ANDRIJAN LAH ZEN - AL - NE UDARNICE / ZAČETNI UTRINKI AKAŠKE MISLI / LJUBLJANA, 2022 SPREMNA BESEDA Leto j ki mineva , je bilo zame v znamenju akaške misli. V januarju sem prebral Laszlov zbornik DOŽIVETJA AKAŠE, konec decembra pa končujem branje Laszlove knjige ZNANOST IN AKAŠKO POLJE : Integralna teorija vsega, /lil/ Obe knjigi /in če dodam še Laszlov Nesmrtni um !/ sta dovolj, da človeka usodno vržeta iz ustaljenega tira. Ne le tradicionalni miselni svet, tudi stvarhi zemeljski svet ge v razsulu. Da £ se izognemo nenehnemu slabšanju polo¬ žaja v tostranstvu, je za nas priletne emšojevce najboljša rešitev čimprejšnji prehod v onstranstvo! Tudi moje spisanke so obravnavale vrsto vznemirljivih in pretresnih vpraša/nj. Predstavil sem tudi kar 21 starejših in novejših knjig. Nadaljeval sem z analizo Huxleyexih del in kot lo. njegovo knjigo obdelal esej VRATA ZAZNAVANJA / o avtorjevih izkuš¬ njah z meskalinom/. Zelo izstopajoča je knjiga DOKAZI 0 NEZEMLJANIH /gre seveda zft- pojave ^ezemljanov na Zemlji ! - prim. ob tem tudi kn^igs: Helsingovo knjigo S PRIROČNIK ZA BOGOVE !/. Analitično sem & sle^l vprašanju, ki ga zastavlja knjiga TADEJA lana ALI JE NAŠA CIVILIZACIJA PRED PROPADOM ? Z istim vprašanjem se sam ukvarjam že nekaj časa. lanovo knjigo lepo dopolnjuje Houellebecgov roman PODREDITEV Pritegnila sta me dva rimana o prerokih /Jose Preches : Jaz, Buda in Jose Saramago : Evangelij po Jezusu Kristusu/. / o prevzemu / 2 V biografiji politika Antona Korošca /1872-19J4-0/ avtorisre Mate je^ate j sem presenetljivo odkril tudi poglavje o mojem očetu Ivanu Lahu. Le-ta je izpostavljen kot kulturniški liberalec. Anton Korošec je bil nedvomno glavni slovenski poli¬ tik v času kraljevske Jugoslavije /1918-194-1/. Od zgodovine 2o. stoletja Jem krenil mazaj in sem v spisanki 1 0 Bosni kot o problemu mejnosti poskusil izrisati zgtfdovmo te dežele - države od antike do danes. Pomembne bralne dogodke obravnavajo f ^pisanke /št. 25, št. 26 in št. 29/ : avtobiogafska knjiga Eriče Johnson Debeljak, Ji Platonov Simp^j^on in Helsingov Priročnik za bogove. fL. V skleni 3o. spisanki se pridružujem vprašanju Tadeja lana Ali je naša civilizacija pred propadom ? Sebi in in mojim bralcem pa poklanjam za slovo ofl tega leta resno in neimajno življenjsko resnici, podano v dveh verzih Ivana Roba : Življenje pa nas vse privija, po svoje vsakdo v njem se zvija, ANDRIJAN LAH /}.- GriSANKA O raziskovalnem mtelektuaiizmu Aiaousa Muxleya /^. aei : Prazni sl&vesi, original 1925» slovenski prerod ^OiA/ ' / Najprej se «ora* spotaknili obu prevedeni naslor originala •jfhose 6*rre« Ie®ves. &a barren najde« v gadjem s^arv« angiesko- sio*oaskea £iovax-ju K. SkVfijjeve neploaem, pust, za leaves pa poiag številnih glagolor tudi £a*os»tuiiixke uovo ljenje , Odpust, sIoto • Ko roaoua prebereao, se zdi izbor beseci« slovo kar z uslr££gn # . A v uasiovu ni pravilne slovenske oblike za slovo, ki je araunjega spola ! Torej : slovo, dve slovesi, v/ 3 l£« /skJua^atev po vzorou telo, telesa/. A. S Oifclo uekaj drugega pa je beseaa sloves, siovesa, uiuwZj.ua ir*«?- pa slovesi /pri«, 'ta. človek ji^a sloves kot zdravnik, kot, zuans-iVeuik, ,koo uaei-uik lto.*/ Vsekakor bi aoral biti V slovenski uusiov PKAz. nA SLOVESA ! Ob koncu zr&mzm se oružba, ki nastopa v romanu, raziae m smo res priče številnih sloves ! / * A zdaj ^ bistveni vsebini romana, ki se dogaja v Italiji nekaj j.et po koncu i. svetovne »ujue, torej v do, letih do, stoiet ja,J3j.staa x*omana je podoben ko o v Groteskne« piesu. Okrog giavne osebe / V Grotesknem plesu je to oumbx‘ii, v Praznih siovesih pa gospa Aidwinkie/ je zbrana skupina zeio različnih posameznikov iz pretežno angleškega srednje- slojstva. Avtor nam natabčno izrisuje njihove psihološke značilnosti in svetovno Inazors^e pogieue. Foseoen položak $9 je še v te«, da gre za turiste, ki začasno preoivajo v Italiji. Oglejmo si kompozicijo romana, ki je razdeljen v 5 delov : l. Na večerji px-i go»pe Aidwinkle, 2 fragmenti iz avtobio- graiije krancisa Cheiiferja, Vzpoi-eune ljubezni* /očitno vrh romana/, 4 . Potovanje, 5. Konci / konci so tudi slovesa, prazna ali moraa tuai ne/, i. : ^piošna slika skupine , £. ^ourobna slika posameznika, J. iz lupine se oblikujejo nekateri pari. 4f. Pove/ujoči element skupine je potovanje. 5» Ločujoči eiement skupine je njxgovo razhajanje, njihova * slovesa. Nakazovanje dramskih $ dejanj je očitno ! Medtem ko večino roaanajoblikuje t.i. *vseveani pri- poveaovalec", pa imamo v 2. delu prvoosebnega pri¬ or i • povodovaica ^anoisa Cheolifex-ja. Le-ta se kot pripoveaovalec pojavi se v enem poglavju e-. deia. r n A Krajevno oznako pridobimo že iz prvega stavka l. dela : "Mjnna v/ vasica, imenovana |ezza, stoji n q sotočju dveh gorskin potokov, ki z ApuansKih Alp pritečeta vsak v svojo globoko v/ dolino, nato pa združena v razburkano recico - še naprej se namreč spominjata svojeg^hribovakega Ufe izvira - tečeta skozi mesto tišino^vj Vezzieneneh.no spremlja žuborenje tekoče vode.'* Nad v$sjo pa je sltala palača U,ybov Molaspmov, zdaj v lasti premožne Angležinje gospe Aldwinkle, ki je palačo spremenila v turistično letovanšče za izbrane, predvsem angl,ške goste. '1'ako je vladalo v palači primerno domačno vgdusje. „ aana in primerno razložene bralce v prijetno slovo. jL Sr1SANKA O diktatorskih poskusih bruseljske birokracije y /Ob članku Petra Meršeta V Domovini . št. ^5 /*«* : Jivropsua komisija di ukinila besede, kot so "oče", "zena: an "bozič"^ D« se Ukvarja bruse ^jska oblast, EU ob številnih realnih političnih m gospoaarskin in kulturnih in še kakšnih drugih probiemin s preganjavičnostjo prastarih /ali sploh katerih- S *■ koii !/ besed, je ze vrnunski škanaai. Žal pa moramo iz tega izpeljati neprijetno ugotovitev, da se ideološko odtujena ✓ evrokracija ne posveča večinskemu evropskemu prebivalstvu, tr> ampak skrajno manjšinski^ seksualce«, o katerih slišimo skupinsko oznako legebitra. /M Kam pridemo, e«, bi se katerekoli mnenjske manjšine zacejjte vtikati v ust&ijena besedišča evropskih jezikov ka*.e oe®eue zaTadi čeo«rKuii niso všeč^ n^g / a** jih neuporabi ja, &. naj pusti \oŠm drugi* uporabo njihovih besen. ha f prepoved ali ceio za izbn£ fc*k,ik an arugacmh besea pa povrn ni nikakih pravnih temeljev] {i/arobe, kdo/ ^ z besedno pi*eganjavičnost jo ukvarjal, oi moral biti označen kot napaaalec na demokracijo, na svobodo, najsiovdhke pravice, pa se na kulturo m ne na*avi.nje na v pj.avae temelje cviopake dxuzbe» Zanimivo je, kdo nastopa kot preganjaika "sumijivm" beseu. to je evropska komisarka za enakost /!!!/ Hellna Da/A. Tu se moramo ustaviti ze od uesedi ENAjvuST /ena kost ?i/ # kaj ima gospa ^komisarka za enakost, Kako jo pojmuje 71 v naravi ne v aruzDi ni nikake enakosti. Popolnoma enaka nista niti enojajčna dvojčka. r p 1 y^- xd.uK o o Budiiopuavnosn xjuai pred z ^uun&m v t/" uemokr&tičnin arzavah^ /No , tam tu so precejšnji prooiDienii.../ UD vsakršni 1'aziičnosti jt^i^-uv, xuiturnm nav«**!, ver, poii- iacnin mnenj, umetniških ukusuv in še česa jenujno podpirati pi^edvae* £obivanje lyoliKiu t- m more m lioce uJČVarjati le diktatorska m totaiicax*na oblast, a tudi tovx’Stnalbblast ianko le prepove Kake besede, v/ * ^ ne more pa Uuioiti njxnovega obstoja v času, Ali bx šla t O // V ovx*satna pregaujavicna ptelast po prepovedi besed se v ■J 7 njihovo lziocanjejiz slovex*jev xn ia neznanskega števila leposlovnih knjig '~i Jjkra ila : bi^ezupna, ne.raisemain neus¬ pešna dejavnost, |n zakaj V (j^aj bi ta oblast pridobila r- s svojo "vojno" p(roti doxočenxm beaeuam V Prihajamo do samih absurdov. Ponovno se je treba dotakniti vprašanja enakosti px*i pre- g«^njavicnosti beeed, Pai-adoks je, da *.ouixSara.a za emaone T^osl to enakost pravzaprav napada, sag večinska evropska populacija enaa .0 uporabia besede oče, mati itd,, a v razii&iiirh jezikih k Smo pri pomensgi enakosti besed xn \ < ----r pri besedni različnosti ! /■ I—II .... ■ — —"N, nZabavna je različna usmeritev ob preganjavičnosti Desed ■gospod m gospa7pn Komunistih m pri evropski komisarki. Pri Komunistih je bil "pi-otigoapoaKi" nastop razreunega značaja. Gospod m gospa se Angleži - razen nuiuorno - oduivali na beseu^šce evropske igr-lee rreiuimo zu.a j ou preg«aijavičnosx,i (fo seu » ~i_KoUa±niaii zna— ci±nos££i k preganjanju beseue ^bozič) Zaaeva/je skrajno pre¬ senetljiva, saj je v Evropi Krščanstvo v svojih številnih ^ o različicah gobovo se vedno najbolj x*azairjeno verstva, Pa — tuai 6-e bi ono zezejanjsmoito, bi bil napaa na beseao dozič z iuai napau na svodouo vex*e in na svodouo govora v aemokra— tični 1 in &|5vrab-£i > 1 * baaeaa dožic je v raDi ze uoniair. iooo let ' u a jo velikansko števno vernikov - in nevex**vi - kov. ~aKaj je ne 01 uporabljali tC(^i neverniki ail drugoverci ?! Zakaj bi sploh koga motna neeaua bosic ?! Hear je veano najti sKrajno nesti-pne arugoverce rxi ueverniKe, a Kaj iivucnu« la^isprteCt 1 n jr«, ouOj-. |b£fpaa^u Kulturon veiii EVi-OpO jCeV • Pr o ti preganjanju beseue božic •« j« ogrniti v imenu f/ a(tir-un« Karamal Pietro Paroim. EvropsKa komisarKa za eneKOSt /lil/ t ^ j^zatetn zacaono umaKnila svoje smernice o generalnem čiščenju evropskin jezikov. OPOMBA : Protesrov proti likvidaciji besed je bilo najbrž še več ! \n- 3. SpiSANKA v/ Oo knjigi Ane Zagožen Vpliv islama na kulturno povlooo Evrope. Lj. 202l Knjiga Ane Zagožen ooravnava na približno 1^0 straneh pomembno in aktualno gradivo, a seveda le v g^ittvnih inroraaf- livnih pouezah. Težko pa je v kratkem sintetičnem pregledu \/ (W predstaviti razaezno gmota velikih družbenih vprašam j,, Oglejmo si najprej poglavja v knjigi : i. uvod, Kultura, identiteta, civilizacija, nmtikuituraiizem, 4. Iaiam, ^»gosjoviiia m teorije migracij, 6. Priseljevanje m varnost v EU, 7» Posledice množičnega priseljevanja, a. Ona.«, v EU na množično priseljevanje, 9. Zaključek. Dodajam še ključne besede iz začetka Povzetka i migracije, Evropa, iuultikuituralizem, priseljevanje, krščanstvo, isiam, varno«! EU. T7 3asno je, ua je %e eeuo poglavje ali ena vljudna beseda dovolj m preveč ne la za spisanko, ampak tani za obsežno v_y knjigo ali ceio.več knjig. Sam naslov knjige je preveč 2 &zen , l O nakuituro, saj gre ven^darxe v bistvu za zgodovino, za politiko ter za gospodarstvo, sere v spremljavi teh velikih sklopov pa za kulturo, pa se louiBO najprej ključnih besed. v/ l. hlGRACTJE : Širši pojem migracij se v knjigi zoži pred¬ li vsem na migracije Azijcev m Ainčanav v Evropo v znanjih desetletjih. 2. Evropa : je ciljni prostor teh množičnih migracij, v precejšnji meri neurejenih m legalnih, nasploh pa V" sovražnih. huitikuituraiizem : je ena modernih ideologij, obenem J pa je ih pojav, ki je p^aktJjLČno znaj} ae od starega tiki*, aa/je. Ta pojav so poznale vse veii*.e prestolnice in V «/ pristanišča, npr. ^abilon, Rim, Caiigi-aa, Aiek- sananj,* iai. mirno sobivanje raznčnin jelkov, ver^m naroa- auv je Diro gospodarsko nujno* ro drugi strani pa je multi¬ kulturnost značilna za vs a Ko HxaxaaaiMxaKHXH«a: enonaciona/no i/ drujžpo. Vzemimo za primer sprejemanj*« razirčniii vrst gra^ue : sprejemalci narodne /narodnozabavne^ klasrcne - orkesiraine^operae, Komorne, lanKe glasbe, jazza ita* /■ urUg-frap m ^£ 9 b|tajKX^ 8 £jgiLk:il«A£aiXKsxXKxnxxk«xps 8 x pripadajo različnim Kulturnim Čipom. v" 4 . PRISELJEVANJE : je stami časobni pojav, vendar pa iaa M QU */ "* ivKsuANSRVO : Je v knjigi Ane ^agožen predvsem večinska vera kvropejoev in Vplivajoča |udi na prevladujoče evropske navaae* n ^ S o*. iSLAm ; busoopo. v naši knjigi kot manjšinska evropska vera, ki pa se z mjfTocnim ^^okuui lsiamSkin verniKov v Evropo 9 ifO&jljao sili. \f iv/ V. fcARrioST EUj ; A2- srečanj« tradicionalne Krščanske vere m hilbat€ ia mnozrcnegtjsir^enja isiam« v kvropi imsta 0 *jo resni p^oozemi za dvr-opskiS iz 7 * ročke 4*+J^veni piooief sedanjin isiamsKiu v/ fyiigi*ač(4j v Evropo : Ali je mogoče anno so bivanje aveh že okoli '1300 Lt, b ovražep-iij pe ver na istem prostorni ?j Gre naklec a t(v° izrm^iČu imperialistični veri. O^jrisuo ar oglejmo tekmovalno zgouOvinomojiPJk-^ci*. A Krščanstvo je poslalo uržavnavera v nasKem cesaiSuvr za / časa cesarja Teodozija od Koncu 4 . stoletja, S tem se je n / zacera oblastniška zgodovin«irBCou»cva, 'V Ls-to ae je simg v Evropi, na azijskem Bližnjem vznodu in v severni Afriki, #0 7» stoletja je bilo krščanszvo Drez resnega tekmeca. Položaj se je bistveno spremenil , 1?^ z nastop Arabca Mohameda / 570 6p2/, ki je začel širiti \f novo monoteisviono vero islam /pom^n beeae : podreditev/^ ’4i se dokaj opira na juaovsko Staro zavezo. MOuameu je sprejel" Mojzesa /Muso/ m Jezusa /iso/ kot preuisiamska preroka^ Monamedi je v sebi geniaino zaruži;r preroKa, ppolizika, vog^kovoujo in uržavnika, Kar Kaze na njegove veiiKe sposoo- nosti Novo vero je širir men Araboi od leta 615. Leta* 619 je zaradi nasprotovanja moral pobegniti iz MeKe in se je od b22 našem v Medini, imel jlo let časa za usp^io širjenje nove vere. pred smrtjo je že načrtoval napaci na DizantiDsko cesarstvo ! Umrl je v Meki, pokopan pa je v Medmi. Po njegovi smrti so njegovi nasledniki ! kaiifi hitro osvajalo Bližnji vznod in severno Afriko. V' Sočasno se je začel spopad z verskim m s političnim kršcan- stvo.fr} r Leta ((/lij so Arabci iz Afrike prodrli v Špafaijo in uničili tamKajšnjo zahdnogotsKo državo. Ziatem so zasedli velik del ^ - i< bpanije. Leta(73c)so pršli ©itgneje in vdrli v j Pranijo. jj&ta jih je v bmki pri Poitiersu premagal frankovski \ZojsKovodja Karel kartel, prednik Karla Velikega, #osjlej so ostali Arabci za nreneji. v- V" V Španiji se je zaceia večst^ietiia vojna za ^ ozemlje meu muslimani in med kristjani. Konec le h bojev je $11 šele \y leta K0 P aaxa se zadnja musiimansKa drž q vica Granada. Letnica je simbolno pomembna. S koncem rekonkviste f /f5" u se je [za čela tuui španska konkvista v srednji in v južni Ameriki, V istem času kot i*ekonkv|sta so potekali boji med Bizantinci in raeu iurki v Mali Aziji in v E na Balkanu, Boji so se kon- v/ D. Z' čali s tursko osvojitvijo Konstantinopla - Carigrada leta Otomanski Turfci^a* so postali 'laperiama sila po Arabcih.* |um so že pred padcem Garigraaa osvajali po Bal¬ kanu /zmaga nad Bolgari i371, zmaga nad Srbi 1^89/. Bosno pa »o zasedli leta (146^ Meja med krščanskim in med muslimanskim ozemljem na Balkanu rv se je zatem stoletja ohranjala na obrobju Hrvaške, Večja sproiuvmDi^jG nastala Sere (^8/8y ko je Avstrija za- seara tursko Bosno m Hercegovino, Merjenje moči mea krsčan- /kinu državami m med turškim sultanatom se je nadaljevalo se v prvo svetovno vojno /rusko-tursga fronta* antantno- A- turska fronta na Bližnjem vzhodu/. o Po 1. svetvni vojni so Angleži in Francozi prevzeli upravo nad verikim delom Bližnjega vthoda /Angleži : Irak m Pale- c P -omo, Francozi * Sirijo m lioanon/, Ta situacija se je potenoirara po 2_. svetovni vojni, ko je na araDSkem ozemlju , / nastala država Izrael, ki je bila povezana s krščanskimi zanodnimi državami, zrasui pa z ZDA. Siedile so 4 / izraelsko— 45 V araoske vojiie m suaina napetost na tem oomocju. Evropske ko¬ lonialiste so na Bližnjem vznouu nadomest|iie ZDA /Irak, Afganistan/, a s s iaoim Bspehom. V zvezi s tem je naraščal xaiamj>/^i radikalizem, ki D e je stopnjeval v terorizem, dogajanjih v Afganistanu v zadnjih desetletjih ss pridobili islamski ideologi m vojskovaici veliko samozavest £ prema— galici so kax cfve velesili : pred leti ^ovjetsko zvezo in pred kratkim še ZDA f Jjhaotisti^ni arobci, objavljeni v Knjigi Ane ^agozen, Kažejo na poudarjeno Bii^tiantnust ausinuanov v sodobnem svetu /strani ,-7£/.^re za p primei^ame statistike : 1. MeacivinzacijsKi KOnfl^Ktl, ! . -t/ 0 • c;. pieaciViiizacijsKi etnični KOiifiriKti, ^fizem v a? m v IrščansKin drzavan. < v~ S v Ogxojiuo si io aa.na številčno razmerje mea muslimanovim m mea Krščanskimi državami v J. statistiki : V v/ «-/ Povpreč ni aei ez vojašKin sil : ' ' "77 muslimanske arzave ( . 1 , 8) v~ Krncans k e arzajre Kai-iu uiK. voj-^sKega aeiovanja : ^gaxa£Kaa^i!eisK;iApnuu&aasiA;xxš&žssHZ!:x^:xic^:3EEX3sxx zapKAxuuiJs:iaxxad®a-x^.ixX 4 xx»AXxiczHaBnnt B004 je bna odgovorna za eksplozije n« l&adnAsilfi&i poazemoa.i £eiezniox T &jei* je zopet, \x£Afio jlc>® ijuai, xn v Lonuonu na podzem^M zeieznioi £c tfi Je Uiiro veo Kot >o ijuai.” /fiadUn xn Griser, %0QU/. $ S uran o islam tw3^x> m ^ , £ p®u«enoai, da til prepoznali toOKe ramijivobii* priu,ex, / l)AwAn je pridiganje o islamu oziroma učenje i/ r običajno preučujejo <£iljne ajtupme xxm Z,bA se l^fuuTist/i osieaotocajo na ranij ive SKupme, v Katera spadajo S^cirao Ajj-fi-ounericam v zaporii^! J svetovna 4 fas c x uka m a dajali je uobro financirana, samo oa BauasK^ AraDijejje oa Ut* l%) uo xeua 2 ; 60 j 2 prejela ^*/ jiuiiijard / !/ amerisKin dolarjev za promocijo dawah po svetu /Ayaan Hirsi 7ic. Na evropsko kulturno dediščino i/ se je drzno upala spraviti. Ce bi Karkoli omenila proti muslimanom, bi dobila bombo v svojo pisarno ali pa »a v lastni dom. j Ko iSuiO ze px-i -Prusi ju, še citat iz Kolumne Bataclan se vrača slovenskega nsjhakjjSEKga analitika za islam v Evropi Gregorja Preaca /Demokracija, i/. 2. 2o2 d/ : 11 Večina mladih teroristov v napadu na Bataclan je bila iz bruseljske četrti Maienbeek, po rodu pa 'ffarocani. “ DODATEK : Ker tuai sam nisem vedel za Balaclan, moram to beseao svojim bralkam m bralcem razioziti. ‘lakote zapiše Gregor Preac na začetku svoje kolumne : " 3,, november 2 oip. v/ Ljuaje-DouiDe pred pariškim stadionom J^tade ae France, naepad s n a diskoteko t)Af-A^LAN xn na pariške kavarne : mrtvih, okrog 4^0 raj~njenih. Masaker : ISIS.” Ob siovesu oa te neizčrpne tematike priporočam še prebranje Preačeve kolumne Kqko prepeSciti holokavst ? /^emokracija, 3.^. dodicj. Prvi stavek te koiumne s® gia^i : jc medna¬ rodni uan spomina na holokavst : to je dan, ko je bil leta /^■J ^ osvobojen Au»chwitz." SPISANKA tA Ob knjigi DOKAZI O NEZEMLJANIH Vveč kot 40 primerov dokazuje, da so Nezemljani obiskali Zemljo. Avtor : Warrwn Agius Lj. 2o22 V4l8Wfi8«lni 0 44-liS -*aio knjig 0 NLP-jih /o Neznanih letečih predmetih - angleško o UFO- jih/, V domači knjižnici imam le 4 knjige s tovrstno tematiko /Morda je izšla še katera tovrstna knjiga, a ne vem zanjo/. Dosedanji seznam knjig o NLP-jih je^akle : J0H. J. Allen Hy]^ek : Poročilo o Neznanih letečih pred¬ metih, Lj. 1980, 2. Miloš Krmelj : Neznani leteči predmeti, Lj. 1988. 3. Aleksandar Milinkovič : Mis± 3 axž&ia±#Hxxx NLP : Misija Zemlja : iskanje resnice o pojavu NLP, Lj. 201 b, in še 4. Nigel Blundell in Roger Boar :Največje skriv¬ nosti NLP, Lj. 1988, /go izraziti težnji k senzacionalnosti spada ta knjiga v t. i. "rumeni tisk','/ Novajknjiga Warrena Agiusa Dokazi o Nezemljanih je dozdaj najobsežnejša in najtehtnejša med njimi. Avtor ^ je dolgoletni raziskovalec neznanih letečih preumetov in slovi po nepristranskem pristopu do dokazov." Knjiga je razdeljena v 4 dele : videnja / opomba : od leta 1942 dalje/ 1. Sodobna 2. StrmoglavijenjaLn pristanki 3. Vojska in NLP-ji 4. Vladni projekti / VL Avtorjev raziskovalni sistem je pri obravnavanju posameznih dogajanj enoten : najprej navede kraj in čas dogajanja, sledmi jo pričevanja očividcev, uradne preiskave in zaključni avtorjev sklep* Y <*r h ^e prva zgodba Bitka za Los Angeles /leto 194-2 !/ nam ponudi svojevrstno presenečenje. Skupina NLP-jev nad Los Angele¬ som j£ bila dojeta kot možni japonski letalski napad ! Spomin na Pearl ^arbour iz leta 194-1 je bil še svež ! Zapovedan djfbil protiletalski napad, ki pa NLP-jev ni dose- V gel ! Očitno so imeli zavarovalni ščit ! To dejstvo je že zavrnilo možnost, da bi bila v zraku japonska letala, ki do V omenjene obrambe gotovo še niso prišla. Gornje presenečenje nadaljujem s kontrastnim presenečenjem/ s citatom iz knjige A* Milenkoviča NLP - Misija Zemlja..., LJ. 2olb, stran 29 / " Leta 194-2. 29. februarja /lil/ se je nemški NLP /lil/ pojavil nad Los Angelesom. Nanj so izstrelili 14-5o protiletalskih granat . Na tlej^ <)£ bif& mrtvih in ranjenin zaradi neeksplodiranih granat." /lil/ Zgodbi sta močno različni, a bolj zaupam Agiusu kot Milin- koviču.. Sta pa dve enaki informaciji : NLP-ji niso napadali in v obeh primerih so ostali nepoškodovani ! o Glavni pomislek ob drugi zgodbi je : ali so imeli Nemci leta 194-2 res že tak letalski dosežek ?! A vrnimo se k Agiusovi knjigi, "^a ilustracijo navajam nekaj naslovov iz 1. dela : Devet NLP-jev nad Mount Rainer- jem - NLP, ujet na filmski trak - Val NLP-jev nad Washig- j tonom - - Predsednik Carter opazuje NLP - NLP nad čikaškim letališčem - NLP-ji motijo jedrske raketa /lil/. Dejstvo, da so NLP-ji onemogočili dejavnsot jedrskih raket kaže nanjihovo izjemno sposobnost ! / 22 V 2* delu je omenjena tudi znana zgodba o Roswellu /Strmoglavljenje pri Roswellu/. Iz 3. dela navajam zgodbe d letalcih, ki so spremljali r NLP-je : 1. Sm rt Thomasa Hantella /1948, ZDA/. Letalec ffantell je 3 “ ~ oc po uradni dolžnosti zasledoval NLP. "Zadnje spojilo, ki ga je [fantell poslal radijskim operaterjem, je bilo nasled¬ il nje : Nad mano je in dohitevam ga. Grem na 6000 metrov." Potem so našli le razbito letalo na t&idi in mrtvega letalca 2. Izginotje Fjixa Monde in Roberta Wilsona / /1953, ZDA/ Letalo je zasledovalo NLP in potem izginilo !. Razbitin letala niso našli ! 3 . Izginotje hredericka v alenticha /1978, Avstralija/. Valentich se je dne ^1,. lo. 1978 na svojem delovnem poletu srečal z NLP-jem. "Ob 19.. lope fr J- Valentich kontrolorju zračnegs prometa spodočil, dat pred- met lebdi nad njegovim letalom. Opazil je, j oddaja zeleno svetlobo... 