu zelo strog.Sifrid Ma-renberški je sicer pripoznal .adjara za gospodarja, a se je kmalu z drugimi plemenitaši uprl. Spomladi leta 1239* je prišel ogrski kralj atefan z oboroženo silo ha koroško ter z ognjem in mečem pustošil deželo, katero je hotel zavzeti. !'ivji Kumani, ki so tvorili večino ogrske vojske, so skrunili cerkve, ro-Pali po samostanih in vlekli s seboj ujetnike.Ali je Sifrid Marenberški - 14 za vse to pravočasno zvedel, ali pa se je morda zameril kralju Stefanu, tega ne vemo. Na povratku je vsekakor Jiotel Stefan zavzeti še marenber-ški grad;skoraj gotovo pa je njegova vojska izropala tudi samostan, ki ni Dil bogve kako utrjen. Dljižni štajerski plemiči, obveščeni najorže po Sifridu idarenberškem o grozotah, ki so jih počenjali Ogri na koroškem, so v naglici zbrali vojsko in postavili za vodjo Friderika Ptujskega. Ta je svoje čete skril pri Marenbergu, kjer je za to teren v jarku proti Kabelskemu prelazu zelo ugoden, kajti tu mimo se je morala ogrska vojska na vsak način vračati.Ha povratku je hotel torej fotefan še zavzeti Maren-berški grad; tedaj pa udari po njem štajerska vojska in ga podi mimo Maribora in Ptuja nazaj n;: Ogrsko, itefan si je komaj rešil življenje, v Mariboru je moral celo na konju čez Dravo, tako blizu so mu bili za petami. Za usluge, ki jih je Stefanu pri rešitvi iz velike nevarnosti izkazal Andrej Ohopon („....in introitu nostro terram Stirie subtus Marnberg") mu podeli ozemlje okoli Zaladskega^gradu, mariborskemu meščanu Kbercnardu pa, ki je najbrže kralju v Mariboru na begu čez BraRtt^Vlse mogoče udobnosti, je dal v fevd kmetije v Volkunju v Slov.goricah, v Vodolah in pri Hočajj. C Č.z.h. xxxv. 1929). Otakarjeva rimana kronika, ki je edini vir za ta dogodek, pravi, da je vojvoda Stefan oblegal Sifrida zaradi nepokorščine na ^arenberškem gradu. Friderik 1 tujski pa je prišel slednjemu na pomoč in podil Ogre mimo Maribora in Ptuja domov. Zgodovinar Seemuller in z njim Pirchegger sta mnenja,da se je to zgodilo jeseni 1257» torej takrat, ko najbrže kronista Otakarja ni bilo na svetu.fz tega že samo po sebi sledi, da je pesnik podal to pripovedko, kakor jo je slišal ter dodal svoje pesniške okraske. Pirchegger pa pravi dalje, da je Ltefan naslednje leto vendar zavzel grad wlarenberg. Pri tem se sklicuje na neko listino iz sredine leta 1259. Na vsak način je verjetnejša naša prva razlaga, ki je povzeta po dognanjih J.Mravljaka, ki je priznan v zgodovinskih zadevah Dravske doline. Vrnimo se nazaj k našemu Sifridu! Poraz Štefana je bil torej prvi sunek, kmalu nato so spodili uladjare iz dežele.Tega leta (1259) je bil dvaicrat tudi v spremstvu Vulfinga ftubenberškega, štajerskega deželnega sodnika, in sicer meseca maja v Gradcu, ob koncu leta pa v Ptuju. V. v nasTedujih letih (1260-1265) se je zadržal Oifrid kaicor doznamo iz raznih listin, največ pri koroškem vojvodu dlriku. Najdemo ga v vojvodovem % spremstvu kot pričo enkrat leta 1260(pri ureditvi spora med st.Pavlom in grofoma Ifanberškima), dvakrat pa leta 1261.(aprila v St.Vidu in avgusta v Tinjah).Od leta 1262 - 1263 je bil Sifrid nekaj mesecev celo vojvodov deželni glavar na koroškem in v zahvalo za njegovo delovanje mu je vojvoda podaril za slučaj, da bo ustanovil v kanalski dolini novi samostan, patronat nad cerkvama v Glanhofenu in v /ogrčah(1264).Tudi leta 1263- je bil stalno v vojvodovem spremstvu; v listinah je imenovan 6 krat.menda pa kot vojvodov deželni glavar le ni bil dosti nepristranski, kajti 14/6. 1263. se je pritožil Šentpavelski opat Gerhart pri vojvodu Ulriku proti njemu, češ, da je zahteval „...cum nobilis Sifridus de Merenberch per terran Karinthie gereret vices" v Velikovcu od samostanskih upravnikov neke krivične davke, /ojvoda Ulrik je določil, - brez najmanjše slabe besede o Sifridu,- da ima ostati v prihodnje pri tem, kakor je bilo zp njegovega očeta (Alberta ?) . V letu 1264. in ob ponovnem poizkusu Sifrz-dovem, ustanoviti cistercijanski samostan v Kanalski dolini, naslednje leto je bil tudi še pri Ulriku, potem je nekoliko izostal. Zakaj se Sifrid kot podan-k (ministerijal) štajerskega vojvode ni raje mudil v bližini svojega gospodarja? Tudi to hočemo pojasniti. Po izgonu adjarov je zavladal leta 1260. na štajerskem češki kralj in vojvoda avstrijski Otokar II. Przemisl, ki si je prizadeval uvesti v deželi red in mir. To seveda z dobrim ni lahko šlo. Treba je bilo ostrdh ukrepov in s tem se je visoki gospodi hudo zameril. Med nezadovoljneži je bil tudi Sifrid. Ta je šel tako daleč, da si je dal v znak protesta proti deželnemu gospodu , svoje štajerske fevde potrditi po bivši vojvodinji Gertrudi Babenberški, nečakinji leta 1246 umrlega vojvode Friderika, zadnjega Babenberžana. Štajerski plemiči so si je želeli nazaj kot vojvodinjo, kajti splošno so smatrali takrat Babenberžane za nacionalne vojvode. Ali takrat Gertruda ni imela v deželi nič več govoriti in z ničemer razpolagati. Po Otokarjevi zapovedi se je morala celo v Slovenjgradcu naseliti. ► Aralj Otokar je bil mnenja, da bo v interesu koroškega plemstva najbolje napravil, če bo dal s silo poročiti mlado vojvodinjo vdovo Nežo, hčer prej om njene Gertrude Babenberške s svojim vazalom, grofom alrikom voa ieunburg. Lahko si je misliti, da je bila mati odločno proti temu in da ni štedila z nepremišljenimi grožnjami. Jasno je tudi, da je prišlo vse to Otokarju na ušesa. Bila je v Slovenjgradcu zaprta in vojvodstvo ji je bilo odvzeto. ^ /kljub temu si je torej dal Sifrid od nje potrditi svoje fevde. Listina iz leta 126 . pravi v prevodu:,, ...Mi, Gertruda vojvodinja M -tajorske, smo dovolili našemu zvestemu služabniku (ministerialu) Šifri-du taranber škemu, da sme s vso lastnino in fevdi štajerskega vojvodstva prosto razpolagati " - predvsem seveda za svoje samostane. Zopet je značilno, da je na tej listini kot priča podpisan Sighardus miles de Truch-sen. To je bilo vsekakor izzivanje, preko katerega deželni knez ni mogel kar tako* Redko se je Sifrid udeležil po letu 1260 štajerskih deželnih zborov, skoraj nikdar državnih zborov, Sifrid torej ni bil prijatelj češkega kralja, pač pa je bil ta prav dobro jjoučen o delovanju karenberžana, Če je torej čakal na maščevanje, je bil vzrok ta, da jo bil Sifrid v sorodu z Ulrikom II, vojvodom koroškim. VI, Ustanovitev novega samostana je torej iz neznanega vzroka padla v vodo, Sifrid pa je hotel, najbrže na izrecno željo svoje žene Rikarde, le nekaj storiti za svoj dušni blagor in se je obrnil na dravograjskega graščaka ilernorda mlajšega de Pulmenstein in njegovo soprogo Gertrudo, zadnjo potomkinjo rodu dravograjskih(v direktni liniji), da bi mu prepustila svojo lastnino v Ribnici na Pohorju, ker nameravata to podariti svojemu samostanu v harenbergu.Tozadevna listina kupne pogodbe o travnikih, pašnikih, gozdovih in vodah in sicer za znesek 40 mark srebra, se je izstavila 18./V. 1266 v Dravogradu, istega dne pa je z listino, izstavljeno v karenbergu vse to podaril svojemu samostanu. Dve leti pozne-Ue “21,/12, 1268 -je samostanu na novo podaril s privoljenjem solnograš-kega nadškofa svojo cerkev v Zweikirchenu. Da je kupil posestvo kar za 40 mark, za takrat ogromno svoto, nam priča, da je bil zelo bogat (1 marka takrat, je 5000 din danes). Sicer pa vemo, da je tudi bamberškemu škofu Bertoldu 5«/I« 1267 pomagal iz zadrege s tem, da mu je posodil 150 mark oglejskega denarja, škof pa mu je za ta znesek zastavil posestvo pri '.Volfsbergu in Grebinju, in sicer dohodke letnih 30 mark brežkega denarja. Obresti v višini 20% za katere je Sifrid škofu denar posodil, se nam ne zde ravno ..prijateljske", ven-Če bilo to oni Čas še dovolj nizko, kajti tudi 50% obresti takrat še niso bile oderuške. Tudi drugi mogotci so Sifrida pri reševanju sporov radi naprosili za njegov svet ali pa za razsodnika. Tako zvemo, da je bil l./VII. 1267 nekak posredovalec v Velikovcu, ko so se bratje Kolničani pobotali s šentpavelskim opatom Gerhardom radi nekega gozda pri št.Pavlu, in točno 4- leta pozneje je bil v isti zadevi zopet naprošen za pričo.Tudi, ko se je 3,/X. 1267 Ditmar Vivšniškiprepiral zaradi nekih dohodkov in desetin z brati Htmarom, Vigandom in Henrikom s Kamna v Labudski dolini, je bil naprošen za posredovalca. Dne 13./VII. 1266. ga najdemo spet pri vojvodu Ulriku (pri £v. Pa-digundi poleg Rude);šlo je takrat za poravnavo škode, ki jo je prizadejal solnograški cerkvi bivši nadškof Filip, Ulrikov brat.Sigurno je bil tudi v tej zadevi svetovalec.Značilno je tudi dejstvo, da je bil 9«/6. 1269. navzoč v Vetrinju, ko je vojvoda Ulrik uredil spor med Vetrinjskim samostanom in bratoma Ulrikom in Gottfriedom Trinskima; torej zopet za Trušnjane. Važno za nas, ne morda radi stvari same, ki se je obravnavale, temveč z ozirom na visoko stopnjo, ki jo izkazuje vrstni red prič, je listina z dne 20./VIII. 1269., izdelana v Gradcu od štajerskega deželnega glavarja, olomuškega škofa Brunona, kjer odloči prepir med Henrikom Rogaškim in šentpavelskim samostanom zaradi sodne pravice med Lobnico in Velko v prid menihom.Bilo je pri tem pravnem aktu navzočih mnogo odličnih prič in se za cerkvenimi dostojanstveniki in grofi imenujejo tile: rtulfing štubenberški, Friderik Ptujski, Liutold »Stadeški, Ulrik Lihten-steinski, Sifrid ..arenberški, itd.. Kakor* vidirao, je bil tamkaj navzoč cvet takratne aristokracije in med njimi je Sifrid na častnem mestu, pred Vildonskim in px*ed Vuzeniškim gospodom,- vsekakor v znak visokega češčenja. VII. ic od leta 1260 je b:.l gospodar štajerske češki kralj Otokar, in vendar ne najdemo Sifrida celih 7 let niti enkrat v njegovem spremstvu, rele 25./VIT. 1267. ga najdemo v Gorici kot Otokarjevega odposlanca in razsodnika pri sklepu miru med patriarhom Gregorijem in grofom Albertom Goriškim; da je Otokar izbral iz množice plemenitnikov ravno njega, je imelo vsekakor svoj vzrok, vendar o njem viri molče. Leta 1270. je bil ‘‘ ifrid dvakrat v Otokarjevem spremstvu, in sicer 31*/I* na Dunaju, ko je kralj potrdil v špitalu na ' kameringu neko daritev vojvode Bernarda, in 6./XII. v Beljaku, ko je potrdil samostanu v Vetrinju prostost mit-nine pri mitnici na Muti. še leta 1271 imamo nekoliko vesti o Sifridu. Bilo je 3./VII. v št.Pavlu, ko so se končno pobotali bratje Kolničani s šentpavelskim samostanom zaradi nekega pašnika pri Sv.Martinu, 9 dni nato pa je Sifrid daroval svojemu samostanu eno kmetijo v vasi Marenbergu in pa vaš Osek v Slov.goricah, 4 mesece pozneje pa mu je podelil še sodno pravico nad ono kmetijo v loderaku, ki jo je daroval že 7./I. 1268. »e vemo,da je bil na iMiklavževo leta 1271. v Vindeku na Zgor. Avstrijskem, morda na potu v Prago, in tu je povrnil bamberški cerkvi vsa posestva okoli Molfsberga in Grebinja, katere mu je škof Bertold zastavil (3-/I. 1267). V to leto je treba datirati tudi njegovo testamentarično volilo krški cerkvi, namreč nekega kmeta Janeza v Bistrici (pri Fulstu - okraj it.Vid na Koroškem) in dva podložnika, namreč Hertvika v Zweikirchenu in Bertolda v Bistrici. - ooo 0 ooo - VIII. In tako smo spremljali »Sifrida na njegovi živijenski poti od momenta, ko se pojavi njegovo ime v listinah (1247), pa do 6./XII. 1271, ko vemo, da je bil v Vindeku. Sed tem dnem in 26.februarjem 1272, ko se v listini (po kateri daruje njegova žena Kikarda mrrenberškemu samostanu za Sifridov blagor 2 kmetiji onstran Dravograda),Rikarda izrecno imenuje vdova, je torej Sifrid umrl. Dan in način njegove smrti pa nam ostaneta menda za vedno prikrita. Firchegger je sicer mnenja, da je dan Sifridove smrti 16. oktober, ker je šent£>avelski samostan vsako leto na ta dan daroval mašo za njegov dušni blagor.Vendar r zvidimo iz gornjega, da to ni mogoče. 