h«i>R±d/ je izdal lani literarno besedilo, Ki spada v orwellovsKi tip izrazit« družbene ZP srhljivke ali kar grozljivke. Kot jejznano, je Orwell pisal svoj roman o leta 1948 in je za naslov letnifio le obrnil : 1984. S tem je nakazal, č/a elementi dogajanja iz leta 19^-8 ze vsebujejo dogajanja iz leta 1904. Enako pot je ubral v svojem delu, ki ni roman, ampak zbirka 7 zgodb z uvoaom / /iNTRO/ in z epilogom /IZHOD/, tudi t/ i/ ^ Biščak. Ob verjetnem pisanju sjojega dela v letm P0I9 je pre¬ ji/ 1 nesel dogajanje v svoji zgodbah do let naprej, torej v leto POe-8. Zgodbe * dogajajmo v sedmih evropskihb mestih. Zvrstijo se takole : 1. Ziočinn v Parizu, k. Sodba v Berlinu, d. Dogodek v Bruslju, 4. K ezervat v Stockholmu, 5. Ljubezen v Rimu, b. Zajtrk v Londonu, 7. Tribunal v Ljubljani* Pripovedovalec zgodb je starec Pavel Kopitar, ki je obenem časovni popotnik. Smiselno je najprej navesti kratko avtorjevo uvodno opombo : " Roman je fikcija. G^lavni liki in zgodbe v knjigi so izmišljeni. Vsaka podobnost z osebami in z dogodk^ v sedanjosti je zgolj naključna. Eijub uemu naj bo knjiga v opomin prihodnjim rodovom, da se ne bodo nekoč zbudili m ugotovili, da ,)€ k [' In zdaj' : Kaj se je zgodilo v Parizu ? Totalitarne razmere leta do v Parizu bi bile zlahka tudi nadaljevaj/ije zmamega Houellebecqovega romana Podreditev ! Ob tiranski vladi Partije se je temeljito spremenila nekdanja ideologija. Zaostajla, r\ /*> reakcionarna in preživelateOr^ija o dveh spolih je Pila zdaj nadomeščena s teorijo mnogospolnosti, kar je celo omogočilo utopično rešitev : vsak človel svoj spol ! V neki osnovni šoli se razkrije strasen nločm. Deklica , JfOuč-f Jd Marieile, kaj sta ji dejala očfea in mamica : da je punčka ! Ta neverjetni verbalni delikt in miselni zločin je terjal oslro kazen. Očeta Alaina je po trpinčenju ubil z mačeto Afričan Akinlabi Abubakar, mati Doriane pa je bila živa sežgana v komori. Deklico “arielle pa bo prevzel v skrbstvo arabsko-afriški homoseksualni par, dna prvi pogled je bila zadeva v Berlinu dokaj skromna. 3fletni Jacob Kusc$ je povabil svojo novo sodelav^ko na v kavo, a bil obtožen sekssizma in nečednosti, ^a sodišču se je sicer branil, a mu to ni prav nič pomagalo. Obsojen je bil naprej na 7 let zapora, zaradi slabega vedehja pred sodiščem pa so mu dodali še lo let, skupaj se je nabralo 17 let zapora. Zgodba vsebuje še nekaj jfiujših kazenskih primerov /npr. : 0 -letno gospo so obesili zaradi rasizma/ Statistika Nravstvenega sodišča v Berlinu z dne 6.9. Po49 J je bila takale : 7 obtoženih so obsodili na smrt, IJjp-im pa so naprtili d^f let ječe. (v3_j) Dogo^jLk v Brusiju pa se jejonigral kar brez sodišča, Popularna pevka Eva je na svojem nastopu zapela neprimerno 1 ’ /V pesem / bilaje na partijske' črnem aznamu !/. Prekinili so njeno petje, jo ob kričanju iz dvorane Smrt ! Smrt ! Smrt ! zgrabili in na odru križali, končno pa jo je z udarcem ( V 4 v IJ iiebel palice po glavi uoila političarka Cuyonova. Driga žrtvP aogoalka je bil edini človek, ki se je za pevko zavzel. To je bil njen občudovalec (ilertens. Ubili so ga še pred njo. /7J\ V' *1 A p Ce J e bila 3 . zgpdbapripoved o dveh neprjLagojejjiih posameznik^'ih, pa je 4. zgodba /Rezervat v Stockholmu/ ze n / množično dogajanje. Švedska islamistična vlada je nepri¬ lagojene domorodce zapirala v rezervate. se jetazširil glas o odporu # v stockholmskem rezervatu Huvudstanu, jejobiast takoj reagirala. Na 5o.ooo komaj kaj oboroženih ljudi jeposlala ^i5k dobro izurjenih mož /sestava skupine : 14P1 Afričanov iz Jonannesburga in 731 gardistov Alahove vogske iz Riada/. it P Na strani 37 preberemo : ’> Spcj/aa je ijtrajal natanko lo ur m iZ minut, ura se je ustavila ob 17 . 12 , ko jekot zadnji v južnem deiu rezervata omahnil Ljungberg." /opomba : vodja L rezpvata/. POTEM VSE TIHO JE BILO. S Italijanskalzgodba /Ljubezen v Rimu/ je tako kot 3. ngodba rtbfV ~1 pripoved o dveh neprilagojenih osebah. Prvaoseba je Benedetta Scozzoli, vnukinj ajznane novina^Ke m pisareljjce Olivie Ralucei /n&koga ze spomina to ime V/. Druga 0>seb&j)e ^enedettin prijatelj Antonio Prandeiii. Slednji je bil uredniK ilegalnega i lista, ki so ga tiskali v ^legalni tiskarni. v/ o l / Benedetio je nekaj časa reševalo, Ker je živela s sinom uglednega partijca, ko pa je z njim razšla, je postala A^o- sumljiva, Z Antohiom sta nameravala zbezati iz ii^miastične Italijejv Budimpešto« A P rl njunih pripravah za beg so ju oakr^ili)/ ^Antonia usterjiili. Benec^etto so prijeli 'in obsodili na smrt. Tucilb njo so ustrelili. 4- V 6. V angleški zgocibi /_|iajtrk v Londonu/ je giavnapseba univerzitettf: 0 71 «/ .j rC U profesor l'ho jgp Stratton, katerega študenti so zeieif ustanovit; 4' Društvo zza svobodo govora f Is-t&mSlbtična ~r oblast je preuiog za s ustanovitev omenjenega u.rustvaaavrnilai&, saj "bi lahko samo ime društva pri določenih študentih vzbudilo nelagodje, poču¬ tili oi &e ogrožene zaradi morebitnih verbainin napadov nanje m na Alaha." k In kaj je svoboda 'i ne tisto, kar je napisano v Koranu. rroiesor Ptratton se je (dogovoru za zasebni pomenek s z univerzitetnim Kolegom frankom ^alKerjem. Srečala sta se v gosuihui. Waiker sporoči Strattonu, da se je pomus/imanil /prim. proiesor v Podreditvi !/ xn bo postai poapredseunik AKaaemSKegasbora. Tudi njegova žena že nosi burKo. Oba sta ~~ C _ pravoverna, prav$ WalKer. ker a e otratton ni prilagodil m je nauaijevai z neKorektnim govorjenjem je bil oosojen na smrt. ^araai nntiKe ^aruije lu Islama j e uho n opazovalci našteli spomladi." f^a soaniJSKi razpravi na ^rgu Različ¬ nosti / na bivšem l'rgu Republike'/ je zasedal (ljudski triDunal t^\ »zicai^ je tulila : Morifd^p! borilca ! Morilca ! Sodba mno: tribunaiaje bna smrt. Sodnik fjkstnak pa je izbral snrt z obešenjem. bot soicrivKi sta Diii obsojeni i zena fjarja na let strogega zapora in mladoletnahči na 3o let strogega /Y\K- za|>$ap, c/ Kaj reči V £« se spreminjajo in vzroji za obsodbe se spre¬ minjajo z njimi. F Epilog /Izhod/ potega v gostilni, k no se večina obiskovalcev razide, ostaneta nenaj časa samo se Pripovedovalec l^avel in t/ njegov znanec. Bilo je \ze po polnoči. ObisKovalca sta odšla, z^ njima pa^kot zadnjajtočajka Tina. Odlični zadnji stavek® glasi : 'Nenavadno je bilo le to, da so bile v nekaj cenibmetrovkiobokem snegu le njene sledi." naj lagko razberemo iz ten zelo griegobo poudarjenih tendenčnih i v C zgodb ? Očitno^ jev njih nemalo absurdov in še vec hiperbojJLi- v/ U ry>„ zacij. Ce pogledamo v nam zaaano zgodovino, so bili ljudje obso- / d y . jam na mučenjein ncc smrt zaradi najrazličnejših m za nas n€_£miseinih raziogov. ^ zgodovino torej ne moremo zanikati mo/ne prihodnosti. Pomislek časovno vzbuja pravzaprav le vsebina prve zgodbe. Socialisti in lsiamisti bi sprva res sodelovali /prim. Pod¬ reditev !/, a priČaKovana v^lada islamskega totalitarizma v sredini ki. stoletja bi takoj odpihnila ibedastoiU teorijo spo¬ lov in sedanje absurdno vsiljevano LeGeBiTro. r Sred|nji vek je do takih pojavov vedno $ neprizanesljiv in uničevalen. 2. SPISANKA O dveh grafitnih "biserih" /ograja tehnične stavbe UKC-Ja, Zaloška cesta/ „ D p v Ljubljani kar mrgoli grafitov. Zsf pa ti grafiti večinsko golJ umažejo čiste hišne stene in čiste ograje, s tem pa povzročajo škoao hišnim m ograjnim lastnikom, Le droben uex graiitov nekaj likovne kakovosti in še redkejši so / kaki posrečeni m duhoviti beseani izlivi, K)aJ navedem dva besedna hxKx:Kaxx grafitna biser$ /brez narekovaj ev/s: 4— odkritosrčni anarhistični programski zapis NIKOLI DELATI /na stari hiši zraven Stare cukrarne/ m iaaikaini, a estetsko skrbno izpisani izrek A SMRT VSEM /na ziuku v kolodvorskem parku - tomu gruntu sem lani posvetil posebno spisanko, saj se Je bilo vreano pomuditi ob pomenu tega grafita/. Tokrat pa se lotevam aveh grafitnih "biserov" /narekovaja sta uovolj povedna/ v bližini moje vsakaanjepoti na r~ ^aloški cesti. Ko stojim na avtouusni postaji z nazivom Bolnica me že mesece bode v oči udarni grafit na drugi I f s vrani cesue. Glasi se : OGRAJA MORA PAST ! ^vtorski podpis n grafitu Je A, torej Anarhisl/i/, Anarhija, Anarhizem ipd. AJevskih graitov je v Ljubljani kar nekaj, a na prvi A pogled se neujemajo s temeljnim ajevskim grafitom NIKOLI L J/, DELATI, saj Je navsezadnje tudi krecljanjc gra-itov nekako delo. j^aObr£ pa Je to za grafitopisce le ustvarjalna "•s/ zabava m igra, A pomudimo se ob grantnem sporocnu v OGRAJA MORA PaST i Prvo vprašanje, ki se nam zastavlja od grafitu ,t 0 e : zakaj mora ograja past/i/ ? Ali A-Ji spioh ne marajo ograj, ker te preprečujejo svobodno gioanj anarhističnih posameznikov ali anarhističnih množic J v zaograjnem prostoru ? An bi u^i. svet boljši brez te ograje ali kar brez vsen ograj V 0 tem lahko močno dvomimo, A pri izvedbi tega gradita so neznanske ovire. Anarhisti /Viado- iarzniki/ nimajo muči, da bi ukazali rušenjete ograje, sami pa je budi ne bi rušili, saj ne marajo delati ! Povrh so tu še vsekakor večinski "arhisti" /Viaaoljubci/, ki ne bi dopust mn rušenja ograj/e/. Grant predvsem prikazuje anarhistično destruktivnost. /Prim. E. Eromm : Anatomija V H K3 L ciovpške destruKtivpjLstx !/ vi -— j V blizni obravnavanega gradita se Je nedavno ppjavil 1 V V arug, politično natančnejši grarit. Glasi se : KARL ODREŠI RAS DESUS KRISTUS /!/. Ta bx*zojavni zapis kaže majprej besedno razširiti : Karl je ^arl Erjavec, povsem neuspešni politik stranke DESUS, ki ga je ie-ta najprej odstavila m h nauo spet a&stavila. In kuo so ti "nas" /mi/, ki naj jih K, p / , . \ njuna človeška spremljava, ki ueiuje kot nekak odmev V/- antičnega dramskega zbOra. N/ . ij ^ajzanimivejši uk pa je pekdo v sivem ali On, a.i v Pro¬ logu razioži Človekovo /splošno eksistencialno/ usodo, v v prizorih pa je stalni spremljevalec Človeka, nekak Usodovec /vik¬ ali nadomesti verskega osebnega angela. V Prologu On prebere iz Knjige usode potek Človekovega v p/ k /človeškega/ življenja. Glnvnavizuamaoznaka človekovega minevanja je v gorenju m v dogorevanu Sveče. Ko sveča dogori, človek umre. /prim. smiselnm podobno oznako za fr človekovo minevanje s s talni' manjšanjem usodne kože v \k {^aizauovem romanu Šagrinova Koza !/. 3 s On pove v Prologi o Človeku in o njegovem življenju vse bistveno, V prizorih so le priKazi spremnih posameznosti. v Prologu pove On o Cioveku talejcljučni stavek /stran : . 1 "Pnsei jeiz noči, vrnil se bo v noč in izginil brez sledu ^ v'' '/ v v orezmejnosti časa, nihče ue do mislil nanj, muce ga ne f/ do občutil, nxhce ne Do vedel e bil." Dajkoncu Prologa pa se obrnejon k občinstvu m ga nagovori : "In vi, ki ste prišli sem, ua bi se zabavali, vi, smrti usojeni, glejte m poslušajte : j^ot daljni, prozorni oumev v do šlo miEio vas , z vsemi svojimi tegobami m radostmi, V' DiiskotzFito minljivo življenje Človeka." \T Cloven pri Andrejevu nima več rešii^naga obeta v trans¬ cendenci im tudi ne premore vec heroizma v smislu ^amusovega Srečnega Sizifa. Smo -corej v brezupnem položaju, ki ga nu- v stnra z,e citat iz Suioklovega Ojdipa v Kolonu : "Nikaar se ne roditi sploh : boljše misli ne zmore duh. Dnugo : ce si že S rojen, vrni cirupre^. se spet k izviru, od Kooer si !" Oglejmo si le še zborsco spremljavo : l. prizor : nastopajo m s« pogovarjanj o Starce, nekake v/ nadomestne rojenice m so 0 enice, ki pa se jim trpeča rojeva- joča Zena ne smili. Narobe ! Ob njenem stTtfcajuju se sme d ejo. v Drugi tip zbora v 1. prizoru so Ciovecovi sorodnici, ki se banaj.no pOuienKU j e J O « p P. prizor : Zborsiti element so t® Človekovi Posedi. Ti so v/ v/ uo revnega zaKouSKegajjaua prijazno čuteči. p. prizor : Zbor predstavljajo Gosti napiesu pri oogatem V m pri uspešnem Cioveku. Ti Gostje občudujoče cementirajo vk Človekovo bogastvo, kX ftliki w i j*n> bil ©ai verske islamske oblasti zatem obsojen na smrt. Gotovo bi ga lahko ali tudi s težavo ubili, a morda je obsojenost na smrt tista kazen, ki Rushdieja vrndarle let&gin leta teži, zasleduje in mori.. Usravimo se najprej ob podnaslovu* : Konecjyeta, (Ponuja se tale razlaga : Z realizacijo leta 2o84 je nedvomno konec ne- v/ kega drugačnega, nam še znanega sveta. Zabeležiti je^reba tudi začetno gesio v roman : Z vero morda A-/ N_ vzljubimo Boga, nič pa ni močnejše od vere, če preziramo človeka in sovražimo človeš tv o. V Opozorilu , ki je nekak uvod v roman, avtor zatrjuje, da je njegov roman "cista izmišljotina", Kor je bil že Orwellov roman 1984. Seveaa vemo, ua je imel Orwellov utopični roman že nekaj znakov sveta iz lera 1948,^ob branju ^ansalovega utopičnega romana v V pa čutimo, da so v njegovem romanu že zametki Sedanjega sveta, /^la^brz re zametke najlaže odkrivamo v iranskem teo¬ kratskem totalitarizmu P A5 Oglejmo si$ najprej razdelitev jansalovega romana : 4 knjige /ali 4 deli/ infepremna beseda. h 1 fr— v Glavnajoseoa/omana je ATI, nekak netipični ali celo uporni član JU V p obstoječe totalitarne družbe v Abistanu, kakega prestolnica je Quousabad. Držav© vodi Aparat /vlada/, v ozadju pa je še kJ V. Pravična bratovščina /ideološka verska nadvlada//Državno in versko geslo je : Yoi<*h je velik in Abi je njegov zvesti Oapo- sianec. To geslo je sistemsko kar najbliže povezavi Alaha m /•c Mohameda v islamu. Roman jebralno zahteven, zapietennin nai/lejftsko skrivnostno nejasen. /Kaj vse nam je v njem prikrito !/ "Poskusimo podati bistveno vsebino romana : Ati j- /eto TV E dni preživel na zdravljenju jetrne v sanatoriju uaieč o domačega e kraja, prstoinfce Quodsabau. n^to je bn odpuščen m se je (h i w leoo unr^s Karavanami vračal v domači kraj. i.c|njegova pot kaze na prastari način potovanja /poznej^Lzvemo, a(a Abistan premore tudi moderno tennologijo. letalski promet itd./ in oi(enem na 'Z' velikansko m na težko obvad-dkjivo državo. Po vrnitvi domov nadaljuje ATI svoje skromno življenje s V/ številnimi druzbeno-verskimiit obveznostmi. v Ati se spnjateiji s Koo, o članom pomembne družine m iz v s/ osami jenstva preiue v aruzno kritično povezovanje. /Na strani siliviti vzgibi, ki cioveka poženejo naprej, ampak kakšno moč sploh imajo v svetu, kjer vladajo nečloveški £ui^Ml k" /Staarn io5/ V nadaljevanju romanske Koa ob neki priložnosti ubit, Ati papostane pasivni člen v številnih politicno-personamih A G ju nejasnih dogajanji m je kar čudno, I «/ i/ da kot bolaj ali manj sumljiva oseba ostaja se ziv. O' Louajmo k temu ta±e suaveK iz uvoda v 4. knjigo : f , (It L 4^ l^/jan 193 •' "Poa vaeia&vino Gkabula /opomba : svete knjige abistanskega Sistema/ se je dovršno venko delo : svet obvia- duje nevednost, ki seže tako daleč, da ve vse, zmore vse in hoče vse". Ob koncu romana izvemo v pogovoru A^ija s Tozom, z enim ud vuuii- mh funkcionarjev Sistema v Abistanu , da aoirek, govor v Abistanu, idejno iznaja iz novoreka v Angsocu / prim. Orweli : 1VB4 !/. na suram i^fo preberemo : "naši vodje so torej za svoje iiruzoiije vzeli 3 načela, ki so voaira zasnuvo poiitic- o/ nega sistema v Angsocu : Vojna je mir, Sv oboda je suženj¬ stvo, nevednost je moc , uoua it P CA. bO Š e 3 svoja načela : Smrt_ življenje, (9az je resnica, Logika je aosurd. ufo je Aoiszan, to je prava blaznost.* 1 / Ko Toz raziozi A tiju nekaj skrivnosti abistanskega Aistema, /Vf V - p . »'M vpi&£a a\ 1 j a, ati je zadovoljen, S±ennj i ouvrne z- zadnjim S t avkom v o uianu ijfcle : jde pupolnoma, ampaiv nek^j skrivnosti je gi*eba prihraniti za neko drugo življenje v" , čej. e obstaja m še v njem ciovek sme izrazili samega seoe.i V Sklepna beseda na/aja nekaj zadnjih novic iz Abistana preko uradnih občil. () slcanjin pa je tare zapisek na stkani P43 : "Spoaobi se, aa jiA preberemo z največjo mero nezaupanja, Saj v V ao soistanska občila predvsem orodja Za psihološko manipu— laoijo v službi planov.V Iz zadnjega tiskovnega prispevka v Spremni neseni izvemo za morebitno naualjnje dogajanje z Atijem. : Hen^o^pter začasnega velikega poveljnika Bnja je blizu sanatorija na Sinu .VI o i/ j/ /opomna : tam se AtiječjKafegodba začne •/ "odiožu nekega moš- ki naj bi po kega v gormšKi opremiV. An je bil to Ati, 1J voiji napis canskega voditelja prekoračil abistansko mejo ? V^r&^anjellUM^&sf Mv.je je opazni problem v romanu. An je ves svet J v/ Abistan an je se kaj drugega i To je tu vprašanje. v (* •^ouajam še ne^aj zanimivih krni tuiaiozgouovinskih nave zav : Preteklost prca Adijevim nastopom jebiia v Abrstanu sicer za- nrUs . V l 2 l/ krita, a na stsumi ioy preberemo, da je biio v aavnin casm na pr o o toru sedanjega yuocisabao.a velemestu UR /opomba, i UR je bil l J jcJUvjtz-' kraj v Mezopotamiji, iz kalz^ega po izročilu izhaja*Abraham i/. A - P*. Ig tp : iLlj a Zim? 4*- v u jj^ p/ Kuta, k. 1 pomensko ustreza isxamski jlabi v Meni ! in Kax>.o se je imenoval Yolan v davnih casm ? Ra ali Hab /prim, egipčansKega boga Raja !/ Roman bi terjal vsekaKor podrobnejšo oDravnavo, a se je ne da izpeljati v mojih kratkih spisankah. v/ Končujem pa svoje pisanje z oocuuujo°o pohvalo oblikovalki nasiovnicexAHXkxxKspxis ANITI KEPIC. Iz celostranske prevla¬ dujoče ctninejLn temine sveti le bližnja okolica Vp rašujocih /V/, Rotečin /V/, (^tožujočih /?/ ženskih oci. fenma, a venaar še viuna sta zapisa avtorja in naslova. Z celimi črka mi pa Izstopa poanasiov : KONEC SVETA ! DODATEK : Pramesto \\TRJ je kot pomenski PRA prešlo v nemščino ! n Primeri : UKahn - praded /prim. tuai gršKi bog UkAN !/, Uran^ang - prazačetek, Urgescnicnte - prazgodovina, ✓ Urgrund - pravzrok, Urkrait - prašila Urmenscn — praciovek. I 5". SPI SANKA O blesteči 9o-letnici Janka Kosa /Janko Kos : Primerjalna zgodovina svetovne literature, Lj. Zozo/ k/ Janko Kos / rojen ly$±/ je ze leta 198? objavil Primerjalno zgodovino slovenskexkn^.iiKxnBfst±x literature, lam pa ji je v dodal s® npnogo ambicioznejšo Primerjalno zgodovino svetovne V literature. Ali si je že sploh kdo upal napisan kaj podob¬ nega ? Nas avcor je bil res dolgoletni univerzitetni profesor primerjalne 5 Književnosti, a kako v Knjigi, ki ima K zoo strani, zaoojkti veiiKansko gmoto svetovne literature in 4 jo primerjalno sistemizirati ? Kos, katerega širna sposob¬ nost je rudi v sistematičnosti, je s svojo knjigo pptrdil, da je predstavitev primerjalne zgodovine svetovne litera¬ ture - vsaj obnsno - mogoča, - vn/ Če izpustimo Predgovor in Izhodišča, je celotni Očrt razaeljen takole : Stari Orient - Islamski Bližnji vzhod - Stara Indija - Kitajsko-japonski Daljni vzhod - v/ y SredozemsKa antika - Srednjeveška m novoveška Evropa - Evropske literarne regije. Orientalski m evropski del obravnave sta približno enako p r/ dolga. Za nas, ki se predvsem ukv&tiamo z evropsko knjizev- v' nostjo, je orientalski ael snovno atraktivnejši, obenem / f pa je zaradi umerjenega naštevanja avtorjev inael tudi privlačen. Glavne poteze svoje primerjalne metode usmerja avtor v / V povezave lirskih, epskih in dramskih del pri različnih y književnostih. Tako se izkazujejo podobnosti in različ¬ nosti literajjprnega razvoja pri posameznih civilizacijah. ?ri poglavju Sredozemska antika /!