1 * KmaJu po 19.12 je kontrolor zračnega prometa izgubil radijsko zvefco z Valentichem." Štiri dni so brez uspeha Iskali ostaline ^alentichevega letala. Ali NLP ugrabi k^r celotno letalo ?J /V Pri raziskavah, ki jih je o^anizirala ameriška vojska, je bila stalnica dejstvo, da so bili NLP-ji v glavnem razlagani kot nuravni pojavi in da bi se odvrnile vse možne misli o Nezemljanih in o njihovih plovilih. V teh razlagah je bil razunljiv stvarni interes. Če bi sprejeli NLP-je kot plovila Nezemljanov, bi morala vojska priznati svojo popolno nemoč pred njimi. Povrh bi še nastajala panika med Zemljani. Z-H Iz avtorjeve Spremne besede /strani 4o3“4o5/ navajam najprej začetek : "Maja 2o2o je Pentagon javno priznal obstoj pojava NLP-jev. Z odstranitvijo oznake zapno s treh video¬ posnetkov, ki jih je nato objavila akademija To the Starš, je Pentagon končno priznal, da je bilo veliko primerov, ko so pilti zasledovali neznane leteče predmete, , vendar so jih ti zrakoplovi neznanega izvora prehiteli in poka¬ zali značilnosti, ki dokazujejo, da jih ni mogel narediti človek." In še citat s strani 4-o4 : " Tehnologija, ki jo ta bitja posedujejo, je nam nerazumljiva in izjemna. Možnost iz¬ koriščanja gravitacije za a^tigravitacijski pogonski si- tHHXHXnxkaxkHHtrapMkiH navedla strokovno /n, oznako kontrapukta iz knjige L. M. Škerjanca Glasbeni 4 slovarček : " Kontrapunkt je kompozicijska metoda samo¬ stojno vodenih, a ubranih zvenečih glasov.". Avtor torej vzpostavlja povezavo življenja in glasbe. Podobno je v romanu Groteskni ples nakajzal povezavo žiteljenje^Ln plesa. Mord^/je skušal Huxley izpeljati zgradbo in priposred Kontrapunkta življenja kot kako veliko simfo¬ nijo. Tudi glasba šamane v romanu večkrat navzoča, r J v zaključku romane pa ima celo bistveno vlogo, V zadnjem 37* poglavju se okoli Beethovnovega kvarteta j. v/ spletata ib razpletata miselnost in čutenje dceh osrednjih oseb romana : Spandrella in Rampiona. Zaradi obilice oseb v tem vsekakor glavnem Huxleyevem romanu bi si kot bralec želel na začetku romana seznam teh oseb, tako kot pri dramah,, povrh imajta roman tudi dramatične značilnosti. n 'ZG / Gre za veliki družbeni in poudarjeno za konverzacijski k/ £- roJ' roman, ki večinsko potega v inj^te^ktuaif sferi. Dogajanje romana/je postavljeno ravno v sredino med koncem 1. svetovne vojne in aa začerkom 2. svetovnefvojne.. Predstavljeni so r\ < angleški socialni sloji : od nižjeslojcev do vrhunskih aristokratov. se mnenja o osebnih, o socialnih in •v - - 'T' o političnih vprašanjih takratne angleške družbe. V liku Weblsya bi lahko gledali predčasno upodobitev voditelja angleških fašistov iz 3o. let Oswalda Mosleya /1896-19So/. V Menašejevem Svetovnem biografskem leksi¬ konu, 1994, najdemo tele podatke o ,^osleyu rrojan v plemiški /!/ družini, 1929 še član laburističnejvlade /!/, od 1932 voditelj British Union of Pascists, mee 2. •I ' “ svetovno vojno v priporu. Morda pa je Mosley že kot labu¬ rist kazal fašistična nagnjenaja ?! Kaj pa če je fa/Sčit Hu/ley ob vseh svojih drugihbtalentih tudi jasnovidec ?! V rom q nu nastopa vi^stcjliteratov mn drugih umetnikov, podobno kot v Grotesknem plesu. Edennključnih likov Quarles naj bi imel avtorjeve poteze, v liku šampiona p a se dokaj razvidno kažejo značilnosti D. H. La»rencea. Vemo tudi, da sta bila Huxley m Lawrence prijateljsko povezana, Prvo poglavje romana - če ostanemo pri glasbeni oznaki - se začne v intonaciji andante sostenuto. Prvi stavek v romanu pa izreče Marjorie Carling, partnerka o. literata Walterja Bidl^ka : "Se ne boš pozno v r nil ?" Walter se namreč pdpravlja v svojo družbo in takoj /■'v uvidimo dvopolnost njunih zelja. V aristokratski Ta#tamounfc- tovi palačai so se že zbirali gostje, ki so prišteli na napovedano glasbeno prireditev. / ^ Najprej se srečamo z gostiteljico lady Hildo tantamount / J d inspa z njenim prjateljem /tudi bišim ljubimcem/ slikarjem Johnom Bidlakom. V 3. poglavju predstavi avtor lorda E^warda Tantamounta, ki se posveča svojemu konjičku : biološkemu raziskovanju. Pri znanstvenem delu mu pomaga nižjeslojec in komunistično usmerjeni Illidge, Lady Tantamount je iz družbe potegnila znano politično osebnost : Everarda Webleya, voditelja britanskih svobod¬ njakov, nastopajočih vvzelenih uniformah. Webley je po¬ snemal italijanske fajjiste, £ ki so prevzeli oblast v Italiji leta 1922. Webley postane eden izmed izste — pajočiij^likov v romanu. . Q Towp priziru z Webleyem nastopi še Lucy Tantamount, edina hči dvojice Tantamountov. Je bogataška lepotica, muhasta razvajenka in senzualna vit^listka. Je podoben tip ksax, kot jejv Grotesknem plesu Myra Viveash, le dairna višji dSa^ - žbeni položaj* kot Myra. l/anjo je strastno zajledan Walter Bidlake in zdaj jo v gneči išče. Naleti pa le na Illidgea, nasprotnika ari¬ stokratske družbe, a obenemn uslu^bencsjpri aristokratu/. Sočasno je Vebley skušal v pogovoru pritegniti k svoji stranki lorda j^antamounta, a ta $ za politiko ne zanima c/ ' in to tudi pove. Navsezadnje je Webley ugotovil, da prtf' Tanta- mountu ne bo ničesar dosegel in se je poslovil. frv£ n^AtvO V nadaljevanjuliterata Burlapa, urednika književne re¬ vije Literary World. Pri njem je zaposlen Walter Bidlake, /C Z? Sistem poglcvvij je podoben dramskim prizorom : selimo se od ene do drage osebe ali skupine oseb. Šele v 6. poglavju se pojavi glavnih oseb pisa¬ telj Philip Quarles, nekak avtobiografski lik, Quarles je s svojo £eno Elinor trenutno v Indiji /Anglija jepe vedno na|vrhu svojega kolonializma/ in se odpravlja v Anglijo. Walter Bidlake jejkončno č le uspel priti do zaželene mu Lucy. Slednja ga odvede v izbrano družbo 8. poglavja. V restavraciji so že bili : pisatelj Mark "jTampion, njegova žena Mary in zelo svojski tip Spandrell^ katerega pomen bo do konca romana vseskozi naraščal, šampiona svetujeta Spand rel$m , naj ae poroči. V devetemm p^g^Vvju izvemo retrospektibno zgodbo, , kako sta se spoznala in se pozneje povezala višjeslojka Mary in nižjeslojec iVi ark šampion. /D.H. Lawrence se je res poročil z ločeno nemško plemkinjo !/. Spandrell je bil uživač, ženskar in brezdelnež, obenem pa čudnalžrtev 0jdipovegakompleksa. Potem ko je Spandrellu --- O umrl oče in se je tako rešil eneg£^ bremenjjiv Ojdipovem kompleksu, se je njegoba mati ponovno poročila, in to z vojaškim častnikom. To je Spandfella povsem vrglo iz J < 2 _ tirax in mu jse izraziteje obnovilo Ojdipov kompleks, /prim. približno obnovitev situacije v Shakespearovem Ham¬ letu : stari Hamlet, mati Gertruda, mladi Hamlet in 2. Gertrudin mož Mrtfi&c Klavdij !/ V dogajalni sedanjosti smo še vedno v pogovoru Spandrella z Rampionom. Slednji mu pravi /stran 175/ : " Pri vas je ta nesreča, Spandrell, ... da v resnici sovražite k £9 samega sebe. Sovražite sam izvir svojegajživljenja, njegovo zadnjo podlago - saj ni mogoče zanikati, lan e spol nekaj temeljnega. In vi ga sovražite, sovražite ga !" V nadaljevanju je ^arapion povefeal s Spandrelovim življenj- j * skim čutenjem širšo družbo in ™g£jal ; "... To je xKXH±&axx bolezen modernega človeka.az ji pravim Jezusova boleeen/!Jy po analogiji z Brightovo boleznijo. Ali še bolje : Jezusova in Newtonova bolezen /!/, zakaj znanstveniki so prav toliko odgovorni kakor kristjani, in glede tega tudi veliki pod¬ jetniki. To je Jezusova in Newtonova in Fordova /lil/ bolezen. Ta trojica nas je skoraj ppopolnomapobila. Iztrgala - 7 > P 1 jelživl jenje iz naših §eles in nas napolnila s sovraštvom." /!/ Ko pride pogovor do Shelleya, je šampion zelo oster do njega /stran 179 / : "... Pri Shelleya je nekaj zelo strašnega. Ni človek, ni mož,. Nekaka mešanica vilinskega človeka in belega polža.-' a Vi než- A nem /vilin&kam: j /ppenmife^uii-e^snes^ , ^seksualnost i/ V 11. poglavju se kenanoj |>pg javita* VLrestpvraffij ji, kjer so Spandrell in šampiona, tudi Lucy in Walter. Na začetku tega poglavja nam avtor takole predstavi e Lucy : /stran ltil/ : " V Lj^y^ni okolici jelživljenje zmerom kazalo pripravljenost, da bo postalo nenavadno javno. Kolikor več, toliko bolj veselo, to je bilo njeno načelo, ali če je "bolj veselo" oremočna beseda, potem vsaj bolj hrupno, bolj nemirno zabavno." S svojo navzočnostjo je -^jj-tro onemogočila resne pogovore Spandrella in šampiona. Spandrell se razglasi za protirevolucionarja : /stran 191 / : "Postavimo duhovno nižje stanove napjihovo mesto." Rampion p^fnapoveduje dvojno revolug/jo /stran 191/ : "Notranja osebna revolucija in dosledno zunanja in druž- bena^revoluci ja." Avtorjev pripovedni sistem lahko dramsko označimo kot mozaično nizanj^Jrazličnih prizorov ali pa glasbeno kot orkestriranoe različnih izrazov. In že se hitro menijo prizori z znan- ^ . stvenim delom lorda fantamounza in njegovega pomoonika Hlidgea ter prizori z družbo v restavraciji. na g)audelaira. •O Spandrell je ponesel pogoj Družba se zatem ^razide, skupaj os/tanejo le Spandrell, Lucy in Walter, ki pa bi želel ostati^sžm' z Lucy. Slednja pripoveduje zgodbo o svojem nebogljenem očetu in pohvali Walterjevega očeta, gi ji je pcjfživljenjskem razpo¬ loženju blizu. Omembajne|egajiraena takoj premakne dogajanje k omenjeni osebi, 'lako smo že v prizoru s starim Bidlakom. Pravkar je dobil pismo svoje hčere Elinor iz Indije,... Trojica Spandrell, Lucy in Walter se ob pol dveh ponoči odpravi še v nočni klub in tam naleti na komunističnegžjfpnvrž^nca Illidgea. Sočasno z Walterjevo nočno anabazo se Marjori-C- čustveno muči doma, saj čuti, da se je je Walter naveličal. Walter je končno obtipal, da bi ostal sam z Lucy- in je odšel ob pol štirih domov. Sledil jenučni prizor z Marjorie. Naslednji dan je Ifalter odšel v uredništvo revije 4dt§irary World. Bm:x Urednik Burlap gafj ^pohvalil zaKlanek L> (j J ' ~f p/jpjLm^udu. Walcer pa se je zavzel za povišanje svoje plače. Spretni Burlap pa povečanje Walterjeve plače prepustil računo¬ vodji.Valter se je spomnil, da bosta ta dan odšla iz Indije njegova sestra Elinor in njen mož Philip Quarles. Iz dru- žinskihb misli je iztrgala Valterja oblastniška Luc^f in ga P' Kl. poklicala k sebi. Walter se ji ni mogel in jtejunaral upreti. ^o je prišel k Lucy, ga je v erotičnih zamislih najprej zmotila papiga, nato pa še prihod Illidgea, /!/ Temu pa se je umaknil ! Lucyno flirtanje /?!/ z IIlidgeJ>m je prav¬ zaprav čudno, saj ni spadal v njeno višjo družbo. Morda pa •r jo je pritegovala latinska misel : varietas delectat. Doma pri Valterju je spet bil družinski vihar. Tokrat je w arjorie Walterja|car odpodila od doma ! In on ? Naravnost k Lucy ! "To noč je Lucy postala njegovsJljubica." /stran 248/ Spandrella obišče njegova mati in mu prinese finančno podporo, nato ga nagovarja, naj spremeni svoje nedelavno življenje. V njunem pogovoru se razvidno pojavi Spand- rellov Ojdipov kamp±sksxx /ali paf/aSžtov !/ kkompleks. Takolejpravi Spandrell materi/na strani 253^ : ^ f Kaj si v resnici pričakovala od 15 let starega fanta, da bo materi pripovedoval, zaradi kakšnih razlogov ne želi, da bi ležala v isti postelji z nekim tujcem ?" /!!/ V 14. poglavju se selimo k družini Quarles. V Angliji se v/ vzgojiteljica gospodična Fplkes trudi z malim JsteBzm Philom p**' Quarles Sočasno pa njegova starša potujeta z ladjo iz Ind)je v Anglijo. Zakonca se menita tudi o Walterju in o n arjorie. 15. poglavje se s pet osredotoči na trikotnik Marjorie - Walter - £ucy. Vredno je navesti nekaj Lucynih misli v pogovoru z Val¬ terjem ^ /stran 281/ : "Živeti moderno pomeni živeti hitro." je nadaljevala. " V naših dneh ne moreš voziti s seboj polnega vagona idealov in romantike. Če potuješ z letalom, moraš pustiti za seboj težko prtljago. Dobra staroverska duša je bila popolnom^r redu, ko so ljudje živeli počasi, dandanašnji pa je preokorna. V le¬ talu ni prostora zanjo." /!!/ V 16. poglavju preidemo k družini ftfampion. Pri Rampionu se oglasi Burlap. Moška se zapleteta v pogovor o^umetnosti. Miselno in ustvarjalno pa sta si kar najbolj različna, / Rampion na strani 29o nravi : " Vsi ste enaki, vi časnh- karski možje. Nikakih pretresov. Najprej varnost. Književnost tez i/ n brez boiečine. ^/love/k ne sme iztrebljati predsodkov ali kovati idejmx, razen če je prej Naužil kak pripomoček proti bolečinam. Bralce je treba nenehoma držati v nekakem somračnem spanju. Nepoboljšljivi ste, vsi, brez izjeme." Burlap je za svojo revijo izbral 3 Rampionove najmanj polemične in spotakljive r/sbe." V 17. poglavju /to je začetek 2. knjige K. ž. v 2. izdaji romana/ izvemo za Spandrellov odnos do dela. Njegova mati in njegovi prijatelji so ga stalno nagovarjali, naj kaj dela. Na strani 5 pove S^pandrell tole bistro misel o delu : " Delo ni nič bolj spoštovanja vredno kakor alko¬ hol in služi prav istemu namenu : samo zmoti duha, povzroči, da člove^pozabi samega sebe. Delo je mamilo, to je vse." /lil/ Ker je Spandrell gotovo najnenavadnejši lik v romanu, si oglejmo še nekaj avtorjevih misli o njem /stran 7/ • " Že odkar se je n^jegova mati drugič poročila, je Spand- reil neprestano izprevrženo počel vse tisto, kar je bilo najslabše, izbibal najslabšo pot, premišljeno vlival pogum svojim najslabšim nagnjenjem. Z razuzdanostjo si je s/ krajšal čas v nenehnem brezdelju." Navedimo še presenetljivo Bpandrellovo misel na strani 13 : " K ako veste**, da zemlja ni pekel $S£k:akega drugega planeta ." / 33 V nadaljevanju tega poglavja se Spandrell sreča v restavraciji z Lucy in z Walterjem. V la. poglavju je prikazan delček potovanja Philipa Quarlesa in njegove žene Eiinor, ko se ustavi njuna^Ladja v Port jpaidu. V Burlapovem uredništvu pa se začnejnapletati erotično pribli¬ ževanje med Burlapom in med Beatn^e. V 19. poglavju sta zakonca Quarlesa že v Angliji in se /i> c?j(hr\ /A snideta_£ i« srčkom Philom. Sidney Ouarles, oče pisatelja Philipa, je napisal knjigo o vladanju, zdaj pa se je uKvat^jal z ate nada¬ ljevanjem te knjige : tema Demokracija. Ta njegova zapo¬ slitev je bila nekaj podobnega kot biološko raziskovanja lorda "fantamounta. Med starimi g^podi v romanu je samo slikar John Bidlake v svojem delovanju zares uspel. Pri Quarlesovih so malce obnovili družinsko givtjehje : pisatelj Philip se je srečal z očetom publicistom, nje- govsjžena Eiinor ^ se je oglasila pri svoji tašči gospe Quarles, katero je zelo cenila. Na kratko sta se ^menili tudi o možu prve gospe in o sinu druge gospe @ Philipu Quarlpsu. Mati vpraša [ f .{ . kakšen je sam v sebi in s teboj ?" Snaha ji je odgovorila : "Daleč od mene". In mati je dodala : " Zmeraj je bil tak... Zmeraj je bil daleč." Philip je bil očitno predvsem zazrt v svojo pisateljsko ustvarjalnost. Starejša gospa ^uarles pa je imela težave z možem, ki je stalno odhajal v B London zaradi svoje načrtovane politološke knjige., a tam je v resnici skakal čez zakonski plot s svojo tajnico Gladys. A ^ V Elinor Quarles je zagledan politik Everard Webley, ki V ^ / —' - ' 'j i je $ejabno nasprotje njenega mo^a^/Philipa* ( pisatelja,/ 22. poglavje je organizirano v obliki zapiskov pisatelja Quarlesa. Zapiski se začno takole Istran lo2/ : ^ Danes sem bil pri Lucy Tantamountovi žrtev zelo čudne asociacije idej. Lucy jedila kakor navadno francoska za¬ stava : modra okoli oči,, škrlatne|istnice, vse^ ugo pa mrtvaško belo pred ozadjem bleščečih, kovinsko črnih las," Glede na naslov romana je pomemben Philipov zapisek na strani lo3 : Muzikalizacijajf>rozne|(iraetnosti. /!/ Na strani lo4 se razpiše o romanu idej : " Značaj vsake osebe mora biti kolikor mogoče obsežen v idejah, ki jih izpoveduje." 1 23 . poglavju smo spet pri Webleyu, ki ravno piše zapelje- P-* N valsko pismo Elinor. Rampion $ SE S Philipom o politiki. Pri zdravniškem pregledu so odkrili pri Johnu Bidlaku v želodcu izra^stek : čir ali rak ?! 25. poglavje je sestavljeno iz Lucynih pisem Walterju iz Pariza. 26. poglavjejje spet namenjeno zapiskom Philipa Quar- lesa. V 28. poglavju je Elinor na sestanku z Webleyem in vidimo, da mu že počasi pojišČa, takole razmišlja na strani 151 : " Ko bi Philip pustil, da ga ljubi ! On pa ni govoril, , ničesar ni storil, kar naprej je samo bral. lVl olče jo jejobsojal na nezvestobo. /!!!/ Elinor je že pripravljena, da podtane Webleyeva ljubica ! Prehod v 29. poglavje je zelo posrečen. V Hyde parku nastopa Webley s svojimi svobodnjaki. Njegov politični govor zmoti z medklici komunist Hlidge in nekaj svobodnjakov liiistgea Illidgea pretepe, pozneje se Illidge sreča s Spandrellom in ta ga hujska, naj sam napade Webleya. ^linor pa je Webieyev govor s svojo intenzivnostjo pritegnil. ^ Web- leyem sta se zatem izletniško odpeljala na deželo ! Na nekakem vzporednem družabnem sprehodu pa Spandrell v spremstvu s Connie pokaže svojo destruktivnost in s £>palico /!/ uničtjuje rože ! Walterju spet piše Lucy iz r ariza in mu omeni, da je imela seksualno avanturo z nekim Italijanom. Walter je seveda močno prizadet,, na drugi strani pa je zaradi njega prizadeta ^arjorie. V 31..poglavju obišče starega gospoda Quarlesa na domu njegova londonsjatLjubica Gladys. Zanosila je in je pripravljena povzročiti škandal . Bgodbo sliši tudi stara f gospa Ouarles. Dogajanje se dramatično vzpenja. .cu Elmor dobi brzojavko, da je njen sinček , ki je pri starih starših, zbolel, za*fo naj takoj pride. T. +- Bila paje zmenjena z Webleyem /!/, zalo prosi Spandrella, naj sporoči Webleyu o tem. Spandrell pa je ravnal po svoje.prej je poklical Illlid- gea, Webleya pa ni nič obvestil. Webley je pripel po dogovoru z Elinor »aee?i ob šestih na njen dom. Tam pa sta ga v zasedi čakala Spandrell in Illidge. &o je Webley vstopil v Elinorino hišo, ga je neki moški /!!/ udaril po glavi s palico ! Udarec je bil načrtovan, umor pa najbrž ne. A zgodilo se je ravno to ! Webley je obležal mrtev. Atentat ! A kdo je udaril s palico : Spandrell ali $ Illidge ?! Avtor to spretno prikrije. Napetost narašča kot v pravi krimi¬ nalni zgodbi ! ^ r Elinor je v tem^asu že prišla do svojega sinka, ki jejo pri Bidlakovih. Na domu Quarlesov pa je bil Illidge ves iz sebe. Ali je on udaril Webleya ali je samo gledal Spandrellov udarec ?! Bolj logičen bi bil Illidgev udarec, saj je bil webley njegov politični nasprotnik ali kar sovražnik. Spand¬ rell pa je bil zunaj političnih motivov. A kdo ve, kaj je bilo zadaj. Šele na strani 215 pisatelj razkrije kot morilca Spand- rella : "Simbolično jefi.ztis9nil iz svojega /!!/ umora največjo pravo grozo, tekla je izpod njegovih teptajočih Ali je S Spandrell videl v vojaško voditeljskem Web- Aii je gledal v izrazito delujočem Webleyu nasprotje svoje nedelovne eksistence 7} Ali ni privoščil Webleyu Elinor za ljubico ?! f // pa smo tu pri glasbeni oznaki FURIOSO ! Spandrell in Illidge sta zatem ponoči pospravila sledove dogajanja v hiši in odpeljala Webleyevo truplo v nog." /fr Spandrell je tu patološko# teptal mrtvega Webleya !/ Razmislimo o možnih motivih za Spandrellovo dejanje. oč ima ?! Webleyevera avtomobilu na odročen krak, 4 5 ? Illidge se je zatem s težavo odpravil k svojemu deloda¬ jalcu lordu 1'antamountu. Spandrell je bil v poglavju že v restavraciji z li¬ terarno družbo : v z Burlapom, z Kampionoin in s Quarlesom. Sledi n jihovajobsežna Konverz ^i ja. Burlap ob vrnitvi v svojeuredništvo zelo premišljeno napreduje v svojih ero¬ tičnih težnjah pri -°eatrice. Pri malem Philu so zdravniki odkrili meningitis in deček Je po hudih mukah umrl. Glasbenailntonaci j^jetu prešla v TRISTE. ^ ’\^ebleyev umor je ostal skrivnost. Polici j^je sledila predvsem grozilnim pismom, ki jih je prejemal Webley. Ker truplo ni bilo oropano,, je bil umor razvidno uvrščen v politično sfero. Spandrell se je zabaval, ko je peebiral članke o Webleyevem umoru v časiopisju. Roman zaključi izjemno komponirano zadnje 37» poglavje. Nihilistični S^jpanareli se tu pokaže še v luči bogois- kalca ! K sebi povabi zakonca "^ampiona z željo, da bodo skupaj poslušali Beethovnov kvartet. Sočasno pa je Bpand- f reli načrtoval svojo smrt kot prč«vi absurdni človek . -Britanskim svobodnjakom jefeosial svoj aaslov in spojjročil, da bo ob določeni uri tam navzoč Webleyev morilec. t es se odpravijo trije svobodnjaki k Spamdrellu. TaJimJiHv odpre z revolverjem v roki in svobodnjaki ga ustrelijo. Kampion in njegovažena slišita hrup in stopita na hodnik- "Kaj pa je... ?", je pričel Rampion , "^trel(]e#m izhajanju, ampaK smiselno po motivnih sklopih. Avtor nas prijetno Kramljaje in obenem vsebinsko vzorno ^popelje v posameznosti in v širše zarise svetovne in domače politike. Ker je nemogoče v aii spiasnki obravnavati tako razno¬ rodno gralivo, sem se odločil, da se posvetim samo nas- ’ Al lovnemu problemu oziromabredvsem članku, ki naslovu knjige. |**&ko temo iz člankov v knjigi pa bi še veljalo a. obravna^ti posebej. Naj navedem naprej nekatere nasl^be člankov, da uvidimo razpon avtor|jeve obravnave politične problematike : Sodobnalevica v službi globalne radikalne desnice. \ o Kako presečni izrojeno idejo multikulturalizma. Feminizem ogroža ženskost. Krivda belegaj^loveka : mit in miselni konstrukt. Nagon za preživetje v Evropi izgubljen /lil/. Idiotizem novega anarhizma. Komunisti so bili brezvestni elitist. Plemenitost patriotizma. Nas čaka vojna med globalisti^ in radiKalno levico ? C-'' Ce£ 5° bo loo let bodo svetu vladali Kitajska in islamisti. jr l/ Zdaj 39 usmerjam zgolj k naslovni tematiki. Navajam najprej začetek omenjenegajčlanka, enakega naslovu knjige /stran 2 l 7 / : V zgodovini so propadle še vse civilizacije, četudi so se zdele še tako močne in nezlomljive. Zgodovinarji,ki se ukvar¬ jajo s propadom civilizacij, so že davno ugotovili, da se A pred propadom veano pojavijo okoliš^ne, ki so si kljub raziičnostiii civilizacij pdodobne J^nako blzu prepada je naša civilizacija ?" Avtor smiselno povezuje propadanje rimske V države in propadanje sedanje eropske /evro-ameriške/ civi- , \S lizacije. Tafcemata£ priteguje že vrsto let in jo bom podrob¬ neje obdelal v eni naslednjih spisank. crT' & V zvezi s propadom rijiskjga imperija so v omenjenem članku tale podpoglavja : 2 io razlogov, zakaj je propadel stari Rim - "Kruha^in iger nam dajte !" - Ko vojska, kin je nekoč bliskijučnegsypomena, posute* nebodigatreba - - Ko začme T— -A j t ~ zmanjkovati domačih ljudi - Isksije užitoov za vsako ceno je nevarno - Družbrno-ekonomsko življenje j nora biti zdravo, sicer pride do razkroja. Obriwno se bom lotil omenjenih podpoglavij, Nemški zgodovinar Alexander Demandt je v svoji knjigi Radeč Rima navedel 21o razlogov za ^ijegov propad. Bistvenejcazloge bi zlahka omejili na manj kot lo. Da so rimski cesarji pridobivali rimsko ljudstvo s Kruhom /z* osnovno preskrbo/ in z igrami / s tekmovanji v amfiteatru/, je bilo državotvorno gotovo nespametno. Pri tem so bili >tc rimski meščani kar najmanj uporabljeni za korntou Za. 4 - ska , delovnj^opravila v veliki državi/. .