0 njegovi smrti nam edini poroča Štajerski pesnik rimane kronike Otokar Uorneški naslednjo, toda ne povsem verodostojno zgodbo : Kralj tokar je, vračajoč se it Brež domov, ubral pot skozi Dravsko dolino. Povsod se mu je klanjalo plemstvo in ga pozdravljalo prebivalstvo, le Sifrid Marenberški ga ni prišel počastit j bil je baje bolan, pravi pesnik, ko je šel kralj mimo njegovega gradu.Marenberžanovi nasprotniki so to priliko porabili in zatožili Sifrida, da kuje zaroto s kralje-.viiai sovražniki. Kmalu nato, ko je prišel Otokar v Prago, je dal nalog koroškemu deželnemu glavarju dlriicu Dtirncholzu, da ima privesti predenj Sifrida, da se bo zagovarjal. Diirncholz je zopet naprosil Ortolfa Slovenjgraškega, da vjame Sifrida in mu ga izroči.Ortolf je povabil Šifri— da k. sebi na pojedino, in med obedom so navalili Ortolfovi vojščaki na Sifrida, ga uklenili in predali Durncholzu, ki ga je nato odpravil v Prago. Tam ga je imel Otokar najprej štiri tedne zaprtega v turških okovih in mučil ga je na razne načine, da bi zvedel od njega imena ostalih zarotnrkov. Toda ^arenberžan ni nikogar izdal, nato ga je dal privezati konju za noge in vlačiti po praških ulicah, iri vsem. tem mučenju je ostal Sifrid še pri živijenju.namesto, da bi mučenju konec napravil, ga je dal Otokar z glavo navzdol obesiti na vešalu, njei' je tri dni in noči visel še vedno živ. klical je na pomoč, a pomagati mu niso smeli. Cele neki stražar mu je iz usmiljenja zadal smrtni udarec. (Tako je zapisal v marenberški žup. kroniki tudi Joh. Pancer 17^6) V naslednjem bomo zvedeli, da vsa stvar vendar ni bila tako tragična, saj so celo češki zgodovinarji postavili pisanje pesnika Otokarja o Sifridovi smrti na laž. Zgodovinar A.Huber pravi, da ne polaga posebne važnosti na to, da noben drug vir ne poroča o tem dogodku,- in to utemeljuje s tem, da se oni čas niso napravili nikjer na štajerskem kaki zgodovinski zapiski, izven deželo pa se ta usmrtitev štajerskega plemiča ni zdela vredna za-beležbe. ko bi kronist ta dogodek sam, -ali vsaj kot odrasel mladenič videl, potem bi to držalo. Toda Otokar II. je stvar šele pozneje slišal, kajti malo je verjetno, da bi si bil ves tragični dogodek iz svoje mladosti zapomni* 1,- bil je takrat komaj 10 let star- ko mu je bil takrat tudi Marenberžan tuj človek. Nadalje izvaja zgodovirar Huber, da vsebuje rimana kronika Otokarjeva v tem delu celo vrsto kronoloških nezmožnosti.Po kroniki je prišel kralj Otokar iz Brež pod Marenberg potem, ko je tam prejel solnograške fevde od nadškofa Friderika, ki je kratko poprej dobil v Rimu palij. Iz solnograških analov pa zvemo, da je nadškof Friderik prejel palij šele leta 1273., Sifrida pa sigurno februarja 1272 ni bilo več med živimi. Dokumentarično je tudi dognano, da je prejel kralj Otokar solnograške fevde že leta 1270. Iz vsega napravimo edinole ta zaključek: da je bil kralj Otokar strog vladar, je znano,in da se je zlasti štajersko plemstvo za časa medvladja silno razpaslo in postalo samovoljno, je tudi znano. Da napravi red, je Otokar pač nekatere občutno kaznoval,jih vrgel v ječe ali zaprl v gradove, morda je res tudi postavil katerega k sramotnemu stebru ali dal privezati h konjskemu repu in vlačiti po Pragi. Vse te grozovitosti, za katere je kronist zvedel, da so se zgodile raznim osebam, je v pesniški prostosti koncentriral na eno osebo,- in ta je slučajno naš Sifrid Marenberški , ha njegova smrt ni bila tako tragična, bi povzeli tudi iz listine SiTridove vdove ...ikarde o. 26 ./il. 1272., iz.. katere prvič zvemo o Šifri— dovi smrti; v tej listini se niti najmanj ne namigujo na kako nasilno smrt; nasprotno pa jujeno, da vzame icralj Otomar prav nmaiu nato (22./IV. 1272.) Jifridov . u?onb rs.mi samostan dominikank v svoje posebno varstvo. (J . šravl jak, -J.Z.2, XIV), Sifrid je torej preminul koncem januarja 1272. Svojci so ga pokopali v njegovi aaaastanski cerkvi v karenbergu in sicer na evangelski strani pred ;1 vriijj oltarjem, kjer so njegovi ostanki nad 5 oO-let počivali* nakreno Krsto je kril kamen z latinskim napisom: irabiiis deus in Sanetis suia" - jod tem stavkom pa:,, V tem grobu leži pokopan ustanovitelj te c er k ve Siiria : .areaberskj., ki so ga z; kralja Otokarja v Pragi mučili in sorodniki prepeljali sem-.** To besedilo je iz poznejših časov in v nemškem jeziKu. ivad grobom 00 steni je bil Silridov kip, okoli pa je bilo v starih črkah (rajbrže gotskih) citati : 1 SIFRIDUS OS M S E N B S R G POLiCARF. RIHARD. 1 mano domini MCCLXXII. Passus est. -000O000- Sifrida so častili v Marenbergu, posebno v samostanu nekaj časa ( 17. in 18. stoletje) celo kot svetnika - seveda neupravičeno, kajti svetnik je bil najmanj v svojem živijenju.Pač pa je bil bogat, češčen, znamenit, častihlepen in nasilen, - in bolj ko se mu je bližala smrt, tudi sebično r: dodaren, da bi imel priprošnike za svoj dušni blagoi*. Najbolj ga karakteriziramo, če rečemo, da je bil popolnoma otrok svoje dobe. Treba je še pojasniti, zakaj je bil Sifrid tako rad v spremstvu koroškega vojvode Ulrika II. in od tega tako čislan, da je bil, čeravno štajerski ministerijal, celo nekaj mesecev njegov vicons geres na koroškem. To razumemo, če zvemo, da sta bila v daljnem sorodstvu. Zadnji Sponkajmctvec vojvod'. Ulrik II. je bil pravnuk koroškega vojvode Engelber-II., katerega eden brat iifrid se je imenoval de Lebenau, in ta je bil v drugem zakonu oženjen z katildo, ki jo smatramo (kot ženo Henrika I. ^rušnjana ih mater Alberta Trušnjana - glej rodovnik !) za babico Sifri-da Marenberškega.Sifrid je bil torej nekak stric Ulrikov, in čeravno v ohranjenih listinah nikjer ne čitamo, da bi bil Ulrikov ..consangvinlus", je vendar na ta način razumljivo več kot prijateljsko razmerje, ki je 0 'Avto • ■- - '■ ' jivo.za, oj sr... Kralj Otokar ni 21 vladalo med obema. Zato je tudi razumljivo, zajcaj se kralj Otokar ni hotel se za življenja Ulrika II. znesti nad ošabnim ...arenoerŽanom, ko pa je Ulrik leta 126y umrl, je padla sicer ta ovira, ni pa bilo potem pravega vzroka, da bi bil kralj bifridu očital ali oponašal stare grehe. Vsled tega je tudi nasilna smrt zelo dvomljiva. Ni pa izključeno osebno sovraštvo kakega drugega plemiča(morda češkega), vendar na tem ni mogla zadeti kralja nikaka krivda. Sifrid je umrl vsekakor v visoki starosti. Autoritete v poznavanju zgodovine naših krajev v viteškem srednjem veku, kakoi' krones, Jaksch, Firchegger in drugi, imenujejo Sifrida s prav častnimi epiteti ali pridevki in temu ni v kvar dejstvo, da si je bil brez pravice na tuji zemlji sezidal kar dva gradova - itove Trušnje, tega pravzaprav že njegov oče, in Marenberg.Tega takrat nihče ni smatral za nečastno.iristeva se med magnate vojvodine Koroške in štajerske deželne minister!jale prvega reda. kil je, kakor pravi zgodovinar Otokar Lorenz, mož drugega kova, kakor ostali štajerski minister!jali, ovekovečil pa ga je tudi pesnik Grill-parzer v svoji drami „ Koni£ Ottokars Gluck unč Ende'. IX. Sifridov dedič je postal njegov nečak po sestri, Offo von Lmerberg z onstran Semeringa. On je bil tisti, ki je v oni veliki odločilni bitki na Moravskem polju med nemškim cesarjem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem, slednjega proti vs m viteškim častem pobil ( 1278.) „maščujem se nad vami za mojega strica gospoda Sifrida Marenberškegal Če bi vam moja roka pustila življenje, ne bi mogel biti nikdar vesel”, mu je Offo zaklical, predno ga je pobil. Takrat je bilo torej že omajano gospodstvo Otokarjevo in vladal je našim krajem rimski cesar Rudolf Habsburški. Ta je že leto poprej - 15./II. 1277* z Lunaja naznanil grofu Mainhardu Goriškemu in Tirolskemu, d je pi'evzel arenbei'ški s?jnostan v svoje posebno varstvo.(Lag lo66) Sifridova ve ove Rikarda, ki se je prej zadrževal; na Koroškem, je vstopila v i.arenberški samostan in ostala v njem do konca svojih dni. ireživela je svojeg moža za dobrih 50 let.Zadnja leta je darovala večkrat kaj svojemu samostanu. Iz raznih darilnih listin zvemo naslednje: 5»dec,125Q daruje s -nostanu v t,Lerenberch-u” 5 mark denar j za vzdrževanje drugega kaplarja. (Iag 1585) /•jan.1291 je izstavila v Marenbergu listino, s katero se odpove vsem posestvom in dohodkom, ki jih je imela v zavetništvu od šentpavelskega samostana. 4 .okt 1293 jeadarovala samostanu. 2 oltarja in 3 kmetije pri Mariboru (apud i.arciipurg)- kar vse potrdi lavantinski škof Keinrih. (Ls.g 145o) 21.sept.1304 daruje Richarda 30 mark samostanu za večne letne maše, za večno luč na grobu njenega moža, za enega kaplanu, itd. (iuehar Vi.134)• To je zadnji dokument, v katerem se še govori q Rihardi; ker je tudi ona dosegla častitljivo starost, smemo s sigurnostjo trditi, da je še tega leta -lpun— umrla.Istega mnenja je tudi Lirchegger. Za Oiio-. ^urensersKim sta pila zakupnika L iiriuovega imet ja (to je bilo namreč last šentpavelskega samostana)najprej Bighart(okoli 1290) nato pa Ulrik Larenberški. Ulrik ni bil v krvneiu sorodstvu s bifridom, temveč v duhovnom In se je le po gradu tako imenoval .Večkrat je omenjen v listinah, med prižaui, tako^v letih 1303, 1304, 1306. Leta 1307. trdi '-Ulrik arenb- rLki, da je njegov oče kupil nekaj posestev od Henrika Vreundenberžkega (pri konjicah).Ulrikov pečat (glej posnetek l) je iz leta 1307 in je original danes v drž. arhivu na Lunaju. 1 11 -00O00- r-. § 0. Grad in njegovi poznejši lastniki. ss sr ss er: ta** ss s= ss rs t£ er ss sr S ts ts sz ss je ts sssfe sr sc sr sr*: ss ss es ss sz sz ss ss ss ss rsjtr Ponosni marenberski grad nad trgom, ki je danes v razvalinah, ni bil bogve maka impozantna stavca, ali vendar je izvrstno služil svojemu namenu, kajti od tod so imeli issarenberški pjospodje dober pregled čez vso dolino. Grad je bil za tiste čase sicer trdno zidan in neprein gljiv, ali zob časa, hudo vreme in vandalizem zadnjega pol stoletja sta opravila svoje. nakor je razvidno. iz priloženega načrta, je bila glavna stavba A tik južnega prebadajta del je še danes prav dobro viden.Bil je to nekak dvonadstropen blok, iz;katerega se je dvigal pri a četverooglat stolp. V zidu vzhodno od stolpa so bila najbrže glavna vrata / ozko dvorišče, sad tem portalom se je pred leti še videlo troje strelskih lin, danes pa je tudi tu stena podrta. £tene spodnjega dela stolpa šo i/idne danes samo od treh strani; na južni strani je stolpovo zidovje, ki je bilo v zvezi z ostalimi prostori, razpadlo.Zemlja pokriva ruševine in drevje i’aste na njih.Teško je danes napraviti rekonstrukcijo:prostorov,ker so v načrtu vidni ostanki zidov le prekratki. Vedeti moramo tudi, da je grad še 300 let razvalina. Že ko je Iiper leta 1*90. ogledoval razvaline je bilo stanje tako kot danes, in ni mogel napraviti nobene točne slike. % Aa glavno graj. posLopje. a * stoi/p *^x i. U\ D. % % Kakih 30metrov severno na mali vzpetini, je morala biti tuci nekaka večja .tavba(v načrtu pri B ).To sklepamo iz tega, ker je v okolici razmetanega nekaj večjega kamenja, katerega pa pokriva debel mah, stoji pa se kos vogala neke stavbe. Le kakih 1 -Om severneje naletimo na ostanke okroglega stolpa (pri C) , ki je imel v premeru 6 do 7ia. Domačini mu pravijo „Ltolp lakote”; vendar bo ime napačno,kajti stolp stoji pri nekdanjem pi'idvižnem mostu in je stolp kvečjemu služil stražarju za bivališče. Tudi ta stolp je danes v razpadu. lj>m od stolpa proti severu je kotanja, najbrže nekoč jarek, ki je bil napolnjen z vodo in preko katerega je držal že omenjeni pridvižni most. Dva k&menita podpornika oziroma nosilca ( pri D ) sta še dobro vidna. Kdor je hotel priti v grad, je moral preko mosta. Pot v grad je namreč vodila od jugovzhodne strani, kakor kaže puščica. .;e je bilo kako obzidje okoli grajskih poslopji (A,B#C), se danes neda dognati. ■ožno pa je, da je bil nekak obrambni zid na severu in vzhodu med mostom in stolpom, kjer je hrib nekoliko položnejši in je tukaj bila nevarnost večja, da bi sovražnik dospel v grad. ioglejmo sedaj še aadaljne lastnika gradu! šentpavelski samostan je dal grad v najem grofu Ffanbergu, ki je menda po Otokarju porušeni grad n., novo pozidal, pozneje sta grad dobila v dar celo Friderik Lepi in njegov brat Leopold.. Za njima ga je imel v posesti vabski plemenitaš Henrik .lohenlohe, nato gospodje Viltučki (pri i/aribcru) in mogočni gospo dje 'alsejevci; nekaj časa ga je imel celo gradiščanski grof Ivan von Bernstein, od njega ga je prevzel Korošec Jurij von eiscneg. Leta 1375« je imel Hugon VI. Devinski (po Devinu v Istri) grad marenberg v zastavi od avstrijskih vojvodov. Ko pa je postal leta 1382 glavar v Trstu in mejni grof Istrski, je kupil od avstrijskega vojvode več gradov, med temi tudi Llovenjgradec, marenberg in Vuzenico.KO pa so leta 1396 .alsejevci postali lastniki devinskih posestev, so dobili med drugimi gradovi tudi Llovenjgradec, narenberg in Zgornji i.aribor (na Piramidi). Glede premoženja je bil takrat rod .Valsejevcev na prvem mestu za Habsburžani. ( Ltegenšek, Konjiška dekanija) Leta 1412 je grad zavzel koroški vojvoda Trnest železni, ker se je * .'alsejevec proti njemu uprl; toda kmalu au zopet vrnil.Leta 1435 ja prevzel gospodstvo vojvoda Friderik V. in ta ga je vrnil njegovemu pravemu lastniku - K-.entpave Iškemu samostanu. Ta je moral nekaj posestev odprodati, da so z izkupičkom popr-vili že razpadajoči grad. kajti bilo je takrat mnogo vojn v deželi, tudi v Dravski dolini, posebno med vojvodom in Celjskimi grofi, katerim je pripadala Vuzenica in & uta• Skoraj bi nekoč zavzeli tudi Tarenberg. X ' Časi so postali vedno nevarnejši, kajti po letu 14?1. so se ponovno pojavili Turki, (e so hoteli na Korošico, so šli navadno skozi Mislinjsko dolino mimo Slovenjgradca, i;i jasno je bilo, da niso prizanesli Dravski dolini, hota 1460. so uničili trg ioareaberg, grad in samostan. Teta 1483. je podelil cesar Friderik grad varenberg z deželnim sodstvom Juriju r.robathu.Takratni oskrbnik Jorg Šolonič, prednik znamenitega škofa istega imena, je moral 9 let pozneje grad zopet renovirati, in sicer so morali kmetje robotati, kajti grad je pogorel. Leta 1522. je vzel bentpavelc&i samostan ponovno grad v najem, 1528. pa Ivniški gospodje. 