/ pa sproža avtor dvom, v/ / s cijo, je mogoče SKiepati, ua je evropska..iteratura pogla- vi i/iiaguiiij.a Šilu v iicaS tajaziju "svetovne 11 literature in s t^m oaiociien uejavnik ~t-. l. literarne globalizacije." bflbAiNKA (D bresueci ^jj-b-e uuoi Jo.uf-i.ca, kosa, ^2. aci /JanKo nos : (vuitura xn polivika, hj. koPI/ JailkO AGS iU V' 1 ib O A. O pišoči ž^ulkS UVeniJ^p v/ »X _, \J i/ * aa piše iuai punucibuične spxse za sirse občinstvo, n j ✓ O tem priča Knjiga Kultura m politika, ki objas!>ija 1^4 ✓ ' - /-'-- avtorjevih cianKOv, predhodno že objaifcljenih v reviji Demokracija v letih ^00jrii019. ec v V svojem kratkem predgovoru k tej Knjigi avtor tagole razloži }r ^ svoje tovrstno pisanje : stran 11 : "RajLog za takšno v/ A pisanje je med drugim ta, da je bil /opomba : avtor piše o sebi v 5>. osebi !/ po lerm Poop pritegnjen k Zboj&u za re- publiko m se je v tem civilnoaruzoenem okviru udeleževal političnih dejavnosti. Dodaten razlog pa jejoii vendarle ta, aa je uterauura.., o/ vsen umetnosti najoolj odprta k povezavam z religijo, s filozofijo, z etiKO in pogosto tuai s politiko." V kraj/ki preastavitvi Kosove Knjige ni mogoče obravna- * J vaui mnogih vsebi^nko m pomensKO izrazitih avtorjevih koiumen. Usuavri se bom le pri približno desetini člah- V kov m sKušal prikazati njihovo problematiko. A čim več naj govori sam avtor. PrvJ^olumn^v Knjigi in moja prva tema ima naslov s/ L c/ PUČNIKOV DOSJE. PučniK se v knjiAgi pojavi J- e nekajkrat xn s svojo osebno zgodbo potrjuje nasiov knjige : kot i c kulfc/upik - sovi®log se je vpletel v politiko in postal V? L V v večletni zapornik v Komunističnem režimu. S Kosom sta i . . V soaelovaia v revijah t. i. kritične generacije, rojene okoli leta 193o : f v Reviji m v Perspektivah. J i/ Pučnik sam pa je pomembno nastopal ob nastajanju nase države d v bo. in v 90 . letih prejšnjega stoletja. ^ Drugafuema je V SENCI ALAMUTA. Kot vemo, je Alamut od Konca , j - * /YVl bo. let prejšnjega stoletja najbolj prevaja® slovenski roman v tujini, in to zaradi svoje posebne vsebine. Islamski /izmailski/ elitni terorizem, ki nastopa v Bar¬ tolovem romanu v 11. stoletju, je bil vez k soočenemu doga¬ janju v zvezi z isiamskim fundamen4j<&lističnim terorizmom. Kos si zada v zvezi s sodobnim islamom vrsto vprašanj : r' stran P9 : HfAli lanko islamska civilizacija privoli v soobstoj s civilizacijo moderne Evrope, Amerike, prihodnje Rusije aii £elo ^itajske V Z globalizacijo jo ta svet V v 1 n|dtomno ogroža. Ali jegiooaiizavija napaa na bistvo islama ? Al ta lanko sprejme pridobitve id. y ji. 1.1 Jblii jfet ', ne da bi se rajzkrojil ? ... ^ Tretjatema je NAROD, LJUDSTVO ALI NACIJA. Navajam avtor- jevo začetno samoizpraševanje : u Ko stopamo v Evropsko r zvezo, ne vemo, k(akšni in kaj bomo v tej zvezi. Bomo ostali nacija, kgr smo oa leta 1^91 ? Bomo spet samo narod, kot smo bili vajeni vsaj Zoo let in več ? Alx pa 9 . bomo prešli nazaj v ljudstvo, kar smo bili mnoga stoletja j * m ^L.otEjtiovč' Četrte temama naslov Clov-efee ve p r avte e . Tudi sam se ob X r i- n/ ' T \7'~' y/ "tmffcaci ji" človekovih pravic vprašujem : aakaj ni nic ^ l v/ govora o kakih človekovi^ dolžnostih ? /U^ ^-Yani 5>i navede Kus,katex-e človekove pravice sta pouaarin ameriška^n francoska revolucionarna deklara¬ cija v ib. stoletju. 2^ 2 ^ ZDA' : pravica ao življenja, pravica do svobode* m pravica *J do sreče. /!!/ hra nci ja y: pravica do svibode, pravica do lastnine, -■-^ pravica do varnost i m pravica do odpora zoper zat iranje, Ali pomeni jfcl^adnja omenjena pravica tudi utemeljLtev zako¬ nitega upora zoper jaKobj-nsko diktaturo ?! Kos nitro ugotovi, i/ n/ aa v grancoski deklaraciji ni vec pravice do življenja /!/ ia : / to "uv©d v skorajšnjeusmrtitve pod m se vpraša : k ali je giljotino ?" 0 i/ Souotmo stanje človekovih pravic komentira h os na obrani 51 t' takole : " V moaernem svetu, nagibajočem se v nihilizem dekadenco, anarhijo, se note ali nehote zamolčuje, da obsta¬ jajo poleg osebnih pravic tudi skupnostne. ^Zarodne , verske, državne m socialne skupnosti imajo pravice, ki niso navaden seštevek osebnih pravic.” v 'J aa strani >£ z«aa tt os vrsto zanimivih -fpv- vprašanj : ’'kao je izvir teh pravic - posameznik ali skupnost ? /<^ak£ri.a 0 ckravica Slovencev, ije pravica ^udov do poseljevanja J alestme m kakšna pravica arabski h domačinov V /jjjajO&iSlp ^ ^ a . ■ aa živijo na svoji zemlji, m is.aK.sne so pravice preseljen cv, m* ki niso avtohtona manjšina ?" . * Peta temaje BALANTI ČEVA VRNITEV. Lko razložiti beseao vrnitev ? konec leta ^ 00 S je v temeljni zbirki slovenske U književnosti, v Zoranih aeiih slovenskih pesnikov in pisa¬ teljev, izšlo Z bran o__de io Eranceta j^aiantiča /urednik _ . /• -France -Pibernik/. b tem se je^aiantič priznavaino'‘vrnil' med KiasiKe slovenske književnosti kar mu je dolgo časa £5- v priznavala le proi/irevolucionarna stran v državijansKi vojni, Komunističnapbiast pa je od leta 1^4? ^tALantiča zaraai udeležbe -f *• y v/ ndprotirevoiucionarni strani zamolčevala ali omalovaževala. vA r Šesta tema je SLo VEinSKia DUHU Vin A KRIZA. Iz zeio rehunega k® K.osovegapisanja navajam odlome*, na straneh lVb-i rt ' "DuhovnaKriza, ki raste iz modernega niknizma, Kaze v Sio- ZviolLj , veniji znamenja Kot drugje na Za|ouu m zlc£ (^1 v Evropi, ki jeLnogo ooij ko o AmeriKa menki rrebug ninilizma. Kljub vsemu as |«sJx, da looiva na Slovenskem posebne, v mnogih pogrebih usoancjše pofTeze kot v vecin^.rugih evropskm prostorov. Na to opozarja nagio razpadanje sociamih vezi, pontičn^jkuiture m rueoiugij, moralne in ceio nacoionaine zavesti. S tem® s ((fiiaa velik delež "auantgardizma" v vrhunski Kuiouri,^|ir±ozo— / J iijl nit umetnostih pa tudi razmah llbertinsuva v zabavni KUl- \/ ‘1 n 4ra^iorc(xn. JNjiKovJucmKe je l. uri, medxjrn r i 1 c/ mogočebrepoznaui v pojavih suoiaine m politične deKaaence." ... ^^iniJuei e mo. je NEZNOSNA LAHKOST POLITIČNIH NALEPK tema, 0 e vieuna treznega pretresa. Postkomunistična Kontmuitetna - t/ levica vneeo« nauaijuje paprrnato državljansko vojno proti o.i. desnici m uporadt^proti njej obrablj^o zastarelo izra- ~“N/ zosiovje. Svoje demokratične nasprotniKe, ki jm pojmuje Kot ^ i/ suvrazniKe obklada s lasisoi m z nacrsti. A ta t.i. desnica • ) « ~y pe enaAO uasproona taKO Rasizmu m nacizmu kot tudi tretjemu 'ris . v L toraiitačpimu, komunizmu. m Kaj je naj a i. revica V x-V Air niso to sedanji Kapioalrsti, ki so izsii iz vrst komunisrov ? Osma tema je ANATOMIJA tITOIZMA . Naj citiram zgorj briljantni zaKiju^eK KOrumne* /otran : " Bistvo titoizma je bila o ohiast, zas urta z ideologijo, v Katero ni mnhtf verjel, 5 Z , y 'S m je nanjO molče pristajal kot na neogibno družbeno laž.. nje J>o se ru 0 evan dvojnamoraia, konformizem m cinizem, ~fo pa je oeuiscina truoiuma v našem času, aearsema, Ki jo V v_/ ^ Ou mogoče pi^eetsci oamo s političnimi, s socialnimi m s * ~ kuitui.-liU4wi pii^iKi v življenju Slovencev." ^ {jZ&til j c SLOVENCI IN DRŽAVA. Navajam začetni Kooov OuSuaveK na strani £la : "P^azmerje Slovencev ao arzave m fllo* nj^m^ ustanov di se zumnanjemu opazovalcu utegnilo zdeti negotovo, dvoumno +7 n protislovno. i\ot ua ne marajo , c F> , d de z«.vnaobH4.^cu., policije .lji vojskb, lijciiih preaprsov m 1 ^ omejitev, hkrati pa od arzave zanoevajo vse tisto, za Kar miSiijo, aa jim aoiguje. Državnih prazniKOv neJjemijejo zares, ~ v/ 1 zastav ne izobesajo, v šolah sKoraj nqpoznajo nacionalne ^ V 'S vzgoje, vojska jam velja za nepotreDen Strošek, rajši bi imeli \J / za kulturne m za športne za [ bave. Država naj bo samo servis za "panem" m "circense^", /!!/ t/ lo. temo je VPRASANoE 0 MORALI. Za izbrane Kulturne posamez¬ en ^1/ v nike najbrž zadošča visoko fantovo moralno načelo : zvezdno neoo nao nami m moralni zakon v srcu. A KaKO je s človeškimi množicami ? Ali res potrebujejo versko osnovo morale ? Dostojevski je sicer rekel : 43e ni Boga, je vse dovoljeno. A moremo reci tudi prav na*«^ ! Ni zločina, ki nabi bil Ao. kJ izvršen v imenu bogov , zlasti monoife istišn ih bog ov ! /prim. le Amauryjev izrek /m njegovo izpeljavo / : "Pobijte vse, Bog do ze prepounal svoje !" iz časa "križarske" /!!/ vojne proti (Albizanomm v 1^>. stoletju !/ Kaj nam torej ostane V 13 Navajam Kosov odlomek s strani dd$ : " dl. stoletje prihaja ^ S \ po propadu komunizma, rasizma m nacionasocauzma - iaeoxogij, ki so v imenu razreda, , rase ali zgodovine, zmeraj pa s samo- k / \/ V vd/' voljno močjo, norele določati, kaj naj bo človek. Na pogorišču evropske morale je zazevala mična praznina, iz te nastaja * potreDapo obnovi veljavne etike, morainoszi m moralnih vrednot, Težava je v negotovosti, na kaj jo opreti. Temelj slovenski \J ^ iiberalno-demokratični družbi, ki je v moealni krizi, naj bo po žeiji nekaterih novajiaicnanorala, sprejemljiva z s. Kristjane, za agnostike in za ateiste. Po mnenju Tineta i e Hribarja naj bi bil to Svetovni etos" , ki ni za^zan nobeni w V ~ *v religiji, pa venuar zagotavlja "svetost življenja", enakost in uostojansuvi ljudem."... , 11. tema je nadvse pomembna in ima naslov BOLNA SLOVENIJA, Kolumna iz leta ^ol4 je trdno veljavna tudi za sedanjost. Navajam sijajni Kosov odstavek s strani drf : " Razsulo \/ politične demokracije prihaja ne samo iz poceni socialnega ego- v v ytfizma, ampaK tudi iz ideološke revščine novih levih ali desnih strank. Njihovi programi so povzetek Kvaziiiberalnih, socia¬ lističnih ali Žanfarni. sličnih jtuii&C- V V h' politične teze, svojo abstraktno retoriko so sredstvo za prikrivanje dejanskega političnega stanja v poosamosvojit- veni Sloveniji,In tako je njen politični sistem ne samo (%ruptiven, ampak je s svojo demokratično aparaturo po¬ stavljen kot zaslon, z^katerim se lahko dogaja dejan- h -r ^ y ska političnamoč, ’4' a se očitno nagaja iz še vedno živih „ v omrežij jugoslovanskeha socializma, njegovih ideoloških 1 v. obrazcev m socialnih povezav, j a omrežja segajo ne samo J 1 2.2 x v strankarsko življenje, ampak še bolj neposredno v sodno m v izvršno oblast." (d) n/ Dodajam še odstavek o elitah na isti s^tpani k33 ' "Elite so tudi v Sloveniji kljub prirojenemu slovenskemu sindromu egalitarnosti nujen del moderne demokracije. \f parlamentu naj sedijo najboljši predstavniki ljudstva, n^fa vodilnih dr^vnih J . ^ položajih je #mesto za ljudi z izjemnimi znanji o politiki, o zgodovini m o kultura, srovenski m evropski. Pred leti je 1 televizijsko soočenje poazalo, da so bjli kandidati za naj- ^ 0 h v višje sliovenskefooiožaje Osnovnega znanja o slovenski uituri /i!!/. Ta raven je posledica izobraževanja, , ki naj bo ^ „ C ~ za vse enako, /ppazicno, povpiprecno m nemtelektuamo. i/ Tudi to je vez s preteklostjo. lNi elite brez elitnih šol." /!!!/ v/ Nedvomni znak "bolne Slovenije" sta tudi stamo nastopajoče nekulturno obnašanje v političnih ounosih m celo v paria- v/ "O o mentu ter še posebej patološko politično sovraštvo proti demokratični koalicijski viadi s strani t.i. levice. 4.^4 tema je RbSNlCA 0 SOCIALIZMU,, j^aj govori le Kos. Najprej o uunosu med socializmom m med kapitalizmom ^ V' /stran ke-b/ :Tezava je v tem, da je socializem samo ideološki projekt, kapitalizem pa je ž iva stvarnost . Iz ldeolosk^e&sc ■Ji () f\ praj.srXKax®xxa.Kxaj®K5t± privida bi se moral sjpremeniti v nekaj j dejanskega, ~io pa se doslej rj.še ni zgodilo, ^ako imenovani "realsociaiizem", ki sd galrazgiasili v komunističnih M N / 9 vT. . rzavah, ni oil pouruzbijenje, ajpak podržavljenjn vsega, kar je. Zadaj za socialistično nalepko se je skrival državni subrakaoitaiizem. nesposoben za tekmo o svobodnim tržnim kapitalizmom* Zahoda." /N/ 13 J \j ~ y In se o oanosu med družbo in med državo. V Komunistični ✓ ^ j d lire a tun smo poslušali puhla gesla o odmiranju države v času popolne vsemoci države, l^<*g pravi o tem Koa na stani k47 V n "l'oua zgodo vina civilizacije od prvih visokih kultur starega v/ ^ veka naprej pričuje^ da je bila država poglavitno gonno druž¬ eč c/ benega razvoja. Ni družbe brez države, Kot tudi nx mogoče d ✓ »k t uruzbe žrtvovati državi. Obojepi pomenilo Konec civilizacije, prefiod v Darbarsi|vo> ne pa v komunizem, kot j^jnisiir ... igra s socializmom se j^usodno Koncaia. Resnica o socianzmu je ta, da ga ni bilo m da ga - Kot pravijo vedeževalci - uuui nrKon ne do." /lil/ 7 - D In se zadnja 1^. verna z naslovom URA EVT^PSKE RESNICE. Začetni Kosov oustaveK ce glasi /stran '2/}2J : " Slovenci m , [rt 1 » n y j sploh cA^avijanr bloveurje mo laiiko up.AimViceno zaskrbljen^. za usodo Evrope v ^1. stoletju, polne samo Evropske zveze, ki ji pori o rciio pripadamo, ampaK Evxope v širšem pomenu, Ki se poKriva s pojmom eerofSKe civilizacije. •o^ SJ 9 - tn® se zeanj ±jt ousvaveK na šifram : " Njena /oporna: Evropma/ v \ «/ & 1 ■ ■ f muc jepria v ravno vezju md jfociuino-materiairiia napr-edkom m med uunovno tradicijo, /fc€«d iznajdljivo progresivnostjo m modro konservauivnostjo. Izguba ravnotežja naznanja smrt "s te civmzacije. In tako jo lahko reši damo še obnova teme- -v ijev v antiki m v krščanstvu, ravnotežja med napredkom m men trauicijo. \f tem je resnična usoda Evrope pa tuui njena odgovornost. lv er je Evropa še zmeraj civrizacijsko središče sveta, se z njo piše svetovnajtgodovina. JJe^L tč uso J.C je tudi. us o 4 a t°v enotva, srovenskega liaroda m države." /!!!/ J' P / J Pr hr t p) 3o O pomenu klasičnih jezikov z. stoletju. V srednjem veku ssstajia obstaja latinščina kot uradni jezik katoliške Cerkve in s tem kot jezik cerkvenih, a tudi v/ posvetnih izobražencev. Znanje grščine na zahodu se precej V zmanjša, grščina pa nadarjuje svojo kulturno in sporazumevalno viogo v bizantinskem cesarstvu. - u >/ / V novem veku se v Evropi grsema in latinščina obdržita kot glavna izobra j ževalno-«.ulturiia jezika v klaaičnin gimnazijan. Zuaj ze lanko preidemo k naši kulturni zgoao- vini. ✓ . v/ Večina naših kulturnikov m književnikov v 19. sto¬ letju m v 1. polovici 2o. stoletja se je kulturno oblikovara od oDeh antičnih jezikih. Kar nepregledno jetudi število i/ ^ kulturnin besed iz oberi antičnih jezikov v modernih evrop¬ skih jezikih. Kot zglea zaculturno vplivnost ooehb antičnih jezikov k v srovenski književnosti pr <£ct|jt javimo izrednon dragoceno V knjigo Jozeua astelica umreti ni mogla suara Sibira : 3 ^ v/ ' Jr. Prešeren rm-ž-iskjJntiKa, Ljubljana 2ooo, g?'/8 strani ! Iz obilja antičnih motivov pn Prešernu sem izbral dve kitici iz pesmi Elegija ovojim rojakom : k Itaja m bia rogata zJ^ta, vina, .^onj, ljudi, tesna, umjhena, gorata, i/ vendar aavno ze siovi, ker jo ljupir je ao smrti, vsaic ji sm ostai je zvest, a/ mimo Itake vse črti, kar Uoicej viai mest. k / w ncuvomno je, aa Prešeren s prikazom Odisejeve|jubezni uo v' J domačega otoka spodbuja Slovence k ljubezni do iawtne domo¬ vine . Iz 19. stoletja kaze vsekakor omeniti Josipa Stritarja /l8pb-i90 /1 ki J« bil po stroki klasični filolog, ^ato 17 jejkar razumljivo, da jejid 1868 do 187o izdal vec krajsin prizorov z antično tematiko. Navedimo vsaj ava dramska monologa s pomembnima šmarna : Orest m Medeja. asproA pa ostaja slovenska dramatika vse ao Cankarja vpeta \S v uomačo tematiko. v/ Zanimiva povezava /naključna an pa tudi ne !/ se dogodi v 2. polovici <;o. stoletja. Konec bo. let jekomunistična , T i ! ooiast ukinila klasične gimnazije, najbrž zaradi t.i. eli- i- tizma^nesprejemljivega za sociansurcno pedagogrko, očitno pa sta iviasicui^eziKd predstavljala tuni ostanke b^nikveiiega vpirva //atinščina l/ lil L f U-dli.'- 44 jl€. |hk omenjeno arzavno potezo v šolstvu pa je po evojeougovorila slovenska dramatika. 4 33 Oa leta I^t^o /ou Smoletove Antigone !/ ao Konca 2o. stoletja jejizjemno narasla antična tematika v slovenski dramatiki. /prim. preglednico del v moji knjigi Slovenska dramatika z antično tematiko, Lj. 2ol2 !/ Pomemono za. evropsko izoorazbo je dejstvo, da predstavljajo številni liki iz grŠKe dramatike izrazite psihološke jungov- ske arhetipe : Prometej, Agamemnon, Klitajmestra, Ojdip, Antigona, Elektra, Alkestis, Medeja, Ifigenija, Herena lur. Posvetiti moramo pozornost tudi slovenskim prevajalcem iz »v oben antičnih jezikov. Začetni tovrstni prevon so nastajali že v iv* stoletju. Leta 186p je Matija Val javec kot prvo grško tragedijo prevedel Sofoklejevega Ajanita. ' G- Prvo polovico člo . stoleth# sta zaznamovala profesorja na klasični filologiji Anton Sovre in Mxx Pran Bradač, oba _ > pa močno nadaljevala svojo prevajalsko aejavn&ot tudi že pridružita 2 . v 2. polovici tega stoletja. Takrat se jima \S or /7 mlajša profesorja Kajetan Gantar in Primož Simoniti. ir-- 1. NeKaj pomepnih prevodov Antona Sovteta : Homer : Iliada, Homer : Odiseja, Starogrška lirika, Ajs^il : Oresteja, Sofokies : Kralj Ojdip, Ojdip na -kolonu, Antigona, Herodot : Zgodbe idr. Neicaj pomembnih prevodov Prana Bradača : Vergil : Eneida, •ergil : BuKoiika in ^eorgika, Izbranejpesmi rimskih lirikov ...2, Evripid : Medeja, Hipolitos, Aristofan : Aharnjani, Ptiči, Lizistrata, Tacit : Anan, Seneka : Pisma prijatelju idr. d. jcfekaj pomembnih prevodov ]aw> 4 /iMi v romanu Ki^fcka^ k/emoteno se lahko seksualni združujejo z Zemljankami /ali boginje z -femljani/. Tudi to Je poudarjeno ob Kirkinih zvezah z (Odisejem in zatem še s ^elemahom. Iz zvez med bogovi in med Zemljankami / nKd boginjami in med ^emljani/ izhajajo polbogovi /polboginje/, npr, HgrakleJ in Helena. V nasprotju z Rogovi,,.ki so "večni", so polbogovi m minljivi /v našem romanu Telegon in potomstvo Kirke in ^ * A elemaha/. Dodati Jejbrebage naslednjo značilnost : tudi bogovi so * rodili in so hitro odraščali, a odrasli se ne starajo ! O/b/staJaJo v najboljših letih. Ali Je to stvar sistema ali lastne odločitve ?! Bogovi imajo posebne nadnaravne moči in močnajčarovnica Je tudi Kirka, pjer paje le drugoraz- rednšboginja, so od nje vladarsko močbejši prvorazredni olimpski bogovi /Zevs&va družina/. Prim. irečanja Kirke s Her¬ mesom, z Apolonom in z Ateno !/ Zdaj pa se napotimo po sledeh romana«Kirkin status zelo Jasno a/ predstavijo uvodni trijg. stavki v romanu/stran 7/ JKo sem se rodila., imena za to, kar sem, še ni bilo. ^t|:kli so mi £)imfa, v. saj so domnevali, da bom taka kot mama in tete in tisoč sodod- nip, Med malimi boginjami smo bile najmanjše, zato smo imele tako skromne moči, da smo si komajda zagotovile večnost . n ( Jj) Kirkin oče Je b /1 sončni bog ^-elij, (fejen od Titanpv.* Njena mati Je Persa /v leksikonu Antika ^erzeida/, hči Titana Okeana. 