^Lnajiovtfm podpoglavja o vojski pa je treba polem ■Z~ 4-- lairati. ir ^3 Vojskajv stoletjih rimske države go tov o ni izgubila Jtr. /M r ' A* poema, dejstvp pa jel^l^ta vojska^čedalje bolj sestavljena iz t tujcev^predvsem iiz germanskih barbarov. Ali se bodo ti tuji najemniki še tako prizadevali ža rimsko^ržavo, kot so se za¬ četni Rimljani in Italiki ?! . 4 y~ Zgleden primer jekonec zahonorimsge^a cesarstva. Leta 476 T / 3 ^ jej germanski voditelj rimske J po sestavi pa večinsko germanske/ vojske odstavil zadnjega stKsar^rimafgg ^cesarja,. Ker je bil vojaško najmočnejši v državi j bi si nedvomno lahko pro- glasil za cesarja, saj je bilo tovrstni vojaških cesarjev že veliko. ^ čutil je, daj^e rimsko cesarstvo opešalo in da more obva=Ldovati prevelike države je rajši postal kralj Italije. Eden od oprijemljivih vzrokov propada rimske države je bil vsekakor demografski upad prebivalstva v Italiji. Viden razlog za propadanjene tudi pasivizacija ljudi v druž¬ il 't benem smislu in umikale v uasebnišIvo. Glavni razlog v propadu vsake civilizacije pa je v umanjka- nju življensg-s ke sile v prebivalstvu civilizacije, /.prim. -Zk- avtorjev članke ? {[jggon za preživetje v Ev^vt-bpi i zgubljen !/ Ko ljudje v svoji družbi niso več aktivni in strem- ljivi, pridejo drugi, ki so zelo aktivni in napadalni ter obvladajo in prevladajo pasivno domače prebivalstvo. / To se zdaj dogaja v Evropi, v kateri njene vlade celo finan¬ cirajo bodočo z^edbeno tujo vojsko, sestavljeno iz afro-azij- skih migrantov. 8 y. SPISANKA O konservativnosti in o liberalnosti nekdaj in sedaj Pogled v Bradačev /^atinsko-slovenski slovar, 1937 , I. conversatio /f/ - ohranitev, shranitev. conservator /m/ - ohranitelj, rešitelj . conservo — ohraniti, varovati, čuvati, izpolniti - zavarovati, rešiti, pomilostiti. Opomba : V isto besedno družino spada tudi naša čestavtujka konzerva. Latinsko conserva pa pomeni sosužnja, a tudi konzerva Je do nas v nekakem suženjskem položaju ! II. liber - pEost, neomejen - nepristranski, prosto¬ dušen, odkritosrčen. razuzdan, ranposajen - prostovoljen - svoboden, neodvisen, liberalis - svoboden, - plemenit, dostojen - blago- dušen,^ radodaren- liberalitas /f/ - plemenitost, blagodušnost, prijaznost radodarnost, liberatio /f/ - osvobojenje, oprostitev, liberator /m/ - osvoboditelj. libero - oprostiti, osvoboditi, oteti, rešiti česa. libertOi.s /f/ - prostost, svoboda - samostojnost - dovoljenje, prosrodušnost. libertinus — prid. osvobojen, sam. osvobojenec, liberto - podariti svibodo libertus - pris. osvobojen, sam. osvobojenec. Opomba : Veiikajfpposebnsost latinščine Je, da pomeni lxber tudi knjigo ! Liber liber Je tudi svobodna lnjiga ! r 45 Omenjeni nasprotni usmeritvi sta vsekakor stalnici v človeški družbi in nista odvisni od besedne pojavnosti v latinščini. Že v rodovni družbi praljudi so bili gotovo nekateri /najbrž večina/ nagnjei k staremm, 1 stalnemu, k navadam ipd., nekateri /najbrž manjšina/ p^£ spre,aembi, k novostim, k opustitvi starih navad ipd. Moj nameri je seveda ukvarjanje z obemajusmeritvama v novej¬ še^ času, in to v evropski in v slovenski politiki po letu 1848 /pomlad natodov/. Takrat je parlamentarna ureditev sploh začelajCmogočati politično različnost. Usmerimo pa se kar takoj na slovensko izhodišče. Slovenko politično gibanje v 2. polovici 19 . stoletja/DČ v dve izraziti skupini /a n^še stranki !/, in to v t. i. staroslovence / vod j,, Bleiweis, urednik tedanjega edinega; časnika Novice, pesnik Koseski idr./ in v t. i. mladoslovence //večinomajnladi literati npr. jjrvstik, Stritar, Jurčič, Kersnik, Tavčar^ idr./ Kar najbolj povčdni gesli obeh skupin. Staroslovenci so delovali z geslom “ VSE ZA VERO, DOM, CESARJA ! Šlo je torej za prvenstveno pozornost veri , torejft katoli¬ cizmu, ki je tisti čas že približno looo let vladal# v slo¬ venskih deželah. / Manj jasen je pomenski obseg DOMA. Ali gre za domačijstvo, z|a privrženost ožji poktajini ? Zo deželno usmerjenost V v T y /Kranjska, Koroška, Štajerska itd./ ? Ali paje v DOMU že tudi širši narod ?! Poudarjena vdanost cesarju, dinastiji Habsburžanov pade močno omejila nacionalno pobudnost staroslobencev, saj je H e habsburška dinastija ve^>no delovala v nemški nj korist. Iz gesla s^aroskovencev izhajajo vzorčne poteze vseobsežne konservativnosti : verska konservativnost : /obstajajoča okoli looOlet/. družbena konservativnost : /temelječa na 6oo-letni vladavini jtabsj buržanov/. naravna|conservativnost / izhajajooa iz pradavnega odnosa do narave - nekako v smislu nemškega izročila Blut und Boden - Kri in Zemlja. V nadaljevanju razvoja do zdaj se zastavlja vprašanje, ali je mogoče obstati pri totalni konservativnosti- ohranjefa&lnosti. kako naj npr. deluje britanska konservativna stranka n v času, ko v Kondonu uraduje muslimanski župan, Preidimo k mladoslovenskemu geslu VSE ZA NAROD, NAPREDEK IN SVOBODO. MladošlovendLi so temeljili na idejah meščanskih revolucij iz pomladi narodov leta in iz takratnega nasrionalneg^gesla, ki gajje ubesedil koroški duhovnik Matija Majar Ziljski. Narod je zdaj zamenjal verp in postal nekaka posvetna vera. V zvezi s tem so nastajala gibanja številnih zati¬ ranih narodov, tako tudi Slovencev. Ti kulturni in kulturnopolitični nacionalizmi so povs tffi 1 utemeljeni in ppzitivni. Zatiralsko početje velikih narodov do malih narodoc pa hi nacionalizem, ampak nacionalni imperializem, npr. nemški odnos do ASlovencev v Av¬ striji, ruski odnos do Ukrajincev itd. Izraz napredek je zelo splošen in nedoločen. Z vidika p^p^ga mladoslovenskega pt *a gesla Natod bi bil napredek izboljšanje slovenskega narodnega položajajv avstri j&k-L državi. Seveda de napredek tudi vsako izboljšanj e položaja na različnih področjih, npr. v gospodarstvu, v kulturi, v šolstvu, v zdravstvu itd. Najširši napredek pa se gotovo Kaže v izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. to prvo geslo v In še zaključno geslo SVOBODA. Vemo, dajjej trojici gesel francosKe revolucije 1789* Svoboda je pojem, ki hitro trči na meje družbenega reda. Brezmejno svobodo telemskega gesla DELAJ, KAR HOČEŠ ! je že sam avtor v spremnem besedilu preobrazil v prijazno družbo sobivajočih. V političnih zadevah pomeni svoboda dosego političnih pravic, ki ne obstajajo v absolutističnih, avtokratskih in v totalitarnih družban. Popofna anarhična svoboda je dosegljiva samo posamezniku brez družbe, npr. Robinzonu na samotnem otoku in podobnim robinzoskim ti om. f^s je, da so ti tipi brezmejno svobodni, a obenem povsem utesnjeni zaradi naravnih danosti. Splošna svoboda^je sestavijene^iz kopice področnih svobod. tu so : politična, verska, gopodarska, tiskovna, kulturna, ItiOskiZ iStppimojrv-sJiOVfinskemi-pffllitienem, raz¥9o.u«sd§lje».uNaokQncu 19. stoletja o ,nafifeajaja c ; 0 ašetne J . J sleyenskekpoJ.itične J . J strankatv.v . Leta je nastala Katoliška narodna stranka. Poaneje - - gtcst se je preimenovala)^ Slovesko ljudsko stranko^ in je bila glavna slovenska politična stranka vse do začetka Ji. sve¬ tovne vojne. Smiselno jio opredelimo za konservativno stranko /nadaljevanje staroslovencev/. Leta je nastala Narodno napredna stranka. Opredelimo jo kot liberalno stranko /zveza z mladoslovenci/. jr \l/v voddstvu NNS sta bila kar dvajliterata : Ivan Tavčae in Ivan Hribar. Njihov list Slovenski narod, list SI& pa Slovenec. Leta lf’%' je bila v Ljubljani ustanovlena še Jugoslovan¬ ska socialnodemokratska stranka, usmerjena internacionalno in socia^sjtično. Tudi v JSDS je bil eden vidnih vodi- t el rje v književnik Etbin Kristan. Omenjene stranke so skladne z evropskim razvojem v tri glavne usmeritve : v konservativno, v liberalno in v socia¬ listično smer. TJg, avstrijska strankarska delitev se j-echranila tudi v času prve Jugoslavije /19181194-1/. Po 2. svetovni vojni je v drugi Jugoslaviji za 4-5 let rf tothtalita no zavladala wv mo^iuistična stranka. *pako se je strankarsko živijenje^bnovilo šele po slovenski osamosvojitvi 1991 . Stranke so aa delile predvsem po odnosa do komunistične vladavine. Prvi sklop strank označujemo za kontinuitetne - o stranke, drugp sklp strank pa za protikontinuitetne ali pomladne stranke. Z vidika naš2^ glavne sistemske delitve v tej spisanki so vse kontinuitetne sstranke konservativne /usmerjene nazaj, v pretekli režim/, vse pomladne stranke pa spa¬ dajo bolj ali manj v liberalni politični tok. Spomnimo se, da je bil liberalizem v komunističnem režimu označevan kot izrazito negativna polotična^ierezige ! Ta komu¬ nistični odnos do liberazlizma potrjuje tudi komuni¬ stični odnos do svobode nasploh ! Najvidnejša kontinuitetna stranka so socialni demokrati Po opusritvi oznake komunisti so najprej zamenjali nekaj oznak stranke. Izraz komunisti se je zdel komunističnim vo diteljem po propadu komunističnega režima, po neuspehu tega režima in po raziitju terorizma tega režima milo J rečeno nespodbuden, raradoks preimenovanjav socialne demo¬ krate je seveda razviden. Demokratična socialna demokracija /prim. začetno fazo JSDS in socialne demokrate v avropi !/ je bila v času trdegajicomunizma največ j akonkurentka komu- n istov in ti so jo celo označevali jcot socialne fašiste ! Dodatni paradoks je oii/e to, da smo imeli nekaj časa kaiT uve , saj je S Jože Pučnik ustanovil socialnodemokratsko stranko po evropskem demo¬ kratičnem zgledu. Iz te stranke je potem nastala sedanja SDS ! Kontinuitetnih strank je seveda še veš. w ekaj časa je bila najuspešnejša liberalnodemokratska str anka /Janez Drnovšek/, potem pa se je^čitno sektaško razkrojila. Tu je zanimiva oznaka liberalna, a v primeri s trdim komuniz mom je nekaj liberalnosti gotovo imela. Nekatere kontinuitetne stranke nastanejo ad hoc za po amezne volitve. Slovebskajpos^ebnost je, da tovrstne stranke regino zmagujejo, čeprav nastopajo s tipi^čnimi amaterskimi voditelji. Pred kratkim se je tovrstna volilna zgodba^onovila celo z! # velikim uspehom ! Kot lepo pove latinski izrek : Mundus vult decipi I ( J \\oZe^ (k~L’ 'bO Najbolj radikalno razvneta kontinuitetna stranka je levica. Le-ta - kljub vsem dokazolTo popolni neuspešnosti /J komunističnega gospodarstva - še vedno ponavljain obnavlja preživela komunistična propagandna gesla, sK Protikonfcinuitetne stranke so v odnosu do komunistične vladax±HK vine usmerjene spreminjev&imo in liberalno, kar pomeni protienoumno in gospodarsko razumno. V začetni fazi so se najbolj uveljavili krščanski demo- k^ati, značilna stranka v demokratični Evropi. /Lojze Peterle^. Obnovila se je SLS. Prejšnja dolgoletna kon¬ servativna stranka je zdaj postala enajfod spreminjeval- nih strank. Ali se je približala tudi liberalnosti ? Ktot je bilo že omenjeno, je iz Pučnikove socialnodemo- c krat[ske stranke nastala sedanja SDS - Slovenska demokratska stranka /Janša/. Iz prejšnje krščanskodemokratske stranke se je razvila zdajšnja Nova Slovenija - krščanski demokrati. Med protikontinuitetnemi strankami je treba omeniti še maloštevilno Slovensko nacionalno stranko /Jelinčič/. Vemo pa za dialektično zakonitost, da ista stranka na oblasti deluje drugače kot takrat, ko je v opo¬ ziciji. Spremeni se kritični zorni kot. Najbolj razkrivalno deluje o oblastništvu naslednji afo¬ rizem : Ko se revolucionarji vselij o v vM^ne palače, postanejo kontrarevolucij onar ji. Za bistrega avtorja tega / aforizma zal ne vem,, a mogel bi biti Poljak Lee. V realnem socializmu se je to dejstvo stalno potrjevalo Oblastniki so postali najprej birokratski ustaljenci, 4 zatem pa še reakcionarni politiki, preganjalci vsake revo¬ lucionarnosti. Zdaj pa preidimo iz ožje politične sfere v splošnejšo /V [ in širšo problematiko konserVativpnosti in liberalnosti. Konservativna ohranjevalnost je na nekaterih področjih globalno nujna, npr. na področju ohranjanja narve in ohranjanja kulture. Uničevanje narave bo sčasoma uničilo tudi človeški rod. Prav tako je potrebna tudi ohranitev materialne, duhovne in socialne kulture, saj samo slede¬ nje kulturi omogoča znosno sobivanj^.judi Konservatibnost pa n^more več zadrževati burnih sprememb predmetnega tehnološkega sveta, ^emur smo vsakodnevne priče. Ali živimo torej v obdobju kulturne in ^ ud ^ del no politične liberalnosti ? Preveč širokosrčna in preveč dopuščajoča liberalnost pa vodi navsezadnje v anarhijo. In že smo pri vprašanju brezmejne o? svobode, ki jo je Rabelais v telemskem izreku DELAJ, KAR HOČEŠ ! najprej najavil, , nato pa v komentiranju tega gesla umno omejil na prijazno družbenost. Ponoviti j_fe terba ugotovit/^ da iz brezmejne svobode telemskega gesla izhaja v zlem pojmovanju nič m£s^nj kot boj vseh proti vsem. 8. SPISANKA Š-Z. Ob Huellebecqovem romanu PODREDITEV, L d . 2ol6 Uvodna opomba : Naslov romana je zelo poveden, saj je pomen besede islam podreditev ! Drugo branje huellebecqovega romana sem si privoščil zd^o , da bi mojim bralkam in mojim bralcem predstavil ta vsebinsko izjemno pomembni roman. Najprej si oglejmo časovno poigravanje v besedilu. Rpman jejlzšel i leta ^ 015 ) slovenski prevod je sledil zelo hitro : ^2ol 6^ roman pa prikazuje prevzem islamistične oblasti v Franciji leta^2ol^ ! Avtor je provokativni prehitel stvarno dogajanje, ki se bo zelo verjetno izpeljalo zelo podobno kot v romanu ! Predstavimo najprej avtorja. Navajam kar zapisek o avtorju na platnici romana*' podrdditd-v. " Michel Huellebecq /1958/ je eden najbolj razvpitih in provokativnih pisateljev našega časa. Vsi njegovi romani so prevedeni v slovenščino /!/, od tega so trije izšli pri Cankarjevi založbi; Osnovni delci /2ooo/, , za katere ^ . --—-—— je prejel nagrado IMPAC, ^Platforma /k2oo2/ ter jemlje vid in c>zemlje ^ /2ol 2/. za katerega je prejel Goncourtovo nagrado. Poleg romanov je objavil več pesbiških in esejis- tičnih zbirk, posveta se tudi glasbi xn fotografiji." Naj dodam k omenjenim romanom še roman Serotonin /2o2o/, ki sem ga|^T težavo~~prebral ^pred kratkim^ Vseskozi izžareva poudarjeno morasto vzdušje osebne in družbene francoske dekadence. r 5T3 S tako družbo bo mil^antni islam mimogrede opravil« Glavnajoseba romana je profesor franoske književnosti na Sorboni III Francois /priimek ni naveden, ime pa zveni podobno kot Francais ^Francoz !/. 'la profesor je specialist za znanega francoskega pisatelja Huysmansa. /Joris-harl Huysmans /184-8-1907/ je izšel iz naturalizma in iz Zolajeve druščine, nato se je preusmeril v dekadenco /globni tovrstni roman NAROBE je tudi v slovenščini/. Navse- zadnje pa se je pokatoličanil ali vrnil v /tali^tvo. Idejni prehodi tega avtorja nakazujejo tudi idejne premike glavnej>sebe v romanu Podreditev ! Huysmans je v romanu večkrat omenjan in obravnavan in tudi "f uvodni citat je iz njegovegaromana Na poti. /!/ --- Navajam še prvi stavek romana s poudarjeno povezavo med Huysmansom in med glavno osebo romana /stran 9/ "Skozi vsa leta moje žalobnejnladosti je bil Huysraans moj sopotnik, moj zvesti prijatelj; nikoli nisem začutil nika¬ kršnega dvoma, nikoli me n^i zamikalo, da bi ga zapustil in se posvetil kateri drugi temi; nato# pa sem nekega v' popoldneva v juniju 2oo7» potem ko sem prek Vsakršne meje dovoljenega zavlačeval z oddajo, pred komisijo Univerze v j^arizu - Sorbone zagovarjal svojo doktorsko diser¬ tacijo : ^oris-j^irl Huysmans ali izhod iz tunela." Na stakni 13 preberejo pikro oznako študija književ¬ nosti : "Univerzitetni študij književnosti, kotv vemo, ne vodi nikamor /!/, sazen za tiste najbolj nadarjene štu¬ dente, ki jih čaka kariera univerzitetnega predvatelja y . Po priljubljeni, dasiravno pretirano uporab¬ 4* v/ . <&y ljani in zlotabljani formulaciji je doživtje akaše živi) izkustvo v zunajcutnem ozitoma ne-čuthem zaznavanju." In še : " Pri globljih doživetjih te vrste je navzoč občutek, da sva vesolje in jaz eho." (J J |1 k/ btran 1-^ : vesolje je razvijajoč se integralen sistem, - pretresljivo skladen in notranjepovezan." Sti-au 1$ : " V starouavni Indiji je sanskrtska beseda akaš^pomenila (4y - a _/ je izpraznjeno Voe ausevnu valovanje, sijoči eter pa \S blestr se naprej. " J. o. SPISAinKA u raziskovalnem ini£eieKtualizmu Aldousa /> Huxleya : 8. dei : Slijep u ^azi, original 1936 , hrvaški prevod 1980 Huxiey x*aa zaposli svoj e bralce z naslovi svojih romanov, a pri "zaposiuvaiju" je v tem romanu vsekakor pretiraval. Koman se dogaja v Angliji in mestoma še drugod po svetu v 1. polovici go. stoletja. A, aslov romana pa meri nedvomno v starodavno judo&vko preteklost, konkregno v starozavezno zgodbo o judovskem sodniku m junaku Samsonu, o rjfegovi moči o njegovih "grehm" m o njegovem junaškem samožrtvovalnem V V' v/ koncu, ko s svojo močjo poruši nixax stavbo, v K a teri so bili številni Filistejci in tudi on sam. Ko« pove zgodba, je bil. Leonova noč v lasen, in noja je Filistejka ^ama zapeljala, je izvedela od njega ta podatek, nato ga je ostrigla in Filistejci so ga ujen ga osiepili in zaprli. Pri najboljši volji nepiorem povezati Samsonovezgodbe z romanom. Učeni raziskovalci Huxleyevega romanopisja _£o v tej zauevi verjetno že kaj "pogruntaii", a jaz ostajam ob vsem tem ^e s skeptično spremljavo. Giavna oseba v romanu Slepec v ^azi je sociolog /!/ Antnony Beavis, u se proti koncu romana demo vplete v politiko 3 o. let Po. stoletja. Pa nanizajmo nekaj primerljivih pozicij obeh oseb. Samson je sodnik, političnajcseba v taKratnem junov- sa-cra svetu iu se mora poklioo ukvarjati s politiko. Beavis je sociolog, sprva -&e družbeni teoretik, njegovajporitična zavzetost pa bo po odprtem koncu &č romana koncu ^amsonovejsguabe/. zanj mords.tfBodna /prim. Samsonovo smrt na žrtev svojih veliko število A BeavrS bi bil samotnas sovražnitcov, medtem ko je ^amson povedel v smrt K sovra^mn Filistejcev, /prim. Scaanje palestinske samomotil- ^e teroriste,, ki se razj^irelp jo z zavestjo, da popeljejo v smrt čim|več sovražnih Izraelcev \/ Ali je (^aza podoba za svet, sovražnosti ? /&jp&suiL^ : v cabu po najrtamku izraelske države leoa 1^48 postane (gaza uojekt svetovne pozornosti ! Takrat se nadaljuje staroza¬ vezni boj Jučjov s Filistejci z novim bojem ja&a. l*,raelc|Lev s Palestinci !/ , /pt Morda Huxley ni mislil na starozavezno agoabo o Saisonu, ampak na Miltonovo dframo 3 amson Agonistes /prim. uvodni citat !/ ? fc- %*. ^rama vseb^insko povser^ledi sfari ftudovsKi zgodbi, kar$- je bilo »d od Mj-ftonalcot vernega Kristam« h/ jan a tudi pričakovati. l/stavimo se še pri uvodnem citati. ^ajprej v hrvaščini : "Siijepa /!!/ u Oazi kod žrvnja s robovima. Milton." In v slovenščini : "Slepa /!!/ v ^azi pri ročnem v/ . ooeba V! / f mlinu /pri mlinskem kamnu ?/ s sužnji. Miltom." Preseneča seveda zensxaobiixapridevnixa, Gotovo jtjbila V ^ 2 rugi^|.^i3i^ vprašanj, ki se jih jetreba v jTjjManu lotiti, je klinične nabave. Aii^iciozne pisatelje 2o. stoletji je 'mmeila dilema, i^odco slediti skrajnim ioi*u«alno-stičnim pustopkom modernistične proze /npr. Joyce : Ulikses ipd./. Huxley se /d / \J je v romanu Slepec v bazi odiučii dasovno premešano dogaja¬ nje. 6eiuini roman Innu ^ poglavij. Oglejmo si j^.(J cL^ovnostp 40 začetnm h #©xxbiij[hh:x poglav^h : 1. poglavje “ leto/ 1933 ^ u ga veano privlačevala družbena dogajanja, i/ <\/ iNjegov Ključni družboslovni roman Krasni novi svet je izšel že leta 1932- I v' " J 0 In se zaunja vrnitev k na^Iosru. Kaj me je Huxieya f2__ ftt+Cnu. (jfi^oui ^u^ovkkega junaka amsona v X mitski Pp-eielfosoi navedla ouuorn grozeča sodobnost v j^emčnji m spron v Evropi Z~ V tem primeru postane Antnon,y / _iiauomestux Jua / in moznajšrtev/ antisemitskih angleških fašistov ?i Samo še kompozicijaki sklep v ^4. poglavju. Beuvis dobi pismeno grožnjo od situpine rodoljubnih Angležev, naj ne nastopi na hcnrovniškem zborovanju, sicer se mu JO" , uLegne kaj zgouiti. nuavis je ze (aofStioval svoje junaštvo v neki revolucionarni akciji v Mehiki^ kamor gafje pritegnil prijatelj. H/udi zdaj se ne misli umakniti. Mirno se odpravlja lug zborovanje. Zadnji stavek v romanu : "narkoui bx to /$- dogajanje/ a o, zdaj je vedel, aa bo vse dobro." /Hi/ a lil bo aobro tudi, če ga bodo nasprotniki napadli, pre¬ tepli ali ceiu ubili ?! V stavku jeizražena staina tež- ^ -L y njahioveka po aobrfm izidu njegovin pričakovanj. jvf, SPISAmKA KAKO JE Z AkASO ? -g* del /ob 18. poglavju knjigw Doživetja akaše : Pogovori z mrtvim bratom p. Prancois Drunt^ Katoliški duhovnik in profesor teologije p. Prancois neune poročajv^i&fr*. pogravju o svojem preu jvratkim umrlem bratu m predstavi 3 pogovore z njim, ki pa it« jih v,Idila dva avtorjeva prijatelja. Avtor začenja svoj sestavek /strani 2«3“^84/ takole : "Vse od najugodnejših začetkov človeškega rodu som v vs^ki oivriizaciji nekateri ljudje komunicirali z, mrtvimi o fr pomoči medijev. ZoaJoJkar je človeštvu razvilo k/ J 1 \f nove tennične možnosti, zai, aa jih Wv,tvi J pookusajfio uporapijpuiLi v zoijr po zanesljivejši komunikaciji. V nekaoeriu primerih se živa vaai v prisotnosti meuija, p^^fŠ^/elonu pogOY>hrja zl? mrtvo. ... ‘^j^katarim je uspelo vzpostaviti posmrtni stik 2- 1 d/ tudi ob pomoči tetbevizijskih maslonov in računalnikov, ,L pogosteje pa so uporabili magnetofon. Taksno komuni¬ ciranje z 'i onostranstvom" ob pomoči elektronskih naprav se imenuje instrumentalna transkomunikacija." Na kratko k bistvu 'i Avtorjev stai*ejši brat jaum^ri I ^ v Parizu 24. aprila 2006 . p. sta dva avtorjeva pri j aisEX£x telja poskusila vzpostaviti z Brun^Ovim mrtvim Opuščam vse ejune priprave za pogovor /strani 28b-2e7/ m navajam zgolj prepis prvega odgovora mrtvega, a zdaj v Akaši živega avtor¬ jevega brata /stranfi Sledi zapis prvega sporočila pokojnika iz Akaše. \[ SestaneK je odlično prpr q vljen m kakšno presenečenje, A ua se že tako kmalu pogovarjamo ! ko sem prispel,, je biia tam c ^ mati, zanesljiva. Bi±a|je brstveno drugačna kakor prej. iMemuuoma sem jo prepoznal. Bila je lepša, mlajša. Gledaia me je tako xxiatx±aKxa;K^.xKakoj.- takrat, ko smo bili še otroci- \A/ 1 j zaščitniško. Ni odpriaust, venaar sem jo slišal« /!!/ kajto mi govori, m prepoznal sem njen glas, j^ekia mi je "moj s-^tdfioiasi angel", To nš" je samoaejno poneslo x nazaj v preteklost. Bil se sem za glavo manjši od nje, nič se ni spremenrlo. Rekla mi je, u(a me zdaj nič ne more ovirati pri dihanju. ('I") |i'ukaj se zelo hitro učim. vendar moram biti potrpežljiv. t < N^znam še biti na dven krajrh hkrati. /!!