4 leta pozneje so zopet prihrumeli Turki ter opustošili vso okolico $ prizanesli niso nobeni cerkvi in gradu. Ker so Ivniški gospodje v gradu slabo gospodarili, Jim jo deželni knez vzel gospodstvb. Ko ‘so' leta*' 1555• odšli, niso pustili v gradu niti enega žeblja. Novi najemnik Gabrijel Hofer je moral grad znova popraviti. Imel pa je nesrečo, kajti v poletju 1574- je strela dvakrat udarila in poškodovala zidovje in streho tako zelo, da se Hofer ni več čutil varnega v tej višini in si je nasproti gradu postavil leseno kočo (najbrže malo sevarneje od gradu, kakih 10 minut hoda, kje£. je še danes kmetija, ki se ji reče .ur-Hpfer'). ko mu je hotel nadvojvod, zvišati najemnino za grad, je prepustil šofer vse skupaj plemiški rodbini khevenhaller, pri kateri je ostalo do leta 1669. Grad s posestvi je nato kupil ondotni samostan domini-kank, kijgu je imel precej časa, Ali 1^. maja 1€97* je zopet prišlo strašno neurje, strelo, je udarila v grad ter zažgala in uničila vse. Od takrat naprej stavbe niso več obnovili. □skrbništvo,oziroma upravo gospoščine so že nekaj let prej prenesli v novi grad spodaj ob cesti poč kalvarijo, kjer je bila dotlej gotovo grajska pristava ali dvorec. Ta dvorec ima danes čedno zunanjost, saj je bil prezidan in okusno popravljen. Sedanja lastnica je dala cele na zu-naQJi južni steni naslikati Sifridov grb v barvah.V vrtu na zapadni strani so še stare kanenite stopnice, lesena kapelica x>a je iz novejše dobe. strokovnjak v pozn_ zanju gradov bo moral še pregledati to starinsko poslopje. Io ukinitvi samostana leta 1782. je prešel tudi stari grad v roke v rskega sklada. Hato so se lastniki grajskega hriba z dvorcem menjavali, I - i J -■ i i — Razvaline Marenberškega gradu; zgoraj: pogled od vzboda, spodaj: pogled od juga.Obok pri portalu se je pred leti podrl.Risba je posneta po stanju iz leta 1928. kakor sledi: J.B. Maggi in dediči od 1828 - 1863. Feliks ocbmit .............1863 - 1861. Karl Fritscher ...........1881 - 190- . Thea Suppanz .. ..........1900 - . Leta 19 je kupila dvorec, grajski hrib z razvalinami, samostanska poslopja in vsa pripadajoča posestva, gospa Thea Suppanz, ki je sc danes lastnica. Joči je dvorec ob cesti v odličnem stanju in obljuden po že omenjeni lastnici, je prej ponosni grad že dolgo v razvalinah. Kar ni pokončal zob časa, so razrušili ,Tizkalci zakladov", ki so brskali okrog in razrušili še to, kar bi morda ostalo za sporuin na davne čase. kmalu bo razpadlo še to in mah bo prerastel zadnje ostanke nekdaj mogočnega gradu. '- ooo 0 ooo - D. S A ?vT 0 S T A N DO II I :f I K A N K . V svoji zgodovini Ltajerske pravi Julij Akvilin Cesar, zgodovinar 18. stoletja, da segajo početki samostana v Iviarenbergu nazaj v leto 1221., in sicer se v oni čas, predno je sv. Dominik umrl. Pravi, da je bral iz listin, ki so mu bile od samostana na razpolago, da sta Sifrid karenberŠki in njegova mati Gizela z izrecnim dovoljenjem sv. Dominika ( ki je umrl v avgustu 1221. in bil 1232 - proglašen za svetnika), ustanovila svoj samostan že leta 1221., dogotovila in dotirala pa sta ga še le leta 1231.Pri tem se zgodovinar J.A.Cesar opira tudi na Froelicha, ki pa razen splošnih PX)azk ne navaja nič dokazilnega. Prva zanesljiva in v vsakem oziru točna vest o samostanu datira z dne 24. junij.-.. 1231. Tozadevno listino smo žo navedli v poglavju o CiPridu. Posestva, k tera je prejel novoustanovljeni samostan, ki pa je bil takrat brez dvoma majhen, so bila: pod gradom Prvinova kmetija (,,Perweines hube") na kateri je stal samostan, mlin v bližini in grad, gozd , in dem Borne", posestvo pri brodu, pri Lv.Danielu in Trbonjah in še nekaj lastnine na Koroškem ( v Pagavesi, v vasi Krnski grad, v Gomilah, in v Lipi). •ovo ustanovljeni samostan je bil torej za začetek še prilično bogat, ^al zvemo le malo o njegovi organizaciji v začetku, o kaki predstojnici ali redovnici pa celo nič. Zgodovinar Cesar poroča, da je po ustnem izročilu bila prva gfldnvrfTKv prednica Rikarda, vendar on sam tega ne verjame, ker bi to mogla biti šole tjo 8ifridovi smrti. ,:orda je bila prednica njena sorodnica, grofica Adelhajda de Klam; listine tudi o tem nič ne povedo, čeprav najdemo ime te prednice na neki listini iz leta 1324. Notrajna oprema samostana ni bil^ ravno sjajna,zadostovala pa je, d-i. so bile samostanske nune, pretežno iz plemenitaških vrst, dovoljno preskrbljene. Vsaka je prinesla samostanu svojo doto, bodisi v denarju ali k:;ko posestvo, pa najsi je bila samo ena njiva. Tako je postal ta samostan kmalu nekako zatočišče za žensko aristokracijo. Tu so našle mirno zavetje mnoge plemenitašinje, katerim ni bilo usojeno, da bi si ustanovile lastno rodbinsko ognjišči . '••'a ta način jc bil takrat rešen del ženskega soci-jalnega vprašanja. Po drugi strani pa je to slabo vplivalo na samostansko disciplino, ker so vstopalo no s-mo deklice, katere je srce vleklo v sa-most&n^nsko tihoto, temveč starši in sorodniki so često silili v samostan ženske brez poklica, iz sebičnih namenov, da bi prištedili doto ali dobili po njih vpljiv na samostansko imetje. Ustanovitev samostana je potrdil papež Aleksander IV. z bulo dne 25. iebr. 123 .ker pozdravij papež v uvodu prednico in sestre „monasti-rii sanct. kariae in pede montis Radelach", je to vsekakor znak, da je bil samostan že obljuden in tudi predstojnica ali priories imenovana, njenega imena pa ne zvemo. Rape: jim potrjuje: 1.)podeljene posesti in odreja, da od novin, ki jih bodo dale nune napraviti, nihče ne sme zahtevati desetin ali kaj odvzeti; 2.)da smejo svobodno sprejemati v samostan svobodne in neoporečne osebe, razen, če bi kdo ugovarjal;tudi ne sme nobena sprejeta sestra po dani zaobljubi brez dovoljenja prednice zapustiti samostana ; 3.)v slučaju splošnega interdlkta smejo za zaprtimi vrati brez zvonenja opravljati službo božjo v sva ji cerkvici; 4.)vse kanonične posvetitve ima napraviti nadležni škof; $*)brez privoljenja pristojnega škofa in samostanskih sester ne sme nihče na ozemlju te župnije (....infra fines parochiae vestrae) zgraditi kake kapelice ali molilnice; 6.)nobana cer- zeuljiški gospod) ne smo -obirati kakih novih dajatev; 7 • )pokopavanje pri samostanu bodi prosto za vsakega, ki to želi; 8.)glede izvolitve prednice določa, da naj se samostanske sestre same svobodno, brez vsakega zunanjega vpliva ali zvijače odločijo za naslednico po pravilniku sv.Avguština; 9.)jrepoveduje na samostanskem ozemlju vsak rop, požar, prelivanje krvi, vobče vsako nasilnost; 10.)potrjuje vse ptostosti, katere so podelili samostanu njegovi predniki, in vse svoboščine,posvet— oblast (niti škof, arhidijakon ali dekan, niti kak nin do od.ov, oklonjene od kraljev, knezov ali drugih vernikov; ll.)Če bi ne kdo pregrešil proti danim privilegijem in če bi ne dal primernega zadoščenja, tisti bodi brez ugleda in časti ter mu je pristop k svetim z kramontom zabranj en. dvobošoine, ki jih je papež podelil samostanu, so torej bile precejšne. iz točke 7. posnemamo, ds se je pri tamkajšni cerkvi tudi pokopavalo i je bil morda tam stalen duhovnik. Pozneje tudi res zvemo o samostanskem knplanu. je je to pokopališče bilo, se ne more povedati} v edinem načrtu, ki se je o samostanu ohranil in ki datira iz leta 1? 4-, (dve loti p... razpustu)pokopališče ni označeno, ker je bilo najbrže opuščeno kmalu potem, ko sc j postavila župn cerkev v trgu. s • hejasn , > 10.točk.., da bi namreč že kateri papež prečnik podelil samostanu k.m prostost L. tem ni nič znanega, e se pisec bule ni zmotil, pole., manjmujo ^rejenje listine in je možno, da je ustanovitev samostana vendar starejei datumu in šele dotacije iz leta 1251. Hajbrže i’ je to bila napaka pisca, ki predložene prošnje ni točno preštudiral, kakor tudi ni omenil v listini celotne daritve. (J. travijak) Kenda tik preč svojo smrtjo je darovala m .ti Gizela 9 . 1256 s privoljenjem svoj- sina Sifridu in njegov soproge Rikardc, svojemu samostanu c -rkc-v v š.veikirchonu ne Koroškem z vsemi pravicami tako glede patronata, kakor pritiklin v popolno last; za tem pa 10 let nimamo o samostanu liikuke vesti. r-a je Oifrid leta 1266. .cap 11 od ..erborda Dravograjskega neke dohodke v hibaici na ^ohorju, sme že omenili, Plačal je zanje KO mark sre— kr., in ti so doma'a!i letno 0 mark - in sicer od travnikov, pašnikov, gozdov in vodotokov, kar vse je dai^oval svojemu samostanu. Dno 21./kII. 126;-. j šifri«, na novo podelil samostanu že leta 1256 darovano cerkev v Zweikirchenu, tokrat s privoljenjem solmograškega nad— škofa. Iz lis line ni prav nič razvidu , da bi se kdo zaradi prvotne daritve pritožil ali čutil prikrajšanega, tako da ima ta navidez nepotrebna ponovitev zna bahavosti. Pačctkon januarja, leta 1268. podari Sifrid samostanu še svojo kmetijo v lodraku, katero je imel dotlej v fevdu Henrik Duremegel. Listina je bila izstavljena „in foro Rudelach” v hiši oifridovega uradnika Petra, ki se večkrat omenja v listinah. V tej listini se omenja tudi „f'rater Chuno saccrdos", ni ga moramo smatrati za prvega znanega samostanskega kaplana. Gornjo daritev je ustanovitelj v toliko izpopolnil, da je prepustil nunam tudi sodstvo nad imenovano kmetijo— 11.novembra 1271. že 4 mesece poprej ji, je darov 1 eno kmetijo v vasi darenbergu (ki jo je kupil od nekega Visonda) t in vas Osek v Slov .Goricah., za katero pa so morale redovnice prepustiti netco posestvo v protivrednosti 10 mark denarjev bratom Vilhelmitom v St.Janžu (v katerem, ni rečeno).Vse te daritve je izvršil Sifrid s privoljenjem svoje soproge Kikarde. Ko pa je bil Sifrid že mrtev, je *ikarda darovala za dušni blagor svojega moža (26./II. 1272) še dve kmetiji onstran Dravograd1.5 na eni je bival neki Abraham, na drugi Janez. Kmalu nato, 22.aprila 1272. je vzel kralj Otokar marenberški samostan v svoje posebno varstvo, kar je bilo pri nesigurnosti onega časa zelo potrebno. ;\r-- lj je naročil svojemu koroškemu deželnemu glavarju Ulxiku Lurncholzu in štajerskemu deželnemu pisarju Krištofom, da ščitita samostanske- sestre v vseh jim podeljenih pravicah. Ta listina ne omenja niti z eno besedo ustanoviteljev ali smrti Sifrida Marenber*škega, pač pa omenja v uvodu ,, Claustrum soneti nonialium in monte ^anetoe Mariae apud Merenberch". Iz tega bi bil upravičen sklep, da se je morda imenoval hrib, na katerem je stal grad, prej vendar arijin vrh" (in je dobil grad po hribu ime), in da se je razvijalo naselbino Marenberg nekoliko vstran od v- si Kodelje In samostan- , sicer bi ne bil na mestu predlog „apud”, temveč ,,in' . Čudno j. to, da do aprila 1272. ni podaril samostanu nihče ničesar, razen Aaronberskega gospeda. Izgleda, kakor d bi bil Sifrid kot samostanski protektor prepovedal vsako tujo pomoč. Ta je K.ikarda zadnj Irta pred svojo smrtjo samostanu mnogo darovalo , o tem smo že slišali., avnotako so enogl plemenitaši vsa poznejša leta mnogo darovali, a samostan je tudi precej dokup>oval. Kaj omenimo samo nekaj takih darilnih listin: 3.maja 1276 je fighord Trušenjski prodal njivo z mlinom v Zgornji Vižingi marenberškemu samostanu za 22 mark srebre.Listina je izstavljena v Velikovcu, na njej pa pečati Kainharda in Gertrude von Iraberch (Dravograd), Colon Vuzeniški in Offo Marenberški. (=Lag 1121) Leta 1279 jo bil CJlrik von Luchsborg (Lušperg pri konjicah)priča, ko je marenberški samostan kupil nekaj posestev od Ulrika Mariborskega. 13)2. daruje Gertrud Dravograjska samostanu 2 kmetiji ,»in dem marchet under Mahrenberg", da si je s tem oskrbel grob in eno letno maso v samostanu. ( Lag - .. uchar VI./143) 23«febr.l30£. prod Gottfried i arenberski samostanu (pod priorico Zeuto) 5. kmetij v Lulzb; chu. .. eci pričami je Ulrik ..mirenborski • (Much. /1.162 Fredolgočasno bi bilo naštevati vse te listine, saj jih je ohranjenih okoli 2.00, izgubilo pa • se jih j/tudi približno tolike. /I. stoletja je samostan preživljal žalostne čase. Bil je zelo bogat in postal je svetovajaški, pa ni čudno, če je zašel tudi semkaj protestantizem. Leta 1554 je pisal deželni glavarSedaj so postale redovnice lahkomiselne in vodijo neauhovno življenja, kajti pajdašev imajo dovolj...". Pa tudi v bodoče ni bilo bolje. Mlada priorka Judita, ki je bila 2? let stara, je ubežala v neki megleni noči, kajti „...imela je slabo vest". Kmalu nato, okoli 15&5« Je povrhu ozar uničil samostansko poslopje. Protireformacija je napravila zopet red-, Pa j ti v kratkem času je postal samostan vzorna hiša v katoliškem smislu.Vlada je dala radevolje semkaj mlade pl ©menit aške protestant in je, da bi bUe ,,,. .v verskih naukih bolj;, poučene ”. Dolgo j-. trpelo, da si je samost:.-n po požaru tudi materi-jelno opomogel .Takratna pric.rka M. J .linžerin j’ pisala' deželnemu zboru : „Nasje samostansko poslopje je popolnoma zastarelo, ostrešje je sprhnelo in zato dežuje na mnogih krsjih v sobe. Tudi zidovje je razpokano in deloma tako razbito, da je treba resno poskrbeti, da se ne bo vse skupaj porušilo". Tudi konvent se je moral razširiti, kajti če nikdar ni bilo toliko redovuic^ko tajcrat; po dve ali tri so morale v eni celici bivati. Dežela je dala denar in okoli lot: 1650.je začela priorka zidati. Ovekovečila se je nad portalom, kjer je 1’ifridov ih njen grb, pod njenim pa beremo tole besedilo: i,.aria Johanna Linzerin -0 ^ p*? i riorin des Glossters ! * ; •' ^ ruruberg 1666 Jahrs. - ----- To je edina spominska tabla na današnjem opuščenem samostanu.(Glej sliko!) ouko je samostan v tisti dobi izglodal, nam nazorno prikazuje posnetek Vischorjeve slike iz leta 1680. šlikar je risal samostan od severne strani na , adelski cesti.loznavaleč kraja pa takoj opazi neko nepravilnost, ki je pri /ischerju v navadi. la sliki je namreč videti pa levi strani za grajskim hribom trg Morenoerg z župno cerkvijo.To pa je nemogoče, kajti središče trga s cerkvijo je bilo že takrat kakor danes lkm vzhodno od samostana, in zapadna reberrgrajskega hriba zakrije trg popolnoma, da ga od samostanske strani sploh ai mogoče videti, tudi če bi drevja ne bilo.Vischer hotel spraviti na ? like. tafcdJ dol trga, čeprav ni odgovarjalo resnici. kljub velikim izdatkom z«.