3 3 j^irk^je torej zveza Neba / Sonca, Ognja/ zgoraj in ze¬ meljske Vode spodaj. Povezuje dve temeljni nasprotji, a živi v prostoru med njima : na Zemlji /pretežno na potoku Ajaji/. . o Kirkin oče je de^vni bog, sa$ mora vsak dan popeljati Sonce na nebu s svojim sončnim vozom, naivnajsjodba za prepro¬ steže !/ Njegova sestra je boginja Lune jelena, torej Kirkina teta. Kirkinajmati je bila najada, varuhinja izvirov in potokov. Za Kirko J ;i je upapolno zamislila, da se bo pon££iia njegovo ime povezano s Perzijo in s Perzijci. Drugi brat je bil Ajet /Orel/, poznejši vladar v Kolhidi in ensjključnih o>seb v zgodbi o Argonavtih^ tudi oče j^edeje. Z njim se je Kirkajše najbolje*^razumela. Pasifaja in Perses sta bila do tirke precej sovražna, bro^na informacija, da so se bogovi prehranjevali^ spodbuja banalno vprašanje, ali so* tudi iztrebljali, torej lulali in kakali. To vprašanje nam običajno ne prihaja na misel, a s poglabljanjem v podrobnosti se ga ne moremo otresti ! Prvi pomembni dogodel v ^irkinem življenju je bilo srečanje s Prometejem. Smo torej v pramitskem času ! 3 ? Ta pripoved že napoveduje pisateljičin namen, da poveže s Kirko čimveč znamenitih mitskih dogodkov. V bogovskem svetu se je zvedelo, dajbo bog Prometej hudo kaznovan, ker je pomagal ljudem - smrtnikom. Zevs je velel Prometeja prikleniti k steni, Purija pa ga je bičala. Bistvo je, da tudi nesmrtni bogovi lahko trpijo ! Kirka sočustvuje s Prometejem, kin ga imenuje za strica. /Opomba : Prometej je bil sin Titana J^apeta. Ker je bil Kirkin oče Helij tudix®i±xn Titan, bi morala biti mlada Kirka pravzaprav Prometejeva sestrična !/ Ko jejlmela mučiteljica Alekto pavzo, je Kirka pristopila k priženjenemu Prometeju in mu prinesla nekjtar, bogovsko pijačo, ter mu dalajpiti, nato pa se z njim pogovar¬ jala, S stališča Zevsove oblasti je storila nekaj zelo zelo nedopustnega ! Kirka zatem preskusi lastno ranljivost; in se zbode z bodalom. Tudi njej priteče kri , tako kot Prometeju, Vendar se rana hitro zaraste. Prometej je bil potem priko¬ van na {^avkazu in orel mu je vsak dan kljuval jetra. Sledila je fasifajina poroka s kraljem Minosom. Helij je svojo družino popeljal na Kreto, da bi se udeležila svatbe. Na tej svatbi je Kirk^prvič videla tudi nekaj najvišjih olimpskih bogov* : Apolona, Artemido, Hefajsta, Pozejdona in ^emetro. Ajetu jdjpodaril oče Helij kraljestvo in tudi Perses je odšel k Perzijcem, samo Kitkajje ostala doma. V 4. poglavju se Mrka sre"a s smrtnikom Glavkom, ki blizu brega ribari. Zatem se pelje z njegovo barko. Njuna srečanja se ponavljajo. Kirka naprosi svojo babico Tetijo, da Glavku zagotovi ribji ulov. Stalno srečavanje z Glavkom povzroči Kirkino zaljubljenost vanj. Kirka ga uspe s čarobnimi rožami pobožanstviti /!!/ in ga ubede v krog svojih bogovskih sorodnikov. A Glavk se zaljubi v nimfo Skilo in jo zasnubi !Razočarana Kirka se hoče mašče¬ vati in s svojo čarovno močjo povzroči, da se Skila nadvse pogrša. Kirkina teta Selena pripoveduje bogovski družbi o Ski^ini metamorfozi. Kirkin namen, ia bi si s svojo čarovnijo pridobila Glavka, pe^ni uspel. Glavk se ni vrnil h Kirki. Poslej je ležal " s tisoč nihrtfami in zaplodil otroke z zele¬ nimi lasmi in repi." /stran bo/ p Kirka naivno izpove očetu in svojim sorodnikom, daje iz I Skile naredilapošast in daj^je še prej s čarobnimi rastlinami pobožanstvila Glavka ! Sorodniki niso verjeli v njene moči, oče fr^elij pajji je zelo zameril, ko mu jerekla ? "Motiš se." ! A pojavi® Ajet in razloži očetu in sorodnikom, da imajo vsi Persini otroci posebnečarovnenoči, torej je Kirka zares -I _ > velikalčarovnica, ^daj se Kirki usoda temeljito prematku«, Helij jejbdšel najpogovor z Zevsom in ob vrnitvi zbranim sporočil svojo in Zevsovo odločitev /stran 61/ : o T "Kljubovala je mojim ukazom in ioprekala moji avtoritieti. Strup^jejuporabila proti lastnemu rodu m }^gx*esxla lU i-teo jj- podpoglavje* : v 8. poglavju z naslovom PROTI TOKU , Podpoglavjepa se imenuje PARENTEZA / VRINEK/. 8, poglavjeimajTjubezensko tematiko /o vsebinskih potan¬ kostih pozneje/^ ki jo oblfchuje vsevedni pripovedovalec. Pripovednik v polpogiavju pa je Julian parnes sam | in v njem meditira o ljubezni. Če je lo poglavij zunanja zgodo¬ vina sveta, jejpodpoglavje notranjazgodovina avtorja. 5~3 1. POGLAVJE : SLEPI POTNIK je tako izjemno, da bi terjalo daljšo obravnavo,a se to zdaj n^bo zgodilo. Je vsebinsko naito, ^y * L ^ v ^ V/ -T~ izrazno bleščeče in iskrivo domiselno. -i A najprej si oglejmo pravilalgre. Sledil bom naslovu Zgodovina sveta ... Označil bom čas in prostor dogajanja ter navedel vodilnejnotive zgodb. V 1. poglateju je &AS mitski, PROSTOR pa svetovno morje ob vesoljnem potopu. XHd±ix VODILNA KOTIVA sta : 1. LADJA, c- specialno je to Noetovabrka, 2. LESNI ČRV, pripovedovalec . - L zgodbe in slepi potnik na Noetovi ladji! i Medtem ko pripovedovalec zgodbe o Noetu v judovski Stqp?i zavezi ni bil spotnik na Noetovi ladji, ampak jekgolj C v' 7 sledil starejšim izročilom nazaj do Sumer/e£, ima(mo zdaj pripoved "pravega pričevalca dogajanj na Noetovi ladji i »• H (i Ni čudno, da Lesni Črv /poslej LČ/ pripoveduje precej drugačno zgodbe od običajne različice. Gre za pravo demiti- ir zacijo naivnega mita, a s posredova/jem novih podatkov o mitu. M*. & \ Zgoljfc ne^aj navedb : Ni bila smo enaladja, ampak je bilo . * /tov $ 8 ladij ! Ni deževalo 4o dni / itsko število !/, aitpak kako leto in pol, vofa pa je ^em^jo prekrivalejše 15o dni ! a poti se je^ morju izgubilejkar polovica ladij, torej 4 ! Noeta predstavi LČ takole /stran 2o/ : "Bil jejprava pošast^ napihnjen patriarh, ki jepolovico dnevabreživel tako, daje klčeplazil* pred svojim , drugo polovico pa|tako, da se je znajal nad nami." P^zjjije #označi LČ Noeta še kot alkoholika in kot nesposobnega vodjo ladij ! P^ššen je bil Noetov odnos do ladijskih živali ? Stran 23 : "^a Noeta in zajnjegovo družino smo bili zgolj plavajoča samopostrežnarestavracija", J X Bivamo se torej realnemu ali realističnemu življenjskemu r janju. Še to : LČ ni bil sam, vseh LČ-jev je bilo 7 /BC poudari, da je to mitsko število !/ j^ako so LČ-ji prišli na ladjo ? V kosu lesa, ki gajjejprinesel ladijski tesar ! In e odšli ? V izvotlj enem konici ovnovega roga IE toliko dogajaj^, ko je vendar r sijalno živel v lesu ? No, obveščale so gaj>rijateljske živali, zlasti ptice, ki so letale na ladji , ob ladji in nad ladjo. kako so Iti T ~ / r A kako jefLahko LC izvedel za 2. POGLAVJE : OBISKOVALCI«. v d TT ^ CAS 2. po^a^vjaje naša sodobnost. Ni natančne letnice, a realni čas^je n^ako ob koncu 2o. stoletja, nekaj časa pred nastankom romana. PROSTOR : Sredozemsko morje. VODlilNt MOTIV : spet LADJA, tokrat izletniška ladja Sahta Euhemia s potniki iz zahodnih drižav. GlavnaDseba zgodbe/je 4- J I Franklin Hughes, turistični vodja. \^adjo zavzamejo arabski teroristi in potniki postanejo njihovi talci, ^er zahodne vlade niso ufetijgle zahtevam teroristov, začenjajo teroristi pobijati potnike»Vrstni * ■> red po nacijah jedil pričakovan : stran 78 : " Prvi bodo cionistični Američani, l^čltem vsi s drugi Američani. Potem Britanci... (V Sl£di preobrat;22 pripadnikov ameriških posebnih enot napade ladjo. Od 8 arabskih teroristov je bilo ubitih 5» i trie so očitno ujeti. ^ nr Hrimetjava s 1. poglavjem : Na Noetovi ladji Noetova družina ubijapivali, ladijske goste. j Mi c icO r ~ - -^izletniški ladji ubijajo ljudi, ladijske gost^., na 5 2. PRIMERJAVA : 5 ^ Nojpre-j ge bil vesoljni potop ^ naravni "terorizem" in na^o Noetova ladja, V naši sodobnosti je bila najprej turističn^adja, nato pa politični terorizem, 4 3. . POGLAVJE : VERSKE VOJNE , v ČAS f &&§<#. 3. poglavjO, jepatančno določen : izhodiščna letnica je (^52^. EE2ES3ESXXXX PROSTOR pa je francosko podeželje, ^ODI^NJ: ffOTIfl/ so LESNI ČRVI ! To jejpovezava s 1. po¬ glavjem, Dodatnsjzveza s 1, poglavjem je verska. V 1, poglavju jejjud^ovskajmitska zgodba oziroma|ijenajra£ii^ic&, v/ v 3 • PPgglajrpu. pajje krščanski verski svet najzačetku novegg veka, če vzamemo zdzačetek novega veka letnico 1500. 4 Ke. Naslov poglavja verske voj« ^ je glede na vsebino poglavja posmehljiv /pravnika se prepirata ob naštevanju številnih biblijskih likov in dogodkov/. Za realno zgodovino pajje naslov povsem resen : letajjL517 je nastopil s svojimi tezami Martin Luther in kmalu so »Idili spopadi med katoliki in med protestanti v zahodni Evropil Ne le naslov, tudi ton pripovedi v 3» poglavju je ironičen, kar speet spominja naju poglavje. Vsebinsko gre v poglavju za absurdni pravni primer, ki pa je vseskozi obarvan versko. Prebivalci jrjiamirolla v škofiji Besancon so vfožili pre«t sodišč^ tožbo proti Jbt lesnim f črvom, ki so tako razjedli stol v cerkvi, da se je podrl, ko se je vsetftel nanj škof Hugo. Le-ta je pri tem padel, se udaril v glavo in postal imbecilen /Po Verbinčevem Slovarju tujk : V duševno zaostal, neumen, topoglav./. 6 Sodišče naj po želji prebivalcev /stran $$j/ : "izda dekret 'J in zabija živalim, naj zapuste svoje bivališče, naj se umaknejo iz božjega hrama in n q j sodišče nad ltfnjimi izreče prepotrebno prekletstvo in izobčenje..." Začne se za nas zelo "komična sodna zadeva, ki spominja na v/ znano antično pravdo o oslovi senci. V obrambo obtožencev / S tjČ—jev nastopi jurist -B q rtholome Chasseneee, razprava pa poseka še dalje. Prebivalci v svojem prigovoru naturistov zagovor L^Č f -jev trdijo, /stran S 99/, "da lesni čtv ni naravno bitje, ker ni bil vkrcan na Noetovi barki'7, njegova /n dejanja pa® "jasen dokaz, da ga je obsedel zli duh, natanč¬ neje sam Lucifer." /lil/ Naroncu poglavja jeobjavljena razsodba cerkvenega sodnika, ki pa je prekinjnena na sredini stavka : 1 csshx L^Č^-ji morajo v roku 7 dni zapustiti cerkev sv. Mihaela v v^si ffamirolle in se izseliti v VT' iv . na pašnike, ki so jito jito ponudili prebivalci... Zadnje besede v razsodbi se glasijo i V ue...P > v^-Av/y>A^TK ^ , jj v temo imec i lnosti.... /stran lot/ /!!/ T- >\. POGLAVJE : PREŽIVELA poglavja je delno sedanjost /omemba Černobila !/, potem pa bližnja /?!/ prihodnost v znamenju atomske vojne in uni¬ čenja narave. PROSTOR : ameriška celina /ZDA/ in bližnje morje. Vo5lt.NI MOTIV je spet ladja /čoln/. Mimogrede je omenjenjia tudi Noetova barval Na začetku poglavjaj-je omenjen verz v zvezi s plovbo : KOlumb objadral je ta naš svet. //!/ Pripoved je dvotitna : tretjeosebna poveduje ženska/. Ton pripovedi je poglavju /politični terorizem/I Ln prvoosebna /pri- resen, tako kot v 2. 7 Bistvena zgodba : Kath Perris beži pred atomsko katastrofo s čolnom /primerjava : skupinski beg v 1. poglavju !/ Po težkih / 4V preizkušnjah se znajde nekega dne /stran 146/ : na majhnem , z grmovjem poaaslem otoku v ožini Torres Strait.^ r \f Ali jepoložaj brezupen ? Ali je katastrofa dokončna ? Presenetljiva zadnja stavka sta : "l^akšno srečo je občutila ! t^akšno upanje !" /stran 146/ ■**» - — — — /Opomba : njena mačka je rodila naraščaj. Mucki so bili /5 po številu/ "nemočni ib slepi, a povsem brez napak". a v Ali to nakazuje, da vsa narava j^e ni uničena ?!/ POGLAVJE : BRODOLOM ČAS v poglavju je natančno določen : ladja ffeduza je r J 'T začela svojo pot ©. 1816. Ob Čer jezadela 2. 7 ?. 1816, Preživele so rešili s splava Af, 1816. PROSTOR : /jirno morje - Atlantik. n h VODILNI MOTIV : ponovno £adja,delnapod#>nosfc z ladjo « - v 2. poglavju* zaradi človeških žrtev. (ia^ja (Meduza jejeb obali nasedla, a v odpravi so bile ^ ladje ! Tri preostale ladje bi torej lahko nekako pomagale potjnikom iz nasedle ladje ! Zakotnike z|f$edujze so pripravili splav 1 /$£ran 151 : "fosadka na splavu naj bi / tela 't5>0 mož : 42o vojakov, vključno s častniki, 2 C ) mornarj e Jv in potnikov, ena ženska." [ J H Stran : " J^plav so vlekli jštirje čolni..." In kaj je sledilo ? Na isti strani : " Drugo za drugo, . . . c/ naj bo zaradi lastnih interesov, nesposobnosti, po nesreči ali z aradi dozdevne nuje , so odvrgli vlečrte vrvi." /Ul/ In dalje : " Splav je|)il od fregate oddaljen komaj za dve stari morski milji... " 8 In dalje na isti strani : "Niso jim dali niti kompasa niti •i karte. Breaf vesel in krmila splava ni bilo mogoče usmerjati ... '•(/!) Že prvo noč je divjala nevihta, drugo noč pa je bila nevihta se hujša. Razmere na ladji so se že skrajno zaostrile. Uporni vojaki so napačni svoje tastnike. Vnel se je boj, mrve so metali v morje. Presenetljivo je, da so se nekateri lotili ljudožerstva že drugi dan življenja na splavu !! Stran 154- : " Nekateri med tistimi, ki so preživeli noč upora, so planili na trupla in z njih izse - kfivfe&*o mesa ter jih, kot bi mignil, pogoltali." Od tretjega dne "so se vsi navadili jesti človeško meso." / Spopadi na ±adj:xx splavu so ae nadaljevali. Po tretjem uporu jejostalo živih le še okoli 3° nesrečnikov. Za pijačo niso imeli vode^ le nekaj vina ! Trinajsti dan so zagledali v daljavi ladjo, a ladja ni opazila nji|$ / Vendar se jejle pojavila rešil^na francoska ladja ARGUS /prim. besfdno podobnost z znamenito ladjo ARGO v mitu o Ajrgonavtih !/ Bilo je(le 15^/preživelih ! 5. poglavje je razdeljeno v dva dela 4. del je prikaz realnega dogajanja/na morju. pvilcai / £.. del je^ustvarjanja znamenite slike Theodora / Gericaulta /1791-1824-/ in razmišljanja o tej sliki. o Navajam podatke s strani 162 : "^likasrko platno je bilo kupljeno 2. 1818 - Sliksjje bila pokončana julija 1819. - % 8 . 8. 1819 si je sliko še pred otvoritvijo Salona ogledal kralj Ludvik XVIII. in rekel V " Monsieur Gericault, vaš brodolom zanesljivo ni katastrofa." /II/ 9 S3 Ali bo sledilo uničenju tolikih ljudi na Meduzinem splavu yj f še uničenje sloviteUšLike o Meduzinem splavju ? \ J _/ Strani 179-lSo : "Vodilni britanski strokovnjak za Gericaulta je potrdil, da je slika "zdaj deloma uničena". In nikakršnega ma ni, da^Dodo v ok\ lesne črve." /lil/ dvoma ni, dajbodo v okviru, če ga bodo preiskali, našli 6. POGLAVJE : GORA X/ (ppif) poglavja : začetek november 1837» nadaljevanje 1839 in zaključek 184o. PROSTOR : spfva Irska, 3 milje od Dublina, zatem ladijsko potovanje do Konstantinopla /Istanbula/ in nato suhozemsko potovanje na Ararat. VODILNI MOTIV je spet ladga, predvsem mitska Noetova ladja na Araratu ! Liberalni polkovnik ^'ergusson ni bil zadovoljen s svojo J pobožnjaško hEerjo Amando, saj se ni hotela poročiti s poročnikom, ki di namenil. Tudi pri slikarstvu, s katerim se je ukvarjala, se nista skladala. Oče je ljubil popularno atraktivno slikarstvo, Amanda pa je j£amaj)dšla pogledat Gericaultovo sliko Splav ffeduze, p ki je bila /v^az stavljena v dublinski Rorundi. /Opomba : zveza rr' s 5. poglavjem l/ polkovnik jekmalu umpl in Amanda je ostala sama. Leta -r rr 1839 si je zamislila, dabi*i odšla z gospodično Logan v Arguri ob vznožju gore A ra rat. Namen poti : molitev za dušo polkovnika Fergussona I m u se že kaže verska manija Amande, ki je v celotnem okolju Ararata videvala le skomine na Noeta in na njegovo barko ! Tu je aevda zveza s 1. poglavjem ! lo Go Gospodični sta odšli najoustolovsko pot leta 184o. Za gdč. Logan ge bil Ararat čarobna gora, za Araando sveta gora. J " " Prišli sta do samostana na podnožju Ararata. Arhimandrit s; jimaje v samostanu ponudil vino z Noetove /!!/ trte.Versko blazna Amanda se zgrozi, da je to bogoskrunstvo ! Po njenem bi moral biti menih abstinent. Povrh se ji zdi narobe, da živi samostanec kot kmet in da vabi v sanostan - f zenske !Racionalna gdč. logan zdaj kritično ocenjeuje svojo prisotnost pod Araratom v zvezi z romarko, ki se je prelevila * 4 " v versko obsedenko. Imeli pa sta $e kurdskega vodnika, s katerim se gdč. Logan ni mogla spprazumevati. Verska blaznost g Amande se končaj njeno odločitvijo, da bo ostala napodnožju Ararata. Stran 211 : " Nemorem si S *- 0* J ‘^ r predjtsvljati primernejšega kraMa od tega, dame Bog vzame k sebi." Kurdski vodhik je odpeljal gdč. L 0 gan do civilizacije. Amanda jejočitno želela čimprej priti v nebesa. A tu j|kl£č Ali ni njeno dajanje nekak samomor in ali ni samomor v krš¬ čanstvu greh ?! T?. poglavje : TRI PREPROSTE ZGODBE Pisatelj nenehno spreminjaLripovedne načine| ^u pridemo do najkrajše prozneloblike, do kratke zgodbe. \/ X r 1. ZGODBA : CAS dogajanja : najprej 1964 / avtor^_star potnik Lesni črv in da je ta t es ni črv na Noetovi barki. Povrh vsega j^se pripovedova¬ lec zg bravura, a celotnapripoved nazadnje le upraviči ta naslov. >sveta spada seveda tudi mitologija, saj je nastala v poteku zgodovine. u zvečine skosti je tako rekoč idealen. Ali je -^arnes v svoji Zgodovini sveta... kos zahtevi v Prešer- M novi pesmi Pevcu : Kako bit hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit al pekel blast bi Jezusa lfahkom^fc|§i^a brez težav, s saj so mu kot sumljivi* osebi sledili agenti in ovaduhi. f Zakaj bi oblast potrebovala izdajalca, ko ji je bil njihov nasprotnik dobro znan ?! Dodaja izdajalca iz lastnih vrst Jezusove sekte je najver¬ jetneje nasledek oblikovanja literarn^zgodbenosti ! w ekako preenostavn^ bi bilou Jezusova aretacija sredi P belega dneva na kaki festi ali na kakem trgu. Vse drugačna <✓ , je nočna aretacija °ezusa z agenti, ki jih vodi izdajalec! ^ v . Razvidne so večja učinkovitost, napetost m atraktivnost dodajanja! Utemeljenost izdajalca paostaja vseeno povsem \ r vprašljiva ! /Opomba : agenti, ki so poznali °ezusa podjbaevi v . 1 v bi ga prepoznali tudi ponoči !/ Logično dejstvo ostaja trdno / res pa v mitih ne moremo pričakovati £ogike ali ra^iona^nnofeti !/ : čeje bil Jezus zelo znan* , potem zanj ni bil potreben izdajalec ! IEe-tapabi bil utemeljen v nasprotnem primeru : če 1 bi bula Jezusova sekta skrivna, ilegalna, kar pa ni v skladu z uradnimi evangeliji ! /Opomba : zgodovinskih podatkov o Jezusu je tako malo, da iz tega ni razvidno njegovo vidno politično delo[vanje - prim. Michael J^aigemt : Dokumenti o Jezusu : Nova odkritja avtorja svetovnejuspešnice Sv^ba kri ib X sveti gral, ^j. 2ool3. {^ončujem 1. del problematizacije znane zgodbe z vračanjem k izhodiščni tezi. V drugem delu analize preh^am* k EVANGELIJU PO JUDI. 0 najdbi Evangelija po Judi in o nadaljnjih zapletih v zvezi z njim nam poroča obširno Herbert Krosney v svoji knjigi Izgubljeni evangelij : Prizadevanje za Evangeliij po Jpdi Iškarijotu, Lj. 2oo6, ki sse bere^ kot prava arheološka kriminalka ! V slovenskem prevodu in z obširnim strokovnim komentarjem ji e Evangelij po Judi izšel leta 2oo6 v Ljubljai. /Opomba : sočasna izdaja Izgubljenega evangelija in Evangelija po Judi je bila najverjetneje načrtna !