/ Najprej osta¬ jam tukaj z vami, zavlačujem a*anso, da br mogeC tukaj deio- ~i vaoi v polnosti. Tvojaprrjatelja sta izjemno ljubezniva. Ali slišite to melodijo ? /!!/ Za ^vas jo bodo odigrali ' y /r\tf do moji prijatelji, ki so vsi p^anisfti. Odigram^^ brez tipke d. /!!/ Igram več tusoč sKiadb v srcu /!!/, predvsem v si-oin mojih otrok. Tum pomagam jim, ker včasih doživ- \S ijajo zelo boleče trenutke. Vendar še ne vem, kako bi jim najbolje pomagal. /!!/ ^ati mi želi pomagati; zanje si zeli, da bi bile umetnice. Zanje jepnptravila stotine zvezd*-/!?/ Upal sem, da bom vr prvem mesecu ogromno postoril, vendar še nebnam narediti vsega. Lotevam se dela ^ančere in tudi (>’ A/ za gieda^tsče. /II/ DuSim zvok, zdaj bom morai iti. /!!/ c? Povej Prancj.su, aa so njegove misli sile in energije, in aa izjemno Koristijo tistim, ki - tako kakor jaz - odkrivajo neSKoncnenonzonte. Oče /duhovnik/, Prancbisov „ r rt ; / prijatelj, prosi, naj misli na faoia. Malppi vas v vse ljubi ? 6 o "T Zvon. se neprebije več skozi, zaaj moram iti m potem priti znova." ^ A^a n zajprveg a pogovora_ wa prvi pogled zveni besedilo Kot pogovor mea znancema v sosednjin Krajin, pri tem pa prvi znanec« govori o svojem novem poslu. Zal o najbolj zanimivih zadevah ne izvemo \/ V/ ničesar. An oioveK po smrti potuje v Akašo ali se Kar trenutno znaj'de tanm v drugi dimenziji bivanja %\ J 1 Iv aKsno je bivanje brez teies Y u aKo je s čutili Y *vaj 'J ^ . . T cpocenjqjo ti dunovi in nesmrtni umi Y An sdpogovarjajo oerepatsKO ali ».ur v svojih jeziKih Y An so aKaoevci raz- % ueljeni po narodih - je,iKin Y! / Torej : skupaj biovenci, 't Francozi, Angleži, ^ltajci, Indisjci ita. Y lao ali .ij upravlja neznanske množice duhov in nesmrtnih umov ( -/ ita. itu. Kao an kaj uci nove akaševce ( Ni jasno, kako J more vzorni oce pomagati svojim hčeram nax»*±^rx Zemlji ( Nerazumljiv je stavek : " Zanje /opomba : za vnukinje/ je 4re pripravila stotine zvezd." YI ■ —* ’ ’ Stavče " "zdaj bom moral iti" kaze, da je v Aitaši strog t/ s oie ki red. P 0 samezniki so taKo Kot na Zemlji tudi ^ t/ v Akusi pod obia&tnisKO Kontrolo. fjo v/ rovi aKaaevec omenja ave imeni : Francoisa /torej bruua aunovniKa/ lniliPuoia. Kdo je faoio, razxrije avtor V v/ na stranica« : "Paolo jr namredit^lijanski aeronavtični tif^eiiar, speciaist za visoKe frekvence." L, ^ Radovedno&r vzoujatudi podatek, da novi akasevec dekn tudiijza gledališče ! Kako m kaj ?! brugi stik z mojim bratom /sifonu ^ "Nasleanjic umu vzpostaviiii stik 28. januarja 2oo7> rudi tistikrat pa koncu *.oniexence v(^aenu." ^ajptej si ogi^uio be^^o.10 u^aševskega mvalca /strani ^ '0 v' 1 %-M/ : "Brisal sera, aa »ue spet vabite na srečanje. xjf . v t-PoOutiui se veliko lažjega, bolj rimanega, učenj e je karseda Omzno^rsiiip, z nanj tjpe univerzalno . /!!/ Ziuaj poznam globlji ^cipen en auhovnosti. Tisto, česar na zeuiiji nisem mogei doumeti, jepdaj tukaj mojajmoč. /! !/ Francois, zdaj sem v resnici dojel ! Zda 0 razume ) življenje in tvojo predanost j oega sposoben. Jjy u je er t prej niKakor nisem i bd eraj sem vas posiušar, tudi tebe, Franpoiy Slisai sem v vse o tvojm raziskavah, o spiritističnm medijin in o \/ svetništvu. Tudi ta večer bom z vami, v ocm prostori, &o(u /M ij. ^<1 Lnciu intenzivnihb vibracij 1 ct» svemistvo m mefc&jstvo. ' v ^ — -f Ob, da, soji bčeir avala za vajinsfpni <0/ i tuk|j4 sta sc zdruzii/L 7 pnzaaevanja, za vajino ljubezen. Saj bi uio-luii vedeti, Kdaj sem uam, . 7 iJkoio 11 i f z vama. ^ LfelTKOilo se razodenem ob pomoti glasbe m elektrike. Pa saj to vesoa !" analiza sporočila Podatek, da jo v Ai asi "znanja univerzalno" obet a , aa ue uam ne silijo v dogmatično versko ome- juuust. rvo **ovi akasevec @7von o svojem br q+: u duhovniku, pomislimo, aii ~k*L b-ut vidi v A*.»si svoja dogniatičJJina^ae-oasa ?! i vn «i- / a^enjen A* L usev(unio«inia \ 7 w jvnO- naunji uelček SpOj.ociia jenaaenjen A^asevdininmima ^iperkama, )L^f. sua oG^tiovaii pri pogovoiU. oiCer pa je cl ugo sporočilo pomensko zelo skromno /rv- |lb zadovolji večje radovednosti, p 03 In še : TRETJI STIK /marc a 2ootj/ "Tretji stik z mojim bratok ~e jo odvil v aven lazttli, Marca e.oo& je uixa ponovno organxixrana komerenca v , e - Ct£m. " >*y Besedno ^^a^evua /s orani ^9k-^95 /_ "Toliko stvari bi se dalo poveuati ! /!!/ Ne vemo, s v/ Katero tematiko naj začnemo. Vsi skupaj smo v tem * “ ~Zš ^esvttnu, kjer je zgodovina pustila svoj pečat. /!!/ Njegovi prebivalci so s« morali naučiti, kaKu naj ga na novo zgradijo. Njegove strehe, zidovi in tronj&va vedno naredijo močan vtio na Francoisa. Zgodovin^z Vemci, koliko trpljenja..." "Seveaa bomo tamkaj z vami v Teu dnek, kot tudi sicer. Morate vedeti, da s Tem $fb dajete, ko delite z drugimi, osmislite svoje nadloge in stiske. /!V/ Tedaj bodo v/ vaša pričevanja pomagala drugim napredovan. zgo db a je vaša, venuar je obenem tudi zgoob p vaših jiratov." Ananza beseaiia - CT Akaševec je ze dosegel (to, da je na dv eh mestih hkrat i ! Govon o (^aenu, koI aa se po njem sprehaja. Drugi okiop izjav je nekako pedagoško dociranje. * I Se komentar k stavku : "Toiiko stvari do p e dalo povedati !" uaio ui se povedati, a pripovedovalec Tega ne pove ! t "transcendenca" SKrivnosui, Ki hišo za zemeljska usesa l( Ali spioh more ali sme "toiiKo stvari" povedati V! Morda ima i/ SKLEP Izjave aKaševca ne ^aaovoljijo niti nevernikov zemeljskih y/ ver, ivo jih prepričujejo o dodatnem bivanju v Akasi, niti vernikuv posameznih zemeljskih ver, saj jim ta Akaša ne V O potrjuje dogmatičnih predstav o "njmovih" nebesom ! 6 o **/ Vsiljuje se prepričanje o nekaKi kozmični "nadven", ni T u § kS* jo vodi m up (revija nenaka Kozmična oblastniška g: hierar¬ hija . le-ta pa totalitarno posluje z neznanskimi množi¬ cami "nesmrtnih umov" in jih morda tudi razpostavila v nove reinKarnacije, V primerjavi s totalitarnostjo Akaše so vse zemeljske najnujše tiranije zgolj mačji kašelj. Skeptičnih umov pa nikakor ne morejo snusej.no V zadovoljiti nenehne premetavšoine "nesmx'tnih umov" sem in tja. Kot sieailctjoudizmaze od raiauih let me premija misel, aa je življenje trpljenje in dujje končna rešitev bivanja pj rehoa vfpje bivanje - v Nirvano m ne nadležno ponav- ljanje bivanj. Najhujšd je namreč prestajanje večnosti ! 1 1/ { vemo, da niti bogovi vvmitologijah ne vzdržijo večnosti. Spomnimo se na fonema nebesa v sijajnem romanu odirala Larnesa Zgodovina sveta v deset ih pogl avjih in pol m (fromiffigjšn j ©razrešitve večnega bivanja ! SPISANKA O razi»Kovalnem intelekS^ualizmu Aiaousa ttuxieya, del : G^nij 1 boginja, original 1^22, V nrvaski prevod l<$o Medrem kO je povzročal naslov romana siepec v f.azi preglavice, je naslov Kratkega ru mana Genij m -k/" boginja jasno m nedvoumno razločen v beseedilu : & enij je znameniti nziK Henry Maarlens, boginja pa je njegova lepa zena Kaoy. -f Posebnost tega romanahe oxvxnmi pogovor dveh prija— V' ^ rv J ' ueijev, pri čemer eden od njiju, John ttivers, vsesKozi j razen na zacetnin straneh, pripoveduje zgodbo o družim Maanens ter o sebix v zvezi s to uružino. Sistem je enostaven : Jonn Rivers je pripovedovalec, neimenovani drugi prijatelj f /ne kaže, da bi bil ta prijai- oeij Kar avvor sam. Informativno izvemo, da je bil ta prijatelj na neki arneol^iki odpravi v Libanonu, to aejstvo pa nuAreya izključuje 1^ uOgajanja.,/* v pa posiusaiec. Pnpoveaovaiec Rivers je duhovivj, o čemer priča ze njegovaL a^e|pa izjava f/Pi*olieo pripoved® je I -- - v tem, ua imamiaprevec smisle.$ Stvarnost ni Kdar nima smisla.” JU )ru 6 <> nr » er «ova dunuvuost izstopa na strani S ' ^Vrnjeni ča~ "je Izgubljeni raj,, <& izgubljeni cas je Vrnjeni raj." /poigra; aanje z uusiovoiua dveh Miltonovih epov I/ Rivers najprej razlagaš/Cvoji miadosti. |ii je am luteranskega pastorja, očetovi smrti pa je zanj X ^2- v/ skrbeia lati / z izraziuxui Jo^astinim Kompleksom/. Po kon¬ čanem štuaiju fizike gaje povabil za svojega pomočnika jjiU eci i!xzm mvers je povabilo z veseljem / a demo tudi s skrbjo zaradi zahtevnosti posla/ sprejel iu se obenem znebil materine nadvlaAKti, m mirno braia PLURALISTIČNI UNIV BZUM /!!/ Wi(riama Jamesa. Na;jodu se v/ ueceK /h.ajtxli 4u let/ igral z vlakcem, 14—letna uokiica I ./o^ pe je snovala nekako pesem, Papred stavit« otroka : deček je %'jjBkM , pa Rutn, Kivers obrisno pripoveduje^) življenju družine Maartens -j sam pa je postaj ugJ/nJi pridruženi član družine m povrk J \J t | X a e hišni sostanovalec. tako je bil vednffijnv bližini labo¬ ratorija, v katerem je sodeloval z genijem. ' 'v/ Rivers se je lueansticmo zaljubil v Kojjr, njega pa je i^ot božnega ijubimoaj)gieuovaia zuaj že 15 -letna Ruth ! "2ixči in prenos to mocr ua zdravilen je N -t. , , ■ a> njeneg«. moža, TaKO jeljobxma*.i onos katy xn Kiversa 1 P - „. pomagal pri ozdravljanju genija* mvers doživlja Jcoia- (] 1 ' \/ ilitiiiCuš zadržke zaradi svojega sefa, a j\aty je gleae lega božansko ravnotežna. fr Rutb zapluti paatenno svežo z nivej-som^ in ^postane iju- uosunina. 'iu je zacgjfck Katastroie. [/ / /v- Družina Maartens se je odplavila na izlet v dveh 4)vtomuoiiin. na.uy in otroka so bil v enem avtOu.ouiiu, i^osKa m » aiuzobiuta Kal di^v uruge«. avlttiobiiu. ngour se nozreca : )Latyn kutomoDii se zadeti v tovornjaka in o t(6 ^aSa.i 4L_re^ta, 'ixllC[L' , y pa je^e tf&l lo pokounvai.. fr ^zneje jo ^oveuzl, Oa sna Sc mama in sestra prepirala. Naveeuei je materino Lefičdg h&č&z . V^opov^dujj&m C± t da govoriš take stvari !" Gotovo je pogovor vplival na kaoyno ^spfersko zbranost ! n n/ in Kaj je Dilo z genijem X, potem j ko se jelznasei brez fem nagovarjal prevajalca Ke^tsove lini«, naj se loti še Sbelleya ! Kaj ovira akajiŽuo isddjo Shlleyevxb pesmi, os^a skrivnost. Naj tu omenim vsaj 3 znane Shileyeve pesmi iz prve male slovenske antologije angleške lirike /Listič iz angleŠKe lii-kke, Lj. 1^4.^» samozaložba !!/ v prevodu 'f v/ v a y Griše Koritnika : OBLAK, SKRJANČKU mj^lOČI. Manj navdušenja sem namenjal fcfaelleffivi. dramatiki, kolikor sem jo spion poznal. Pref^aoigiiui xeti sem oral k/ njegovega Osvobojenga Prometeja v hrvaškem an v \J srbskem prevodu, a preuvsem zaradi znanega grškega mita. Igra mi ni pustixa spo-mskin sledov. V MGL-ju so jt/iea leti igrali ^neiieyevo dramo tl * D užina Oenci /italijanska zgodovinska tematika/, ki pa bit gledališko m deiovaia. Ne vem več, ali je bii vzrok ix izkljii6en iz oxfo$ske univerze zaradi eseja Wujnost ateizma i Zajciste ča^e je bila taverna zelo provokativna. V svtjem revoluciiGnalnem čudenju Po se Sheiie,y m strinja/ ^ teror^jcm jakoums^e diktature, Meni deiuje Sutnej uolj kot blagi panteist in nejcot vserušilm ateist. Oglejmo si zdaj na KiatUo sAelleyevo dramsko pesnitev / ki jtjra^deljena aa lj dejanja. 7 - Osebe v drflSai /v dramski pesnitvi/ Piometej t^emogorcj on Jupiter ZemJja Ošean Apolon fAenair Herkui Azija / kantea Jona Jupitrova pr(kazan JDun Zemlje Ban nune JJunovi Ur Dunovi. - Odmevi. - Opomba -jako^ opazimo lujenaj^a grške bogove HerKul - Iieraklej, f avli a. - Funje . , aa Sne±±ey uporablja latinska : Jupiter - Zevs, Merkur -Hermes, SmijT^ino se je soočili se z Ooebami iz Ajsmlovega Uplenjenega Promeiej & ometeja * He|ajst Moč Sna &bO d Okeanid ✓ n V obeu igran so xe 3 skupne oseDe : rromeoej, Ocean-Ok eano s, Mer Kur—H e f m e s . J J JJOigx pesnxsKx ouxOu.ki uiucnu Zavirajo Kdua-suB^uii dr a msKe -• Uefuo. uaptjousu, pielDOu, se uKvaxjai s pouxODiio vSeDxno Sneiie,yeve ax-amejxcjfpesnx i/ve. f>&. a atrmogiav- e z glavnim duguuKom Ijenjem “upititt /Zev&u/, Jr’xX AjoUiiu je FrouieucJ * vedel, jxu.o xahku ogrozi Kavsov pojmuj /exu Zevoo. in boginje fetide/. r^i Sheileyu pa Zevsov 'Jupiurov/ detronfzatpr že nastopi ! To je jjbmo- gorgon /pustimo ob strani zapleteni nastanek te osebe/. Prvi prizor 3. dejanja / tvebo. Jupiter na prestolu. Zbrani so Tetida in druga božanstva/ nam dokaj neprepric- xjivo prikaže Jupitra - Zevaa v razponu od lastnega zmago- »favo a do *o hitrega propada. Jupiter na dolgo obouamje svojo imperialno moč,A na Urinem vozu /Čas - Kronos - an gre za nadaljnjo časovno zamenjavo viaaajocih grških bogov ?/ prispe v ffebo Deraogor- t/ , ^ gon in se priblizft Jupitrovemu prestolu. Jupiter se ustrasi- /znak pešanja njegove vesoijnemoci !/ a/ a Vpraša : " ^ao si, strašni Uk ? uovon !" Demugorgoh nagovori Jupitra in ga na nitro odstavi /Ml/ "Sem Večnost. /!!!/ ne sprašuj po hujšem zvoku. /Vi/ Sestopi in mi sledi dol v prepad. /!!/ Sem tvoj otrok, kou l± si bil Saturnov - močnejši od tebe; skupajjmorava \/ živeti v temi. /lit/ Nic ne dvigaj bliskov. J nince ne bo nebeške tiranije ia«i imel, obarzaiali nasleuii; /lll/^L%^-J / a ker je usoda zdr, iv izžganega črva. da secb Konca zvija,, se napni, ce ravno hodes." /lil/ /Hitra in naivna Jupitrova aetronizacija. Demogorgon je VEČNOST, a bo ie spremljevalec odstavijenega^upitra v temi podzemlja V! Kdo ali ^aj je močnejši od -^emogor^ona ? tfc M* i.£en Do novi »vetovnm red brez naj višjega boga ? Bo to bogovski anektori), bo republika, bo demokracija ?! d Pesnik tu navrze vrsto zadev, ki pa ostajajo v praznem./ Jupiter v tren verzih še nudi besedni odpor Demogorgonu, a v^ž.€^r^KE) verzu že prosi tza milost : "Muost, milost !" In še 5. verz : “Ni usmiljenja, rešitve, ne oddiha J" (j!) Po daijši meditaciji konca Jupiter svoj govor zakole : :Prvin£ mene uboga jo. £e l^onem le uoi, na veke vrtoglavo doi.^ij) in moj sovražnik zgoraj kot oblak moj paaec lusenčuje z zmago. Aj J,!" /Kaj vse prinese in prenese romantičnajpesnitev k !/ V 3. prizoru 3. dejanja ^4iKia| /neraklej/ razvezejin osvo- boai Prometeja na ^avkazu. Prizorišče dejanja je gozdni ^Mx±airxx predel blizu Prometejeve votline. pi64r £avsebuje sklepno dejanje v4j>io peemi, monologov in diaiegov, ki sestavljajo le pes¬ nitev m ne drame. Svoj pesniškr ^žanos prenese Shelley na Zemljo /propad \J V • nebeške hierarhije vzbudi nastop nove moči Zemlje i/. Oglejmo si Zemljin nastop na straneh 143-144 : / ^3 Veselje, zmagoslavje, sreča, blaznost ! /!!! / BrszmKjpiagkKKioc Brezmejna prekipevajoča rauost* i j/avja, ki jih nič ne zajezi ! Ha ! ii-a ! j^aico ta sreča me poživlja J in Kor sijoče ozračje me ovija ter nosm, Kot oblake nosi lastni piš !" V nadaljevanju vilmn gra ,a.tih so na zidovih ljubljanskih nis tuni ražnji ni prilepki : listki, listi, plakatki... Kot 'J radovednež z zanimanjem za zidno ustvarjalnost ae pred V pisnim umotvorom večkrat ustavim in ga preberem. Zapisek, ki sre^i, se mi je zael vreden Komentarja v spisanki. .a Y V DRUŽBI, KI JE UNIČILA VSE OBLIKE AVANTURE, JE EDINA AVANTURA, KI NAM OSTANE, TA, DA UNIČIMO TO \/ DRUŽBO." Misel na piakatku je jasno razvidna,Avtorja /ali . \/ avtorje/ zapiska pa muci;j$$B^kot bistveno življenjsko vprašanje AVANTURA. O tem §e smiselno kaj x*eči. Se prej pa povejmo, Kaj je narisano m napisano pod zapiskom. } • v/ Najprej je sličica s trd/n/o stisnjeno človeško pestjo /simbol moči, energije, upra, destrukcije.../. J^iedi beseda MAO, kar pomeni nekoga, ki sle^i Mau /NU>o Ce % lungv./ m je toiej mao-i-st %ix p- je mAO J&hiica, ki morda pomeni tte^narocina anaihisticna^iganizacija. TLram se dodati, Ja sem ob prvem branju zapiska |,reuraj črko 0 v [jeziki. Č Hat 0 I In zuaj o avaj^l^fjL ko^T življenjskem Aistvu. morua ui / , a jejL a vecmo življenje samo ofcaajin kot avanturo. V v 5 7 , . človeštva življenje prej navada /vsa ko dnevno ponavljanje V-/ življenjskega pgteka/ kot avantura. Seveda je že J>ama uomislica, da je d ružba / Katera v - o/ svetovna V evropska ? slovenska ? .../ "uničila vs c f/ oblike avanture, neznansko pretirana m kar nesmiselna. Vsaj v demokratiji ali v demokratični anarniji J£ dovolj modnosti za giLaineloDiiKe avainiuii /različni popotniški _ J načini/, aa i^kovorii„o p^epej o neštetm miselni.^ b^aau- \ Hran, ki so dosegljive luai vsakemu zaporniku ali giba|no vr j omejenemu človeku. Tudi poplava Ilove tehnologije spodbuja bolj razmah avantur kor njihovo umanjkanje. prenajau do avanture ko|"des/rukci 0 e, Kar je nedvomno značilna aiQrhistična|bod;eza. v/ (grda dlii^ua Je uničila uvan^ro /kamero • Nakano Y/ in mi anardi oomo 2 U $° uničili ro drazoo /celorno človeštvo 1 1 \r * J 0 'č ^ aj± določen cel ciovesova dir morua določeni uruzoeni dIuo em ?/ Vehiar ali Je dostruktivisrov dovolj, dajbodo uničili /d Miše ali delno človeško družbo ? Učnlii pu |e v^ e Ikupaj - čelotbi za v xaek - Je poza, igra, zaoava ?i v zvezi z obravnavanim zapiskom uii jefee Jukoj prišel ua t l T t/ i misel znammti ci/.av iz Mdažkove fe a TAjnGA : " Ko tragedija ^ - -- o »j ni v£d dogodi, d ir s a pa Je dolgočasna, j^stane aamo .c^sperimeni,." In kaj drugega ^ksperimeižnf kov (jKvciiiiura (i A Mrože«: meriJv ctotadjle t /Y/ na umetnost V ^ 11 ne ua giooaano uruzbo /V!/, Sleuuja pa res uregne slediti prej an aieJ JcJ&Jni de¬ strukciji, ki jo je na«a2aj genialni nuBRICn v -denoniena/nem fidmu DoK-luA StRANGELOVE ! Bjrl SANKA O antikvafiai(skxj(ir> Dise^in /■levici : Dei«okra.xja - Duj^ iz, s\A,tlen±£e , LOUbfflana^^g ( *• " J— C ^ 4 r 1 1 Najprej je treba. la^oziti, Kaj Jo |0si5lkvarxau3Kl biserih Zamejjcot doigole^Jg,« obiskovalca antikvariatov so untikva- matsjs.1 biseri Knjige Jl^jih upo« : P^Vji. tu-P knjige, ki jin poznam m me posebej zanimajo. Naročim J in v ablikvanalu. in jm ODčasno tuai d&oim. . i ' \ ^ Drugi tip pa so knjige , is.~\ jm ne pnznaa m mc msjenuio f \f zanimajo, a jm nepričakovano odkrijem v antikvariatu. j\njxga, ki jo na^ratko predstavljam, apaaa v arugi tip. Doaatn^ pomen pri doDitju je Knjige'ima-;udi čas tega dooitja : malo prea državnim praznikom žf?. 6. ! Avtor j^avkilr f asic", taKrat /±y$$/ novinar pri Mladini, je v knjigi Demokracija - Duh iz steklenice objavil 13 intervjujev z znanimi slovenskimi m srbskimi ustvar¬ jalci. Vemo, da je bil ?favid ^asic tud® 6 (č£an skupine V s JBTZ /Janša, Borstner, Tasič, Zavri/, ki je prišla leta iy8d pred srbsko vojaško sodisče v Ljubljani. ! "ji. a zadeva jejizjemno razgibala slovensko javnost v odporu proti beograjskemu unitarizmu. Omenjeni intervjuji so večmomajizšli v Mladini /lo/, ^ intervjuja sta izšla v sroski revmji NON, en mter- ^ S i vju v /n^jDrz srbskem/ liscu Incervju. Ten tni m Kratki Tasičev uvoa v knjigi intervjujev se h ' gmtme takole "sest let jezazgoaovmo* kratko obdobje. Venaar pa se je v t v len šestih letin zgodilo nam in v nas toliko stvari, Kot se jih ni v pretekun sllndesetiA. Bno je to aolgin, razgi- banih, velikih šest let.*' Intervjuji so razdeljeni v čive skupioi. V pivi skupini je ^ sociologov, polito-i-ogov in filozofov, v drugi skupini pa je književmcov, euen med njimi je tudi znani filmski režiser. t/ J Zdaj pa k imenom. Prva skupina : KOSTA CAVOSKi, GREGOR TOMC, SLOBODAN INIO, TOMAŽ MASTNAn, VLADIMIR GLIGOROV, in /V* \/ iv, A z 1 1 Druga skupina : Bojan Stin, Dušan rfadovic, (Jirli ZioDec, V n _ ^ / Ry4i S^igo, Vijtomil Zupan in Zikd' Pavlovič. Ou intervjuvancev sta mi bila dva imensko b neznana : J i Inic m Simonovič, a ob branju intervjuja s Simonovičem . s/ sem odkril, datega avtorja uooro poznam, a le kot odličnega 0 v/ košarkaša, elana zmagovitega jugoslovanskega moštva na svetovnem prvenstvu v Ljubljai l-S^-a l9yO, nepa bA arugbeno Kritičnega pisca. oioDoaan Inič se je v intervjuju z naslovom Socializem, v/V V puščava brez vode /lil/ ze privoščil filozofsko kritiko Marxa in Lčhiua 1 /ieti|i / bocioiog Gregor 'lome je takrat /1^86/ izdal privlačno Knjigo G^j poljske do Po| Po£&. /!!/ poli A P 'J .UolOSkO J fvjaj omenim še Si£vo fr 1 °' Y ^Zijmrič, ki je bilaLntervjuvana |e preu izdajo svoje ouiuevnejuijigeju Bosancih / Bosanci. a Id iQu Slovenci nedeijotf |/ Tako Stih Kot Zupan sra (j|aia jusiou svoja zadnja, tako rekoč pi‘edsmr|pia intervjuja. n O Š^hu sem ugotovil, d« manjka v mojik knjj^ 0 zaprtih Slovenščin književnikih v komunističnem režimu. Takole poroča Stin o svojem ^aporu : Istran 01 / : " Navsezadnje moram potffcuati, da sem bil leva (L zaprt v zvezi s V strajkom ruuarjev v T r bovijan. Resda nisem bil dolgo v zaporu - enKrat (^Jdni preiskovalnega zapora, potem pa &e 0 dni */ ni ua Miklošičevi, kj'er stoji znaj hotel Kompas. ... In takrat jG^$fig.izkijuciJU. iz članstva ZK." /lil/ (lz ini<ŽiVjuja z Zupanom velja citirati odlomek, iz katerega je lašel županov dolgoletni zapora /stranx}LlL^/ "in m smo pri -Uu^gnu Pirjevcu - / 6 ^nacu m on je nekoga poklical po telefonu. Izf razgovora srem razbral, da je to M° kozak, pa semj^eitundirai Ahacu, cos da smo pravkar!s LLL po raaiu, ua so dali £ 4 . to in zvezna vlada odpoved in da so pobegnili iz dezeie. Kozak se je prestrašil m uel Viumarju. Pri njem jet>n krleža, ki je pohitel proti Ma¬ grebu Koz a k m Viamar sta se izgieda začela nekam pakirati. Kar je reKel Ahac, voaja Agit propa pri OK KPS, so smatrali Za resnično. Zjutraj so naš pozaprli." iz moe-rvjuja navajam za zaključek še 3 T. vprašanja m ^ Z. odgovore : /1. T. : Ali j^uKsem slovenski pisatelj, ki ga prav posebno cenite V Z. "Seveda, nekateri so celo izvršbi, izr dol Cankar, recimo, /M\( T. Jorej nisTe? sli v partizane iaraui svoje leve orientacije V Z. "^e, ne... jfr j? / trn sel ia Jiec." / lil/ 3* a-. fv£j VCIO trenutno najbolj zanima V i, A kaj me za- ( Recimo, mlajše punce... " /lil/ nima. Afa. SPISANKA S O moderni Budovi "avtobiografiji" /Jose mcae^ : Jaz, Buda, lijubjlj^na ^-OČ'?/ Pxed Kratkim sem v KOŽu naključno in s preoeneČK.ujefli Odkril Knjigo Jaz, x>uda. presenečenje im je povzročilo dejstffci, (h fcU- I^.af 45" 1®^- tmajaju iz razvita, Kar je za dolgoletnega simpatizerja Juuizma taao reKoc neodpustljivo. A naj Krenem na aeio in a^l svojega "greha" odslužim s fo spisanko* fij&.yprtj zapiseK na ovitka Knjige : " rrancofki pisatelj Jose Prech.es ak/t o 0 en leta 4^?0/ d e napisal posrečeno "avtobiografijo" Siuunatoue ^autaiie, oLc-a iz (/. ^4ctidL^€, fiajŠiM j> Ki se, cetuai živi v vejne-m m SKiadnem okolju, lepega ane ove socialnin® krivičnosti, ki miadajo svetu, m pre- a / ^ oblečen v Siromaka ouide oa aoma. Številna srečanja, ki jin do^vi in o njin pnpoveuuje v ten "umišljenih Jt ' spomiiiin" , ga pnveuejo na pot spoznanja, nakater# utemelji d e ' mnenje o krcchesoveiu romanu je, čLape na začeeticu lite¬ rarno boljši m zahtevnejši, pomejepa preide vv popular- f nejso fine-r, bližjo množičnemu bralstvu. T|p pa je navsezadnje smiselno* Avtorjev začetek z naoiovom TU SBM je prav imeniten. Pred¬ stavi nam starega Budo ob drevesu sočutja Začetne 4 vrstice romana /stran y/ : "Tu sem. Ob široki reki. Po njeni blatna vodi se širijo Dronaste proge, odbleski žarkov visokega sonca. Tu sem, ob vznožju drevesa sočutja. ? V nadaljevanju poglavja najinii stram Buda izjavi : I v ^ “hmaii. se bom tuui sam odrešil clovešKega bremena m bom uosegel mrvano." /!!!/ In dalje /stran lo/ : "^.ame se je samsara, krog ro§stev smrti in pononovnih rojstevip/zaključila," in še sugestivni kdmec poglavja : " Tu sem. Za vselej. V vaši sredi." začetnega pgnlavja, ki prikazuje conec Budovega bivanja a- . , v tostranstvu, preidemm s poglavje-, nojeo troštvo v razvojni pregled Budovega življenja, oziroma tivrjenja aecea po imenu Sj^nattna ^auta_u, diana^-v najvišje indijske kaste vojakov - KŠaonj. /l. Kasta so svečenici bramani./ Ui smo navajeni Siddnattna je palijska obiikfjtega imena. % boi j na »naskrtsko obiiKo tegaj(|Lmexxa : Sptkdifcfcifl? £iia /prim. tudi istoimenski tt^|Lfijev iiO«dk \/ %/ oaurama^e družinski priimek, Širši rod Siuanattle paje|bii _WJa. ivo je Siadnafckifr postal znan, je uobii tudi pridevek Sakja^Uin / modrijan iz rodu Sakja/. Še en pridevek za iretega Siddba^iko o« *faihagata /Oni, ki 0 e la^o nouil - po navedbi J. Ouon^ja v Knjižici Uvmi v buddnizem, oj. 1921/ Lončni jlu naj Dol j raty± 0 eni Siuuhatthov pxxueve*. pa je BUi)A /sioveiioKo Budni Pne bujeni/, i/ 1 Od deske uube uo smrti jelbii glavni Siadhatthov prijatelj njegov bratr a nec Ananda. v/ i/ Sruuhattha je živel v blaginji višje družbe. Njegov pce SudvOiodana, visoki poveljniK, /v drugih sri|>ovedih pa V -r Kar Kralj/ je smu preprečevat, da bi spoznal večinsko X yj življenje revežev, v ha strani ^nam sporoči odraščajoči deček Sianhattna A/ toie : " Gez mesec din bom du f uinn Ad let m vseh teh 11 let oem preitvei v zavetju visokega obzidja utrdbe Kapnavaitilu," Dečku je|zgoaaj uiuna mati., {ijegov oče se je ponovno ozenu m Siaanattna je dobil prijazno mačeho, !^o je dopolnil 11 let, je oce dejal dečku : "xo so leta pravega l^ca/ega moškega. Gez ^ ali ^ let /oj - ^.ovoij star i/ za zemtevz", t/ Oce aovoii biduhattiit, aa odide z Anando iz zaprtega J v" ^aiacnega območja , n j Kmalu vidi Siddhattna revščino ijuui in sreča golega asketa. DeceK reče Anariui : /s uran ^L/ : "iNaravane lepa, ljudje pa urpijo." w e bom navajaj. poaruone vsebine, ampak j. e bisuvo. \J •— rozneje uec*.a večicrao splezata Cez trranjavs*jL zm m si ogicuujei/a žalostno stvarnost preprusuih ljudi. Slddnautna se meu. Dl ur in meu imetr odloči za oltl /orim. knjigo £.. kromma imeti an biol l/ V revnem ja.ru ju s pozna. biadiia.ma 3 živijenjsKe rejnice n . c/ Ar starost /sreča poarca/, bolezen /sreča bomiKa/ m sme

