Življenja ne smrti. Življenje in smrt
je obenem.
Veter je pripihal v park. Tam zu-
naj, na ulici je vzvrtinčil
val prahu, --in-- ga pognal kvišku 
in ga zopet polegel. Kako čudna 
prispodoba.
V stolpu je odbilo eno uro. v mes-
tu pravijo trinajsto. V mestu so vse
ure trinajste.

		III



sedijo delavci in kosijo. Na tramih
sedijo, njihove žene pa na tleh.
V rokah držijo plave vrčke. Tiho je 
vse. Slišiš samo kako udarja žlica
ob rob vrčka.

Ako stopiš v park, te objame
skrivnostna tišina. Ne življenja, ne
smrti ne čutiš, zdi se kakor da
se preliva -v luči- skozi vrata svetlobe dan v noč in
noč v dan. Da je svetlo kadar ljudje
umirajo pravtako kakor kadar se
porajajo. Da sploh mesto ne pozna
skrivnosti življenja in smrti. Rodiš
se na ulici, ali na podstrešju, ali 
v kleti, ali v sobi, rodiš se. Tvoje
ime zapišejo v knjigo, kjer jih je
zapisanih že več tisoč. Brat jim
postaneš, brat po življenju in smrti.
Umreš lahko na ulici, ali te
povozijo, ali se utopiš, ali se obesiš.
Ali pa umreš v sobi, kjer so sveča-
no zastrta okna. Mesto ne pozna ne