/ Samo besedilo Evangelija po Judi je kratko in v naši izdaji obsega strani 15 - 37 - Ker je bilo besedilo /nastalo v 3. stoletju/, pisano v koptščini, precej poškodovano, deli f . . besedila manjkajo. Predvidevapa se, da je bil original te S a besedila pisan v grbini in dje nastal verjetno v sredini stoletja. Cerkveni očak $ Irenej |e že v 2. stoletju polemiziral z Evangelijem po Judi kot s heretičnim besedilom. Ko zdaj nepristransko, zunajversko in skeptično prebiramo Evabgelij po Judi, lahko očaku Ireneju pritrdimo, da je ob štirih uradnih evangelijih Evangelij po Judi nedvomno heretičen. H Evangelija po Judi seveda ni pisal Juda sam, ampak nekdo, ki je pisal ta evangelij z ^udoveg^vidika. v/ Evangelij po Judi je eden od gnostičnih evangelijev:* in že s to oznako dobiva oznako heretičnosti. V gnostičnem dualizmu obstaja najprej vesoljni božaski Duh /čista Ideja/, na ^emlji, v materinem svetu, pa vladajo drugovrstni zli bogovi. Med njimi se znajde tzdi judovski rodovni bog JHVH /Jahve, Jehova/. V Evangeliju > po Judi je Jezus glasnik onegjsa vesoljnega Duha in je v neskladju s tem svetom. Juda je njegov naj^jubši in najzvestejši učenjec. Drugi Jezusovi učenci so prikazani mimogrede in kot slabo umujoči. Posebnost tega evangelijajje tudi občasni Jezusov smeh ! ( Evangelij po Judi je zelo oddaljen od stvarnosti in se «■ v . JJ , i^mblje x izrazito ir idejnem svetu. Jezus razlaga Judi jf zapletene^Krivnosti sveta, ki jih drugi učenci majbrž ne bi razumeli, r |$)kjbolj presenetljiva pa je Jezusova prošnja, naj ga Juda izda !!! Zakaj izdaja, zakaj izdajaiss lec • Kot džjgre za neKak obred ! Stran 36 : "A ti jih boš vse presegel, ^akaj žrtvoval boš človeka, ki je moj^oblačilo."/!!!/ ^|uda je z ^e^ijvoiif besedilo/^ kar ^poveličan ! P^imif. gtran 37 • "Zvezda, ki kaže pot, ^e tvoja zvezda." /!!/ n z*' ^ A kaka stvarnaj)otrebnost izdajej.n izdajalca ostaja tudi v Evangeliju po Judi odvečna f Jezus je tudi tu svojim nasprotnikom dosegljiv brez izdajalca !!! Za kratko informacijo o besedilu si oglejmo začetek in n zaključek Evangelija do Judi. F 2o Stran 23 UVOD : ‘'Skrivna pripoved o razodetju, ki jo je Jezus izrekel med j^®goVorom z Judo Iškarijotom v tednu, tri dni, preden je praznoval pasho." Stran 37 'Zaključek : "Njihovi veliki duhovniki so mrmrali kajti /on/ je odšel v sobo za goste, da bi molil. A nekateri ž, pismouki so pozorno opazovali, da bi ga prijeli m d molitvijo kqjti bali so se ljudi, ker so ga vsi imeli za preroka. Približali so se Judi in mu rekli J^-aj počenjaš tukaj ? J ezusov ueenec si. Jud^jim je odgov&fŠ^Lt iJi, kot so želeli. In prejel je nekaj cienarja in jim Jzusa predal." /!!!!/ J - , Ze iz prvega stavka v Zaključku je jasno,ala je Jezus praktično že v rokah svojih nasprotnikov ! /Odšel je v sobo zaposte - očitno so bili vsi skopaj v isti hiši !/ Naslednji stavejk je^oln nejasnosti. Zakaj bi se pismouki /vladajoči slb kupu drugih knjig v zavesti poniknila. Nič me de. Za ljudi, ki jih prmvlačc/jo literatura^ gledališče in film, je Šerbedžijeva# knjiga vedno sveža in mikavna. tjajprej nekaj bežnih šodatkov o ^adetu Šerbedžiji /poslej j , V. R. S. aj^li S./. Njegov zanimivi priimek je najbrž turskega izvora. Rojen je bil leta 1946 v kraju Bunič v -tiki /prvi omenjeni kraj v njegovi avtobiografiji pa je Slunj/. Njegov očejje bil udbovec, kar jejbilo v letih po 2. svetovni vojni^olitično pomemben in ugledennpoklic, zdaj pa je? zaradi kritičnih pogledov nekomunistični ^s?ežim povsem negativen. Družina se je preselila v slavonske Šinkovce. Tam je R.S. obiskoval osemletko in gimnazijo, nato pa študiral na gleda¬ liški akademiji v ^grebm^in diplomiral leta 1969* £atem je igral v zagrebških gledališčih in drugod po Jugoslaviji /bil, j <|npr, dolgoletni ftamlet na dubrovniških letnih igrah !/ in tudi v Ljubljani. Uveljavil se je tudi kot filmski igralec * v Jugoslaviji in v tujini. Zdaj pa preidimo k Š.-|evi avtobiografiji, ki se^ačne z naslednjim citatom P. Pessoe : ":|omnožil sem se, da bi se čutil, ^a bi se mogel začutiti, sem bil primoran začutiti vse. In zdrsnil sem, prelil sem se samo, razodel in izdal. V vsakem kotu moje duše je jUl^ar drugačnemu bogu," 2 Odlični uvod v Š.-evo knjigo je prispeval Dušan Jovanovič /Don Kihotova odisejada/, avtorjev prijatelj. Oglejmo si zače¬ tek tega uvoda na strani 5 : "Rade je krstil dve moji igri. V Osvoboditvi Bkmpja je nepozabno igral ^eorgija, v Karamazovih pa inšpektorja na Golem otoku. Zame sta bili to epohalni doživs 'f vetji. In šejia eno stvar sem resnično ponosen - na najinega Tita Andronika v zidu smrti. Zadnja stvar, ki svhjjo z kadetom Šerbed- žijo v bivši državi delalajskupaj , jejbila drama Kdo se boji Virginije W©olf -Edvarda Albeeja v beograjskem dramskem gleda¬ lišču. Premiera je bila 6. maja 1991. leta."* Sledi avtorjev prispevek z naslovom Namesto predgovora pismo. Izbral sem ta citat iz P.S.-a /27. 2. 2004/ : "Zdaj sem v Los Angelesu. Kmalu bodo -podelili oskarje in verjetno bom zavil na kakšen part-y, pil črno vino, se srečeval z znanimi igralci in z režiserji, se rokoval, načrtoval nove projekte in se obna¬ šal kakor del sveta, v katerega ne spadam. am pa ddanes sploh spadam ?..." Navajam glavne ražder^e avtobiografije : 1. Otroštvo, fantovska leta in prve mladostne tegobe. 2. ZagrebškaLeta, leta študija, vzponov in potovanj. 3. Krvava leta, njih desetero. 4. Težkim letom navkljub. lA Preskočil bom 1. del in nadaljeval z drpim delom. Leta 19^5 je začel avtor študirati v ^grebu. Tako izrazi svoje takratne£>bčutke /stran 61/ : "Vse, kar se nas je znašlo v Zagrebu, so nekako spustili z verige. 0 tem občutku svobode sem dolgo sanjal in tajbžitek je mogoče m povefcati samo z zavedaajem » samostojnega odraščanja." 3 ^5 Takole opiše Š. vzdušje na gledališki akademiji /stran 73/ • "Na zagrebški gledališki akademiji jefkonec 6o. let vladala precejš¬ nja disciplina, to ftajje bilo glede na specifično naravo tamkajšnjega študija pravzaprav peresenetljivo. Po predavalnicah je še vedno or krojil Gavellov duh in številni profes^eji niso znali preseči njegovih umetniških in pedagoških metod." Pa preskočimo k avtorjev/prvi poroki. Š. se je zaljubil v balet¬ ko in na strani ii*' irarv^transL Sl takole izrazi svoje ljube- o zensko navdušenje : "... Popolnoma me je začarala in mi zavdala... Zaradi nje sem nehal kaditi in piti . /Opomba: le za koliko čnsa ?/ Zaradi nje je bilo konec mojih pobalinskih noči. Zaradi nje so me prijatelji pozabili. Bil sem "senca njene sence". Hodila sva^eto dni, potem pa sva^e nasajen predlog poročila." Nujno strožji red njenega poklica in prekipevajoča boemskost njegovega crhati njun zakon, ligralstva sta najbrž kmalu začela v katerem Sta livno polt, čutn^nosnice in ustnice, lep profil^ak je kot j^panec, pafje Žid - Rus, kot mi pove./!!/ 2 J?‘z Zamej ^uganka. Dela vtis suroveža, i pe^jefranl jiv... Jtran 11, 1. odsstavek : Nekaj dni zatem sem srečala Henryja. Čakala sem najto srečanje, kot bi bilo rešitev, in je res. Ko sem ga zagledala, sem pomislila, to je moški, ki bi ga lahko ljubila. Ir^nisem se bala. Stran 12, 6. odstaveK : Ko vidim, da sem ga vzburila, se mi zdi naravno, dajmu pustim izpolniti željo mea svojimi nogami. Preprosto mu pustim, ker se mi smili. /!!/ To občuti... Stran 15, 3. odstavek od spodaj : Presenetljiv© bl|ed obraz^ sijoče oči, ^une Hansfield, ^enryjevažena. |£o jejorihajala iz teme mojegaprta v svetlobo svetilkejbb vhodu, sem prvič za- iv gledala najlešo žensko na svetm. /!!!/ 7 Stran 16, 3* odsstavek : Ob koncu večera s m bila, kot moški, strašansko zaljubljena v njen obraz in v telo, ki toliko rt** . . obljublja, in sovražila se’jstvo, da si jo drugi lastijo. Stran 19, zadnji odstakek : Ljubim jo, ker si upa biti to, kar je. Ljubim jo zaradi njene trdote, krutosti, egoizma, i~ 'k perfvažnosti, demonskega* uživanja. Bre omahovanja bi me zmlela v prah. /!!/ Stran 26, 5. odstavek : : Ko sva se^anes dobili zaj>ol ure, č(a bijse pogovorili o n enryjevi prihodnosti^ /! \/ f me je prosila, naj skrbim zanj. /!!!/ Potem pa mi je|Dna, ki ima takozp malo, podarila srebrno zapestnico s tigrovim očesom. Stran 29, 2. odstavek : June ! V mojih sanjah je naredila raz¬ poko. fega se je zavedala, -foložila je mojo roko na svoje tople prsi, ki sem jih čutila, ko sva se sprehajali. Podjobleko nikoli ni ftQj£l a ničesar. /\\/ Stran 31, 3. odstavek : ^ečem : K ada bi te poljubila." Je morem skriti nasmeška. Prirediti morava zabavo. Henry j: je v meni ubil resnost. Nisem mogla preživeti njegovih sprememb razpoloženja od berača do Boga, od satira do pesnika, od norca do realista. /!!/ Strani 96-97 :Moje misli so kot elastika, do skrajnosti napeteHenryjem se ne moreš pogovarjati o globinah stvari. f? U JJ 'tT v Ni noben irosut, ki se obotavljajin vse razvleče. On se nenehno -*■ giblje. Živi iz drobovja. Moje drobovje uživa v Henryju,ves & dan po užitku lahko posedam in počasi vodim svojo jdrnico po občutkih, ki mi j|ih je obilno razburkal. Stran lol, zadnji* odstavek : Morda si skušam nanovo pridobiti ssk samozavest s tem, da skušam zapeljati starejše moške. /Opomba : V Henry M. je rojen 1891 , ameriški pisatelj ^ohn Erskine rojen 1879 I/ Ali pa mo^/o"e negujem bolečino ? i^aj a-ačutim j 'V ko začutim na sebi pogled Henryjevih dokaj hladnih modrih 5 5 -? oči ? /Moj oče ke imel ledeno modre oči./ /Opomba : izrazito je nakazan A^aisin Elektrin kompleks, strast do lastnega očeta !/ Želim si, da bi s e odtajale ob želji po meni. Stran lo3, zadnji odstavek : Nocoj se prodajam hrepenenju po x± enryju. £elim si ga in želim si °une. /!!/ Juneije tista, ki me bo ubila, ki mi bo odvzela Henryja, ki mejbo sovražila, ^efim si biti v ri enryjevem objemu... Stran lo8, 7. odstavek : A o mirno obleživa, g^še vedno ljubim, njegove roke, zapestja, vrat, ustnice, 'iztoke J V 'LtJkfa, m frethtt-dhč tolik 5 ^ jeva ter se pogovarjava o June in o Dostojevskem, ko zapoje petelin. Stran lo9, 2. odstavek :Mislim, da me nežno in sentimentalno ljubi, ^une je tista, ki vzbuja strast. jaz pa vzpodbujam njegove misli, sanjarjenje, spomine, zaupnosti. Stojim ob pisatelju Henryju in on mi daje svojo drugo ljubezen. v Stran llo, 2. odstavek : Zbudim se iz najbolj čutnih sanj. |n nato hočem jezno dominirati, ravnati kot moški, podpirati rl enryja, dati tiskat njegovo knjigo / opomba : gre za iL akov ppvratnik, katerega izdajo je Anais res podprla/. Bolj kot kdajkoli si želim kavsati in biti pokavsana, da bi potrdila, kako čutna^enska psem. tran 115, zadnji odstavek : June se je za Henryja žrtvovala. So bile to prave žrtve ali pa je s tem hotela poveličati svojo osebnost ? O tem se sprašujem. Stran lki, 1. odstavek : Opravila sem s svojim žrtvovanjem in s v- sočutjem, z vsem, kar meiklepa. Začela bom znova. i£elim si strasti, užitka, hrupa, ^ pijanosti in vsega zla. /!!/ v endar me vedno izdaja mo ja|?reteklost, kot vtetovirano znamenje. 6 ')yjem sva eno in spojena leživa štiri dni. /!!/ Pa ne s telesi, temveč s pla¬ meni. Bog, daj, da se nekomu zahvalim. Nobeno mamilo ne bi moglo imeti takšne ("oči* akšen moški ! Moje življenje je posrkal v [)] svoje telo, jaz pa njegovo. To je apoteoza mojega življenja. (, • Stran 184, 3. odstavek : Ponoči pejlcnjige, pogovor, str a st. Ko zlije vame svojo strast, začutim, da sem postala lepa. okažem mu sto obrazov,. Opazuje me. Stran 187, 3, odstavek : Tu]*> leživa in urejava njegove zamisli ter se odločava, na katerem kraju naj se dogajajo reali^tii^L bohotijo, kot bi bile moje. /!!/ Stran 189, zadnji odstavek : £)anes bi p\enryju sledila n^onec sveta. Pred tem me rešuje dejstvo, da sva oba revna. | ) [ ) Stran 19o, 2, odstavek : Hrepenim po |^nryju, samo po v/ fi enryju. Želim si živeti z njim, biti svobodbaz njim, trpeti uz njim Preganjajo me misli iz njegovih pisem. jt J a vendar p ' J J 9 /loA dvomim v najimo ljubezen, bojim se svojih vihravosti. \/se je ogroženo. v re, kar sem ustvarila.... bjran 197, A. odstavek • [Car sem našla v f)enryju, je enkratno, ^ v ... ne da se ponoviti. v endar obstajajo še druge izkušnje, ki jih moram doživeti. Pa sem nocoj kl.ijub temu premišljevala, kako bi izboljšala njegovo zadnjo knjigo, kako bi pomagala, da bi bil močnejši, mm vlila samozaupanja. °tran 2oo, 3. odstavek : danes sem skoraj zblaznela od hrepe¬ nenja po ri enryju. Brez njeg-^ie morem živeti tri dni. /II/ 0, da bi bila moški in bi se tako preprosto zadovoljila. /!/ Stran 2ol, zadnji odstavek : Dnevi, ki so sledili, so bili edinstveni, "dogovor in strast, delo in strast, ^/fe, kar potre¬ bujem, je, da te pestujem na prsih, so ure| v sobi v zgornjem nadstropju... Stran 2o2, 2. odstavek : |)anes sem prejela njegovo fotogra¬ fijo. Imela sem čuden občutek, ko sem tako jasno videla njegove polne ustnice, živalski nos, svetle faustovske oči - to v/ v .... mešanico nežnosti in živalskosti, trdote in občutljivosti. ou tinij da ljubim najpomembnejšegajmoškega svoje do be. /! ! !/ Stran 2o3, zadnji odstavek : f/gjjino delo se prepleta, poročeno e. je. Moje delo je žrna njegovega dela. /!!/ Stran 21o, 3. odstavek : Kljub temu pa si nocoj želim j4sn- ryja, mo jelL jubezni, mojega moža, ki ga bom kmalu prevarala v/ f / . z mučnim obžalovanjem /!/, ki gajobčutim tudi, kadar varam Huga... /opomba : mar ne vara Huga nenehno ?J/ Stran 211, 2. odstavek : Osjega /opomba : od A psihoana¬ litika Allendyja/ sem odšla v kavarno, kjer sem se sesfala s ffenryjem. Preden sem šla k Allendyjui sem se pogovatjala z -Eduardom /z bratrancem in z občasnim ljubimcem/. In ob pol lo AoT. eveth sem se zmenila s Pugom. /!/ Ko sem zagledala {fenryja, sem se zavedela, da sem® mu odtujila. Sovražim svojo muhavost. S ran 212, 4. odstavek : (o^to f?a mi f igur M 0^" „ ■ bil ljubosumen m zaskrbljen, bral o histeričnih ženskah, ki so sposobne obenem globoko ljubiti dva ali več moških. Sem jaz takšna V ( ^ [} a /tran 216, 1. odstaveK : Noč sem prebila s svojim ljubljenim. Prosim ga le, da se ne bi z June vrnil v Ameriko, kar mu razkrije, kaxo ga|i_ju bim. In priseči mu moram, da bom verjela vanj in v njegovo ljubezen, pa naj se zgodijikarkoli. .. Stran 218, zadnji odstaven : Verjamem v Henryjevo ljubezen. Prepričana sem, d^mejbo ^erj večna? ljubil, tudi če bo r^ d une zmagala. Močno me mika, da bi soočila June s Henry- jem, da bi ona mučila naju oba /!/, dq bi jo ljubila, osvo¬ jila njeno in iX enryjevo ljubezen, /lil/ Stran 223, 3. odstavek : June mi je telefonirala, pa ob zvoku njenega glasu ni^em občutila nobene bolečine, nobene sreče, nobenega vznemirjenja, ki sera ga pričakovala. Jufri zvečer bo prišla v Louvenciennes. °tran 224, 4. odstavek : Polnoč. June. ^une in norost. \ June stojiva na postaji in se poljubljava, ko mimo pelje vlak,Pospremila sem jo. Moja roka objema njen pas. Trepeče. ,/A nais, s tabo sem srečnaV Ponudi mi ustnice. /!/ Stran 22'/, 2. odstavek : fcakšno /udovito igro igramo. /!!/ xv do je demon ? A-do lažnivec ? Kdo človeško trpi ? ix do je naj¬ pametnejši ? Kdo je najmočnejši ? (fdo najbolj ljubi ? Smo trije neznansko veliki posamezniki, ki se borijo za prevlado in ljubezen ali pa je vse to pomešano ? /lil/ Stran 228, joktober 1932 ), zadnji stavek : '^Jak.o bo to p ko bom tvoj mož. Tako rad sem tvoj mož... Stran 169, 5. odstavek : S tebo.^ sem eno, An is. Potrebujem te. Nočeirijda bi se J une vrnila. Stran 165, 3. odstavek : ^adar gre za spolnost, ... si skoraj tes bolj čutba Kot June. On^jelahko Čudovita žival, ko je v mojem objemu, potem pa ni ničesar več. Mrzlajf je, trda, enolična. Tvoja spolnost pa pronica v tvoj razum, kasneje steče v tvojejfeo žgane. i/jpe, kat ti misliš, je toplo. Ti si nenehno topla. Le to je, da imaš ti dekliško telo... Stran 187 A. odstavek : 'Nič več ne pričakuj, da bom normalen. /opomba : in kaj je normalno pri H.M.-u ?! / Le bodiva več S ratumna. Lgi tebe se je prirasel name, hodim naokrog in plavam v oceanu krvi, tvoje andaluzijske krvi, ki je prečiščena in strupena, 'se, kar storim, izrečem in si mislim, se nanaša na najino poroko. /!!/ °tran 189, d-, odstavek : ^a Zemlji bi rad pustil brazgotin o. /!! Stran 198, 2. odstavek : Prišel sem ti povedat, da sem, ko sem pisal knjigo, spoznal, da^je vse, karp je bilo med menoj in med June, minilo pred tremi, štirimi leti... /!!/ Stran 217, 2. odstavek : Doživela si čudne[izkušnje, vendar vem, da si ostala izkušnjah. čista. To so le občasne radovednosti, lakotot po u tran 227 1 3« odstavek : Ne izgubi vere vame. Rotim te. Ljubim te bolj kot kdajkoli, resnično, resnično. /!!/ Ob samoizpovedovanju obeh ključnih oseb smo z njunegapidika spo¬ znali delno še J une, tretjo predstavnico trikotnika. Predstaviti kaže še bistvene časovne značilnosti oseb iz ome¬ njenega trikotnika. Anais ^in je bila v začetku 3o. let 2o. stoletja že uveljavljajoča se mlada pisateljica. Poročena^e bila z bankirjen Hugom, kar ji je zagotavljalo ugleden druž£beni status. Njen nadvse strpni mož pajji je omogočal tudi kar najširšo osebno svohodnost. ■^enr^- Miller je kot 4-o-letnik še vedno čakal na svoj literarni prodor. V Parizu j izživel boemsko , finančno podpiran od dobrohot¬ nih mecenov. ^ajbolj nejasna /tudi finančno/ je pozicija June, ki se stalno giblje med r arizom in med ZLA. [/aj počne, kako si služi denar ? [Razviden je njen odprto sproščeni zakon s ^enryjem. Osebni odnosi med trojico pa so zelo posebni. Ali jejnogia nenehna psihološka in čustvena napetont v odnosih trojic trajati dalj časa ? Prej bi rekli nejkot da. A zadnji stavek v knjigi priča, da se razgibani odnos med trojico nadaljuje! Za prelom tega dogajanja moramo pogledati $v leto^934- : takrat izide frakov povratnik, takrat se Henry in June ločita/ Morda^je med dejstvom^povezava. Ali jejLahko June mirno sprejela Henryjevo nedvomno posvetilo Anais v Rakovem povrat- A niku /POJEM TEBI, TANIA./, ko pa sama ni imela vidne vloge v romanu ?! 15. SPISANKA O problemskem negativističnem grafitu NE BOM ROJEVALA POLICAJEV, VOJAKOV, FAŠISTOV ... /Ograja Ginekološke klinike, Zaloška cesta/ I Vsakodnevne vožnje z avtobusi po haloški cesti m* že nekaj časa vsiljujejo poglede na grafit v naslovu te spisanke. Grafitopiska je očitno anarhistično usmerjena, saj zavrača kar dve instituciji, ki jih ima vsaka država : vojsko in policijo. Morda je brez vojske lahko kaka žepna državica kot npr. Sa^ Marino ali Andora, brez prometnejin brez kriminali- tičnejpolicije pa že večje mesto težko deluje. Z besednim nastopom proti fašizmu pa piska le nadaljuje zastarelo komu¬ nistično krilatico iz davnih časov, ko je ena vrsta totalita¬ ristov pretila drugi totalitarni vrsti. Ključno vprašanje, ki bi ga zadal piski, pa je : ali priča¬ kuje, da mati odloča o poslih in o politični usmeritvi svojih I otrok V Mati rodi le nebogljeno bitje /nebogljenajbitja/ in si lahko le želi, kaj naj bi njen o{rok postal, ko do odrasel. Otroci pa bodo v zrelih letih leh zelo majhni meri sledili materinim načrtom. Večinsko bodo ravnali j5HxsnraŠKxx in se odločali po svoje. Kraljica sicer lahko utemeljeno pričakuje, da bo njen sin princ, ne ve pa, ali bo tudi kralj, £aj bi se princ morda že zaradi česa odpovedal kroni /prim. angleški kralj Rdvard VIII./ Bogatašica lahko pričakuje, da|>o tudi njen sin bogat, a neka¬ teri bogataši tudi propadejo itd, A zakaj naša grafitopiska opleta le z negativizmom ? ? Tri pike ob zaključku grafita pričajo, da je tam še mnogo zavračanj dejavnsati in ideološkosti. 