poten. Moje vesolje oatfiej sestavljata prah in veter!" •T sf i^a izjava naKazuje poznejšo Siuonatuhovo odločitev ! v/. . ^ Petnajstletni Siddhattha se je po očetovi odločitvi ze ožemi z lepotico Jašodharo. Rodila mu je sina i^anulo. v/ A Jašoanara je Kmalu umrla. Po daljšem času se je iz \f aZ - P Snežne aezeie vrnil*] Ananda* in s Sidahattho sta obnovila najtesnejše prijateljstvo. S Odrasli Sidunatuna se zuaj odloči za oanod iz blaginje J J v revšcpno. Spredija ga Ananaa. *. \J Maiemu j/ahuli reče oče tole /stran lo'// : " Oanajam, moj mali Ranula ! Odhajam isiat Resnico, no jo najdem, p f5 Le znovabbisčem. uDljubijam ! "/OPOMBA : Lepa rec je iskanje t/ /> •desnice. Kaj pa očetovska dolžnost, Ki jo je zanemani ! Rod je sloer, da do faahula v palači presKrbijen./ ir Začneta se Siddnattnovo in Anandovo beraško življenje in (V f»l vr ’ nenehno potovanje iz Kraja v kimj z nedoločen ciljem. Na poti razdeli Siddnattna svojeimetje /denar, ouleKo/ revežem T t J Zaaj sta rej s prava reveža, obsojena naberacenje. sj in jun popotni načixi označi Siddnattna na stranix:*±žsil/ ’ ( 11 jfako stea se pnvaaila, depačneva hociiti ze ob prvem v svitu in se nepstaviva vse ao sončnega zahoda." /!!!/ Aimnuabje zbolel in je ostal pri neki vaški družini. Zdaj potuje Siddnattha sam. Poslej bom navajal samo [eme posameznin poglavij. Siddhqttna so pogovarja s pušcavnikom Kalamo in z branmanom UddaKo ter pripotuje do Irevesa Resnice. Tam meditira m tam ga zapeljuje ueuion MAkA /prim. iatinsKo MORS, slovensko \J , i MORANA/, a do Besnice še ne pride. v/ a/ M J Sidanattha z,e pridobiva prve CLčence, a se išče Resnico. v poglavju usvojim tri spoznanja /strani ±55 -16^/ je Siaanattha z meditacijo že spoznal 3 resnice : 1. Živijenjej/j^zgoln boie£ina /dukha/. a. |l zvor bolečine sta lakomnost m zelja po imetju. 3. Prenehanje bolečine je povezano z nenavezanosojo K* m z opustitvijo lakonnosti m zelje. J V poglavju Tisoči prejšnjin življenj sleui zdaj raz- s/ j * « < ^ svetijeni Siddnattna klasičnemu hinduističnem izročilu J v in razlaga o svojin prejšnjih življenjih. Svojim učencem pove /s«/ran Ib// : "Moja prejšnja dejanja ✓ 3o in vedenje pojasnjujejo moj današnji položaj, ki p a ga nisem is^ai : raven bodhisattve prebujenega, ki do kmalu na ^ragu nirvane. Da, kmaiu. «1 vec ^aieč. Postal bom Buda." niiuaua je dolgo l^ljuli biudhattho in gajkončno našel. bj,e], posraneta n&fiblizja sodelavca. p ^ v poglavju Poženem v tek koru Zakona je Sidanatoha ze lA posi/ax Prebujeni - Budni - Buaa. Tu izvemo po treh pleiuen- v/ . nitin resnicah se za čeirto plemenito resnico.. To je pot, Jti voux k prenenanju bolečine. To je sveoa ^-cien^pot ouresiivi, v ali B^eanja poo, ki vooi k prenenanju bolečine m h končni c r rh , torek k. izhodu iz ^dijsare. /a oran 1B1/ V ^ vprašanje, ti Ut lastavija skeptičnemu umuj je : an po o/ V tren trpijenjskih resnicah, ki jih čutimo koo reame, četrta f-J s resnica, v bistvu moralno, pravičniško, kar svetniško V v/ \X^' življenje, zares zagotavlja trdečemu človeku v Nebivanje, v odrešitev, v Nirvano VI y/ & ^ f) J Zdaj navajam x* še omenjen^jst^-cieno pot. Točke Jč-ciene v oti »o inžiično prevajane. Tu sledim besedilu v enciKlo- rt ,ouiji Veliflva oveoa, Lj. , sira^^i p : 1, rraviinO razumevanje p. pravimjjmisel b. Pravilni govor h-. Pravilnajteiesna akcija b, Pravimi način življenja b. Pravilno moralno priadevanje / $4 v/ Zabexežxwo it> se nekaj nadax d njin poglavij. Pujsovo suugne /sansKrobKO : skupnost/. Tu je nakazano oblikovanje riiozoisK.o-v6xsice budistične skupnosti. ff V poglavju Pridružita s« mi Pahula in Maha^aažapati oc pojavita pri Prebujenem njegov sin in njegova mačeha. op Ooujzeiita vkijučii/t * v sangno. Prouiem se pojavi pri "Zenski, saj so uj.Ii nudistični menihi sprva *e moški. ^ Prebujeni navsezadnje le podpis žensko enakopravno^u xn Maha|&diupac]ri poslane 3 i. Sadistična nuna. ( . - - it 4 ^oglavju UL.x6čBnp Oseta se Prebujen^ o 6 xasi pri svoj em v/ očetu, a ga ne nore prepričati v svoje nauke. Rahula se zastrupi v nogo in umre. /Ranuiova smrt/. Tudi Buda se stara m iiu.ru. V poglavju V senci drevesa sočutja" sedi Buda tam. V poglavju P&iSinirvana izpove Buda - prebujeni ovoje zadnjejnisii* v Epilogu se Buda prijazno pogovori z bralcem / ozroma ^ diulei/. Avtor sam pa priua svoje misli v ZakijučKu. Navajam uekaj njegovih izjav : strani : "Buaizeui jejObenem iiisioiija in religija, zato ga moramo •v I poisJevati med prelome, ki so v danih trenutkih v zgodo¬ vini iz skrivnosunin razlogov, vselej pa tudi, ker jin je ^veiesalu izjemna oseunost, izrazito vplivali na tradi¬ cionalno verbvua^e nege družbe in usmerjali napredek Civilizacijo - pa tudi ciovesnega dmha - k univerzalnima vrednotama - strpnosti in miru." J* Stran 3^5 : "Pridigal je revnim, vendar so mu pr^luit- niii tudi mnogi piemiči. /Opomba : Buda je nastopal Hn^O tudi proti kastoemu sistemu, kar je revolucionarno !/, X 3L Stran 3*0 : " Po njegovi smr^i so se v Ipran njegovemu nauku \J postavne mogočne vladarske dinastije, tako v Indigi kov na kitajskem, Bufla ni verjel v imamuentnost kakega vrhovnega Doga. 'J \J Verjel pa ge v odrešitev človeka." Navajam še nekaj citatov iz Bxataxkaxx prvega dodatka : s or. "Budizem ae je rodiJU. kot jasen prelom o tradicionalnimi c/ indijskimi verami, v družbi - Inaiga v 6. stoletju 1; J - J J pred n,o. - V kateri ge večina ao^ m Zena živela v ',, i { / hudem pomanjkanju m v suženjskem poiozagu." _ X/ "Budov nauk izviru iz žeige po osvoboditvi (jjoveka iz 4“ IU duhovnegaln mateiiainega jarma..." Stran : "v tem pogieau /Upomba : sreaišcnavloga človeka - - 1 / človekovaudreširev je ouvisna saj mo od njeg§ samega./ d e budizem ieligxoznaji\llož£>ljL^a, najbolj oddaljena od monoteizma, ker bitjem predlaga radikalno drugačno pol, v kateri ni ran sledu o pojmu vrhovenga or oju, ou kdoerega je odvisna usoua ljudi." "Ta giouoki numui.ii rem, J&. temelji na popolnem apostoVanju arugega, pojasnjuje (keizmerxxi uspen budizma, navkljub ousOouosti volje uo osvajalnega proselitizua pr± 4 „ njcgoviii privržencih..." O b .L dll 33o : " § Vliila je tb ^Jihei vtsfeSjg* tož6?en^ev, ^ v v/ ki je vseiej cukialljaia kakršnokoli poseg anje po O rOz.T u." o i ^ f i "BUuizem jckviUoeoenca aainuvnus ol. " ( i- >y 'Skrai/ka, ouuizem je prava anaiioicna fenomenologija zaznavanja resničnega sveta, vjcaoen so podrobno raz- členjene stopnje razumevanjale-te." 3P« r 33 ^e: V Drugem ^oaatku je objavljen Buuov Veliki govor. \c i J V Trfcjeui Boaatku pahe razložen Pomen skupin. f/~ 3 tA/ /> y/ l;\ako Je izhodiščni budizem iz br stoletja pred n.s. še vedno v/ D navzoč v našem caau, prička dejavnost seuanjega l*f. Dala j lame ' r Nadaljevanje Budove morai^ne niozofije se kaže v njegovi knjigi, ki jo ravno zdaj prebiram : Etika za^iovo tisočletje, V V i'rzič 2oo4. v Nekaj knjig o budizmu v domači knjižnici : _ Josip Sucny : Uvod v ouddhizem, Lj. l^Si Dhammapada : oeseae modrosti, Lj. V \/ d Primož Pečenko : Po o pozornosti} Osnovehudisticne msatr meditacije, Lj. i^o kober o Wrignt : lmajbudizem prav 7 : Znanstveni in filozoiski vidiki meditacije m razsvetljenja, \J '-s' iržič 2018 c v \X Jean Glauae Qarnere : Moc buuizma : Pogovori z dalaj lamo, Lj. 19?'/ f/ Sn unmmoy : Siddhartha poszfane But^dha : Knjiga d« klovnih iger Sn Cmmoja, Lj. 1^99 j Henry S. Olcoot : Budistički katekizam, Zgb. 1992 Siniša Stojanovič : Budistička misao : prema izvornim i najstanjim^^KStovima , Bgu. i99o Biknu 'Wd oiia^ivaj5.o : Budizam, Bgd. 1977 /Opomba : Avtor je bil pred pobudistenjem znani Hrvat edomil Veljacic !/ Kot zanimivost uodajam še Knjigo, izposojeno letos v \J knjižnici : Sophia Eyanorr : Buda Sakjamuni, Smarjegr&^L toplice 2ol8, 17. SPISANkA 3 H v ub politični biogx*afiji Antona Korošca ^ /i8y£-l^o^ /nateja Ratej : Triumfator : anron Korošec v prvi d ugosiaviji Ljubljana ZVZZ/ uu /i5o-iernici rojstva Antona Korošca sta izšli kar uve biografiji o njem. Lekako sem izvedel za tjvahtenovo biogi<^ J£or o šc a JpLjovJj 1L graii^o^FTrapb^ttiljOiijO v knji & urno CMD v Nazorjevo I / u L M ulico. Vfpušam knji b arko Qo knjigo, ~ fcii pove, da ie knjige nimajo, pokaže pa mx nrugc uiografijo v Korošca z učinkoviixiu naslovom iliumiator in z meni neznano avtorico. V Knjigi# si najprej ogleaara ».azalo, M«.O) zanimivimi naslovi poglavij /kar nekaj naslovov obravnava posamezne osbDe/ s presenečenjem najdem poglavje ivan jjah. Podnaslov tega poglavja pa je : Liberalni pogled na jugoslovansko stvarnost. Že zaradi očetove udeležbe sem knjigo takoj kupil in se kmalu branja. Waj P re^.jft me je zbodel kot skeptika naslov. Axi je bix Korošec v prvi' Jugoslaviji res tak irxumfator Vi Ne¬ dvomno dejstvo je, da jejbil Korošec v letih 1918-194-0 po političnem vplivu v J^iuveniji brez prave konkurence. tu je res bil triumfator, a v Beograau in v jugoslo¬ vanski politiki^ i/xuČo.g je bil najvplivnejši sioven- f skl polioik v prvi Jugoslaviji in tudi ouini nesrbsKi n j A ^.rousednik \^#ždšfej onguslovanskdviade v tistem času. An lahko označimo za triumfatorstvo njegovo poii- $t ;LČno spretnost, da se jejsnal povezato £ vouilniu.i orbskimi strankarskimi voditelji V! Morda, bi -c tborajLi lotiti vprašanja, tuicsen jefb UL izplen Koroščeve politike v Beogradu za biovenijo* Axi pa se ua to spioh "otehtati" ?! A pustimo naslov ob dtrani. Korošec, ki se jejuveljavil ze v zadnjih letih avstrij¬ skega cesarstva /majniška dek/%racija(l9l7/ , je vstopir V' T~~ v jugoslovansko združevalno politiko leta 1918 kot pred¬ sednik narodnega sveta avstrijskih Jugoslovanaov v Zagrebu, to je : kot voditelj ^nO nepfljiplane države SHS /Slovencev, Hrvatov in Srbov/. S spretno potezo srbske vlauu je bil Korošec ravno v inozemstvu, ko se je 1. Id, 1918 v Beogradu na nitro povezavamed kraljevino Srbijo, kraljevino Črna goro in Državo SHS v novo Državo SHA /v Kraljevino Srbov, Hrva¬ tov in Slovencev/. Prevladuj oči r^srpliv srli-sne politike /Sroija je bnu ena cd untantnm zmagovalk vi. svetovni vojni/ je nato us- pesno izpeljal tudi udejanjenje um jarc|^ s^tične vidovuanske ustave 1^2£. ‘iakoj uiutsamo pridati dejstvo, da jeimel Korošec *.ot X/ 1 k / U katoliški dunovnik dodatneftežave pri stalnem stiku s pravoslavno dinastijo m zvečinsko srbsko pravoslavno ux*uzbo. J Ivan Sus^pršič /obicajneje je pisan Kot Šušteršič, npr. SbL/. Bii gradnji avstro! i1sk.i p voditelj SLS. ^ ^ \f Franjo Zebot. Bil je cian bi^ a poslanec v beograjskem parla- t/ V matu. Oce bolj znanega politoita dima Zebota. Josip Hmhnjec. Bil je Slan SLS in posianec v beograjskem parlamentu. Amon wovacan. nix je izjemno zanimiva osebnost, znan tudi Kot književnih, v politiki se je v zgodnjih Ro. letih povezoval s Stjepanom Radičem in kratek čas vodil Slovensko republikansko stranjo ! iudi HSS je bila sprva republikanska /HRSS/ ! Zatem se je Novačan spri¬ jaznil s hraijevino m bil nekajkrat zaposlen v diplo¬ maciji. Jakob Hou^ar. Bii je cian SLS, pravnik in poslanec v beo- grajskemm parlamentu. Ivan Dilinger. Bil je delavec, koroški ^užinar in komu¬ nistični aktibist v Ro. letin. Za preestavnikajLomunistič- nega gibanja bi bil pomembnejši Lovro kuhar - poznejši n/ Prežihov Voranc. ivan Pucelj. Bil je tudi manj opazni literat. Doma^imara njegovo zbirko humoresk Vesela pisarija, not politik J^amostojneKmetijske stranke je bil večkrat minister v beograjskih vi^fcLan. |^V a rd [itd. ? kh se vesoljski šefm ukvarjajo z zemeljs£xmi nesmrtnimi umi glede nakarmične kriterije /pozitivno, negativno •—' CfcspLA «■ v zemeljsko delovanje/ ?/ ^ časa kulina se je pojavilo v Bosni bo^omiistvo /imeno¬ vano po bdilgarsKe popu Bogomilu/, ^o jelbila mamnejska w > /> sekta, ki je izvorno izjanajaiiz Irana /prer£ok «ani - 2 . stoletje n.š./. kuim s q m in vrsua pi&mi^ev so postan DOgomm /!/, a zaradi proitiSKa papeža mocenca lil. /znanega ^o organiziranju Križarske vojne proti Katarom/ m ogrskega KraijaEmeriKa so se vrnili /morda le na videz/ K stari veri. ■^udi ban j^latej mos U /l23o-l23o/ je on bogomil, kar je v ■i iu iinu so se izzvalo poseg ugrske s križarsko vojsko, kot pr tuai zdaj veijaKi /vsaj na videz/ pokatoii(Taniii. to versKO mešanje se j ejse ponavljalo. ugx*SKi Kralj Beia 1Y. je sreai 4$. stoietja razaem Bosno na trn banovine /prim. seaanjo tridelno razaentev Bosne 1% 8iea& naaaijnji; pestri obrati. Ban Šteran f^otrom^/4.^o-±3o^/ je bil zet srosKega Kraija J Sterana ^ragutina / torej Vzjtiui)/, a je leta 1299 priznal / naaobiastfK hrvaškega bana ravia Šubica /torej ZAHun/ m La fa jg, je imenoval za gospoaa tsosne. /nrvaškaje biia takrat vkiju- cena v Ugrsko./ 2 rr ^ J. V letin 434^“- L 3^>/ VJ -aaal ban Steian Ko^-romanič. Ta je pridobil nekaj nrvaškin zup /ZAhod/, neretijanSKo ozem¬ lje m srDsKo^aiiunnje. Fo ten Stefanovm uspelim se je o gr s k. i kraij bucivik VeiiKi ceio oženil J Steianovo iicerjo. tu Bosna iunkcionci^a Ze kot samostojna država. v letin l3^-i39Jl viaaa prvi bosanski kraij steian i-vrt^o i. reta 1^71 so izumrli srbski JMemaujici in Tvrtko je^kot njihov sorodnik zasedel zahodni del Praške /tdreft VZHOD/ ter se leta 1377 na grobu sv. Jy;ve v Mileševu kronal z dvojno krono za kralja Bosne in Srbije1 /torej VZHOD/ Po smrti ogrskegakralja Ludteika Velikega je posegel - . , Tvrtko tudi na Hrvaško in kot sorodnik Šubičev pridobil Hrvaško južno od v eiebita in večino Dalmacije. ( ' ) v r A o G Leta 1390 se je oklical za kralja Hrvaške in Dalmacije /torej ZAHOD/. Ker- pa je Tvrtko že naslednje leto umrl, . v J- faa/ je država ob njegovih slabotnih nasilnikih ^itro propadala. Tvrtkov naslednik sžefan Dabiša /l39i“l395/ se je že odpovedal naslovu hrvasko-daimatinskega kralja. Ob šibkih vladarjih so se uveljavljali posamezni pokrajinski velikaši, npr. Hrvoje Vukčič / v porečju Vrbasa/. Le-ta v/ je postavil za kralja Tvrtkovega sina Štefana Tvrtka II. /14o4-la-oo/. Leta i4o8 jejogrski kralj Sigmund s pomočjo papeža zbral novo kriijfižarsko vojsko proti bosanskim bogo- milom, porazil in ujel je Tvrtka ter galodstavil «- Slabilo je crugo vladanje Šrefana Ostoje /lao8-14l8/» Tafte nastopil proti Hrvoju Vukčiču, slednji pa|jejieta n —-1 hč 1415 poklical na pomoč Turke! ! Ti so premagali ogrsko-sla- vonsko Vojsko pri Doboju, v nadaljevanju paforvič vpadli na Hrvaško ter prišli celo do Ljubljane I!! Bosna je m o^al ^priznati sultanovo nadoblast ! /VZHOD/ V letih 14H1-1445 je drugič vladal Stefan 'Ivrtko II. Iskal je rešitve pred Turki pri Ognh. Kot zanimivost je treba omeniti, da je za svojega naslednika izbral tasta ogrskega kralja Sigmunda; č^^^^^cgrofa Hermana Celjskega /oziromanjegovefpotOmce/ !! ! -t~ ir Vendar pa so velikaši izvolili za kralja Stefana sl v/ Tomasa / /1443-1461/. Ta je preganjal bogomile. Sledil mu je sin Stefan Tomaševič* /1^61-1463/, papežev odposlanec ga je v Jajcu /!!/ kronal za kralja. v/ 'v Stefan pa je napravil usodno napako : ourekel je T;krkom % davek in povzročil hitri konec samostojne H 0 sne. A . '—a- Sultan ^fehmed / Osvajalec Konstantimopia 1453 !/ je prišel v Bosno z močno bojsko, zavzel trdnjavo Ključ /!/ in dal ujetega Stefana^bglaviti. S tem se začne 4oo-letna turška a zasedba -Bosne /do 1878/. /torej VZHOD !/ Del prebivalstva aosne /predvidoma največ toogomili/ se je pomusiimanil, zr a ven pa so živili tudi katoliki /Hfcvati/ in 8 rbxxjd|Eravosiavni^ /Srbi/. Turki niso vsiljevali islama, ker so imeli gospodarske koristi od davkob, ki so jih plačevali kristjani, Vsjš a kor pa je bilo celotno 4oo-letno obdobje v znamenju islamske prevlade /VZHOD/. u Po ruski zmagi v rusko-tirški vojni J* je bna leta 1878 v ban Stefanu Bosnj. obljubljena avtonomija. A sledil Z ' /7 je b^erlinsKi ko^ngres, na Katerem je Avstro-Ogrska dobila mandat za okupacijo Bosne m Hercegovine. Bosanski muslimani so se sicer tej okupaciji uprli, a avstrijska vojska je zasedbo izpeljala, /torej : ZAHOD/. 0 tem dogajanju obstaja znana knjiga Jerneja Andrejke Slovenski fantje v Bosni m Hercegovini 18/8, Celovec 19o4. Leta 18/9 je "bil sklenjen sporazum med Avstro-c^grsko in med Eurčijo : sultan je ostal se vedno suveren v -Sosni /±jčx m Hercegovini /!/ in Bosni je bila zagotovljena verska enakopravnost. Kazmere v Bosni pa se še niso uredile. Leta 1881 je nastal upor v Hercegovini m v južni Bosni mfiL bil z vojsko zatrt. 'V Leta i$ 8 H je ona ustanovljena v Sarajevu deželna vlada zt) generalom načelu /torej vojaška uprava/. /r A <■# n v aslednji ključni dogodek sega v leto 190B. Avstro-bgrska ge takrat Izvedla aneksijo BosneknHercegovine in obljubila ji 1 dežeki ustavo. V evropski politiki ge zatem siediia t.i. aneksigska kriza, ena pripravljalnih kriz za 1. svetovno vogno. \f Leta 19 o 9 ge Turčiga avstrijsko aneksigo sosne priznala m aobna za to 60 milijonov kron odškodnine. Leta l^±o ge dobila -Bosna /m |i./ ustavo s saborom, ki O ' ge bil volgen po konfesionalnih kurijah. Vladno večino so sestavljali katoličani m muslimani, Srbi pa so bili v opoziciji* Normalno : prevlada ZAHOD. Slovenski roman o Bosni pod avstrijsko zasedbo : Fran ftaselj : 8 ®s^! 50 txSH!k±±iiiahx Gospodin Franjo, L j ubrana 1913* Gr In že smo leta 1^14 pri znamjaitem sa agevskem atentatu. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je s svojo ženo prišel na urauni obisk , dan obiskapa je bil problematičen, B11 je gunig, srbski nacionalni praznik. To ge bila očitna namerna provokacija* za Srbe. Atentator, ki ge ustrelil oba, vozeča se v avtomobilu, ge bil srbski 0 avrilo Princip//znacii^ imenska v 'O nacionalistični študent povezava vere f /Gabriel i/Gabriei^/J / m niozonge /princip/. Ta preiomm dogodek ge posredno povzročil 1 . svetovno p vogno. Za potrditev Buntmgtonove teze o spcjadu civili¬ zacij ge ta atentat naravnost zgleden primer. n vF Avstrijski k|atoliški prestolonaslednik /ZAHOD/ oblastniško vstopa na musiimansko-pravosiavm Vzhod. V imenu Vzhoda nastopi kot atentator pravoslavni srb. /trogno nasprotje : vera, naciga, politika/, in kdo se na atentat najpreg m nagboig ostro odzove V Kusija kot x/ !. l/s glavna /jedrna/ država pravoslavne civilizacije, vse ostaio 7 Y i ^ jexxasEKiKsxg 3 aateax nore|zgoaba o začetnem m o samomorisJfcem uni^s Sevanju evropske civilizacije. V voji^f Ki jefcraja/ od l^i^ do a al», so se avstnjsKi južni Slovani borili /morali boriti/ proti Srbom m proti Črnogorcem. f Glavni vojni roman s srbsKega vidiKa je srbsKa nacionalna ✓ o K epopeja i). Cosiča CAS SinKTl I-lv, po mojem mnenju spiaih najboljši roman o i. svetovni vojni. ^ ^ ' ’ C/ sovražnem odnosu med Hrvati na avstnjsKi strani m med (\r~ ^ n/ 'Z Srbi poroča Cosič v prizoru, Ko se iz biižnjm vojasKifc. jarKov eni m drugi medsebojno zaijivo zmerjajo v bratsKin jeziKin. Ena nrvasKin provoKacij je tudi naslednji v/ "program ' 1 : “ua irigduava do taraara biče hrvatstta drzava-p" /!/ ^ 'J toiiko za uvod v povojni cas. uo razpaaanju Austro-ggrsKe ob Koncu vojne je nastaia oKtobra 1^10 enom^ečn^iepnznana ^rzava SHA /Slovencev, Hrvatov m Srbov/. /z,Ah(JD/ a/ ivropsKa antantna poltiKahe zaaj sia v povezovanje v | A/ med avstnjsKimi jbznimi Slovani m med Srbi-Crnogorci. i. decembra l^io je v Beogradu na Hitro in brez KaKeg(_a IZ ljudskega odločanja nastala nova jjlržava shs /srbov, Hrvatov m Slovencev/x^®a:xxsKxx:xia®x, in sicerjtot Kraljevina pod srbsKo dinastijo “-araajorajevicev. Je stavi jenajje bila iz avstrijsK^ jjJ-zave SHS, iz Kraljevine Srbijejm iz Kraljevine s/ Črne gore . Jjrbsi- ja|cc c/ -i del države je imel absolutno pred¬ nost /SrbijajKot zmagovarna antantna država, srbsKa dinastija, srbsKa vojSKa, srbsKa diplomacija.../, Zahodni det države je aeiovai s srbsKegajvidiKa Kot zase- denorjjsovrazno ozemlje, /očitna prevl ada Vzhujja/. f A*.o f * ^ Za srbSKe ekstremiste ge ona nova arzava v bistvu Velika isrbija. -p Kr parlamentarna demoKraci jaJje trajata v arzavi lo iet, ao novega prelomnega atentata ie. 6. 