- zidavo, pa, j j, imel samostan še ve d’h 6 toliko denarja, j« kupil leta 1663.graščino Vuzenica, -.leta 1669.deželno-knežje ievdno gospodstvo toarenberg in leta 1693.graščino kienhofen ter Ivniško hi z o na Tuti. b plemstvom je šlo torej navzdol, bogastvo cerkve pa je vfdno bolj raslo. toda redovn!ce gotovo ni. toliko priklenilo nase staro samostansko poslopje, kot pa njihov bivši gospodar Sifrid aarenberški, ki jim je bil že dolgo poprej blažen mučenik, če ne celo svetnik. Okoli leta 1335«živeči Pogled na opuščeni marenberški samostan dominikank od severne strani. Pogled na samostan od južne strani, zadaj uradniško poslopje (1938) koroi>:.i zgoi-ovinopizec opat Janez Vetrinjski piše, da se Je v tistem času videlo na Sifriaovem ^rooa skrivnostne lučk . 1oda vsi poizkusi samostana, da bi ga proglasili elaženiz, so ostali brezuspešni, kajti ni bj_lo niti najmanjsaga čudeža, da bi ozdraveli bolniki,ki so se zatekli na njegov •,rob. Vendar1 pa stoji zapisane pon njegovim grbom na že omenjeni tabli nad portalom: Sanct Bejfridt ein lierr von rnberg. bisses Closstcrs -jin .tilfter und mandat or. v XVrIIJ♦stoletju Je bil samostan zopet ne višku, posebno za čuka prior ic e {grofice nlojzije. battenbak. .1 >ts l,z£. je štol s; moetan približno 36 do kv redovnic. Zdi se, da nebo ni bilo posebno naklonjeno novemu samostenskemu poslopju, najti 1/32, je nastal radi strele požar, ki se je 30.junija l?oQ.„zopet ponovil in upepelil večji dol poslopja, e naslednje leto 30./h.17 1 .pa je cesar Jožef El.eeaost m rszpustil, kamor mnoge druge, v katerih duhovno življenje ni bilo tako, kakršno bi moralo biti.Zadnja priorica je bila grofica Kajetana plem.i.vuenturg, ki je s tremi drugimi redovnicami sla k svojemu prejšnjemu spovedniku Jožefu feseku v bvan-berg. bila je nad £2 let priorica. danes hranijo pri posestniku Peharju staro listino, iti jo je ta prioric izstavila leta 1759*,in ki govori o nekih dolžnostih in dajatvah posestnika ±eharja. od njenim voščenim pečatom je prilepljen papirnat pečat z letnico 1639- - ooo O ooo - k a_3_0_s_t_____X j _k_o__________ nakor znamenita ^ička kartuzija onstran Konjiške goro, tako je tudi bogati marenberški samostan doživel nečasten konec. Oba je zadela ista usoda. ed stotinami, ki jin je razpustil cesar Jožef Lt.,sta bila ta dva med prvimi. farnostan je bil definitivno razpuščen leta 17fck . pod kameralnim administratorjem earlom kuglmajerjem. Inšpekcijo pri razpustu je imel -ihael krositsch od leta 1782 - 1784., kot registrator arhivov je bil imenovan de Lissa in Gabassi, kot administrator državnik posestev pa Jožef von Hammer-i urgstall. Celotni /vOnvont s priorico Se^frido kajetano haenburg je štel takrat tarosti od 13 do 50 let, samo en '-tola 60 let), ki so dobi- vale skozi 5 mesecev do nadaljne preskrbe dnevno po 30krajcarjev (prio-rica 60 krajcarjev). ;azen za hrano in zdravila, so morale za v^e ostalo s. me skrbeti* Začasno podporo so dobivale še druge osebe v samostanu, in sicer dnevno po 20 krajcarjev spovednik in hi. rti kaplan, 1' kraje, vsaka od 6. služkinj., ravno toliko nad- in podoskrbnik, kočijaž, mežnar in vratarica, po -4 kraje. dnevno pa so še dobiv li 4 moški in 4 ženski kreteni, ki so tudi bivali v samostanu. Dvorno odredbo od 10./VIII. 1785» da naj se nekatera poslopja pri izvršili l./X. opu;. čekih r.auo:. tanin srdi ; i -i .j. s». popravljajo, so nekateri j m pačno razumeli in se je dobesedno držali ter so zato nekaj let pozneje poslopja podlegla splošnemu razpadu. Popis stanovanjskih in gospodarskih poslopji, ki sb g 1785 cenilci hrane 7ogl, Johan ledi, Gregor Gerkefš in Gregor Jurič, nam nazorno kaže takratno stanje./se stavbe so bile v skrajno slabem stanju in cenili so jih takoles cerkev s samostan .- j . f 4 p®goldinarjev), uradniška hiša (sedanja graščina Lupine)2£>Q f1, gozdovi na 2865 fl» 10 vr” tov v vrednosti 457 fl, 53 polj in njiv 4086 f1, 29 travnikov 5,J27 fl, 5 pašnikov 582 fl in 17 raznih poslopji na 1593 f1• Leta 1794. in še pozneje je prišlo do odprodaje oddaljenejših posestev in cerkven., opremo. Iz uarenberga so takrat odpeljali v Gradec za 9 pfuntov cerkvenega srebra. Velike samostanske orgle z llregistri in dvema mehoma (iz leta 1724) je dobila tukajšnja farna cerkev leta 17 8» Na paramentih se je našlo 100 raznih kom dov, oltarjev je bilo 5 in ravno toliko cerkvenih zastav. Ltolpno uro ter kupolnato cerkveno streho je ku- pil Celovčan »...liber za ca. 2000 f 1. Cerkvena marmornata tl so prodali v lišece. Prižnico, veliki križ in nekaj klopi so darovali razni dobrotniki tukajšnji župni cerkvi.(Puff sicer pravi, da je prižnico kupil Ignacij i-ehr, župnik v P rb on j ali) . .napočeni. monštaranca, vredna 30000 fl je bila od komi,, ije v Gradcu poceni drugfkm prodano. Zvonovi so se tudi razprodali; luff piše, d-:, jih je neka j(?) prišlo v i ravnik ( ie«), Mravljak je dognal, da so veliki zvon kupili za cerkev v Trbonjah, 87 letni,sedaj že pokojni ilajrenbcržan Pušnik ia je trdil, da je 2 zvona- dobila cerkev pri fct• Jan^u na Suhi.Imela sta krasen glas; med vojno, ko so povsod pobirali zvonove, so tudi ta dva pobrali. Bila sta starinske oblrke, in to bi kazalo na to, da sta res bila iz samostanske cerkve. MeriLo 1:?50. Is K = I 4-* U \ / C! 6), a.aren- (1232), marun- (1239)» pogosteje se najdejo s končnico ,,-berch", in sicerjkcren- (1231, 1233, 1260), Maeran- (1247, 1233, 1261 in 1349), karan- (123'*), keeren- (1268), MeJbrea- (1234) jrazen tega dobimo še dru^e bolj redke oblike, kakorsMaerenberc(1251, 1254),marenwerch(1251), karenburg(12€5) in še druge.V XVI.stoletju je bila udomačena oblika Marn-berg, v XV,,. in XVIIj..stoletju ;t,direnberg, v XIX.stoletju pa Mahrenberg. iizn, privilegij, ki so ga podeljevali deželni knezi raznim krajemf s • obstojali navadno v tem, da se je dovolilo prebivalcem naselbine prodajati svoje obitniške izdelke tudi okoliškim prebivalcem, ki so mogli tam zamenjati tudi svoje poljske pridelke.Ako je kralj Otokar podelil tak privilegij karenbergtt, potem se je to zgodilo brez dvoma leta 1267*,ko je bil Lifrid njegov poslanec pri sKlepu miru v Gorici.Prav lahko je mogoče, da se je tozadevna listina izgubila, kar ni nič čudnega, vendar je mnogo verjetnejše, da je povišanje v trg bila samovoljnost karenberškega gospoda, brez višje potrditve. 0 prvih prebivalcih vasi Eadelja smo že slišali, ko smo našteli ozir. citirali odstavka iz listin.Prvič zvemo par imen leta 1150.,in sicer ču-jemo o Pizilcnartu in Eazonu iz Eadeljaj bila sta priči neke daritve.Leta 1161. čujomo o dešku in Azilu, katerih hiši sta bili ena poleg druge. Vsi ti štirje, kakor ostali prebivalci vasi so bili kmetovalci. Prvotni prebivalci vasi karenberga so bili pri gradnji gradu zaposleni rokodelci, zidarji, kamnoseki, tesarji, mizarji in razni drugi delavci, katerim so se poseje pridružili še obrtniki in grajski uraaniKi. naravno je, da je za te ^voje ljudi skušal graščak dobiti tržne pravice, da bi smeli svoje izdelke prodajati oziroma zamenjati s pridelki okolioicih kmetovo lcev.O sejmskib dnevih in pravicah bomo pozneje še slišali. 0 eni osebi zvemo pozitivno, da je v tem času (okoli 1270) imela svoj dom v trga.To je bil grajski upravnik in pisar Peter, mer se je v njegovi hiši izstavila leta 1268.neka darilna listina za samostan.Ta Peter je bil tudi sicer zelo ugleden mož, ker je bil mnogokrat pozvan za pričo pri izstavitvi listin. Bil je najbrže tudi Sifridov zaupnik., e leta 1251. se imenuje kot priča med Sifridovimi minister!jali neki Hert-vicus de Redilach, ne da bi pozneje še kaj zvedeli ojajem.iribližno isti čas zvemo itudi, da je imel neke Sifridove fevde v Iodraku Henrik Duremegel, najbrze prebivalec Podraka (v bližini cerkve). Nagel razvoj kaže trg že v XV.stoletju in pozneje.zgodaj je smel trg imeti letne sejme, in sicer poleg cerkve, ki se omenja prvič leta 1255«, ki pa je spadala gotovo že preko 100 let matični fari koroške župnije v Labudu. (»*irchegger). Tedenski sejm ob sobotah je dobil naš kraj šele leta 1437.25«jan. po nadvojvodu . rideriku V. Ta pravica je bila kmalu odvzeta, a cesar Ferdinand III. je leta 1638. 16./II. ponovno dovolil tržne dneve. V ti3tem času so se namreč tržani bavili z različno obrtjo, posebno razviti sta sta bili čevljarska in kožarska obrt. kraj je živahno trgoval ( še do svetovne vojne 1314) s sosednim Ivnikom (Eibiswald) in drugimi trgi onstran Kozjaka.Posebno čevljarski izdelki se morajo tu omeniti. Spri čo velikega števila čevljarjev je bila roba silno poceni.Kakor po drugih krajih,so bili tudi tukaj čevljarji združeni v svojo ceho. Do predvojnega časa so hranili v občinskem arhivu čevljarsko cehovsko skrinjo z mnogimi zanimivimi knjigami in originalnimi listinami,takozvanimi „Freibriefi:' in „patenti,!. Danes te skrinje ni več, pač pa je ohranjen velik cinast vrč z vgraviranim škornjem in 4 sejmska dovolila ali patenti.Enega smo že omenili, to je patent od 16./tl. 1638 od cesarja Ferdinanda III.; drugega je izstavil cesar Leopold I. leta 1662.; tretjega cesar Jožef I. leta 17^7. (na njegovem x^odpisu se še drži malo zlatega prahu s katerim imel navado sušiti tintol); četrto pismo ali patent je izstavila cesarica iarija Terezija leta 174/. Vsi ti patenti imajo mogočne okrogle pečate,ki so v lesenih škatljah in pritrjeni z vrvico na pergament.Razen tega hrani arhiv se prepis piivilegija iz lota 159c. za tedenski sejm ob nedeljah, v katerem je omehjeno, da je dal te privilegij cesai* Friderik leta l45f ., dalje že 6 podobnih listin za druge tržne dneve, in sicer iz leta 1640, 1721, 1782, 1838, 1841 in 1870.(Zadnje po spisku g. H.Lukasa). V okolici je prebivalo takrat in prebiva še danes izključno slovensko kmetsko prebivalstvo. Zemljiška gospoda, tako posvetna kakor duhovna,, je posvečala v srednjem, veku največ pažnje trgom in mestom, dočim za kmete niso bili v skrbeh. Vsa skrb je obstojala le v tem,da 30 naročali zajem— nikom, uradnikom in rihtarjem, da ne smejo kmeta preko stare navade obremenjevati z dajatvami./ koliko pa se je to res izvrševalo, je seveda drugo vprasanje.iuaotsKi upori nam dajo v tem oziru negativen odgovor. /edina kmetskega prebivalstva v marenberški okolici je bila kakor drugod v srednjem veku nesvobodna, in se v zgodnjem srednjem veku skoraj ni razlikovala od sužnjev.Zemljiški gospod je bil tudi gospodar vseh ljudi, ki so bili na njegovi zemlji našeljeni.brnel jih je prodajati, zamenjati, kupovati in posoditi, kakor blago. Opravljati so mu morali vse posle v gradu, oziroma pozneje v samostanu, obdelovati dodeljeno zemljo, oddati večji del pridelkov in še opravljati tlako. Zemljiški gospod je bil politično in davčno, običajno tudi sodno (nižje sodstvo) prva in glavni!, in stanc a. Deželni knez je potom deželnih stanov naložil zemljiški gosposki (graščaku ali samostanu) letno določene dajatve, ta j>a jih je razdelil na svoje podložnike. Stalne kmetove dajatve so bile vpisane v x>osebnih zemljiško—davčnih seznamih, v takozvanih urbarjih. Podložnik je moral dajati enkratne in vsakoletne dajatve. Jed enkratne dajatve spadata_naselnina (v listinah t,Anlait"), ki se je plačala vedno le v denarju, — in smrtnina (nSterbochs"), ki se je sprva pobirala tako, da je moral odrajtati podložnik za umrlim posestnikom najlepše govedo, pozneje pa se je ta taksa spremenila v denar, in je znašala oz:oli leta 1700 od 5—20 fl.Vsakoletne dajatve pa so bile s pravi zemljiški davek ali činž (census, Steura) v denarju, dajatve v žitu in drugih naturalijah ter tlaka ali robota.Najhujše breme je bila tlaka, ker je navadno zemljiški gospod podložnika izrabljal za razna težka dela do onemoglosti.Ko je samostan ±cot zemljiška gosposka diktiral dajatve in roboto, ni bilo tako pretirano,kot so jo nekateri slikali.Upravnikove pristojbine 30 tudi bile redne letne dajatve, in sicer malenkost v denarju (3 — 6 d) in nekaj malega v naturalijah, kar pa je nabhralec vedno točno iztirjeval.Tudi cerkev je dobivala od vsakega podložnika v okolišu dotične župnije desetino in biro. V XVI. in XVII. stoletju so računali tudi pri nas na goldinarje (fl) in krajcarje (kr), - ali pa na goldinarje, šilinge (fl) in fenige (^) .Goldinar je imel 60 kr, šiling j>0 fenigov, kr~jc.r 4 fenige (ali denarje). 1 fl = 200 din v našem denarju. Zemljiški davek ali činž je znašal letno približno 1 fl 25 kr »pridelki, ki jih. je moral dajati, preračunjeni v den r =4fl, daje skupaj v našem denarju okoli lOOOdin, kar je bilo tudi tisti čas občutno breme. Ni torej čudno, &j. so se začeli kmetje puntati./ kakem obsegu so se kmetje iz naše okolice udejstvovali pri kmetskih uporih, nam je malo znano.Upom leta 1515» so se povečini udeležili le kmetje okoli Dravograda in Vuzenice, dočim se samestanski podložniki niso imeli vzroka pritožiti, saj so bila davčna bremena znosna. ^ *' Stanje se je zboljšalo z reformami, ki jih je započela cesarica Marija Terezija in ki jih je nadaljeval cesar Jožef II.Fodložničtvo pa se je odpravilo šele leta 1848. (=J.MravljaksKmet.st.d.j.r.). 