2 A03 Ali piska v svoji zanikovalni fanatičnosti nejmore kakega pozi- tivnegajprograma pri rojevanju svojih otrok ? Mord^i lahko pomagam tako, da ji ponudim nasprotja njeneg a zanikanja. Nasprotje od policajaije idejno najbrž anarhist,, poklicno a' pa moji a d samostojni podjetnik, saj piska očitno ne mara državnih uslužbencev. j^asprotje od vojaka je idejno najbrž pacifist, poklicno pa morda zdravnik ?! f^sprotje od fašista je najbrž demokrat. Ali bi torej naša grafitopiska rada rojevala anarhiste /podjetnike/, pacifiste /zdravnike ?/ in demokrate /morda vendarle še katere ?/ ? Toda rešilne bilke tudi pri pozitivnem odločanju ni ! /čfogoče je, da odrasli** otroci ne|bodo upoštevali nobene usmeritve slojih mater o tem, kaj naj počnejo in kako naj se , — opredejjLjuje jo. Dilemam, s katerimi se spopadamo, ni videti konca. Navsezadnje : kaj pa, če grafitopiska sploh noče roje¬ vati o'crokxzxm±xt±^ax, in to z mislijo, da jelljudi že tako in tako preveč na svetu ?! 16. SPISANKA /MO 0 izbrahem bralnem programu v virusomanijskem letu 2020 uansko leto jejb ilo za obiskovalce knjižnic zelo posebno, saj so bile knjižnice dolgo časa zaprte. Tako sem se moral preusmeriti k -Jlbmači knjižnici, kar pa je bilo smiselno, ker je po več desetletjih kar nujno orati številne^cnjige ponovno. Izpred bom > izposojenih iz knjižnice /KOŽ/ /imam jih zapisane v belež- . 'O niči/, nato pa se bom skusal spoj niti nekaj prebranih knjig iz domače knjižnice, ki pa jih ne zabe^ežujem. Začenjam z odlično knjigo XKd:xxxKg5txx : z romanom odličnega sodobnega srbskega pisatelja Aleksandra Gatalice NEVIDNI : r ixareskni roman v oismih, Lj. 2ol9. Dopisujeta si oče v j^eogradu in sin v ZDA. Razgibani oče je bil nekaj časa član si odbora za družbeno in za poslovno uveljavljanje neznanih slikarjev. Ti podporhiki, ki so propagandno potisKal^L umetnik^ uspehu na svobodnem tržišču, sombili vv ozadju, torej praktično "nevidni" /peim. naslov !/. Dušan Jovanovič : Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, Lj. 2olti. Navdušujoči spominski utrinki iz umetniš¬ kega, predvsem iz gledališkega sveta, Rade Krstič : Antigona, Lj. 1988. To pesniško zbirko sem bral zaradi zveze s Sofoklov® Antigono, a neposredna zvezale samo v 4 \o sonetih. Peter Amalietti : ^Jemi trubadur, £j. 2ol7» Avtorjevo ustvarjalnontežišče ni v pesništvu, a ta^birka je prav privlačna. 2 A M Dubravka Ugrešič : Forsiranje romana reke, Lj. 1^92. ^re za dobro zamišljen in^irspešno izpeljan roman, ^entralna tema je druženje različnih književnikov na mednarodnem srečanju. Evelyn Waugh : EKSKLUZIJA : roman o novinarstvu, Lj. 2ol9. Zgleden primer alpgleškegepumorja. Dragan |y4likič : Rusko okno, Lj. 2ol4. Sicr kakovostni, a mestoma razvlečeni roman o Srbiji v 9o. letih. Glavni lik Rudi Stupar ima presenetljivo slovensko imejln slovenski priimek ! Zahar Prilepin /rojen 1975/ : SAMOSTAN, Lj. 2ol7. Sugestivni in nadvse pjpferesljivi roman o zgodnjem boljševiškem taborišču yt /kmalu pc^revoluciji 191// Solovki /še v evropskemmd^blu Rusije/. HOMERSKE HIMNE , Lj. 2ol9. Dragocena dopolnitev naših prevodj?v$|3eprtp4 na založnico gospo w evo U run, naj izda to knjigo v slovenščini. Prevod je izšel letos /2o2l/. D. H. Lawrencea sem aa lotil predvsem zato, ker sta se z njim c ukvarjala tako Anais iN| in kot tudi H. Miller. Obdela sem 7 Lawrenceovih romanov : Beli pav, Sinovi in ljubimci, /'Irvrica, Zaljubljene žene, Izgubljenka, Aronova palica^ in Ljubimec lady Ghatterley.Ob ponovnem branju sta me zadovoljila le 2 -^avi/renceova romana : Mavrica in Ljubimec lady Chatterley. Ob Lawrenceu se izkazujeta Durrell in Miller kot izrazito pomembnejša pisatelja. Se preostale knjig, obdelatoe v spisan/ah 2o2o. Yuval Noa h (^rari : 21 nasvetov za 21. stoletje, Lj. 2ol9. v/?- Ante Ci/iliga : Svedok največih laži davdesetog stoljeca, 2ool. Arthur Bloch : Murphijev zakon in drugi razlogi, da stvari gredo narobe, 1991» Branje te knjige : odziv na pandemijo/ Aleksander fsajevič Solženici^: Prvi krog I-II, Lj . 197o. Po 5o letih sem se namensko lotil branja avtorjevega delno avtobiografskega in zaporniškega romana,iehtnost romana s svojo eksistencialno težo še vedno močno d eluje. Gre za širši po^gled v družbeno življenje v SZ okoli 195o. Zaporniška raja v romanu je sestavijenajLz različnih strokov- n j okov, ki naporno d elajo po režimskih uka|z oti Ljubljani. Udbajje takrat nadzirala tudm izbrane fanatične Srbe v Sloveniji, ki so podpirali nastop^sonarodnjakov. Prepoved mitingajfje sprožila kar srbsko prekinitev gospodarskih odnosov s Slovenijo /!!/, kar je že dokazalo popolno nemoč državne vladei Poudariti še moram, da so bili Slovenci v 2. polovici 8o. let za srbsko politiko 2. največji sovražnik v državi, takoj za kosovskimi Albanci ! Slovenska ffederativnostna politika in srbska unitar$^tičnajpolitika sta se seveda izključevali. Srbski časopisi in srbski mediji sploh so Slovence napadali skrajno sovražno. Ob tem dejstvu je smiselno, da se spomnim na enega od svojih začetnih političnih člankov iz leta 1987 ' Vprašanjajna odgovore. Citiram prvi in drugi odstavek svojega članka.. 4 'List mladih Srbije NON je dne io. maja 1987 /št. 608/ na strani 23 objavil nenavadno zanimiv in presenetljiv, pred$wem or pa vznemirljiv in že kar srhljiv prispevek pod naslovom "Učeni' in Slovenci" in s podnaslovom "Bratomorna vojna s petardami". Slovenska javnost je bila o tem spisu že obveščena v flede-£jjk£hju! {Uev.hj.Jftt , V^rt -l/\ » Telaksu 3^ dne £2^,. *?. Potrebno pa je, jia. sejeb nekaterih odgovorih srbskih dijakov, ki izkazujejo neznansko mero nestrpnosti do vseh drugače mislečih in govorečih, v anketi predstavljajo le-te pač Slovenci, zamislimo kot pripadniki posameznih narodov m kot državljani v večnarodni državi. Vzdušje, ki ga posamezni odgovori ustvarjajo, ni le^unaj vseh kulturnih, etičnih in pravnih norm, iz njega veje iracionalno sovraštvo, k^ograža celo znosno sobivanje različnih narodov v večnarodni državi. Vsekakor je zaskrbljujoče zlasti to, da skrajna, celo genocidna /lil/ gesla zastopa cela skupina /ali kar množica dijakov// Citat : " .Skupina učencev te /opomba : stinske !/ šole je enoglasno, v času velikega odmora, navedla svoje stališče, da jje Slovence efaostavno treb a ukiniti-" /lil/ In še : " Potrebujemo brpfemorno vojno , sfrski&i dokler jih ne iztrebimo, vzklikajo iz množice." /lili/ Glede na dijaške pretnje iz leua 1987 si lahko mislimo, t-i&ko sovražno bi ravnali leta 1989 v Ljubija' i tisoči ali celo desttijbči famatičnih odraslih"^^/elesrbov ! j^ridajam še en značilni kulturnozgodovinski in političn()- zgodovinski dogodek iz tistegačasa /2. polooicjso. let./. V Ljubljani jejčesto bival velesrbsko usifr^rjeni črnogorski pisatelj Miodrag Bulatovic, saj je bil poročen z Ljub¬ ljančanko. 5 A 2.o Vidno vlogo ima tudi v Omerzovi knjigi UDBA in akcija- SEVER /1. poglavje : ji-liodragovanj^' Bulatoviča in ^osica/ /Opomba : Tudi pomembni srbski pisatelj in politik Dobriča ' , f’v iif? boszic je te« čase precej obiskoval Slovenijo, ker je imel tu nekaj časa svojo ljubico l/ A pojdimo k bistvu. V Cankarjevem domu /Štihova dvorana/ je imelo javni sestanek Jezikovno razsodišče# Mala dvorana je bila skoraj ^ovčem zasjedena. ,J -'akoj je'treba|do lati, da srbskim h «r\ unitaristom /enojezikovnim !/ slovensko ukvarjanje z lastnim jezikom ni bilo po volji. In zgodila se je Bulatovičeva načrtnalprovokaci ja j V dvorano je med d elovnim potekom kulturnega srečanja hrupno vdrl Bulatovič in začel kričati na Obrane v dvorani (žael; fcs<& Hi f | k, - j Spremljala gajje beogra.iska tele ^vizija iQ,n snemala. ||z presenečenega občinstva so se začeli oglašati posamezni nezadovoljni, a zgolj kulturno obrambni glasovi. pa je vstal dramatik IVAN MRAK in z močnim glasom starozaveznega preroka zavpil : VEN ! Res so 39 mo*ti/ci kal turne ga dogodka umaknili iz dvo- ✓ rane, a Bulatovič je opravilsvoje. Lahko pa si mislimo, -f kako je srbskatelevizija ta dogodek sporočila svojim gledal¬ cem, npr. našo televizijo, t ki 0® mirno snemala kul¬ turni dogodek v Sloveniji, so nestrpno nagnali iz dvorane itd. Iz obilnega gradiva, ki so ga udbovski zasledovalci prido¬ bili od vsakovrstnih zasledovancev in p^a podaja Omerza v svoji knjigi, sem izbral nekaj ilustrativnih odlomkov. 6 A ZA Stran 215 : " Oglasilo se je anonimno vodstvo Slovenske revo¬ lucionarne armade /!!!/, ki je svojepismo naslovilo na RK SZDL, V pismu neznanci podpirajo prepoved mitinga ter opozarjajo, da bo,v primeru mitinga, SRA začela z napadi na objekte JLA ter na vidnejše predstavnike političnega živ¬ ljenja v Jugoslaviji, postavila pa bo tudi zahtevo po odcepitvi Slovenije." /!!!/ Stran $lo : "Naši gospodarstveniki, ki poslovno potujejO,fa v SAP Vojvodino, komentirajo, da jim njihovi partnerji omen- , dahe o v Slovenijo dopotovalo lo.ooo ljudi /lil/ iz Vojvodine. Udeleženci naj bi za miting dobili^ starih mili¬ jard, medtem ko so za prejšnje dobili po stari milijardi dinarjev. V Vojvodini so prepričani, da mitingaši ne bodo toliko časa zapustili Ljubljane, dokler ne pade slove nsko politično vodstvo." /lil/ Stran 311 •* "Slovenski duhovniki ostro obsojajo miting. Ocenjujejo, da slovenskajpolitika ne bi smela popustiti v pred grožnjami iz Srbije. Med verniki je prisoten strah. Pojavljajo pa se komentarji, da postaja vse bolj očitno, da jugoslovanski narodi niso za skupno življenje v eni državi." /lil/ Stran 319 " "...Osnotoi cilj mitinga je zrušiti slovensko politično vodstvo. Buljugič /opomba : Buljugič jepil tajnik Božurja, organizacije kosovskih Srbov, ki je orga¬ nizirala miting v Ljubljani/ je teelo ocenjeval, da ni cilj informirati Slovence, ampak z njimi obračunati kot z r izdajalci /lil/. Dobro vedo, da Slovencem ni v interesu odcepitev, k^r bi s tem izgubili svojo osnovo za ekonomsko izkoriščanje." /lil/ 7 * / Stran 34-4 : " Po napetem novembru 1989 J e končno prišel dan prepovedanegajmitinga. In namesto tisočev, # desettisočev, celo stotisočev /!!!/, ki jih je obljubljal Božur /!!!/, Kecman * O /opomba : eden od vo$iJi Božurja \/ se je javno celo širiko- ustil o treh milijonih /ij?/ in o avionih, ki bodo nosili mitingaše iz Kanade in iz /jrerike /!!!/, se je na ploščadi rga revolucije okoli 12. ure, v petek 1. decembra 1989? zbralo * V kakih 3o do 4o_jrbov in Črnogorcev /večinoma "domačih", torej živečih v Sloveniji/, ki so protestirali proti prepovedi mitinga. Okoli njih je mrgolelo nekajkrat več novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev. Tudi firbcev ni manjkalo." To dogajanje najbolje označi latinski verz : PARTURIUNT MONTES, nascetur ridiculus mus. EPILOG. Obilica praznega prostora me navdihuje, da dopolnim mitingaško vročico še s svojo publicistično notico iz leta 199o. Bil je to čas, ko sem, o groza, pisal celo pisma bralcev ! Eno od njih je imelo naslov Mihizove metamorfoze. /Opomba : Borislav Mihajlovic Mihiz je srbski pisatelj/. Leta 1989 je ta avtor izjavil med drugim tole : "Srbohrvaški jezik mora biti edini jezik na|Gzemlju vseh štirih republik, postati psjmora uradni jezik tudi v Sloveniji in v Makedoniji..." 1 - ' izpovedan je torej skrajni velesrbski hegemonizem, Leta 199o se je avtor presenetljivo ublažil in izjavil tole : J , "Čas je, oe. se pošteno, s premislekom m z dostojanstvom razidemo, aa krene vsak pojisvoje, kamor želi in kamor mu je dano, če se nam že ni posrečilo živeti skupaj složno in pametno." k Zal te strpne državniške modrosti srbskega pisatelja srbska politika leta 1991 ni upoštevala. Q M&iiijldsitt. AVb o 0 \jo&dod črto na strani 141 preberemo tole : "Orwell je besedilo napisal kot predgovor k Živalski farmi, Vendar v prvo izdajo te satirične alegorije napo¬ sled ni bilo vključeno in je ostalo pozabljeno do leta 1972 /!!!^ ko je izvirni rokopis našel raziskovalec njego¬ vega dela lan Angus." Esej KATASTROFIČNI GRADUALIZEM /1945/ je nastal že po oncu 2. svetovalo jne, a politične in tiskovne razmere v Angliji so ostajale Še vedno enake kot med t 0 vojno. 7 /ii£ frrvU/i*-' Ni še nastopila^hladna voljna med obema političnima blokoma. Tako avtor na strani 173 izpove svojo zagato ob pisanju o totali- r- tarizmu : "Če nasprotuješ diktaturi, si nazadnjak, če od dikta^ture pričakuješ pozitivne sadove, pa si sentimentalnež." Orwell zatem nadaljuje * /strani 173-174-/ : "Rus|j:i režim je v imenu socializma zagrešil skoraj vse zločine, ki si jih je mogoče misliti, obenem pa se razvija v smeri,^ ki se od socia- lizma£>dmika, razen če bi izrazu pripeli novo definicijo, jpo leta 1917?ne bi sprejel nolen socialist." Avtor zelo upravičeno problematizira teorijo o stalnem časovnem "napredku" in o tem, da so za "napredek" potrebnežrtve. L Vprašljivo je, zakaj bi bil stalinizem boljši kot carizem,v žčHK±j±x. Ali je napredek v , da je povzročil stalinizem neznansko več žrtev , torej v kvantifikaciji ? Potrebnapi bila definicija : kaj je napredek ? Ali je to močnejše orižje z močnejšo uničevalnostjo ? Ponovno se avtor ustavi ob tem, kaj je socializem /stran 177/ : "Socializem so nekoč definirali kot " družbeno lastništvo proizvodnih sredstev", vendar zdaj vidimo, da družbeno lastniš¬ tvo, če ne pomeni drugega kot centraliziran nadzor, zgolj tlakuje pot v novo obliko oligarhije." Ustavimo se le še pri pri pomembnem zadnjem eseju xv knjigi : EVROPSKI ENOTNOSTI NAPROTI /194-7/. Avtor v naslovu že jasno ngkazuje ppznejše stvarno združevanje Evrope.. Sicer pa Orwell tu najbolj razmišlja o trenutnem svetovnem političnem položaju^ in poudari 3 dejavne možnosti : is /strani 197-198/ : 1. Američani bodo uporabili atomsko bombo, dokler je Rusi še nimajo..." 8 /139 n 2. Sedanja "hladna vojna" se bo nadaljevala, dokler se do L v h atomske bombe ne dokopljejope ZSSR in nekaj drugih držav... t* * 3. Strah pred atomsko bombo in pred drugimi orožji, ki se bodo šele pojavila, bo tako velik, da se bodo vsi vzdržali njihove /' uporabe. Ta možnost se mi zdi od vseh najhujša... /lil/ ^ v # li Opomba :Torej smo £iveli in še živimo v "najhujši možnosti bivanja po Orwellovo ! Vendar ali je to res ? Mar ni kilav svetovni mir le boljši od svetovne atomske katastrofe ? V nadaljnjem opisu pri 3 o točki pa se že napovedujejo literarne izpe fjave v romanu 1984, ustvarjanem v letu 1948 ! Za^tem nakazuje avtor svojo evropsko utopijo.^ V bližnji bodočnosti bi se lahko uveljavil demokratični socializem v zahodni Evropi* /torej socializem socialnih demokracij /. Tam pa je dejansko nastajala poznejša združena Evropa* ;v/ oziroma Evropska unija. Kako pa je s socializmom po vsetu ? Avtor na strani 199 izreče : " Socializem nikjer ne živi, a še kot ideja je ta hip tehten zgolj v Evropi." /!!/ In dalje /stran 2oo/ : " Zahodnoevropska unija je po naravi verjetnejša povezava ckot Sovjetska zveza ali Britanski imperij. /!/ Kje vidi avtor ovire pri evropski povezavi ? Našteje 4 ovibalne usmeritve : 1. Ruska sovražnost, 2. Ameriška sovražnost, 3. Imperializem /evropskih kolonialnih držav/, 4. Katoliška cerkev. Navajam le še zadnji stavek zadnjega eseja v knjigi : "Kolikor znam pretehtati možnosti, so dejanski obeti sila mračni, in vsak resen premislek bi moral izhajati iz tega dejstva."j^ledil je roman 1984 ! 2o. SPISANKA AlB Kako /pre/živeti v totalitarizmu ? /O Havlovi knjigi ŽIVETI V RESNICI : Moč brezmočnih : V spomin Janu ^atočki, Jelovec 199^/ Za obstoj j^avltfve knjige ŽIVETI V RESNICI sem sicer vedel, aft a je nisem ne videl in ne bral.^Prav naključno sem jo prejšnji teden odkril v antikvariatu in jo zatem z zanimanjem prebral. Vsebina knjige je tehtna, a bralno žal ni štovolj privlačna. Njen stil je zatezen s številnimi predolgimi stavki, d a na koncu bralec že ne vež več, kaj* je bilo na začetku. Še posebej sem doživljal izrazno nepriviačnost Havlove knjige, ker sem v 19. spisanki obravnaval izrazno učinko¬ vito, širšemu krogu bralcev namenjeno politično publicistiko Georgea Orwella. Seveda je pisal Orwell za časopisje in za rev vije, Havlova knjiga pa je zastavljena kot razprava. w ajprej kaže na kratko predstaviti Vaclava Havla /1936-2oll/. Podatke povzemam jfo po prevajalčevi skici ^avlove$st biografije /Življenjepis Vaclava Havla/ v obravnavani knjigi. [^avel je bil iz ugledne meščanske družine in zaradi te HO it- r razredne "neprimernosti" v kontnistični ^eški ni mogel redno študirati. Tako® jejbil nekaj časa fizični delavec,' od odrskega delavca pa se je postopno prebil do asistenta režije, do dramaturga, do lektorja in slednjič še do avtorja - dramatika. V 60. letifi se je zaposlil pri Gledališču ob ograji /Divadlo na zabradly/ in kmalu uspel z uprizoritvijo i fr*-£ v 5VRTN0<'S£AVJEi,.Sledileesoo itevilne igre, nekatere uprizorjene tudi pri nas 2 AZ3 V njegov curriculum vitae spada tudi njegov zapor. Bil je zaprt kar štirikrat, skppno pa^§BCiJBveč kot 5 let ! Bil je soustanovitel Karte 77? ki je združevala kritično misleče češke izobražence. Ob koncu leta 1989 je bil izvoljen za predsednika Geško- nT slovaške, v začetku leta 1993 - po Razhodu Češke in Slovašje ■ pa za predsedniki Češke. Tako sta začktek in konec Češko¬ slovaške obeležila dva vrhunskakulturnika : Masaryk in Havel! Žal nam prevajalec knjige Zdravko Inzko v svoji spremni besedi ne pove nič o poti te fjavlovejknjige do izida in do bralcev, ^Japisana je bila leta 1978, torej v času delovanja Karte 77? a kot kritičnajknjiga do komunističnega režima takrat na Češkem gotovo ni mogla iziti, Ali s se je O » fi knjiga^kot zasebni samizdat ? Ali je sploh izšla pred letom 199 o ? Tu naj navedem delček prijazne avtorjeve spremne besede ob slovenskem prevodu te knjige, /Opomba : takrat je bil predsednik države !/ : "Esej "Živeti v resnici" je do sedaj izšel v mnogih deželah in v mnogih jezikih. Vendar me še posebej veseli, da se bodo poslej z njjgo^vo vsebino mogli seznanjati tudi Plečnikovi rojaki," ^ Obdelajmo še naslov : Živeti v resnici je tisto pozitivno etično geslo, ki je v nasprotju z življenjem v laži, značilnim za komunistične države, Mi)č brezmočnih jejparadoks, ki morda meri ne kulturnopo¬ litično dejavnost Karte 77. Jan f atočkajeznani češki nemarksistični filozof. 