1^0 /spet usodni junij !/, ko je velesrbski eKstremist puniša j^acic streijai v beograjskem par- h$~ rr' lamentu na nrvas® poslance in dvauoii.vcd pa ^anu. Za posie- •: ' ✓ v/ dicami ran je naK mesec pozneje umri hrvaški pomični vodja Btjepan {£adic*Cj^ u|a atenuat je smiselno primerljiv s sarajevskim atentatom. -J Leta i^ia- je v oarajevu na avstrijSKega Katoliškega nadvoj¬ vodo /ZAMUD/ streijai si-dski ekstremist /vziHUD/, leta i^a Kf ^ je na katonsKega hrvaškega pomika /ZaHujj/ streijai srbski ekstremist /vZnuu/. uotovo pa je artentat na^-aaica > močno vpnval na razvoj skrajnega nrvaškega ancionauzma v gibanju ustaštva. (tja (g. januarja i^9 je obstajata Kraljevska diktatura, arzava pa je on^preimenovana v Jugoslavijo, nraij Aleksander je vladal le še do leta 1934, ko je^il ubit v marsejskem atentatu. Namesto mladoletnega Aleksandro¬ vega sina -^etra je kot namestnik vladal Aleksandrov r bratranec Pavel Karadjordjevic. Zaradi svojega osrednjegaLeografskegapoložaja v cfr dežavi '•jin. “K- P' 'zČhu/U&z, je Bosma vseskozi vzhodno-zahodna politična trenja, ' y Preskočimo številne peripetije v zadnjih letih predvojne Jugoslavije. Omenimo le vplivni in najpomembnejši dogodek £ državni udar srbskega generala Simoviča ob koncu marca 194-1. Ob tem je postal kralj mi&doletni Peter II. Čeprav Simovi- čeva vlada ni odpovedala trojnegajpakta, ki h kateremu je pristo¬ pila prejšnja jugoslovanska vlada, je sledil hitri in odločni odgovor sil trojn^ega pakta : 6. aprila 1^41 so j\jemci, Ita- ijaniB, Madžari in Bolgari napadli Jugoslavijo. JT Slabotnajugoslovanska vojska je kapitulirala že v aprilu, / k* *-> Kralj in v&lada sd pobegnil#, v London, Državo so napadalci temeljito razkosali^Slovenijo so si razde¬ lile Nemčija, Italija in Madžarska, Na Hrvaškem je nastala NDH /Neodvisna država Hrvatska/ z vodjo Paveličem. Vladajoča stranka sombili ustasi, usmerjeni profašistično in pronacisfcično. Vendar je NDH ostala brez ^aimacijeij ki so jo zasedli Itali¬ jani, a pridobila je (Bosnoj Tako se je delno obnovila situa¬ cija iz avstrijske zasedbe. Spet je prevladal katoliški Zahod, Ustaška vlada se poveže z muslimani in je proti Srbom in proti Judom* //taborišče Jasenovac idr,/. Tudi Srbija^)e dobila koiaboracionistično vlado generala dediča. Začne se neusmiljena državljanska vojna, ki temelji na versk^ na nacionalni', na razredni^in na civilizacijskih temeiijin. Glede na skrajni hrvaški in na skrajni srbski nacionalizem so ustrezneje delovali internacionalistično usmerjeni komunisti^ a so s e borili za tuje, sovjetsk<|poiijčne cilje. Najhujši boji so potekali v Bosni, k čemur je pripomogel gorski teren, a odločalo je tudi dejstvo o treh sestavi¬ nah bosanskega prebivalstva ' P 0 koncu vojne so prevzeli diktatorsko oblast komunisti in jo^hranili do let 199o in 1991. Država j^/bilajorganizirana kot federacija /6 enot/ Bosnajje bila centralna republika z nacionalno meša¬ nim prebivalstvom. Zaradi ostrega diktatorskega vladanja se naciona P spoapdi niso mogli dogajati. Zadeva se je bistveno spremenila od propadanju socialistične Jugoslavije. Nastajale so nove nacionalne države /Slovenija, Hrvaška/. V Bosni pa se je zapletlo. Kdo bo vladal ? A /Mi¬ li Muslimanskih Bošnjakov in pravoslavnih Srbov je bilo pri- bližno enako, katolšikm ^rvatov pa precej manj.. Začelo se je nadaljevanje bojev iz d. svetovne vojne, morda še hujših. Veliko premoč so imeli Srbi zaradi podpore srbsko vladane JA. Spopadali so se srbi m nošnjaki, srbi in Hrvati ter slednjič še Hrvati in Bošnjaki. pouekaio je večletno srbsko obleganje °arajeva. Niti OZN niti Evropska unija nista resno ukrepala za prekinitev teh bojev v Bosni. /Huntmgton meni, da Evropa ni želei a muslimanske države v^ Evropi !?/. kakorkoli že : od ZDA spodbujeni Da^ tonski sporazum je bolj zapletel kot odpletel problem, saj so Srbm pridobili državo v državi/Srbsko republiko s sedežem v a anja Luki. Tako sedanja razde¬ ljena država ni funkcionalna. Jo dolgo zgodovinsko potovanja^ončujem z omembo ene najbolj r . pretresljivih knjigi, ki sem jih kdajkoli bral : to so /\ spomini nriojega nrva£kega soimenjaka Andnje Tufekčiča $ z na^Lcuvom piavaiec na drugem bregu Save : zapiski iz srbskih taborišč v Bosni, Ljubljana iyy% &aj sroriti ^ Ali naj ponovim znani filozofski izrek : D čemer ni mogoče govoriti, o tem jeftreba molčatift POMEMBNI P. S. 0 naslednjem pa ne smem in ne morem molčati. Bosnajje nam¬ reč usodno posegla v mojo biografijo. Tam sem preživ¬ ljal enoletni zapor. Bil sem prisilni vojak JA, sprva v jetniški Bileči, nato v bolj idiličnem Konjiču. Tam sem prestopil mejo iz osebne svobode v osebno nesvobodo. 2©. spisanka //13 s/ l/ O načenn Novega svetovnega reaa /Ob čianku v srbSKi reviji 1'reče ooo, <*ef. 7» 22:$: : Spomenka Mine : ko je porušio "zapovesti" Novog svetskog poretka i/ 6 ime ^ je bil v ZDA /država Georgia/ v eksploziji */ V močno poskoaovanb spomenik Novemu svetovnemu redu. Moj namen ni obnavljati sicer zenimive zgodbe o gradnji K/' tega spomenika m o značilnostin tega spomenika, tire mi zgolj za to, da navedem m da komentiram lo pro- \r" gramskin točk Novega svetovnega reda /poslej NSR/, napi- samn na spomeniku v $ jezikin : v angleščini, v španščini, v svahiliju, v hindujščini, v hebrejščini /?!/, v arabščini, v tradicionalmija kitajščini^ in v ruščini. Takoj je razvidno, da je tu 7 veiikin jezikov /velikih po S v . številu prebivalstva/ m aa iz sistema izstopa le hebrej- t // J V" A&taitt šema, kar kaze na verjetno jurnovsko moc v preostra NSR. v/ Oglejmo si najprej lo točk Nt>k. / Ge je v stevnu lo na- kazanakaka primerjava z Mojzesovimi 10 zapovedmi, je treba v/ L v reči, da točke NSK niso zapovedi, ampak zgolj zaželene teze, prejlogi, najstva - torej nekaj, kare naj bi bilo./ & 1 . Obdržite človeštvo izpod & 500 milijonov v večnem v ravnotežju z naravo, /lil/ V' d. Vodite reprodukcijo modro m izboljšujte sposob¬ nosti in raznolikost. v & 3 . Zedinite človeštvo zp živmm novim jezikom. /?!/ 4 . Vladajte s strastjo, z vero, s tradicijo in z umer¬ jenim razumom pri vsem. «A/ f ■?. zaščitite ljudi in nacije s poštenimi zakoni in v/ /\/ s pravičnimi souisci. * ■/ A^k b. Naj vse nacije vladajo interno, zunanje spore pa naj P V J rešujejo na ^vetovnem soaišcu. V. Izogibajte se aroonjaKarsKim zakonom in nekoristnim uradnikom. ». JMSkaiaite oseDne parvice z družbenimi obveznostmi//!!!/ m *S '•). Cenite resjftnico, lepoto, ljubezen - iščite harmonijo z nesiconcnoa-fc jo /?!!/ 10 . Ne boaite rak na Zemlji - pustite prostor za naravo, pustite prostor za naravo. /!!!/ MJiniUN TAK A/ . Jasno je, da se zazelengt velikansko zmanjšanje svetovnega prebivalstva ne bo zgodilo zgolj zaradi želje NSK. JNe vemo, an nSK sam prisravija ksk načrt za ukvida- V cijo sedanjega večinskega svetovnega prebivalstva. Morda ti ^ so sedanje Tipale" virusne pandemije vaja za temeljitejše uničevalne pandemije ! c 'J ' 2,’i’a točka očitno meri na evgenične posege pri i prebivalstvu. v v -)3. Ta točka je morda najbolj utopična, ob tej jezikovni želji se spomnim nekdanjih predlogov, da bi vsi ljuaje govorni svoje jezike in da bi se vsi UQ1 L k i enega tujega jezika : esperanta. J 4. "facocka je namenjena vladarjem, vladajočim. Mogoče jo je ziamia podpreti. \J 5 ". Tudi tej tocKi je mogoče le pritrditi. \J b. nastavlja se vprašanje, an bi iaak«xx rx biia svetovno n/ v sodišče res tako močno, tago vplivno in tako pravično, V / 1 aa bi uspeio razreševati stevunemožne spore med J jL državami. V. ni Kaj reči« Pameten nasvet b. Ob sedanji poplavi zgolj človešKin pravic ianKo tej \j n / 1 točKi čestitamo : vendarle povezuje taico človeške f V / pravice icotf tuai človešKe aoiznosti ! V. ^a tocKaje prav Idealistična, a jejumestnam, d q ne ostanemo C* zgolj pri v<$$aq£gu m pri pravu, v 10.'ra točita Je izrazito naravovarsstvena : vsebuje dvojni poziv k varovanju narave ! 'emo, oa je tajtočKa najtesneje povezana s i. tocico ! \T \j + nožna rešitev narave je samo v realizaciji zt i. točKe ! Nadaljnje milijarde svt&ovnega prebi¬ li V 'v' vaistva namreč avtomatično onemogočijo vsaKrsno rešitev lo. točKe !!I SPlbANhA AAd / h- s u izjemnem veierj omanu Joseja saramaga Evangelij po ^ezusu a-ristusuir, Ljuoijana doo^, «L< -1 V' 1/ «» 4 - preveaia Karbara Juršič 4 .ersegiav/ /ob 100 -ie^nici pisateljevega rofstva/ Jose Saramago / portugalski pisatelj, pesnik, esejist in publicist, nobelovec iyy8, je eden mojin y. najbolj priljubljenih in občudovanih novejših pisa¬ teljev. Prebral sem vsa nifjegova prevedena dela v slovenščino /seznam prevočov navajam pozneje/, a zakaj sem šele pred kratkim prebral njegov roman Evangelij po “jezudu Kristusu, ko je vendar ta roman izšel v slovenskem prevodu že leta 'doo'? ? udgovor je enostaven : ni me pritegovala z naslovom v v/ 1 t/ nedvojiumno sporočana vsenlna tega romana. Vsaga obdelava zgodbe o najtrižu trpinčenem in trpečem judov¬ skem preroicu me namreč spomni na dejstvo, da se je v njegovem imenu začela 3oo let po» njegovi smrti doga¬ jati približno i£00-letna kruta in totalitarna vladavina "velikih inkvizitorjev". /Bistvo tega doga¬ janja je strnjeno v ^igodbi o Jefcusu m o Velikem inkvizitorju v romanu Dostojevskega Bratje Karamazovi./ Ne da a-e prešteti neštetih človeških množic, pobitih v številnih vojnah z versko osnovo. /Spomnimom na to, \J da je ta vera tako nenehno kršila lastno versko zapo¬ ved Ne ubijaj I/ Žrtve so bili tako drugoverci kot lastni krščanski "heretiki". Zraven omenimo večstoletno blodno pobijanje "čarovnic in čarovnikov". O' Jr In kje so še preste Vidni p zaprti, mučeni in prekinjani u ljdje v tako dolgem časovnem obdobju - in to vse v * J "- imenu skrajne verske nestrpnosti ! A dovolj o tem. Da, tu je razlog, da ^aramagovega romana tako dolgo nisem bral. A zakaj sem ga zdaj vendarle bral ? A' Tudi ta razlog je enostaven : Prijatelj Toifc mi je sporočil, da je ta roman prebral in da bi ga zanimal pogovor z menoj v o tem romanu. To me je spodbudilo, da sem si v knjižnici ra roman izposodil. u/ Sem dolgoletni poklicni m preskusem bralec, pripravljen na marsikaj. |te»kih 14 dni, ko sem prebiral ta roman, n/ pa sem živel kor v obsednem stanju ! Pretreslo me je h. i vr ^ spoznajje, da je v umetniški prozi mogoče napisati nekaj tako dognanega. 'fu so izjemni stilizmi / jjoigi, zapleteni in pomensko sugestivni stavki/, prepričljivo obvladanje vejsrke m zgodovinske vsebine romana, nepozabni liki nastopajočih oseb, nasploh pa pogiobijjena problematika, ki jppod zgodovinsko podobo vseskozi govori o nas in o našefy n/ v/ 1 času ter o večnem prepletu tostranstvain onstranstva. Naslov romanaj]e izrazito verski, m čeprav jej)il avtor deklarirani ateist, je občuteno oboeiai versko vsebino O kot pravi vernik ! Ci^iede na sistem pripovedi bi bil ra roman ianko versko besedilo, a ne v uradni cerkveni organizaciji 1 AviorjsJbi v srednjem veku najmanj sežgan na grmadi -n/ ali razčetverili, saj je kar nekajkrat močno narušil obvezno versko dogmatiko, a za nas, neverniške AA$ 'S v obcuaovaice književnosti, je roman fc v vseh svojin seszavi- nan brezhiben ! Iz obsežnega besedila /^]-7 strani/ bom izbrat ±e nekaj elemen¬ tov za komentiranje. Začeti je trebaz naslovom. ki* je ta roman z naslovom itvangeiij... res "dobro poročilo" /prevod beseae evangelij v DOKierjevem Grško-siovenskem slovarju/ V Kaj maio aobrega sevaLZ celote romana : revščina, nasilje, V ^ & nestrpnost, mučenja, smrti - stam poteze v dogajanju sveta. Ali je "doij: t/| v v/ iro poročilo" pojaa čudežev, ki jih je mitski I! Jezus namenjal svoji okolici r a to so le kratKorrajni pravljični izstopi iz vsakdanj^lčioveske be(|e. Koman ostajapomensko trdno vklenjen v Prešernov verz : \/ T~V 11 Življenje ječa, cas v nji rabelj hudi ! -p \/ •J kJ Kabeijsko delovanjema je ^e poudarjeno ze blizu začetku V , /Jožefovo križanje/ in na koncu romana /Jezusovo v križanje/. a v/ ivoraaj kaj spodbudnega jev p poteku življenjske zgodbe t juaovskega preroka Jezusa/Qpazno je njegovo neskladje v/ v/ 171* - z lastno družino. /Jozer in Jj arija sta imela y otroki**. Prvorojenec <3ezus je imel Q bratov in sesitn./ »L v o Osebno življenje mu je razsvetljeval predvsem odnos z Hanjo iz Magdale, z> bivšo prostitutko, ki pa je -tv 'j'*' VO>*oB' / postala njegova zenska m on njej njen moški. 1 / Jiicer pa gre v romanu za t.i. velike stvari : za vero v - z nastopi judovskega boga /poslej JB/ m hudiča - in za oblast, vera in oblast sta večno najtesneje povezani* verske organizacije pa se ukvarjajo z onstranstvom zaradi oblasti v tostranstvu. 1 1 v/ / zrazito antpatičmo je &§ prikazan JB. Kot zoprnega tirani X * viden &© 2e v Stari zavezi v ubeseditvi lastnin verni- Kovi v mamliejskin verstvin bi zgibano predstavljal tip "črnega", zi£ga boga, zemeljskega oblastnika, s^j na svetu viaaa &io. "-Ben", aobn bog - aun na ^emijo ne ■r seže. m rnjateij lom misli, da je temeljni dogodek v romanu srečanje ^ V . i/ dn«rja, juaovsega nuaica in preroka J ezusa nafcomu 1 p, .. . V v jezerski megli, Nedvomno je to zelo izstopajoč pri¬ zor. a. zame je Distvo romana m celotne Jezusove zgodbe nasieanja zamisel on-ja, samozagiedanega Superega. Nezadovoljno je ugotovil, aanejbog malega naroda m da z h 'S v/ 1 ' 1 njim sobiva ze vec tisoč let /omenjenm je 4ooo let. dudje v i n ti pa merijo cas oa stvarjenja sveta, to je 21%^ pred n*š./ 7 v ^jasno je, aa ko se ni bilo Judov, ni bilo tudi JB-ja, saj L ■t. y kaj naj bi počel bog brez lastnega ljudstva, tu je tudi posrečim aokaz , aa sjjo duaje ustvarili svojegaiboga z zgodbami v Stari zavetrn, m ne obrnjeno, da je JB* tako pozno ustvaril *Juae, ko so bile na Remiji že civm— \J> zacije s svojimi ljuastvi my svojimi bogovi. a zaaj bogovi zamesil, (jn hoče biti bog večjega ljud- ^ o i u stva oziroma bog stevinin ljuosjtev, da bo bolj oboževan m spoštovan, %a. fa namen pa izbere Jezusa za žrtev na Križu m preajviai /o&viaja noestradamusovski pogled v prinoanost/. o- la iz Je jem, zusove žrtve / J ezus je kot vaam vernik sprejemat svojo žrtveno vlogo !/ nova f 42 O 'f&djS-' 'Z V ” K/ tV vera, je razumsKo vprašljivo. jB je ze ugiedai acasevsKo pasovno nadaljevanje iz / skrega veka v srednji vele. T \J A nekaj je sjpregieaai. Kljub vsemu svojemu načrtovanju je f sr aeino se v vedno ostai pog malega narooa ju^ov /ver¬ nikov Stare zaveze/1 V novi krščanski veri pa je $<« V ./9 ■ njegov drugi dei res postai bog sieviinin narodov, a le kot oog Oče miaaemu bogu. Miaoa vejca pa je temeljna na miaaem I POgU. Jj ~{@m dodajanjem je JB miniral kršeansKi monoteizem /prekop ^avem/a pogovorna m fii/n dooaino se k. tretjemu ''v r oogu svetemu llunu/. Krščanstvo se je taieo znašlo v/ . fh v nerazrešljivi teoioško-matematicni dnemi med en m med ■ S < I ’ tri. Teologija si taKo Kot žF lanso zamisli karkoli, matematiKapa je v svoji stroki omejena. Nadaljujmo to pestro in pomenljivo pf-ooiematiko z najbolj pozitivno osebo v romanu /6/ : s pastirjem, ki igra tudi r M viogo Huaica, saj nooen monoteizem ne zmore prež svojega v/ /soviaaarsKega !/ nasprotnima, ki pa je v ooiastnišKem verstvm ve^no prikazovan negativno. V fv Oblastniški bog hoče biti smatran od ;v*ojih vernikov za dobrega, bato mora biti njegov dopolnilni drugi del za vernike podoba zla. A tu gre le za večno dvopolnost v svetu in v naravi /prim. že Oziris in Set itd./. *■ j ^ Pastir je kritični* opatovalec bogovskega vladanja $iormalnajfunkcija v človeški demokraciji, a nejv bogov- sli avtokraciji/. itoajsvojo moč in jo tudi udejanja^ Kako jo udejanja v zaključku Saramagovejpga romana f /stran 317/ ? A 2.4 rv Ježus umira na križu. /Motiv Jezusovegakri£anja £e je prikazan sicer že tudi v 1,. poglavju, kar bi sistemsko pomenilo pouda- "f rek na stalnosti ali naponavljalnosti pojavljanj rabljev in njihovih žrtev./ l> . r-l Citiram zadnja stavka v romanu /stran 317/ : n%J/e» jebil y v yi ^ '' še kanček življenja, ko je začutil gobo, prepojeno z vodo V* m s kisom, kako mu gre čez ustnice, in ko je pogledal nav¬ zdol!, je zagledal moža, ki se je oddaljeval z vedrom in s trstom na rami. Ni pajnogel vkdeti črne skodele, položene na tla, v katero mu je kapljala kri." ^ Jezusovegajsridika je nedvomno to, da mu je nekdo storil dobro delo /gob^z vodo in s kisom/. Vidik neznanca je : storitev dobrega dela /nasprotje sto¬ ritve JB-ja Jezusu !/. Bralce pa zanima, kdo je bil storilec dobrega dela. Razlaga je podana s predmetom, ^rno skodelo ! «s Le-ta je nastopila že v začetnem delu kot last Pastirja ! (h , Bralci zdaj vemo, d!a je bil storilec dobrega dela Pastir. Zakrižu pa umira žrtev zlega boga Jezus. Ciriram ponovno zadnji stavek : "m pa mogel videti črne skodele, položene na tla, v katero mu je kapljala kri." I V' M I|h( ig. ^006 rJamp Puliman : Dobri moz Jezus m prevarant Kristus, IjJ. £oio J. J>. ffacnar : Strup iz Judeje /l^ob-l^ob/^ l/j. 4-^^f- rernanao vanejo : Vlačuga babilonska, mengeš ZoLl . Veano me je zanimal zgodovinski Jezus, a kaj ko $jc je o njem ic^isa^r malo stvarnm podatkov /prim. j^. Baigent : Dokumenti o Jezusu/. v/ Ni pa me zanimal teološki Jezus, ki ga predstavljajo ziasti ^ ebangenji v ^/ovi zavezi. Le-ti pa so versko-propagandini a^)|pisi m ne poskusi realnih biografij. <\o ^ Tako se znajdemo v zeio odprteiji položaju pri vednosti o Jezusu. To nam nazorno potrjuje navedeni ffiznam dei o Jezusu. n/ v/ -v/ Npr. Jezus je Križanje preživel in zatemnodšel z J/fqrijo f^agdaleno v južno Francijo /sveta kri m sveti grai/. ' K/ tž jetzus je križanje preživel m zatem odšel v Indijo g ^ V/ /Jezus je živel v Indiji/. jr M L t Jezus spion nx oostajai / Pravljica o Kristusu/, kakšna je bila Jezusova aružina \ / Mar je 3 ezus imel brata m dodatno tudi : evangelij po Jezusu Kristusu/. ^aramago he vfsvojem romanu sicer sprejel versko mi|iEira- il nega Jzusa, a zavil svoj evangelij precej po svoje. Mozna^je tudi versko nemitizirana ooaeiava Jezusa / -f^enan : Jezusovo življenje/, venaar ^a avtor mitizira v dloveški sren JŽastavija se vprašanje, ksko jebifa Jezusova verska SKup- U T V L t ✓ nost usmerjena|poiiticno. Biia je sestavi jenajuz nizje- ize i vA siojcev, Kar Kaze na nedvomno sociaino osveščenost. Bo bili to ^jski preasociaiisti 1'I A Kakšen odnos je imela ta SKupnosc Jto oKupatorskin Rimlja¬ nov 7 Moraa jeitLiia blizu zelotom, protirimskim upornikom 7 L A Navsezadnje je bil Jezus obsojen zaradi političnega razloga ! Pri Jezus Pilatu vneto zatrjuje, da je jia Pa ,< judovskixKn^ Kraij, m taKo prav izsiljuje svojo smrtno obsodbo zaradi pouličnega ziocina ! tu bi lagko dostavni znam bojni Jezusov izrek : Ne pnna- “ i V v . n miru, ampak me£. f ah je tu misijen mec proti Rimljanom t V v šam i/gotovimo ^aiiKO tudi de jstvo, da se krščanstvo z zgodbo v ^ 0 božjem sinu ni mogio siriti v strogo enobožnem judovskem ■~l t/ svetu, ista zgoababa je bila dokaj običajna v grsko-nm- SKem svetu. , < lea, KaKor se peije jagenjčKa na žrtvovanje, aa je bno V u cv ^ a ■aci -i n 0 e to dovršeno besedilo prebira naravnost uživaško. SLOVENSKI PREVODI SARAMAGOVIH DEL 9 Esej o slepoti, Lj. 1^7» Zapis o samostanu V, 1999 £ Evangelij po Jezusu Kristusu, Lj. Roo5 Kajn, Lj. Roli Kameni splav, Lj. Rol4 Leto smrti Ricarda |-eisa, Lj. ^2ol9 1 S 2-ap. SPISANKA O Iliadi v prozi ali 0 AHILOVI homoseksualni romanci /JMadekme Miller : Ahilova pesem, Lj. Kot sem saavduseno prebiral mitski roman KIRKA avtorice MadeMne Miller, tako sem se le s težavo prerinil skozi branje v romana iste avtorice AHILOVA PESEM. V cera je bila ta bralna težava, bo razvidno pozneje. (vfajprej splošnaloznak^obravnavanega dela : gre za meščanski roman z mitsko osnovo in z vojno in z erottično vsebino. V ospredju je mitska trojanska vojna, vzorčni model za vojno nasploh, boj grške koaiicije proti maloazijskemu mestu Troji ali Ilionu. Že realni motiv za trojansko vojno je privlečen za lase : trojanski princ Pariš je menda ob svojem obisku v Špar^i ugrabil špartansko kraljici Heleno, ženo kralja Menelaja. in jo z la^jo odpeljal v Trojo. Seveda je Helena sgmpvoljno odšla z njim. Ji je pač bolj ugajal živahni Azijec kot dolgočasni mož. [Ugrabitvetorej ni bilo. A vojna moška zgodba je takoj povezana z rensko krivdo ! In ženska, sužnja Briseida, j^pozneje pasivna krivka razdora v grškem taboru med veljakoma Agamemnonom in Ahilom. hii motnj Nebjb obnavljal bolj <&ii motnji \T ampak sjje bom ustavljal oo številnih probt^mticnih sestavinah romana. Na začetku je moteč že naslov romana* : Aiiilov^ pesem. A Res Ahil malce brenka pa. liro m zraven popeva, a ni ne pesnik ne pevec, kot cenritainegs.grškegajunakabred Trojo ga ne more označevati nekaka pesem.. prisiljen sem razkriti, ia je beseda pesem evfemizem za homoseksualno romanco med Ahilom m med Fatrokiom, ki je tudi fiktivni pripovedovalec romana !'