0 turških napadih na trg vemo tudi prav malo.Omenili smo že, da so Turki prvič pridrveli leta 1480. iz Mislinjske doline, izropali trg, samostan in grad ter nato vse požgali, mlade ljudi pa odgnali s seboj v sužnost. Drugič so pridrveli leta 1522.Dežela je morala takrat obilo prispevati za turško obrambo, in kakor izvemo iz neke listine iz leta 1545. ,je moral tudi trg ."arenberg dati dva za boj opremljena konja.1 o letu 1545» najbrže Turkov ni bilo več semkaj, ker nimamo nikjer o njih kaj zabeleženega. Prišle pa so nad trg še druge nadloge, ki so ga ovirale v njegovem razvoju.Ložar ga je uničil 1721. in 15.jan.1727, a kuga, legar in druge epidemije so tu moiile v letih 1457, 1675-1682, 1786-1787 in 1855«(&•!-Dr.b.) V samostanski kroniki smo slišali, da se je tudi v našem okraju pojavil protestantizem, vendar brez večjih posledic, kajti slovensko ljudstvo ni posvečalo posebne pozornosti novim verskim naukom. Zanimiv je vizitacijski zapisnik iz protireformacijske dobe,ko se je po vladnem nalogu prvikrat preiskalo versko stanje na štajerskem, povzročeno po Lutrovih zmedah.Verska komisija, ki jo je poslal vojvoda Ferdinand v sporazumu s solnograškim nadškofom in ljubljanskim škofom Krištofom Hav— barjem, se je ustavljala na posameznih krajih in tja poklicala vse duhovnike pa tudi prebivalstvo iz bližine. Tako je prišla komisija 21.junija 1528 v Marenberg in preiskala župnije Marenberg, št.Jurij na Remšniku, Muto, pa tudi iz Vuzenice in z onstran Radia so morali priti.V veri so bili vsi edini, brez kake zmote. V naslednjem podajamo točen originalni prepis tega zapisnika za Marenberg (z vsemi napakami) j - - 1528. Visitations prothoeoll Marenburg. iierr &ymon i'eystriczer Fh&rrer, Herr Steffan Liechtenwaldter gesel-brister, Pruder Urban Gaplan undt Messndr Maister Lorencz Iharnan, Weber zechleut Jorg mit anderen VI pharrleuten, seint im Glauben ains etc. Cagen, der Pharrer beger voa aia Paachartten 14 kreutzer zvvischen Go tern uadt Phingsten, voa ainem Eeman aber VI kreutzer voa eiaem kundt (Kind i),sunst im Jar voa aia Fanchartten VIII kreutzer.Idem Remedi voa niaem aagesesseaen (od obsedenega!) 72 kr uadt voaa aaderen 14 kr.Ia den Aader sachen sollean sy bey Irn Allten Prauch beleibea.Der Tauft halben zwischen Phingsten uadt Ostera soli man aia kreuczer voa ainem Eelichen kiadt, aber voa ainem Fauchart 3 kreuzer, sunat durchs Jar 2?£enig geben i.vei'dea. Purkh nans nat nitt Ieicht noch communiciert, soli gestrafft wer-dea 3 Tag mit wasser undt Prot. iuschaickh bab ia 4 Jara nit communiciert. Altenhauser ist sein Landricater, 4 Pag mit wasser uadt Prot uadt 3 (Tage !) mit geriager Speis. Blasi ochneider sey aucb nit communiciert, 3 tag mit wasser uadt Prot. Pie drey soli Baltazar Altenhauser als Ir Land Richter also straf-fea, dem dermassea geschrieben ist. (Po originalu v kaezoškof. arhivu v Gradcu). - o 0 o - Kakor je videti iz tega zapisnika, ni bil Lutrov nauk tukaj posebno razširjen in vizitacijska komisija je imela lahko delo.Protestantovska cerkev je bila v Marenbergu zgrajena šele leta 1908. in šteje okrog 50 članov. Cerkve se drži lepo župnišče, toda od prevrata sem ni stalnega pastorja in stanujejo v župnišču druge stranke. - o 0 o - P^P*^_9erkev. Ko je Clirid Marenberški s svojo materjo Gizelo tu ustanovi samostan leta 1251.,v Marenbergu še ni bilo župnije. V listini, izdani 5./VI.1251 se nahaja med pričami tudi „domiaus libhardus plebanus" - brez kekega pristavka.Mislimo pa lahko, da je ta istoveten z „Libhardus filius domini Reinperti de Seldeahouvea", ki pi'iča dne 12./I. 1245. na Fali. Pač pa so imele redovnice svojega kapelana, kakor priča ?•/!• 1291jHertwicus capelanus sororum in Mernperch. Župnijo zasledimo prvič leta 1549»,ko je 8.marca župnik Niklas von Maeren- * ' *»! O; t - 41 berch pričal, da so opat Henrich in Konvent 8v.Pavla darovali neko posestvo Jiistrici za večno luč na Muti in za obletnico v Maerenberch. Iz navedene listine sicer ne sledi, da bi ne bilo župnije že vsaj nekaj let pred letom 1549., pač pa vidimo, da tega leta še ni bilo župnije na Muti, ampak je še Muta pripadala pod župnijo iv.arenberg.Leta 1549* je bila kapela sv.Marjete na Muti še marenberška podružnica. ..;arenberško župnijo z župno cerkvijo sv.Mihaela je ustanovil dravograjski kapitol, zato je imel tudi dolgo patronat nad njo. Pozneje je imel patronat do leta 1787 lavantinski škof, nato od leta 1802 štajerski verski sklad, potem sekovska in zopet lavantinska škofija. ker je bila prvotna marenberška župnija preobširna in gorata, se je morala deliti in je mati sledečih današnjih župnij: kuta, Pernice, 8v.Jakob na Poboti(1070m) in 8v.Lovrenc nad Ivnikom (947 m) onstran Kadla. Danes ima župnija marenberška sledeče 4 podružnice:st.11j v Zg.Vižingi, ov.Martin v Sp.Vižingi, Sv.Tri Kralje (823 m) in Sv.Janez na Suhi (551 k). (=GZN XIX. - sup.kron. - Lex.dr.b.) Današnja župna cerkev sv.Mihaela je iz začetka XVIII. stoletja. Na mestu sedanje cerkve je stalif prvotna stara in mnogo manjša cerkev, ki se je morala leta 17i5.podreti.Kdaj je bila ta prvotna cerkev sezidana, se ne da ugotoviti. Leta 1702. je imela 5 oltarje, strop ladje je bil pokrit z dilami, prezbiteriji pa je bil obokan, že leta 1628. se omenja, da se nahaja pri župni cerkvi takozvana HRustkammer" ,katero so postavili predniki za slučaj vojne in sovražnih napadov.Morda je bila ta orožarnica tam,kjer stoji danes gasilski dom. Leta 1715 še je začelo z zidavo današnje cerkve, ki je bila 1724. dogotovljena. Toda že 15.januarja 1727 je pri velikem požaru, ki je uničil trg, pogorela streha na ladji in stolpu.To škodo so kmalu popravili, tako da je bila cei'kev leta 1754. od škofa Jožefa grofa Atemsa konsekrirana.Prenovi jena je bila leta 1824. in 1931. V svoji notranjosti je cerkev lepa in svetla ter napravi na obiskovalca prijeten vtis.Takoj pri glavnem vhodu opaziš na obeh stebrih pod korom 2 spominski bronasti tabli z imeni v svetovni vojni padlih vojakov iz te župnije. Gotski presbiterij ima lep in visok glavni oltar sv.Mihaela, levo in desno od ladje sta še 2 stranska oltarja, in sicer desni Marijin in levi Križni oltar. V presbiteriju, levo od glavnega oltarja, je nad grobnico plemiča Hansa Lerchenfelda dobro ohranjena freska iz leta 1523. Ta fresk 3 je najstarejši primer čiste renesanse pri nas. je ta letnica na freski točna, smemo sklepati, da je stala prejšna mala cerkev že ob koncu XV.stoletja in da se je del starega zidovja uporabil pri gradnji nove cerkve . 42 - Ta desni strani ladje, nad vhodom k desnemu stranskemu oltarju, je krasna freska Marijinega oznanjenja, ki jo je dal nai^raviti leta 1958. sedanji dekan in župnik gospod Josip Mesner. V zvoniku visijo 4 zvonovi, od teh dva nova.V kamrici v stolpu, kjer je nekdaj za kratek čas počival Sifrid Maren-berški, sta še 2 pauki, ki sj^ominjata n cericveno godbo,katero je imel trg se v sredini XIX.stoletja. Okoli cerkve je bilo pokopališče in so tu pokopavali še okoli leta 1895. Današnje pokopališče je vzhodno od trga, kakih 10 minut hoda od cezuive. Križev_pot na kalvariji, kakršen je danes, je iz leta 1724.Vendar je bil križev pot že prej n. tem mestu, kajti na Vischerjevi sliki iz leta 1680. ga vidimo v ozadju za samostanom.!ostaje križevega pota so lepo razmeščene okoli grička (skale)s križem. ;a vrhu je grič obd -n z nizkim obzidjem, do katerega vodijo z dveh strani stopnice.Od kipov sta zanimiva krasna starinska kipa . alostne ..atere Božje in sv.Janeza /vangelista. Vsi kipi so pobarvani z oljnatimi barvami ter tako izpopolnjujejo naravno sliko okolice, kalvarijo so renovirali leta 1784. in 1859. Za časa Napoleonovih vojnih pohodov v srednjo in vzhodno Evropo, so se tudi v našem kraju pojavili manjši oudelki francoskega vojaštva. Po originalnem manuskriptu tedanjega župnika Joh.lancerja povzamemo sledeče: Francozi so prišli 2.aprila 1797. ob 11.uri dopoldne; pri bv.Janezu nepomuku pri kamnici so opoldne obedovali,ob 4.uri popoldne istega dne so jezdili do Viltuša, potem so prišli sem.iiilo jih je 26 in so imeli poročnika za komandanta. Ha kontribucijah so sprejeli 274 fl. in so potem zopet na koroško nazaj jezdili. 5 konjenike so ujeli huzarji med Selnico in št.Ožboltom. 18.aprila so prišli drugič.Bilo jih je 200 in so samo skoz trg jezdili .i-ri Sv.Ožbaltu so se ustavili, se najedli in konje nakrmili, potem so se v Mariboru pridružili svojim četam. 25.marca 1809, - ko je torej bila ustanovljena Ilirija,- so prišli Francozi v tretje, in sicer ob 5.popoldne. To je bila francoska avantgarda. Haslednji dan, 24.marca je prišla armada 10.000 mož in so ostali tu do 26.marca. Tu še omenja Joh.lancer, da so 22.marca 1797 uredili v opuščenem samostanu vojaško bolnišnico, v kateri se je takrat nahajalo preko 1000 ranjencev (iz francoskih bojev), katere je on (J.fancer) kot župnik sam s sv. zakramenti previdel.Za umrle vojake se je na občinski gmajni blizu Drave uredilo pokopališče. Danes o tem pokopališču ni najmanjšega sledu. eolska kronika nam pripoveduje, da se ne da natančno dognati, kdaj se je pričel pouk v tukajšnjem kraju.Ma vsak način pa že pred letom 1727. •' letih 1809 - 1812 se je poučevalo v prvem nadstropju takozvane Knezove hit>e v karenbergu, sedaj p.d. „I£osenhofn. Za učitelja so postavili nekega mlinarja, ki je znal na violino igrati. Hat o je bila šola nastanjena pri „Habjančeku" na vzhodnem koncu trga, a do leta 1898. v današnji občinski hranilnici, /šovo, današnjo šolo, ki je 6razredna, so postavili leta 1898. a pomočjo nekdanjega Schulverajna.‘ianes je tudi ta šola že premajima. V jXtaU je tudi otroški vrtec, ki je nastanjen v lastni, lepi vili severno od cerkve. Trška uprava. TTTTTTrTTTff TTVTTTTTTTTTTTTf Trg do leta 1722. ni imel svojega trškega sodnika, torej tudi ne svoje upravne oblasti, temveč le nekakega opravnika za svojo zemljiško gosposko.Ta gosposka je bil nekaj časa samostan.Iz neke listine iz leta 1482. zvemo, da je priorica Margaretha Honigthalerin prejela v svojo last grad, urad in deželno sodstvo za 30 denarjev (Muchar VIII./132). Tudi šentpavelski samostan je imel isto ulogo.Leta 1322 (22.avgusta)je predal cesar Ka-i(ij- v* °Patu .liriku v Ot.Pavlu marenberški grad, urbarij in deželno sodstvo, (^uc mr J III./318). - Pozneje jo zopet marenberški samostan prevzel upravo Irga. 8ele l.maja 1722 je podelila priorica tukajšnjega samostana domini-xvank, Katarina Suzana de Grotte kot zemljiška gosposka tržanom med drugim tudi pravico, da si smejo iz svoje sredine prosto izvoliti ..rihtarja", ki bo imel tudi nižjo sodno oblast v trgu. / naslednjem podamo seznam trških rihtarjev : Urrag Dominik 1724 - 1726. Jurič .atija 1726 - 1730. Urr:.g Dominik 1730 - 1732. Frank Valentin 1735 - 1737. Grili Herm.Joh.1739 - 1741. Dobnik Mihael 1742 - 1748. Iiietel Johan 1748 - 1749. Dobnik Mihael 1730 - 1733. Furpas Matija 1734 - 1758. Hartl Peter 1759 - 1760. Trhtinek Nikol.1761 -1765. Krušnik Jakob Furpas Matija 1763 - 1765* Pfanner Matija 1765 - 1768. Dobnik i. ihael 1769 - 1770. Stumpfl Joh. Jur.1772 - 1776. Tratinek Nikolaj 1776 - 1779. Vogl Franc 1783 - 1789. Keiter Peter 1790 - 1792. Loger atija 1796 - 1811. ./ulz Sebastijan 1812 - 1815. Ochuster Krištof 1816 - 1626. aicholzer fohan 1826 - 1834. 1834 - 1850. Ko so zaceli leta 1850. izvajati novi avstrijski občinski zakon, se je po istem začela organizirati tudi marenberška občinska uprava,ki je prevzela od zadnjega trškega rihtarja Jakoba Krušnika ves inventar ter dolg v znesku 500 fl. irvi trski župan je bil nato Ivan Bauer* V naslednjem podamo zopet seznam trških županov do danes : Bauer Ivan 15./VIII.1650 - 1855* ' erič Jakob 1855 - 1861. Bauer- Ivan 1861 - 1865. Visiak Jožef 1865 - 1/L. 1871. Schmit Feliks 1871 - 1881. nukla .Avgust 1681 - 1882. Kudel Jožef 1882 - 1884. Bruderman Ivan 186-1685. Langer Alojz 1 ./5. V .loc-9 - 28AI.1917« Lukas Hans 1./3-1917 - 7./1.1919. 1 redan i1 rane Neuner Viljem 6'rentschur Sigbert iernik irane 1919 - 1924. 1924 - 1927. 1927 - 1934. 