3 A^O Havlov esej je razdeljen v 22 poglavij , začne pa s e s poglav- jem o disi/dentstvu. V komunističnih režimih je bil disident vsakdo, ki je mislil drugače od obvezne režimske ideološke "resnice" Avtor uporablja za oznako življenja v komunističnem režimu posttotalitarni sistem, kar se mi ne zdi posrečeno. Režim ja že je^bil vseakakor totalitaren, izraz posttotalitaren j»? kaže na prehehanje totalitarnosti. Morda bi bil ustreznejši izraz ideototalitarizem /kot nasprotje "navadmega" tota¬ litarizma grobe moči/. Pomenljiv naslov ima 4. poglavje Prepad med sistemom in življenjem. Sistem je nekaj teoretičnega, življenje pa bujna ipraksa. Pa ilustrirajmo prepad med sistemom in med življenjem z srfežiK- obširnim citatom iz tega ppglavja /strani 22-23/ : "Zato je življenje v tem sistemu pretkano skoz in skoz s pletenžino hinavščinehn laži* : vlada birokracije se ime¬ nuje vlada naroda, v imenu delavskega razreda je delavski razred zasužnjen, vsestransko ponižanje človeka se izdaja „ (os za $ njegovo dokončno sovoboditev, izolacija od informacij se izdaja za dostop do informacij, manipulacija s pomočjo oblasti se j a vn oj* im e nuj e kontrola oblasti, samovolja obisti pa se imenuje spoštovanje pravnega reda, zatiranje n . . . . . ,. . / >v. kulture je hvaljen©« kot njeno razvijanje, /yazsirja je imperialnega^pliva se izdaja za podpiranje tlačenih ^^vo- boda besede za najvišjo obliko svobode, volilnaburka za najteišjo obliko t^erao^racije, prepoved neodvisnega miš¬ ljenja za znanstveni pogled na svet, okupacija za bratsko pomoč." C \ |( 4 /1 V A S tem, kako delovati z resnico v totalitarni družbi, se ukvarja 17. poglavje Legalistični princip. 1. stavek : “^/stran 8o/ "Obramba človeka ima v "disidentskih gibanjih" sovjetskegafeloka predvsem podobo obrambe človekovih in državljanskih pravic, kakor so zasidrane v raznih uradnih doku¬ mentih /Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Medna- rodna^onvencija o človekovih pravicah, Sklepna določila konference v Helsinkih, ustave posameznih držav/." In še na isti strani 8o : " Delo teh gibanj se torej uteme¬ ljuje na legalističnem principu : bastopajo odprto in javno, vztrajajo ne le pri tem, daje njihovo delovanje v skladu z zakoni - spoštovanje zakonov je celo eden glavnih ciljev njihovih prizadevanj." Ne glede na politične sisteme pa je avtor v 2o. poglavju KRIZA CIVILIZACIJE lucidno izrazil bistveno problematiko svetovnega razvoja. Po več kot štirih desetletjih od nastabka Pavlovega eseja so vprašanja o ujetosti človeštva v lastni tehnolo¬ gijo še neznansko večja. „ ptedvsem per ispelctiva moralnerekonstrukcije družbe, to -L. pomeni radikalne prenove avtentičnega človekovega odnosa olo tega, kar sem imenoval "človeška ureditev"... ta(ot Je idealno zasnovana^ornja misel, Je idealizacija očitna tudi pri vsekakor zelo zaželeni podobi voditeljev /strani 116 _ 117/ : "^vtoriteta vodilnih naj bi izhajala iz njihove preizkušifrng. osebnosti, nejpa iz njihovega nomen- klaturnega položaja : opremljeni naj bi bili z veliko 6 Ak2> mero osebnegazaupanja tudi s pooblastili, ki bi izhajala -1 iz tegajzaupanja..." Se eno poudarjeno ntf-Jstvo izrazi avtor na strani 117 •’ r "Princip kont^role in discipline naj bi izpodrinila spontana človeška samokontrola in samodisciplina." /lil/ Na strani 12o avtor vrne k trdi stvarnosti : " izhoda iz močvirja sveta nejpoznamo, in bilo bi izraz neoprostljive domišljavosti, čšjfei mislili, da lahko v teh majhnih stvareh, ki Jih počenjamo, vidimo neki načelen izhod, če bi celo sebe, našo družbo in našo življenjsko rešitev ponudili komu kot primer, kaj edino Je nujno in smiselno storiti." V tem odstavku previsu ifte&f )$-1566/ je vsekakor najbolj znani napovedovalec prihodnosti - pre- kognicist, sicer pa tudi astrolog in z travnik,Bil je judovskega rodu, a že njegova starša sta se pokatoličanila. Michel si je pridobil z leti strokovni ugled in je bil celo ppjvEC^blften na dvor kralja Henrika Ii. in kraljice Katarine de jnjedici. Doka j jasno je napovedal kraljevo i 'J smrt v viteškem dvoboju. Pisal jejbolj nli manj zastrte napovedovalne kvartine, iz k fazbrati števil(idogajanja. v naslednjih stoletjih. Če je bila napoved časovno n^fsna, je bila možnost razlag večja. Če pa je Nostradamus uporabljal vv napovedih določeno letnico, so ga lahko ljudje, ki so doživeli to določeno letnico, za njegovo napačno časovno napoved utemeljeno kritizirali. Seveda ostaja prekognicija, tudi če se le delno približa realnemu dogajanju v prihodnosti, velika skrivnost. A. moj namen ni obravnavanje te velike skrivnosti, ampak le pogled nanekaj Nostradamusovih napfovedi za zadnje desetletje 2o. stoletja. K obravnavi te teme me je spodbudila knjiga e Johna Hbguea Tisočletje : Kaj nam prinaša prihodnost, Ljubljana 199o, strani Omenjene strani so organizirane takole : letnica ali večje čaoovno obdobje, moderna razlaga Nostradamusa, Nostradamusovo r 4L w /poslej le N. !/ besedilo, jam bom izdajal iz N. pasovne napovedi, sledilajbo moderna /najbrž Hogueova/ r a zlaga Ai8 in slednjič še moj komentar, fi^ogoče bo problematizirati tudi moderne razlage, saj razlagalec glede na letnico knjižne izdaje 199 o še ni dočakal 9o. let. Pa začnimo. /i A A Septembra 1993 - N. tekst / v besedilu letnice ni !/ - Hnoderna razlaga Velika kužna bolezen - Aids!! - $Ioj komentar : kuga v N. besedilu j(Jhup'& in večja epidemija kot Q4ds. ^apoved spominja na realni tip srednjeveške kuge. , u •> (4BL Al) - »• tekstr/v N. besedilu letnice ni !// Besede v oklepajihb pri N. tekstih so že informacije modernega razla¬ galca /npr. -i-abija/ - fntderna razlaga : ^lom sovjetsko- am^riške zveze. “‘‘S fei7o j komentar : da bi se velesili vdali barbarskim in iranskim /!!/ voditeljem , je Oclilbn<2> napačno. Mordg pa bi Jelcinovo vnanje v 9o. letih lahko označili za zbližanje ZDA in Rusije. 1996 - N. tekst : " Ko bojo leta 1996 dali orožje $jn /K. in načrte v ribo /podmornico !/, bo prišel iz mje mož, j ki bo potem začel vojno. Njegovo ladjevje bo prišlo fialeč \ I cez morje in se pojavilo pred ltalihasko obalo. /!!/ - rr' Mode na razlaga : Arabski napad na^iehki trebuh Evrope /!!/. v - Moj komentar : ali je mogoče videti v arabskem napadu na -r /r<2/ , Italijo ladje, ki prepeljujejo migf_ nte iz Afrike ? ! 1997 - N. Tekst f /letnice v N. besedilu ni/ x : Nebo bo g gorelo pri stopinjah /geogr, širina New Yorka/. Ogenj se bliža fV*ew ?orku. V hipu šine kvišku velikanski, v širok plamen. - Moderna razlaga : Jedrski napad na New Cp r York - Moj komentar : Iz besjedila je težko izpeljati jedrski napad. Kaj pa, če gre v besedilu za ragibc rahlo časovno prehitevanje letalskega napada na newyoeška dvojčka 11. 9. 2ool ?! 3 Julija tekst : " Leto 199jin sedem mesecev pride z neba veliki bog strahz. v ^ 'T Oživi Džigis/kana. ^gis Prej in potem veselo vlada vojna, /lil/ - Moderna razlaga : ZADNJI POŽAR... To naj bi bil višek 27-le ne vojne /opomba A. L. : slednji podatek očitno izvira iz drugih kvartin !/ in dokončno uničenje civiliziranega sveta. - Moj komentar : Rgzlagalčevo tezo 6 uničenju x±izaK±j:Kxx civilizitabega sveta zafaika že zadnji verz : Prej in potem /!!/ veselo vlada vojna. /!!/ Kako razumeti — "velikega boga strahu" ?? Ali gre za raketni napad Azijcev na druge celine ali celo za napad Vesoljcev?! Skrivnosten j)C tudi vepi% : (Dživi Džingiskana. Slednji je največji zemeljski osvajalec vfgjn časov. Omemba Džin¬ giskana očitno nakazuje v dogajanju Azijce. a. Srbski pisatelj Borialv Pekič je uporabil to N. destruktivno napoved v svojem antropološkem romanu 23i SPISANKA O raziskovsjnemjimtelektualizmu Aldousa Huxleya 1. del : Krasni novi svet//original^ 1932, slovenski prevod 1964/ C Aldous Hnxley /18JJ4-1963/, pesnik, pisatelj, esejist in dramatik^ je izšel iz pomembne angleške izobraženske družine. Njegov ded Thomas Huxle^ je bil znamenit biolog, znan biolog pa je bil tudi Aldousov brat Julian. Učenjak in profesor je bil Aldousov ote Leonard. Aldousova mati Julia, rojena Arnold, je bila eha o/ prvih univerzitetno izobraženih £ensk v Angliji. Njen stari stric je bil znani pesnik in esejist Matthew Arnold, Aldous je študiral književnost in filologijo, po koncu t študija pa se je posvetil književnost)! p-sklicno. V času 1. svetovne vojne je začel s poezijo, nadaljeval pa je z romani, z novelami, z eseji, s potopisi in z dramami. Veliko je živel zunaj Anglije. Od leta 1938 pa se je udimil v Kaliforniji in tam tudi umrl. Imel je velike težave z očmi, tako kot tudi Joyce. V 2o. letih pa se <5 je v Italiji prijateljsko družil z p&. H. Lawrenceo>m. Roman KRASNI NOVI SVET spada med t.i. "črne" utopije^ £!rne z vidika nekaterih sedanjih pogledov. (Roman se / O dogaja v T. / Tehnolškem, Tehnokratskem, tudi v Totalite tarnem, Tiranskem.../ svetu leta 632 po Fordu /!/. Letnica n^Jena števita 6 ! I2jyaz po Fordu ^ je duhovito para¬ fraziranje angleške besede L 0 rd /Gospod , Bog/ Ford ima zvezo z letom izida romana /1932/ - 9 je obr- kot znano im£ iz ameriške industrije je nadvse primeren 2 za A 54 tehnokratskega boga. Dodajmo še besedno igro f^ord in Ereu$, ki je v romanu tudi uporabljena. Najprej je treba razložiti naslov. Gre za delček znanega odlomka iz Shakesperove drame VIHAR. Glavna /in naivna/ ženska v drami Miranda takole pozdravi novodošlece na domačem otoku : "0, čudo ! Kaj tukaj jee odličnih bitij zbranih. Kako je človek lep ! 0 krasni novi svet, kjer t - — biva takšen rod !" /Med prišleki je nekqj zlih ! Torej ?/ f' o branju romana nam je na voljo, da ocenimo, ali je Tr-svet krasen ali ne. Poudarimo še glavna gesla T'-sveta : SKUPNOST - ISTOST - STALNOSTfKolektivistična SKUPNOST je načrt ovanajkot ponavljajoča se ISTOST in čarovno kot STALNOST. Ali# je družbena nepremakljivostjmožna kot stvarnost ?! Na svetu se je oblikovala svetovna država, ta pa je uvedla družbeno stabilnost na temelju funkcionalizacije, izpopolnjenega družbenega programiranja in vrhunske tehni- t logi je, ki pa Jjo geslo STALNOST razvojno omejuje ! Razvoj torej ni več zaželen. Dosežena je rast O in mal- thusovskih skrbi je zdaj konec. Ta družba je omogočila srečo za vse svoje člane. Hitro razvidimo , da se Sreča in Svoboda izključujeta ! Ureditev te družbe je kastna, ^ve višji kasti sta Alfe in Bete, 3 ni-^je kas^ p P so Game, Delte in Epsiloni. /5 začetnih črk grške abecede/, ^saka od kast je progra¬ mirana za določene posle : npr,Alfe za voditelje, Epsi¬ loni pa za najbolj rutinske posle. h- srečo so pregna¬ li mir&ne vse kaste, dodatni element srečo je še mamDlO soma. Osebki so izdelani umeffno in programirano. »?• A SZ Število člamov T družbe je stalno, vedmo enako. Huxley je v tem romanu že bistro sprevidel nekatere značilnosti sodob¬ nosti in razvojne težnje, npr, tehnokracija v ZDA /V" in drugod, reklamokracija, potrošništvo, beg vv mamila /Soma v KNS !seksualn^promiskuiteta /prim. poznejšo seksualno revolucijo - za spolnost v T-svetu velja na¬ čelo SKUPNOST, in to v smislu stalnega menjanja partnerjev/ genetsko inženirstvo, kloniranje ... ^Družina je v tem svetu anatemizirana : besedi mati in oče sta označeni skrajno negativno - praktično pa mater in očetov več ni, saj so osebki izdelovani v valilnicah. Gojena je Skupnost družbe : ni več političnih gibanj in strank, potrjevanajje Istost položaja, religije ta svet zavrača, zadovoljuj se s Stalnostjo tukajšnjosti. Transcendenca je torej iz T'sveta izključena. Sploh pa je možnost seganja iz T-sveta majhna. Možna je le fari umsko nadpovprečnih Alfah, ki so £a|o strogo nad¬ zorovani /prim. heretike v prejšnjih totalitarnih ^sis¬ temih !/. Značilni so priimki in imena posameznikov v KNS-u /nekako poigravanje z znanimi imeni iz preteklosti/ : npr. njegovo fordstvo Mustafa Mond, Lenina Crowne, Bernard Marx,f^wte i riigattofeagžss riM Zaplet v tej v bistvu bekonfliktni družbi nastopi, ko pride v T-svet iz rezervata divjak John. / T-svet je ohranil nekaj rezervatov za prvobitne ljudi, tako kot ZDA za Indijance !/ Glede na T„svet predstavlja divjak John tradicionalista v našem sedanjem smislu, ^ohn je sicer sin žens ® Linde iz T sveta, a miselno je prevzel nazore prebivalcev rezervata, kfSpž je živel 4 /ISO me^l njimi. Njihova spolna organiziranost pa je bila monogamna. Zato je Johna do dna duše pretreslo srečanje z penino, v katero oflr Cs se je rromantično ali idilino zaljubil. Ona se mu je pro¬ stodušno ponudila seksualno, saj je bilo zanjo to normalno in moralno . Njega pa je njeno svobodno ravnanje s telesom , ,t odbilo, saj je bilo zanj nenormalno in nemoralno /Rezervat !/. Povrh se je John razlikoval tako od T-svetnikov in od Rezervat- nikov še po tem, da je prebiral Shakespeara ! Že zasebno branjw je bilo huxx velik odstop od gesla T-sveta SKUPNOST, za preproste prebivalce v rezervatu pa je bil Shakespeare prezahteven kulturni zalogaj. Žal pa je odkrival John v Shake - spearu le netelesno ljubimkanje, npr. Julija in Romeo v bal- n. 311 ( £ 4^ j&;opkem prizoru ali Miranda v predseksualni fazi, medtem ko bi mu pri njegovem telesno-senzu.glnem razvoju bilj kosmstila poglobitev v spilnični prizor ^omea in Julije, Skratka, John je bil v obeh svetovih tujec in s tem popolni osamljenec. V T-svetu so sprejeli Johna .sicer kot zanimivo in čudmo žival in kot pjjesebno ssnzacijo /prim. senzacionalizem sodob¬ nega sveta/. John se je umaknil iz mesta v osamijeno 'pps- lopje na deželi, a tudi tam so ga nadlegovali novinarji. /n Nenehnih priti |skov ni vzdržj_al in je naredil samomor. Neprilagojeni posameznik v tuji družbi nujno propade. Za vzorec Johnovega mišljenja si <®«ple jmo ^robec pogovora med A, or j njim in med vinarskim nadzcjnikom Mustafo Mondom i |stran 174-/: /John r^£č/ Meni so neprilike všeč . "Nam pa niso", je erekel nadzornik,xX5cx^Kxisia!a«xMŽafe3;Kxžx/i±/ "Raje živimo udobno." /M/ "A jaz nočem udobja. Jaz hočem boga, hočem poezijo, hočem resnično nevarnost, hočem prostost, hočem dobroto, Hočem greh." /!!!/ Bistveni premik vtf 4 Jofel ovem razvoju : sla po grehu I 24. SPISANKA 4T g raz&ikovalnem intelektualci zrnu Aldousa Huxleya /•2. del : Krasni novi svet - revizija : : orifegmal.11958, slovenski prevod 2005/ Na strani io6 preberemo : " Leta 1958 je Aldous Huxley v televizijskem intervjuju izjavil : " Nadvse raskbljujoče je, da seskomaj 27 let potem /ko je bil napisan Krasni novi svet/ toliko napovedi že uresničilo, in to v polni meri... Nekater-* potencialna orožja sem predvidel, za druga mi je zmagalo domišljije, mislim pa, da imajo diktatorji danes na voljo nadvse pestro izbiro.V Redko se zgodi, da napiše avtor po svojem leposlovnem delu še esejistično ali razpravno obdelavo svojega leposlovnega dela. To se je zgodilo z revizijo Krasnega novega sveta /poslej KNS/. Sprva^e bila to serija 12 /f/ časopisnih člankov o sodobni družbeni problematiki, potem pa so ti članki izšli še knjižno kot KNS-revizija. Smiselno je navesti naslove omenjenih člankov oziroma zdaj poglavij v knjigi : Prenaseljenost - Kvantiteta, kvaliteta, morala - Hiperorganiziran$st - Propaganda v demokratični družbi - Propaganda v diktatorji družbi - Umetnost prodaje - Pranje možganov - Kemijski argumenti - r odzavestno prepričevanje - Učenje med spanjem - Izobrazba za svobodo - Kaj lahko storimo ? rr / Da je avto# izbral za začetno poglavje temo Prenaseljenost 7 t kaže pisateljevo občutje za bistveno, saj je ptenaselje- nost ptfjav, iz katerega izhaja vrsta nadaljnjih pro¬ blemov. Avtor navaja na strani 12 primerjalni podatek : Leta 1931 /ob pisanju KNS-a/ je bilo nekaj manj kot iL. milij Ja^di Zemljanov, Leta 1958 pa že £ milijardi in 800 milijomov. 2 A 5~5 Nam, ki smo že navajeni na številko 7 milijard /zdaj že kaj več !/, se zdita prejšnji številki razmeroma majhni ! Navajam nekaj Huxleyevih misli iz tega poglavja : /stran 16/ "Prenaseljenost vodi v ekonomsko nestabilnost in v socialne nemire." In stran 17 : " Konstantna krizna situ¬ acija opravičuje neprestan nadzor nad državijani.Konstantno krizno stanje pa je edino, kav & /stran 33/"Obstajata dve vrsti propagande sr- racionalna, k.% O 0v\ prpagira dejavnosti v smeri harmonizacije interesov tistih, 4 - ^ ki jo vodijo, in tistih, katerim je namenjena, ter ne-racionHina nalna, ki pa ni v sozvjČju z interesi nobenega prosvet^ne^ga ^ posameznika, temveč jo vodijo strasti, na kat^ gst (!h{rr*žh>., še.i. 9 ytraHtrii§ ;o"Na''tatalitarn©m nVzhodu 'država kgntrolira tca medije s politično cenzuro. Na demokratičnem ^ahodu obstaja ekonomska cenzna, medijske sisteme pa konlTrilira elta močnih. V 5. poglavju Propaganda v diktatorskem režimu se večkrat / /p "oglasi" Hitler, eden velik[ih demagogov m mojstrov v obvla¬ dovanju množice. Stran 4o : "Voditelj je lahko tisti, ki zmore premikati množice." In še stran 43 : "Učinkovita propaganda mora ostati omejena I fA * nanekaj stereotipnih fraz... Le z vztajnim ponavljanjem se bo ideja vtisnil®^ v spomin množice." V lo. poglavju Učenje mefd spanjem se srečamo z običajno izobraževalno metodo v KNS-u, s hipnopedijo. V nenehnem obdelovanju spečih s hipnopedijo so Ijdje sčasoma prilagojeni oblastniškemu sistemu. Pomembno je 11. poglavje Izobrazba za svobodo. Stran 84 : "Izobraževanje v svobodne posameznike se prične z naštevanjem dejstev in z oznanjanjem vrednot, nato pa se prične razvijanje metod za realizacijo teh vredhot in boj s o/ slabega kot dobrega." : "l/a Stran 93 : "Wa prvem mes^u vrednot naj bo posameznikova osebna svoboda... Nič manj pomembni nista dobrodelnost in sočutje... Na seznamu vrednot ne sme mankati niti inteligenca, brez katere je ljubezen nemočna, J 0 svoboda pa nedosegljiva." /!!/ In še zadnje ^poglavje Kaj £.ahko storimo ? Stran 9^ : "Lahko se izobrazimo, izobrazimo za svobodo mnogo bolje, kot smo izobraženi zdaj.. Toda svoboda je ogrožena... na najrazličnejše načine : demografsko, socialno, politično, psihološko." Stran 95 : "Narava in bistvo demokracije se bosta pod pritiskom prenaseljenosti in naraščajoče hiperorganiziranosti 4r sti ter s pomočjo vse učinkovitejših metod manipuliranja z J Ur mišljenjem spremenila, ostala bo le še n lena zunanja podoba - volitve, parlament, vrhovno sodišče in podo ne institucije, sistem pa bo temeljil nfit novi obliki nena¬ silnega totalitarizma." /lil/ In le še sklep knjige /strani lol-lo2/ : " Naenkrat je na svetu še ostalo nekaj svobode. Veliko mladih, to je res, o morda svjoode res ne zna primerno ceniti, a nekateri od nas še vedno verjamemo, da brez svobode ljj|}je ne moremo razviti našega človeškega potenciala in dajje posledično svoboda superiorna ostalim vrednotam..." /!!!