^a romanco pa vemo, aa je tudi pesniškajobiika . Naslov romana nam torej sporoča, daje v romanu glavna erotična sentimentalna zgodbd m me sama vojna ! P^n. ii, s m kralja ^fl{jaLn morske boginj e^etide, torej polbog, ter Patrokios , sm manjšega viaaarja^enojtija sta kot dečka J \S 'T oarasCala nekaj časa skupaj na avoru Amiovegdoceta Pele ja v -brij Ponoviti moram podatek, aa je Patrokios v romanu pripovedo¬ valec. iakoj sem si Zastavil vprašanje, ^^Scclo pa bo pripo¬ vedovalec po -^atroklovi smrti, o kateri vemc| 4 a pride na vrs"fo v trojanski vojni. Avtoncepa ratrokelva smet prav nič ne moti. patrokios pripoveduje daijekot mrtvec m tudi še, ko je y" d spremenjen v prah po sežigu svojega trupla. Težko je reci, ali jeta avtončinajpripovedovamost v boij naivna an bolj neumna. d \T A 0 ure za drugo problematičnost po paskovu. Zidaj pa k posebnemu odnosu med Ahilom m med njegovo božansko materjo 1'etido. Le-t a kot Skrbnajnati stamo spremlja odra¬ ščanje svojega sina na Zemlji,, doiskovat pa gajprihajaiz svoje morske Rezidence, saj je morska boginja. Njen odnos do smPuritanska avto¬ rica vseskozi poudarja sentimentalno stran njuneg^odnosa m se ogiba prikazgv njune senzuamosti. f. 7 ^ \/ J-Nekaj časa poučuje fanta o razumnih stvaren modri Kenta¬ ver Hejron. I, tl Medtem se dogaja uvod v trojansKo vojno r ugrabitev" Heiene itd. rabijo za povod vojne 1,4 ugraiitev neiene 1 '' m ne njenega pust/oiovskega samovoijnegaLobega s ?arisom. J ^rKi ^e pripravljajo vojno odpravo proti Troji, Tetid^je W v SKrben za mladega Ahila, saj Kot bogmjaže nekaj^ve, da 4 k. mu preti v tej vojni smrt, bma odpelje na otog Okiros n kralju Likomedu m ga tam skrije med dvorjanfee kraljične ^ejdamdje. Vpliv matere na sna^e popom ! '~r r i -T" 'tS [To skrivanje med ženskami pa jahud udaroec za ugled poznejšega junaka pred -mojo. aLli£ paflej dokaze, da ni le homoseksualen. /Tt* I_ a pak tudi biseksualen, jjZapiete se s kraljično Dejdamejo, (Dnapanosi m pozneje rodi sina Neoptoiema Pira, kar pov- -V -> zroči pozneje huae težave pri Štetju let tega fanta, ko pride po Ahilovi smrti pred "^rojo ! \J t A £e smo na JSkirosu, Odisej m Diomed prideta snubit Anua v A za udeiezbo v trojanski vojni, J^e nepolnoletni Ahil ve, aa v' je njegova mati ietida proti njegovi udeležbi v tojanski v/ vojni. Odisej pa ga izsiljuje, ceš da bo razkril njegovo V skrivanje med ženskami ! / Kot aa ne bi veaei o tej zaaevi ves SKiroski avor !/ aJiii navsezadnje prestane, aa se užleiezii vojne. \ njim oana^ajcuai Patrokios, Z/ačne se dolgotrajnajtrojanska vojna. / 4 $> let vojne §e S seveda popoinomaraitskih. To števno tet je posnetek 10-ietne vojne med bogovi Kronosove m Zevsove gene- j\f racije ! Torej gre za drzno grško primerjavo z bogovi !/ u x c/ vojne bi bila že eama aoizmavsaKe nemitsKe oblegovalna A/ ~ zaraai vojnm strosKov mnogo manjša. NeKi Kritični razis- Kovaiec je ocenil, da so imen ^rJti sredstev m energije za ro vojno le za neKaj tednov ! 1 s/ iMe bom se UKvarjar 3 številnimi spopadi pred Trojo /(irKi so v glavnem pienin oezeio okorel »roje/, ampaK se usmerjal k spietKam v grškem taoorm. furKi Jo v posameznin Krajin \/ -7 pobili vse mosK.9, njmovazensKe pa svoj taoorjjcot sužnje. ©djpii^&la 't Sftfea. v 1 / je v Ahnove roKe prišla Bnseida, članica vladarske ^ -J M. družine iz mesta blizu Troje, poročenaženspa, ki so Ji i ■ ■u O pi- o-rKi ubili moža m vse mosKe sorodniKe* /Opomba <^anju besede Bnseida v slovenščini jj^romsijava ^iibetg P ^ 1 -v n / v svoji Knjigi Anticnaamenabo siovensKo predlaga pisavo , prevajaiKa romana Pat |^arKerjeve Ko deKieta 1/ m v/ umoiKnej'o piše Brisejaa m tu je J;e Bnseida v prevodu romana n. nmeri/ Ahil, zvest ^voji ijubezensKi zvezi s PatroKiom, Bri- 5^iae seisuamo ne uporabi, Kar je frapantno giepae na \ v , *>/ 1> ^ ■V v^jne m\ vojaške običaje., jpovrn ta avtoričin poseg močno ozi Annovo mošKo dejavnost. /Opomba za primerjavo : V ze omenjenem romanu Pat Ba^jjerjeve je Bnsejga pnpo- -\S' vedovaitKa m v njem poroča, aa jo je Ahil fuKal vsaKO- 'n/ nočno !/ Agamemnon Kot glavni poveljniK pa si je prmdobil miaao hčer Apolonovega svečeniKa tinsa Hnseido m jo imel za „ , A/ svojo glavno ljubico . iNjen oče Hris je pobudii za ncer /■ /[??■< bogato odKupnino, a Agamemnon gajje žaljivo oasioviA. Hris ge zatem zaprosil Apoiona, naj neitaKo posreauje v njegov ■v/ pna. Apoion, ki je on ze taKO an tako na trojanski r- strani, je posiai naa Urkejkugo. ^claj se biijzamo začetnemu vei-zu tiomerjeve inaae, ki se v mojem neuraanem prevoau glasi : JKžO zapoj/o boginja, Peieje- vicai nnz& R fra -i eesa je pila Amiova jeza ^ Agamemnon jejzaraai Kuge -|e aojei, mora vrniti Hrisu hčer. 'L ato pa je Ahiiu oavzei hriseido. In tu je kieč ! n . u tr\ nakaj se naduti Anii UKioni maautemu Agamemnonu c kakaj se ne lpre r bi mu mogel Agamemnon storiti r Ali naj v Dl napaaei glavnega grškega junaka m njegove voj alte Y (1 Zai si pisateljica nm upala spremeniti psihološko zelo u neprepričljivega prizora iz made. \j o zgodbi o sjcnvanju mea ženskami je to drugi Deani V- Ahiiob umik. kor razzaxjeni zveanik pa se je Ahil zdaj T umaknil iz bojev. t> PrjtroKiom ostajata v grškem taooru. ^ S/ V 'T (Oe di Dii oaiočen, bi oašel domov, a kaj, zgodba gatrdno zadržuje pred “progo ! ^•eiiiaa posreduje pri ^evsu, naj omogoči i' Trojancem pre¬ vlado v boj'ih, d*£t- a se bo videio, Kako v grški vojski maiika zvezaniK Anu ! /‘'axo se zgodi. Trojanci pridejo ' J -v/ v napaam ze blizu grških ladij. tu se zgodi nasieanji bistveni preobrat. PatroKios - po Ahilovi privolitvi - stopi v boj v Ahilovi opravi m z Ahilovimi Mirmidoncf. Patrokios v boju /Kot Anu !/ / /1y2_ sprvajuspeva, naro pa se spopaae s ‘$*eK:i|orjem in ra ga ubije, ^aaj aasropi 2 ,., Anuova jeza, se hujša kot, prva. Ahi(lm se vrnejsr boj in ubije j^cKi/Oi-ja, zarem psjviaci njegovo truplo okoii Troje. Pri tem se poKaze najbolj barbarska, nizkotna m poaia Anuova poreza : neppoblovan^e sovražnikovega trupla] % L e pnae prosir Ahila za sinovo truplo sam rrojansKi sraij Ahili, vfendatipojtpupli xu Vih-£ H&k^jprjevo rrupio oc@tu. Iliada in roman Ahilovajpesem se do tod vsebin¬ sko ujemata. |))ogodk^ po Iliadi in do končne grške^mage nad Trojanci pisateljica lekratko notira. Zatakne se ji pri nastopu Pira, Ahilovega mladoletnega sina. ^ajboljebi storila, če bi njegov nastop opustila. Pir se pojavi pred '1'rojo po Ahilovi smrti. Je deček, avtorica mu napačno pripiše 12 18t, a tudi s temi leti nimdkaj početi v vojni. Pir se je rodil domala sočasno, ko je Ahil odšel pred Trojo. Pir je bil ob koncu trojanskejvojne s ti®, torej lo let !! ! j Opomba : Ker poteka roman v mitskih razmerah, bi lahko avtorica z umnim posegom lahko razrešila neprebavljivo Pirovo časovnost. Npr. takole : "Tetida je dosegla pri soje¬ nici LAHEZIS, cf^je štela leta Piru dvojno. T.a^o je prijel Pir na trojansko vojno star 2o let ."j/lil/ Mitologij^ omenja dve vidni Pirovi "junaštvi" v zavzeti Troji : ubil je starega kralja Priama in in Hektorjevega sina, /? dojenčka Astiaanaksa. t Junak pa tak I Vztrajanje pri Pirovi deški udeležbi v romanu je še ena porazna|poteza pisa- — < r teijice. /f Po tolikem vojnem klanju pa avtorica le ni pozabila na Homo¬ seksualno romanco znane dvojice, jl/ajprej +jetida v žalosti za sinom le popusti in privoli, da se na žari, ki združuje pepel Ahila in ^atrokla^p , zapiše tidm Patroklovo ime. Zatem reče Patrok^lovemu pepeli ali PatrokJ&lovemu duhu ^l&dkofeno : "£5jdi. 6aka te." /Opomba : Kje ga čaka V Seveda v Padu. Dozdaj \duip . Patroklosr/ni mogel preiti v -^ad . £ Pač ^fetaina posebna moč !/ Sledi le še skrajno sentimentalni avtoričin zaključek romana /zadnja stavka na strani 262 f. : [l V temile dve senci sežeta druga po drugi v brezupnem težkem mraku. Z rokami se dotakneta m svetloba se »tlije, kot bi sonce ^pljusknilo iz stotih zlatih žar. "/ Ml 'JO*]> ~]03, ///J Večkrat sem prebral zadnji stavek, saj nisem mogel verjeti, da pisateljica konža kolikor toliko resni roman s tako d<4/^ neznosnim sentimentalnim kičem ! S tem končnim poua»kom paje avtorica premaknila celotni svoj roman v območje trivialne /po moje : lahke/ književnosti. Sicer pa - šibka nitka homoseksualne romance ni vzdržala bremena ILIADE in TROJANSKE VOJiNE St in se je pretrgala. 23. SPISANKA A^h K/ v. O mnogo boljši različici ILIADE v prozi /Pat Barker : Ko dekleta obmolknejo, ?,ržič k/ Človeka spremljajo presenetljive sočasnosti /učeno : sin- hronicitete/. Bil sem proti koncu mučnega branja romana . v Ahilova pesem /spisanka št. 22/. V KOZ sem sel vrnit nekaj knjig in si rekel, , da ne bom tokrat vzel s/ ničesar novega, saj me je doma čakal se SARAMAGO. A pogled se mi je ustavil nahovi knjigi z vabljivim naslo¬ vom KO DEKLETA OBMOLKNEJO. Pogledam in vidim, da gre £ za isto vsebino kot pri Ahilovi pejmi ! Jasno, knjigo si takoj izposodim in že hitro bralno ugotovim, da je ra roman precej boljši kot Ahilova^esem. Že prva poteza pisateljice ^Jarkerjeve je odlična : •J izbor pripovedovanje v romanu. To je Brisejaa, članica vladarske družihe iz manjšega mesta ^Limes blizu Troje. \f urici so uničevan vsa mesta blizu Troje, pobili so vse TV ^ moške in odpeljali njihovezenske kot sužnje v svoj tabor* in si jihfe tam razdelili. Tako je Brisejda prišla v roke Ahilu /že v 3. poglavju/. ■j k treLa je navesti začetek 1. poglavja, v času, ko je X/ bila Brisejda še svobodna v svojem mesta. Stran 11 : " VeiiKi Ann, sijajni Ahil, bleščeči Ahil, božanski Ahil... j<^ako se pridevki kopičijo. Niko/i ga ne kličemo tako, kličemo ga /mesar". V prvem odstavku romanahe rorej opravljena popolna i-fa ! "^a T^ojf deminzacija Ahi$a ! Ta Trojane e in za njihove sosede je bil Ahil zgolj mesar /množični morilec, pobijalec/, unsejaa je.iz viaaarske gospe postala sužnja, potenj ko / /13 £ je bila priča pomoru -lastneganoza in svojin moških sorod- U k / nikov. Bila je torej dvojno prizadeta : statusno in čustveno. Razumljivo je, da je njen odnos do nasunin, moniSKin in roparskih ^rkov sovražen, a kaj, zdaj je siužnja Grkov A ^ v m lahko Di se zgodilo, da bi končalaprecej slabše, če ne ^ f bi prišla v Amiovo last m ne bi postala njegova sporna J sužnja. V 'n/ s/ \r Bvojo začetno izkušnjo z Anuom opise -onsejda na začetku u/ 4. poglavja / stran : “ Kaj naj rečem i ki bil krut. CaKai^sem, da bo - pričakovala sem -, pa ni bilo nič takega in hitro jejnmilo. jfukai je enako hitro, kot je ubijal, m to je bilo zame eno m isto /!!/. Tisto noč je nekaj v meni umrlo.” J V nadaljevanju je Brisejiaa priča aogajanj v ožjem krogu grškega kega tabora. Oblastni Anii se ne^meni zanjo kot osebo, do nje */ r jepnjaznejsi Patrokel. Brisejaa prijateljskega odnosa med Ahilom 1 m med Patrokiom v/ ne čuti Kot homoseksualnega, a to ostaja odprto vprašanje, j^es pa imata oba svoji stalni sužensj^ki ljubici : Ahil Brisejao m fa*r joKei If ido. — V Pripovedovalka opiše čudno mešanico bogastva m nesnage. Ahil je obedoval iz zlatih skled, v grškem taboru pa so se po nesanrgi podile podgane. J Brisejda se je družna z drugimi zasuznjenkami m spoznala r je tudi/L5”letno Hrisejao, ki je postaia kgamemitnonova v sužnja m ljubica. v* Omeniti moram se tennicno posebnost v pripovedi. Brisejdm pogled na grško stvarnost je bil preozek, saj pri vrsti •v/ Q aogajanj ni Dna navzoča, vato je pisateljica za opise / c dogajanj zunaj Brisiejamega pogleda uporabila "vsevednega" ^ \/ pripovedovalca v p. osebi. zdržuje svojo vojno "^stavKo" /taram odvzema Bri¬ se jae !/, a dovoli PatroKiu, da se v njegovi opremi m x z njegovimi Mirmidonci uaeiezi bojev. PgtroKia v boju ubije '+eKtor. z.aaj Anu pobesni, se vrne v boj in ubije MeKtorja. mimogrede mu Agamemnon vrne B r isejao. p Jl$j s oi Anuovo brutalno m sramotno maličenje HeKtorjevega o trupla, ko ga v±qči okoIi Troje ali okoii grSKega tabora. o/ v Ponoči Amia sKrivnostno /zeio neverjeten prizor !/ obišče cv >& t ojansKi Ki-aij Priam in zeli dobiti truplo sina ^eKtorja. i/ Anu OKieva, a nato le pristane na rriamovo zeljo. zpoudarek monumentalnega stavka je moj !/ Brisejda kot glavnaoseba romana, sicer v večinski sužen$jki vlogi, jeliloveško velika ženska,V Grčiji bo vendarle svobod¬ na, čeprav nakižjem družbenem položaju, kot je bila v svoji plemiški mladosti, Poslej bo do neke mere usmerjala svojo usodo sama. Brisejda, ki je Doživela svoje nebo in svoj pekel, se bo končno znašla v prostoru med njima. 24. SPlBANkA oi : V, U raziskovj-mem mteiektualizmu Aldousa Huxleya, . del : Vrata zaznavanja - Nebesa xn pekel, originala 11.952 m i9Sb, SKupni prevoa n , /' Vv ' 1 liesio nekdanjega ma^ilaša : Omamljaj se neprestano 1 b vinom, 'J splon ni zdelo zares pomembno. Zares pomembno se mi je zdelo to, da so prost^rsKa razmerja 0 f- ^ ^ uta biti pomembna m dame prenehata biti pomembna m naboj dun opaža svet v drugačnih, nev prostorsKin Kategonjan." -cZ n/ m še / Stran 14/ : " Dun se ni vec UKvarjai z merami«: m s poiozaji, ampak predvsem z obstajanjem in s pome vT •J >y/ se bpij x®xxpxaxx®xx Kaxor prostor pa je bil nepomemben cas. "Na preteK ga je," sem odgovarjal, Kadar mi je spraševaiec cL- tri stoletja k Alabnu Bergu in k (lirični suiti. "Tole bo pa pekel," sem vnaprej oznanil y f K3 h A . . • AX a se ge izkazalo, da nisem imel prav. Glasna jekaila pravzaprav precej smešna..." ([) "|ako se smili sam sebi !" sem komentiral s posmehljivim pomanjkanjem sočutja. In potem : "Katzenmusic - učena ^ atzenmusic." Stran 3^ : " Ko Jebilo konec /opomba : preizkusov z glasbo/, -ft Jeraziskovalec predlagal sprehod pop vrtu. Bil sem za to... v ~i Bilo Je čudno, a se kmalu navadiš/Sploh pa Jebilo telo menda popolnoma sposobno, da pazi nase... Sonce Je sijalo /stran 35/ in sence letvic so delale zebrast vzorec np^tla m čez ^dež in naslonjalo vr tnega stola, ki Je stal na tej tej strani ute,, Ta sSl - ga bom sploh kdaj pozabil •ti .... /Opomba : Potencirana vizual¬ nost opazovalca !/ 3>tran 36 : "Večina uživalcev meskalina okusi samo nebesa shizofrenije. n amilo prinese pekel in vice samo tistim, Ki so £red kratkim preboleli zlatenico, ali tistim, ki tr¬ pijo zajebčasnimi depresijami ali^kroničnim strahom." In še : f, Ko sem tako gledal stol /prim. stran 33 !!/> ki Je bil tak kakor posle dn ja sodba /!!/ - ali da bom natančnejši, ko sem tako gledal p oslednjo so dbo, ki sem jo po dolgem xžxh času in s precejšnjo težavo prepoznal kot stol - sem se naenkrat znašel na robu panike. Naenkrat sem zasu¬ lo. til, da gre tole predaleč. Predaleč, i čeprav gre proti s/' še bolj intenzivni lepoti, 7 še globljemu pomenu..." Stran 38 : "Vse prekmalu so me odpeljali stran od vznemirljivih krasotjrrtnega stola/ /!!/ V J* V/' Stran 39 : "Odšli smo na cesto. Velik v«etlo moder avtomobil v~ je stal ob pločniku. Ob pogledu nanj me je naenkrat; pret/zeia v/ strašanska radost..." /!!/ P. Strani 39-4o : " no smo pojedli ^ smo se usedli v avto m se šfi vozit.. .“ \f V / Gez eno uro m še po desetih miljah vožnje in ko je bil obisk *Wajvečje drogerije na svetu ze varno za nami, smo prišli spet domov m sem se povrnil v mirno, a. __ strašansko neaadovoljivo stahje, znano kot " bitijDri^ zdravi". 9l /!!!/ In se : " Ne zdi se mi verjetno, da bi celotno človeštvo moglo kdaj shajati brez umetnega raja. Večina;, ljudi v- ✓ ima v najslabšem primeru hudo m v najboljšem primeru tako dolgočasno, ubojo m omejeno življenje, da je bila nuja, da uidejo, hrepenenje, da bi bili nadčutni, pa čeprav samo za nekaj trenutkov}// zmeraj ena od V t glavnih želja dutfe..." T / strani 4^-43 : " Zavečino ljudi je meskann skoraj popol¬ noma neškodljiv. Uživalca ne si!li, kakor alkohol, v neza- s/ \/ držno aktivnost, ki se konča s pretepi, z nasilnimi zio- a/ čini m s prometnimi nesrečami. Človek, ki je pod vplivom J mesKaiina, se mirno ukvarja sam s sabo. Se več, kar doziv- d v/ lja, je razodetje, ki mu ga ni trebadoplačati z mačkom /to je prav gotovo pomembno/." - ’ stran 4^ : " Zdaj papoglejmo zgodovino raziskovanj meska- nna. Ur@d ^6 leti so izredno spodobni ljudje opisali v transee^ent^lno izkušnjo, ki jo dožive tisti^ ki pri dobrem zdravju, v primernih pogojih m pravevolje /ffe&t*-- jp. vzamejo mamilo, koiiko tiiozotov, A koliko teologov, koliko v 0, poRlicnm učiteljev je bilo toliko radovednih, da so odprli ta vrata v zidu V fc> precejšnjo gotovostjo lagko rečem, aa je odgovor : Nobeden. " /!/ btran *5'staia najcesti^tip svakovske poroke. /Znana tovrstna zgodovinska -V v poroka Je, p^o se Je angleški kralja Henrik VIII poročil v s prvo ženo Katarino Aragonsko, vdovo svojega Starejšega It. v brata !/ §JQ) V petem pog^vju nastopi [GERTRinJAT^r^RUGO^ A to Je moderna {^ertruaa, giavnapsebajLz romana Iris Murdoch NUNE IN VOJAKI. Zgodba se dogaja sredi do, stoletja. Gertrudi, ki Ji umre mož Guy, Je manj kot 4o let, torej je razmeroma mlada vdova, moževi smrti ji dvori ^uyev varovanec Tim. po zapiezih se V \X y/ zbližata m po Timovi oznaki dosežeta "mitološko razmerje". r i \/ ^ i/ zgodbahe najbliže avtoričinemu ljubezenskemu doživetju po C” y/ tj I' VW času žalovanja za možem. Povezala se je z moževim najJ^^fesim \/ študentom !/ # /Ifl i t v ^ , . fiesto poplav j epnnaša presenečeno e z naslovom (ORFEJ V, ! tečei p 'J V >J ' 'v |ft a D počne v ssznamu žensk moški ?! A nekaj ga veže z vdovami, ^ \ rudi on je žalujoča vdovec. Mitskemu grškemu pesniku Orfeju v / jelkmaiu po poroki umna žena. Pičiiajo je kača. Orfej je ^ J 'i -s s svojo pesniško silo prepričal celo mrkega boga podzemlja Hada, aa mu je bil pripravljen vrniti ženo Evrifl IkO. A Had mu Je postavil,pogoj : Evridike ne sme pogledati, do/kier je ne privede iz “aaove teme na oen dan. Orfej napravi usodno napako in prezgodaj pogleda nazaj na Evridiko, ki Jo vodi iz Podzem¬ lja. /Ijdaj jo izgubi za vedno. Zatem Orfej tako močno žaluje za ženo, da znori. V takem stanju ga na koščke raztrgajo Dioni- \ zove vernice bakbantke; Ali je bilo Orfejevo žalovanje pretirano Y A lx je bil zato V tako kruto umorjen ?! Ali bi moral Orfej po odmerjenem času v i V žalovanja iskati m n^fjti no«£Lo Evridiko ?! JNa kratko so v knjigi omenj^ane tudi druge znane vdove : od d trojanskekraijice Hekube, žene kralja Priama, do Monamedove ^ L l v V' prve žene, ki jejpomagaiamozu pri njegovem družbenem vzponu. V' L moramo pa se še ustaviti pri originalnem angleškem m pri prevedenem slovenskem naslovu knjige* : ViK&lHiN, W1PE' , W1D0W, WttOKE'i DEV10A, KRALJ10A, VUUVA, PRASlOA^ s/ zimo povsem nasprotno i. Kot odKion od morečega mortuaiizma k spodbudnemu vitalizmu ! bPibAimA /Platon 433 O novem branju starega Platona bimposion m Gorgias, poslovenil Anton bovree , Ljubljana iybo/ Glede naketnico izaaje ODen Piatonovin dialogov sem najverjet- - 4 - v neje px*vic bral znameniti dialog bimposion an o Krosu ^ -- v zaeetKu bo. let. Jasno je, aa se je spomin na prvo branje po feo letin izgubil m da bimposion ponovno berem prvič ! _ Gre vseitaKor za braim uzitKarsKi dogodeK. PLAtOjn je Rstsx sicer res niozoi, a v svojin spism je bil v veiiKi k/ men tudi besedni umetniK. m ko prebiramo Platona še v v mojstrsKem prevouu Antona bovreta, smo deležni miselne m oralne pojedine. jja smo na meji leposlovja an Kar aramatiKe, nas obvesti J. u S ze zaceaeK aiaioga Simposion /poaomacena tujKa je simpozij/. v/ tu je seznam oseb, nastopajocin v tem diaiogu an Kar v S ^1/' poinogu. označeno je tudi prizorišče dogajanja : aom IragiKa Agaiona v Atenan. bKZ/JMAM j0B se ohranil rod , ali moškega z moški«, da n bi sejv spojitvi utešila in pomirila, nato pa se obrnila k ablu -T •'V (Y^ ter p ostoečala skrb vsakdanje# življenju." /lil/ /Opomba : enaka pozornost je torej posvečena heterodeksulni * in homoseksualni zvezi lil/ ''to in še dalje : " iako dolgo je torej že, odkar živi v človeku bros, ki neti v srcih medsebojno koprnenje,^ ki spaja pr- votngjbitnosti, ki dela iz dvojega eno in zdrav^f človeško naravo, bienerni med nami je sam zase samo ena plat človeka... In sleherni kos nenehomsjišče ustrezno svojo polovico." Nadaljevanje na strani 78 pa je prav presenetljivo : "Moški, ki izhajajo iz mešanega bitja nekdanjih dvospol¬ nikov /androginov/, ljubijo ženske - sem sodijo na u sp^šno prešuštniki /!!/ -, ženskam tega rodu se hoče ljubezni mož, to so prešuštnice. " /lil/ Govorec nas obvesti še o spolnosti prvotnih samo- žensk in samomoških. Zenske so tribade, moški pa homo¬ seksualci. Posrečena kratka oznaka r-rosa je na strani '/9 : ...koprnenju xn torej xn hlepenju po celoti je ime Kros." AOAiOn• Peti govorec je Novi govorec najprej izrazi svoje neskladanje s svojimi ci predgovorniki in pravi /stran t5'd/ : " Zdi se mi namreč, da nobeden dosedanjihb govornikov ni poveličeval Erosa, temvečxxa® samo ljuai blagroval zavoljo dobrot, ki jih obsiplje z njimi bog. Kdo in kaj pa je darovavec sam, tega ni nikdo povedal. Zategadelj bom jaz počastil* najprej njegovo osebnost in šele nato prešel nanjegove darove : to je edina pravajpot za sleherno hvalnico.Y Agaton odstopa od dveh Krosov /opomba : po tem mnenju in po drugih mnenjih popazimo®, kako nedogmatična je grška mitologija !!/ in o poudari /stran S83/ : ” po mojem je najmlajši med bogovi in večno mlad." In aalje : 11 Kros je torej m^4 , poleg tega pa nežen, tako nežen, da mu je pptrebri pesnik Homerjevega kova, _L— Ki bi orisal njegovo nežnost."///) In še : " "|ako je torej Kros res najmlajši in najnežnejši ^ S bog, poleg tega pa prožne ploltave." Agaton na strani «4 našteva vrsto Krosovih odlik : krepost, pravičnost, zmernost, srčnost, modrost, povrh pa je še tako moder pesnik, da še druge navdaja s poezijo. Na sif^ani 85 Agaton poudari, " da je ^ros, sam v sebi fov z »-esc najlepši in najboljši, poleg tega pa j lepega m aobrega tudi v vseh drug|ih rečeh.¥ Mo/ /Opomba : tu ssjjppri nakazovanju znane grške ideje : kal^agatije - povezave /(čpfga in dobrega !