1934 - 1955. , tj 4 1 ernik Biinon 1935 š, ( Oba , eznama sta po spisku gospoda li". Lukasa v arenbergu) • - o o 0 00- Irg si je kupil leta 1881.sirotišnico, 1895*je kupil zemljišče za občinsko pokopališče, tega leta je tudi dobil od gosp. Vrentschurja podarjeno hišo št.89, v letu 1898. je kupil hišo št.99 v Marenbargu,leta 1900 je bila kupljena hiša pri brodu čez Dravo, leta 1902. je zgradila občina lesen most čez Dravo, katerega pa je povoden naslednje leto odnesla in se je iiato ponovno gradil,- leta 1905. je bil otvorjen vodovod, ki pa danes ne zadostuje več potrebam in ga bodo v kratkem povečali,leto poprej je trg kupil elekti^arno v Vuhredu, v letih 1910 - 1912 je občin kupila nekaj zemljišč, katera pa je morala v letu 1924. odprodati v svrho odplačila dol-ga, ki ga je napravila pri občinski hranilnici s podpisanjem vojnega posojila. Leta 1928.je občina kupila hišo št.74,v kateri so danes nastanjeni nekateri državni uraci (sodisče, finančni oddelek, graničarski oddelek), ■adi naieupa to hiše je prodala občina še ostale nepremičnine, tako da poseduje sedaj samo še nekaj ha gozda, občinsko sirotišnico, elektrarno,vodovod, pokopališče ter hišo št .99 v Marenbergu. Hišo pri brodu na Dobravi je občina prodala jeseni 1938. Zasedba trga po jugoslovenskem vojaštvu ob koncu svetovne vojne, se je izvršila brez incidentov, saj je prebivalstvo po večini slovensko, knogi se še prav dobro spominjajo pokojnega generala Majstra, ki je več-krat potoval skozi naš trg. Dobro bi bilo, če bi nam kdo od domačinov zapisal v spomin nekaj važnejših dogodkov iz prevratnih dni,da se ohranijo mlajšim generacijam boji za našo severno mejo pred pozabo. Z novim občinskim zakonom iz leta 1936 je bil storjen konec samostojnosti trga, ker mu je bila priključena cela občina Zg.Vižinga in katast. občina Vas iz občine Remšnik. V nacionalnem oziru je ta priključitev velike važnosti, dočim je seveda za občinsko blagajno manj ugoden. Gospodarske__razmere_. Občina karenberg ima danes 2150 prebivalcev in 335 hiš. Posestnikov je 213, kočarjev 65, najemnikov 56; površina znaša 472*80 ha in se razprostira med Dravo in državno mejo. Od tega je njiv in vrtov 255*50 ha, travnikov in pašnikov 106*70 ha, sadovnjakov 74 ha, gozdov 36*60 ha, Pridelajo se vse vrste žita, odličen krompir in radi prikladnih tal tudi precej hmelja. Hmeljevi nasadi znašajo ca.80 ha, pridelek pa znaša letno ca. 550 centov. Tudi lesna industrija je dobro razvita (smreke, jelke). V normalnih razmerah se izvozi ca. 550 vagonov lesa. V vshodnem delu trga je velika Vrenčurjeva usnjarna in parna žaga. Ker je kraj z okolico lep in podnebje zdravo, prihajajo zadnja leta v Marenberg mnogi letoviščarji. o o 0 o o - Od kdaj je hmelj na karenberškem polju? Ko smo omenili pridelovanje hmelja na Marenberškem polju,ne bo .odveč, če povemo nekaj o njegovi zgodovini,saj ga opazi popotnik že v okolici Ruš in potem na mnogih krajih tja do Prevalj. Meine innigst geliebte gute Mutter, Frau Therese Suppanz TrSgerin des Silbernen Mutterkreuzes ist nach langem, mit groBer Geduld ertragenem Leiden Samstag, den 29. Juli 1944, im Alter von 75 Jahren, sanft ent€chlafen. Die Hinsegnung und Verabschiedung der teuren Dahingeschiedenen findet Dienstag, den 1. August 1944, im Trauerhaiise, CameristraBe 1, Marburg, statt, wonach die Uberfuhrung auf den Ortsfriedhof in Mahrenberg erfolgt. Dort geleiten wir sie um 18 Uhr zur letzten Ruhe. Die Seelenmesse wird Donnerstag, den 3. August um 8.30 Uhr in der Franziskanerkirche in Marburg-Drau gelesen. Marburg-Drau, Mahrenberg, den 30. Juli 1944. Filr die Famllien Suppanz und Kupnik Otto Suppanz. »U 1 uvi« Ijparij p( v utucitnarSCil UC1 » oima* on ' lionen vor dem Bundesfiihrer anschloB. srappell am Samstag v en Be par nd en rer en en ih- }e- re- ei- ’Pf je- 3ie ier lu- las eit rk- >pe sich die Fahne verdient. Sein Dank galt dem Ortsgruppenfiihrer und semen Mit-arbeitern, ganz besonders aber der Be-volkerung fiir ihre opferwilligen Leistun-gen, fiir ihre Treue und fiir ihren unver-ruckbaren Glauben. In langeren Darlegungen sprach er dann iiber die Bedeutung des Fiihrerge-dankens und iiber das bei ihra notwen-dige VeranlwortungsbewuBtsein, ferner iiber das Verhaltnis von Staat, Partei und Wehrmacht. Die Untersteiermark, so sagte er iveiter, war deutsch, ist deutsch und wird deutsch bleiben, umsomehr aber miisse die Sprachenfrage in den Vordergrund treten. In Marburg diirfe es nur noch die deutsche Sprache geben. Auch der Kreisfiihrer schloB mit einem hinreiBenden Appell, in diesen Tagen die Nerven zu behalten. AnschlieBend nahm der Kreisfiihrer die Eroffnung der Leistungsschau vor, die das auBerordentlich groBe Konnen in der viuuncuci AU ACOl erkennenswerter folg. Er sprach der insbe6ondere aber Dank und seine A der Ortsgruppenfiif liches Wirken, sr Geist, so sei auch kann stoiz darauf Reiterer, der das < der Partei tragt, habe, der jederzeit tionalsozialistischer nermut erfiillt. Ni rer die groBen einzelnen Amter ei den inneren Ver gruppe befaBte, gi fiir die kommende rerehrung und der oder fallen, aber r fand der Fuhrerapj Driickte der Beri fuhrers in Zahlen des Arbeitsjahre« ii 6o gewann man ir die in Vertretung Kreisinspekteur Ste 45 a Ugodna lega in primerno podnebje Marenberškega polja sta napotila posestnico gospo Theo Suppanz, da je že leta 1904 poiskusila saditi hmelj, - to važno industrijsko rastlino. Z velikimi stroški so bili nato postavljeni na njenem posestvu obširni hmeljski nasadi, ki slišijo malim gozdovom. Kakor danes, tako je gospa Suppanz že v predvojni dobi poleg domačinov najemala za obiralke hmelja Hrvatice, ki jih je včasih okoli 300 v glavni sezoni obiranja. Zvečer po končanem delu doni iz grl veselih obiralk pesem, da se razlega daleč po trgu in čez polja. To ni bilo prav nekemu predvojnemu časopisu, ki je očital g. Suppanz, da hoče najbrže s temi delavkami ..Pohrvatiti" Dravsko dolino. Od začetka so tržani nezaupljivo gledali na hmelj in minilo je nekaj let, da so spoznali njega pomen in donosnost. Do zadnje svetovne vojne je imelo komaj 4-5 posestnikov svoje hmeljske nasade.Fo vojni pa so ti nasadi tako naglo nastali, da ga danes skoraj ni posestnika, vsaj večjega, ki ne bi imel hmelja. Ob dobrih letinah se res s hmeljem nekaj zasluži, toda ne smemo pozabiti, da so strški vzdrževanja tudi ogromni, posebno zadnja leta, ko cena ni stalna. Tudi se včasih zgodi, da kupcev ni, hmelj obleži v shrambah in čez leto dni ga lahko skurijo, ker se še za steljo ne da porabiti. V trgu se je osnovala hmeljarska zadruga, ki si je postavila leta 1928 ob Vuhreški cesti veliko sušilnico.Rekli smo, da se pridela v Marenbergu letno približno 550 centov hmelja. Od tega odpade dobra polovica samo na gospo Suppanc, ki si je uredila lastne sušilnice in shrambe v opuščenem samostanu.Tam je danes 5 peči za sušenje. Hmelj je prinesel Marenbergu nekaj blagostanja in so tržani zato lahko ponosni, pa tudi lahko hvaležni gospej Suppanz, ki je hmelj vpeljala. -v ' ‘ M . - o o 0 o o - _F°družnice__5&renberške__župne___cerkv«J1_ Ko smo govorili o župni cerkvi sv.Mihaela, smo omenili, da ima danes še 4 podružnice, in sicer: Št.IIj v Zg.Vižingi, Sv.Martin v Spod.Vižingi, Sv.Trije kralji na Radiu in Sv.Janez na Suhem vrhu. Hočemo tudi o njih nekaj spregovoriti. Glej tudi slike in tlorise cerkva! 1. Sv.Trije kralji na Radiu. Najsturejša izmed vseh podružnic marenberške župnije je menda cerkvica Sv.Treh kraljev na Radiu. Oddaljena je od župne cerkve 4 km in stoji v višini 825m, obdana od gozda. Fo „Lematizmu lavantinske škofije za leto 1957" je cerkev sezidana 17.52 leta - toda na vsak način bo starej šega datuma. Zidavo te cerkve je dovolil lavantinski škof Gašpar plem. Stadion (167.5 - 1704), ki je sam položil temeljni kamen. V župni kroniki čitamo namreč: Cerkev Sv.Treh kraljev na bližnjem hribu (Radiu) je podruž niča v začetku omenjene župne cerkve v Marenbergu in še ni posvečena, ker zidanje, pri katerem sem jaz (Franc I. Gašpar plem. Stadion škof lavantinski) pred šestimi leti prvi temeljni kamen položil, še ni dokončano. Letnice ni pri tem odstavku, sklepati pa smemo s sigurnostjo, da je bilo to okoli leta 1680. Cerkev je dolga 22m, široka 8m, visoka 5*i>Cm in je obrnjena proti vzhodu.iresbiterij in ladja sta obokana. Glavni oltar nosi na atiki letnico 1891(renov.).Pod njo je okrogla oljnata slika Marijinega kronanja, spodaj pa kipi sv.Treh kraljev.Glavni oltar je lesen.Ravnotako stranska oltarja v ladji in nimata posebne zgodovinske vrednosti. Pač pa zbuja zanimanje stara oljnata slika brez okvirja, in ki visi poleg desnega stranskega oltarja.Slika pi'edstavlja Tri kralje, ki se poklanjajo božjemu detetu. Je zelo dobro izdelana in je škoda, da sameva tako ob strani. .Najbrže je bila nekdaj na glavnem oltarju. Kake starejše letnice ne najdemo nikjer v cerkvi ali zunaj nje.Leta 1911. je bila cerkev zadnjič renovirana, in bi bila danes ponovno potrebna temeljitega popravila, kajti omet se lušči na vseh koncih in krajih. Tla pokrivajo kamenite kvadratne plošče. Pred vojno so bili v zvoniku 5 zvonovi, vliti v Celovcu, in sicer veliki z letnico 1856, ravnotako srednji z letnico 1856, in mali z letnico 1842.Danes sta le dva nova jeklena zvona.Kaka je cerkev danes, je razvidno iz priložene slike in načrta (iz leta 1958). 2. Št.IIj v Zg.Vlžingi. Ta cerkvica je oddaljena 2km od župne cerkve proti zapadu in stoji nad državno cesto, 558m nadmorske višine. Obrnjena je proti vzhodu. Je 47 - 22a doli -a, 7m široka in 5*50a visoka. 7 že omenjenem šematizmu najdemo, da Je cerkev zidana 1792. leta. V stari župni kroniki pa najdemo, da Je stala na prednji strani zunaj cerkve letnica 1683, na prižnici pa 1746. ■Na vsak način Je ta podružnica približno tako stara, kot ona pri Sv.Treh kraljih, če ne starejša. PresbiteriJ in ladja sta obokana, okna oglata. Prižnica in oltarji (glavni in 2 stranska v ladji)so leseni in preprosti. ^ Na presbiterijevem slavoloku Je letnica 1903 (renovirano!), ravnotako najdemo zunaj cerkve na vzhodni strani tik pod streho letnico 1930. Zanimiva Je zunaj cerkve, na zap&dni strani levo od glavnih vrat v steno vzidana stara rimska nagrobna plošča.Skoda, da Je brez letnice. Na fotografskem posnetku Je ploščo dobro videti. 3. Sv.Martin v,Spod.Vižingi, Ta podružnica Je oddaljena 2*5km od župne cerkve v naselbini Spod.Vižinga, ki leži vzhodno od arenberga.Cerkev stoji 329m nad morsko višino, obrnjena Je proti vzhodu; zidana Je leta 1702 in Je 22m dolga, 8m široka ter £m visoka. V glavnem Je podobna cerkvi sv.lija. Ladja in presbiteriJ sta obokana.Leseni glavni oltar nosi veliko oljnato sliko sv.Martina, ki seka z mečem svoj plašč,na atiki pa Je slika Marije z Jezusom, nad njo pa letnica posvetitve 1738.Penovirana Je bila cerkev leta 1883. Besni oltar v ladji ima veliko oljnato sliko sv.Petra in Pavla, nad njo pa manjšo, ki predstavlja sv.Cirila in Metoda. Levi oltar v ladji ima oljnato sliko Matere božje nad njo pa sv.Jožefa. Slike na obeh stranskih oltarjih Je moral napraviti isti slikar. 19.Junija 1873 opoldne Je udarila strela v cerkveno streho, ki Je bila s skodlami krita in Je z zvonikom vred pogorelo vse ostrešje.Tudi oba zvona sta se v silni vročini stalila.Naslednje leto, 1874, so vso škodo popravili in tudi 2 nova zvona so nabavili.Ker so Ju pa med vojno morali oddati, so nabavili leta 1923. dva Jeklena zvona. I rve zvonove Je podružnica dobila iz Celovca, kakor večina cerkva v gornji Dravski dolini.Ko so večji zvon s šajko vozili dol po Dravi, Je baje v bližini Spod.Vižinge butnil čoln ob pečino in se preobrnil. Zvon se Je potopil v globočino in ga vkljub ponovnim poizkusom niso mogli izvleči, ker se Je zaril v mehko dravsko dno.Baje Je še danes tam v . strugi za Tilkom. Leta 1938 so svečano proslavili 2001etnico posvetitve glavnega oltarja. :'a j znamenite j Ša podružnica je romarska cerkev sv.Janeza Hepomuka na Suhem vrhu.Oddaljena je dobre 4 km severovzhodno od trga in stoji v višini 551bi. Dozidana je bila leta 1735» Dolga je 55d»sirOJ:Ca 15*5021 in visoka 9*60m.0brnjena je proti vzhodu. j. red davnim časom je stal na mestu sedanje prostorne cerkve tako zvani Geratov križ, kjer se je z dovoljenjem lavantinske škofije včasih opravljala sv.maša. ‘ekaj let pozneje, 1720 - je dal premožni kmet Žarko Gerhold na tem mestu postaviti kapelico za 100 ljudi. Ko je leta 1724. škof Jožef I. plen. Aterns poslal nekega duhovnika na vizitacijo v te kraje, je obiskal tudi omenjeno kapelico ter zvedel, da še ni bila posvečena in imenovana po nobenem svetniku. Predlagal je toraj, naj se aoloči kot patran sv.Janez nepomak, kar je bilo vsem po volji.10.maja 1725. j bila posvečena na ime sv.Janeza D epomaka•kmalu je daleč na okoli zaslovela kot znamenita božja pot. Vedno več ljudi je prihajalo sem. -ato je leta 172j. prosila občina sporazumno s prednico samostana dominikank Katarino Suzano pl.Grotta lavantinski ordinarijat za dovoljenje, do. bi se na mestu kapelice postavila cerkev.To se je tudi zgodilo. ha j_,od s v. Florijana, 4.maja 1755» je bila cerkev Sv.Janeza Depo-muka na Suhem vrhu od lavant. knezoškofa Jožefa I.Ožbalta groia plem. Atemsa, ki se je tu mudil 2 dni, slovesno konsekrirana.Istočasno je bila tam tudi birma.Tako je torej ta cerkev že preko 200 let stara. Driorku Suzana je darovala za veliki oltar lepo doprsno oljnato sliko ©v.Janeza Kepomučann, pred katerega podobo so se baje godili čudeži. Te podobe danes ni več. V glavne.i oltarju je kip sv.Janeza, vrh oltarja pa letnica 1752. Levi oltar v ladji nosi oljnato sliko sv.Kotburge, desni pa olj. sliko sv.Izidorja. Oba oltarja nosita na atiki letnico 1742.Foleg levega oltarja v levi steni ladje je lep kip narije z božjimi detetom v naročju na steni poleg desnega oltarja je manjša slaba oljnata slika sv .Jožefa z Jezus o;:, (z letnico 18p5) »na cerkvenem ostrešju je tesar vrezal „l/5b La desni od presbiterija je zakristija z oratorijem v nadstropju. Ta cerkev Sv.Janeza Sepomučana je največja od vseh na Slovenskem ki so posvečene temu svetniku.Presbitorij in strop ladje sta obokana. Strop ladje je ojačen s po tremi stebri na vsaki strani.Zidani kor . nosita dva ogromna stebra.Skozi levega vodijo stopnice na kor. Desno nad korom je zvonik z dvema jeklenima zvonoma brez letnic. Zanimive so starinske klopi z vložki. Bile so nekdaj v marenberškem samostanu.Ha vsaki struni v ladji Jih Je spredaj po 3. Bred vojno Je ta romarska cerkev slovela daleč naokoli in procesije od vseh strani so se zgrinjale v hram sv.Janeza sepomučana. ..lorda bo spet doživel slavo prejšnih dni. - o o 0 o o - imeniki. Opis in ocena umetnostnih spomenikov Je pravzaprav delo strokovnjaka - umetnika, in bo prej ali slej tudi moral kateri pregledati stare likovne umetnine, ki so raztresene v uarenbergu, oziroma v Dravski dolini. Imam tu v prvi vrsti v mislih slike. nekako središče umetnosti Je bil brez dvoma samostan dominikank, kakor Je to bilo po vseh samostanih v sredaJeni in začetkom novega veka. 0 sigurnostjo namreč lahko trdimo, da Je samostan v prejšnih stoletjih povabil marsikaterega umetnika, ne samo slikarja, ampak tudi druge. Priča, temu so na pr. lepi srebrni relikviariji, ki se nahajajo danes na križnem oltarju v župni cerkvi in ki izvirajo iz nekdanjega samostanu. Gotovo Je tudi, da Je marsikateri slikar, kipar in zlatar v dolgi dooi skoraj VI.stoletji odložil med temi tihimi zidovi delo svojega uma in svojih spretnih rok, saj vemo, da so ravno samostani vneto podpirali umetnost vsaj v času najlepšega razvoja. išarijin steber, ki je danes v trgu, je stal nekoč na samostanskem dvorišču.niparju-umetnika ne poznamo, je pa to lepo ometniško delo iz začetka X/III.stoletja, če ne morda iz dobe, ko so samostan na novo pozidali (okoli 1660). 