/ A 53 25. SPISANKA O političnih premikih v Vatikanu /Avro Manhattan : Vohunske spletke in umori na Svetem S sedežu, Mengeš 2o21/ Avro Manhattan / 1914-1996/ je bil književnik, slikar in zgodovinar, rojen v Mi^Snu. Študiral je na pariški Sorboni in v londo^nski School of Economics. Očitno sejje ukvarjal s politiko, J^aj je bil v 3o. letih izgnan iz Italije^Med 2. svetobno vojno pa? je vodil radio Svobodna Evropa. Je avtor številnih knjig, od katerih jih kar nekaj obravnava vatikansko politiko. Tako gajipravičeno označujemo za vatikanoslovca. Razen omenjene knjige je v slovenščini še njegova knjiga ^atikan in 2o. stoletje. Manhattan nam predstavi v atikan kot osišče zapletenih versko-političnih in gospodarsko-finančnih dogajanj. V njem se|pletejo tazlične usmeritve v katoliški Cerkvi, v njem so navzoči vohuni iz več vplivnih držav. V času Manhattanovegajpisanja sta se najbolj vpletala v vatikansko politiko ameriška CIA in ruski /sovjetski/ KGB. Tako se bere j, ki predstavljam, kot napet politično-vohunski roman,Marsikaj avtor samo prdvideva in nakazuje, saj ni trdnih dokazov za končne potrditve. Avtcr ' pasovno obravnava dogajanj sjod priprav za 2. svetovno vojno do 80. let 2o. stoletja. Ker je dogajanj preveč, se bom zadržal le ob treh izstopajočih dogod¬ kih : ob sumljivih smrtih kar treh papežev v obravna¬ vanem času : Pija XI., Pavla VI. in Janeza Pavia I. Zlasti smrt slednjega je dovolj nedvomno nasilna /prim. tudi knjigo Luciena Gregoira : Umor v ^atikanu : Prevratniško življenje in nepojasnjena smrt papeža ~7anaza . J 1 loo j. I Pavla I 2 A& 1. PIJ XI-**, rojen 1857, papež 1922-1939, Italijan, Najprej 6e -- X J . naklonjeno sprejel Mussolinijatn fašistično Vladom }m sklenil z njo leta 1929 konkordat. Leta 1937 je|)bjavil encikliko proti komunizmu. Kot piše Manhattan, je Pij XI. leta 1939 načrtoval tudi enciklž proti nacizmu in celo proti fašiz¬ mu ! Manhattan ^ stran 19 ' " Odločil se je, da napiše dokument, s katerim bo vse katolike pozval, naj it„lijansksMx kemu fašizmu in nemškemu nacizmu odrečejo podporo." /II/ Preden pa je sv^ načjt izpeljal, je nenadoma umrl. . Res je bil star že več kot 8o let, a sumljiva je "pravočasnost" te smrti ! Ga je zastrupil fašistični ali nacistični tajni agent ?! Pravega dokaza ni. Sledil mu je nedvomni profašistični papež Pij XII. ! 2. Pavel VI., rojen 1897, papež 1963-1978, Italijan. Kot njegov predhodnik papež ^anez XXIII. je bil označen (j c 1? kot socialna, sojcialistično čuteč papež, celo s siriti jami do komunistične Sovjetske zveze ! Slednje se mi je zdelo v Manhattanovi obravnavi najbolj presenetljivo ! Pavel VI. n je umrl pri 8o letih v »pjs^ki palači °astel tsandolfo. Ali mu je skrajšala življenje ameriška ali kaka druga tajna služba ? Trdnih dokazov tu ni. Sledil mu je dokaj nepričakovano papež Janez Pavel I, zelo neizkušen v realni politiki! 3. Janez Pavel I., rojen 1912., papež ^7^ /33 dni !!/, Italijan. Tudi Luc Henaše v svojem Svetovnem biografskem leksikonu je zapisal ¥ morda zastrupljeni |k|l i / thruzi-Jg J Ji : > pivs Pp&OuJž smrti in kdo jo je povzročil ? Ng prvo vprašanje je && odgovor domala zanesljiv, na drugo vprašanje negotov. 3 A 00 / Janez Pavel I, politično gotovo precej naiven, , je izvedel za težke mahinacijejln malverzacije v vatikanski banki. Odločil se je, da se vmeša v to zadevo /navsezadhje je bila to njegova voditeljska dolžnost !/, in najavil svojo preiskavo. Preden je utegnil karkoli ukreniti, je ponoči v Vatikanu nenadno umrl oziroma je bil umorjen. (£ako ? Nekako zastrupljen. Umor pa je tokrat opravila kar domača vatikanska mafijska združba, ki ni želelo^ razkritja vatikanskih finančnih škandalov. Kardinal Villot, vodilni kardinal po papeževi smrti , je prep|rjtcil papeževo obdukcijo in zapovedal kar najhitrejše balzamiranje njegovegajfpupla in zatem njegov ^ffei pokop. Tako Gregoire kot Manhattan navajata toliko sumljivih dejstev po smrti Jjaneza Pavla I. da je njegov umor kar najbolj verjeten. Janezu Pavlu I. je sledil poljski kardinal Karol Wojtyla kot Janez Pavel II. Nj egovajasmeritev $e bila odločno protikomunistična in proameriška, povezana tudi s OTO. V finančne vatikansk^posle se ni vtikal. |e več : voditelja vatikanske banke nadškofa Marcinkusa je celo vedno prijateljsko ščitil ! /[6 A 26. SPISANKA O raziskovalnem inte^ektualizmu Aldousa Huxleya /3. del : OTOK, original 1962, hrvaškin prevod 1985/ o OTOK je zadnji Huxleyev roman in sploh njeg v o zadnje delo, izšlo leto dni pred njegovo smrtjo. Je nekaka njegova labodja pesem. Glede na bistveno temo, na ukvarjanje s čim boljšo ureditvijo človeške družbe, je OTOK nekak izraziti kontrast Krasnemu novemu svetu. V romanu gre za idealizirano pove¬ djo zavo ali f£ar za zlitje intelektualnega Zahoda in duhovnega Vzhoda. Dogajanje poteka v sedanjosti na otoku Pali v Indij- J skem oc anu. OTOK je vsekakor en t>d možnih družbenih htopij. jf tem spada tudi v dolgo verigo del, ki jih začenja UTOPIJA Thomasa Mora /latinizirano MORUSA/ iz 16. stoletja. Celotni naslov tega dela, pisanega v latinščini,^ se glasi : 0 najboljši državni ureditvi in ovnovem otoku UTOPIJA /grško? dežela, ki je ni/. V linijo utppij spadajo čestom- tudi otoške leje teh utpij. Tako jepudi pri Huxleyu. Drugsjznamenita utopija po Moru je IA /Opomba : nimamo pa natančnih podatkov o velikosti otoka in o številu otoških prebivalcev !/ Pogovor vdužbi nanese tudi na Hitlerja in na Stalina. Hitlerja nekdo označi kot vzorni primerek zločinskega peterpanovca /Peter ^an Je lik neodraslega^noškega, Je večni de x ek, puer ^ec^ternus ! /_ Stalin pa Je vzorčni primer zločin- skegajnišičnjaka. Peterpanovci so izredni, ka^ar začenjajo t Huxleyevo pesimistično razpoloženje. K^maj se je končala 2. svetovna vojna s svojimi strahotami, padli sta atomski bombi na Japonsko, začenja se strah pred širšo atomsko vojno in posledično strah pred uničenjem civilizacij ali celo človeštva. ~ V Ze prvi stavk je katastrofičen. Začenja se z omembo T* Gandhijevega umora /1948/. Človeka, ki je predstavljal nenasilno politiko j j ejibil pripadnik nasilne politike. Svetovna stvarnost je bila vse prej kot spodbudna. V uvodni zgodbi TALLIS nastopi kot ironični rezoner (L' tudi sam avtor. Trenutno se druži s filmskim scenaris¬ tom Bobom Briggsom v Hollywoodu, Avtor razmišlja o svoji priljubljeni tematiki : o družbenih ureditvah. Ze Platonova DRŽAVA tenmel jijfkot na idealni obliki vladanja. Marksist ima sebe za znanstvenika, fašist ima sebe za znanstvenega pesnika nove mitologije. Sanje o REDU rode tiranijo, sanje o LEPOTI rode monstrume innokrutnost. 2 Presenetljivo nam avtor predstavi boginjo Ateno, ki je "zaščitnica umetnosti, obenem pa tudi boginja znanstvenih sporov, nebeška Načelnica vsakega Generalnega štaba V pogovoru med Bobom in med avtorjem je večkrat omenjen Gandhi, tako da se njegova začetna^memba v nadaljevanju politično problemsko nadaljuje. Pri Oddelku za scenarije prehiti prijatelja kamion, naložen s papirjem. Bob pravi : " To so s nesprejeti scenariji, ki jih k^ion pelje v sežigalnico. In doda, najbrž v* s privoščljivostjo konkurenci, : "Tja tudi spadajo." S polnega kamiona pade nekaj scenarijev in prijatelja si ogledata naslove scenarijev. Obanajbolj pritegne scenatij z naslovom OPIC/IN BISTVO. Avtor scena rij,je William Tallis, pripisani pa so še njegov kalifor¬ nijski naslov, datum zavrnitve scenarija /194-7/ "ter dvakrat podčrtana izjava : ZA SEŽIG ! Huxleya scenarij zanima, zato ga odnese s seboj. Z Bobom se pozneje odpravita poiskat Tallisovo bivališče. S težavo ga najdeta, saj je zunaj mesta in precej na samem. Tallisova služabnica pa jima pove, da je Tallis pred kratkim umrl. Od nje in n od n£ jenega moža izvejta obiskovalca še nekaj podatkov o Tallisu. 0b koncu uvodnega pogCjfvja avtpr najavi, da zdaj objav /ja celothi scenarij OPICE IN BISTVA, in sicer brez sprememblin brez komentarjev. * Pomembna oseba v ©enariju je PRIPOVEDOVALEC, ki poetzira in nas obvešča o marsičem. Zečetni šok je kinemgtografska dvorana, občinstvo v njej pa so opice ! /prim. naslov !/ Pripovedovalec nas na strani 4-6 seznani z datumom tistega dneva : : 2o ( februar 21o8 /!/ in nam predstavi novozelandsko ekspedicijo, ki je prišlajpo 3. svetovni vojni ponovno odkrivat ^everno Ameriko! Nova Zelandija je ostala neprizadeta od vojnegqa uničenja. Novozelandci pa zdaj gledajo, kaj je ostalo celega v Severni Ameriki. Glavna oseba med Novozelandci postane v nadaljevanju botanik dr. Alfred Poole. £ ' Na strani 7° nam Pripovedovalec pove : Tragedpja qe farsa, ki v nas vzbudi sočutje, farsa pa je tragedija, ki se dogaja outsiderjem ! Na strani 71 p£a trijJumazani in raztrgani divjaki ugrr,bijo Poola ! V pokatastrofični družbi skupina ljudi pod nadzorom g odkopava grob in pri mrtvecu iščejo nakit ! Vzamejo pa tudi njegovo dobro ohravrafe^ obleko ! Bog pokatastrofične družbe ^ e BELIAL, izraziti manihejski zli bog. Vladajoča kasta so njegovi svečeniki. Ni dosti razlike od evropske alirff kake druge srednjeveške družbe. Trije^grabitelji privedejo dr. Poola k svojemu Sefu. Ta pričakuje od Poola kako koristno pomoč, a od botanika ne vidi koristi.. Podanikom ukaže, naj Poola pokopljejo, živega ali mrtvega, vseeno ! ^oole Šefa le prepriča, da lahko pomajia Belialovi Družbi z nasveti za prehrano ! Poole se zatem seznani z -^L^Žletno Loolo /v nadaljevanju in do zaključka postaneta par/. Izve, da ho naslednji dan Belialov D an? g an prečiščenja populacije : defektne otroke žrtveV radiacije, takrat ubijajo. Belialova Družba je divjaška, neizobražena, nepismena... In kaj je človekov končni cilj v tej Družbi ? Stran lo4 : "Končni cilj je pridobiti Belialovo milost, poskusiti z molitvijo odvrniti njegovo sovraštvo in odvr niti uničenje, kolikor je le mogoče." 4- Nadalje izvemo še za nekaj temeljev Helialove Družbe. Kakšna usoda je določebaa človeku ? Stran lo5 : " Belial je po svoji plemeniti dobri volj izbral vse, ki sp zdaj živi, za večno prekletstvo." /Opomba : tu je potencirani srednji vek brez možnega odrešenja \/ Pozdrav v tej -/ružbi je nakazati rogova ! Zanimive so vladarjeve oznake na strani 115 : Njegova Eminenca, Belialov Namestnik, Gospodar Zemlje, "adškof Kalifornije, Sluga Proletariata* /\/ f Škof Hollywooda /!/. Od strani 12o do strani 151 se razpreda velika hvalnica Belialu, ki jo izmenomajlzražata dva polzbora. Glavno sporo¬ čilo poklonov je : (tako odobrovoljiti Beliala ? SAMO s KRVJO ! Dr. Poola sprejme celo Namestnik ,Pomenkujeta se o verm in o zgodovini. Na straneh 159-143 našteje namestnik ključna zla človeške civilizacije, začenši s prenaseljenostjo /prim. Huxleyev Leitnotiv ! / Namestnik dokazuje Poolu prevlado zlega boga Beliala na svetu. Stran 144 : "Od 2. stoletja do zdaj noben ortodoksni kristjan ni veroval, da je človek lahko obseden z iogom. Obseden je lahko samo s Hudičem !... Belial je dejstvo, Moloh je dejstvo, Obsedenost s Hudičem je dejstvo." Namestnik razlaga Poolu zgodovino od 1. svetovne vojne, preko druge svetovne do zdaj : vse je usmerjal Belial /Hudič, Satan, Vrag, zli manihejski bog/. •» Po uradnem obredu ste" ljudje v areno in začne se velikan¬ ska seksualna orgija. Dopuščena je krajša seksualna sprosti¬ tev, čeprav je seksualnost - kot v večini družb - tudi v Belialovi Družbi omejevana. /Kakrnakoli svoboda je 5 A&3 t nevarna za vsako totalitarno družbo !/. Za pravo parjenje dovoljuje ^elialova Družba le 2 tedna J /Ali je to doziranje v okviru enega leta ?/ Seksualne zagnance potem preganjajo. ^Jamstnik jih imenuje S-fcrastnike. Ali je mogoče pobegniti iz ^elialove Družbe ? Namestnik Poolu pove, da obstaja majhna skupnost j^trastnikov na severu v bližini kresna. A pot do tja jejbežka. Ce oa begunce ulove, jih žive sežgejo. ^ Loola se je seksualno zabavala s ko pa je bilo konec or¬ gije f je našla Poola in strastno sta se objela. , VI A slede navadni Kot pape znano j so voditelji drav ali režimov samo takrat, ko so poraženi ! Vzorni primer je bil nurnberški proces proti nacističnim voditeljem po 2. svetovni vojni. Časovno bližji nam je proces proti Miloševiču. A dokler je bil on voditelj države, je bil varen. Sodišču dosegljiv je postal šele taktat, ko jej.zgubil oblast ! Vedno drži znani iatiski lzr&tfL VAe|eI®TQI® 1 $ ! Zaradi neznanske zanimivosti ovadbe proti dr. Josephu ^atzinngerju si oglejno glavne sklope v obtožbi : I. ZASTRAŠUJOČI® CERKVENI REŽIM / poglavje je izjemno širno/ saj sega časovno v judo^vsko Staro zaveto in v r/en predem v n' krščanstvo in dalje do naših dni./ J II. MORILSKA PREPOVED KONDOMOV / to poglavje je sicer ožje, saj zadeva predvsem širjenje aidsa v Afriki, a tudi tu je shovi več kot dovolj !/ III. POKROVITELJSTVO NAD SEKSUALNIMI DELIKTI KLERA / to pa je najbolj pereča sodobna cerkvena problematika, saj je sta¬ tistično raziskana v številnih državah/. 1. sklop je razdeljen v 4 dele : 1. Prisilno članstvo, 2. Psihični teror, 3. Hudodelstvo proti človečnosti in, 4. Kazensko pravna lodgovornost dr. ^atzingerja. Nedvomni .. — * gre pri katoliški Cerkv^, dokler ima neomejeno oblast, za totalitarno, tiransko in teroristično organizacijo. Vpra¬ šanje pa je, kako je mogoče obdelovati gradivo kar za 1600 let /!/ cerkvenega oblasthiškega vladanja ! Ker je krščanstvo nekritično prevzelo celoto judovske Stare zaveze . v fb kot svojo versko knjigo^ se mora posledično &rinjati 3 /i?er javno moralo obvezovala k absolutni molčečnosti vsakega storilca /!/, vsako žrtev /!!/ in vsako pričo /lil/ pod grožnjo ekskomunikacije. /lil/ Tudi odredba sama je ostala tajna. /Opomba : komunistična tajna zakono¬ daja torej ni nikaka novost !/ Navajam zgolj še zaključek Povzetka na strani /8 : sostorilcev, katerih imena so bila delno že imenovana. &as je zrel, da tožilec pri Mednarodnem kazenskem sodišču sproži preiskave in da, kar se je doslej razkrilo samo po koščkih, podrobno pojasni in se tiste, ki botrujejo u, 'O cerkvenim skrunilcem otrok^ po vsem s[vetrn, privede pred sodišče." /lil/ Realno ne moremo pričakovati, da bodo neporaženi politični jr veljaki prišli pred Mednarodno kazensko sodišče^^^^^^^ A spodbuden premik je vendarle, (jt-a ^kriminalno delujoče veljake lahko vsaj /ob/tožimo ! je glavbi storilrc, obdan s celo vrsto 30. SPISANKA 497 0 sledovih Vesoljcev v judovski Stari zavezi /1. MOJZESOVA knjiga, 6. poglavje “ začetek/ rden najboljših dokazov za obstoj in za delovanje Vesoljcev na žemlji je Ezekielova zgodba o njegovem srečanju z NLP-jem. Dodatno pa je Ezekielovo teološko zgodbo nadgradil tehniški strokovnjak za vesoljska plovila M BLUMRICH s svojo tehno¬ loško obravnavo. A v tej spisanki se bom lotil druge znane-, a zelo pomanjkljive zgodbe.. Ker je odlomek v Stari zavezi razmeroma kratek, ga za uvod navajam v celoti : "6. Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere , so videli b ožji sinovi , da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene,katere koli so hoteli. V—- - f n Gospod je rekel*:Ne bo osta^ moj duh za vedno v človeku, / ker je meso, ampak njegovih dni bodi let !" Q, ' ^iste dhi so bili velikani na zemlji - in tudi pozneje - ko sp božji sinovi zahajali k človešlkim hčeram in^ so ji m rodile; to so junaki, sloneči možje iz starodavne dobe." Razvidno je, da gre v navedenem odlomku za menjavo seksualnih dobrin med bžijimi sinovi /!?/, kar razlagam kot Vesoljce, J- inm med ^eipljankami. Pomembna je naslednja izjava o odnosu civilizacijski? nadmočnih ^esoljvev /najbrž Nibirujcev - Anunakov/ do Zemljank : " in so sij ih jemali za žen e, k q tere koli so hoteli." Tafdnos povsem spominja na odnos evrop- ' - - " ~ 1 v/ skih kolonialistov do njihovih podložnih xensk v kolonijah ! Očitno so bili Vesoljci človekolj-iki in so se lahko spajal^i u Zemljankami ! Ali pa so bili Zemljani in Zem¬ ljanke predhodno deležni genetske manipulacije, 2 1 'K ( vesoljska in zemeljskapopulacija do neke me*e zbližali. 4 Tu se zdi, da v odlomku nekaj manjka /redaktorski poseg ?!/, saj deluje vrinek o določanju človeških let življenja na Zemlji najmanj čudno, a v besedilnem okolju kar nesmiselno ! Zatem je navržen obstoj velikanov /opomba : velikani se često pojavljajo v razli/čnih mitologi&|h in v pravljicah !/, Ali so bi^li tudi velikani genetski domislek yesoljvev ?! Ali pa so bili drugačn^ras^ ^eml janoflT?! V zaključnem stavku se vfrrnemo k začetku citata, a z dodatno m? ugotovitvijo : sekusalne zveze v esoljcev inn Zenpljank so obrodile sad : rojevala* je mešana populacija, v kateri so bili TT- elementi višjih lastnosti Vesoljcev in nižjih lastnosti Zemljank ! Tu je podana osnova za mnogoštevilne ^inove in hčere bogov in boginj z Zemljankami in z Zemljai v raz¬ ličnih mitologijah ! Presenetljiva pa je vsekakor seksualna vsebina te zgodbe ! judovska mitologija namreč skuša svojega boga in njegove podrejence najrplošno povsem deseksualizirati ! ! 31. SPISANKA 4 P O fenomenalnem Goranu Markoviču, o ijemnem Lawrenceu Durrelu in o nori FLRJ /Goran Markovič : Beograjski trio, Ljubljana 2o21/ Skoraj sočasno sta mi prišla v roke nova številka Bukle s kratko predstavitvijo romana Ueograjski trio in kakovostni intervju z Goranom Markovičem v Delu. nasledek tega, da sem šel v Konzorcij kupit Markovičev roman, Jo večeri pa sem ta roman tako #ekoč v eni sapi prebrali X Roman je nenavaden po svojih sestavinah, ki jih avtor sam / , P predstavi v uvodu k romanu /stran 9/ : "Ta kup pairjev me je na mojih poteh spremljal vaokot 25 let, kolikor dolgo sem ga zbiral. V njem se, v kronološkem redu, najdejo rg»znot$/j?i materiali : zapisniki, poročila, liplomarsica uradni zaznamki, izpiski iz nekega dnev¬ nika, vrsta pisem, , ki jih jelpišla dneka mladenka-in šte- 1 I Ar*- 'V višini dokumenti, odpolicijskih^vojaških in met jc/?olskih poročil do poročnih listov in vozovnic, šifriranih vohunskih sporo- «o čil inn po Strdil o prevzeti opremi, kot še številna nepo¬ ln vezana pričevanja f gled$ dogodkov, o katerih sem name¬ raval govorbti." Res je, da dodajanje neliterarnih informacij k romanom ni novost, a je tu funkcionalnost te sestave preseneljivo dognana. Roman sem kupil pravzaprav zaradi Durrela kot glavnej)sebe v romanu,a ob branju romanajne je vseskozi navduševal sam avtor, ki je znal sugestivno soočiti eksi- f stence nekaj posamezn^ov z nevarnimi zapleti politike in zgodovine. T 2 APo Naslov nas usmerja k trem osebam, ^ajpvvi pogled se zdi, da sestavljajo trojico Durrel in zakonca Tankosič, (/^ra in Bora. A nič manj ni mozef drugačen trio : Durrel, njegovažena Eve in Vera lankocic r Vsekakor gre za dve v litera^turi neš£ito- or\ A — krat upodobljeni trojici r^žersko med dvemafaoškima in za moškega med dvemaženskama. Oba trikotnika sta v romanu pre- 1 i- pričjivo in suvereno ubesedena, čeprav le v bist^dsiih potezah. T" l -4*. yS Premakniti se moramo h glavni oseb* v romanu in im cq&- / doga¬ janj a v romanu. Lawrence Durrel leta 1948, ko je prišel kot literarni ataše v britansko veleposlaništvo v ^eogradu, še ni bil pomemben pisatelj t Imel pa je že do takrat zelo razgibano življenje, Rojen jejbil v Indiji /Darjeeling v Pendžabu/ leta 1912. o-O. Osnovno šolo jesbiskoval še v rojstnemm k-arju. Leta 1923 se je družina^v Anglijo^ in tam je nadaljeval šolanje^-^fatem se #kx je preselil na Krf in začel pisateljevati. Sledila je prese¬ litev v Aleksandrijo /čas med svetovnima vojnama/, lam je preživel tudi 2. svetovno vojno. Leta 194/ je postal preda- A> vatelj angleščine in angleške književnosti v Buenos Airesu, a tam ni dolgo vzdržal. Leta 1948 je bil kot nezaposlenec spet v Angliji in znanec ga|je|priporočil zunanjemu ministr¬ stvu" kot mladenišam z izjemnimi sposobnostmi in z zelo 1 1 vsestransko izobrazbo. Zunanje ministrstvo ga je sprjelo v službo in julija 1948 jej^ripotoval v ^eograd s svojo zaročenko Eve /bil je že ločenec/ in nastopil službo v britanski ambasadi. Zdaj je smiselno preiti od osebe k času. V sredini leta 1948 se je začela največji politični pretres v komunistični Jugoslaviji. Povzročila ga je izjava komunističnih partij, zbranih v Informbiroju /nekakem nadaljevanju Kominterne /, 3 A M 'Toafi izjavo pa je seveda pripravila sovjetska partija po n-^ro- Z ! ]&lko obrniti ideološko kolo za l8o stopinj ?! Za navadne jugoslovanske komuniste je bilo zelo težko, da bi se mogli trenutno /npr. na enem poli- 1 f • tičnem sestanku! / obrniti od komuni tlačnega "papež«?." Stalina £ ' r _, h komunističnemu k "Lutru" Brozu.Oportunisti so hitro videli, da je v Jugoslaviji močnejši titoistični veter, in so se takoj prilagodili. Trdni idealistični /!