/ ^ r - 1 Sesti govorniški nastop je v z^pamenju dveh oseh : ^Sokr ata in modre svečenice idotimej(ki je pravzaprav Sokratova učiteljica l Govori sicer le Sokrat, saj pripoveduje o nekdanjem dialogu, ki ga je imel z biotimo. Ker je v Sokratovi pripovedi Diotimaočitno močnejši člen, C je prišel Sokrat, najmočnejši umovatef v skupini, v lastnem nastopu tako rekoč v drugi plan ! je to / ITA, K' prava ali igrana 4ok&rtova skro nost Vi iako ženska, ki je v družbi ni, prekaša po modrosti vso zbrano moško družbo i Položaj je presenetljiv, saj Grki nasploh niso bili ravno naklonjeni ženski pameti in večji vlogi žensk v družbi. Očitno tu deluje uiotimino svečeništvo, kar jo dviguje nad navadne državljane ! Diotima ne idealizira Erosa, ampak ga opx-eedeljuje z c* vmesnostjo : je med lepim in med grdim, med dpbim in med slabim, med pametnim in neumnim... Po njenem mnenju J- Eros tuui ni bog /I/, ampak vjiekdo med bogom in med so¬ človekom : je velik demon ! fin Na Sokratovo vprapanje, kaitšno moč ima Eros, odgo¬ vori l)iotima takole /stran 94/ : H ^§aVzdržuje zvezo med V V bogobi in ljudmi, da prenaša in tolamči bogovom člo¬ veške molitve in aaritve, ljudem pa božje odgovore ifn zapovedi. In ker stoji na sredi med obojimi, prepenja brezno, ki zijaped njimi, ter povezuje tostranski in onsta®*n»ki svet v zaokroženo celoto... N Na Sokratovo vprašanje, Kdo sta ^rosovaoce in mati, odgovori Diotima z zgodbo* jt strani 9^-95/ •* OD rojstvu Afrodite so v imeli bogovi ° grdi materi , drugo polovico po bogatem in^l^pe^očetu. Spet je poudarjena sfedina nasprotij ! Na shrani 99 poda idotima kratko oznaKo Erosa in ,,6 pove : “ Eros je želja po trajni posesti dobrega. «? nci ti 1 aru. razloži še to, g[a je Eros lju¬ bezen "do ploditve in do porajanja v lepem." tJIJ ~zr m še nadaijnjapomembnost : " "Eros je tudi teženjema neasrtnostjo." ( j / ] Po k končanem dialogiziranju z niotimo ^e SoKrat le povedal nekaj samosvojega /stran lob/ : " Zategadelj pravim, da ga H/" v /opomba : E r osa/ mora častiti sleherni človek, kakor ga jaz ^]Stim in hodim po njegovih poteh in spodbujam tudi druge k hoji za njim ter poveličujem njegovo moč in srčnost, kolikor morem, zdaj kakor vedno.” & /6 2 - Fo koncu šestega nastopa, ki je bili bolj uiotimin ob nenavzoči Diotimi kot Sokratov ob navzočem Sokratu, pa se pojavi pri •Arv/rr'£&i(’ L* ^ Agabonujpijanih veseljakov na čelu z apolitikom Alki- biadom. Tega je spremljala sviravka, torej nekaka muzik^ntka. Agaton je Alkibiada kljub njegovi pijanosti povabil v svojo družbo, Eriksimahos pa je Alkibiada nagovoril, naj še on sodeluje pri slavljenju Erosa. Alkibiad to ponudbo sprejme. sedmi govorec je torej x±kix AlrKlBlAlJES. Kot šesti govc/^li dvogovor je tudi sedmi govor dokaj poseben. Alkibiad namesto .c se mi je ponudil le izraz Kar pa tudi ne prinaša jasne pomenljivosti. Pogled v Veliki slovar tujk, Lj. 2oo2, nas obdari z različnimi izrazi ■: h&iuj, : npr. istovetnost, ,/pppp^ia^/ enakost dvejj§~ stvari, ^kaiaifnoaiB^oe* ujemanje podatkov z resnič¬ nimi dejstvi,, ,enaKostus^vasmisame . ; sebi idp.Omenjam^ig-šeio šv. najdaljšo razlago nasiovan§ac,- gesla : škup^ft značajskih pofez, , . v' ki #xfc označujejo človeka v lastnih m v tuj J h očeh t Težavnajizbira. ^a kaj neki se je odločil Peterson ? Na strani 18 je avtor razložil identiteto zelo po svoje : ^Identiteta torej je in mora ostati pazljivo in pravično izpogajana pogodba med posameznikom jjnc ter med družbo in to na vseh ravneh te družbe." Avtor se najraje izraža zaple¬ teno. Barpjalno je naša identiteta to, kar /po/vemo o sebi, v a pravno pptrdilo naše identitete so šeie naši osebni doku¬ menti ! 7. ZASLUGE. Vemo, da so posamezniki po svojin sposobnostih zeio različni. fato avtor na strani Iy utemeljeno zapiše : "Majhno število izjemno produKtmvnih ljudi, ki delujejo <-/ rt na različnih področjih človekovega ustvarjalnegaorizade- (v vanja, je odgovorno zajvečino produkcije in napredka." Prav je, aa je tovrstnim ljudem njihovo delovanje tudi pi‘iznano in nagrajeno. v D ti, ODGOVORNOST. Namesto da tol avtor jasno izpeljal raziago osebnein družbene odgovornosti, se ponovno zaplete v daljše besedovanje. Ta ^razdelek konča &f&or z izjavo, da je " prevzeraeaaje odgovornosti... primeren odziv na^ieizo- gibno neenako razdelitev talenoov m privilegijev." /?!/ Odgovornost je tu predKa^ana za nekako uveljavitev manj sposobnih. Hm ?! ^ A C A- SKUPNOST. Spomnimo se, da je Skupnost prvo ges±o v Huxleyevem Krasnem novem svetu : Skupnost, istost, Stalnost ! Avtor največ polemizira z individualizmom, namesto da bi govoril o reainin človeškin skupnostih. v' * , lo. OSKRBNISTVO /VI/, Potrebno bi b|llo vedeti za angleški naziv razdelka, ^ako za uporabo besede oskrbništvo v celoti o odgovarja prevajele/ Lep Jagodic. Knj neki bi v širši družbenosti pomenila beseda oskrbništvo Oskrbnik je zame varun ali upravljavec kake hiše, gradu, posestva, nekega imetja. Oskrbništvo pa^e njegovo delovanje V prvem stavku razdelka na strani V nakaže avtor oskrb¬ ništvo ko(nekako naravovarstveno dejavnost, a beseda oskm- ništvo je za to siero zeio neustrezna.^ Kako jasno ppudarii naravovarstvenost lo. teza Novega svetovnega reda /prim. spisanko št. c o/dZ J/ Tudi nekaj skrbi za kulturo nameni avtor "oskrbništvu". ^aadelekraje od nejasneganaslova do r fh^> Glede na to, da je krščanstvo izrazita imperialna vera, o se ni mogla zadovljiti niti s predsmrtnimi ali s smrtnimi niti z otroškimi upodobitvami svojega preroka. Tretji sklop Jezusovih upodobitev kaže človeka v najboljših moških o - letih in z v^dčirsko označe\/alnost jo. Tu pa Jezus že prestopi v teološkega Kristusa kralja, mladega moža, polnega moči. J\|ajboljši prifoer za ta kraljevski tip jezusovsko-ktpstu- scvskega likovnega pojavljanja pa je nedvomno velikanski kip 25-metrski kip Kristusa z razpetima rokama n )d brazii- /YA o A»t skim velemestom Rio® de janl^ro. Sporočilnost tega kipa je jasna : namenjena je URBI ET ORBI. Velikost tega kipa pa je obenem tudi znak za imperialnost zahodnega /rimokatolfeškega/ krščanstva, ki se je v zgodovini velikokrat širilo ne le z misijonarsko besedo, temveč tudi z ognjem in z mečem. 29. SPISANKA O novi presenečujoči knjigi Jana van Helsinga v slovenščini / Jan vann Helsing : PRIROČNIK ZA BOGOVE? Ljubljana 2o22/ 0 prvi Helsingovi knjigi fe slovenščini / ROKE PROČ OD TE KNJIGE !/ sem pisgl že v spisamki š£. 12 iz letnika 2ol6. Letos JTto knjigo z zanimanjem bral vnovič in ravni sredi 4 taojga branja j«, revija Misteriji napovedala novo Helsmgovo knjigo v našem jprevodu. Najprej nekaj o avtorju, ki je f^emc, /bojen 1967. Njegov J-— izvorni priimek je Holey, ^elsing pa je njegov psevdonim. V Je avtor številnih raziskovalnih knjig in lastni zalozbe Amadeus. 0e| leta 1985 potuje po svetu in odkriva stvari, y ki lahko omajejo nadosedanje poglede na svet. Njegova prva knjiga je bila o skrivnih družbah />/1995» 2. del 1995/. Knjiga Roke proč od te knjige V je pzšla 2oo^, /slovenski prevod 2ol^.Dozdaj @e izdal 18 knjig. Knjigo Priročnik za bogove lahko le bežno preJstavirtr? / $4 /<1 /J 5/K? . zelo šjokostranska. Sega od izjemne efcoterike do banalne politike. Oglejmo si najprej pregled vsebine : Na začetku je infor¬ mativni avtorjev Predgovor.^ Prvi del vsebuje avtorjev pogovor z vidcem in z vedcera Johannesom /psevdonim/. Pogovor sta vodila od julija do decembra £bb 2o2o I Avtor 2. dela je Johanness^h sam. Helsingov krajši sklepnimi pa ima naslov DODATEK. Iz Predgovora bom navedel več Citatov o politiki, ki jo iz ozadja vodijo največji svetovni plutokrati. V ospredju je priprava novega svetovnega reda /NSR/ /prim. že 2 2o. spisanko leta 2o22 !/. Marsikaj izvemo tudi o virusni pandemiji in še in še.... CITATI Stran lo : Benjamin Disraeli, angleški premier, 19. stoletje "Svetu v^&s^jo popolnoma drj-ge osebnosti, kot pa dojnevajo ljudje, ki nimajo vpogleda v zakulisje." ( [ J J Stran 15 : -^avid Rockefeller, plutokrat, junij 1991*^ "Smo na robu svetovne preobrazbe. Vse, kar potrebujmo, , je prava vseobsegajoča kriza in narodi bodo privolili v novi svetovni red."[*|/| Stran 24- : Ben M or g e nstern, plutokrat, 2ol9 V pogovoru leta ^ol9 je Ben Morgenstecn glede begunske invazije v Evropo povedal, da naj bi afriško in islamsko problematiko v prihodnosti rešil Izrael. /!/ Mossad naj bi namreč že pred leti razvil tako imenovano etno ormžje oziroma genetska bojna sredstva, ki učinkujejo zlasti na Arabce in n^črne ^fričane.Iz k/vogov svoji družine je baje izvedel, naj^ bi reč uporabili že zdaj..." (j Stran 26 : Henry Kissinger, politik "^dor nadzoruje nafto, ima nadzor nad vsemi narodi, kdor b nadzoruje prehrano,, ima nadzor nad celotnim ljudstvom." Stran 27 : David Rockefeller, plutokrat, 1991 "Zdaj pa je naše delo že dlovolj premišljeno in tudi priprav¬ ljeno na ustanovitev svetovne vlade. Nadnacionalna suvere¬ nost svetovnih bančnikov in intelektualne elite je vse¬ kakor boljša od narodne samoodločbe, ki se je izvajala v zadnjih stoletjih." fj Stran 20 : Bfock Adams, nekdanji direktor Svetovne zdravstvene organizacije " Da bi uresničili s-trb^ovno vlado, je ^reba i^ človeških glav izliti individualnost, zvestobo družinskim tradicijam, nacionalni patriotizem in verske dogme." /lil/ Strani 45-46 : Jan van Helsing o j "•^eta 1999 sem napisal knjigg’ o medialnih otrocih z nalslovom Otroci novega tisočletja. V njej opisujem l ^r^.dino, ki je na ta svet prinesla najrazličnejše sposobnosti : Qi I jasnovidne otroke, , ki so v stiku z duhovnim svetom, v* . , J , z (^rgimi dimenzijami, z onstrahstvom. otroke, ki se spominjajo svojega prejšnjega življenja, /!/ indigo otroke, ki zbujajo pozornost s hiperaktivnim obnašanjem^s skrajno neprilagodljivostjo in z zelo visokim inteligenčnim kvocientom, - * f ) supermedalne kitajjke otroke, ki so sposobni brati z ušesi 4 — ali&3& z rokami, znago pa tudi materializirati stvari iz ničesar, lahko celo izključijo atomsko raketo, ki je že v pogonu , /lil/ / otroke, ki imajo posebno DNK, dandanes označeno kot "mj. tiran p ', in ki niso odporni samo na inf ici/rano kri, ampak so mmuni tudi na rakaste celice." /lil/ Zadnji del Predgovora ima naslov Kdo je Jphannes ? To je nekak uvod v del. Stran 47 : "Tema najinega pagHV&KS srečanja je bila koronska situacija in vse tisto, , kar je/£prožila v ljudeh, v politiki in v gospodarstvu." Strani 56-57 : Izvemo marsikaj o avtorjug^in to prekojividca Bolteja. Avtorjev oče si je ob enoletnem ^anu zastavil tole vprašanje : " Ipovpraašal bom pastorja Bolteja, kdo je ta, ki se je pojavil v naši družini." Bolteju je pokafcal Janovo fotografijo in Bolt^ je takoj re^el : "Ah, nezeraljan !" /lil/ Izjemni ezoterični delovalec Bolte je povedal Janovemu očetu zelo nenavadne stvari o Janu. Oče je Jana seznanil z Bolte- jevimi sporočili, ko je biljStar 18 let ! Kratki ^anov ^povzetek Boltejevega besedila : "Vaš sin se bo pri 15 letih začel zanimati za neznane leteče predmete in z 18 leti sej} o s tem intenzivneje ukvarjal. Tu je že enkrat bil, zdaj je tu že sedmič. /!?/ Na Atlan¬ tidi je odpovedal - zloraba oblasti, /lil/ Izhaja z Urana, tam je gradil mesta, /lil/ Pfi 35 letih bi5 mmel težko pro¬ metno nesrečo. Pri 18 letih bo imel težave s šolo. Je upobnik. Srečal se bo z Nezemljani." /lil/ KOMENTAR : Pastorjeva "zemeljska" sporočila so bila ures- I Q/ ničena. Ali to nakazuje, da so bila "pmvilne" tudi Bol- tejeve ezoterične trditve ?! In zdaj š|/ o Johannesu. Rojen je bil leta 1958, je poro¬ čen in živi v Pfalzu^ /pokrajina/.^ Je jasnovidec inn vizionar, ^ahko govori z umrlimi, srečuje se tudi z duhov¬ nimi in z elementarnimi bitji. Že desetletja svetuje ljudem, ki so v stiski. Iz pogovorov avtorja z Johannesom navajam vrsto skraj¬ šanih citatov. Stran 83 : Vprašanje /poslej V/ Helsing /H/ , (F Kdo smo ? Kaj se dogaja tu na zemllji ? S Odgovor /poslej 0/ Johannes /J/ "V resnici sno bogovi, ki so si nadeli človeško podobo. To uniformo smo na vrhunci način oblikovali sami, da lahko L sploh obdtajamo v tej tridimenzionalnosti, njt tej ravni bivanja z zelo nizko L^kvenco, da lahko doživljamo lastne izkušnje in se zaradi njih lahko spet prebudimo. "/! 7) a b tran 85 : V : Ali je.tem plantu lažje razmahniti božansko iskro in jo posredovati naprej kot drugod ? 0 : Zemlja v tem pogleti predstavlja posebnost, ker je e<-lini planet vv našem sončnem sistemu, ki je naseljen tudi na površ¬ ju. Skorajda vsi drugi planeti so naseljeni samo od znotraj. ([ (| Seveda je tudi na Soncu življenje. /???/ Tudi znotraj Zemlje živijo ljudje, toda o tem bora spregovoril pozneje." Stran 8 9^ ! : V : Te duše x±i oziroma dele duš vidiš ali jih tud’i čutiš ? 0 : Čutim jih kot močan pritisk v Jrcu... Str jan 1-4-7 : V : Od nekega templjarja, ki je v stikih tudi z ložo f 2 v Rimu, sem izvedel, da v (jjjatikanu obstaja skupina mož, mogoče nekakšen red, v katerem so moški z •> rumenimi očmi. Veliki mojster jo pred n.p š./ in dosegla vrh v cesarstvu /okoli leta loo n.š./. Za časa cesarja Trajana /53 ? - 117/ je pridobila največji obseg, ^ kar utenieljeho označimo za vrh države in obenem civilizacije, temelječe na njej. Ta civilizacija je bila 'P predvsem sredozemska, s celotnim širnim evroskim,/azij- '■ skim in z afriškim pbrežjem. Gotovo £ se je že takrat zastavljalo vprašanje, kako ob¬ vladati toliko različnih ljudstev z rimsko vojaško in s civilno upravo. Na mehe velike države so sb©yašasoma čedalje bolj pritis- kala barbarska plemena, od severa zlasti ger^manska ljudstva. V 2. stoletju je cesar filozof Mark Avrelij /121-18o/ več časa preživel v vojnah in v vojaških taborih ob Donavi, ključni mejni reki cesarstva, kot pa v Rimu. Tudi umjrl je nagnem od vojnih pohodov, najbrž v Sirmiamu /Sremski Mitro¬ viči/ ! Tu se lepo kaže, da ni mogoče dalj časa uspešno vzdržati vrhunskega stanja države v statičnem smislu,^, saj za državnimi mejami deluje nenehna dinamika I /Prim. sedanjo evropsko statiko in migrantsko dinamiko lil/ Obdobje po n arku Avreliju /od konca stoletja do 5» sto¬ letja/ je pešajoča faza rimskega cesarstva. Zmanjkalo je tudi pomembnih vladarjev. Eden zadnjih močnih cesarjev je bil Ilir Dioklecijan /okoli 24-3-316/, ki je že kot prvi izpeljal upravno delitev države na zahodni in na vzhodni del in se oblastniško posvečal predvsem Vzhodu. Za časa cesarja Konstantina I /okoli 28o-337/ Pn se je izvršil bistvehi kulturno-verski premik v državi. a An S sovladarjem Licinij j m je Konstantin leta 313 v Milanu izdsl edikt o dovoljenosti krščanske vere v državi. / Od 1. sto¬ letja do 4. stoletja je bilo krščanstvo v državi ilegalno./ nove vere. Konstantinova posebna poteza je še to, da je leta 325 sam organiziralkrščansko cerkveno zborovanje v Ni- zq podporo svojemu vladanju. Stara rimska politeistična vera v Jupitra in v druge bogove ni mogltf\ več povezovati mnogo- narodne države. /Prim. sedanje ostarelo in oslabelo evropsko meščanstvo in 600 let mlajši in napadalni isla,m !!/ Konstantin je znamenit tudi po odločitvi o novem glasnem mestu države ! Prestolnico je prenesel v Bizanc in ga leta 330 preimenoval v Konstantinopel. Pim je po dolgih stoletjih vladarstva postal le provincialno mesto ! Naslednji bistveni premk je izpeljal cesar Teodozij I /347-395/)/ ob koncu 4. stoletja. Proglasil je krščanstvo za edino državno in s tem za vladajočo vero. Po nje¬ govi smrti pa sta si njegova sinova razdelila enotno rimsko državo : Arkadij je Šobil Vzhod /tam se^e razvila bizantinska država/, Honorij pa Zahod, kjer je država omagala že v 5» stoletju. Že od začetka 5 * stoletja so germanska ljudstva zavzemala dele zahodnega cesarstva. Vandali^ Svebi xHxA±xni so zasedli velik del Španije /Hispanije/, Franki in Burgundi so Očitno je skušal pridobiti močno cerkveno organizacijo osvajali (dalijo /poznejšo $ Francijo/, Zahodni Goti pod a bili takrat odbiti. ✓ /I ^ Uspešnejši so bili pozneje. Leta 41o so celo zavzeli in ople¬ ni'- j nili Rim ! R zvidna je popolna nebogljenegt rimske najemniške vojcke, sestavljene pretežno iz Germanov ! Najemniški Germani < 0 - so bili bližje napa^lnim ^ermanom kot pa domačemu italskemu £/ prebivalstvu ! Siloviti politični pr miki so se nenehno nadaljevali. Zahodni Goti so iz Italije prodrli v Španijo in V* tam ustanovili svojo državo /415 - 7H/, od tara pa potisnili Vandale v Afriko. Vandalsko kraljestvo je tam trajalo od 429 do 534. Zahodnorimskemu cesarstvu je preostala v glavnem samo Ita- lija, a težav še ni bxiiaxkHxx zmanjkalo. Leta 452 je naadel Italijo hunski vladar Atila /Huni, azijski narod, so takrat obvladovali velik del sredpnje Evroe/ in M 0 - ^ * osvdjilf severni del dežele. Zakaj ni napadel Rima, ostaja nejasno. Ali se je napadalni in brezobzirni Atila res uklo- 'V j nil ppšnji papeža £eona I, naj ne nadaljuje svojega napada P proti Rimu? Morda je takrat Atila sprejel Oijd Italc bogato odkupnino ?! A Atila je že naslednje leto i 453 fJ' umrl in zatem je hunska d’žava razpadla. / Atila, nemško Etzel, je pozneje postal zanimiv lik v nemški Pesmi o Nibe- lugih !/ Česar ni opravil v Rimu Atila, so izvedli Vandali. Ti so leta 455, tokrat iz afriške smeri, napadli in osvojili r S Rim in 14 dni plenili po njem,. Rimska d žava ni več delovala. Prebivalci Italije, nekdanja moč rimske države, pa so postali zdaj povsem pasivni. In že smo pri koncu rimske držaje. Leta je germanski vodja rimske najemniške vojske Odoakar /po rodu Rerul/ HdxtxYxl odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgustula /!/ I in ga upokojil« a videl je , da je od 4 A Sam bi se zlahka proglasil za cesarja , i nekdanjega širnega cesarstva ostala le še Italija^ zato se je proglasil za kralja -(talije . Zahodnorimska država se je res iztekla leta^76, rimska civilizacija pa se je iztekala postopno, kar več stoletij. A bistvo dogajanja je nedvomno. Rimsko vladanje Evropi ^ jtjjadaj nadomeščen® z germanskim vladanjemxExx®p± ^ahodni -Evropi*, in to od Anglije / Angli, .^asi, Juti/, prek Galije /Franki, Burgundi/ do Španije //Zahodni Goti/. Tu je še G^oakarjeva država v Italiji, 4^ pa ni tragala dolgo /476-493/» Odoakatja je premagal Teodorik, vladar Vzhodnih Gotov, ga ubil in ustanovil v Italiji vzhodnogotsko državo /493-555/» Vrh rimske države je bil takrat, ko je bila država še napadalna / cesar Trajan, okoli leta loo/. Ko se je država obpnila v obrambo, je začela nenehno pešati. Zmanjkalo je življenjske moči tako državi kot državljanom. Vzporedno sta potekali notranje pešanje in zunanje napadanje. Na razvalinah rimske države in civilizacije se je v (tip*. nadalje® razvoju oblikovala nova srednjeveška krščanska evropska civilizacija. Najbrž je njena najpomembnejša zgodnja letnica leto 8oo, ko je frankovski kralj® Karel Veliki postal v Rimu kronani rimsko-nemški cesar. Tu se Jt5 pokazal zametek novega zahodnega cesarstva, / 4P- Zastavlja ss vprašanje, ali je ta evropska civilizacija enotna od svojega sredjinjeveš^ega začetka do £l. stoletjqa ali pa je čarovno členjena ? Ker pa se je tudi grško-rimska civilizacija v svojem celotnem obdobju spreminjala, lahko dnako gledamo tudi n« evrop ko civilizacijo ob vseh njenih političnih, kulturnih in teh¬ noloških spremembah. Preidimo zdaj k primerjavam med 5. stoletjem rimske civili¬ zacije oziroma države in med našim evropskim časom. Rimska država in večdržavnost krščanske Evrope sta bili sicer organizirani različno^ & naravno in družbeno delovanje jte < o potekal^ eno t k*o : začetek - vzpon - Vrh - pešanje - propad. v /No, Evropa je trenutno še v fazi pešanja !/ 'j Evropski imperialistični zalet se je začel že v jred^njem veku se nadaljeval v novem veku /od nekako 15oo$ dalje/ z osvajanji na drugih celinah in dosegel vrh nekako pred 1. svetovno vojno. Čas od 1. svetovne vojne do 2. svetovne vojne do^g % je za Evropo še nadaljevanje razvojnega v o vrha. Cas po 2. svetovni v°jni pa je značilen po evrp- skem pešanju. Evropske imperialne države /Anglija, Fran¬ cija, Španija, portugalska, Nizozemska, Belgija/ so se po izgubi svojih kolonij širom sveta umaknile vase. V obrambni 'V' vlogi pa ni mogoče dolgo vzdržati /prim. rimsko državo !/ e k / Kot so se prej Ejropejci usmerjali v ttuje dežele* bolj ali /YU /^ara napadalno, tako so se začeli v desetletjih po 2. sve¬ tovni vojni v Evropo usmerjati prebivalci bivših evropskih kolonij,To je primerljivo z germanskimi napadi na rimsko državo v 5. stoletju, q tudi že prej. f Aff Resda afro- azijski migranti v Evropo niso direktno vojno o* a o n -paddfalni, a ko pridejo v evrpske države, se njihova napadal- ' h f nost tako ali drugače jasno izkazuje : z des¬ trukcijo /napadi na krščanske cerkve ipd./, § kriminalnimi v. dejanji in s številnimi terorističnimi »kcijami. Politični, J /r^ x€J- >42, kulturne in verske /krš£ebstvo - islam /j s o med evropskimi domorodci in med sedanjmi množičnimi migranti prevelike, da bi bi lahko uveljavili mirno večkulturno družbo. Kot je bila šibka ali kar nična odpornost rimske države in J v- njenih prebivalcev do germanskiv vpadov, tako je zdaj šibek o v odp£ ebropskih držav in njphovih prebivalcev do afro-azij- skih migrantov. V Kot je odnos domačinov do migrantov v oieh dobah skoraj enak, pa je različen odnos staroveških in novevepkih migrantov do rimske oziroma do evropske kulture. (^ermaski prihajači v Italijo niso bili sovražni do rimske kulture. Sprejeli so jo tudi jezikovno^versko pa so bili že pokristjanjeni in verska nasprotja z domačini niso bila v Ospredju. Čisto drugačen je sedanji položaj pri tujih nmigrantih v Evropo. Ti so tujekulturni in drugoverski ^večinsko islamci/ in so do evropske kulture in vere bolj ali manj sovražni. Zavedati se namreč moramo, da je naš čas samo kratka faza f v dolgem spopadanju^ med krščan¬ stvom in med islamom in da to stanje traja že od nastopa islama v 7. stoletju ! V tem dolgem obdobju je bilo med Ly obema tekmujočima strabema veliko vojni, političnih in kulturnih trkov. S^opadna ostrina se povečuje na mejnih območjih obeh svetov. Ay3 Kje^r se soveažni naciji ali veri potegujeta za isto ozemlje^ ^ je mir izključen in obstaja permanentni konflikt, npr. Palestina - Arabci in Judi, Kosovo - Srbi in Albanci ipd. Nekdo sicer z vojno premočjo ali z demografijo prevladuje, a konflikt ostaja. M Afro-azijsko seljenje c Evropo ni podobno seljenju revnih Evrj opejcev /tudi Slovencev/ v 19. in v 2o. stoletju v ZDA. Evropejci so se podobni ameriški kulturi zlahka in voljno pri¬ lagajali. Afro-azijski migranti v Evropi sprejemajo kvečjenu evropsko (VL tehnologijo, asr pa evropske kulture, da o ev^ropskih verah ne govorimo. Tako je pešajoča Evropa obsojena na postopno hiranje in na izrazito nebogljenost pred mnogo aktivnejšimi in napadalnej- šimi našeljevalcio Ali bo propad Evrope /o zatonu Zahoda je pisal že Spengler po 1. svetovni vojni !/ izpeljan z demografsko prevlado a(i § 44* S Znani sodobni francoski pisatelj Houellebe^cq je v romanu Podreditev že prikazal miren prevzem islamske ob^lasti v BFranciji. /a s pomočjo domorodskih socialistov !/ Aktivnost vedno zmaguje nad pasivnostjo, kdor je j*£ji, ta pa tlači ! S { Sedanje evropsko dogajanje je del svetovnhega civilizacijskega trka, o čemer p°drobno razpravlja Huntingtonova knjiga &■ ^popad^ civilizacij /slovenski prevod 2005/. š ' A °)0 Iz Huntingtonovega seznama sedafajih civiljzacij hitro razberemo, med katerimi civilizacijami je sovražnost v os¬ predju. Seznam sedanjih civilizacij : 1. Sinovska /kitajska/ 2. Japonska 3. (hindujska 4. islamska 5, pravoslavna 6. ^ahodna /tvro-.ameriška ... / 7. Latinskoameriška /Opomba. : 7« civilizacija po moje ni toliko posebna, da ne bi spadala v Zahodno civilizacijo/ Nazornega gradiva o spopadu civilizacij je v Huntmg- tonovi knjigi več kot dovolj. KAZALO O raziskovalnem intelektualizmu Aldousa Huxleya / : 6. del : Prazni slovesi, original 1925, slovenski prevod 2ol4