0 slikarjih in njihovih delih vemo malo. V početku marenberških matičnih knjig najdemo dva slikarja po imenih Fromuller in Purzel. foarenberžan* pa najbrže nista bila, le njuni otroci so vpisemi v krstno knjigo. 10.junija 1737 je bil krščen Anton, sin Adama purzel in njegove žene Ane klare, botrovala pa sta samostanski upravitelj Hanžič Jožef i-ft g.itegina /ragovu. 7• januarja 1738 pa je bila krščena ...arija Ou ana, hci slikarja in zlatarja Janeza Fromullerja in njegove žene hleouore. Imela sta pozneje še 3 otrok. 0 tesnih zvezah tega slikarja z duhovščino in samostanom pričajo botri, ki so bili izmenoma duhovniki in samo- stanski upravitelji, oziroma pjih žene. Verjetno je, da je nekdanji' čarno tac hranil precej olik njunega čopiča, ne vemo pa, kje so danes raztresene. V Vuzeniški crkvi za glavnim ol-t, rjer člt&š : Jhi ictoforo Rudolf* icono grap-ho k 1 a genfbrt en s i extructum, dein a Joane lenecicto t romnller pictore ' arenbcrgensi deauratun iuit Y/5‘c. - Bil je torej kromu 11 er tudi poslacevalec okvirjev. V marenberški-župni cer k vi vidimo na obeh stranskih oltarjih v ladji po dve in dve oljnati sliki, na"vsakem torej veliko glavno sliko in nad njo manjšo.Ta štiri olja mora tudi manj izkušen gledalec prisoditi zamisli in roki istega slikarja prod davnim časom, Ne vemo pa, kdo je umetnik.'.'a desne., oltarju v ladji je oljnata slika, ki predstavlja sv.Frančiška Ksavorija, kakor je posnet po mnogih drugih slikah. Na levem oltarju v ladji je tudi olje, ki predstavlja šarijo s Kristusom v naročju pod križem. Fe 2 olji starejše dobe visit., v cerkvi, v levi in desni stranski kapeli, j.n sicer na njunih vzhodnih stenah. Očividno sta deli enega umetnika, vendar ne istega kot prej omenjene oltarne slike. J lovi kapeli visi na steni olje ..arije z božjim detetom v naročju. 'J desni ka-P®li pa slabše olje, ki predstavlja s¥.Flo v. od sli- ko je besedilo, ki pove, da so se tržani marenseraki zaobljubili darovati maše v čast sv.Hotijanu, ki naj jih vhrujo pred ognjem.Zraven je letnica IV2.1, Ki nas spominja na veliki požar, xi je uničil trg. horda se je v sosednih cerkvah ali pri zasebnikih ohranil kak umotvor naših, slikar jev.Na vsak način bo treb-A to enkrat preiskati. Najstarejši umotvor je vsekakor v župni cerkvi. Je to stara freska levo v presbiteriju nad grobnico plemiče Hansa Lerhhenfelda in nosi letnico 1523.Renesančna slika predstavlja 'šarijo, pod katere plašč se zatekajo verniki.Freska je drugače dobro ohranjena, le barve so malo obledele.(alej posnetek!)\Freska nad desne kapelo predstavlja ;arijino oznanjenje in je bi j.a napravljena meseca maja 1958» - o o O O o - Iz pričujočega dela dobimo zaokroženo sliko T.tarenberga v preteklosti.Ni ravno mnogo,kar nam pripovedujejo viri, in priznam, da delo še ni poplno, posebno kar se tiče novejše dobe."oda mnogo je krajev, o katerih vemo še manj.Upam, da bo knjižica koristila zgodovinarju pa tudi domačinu, Ki bi se hotel seznaniti s pestro zgodovino našega harenberga• ha sklep pa naj dedi naslednja povest iz dobe samostana! Sestra Silva. i»iali samostanski zvon je še enkrat za slovo žalostno zavekal.kakor otroški glasek se je lovil tenki glas zvona čez Kalvarijo in Pavlijeve peči se je poizgubil mea ostrešji marenberških domov.Zadnji ..Buserere” je tad L že za/arl. Vrsta dominiKan* se je razporedila po stezi in krenila nazaj uomov proti sampstanu. S sklonjenimi glavami so se izgubljale redovnice Skozi porto v mračne zidove. ui‘uce postarnih žensk so se še obirale in postavale po poti.Ozirale so se za moškimi in se čudile:,tLej jih dedcev, starihiOdkod so se le vzeli na pogreb te ponižne nunice?" so druge hitro dale odgovor:„i£orebiti kako poznanstvo iz mladih let! kaj pravijo, da 30 te doaiaikanke v našem kloštru največ iz grofovskih rodbin, imenitne knežne in kaj vem šel" n'tudi ta, ki smo jo danes zagrebli, pravijo, da je bila graščinska, la px*av z našega gradu je bila, baje marenbex’ška princesa nekdaj.Kaj ne veste‘i" ',Aaj praviš,naša domača princesa, marenberškaV la menda ne tista Velja, tista ravbarska ljubica ?!...." „0, nemaraice ve! Ali niste nič čule o sestri Silvi ? ha spregled rajnke res nikoli ni bilo. Vedno je tičala v zidovju ter molila dan in noč. tako ~o mi pravile kloštrske dekle. V gx*obu bi se obircila sestra Silva, ko bi čula vaše nemarno gobezdunje !" ,j.st - tiho!" so svax*ile druge in se plašno ozirale proti gradu na saali.,,0 križani, če te kdo čuje! Graščinska roka je dolgo in ječa globokai” m se je spet oglasila ona druga staruha :,tI-a bo le nekaj i'es! Vedno sem si mislila, tista ravbarska Velja bo le ta sesti-a Silva, Bog se ji usmili dušej tista,ki jo je vzela noč in je pobegnila tja gor na iohorje <10 itavbarsk© peči. Vsa dolina je trepetala pxied njo in njenimi rokomuvhi. Siromaku, kmetiškemu človeka ni storila nik li nič hudega,četudi smo se je bali.Gosposki prevzetiji, trškim pijavkam, tem pa je bila res za petami, hj, og ti daj dobro Velja ali Silva - pa mir tvoji duši!” >.Sj, teta, jaz pa le tako pravim, da je bila ta rajna, če je res tista Velja, s samim rogatim v tovarišiji. Takih stvari, kot jih je počenjala ta roparsko, ljubica, ne zmore krščanski človek.! ar niste čule,kako je zaigrala tistemu skopemu mlinarju tam dol pod Velko ?" .i^ič nismo čule! Kako pa je bilo?” - so se oglasile ženske hkrati in obkrožile starko. - 52 - »Poslušajte! 1'oŠteno je zagodla tistemu mlinarju, iam ob Velmi, ob potoicu je stal njegov mlin. Od vseh strani so mu nosli v mlin, ker daleč naokoli ni bilo drugega mlinarja. Pa je zato ničvrednež jemal po tri merice namesto po eno.kmetje pa so kleli in se pridušali, da ga vržejo pod jez. 1'a so le spet prinašali. Mlinarju so se polnile skrinje in mehovi z moko, pa jo je vozil s šajko dol do mariborskih prekupcev. borna v kleti pa so rasli v čebričku cekini, v j>elovnjaku srebrniki. Vse to je zvedela /elja, roparska glavarica, in je nekega večera privedla svoje bradače v mlin. Skopuh se je dušal na žive in mrtve, da nima boŽjaka pod streho, mehovi pa da so pripravljeni za kmete, da pridejo ponje. o, prav,” - je dejala /elja, „pa bo- znosil mehove z moko na kmeti ske domove. Veliko hoje bo,a znosil boš vse dc zadnjega, pa čeprav tovoriš tri d. i in tri noči. Ali prej si dobro podložite želodce, ti in moji ljudje.Alo, dečki stari, v kleti dobite gotovo kaj vina v čebrih in sodih!" Kazbojniki vdero v klet, najdejo čeber s cekini, prevale sod, in ko v njem »acvenklja, razbijejo doge.Lup tolarjev se usuje iz polovnjaka. Velja pa se samo smehlja: »Tako, dečki,moji! Taka jedača in pijača gre najbolje v malhe. Ej,črni Jovan, vsakemu naših možakov eno prgišče v žep, v vsak meh po en cekin na vrh moke! A kadar gjonesete tovore n& Hlebov vrh, naj vsujejo oče mlinar prgišče teh rumenih cekinov v puščico svetemu Ignaciju. V zahvalo za preobile merice! Zdaj pa tovori, sodrga mlinarska!" Iva dni, dvo noči, tretje pol je raznašal mlinar mehove po kmetijah, a pol mrtev se je privlekel domov, spustil vodo na rako pa skočil pod mlinsko kolo. Drugi dan ga je mrtvega izvrgla voda nekje tam dol pod reko Velko. Tako, zdaj veste, kdo je bila ta pobožna Velja!" ..Joj, ca nas kdo ne čuje! - Ga vidite, starega! .Naravnost dol proti nam ga nese, dedca starega!Je bil tudi na pogrebu; za velikim križem je stal. Bežimo, da ne uj-me kaj v ušesai” kakor kokoši pred jastrebom, so se razbežale ženske po poteh in stezah za vogali. Doma pa so imeli kaj za otepat. Ko je sonce zašlo za Košenjakom, so matere že strašile otroke:,, Le čakaj sitnoba! Velja, roparska glavarica, pride pote pa te zanese v kavbarske peči !" - o O o - ed tem se je nabralo v marenberški krčmi »Pri Hudi luknji" precej gostov, ponajveč pogrebcev. Za pogrnjeno mizo v kotu so sedeli trije starejši moški, ki se jim je poznalo, da jim niso "hrbti za plugom ohromeli. / kotu se je naslanjal na komolce plečat starec, ki mu je šla od čela do? čez lice rdeča brazgotina. Njemu nasproti je sedel drug starec, ki mu jr 55 - sijala pleša, icot ščip na nebu. Ioleg njega se je naslanjal na ročaj gromozanskega meča zastaven moški, vojak - soldnik, ki je bil bolj podoben kakemu obubožanemu plemiču. Jaslonivši se z ;lavo na mečišče, je požmrknil možakar - mečar brkaču v kotu:„Kako to Lukež, da do danes nisi nikomur črhnil, kako je bilo nekdaj na gradu s to Veljo ali sestro Silvo 1 ta pravijo, da si bil nekdaj pri graščinskih v službi in si mnogo vkup tičal z dekličem.Da si jo učil mečevanja, pravijo, in spremljal na lov ^n prejezdil z njo vse pohorske grape in planje, iovej no, jtako je bilo z Veljo v dekliških letih! Saj pozneje, ko je bila že potegnila z doma, tudi nama ni bila neznanka! kaj ne, divji kopnik!” Dregnil je z ročajem soseda plešca in ščip je prikimal in dejal : „Zbuj že laiiKO razmaješ svoj jezik, dosti dolgo ti je počival.” bukež si je potegnil z dlanjo preko brazgotinastega čela, si popravil nosate baruse in začel:,, Ej, bili so to časi, lepi časi, vama rečem! Ona 'iva in nagajiva kot cel vražič. A tudi jaz sem bil takrat drug človek. In meč mi je v rokah plesal! .Nobenega se nisem bal. zenski posli dekliču niso bili mar. Zdaj je bila na konju, zdaj je šla na lov s sokoličem na roki, pa spet k mečevanju v borilnico.Jaz pa sem jo poučil o vseh tajnostih boi"jenja. narsikak širokoustni plemič, ki je prišel na grad, se je osramočen pomuznil, ko mu je Velja izbila meč iz roke.Cel vražič vama rečem, ta Velja. In pozneje, ko je dorasla, je se mene dostikrat usapilaj kakor vihra jo je neslo po pohorskih planjah, preko grap in preko oken na Jezerju.divjo jago, ki hrumi v nočeh čez kope, bi bila menda prekosila in zadaj pustila. Dekliču nisem bil le varih in učenik. Kot oče sem jo rad imel. Jaz se nisem podil za njo, ves divji Kopnim, kakor ti misliš; pač pa se je gnalo za iijo dosti plemenitih gospodkov in vitezev bradačev. -\ar kljuke so si podajali.Ona pa seveda , je imela vse za norce.in če si je kak ženin le preveč dovolil, ga je izzvala na mečevanje.A vsakemu je izbila jeklo iz pesti in muhe iz glave.Kot politi kužki so se muzali iz gradu. Zdaj vesta, ^kaka je bila Velja nekdaj. a brat njen, gospodar na Liarenberskem gradu, ta je bil ves drugačen. Bil je slabič po postavi in naravi, zraven pa zapravljivec in popivac. Večno je bil s šentpavelskim samostanom v laseh radi pravic na Radiu• Ker je vedno globlje lezel v dolgove, je moral dati grad in kar je bilo z njim, v zastavo tistemu bogatemu grofu z Vurberga.Strasno bogat je bil ta Vur-beržanj zlata je imel bojda toliko, da bi z njim lahko zasul vurberški vodnjak. In znan je ta vodnjak, globok je, da bi lahko deset marenberskih stolpov stalo v njem drug na drugem. Pa pride nekoč Vurberžan s spremstvom na marenberški grad in zasnubi -Vel jo. I'i jo seveda , še vprašajo ne, če hoče. Kar z oratom sama skleneta kupčijo: ti meni sestro nevesto - jaz tebi zadolžilo pismo, da ga vržeš v ogenj i - se nanah iznebiš dolgov! In začelo se je veseljačenje na gradu, ki je trajalo več tednov. Velja je v začetku zbesnela, nato so ji lica pobledela.V hudo zagato je prišla.Vurberžan se ji je studil do ona duše. naje umreti, kot takega vzeti! Začela je premišljevati:rojstni grad, vsi ti lepi gozdovi, polja i livade naj pridejo v tuje roko? Ko bi šlo le za njo samo, ji ne bi bilo hudo.Svet je širok in vrata dominikank pod gradom so ji vedno na široko odprta.Ali nanjo gleda vsa častitljiva vrsta prednikov na do-aačem gradu;9G prababice Gizele in njenega sina Sifrida, ki sta pozidala grad in samostan, pa do danes, ko je prišla tolikšna sramota nad njen dom - vsi ti Marenberžani bi jo obsodili.Ke, grad njenih prednikov ne sme propastii Zavrelo je v njej. Izmuznila se je z gradu, zajahala svojega vranca in odvihrala v pohorske samote.Gel dan in vso noc se je gRfthft po planjah in grapah, kakor da jemlje slovo od ljubih krajev, kjer je preživljala svojo mladost. Vsa utrujena, razpraskana po rokah in licih in z razcefrano obleko se je vrnila v grad. Zdelo se je, da se je umirila. Vdela se je potem ženinu bogatašu z Vurberga. o ognjišču pa je plamen objel zadolžno pismo. neka. čudno se je potem tista zaroka z Vurberškim razplela. Kar divje vesela je začela priganjati, brž