/ komu¬ nisti pa so ostali zvesti Stalinu. Tak človek je v našem 4 - romanu Bora [ankosič. Za bog proti informbirojcem ge titoistič ni režim "izumil" Goli otok kot kruto politično prevzgaja- Ha/ lisčepe so želeli! zaporniki preživeti, so se morali titoistično prevzgojiti v smislu Živel 'lito in Dol Stalinom, Najverjetneje pa ob svojem trpečem prevzjiajanju niso ravno vzljubili titiostičnega režima. ^ f 1 1 Goli otok je ob Durrelovi osebni zgod^bi glavnatema JJarko- vičevega romana. Za širši tazgled o tem pretresnem pojavu priporočam branje odlične knjige hbvaškega zgodovinarja 4T~) Prevešiča Zgodovina Golegaetoka. Obrisno si oglejmo Durrelovo zgodbo. Durrel se je v ^eogradu najprej poročil z Eve, v tako da sta bila poslej družbeno potrjeni zakonski par 0 Ker je bil Durrel fjTLužbeno zelo zapoe^ len, povrh pa je dodajal službenim zadevam še svoje osebne pobude, se je premalo zanimal za ženo, celo takrat^ko je ona zanosilaf f Povrh si je pridobil za^Ljubico svojo učiteljico srbohrvaščine Vero |ankosič,,potem ko so nje¬ nega moža Bo^ro kot stalinista že zaprli. /Opomba : Pod udasnE ron ali pod pritiskom so se znašli tudi sorodniki inform- ok- birojcev. Slovenski primef : na Golem otkau e je znašlo kar bratov Loga^ev čeprav je bil zaresni stali¬ nist med njrai najverjetneje en sam !/ Tudi v našem romanu imamo izraziti primer, kako je zapor stalinista vplival tudi najusodo njegove žene : po Bori fan- kosicu so ^prli še njegovo že fjpero, najbrž predvsem zaradi (Ž^atnegajpritiska nJjnjenegaž moža ! Vero so odved- J^ina oiok Sveti (^rgur, ki je sosed Golega otoka. A ako je bil neuklonljivi Bora nenehno trpinčen n atGolem otoku, Vera pajje prenašala svoje zlo v bližini. 5 -to /it Celotna napeta zgodbe^kahoa s Spektakularnim A begom Bore Tankosiča z Golega otoka in ^ere "fankosic s Svetega U rgurja in /n s kar neverjetnim njunim plavanje* do dalmatinske obale. Tu se vprašamo : ali je ta zgodba mogoča ali pa spada /7 r -p v območje kpijiževneizmišljije ?! V romau se je B 0 ra rešik, \s Vera pa ,g&je utonila oziroma so jof morju raztrgali morski psi ! Durrel je botroval^ tudi pri reševalni akciji za oba ^ankosiča. Ker je povzročal britanski ambasadi več neprilik kot koristi, so ga slednjič leta 1951 odpustili Končajmo poročilo o Markovičevem imenitnem romanu z ^urrelovo izjavo staremu znancu iz predvojnega Pariza in tedanjemu uglednemu komunističnemu potentatu Konstantinu c/ Koči Popoviču /stran 189/ : " Zavedajoč se vseh nesoglasij vseh tegob, \^i so v sami človeški narasri,, ne more umetnik storiti ničesar, da bi svoje prijatelje posvaril, jih pravočasno opozoril s krikom in jih poskušal rešiti. Bilo bi zaman. Zakaj ljudje Jb načrtni povzročitelji lastne nesreče. Umetnik jim ne more veleti druj^cga kot "Premišljujte in jočite !" Kp se je koncila burna aktivnost Durrelovejdi^plomatske službe,,pa je v njem že nastajala notranja ustvar¬ jalna nafpetost : v taki ali v drugačni zvezi se poja- ^ \W vij o v romanu že vsi naslovi štirih delovvjegovega Aleksandrijskega kvarteta : Justine, ^altazar, Mountolive in Cleai 32. SPISANKA Ašh O raziskovalnem intelektualizmu Aldousa HUxleya /5. del : Groteskni ples, original 1923, slovenski prevod 1966/ Pomuditi se jejbreba najprej ob naslovu romana ANTIČ HAY. V angleško-slovenskem slovarju Ružene Škerlj, 1952, ki ga imam doma^ preberem za antic : sta inski, smešen, grotesken, za hay pa seno ! Kolegica, ki premore večji novejši angleško-slovenski slovar, mi je posredovala za hay r " r razen sena še :j kositi, seno sušiti, s senom hraniti in še 3. pomen : kmečko rajanje. V okvirule rajanja pa se vse¬ kakor znajde tudi ples,. Ker ples /razen v enem poglavju/ ni v ospredju pozornosti v romanu, je ples najbrž zamenjavsjjz^kaj drugega : za dogajanje, za početje, v n srečamo, je slikar Gasimir Lypiatt. Le-ta se ravno dogo- varjja^z vodjo gaieri jasAlbemarlomitel jem Ker je Lypiatt po česti umetniški navadi brez denarja, si izposodi od Gumbrila 5 funtov. V 4. poglavju spoznamo še feljtohista Mercaptanu in v & restavraciji se naplete pogovor u umetnosti. Da pa ne bi ostali le pri umetnosti, se pojavi v družbi tudi znanstven: fiziolog Shearwater. Družbo pa poveča še zgovorni in duho¬ viti Coleman, posebnež s svojo plavo brado. Coleman uvede c v družbo še svojo prijateljico Zoe in jo predstavi —( 3 ) takole : " Tista, ki deli z menoj veselje in žalost." V 5. poglavju družba zapusti restavracijo in jezikavi Cole¬ man nadaljuje s svojo besedno aktivnostjo : malo druščino preusmerja k večmilijonski skupnosti ljudi /stran lo5/ J f /Ali se zavedate, da ta trenutek stopamo sredi med sedmimi milijoni ločenih in posebnih individuov, katerih vsak im t° s eno in posebno življenje in ki so vsi povsem ravnodušni do našega xxvij:«H^a bivanja ? Sedem milijonov ljudi, katerih vsak se ima za enako pomembnega, kot se ima vsak izmed nas." 3 ASC Presenetljiv je Zoin komentar o Colemanu : "Mislim, da je on umazana svinja / 1 %.} £_as je, da se po^jvi glavnajzenska oseba romana, lepotica J Ylyra_ Viveash. Družba jo na sprehodu zagleda v spremstvu Bruin a Oppsa. Myra je tip t.i. usodne ženske. Vsi so površni znansi, funkcionalno pa izstopa slikar Lypiatt, saj bo Myra naslednji dan prišla k njmeu . Lypiatt jo namreč portretira ! i yv Z Brusivo sledečo izjavo pridemo do socialnega Ili kar do rarednega lotevanja male meščanske skupine od uličnih revežev. tran llo : " Mrzim jih," je rekel Bruin. "Sovražim vje®, ki so £ revni ali bedni, ž prišel še bliže, dafjejpoložil roke okoli nje, kakor da jo vabi k fokstrotu /!!/, in začel osupljivo silovito poljub,.- 1 ' ^ ljati. Njegoša brada jo je ščegetala po vratu : lahno vzdr- htevajoč, si je spustila magnolijine cvetne liste na oči. Popolni mož jo je vzdignil, šel je čez sobo, noseč izbirčno damo v naročju, in jo položil na rožnati katafalk postelje." to njunem intimnem seznanjanju izve Gumbril, dcj/je gospe ime Nosie. Zatem pa še, da je žena njegovega znanca, znanstve¬ nika Shearwaterja ! Nadaljnje prewenečenjejpa jejbilo, dajje Gumbril $b odhodu iz hiše srečal prihajajočega Shearwatwer- ja, a ta ga zaradi njegove preobleke ni spoanal ! To je že pravi teatralni prizor ! V lo. poglavju izrazi gospod Boldero ^umbniu, , Ja je zami¬ sel o patentnih hlačah denarno ''Obetavna*.. Obenem anpp see vsili Gumbrilu kot soppdjetnik ! ! V 11. poglavju obišče Gumbrila Shearwater in modruje o tem, kako so ljudje čudni. Gumbril pa mu odvrne /stran 182/ : "Vsakdo je čuden, in n^vadhi, spodobni, meščanski ljudje so najbolj čudaški med vsemi." /\/ Zabavno je, ko mož vprašuje ljubimca svoje žene o neki drugi ženski. 1 5 Shearwater je namreč zlezel in svoje znanstveniš<§<€i ozkosti in se zanimajta Myro Viveash ! Njunenu pogovoru se pridruži še Gumbril starejši, po [tem pa razkaže obema svoje arhitektske projekte. Drug^polovica romana /12. poglavje/ se začn (jz zgodbo o^lC mi- liji. Gumbril se je z Emilijo in z njeno prijateljico Mol l^ spoznal v galeriji in se usmeril zgolj na Emilijo. V primer¬ javi z Rosie je Gumbrilov odnos z Emilijo dokaj idiličen. Emilija je bila sirota , saj sta ji starša umrla še mladi. Pri 17 letih in pol jo je Znsnubil starejši poslovni prija¬ telj njenegajtačeta in ona se je poročila z njim. i(o pajfjejhotel uveljaviti svoje zakonske pavice, se je Emilija uprla in ga zapustila. Zdaj je živela sama ob svojem skromnem denarju. Tudi njena zgodba je vsaj delno groteskno čudna. /Njena sek- sualnajneobveščenost pri njebih letih !/ to svoji izkušnji z moxx žem jejimela Emilija moške za surovine. Gumbril se jfc jž^ kazal kot nadvse blag, saj jo je že njegov poljub vznemiril. f £_ V 13. poglavju gresta Gumbril in Emilja na kontert. Ker ponoči ni imela več prometne zveze s svojim domom, je #nedolžbo prespala pri Gumbrilu. Tu je ubeseden izjemno nežen prizori 14. poglavje sledi kot %vst popoln kontrast, Glevno vlogm imq v njem že od prvega ^tavka Myra. Le-ta sre x a v mestu Gumbrila in ta izusti : "^eko sijajno, zrave nn pa tata smola." Gumbril izrazi svoj? zadovoljstvo ob sre”anju z / « Myro, & kipe Tje smola ? Gumbril je zmenjen z Emilijo, 6 da jo obišče na njenem domu. x ‘akoj se čuti, katera stran je močnejša ob Gumbnlovem odločanju. Myra si energično prisvoji Gumbrila za družbo pri stoojem kosilu. Gumbril torej sporoči Emiliji, da je rahlo zbolel in zato danes ne bo prišel k njej. bahka zmaga usodneiženske nadddeviška-mladenken! ! V 15. poglavju pridemo neposredno do plesa, do foksrota. Ali je to tisti groteskni ples v naslovu ?! GlavnsTnio^aT^se^a J “ ' Gumbril in glavna ženskapseba v romanu | plešeta v kabaretu. Prizor je nekaka dopolnitev njunega srečanja v prejšnjem poglavju. V 16. poglavju sledi plesu še g gledališki prizor, ki je neprijetno grotesken, prav črnohumoren. Najbdru se je poja- ir -(kU) vi ]/*ob igralcih še j&d&fii /!/, kar nas spojni na domačo gledališko Krpanovo kobilo ! V pavzi pride v kabaret še Coleman in privede s seboj pijanega mladeniča. Predstavlja gakot fanteja, sebe pa kot Vergila, na Gumbrila m na Myro pa pokaže kot na (^aola in na Prancesco /ljubezenski par iz l^ante jevega Pekla !/. Coleman stalno o kaže sv/o razgledanost. V 17* poglavju se Gumbril iz grotesknosti prejšnjega prizora povrnejv idilično zgodbo z Emilijo. A kaj, kot jo je on zapustil včerak zaradi Myre^tako je Emijilija zapustila Gumbrila danes zaradi njegove nesolidnosti. Gumbril se je sicer odpeljal k njej, n onajje\že odpotovala v neznano. Na vlaku se je Gumbril pogovarjal s s tarim gospod om in v V 'v f enem stavku ponovil stalni Huxleyev motiv o prenaseljenosti Zemlje /stran 247/ : "...ker je v današnjem času strašno 7 / 15 o večanje prebivalstva najhujša nevarnost na svetu. Spričo ljudstev, ki samo v Evropi vsako leto zrastejo za en milijon, jejiemogoČK političen pogled v prihodnost." /lil/ V 18. poglavju se s plete še ena groteskna zgodbica. Gumbril je dal že malo pozabljeni Rosie "svoj" domači naslov, da se bosta tam dobila. A naslov ni bil njegov, aimak Mercapta- nov ! Gumbril se je torej grdo pozabaval s svojo ljubico ! K Mercaptanu $a je ravno prišel besni slikar Lypiatt, saj !f\ je bil jezen n<^j zaradi njegovega poročila o Lypiattovi razstavt . V napeto moško vzdušje pa poseže Rosie, ki misli, da j^prišla h Gumbrilu, katerega pravo ime pa ne pozna ! Sprejme jo prijazno Mercaptan, Lypiatt pa razdražen odide. Sledi zabavho pojasnjevanje med Rosie in med Mercaptanom. Rosie pove, da n^ozna pravega imena svojega prijatelja. ^ato pa ji je všeč priimek Mercaptan ! Rosie pove, da ima njen prijatelj svetlo brado in Mercaptan takoj pomisli na Colemana ! Potem pa se nova znanca prijetno pogovarjata. 19« poglavj^/je posvečeno razočaranemu slikarju Lypiatt^ saj njegova razstavanxnixMsisKixxx glede najocene ni uspela. V črnih mislih ga prekine gospod Boldero, da bi ga nagovoril za propagandne ilustracije za projekt Gumbrilovih patentnih hlač. Lypiatt pobesni in vrže Boldera ven,Boldero zbeži, Lypiatt pa se vrne v svoje mračno razpoloženje. 20. poglavje se začne krvavo, ^oe v prepiru zbode Colemana z nožičem v roko in jezna odide. Coleman si ne more ak z eno roko obvezati druge roke. Zato je prav vesel, ko g : jobišče prijetnja neznanka : pomagala mu bo v stiski. 8 AW Neznanka Je bila Rojde, ki Je dobila od Mercaptana Colemanov naslovfzdaj Je menila, da Je Coleman njen Toto ! Spet pomota, a prišla Je kar najbliže izhodišču Gumbrilove bradne pusto¬ lovščine ! No, najprej obveže Colemanu roko in lokaže svoje znanje pri nudenju prve pomoči. Z duhovitim in z ironično razpoloženim Colemanom se kar hitro^l zaplete v prijazen pogovor. Ko Rosie vpraša Colemana : " Ali ne želite zvedeti, kdo sem in kako sem prišla sem ? Ji Colemin presenetljivo 1 (j ^ odgovori : "Niti najmanj ne," /!!/ Ko hoče Rosen oditi, ne more odpreti zaklenjenih zunanjih vrat. Coleman Jo potegne nazaj v stanovanje in Rosd^ ? Stran 284 : " Rosie Je ihtela, ne da bi se mogla obvladati, še nikoli v življenju ni imela občutka, da Je manj podobna veliki izbirčni dami." /!!/ ♦v V 21. poglavju se spet p eselimo h glavnima osebama v romanu. Gumbril Je ponovno na obisku pri Myri,katero muči glavobol, Gurabrila pa muči spoznanje, da mu Je ušla ppilija, ženska, pa, v katero se Je resno zagledal, ždaj prpš&inSčrtipJe: svQjoa&had v inozemstvom^ Stran 2$6 : " “ajprej pojdem v -Sariz," Je „ k rekel Gumbril, " Za napreg ne vem. V vsa^ kraj pojdem, kjer utegnejo ljudje kupovati pnevmatične hlače. Moje pptovonje bo poslovno." A o se dvojica odpravi ven, se spo^a,,da bi obiskala ^ /V" Lypiatta, a ta v svo.iem nerazpoložehju ne sp ejema gostov. A tudi drugi obisk se Jima ni posreiil : tudi Mecaptan ni bil doma. Kaj pa tretji obisk ? Coleman Je bil doma in sprejel Ju Je pri vratih v okrvavljeni, obleki. Preko njegove rame pa Je Gumbril opazil v sobi ozadje neke ženske, 9 r katere materino znamenje jra na njeni ^sni rami gaije raz¬ ločno spomnilo na Rose ! Coleman para ni povabil v stanovanje in je rekel : "žaposlenfjem." Myra ga povabi na večerjo z Gumbrilom V r ^ a odhajajoč/m v inozemstvo. Coleman pjvabilo odkloni in reče : Jaz pa imam tukaj zmenek z Magdaleno." A Rosie ga kmalu /riSL/ potem s^Jabovoljae zapusti. Na obiskovalno vrsto pride še Shearwater|oziroma gospa Shear- water. Ker gospe /še/ ni bilo doma, je predal Gumbril svoje naročilo hišni, naj ga preda gospe. Stran 3o4- : " Gospodu rr~ Totu je žal, da ni utegnil govoriti z gospo Shearwqtrovo, ko jo je videl nocoj v Pimlicu. Cj) „ ^ 4 ^ A obiskovanja se ni konec, Odpeljala sta se jse $ Gumbnlu starejšemm. ”|a jima^e^Pstregl s skromno hrano, ki jo je imel pri roki. In tu je /e zadnje 22*. poglavje ter zadnji obi/lsk* našega para.. Ciljna oseba je znanstvenik Shearwatec,, ki ravno dela v dvojem laboratiriju 1 A naš par pride le do njegovega pomoč¬ nik^ Lancinga. Na zadnji strani romana izrazi Myra svoje pesimistično pbčutje : " Hutri bo enako strašno kakor danes." Onapa ima tudi zadnji stavek v romnau /sta- - 315/ : "In zdaj," je rekla Viveasheva, se zravnala in se malo stresaa, zdaj se odpeljeva v Hampstead in se ogla:Jiva pri Piersu Cottonu." Ali bo Myrina obisKovalska vztrajnost uspela in bo imeno¬ vani doma ? mojstrski gradnji romana še odprti konec, ki vodi v nadaljnje živijenjejljudm, (d so v romanu doživljali manjše in večje pretrese. V celoti gre za raalooelbvvekffokorasddijg^, ki se razvidno nagiba h groteski 0 0 | gj£NAM SPIS ANK 2021 ^ /53 / v^/ / 1J O čfiomačem prispevku k or^wllizmu /Jože Biščak : Potovati z ^rwellom, Lj. 2o2o/ /]4vv>vx 3 2. 0 dveh grafikih "biserih" / ograja tehniške stavbe UKC-ja, Zaloška cesta/ /9^rO/r> $ 0 drami Leonida Andrejeva Človekovo življenje, Lj. 2o2o ^0 0 Sansalovem romanu 2084 : konec sveta, Lj. 2o2o 0 j ^ Ob blesteči* ^-letnici Janka Kosa /Janko Kos : Primerjalna ^ ''Z 'S zgodovina svetovne književnosti, Lj. 2o2o/ 7 (6^ 0 blesteči 9o- letnici ^janka Kosa / Janko Kos V Kultura in politika, Lj. 2o21/ 2.5, 7 . 0 pomenu klasičnih jezikov za omiko naroda in posameznikovjf*- ^ 0) Ob mitolo^em romanu KIRKA /Madeline Miller : KIRKA, L j. ^9) 0 mojstrotfiflni novejše evroopske proze / Julian Barnes : Zgodovina s sveta v desetih poglavjih in pol, Lj. 2ol5 /orig. 10 . 0 egomaniji in o novih obrazih v slovenski politiki^ 3 2 . 11. Ali je Juda iz Keriota res izdal Jezusa ? /Problematizaci ja znane zgodbe/ /^vvrv d? 6 Ali je res začela 2. svetovno vojno Nemčija ? ^ /Problematizacija XHaHsx®xHskK/ usmiljene oznake/ _L 0 sijajni avtobiografiji Radeta Serbedzij® DO ZADNJEGA DIHA, Lj. 2 oo5o , J'>»'n ^3 0 presenetljivemu dnevniku Anais Nin /19o3-1977/ HENRY in JUNE /Celovec 1991 / 3 3 15. 0 problemskem grafitu NE I0M ROJEVALA POLICAJEV, VOJAKOV? W> FAŠISTOV... /Ograja Ginekološke klinike , Zaloška cesta j4<< 16. 0 izbranem bralnem programu v virusomanijskem letu 2 o 2 o 7) 0 izjemnem pomenu Igorja Omerze pri raziskovanju novejše , , 't, . K slovenske zgodovine /Ob njdgovi knjigi UDBA in acija SEVER, L j . 2 X 20 // k ^ 1989/ , * ŽIVETI V RESNICI : Moč brezmočnih : V spomin J/anu Patočki, Celovec 1994/ (ž\), 0 potornostin vrednih intervjujih z nacionalno tematiko / Cf Lj 1 X ^ /SLOVENIJA IN PIKA, tl. del, Lj. 2ol6/ ; 22. 0 Nostradamusovih napačnih napovedih za^o. leta 2o. stle^J^ 3^ 0 raziskovalnem intelektuafizmu Aldousa Huxleya /l. ^el : Krasni novi svet : original 1932, slovenski prevod 1964/ O raziskovalnem intelektualizmu Aldousa Huxleya / 2. del : Krasni novi svet - revizija /original 1938, slovenski prevod 2oo5/ ^25^) 0 političnih premikih v Vatikanu /Avro i-i anhattan : 4R8 ^A2 3 Lj. 2o21/ Vohunske spletke in u#ori na svetem sedežu, Mengeš 2o21/ rin r 6— (26 J 0 raziskovalnem in<£teLktualizmu Aldousa Huxleya /^. del : OTOK : original 1962, hrvaški prevod 7^) 0 raziskovalnem intelektualizmu /4-ldousa Huxleya del : MAJMUN I BIT : original 19|49, hrvaški prevof 1986/ ^ P0J u pljrefljivi knjigi hrvaškega soimenjaka /Andrija Tufekčic : Plavalec na drugem bregu Save : zapiski iz srbskih taborišč v Bosni, Lj. 1995/^^ ^ 3 /isr A . Ali moremo na sodišču /ob/tožiti papeža /papeže/ ? /Christian Sailer - Gert Hetzel : Afera papež, Podnart 2ol2^ 0 raziskovalnem infelektualizmu Aldousa Huxleya //5. del : GROTESKNI PLES /original 1923, slovenski prevod 1966/* V>v>/ r> m