odpravijo n 3V dom. Zajezdili so konje, snubci in njih spremstvo,grof Vurberški z razigrano nevesto na čelu. slo je kot veter po cesti vzdolž Krave, lam ob velikem ovinku, kjer sega goščavje tik do vode,se četa nenadoma ustavi, ker so ležale čez pot uanovo posekane hoje. Iz sonce planejo črne postave. Preden so se mogli svatje ubraniti, ze leže konji prebodeni na tleh. Gamo /urberški in nevesta ostaneta v sedlih. Ve^lja zaokrene konja in se zapodi med smrečje, v slovo pa še zamahne z roko. Vurberški pa je mislil, da ga kliče za sabo in je zdirjal z ne v« sto.la pohorsko goščav je j’a j® požrlo. ra ne, da bi mislili, da je Velja ta napad naročila, mogoče, da je bilo kako prijateljstvo s črnim Jovanom, vitezom - klatežem. A ne vem nič gotovega, , ako je bilo poslej. Ko je bil1 izginila Velja, tudi ni lil sil a več obstati na gr,mu. Osedlal i >nj.n, opasal meč in odšel za dolga leta v tuje kraje." o 0 o ,:Kako so je z Vel jo dalje godilo, pa vami jaz lanko povem," je povzel besedo divji Kopnik in si pogladil bele grive s pleše. ..Vprav v tistih časih sem bil v zvezah s črnim Jovanom. ,Hej, Kopnimi» je ukazal takrat po tistem napadu na svate - ,čuj Kopnik, tam gori pred Jezer jem se ,-_o ta vi na prežo! kakor štor boš stal, pa oprezoval boš tam, kjer se steza spusti v rušje.Te bom morda potreboval tam blizu na j.laninki! * - jako je dejal in jaz se-;. Fa ubogal.Kajti ne bi bilo d o or o mu ugovaijati. In seta stal v ruš ju skrit, noge so mi odrevenele, sam sebi sem se zazdel kakor štor. j.a ti zatopoje Pr dol čez J&vorič in kakor da jo je gozd izbruhnil, pridirja na vrancu Velja, naravnost skozi rušje naganja vranca, po stezi proti jezerskim oknom. Velji kar za petami pridrvi drugi jezdec - vitez Vurberški.Cisto v penah je bil njegov konj, tako ga je podil. Kočno sem ga spoznal po perjanici in po barvah, najraje bi ga bil dregnil pod rebra, pa kaj, ko nisem imel takega ukaza. Vitez jo je ubiral naravnost po sledi za 'Zeljo. Kot vihra je završal mimo mene. Ko je bil mimo, stegnem vrat- in gledam, gledam .... Velja pa se podi tja proti jezerskim oknom. Kakor da je kaka mlaka, preskoči prvo o no, plane čez drugo, čez tretje. Pred velikim Črnim jezero.-. p.< se vranec hipe la ustavi, prhne vstran , ha levi in desni pa zanke in kljuke zvitih borovcev. Velja pritisne ostroge konju ob la-notnice, piitisne se vrancu na vrat - in žival se vzpne ter švigne kot puscica preko črne vode. Do členkov se pogrezne vranec onstran jezera v uehko mahovje ter zmagoslavno zahrza. Velja se spet zravna v sedlu, pogleda za zasledovalcem ir izzivalen nasmeh ji zaigra na licih. Kakor v vzpodbudo zamahne z desnico : Le brž za mano ženin moj! Nevesta te že čaka! Ni. bil slab jezdec, ne strahopetec grof Vurberški. Spravil je pramca čez vsa manjša okna, pred velikim jezercem pa se je žival ustavila; ustrašila se ,]e črne tlobočine. Tako sem zijal tja na Jezerje,nisem nič čul, odkod se je vzel človek pred menoj. - ,Ohoj, divji Kopnik! Lej ga, kako zeva! Ali te Jezernik vabi, ali kaj?» Tako se mi je rogal in potrepljal po plečih naš poglavar - črni Jovan. Kar sapo mi je vzelo, ko sem ga spoznal. Ko sem mu z glavo pomig-nil tja na Jezerje, je dejal: , Vem, pojdiva bliže!* In potegnil me je za sabo po stezi med rušje. Vprav tedaj se je zaobrnil Vurberški nazaj proti nama. ženda se jo odločil, cin bi obšel nepregazno vlačje in se oa nasprotne strani približal nevesti. »Hohoho !..Lej ga viteza klavernega! Lep ženin to, ki se ne upa čez lužo k svoji nevesti! Hohohooo..!’ se zakrohoče črni Jovan. Vurberški zapiha kot gad, če mu na rep stopiš. Pred njim črno okno, zadaj na stezi midva - črni Jovan z mečem, jaz z bodalom v roki. Pa še očitek strahopetnosti - pred očmi neveste! Z zobmi zaškrta, zaobrne pram-ca, mu zasadi ostroge v živo. Žival se vzpne na zadnje noge, plane naprej in pljusk - na sredo jezera. Že nekajkrat je začofotalo in oba, konj in jezdec sta se potopila v črno globočino. Rečem vama, da ju je Jezernik potegnil dol v svoj grad. Kajti potem je zabobnelo, zavrelo v jezeru, strele so se ukresale, ulilo se je v curkih in iz stoterih žrel so zabruhali izvirki dol pod Planinko. Ko so se vode unesle, so našli drugi dan pod Kasjakovim studencem sedlo in vitezovo čelado. Pa črni Jovan? Velja pred njim ni bežala, obrzdala ga je potlej, našega poglavarja in slepo je ubogal Veljo, ki je postala sedaj glava-rica naše bande. Noben grad ni bil varen pred Veljo. S krinko čez obraz, z golim mečem v roki je vihrala na čelu svojim bradačem. Kadar so njeni ljudje začeli pleniti in grabiti, je povesila meč in se obrnila vstran. Ničesar ni jemala zase. Pa tudi tega ni dopustila, da bi delali domačinom, kmetom krivico. Toda meni in še nekaterim starejšim le ni bilo povšeči, da bi nas ženska komandirala. Pustil sem vse in se vrnil pod našo Kopo.” In divji Kopnik si je šel z dlanjo čez plešo, zvrnil kozarec na dušek, nato pa nadaljeval: *,0 Velji so potem govorili čudne storije.Da je v družbi s peklenščkom, o tem že nihče ni več dvomil. Da hodi k Jezerniku v svate, ker se najraje potika po Planinki, da skoči na svojem vrancu s Planinke na Rogi jo, z Roglje na Klopni vrh, odtod pa zaplava v Ravbarske peči. Tam pa, da imata s črnim Jovanom gnezdo v skalni duplini. Kako se je končalo tam v Ravbarskih pečeh, pa ne vem natančno. To boš pa ti bolje vedel prijatelj mečar, ki si bil pri tem zadnjem žegnu zraven !” Kopnik je skončal svoje spomine in zvrnil na dušek e en kozarec vina. - o 0 o - „Seveda vem!" - je pritrdil mečar. MSaj sem bil zraven.V votlinah nad Šumikom smo bili tako skriti, da nas ne bi bil mogel živ krst najti. Pod nami je bila voda, nad nami peči, na okoli pa debelo goščavje„ Naša steza je šla skozi votle peči med prepadi. Na dveh krajih so morali naši stražarji poriniti ploh čez brezno, da si se mogel splaziti čezenj. V tej trdnjavi smo imeli zadosti živeža za več mesecev, če bi nam kaka sila zaprla izhode. Pa zlata, srebra in kovanega denarja in dragocenosti z gradov - za polne skrinje ga je bilo.Te zaklade je čuvala Velja in jih po potrebi delila našim možakom. A tudi v koče siromakov se je zatrkljal marsikak tolar. Vse to bogastvo pa se je nateklo šele potlej, ko je Vel;' ospodarila. Znala pa je! Noben naklep ji ni spod- letel . Orni Jovan ji je bil slepo poslušen. Le radi pijače sta tu in tam zaropotala, kadar se je vrnil natreskan iz doline. In ta njegova žeja ga je nazadnje ugonobila. V Lt.Lovrenc ga je že dolgo mikalo. lam je samopašil štacunar-krčmar, ki je sedel no kupu denarja. Tega je imel črni Jovan na muhi; skominalo -a je po njegovih tolarjih, še bolj pa menda po starini v kleti. ,Kdo se bo le s tako purgarsko pijavko ukvarjal* - mu je Velja ugovarjala. Pa ker le ni popustil,se je nazadnje vendar dala pregovoriti. Toda navzoča ni hotela biti pri tem nizkotnem poslu.Pred odhodom ga je še svarila, naj bo previden.V trgu da se je nabralo veliko število vojakov in galjotov z bližnjih gradov, ki stikajo po grapah okoli it.Lovrenca . ,t;aglo in tiho opravite svoj posel! Udarite šele takrat, ko nočni čuvaj odpoje polnočno uro! Pa da se mi ne opijete po končanem delu! Pustite sode pri miru, da vas vrar ne omami! Vedite, da se morate vrniti, preden veliki zvon zajjoje! Če ne, ste izgubljeni!* Tako je svarila Velja. Oj, da bi jo bil poslušal Jovan in njegovi možaki! - Jaz nisem bil z njimi, ker sem moral tisto noč stati na straži pri prepadu. kdkraja je šlo vse gladko.Udrli so k štacunarju čisto po tihem. Nabasali so si žepe in bisage. Pa jih je vrag zmotil, da so sli v klet povohat.Leveda se niso mogli ustaviti žlahtni črnini. Ni bilo dolgo, pa so počepali kot mehovi po tleh. Tudi črnega Jovana je vrag omamil.Naslonil se je na polovnjak in zaspal. Že se je svitala jutranja zarja, a žolne natrkane so še zmerom spale. -i a krat pa zapoje veliki zvon. In v klet se usujejo oboroženi soldniki in činaki galjoti. Nekaj naših posekajo, ostale povežejo. Tudi črnega Jovana so odgnali s seboj. Tam so jih po ječah mučili ia nazadnje je res eden izdal naše skrivališče. a Velja je to že pričakovala.Ko jih tisto noč ni bilo pravočasno nazaj, je razkopala zaklade in nam nasula bisage, potem smo se razkropili na vse strani. ko so prilezli biriči in galjoti tja gor v Ravbarske peči, je bilo gnezdo že prazno.Tudi Velja je izginila. Lla je v samostan. Lele zdaj ob smrti sestre Silve se je razvedelo :Velja, roparska poglavarka je umrla. Pa kaj bi vam.- se več pravil; saj je tudi vaju privedla danes tista nevesela pot semkaj, prav tako kakoi men in še marsikoga, bi dejal. „Kako pa je bilo potlej s črnim Jov nom? Je li res, ca jo je popihal?" . -es, res se jim je iztrgal iz krempljev! Pa se ni skozi zidovje prekopal. Že so ga biriči vlekli na morišče, ko je nemaj naših planilo nanje. In v tisti zmedi se jim je izvil in izginil. Potlej ni bilo o njem ne ;adnje je morda tudi on v kak klošter potegnil, kakor njegova ljubica. Pa. ju bo obadva rogač prav tako cvrl, Kakor nas druge, ki ...." ......ki si nemarna čeljust bil in boš! Vsaj na mrtve v grobu ne lajaj! - ako je mecarju restregel besedo slok starce, ki je dotlej tičal sklonjen in zavit pri sosednji mizi. Tik za hrbet mečenoscu je stopil, ko je izgovoril tc besede. Ta ga je planil pokonci in potegnil meč iz nožnice. Pogledal je neznancu v obraz in zastrmel v njegove oči. Tedaj mu je desnica z mečem omahnila. „Cmi Jovan!" je dahnil in se naslonil na rob mize. - Peznonec pa se je molče obrnil, sklonil spot glavo na prsi, da si je skril obraz v robove plašča in počasi odkorakal skozi vrata. - Precej za -jim s« je tudi ona trojica možakov i nila izza mize v kotu. deri izmed gostov, ki so še ostali v izbi se je oglasil:,, Glavo stavim, da so bili to sami rokom&vhi, ki so šušljali tamle v kotu!” tskij, saj! Velja, tista roparska nevesta je bila, ki so jo pokopali danes, pa so se zato zbrali rokomavhi na sedmino!'' — je pritegnil drugi. ce marsikatero so uganili tisti dan o Velji in njenih prigodah, k bili so si vsi edini v tem, da se ni slabo godilo ne siromaku ne kmetu, dokler so po gradovih trepetali pred roparsko poglavarko Vel jo iz navbarskih peči. o o 0 o o p.VV.POSCH SALVATORI AN ER. VVIEN I, SVETA HEMA KRŠKA Gospod je s prisego potrdil in ne bo preklical: ,,Ti si duhovnik na veke po Melkizedekovi vrsti I" (Ps 109.4) France Goričnik NOVOMAŠNIK CELOVEC PODGRAD 8. JULIJA 15. JULIJA 19 5 6 - 59 - VIRI . j-. J. iruden: Zgodovina slovenskega naroda. ^r irchegger: Tagespost (1914-) in Geschichte der dteiermark. 2 'i d. ... .ra vi jak : kadžupnija in dekanija Vuzenica (1928). lr * 0 .kravl jak ; uuetski stan do jožef inskih reform (1958). • A.Stegenšek: Konjiška dekanija (1909) . .Ki-aft: Das untersteirische Drauland (1951). /. asopis za zgodovino in narodopisje XXIV. • it&renberška župnijska kronika. • ^“S-jevni leksikon Iravske banovine. 10.xistine in akti arhiva deželne vlade v Gradcu (L A G), katerih prepise je dal na razpolago g.d.kravljak. 12. .se fotografske posnetke, risbe in črteže ozir. načrte je napravil pisatelj sam na licu mesta. Iisatelj. Marenberg, pogled na trg z grajskega hriba.(1952). Pečat Sifrida Marenberškega . Pečat Sifridove žene Rikarde. Pečat Ulrika Marenberškega ( 1307). Marenberški samostan po Vischerjevi sliki iz leta 1680. MarenbergsMarijin steber iz nekdanjega samostana, danes v trgu. , Mahrnbilko Cui^uttcKJifruu člofter S.^cminici Orbcnt Spominska tabla nad glavnim portalom v samostanu : levo Sifridov, desno prioričin grb - iz leta 1666. Steber iz ene bivših celic v samostanu (1938) • Marenberg: razpadajoči samostan dominikank.(1930) e§ g fcrSfc(k »ga »|8>- \J. &>■ : ■? •> vi) iH jMIgi K &.-■ gsyžsspi 5‘- :*'-■ Marenberg: pogled na celotni samostan s ceste.(1927) - i0 f Lepo samostan, desna dvaret, t> Gz-aclju. grajski Ijnt (Po neki risbi iz Leta 1830j- 4, 1 tiSftS ■■■■■■■■■■■ '-''.v . - •• ■ '-J&S- 4S - * Ufi ■' I . IH 4'. Pogled iz Južnega samostanskega poslopja proti severu. Levo samostan, desno graščina, zadaj grajski hrib, gledano iz Zg.Vižinge.( 1938). h C&&.. Pogled s Kalvarije na marenberški dvorec last ge.T.Zupanc - ostrešje zgorelo aprila 1939. V živo skalo vsekane vdolbine,ki so služile za nameščanje svetih podob in kipov za časa samostana. Skala stoji severno za Kalvarijo, kakih 20 korakov zapadno od nek- danjega mosta. Marenberg, župna cerkev sv.Mihaela. Spodaj: načrt cerkve. Freska. iz Leta 1938, desno v Ladji nad vJjacUnn v kapelo. Marenberg: i-upna cerkev sv.Mihaela. Pogled, s kora rta. jlavnt oltar Stuf/ Križev oltar iz Samostana. friarcnberj: župna cerke,v . £t^Xljj_v_Zg^V±žxiig±, marenberška podružnica,Spodaj: načrt cerkve. A: zakristija —•. rimska na^rob. plošča &*zt>on.ilc Merilo UlSO timska nagrobna plošča, vzidana na aapadni steni zunaj cerkve St.IIja v Zg.Vižingi.(K tekstu na strani 3). Sv. Tri je niarenberška podružnica. Spodaj; načrt cerkve. Merilo 1:300 Sv_. Mart in_v_S£od_. Viž ingi,ma.renberška podružnica. Spodaj ; načrt cerkve. Merilo 1:500 A' zvonik; zakristija. 3' 6/^ O^riurjc^ 'fab*lrbf Vtiči r^Vxr^r> . O/uvvi.*, u ^ ,/ , u, )//i ^' /O' 4. .<• /? ro-tdlU 'IfS^ Sv.Janez na Suhem vrhu, marenberška podružnica. Aw zakristij a, nad. njo oraiorfj*. B*zvoni k Merilo 1-300 Načrt cerkve Sv.Janeza Nepomuka na Suhem vrhu pri Marenbergu.